1 DOLENJSKI LIST „ M o n t i r a n i " razgovor o izvozu

£ Tovarna pohištva v Brežicah je lani izvo-

žila 98 odst. svoje proizvodnje — Vse leto so

imeli odvečne težave pri uvozu reprodukcijske-

ga materiala, ki so proizvodnjo hromile in ko-

lektivu povzročale škodo — Letos bodo obrat

rekonstruirali, izvozili pa bodo za približno 7

odstotkov več kot lani.

0 Namen: opozoriti na nepotrebne težave, ki

ovirajo hitrejši razvoj našega izvoza, zlasti one-

ga v države na zahodu, čeprav nenehno pou­

darjamo, da je izvoz izdelkov ena izmed os-

novnih nalog naših delovnih organizacij.

0 žrtev: (splošno znano načelo je, da si čas-

nikar vedno izbere nekoga za »žrtev«). Presojo

o tem, kdo je žrtev, prepuščamo bralcem, pou­

darjamo pa, da ne želimo, da bi žrtev postala

Tovarna pohištva v Brežicah, v kateri smo

zbrali osnovnej>odatke za sestavek. S tem že­

limo povedati, da so vse ugotovitve, ki jih ob­

javljamo, zrasle na našem zeljniku in da bi

bilo odveč dolžiti zanje Tovarno pohištva. (So-

^^^da^jejopazka^potrebna, ker ni prizadet

jgtektiv^jampak »NEKDO« izven njega!).

O tem, tovariši, je že od­več govorit i ! To smo že ne­štetokrat ponovi l i , človek se vendar naveliča! — je odvr­n i l tovariš d i rektor z nave­ličanim izrazom na obličju i n zamahni l z roko.

O d k o d t o l i k š n a z a l o g a p s i h ?

K o smo ob iska l i posamez­ne oddelke obrata, smo se nehote ustav i l i ob grmadi pohištva, k i je močno na­polnjevala montažni oddelek i n delavcem puščala zelo malo »življenjskega« prosto­ra . K o t smo presodi l i , so bi le to psihe, na katere se je usedala plast drobne žago-vine (te je v vseh miza rsk ih obrat ih dovol j ) .

»Cesa pa čakajo te psihe?« smo vprašali, radovedni kot vedno.

»O. to je pa že dolgo tu ! »Špeglov« n i zanje, takšnih, kot j i h zahtevajo na zahodu.

(Nadaljevanje na 3. str.)

Tesno smo se zavi jal i v plašče v nedeljo i n še posebno v ponedeljek zjutraj, ko je živo srebro padlo k a r na 20 i n več stopinj pod rdečo č r t o . . . V torek zjutraj je mra z že malo popust i l , a jasne noči kažejo, da bo naša vremenska napoved kar držala. V sneg i n ivjc zavito Novo mesto je posebno veselje otrok, manj pa za odrasle, k i zaskrbl jeno gledajo kopneče zaloge premoga i n drv . . .

LISCA, IMOVOTEKS, BETI in LABOD so se v Ljubljani spet dobro postavili

500 t i s o č d o l a r j e v i z v o z a n a z a h o d v l e t u 1962 Tovariš d irektor nas je zelo

•l jubeznivo sprejel, saj smo star i znanci. Tako j je b i l p r i ­prav l jen za razgovor:

— L a n i smo ustvar i l i za 360 mi l i jonov d in proizvodov i n dosegli 300 mil i jonov d in rea­lizacije. Pro izvodnja b i b i la

V R E M E od 11. do 27. januar ja

Okrog 18. januarja snežne padavine, nato približno 4 dn i hud mraz . Nekako od 23. do 26. januarja ponovne snež­ne padavine i n bistveno to­pleje, vendar odjuga še nI verjetna. Po 26. januar ju zo­pet hladneje i n razjasnitev.

Dr . V . M .

lahko za 10 odst. večja, če ne b i b i lo težav z uvozom ne­kater ih surovin, k i j i h v "zah­tevani kval i tet i n i na doma­čem tržišču. V USA , v Za­hodno Nemčijo i n v Angl i jo smo lani izvozi l i za 300 tisoč dolarjev izdelkov a l i 98 odst. celotne proizvodnje. Sklepa­nje pogodb za letošnje leto Je že v teku, za prvo polletje so že skoroda podpisane, proda­j a celoletne proizvodnje pa je zagotovljena. Izvozi l i bomo za 320 tisoč dolarjev a l i za 7 odstotkov več kot lan i i n tu­d i letos prodajal i dosedanj im kupcem. Pretežni del izvoza (okol i 75 odst.) bo tako kot do zdaj kosovno blago, pre­ostanek pa pohištvene garni­ture.

— A l i lahko poveste kaj več o v z rok ih težav p r i uvozu surovin?

M inu lo soboto ob 11. u r i je b i l v L jub l jan i na Gospo­darskem razstavišču odprt »Sejem mode 1963«. Tov. K a m i l o Mar ine je pozdravi l številne navzoče predstavnike oblast i , industri je , zastopnike diplomatskega zbora i n ostale goste, posebej pa podpredsednika Zvezne l judske skupščine Fran­ca Leskoška, podpredsednika IS L R S Janka Smoleta, pred­sednika Gospodarske zbornice L R S inž. K a m i l a Bud in im in druge. Zatem je o pomenu sejma govori l K i s lo Baja lsk i , podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice, nato pa so s i gostje ogledali sejem.

»Torbice« (Ljubljana) i n ne- brne pa za moške letne bluze kater i drug i niso dost i slabši s k r a t k i m i rokavi."

K e r so zaradi izrednega za­nimanja domače industri je postal i pros tor i sejma pretes­ni , letos organizatorj i niso posebej vab i l i tu j ih razstav-Ijalcev. N a letošnjem »Sejmu mode« razstavlja 128 domačih podjetij in 3 inozemske tvrd-ke ( lani je bi lo vseh 113), za­to ga lahko označimo kot mo­gočen i n enoten nastop vseh jugoslovanskih podjetij teks­ti lne i n usnjarske industri je.

V številnih pavi l jonih naših najbolj znanih tovarn tekstil­ne industri je smo s i ogledo­va l i razna blaga za moške, ženske i n otroške obleke in plašče. P r i tem nismo razen helanca blaga v pepita vzorcu v ide l i nič takega, ka r b i bi lo vredno posebej omenit i kot novost. O d lan i se vzorc i i n barve niso dosti spremeni l i ,

K A K Š N E BODO SPREMEMBE V POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Kakšne bodo spremembe v sistemu pokojnin in pokojninskem zava­rovanju in zakaj so potrebne — Vprašanja, o katerih zadnje čase vse

pogosteje razpravljajo. Zadnj i čas pospešeno tečejo pr iprave za

reviz i jo pokojninskega zavarovanja. E d e n Izmed pomembn ih sklepov glede pokoj­ninskega zavarovanja je enak položaj za­varovancev, zaposlenih v gospodarstvu, in t i s t ih k i so zaposleni v Javnih službah, ko gre za določanje osebnih dohodkov, k i Veljajo za pokojninsko osnovo. N a svojem zadnjem zasedanju pa je zvezna l judska skupščina skleni la , da za javne uslužbence ne bo vel ja la upokoj i tev po s i l i zakona.

Povprečna življenjska doba našega člove­k a s« je v let ih po vo jni podaljšala za 6 let. Znatno so se izboljšale splošne življenjske razmere ter socialno i n zdravstveno zava­rovanje, k i sta izboljšala zdravstveno zašči­to, pa tudi ekonomski napredek Je vpl ival ° a občuten porast standarda. Odtod tud i rnnenjo, k i so ga izraz i l i že v ustavni raz­prav i , da so dozorel i pogoj i za povečanje

šteivila delovnih let, potrebnih za pokoj­n insk i staž. Sodi jo, da so dane realne možnosti, da b i podaljšali delovno dobo za moško ln ženske za 5 let. Takoj pa je treba povedati, da dokončnih stališč o tem še n i .

Predlagajo tud i , naj b i b i l novi pokoj­n insk i s istem bol j gibčen. Nov i predpis i naj b i omogočili t i s t im, k i to željo, da še pred dopolnitv i jo potrebne delovne dobe odidejo v pokoj . V tem pr imeru b i j i m obračunali pokojn ino po sedanjih instru­ment ih . Seveda pa b i b i lo treba določiti m in ima lno število delovnih let, k i naj b i b i l o za ženske od 25 navzgor, starostna do­ba pa 45 let i n več.

S prevedbo dosedanjih upokojencev naj b i zagotovil i skladnost m e d n j ihov imi pre­j e m k i ta nov im poko jn insk im s istemom.

zlast i ne v z imsk i i n jesenski ko lekc i j i , medtem ko smo med popel ini i n satineti , ka­kor tud i v sv i l i opazi l i nekaj bolj svežih in modern ih vzor­cev. V splošnem b i lahko re­k l i , da smo pričakovali več novosti , kot j i h je bi lo videti .

Industr i j i konfekcije je tre­ba pr iznat i , da je v zadnjem času mnogo napredovala, oči­tamo pa j i lahko, da p r i izde­lav i ne upošteva dejstva, da otroc i do 14. leta starosti predstavljajo 31 odstotkov vsega našega prebivalstva. Za­nje v trgovinah še vedno zelo težko dobimo, ka r potrebuje­mo.

V tekst i ln i industr i j i še ved­no prednjačijo tovarne plete­n in , saj smo na tem sejmu lahko v ide l i nešteto volnenih kompletov, od kater ih je b i l eden lepši od drugega. Vse tovarne pletenin, k i so raz­stavljale, moramo le pohva­l i t i .

I N D U S T R I J A U S N J A — ODLIČNO!

Čevljarska industr i ja je v pr ipravah za letošnjo poslov­no sezono pokazala vel iko sk rb za potrošnika i n za uve­ljavitev na tržišču. Za večino čevljev, k i smo j i h v idel i , lah­ko rečemo, da so b i l i kot »sa­nje«, to velja z last i za modele »Koštane« iz Vran ja , »Plani­ke« i z K ran ja , Tovarne čev­ljev i z Mar ibo ra , »Simeckega« iz Zagreba, »Peko« iz Tržiča in »Rožnika« iz Ljubl jane. V barvah i n model ih je čevljar­ska Industri ja že na tak i vi­šini, da nam n i treba več vzdihovat i za i ta l i j ansk imi čevlji, k i so doslej uživali p r i nas največji ugled v ženskem svetu.

T u d i to rbarska industr i ja se Je lepo postavi la. I zde lk i »To-ko« (Domžale) veljajo še ved­no za najboljše i n najlepše, res p a je, da tud i i zde lk i

Z L A T O I N S R E B R O Z A »NASE«

• N O V O T E K S (Novo me­sto je dob i l 2 z lat i medal j i , 1 srebrno i n 1 bronasto. Novost, k i jo je letos predstavi l po­trošnikom, je pepita blago »helanca«; zlato medaljo pa so dob i l i za moški k a m g a m in lažje blago iz sintetičnih vlaken.

• B E T I (Met l ika ) je dobi­l a 1 zlato medaljo za pepita temno rdečo pleteno dvodel­no obleko, razen tega pa še 7 srebrn ih i n 1 bronasto meda­ljo za druge izdelke. To je vsekakor zavidlj iv uspeh!

• L I S C A iz Sevnice je do­b i l a k a r 3 zlate medalje i n 1 srebrno i n se tako na našem področju uvrs t i la med nagra­jenci na prvo mesto. Nagra­jeni so b i l i njeni modrčki in pas za nogavice.

• L A B O D iz Novega mesta je dob i l zlato medaljo za mo­ško srajco »Diplomat«, 4 sre-

ŠE V E D N O : D O L G A P O T DO K U P C A . . .

B r e z dvoma bodo potrošni­k i , k i s i bodo sejem ogledo­val i , z last i t is t i iz manjših mest, močno godrnjal i . N a sejmu vidi jo prekrasne čevlje, pletenine v najlepših barvah in vzorc ih, lepa blaga, moder­ne torbice i n še i n š e . . . K o pa kupujejo, iz leta v leto ugotavljajo isto: »Ja, to je b i ­lo na sejmu, saj se ne dnbi!« S tem j i h tolažijo trgovci.

Vprašali smo zastopnika Tovarne čevljev »Maribor« ter l jubljanske Angore, če bo raz­stavljene stvar i v is t ih bar­vah i n model ih možno dob i t i v prodaj i . Oba sta izjavi la, da imajo blaga dovol j , pač p a trgovci to blago odklanjajo, češ da ne bo šlo itd. , zato ga ne dobimo. K a j je torej res?

To obsojamo i n bomo neza­dovol jni tol iko časa, da bo vez med trgovci i n proizva­ja lc i postala taka, kakršno že­l i jo potrošniki! R a .

Bil je mraz, da so hrasti p o k a l i . . .

Nenaden mraz , k i je p r i t i sn i l po oblačni noči v nedeljo, je v ponedeljek zjutraj (bi lo je popolnoma jasno) preseneti l marsikaterega vremenskega prero­k a i n napovedovalca letošnje z ime. Starejši l judje se spominjajo, da je bi lo tako mrz lo tam okrog leta 1939 i n v le t ih po 1941. V Novem mestu so v ponede­ljek ob (>.::» zjutraj namer i l i 20 stopinj mraza, v Ko­stanjevici je živo srebro padlo na minus 22 stopinj Celz i ja, medtem ko iz Trebnjega, Ve l ike Loke i n Ra-dohovc vasi poročajo, da je ta dan termometer po­kazal —'IVC i n da je p r i tej temperatur i ka r rezalo. Kmet je , k i so se m u d i l i v Novem mestu, pa so po­vedal i , da so v tem mrazu celo hrast i poka l i i n da je b i lo pokanje močno kot streljanje i z pušk. Ob vsem tem so začele krožiti »napovedi«, da se bo hla­den zračni va l , k i je p r i nas povzročil pravo s ib i rsko z imo, nad Dolenjsko i n osta l imi pokra j inami zadr­žal Se nekaj časa.

P r v i dnevi novega leta so b i l i tud i s snegom bo­gato »obdarovani«. Tako so 14. januar ja z jutraj v Novem mestu namer i l i 37 c m na novo zapadlega pr­šića, približno to l iko pa ga je tud i v osta l ih kra j ih Dolenjske, Spodnjega Posavja i n Bele kra j ine. Ne­kater i s t rokovnjak i i n kmetovalc i izražajo bojazen, da bo ta nenadna sprememba vremena škodljivo vp l iva la na z imske posevke, z last i na pšenico, ke r smo ime l i šele pred k r a t k i m močno odjugo.

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Načrti in uspehi žužemberške KZ

K O L E K T I V K Z ŽUŽEMBERK: »Z uresniči­tvijo programskih nalog za leto 1963 bomo za­gotovili nadaljnjo rast materialne osnove za nove odnose v kmetijstvu in gozdarstvu na področju Suhe krajine!«

zužemberška zadruga je v zadn j ih dveh let ih dosegla pomembne gospodarske u-spehe, saj je v teh dveh le t ih vložila t kmet i jstvo i n go­zdarstvo n a svojem področju preko 20 mil i jonov las tn ih sredstev, obenem pa dosegla vel ik napredek v večanju družbenega bruto pro izvoda na zaposlenega delavca. Ve l i k uspeh je dosežen v lastn i kmet i j sk i pro izvodnj i , katere vrednost je v letu 1962 nara­s la na 12,000.000 d in od 600.000 d in v letu 1961. V sodelovanju z ind i v idua ln imi proizvaja lc i je v iden napredek p r i pogod­benem pi tanju prašičev, k jer zadruga praktično sodeluje z vsemi kmetova lc i . Man j u -spešna je b i la jesenska setev v kooperaci j i ; kmetova lc i so sicer za sejali 15-krat večje po­vršine s p r i znan im semenom kot v letu 1961, porab i l i pa so tretj ino manj gnoj i l ko t prejš­nje leto.

M e d d r u š t v e n i s e s t a n e k k a t o l i š k i h

d u h o v n i k o v V L jubl jan i je b i l prejšnji

teden meddruštveni sestanek predstavnikov združenja ka ­toliških duhovnikov Jugosla­vije, na katerem so obravna­va l i osnovne smernice za de­lo združenja.

G lavn i referat je ime l dekan teološke fakultete v L jubl jan i Stanko Cajnkar . Poudar i l je, d a je treba sprejeti Ideje medsebojnega sporazumeva­nja p r i reševanju vseh kon­kre tn ih vprašanj i n da se je treba bor i t i za idejo bratstva i n enotnosti, za koeksistenco, za versko strpnost i n za m i r v svetu. Sk l ep i razprave po­udarjajo predvsem nujnost nadaljnjega poglabl janja vda­nost i cerkv i ln socialistični domovin i .

Ze lo ve l ik napredek je do­segla gozdarska ekonomska enota tako v pogledu gozdno-goj i tvenih de l , k a k o r t u d i v povečanju lastne proizvodnje gozdnih sadik i n v podružab-l janju gozdarske proizvodnje.

P r i kmet i j skem odkupu je napredoval odkup govedi, p a tud i odkup k r o m p i r j a j e b i l glede na letino k a r precejšen.

Z a letošnje leto smo s i za­stav i l i vel ike naloge v nadal j­n j em razv i janju lastne kme­t i jske proizvodnje, katere ob­seg bo predv idoma še enkrat večji kako r preteklo leto; na­dalje predvidevamo zboljša­nje l n razširitev sodelovanja z Ind iv idualn imi k m e t i j s k i m i proizvajalc i .

V gozdarstvu bomo: razši­r i l i gozdno drevesnico, oči­s t i l i i n pogozdi l i 57 h a gozd­n i h površin, na ka t e r i h se se­daj s labo gospodari , v na­dal jn jem pa bomo razširili podnižbljanje v gozdarstvu.

2e 1961 smo začeli odkupo­vati zemljišča. O d k u p i l i smo tudi dvoje gospodarskih p o sJopij. Letos s tem nadal ju­jemo, obenem pa pr iprav l ja­mo s kmetovalc i v Žužember­k u arondaci jo, k i bo izvedena še pred pomladjo. Arondac i ja zajema zaenkrat 40 parce l , k i j i h b o m o združili v 13—15-hek ta r sH kompleks . P r i ve­čini lastnikov je že dosežen sporazum, le v dveh p r i m e r i h (od 34) bomo mora l i sprožiti p r i s i l n i postopek. V jeseni bo­mo v arondaci jo tega kom­pleksa vključili še nekaj po­vršin, nadal jeval i z zaokrože­vanjem p r i gozdni drevesnici , obenem p a pričeli z aronda-T N O zemljišča na D v o r u .

Za letos predvidevamo, da bomo vložili v investici je na­slednja sredstva:

za kmet i i s tvo 13.180.000 d in za gozdarstvo 11,0000)00 d in . za družbeni

s tandard 6.000.000 d i n . s loma i 30.180.000 d i n

Mo i z Combe, »slamnati mož« svobod­ne Katange je kot vse kaže odigral vlogo secesionista. S a m je iz jav i l , da je secesija Katange končana, »modre če­lade« pa se lahko svobodno gibajo po Katang i . Nadal je je iz jav i l , da se želi v r n i t i i z K o h e z i j a v E l i s a betbvi l le.

V K o h e z i j u , k jer je še vedno opo­rišče Combejeve žandarmerije i n nje­govih plačancev, je sicer m i r , toda kot poročajo tuje agencije v lada t am še vedno kavbojsko vzdušje. Prav tako poročajo, da se »modre čelade« pr ib l i ­žujejo Ko lvez i ju ter se vodijo še vedno boj i m e d Combejev imi žandar j i i n s i - ' l a m i O Z N . In ke r smo v zvezi s K o n ­gom že navajeni na presenečenja, osta­ne še vedno odprto vprašanje a l i bodo žandar j i sedaj poslušali Combe ja ter se bodo predal i s i l am O Z N . Do nedav­nega je čombe groz i l , da bo uničil rudniške naprave v Ko l vez i ju i n je b i l to eden i zmed adutov v pogajanjih z Adulovo vlado v Leopo ldv i l lu . N a Čom-bejevo sporočilo, da je secesija Ka tan­ge končana, je Adulova v lada že odgo­vor i la , da proglaša amnesti jo, kako r določa ti Tantov načrt o ponovni zdru­žitvi Konga . Ve l ikega pomena bo, če bo v zadnjem momentu prišlo do m i ­rol jubne integracije Katange z republ i ­ko Kongo , ka j t i če b i v Ko lvez i ju pr i ­žgali naboje i n razstre l i l i rudniške na­prave, Id so j i h za m in i r a l i čombejevi žandar j i , b i bi lo življenje v deželi nekaj časa para l i z i rano, hk ra t i pa b i to pome­ni lo ogromno škodo.

Vendar kot kaže, je Čombe iz igral zadnjo kar to ter smo priče konca zad­njega dejanja katanške drame. A l i bo izgini l s scene tud i »slamnati mož«

Combe, k i je dve let i i g ra l vlogo sece­sionista?

V glavnem mestu Konga so Študentje organiz i ra l i p ro l ib r i tanske demonstra­cije t e r na zborovanju obsodi l i vlogo Ve­l ike Br i tan i j e i n njeno mešanje v no­tranje zadeve Konga . N a transparent ih so nos i l i napise: »Živel enotni Kongo«, »Combeja je treba aretirati« i n »Kon-goško armado v Katango«.

Študentje so vdr l i tud i v prostore br i tanskega veleposlaništva, skoz i okna meta l i pohištvo, nekaj br i tansk ih d i ­plomatov pa je bi lo laže ranjenih.

Seveda konec »neodvisne« Katange še ne pomen i rojstvo enotnega i n neod­visnega Konga . K o t kaže, bodo dokonč-

tične begunce, naj se vrnejo v domovi­no. Iz zaporov so spust i l i politične jetnike, nasprotnike dosedanjega re­žima.

Po dosedanjih poročilih je možno sk lepat i , d a je državni udar organiz i­r a l a opoz ic i jska politična s t ranka »Jo-vento« ter izvedla vojaški udar s po­močjo togoške vojske. K o t vse kaže doslej, je upor notranjega značaja i n uporn ik i n iso dob i l i ukazov i z inozem­stva. Omenjajo, da je b i l povod za upor nezadovoljstvo šesta to bivših fran­cosk ih vojakov, k i so j i h pred nedav­n i m odpust i l i i z francoske vojske ter so pričakovali, d a j i h bodo spre je l i v togoško armado, k a r se pa n i zgodilo.

Konec katanške krize no uresničili C Tantov načrt o enot­nost i Konga , potem bo pa odvisno, ka­ko bo s Kongom, od prihodnje politične usmeritve Adulove vlade v Leopo ldv i l lu ter nadaljne zakul isne igre Londona, B rus l j a i n Washingtona.

N i še min i l o dve leti odkar je stoen topovski s t re l v glavnem mestu Toga napovedal, da se je rod i la nova neod­visna afriška država Togo, ko je prišlo pred dnevi iznenada do državnega uda­r a . U p o r n i k i so ub i l i dosedanjega pre­miera Svlvanusa O lvmpio , večino min i ­strov pa zapr l i . Sestavi l i so uporniški odbor, k i je prevzel začasno vso oblast v državi, hkra t i pa pozval togoške pol i -

K o t poročajo, sedaj sestavljajo novo začasno togoško vlado, k i bo vod i la državne posle do par lamentarnih volitev Omenjajo, da bo sestavil novo začasno vlado voditel j demokratske unije Toga N iko las G r u n i t s k i , sorodnik ubitega predsednika Svlvanusa O l vmp ia . V zve­z i z državnim udarom je G r u n i t s k i iz­jav i l : »Vedel sem, d a je togoški narod nezadovoljen, vendar n isem m i s l i l , da bo tako h i t ro prišlo do državnega udara i n še posebno, da bo terjal smr t mojega sorodnika.« K o t nadaljnega kandidata za člana nove vlade ome­njajo tud i Meatchi ja , k i se je že tud i v r n i l iz Gane v Togo.

KZ Brestanica enakovreden partner K Z Brestanica sicer ne

predstavl ja močnejšega kme­ti jskega pridelovalca v obči­n i Videm-Krško, vendar je s svo j im dosedanj im de lom dokazala, da jo je potrebno jemati kot resen činitelj v napredni kmet i j sk i proizvod­nj i . Spričo vsega tega Je nujno, da jo vrednot imo z is t imi mer i l i kot druge s o rodne organizacije v k o m u n i .

P r i t em Je zagotovljena lastna udeležba v višini 15 mi ­l i jonov 680.000 dinarjev

M i l a n Srn i ca

S p rav i ln im pojmovanjem naprednega kmet i js tva je za­družni kolektiv začel gospo­darsko leto 1962 dokaj uspeš­no. Prav tako uspešna je bi la akci ja zadružne oz i roma p o godbene proizvodnje, saj so do začetka septembra tzpol-ni l i p lan sodelovanja s 103 odstotki Ce b) prišteli Se uspehe sedanje akcije trav­niškega pridelovanja, bi bi) kooperaci jski p lan znatno bolj presežen, kot je sicer Investicije so v glavnem p o rabi l i za nabavo mehaniza­cije, ka r bo v pr ihodnjem le­tu še večje jamstvo za uspeš­

no opravl janje nalog, katere j i m nalaga družba.

Leto 1963 pričakuje ko­lektiv brestaniške kmeti jske zadruge z večjim upanjem Dosedanje izkušnje, 6,3 m i l i ­jona dinarjev skladov in in ­vesticij, k i j i h kani jo dobi t i , so velik porok za nove uspe­he M e d d rug im nameravajo zgraditi nov živinorejski ob­rat, nakupi t i okrog 100 ha proizvodnih zemljišč m z last i pojačati lastno proizvodnjo S tem bo Brestanica uvelja­vljena kot pomembno kmeti j­sko območje, na katerem se bo Še povečal tempo v p o družbljanju proizvodnje ln

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Letošnje na loge , KI J l i l n a l a g a ilrUŽUi'111

p l a n , s o v e l i k e , a i z v ed l j i v e , če se j i h b o m o l o t i l i z v so r e s n o s t j o i n p o l e t o m že t a k o j v začetku l e t a . T o m i s e l s m o p o v z e l i z a u v o d i z k o m u n i k e j a o z a d n j i s e j i izvršnega odbo ­r a G l a v n e g a o d b o r a S / D L S l o v e n i j e , k j e r s o r a z p r a v l j a l i o o s n o v n i h značilnostih predlože­nega p l a n a . M e d d r u g i m so u g o t o v i l i , d a j e dosegan j e v i s oke s t o p n j e splošne gospodar ­s k e a k t i v n o s t i —- v i n d u s t r i j i i n k m e t i j s t v u — najvažnejša n a l o g a letošnjega l e t a . T o d a ne g re le z a k v a n t i t a t i v n o , a m p a k p r e d v s e m za k v a l i t a t i v n o r a s t g o s p o d a r s t v a , k a r b o mo ­goče doseči s povečanjem p r o i z v o d n o s t i d e l a , z večjo u s m e r i t v i j o n a z u n a n j e tržišče i t d . Še n a p r e j j e t r e b a r a z v i j a t i demokrat ične od­nose v k o l e k t i v i h i n s t e m sproščati u s t va r ­j a l n e p o b u d e d e l o v n i h l j u d i . Doseči je t r e b a najboljšo učinkovitost i n v e s t i c i j . P r i zapo­s l o v a n j u je t r e b a d a t i p r e d n o s t d e l a v c e m iz i n d u s t r i j s k i h c e n t r o v . Z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l ­n o de lo , k j e r je b i l l a n i dosežen l ep napre ­dek , je t r e b a še n a p r e j r a z v i j a t i . P r i vseh t e h n a l o g a h j e t r e b a z a g o t o v i t i m o b i l i z a c i j o v seh s i l . Družbenopolitične o r g a n i z a c i j e , z b o r n i c e , s t r o k o v n a združenja, društva m o r a j o n u d i t i d e l o v n i m k o l e k t i v o m v so pomoč p r i i z va ja ­n j u v e l i k i h , a uresničljivih n a l o g , o d česar j e o d v i s e n n a d a l j n j i n a p r e d e k naše družbene s k u p n o s t i .

E9 Izvršni svet j e n a n e d a v n i s e j i s p r e j e l p r e d l o g družbenega p l a n a z a L j u d s k o r e p u ­b l i k o S l o v e n i j o , po k a t e r e m se b o povečala i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a z a 10 o d s t o t k o v , p r o i z v o d n j a v k m e t i j s t v u z a 19 o d s t o t k o v , i z v o z z a 17 o d s t o t k o v , p r o d u k t i v n o s t z a 7—8 o d s t o t k o v i t d . P r e d v i d e n o povečanje p r o i z ­v o d n j e v k m e t i j s t v u g re prece j n a račun družbenih posestev , k j e r bo p r o i z v o d n j a z a p o l o v i c o večja. T u d i v n a p o r i h z a povečanje i z v o z a b o n o s i l a l ev j i delež i n d u s t r i j a , k i b o p r e d v i d o m a i z v o z i l a z a 22 o d s t o t k o v več iz­d e l k o v k a ' t o r l a n i .

E3 P r e d 10 l e t i — 14. j a n u a r j a 1953 — s o t o p o v s k i p t r e l i n a d B e o g r a d o m sporoči l i zgo­

d o v i n s k i s k l e p Z v e z n e l j u d s k e skupščine o i z v o l i t v i tovariša T i t a z a p r v e g a p r e d s e d n i k a r e p u b l i k e . O b te j priložnosti j e d e j a l tova­riš T i t o m e d d r u g i m t u d i t o l e :

»Želel b i v a s prepričati, d a b o m t u d i p r i t e j v i s o k i , najodgovornejši i n težavni dolžno­s t i z a s t a v i l vse svo j e s i l e i n ves tnos t , d a b i opraviči l vaše z a u p a n j e , t e r d a b o m oprav ­l j a l dolžnost t a k o , k o t t o zah t eva j o i n t e r e s i

Poprimimo že takoj v začetku leta!

n a r o d o v socialistične države, k e r s e m se zme­r a j i m e l i n s e b o m i m e l le z a zves tega s lu ­žabnika s vo j e ga l judstva.«

P r e d s e d n i k U t o j e opravičil naše z aupa ­nje . Z e l i i n o , d a b i n a m še do l go k a z a l p o t v srečnejšo p r i h o d n o s t i n nas o p o z a r j a l n a na­p a k e , k i o v i r a j o naš n a p r e d e k .

H) P o p o d a t k i h Z a v o d a L R S z a s t a t i s t i k o s m o l a n i povečali p r o i z v o d n j o z a 7 ods to t ­k o v , m e d t e m k o j e p r e d v i d e v a l p l a n 11-odstot-n o povečanje. T o p o m e n i , d a n i s m o m o g l i v c e l o t i n a d o m e s t i t i počasnejšega t e m p a gospo­d a r s k e a k t i v n o s t i v p r v e m p o l l e t j u , k o j e znašalo povečanje le 4 o d s t o t k e . Najuspešnej­ša je b i l a kemična i n d u s t r i j a z 20 o d s t o t k i , n a z a d n j e m m e s t u p a i n d u s t r i j a g r a d b e n e g a m a t e r i a l a z e n i m o d s t o t k o m povečanja svo­je p r o i z v o d n j e .

B9 V Z a g r e b u j e b i l I V . k o n g r e s L j u d s k e t e h n i k e J u g o s l a v i j e . P r e d s e d n i k F r a n c Le-skošek j e v s v o j e m r e f e r a t u u g o t o v i l , d a se

je v z a d n j i h šestih l e t i h p o d v o j i l o število čla­nov L j u d s k e t e h n i k e . V p r i h o d n j e bo m o r a l o b i t i težišče d e l a v k o m u n i . L j u d s k a t e h n i k a bo m o r a l a v s k l a j e v a t i v s eb ino i n o b l i k e d e l a s k o n k r e t n i m i p o t r e b a m i k o m u n .

g j Državni s e k r e t a r z a z u n a n j o t r g o v i n o je i z d a l u r e d b o o n o v e m , povečanem ods to t ­k u dev i z , k i j i h b o d o d o b i l e g o s p o d a r s k e o r ­gan i zac i j e o d s k u p n e vsote dev i z , u s t v a r j e n e z i z v o z o m s v o j i b i z d e l k o v : z a i z v o z k m e t i j ­s k i h p r i d e l k o v 3, i n d u s t r i j s k i h i n obrtniških i z d e l k o v 7, s t r o j e v i n n a p r a v 10, c e s t a o-motor-n i h v o z i l i n t r a k t o r j e v 12, časnikov, r e v i j i n f i l m o v 25 o d s t o t k o v . Turistični u r a d i , k i da­je jo us luge t u j i m p a r t n e r j e m , b o d o d o b i l i 20 o d s t o t k o v dev i z .

B O s m i m o d n i s e j e m v L j u b l j a n i , k i so g a p r a v k a r o d p r l i , j e v e r n a p o d o b a naše i n d u ­s t r i j e k o n f e k c i j e , k i se čedalje b o l j uve l jav­l j a , sa j i z d e l u j e že n a d 30 v e l i k o s t i s v o j i h p ro ­i z vodov . Čedalje več k o n f e k c i j e g re t u d i v iz­voz , k a r se kaže m e d d r u g i m v t e m , d a j e letošnqi p l a n i z v o z a i z d e l k o v i n d u s t r i j e k o n ­f ekc i j e povečan z a 30 o d s t o t k o v ( o d 3 n a 4 m i l i j a r d e d i n ) .

B N a z v e z n e m p o s v e t o v a n j u o s t a n o v a n j ­s k i g r a d i t v i so m e n i l i , d a b i m o r a l i p o s t a t i s t a n o v a n j s k i s k l a d i nekakšne b a n k e z a g ra ­d i t e v s t a n o v a n j . O p o z o r i l i so t u d i n a pot re ­bo po o d s t r a n i t v i s l a b o s t i p r i d o s e d a n j i g ra­d i t v i s t a n o v a n j , k i so se kaza l e z l a s t i v pre ­m a j h n i f u n k c i o n a l n o s t i s t a n o v a n j .

B O b 20-letniei z a d n j e g a b o j a P o h o r s k e g a b a t a l j o n a j e b i l a n a O s a n k a r i c i k o m e m o r a ­c i j a , k i so se j e udeležile številne v i dne oseb­n o s t i . Udeleženci žalne s l o v e s n o s t i so se od ­dolžil i s p o m i n u bo r cev , k i so se h e r o j s k o b r a n i l i d o svo j ega k o n c a . S p o p a d P o h o r s k e g a b a t a l j o n a z n e k a j k r a t številčnejšim sovraž­n i k o m je b i l eden n a j b o l j k r u t i h , a h k r a t i t u d i junaških bo j e v v z g o d o v i n i s l o v e n s k e g a n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a b o j a .

zemlje. Zadruga bo posvet i la večjo sk rb izvozu, predvsem pitanega goveda.

Čeprav je zadruga manjša gospodarska organizacija, se ni zapr la v svoj krog , ampak nastopa v mars ikaterem ozi-ru kot enakovreden partner v sk rb i za zvišanje življenjske ravni brestaniškega preb i ­valstva. Razuml j ivo Je, da v prv i vrst i s k r b i za svoje čla­ne. V ta namen pr ispeva sredstva p r i gradnj i stano­vanjskih blokov i n tako po­maga p r i reševanju stanovanj­skega vprašanja v Bres tan ic i sploh.

Prav je, da se spomnimo besed, k i so j i h o vlogi za­druge i z r ek l i občani na več zbor ih volivcev i n so o tem razpravl ja l i tudi na sestan­k i h i n konferencah S Z D L . Tud i na zadnj i konferenci Socialistične zveze v Bresta­n ic i so omenjal i zadrugo v zvezi z reševanjem krajevnih problemov, predvsem kar za­deva preskrbo prebivalstva z domačimi kmet i j sk imi p r i ­de lk i .

JCRATKL, j IZ RAZNIH STRANI

a .Naša podjetja gradijo v Miillju tovarne. V Baglndi, ne­daleč od glavnega mesta re­publike Mal i . Je Jugoslovansko podjetje » Ingra- začelo graditi tovarno za predelavo sadja ln sočtvja. T a tovarna Je prvi in ­dustrijski objekt, ki ga grade v okviru petletnega plana Malija. V kratkem bodo zaceli graditi nekatere druge objekte, k i Jih bodo financirali z Jugoslovan­skim kreditom. Med njimi so tri moderne klavnice ln hladil­nice.

• Kongreg Enotne sociali­stične partije Nemčije. V Ber­linu se Je v torek začel VI. kongres Enotne socialistične pnrtUe Nemčije. Prvi sekretar C K Walter Ulbrlcht Je govoril pet ur. V svojem govoru se Je Izrekel za politiko miroljubne koekslstenoe v mednarodnih odnosih, za krepitev izgradnje socializma v DR Nemčiji za odločen odpor proti dogmat­skim koncesijam v mednarod­nem komunističnem gibanju, za bolj normalne odnose z Zvezno republiko ter za ne­vtralno svobodno mesto zahod­ni Berlin, v katerem naj bi za­stava O Z N zamenjala zastavo Atlantske zveze.

Obrat IMV v Brežicah: prva milijarda \ V letu dni 15-krat večja proizvodnja — Posameznik v obratu bo letos

ustvaril blizu 7 milijonov 800 tisoč din bruto proizvoda — Urejen obrat £ s sodobnim načinom proizvodnje — IMV Novo mesto skrbno pomaga B | in je doslej vložila v brežiški obrat 30 milijonov.

K o so pred dob r im le tom dn i I M V Novo mesto prevze­l a del obrata Agroservisa v Brežicah, n i prav gotovo nih-

i m v če ne m i s l i l i n ne pričakoval, da se bo v n jem pro izvodnja tako h i t i ro razvi ja la i n d a se bo nov i obrat I M V razv i l v prvega brežiškega mi l i jarder­ja. K o t vse kaže, se bodo le­tos m i l i j a rd i dinarjev bruto proizvoda močno približali, ce je že ne bodo dosegli. Ze V začetku naj poudar imo, d a ima nemajhne zasluge z a ta­ko lep razvoj obrata v Bre ­žicah I M V Novo mesto, k i je P°leg interesa za nov i obrat nudi la tud i obi lo pomoči i n Pokazala mnogo dobre volje.

V prostorn ih , ure jenih pro­izvodnih dvoranah v Breži­cah, k i dajejo videz prave Pravcate tovarne, dela 11C ijudl. K o t vse kaže, j i h bodo letos zapos l i l i še 18. T u izde-l u Je jo posamezne dele z a avtomobilsko šasijo i n jo se­stavljajo, razen tega p a de­lajo še več drug ih delov z a ^^V-ejeve kombi je . S t ro jna oprema je ostala večji de l Prejšnja, le var i lne aparate i " navpične vrtalne stroje so kupi l i na novo. I M V Novo mesto je v pre tek lem le tu in­

vest irala oko l i 30 mi l i jonov dinarjev. Preden je proizvod­n ja stekla, je b i l a po lov ica (ne­kaj več kot 20 delavcev) na prlučitvi v Novem mestu, 1 var i l ca so že pos la l i na spe­cial izaci jo v Zavod za varje­nje v Ljubl jano, 2 študenta pa štipendirajo na STš v L jub l jan i .

O s e m d o d e v e t S a š i ) n a d a n

Načini proizvodnje je indu­s t r i j sk i , delo je deljeno i n

special iz irano, vsako delovno mesto pa prilagojeno tehno­loškemu postopku po načr­t ih , k i so j i h izdelal i v No­vem mestu. V obratu izdela­jo zdaj 8 do 9 šasij na dan v dveh delovnih izmenah, vendar b i b i lo mogoče zmog­l j ivost i v p r imeru potrebe povečati.

11. novembra l an i so pro­s lavl ja l i pomembno zmago: obrat je takrat osvoj i l pro­izvodnjo šasije. Dotlej so iz­deloval i samo posamezne se­stavne dele zanjo i n j i h po-

Pogled na gradbišče p r i Tovarn i pohištva v Brežicah, kjer so že začeli z rekonstrukci jo , k i bo po prvotnih na­črtih povečala proizvodnjo za več kot 100 odstotkov. Raz­veseljive so razprave o tem, da b i kazalo dosedanje načrte razširiti, saj b i b i l z dodatnimi naložbami bruto proizvod še enkrat večji (namesto 870 mil i jonov po prvotnih načrtih bi znašal 1 mi l i jardo 500 mi l i jonov na leto). Tovarna zdaj vse svoje izdelke izvaža. Ce bodo razgovori uspel i , bodo nametos 6 tisoč pohištvenih garnitur izdela l i na leto 10 tisoč takšnih garni tur . To b i pomeni lo precejšen pr i ­spevek izvozu, k i je še vedno glavna naloga našega gospo­darstva.

Važno: kako bomo plačevali davek na naš osebni dohodek

Do konca januarja je treba prijaviti svoj osebni dohodek — Do 700.000 "inarjev letnega dohodka ni davka — Stroge kazni za utaje!

Pred nekaj dnevi so občin­ske uprave za dohodke priče­le zb i ra t i pri jave z a obdavče nje osebnih dohodkov, k i so j i h preje l i državljani v le tu 1962. Pr i javl janje gre ponekod Počasi, ke r se ljudje n i t i ne zavedajo, da je zadnj i r ok za pri javo osebnih dohodkov do 31. januarja. Z a osebni doho­dek do 700.000 dinarjev n i treba plačati davka. Osebne dohodke pr i jav i jo samo dr­žavljani, k i so s svo j imi do­hodk i v le tu 1962 presegli 700 tisočakov.

K e r je obdavčenje osebne­ga dohodka progresivno, ugo­tavljajo davčne stopnje po posebni tabel i . Ce davčna osnova znaša do 250.000 d i ­narjev, potem je davčna stop­nja 5 odstotkov, če je osnova 500.000 dinarjev, se na 250.000

dinarjev plača 5 odstotkov, na drug ih 250.000 dinarjev pa še 10 odstotkov davka i td .

Ce pri javl jenec davka edi­n i zasluži v svoj i ožji druži­n i , je deležen olajšav: neob­davčeni del se poveča na 50.000 d in na enega člana družine, največ pa se poveča do 200.000 dinarjev. Držav­l jan, k i sam služI v družini z n . pr . pet člani, mora vložiti davčno pri javo šele tedaj, ko njegov osebni dohodek pre­seže 900.000 dinarjev.

Ljudje, k i so ime l i doho­dek od avtorskih pravic, mo­rajo pr i jav i t i čisti dohodek,

k i so ga prejel i po odbi tku davka na avtorske pravice i n avtorske izdatke. T i i zdatk i so določeni že v obstoječih predpis ih.

Davčni organi posebej opo­zarjajo na kaznovanje, k i sle­d i , če obvezanec ne pr i jav i svoj ih dohodkov pravočasno a l i pa če pr i java n i resnična. K d o r svoje davčne osnove ne pr i jav i do 31. januarja, m o r a plačati t r ikratno višino dav­ka , k i b i ga plačal, če b i b i l dohodek pr i jav i l redno. P ro t i osebam, k i skušajo utaj i t i davek, večji od 50 tisoč d i ­narjev, morajo vložiti kazen­sko pri javo.

Izid velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe

Bogdan Osolnik urednik » K o m u n i s t a «

S sk lepom izvršnega kom i ­teja C K Z K J je b i l član C K Z K J tovariš Bogdan Oso ln ik imenovan za d irektor ja ter glavnega l n odgovornega ured­n ika l i s ta »Komunist« l n za člana organizacijsko-polltič-nega sekretariata C K Z K J . Za­rad i prevzema nove dolžnosti je b i l Bogdan Osoln ik razre­šen dolžnosti sekretarja z a informaci je Z IS . Pri l jubl jene­m u prvoborcu i n do lenjskemu akt iv is tu prisrčno čestitamo ob imenovan, u na novo, od­govorno dolžnost i n m u želi­mo tudi tu nov ih uspehovl

Dosedanji d i rektor ter glav­n i urednik »Komunista« K r ­sto Bulajlč je b i l Imenovan za predsednika komis i je za or­ganizaci jska vprašanja C K Z K J .

10. januar ja 1963 so poverje­n i k i Prešernove družbe Ida Lukežič, M i r a Pr i jate l j , Jože Košorok, Jovan Takač, Ivan B a r t o l in V i k t o r Ceč oprav i l i nagradno žrebanje.

Dobi tke prejmejo: O S E B N I A V T O — srečka št.

10020; T E L E V I Z I J S K I APA­R A T — 37695; MOŠKO K O L O — 17328; ŽENSKO K O L O — 28798; T R A N Z I S T O R — 35821; R A D I J S K I A P A R A T — 4665; K L U B S K A G A R N I T U R A — 9610; ELEKTRIČNI B O J L E R — 30055; F O T O A P A R A T — 20957; Z A P E S T N A U R A — 22841; I N S E 10 PRAKTIČNIH N A G R A D , srečke štev.: 5203, 30C08, 20247, 18337, 12131, 7536, 38673, 2680, 6687 i n 18506.

KNJIŽNE N A G R A D E DO­B I J O V S E SREČKE, k i se končujejo na 692 a l i 244.

Las tn ik i izžrebanih srečk naj prevzamejo nagrade v uprav i Prešernove družbe —

Ljubl jana, Gradišče 12, ven­dar najkasneje do 10. maja 1963, ko bo srečkam potekla veljavnost.

PREŠERNOVA DRUŽBA

G n e č a pred b a n k o Prejšnji teden so tud i v kr­

ški bank i izplačevali bone, k i so b i l i i zdani v letu 1960 de­lavcem l n uslužbencem kot nadomesti lo za povečano sta­nar ino. K l j u b mrazu so ljud­je čakali pred banko že od 6. ure zjutraj l n je b i l a gne­ča kot malokdaj . Uslužben­c i banke so ime l i polne roke dela. Narodna banka v K r ­škem je skleni la , da bo izpla­čevala bone le upokojencem, medtem ko bodo delavci i n uslužbenci prejel i povračilo v svo j ih gospodarskih orga­nizaci jah i n ustanovah. Tako so odprav i l i gnečo pred ban­ko i n tudi zgubo delovnega časa.

šiljali v Novo mesto, kjer so j i h zvar i l i . V a r i l n i postopek za varjenje šasije so osvo j i l i v 10 dneh, kar dokazuje, d a je kolekt iv močno prizade­ven. V Novem mestu izdelu­jejo le še tiste dele šasije, za katere so p r i obl ikovanju po­trebne težje preše i n težki s t ro jn i sk lop i , ter j i h poši­ljajo v Brežice. V obra tu upajo, da bodo še letos do­b i l i tud i takšne stroje ter ce­lotno šasijo dela l i sami . Vse­ga izdelujejo oko l i 200 delov za IMV-jeve avtomobile.

N a kra tko smo opisal i ve­l ike proizvodne uspehe v bre­žiškem obratu. V letu dn i so dosegli mnogo. V s i želijo, da b i se sodelovanje s centralni­m i obrat i v Novem mestu še naprej razvi jalo tako kot do­slej i n da b i s s k u p n i m i na­po r i dosegli i n presegli letoš­n j i pro izvodni p lan, k i n i majhen. Delavcem brežiškega obrata Da je v nemajhno spodbudo zavest,. da tudi on i prispevajo svoj delež h »Kombiju« — k vozi lu, k i ga srečujemo doma pa tud i že izven meja Jugoslavije, po cestah srednje Evrope !

V s i imamo nekaj skupnega: učimo s e , pravijo mladi v IMV

11. januarja je k lub mlad ih proizvajalcev Indu­stri je motorn ih vozi l v Novem mestu sk l i ca l razšir­jeno proizvodno konferenco ter nanjo povabi l poleg članov delovnih kolekt ivov novomeškega i n brežiške­ga obrata I M V tud i mladince iz drug ih gospodarskih organizacij , šol in domsk ih skupnost i . Uvodoma je predsednik k luba seznanil udeležence z dejavnostjo i n de lovnimi načrti m lad ih proizvajalcev v I M V i n omeni l , da konferenca že izpolnjuje de l teh načrtov. K l u b s i je namreč zastavi l nalogo, da bo na razprave vabi l tud i mladino izven podjetja i n organiz ira l čim večji krog za obravnavo perečih gospodarskih i n industr i j sk ih problemov zainteresirane mladine. Če­prav njegovo rojstvo sovpada komaj z jesenjo pre­teklega leta, je k lub uspel organiz irat i nad 40 mla­dincev iz I M V , k i želijo temeljito spoznati razvojno pot svojega avtomobilskega podjetja z maloseri jsko proizvodnjo.

Odgovorni uslužbenec I M V je zatem obrazložil notranjo organizacijo v gospodarski organizaci j i . V skop ih obr is ih je pr ikaza l način poslovanja i n deli­tev dohodka v I M V . Dejal je, da v sami pro izvodnj i n i vedno vse tako, kot b i moralo b i t i (včasih zaradi pomanjkanja materiala, včasih zaradi najrazličnej­ših zastojev), toda vs i se še učimo i n poskušamo odpravl jat i napake.

V razpravi so obdelal i vprašanja industr i jske pro­izvodnje p r i nas na splošno i n posebej avtomobilske industr i je . Mlad ino -iz šol je zanimala gospodarska integracija, ostale pa nadaljnja rast avtomobilskega kombinata .

„ M o n t i r a n i " razgovor o izvozu (Nadaljevanje s 1. str.) P a to n i še nič! Zdaj še gre! K o b i b i l i v i tu lani polet i ! Pohištva je bi lo to l iko, da n i ­smo vedeli , k a m z n j im, okovja pa nik jer ! Potem je prišlo okovje, pa spet n i bi lo lakov, pa nato furnirjev in zdaj n i ogledal za psihe. V A m e r i k i zahtevajo poseben bromidov premaz, takšnega pa p r i nas n i dobiti.« Tako je k a r mimogrede naštel neki delavec, očitno eden i zmed mojstrov v proizvodnj i . »Te psihe so vredne 20 mil i jonov dinarjev, odpremljene pa b i mora le b i t i že lan i marca!« je še dodal, preden nas je napot i l k starejšemu tovarišu z očali.

N a l e p k a n a i z d e l k u , z v e n e č n a z i v i n r e k l a m a

s o p r e m a l o Pri jazno nas je pogledal

izpod očal i n začel: »Začudeni ste, kajne? Takš­

na je pač proizvodnja. Teža­ve nas drže p o k o n c i . . . ( p r i tem je pomežiknil). Tu j i kupc i so zahtevali . M l Izvaža­mo v Amer iko , Angli jo, Nem­čijo. T o n i majhna stvar. S e m pridejo prevzemat bla­go. Vsako najmanjšo prasko opazijo. Okovje, lake, les, ogledala, vse, k a r uporabl ja­mo, laborator i jsko pre izkusi ­jo. Plačajo z dolar j i , m i p a dolarje potrebujemo. L a n i je b i lo težko. Domače okovje n i »odgovarjalo«, na uvoz tuje­ga pa smo čakali dolge me­sece. Vse je bi lo zatrpano z izde lanim pohištvom, prosto­r i pa so že tako pretesni . K o je okovje prišlo, smo s i od­dahni l i , pa se je zatakni lo p r i furn i r j ih , nato spet p r i l ak ih i n zdaj gre narobe z ogledali . K o l i k o k r a t smo zaman razprav l ja l i o t em n a D S ! K o l i k o škode smo i m e l i na ta račun! Pomagat i s i ne moremo, ker je to izven na­ših moči! Zveneči naziv i do­mačih izdelkov, k i nam j i h ponujajo, zvočne rek lame i n trditve o najboljši kval i te t i pa se tu v teh prostor ih raz­blinjajo. K a k o lepo b i b i l o

Zaradi m r a z a s l a b promet

Pretek l i ponedeljek je b i lo novomeško sejmišče kaj sla­bo založeno s prašiči, saj s i je prenekateri kmetovalec premis l i l p r i 17 stopinjah pod ničlo peljati prašičke v me­sto. Tokrat je bi lo naprodaj le 321 ri lcev, prodanih pa je b i lo 228. Cena se je gibala med 4.500 in 8.000 d inar j i .

dobi t i vse doma, delat i i n iz­važati!«

» V e z a n a « p r o d a j a fur­n i r j a i n » p r i š v e r c a n i «

r e z e r v n i d e l »Za nestrokovnjaka so s i

vsi furn i r j i podobni«, je pr i ­povedoval delavec v oddelku, kjer pohištvo furnirajo. »Jaz vam pa povem, da n i tako. Tale, k i ga lep im zdaj, je »prima«, pretekl i teden pa je bi l zanič. Furn i r j a je p r i nas dovolj vseh vrst i n kvalitet. M i pa rabimo samo najbolj­šega. Naše tovarne pravi jo: damo v am boljšega, če vza­mete tudi slabega. Toda kaj bi m i s s lab im, za izvoz ga ne potrebujemo!«

I n še en razgovor, tokrat z delavcem p r i ve l ikem stro ju:

»Lep je ta stroj in vreden. K a j vse dela! Uboga na vsak migl jaj . Veselje je z n j im de­lat i . 2e dolgo se vprašujem, kako dolgo bo šel. K a j bo, če se zdrob i droben ležaj v njem? K j e ga bomo dobi l i? K o l i k o časa bo treba čakati nanj , preden bo prišel i z Nemčije?«

K o sem poslušal ta samo-govor sem se spomni l zgodbe, k i j o je nekdo pr ipovedoval na nekem posvetu o izvozu: »Zdrobil se je ležaj. Tako j smo telefoniral i t v rdk i v Ita­

l i jo, l n naslednj i dan je b i l že na car in i . T a m so ugotovi l i , da takšne stvar i delamo t u d i doma, i n zahtevali uvozno do­voljenje. Tako j smo pos la l i nekoga v Ital i jo, k i je enak ležaj naslednjega dne »pri-švercal«. M o r a l i smo, k e r b i sicer proizvodnja stala. Cez 3 mesece smo, če se ne mo­t im, dob i l i uvozno dovo­ljenje.«

R e s : KDO JE Ž R T E V ? V podobnih težavah l n pre­

mišljevanjih je vse leto 1962 preživel kolekt iv Tovarne po* hištva v Brežicah. Svojo na­logo so k l jub temu i zpo ln i l i častno i n nared i l i največ, ko­l iko r so mogl i . Poudar i l i so, da je težav z uvozom konec lanskega leta mnogo man j i n da je zdaj boljše.

Pro izvodnja za izvoz ter ja večjo prožnost; zamotani po­stopek za uvoz surov in i n re­zervnih delov ne b i smel ve­zati rok proizvajalcem. Sode­lovanje med domačo proiz­vodnjo Iri potrošniki d o b r i n je premajhno, zveneči naz i v i izdelkov i n zvočne rek lame pa ne morejo nadomest i t i za­htevane kval i tete.

K o boste presodi l i , k d o Je žrtev, dodajte še to, d a smo razen nje žrtev tud i m i vs i !

MILOŠ J A K O P E C

Š U M E N J E M U N A G A J A V radioservis obrtno servisnega podjetja »Posavje« v

Brežicah najbrž ne b i zašli, če ne b i b i lo napake na na­šem b l i skovn iku . »Kar v radioservis stopite, t a m vam bodo mimogrede popravili!« so n a m svetovali Brežičani. Ivan Galič, poslovodja, je brez besed napako odstrani l , objektiv "pa ga je takoj nato u je l zaverovanega v popravi lo televizorja.

»Moja želja vas zanima? D a b i b i lo konec šumenja v aparat ih, tega s i najbol j želim. V stavbi so naše kov inske delavnice, var i ln i aparat i povzročajo šum, nas pa to zelo mot i p r i popravl janju rad i j sk ih sprejemnikov!« Podjetje se s p r i d n i m delom i n nemajhnimi napor i prizadevnega ko­lekt iva h i t ro razvi ja, zato bo najbrž tud i želji tovariša Ivana kma lu ustreženo.

PISMA UREDNIŠTVU Pogum, odkritost, zaupanje K a k š n i p r e d l o g i so se p o r a j a l i v j a v n i u s t a v n i r a z p r a v i ?

Poskušali s m o p r e l e t e t i n e k a j j u g o s l o v a n s k i h čas­n i k o v , d a b i u g o t o v i l i , kakšni p r e d l o g i se p o r a j a ­j o v j a v n i u s t a v n i r a z p r a ­v i . S e v e d a s m o i z množice p r e d l o g o v , p r i p o m b i n m n e n j l a h k o izluščili le ne­k a t e r e p o b u d e , nanašajoče se n a pog l a v j e o družbeno­e k o n o m s k i u r e d i t v i . Če­p r a v j e t o le delček u s t v a r ­j a l n e j a v n e u s t a v n e raz­p r a v e , že t e h n e k a j p r e d ­l o gov i n p r i p o m b kaže n a p o g u m , o d k r i t o s t i n z a u p a ­nje , s k a t e r i m s o d e l u j e j o občani p r i o b l i k o v a n j u no­ve u s t a v e . R a z u m l j i v o je , d a b o u s t a v n a k o m i s i j a v s a m n e n j a , p r i p o m b e i n p r e d l o g e p a z n o proučila i n k a s n e j e obširno poročala j a v n o s t i , k a t e r e i z m e d n j i h j e o s v o j i l a i n k a t e r i h n i m o g l a upoštevati, k e r bo­d i s i z ao s t a j a j o z a r a z vo ­j e m i n ga vlečejo n a z a j a l i p a p r e h i t e v a j o obstoječe možnosti v družbi n a se­d a n j i s t o p n j i družbenega r a z v o j a . V e l i k o p o b u d bo­d o l a h k o upoštevali k a s n e ­je p r i z a k o n s k e m u r e j a n j u določenih p r o b l e m o v , po­s e b n o še, če g r e z a zadeve , k i ne m o r e j o b i t i u r e j e n e z u s t a v o , a m p a k z z ako ­n o m .

D e l o v n i k o l e k t i v na) č i m n e p o s r e d n e j e u p r a v l j a P o n e k e m p r e d l o g u de­

l a v s k i sve t v večjih pod je t ­j i h n i n a j b o l j p r i m e r e n , d a b i se d e l o v n i k o l e k t i v p r e k o n j e ga s p o p r i j e m a l z o s t a n k i m e z d n i h o d n o s o v i n b i r o k r a t i z m a . T o s v o j o ugo t o v i t e v u t e m e l j u j e pre­d l o g t a k o l e : d e l a v s k i svet je preveč p o s r e d e n o r g a n . V p l i v de lavcev n a n jegove odločitve v p r a k s i še n i d o v o l j učinkovit. P o t r e b n o b i b i l o n a j t i t a k e o b l i k e s a m o u p r a v l j a n j a , k i b i omogočale čim širše i n čim b o l j p o s r e d n o sods lo -van je k o l e k t i v a p r i up rav ­l j a n j u s vo j e ga p o d j e t j a .

P o n e k o d so se v j a v n i u s t a v n i r a z p r a v i n a g i b a l a m n e n j a k p r e d l o g u , d a b i m o r a l i z u s t a v o zadolžit i g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e za o b v e z n o s p r e j e m a n j e dolgoročnih p l a n o v svoje­ga r a z v o j a . Z d a j m n o g a p o d j e t j a ž iv i jo o d d a n e s d o j u t r i , i z r o k v u s t a , ne razmišl jajo p a o p r i h o d n o ­s t i , k e r se j e b o j i j o , k a j t i z a n j o b i b i l o t r e b a že da ­nes k a j žrtvovat i , a l i p a se zanašajo n a s k u p n o s t , češ, n a m b o že o n a p o m a ­ga la , če b o m o k d a j prišli v zaga to .

K e r so m a r s i k j e povezo ­v a l i r a z p r a v o o u s t a v i z

v s a k o d n e v n o p r a k s o , so r a z p r a v l j a l c i o p o z a r j a l i t u d i n a po j a v e v d e l i t v i d o h o d k a , k i n i s o v s k l a d u z u s t a v n i m i načeli. T a k o so n a v a j a l i p r i m e r e preve ­l i k i h r a z p o n o v v d o h o d k i h , n e e n a k i h m e r i l i h z a de l i t e v d o h o d k a m e d d e l o v n o or ­gan i z a c i j o i n družbo i t d . V z v e z i s t e m so n e k a t e r i občani p r e d l a g a l i , d a b i m o r a l i z u s t a v o določit i m e r i l a z a de l i t e v d o h o d k a . D r u g i p a so m e n i l i , d a t o najbrž n i mogoče, k e r so m e r i l a že r e a l i z a c i j a nače­l a o d e l i t v i d o h o d k a . Če b i m o r a l a u s t a v a p o d r o b n o o b r a v n a v a t i t a k e i n p o d o b ­ne zadeve , p o t e m ne b i b i ­l a t e m e l j n a l i s t i n a , najvaž­nejši družbeni d o k u m e n t , k e r b i se s p r e m e n i l a v z b i r k o z a k o n s k i h p r e d p i ­sov , š e večji a b s u r d p a b i b i l , če b i u s t a v a določala t u d i , t a k o k o t so p r e d l a ­g a l i p o s a m e z n i k i , r a z p o n m e d najvišj imi i n najniž­j i m i o s e b n i m i d o h o d k i .

Š i r š a p o o b l a s t i l a k o l e k t i v u v o d n o s u

d o d i r e k t o r j a Več p r e d l o g o v se n a n a ­

ša n a način i z v o l i t v e d i ­r e k t o r j a d e l o v n e o r gan i z a ­c i j e . N e k a t e r i m e n i j o , d a s o g l a s n o s t občinske s k u p ­ščine n i t i ne b i b i l a več po­t r e b n a . P o t e m p r e d l o g u na j b i i z v o l i l d i r e k t o r j a k o l e k t i v i z svo j e s r e d i n e . Spe t d r u g i soglašajo z u s t a v n i m določi lom, d a p o s t a v l j a d i r e k t o r j a n a p o d l a g i j a v n e g a r a z p i s a d e l a v s k i svet v s o g l a s j u s p r i s t o j n i m o r g a n o m druž­beno - polit ične s k u p n o s t i , s pr idržkom, d a r a z p i s ne s m e b i t i zgo l j f o r m a l n o s t . B i l i p a so t u d i p r e d l o g i , p o k a t e r i h na j b i določal način p o s t a v l j a n j a d i r ek ­t o r j a g o s p o d a r s k e o r g a n i ­zac i j e občinski s t a tu t i n ne us t a va .

V n e k a t e r i h j u g o s l o v a n ­s k i h časnikih so b i l i ob jav ­l j en i t u d i članki, k i se za­v z e m a j o z a širša p o o b l a ­s t i l a k o l e k t i v a gospodar ­s k e o r g a n i z a c i j e v o d n o s u d o d i r e k t o r j a . P r i t e m m i ­s l i j o n a to , d a b i m o r a l i m e t i k o l e k t i v izključno besedo i n možnost učinko­v i t e ga u k r e p a n j a , b r e z v p l i v a n j a o d z u n a j , k a d a r u g o t o v i , d a d i r e k t o r i zva ­j a s a m o v o l j o i n d a ne ure­sničuje z a k o n i t i h s k l e p o v s a m o u p r a v n i h o r ganov .

D r u ž b e n a l a s t n i n a v t e o r i j i

V časnikih i n r e v i j a h se j e r a z v i l a živahna teore-

0 strahotah našega molkaf?)

P r a v i l e n odnos do č l o v e k a

Tovariš urednik! Dobra dva meseca sem v

kandijski bolnišnici za pljuč­ne bolezni, pa lahko povem, da me je prijetno presenetila marsikatera stvar. Ze prej sem slišal o negi in skrbi, ki so jo deležni tukajšnji paci­enti. Zdrvstveno osebje, bol­niške sestre nas dobro razu­mejo. Zdi se mi — tako meni­jo tudi ostali bolniki — da smo navezali zelo dobre stike. Eni in drugi se nam znajo približati kot dobri psihologi, ki pogedajo v dno razmer in razpoloženja bolnikov. Vedno so pripravljeni za razgovor ali nam ustreči s čimerkoli. Na tem mestu bi se posebno rad zahvalil primariju dr. Smrečniku, pa tudi dr. Za-krajškovi in dr. Trobišu.

Da nam ni dog čas in da laže pozabimo na bolniško vsakdanjost, gledamo televizi­jo, od časa do časa pa imamo tudi kino predstave. Seveda smejo na predstave samo ti-»ti, ki nimajo vročine. Ce ima kdo vročino, je toliko skrbi bi letanja, da se nam zdi vse skupaj kar pretirano. Človek te kar boji povedati, da je z njim nekaj narobe. Vendar se prav v tej skrbi in hitrem posredovanju bolniškegao seb-ja izraža pravi odnos do bol­nega človeka.

Za novo leto nas je obiskal dedek Mraz in nas bogato ob-daril. Posebej smo bili obda­rovani člani ZB. Vodstvu bol­nišnice in občinskemu odboru ZB Novo mesto za izkazano uvidevnost prisrčna hvala!

AVGUST MEŽNARSIC Trebnje — pacient v bo l ­nišnici za pljučne bolezni v Novem mestu

Z a k a j m l i n na S u -horju ne obratuje?

Tovariš urednik! Mlin na Suhorju Se dalj ča­

sa ne dela. Občani iz okolice vozijo mlet v Metliko in še v bolj oddaljene mline ob Kol­pi po več ur daleč in izgub­ljajo dragocen čas. Nihče od kmetijske zadruge Metlika ni pojasnil, zakaj mlin na Su­horju ne obratuje, kdaj sta zadružni svet ali upravni od­bor sklepala o tem in če sta sploh o tem razpravljala. Eden izmed uslužbencev za­druge je povedal, da dela mlin z izgubo, zato so prene­hali obratovati. Zakaj je izgu­ba nastala, ni nihče pojasnil. Mlin bi prav gotovo imel to­liko dela, da ga ne bi zmogel. Kje je tržna in finančna in­špekcija, da nista ugotovili vzroke izgube v tem mlinu m prenehanja obratovanja. Mar lahko samo eden izmed usluž­bencev zadruge odloča o tem, da mlin ne bo obratoval? Za­kaj pristojni organi ne ukre­nejo ničesar in ne uvedejo postopek zoper tiste, ki so krivi za izgubo v poslovanju, če je res tako.

Vaščani Dragomlje vasi pri­čakujejo takojšnjo rešitev te­ga vprašanja in obsojajo tako poslovanje.

Vaščani Dragoml je vasi

š e o stanju cest V zvezi s članki, k i j i h v

Vašem l i s tu priobčujejo dr­žavljani oz. nek i državljan i z Brežic glede slabega stanja nekater ih cestnih odsekov, bo naše podjetje dalo pojasni lo v t eku meseca z grafičnim p r i ka zom obremenitve posa­mezn ih cest i n vgrajene k o l i ­čine gramoza, zaenkrat pa vam odgovarjamo samo n a članek pod naslovom: »Cesta Brežice—Pišece nujno kliče n a pomoč«!

Navedena cesta je res v iz­redno s labem stanju, k a r smo ugotov i l i skupa, s prizadeti­m i podjetj i dne 14. dec. 1962. N a posvetovanju istega dne n a O b L O Brežice je b i lo skle­njeno, d a p r i poprav i lu ome­njene ceste sodelujejo tud i

podjetja, k i prekomerno upo­rabl jajo to cesto, l n sicer: podjetje »Kremen«, Rurtoik Globoko, Transportno podjet­je Brežice, K Z i n K G P Breži­ce, s tem, da sodelujejo p r i t ransportu gramoza. O b L O Brežice pa se je na tem se­stanku obvezal, da odpre nuj­no potrebno gramoznico na desnem bregu Save. Domenje­no je b i lo , da K o m u n a l n a uprava O b L O p r ip rav i gra­moznico (z buldožerjem od­strani humus ) do 17. 12. 1962.

K o m u n a l n a uprava občin­skega l judskega odbora Bre­žice te svoje obveze še n i iz­vršila, zato se poprav i lo ceste v zgoraj navedenem obsegu n i izvedlo, pač pa je naš teren­s k i obrat oprav i l delno po­prav i lo ceste na Pišece i n je mora l p r i t em prevažati gra­moz iz bolj oddaljene gra­moznice v Do bovi .

C E S T N O P O D J E T J E V N O V E M M E S T U

m Z letošnjimi investicijami v nore objekte, ki znašajo poldrugo milijardo dinarjev, bodo v piran­ski občini povečali zmogljivost pre­nočiš« za dobrih 500 postelj. Tu­ristični promet se bo od lanskih 850 milijonov dinarjev povečal na milijardo in 50 milijonov dinar­jev

B Na 4. posvetovanju skladov za stanovanjsko graditev, ki se je začelo 9. januarja v Splitu, so med drugim poudarili, da današ­nje finančne možnosti družbe in posameznikov ne dopuščajo zidanje povsem opremljenih stanovanj.

B V novi gospodarski zbornici mariborskega okraja, h kateremu se je pripojil murskosoboški okraj, ne bo več sekcij, ampak bo te nadomestovalo 14 svetov. Člani svetov ne bodo uslužoenci zbor­nice, temveč predstavniki ustrez­nih kolektivov.

B V zveznih gospodarskih orga-nib razpravljajo o možnostih, da

bi z dodeljevanjem premij spod­budili gospodarske organizacije k večji proizvodnji nekaterih vrtnih kultur. Kmetijski strokovnjaki me­nijo, da bi bil tak ukrep upravi­čen, saj dajemo vsako leto ogrom­na devizna sredstva za uvoz krom­pirja in drugih povrtnin.

B 1. aprila bodo začeli graditi zadnji odsek avtomobilske cente od Osipaonice do Beograda Cesta bo sposobna za promet 20. oktobra, ko bo Beograd praznoval 19-letnico osvoboditve.

B V laboratoriju inštituta za sadjarstvo in vinogradništvo v Sremsklh Karlovcih so proizvedli novo organsko maso iz grozdnih tropin in odrezkov vinske trte, ki bo zamenjala hlevski gnoj v vino­gradništvu.

B Lani amo iz naše države iz­vozili za 207,3 milijarde dinarjev blaga, med katerim je bilo 75 od­stotkov Industrijskih izdelkov, 25 odstotkov pa živil ln pijač.

B Električne centrale v Makedo­niji so lani proizvedle nad 450 mi­lijonov kilovatnih ur električne energije, kar Je 60-krat več kot leta 1939. ko Je Makedonija proU-vedla le 7,7 milijona kilovatnih ur Prihodnje leto bodo pognali novo hidrocentralo uGlobočica« pri Stru­gi, ki bo dajala na leto blizu 280 milijonov kilovatnih ur električne energije.

Naslov za pričujoči sestavek smo si izposodili pri avtorju, ki se je T mesečniku za kulturo ln druž­bena vprašanja »Perspektive« zgro­zil nad usodo Žužemberka ln Su­he krajine. Ce na kratko povza­memo njegove misli, zvemo na­slednje:

Današnji človek prebira časo­pisje, revije, posluša radio, gleda televizijo in v dobri veri misli, da Je obveščen tako rekoč o vsem. Ker ne more spoznavati svet po izključno osebnem izkustvu in ne­posrednem odkrivanju družbenih pojavov, st s pomočjo posredova­nih resnic formira zavest o svetu. Tako opredeljen se potem popelje na svojo počitniško vožnjo proti Dolenjski. Udobna cesta ga kar soma zazfblje v lagoden sen o le­potah in bogastvu slovenske zem­lje, o našem tako rekoč evropskem življenjskem standardu, o vsesplo snem razcvetu in blagodaU. Ko pa se zapelje z avtoceste še malo na stran, je tega njegovega sna kaj hitro konec

Kaj je videl M. R. v Žužember­ku, da je moral hočeš nočeš za­četi glodati na svet in pojave krog sebe z lastnimi očmi? Da Je trg med zadnjo vojno nič kolikokrat

menjal gospodarja in zavojevalca, je že vedel. Ni p* vedel, da v tigu še danes vlada naravnost oku­patorsko mrtvilo. Po tistem la­godnem snu. ki si ga je spletel iz posredovanih resnic, se je na vsem lepem znašel sredi zbombardirane-ga mesta. Požgan Je grad, ker so ga prenehali restavrirati (tega tu­di mi nismo vedeli; mislili smo, da je bil požgan med vojno. — Op. J . B.), požgana Je nekdanja papirnica, požgana je cerkev ln župnišče, požganih Je tudi še ne­kaj stanovanjskih hiš. Celotno družbeno življenje se odvija v okviru vsakodnevnih opravkov od trgovine do mesnice. Tu Je sicer gostilna, frizer za dame ln gospo­de, trgovina, osemletka. Kmetij­ska zadruga ln Zdravstveni dom, tu nekje — ni vrag — morata bi­ti tudi krojač in čevljar. Krajevni ljudski odbor ln postaja Ljudske milice, toda to Je tudi vse. Tu Je sicer še podružnica kranjske Iskre, ki zaposluje petdeset do šestdeset žensk, toda to je poleg uborne mehanične delavnice tudi vsa in­dustrija in ves vir zaslužka, svo­bodnejšega dela In vsestranskega človeškega razvoja, ki ga premo-reta Žužemberk ln Suha krajina.

M. R. se je zgrozil. Njegova mo­ralna eksistenca se Je znašla na kocki. Po osebnem stiku s suho-kranjskiml ljudmi Je spoznal pra­vo resnico. Doslej nI vedel tako rekoč nič in Je tako rekoč lahko­verno stal ob strani. Zave se ne­obhodne potrebe po neposrednem odkrivanju sveta ln družbenih po­javov, ne nazadnje pa se vpraša tudi po smislu tiska, radia, tele­vizije in vseh drugih posrednih oblikovalcev človeške zavesti ln ve­denja. Vendar ne zato. ker bi ho­tel na ta nnčin zvaliti odgovornost za svoje življenje ob strani na ko­ga drugega, ampak zato. ker je Suha krajina tudi njegov eksisten­čni problem Vedeti mora zanj. DelaU mora nn nJem.

Bodi nam dovoljeno, da povemo še nekaj ml. Potem ko smo ras­krili skoraj vse piščeve misli, za­pisane v sestavku »O strahotah našega molka«. Je prav, da ne­kaj rečemo, čeprav ne s tako Iz­branimi, skoraj filozofskimi be­sedami. Ce tega no bi storili, bi se morda M. R. zdelo, da ima skoraj prav in da Je naslov, ki BI ga Je Izbral za svoj .sestavek, upravičen. Ko bodo spregovorili še 2užemberčani, bo morda spo-

tična r a z p r a v a o družbeni l a s t n i n i . P o o s n u t k u us t a ­ve so v s a p r o d u k c i j s k a s r e d s t v a i n d r u g a s r e d s t v a družbenega d e l a t e r v s a r u d n a i n d r u g a p r i r o d n a b o g a s t v a družbena l a s t n i ­n a . P o l e m i k a se j e r a z v i l a o k r o g vprašanja, a l i l a h k o g o v o r i m o o t e m , d a de lov­ne o r g a n i z a c i j e i n d r u g i družbeni s u b j e k t i s a m o r a z p o l a g a j o z družbeno l a s t n i n o , o z i r o m a i m a j o p r a v i c o d o n j ene u p o r a b e . N e k a t e r i t e o r e t i k i m e n i j o , d a n i r es , d a ne b i i m e l nihče l a s t n i n s k e p r a v i c e n a d družbenimi s r e d s t v i . N a s p r o t n o , p r a v i j o , do l o ­čeni družbeni s u b j e k t i i m a j o l a s t n i n s k o p r a v i c o , t o d a ne izključne, t o j e p r i v a t n e l a s t n i n e . P o mne ­n j u z a g o v o r n i k o v te t e o r i ­j e ne b i m o g l i reči, d a j e družbena l a s t n i n a z a n i k a ­n je vsakršne l a s t n i n e . N a j ­več t a k i h stališč j e b i l o slišati n a b e o g r a j s k e m po­s v e t o v a n j u p r a v n i k o v . N a i s t i t r i b u n i so b i l a g l a s n a t u d i stališča, d a družbeni s u b j e k t i s a m o r a z p o l a g a j o z družbenimi s r e d s t v i i n d a r a z p o l a g a n j e n i i s t o k o t l a s t n i n s k a p r a v i c a , p a če­p r a v le d e l n a .

P o n e k a t e r i h p r e d l o g i h b i m o r a l i v p e l j a t i p o s e b n o družbeno n a d z o r s t v o n a d r a z p o l a g a n j e m z družbeni­m i s r e d s t v i , č e t o n i spre ­j e m l j i v o , dopuščajo p r e d -l a g a l c i d r u g o a l t e r n a t i v o : služba družbenega kn j i g o ­v o d s t v a se m o r a č imprej u v e l j a v i t i i n s e z n a n j a t i jav­n o s t ( m o r d a e n k r a t l e tno ) s s v o j i m i u g o t o v i t v a m i .

Z a i n p r o t i o m e j e v a n j u p r i v a t n e l a s t n i n e

Površen p r e g l e d p r e d l o ­gov, p r i p o m b i n m n e n j po­kaže, d a je o d n o s d o na-

znal, da naš molk ni tako stra­šen, kakor se mu zdi, ln da mora, če noče več stati ob strani, druga­če delati na suhokranjskem in svo­jem eksistenčnem problemu.

Najprej nekaj obrobnih pripomb, čeprav se s tem izpostavljamo očit­ku, da smo zlobni. Želimo namreč opozoriti pisca, da je njegovo ne­posredno odkrivanje družbenih po­javov precej površno. Na primer tisto o požgonem gradu. Ce bi bil ostal pri posredovanih resnicah, ali pa če no bi svojega »razisko­vanja« zaključil miogrede na po­čitniškem potepu, bi bil zvedel, da je žužemberški grad razpadal že pred vojno. Za silo so ga pokrili belogardisti, pa ne zato. ker bi želeli obvarovati del naše kultur­nozgodovinske dediščine propada­nja, ampak zato, ker so ga hoteli spremeniti v trdnjavo Od papir­nice Je že prod vojno ostalo samo še ime. V njej so strojill kože. To je bil zastarel obrat, z malo zapo­slenih ljudi. Kdor se kaj razume na gospodarstvo, bi se upravičeno smejal pobudi, da bi bilo treba tak obrat obnoviti.

Cerkev ln župnišče sla požgana. To je res. Toda resnici na ljubo bi moral M. R. priznati, da Suho-krajinčani niso brez cerkve. V zad­nji številki Dolenjskega lista smo prebrali poročilo o zboru volivcev v Žužemberku. Ce po osebnih iz­kustvih, ki jih ima M. K., smemo verjeti posredovalnim resnicam, so

d a l j n j e g a o m e j e v a n j a p r i ­v a tne l a s t n i n e različen. Ne ­k a t e r i m e n i j o , d a n a seda­n j i s t o p n j i družbenega raz ­v o j a n i p o t r e b e p o n a d a l j - ' n j e m o m e j e v a n j u p r i v a t ­ne l a s t n i n e v k m e t i j s t v u i n obrtništvu. P o prepriča­n j u n e k a t e r i h b i b i l o t r e b a z u s t a v o določit i zemlj iški m a k s i m u m i n ne t o pre ­puščati z a k o n s k e m u ure je ­v a n j u . V r a z p r a v i p a so se p o r a j a l i t u d i p r e d l o g i , p o k a t e r i h b i b i l o t r e b a ome ­j i t i p r i v a t n o l a s t n i n o de­l avcev i n uslužbencev, k i i m a j o o s n o v n i v i r d o h o d ­k a i z v e n k m e t i j s t v a . N e k ­d o j e s vo j p r e d l o g o b l i k o ­v a l t a k o l e : k d o r j e zapo­s l e n i z v e n k m e t i j s t v a , n e b i s m e l b i t i l a s t n i k z em l j e . L a s t n i k nepremičnin, k i ( n a z e m l j i ) d o s e g a p o v p r e ­čen d o h o d e k , ne b i s m e l i m e t i p r a v i c e d o z a p o s l i t v e v t o v a r n i a l i u r a d u .

V z v e z i z d e d o v a n j e m obs t a j a j o p o d o b n i p r e d l o ­g i : z e m l j o na j dedu j e t i s t i , k i j o b o o b d e l o v a l . G l e d e o b r t i s o d e l j e n a m n e n j a . E n i se n a g i b a j o k m n e n j u , j d a b i b i l o t r e b a p r e p o v e d a ­t i z a p o s l o v a n j e tu j e de lov ­ne s i l e , d r u g i p a m e n i j o , d a t o n i mogoče , k e r b i s t e m oškodoval i potrošni­ke , k i j i h socialistični sek­t o r o b r t i še ne m o r e za­d o v o l j i t i s s t o r i t v a m i i n u s l u g a m i .

N e k d o j e p r e d l a g a l , d a b i b i l o t r e b a n a področ ju s t a n o v a n j s k e l a s t n i n e raz ­m e j i t i , k a j j e o s e b n a las t ­n i n a i n k a j p r i v a t n a las t ­n i n a . P o r a j a l e so se t u d i p r i p o m b e n a rovaš t i s t i h , k i so d o b i l i s t a n o v a n j e o d družbe, p a izžemajo p o d ­n a j e m n i k e z v i s o k i m i ce­n a m i . P o n e k e m p r e d l o g u b i s m e l i m e t i občan p r a v i ­c o s a m o d o enega s tano­v a n j a .

B . J .

govorili na zboru tudi o cerkvi In župnišču. Volivci so bili mnenja, da Je treba odstraniti ruševine — ostanke bivše larne cerkve, kapla-nije in župnišča v Zafarl —, ki po­stajajo življenjsko nevarni za mi­moidoče ln za prebivalce neposred­no pod Za faro. Cerkev sv. Roka na desnem bregu Krke je primer­na za Izvrševanje rednih verskih obredov, za kar že vsa leta po vojni tudi služi. Treba bi Jo bilo razširiti toliko, da bi dozidali za­kristijo — Ce pa ruševine ustvar­jajo videz okupatorskega mrtvila, niso krivi ne organi oblasti ne družbenopolitične organizacije, am­pak tisti, ki postavljajo pogoj: ali novo cerkev ali pa naj ostanejo ruševine Zemljišče, na katerem so ruševine. Je namreč cerkvena last.

Se en spodrsljaj v sestavku, ki pa ga piscu lahko dobrohotno od­pustimo, kajti sam prizna, da Je doslej stal na strani. Pri nas nam­reč že nekaj let nimamo več kra­jevnih ljudskih odborov. V Žužem­berku imajo krajevni urad, kra­jevni odbor, organizacijo Sociali­stične zveze, mladinski aktiv Itd., nimajo pa Krajevnega ljudskega odbora. Res Imajo tudi frizerja, toda če je res za dame ln gospode, naj presodijo Suhokrajlnčanl sami. Dn mladim ljudem ne preostane nič drugega kot »marljina družba«, ker imajo v farovžu vsaj televi­zijo In ker se tam vsaj lahko zbe-

KRI, KI R E Š U J E Ž I V L J E N J A Pretek l i teden so na novomeški transfuzi jski po­

staji daroval i k r i : Angela Vovko, Jakob ina Pahor, Marjeta Novak, Eg id i ja B iz jak ; di jakinje učiteljišča v Novem mestu: Mar jan Bauer, Franc Kusič, T i t Do-beršek, Andre j Bučar, Jernej Klemene, C i r i l Zrnec, C i r i l P i rnar , A lenka H r e n , Te r ika Malasek, Rado Fa-lesk in i , Darko Pav l in , F ranc Bastard i , Anton Jakšc, V i d Videčnik, R u d i Gole, Anton V idmar , V lado Gaj-s k i , Ivan Parke l j , M i r k o Bar to l j ; d i j ak i novomeške gimnazije; Štefka šimič, uslužbenka trg. podjetja »Dolenjka«, Novo mesto; S lavka Janežič, uslužbenka O b L O Novo mesto; M i r o Gabr i j e l , Tone Vovko , Alo jz Derganc, V i n k o šiinc, Jože Krevs , člani ko lekt iva I M V Novo mesto; Alojz Novak, Anton Novak, člana podjetja »Novoles«, Novo mesto, V i k t o r Senlca, Jože Rotar , člana ko lekt iva »Gorjanci«, Straža; Jože K a -stelic iz podjetja Avtopopravl ja lnica, L jubl jana; Av­gust Pucel j , član kolekt iva K G P K Novo mesto.

Nekaznovana izbirćnost pri kruhu Vrs ta l jud i na hodn iku . Stoj i jo i n se pomikajo pro t i

v ra tom. P r o t i nap isu: Zavod za zaposlovanje. Dolga, toda nepotrebna vrsta. Dve deklet i i zmed čakajočih vstopita.

— Dober dan! — Nato premor. Besed zmanjka, srce hitreje utr ip l je . — K a j želite? — vpraša uslužbenec. — Z a službo sem m i s l i l a . . . — dahne ena i zmed n j i ju . Pogovor se razpleta. Obe sta doma tam nekje i zpod Hme l jn ika . E n a je i z družine z 11 o t rok i i n hektarom zemlje, druga iz dru­žine s 6 o t rok i i n 2 hektaroma zemlje. Obe sta v 17. letu (očitno b i b i l i r ad i obe starejši, najbrž j i m a je kdo pr i ­šepnil, »da mlad ih ne jemljejo radi« ) .

— Polet i smo potreboval i l jud i , kje sta b i l i takrat? — vprašuje uslužbenec. — Po kmet ih sva dela l i , — se glasi odgovor. — Prav, toda zdaj na z imo tud i p r i nas n i k r u h a ! B i se katera odločila za gospodinjsko pomočnico? V Loga­tec a l i v L jubl jano gresta lahko, takoj j u t r i . Deset tisoča­kov na mesec, hrana i n stanovanje brezplačno. Mož i n žena sta v službi, p r i hiši je en otrok. K a j pravite?

Odgovor je mo lk , deklet i stoj ita, kot b i j u kdo s ko lom. — To je vse, k a r vama lahko ponudimo; če se ne odločita, bo treba počakati do spomlad i , nato pa na kakšno kme­t i jsko posestvo.

Spet mo lk . Obema dekletoma se je v g r lu zadrgni l vo­zel. N i t i besede n i več iz n j i ju . Otročje sanje o tovarni , k i ju bo sprejela naslednjega dne, so se sesule pred resnič­nostjo. Odideta, da b i p r emis l i l i o predlogu. Ne bo j u več nazaj. Tak je običaj. Cez mesec dn i , morda tud i prej , se bosta v r n i l i i n ponov i l i zgodbo o hektaru zemlje, o 7 a l i 10 otrocih v družini . . .

N iso vs i taksni kot dekle­t i , k i smo j u pravkar opisa l i . Pr is luhnite ! Dekle i z Starega Brada p r i Kostanjev ic i se je želelo zaposl i t i kot gospodinj­ska pomočnica. Pr i jav i lo se je za tečaj, k i ga je pred ne­davnim pr i r ed i l novomeški zavod.

»Ko sem prebra la razpis, ^em se takoj odločila za p r i -fevo. Ze od rane mladost i ču­t im veliko nagnjenje do po­kl ica gospodinjske pomočni-!*• B i l a b i zelo srečna, če b i "pe la možnosti postati gospo­dinjska pomočnica. Stara sem

let, zato je čas, da se od­ločim Osemletko sem konča-a s prav dob r im uspehom, k o s i n i , da m i sporočile, če D °ni sprejeta. Poštne stroške v a m bom povrni la , lahko, pa S e oglasim tud i osebno.«

Ker področni zavod za za­poslovanje n i mara l poravna­t i stroškov za tečaj je b i l a Jožica odklonjena. Nap isa la je še eno p ismo:

»Zelo žal m i je, ker naš za­vod n i pr iprav l jen plačati stroškov tečaja. Tečaj, k i b i ga rada obiskovala, i n pa po­kl ic , k i sem s i ga tako želela, oboje je šlo po vodi . Stroški za tečaj znašajo 20 tisočakov, to pa so zame, za kmečko de­kle, k i m i nI p r i r ok i drugo kot delo, prave sanje. Tore j nič, mora la se bom pač vda­t i v usodo. Iskreno se v am zahvalujem, da ste me obve­stili.«

Tako Jožica. Nehote se vsi­l juje vprašanje: a l i je zgod­ba o n jen ih l e t ih i n o tem, ko l iko je na njenem d o m u in na k r p i zemlje nepreskrb­l jenih bratcev i n sestr ic (če­prav tega n i povedala), res-ničnejša od tega, k a r sta po­

vedali obe deklet i i zpod Hmel jn ika? Najbrž bo tako, kaj t i Jožica ne preb i ra . Ve, da je treba vsakdanj i k r u h prislužiti, zato se j i nobena zaposlitev ne up i ra .

stirčka, k i je še šoloobvezen. K a j bo iz tega fanta? Nekaj let bo delal tu, ko bo star 19 let, bo šel k vo jakom, i n kaj bo nato, ko se bo vrn i l? Tud i na takšne otroke b i b i lo treba m i s l i t i i n podobne pr imere sprot i reševati'

# 17 h e k t a r o v z e m l j e , e d i n k a p a v t o v a r n i

V Ostrožniku p r i Mokrono­gu je kmet i ja s 17 hektar i dokaj dobre zemlje. Gospo­d in ja je bolehna, edina hči pa dela v obratu Iskre v Mo­kronogu kot delavka. K d o obdeluje zemljo doma? M a r se ne pojavl ja vprašanja dav­kov? M a r je dekle sploh spo­sobno nud i t i tovarni to l iko, kot prava delavka, če se do­m a hk ra t i ukvar ja tudi s kmet i i c ?

V oko l i c i Mokronoga Je prav gotovo dovolj revn ih žena i n deklet, brez zemlje, k i iščej-o zaposlitev, pa je ne morejo dobi t i . Prav gotovo s j do dela v I sk r inem obratu mnogo bolj upravičene kot dekle — edinka s kmeti je, k i Ima 17 hektarov površin.

O N a v a s i š e i z k o r i ­š č a j o p a s t i r č k e !

N a nedavni seji L O Novo mesto je odbornik iz okol ice Smarjeta povedal tole:

Ne b i smel i pozabl jat i na otroke, k i morajo hodi t i še v šolo. N a našem področju so p r imer i , k i j i h nekateri gospodarji izkoriščajo. Dvoje takšnih slučajev je p r i nas. Gospodar je da l svoje otroke v šole — na kmet i j sk i šoli na G r m u študirajo — on pa doma na kmet i j i izkorišča tujo delovno si lo. E d e n takš­n ih ima 14 let starega pa-

9 I z m e d p e t d e s e t o r i c e : s a m o d e v e t . . .

V soboto, 29. decembra, je Zavod za zaposlovanje delav­cev Novo mesto povabi l n a razgovor 80 deklet, k i iščejo zaposlitev. V a b i l u se j i h je odzvalo 50. Izmed n j ih b i b i ­lo treba i zbrat i 20 deklet, k i b i odšla na brezplačen tečaj za delavke v gospodinjskem servisu. V L jubl jan i namera-vajc ustanovit i servis, v ka­terem bi b i l a gospodinjstvom na razpolago strokovno uspo­sobljena dekleta, k i b i po na­ročilu opravl jala razna deia (večja čiščenja stanovanj in p^oobno). Dekletom je zago­

tovljen d u m i delovnik. Za­gotovljena sta j i m tud i i lra-na l n stanovanje. Strokovna Izobrazba, k i j i m nud i mož­nost za pridobitev kva l i f ika­cije, je brezplačna, v času te­čaja j i m priredite l j n u d i hra­no i n stanovanje. Mesečni pre jemki ne b i b i l i nižji od 20 tisoč dinarjev, vendar pod pogojem, da serv isu stanova­nje i n hrano plačajo.

Izmed KO deklet, k i so se vab i lu odzvala, se je nato, k o j i m je bi lo našteto vse, kar smo omeni l i malo prej , po daljšem oklevanju odloči­lo za takšno zaposlitev 19. Izmed teh 19 j i h je nazadnje ostalo t rdn ih samo 9, osta l ih 10 p a se je »premislilo«. V s a dekleta so pri javl jena kot ne­zaposlena in večkrat pr iha­jajo z vprašanjem, kdaj b ) služba..

# N e i z p o d b i t n a g o v o r i c a š t e v i l k

N a področju občin Trebnje i n Novo mesto je b i l o v za­četku lanskega leta prijavlje­n ih 50 moških in 110 žensk kot nezaposlenih. Med letom se je do 30. septembra pr i ja­v i lo še 2332 l jud i (od tega 813 žensk). Zavod je posredo­va l zaposlitev 2366-im (od tega 615 ženskami), 158 ne­zaposlenih se ;e odjavilo, 30. septembra pa je bi lo v evi­denci zavoda vs3.*a še ?'1H ne­zaposlenih (od tega 194 žena), na).

Zelo zan imiv i so p o d i t k i o odpovedih, t a a i je b i lo (ic 30. septembra kar 1315 odpo­vedi delovnih razmeri j , pre težnih del teh odpovedi :>a so da l i sami delavci, ka r ka­že f luktuacijo, na nezdravo preseljevanje >z podjetja v podjetje.

Pretežna večina teh, k i išče­jo zaposlitve, so žene. Zanje je zaenkrat ;'v precejšnji mer i zaradi nerazumevanja podjeti j ) težko na iti zaposli­tev, takšno, kot s i žele, pa sploh. Tisoč l iud i se vozi vsak dan iz občine Trebnje na delo pro t i L jubl jani i n Novem mestu. V trebanjski industr i j i pa b i lahko zapo­s l i l i več l jud i , če b i ime l i do­vol j kva l i f i c i ran ih delavcev. K o l i k o takšnih Je v Hsoču, k i ga »izvažajo« dan za dnem? Vse kaže. da je kr i vda za to v neurejenem nagrajevanju v trebanjski industr i j i , l judje

Zavod za zaposlovanje delavcev Novo mesto je 29. de- 1

cembra l an i povabi l dekleta, k i iščejo zaposlitev na raz-govor. S pomočjo i n pod nadzorstvom strokovnjakov ' i z Ljubl jane so opravi la takozvani »test«, preizkušnjo, v kater i ugotavljajo naravno sposobnost delavca za določeni pokl ic . N a s l i k i : deklet i opravl jata test pod nadzorstvom S i l va Vlahvja, d iplomiranega ekonomista iz Zavoda za zaposlo­

vanje v L jubl jani .

pa bežijo t ja, kjer je zaslu­žek večji. Z a nameček še po­datek, da v kmet i js tvu občin Trebnje i n Novo mesto dela 800 delavcev i z južnih prede­lov Jugoslavije.

9 B r e z p o s e l n o s t i n i , j e s a m o i z b i r č n o s t !

Vse b i rado v tovarno . . . »Brezposelni« zmajujejo z g lavami, ko j i m ponudiš po­k l i c gospodinjske pomočnice a l i delo v kmet i jstvu, grad­beništvu, gozdarstvu i n p r i komuna ln ih gradnjah.

V r a t a v tovarne pa so se zapr la . Cas brezglavega zapo­slovanja je m i n i l . Tovarne i n stro j i v n j ih so nas vel jal i mi l i jone, ko smo j i h gradi l i . Za s t ro j i v pro i zvodnih dvo­ranah se dan za dnem bije b i tka za p lan, za to, da b i nared i l i več, boljše i n ceneje. Delavci so se dolgo učili i n preizkušali, preden so dou­me l i i n spoznal i : najprej jaz družbi, družba nato men i po mojem delu. Tako pojo stro­j i , tako govori r i tem dela.

A l i lahko od človeka, k i se m u zd i nevredno vihtet i k r amp in lopato, pričakuje­mo, da bo zavestno delal za strojem in se t rud i l prispe­vat i k a r največ v ve l ik i b i tk i za plan?

M lad ina beži iz vasi, s kmet i j , ker s i želi svetS i n možnosti kakršnih j i vas ne more nud i t i . A l i je prav, da gospodar pošilja lastne otro­ke v šolo, zemljo pa obdelu­je s hlapci i n pastirčki? M a r nI to zelo umazano izkorišča­nje? Povej, tovariš, preden prosiš kruha , kdo s i , odkod s i i n kdo bo obdeloval tvojo zemljo!? V tvoj i vasi je naj­

brž še nekaj revežev, k i j i m zaposlitev pomeni k r u h , t i b i pa rad pogače!

0 K r u h a l i p o g a č a ? Brezg lavemu zaposlovanju

s pomočjo znancev, stricev, tet i n zvez je odklenkalo. De­lovn i ko l ek t i v i naj zaustavijo plaz. Po p lanu proizvodnje-, lahko za leto d n i vnaprej ugotovimo, ko l iko l j u d i bomo potreboval i . Ce bomo zavod pravočasno obvest i l i o svo j ih potrebah, ne bo težav. T a nauk vel ja z last i za gozdar­stvo, kmeti jstvo, gradbeni­štvo i n komunalne dejavno­s t i .

Tovarne niso zrasle čez noč. Spočetka v n j ih n i b i l o oblačilnic, kopalnic , t op l i h mal ic , kolesarnic, i n t u d i avtobusi niso voz i l i delavcev na delo. T k r a t je b i l o t reba delavce skoroda s si lo vleči v tovarne. Danes je drugače, zato vse s i l i v tovarne.

Tovarne potrebujejo k r u h , stanovanja, urejene komuna l ­ne objekte i n še celo vrs to stvar i . Vse to j i m morajo n u ­d i t i prvobitne (pr imarne) de­javnosti : kmeti jstvo, gozdar­stvo, gradbeništvo i n k o m u ­nalne gradnje. Celotni druž­beni razvoj terja od nas de­lovn ih r ok za ta področja. Tako dolgo, dokler bomo za­poslitev teh vrst odk lan ja l i , tako dolgo, dokler bomo mo­ra l i delavce zanje »uvažati« od drugod, p r i nas n i brez­poselnosti .

Brezposelnost i nI l n je ne bo tako dolgo, dokler bomo zavračali k r u h i n hlepel i po pogači!

M. J .

Veliko kmečke mladine je vključene v Počitniško zvezo

rejo in pogovorijo, je trditev, o kateri bi se moral M. R. pogovo­riti s fanti ln dekleti v mladin­skem aktivu, telesnovzgojnem dru­štvu to Se kje. Tu bi našel to­rišče za svoja razglabljanja, morda tudi kritična, toda s tem bi storil vi<' za napredek Suhe krajine, kot Pa s svojo trditvijo, da mladim ljudem ne preostane nič drugega Kot »marijlna družba« ln da se vse ostalo v Žužemberku dogaja T mejah životarjenja to otepanja s Pmznim življenjem.

Kako pa Jo s praznim življe­njem? Naj ponovimo: gostilna, frl-* * r za dame in gospode . . . po­družnica kranjske Iskre . . . uborna Mehanična delavnica . . avtobus, ki bo odpeljal okoliške kmete na delo v ljubljanski Litostroj . . . vse ostnlo se dogaja v mejah žlvotar-jenja in otepanja s praznim živ­ljenjem. Res. trdo Je življenje v Suhi kiajlni. Tudi s težavami se je treba spoprijemati nli pa se jih otepati. Toda to življenje nikakor ni prazno. Tudi življenje kmeta, ki dela od zore do mraka, ni prazno, čeprav zvečine njegovo kmetovanje Se ni sodobno, pa vse­eno že v marsičem naprednejše kot pred vojno. Ce ne bi bilo v tem življenju nič drugega, Je ne­kaj, kar mu daje smltel. že to. da ni treba vsem otrokom ostati do­ma, ker imajo možnost izobrazile m zaposlitve v mestu. M. R. naj bi iel po hlSah, denimo v Sadlnji

vasi, Mačkovcu, Trobci vasi ali kjerslbodi. pa bi ugotovil, da sko­raj ni hiše, kjer ne bi ob nedeljah pričakovali svoje otroke lz mest. Nekateri so navadni delavci, mno­gi so mojstri, veliko je študen­tov, učencev industrijskih Sol, med njimi so tudi učitelji, profesorji itd. Pred vojno Je bila prava red­kost, da Je kdo v mestu našel iz-lahko nudila zaostala Suha kra­jina.

Ce bi hoteli Suho Krajino indu­strializirati, potem bi bilo treba podvajsetoriti zmogljivosti podniž-nice kranjske Iskre. Ali pa Je to mogoče? Mar se vam ne zdi, da M. R. ne stoji na trdnih tleb? V stari Jugoslaviji skoraj ni bilo to varn, prevladovale so razne »pa­pirnice«, usnjarne, mlini in po­dobno. Dediščina, ki smo Jo pre­vzeli, je bila borna. Danes je in­dustrija 4,5-krat bolj razvita, kot Je bila pred vojno, Seveda bi že-jeli, da bi imeli industrijo, kakršno Ima na primer Zahodnn Nemčija, toda želje so eno, možnosti pa drugo. Kdor resnično rešuje eksi­stenčni problem številnih Suhih krajin, to dobro ve. Hkrati pa se tudi dobro zaveda, da Je s sodob­nejšim kmetovanjem nogoče spre­meniti tudi podobo naše vasi. Su­ha krajina še ni, kakršno si že­limo. Tudi suhokrajlnsko kmetij­stvo še ne daje tega, kar bi mo­glo dati. V teh prizadevanjih je treba premostiti prenekatero oviro

zaostalosti, pa ne samo v Suhi krajini, tudi drugje. Toda priza-datnejši kos kruha, kot mu ga Je devanja so tu, to bi M. R. lahko ugotovil, če ne bi neresno, lahko­živo pristopil k svoji nalogi — neposredno odkrivali svet to druž­bene pojave Za nedeljskega po­potnika, ki je vrh tega živel v la­godnem snu. pa ne zaradi posre­dovanih časopisnih to radijskih resnic, ampak zato, ker je do­slej, kakor sam priznava, stal ob strani, Je bila ta naloga očitno prevelik zalogaj.

Se marsikaj bi lahko povedali piscu sestavka, ki je, milo rečeno, žalil Suhokrajlnčane. Morda je bila zanj Suha krajina samo prispodo­ba? Morebiti ne verjame v napre­dek naše skupnosti? To Je nje­gova stvar. Toda v svojem »filo­zofskem« razglabljanju naj bi pu­stil Suho krajino pri miru, ker njenega eksistenčnega problema, kakor se ga je lotil, nikoli ne bo mogel rešiti. Ce pa se je hotel na vsak način »moralno izčistitl« na problemu Suhe krajine, potein naj bi se bil poglobil vanj In ga prikizal takšnega, kakršen je!

Na koncu še vprašanje: čemu po­lemika s sestavkom v reviji, ki jo bere malo ljudi, v Suhi krajini pa najbrž nihče? Zato, da bi po­kazali, da naš molk le nI tako strašen, kakor se piscu M R. zdi! Zato tudi izposojen naslov!

F. M.

V nedeljo, 13. januarja, je b i l a v L jub l jan i republiška skupščina Počitniške zveze Slovenije. Skupščini so razen delegatov iz vseh slovenskih okrajev pr isostvoval i tudi predstavniki republiškega iz­vršnega odbora Počitniške zveze Hrvaške in Bosne ter sekretar Počitniške zveze J u ­goslavije Z i ka Mirakovlč.

Skupščina je ugotovila, da Je v Sloveni j i čedalje več čla­nov Počitniške zveze. Število se je v preteklem letu dvig­ni lo za približno 3.000. Ven­dar pa je med člani še ved­no premalo kmečke mladine. Le-te je v vsej r epub l ik i le 19,9 odst. od skupnega števila članstva.

Prav v bivšem novomeškem okra ju p a se je število d ru ­žin, k i zajemajo kmečko mla­dino, povečalo. Lan i je b i lo v okraju ustanovl jenih 5 nov ih družin. V n j i h ' je včlanjenih 144 mladincev, s tar ih od 13 do 25 let.

Počitniška zveza b i lahko Imela v svoj ih vrstah še več članov iz vasi. Delo Počitni­ške zveze je skoncentr irano v poletnih mesecih, ko prebi­valstvo s podeželja n ima časa

za letovanja i n izlete, saj je prav poleti v tej panogi go­spodarstva treba najbolj p r i ­jeti za delo. Popust i na želez­n ic i , n a ladjah, tabor i za po-čitničarje, vse to pa velja v glavnem le v poletnih mese­c ih . Vendar se je Počitniška zveza Slovenije zavzela, da bo več pozornost i posvetila tud i z i m s k i m letovanjem mlad ih . V tem času k i Je predstavl jal doslej pravzaprav mrtvo se­zono, b i lahko Počitniška zveza razširila svojo dejav­nost na podeželju in v indu­s t r i j sk ih središčih, kjer se mlad i v tem času laže odteg­nejo delu.

O vsem tem so govori l i de­legati na skupščini, razprav­l ja l i pa so tud i o mlad inskem tur i zmu. M l a d i člani Počit­niške zveze naj b i ne letovali več v enem kra ju , temveč naj b i čim več potoval i i n ta­ko spoznavali bližnjo i n dalj­no okol ico. Obiskova l i b i lah­ko tud i večja mesta i n s i ogledovali znamenitost i , k i j i h je v vseh naših mest ih dovol j .

T u d i p i k n i k i i n motor iz i ra­n i iz let i , k i so sedaj le red­ko organiz i rani a l i p a sploh niso, b i lahko postal i stalna

ob l ika dejavnosti Počitniške zveze.

V vseh okra j ih , tako tud i v bivšem novomeškem, je pre­malo vodi lnega sposobnega kadra , k i b i b i l lahko kos vsem tem nalogam. Seveda je tak kader t reba šele vzgo­j i t i . Tega se vs i čland Počit­niške zveze dobro zavedajo, zato bodo več s k r b i posvet i l i tud i vzgoj i kadrov.

J. Vetrooec

A v t o m o b i l s k a c e s t a bo dograjena d o

20. oktobra Zadnj i odsek avtomobi lske

ceste Bra ts tva l n enotnosti o d Oslpaonice do Beograda, k i ga bo naša mlad ina začela gra­d i t i 1. apr i la , bodo Izročili p rometu 20. oktobra , n a d a n 19. obletnice osvoboditve Beo­grada. Odsek bo dolg 58 k m .

K Na novoletnem sejmu na Go­spodarskem razstavišču v Ljublja­ni so iztržili blizu 240 milijonov dinarjev. Največ so prodali koles tovrane »Rog« (1300 koles), zelo uspešno pa je na sejmu poslovala veleblagovnica Na-ma, U Je na dan iztržila povprečno 1,4 milijo­na dinarjev.

Test ne pomeni samo izpolnjevanje raznih pot iskanih obraz­cev; strokovnjak ga lahko oprav i v pr i jetnem razgovoru z delavcem, njegove odgovore pa beleži v odgovarjajoče rubr ike . N a s l i k i : dekle v razgovoru s psihologom Si lvo

Kme t iz Zavoda za zaposlovanje L jubl jana.

»

ZAMUJENO JE T E Ž K O NADOKNADITI Življenje" i n delo sta najdragocenejša šola. Vendar vča­

sih začutimo, da nam to ne zadostuje za delovno mesto, k i ga opravl jamo. Želimo s i razširiti svoje znanje. T u d i v pod­je t j ih se začenjajo zavedati, d a b i lahko vel iko več nared i l i , če b i ime l i delavci i n uslužbenci poleg praktične izobrazbe večjo teoretično osnovo. Takra t zagorijo po rednem delu luči na domov ih i n v šolah, v podjetj ih i n obrat ih. Tuka j nadaljujejo svoje delo t is t i , k i mis l i jo , da imajo dovol j samopremagovanja i n odločnosti, da lahko k l jub rednemu delu nadoknadi jo zamujeno i n s i z nov im znanjem prido­bijo večjo samostojnost. O n j ih i n o t i s t ih , k i j i m želijo p r i t em pomagati , smo sk l en i l i nekaj napisat i .

Največ zaslug, da se je ve­černo izobraževanje v Novem mestu tako razširilo, i m a Za­vod za izobraževanje kadrov i n za produkt ivnost dela. Uslužbenci zavoda priskočijo na pomoč tam, kjer s i l judje želijo izpopolnjevat i se. V okv i ru zavoda hod i okrog 64 l j u d i na t r i jezikovne tečaje. Z a 16 u r večerne šole prispe­vajo samo 1200 do 1500 d in n a mesec. Največje zanima­nje je za začetni tečaj nem­škega jez ika, saj hod i na pre­davanja nad 30 začetnikov. V Novem mestu je tud i pet od­delkov večerne srednje teh­nične šole, od teh sta dva od­de lka strojna, dva lesna i n eden elektrotehnični. Delo je precej naporno, saj je pro­g ram enakovreden srednj im šolam, vendar obiskuje šolo 84 slušateljev, k i imajo t r i ­k ra t a l i štirikrat na mesec po 5 a l i 6 u r pouka, šolajo se kva l i f i c i ran i delavci , k i imajo vsaj dve leti prakse.

»Dobra s t ran teh šol je v tem,« m i je povedal tovariš S lavko Vute iz Zavoda za iz­obraževanje, »da se t u šolajo najboljši k a d r i i z prakse, k i izpopolnjujejo teoretično zna­nje. V m a r c u a l i a p r i l u bomo dob i l i 'prve d ip lomante naše

P r i z n a n j e inštitutu v V i n č i

Ob nedavnem ob i sku sovjet­ske delegacije v Beogradu, k jer je podpisa la ' sporazum m e d F L R J i n S Z o nadal j­n j em sodelovanju p r i uporab i atomske energije v mirno­dobne namene, so s i člani sovjetske delegacije ogledal i tud i inštitut »Boris Kidrič« v Vinči. »Pred dvema letoma smo v dveh u rah obšli ves inštitut, danes p a smo potre­boval i dvakrat več časa, da smo v ide l i komaj polovico vaših laboratorijev«, je izja­v i l vodja delegacije S Z V a ­lent in A . Levša po ogledu je­drskega inštituta v Vinči.

šole, d ip lomant i elektroteh­ničnega oddelka pa bodo celo p r v i v Sloveni j i . Tako bodo lahko k m a l u pokaza l i na de­lovn ih mest ih znanje, k i so s i

Janko Popovič

ga p r idob i l i p r i nas. Vendar v podjetj ih še vse premalo upoštevajo zaposlenost naših slušateljev, saj j i h ne razbre­menijo funkci j , k i j i h oprav­ljajo.«

K dobremu uspehu šole ve­l iko pr ipomore jo dobr i pre­davatelj i , k i so iz vrst naših domačih strokovnjakov, pro­fesorjev i n uslužbencev zavo­da. Tako morajo hod i t i s lu­šatelji le na laborator i jske va­je v Ljubl jano. Zavod sodelu­je tud i z vsemi izobraževalni­m i centr i v podjet j ih.

K a k o s e i z o b r a ž u j e j o v K R K I ?

V »Krki« sem vodjo izobra­ževalnega centra Bogomi la L i ­l i jo srečal v nj ihov i učilnici. Šolska tabla je b i l a po lna ke­mičnih f o rmul , stene so bi le obložene z zeml jev id i i n s l i ­kam i , v ko tu p a je celo slo­nelo nekaj glasbenih inštru­mentov. Povedal m i je vse, kar sem želel. Največ skrb i jo za strokovno izobrazbo svo­j i h delavcev. Do sedaj se je izšolalo za polkval i f ic i rane de­lavce že nad 200 članov ko­

lekt iva, v k ra tkem pa j i h bo končalo šolanje nov ih 25. Ta­ko so pr idob i l i tud i 19 kval i ­f i c i ran ih delavcev. Podjetje skuša kar najbolj pomagati centru, saj vlaga v izobraže­vanje precej sredstev. Imajo lastna učila, kemikal i je i n do­bro založeno knjižnico, i zda l i pa so tud i svoja skr ip ta . Se­daj se v centru največ ukvar­jajo z izdelavo prof i lov za vsa delovna mesta, k i so j i h tud i snemal i , da b i tako iz­boljšali delovni postopek.

K o sem ga vprašal za uspeh n j ihov ih slušateljev, m i je predstavi l tovariša J a n k a Po-povi ta , k i je eden i zmed naj­bolj pr izadevnih i n hod i sedaj v laborantsk i tečaj.

»Za izobraževanje sem se odločil takrat, ko sem spre­videl , da b i mora l imet i za svoje delovno mesto večje znanje, saj prav i tud i prego­vor: K o l i k o r znaš, to l iko ve­ljaš. Ime l sem precej težav z jez ikom, ker nisem hod i l v mladost i v slovenske šole, največ pa j i h i m a m zaradi preobremenjenosti , saj sem predsednik Z B v ko lekt ivu in član delavskega sveta ter upravnega odbora. Z a večerno izobraževanje je treba imet i vel iko volje, saj s i ' lahko le skromen del svojega prostega časa privoščim za zabavo,« je zaključil tovariš Popovič.

Podobne izobraževalne cen­tre imajo tud i p r i Novoteksu, Novolesu, I M V i n P ion i r ju . V Novolesu m i je vodja centra Ber ta Zevnik povedala, da tu­d i p r i n j ih posvečajo vel iko pozornost izobraževanju. Ta­ko imajo kar štiri seminarje, k i j i h samo v Straži obiskuje preko 60 delavcev. Ustanov i l i so tud i večerno osemletko, za katero se je pr i jav i lo oko l i 20 delavcev. Tud i p r i n j ih de­lajo prof i le za vsa delovna mesta, največjo skrb pa po­svečajo spre jemu nov ih de­lavcev v podjetje, da se čim­prej spoznajo s svo j imi nalo­gami. Spoznajo j i h z izde lk i , komercia lo , de lom i n z vsemi nalogami i n značilnostmi pod­jetja. Zato so tud i i zda l i p r i ­ročnik za vsa delovna mesta.

N a v a l v v e č e r n i e k o n o m s k i š o l i

Posebna ob l ika pošolskega izobraževanja so tud i večerne šole. Letos se je sicer v No­vem mestu pr i jav i lo premalo kandidatov za večerno osnov­no šolo i n gimnazi jo, zato pa j i h je zelo ve l iko na srednj i

ekonomski šoli. T u sta možni dve ob l i k i . Dop isna ekonom­ska šola v L jub l j an i vpisuje di jake iz vseh krajev Sloveni­je, k i potem delajo izpite na najbližji redni šoli. Šolanje traja štiri leta, vendar obisk v zadnj ih let ih precej upada i n je vedno večje zanimanje za večerno ekonomsko šolo. V Novem mestu redno obiskuje predavanja 90 slušateljev, šo­la pa je ustanovi la tud i svoje podružnice v Vidmu-Krškem s 95 d i jak i , v Črnomlju j i h imajo 85, v Brežicah 76 i n 12 v Šentjerneju. D i rek to r eko­nomske šole tovariš Gregel je omeni l , da je prog ram precej okrnjen i n je brez nekater ih predmetov. Vendar bo v kra tkem zahtevnejši i n bo po­daljšan od treh n a štiri leta ter tako pr ire jen rednemu šo­lanju. Največ težav i m a šola s prostorom, saj so vse učil­nice redno zasedene vsak dan od ju t ra do večera. T r e m iz­med najboljših di jakov so omogočili, da predčasno opra­vijo d ip lomo. Eden med nj i ­m i je Tone Dol inar . V šolo se je vpisa l leta 1959, ko je še delal v trgovini . P r ed ne­kaj več kot letom dn i se je zaposl i l v I M V kot nabavni referent, tovarna pa m u je tud i povrn i la del stroškov, k i j i h je ime l s šolanjem. »Nič n i bolj kor istnega za to šolo, kot je združevanje teorije s prakso. Odpovedati sem se mora l mars ikater i zabavi, ka­mor me je kot vsakega mla­dega človeka tud i v leklo. Pre­cej pa j i h je, k i se zadovolj i jo le z vp isom v to šolo i n po­tem več ne delajo. Vsak bi mora l razčistiti s tem, zakaj se je vpisal,« m i je povedal. Omen i l je tudi , da b i moralo b i t i gradivo bol j enotno, ke r je sedaj p rog ram sestavljen iz delov dopisne i n redne eko-

Tone Do l inar

Anton Gabr i j e l

nomske šole ter višje komer­cialne.

V k ra tkem bo šolo dokončal tud i uslužbenec podjetja P T T Anton Gabr i j e l . Vp i sa l se je, ker s i je želel večjo izobraz­bo, na pomoč pa so m u pr i ­skočili tud i v podjetju, kjer m u povrnejo del šolnine i n m u pomagajo s študijskim dopustom. Februar ja bo za­govarjal svojo d ip lomsko na­logo »Razvoj telegrafa i n tele­fona na Dolenjskem po letu 1945«, s katero i m a precej te­žav, ker n i m a dovolj podat­kov in s i mora večji del gra­diva iskat i sam.

Z a n i m a n j e z a m a r i b o r s k o v i š j o

k o m e r c i a l n o š o l o P r i Zavodu za izobraževa­

nje je tud i sekci ja novome­ških študentov, k i izredno štu­dirajo na višji komerc ia ln i šoli v M a r i b o r u . Zavod poma­ga študentom z organizira­njem seminarjev i n je v stal­nem s t i ku z nj ihovo šolo. Omogoči j i m , da posamezne izpite, za katere se pr i jav i nad 10 kandidatov, delajo v No­vem mestu. Ob i ska l sem uslužbenko Narodne banke tovarišico Ivico Rak, k i m i je povedala, da imajo ravno za­rad i odlične povezave precejš­nje ugodnost i p r i študiju. Včasih pridejo celo profesorj i i z Mar i bo ra in. j i m razložijo pred i zp i t i najvažnejše stvar i i z posameznih predmetov. V Novem mestu so delal i že 9 izpitov, lahko pa b i j i h še več, če b i se vsi hk ra t i p r i ­prav l ja l i za is t i predmet. P r i ­p rav i l i so tud i seminarje za posamezne predmete, vendar je uspel le seminar iz mate­matike, letos pa bodo organi­z i ra l i še seminar za stat ist iko. Omeni la m i je, da je donos šole izredno dober, vendar imajo posameznik i včasih pre­več težav v podjet j ih, kjer j i m premalo pomagajo.

Ob l i k izvenšolskega izobra­

ževanja je še vel iko. Zavod za izobraževanje... organiz i ra šole za življenje, seminarje i n pre­davanja l judske univerze. Pre­cej je tud i i zrednih študentov, k i niso organiz i rani . N a spo­redu so stalno politične šole, seminar j i i n predavanja, k i dvigajo raven delovnega člo­veka.

Ljudje se sami zavedajo, da morajo imet i vedno več­jo izobrazbo. S tem se bo zvečala tud i produkt ivnost v posameznih podjet j ih i n v na­ši celotni družbi. Zato so sredstva za izobraževanje do­bro vložena, ker bodo l judje, k i j i h šolamo, v rn i l i z obrest­m i vse, ka r je b i lo vloženega zanje. -jk

» B I T K A NA N E R E T V I « Avtor »Kozare«, najboljšega

jugoslovanskega f i lma v pre­teklem letu, Ve l jko Bulajič se je v zagrebškem »Jadran-filmu« že lo t i l novega načrta. Tokrat namerava v f i lmu »Bitka na Neretvi« ovekove-čiti tragične boje na Neretv i . Računajo, da bo f i l m končan v začetku prihodnjega leta.

Druga k n j i g a m a k e d o n s k e g a

s l o v a r j a V Skop ju so se končale pr i ­

prave za drugo knjigo prvega makedonskega slovarja, k i ga bodo v k ra tkem začeli t i skat i . P r va knj iga z oko l i 30.000 be­sedami (črke od A do O) je prišla v makedonske knj igar­ne že 1961, medtem ko bo druga i n torej zadnja (od O do Z) izšla v začetku pr ihod­njega leta. P r v i makedonsk i slovar vsebuje oko l i 70.000 besed. Z izdajo tega slovarja je končana p r v a etapa v pro­učevanju makedonskega knjiž­nega jez ika.

N o v i n a r o p r o š č e n o b t o ž b e

Okrožno sodišče v Sp l i tu je oprosti lo obtožbe urednika »Slobodne Dalmšraje«' 'Vo'fka Mirkoviča. Tožila sta ga di­rektor narodnega gledališča v Sp l i tu Nikša Kovačlč i n d i ­rektor opere S i l v io Bombar-del i zaradi žalitev i n klevet v članku »Načela i n zlorabe«.

ES V Somboru urejujejo letališče zn potniška letala. V začetku turi­stične sezone bo letališče že spo­sobno za promet, Bačka, Banat in del Slavonije pa bodo na ta način tudi po zraku povezani z velikimi turističnimi središči v Primorju, kot s Splitom, Dubrovnikom in Ti -togradom. . • „

Res smo nato p r i Posevčniku na Malenskem v rhu na­k u p i l i moke i n drug ih potrebščin. Trgovec pa nam je pr i ­dal vrečico, k i smo jo napo ln i l i i n k i jo je potem ves srečen nos i l Skalar jev šimen.

P r i odhodu je Posevčnik omenjal , da je vsa vas v ognju i n da b i m o r d a ne kazalo, da b i se danes vračala domov.

Pa smo jo le odr in i l i p ro t i Je lovemu brdu , kjer je bi lo splošno mnenje, da »morilec« ne sme v vas.

Približali smo se p r v i m hišam. C u l i smo vpitje i n opaz i l i smo, da so ljudje v ihte l i

kole l n vi le . Razlegal se je k r i k : »Ziv ne bo prišel v vas! Ce je on i pod zemljo, naj gre ta za njim!« V p r v i vrst i je d iv ja l K a l a r , k i Je v rokah nos i l zakrivl jene gnojne v i ­le. T u d i nekaj žensk je kričalo vmes, i n še celo otročaji so tiščali količe v s labotnih rokah .

T a dva sta obstala i n od groze sta skoraj okamene-la . »Moli, Luca!« Je zaječal S imen. Krčevito je tiščal vre­čico k sebi , snel črni svoj slamniček z glave, z desnico pa pričel delati vel ike križe čez potno svoje čelo.

Zadonela je veličastna molitev o Kr i s tusovem trpl je­n ju , l n stepeni l n jokajoči glas kimajoče Luce je presegal vpitje množice. — K a k o r veste, n isem b i l n ikdar posebno vnet za molitev, a l i ta p r i l i k a me je preobvladala i n razo-glav sem ko raka l za onima, k i sta v s i ln ih s t iskah i ska la pomoči p r i N j em, k i je nekdaj trpel za solzni naš svet. Ze smo dospel i do sovražne tolpe. Z a Blegašem je sonce zatonllo i n senca je legala po kra j in i . K a k o r j ok je bi lo čuti Luce sk rhan i glas: »ki je za nas krvavo bičan b i l , Id je za nas s trnjem k ronan b i l , k i je za nas križan bil.« Preplašena ženska n i ostala p r i enem; vse skupaj je me­šala, tako da je sedaj m o l i l a k Onemu, k i je za nas k r i ­žan b i l , potem pa zopet k Onemu, k i je za nas s trnjem kronan b i l . Presuni lo me Je tako, d a sem skoraj videl , kakor b i stopal s trn jem ovenčani i n krvavo prebičani Odrešenik s s vo j im križem pred n a m i .

I n ta dva s ta nos i la križ z N j i m ! L judstvo je obmolkn i lo . Ze je nekaj kol icev odletelo

v s t ran . Matere so pograbile po otroc ih i n tud i možje so izginjal i . Zadn j i j e odstopi l še K a l a r i n vi le je treščil na tlak pred h levom.

V h ipu n i b i lo v idet i žive duše več. Osta l sem sam sredi vasi. Onadva pa sta odkoraka la pro t i svoj i podr t i koči, i n še iz dalje se je čul stepeni i n jokajoči glas L u ­ce: »ki je za nas križan bil«. —

Tako sem prišel t ist i večer na Jelovo brdo.

I I I K m e t je kra l j . Ce ima dobro i n čedno napravo, če

ima pr imerno zemljo, da jemlje iz nje življenje i n davek, če n i m a dolgov, pač pa polne hleve, i n če i m a še kop ico zdrav ih i n pokorn ih otrok, je kmet k ra l j , neodvisen od vsega sveta.

Tak kra l j i n gospodar je b i l Presečnikov Boštjan na Jelovem b rdu . Njegova hiša je stala prav p r i koncu vasi . Z idana je b i l a i n ime la je tako imenovano »gorenjo h i ­šo«, okrog katere je tekel lesen hodnik. O k n a so tičala v okv i ru zelenih, kamn i t i h stebričev, a z železom so b i la tesno zapažena. N a d okn i je kra l jeva l sv. Perjan ter s svojo gol ido zabranjeval požare.

T i k hleva na dvorišču je ležal vel ik k u p gnoja, a vz l ic temu sta se povsod kazala snaga i n red. N a steni je vi­selo raznovrstno orodje, da je bi lo takoj p r i r ok i . Tnalo je bi lo pometeno i n glavna pot pro t i hiši Je b i l a še celo s peskom posuta. T ik vhoda p r i veži je tekla voda iz umet­nega vodnjaka, ker so Presečnikovi že v t is t ih časih ime­l i svoj vodovod.

P r i tej hiši s i se takoj čutil domačega, ker n i bi lo v vsej nase lb in i ničesar, k a r b i bi lo ustvarjalo kaj ne­soglasja. Vse se je str in ja lo i n ujemalo.

B i l a je že noč, ko sem stopi l v vežo. Dolga ta veža se je končala v mogočno kuhin jo , viso­

ko obokano. Kada r je v isok i ta obok b i l po ln mesa, k i se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na njegovo blagoslovljeno višino. Obok kuhinje in tud i veža sta b i la zavita v saje, od kater ih je p r i južnem vre­menu kapalo ter se svetlo nabiralo na t laku. Nad tem se tiste dn i še nikdo n i spot ika l : b i la je to nekdanja nava­da, tako da je kapalo že p r i starem očetu in brez dvojbo tudi že p r i tega očetu.

V veži je v ladala tema, samo od ognjišča sem se je svetilo. T a m se je togotila ženska, da niso burk le poprav­ljene, da n i mogoče loncev pr istav l jat i i n da so moški vsako leto bolj zanič.

Glas te ženske m i n i b i l neznan i n vedel sem tudi , k o m u velja ta njena jeza i n s rd . B i l a je dekla L i za , k i je pred pet imi leti že tudi služila p r i Presečnikovih. A njena beseda je veljala hlapcu Dani je lu — pomisl i te , to coklarsko ime v tem o l ikanem pogorju! — k i je prav tako že dolgo vrsto let služil p r i Boštjanu.

Ze večkrat sem omenjal , da je tedanji čas ime l svo­je posebne navade.

Med take navade Je spadalo tudi , da sta se štela hla­pec i n dekla, če sta služIla daljšo dobo p r i dobrem go­spodarju, za nekako zaročena z namero, da se vzameta, kadar s i dost i prislužita.

Taka zaroka je vezala tud i L i zo i n Dani je la, ker sta že več nego deset let skupaj služila. In res Je ona varče­vala, ka r se je le dalo, a Dani je l — že ime kaže, da je bi l svoj čas prinesen iz Trs ta — je b i l falot, k i je nala­gal zaslužek najrajši v svojem lastnem gr lu . T a ljubezen torej n i b i la brez viharjev: prav rado se je b l iska lo i n včasih je še celo treskalo.

Danes je p r i ognjišču treskalo: »Pri l jubem Bogu nis i za nič! Se podkur i t i n i m a m s

čim, t i grdoba lena!« M i m o mene Je pr ikrev l j a l Dani je l s kozav im svo j im

l icem. Ime l Je desno nogo krajšo od leve, ker se je sploh, p r i vsakem Tržacanu — p r i nas smo j i m rek l i Tržani — kazala k a k a telesna h i b a . K m a l u se je prigugal nazaj l n nos i l po lno naročje ravnokar nak lan ih trsk.

UTESNJENO BOGASTVO P r e u r e j a n j e p r o s t o r o v v š t u d i j s k i k n j i ž n i c i M I R A N A J A R C A

»Kam naj gremo, saj n i no­benega sto la več prostega!« i n zopet: »Kdaj bo Studi jska soba uporabna?« T o sta dve vprašanji, k i se ponavl jata i z dneva v dan.

Stud i j ska knjižnica »Mira­na Jarca« v Novem mestu je pravzaprav centralna knjižni­ca Dolenjske. S e m se zateka­jo vs i ; najmlajši, k i prebirajo part izanske zgodbice, ma lo starejši, k i j i m dela s k r b i do­mače čtivo, d i j ak i , k i se sko­raj ne v id i jo i z k u p a kn j i g z a zaključne naloge, študentje, k i iščejo gradivo po U r a d n i h l i s t ih , \pa tud i uslužbenci i n upokojenci , k i j i h zanimajo nove knjige.

Ce pogledamo, ko l i ko je vseh teh i n kako ve l ik je vsa­kodnevni ob isk v knjižnici, lahko soglasno potrd imo, da je čitalnica odločno premajh­na . Stalno iskanje knj ig , p r i ­hajanje i n odhajanje, vse to mot i starejše, k i b i rad i ne­moteno študirali. Res je, da hna knjižnica tud i študijsko sobo, vendar je ta tako majh­na, da lahko v njej dela le 12 l jud i .

Stavba sama, k i i m a zelo veličastno zunanjost, je na v i ­dez zelo prostorna. Ve l i k del v notranjost i zavzema avla, B je hk ra t i tud i novomeška galerija. L e redkokdaj so v i ­trine, razobešene po stenah, Prazne. Največkrat so v n j ih razstavljena dela pisateljev, sl ikarjev, pesnikov, k ipar jev , glasbenikov, i g ra l sk ih skup in , Trd inov ih nagrajencev, letos P* je b i l a ob občinskem Prazniku tud i razstava de l Pesnika i n part izana M i r a n a Jarca, po katerem se knjižni­ca tudi imenuje.

V spodnj ih pros tor ih sta še dve s t rank i , tako d a je spo­daj le soba upravn ika i n dve

skladišči. Z izsel itvi jo tretje stranke je knjižnica dobi la še dve sobi , k i j u bo uporab i la kot de lovni sob i . Najvažnejša sprememba i n h k r a t i tud i p r i ­dobitev pa bo ureditev nove čitalnice. Steno med sedanjo študijsko sobo i n delovno so­bo bodo podr l i i n tako prido­b i l i vel ik prostor . T u bo po­tem čitalnica za dijake, v ka­ter i bo približno 50 sedežev. Dosedanja čitalnica pa bo no­va študijska soba, kjer bo študiralo lahko do 30 študen­tov. V s i priročniki, s lovarj i i n enciklopedije bodo razde­l jeni po vseh treh sobah i n tako vsakemu na razpolago. K l j u b temu d a je knjižnica dobi la še eno sobo, prostora pr imanjkuje , kaj t i dotok kn j i g je vedno večji. E n o so­bo zavzemajo samo tekoče re­vije i n časniki. Skladišča so popolnoma po lna i n pomanj­kanje prostora se najbolj po­kaže, k o pridejo i z vezave knjige i n revije. K o bo knjiž­n i ca dob i la prostore, v kate­r i h so trenutno še stranke, se bo stanje izboljšalo, seveda pa bo zaradi vsakoletnega do­toka kn j i g treba, da dob i knjižnica nove i n večje pro­store.

M o r d a b i b i lo dobro, da se­znanim bralce tud i s knjižnič­n i m poslovanjem. K o t sem že omenila, je to študijska knjiž­nica, k i ima v glavnem nalo­go, da seznanja l jud i z novo l i teraturo i n daje na razpola­go knjige, iz kater ih črpajo d i jak i i n študentje potrebno l i teraturo. Do sedaj je v knjiž­n i c i le abecedni imprmki kata­log, to se prav i katalog po avtorj ih knj ig . Trenutno pa je v de lu že tud i kata log po tako zvani dec imaln i k las i f i ­kac i j i — strokovn i katalog. Uslužbenec i m a nalogo, d a d i ­

j aka vpelje v s is tem kataloga, po katerem s i potem sam išče knjige. T o je pravzaprav neke vrste in format ivna p isarna, č e di jak ne dob i zaželene knjige v katalogu, se prav i , da knjige v knjižnici sploh n i ; lahko pa jo dob i tud i z med-knjižničnim poslovanjem. Knjižnica naroči knjige i z Univerzitetne knjižnice v L jubl jan i , seveda pa morajo d i jak i te knjige uporabl jat i le v knjižnici. Ravno tako s i lahko tud i l judske knjižnice izposojajo knjige i z Studi jske knjižnice v Novem mestu. V iz jemnem p r ime ru knjižnica

posoja knjige tud i na dom, seveda pa ne leposlovje. T u pridejo v upoštev samo kn j i ­ge za študij. Knj ige za zabavo pa s i lahko izposojajo v novi l judsk i knjižnici.

N a koncu naj navedem še nekaj številk, k i ponazarjajo knjižnično dejavnost. V knjiž­n i c i je približno 80.000 knjiž­n i h enot. V letu 1962 je ime la knjižnica okrog 13.000 obisko­valcev, na dom je posodi la knjige okrog 800 l judem, v inventarno knj igo pa je b i lo vpisanih okrog 2.700 knjižnih enot. Torej knjižnično poslo­vanje n i brezplodno i n delo v knjižnici ne tako lahko, kot s i mars ikdo predstavl ja.

Maja Klemenčič

Ljudska knjižnica v Črnomlju L judska knjižnica v Črnom­

l ju je resno pr i je la za đelo, k a r povedo podatk i zadnj ih dveh mesecev, število izposo-jevalcev kn . i g se je decembra povečalo z a 66 odst. v pr imer­jav i z novembrom preteklega leta, število izposojenih kn j i g je b i lo v istem razdobju za 25 odst. večje, obiskovalcev p a je b i l o v decembru za 46 odst. več ko t v novembru. Tu ­d i denarja je knjižnica dobi­la od izposojevalnine v de­cembru 20 odst. več kot v pr­vem mesecu poslovanja.

Razen navedenega je treba upoštevati tud i dejstvo, da se v čitalnici, k i je sestavni del knjižnice, vsak dan v popol­danskem i n večernem času zb i ra delavska i n šolska mla­d ina , k i i m a tu na razpolago revije i n časopise. S p r i d n i m de lom i n prizadevnostjo je L udska knjižnica v Črnomlju dosegla svoj namen i n svoje poslanstvo, saj mnogo poma­ga p r i usmerjanju mladine h ku l turnemu delu.

Največ kn j i g s i izposojajo d i j ak i gimnazije i n osemlet­ke; teh je kar dobra polovica vseh strank. Upamo pa, da bomo v letošnjem letu priteg­n i l i k bran ju še več občanov, tudi starejših, k i b i j i m b i l a dobra knj iga lahko pr i jetno in poceni razvedri lo. M . K . Vhod v Studi jsko knjižnico M I R A N A J A R C A

Delo, vredno občudovanja

/ m i/J | \ i

m

S a m o H u b a d v N e a p l j u Z operno skup ino zagreb­

ških solistov je v Neapelj od­potoval tud i znani s lovenski dirigent Samo Hubad . Pod njegovo takt i rko bo igra l or­kester zagrebške opere na opernih i n baletnih predsta­vah.

S l o v e n s k i o k t e t n a K o r o š k e m

Slovenski oktet bo prot i k oncu januar ja p r i r ed i l več koncertov na Koroškem. Vod­stvo okteta pa se že razgo-varja o gostovanjih na Dalj­nem vzhodu, v deželah La­tinske Amer ike , K a n a d i i n ZDA.

Zdaj teče že četrto šolsko leto, odkar poučuje na črno­maljski gimnaziji profesor MATIJA POGORELEC. Če­prav je z delom zelo obreme­njen, še vedno najde čas za vodstvo gimnazijskega dram­skega krožka.

Doslej je pripravil za črno­maljski oder poleg številnih točk za razne prireditve in a-kademije že sedem odrskih del.

Ob zadnji premieri smo ga povabili na kratek razgovor o njegovem dosedanjem delu ter problemih, ki jih sreču­je in mora reševati. Zbrali smo se v prijaznem črnomalj-kem hotelu »Lahinja« in be­seda je takoj stekla.

Na vprašanje, kje je z naj­večjim zadoščenjem delal, je prof. Pogorelec brez obotav­ljanja odgovoril, da so ga naj­bolj ogreli Igorja Torkarja »Pozabljeni ljudje«. Pravi, da iz dela tako pristno veje tisto otožna slovensko vzdušje, da te stvar mora prevzeti. Zal ga črnomaljsko občinstvo do­stikrat ni razumelo. Mnogo dela ima z izbiro in vzgojo igralcev. Dijak je na gimna­ziji le štiri leta, v tem času pa ga je treba igralsko odkri­ti in vzgojiti. V takih situaci-

L E P O D A R I L O ZA ŠO­L A R J E J E M L A D I N S K A P O V E S T T . SELIŠKARJA

J A D R A NA ROBU S V E T A

790 D I N

Izdala D O L E N J S K A ZALOŽBA

Prof. Mat i ja Pogorelec

jah se je vedno zanašal na svoj ubčutek in uspel.

Profesor Pogorelec je hkra­ti tudi predsednik mestnega dramskega društva »Miran Jarca, kjer pa je bolj mrtvo. Stari so odšli, mlade pa je težko zainteresirati. Trenutno pripravljajo »Kovarstvo in ljubezen«.

Ko smo ga vprašali, kaj mi­sli o črnomaljskem občinstvu, je skremžil obraz in se zami­slil. Na vprašanje, kaj misli o njih kot o ljudeh, pa se je veselo nasmehnil: »Črnomalj-ci imajo radi lažje stvari. Za filozofijo jim ni.« Tu se navadno križata njegova pot igralca in režiš '.rja in občin­stva kot kriterija za uspeh.

Beseda je nanesla še na splošno slovensko in svetovno dramatiko in kritiko. Prof. Pogorelec je mnenja, da gle­dališče ni v krizi in da bo dobro gledališče imelo tudi v bodočnosti dovolj občinstva, Glede gledalcev pa se strinja z Brechtom: »Film! Televizija! Vendar gledališče je le gleda­lišče! Naj živi!«

Bilo je že poldne, ko smo se poslovili.

Janez Kure

50 nagrad je razdeSjenih

I I

Vlado Lamut : D E K L E

2e dolgo časa n i imela ka­kšna križanka a l i s l ikovna uganka takega uspeha kot to­kra t : ka r 1240 rešitev smo pre je l i na objavljeno novolet. no nagradno križanko! V po­nedeljek popoldan je poseb­na komis i j a naše uprave i n uredništva izžrebala i z po­slane kopice rešitev 50 naših bralcev. Nagrade dobijo na­s ledn j i :

1. nagrado — 10.000 d in dobi Pepca Grahek, Kočevje 18, p. Črnomelj;

2. nagrado — 8.000 d i n : M i l i c a Fab ian , Novo mesto, K sodišču 1;

3. nagrado — 6.000 d i n : d r . Olga Kretič, Novo mesto, N a d m l i n i 25;

4. nagrado — 4.000 d in : Jože Ko.šak črešnjice 16, p. Otočec p r i Novem mestu;

5. nagrado — 3.000 d i n : Mar i j a Merčnik, škocjan 39, p. Skoc jan ;

45 knjižnih da r i l pa dobijo: Leopo ld Zagore, L o k a p r i

Z idanem mestu 59; A lb ina Ahačič, Novo mesto. Zagreb­ška c. 10; M i l a n Grame, Cer­kl je ob K r k i ; F ranc i Magister , Semič 45; Cveta M ikec , Novo mesto, Valantičevo 4; M a r i j a

F ink , E l ek t ro , Novo mesto, L jub l janska 3; Leopold Ko ­ren, škocjan p r i Novem me­stu , Ma r i j a Fabjančič, E lek­tro, Novo mesto. L jub l janska 3; Boža Kenk , Tovarna veza­n i h plošč Novoles, Straža p r i Novem mestu; M i r k o Rihter , Senovo 69; Jure Mrav ince, Podklanec 21, p. V i n i c a p r i Črnomlju; Jože Ogr lnc, Pre­ska 1, P- Sodražica; Jožica Prašek, Žužemberk 47; Ivan Kos , Gabri je le 3, p. K r m e l j ; F r a n c i Cvc lbar , Tomažja vas, p. Be la cerkev; Anica Janko, Gor . Sušice 1, p. Uršna sela; S lavko Kune j , Videm—Krško I I I , Resa 15; Mar i j a Sušnik, O b L O Brežice; A lenka Trdan , Novo mesto, T rd inova 36; D r . Marjeta Turk , Novo mesto, u l . Majde šile 8; Majda Ko ­sten, Grosupl je 137; M a r t i n Kačičnik, Sevnica, Ko lodvor , ska 8; Po ld i Naht igal , učite­l j i ca . V e l i k i C i rn ik , p . Šent­janž; Jožica Košmrlj, Potov v rh 53, p. Novo mesto; M i l ena Jankovič, Ve l i ka Sela 5, p. Adlešiči p r i Črnomlju; Mi l ena Koren , L oka 15. a, p. L o k a p r i Z idanem mostu ; Ivanka Samotorčan. Pišeče 4.

Angelca Kisovec, Narodna

banka . Novo mesto; Peter Dragoš, Gr ib l je 12, p. Gradac v B e l i k ra j i n i ; Majda Adamo-vič, Novo mesto, Pugljeva 2; Avgust Lužar, I skra , obrat Novo mesto; Ma r i j a Zarkovič, I I I . l e tn ik učiteljišča. Novo mesto; Jože Golob, Kop r i vn i ­ca 4, p. Kop r i vn i ca p r i Bre ­stanic i ; M i r k o Rozman, Pesje 9, p. V i d e m Krško; Ma r i j a Repovž, Gomi l a 9, p. Šentjanž na Do l . ; Ivo Pirkovič, L jub­

l jana, Kocenova 7; Jože Ze-leznik, V . P . 4540 3, Tuz la — Bosna i n Hercegovina; Štefka Papež, Mačkovec 6, Novo mesto; Anton Gabron, Gre-govce 19, Bize l j sko , M ihae l Gačnik, ReS tanj 3, Senovo p r i Bres tan ic i ; Janez Banič, V . P. 3286 D e m i r — K a p i j a , Makedo­ni ja; Ba r i ca Smodi la , P i ran , T r g svobode 30; Zofi ja B i z ­jak, Leskovec 135 p r i K r ­škem; M i n k a Iskrenovič, U l i ­ca 6. maja, 9, V r h n i k a ; d r . Božo Oblak, Novo mesto, G lavn i t rg 31.

Denar i n knjige smo danes pos la l i po pošti.

R E Š I T E V NOVOLETNE K R I Ž A N K E VODORAVNO: 1. Vsem bralcem

srečno novo leto, 22. SK, 23. pre­rok, 24. laik, 25. omara, 26. alga, 27. trk, 29. zdaj, 30. VI, 31. prav, 33. noga, 35. Rila. 37. nesamostoj-nost, 42. Ivan, 43. ad, 44. Nama, 45. odtod, 47. cape, 48. reč, 49. Zeta, 51 ednina, 52. lok, 53. do sedaj, 55. okit, 56. Knut, 58. tint-nik, 59. osati, 60. lihi, 61. gromko, 63. sonet, 64. Ir, 65. Ac, 66. log, 68. Panamski prekop, 76. past, 78. Otočec, 79. JD, 80. top, 82. prti, 83. ptiček, 84. šansa, 86. ar, 87. era, 88. esesovec, 90. le, 91. Avar, 93. KA, 94. kraćati, 95. vmes, 97. paži, 98 svečan, 100. ponoreti, 102. Anam, 103. cin, 104. karamela, 105. uvertura, 110. Elan, 112. etiketa, 114. ajda, 115. uk, 116. saksofoni­sti, 117. Italija. 118. tiri.

NAVPIČNO: 1. vštric, 2. skri­valnica, 3. m. p., 4. brz, 5. red, 6. ara, 7. loj, 8. CK, 9. mlinar, 10.SA, 11. rips, 12. ekran, 13.Novo mesto, 14. om, 15. nart, 16. or., 17. vanj, 18. lagodnost, 19. elasti­ka, 20. TG, 21. OAS, 28. klapouh, 32. Amazonka, 34. onod, 36. anek­tirati, 38. eden, 39. saten, 40. op., 41. toniti, 46. datirati, 50. Adis, 51. ej, 53. dim, 54. ako, 56. kla­pa, 57. zgledne, 58. togota, 59. OE, 62. rok, 67. karavana, 69. nota, 70. močerad, 71. sčesan, 72. Kekec, 73. IC (Ivan Cankar), 74. Rjavina, 75. PO, 76. PP, 77. Straža, 81. plesi, 03. pravila, 84. šotor, 85. scvreti, 87. eksces, 89. sapa, 90. letaki, 91. aparat, 92. Rimski, 94. KC, 96. meli, 99. enak, 101. omet, 105. uta, 106. val, 107. raj, 108. tja, 109. ud, 111. NS, 113. et, 115. ur.

REICHSTAG V PLAMENIH

K a n c l e r B r i i n i n g j e b i l v težkem položaju. V R e i c h s t a g u m u n i u s p e l o v z p o s t a v i t i večine. Nemči j e g o s p o d a r s k o n i m o g e l d v i g n i t i . I n d u s t r i a l c i so g a na­p a d l i z a r a d i znižanja c e n i n s o c i a l n i h u k r e p o v v p r i d d e l a v s t v a . V e l e p o s e s t n i k o m - j u n k e r j e m se j e z a m e r i l , k e r j e d a l p r e d l o g , d a v l a d a p r e v z a m e zadolžena po­ses t va v v z h o d n i P r u s i j i i n d a j i h d a k o l o n i s t o m .

S v o j v p l i v j e z a s t a v i l spe t S c h l e i c h e r , k i j e i z j a v i l , d a k a n c l e r j u v o j s k a ne z a u p a več. P r e d l a g a l je z a no­vega k a n c l e r j a v o n P a p e n a , k a t e r e g a b o d o p o d p r l i t u d i n a c i s t i . S p l e t k e j u n k e r j e v i n S c h l e i c h e r j a so ob­r o d i l e . Dev e t i ndva j s e t e ga m a j a j e V r h o v n o sodišče R e i c h a v L e i p z i g u r a z g l a s i l o , d a j e b i l a p r e p o v e d S A o d d e l k o v n e o s n o v a n a . N a s l e d n j i d a n j e k a n c l e r B r i i ­n i n g od l e t e l .

U s o d a Nemči je d r s i nezadržno v p r e p a d . N o v i k a n c l e r v o n P a p e n j e b i l le l u t k a v r o k a h ge­

n e r a l a v o n S c h l e i c h e r j a . L e manjšina j e b i l a z a d o v o l j ­n a z n j e g o v i m i m e n o v a n j e m . S t r a n k e c e n t r a so prešle v odloči lno o p o z i c i j o . N a c i o n a l i s t i n i s o b i l i z a d o v o l j n i . N a c i s t i so g o v o r i l i n e j a s n o o t e m , d a m u b o d o p o m a ­g a l i . T o d a n o b e n n a c i s t n i b i l vključen v r n i n i s t r s k i svet . P a p e n j e s o d i l v višji s l o j g o spode — p o v e z a n z i n d u s t r i j s k i m i m a g n a t i — i n za t o n i n i t i v s a n j a h m o g e l računati n a s o d e l o v a n j e s s o c i a l d e m o k r a t i i n k o m u n i s t i .

V e s položaj j e v i s e l s a m o n a d o g o v o r u m e d Pa-p e n o m i n H i t l e r j e m , k a j t i o s ta l e množične s t r a n k e so se Do r i l e p r o t i v l a d i , r o d a n a s t a l o j e vprašanje, p o d kakšnimi p o g o j i . N a H i t l e r j e v e pogo j e P a p e n n i p r i ­s t a l i n j e b i l m n e n j a , d a b o d o n a c i s t i sčasoma »ohla­di l i « s vo j e zah t e ve i n d a se b o H i t l e r z a d o v o l j i l z manjšim z a l o g a j e m .

P a p e n j e 4. j u l i j a r a z p u s t i l R e i c h s t a g i n n a p o v e d a l n o v e v o l i t v e z a 31. j u l i j . Pričela j e v o l i l n a b o r b a . O d ­d e l k i S A so se z n o v a p o j a v i l i n a c e s t ah . B e r l i n s k a po­l i c i j a j e o d 1. j u n i j a d o 20. j u l i j a zabeležila 641 p o l i ­tičnih s p o p a d o v , v k a t e r i h je b i l o u b i t i h 82 i n težko r a n j e n i h 400 l j u d i . »R jave srajce« so največkrat na­p a d a l e k o m u n i s t e . P a p e n j e r a z p u s t i ] p r u s k o v l a d o , d a b i s t e m p o m i r i l nac i s t e . R a z p u s t r a z l a g a s t e m : v l a d a n i n a s t o p a l a d o v o l j odločno p r o t i k o m u n i s t o m . T a nedemokratični p o s t o p e k le poveča n a k l o n j e n o s t v o l i v c e v d o komunistične s t r a n k e , t o d a p r i v e d e n o v e v o l i v c e t u d i v nacistično s t r a n k o .

N a c i s t i s o se z a l e t e l i v v o l i l n o k a m p a n j o z v so s i l o . C o e b b e l s j a d i k u j e 1. j u l i j a : »Ponovno n e p r e s t a n o v poKi-etu.« Nacistični v o d i t e l j i so u b r a l i n o vo p o t : »Po­se l m o r a m o o p r a v i t i s to je , hodeč, vozeč i n leteč. N a j ­nujnejše k o n f e r e n c e o p r a v l j a m o n a stopniščih, v so­b a n , p r e d v r a t i a l i n a p o t i do pos ta j e . S a m o d a ne b i p o n o r e l i o d tega. Človek p o t u j e vzdolž i n p o v p r e k Nemči j e z v l a k o m , m o t o r j e m i n a v i o n o m . . . , « t a k o o p i s u j e to o b d o b j e G o e b b e l s v s v o j e m d n e v n i k u .

H i t l e r n a s t o p i s v o j t r e t j i »polet n a d Nemč i j o « . V d r u g i p o l o v i c i j u l i j a g o v o r i v p e t d e s e t i h m e s t i h . M n o -žična z b o r o v a n j a , d e m o n s t r a c i j e , p a r a d e S A , f i l m s k i žurnali, g o v o r i n a g r a m o f o n s k i h ploščah! Nacistični p r o p a g a n d n i v i h a r z a j a m e vso Nemč i jo .

K o so 31. j u l i j a o b j a v i l i r e z u l t a t e , s o n a c i s t i za ­beležili 13,745.000 g l a so v i n 230 p o s l a n s k i h m e s t v R e i c h s t a g u . T o j e d v a k r a t več k o t n a v o l i t v a h v sep­t e m b r u 1930. S e d a j so b i l i najmočnejša s t r a n k a v Nemči j i . Priključili s o se j i m v o l i v c i s r e d n j i h s l o j e v ( n a r o d n a s t r a n k a , d e m o k r a t i i n e k o n o m s k a s t r a n k a ) . K n j i m so p r i s t o p i l ' n a c i o n a l i s t i i n m l a d i b r e z p o s e l n i l j u d j e ( k r i z a ! ) , k i so seda j prvič v o l i l i . T a k o so na ­c i s t i d o b i l i 37,3 o d s t o t k a vseh g lasov . K l j u b v s e m u n i s o d o b i l i večine, n a k a t e r o so u p a l i .

H i t l e r s a j e počutil močnega. G o e b b e l s j e v s v o j e m d n e v n i k u 8. a v g u s t a zabeleži l : »Ozračje j e p o l n o n a ­p r e d o v a n j a . . . V s a s t r a n k a j e p r i p r a v l j e n a z a pre­v z e m o b l a s t i . P r i p a d n i k i S A so z a p u s t i l i d n e v n e p o s l e , cia b i se za to p r i p r a v i l i . Ce b o d o s t v a r i d o b r o t ek l e , b o vse v r e d u . C e ne , b o to s t r a h o v i t poraz. « D v a d n i k a s n e j e zabeleži: »SA so p r i p r a v l j e n i n a a l a r m i n so v p r i p r a v l j e n o s t i . . . G o s t o so n a b i t i o k r o g B e r l i n a ; m a n e v e r j e i z v eden s p r e s e n e t l j i v o natančnostjo i n disciplino.«

V z p l a m e n e l e so ulične b o r b e , p a d a j o s t r e l i i z pušk i n ročne b o m b e . Središče b o r b j e Šlezija i n v z h o d n a P r u s i j a . V šleski v a s i c i P o t e m p i pet n a c i s t o v zločinsko u b i j e k o m u n i s t a r u d a r j a P i t r z u c h a . P a p e n o v a v l a d a o b j a v i 9. avg . s m r t n o k a z e n z a i z z i v a l c e s p o p a d o v , v k a t e r i h bo prišlo d o ubo j e v . N a c i s t i ogorčeno pro te ­s t i r a j o .

P a p e n i n S c h l e i c h e r s t a se s e s t a l a s H i t l e r j e m 13. a v g u s t a . P o n u d i l a s t a m u m e s t o p o d k a n c l e r j a i n o r i b i l a n j egovo zah t e vo , d a p o s t a n e k a n c l e r . H i t l e r je o d k l o n i l P a p e n o v o p o n u d b o i n i z g u b i l o b l a s t n a d sebo j . Pričel j e besne t i . Kr iča l j e , d a m o r a d o b i t i v so o b l a s t i n nič t n a n j . G o v o r i l j e besno o uničenju m a r k s i s t o v , o b a r t o l o m e j s k i noči, o t r e h d n e v i h svo­bode o d d e l k o v S A n a u l i c a h . S c h l e i c h e r i n P a p e n s t a b i l a presenečena. H i t l e r je razkačen z a p u s t i l s e s t anek i n se o d p e l j a l v G o e b c l s o v o s t a n o v a n j e .

P o p o l d n e o b t r e h j e p o k l i c a l H i t l e r j a s t a r i p r e d ­s e d n i k r e p u b l i k e H i n d e n b u r g . Pričakal g a je stoječ i n gladeč s v o j o p a l i c o . B i l je h l a d e n . H i t l e r j e do-k a z o v a l , d a z a h t e v a o b l a s t n a z a k o n i t način. S ta rec n i p o p u s t i l . M e i s n e r , k i j e b i l p r i t e m r a z g o v o r u p r i -šoten, j e p r e d sodiščem v N i i r n b e r g u 28. n o v e m b r a 1945 i z j a v i l , d a j e H i n d e n b u r g o d g o v o r i l , d a n c m o r e p r e v z e t i t a k e o d g o v o r n o s t i i n p r e d a t i o b l a s t n e k i no v i s t r a n k i , k i n i m a večine i n k i j e n e s t r p n a , h r u p n a i n n e d i s c i p l i n i r a n a .

MARŠAL VARENCOV O SOVJETSKI IN AMERIŠKI OBOROŽITVI

RAI4ETE - SODOBNO OROŽJE Pod gornjim naslovom je mo­

skovski dnevnik »Izvestija« pred kratkim objavil sestavek maršala Sovjetske zveze in glavnega po­veljnika sovjetskega topništva ter raketnih sil. Sestavek priobčuje-mo v nekoliko skrajšani obliki.

Ce se bo kdaj pričela nova sve­tovna vojna, jo bodo brez dvoma vodili v glavnem z raketnim orož­jem. Vojsko in vojaške objekte bodo uničevali z jedrskim orožjem, ki ga bodo na določene cilje poši­ljali z raketami. Ta postavka je podlaga nove sovjetske vojaške doktrine.

Na ta način so v SZ najprej ustanovili raketne enote strateške narave. To so formacije, ki so o-premljene z raketami, sposobnimi, da ponesejo na zaželeni cilj mno-gomegatonske jedrske glave ne glede na razdaljo. Hkrati so ra­ketno orožje dobili tudi pehota, letalstvo, mornarica in enote pro­tiletalske ln protiraketne obrambe.

TRI OSNOVNE LASTNOSTI

Sodim, da ni potrebno, da bi se zadrževal pri značilnostih ra­ketnega orožja strateške narave, ki ima v svojem arzenalu rakete vseh dosegljivosti vključno z med­celinskimi in globalnimi raketami. O njihovih lastnostih lahko sodi­mo po dosežkih sovjetske raketne

tehnike, ki jo izkoriščajo v miro­ljubne namene. Tehnične lastnosti sovjetskih raket so prišle do ve­ljave tudi ob njihovi izstrelitvi brez zadnje stopnje na območju Tihega oceana, pri izstrelitvi umet­nih zemeljskih satelitov in vesolj­skih ladij.

Raketa kot vojaško orožje mora imeti tri osnovne lastnosti:

— neomejeno dosegljivost, ki o-mogoča, da sovražniku zada težak udarec ne glede na njegov geo­grafski položaj;

— ogromno moč jedrske ali ter-monuklearne bojne glave, s po­močjo katere je mogoče uničiti z enim samim udarcem sleherni vo­jaški objekt, in

— praktično neuničljivost s stra­ni obstoječih sistemov protiletal­ske in protiraketne obrambe.

VELIKE PREDNOSTI Razen teh lastnosti imajo rakete

še eno prednost pred ostalimi vr­stami orožja. To je njihova ne­odvisnost od klimatskih, geograf­skih in meteoroloških pogojev.

Raketna oborožitev zaradi svoje velike dosegljivosti omogoča tudi drugačno organizacijo manevrov. Prej je bilo treba zbrati na enem frontnem odseku vso vojaško teh­niko, od pušk do avtomatskega in­dividualnega orožja, minometalcev

in topništva. Tako Je bil učinek akcije odvisen od možnosti manev­ra, od razpoložljivih sil in sred­stev.

Danes je po zaslugi raketnega orožja dovolj, če opravimo mane­ver z ognjem ali — kot temu pra­vimo — manever v orbiti. Za tak­šen manever pa potrebujemo zelo malo časa. Ugotovitev mnogih tu­jih vojaških specialistov, ki pra­vijo, da je treba v sodobni stra­tegiji manever organizirati in u-resničiti v odvisnosti od rezulta­tov raketnega orožja, je torej pra­vilna. Tudi stalna bojna priprav­ljenost je ena osnovnih oblik ra­ketnih sil.

ODGOVOR NA AMERIŠKE KRITIKE

Nočemo polemizirati z vojaškimi izvedenci zahodnih sil, ki hvalijo ameriško vojaško tehniko in gra­jajo našo raketno oborožitev. Brez slehernih omejitev lahko izjavimo, da Je sovjetska armada oborožena z najsodobnejšimi raketami. Te rakete so po svojih kvalitetah in borbenih lastnostih mnogo boljše od tistih, ki so vključene v oboro­žitev armade in mornarice ZDA ter drugih kapitalističnih držav. Tudi naši vojaki in častniki so do popolnosti obvladali to močno o-rožje.

31 letalskih nesreč v letu 1962 Po nepopolnih podatkih, ki smo jih lahko zbrali na podlagi objavljenih poročil, je civilno letalstvo na svetu lani utrpelo 31 večjih in manjših letalskih nesreč, ki so zahtevale 1288 smrtnih žrtev.

Na sodobna mnenja in poglede vojaških teoretikov ZDA glede vlo­ge raketnih sil in topništva v ope­racijah pehote moram dodati ne­kaj pripomb. T i izvedenci so za­govorniki letalstva, ker sodijo, da je samo to sposobno pripeljati ra­kete do cilja. Brez dvoma bi bilo nepravilno odrekati letalstvu nje­govo vlogo v vojni. Toda precenje­vanje letalstva v sodobnem voj­skovanju je posledica zaostalosti, ki jo priznavajo ameriški vojaški specialisti sami. V prizadevanju, da bi podaljšali »hladno vojno«, skušajo ti teoretiki v očeh javno­sti »zmanjšati« slabost raketne tehnike ZDA. Trdijo tudi, da ima NATO večje število letal kot So­vjetska zveza.

Razvoj topništva in drugih kla­sičnih sredstev za uničevanje ti zahodni vojaški specialisti navad­no povezujejo s tako Imenovanimi lokalnimi vojnami. V teh vojnah pripisujejo veliko vlogo topništvu. Ni potrebno dokazovati, da ti po­gledi dokazujejo ozkost njihovega operativnega mišljenja . . .

Ponudba in p o v p r a ­š e v a n j e

Neko ve l iko zahodnonem-ško podjetje je objavi lo v časopisih dva oglasa. S p r v i m je iskalo šefa oddelka, z dru­g im pa skladiščnega delavca. Rezultat: za mesto šefa od­de lka se je pr i jav i lo osemde­set interesentov, za službo skladiščnega delavca pa nihče.

» T e ž k a « k u l t u r a Napačen vtis o k u l t u r i svo­

j i h kaznjencev je dobi la d i­rekc i ja kazni lnice v Penton-v i l l u (Angli ja), ko je ugoto­v i la , da kažejo varovanci ve­l i ko zanimanja za br i tansko enciklopedijo. Knjižnica je izposodi la vse izvode tega vel ikega leks ikona, i n še n i mogla zadovol j i t i vsega po­vpraševanja po njem, ko je nek i paznik ugotovi l , zakaj kaznjenci uporabl jajo te uče­ne knjige: z n j i m i so namreč organiz i ra l i tekmovanje v dvi­ganju uteži.

ALI P O Z N A T E [ 3 M A Č E K R A J E ?

P slikovno uganko, k i smo jo razpisal i 29. de-«j>ra lam, je do roka prav i lno odgovori lo 94 j£ mladih bralcev. S l i k a je predstavl ja la stano-t f k e bloke ob železniški postaj i v Sevnic i , t r i rfvodna podjetja i n njihove izdelke je b i lo prav w našteti, med rekami i n po tok i pa ste ime l i rfbiro Savo, M i rno , Sevnično, F l o r j ansk i potok, jjpški potok i td . — 2reb je i zbra l tokrat t r i agence; knjižna dar i la bodo dob i l i :

K ramar , učenec 4. a razreda v Tržišču k - ^ i n j s k e r n ; K a r l i n c a Trefalt, 4. razred šole v fffovju, in Dušan Zupan, Po l j ska pot 24, Sevnica.

i a i Pa nad novo s l ikovno uganko: 3 januarja nam odgovorite na spodnja vp ra -

Š8i:

P R E D S T A V L J A DANAŠNJA S L I K A ? K A J J E B I L O V T E M P O S L O P J U M E D N O B ? NAŠTEJTE V S A J T R I P L A N I N S K E POSTO-

C v S P O D N J E M P O S A V J U , B E L I K R A J I N I B ' K U G O D N A D O L E N J S K E M !

° boste pošiljali Vaše odgovore, napišite v j j h j i levi kot ov i tka: S L I K O V N A U G A N K A . O d -jijre lahko oddate tud i osebno v naši uprav i , * e h

m * s t 0 ' G lavni t rg 3. ah 2 3 v e ^ v e s e l J a v bližnjih z imsk ih po-

jj c a n vam želi i n vas pozdravl ja UREDNIŠTVO D O L E N J S K E G A L I S T A

Slona v šoli Dva slona sta v tehniški

šoli v Hannovru razbi la vse, kar sta dosegla. Živali sta pobegnil i iz c i rkusa i n vd r l i v šolsko stavbo. S težavo sta se z r i n i l i skoz i vrata i n zdrve l i po pritlič­j u šole. Potem sta s lona našla stopnice v prvo nad­stropje i n stekla skoz i več hodnikov v r isa ln ico . Han-noverski gasi lc i so se za­man t rud i l i , da b i oba po­div jana s lona u lov i l i . Šele ko je prišel krot i lec slo­nov, sta se živali pomi­r i l i . Z vel iko težavo so j u sprav i l i spet iz šole.

Iskanje meteorita Pred dnevi je v afriško pu­

stinjo K a l a h a r i padel vel ik meteorit. Njegov padec je po­vzročil eksplozi jo, k i j o je b i lo moč slišati 250 k m daleč. Zato se je i z Johannesburga napot i la tja posebna znan­stvena odprava, k i upa, da j i bo uspelo najt i ogromni me­teorit.

PREPOVEDAN OBISK Prva trgovska ladja na

atomski pogon »Savanah«, k i jo Z D A nameravajo pr ihodnjo pomlad poslat i na reprezen-tačno vožnjo okrog sveta, po vsej verjetnosti ne bo mogla ob iskat i pristanišča glavnega danskega mesta Kopenhagna. Danska komis i j a za jedrsko energijo je predložila v ladi

Najmanjša opica na svetu: sedi lahko na olupl jeni ba­nani , k i je skoraj večja od nje. Je zelo redka žival, do­m a pa je v oddaljenih trop­sk ih džunglah zahodne B ra ­

zi l i je

izčrpno poročilo, v katerem zahteva, naj iz varnostnih razlogov prepovedo ameriški j edrsk i ladj i pr istanek v ko-penhagenskem pristanišču. K o m i s i j a sod i , da plavajoče­ga atomskega reaktorja n i mogoče pust i t i v tako tesno naseljen kra j , kot je glavno mesto.

9 Med ponesrečenimi apa­rat i j i h je bi lo 5 t ipa »Boe-ning 707«, v kater ih je med eksploz i jami v z raku a l i p r i padcu na zemljo izgubi lo živ­ljenje 489 potnikov.

• P r i leta l ih t ipa »Super-constellation« smo v lanskem letu zabeležili 3 nesreče, p r i letal ih t ipa »Constellation« 2 in p r i leta l ih t ipa »Iljušin-18« samo eno, ko se je letalo z ru ­šilo b l i zu Par i za i n zahtevalo 21 smr tn ih žrtev.

• P r i aparat ih t ipa »DC-7« i n »DC-8« smo v lanskem letu

zabeležili po dve nesreči, k i sta zahteval i večje število smr tn ih žrtev, p r i aparat ih t ipa »DC-4« i n »DC-3« pa po eno nesrečo.

Ostale nesreče odpadejo na različne druge tipe l e ta lsk ih aparatov.

J U G O S L O V A N S K I A E R O ­T R A N S P O R T N I ZABELEŽIL N A B E N E NESREČE, K I B I T E R J A L A S M R T N E ŽRTVE.

1278 smr tn ih žrtev glede na dejstvo, da je število potnikov v le ta lskem prometu vedno

večje, nI pret i rano. Z last i ne, če ga pr imer jamo s številom potnikov i n smr tn ih nesreč na železnici in v avtomobi l­skem cestnem prometu. Se vedno vel ja ugotovitev, da po­tovanje z letal i n i le najhitrej­še, ampak tud i razmeroma najbolj varno. Izjemo pred­stavljajo samo aparati t ipa »Boening 707«, p r i ka te r ih k l jub temel j i t im pre iskavam baje še vedno niso mogl i ugo­tov i t i de janskih vzrokov vseh pet ih hud ih nesreč, k i so se pripet i le v m inu l em letu . . .

Sumljive brzojavke 294* , M a r t j o K h u r y je

pred . r 1 neko pariško so­

dišče obsodi lo na dve let i za­pora. Po l i c i j a je namreč ugo­tovi la, da so l jubezenski te­legrami, k i J ih je pošiljala svojemu l ibanonskemu so­progu, sk r i va l i tajna sporo­čila o razpečevanju mami l .

Iz Be j ruta so že nekajkrat opozor i l i francosko pol ic i jo na Mar i j o K h u r y , toda ko je le-ta naredi la v njenem sta­novanju preiskavo, n i našla n i t i trohice kakršnekoli vrste m a m i l . Pozneje je začela pre­strezati njene telegrame, na­slovljene na moža, in j ih raz­i skova t i . K m a J u je odkr i l a šifrirana sporočila ter Mar i j o izročila sodišču.

V zvezi z omenjeno afero so obsodi l i še štiri druge ose­be na t r i do štiri leta zapo­ra . Samy K h u r y , M a r i j i n mož, je be j rutsk i po l ic i j i iz­jav i l , da se bo v najkrajšem času v rn i l v Par i z in da je pr iprav l jen odgovorjati pred sodiščem.

Sulc , pa takšen! K a r 16 kg je težak! V nedeljo so ga ujeli Dane Ri fe l j , Brane Suh i i n Janez Požar v K r k i v Novem mestu. Če upoštevamo, da je lov na sulca dovo­ljen samo nekaj dn i v letu, je redka trofeja vredna to l iko več. Znanemu novomeškemu športnemu ribiču Danctu Ri f -l ju in obema pomagačema iz srca čestitamo!

J A C K L O N D O N :

P i l

P R I R E D I L : StćVhfoši7h&KC R I Š E :

»Stolpnice - strašila" Š v e d i r a z p r a v l j a j o o m o d e r n i g r a d n j i s t a n o v a n j

švedska gradnja stanovanj, k i služi za zgled graditel jem v mnogih drug ih državah, se je znašla v navzkrižnem ognju burne razprave, številni k r i t i k i napadajo posebno stolpnice, k i sc po­stale že nekak s imbo l modernega stanovanja. Zdaj j i h imenujejo »strašila, k i ne smejo več nekaznovano rast i p ro t i nebu«. Po mne­nju k r i t i kov so stolpnice škodljive za otroke i n pogosto sploh ne sodijo v okolje, kamor so j i h postavi l i .

»Prenehati moramo s stremljenjem za vsako ceno v višino!« je iz javi l ogorčeni poslanec arhitekt Ka l len ius . Posebno je napa­del t iste arhitekte, k i hočejo gradit i stolpnice celo tam, kjer je dovolj prostora za navadne gradnje in enodružinske hiše.

Znana švedska arhitekta Bengt Gate i n Thore Ahisen k r i t i ­z i rata nenačrtnost v dosedanji gradnji stolpnic i n pravita, da švedski arh i tekt i kot h ipnot i z i ran i v idi jo edino mogočo rešitev stanovanjske gradnje v sto lpnicah.

K r i t i k i stolpnic svarijo starše pred vselitvi jo v stolpnice. S ina Sandels, znana s tockho lmska otroška pedagoginja, je izja­v i la , da so otroc i tem bolj nagnjeni k duševnim motnjam, čim višje stanujejo. Pre iskava je dokazala, da se otroci , k i stanujejo v višjih nadstropj ih, mnogo manj igrajo na prostem kot drugi , ker s i j i h njihove matere enostavno ne upajo i zpust i t i za dal j časa izpred oči a l i j i m dovol i t i , da se sami vozijo z dvigal i .

Nekater i arh i tekt i pa nasprotujejo tej »protistolpnični« psi­hozi i n trdi jo , da je večina l jud i zadovoljna i n srečna, ker ima lep razgled. Na j bo kako r k o l i že, dejstvo je, da je ta razprava razkr i l a jedro prob lema: pomanjkanje načrtnosti, švedski arhi­tekt i preveč eksperimentirajo i n uporabljajo šablone. Gotovo bodo stolpnice obdržale v mest ih svoj prostor, vendar j i h ne bodo več ime l i za edino zveličavno rešitev vseh stanovanjskih problemov.

Matematika za starše Avstra lske šolske oblast i so se odločile, da Dodo za starše

šoloobveznih otrok organizirale več tečajev iz matematike. Tako bodo le-ti laže pomagal i svo j im malčkom p r i izdelavi domačih nalog i n p r i učenju lekci j i z ar i tmet ike. — T a ukrep je potreben, smatrajo profesorj i , saj so se metode reševanja matematičnih problemov, k i so j i h nekdaj uporabl ja l i , spremenile i n izboljšale. Starši, k i so končali šolanje pred 20 a l i 30 let i , nalogam svoj ih otrok niso več kos, j i m ne morejo pomagati i n ne svetovati, kako se naloge rešujejo danes.

Čeprav so t i tečaji namenjeni staršem, k i naj b i se seznanil i z najsodobnejšimi matematičnimi metodami, pedagogi ne' i zk l ju­čujejo možnosti, da bodo doma otroc i prej nud i l i pomoč svo j im staršem kot starši o t rokom.

Dvonadstropni vagoni V Vzhodn i Nemčiji, Po l j sk i i n Češkoslovaški so. nedavno uve­

d l i v železniškem prometu dvonadstropne vagone. V indust r i j sk ih centr ih je zaposlenih ve l iko delavcev, k i prebivajo na desetine ki lometrov od tovarn, zato so v lak i v zgodnjih jut ran j ih urah kot tud i v času druge izmene vedno prenapolnjeni.

D a b i se prenatrpanost i i zogni l i i n zmanjšali število zamud, so konst ru i ra l i vagone z dvema nadstropjema. Poleg večjega števila sedežev so v teh vagonih prehodi razširjeni, ka r omogoča hitrejši vstop i n izstop iz vagona i n dobro zvezo med spodnj im i n zgornj im delom. Vagoni so neko l iko večji od običajnih i n se lahko v vsakem udobno namesti 436 potnikov.

Najdražja violina N a javn i dražbi v Londonu je b i la dosežena doslej najvišja

cena za vio l ino. Gre za viol ino, k i jo je izdelal znani i ta l i janski izdelovalec v i o l in Giuseppe Garner ius leta 1744. Anglež C. N . Jack l i n je plačal zanjo 25.000 dolarjev. N a is t i dražbi je Jack l i n k u p i l tud i neko Stradivari jevo v io l ino i n je zanjo plačal 21.000 dolarjev.

Serum proti 4 boleznim hkrati Angleška farmacevtska družba Glaxo Laboratories L t d . spo­

roča, da je dala na tržišče p r v i se rum v Angl i j i , k i se bo r i p ro t i štirim boleznim: hkra t i zaščiti organizem prot i po l iomie l i t isu, davic i , os lovskemu kašlju i n tetanusu, število in jekci j , potrebnih o t roku v prv ih 5 let ih življenja, bodo tako lahko zmanjšali skoraj na polovico. Ser i ja t reh injekci j novega seruma v štiritedenskih pres ledkih, od tretjega meseca starost i naprej , hk ra t i zaščiti pro t i vsem štirim boleznim. To je velikega pomena tako za star­še kot za zdravstveno službo

Znanstvene raziskave štirikratnega seruma so trajale pet let.

— Daj no m i r , m a m i ! Sa j vidiš, da samo pomagam K l i ­c i razd i ra t i novoletno je lko !

— T a vražja u ra kaže pa vedno polnoč!

iiiilllllllillillllllllllllllllillilllllllllllllllllllllHIffl imi i i i i in i—i i i i iMi i i i i

ZGOVORNE Š l f U - K E Ital i jansko-jugoslovanska r n e K L ' l e Pr idobi la v

zadnj ih let ih sloves najbolj odp*V,* J e v E v r op i . V lanskem letu so zabeležili 13 4 ' \ ! " 0 v Prehodov, t. j . za 1,324.000 več kakor leto l j l ̂ m s k i spora­zum je potemtakem polno zaživi 8 v tako tur izem med obema deželama.

N a obmejnih b lok ih tržaškrf , d r ° č j a j e lani prekoračilo mejo 8,014.856 l jud l j te8» 5,876.696 z obmejn imi propustnicami , drugij ' ' Potnimi l i s t i . Značilno je, da od tega odpade V ^ ^ k e i z Itali je 2,971.742 l judi , i z Jugoslavije p * J T n ~ N a Go­riškem so zabeležili l an i 1,3 ^ a Prehodov, v Beneški Sloveni j i pa 138.000. jL,.

Število prehodov i ta l i janskih flr'Janov se veča, kar pomeni , da se vse bolj zanOT z a . svojo vzhod-no sosedo. Omenjene številke nr v , d n e m mestu ob jav i l i ta l i jansk i t i sk .

115. Kr i š i n C o k s t a p l a n i l a . U d a r c i so se začeli u s l p a t i n a n j z l eve i n desne . W e n t w o r t h se j e z g r u d i l . Kr iš je začel o t i p a v a t i vrečo : v n j e j j e b i l k r o m p i r . S t a r i l i s j a k j e začel p r o s i t i n a k o ­l e n i h : »Jutri s e m ga v a m a h o t e l izročit i ! S a m o deset m i j i h d a j t a ! S a m o p e t ! K r o m p i r , t o j e ž iv l jen je ! «

116. »Kje pa je d r u g a / j e na slepo srečo vprašal Kriš. »N i je več, sem pojedeJ-J* je K i a s l i nedvomno resnični odgo­vor. »Požrl si ga!« je »JS*1 Cok. »Polno vrečo si nam požrl, medtem pa so tvoji t o * ^ Umirali zaradi pomanjkanja krom­pirja!« Izdatne brce so r ^ e Wentwortba k molku.

117 Kakor bi odrezal, smrti n i bilo "več. Tretj i dan so po b e r g l j a h k p r i l e z u T k o č bolniki, k i so bili na ležišča I n tisti dan je sonce na poti proti severu p m c radostoo pogledalo preko skalnatih sten, Wentworttaa so spodili, Kriš i n Cok pa sta zapregla in oddrvela.

Sovjetske rakete na eni i zmed parad v M o s k v i

Enakomerno napeta proizvodnja je naša glavna naloga S P O D N J E

»Le poglejte, kako je lepo! Vzorec je primeren, kvaliteta je dobra, koliko smem odrezati?« povprašuje prodajalec v trgovini. Prizor je ujel naš objektiv v preurejeni proda­jami »Preskrba«, trgovskega podjetja »Krka« v Brežicah. V novoletnih dneh je bilo v vseh trgovinah polno, ljudje

pa so hiteli nakupovati

Živahne priprave za sobotno občinsko konferenco SZDL

Novi c e l j s k i o k r a j v š t e v i l k a h

S priključitvijo treh spodnjeposavskih občin (Brežice, Videm—Krško in Sevnica) celjskemu okraju so se spremenili tudi ne­kateri statistični podatki o novem okrajnem območju s sedežem v Celju.

Medtem ko je imel stari celjski okraj 231.000 ha po­vršine, meri novi 321.000. Prejšnji okraj je imel 197 tosič prebivalcev, novi pa jih ima 268.000. Zanimiva je ugotovitev, da se je na­vzlic številčnemu poveča­nja zmanjšala gostota pre­bivalcev na kvadratni ki­lometer; prej je znašala 85, zdaj pa 83.

Po vseh pokazateljih je znašal lanski družbeni bruto proizvod na območ­ju novega okraja 162 mili­jard dinarjev ali 8 odstot­kov več kot leta 1961, na­rodni dohodek pa se je v novem okraja povečal na 109 milijard dinarjev.

Na območju novega celj­skega okraja, ki ima vse­ga skupaj enajst občin, je 62 tisoč zaposlenih; šte­vilo gospodarskih organi­zacij pa se je povečalo od 533 na 873. Medtem ko je bilo v starem celjskem o-krsju 46 Industrijskih pod­jetij, jih je v novem 56.

(Po Celjskem tedniku)

Svet Svobod i n prosvetnih društev je na podlag i zb ran ih podatkov ugotovi l , da so pro­svetni domov i v občini v zelo s labem stanju. Z las t i so za­nemarjeni prosvetni domov i na B l a n c i , v Šentjanžu i n Bo -štanju, pa tud i na L O K I i n

PREPOVEDAN PROMET Asfalt iranje ceste Sevnica

— Šmarje, k i je b i l o izvede­no lan i . Je stalo težke mi l i jo ­ne. K e r je b i l dovol jen pre­voz za vprežno živino po tej cest i , se je cesta razuml j i vo ze lo kvar i l a . Zato sta oba zbora O b L O n a sej i 26. de­cembra spreje la od l ok o do­ločitvi obvozn ih cest za vprežno živino v mestu Sev­n i c a i n nasel ju Šmarje. Ves promet z vprežno živino je v glavnem usmerjen na ob-savsko cesto. Od lok prepove­duje vsako vožnjo z vprežno živino po glavni cest i Sevni­c a — Šmarje. Kršilci od l oka bodo kaznovani s 5000 d inar j i denarne kazn i . S t em odlo­k o m se bo prav gotovo cesta bol j ohran i la .

P r i p o j i t e v » S A V E « i z Z a g o r j a It s e v n i š k i

» L I S C I « S 1. janaur jem se je K o n ­

fekci ja i n plet i lstvo »Sava« iz Zagorja p r ipo j i l a h Konfek­c i j i »Lisca« v Sevnic i . S p r i ­poj i tv i jo sta soglašala delav­s k a sveta obeh kolekt ivov. T u d i O b L O v Sevnic i je so­glašal s spoj i tv i jo obeh pod­je t i j . Pr ipoj i tev je ekonom­sko utemeljena i n je O b L O Zagorje pr iprav l jen poravna­t i vso zgubo, k i b i moreb i t i nastala v poslovanju novega obrata Konfekci je »Lisca« v Zagorju. K e r Konfekc i ja »Li­sca« ne more zadovol j i t i vseh potreb domačega tržišča, bo v obratu Zagorje preusmer i la proizvodnjo na svoje izdelke.

SEVNIŠKI V E S T N I K

Predsednik O L O Ce­lje tov. M I R A N C V E N K je v L številki Celjske­ga tednika pretekli te­den opozoril na nekate­re najvažnejše naloge, k i stoje letos pred go­spodarskimi organizaci­j ami celjskega okraja. Povzemamo njegove naj­važnejše misl i , saj so našteta opozorila prav-tako veljavna tudi za vsa naša draga podjet­j a i n organizacije.

Predsednik O L O Celje tov. M i r an Cvenk je pou­daril predvsem pomen enakomerne dinamike pro­izvodnje skozi vse leto. T a preprosta resnica ima za kolektive dvojno korist: gospodarski uspehi v celo­ti in v posameznih kolek­tivih so lahko večji, hkrat i pa taka enakomernost ne zahteva od kolektivov po­sebnih i n izrednih napo­rov, da b i nadoknadili iz­gubljeno. Zato je tudi lo­gično, da je uspešen start v prvih tednih novega leta ena glavnih nalog gospo­darstva v letošnjem letu. Prepričan sem, je dejal tov. Cvenk, da bomo letos to nalogo uspeli uresniči­ti, zlasti še, ker so se za to zavzele razen kolekti­vov močno tudi občine,

Načelniku o d d e l k a z a z d r a v s t v o i n s o c i a l n o s k r b ­s t v o O b L O v S e v n i c i V a ­l e n t i n u H r i b a r j u s m o za­s t a v i l i več vprašanj g l ede otroškega v a r s t v a v občini. Tovar i š H r i b a r j e n a naša vprašanja r a d e v o l j e od ­g o v o r i l :

N e d a v n o s m o se z n e k a t e r i m i sevniškimi p r o i z v a j a l c i p o g o v a r j a l i t u d i o v a r s t v u žena p r i d e l u , m a t e r i n o t r o k . Večina žena j e i z r a z i l a m n e n j e , d a j e o t roško v a r s t v o v sevniški obči­n i s l a b o u r e j e n o . K a j m e n i t e v i o t e m ?

R e s je, d a b o p o t r e b n o še v e l i k o n a r e d i t i g l ede otroškega v a r s t v a v obči­n i . V s e k a k o r j e u g o d n o že to , d a j e b i l o t o vprašanje o b r a v n a v a n o n a z a d n j i s e j i O b L O , k j e r so o d b o r ­n i k i s p r e j e l i več p o m e m b ­n i h s k l e p o v . P r a v z a t o l a h k o opt imist ično g leda­m o n a izboljšanje otroške­ga v a r s t v a v k o m u n i .

Z n a n o je , d a j e v naši k o m u n i z a p o s l e n i h o k o l i 1100 žena. O d t ega j e o k r o g 260 družin, k j e r s t a

gospodarska zbornica in sindikati.

Posebno pozornost bo treba zagotoviti že v za­četku vključevanja novih proizvajalcev v mednarod­no menjavo blaga i n po­speševanju izvoza nasploh. Letošnje leto bo, tako so­di tov. Cvenk, glede tega uspešno. Z urejenim vpra­šanjem glede reprodukcij­skega materiala i n z bolj ustrezno kreditno politiko j im bo to še laže. Prav gotovo pa je prav na tem področju treba vsklajevati delo, tu pa se bo krepko angažirala tudi gospodar­ska zbornica.

Gospodarski problemi v podjetjih so prvenstvene­ga pomena tudi za rast osebnih dohodkov; po uspehih posamezne gospo­darske organizacije lahko presojamo tudi kvaliteto dela in prizadevanje ko­lektiva i n sindikalnih po­družnic. — Primerjava le­tošnjega zadnjega obdob­j a z lanskim kaže velike razlike. Zrcalijo se pred­vsem v tem, da je v kolek­tivih in tudi p r i občinah kot na zbornici možno opaziti veliko živahnost, ko obravnavajo razne pro­bleme. T o se m i zdi naj­važnejše, je podčrtal to­variš Cvenk, kajti letos ne opažamo čakanja in brez­brižnosti.

Razen tega je pomemb­no tudi dejstvo, da v ko­lektivih že zdaj jasno po­stavljajo svoje naloge i n da so te povezane z bistve­no nalogo: s stremljenjem za povečanjem življenjske ravni zaposlenih. Razumlji­vo je, da ob pravilni dina­m i k i gospodarstva i n ob večjih uspehih lahko raču­namo tudi na večja sred­stva za potrebe družbene ravni. T o pa je za enako­meren razvoj območja o-kraja in posebej za vsako občino izredno pomemb­no.

Na kraju je tov. Cvenk še poudaril , da je nujno tekoče zasledovati izpol­njevanje nalog, hkrati pa moramo tudi sproti od­pravljati morebitne težave, ne glede na to al i izvirajo iz objektivnih al i subjek­tivnih vzrokov. T o je na­mreč eden izmed načinov, k i lahko prepreči nepo­trebne zastoje.

Občinska konferenca SZDL bo 19. januarja v Prosvetnem domu v Brežicah. Kra jevne organizacije morajo temelj i to pregledati mater ia l , priprav­ljen za občinsko konferenco. To tembol j , ke r je nemogoče v samem poročilu o delu So­cialistične zveze i n referatu o komuna lnem s is temu ob­delat i vse tako, d a b i b i l a za­je ta vsa prob lemat ika . Z a to je potrebna konferenca, k i b o razpravl ja la na podlagi tega gradiva i n spreje la določene konkretne zaključke za bodo­če delo Socialistične zveze v občini.

V s i delegati so pre je l i po­ročilo o delu S Z D L , teze iz referata o komuna lnem siste­mu , pred log kandidatov za nov občinski odbor i n osnu­tek zaključkov n a podlagi po-

P R 0 I Z V A J A L C I : p r i h a j a j t e n a r e d n e z d r a v n i š k e

p r e g l e d e - o b v a r o v a l i s e b o s t e p o k l i c n i h b o l e z n i I

ročila i n referata. N a t a na­čin želimo doseči, da b i čim več članov Socialistične zve­ze razpravl jajo o tem, dalo svoje pr ipombe i n predloge, k i bodo služili delegatom za razpravo na konferenci . Po­leg tega razpravl jajo o pred­logu kandidatne l iste, k i je letos vsebinsko drugačna. Že­l imo doseči, da bo nov ob­činski odbor opera t i vnejši i n ne predstavniški organ. Zato je razumlj ivo, d a bodo p r i ­mer i , ko v občinskem odbo­r u predstavnika kakega kra ja

BREŽIŠKE V E S T I

ne bo. Ce upoštevamo še predlog, naj b i bodoči ob­činski odbor štel ne 33, am­pak 25 članov, je razuml j ivo , d a vsak kra j res ne bo moge l b i t i zastopan. Občinski odbor kot operativno politično vod­

stvo Socialistične zveze v ob­čini bo skrbe l i n odgovarjal za delo S Z D L n a ce lem pod­ročju.

N a dosedanjih sestankih v Dobovi , Pečicah, Artičab ter Kape lah so že razprav l ja l i o gradivu i n pokaza l i zanj ve­l iko zanimanja, predvsem pa za nove kandidate za občin­s k i odbor.

14. j anuar ja so b i l i t ak i se­stanki še v G lobokem, n a B i -zel jskem, v Čatežu i n Krški vasi , v ostal ih organizaci jah p a so b i l i naslednj i dan .

Želimo, da bi se vsi delega­ti udeležili občinske konfe­rence SZDL in da bi res ak­tivno sodelovali v razpravi in pri sprejemanju sklepov za bodoče delo. Socialistična zveza v naši občini- je posta­la množična politična organi­zacija, o ima možnosti število članstva še občutno zvečati. Organizacijsko okrepljena, bo lahko reševala razna vpraša­nja v korist svojih članov in skupnosti.

Ivan Zivič

Slabo vzdrževani kulturni domovi v K r m e l j u . Prav zato je svet z a k u l t u r o i n presveto pr ipo­ročil O b L O , naj b i v letošnjem letu domove vsaj delno po­prav i l i . D a b i l ahko služili svojemu namenu, j i h je t reba v notranjost i ured i t i i n naba­v i t i novo opremo. Predv idoma b i vzdrževalna dela na kul tur ­n i h domov ih stala o k r o g 5 m i ­l i jonov 300.000 dinarjev.

T u d i za vzdrževanje i n opre­mo k u l t u r n i h domov bo po­trebno predvidet i sredstva. Zato bo treba v letošnji druž­beni p lan i n proračun občine vnesti tud i t a izdatek. N a zad­

n j i seji O b L O sta oba zbora vzela n a znanje priporočilo sveta za ku l tu ro in prosveto.

Sestav o b č i n s k e g a odbora SZDL

Na občinski konferenci SZDL v Sevnici 28. decembra je bil izvoljen nov, 23-članski občinski odbor SZDL. Zani­miv je sestav odbora: 9 čla­nov odbora je neposredno iz proizvodnje, v odbora so še 4 ženske, 7 mladincev, 16 čla­nov ZK in 3 člani ZB. Po­vprečna starost članov odbo­ra je 31 let.

Razgovor o problematiki otroškega varstva v sevniški občini

z a p o s l e n a o b a z a k o n c a . Z a ­to je s a m o v S e v n i c i i n Šmarju 73 šolskih o t r o k , v K r m e l j u p a o k o l i 20 b r e z n a d z o r s t v a . R a z u m l j i v o , da t a k o s t an j e n u j n o z a h t e v a rešitev.

Kako je urejena ka­drovska in socialna služ­ba v podjetjih?

K a d r o v s k a služba je za­d o v o l j i v o u r e j e n a v k o n ­f e k c i j i »L isca« , v n o b e n e m p o d j e t j u p a ni u v e d e n a so­c i a l n a služba. T o j e p o m o j e m m n e n j u v e l i k a po­m a n j k l j i v o s t .

Kater i so glavni pro­blemi otroškega varstva v komuni?

P r o b l e m o v j e več, n . p r . : s o c i a l n i položaj n e k a t e r i h n e z a k o n s k i h o t r o k , o t r o c i b r e z staršev, ločencev i n o t r o c i i z družin a l k o h o ­l i k o v .

N e z a k o n s k i h o t r o k j e p r i n a s o k r o g 30. N e z a k o n s k i h m a t e r j e p o l o v i c a kmečkih, o s t a l o p a so uslužbenke i n d e l a v k e . Očetovstvo p a p r i ­z n a p r o s t o v o l j n o l e k a k i h 40 odst . , v o s t a l i h p r i m e ­r i h se u r e j a p r e k sodišča.

M a t e r e i m a j o z l a s t i v e l i k e s i t n o s t i z i z t e r j a v o preživ­n i n e .

O t r o k b r e z staršev j e p r a v t a k o o k o l i 30. T i o t r o ­c i p a večinoma živ i jo p r i starejših b r a t i h i n s e s t r a h a l i v družinah bliž. s o r o d ­n i k o v i n n a m z a t o ne po­vzročajo p o s e b n i h p r e g l a ­v i c . V s e k a k o r p a j e najtežji p r o b l e m v z g o j a i n o s k r b a o t r o k v družinah a l k o h o l i ­k o v . P r i n a s j e e v i d e n t i r a ­n i h 51 kroničnih p i j a n c e v . S a m o v d e s e t i h družinah j e 38 o t r o k , k i p r e d s t a v ­l j a j o v e l i k p r o b l e m . Težko j e d e l a t i s kroničnimi a l ­k o h o l i k i , k e r n e p r i z n a ­va j o , d a o t r o c i t r p i j o po­m a n j k a n j e p r a v z a r a d i n j i h , i n se odločno u p i r a j o v s a k e m u u k r e p u .

T u d i števi lo r a z v e z n a ­rašča. S a m o l a n i j i h Je b i l o k a r 17, k a r j e v p r i m e r j a v i s prejšnj imi l e t i z e l o v e l i ­k o . Ž r t ve družinskih nespo ­r a z u m o v p a so o t r o c i , k i t r p i j o z l a s t i v v z g o j n e m p o g l e d u .

A l i s t e že i z v e d l i k a t e g o r i z a c i j o d e f e k t n i h o t r o k ?

Z n a n o n a m j e , da b i m o ­r a l i b i t i d o k o n c a l e t a 1962 k a t e g o r i z i r a n i v s i d e f e k t n i o t r o c i . T o p a n i b i l o u r e ­j eno , k e r k o m i s i j a n i de­l a l a . T r e n u t n o s m o v do­g o v o r u z O b L O V i d e m -Krško , d a b i se za s e vn i -ško, brežiško i n v i d e m s k o -krško občino i m e n o v a l a le e n a k o m i s i j a . 2 e l i m p o u d a ­r i t i , d a n a s t o p a p r o b l e m duševno m a n j r a z v i t i h o t r o k p r a v z a r a d i tega, k e r še n i i z v e d e n a ka tego ­r i z a c i j a . Starši se b r a n i j o d a t i o t r o k e v pomožno šo­lo , m i pa ne m o r e m o za­k o n i t o p o s t o p a t i vse do­t l e j , d o k l e r n i i z v e d e n a k a ­t e g o r i z a c i j a o t r o k .

Kako imate urejeno šolanje socialno šibkih otrok? A l i uživajo otroci vso zdravstveno zaščito?

Šolanje s o c i a l n o šibkih o t r o k j e v naši občini otež-kočeno. P r i n a s n i s r e d n j i h n i t i i n d u s t r i j s k i h šol. P r a v t a k o n i d o v o l j učnih m e s t v o b r t n i h s t r o k a h . Študij­s k e p o d p o r e so p r e m a j h n e i n se več o t r o k z a r a d i tega ne m o r e šolati.

Z zaščito o t r o k se p r i n a s u k v a r j a t a d v a v r t c a z a predšolske o t r o k e z z m o g ­l j i v o s t j o z a 60 o t r o k .

M e n i m , d a o t r o c i uživajo z a d o s t n o z d r a v s t v e n o za­ščito. I m a m o d i s p a n z e r z a o t r o k e , p o s v e t o v a l n i c e i n o p r a v l j a m o r e d n e l e tne s i ­

stematične p r eg l ede šolo­o b v e z n i h o t r o k . P r i z o b n i a m b u l a n t i j e t u d i šolska a m b u l a n t a . L a n i s o b i l i p r e g l e d a n i o t r o c i sevniških šol, l e t os p a b o d o preg l e ­d a n i t u d i o t r o c i i z o s t a l i h šol v občini. O t r o c i i m a j o t u d i brezplačen p r e g l e d oči i n n a b a v o očal. Društvo S v o b o d a v S e v n i c i p a do ­v o l j u j e o t r o k o m u p o r a b o s o b e z a t e l e v i z i j s k e p r e d ­s tave .

K a k o se b o p o vašem m n e n j u l a h k o dokončno rešil p r o b l e m otroškega v a r s t v a v občini?

S v e t z a s o c i a l n o v a r s t v o i n v a r s t v o družine j e Občinski l j u d s k i o d b o r pr iporočal več u k r e p o v z a rešitev t e ga vprašanja. Najvažnejši u k r e p i s o : i z ­g r a d n j a otroške v a r s t v e n e u s t a n o v e m e d b l o k i v Sev­n i c i , u r e d i t e v otroškega v r t c a v K r m e l j u i n Sev­n i c i , p r i g r a d n j i b l o k o v j e t r e b a r e z e r v i r a t i s o b o z a o t r o k e , p r i v s e h šolah o r ­g a n i z i r a t i šolske mlečne k u h i n j e , p r e s k r b e t i p r i m e r ­n a s r e d s t v a z a z d r a v s t v e n o l e t o van j e predšolskih i n šolskih o t r o k i t d .

Prepričan s e m , d a b o t u d i p r o b l e m otroškega v a r s t v a v naši občini v d o g l e d n e m času rešen. V s i s m o odgo­v o r n i , d a našim o t r o k o m omogoč imo l e p o živl jenje.

D r a g o K a s t e l i c

l O D O L E N J S K I L I S T Stev. 1 (607)

POSAVJE VEČ SREDSTEV ZA SOCIALNO VARSTVO

POMEMBNA VLOGA SZDL V D R U Ž B E N E M IN GOSPODAR­

SKEM NAPREDKU KOMUNE N a občinski konferenci S Z D L T Vidmu-Krškem

sta b i l i 13. januar ja poudarjeni osnovni nalogi bo­dočega dela S Z D L : dv igni t i produkt ivnost dela i n krep i t i socialistični sektor kmeti jstva. Predsednik občinskega odbora S Z D L L O J Z E S T I H je v uvod­n ih besedah na kratko opisal dosedanje pr izade­vanje S Z D L p r i uresničitvi teh nalog i n pozval dele­gate, naj na osnovi poročila, k i so ga prejel i že nekaj dn i pred konferenco, sodelujejo v razpravi . V peturni zan imiv i i n tehtni razprav i je 20 delega­tov i zmed 110 navzočih razpravl ja lo o del i tv i čiste­ga dohodka v podjetj ih, o razvoju telesne ku l ture , o varstvu otrok, o razvoju i n prob lemat ik i družbe­nega sektorja kmeti jstva, zaposl i tv i ženske delovne sile, o povečanju proizvodnje i n integraci j i , nada­lje o proračunski potrošnji, prob lemat ik i šolstva, o delu stanovanjske skupnost i , o gasi lstvu, zdravstvu in nov ih nalogah S Z D L . K o t gostje so konferenci pr isostvoval i : L E O P O L D K R E S E , zastopnik glav­nega odbora S Z D L , inž. A N D R E J M A R I N C , pred­sednik okrajnega odbora S Z D L Celje, M I R O GOŠNIK, sekretar okrajnega odbora S Z D L L jub ­l jana, i n predstavnik i gospodarskih i n družbenih organizacij v občini. Konferenca je izvo l i la nov 23-čIanski občinski odbor i n 3-članski upravn i odbor. Za predsednika občinskega odbora S Z D L je b i l ponovno izvol jen L O J Z E ŠTIH.

Več bomo o konferenci poročali v pr ihodnj i številki.

Eisii!:i5i!Bii;iii!ii!!Mii!iiiBiiii:iiiim

V razgovoru s predsedni­k o m sk lada za socialno var­stvo Dragom P le t e rsk im smo zvedeli, da je bdi sk lad usta­novl jen v začetku marca l an i . Sredstva v sk lad so v glav­nem pr i tekala i z proračun­sk ih dohodkov občine, p r i ­spevkov gospodarskih organi­zacij i n iz drug ih nepredvi­denih prispevkov.

»Kako je v pretek lem letu posloval Vaš sklad?« smo vprašali tov. pred­sednika. Odgovor i l je:

S sk ladom upravl ja 9-član-sk i upravn i odbor. Spre je l i smo tudi prav i la sklada, k i v glavnem urejajo finančno po­slovanje i n upravl janje s sk ladom. Naš sk lad b i poslo­val še boljše, če b i ime l večje dohodke. Predv idenih je b i lo 43 mi l i jonov dinarjev dohod­kov, sk lad pa j i h je dejansko prejel mnogo manj . Občinski l judsk i odbor je svoje obvez­nost i do sklada v znesku 33 mil i jonov dinarjev v ce lo t i poravnal , gospodarske orga­nizacije pa so namesto 7,500000 predv idenih dinarjev prispevale samo 2,800.000 d i ­narjev a l i 37 odst. Osem go­spodarskih organizacij je p r i ­spevalo sredstva v sk lad , o-stale iz objekt ivnih a l i neob­jekt ivn ih razlogov niso upo­števale priporočila zbora pro­izvajalcev O b L O . -

»Kaj vse je vsebovalo i n na kaj se je nanašalo priporočilo zbora proizva­jalcev?«

Zbor proizvajalcev je ja­nuar ja l an i sprejel pr iporo­čilo, naj b i gospodarske or-

PIONIRJI, vi ste n a š i ! V zadnjem času so vsak

dan pr ihaja la p i sma pionir­jev, napisana z okprnp roko učencev osnovnih šol:

»Dragi' tovariši! P red nekaj dnevi smo preje l i Vaše dar i lo dedka Mraza . Zelo smo se ga razvesel i l i . T u d i m i , p i on i r j i Bušeče vasi, h i T a m ' r a d i ka j daroval i , pa ne moremo. Zato

K e m i č n o čiščenje oblek tudi v B r e ž i c a h

Kemična čistilnica v Breži­cah ne b i mog la gospodarno poslovati, ker je kra j premaj­hen. Stanovanjska skupnost v Brežicah se je zato dogovo­r i l a s skupnost jo v V i d m u -Krškem, kjer imajo takšno čistilnico, da prevzema oble­ke v čiščenje v prostor ih svo­je pralnice. Stanovanjska skunost Brežice nato zbrane obleke vsak teden enkrat odprem! v čiščenje v V idem-Krško. Prebiva lcem je ustre­ženo, prob lem, k i so ga čutili mnogi pa odpravl jen.

M L E Č N A R E S T A V R A C I J A : 12 i n p o l m i l i j o n a

p r o m e t a ! Mlečna restavraci ja v Bre­

žicah je v preteklem letu ustvar i la oko l i 12 mi l i jonov 500 tisoč dinarjev prometa. Obrat se je zaradi dobre, vedno okusne i n sveže hra­ne, k i jo nud i gostom moč­no p r i l j ub i l . S prometom so posekal i mars ikater i gostin­s k i obrat, čeprav so n j ihova osnovna sredstva vredna le 1 mi l i j on 300 tisoč d in i n so že ves čas od ustanovitve poslo­va l i brez obratn ih sredstev. V mlečni restavraci j i je da­nes, pravzaprav moramo re­či je b i l o konec lanskega le­ta zaposlenih 7 žena. Z 31. decembrom 1962 se je nam­reč n r i k l lučila k stanovanj­sk i skupnost i , iz dokaj tesnih prostorov pa se bo k m a l u pre­sel i la v preurejeni loka l S t l m , k l e r bo skupnost ured i la obrat družbene prehrane.

Tud i v mirnem {asa je tovarištvo potrebno, poseb­no na cesti!

V a m pišemo to pismo. Želi­mo V a m mnogo uspehov p r i delu v letu 1963! Obenem se zahvaljujemo za dar i l o . Pio-n i r j i osnovne šole Bušeča vas.«

Taka i n podobna p i sma so te dni prejel i Kme t i j ska za­druga Brežice i n druge orga-nizaci je 'v občini.

Drag i p i on i r j i ! De lovni ko­lekt i v i naših organizaci j so v a m ' rad i daroval i pr ispevke za dedka Mraza i n so b i l i ve­sel i vaših pisem in čestitk za novo leto! T u d i m i vam že­l imo v pr ihodnjem letu vso srečo i n še mnogo uspehov v šoli z željo, da b i postal i do­br i i n zavedni člani naše so­cialistične skupnost i .

Za P r e š e r n o v dan K l u b prosvetnega društva

»Primož Trubar« v L o k i se pr iprav l ja na proslavo Pre­šernovega dne. šolska mladi ­na že vadi recitacije odlom­kov iz del naših najboljših pisateljev. N a Prešernov dan se bodo spomni l i tud i pesni­ka Alo jza Gradn ika , k i je l an i praznoval 80-letnico.

S. Sk .

V brežiški občini so letos lepo praznoval i dedka Mraza . Občinski odbor S Z D L Brežice je prispeval za dar i l a 700.000 d i n , ostale organizacije p a 373.000 d in . S tem denar jem smo nakup i l i da r i l a za preko 6000 otrok. Razen tega so posamezne organizacije še posebej obdari le šole. Ta­ko je K Z Brežice poslala šo­lam 150.000 d i n , namenjenim našim najmlajšim. Brežiško društvo D P M pa je obdar i lo 567 otrok. P r i družinah so nabra l i 131 oblačilnih pred­metov i n 24 parov čevljev ter j i h razdel i l i med najpotreb­nejše otroke. N a zadnji sej i so ugotovi l i , da je to društvo največja organizaci ja v no­vem cel jskem okra ju. Obse­žen program dela i n doseženi uspehi naj bodo spodbuda za nadaljnje delo v sk rb i za na­še najmlajše!

120 l i t r o v v i n a n a o s e b o N a sej i obeh zborov O b L O

je b i l spre jet od lok , k i do­loča, d a smejo p r o i z v a j a l c i v i n p o r a b i t i d o m a b r e z p l a ­čila p rometnega d a v k a v p r o i z v a j a l n i dob i 1962-63 po 120 l i t r o v v i n a n a osebo, starejšo n a d 15 let.

ganizacije vložile v ta sk l ad 1 odstotek sredstev od izpla­čanih osebnih dohodkov. Po­udar i t i moram, da je to samo priporočilo, gospodarske or­ganizacije torej niso obvezne vložiti sredstva v sk lad za so­cialno varstvo.

»Ali b i ne kazalo zagoto­v i t i večja sredstva za ta sklad?«

S t r i n j am se z vašim mišlje­njem. Potrebe so vel ike, de-

POROČEVALEC K O M U N E VI DEM-KRŠKO

nar ja p a n i . K e r so sredstva sk lada namenjena za plačeva­nje socialno-varstvene zaščite i n podpor, ne b i smelo b i t i n i komur žal denarja, k i b i ga vložil v ta sk lad . Zato v ime­n u sklada poz ivam vse gospo­darske organizacije, ustanove i n zavode, naj že v začetku leta predvidejo večja sredstva za sk lad za socialno varstvo.

»Ali b i n a m hotel i pove­dat i , kdo je preje l denar-no pomoč i z tega sklada?«

Naš sk lad i m a velike izdat­ke. Imamo k a r 248 uživalcev soc ia ln ih podpor, 52 uživalcev podpor žrtev fašističnega na­s i l ja , 8 družin pre jema po­moč, ker so n j ihov i h ran i l c i v J L A , 18 o t rokom, k i so v osk rb i p r i tu j ih družinah, do­

del jujemo rejnine; z a 19, o-trok, k i so v vzgojnih, m la ­d insk ih i n drug ih domov ih , plačujemo oskrbnino . V do­mov ih onemogl ih plačujemo štiridesetim oskrbnino. 44 d i ­j a k o m socialno šibkih družin dodeljujemo študijsko podpo­ro, 27 borcev N O V dobiva p r i ­znavalnino, 42 otrok pad l ih i n živečih borcev N O V i n 2 F N pre jema pomoč p r i šolanju, 56 l judem pa je b i l a dodelje­n a enkratna pomoč v razn ih ob l ikah .

Lanske potrebe so b i l e ve­l ike , letos p a se bodo še pove. čale. Zato se bodo nujno mo­r a l i povečati tud i dohodk i sk lada. V s i p a smo dolžni pr ispevat i v ta sklad.«

D . K .

Tudi v Leskovcu šola za starše V p r e t e k l i s e z o n i je do­

seg la Šola z a starše v e l i k ug l ed . O r g a n i z a t o r ome­n j ene šole i n n j e n g l a v n i vzdrževalec j e D e l a v s k a u -n i v e r z a Videm-Krško. šola, k i j e n a m e n j e n a p r e d v s e m n a d 25 le t s t a r i m mošk im i n ženskam, o b r a v n a v a p r e n e k a t e r e p r o b l e m e , k i t a r e j o starše p r i v z g o j i m l a d i n e , p a t u d i p r i u r e j a ­n j u m e d s e b o j n i h o d n o s o v v z a k o n u .

N e d v o m n o se starši i n v z go j i t e l j i v s a k d a n sreču­j e j o z vprašanjem, k a k o r a z v i j a t i m l a d e g a človeka. Šola b o p o k a z a l a n e k a t e r e p o t i , p o k a t e r i h se laže p r i ­b l ižamo m l a d i m s r c e m . V s e je l epo , d o k l e r j e o t r o k v šoli, p r i d e p a čas, k o mo ­r a m o m i s l i t i n a n jegov po­k l i c . P o g o s t o s m o p r i t e m n e o k r e t n i . P r i doraščajoči m l a d i n i j e m o r d a najtežje p r a v s s p o l n o v zgo jo . N a j ­večkrat ne v e m o , k a k o b i

se s t v a r i l o t i l i . Z a t o se po ­sve tu j m o !

S o d o b n a družina se sre­čuje s p r o b l e m a t i k o , k i j o starejše generac i j e n i s o po ­zna l e , k e r j e b i l o živl jenje s vo j e čase p r e c e j drugačno, k o t je danes . M o r d a t u d i n i d o s t i t a k i h , k i p o z n a j o s o c i a l n o i n p r a v n o zaščito s o d o b n e družine. M e d s e b o j ­n i o d n o s z a k o n c e v i n o d n o s l e - teh d o o t r o k u s t v a r j a srečo v družini, l a h k o p a t u d i gor je . Z a t o se posve -t u j m o ! Z d r a v a družina po­m e n i z d r a v o družbo.

Šolo z a starše j e v L e ­s k o v c u o r g a n i z i r a l o D P M ob p o d p o r i d e l a v ske u n i ­v e r ze Videm-Krško. V p r ­v e m p r e d a v a n j u j e d r . T a ­t j a n a Hvala-Andrijaševič g o v o r i l a v p o l j u d n i o b l i k i o s o d o b n i r e g u l a c i j i r o j ­s t ev i n o n a j b o l j tipičnih ženskih b o l e z n i h . V šolo se je p r i j a v i l o n a d 30 slušate­l j e v i n slušateljic, k i b o d o

l a h k o poslušali v s a k o sre­d o p o eno p r e d a v a n j e s po ­dročja n a k a z a n e p r o b l e m a ­t i k e .

M . S .

Krajevni odbor SZDL v K r š k e m se je resno lotil dela

Novo izvol jeni krajevni od­bor S Z D L v Krškem se je nedavno sestal i n i zvo l i l za predsednika odbora F ranca Dorn ika . Odbor je z vso res­nostjo razpravl ja l o bodočih nalogah i n v ta namen iz svo­je srede i zvo l i l 5-člansko ko­misi jo za izdelavo delovnega programa. Kom i s i j a se je pre­tekl i teden sestala i n ustano­v i l a sekcijo za politična vpra­šanja, sekcijo za družbeno­politično dejavnost i n sekcijo za komunalno dejavnost. Sk len i la je, da bo odbor mo­ral sodelovati p r i obravnavi občinskega statuta, obravna­vi i n razpravi o družbenem planu i n proračunu občine i n o bližajočih se vol i tvah. O sklepih komisi je bo v krat­kem sklepal krajevni odbor

S Z D L . Sej i komisi je je p r i ­sostvoval tudi predsednik ob­činskega odbora S Z D L Lojze Štih.

Krediti z a p o s p e š e ­v a n j e i z v o z a

Upravn i odbor Jugoslovan­ske banke za zunanjo trgovi­no je določil smernice kre­ditne po l i t ike v zunanjetrgo­v inskem poslovanju v letoš­njem letu. B a n k a bo z deviz­n i m i i n d inarsk im i kred i t i še nadalje izpodbujala proizvod­njo, posebno v t is t ih pano­gah, k i uporabljajo domače surovine i n reprodukc i j sk i mater ia l , i zpodbuja la bo pro­izvodnjo blaga, k i je name­njeno za izvoz. Ena, najvaž­nejših nalog ' jugobanke bo prevzem delitev deviznih sredstev za celotno gospodar­stvo od Narodne banke. Ban ­k a z a zunanjo trgovino bo prodajala devize na podlagi pos lovnih odnosov, p r i čemer bo dajala prednost t i s t im go­spodarsk im organizaci jam, k i proizvajajo blago za izvoz.

Naročite domači tednik bratu ali sinu,

ki je pri vojakih!

MIRO KUGLER: Detajl te »Kmečkih uporov« (196?)

Uspešno delo s e k c i j Obširno poročilo občinskega odbora S Z D L za ob­

činsko konferenco 15. januar ja med drug im omenja tud i delo sekcij i n komis i j p r i organizaci j i S Z D L v videmsko-krški občini.

Občinski odbor S Z D L v Vidmu-Krškem se je moč­no prizadeval poživiti delo komis i j i n sekci j . Neka­tere so našle pravo obl iko dela i n je bi lo njihovo delovanje zato zelo uspešno. Uspešna je b i l a organi-zaci jsko-kadrovska komis i ja , k i je delovala samostoj­no i n načrtno. Glavna naloga komisi je je b i l a poma­gati kra jevn im organizaci jam. Vsak član komis i je je b i l zadolžen za posamezno organizacijo. Prav zato je b i l dosežen uspeh. Z last i so člani komisi je odigral i pomembno vlogo, ker so znal i vsebino i n bistvo tek­movanja krajevnih organizacij S Z D L pravi lno razlo­žiti i n organizaci jam pomagati p r i sestavljanju me­sečnih poročil. Razen tega je organizacijsko-kadrov-ska komis i j a spreml ja la vso dejavnost organizacij S Z D L .

K o m i s i j a za družbeno organizacijo se je bav i la s konkre tn imi vprašanji z razn ih področij i n organi­z i ra la prek krajevnih organizacij razgovore o tem vprašanju. P r i večjih organizaci jah so bile ustanov­ljene izobraževalne sekcije i n sekcije za politična vprašanja. V sodelovanju z delavsko univerzo je b i l o v lansk i sezoni organiz i ranih več razgovorov z občani. Samo o kmet i js tvu je b i lo 54 razgovorov. .

Sekci je za politična vprašanja so bi le p r i nekate­rih organizacijah prav tako uspešne. T u d i tu je de­lavska univerza odigrala pomembno vlogo, saj je pomagala organiz irat i več predavanj, k i so b i l a spremljana z diapozi t iv i . B i l o je organiz i ran ih tud i 25 razgovorov o vzgojnih i n 10 o zdravstvenih vpraša­n j ih .

Po lne roke dela je ime la tud i komis i j a za izse­ljence. B i l a je v stalnem s t i ku z Izseljensko mat ico i n se je zanimala za izseljence s področja občine, k i so b i l i doma na ob isku . Organiz i ra la je izlete i n izseljencem pokazala povojni razvoj v indust r i j i i n kmet i jstvu. Izsel jenci so v ide l i tud i več ku l tu rn ih znamenitosti i n pr isostvoval i družabnim pr i red i tvam.

Z A Č R T A L I SO POT TURIZMU Upravn i odbor Turistično-

olepševalnega društva v Črnomlju je obravnaval raz­voj tu r i zma v k o m u n i i n potrebe za gradnjo turistič­n i h objektov. N a sej i so ugo­tavl ja l i , da občani premalo cenijo tur i zem, z last i mlad ina , k i je o vsem premalo pou­čena. Pred laga l i so, naj b i o tur i zmu, o p r i r o d n i h lepotah domačega kra ja i n gospodar­s k e m pomenu tur i zma preda­va l i n a osnovnih šolah. Me­n i l i so tud i , da b i b i lo dobro, k o b i ime l oddelek za gospo­darstvo i n finance p r i O b L O referenta za turistična vpra­šanja, medtem ko b i tekoče turistične zadeve obravnaval nov i svet za tur i zem p r i O b L O .

A n k e t a o d e l a v s k e m s a m o u p r a v l j a n j u

Občinski s ind ika ln i svet v Črnomlju je konec lanskega leta razposla l vsem de­lovn im ko l ek t i vom anketo z 32 vprašanji, k i načenjajo prob lemat iko delavskega sa­moupravl janja , čeprav je rok za odgovore že potekel , je doslej odgovor i lo le 8 ko­lekt ivov. Vse kaže, da odgo­v o r i mars ik j e povzročajo pre­cejšnje težave. Rezul ta t i an­kete ne bodo namenjeni jav­nost i (v tem smis lu , da b i b i l i izhodišče z a razpravo o stanju v posameznih kolek­t i v ih ) , brez dvoma p a bo pregled zbran ih odgovorov n u d i l občinskemu sindikalne­m u svetu dragoceno gradivo, na osnovi katerega bo lahko usmerjeval svoje delo.

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

D a b i pospešili turistično dejavnost v k o m u n i , name­ravajo posebno pozornost po­svetit i predvsem temle pere­čim vprašanjem: v bližini hotela »Lahinja« b i m o r a l i

sta predv ideni dve manjši kopališči na Fabjanov i p r i ­stavi i n p r i Do l tar ju . Načrte bo preskrbe la , zagotovi la sredstva i n določila lokaci jo posebna komis i ja , k i so jo v

Po gumijastem t raku , k i ga bodo napel i čez te valje, bo potem, ko bo končana montaža stro jn ih naprav v separa-c i j i radnika Kanižarica, drse l premog, sort irne naprave pa ga bodo nato ločevale po vel ikost i . K a m i o n i , k i bodo zapel jal i pod l i jake v separaci j i , bodo naloženi v nekaj t renutk ih, i n že bodo odpel jal i črni tovor p ro t i železniški

postaj i

postavit i turistični u rad z informat ivno pisarno; v tej stavbi b i b i le tud i garaže za avtobusna podjetja S A P i n G O R J A N C I , k i imata svoje avtobuse na redni prog i V i -nica-Ljubl jana; garaže pa b i se posluževala še gost inska podjetja za voz i la svoj ih go­stov, avto-moto društvo, zdru­ženje šoferjev i n avtomeha-n ikov ter L judska tehnika. Seveda b i mo rah skupaj pr ispevat i sredstva, z last i av­tobusna i n gost inska pod­jetja.

V turističnem programu

ta namen imenoval i . Izbolj­šati pa bo treba stanje n a V i n i c i i n drugod v do l i n i Ko lpe . Odgovarjat i gostom »nimamo« i n poslovat i z iz­gubo vsekakor n i pogoj za razvoj tu r i zma v teh kra j ih . Upravn i odbor Turistično-olepševalnega društva je me­n i l , da b i b i l o potrebno do­končno ured i t i kamping na V i n i c i , odkup i t i viniški grad i n ga preuredi t i , da b i lahko že v pr ihodn j i sezoni služil turističnemu namenu. V Se­miču je potrebno dogradit i gostišče, Suštaršičevo z idani­

co, k i je na tem območju, pa preured i t i v Be lokran jsko z i ­danico. N a M i r n i gor i b i kazalo postavi t i nekaj nov ih objektov za stalen obisk bor­cev i n njihovo rekreaci jo. Osnovni pogoj z a razvoj tu­r i zma v osrčju Bele kra j ine pa je rekonst rukc i ja ceste Novo mesto — V in i ca .

Jože škof

M a r res n i p r e d a v a t e l j e v ?

Med mladino v Črnomlju, pa tudi ono na vasi je že dlje časa veliko zanimanje za šolo za življenje. Mla­dinski komite je skušal šolo Se večkrat prirediti s pomoč­jo delavske univerze, pa tudi samostojno, vendar se je vedno ustavilo pri predmn. teljih. V Črnomlju, kot vse kaže, namreč ni moč doom predavateljev. Povsod drugod so se zdravniki brez okle­vanja odzvali, le zakaj se je ustavilo prav v Črnomlju? Kljub podobnim težavam res­no razmišljajo o tem, da bi bila šola za življenje za gim­nazijsko mladino 2-krat na teden, in sicer v okviru red­nega pouka. S ciklusom pre­davanj v skrajšani obliki pa bodo obiskali prav vse mla­dinske aktive v občini. Tak­šna šola za življenje bi na podežeju trajala dva popol­dneva po tri ure.

Gradbeniški remont v slepi ulici

V s a leta po vojni je bi lo čutiti vel iko potreb po manj­ših gradbenih stor i tvah, kot so preureditve i n prezidave stavb, gradnja manjših, predvsem eno i n dvostanovanjskih stavb,- vzdrževalna dela na stavbah i n podobno. Takšnim stor i tvam se večja gradbena podjetja izogibajo; ke r n a n j ih ne morejo uporabl jat i sodobne gradbene mehaniza­cije, pomenijo zanje izgubo. Remontna podjetja pa po drugi s t rani vse preveč s i l i jo v večje gradnje. Podjetja, predvsem večja, so se težav p r i i skanju tega, k i b i j i m opravl ja l manjše gradbene usluge, reševala tako, da so ustanavljala svoje režijske gradbene skupine. P o sk l epu septembrske občinske seje so v občini Novo mesto izde­la l i analizo potreb v gradbeništvu i n ga sk l en i l i reorgani­z i r a t i S G P P ion i r b i se v okv i ru okrajne reorganizacije združilo s srednje v e l i k im i gradbenimi podjetj i v os ta l ih občinah v eno podjetje, p rob l em gradbenega remonta pa bo v občini Novo mesto rešen posebej.

2 e pr imer java brutoproizvoda, k i ga ustvarja posamez­n i proizvajalec p r i S G P P i o n i r (2,200 000 din) i n p r i re­montnem podjet ju (1 mi l i jon ) v letu d n i , kaže, zakaj se večja gradbena podjetja izogibajo manjšim gradnjam. Te­žava b i b i l a rešljiva, če b i vsa remontna podjetja v občini združili v eno; ke r p a nimajo dovolj s t rokovnih kadrov, b i j i m kazalo priključiti še režijske gradbene skupine p r i večjih pro i zvodnih podjetj ih, k i imajo dovolj s redn j ih s t rokovnih kadrov.

O d b o r n i k i so b i l i mišljenja, da b i kazalo remontno de­javnost v gradbeništvu p r ipo j i t i Komuna lnemu podjet ju Novo mesto, ker so največje potrebe po takšnih stor i tvah v Novem mestu. L judsk i odbor b i remontno podjetje pav-šaliziral. Po daljši razprav i so sprejel i priporočilo, naj se manjša remontna podjetja v občini i n režijske grupe zdru­žijo. Dok le r takšna reorganizaci ja ne bo opravl jena, bo S G P P i on i r še naprej prevzemalo manjše gradbeniške usluge i n storitve. N a posvetu s predstavnik i remontn ih podjeti j , režijskih skup in i n Komuna lnega podjetja bodo našh* stvarno rešitev i n se dogovor i l i o tem, kako pro­b l em čimprej i n čim učinkoviteje rešiti.

V „Beltu" se izobražujejo kadri

DIVJAD - VELIKO BOGASTVO N a sej i l judskega odbora

črnomaljske komune i n na seji občinskega sveta za kme­tijstvo so p red nedavnim raz­prav l ja l i tud i o de lu l ovsk ih družin. Poudar i l i so, da mo­rajo b i t i lovc i dob r i gospodar­j i i n da je treba d iv jad tud i vzgajati. Komis i j a , k i je pre­gledala poslovanje i n gospo­darjenje l ovsk ih družin v ob­čini, n i našla posebno ble­ščeče s l ike.

Prav nobena lovska druži­n a n i ime la finančnega po­slovanja usklajenega s pred­p i s i . Povsod se je močno raz-pasel »staroslovanski« način lova: puško n a rame, v gozd, pok po div jadi i n s p lenom domov. N a tak način se div­j ad v loviščih h i t ro zredči, podmladka n i , razpasejo se bolezni i n podobno. Z a od-

20 m l a d i n c e v v v e č e r n i p o l i t i č n i

S o l i Z večerno politično šolo, k i

jo je l an i p r i r ed i l občinski komite L M S Črnomelj je b i ­lo precej težav, ker se pr i ­javl jene! predavanj n iso ude­leževali. Letos je v tem po­gledu mnogo boljše. 20 mla­dincev i z občine obiskuje večerno politično šolo, k i za­j ema širši krog slušateljev. Predavanja so zanimiva , mla ­d i l judje pa se j i h mar l j i vo i n d isc ip l in i rano udeležujejo, tako d a letos sp loh n i izo­stankov. So la bo trajala 3 mesece, pouk pa je dvakrat n a teden popoldne. M l a d i n c i , k i bodo šolo uspešno končali, bodo lahko pridob­ljeno znanje s p r i dom izko­r i s t i l i p r i de lu v m lad insk i organizaci j i . Mars ikda j j i m bo prišlo prav tud i v vsak­danjem življenju, saj so pre­davanja pr i lagojena potre­bam in se z n j i m i proizvaja­lec pogostokrat srečuje p r i delu v ko lekt ivu .

strel je treba odblrat i slabše živali i n takšne, k i niso za razplod. V loviščih je treba osvežiti k r i z nabavo div jadi od drugod, pokončevati je treba roparice, skrbet i za kr­mišča i n napajališča i td . N a vse to so lovske družine po­zabljale, častna iz jema je edinole črnomaljska, k i je v zadnj ih treh le t ih v svoja lo­višča gospodarno vložila 900 tisoč dinarjev.

Lovc i so očividno pozabi l i tud i na to, da b i lahko s pro­dajo uplenjene div jadi (zlasti s rn i n jelenov) za Izvoz p r i ­spevali družbi dragocene de­vize. L o v lahko pomeni v Be­l i k ra j in i pomembno dopol­

ni lo tur i zma. Zato Je treba na lovišča pazit i i n j i h nego­vati . Medvedi so se to l iko razp lod i l i , da bo treba dovo­l i t i nekaj odstrelov; l ovc i Iz tujine se za takšno, danda­nes redko doživetje ponuja­jo. Tud i o lovc ih , k i kršijo predpise i n lovsko moralo, bo treba resno razmišljati i n pro t i n j i m ukrepat i k a r se da odločno. Lovca-mesarja naj zamenja lovec gospodar. K temu bo brez dvoma p r i ­spevalo tud i dejstvo, da se bo letni p rogram občine resneje poba v i l t ud i z l ovom l n go­spodarjenjem v loviščih ter bo l o vsk im družinam določil konkretne naloge.

Jože škof

Črnomaljsko podjetje »Belt« ima lastno vajensko šolo, k i jo obiskuje 48 učencev kovinske stroke. Pouk bo traja l do 10. juni ja . So la ,e namenjena za izobraževanje kadrov kov inske stroke za področje celotne Bele kra j i ­ne. V pr ihodnje bo spreje­ma la le tiste učence, k i so končali popolno osemletko.

V vajenski šoli se bodo šolali tud i učenci osta l ih podjeti j . T a podjetja bodo mora la z Be l t om sk len i t i po­godbe glede f inansiranja. Za šolanje las tn ih kadrov je Bel t že zagotovil potrebna sredstva.

V tekočem šolskem letu nameravajo ustanovit i meta­lurški oddelek za vajence v l ivarstvu, ke r livarjev p r i ­manjkuje. Pouk bodo izbolj­šali z vrsto učnih pripomoč­kov i n poučevali s pomočjo cuafilmov.

V B e l t u je tud i s t ro jn i oddelek l jubl janske tehniške srednje šole. Letos ga obi­skuje 22 slušateljev, k i so najbol.šl kva l i f i c i ran i delavci kovinske stroke i n Imajo

večletno prakso p r i podjetju. Vedno bolj zahtevni tehnolo­ški postopki v Be l tu zahteva­jo vedno več karov s srednjo tehniško šolo. V podjetju

menijo, da bodo kva l i f i c i ran i delavci z izkušnjami v svoj i s t rok i i n bodo v vel iko kor i s t črnomaljski kov insk i i ndu s t r i j i .

Iz b e l e ž k e tržnega inšpektorja L a n i je tržna inšpekcija v

občini Črnomelj izvedla 134 pregledov. P r i tem je bi lo ugotovljenih 56 prekrškov, 5 gospodarskih prestopkov i n eno kazensko dejan. e. Kazno­vanih je b i l o 48 pravn ih i n f i ­zičnih oseb. Precej prekrškov je b i l o na področju trgovine. G l avn i vz rok i so b i l i : nedo­voljeno trgovanje a l i prekup­čevanje i n nepravi lno označe­vanje cen i n proizvodov.

Nič man j prekrškov n i b i lo v gostinstvu. T u so b i l i g lavni prekrški prodaja s lab ih i n pokvar jenih v in , nedovoljeno trgovanje.

Največ prekrškov v obr t i je b i l o ugotovl jenih zarad i šušmarstva. T u je b i l glavni vzrok pomanjkanje nekater ih obr t i , kot so: z idarska, sodar-ska , ko lorska , m i zarska . Suš-

Potrebne in nepotrebne težave pri zaposlovanju Zavod za zaposlovan, e de­

lavcev v Črnomlju, k i deluje n a področju občin M e t l i k a i n Črnomelj, se ukvar ja s p r i ­bližno enak imi težavami kot vs i osta l i zavodi p r i nas. Takšnih, k i iščejo zaposlitev, prav z a prav n i ve l iko, to l i ­ko teže pa je ustreči nj iho­v i m željam, ker so mars ikda j neuresničijive. T u d i v B e l i k ra j in i se »brezposelni« ote­pajo zaposlitve v kmet i j s tvu, v gozdarstvu, v gradbeništvu i n p r i komuna ln ih de l ih . Na j povemo samo to, da Je na področju obeh občin našte­t ih dejavnostih zaposlenih več kot 80 odst. delavcev iz sosednih republ ik .

V decembru lan i Je b i lo p r i zavodu pr i jav l jenih 173 l jud i , k i so i ska l i zapolitev, med n j i m i 94 žensk i n 79 moških. V metliški občini je teže naj t i zaposlitev za mo­ške, medtem k o je v črno ma l j sk i prav obratno, tam je teže z zaposlovanjem žena. K o so podrobneje pretres l i posamezne pr imere i zmed teh, k i iščejo zaposlitev, so ugotovi l i , da e med 173 p r i ­javl jene! le 32 takšnih, k i

j i m Je zaposlitev nujno po­trebna, ke r je zanje res edi­no sredstvo za preživljanje. Trenutno izplačuje zavod denarno nadomesti lo sed­m o r i c i moških. M e d nj i ­m i Je največ Ciganov, k i so b i l ! zapolenl n a kme­t i j sk ih posestvih i n odpušče­n i , k o je m i n i l a sezona kmeč­k i h de l .

P luk tuac i . a je v idno po­ras la z last i v decembru, k o je b i l o dan ih 60 odpovedi l n je b i l o na novo sprejet ih 70 l jud i . F luktuac i j o precej po­večuje rudn ik v Kanižarici. k jer zarad i nedokončane In­vesticije i n neurejenih delov­n ih pogojev na novo vk l ju ­čeni delavci običajno ne osta­nejo. Te težave bodo k m a l u odpravljene, sa. se investici j­ska dela bližajo koncu.

Posebnih možnosti za večje

METLIŠKI T E D M K

zaposlovanje na področju obeh k o m u n n i , saj n iso predvidene nobene večje in ­vesticije, rekonstrukc i je i n razširitve obratov. Podjet ja, k i uporabl jajo sezonsko de­lovno s i lo , so zavodu že jav i ­l a svoje potrebe za leto 1963, tako d a bo lahko p o svo . ih močeh oskrbe l potrebno de­lovno s i lo . Zavod bo odslej vse, k i bodo ponujeno za­posl itev odk l on i l i , b r i s a l Iz evidence. Prav gotovo je ne­dopustno to, k a r se je zgo­d i l o 29. decembra 1962, k o so povabi l i na razgovor 39 de­klet , k i iščejo zaposlitev pa se j i h je vab i lu odzvalo le 19, od teh pa le 9 odločilo za delo v gospodinjskem serv isu v L jub l jan i . P r i zavodu so v resnih skrbeh, kje dobi t i žensko delovno s i lo v sezoni kmečkih de l za potrebe za­drug i n kmet i j sk ih posestev, saj vedo, da se bo izmed 94 pr i jav l jenih žena odločilo za kmečko delo na. več S. Vse kaže, da se delo ne bo več ponujalo tako kot doslej , za­to bodo t i , k i b i se rad i zaposl i l i pač mora l i svoj

odnos do dela spremenit i i n ne bodo smel i nekater ih del podcenjevati.

M. J.

mar j i so se zagovar.al i , d'a so delal i usluge občanom, ker take obr t i n i bi lo .

P r i s to jn i organi bodo mora­l i bolj kot doslej razmišljati o ustanavl janju obr tn ih servi­sov na področju komune. Gos­podarske organizacije prema­lo upoštevajo predpise, če­prav so bile nekatere gospo­darske organizacije že v ka­zenskem postopku, ponavlja­jo iste a l i podobne prestopke. Zagovarjajo se, da niso pozna­l i predpisov.

•ho-

S l o v e n i j a i m a 3 4 5 . 0 0 0 r a d i j s k i h s p r e j e m n i k o v

N a starega leta dan je ime­la naša republ ika 345.000 ra­di j sk ih sprejemnikov, kar je za 30.000 več kot leto d n i prej . Število televizorjev se je povečalo od 10.481 na 22.510. V Sloveni j i pr ide en rad i jsk i sprejemnik že na vsakih pet prebivalcev, tele­vizor pa na vsakih 70.

Berite in razširjajte Dolenjski list!

R A Z P I S

Komi s i j a za sklepanje i n prenehanje delovnih razmer i j

» B E L T « - Č r n o m e l j

r a z p i s u j e

prosta delovna mesta

STROJNEGA I N Ž E N I R J A in M E T A L U R Š K E G A I N Ž E N I R J A

za organizaci jo poslovanja v pr iprav l ja ln ih odde lk ih , v mehanskem ln l i varskem obratu.

Kand ida t i naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: »BELT« . Črnomelj. Sprejet i k a n d i ­dat i bodo vseljeni na stroške podjetja v nova stano­vanja.

Prve ure v mladinski politični šoli 9. j a n u a r j a se j e p r e d

o s n o v n o šolo v N o v e m me­s t u z b r a l o n a d 50 m l a d i h l j u d i i z šol i n p r o i z v o d n j e . Živahni p o g o v o r i so pove­d a l i , d a čakajo n a p r v i d a n p o u k a v M l a d i n s k i po­litični šoli. P o s e d l i s o v e n i i z m e d učilnic, i z p o l n i l i vprašalne l i s t e , i n že so po­slušali n a g o v o r p r e d s e d n i ­ce občinskega k o m i t e j a L M S N o v o m e s t o L o j z k e Potrč, k i j e m e d d r u g i m r e k l a : »Otvar jam M P Š z željo, d a b i v a m študij k o ­r i s t i l , k o se b o s t e v r n i l i v p r o i z v o d n j o i n šole. P r e d a ­v a n j a o b i s k u j t e redno ! « P o t e m j e p r e d s t a v i l a p r ve ­ga p r e d a v a t e l j a M a r t i n a B e r k o p c a , k i j e p o d a l zgo­d o v i n s k i p r e g l e d o b d o b i j m e d p r v o i n d u s t r i j s k o re­v o l u c i j o v s v e t u i n k o n ­c e m d r u g e sve tovne vo jne .

M l a d i n s k a polit ična šola b o i m e l a p r e d a v a n j a dva ­k r a t n a teden , končala p a se b o p r e d v i d o m a v p r v i p o l o v i c i m a r c a . I z u r n i k a , k i s o ga p r e j e l i slušatelji, j e r a z v i d n o , d a b o d o v p r ­v e m d e l u p r e d a v a n j obde­l a l i g o s p o d a r s k a , družbe­n a i n pol it ična vprašanja, m e d t e m k o b o d o v d r u ­g e m d e l u i m e l i v r s t o p r e ­d a v a n j p o d s k u p n i m n a ­s l o v o m »Mlada g e n e r a c i j a i n p r o b l e m i naših dn i « .

M l a d i n s k a polit ična šola

j e p l o d p r i z a d e v n o s t i m l a ­d ine , Iti skuša d a t i svoje­m u članstvu č imveč mož­n o s t i z a izobraževanje. N a t a način se s pomoč jo os ta ­l i h činitel jev izobražujejo k a d r i , k i j i h n a d v s e po t r e ­b u j e L j u d s k a m l a d i n a k o t o r g a n i z a c i j a s a m a , p r o i z ­v o d n j a i n šole. N e d v o m n o

b o m o te l j u d i , k i b o d o a l i k i s o že končali t o šolo, našli v v o d s t v i h m n o g i h o r g a n i z a c i j , p r e d v s e m p a

b o d o t i m l a d i n c i ob b o l j ­šem p o z n a v a n j u širših k o n c e p t o v družbene eko­n o m i k e i n splošnega življe­n j a p r i nas laže u v e l j a v i l i s vo j g las v o r g a n i h družbe­nega u p r a v l j a n j a i n de lav­s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a , k a j t i m l a d i n a hoče d o k a ­za t i , d a n i n e d e l a v n a , z a t o j o j e t r e b a p r i t e m p o d ­p r e t i . P o d p r e t i j e p o t r e b ­no t u d i v s a k o s p o b u d o , k i s i l i m l a d i n o k t e m u , d a v p r i m e r n i o b l i k i , k o t j e MPŠ, v s e s t r a n s k o s k r b i z a višjo i d e j n o - polit ično r a ­v e n i n večjo r a z g l e d a n o s t s vo j ega članstva i n s l eher ­nega m l a d i n c a .

DCL. T O P L I C E : u r e d i t e v p r o s v e t n e g a d o m a

V Dolenjskih Toplicah namera­vajo preurediti prosvetni dom. Ra­di bi nredili predvsem ogrevalne naprave, kajti x žaganjem nikakor ne morejo ogreti velike dvorane. Zaradi neurejenega ogrevanja so že morali ukiniti kino predstave v zimskem času. Kaže, da bo stvar naposled le rešena, ker je ObLO Novo mesto prosvetnemu društvu nakazal 700 000 din, pri vseh ure­ditvah pa bodo s prostovoljnim de­lom pomagali tudi člani PD, kot so sklenili na eni zadnjih sej upravnega odbora. D. G.

Samo eno stanovanje I I I . teren Z B v Novem me­

stu je ime l 10. januar ja obč­n i zbor. Predsednik Štefan Se n i čar je poročal, da je ime l dosedanji odbor redne meseč­ne i n izredne seje, razen tega p a je preštudiral statut zdru­žene organizacije borcev. M e d uspehe štejejo lansko pr i re ­ditev ob dnevu borca n a L o k i .

Še vedno pa n i rešeno sta­novanjsko vprašanje. K l j u b prizadevanju je odboru uspe­l o dob i t i le eno stanovanje. Sk l ep občnega zbora je, naj se take zadeve hitreje rešuje­jo, p r i čemer mora;.o sodelo­vat i tud i oblastveni organi . Delovno dobo za dejavnost med N O B bodo poslej pr i zna­va l i oblastveni organi , k i se bodo poprej posvetovali z or­ganizaci jami Z B . Predlagal i so, naj b i se v ta namen pri krajevnih i n terenskih odbo­rih Z B osnovale posvetovalne komisi je , k i b i j i h sestavljali t ist i člani, k i so med N O B živeli na področju teh odbo­rov. B o r c i so sk len i l i , da se bodo polnoštevilno vključili v javno razpravo o občinskem statutu, saj bo prav njihov prispevek najboljše dopolni­l o t i s t ih strani statutarnega

osnutka, k i govor i o udele­žencih N O B i n akt iv is t ih oz i ­r o m a o današnjih članih or­ganizacije Z B .

-mtr-

• Jeseniška železarna bo letos Izvozila približno 24.000 ton izdel­kov v skupni vrednosti 3 milijone dolarjev, kar je skoraj 40 odstot­kov več kot alni. J,eto namera­vajo proizvesti nad 257X100 ton raz­nih Izdelkov.

K V tovarni Induplati v Jaršah so začeli proizvajati nove tkanine, ki se imenujejo lanakril. Nova tka­nina bo primerna za ženska krila, komplete ln kostime za spomla­dansko in poletno sezono.

BOŽIDAR J A K A C : N O V O M E S T O

Zakaj sindikalna šola? O d 28. januar ja do 2. fe­

bruar ja b o v Dolen jsk ih To­pl icah s ind ika lna šola, k i j o organiz i ra občinski s ind ika l ­n i svet v sodelovanju z zavo­d o m za izobraževanje kadrov i n proučevanje produkt ivno­s t i de la v Novem mestu, šo­

lo bodo odpr l i z namenom, d a b i slušatelji dob i l i osnov­no znanje s področja druž­ben ih ved i n ekonomike. V vrstah njenih obiskovalcev bodo predvsem perspekt ivn i k a d r i z a organe delavskega samoupravl janja i n s indikal ­na vodstva v gospodarskih organizaci jah.

N a podlagi številnih anal iz i n izkušenj i z prakse je ob­činski s ind ika ln i svet prišel do zaključka, da eno a l i dvo­dnevni seminar j i , kd so j i h doslej ime l i z i s t i m namenom, ne morejo b i t i tako temelj i t i kot šola, kjer se predavanja razvrščajo v določenem za­poredju glede na pomen po­sameznih poglavi j . S laba stran seminarjev je b i l a to, da je b i l sam program pre­natrpan, slušatelji p a misel ­no preobremenjeni. Redko se je zgodilo, da je b i lo v po­poldanskem času enako šte­v i lo slušateljev kot dopoldne, ker so b i l i seminar j i v glav­nem v Novem mestu, udele­ženci p a predvsem člani de­lovnih kolektivov i z novome­ških gospodarskih organiza­c i j . Tako je popoldne tega k l i ca l telefon, naj se vrne v podjetje, onega so pos la l i drugam, tretjemu se n i l jubi­lo, četrti n i več »vzdržal« i td . Seminar j i so b i l i žal slabo obiskani , dasiravno so gospo­darske organizacije prispeva­le precej sredstev, da so pre­davanja sploh lahko organi­z i r ah .

V s ind ika ln i šoli, k i je v b is tvu samo razširjen semi­nar s sistematično razvršče­n i m podajanjem gradiva, bo. vse to odpadlo, ker bodo ude­leženci te šole dejansko »od­trgani« od podjeti j ves te­den, ko l i ko r bo tra ja l pouku Predavatel j i bodo i m e l i t u d i več časa za pojasnjevanje vprašanj, k i bodo r a n i m 5 , 1 " slušatelje.

Iz p rograma šole oz i roma njenega u r n i k a je razv idno, da je glavni poudarek z last i na t i s t ih področjih, kjer mo­rajo b i t i »doma« v s i proizva­ja lc i , posebno p a še organi upravl janja i n člani vodstev s ind ika ln ih podružnic ter ak­tivov. Tako bodo s istem de­litve dohodkov v gospodar­s k i h organizaci jah (delitev či­stega dohodka i n osebnih do­hodkov) , delovno zakonodajo (pravi la, prav i ln ike , poslov­nike ) , statut delovne organi­zacije i n gospodarjenje v podjetj ih obravnaval i 19 u r , sami v log i organov družbene­ga upravl janja i n delavskega samoupravl janja v podjet j ih pa bodo posvet i l i štiriurni študij. Naposled se bodo obi­skovalc i s indikalne šole se­znani l i tudi z mnog imi drug i ­m i vprašanji v občini, globlje proučili odnose m e d komuno i n gospodarsko organizacijo ter bolje spoznal i vlogo s i l , k i neposredno vpl ivajo n a obl ikovanje delovne zavesti proizvajalcev. Z.

Obračun terena Breg v Novem mestu

Člani SZDL terena Breg iz No­vega mesta smo na rednem letnem obenem zboru pretekli ponedeljek zvečer poslušali poročilo odbora, iz katerega smo posneli dvoletno prizadevanje pri organiziranju se­stankov, zborov volivcev, priredi­tev za dan žena Itd. Iz blagajni­škega poročila pa smo razbrali, da je iz dohodka te organizacije pre­jela nekaj tisočakov mladina, ne­kaj pa pomoči potrebni člani.

Na tem terenu je polovica vseh volivcev članov SZDL, ki jih je 300. Med njimi Je še nekaj takih, ki neradi plačujejo članarino. — Občni zbor Je pohvalil požrtvoval­ne zaupnike terena, ki so pobirali članarino in obveščali, zlasti pa predsednika Pavla Ajdiča in bla­gajnika Ivana Lapajneta za ves njun trud v zadnjih dveh letih.

Razprava je nakazala vrsto pro­blemov in sklepov, med katerimi naj navedemo vsaj najpomembnej­še: vključili se bomo v študij no­vega občinskega statuta in sodelo­vali v javni razpravi; s pomočjo mestne organizacije SZDL bomo skušali urediti vprašanje stanovanj nekaterih članov, ki žive v skraj­

no nehigienskih prostorih. To je tembolj nerazumljivo, ker je nekaj stanovanj praznih že dve leti, ker njihova lastnika posedujeta eno stanovanje tu in eno v drugem kraju. Nujno bo treba urediti tu­di snago ln kanalizacijo ulic na tem terenu, posebno na Bregu, zato so udeleženci tega sestanka predlagali, naj bi uvedli poseben prispevek občanov. Govora je bilo tudi o prometu, o parkiranju to­vornjakov na Prešernovem trgu in v ostalih tesnih ulicah, o mlekar­ni in o boljšem zalaganju trga s strani podjetja KGPK.

člani so izrazili željo po več­kratnih sestankih, na katerih naj bi redno poročali odborniki ObLO, ki so bili na tem terenu Izvoljeni. Prenehali naj bi s prakso, da vi­dimo izvoljene odbornike samo pred novimi volitvami.

Novi petčlanski odbor bo skušal vse te sklepe izpeljati, hkrati pa je zadolžil 13 delegatov v krajev­ni skupščini in 3 odbornike v ob­činskem odboru SZDL, da bodo tolmačili ta živahni občni zbor — tribuno občanov terena Breg v Novem mestu. -trm-

Najstarejši gasilci — poslej častni člani

9. Januarja Je bil v Smorjeti občni zbor gasilskega društva. O-tvoril ga je poveljnik gasilcev Franc Medle. Predsednik, povelj­nik in tajnik so potem poročali o plodnem delu društva kot celote, kritizirali pa so nedelavne člane. Neupravičeno so ožigosali nekega delovnega člana odbora, ki je za­radi prezaposlenosti sam prosil za odpustnico.

V razpravi so omenili, da Je ga­silsko društvo svojo dvorano od­dalo kuHumo-prosvetnemu dru­štvu. V dvorani bodo kulturne pri­reditve, proslave, občni zbori, kon­ference in podobno. Fodpoveljnik Je dejal, da bi morali bolj paziti na gasilski inventar, orodje ln o-premo.

V kratkem bodo razni gasilski tečaji, na katere nameravajo po predlogih razprave poslati članice in člane. Člani se bodo udeležili predvsem tečajev za strojnike.

Po volitvah novega odbora Je

občni zbor sklenil, da sprejme med častne člane nekatere starej­še (med 70 in 80 let) gasilce, k i so bili člani od ustanovitve dru­štva in so vložili vse napore v gradnjo gasilskega doma. Častni člani so postali: Jože Adamle (Šmarje ta), Jože Susdolnik st. (Dolenja vas ln Leopold str/inar (Gorenja vas).

Pitna v o d a a l i črnilo?

Voda, k i se pretaka po ce­veh vodovoda v Dolen jsk ih Topl icah, je čedal.e manj uporabna za pitje i n kuhanje. K a d a r je deževje, Je ka lna, ko pa narastejo po tok i . Je skoraj Črna, kot b i pr i t ek la i z pre­mogovnika. Potreben je fi lter, k i b i vodo očistil, preden p r i ­teče v rezervoar. Ce se to ne bo uredi lo , je ve l ika nevar­nost, da b i se zaradi uživanja nezdrave vode razpasla ta a l i ona bolezen. K a d a r je suša, vode sploh zmanjka . Po pred­loženem načrtu, k i predvideva spojitev starega z nov im p r i ­ključkom ( i z potoka z izv i ­r o m v Obrhu ) , b i dobi l i čisto i n zdravo vodo. Rezervoar b i b i lo potrebno postavit i n a višji prostor, d a b i dobi le vo­do tud i nove stavbe, k i so postavljene višje kot s tar i re­zervoar.

D. G .

SINDIKAT 0 STATUTIH

Razširjeni plenum občin­skega sindikalnega sveta v Novem mestu — udeležili se ga bodo tudi predstavniki sindikalnih podružnic v go­spodarskih organizacijah in predstavniki okrajnega sindi­kalnega sveta iz Ljubljane — bo 24. januarja obravnaval statut novomeške občine in začel razpravo o Izdelavi sta­tutov delovnih (predvsem go­spodarskih) organizacij. Ple-m i n i l i , ki bo razen tega ob­ravnaval nekatere organizacij, ske spremembe, pripisujejo velik pomen, zlasti kar se tiče razprave o statutih delovnih organizacij.

Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!

Trgovci, taka » s o l « ni dovolj s l a n a !

A Potjc-šnik A v prodajalni »Moda« : »B i lahko dob i l . . . -

a> Prodajalka X : »Ste brali v Dolenjskem listu, kajne? Pojdite v Drogerijo, tam imajo vse, kot piše list. Ko bi vedela, kateri novinar je to p i s a l . . .1«

• Potrošnik B v prodajalni »Kapa « : »Rad bi . . . « m Prodajalka Y : »Po kaj hodite k nam? Le pojdite v

Drogerijo, bogato boste postreženi!« Tako so jo »soUli- novomeški trgovci potrošnikom,

ki so se prejšnji teden mudili v prodajalnah. Dvig ­njenih glav in do kraja razburjeni so nakupov al ce zelo na kratko odslavljall, zlasti tiste, k i so dali vedeti, da se strinjajo s kritiko, k i je izšla v Dolenjskem listu, Ob dejstvu, da so tako energično planili pokonci, ko smo pohvalili zgledno poslovanje Drogerije in njen odnos do potrošnikov, pa se je samo razkril njihov slabi posluh za potrebe ljudi. Da bi to prikril i , so istočasno pokazali s prstom na Drogerijo, češ da je ona kriva, da se o poslovanju drugih novomeških trgovskih podjetij tako slabo piše. Seveda se Je veter obrnil proti njim, saj je povsem razumljivo, da z blatenjem in omalovaževanjem zgledne trgovine novomeški trgov­ski poslovni ljudje ne bodo opravičili pomanjkljive izbire blaga in slabe založenosti polic ln pultov ob novoletnih praznikih, ko Je bilo povpraševanje naj­večje. Namesto da bi sedli, ugotovili pomanjkljivosti in pretehtali svoje slabosti, so izbrali eno najslabših potez, s katero so javno dokazali, da je zanje trgovina le malce prezahtevno področje. Ponekod so se »kušali opravičiti, češ da so blago naročili, pa ga niso pravo­časno (ali sploh ne) dobili, drugje, da so vezani na uvoz itd. Pa pojdite, trgovci v Drogerijo vprašat, kdaj so tam naročili robo in kdaj so jo dobili) Razum­ljivo; če boste čakali na zadnji dan, ne boste dobdU. Pravočasna naročila najrazličnejših vzorcev in zbirk blaga pa tudi spadajo k dobremu poslovanju, mar ne?

Zato še enakrat i Jugoslovanska industrija je menda že tako napredovala, da marsikdaj ne bi bilo prav nič potrebno Izgubljati čas, preden prideš do blaga. Trgo­vina naj ga preskrbi pravočasno in v zadostni izbiri. Zato. trgovci, raje razmislite o tem, kaj boste nudili potrošniku, da bo zadovoljen!

Hovomeška kronika •

K V Kandiji smo pred nedav­nim dobili novo čevljarsko delav­nico. V lokalu poleg pekari je, kjer je bilo vrsto let skladišče, je odprla Stanovanjska skupnost Kan-dija svoj čevljarski servis, v ka­terem so zaposleni štirje čevljarji. Delo jim gre dobro od rok, cene so zmerne, zato se bodo novega servisa prav gotovo radi posluže­vali vsi prebivalci Knndijc, ki so morali prej k čevljarju prav na drugI konec mesta.

• V soboto se Je vreme nena­doma sprevrglo in ves dan Je na-letaval sneg. Tudi v nedeljo do­poldne Je še snežilo, v ponedeljek zjutraj pa Je toplomer na rotovžu kazal —17 stopinj. Pravili so, daje bilo zunaj mesta še huje in da je bilo celo do 20 stopinj mraza. Ker se je v zadnjih dneh zjasnilo, se nam obeta še naprej hud mraz.

• Gospodinje pravijo, da so v novi samopostrežni trgovini že več­krat videle v pripravljenih vreč­kah gnile limone, pomaranče in drugo sadje. Seveda nobena tega blaga ne vzame, zato ostane na polici. Vrečke bi morali pregledo­vati ln pokvarjeno blago Izločiti, sicer se dela velika škoda, saj se

kvarijo tudi tisti sadeži, ki so še dobri. Ker sta v tej trgovini pro­dajalka in blagajničarka ves čas hudo zaposleni, bi morala za to skrbeti tretja oseba.

• Kiosk so prejšnji teden po­stavili pred hotelom Metropol, da bi laže prišli do časopisov in revij tudi bralci, ki potujejo z avtobusom ali se samo mimogre­de ustavijo na avtobusni postaji. V kiosku prodajajo dnevni ln teden­ski Usk.

m Ponrdrljslii mraz Je bil le malce prehud, zato so se ljudje najraje zatekli v gostilniške loka­le. V Ribji restavraciji Je bila gneča kot že dolgo ne, čeprav je morda prav ta lokal v našem me­stu najbolj obiskan.

B Resda Jc sneg najboljši prija­telj mladih smučarjev, Je pa tudi njihov sovražnik, če so preveč neokretni. Na smučanju na Ra-govskem hribu sta se dva dečka zaletela, zlomila »dilce« in se sklo­njenih glav vrnila domov. Zanju Je zimskega veselja konec. Skoda, da je dedek Mraz že minil!

• V soboto bo zadnji dan po­uka v prvem polletju letošnjega šolskega leta. Razdelili bodo pol­letna spričevala ln dijakom in učencem zaželeli prijeten odmor. Prijeten odmor pa bodo lahko imeli le tisti, ki imajo dobre ocene, slabi učenci in dijaki pa bodo morali ta čas izkoristiti za učenje.

• Živilski trg Je bil pretekli ponedeljek skoraj prazen, ker Je bil prehud mraz. Naprodaj Je bilo nekaj Jajc po 50 din, kisla repa po 120 din kg, radič na merice po 80 din ter Jabolka po 120 din kilogram ln hren po 30—60 din korenina.

• Gibanje prebivalstva: rodila Je Anica Luzar lz Kostlalove 27 — Vero. — Poročili so se: Vid Skru-bej, ključavničar iz Partizanske 11, ln Alojzija Bukovec, delavka iz Vnlantičeve 8; Albin Barblč, mi­zarski mojster lz Partizanske 10, ln Marija Vldic, krojaška pomoč­nica iz Prečne. — Umrl Je Franc Majer, upokojenec s Cankarje­ve 34, 72 let.

K i n o K R K A n a s v a b i

Kino »KRKA«, Novo mesto, prikazuje 18., 19., 20. in 21. januarja 1963 zahodnonemški barvni film — komedijo

»GRAŠČINA STRAHOV« Režija: Kurt Hoffmann, igrajo: Llselotte Pulver, Heinz Bau-mann itd. Filmske novosti.

22., 23. in 24. januarja 19G3 bo ponovno na sporedu zahod­nonemški glasbeni film

»JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM«

Igrata ln pojeta: Peter Kraus in Conny Froebes.

Predstave ob delavnikih ob 18 in 20., v nodeljo ob 16., 18. in 20. uri.

Sončna Istra - brez sonca • •. Koper, Izola, Piran, Portorož! Pa Umag, Savudrija, No­

vi grad, Pula! Komu ne zaigra srce ob spominu na dneve

ob morju, na sonce, morje in ribe, pa na refoško in druge

dobrote, ki si jih privoščimo med letnim dopustom! Toda

— zdajle je januar in snega nam je nametalo kar preveč.

Kdo bi se zdajle spomnil morja in njegovih lepot, ko misli­

mo na drva in premog in na izpraznjene denarnice, ki smo

jih pregloboko odpirali dedku Mrazu . . . Smo se kdaj vpra­

šali zadnje tedne: kako pa je zdajle ob našem morju? To­

variš Branko Lutdć iz Novega mesta je zadnje dni lanskega

decembra »rešil« še nekaj dni neizkoriščenega dopusta:

obiskal je obmorske kraje v naši ln hrvaški Istri in nam

o tem napisal kratek potopis. Stopimo z njim na pot v kra­

je, ki so nam tolikanj dragi v poletni vročini — pa podoži-

vimo obisk z njegovimi opažanji.

Kope r . M r z e l z i m s k i dan. V pristanišču kriče krožijo gale­b i . B u r j a prinaša v mesto nj ihove glasove. Z d i se, ko t d a b i j oka l i ma jhn i o troc i . Ob obalo enakomerno butajo va­lov i . Cez ploščad p r i avtobus­n i postaj i h i t i jo po tn ik i , za­v i t i do nosu. B u r j a br i je brez usmi l jen ja . Pozna se, da Je v mes tu sezona m in i l a . Veči­n a na cesti so d i jak i vseh vrst i n nazivov. K o t da se mladost ne more n i t i v urah , k o dela, ločiti od sončnega mesta. Po tud i — zakaj b i se? T o mesto Je sedaj nj iho­va šola i n nj ihova pr ihod­nost. Delovna i n lepa.

K o avtobus potegne p r o t i Poreču, pogled nehote obsta­ne n a mor sk i g lad in i . B u r j a n a g ladini ustvar ja n a tisoče ma jhn ih be l ih konjičkov. N j i ­hove bele grive vihrajo v ve­t r u , ko t da b i hote l i k obal i , k počitku. V drncu se za h ip ustavi jo p r ed ska lami . Viso­k o se vzpno i n s peno zakr i ­jejo skale. Takra t j i h n i več. Drug i , tisoče drug ih pa h i t i nenehno k ska lam. Pr ihaja jo i z ne i zmern ih daljav, da ob­jemajo gladke tisočkrat obje­te skale i n u m r o . I n drug i ponovno prihajajo. Do kamor

seže oko, na gladini n i ne čol­na ne ladje. Sonce Je n i zko nad hor i zontom i n nekam prehi tro gre k počitku. K o t da b i m u b i l dolg čas na praz­ni pust i obal i , šibani z bur jo .

Avtobus zavije v hr ib . Ob cest i m i m o , ne oziraje se n a burjo, večerja borno večerjo osliček. Z neskončno potrpež­lj ivostjo počasi m u l i ostanke poletja i n za tem dolgo za­mišljeno žveči. N a vsak i po­staji kdo vstopi a l i izstopi . Tokra t n i širokokrajnih klo­bukov letoviščarjev. Pisane i n včasih čudne poletne obleke nimajo kaj oprav i t i na bur j i i n v času, ko beseda »turist« n ima pr i zvoka sqnca i n brez-skrbnost i . Povsod samo do­mačini. Ljudje, k i j i h v po­letju skorajda pogrešamo. Sa­mo nekaj nas je v avtobusu, k i po govoric i ne sodimo v to pr is tno domačo živahnost. Značilna je i s t rska govorica, k i j i komaj slediš. Sopotn ik pred menoj ima smolo: sedež poleg njegovega Je zasedla Zagrebčanka, očitno pr iprav­ljena na razgovor. K o se avto­bus srdi to bo r i s k lanc i i n klančki pro t i Umagu, Zagreb­čanka začenja oživljati spomi­ne na poletje. Ubogi sopotnik.

kaj t i začela je od časa, k o sta se z možem dogovarjala, da bosta šla v Ital i jo n a do­pust! I n res, dobro pozna vse načine, kako se brez ve l i k ih stroškov prebije izven meja. Sopotnik je začel p r ik imava t i . Ce bo le vzdržal.

M i m o okna bežijo komaj preorane njive, nekaj ločja i n še to, k a r je poz im i vino­grad v Is t r i . Z d i se, kot da b i stotere roke bile razpete i n v dolg ih vrstah privezane z ži­cami . P o d udarc i burje se krčevito, kot v bolečinah zvi-vajo l n premagane obvlsi jo na žici do ponovnega sunka burje. Neka j časa doživljam rdečo i n rumeno barvo. Zem­l ja, rdeča n a nj ivah, kjer jo je os t r i p lug razgal i l i n na­stavi l bur j i . Zemlja, rumena na mest ih, kjer posušeni o-stank i trave trepetajo v vetru. Vmes je še nekaj srebrnoze-lenega. Ol jke. Te zgrbančene starke, k r a t k i h žilavih rok , kl jubujejo bur j i . L ist je h a po l suho drh t i i n odkr i va bežeče-m u dnevu svojo zadnjo lepo­to; zeleno i n s rebmkasto bar­vo. Trpeče, čudno zverižene čakajo olje pomlad. In sa­njajo kot vsako z imo. In prav te barve: rdeča, rumena i n srebrnozelena opajajo s svojo enostavnostjo. I n moti jo. Oko , navajeno po letn ih i s t r sk ih motivov, nemirno bega po po­kra j in i i n išče. Toda čas je, ko se je rdeča lepotica zem­l ja brez zelenega pokr iva la za čela razkazovati v vsej svoj i bahavi lepoti i n otožnosti.

Pel jemo se skoz i majhno vas. N a obal i hišice. O k n a trdno zaprta. I n obala? Ka j j i vendar manjka? K o t da b i to ne b i la obala sonca. Čolni prevrnjeni vznak. Go l a odrg-njena rebra bark, kot da oči­tajo neveščim poletnim vesla­čem. Z betonskih podstavkov k l op i snete deske. I n pomol , ta poletni vestnik začetka le­tovanja i n zadnj i pozdrav p r i odhodu, je prazen i n pust kot cesta, k i ne pelje n ikamor . Vem, kaj je tisto, ka r tej oba-

Kam kataster v Trebnjem ? V Trebnjem že dalj časa

razpravl ja jo o samosto jnem f inans l ran ju katastra, k i je zdaj oddelek O b L O in se vzdržuje z družbenimi sred­s tv i . Tako f lnanslranje b i b i ­lo možno, če b i uresničili enega od naslednj ih predlo­gov: da b i se kataster zdru­žil z zemljiško knj igo i n d a b i se p r i p o j i l k Zavodu z a izmero zemljišč i n kataster v Novem mestu.

Najčešče omenjajo možnost združitve katastra z zemljiš­k o knj igo, k čemur j i h s i l i težnja po poenostavitvi celot­nega postopka razn ih spre­memb, k i j i h mora ta zazna­t i obe ustanovi . Poslovanje zemljiške knjige je občutno

TREBANJSKE NOVICE

prepočasno, pa tud i same vknjižbe so v več p r i m e r i h navzkriž s stanjem p o kata­s t r skem elaboratu. Tako zem­ljiška knj iga n . p r . šele zdaj rešuje pr imere lastništva iz leta 1958, k o Je b i lo t reba menjat i lastnike na zeml . i -ščlh, k i j i h je zasedla avto­m o b i l s k a cesta. Poenostavit i

poslovanje, skrajšati postopke i n pre i t i kasneje na samostoj­no f inansiranje združenih ustanov je poglavitni namen omenjene spojitve.

Pr ipoj i tev k novomeškemu Zavodu za izmero se s icer manjkrat omenja, vendar b i b i l a tud i možna. Nedvomno b i t rebanjsk i kataster ve l iko p r i dob i l s tem, z last i k a r se

tiče izkušenj v samofinansl-ran ju , k i J ih i m a novomeški zavod nedvomno že precej .

Prve razprave l n priprave o na dal jnem poslovanju tre­banjskega katastra že poteka­jo i n b i b i l o prav, da b i se k m a l u odločili. M o r d a bo združevanje geodetske službe narekoval tud i zakon, k i ga pričakujemo z novo ustavo.

PRAVI Ž I V I N S K I SEJEM Pred Pavlinovo gostilno v Trebnjem je že leta javna

tehtnica. Pri njej odkupuj« od kooperantov poljske in dru­ge pridelke ter živino tudi KZ Trebnje. Medtem ko imajo odkup poljskih pridelkov zlasti takrat, ko kmetje pospra­vijo letino, pa odkupujejo govedo, svinje in ostalo živino največ vsak ponedeljek. Pravijo, da je ob ponedeljkih v Trebnjem pravi semanjl dan. Zakaj? Prodajalci, kmetje iz rajrazličnejših, zelo oddaljenih vasi, se v Trebnjem zadr­žujejo ves dan, največ v gostilnah, zunaj pa puščajo vprež­no živino in vozove. Nihče nima nič proti, če ta ali oni zavi­je v gostilno na dva deci — od daleč je prišel, prileze se mu — toda stanovalce okolišnih hiš moti mukanje živine in smrad po gnojnici in drugih odpadkih, Id odteka od tehtnice na vse strani. Vse to je seveda proti vsem odlo­kom, ki urejajo javni mir, red in čistočo v naseljih. Brž-čas imajo tudi v Trebnjem take odloke, ker pa se njihova določila očitno ne Izvajajo, nameravajo prebivalci predela okrog tehtnice ostro protestirati pri ObLO. — Spričo tega se vedno bolj kaže potreba, da bi javno tehtnico Iz Trebnje­ga preselili kam iz naselja ali vsaj iz njegovega centra. Nedvomno bo treba želji stanovalcev ugoditi, saj je izvaja­nje odloka o javnem miru, redu in čistoči eden poglavitnih pogojev za dobro počutje slehernega občana.

l i pr imanjkuje . Sonce, toplo is t rsko sonce.

Toda avtobus i m a vozni red. Odhod, naprej , čeprav je bur ja i n čeprav zemlja vab i !

V i soko v zrak b ruha d im­n ik strebre d ima . Veter ga raznaša po obal i . Oster vonj. N a barakah nap is i : »Istrace-ment«, »Klinker«, »Gradbe­nik«. Ropot i n živahnost de­lovnega popoldneva, ne glede n a burjo. Umag .

Potopisno predavanje Za-grebčanke se tu prekine. So­potnik gre za h ip ven. Z d i se m i , da je n a t ihem srečen. 2e h i t imo dalje. V avtobusu pojejo dolgo, zateglo. Dekleta vstopajo na vsaki postaji . Iz­mena v tovarni v Novem-gradu. T a pesem, skrb , da pravočasno pr ide avtobus, vse to n i m a ničesar oprav i t i z Istro v poletju, k o ceste i n obalo preplavi jo tur i s t i .

M o j sopotnik i n Zagrebčan­k a sta že v R i m u . M i m o okna hi t i jo prazn i v inogradi i n h i ­še, prit isnjene ob obalo. Osa­mele. Neme, ko t da so same postale del skalovja, na kate­r em kl jubujejo bur j i . K d o ve, ko l iko časa že? In kdo ve, kakšnim vihar jem vse.

V Poreču dolgo sto j imo. Gremo na zrak. »Zdravo, go-spon«. Spoznal sem ga takoj . Hrvat , šofer avtotaksdja. Ve­l ikokra t nas je polet i pe l ja l od Mate rade do Poreča i n na­zaj. Tore j star znanec. Vp ra ­šam ga, zakaj je ostal čez z i ­mo v Poreču. Menda še sam ne ve. Navad i l se je na l jud i , vz l jub i l mesto, i n ostal . Pe­ljemo se v Materado. Pav i l j on zaprt. P o ln stolov i n k l op i . Vse pusto i n nekam žalostno. Le dva a l i trije čolni se zib­lje Jo na razburkanem mor ju , t rdno pr ivezani za pomo l . Z d i se, kot da b i hotel i še on i odplut i nekam, za soncem.

Po eno urnem postanku h i t i avtobus ob obal i naprej . Spre­vodnik Je prvič na tej progi i n ne pozna postaj. P r i ugo­tavl janju cen za posamezne razdalje sodelujejo vs i v av­tobusu. »Do Bale,« vpije pot­n ik na ves glas. M i r n i glas sprevodnika: »Koliko je to?? V s i v avtobusu p r i tem hrup­no pomagajo. Starejša žena pove takoj ceno i n skoraj da podcenjuje sprevodnika. Ka ­ko to, da ne ve, da je od nje­ne vasi do naslednje postaje 120 d in . Narobe svet. Ženska še dolgo godrnja. I n tako do Rov in ja .

V Rov in ju ponovno daljši postanek. Oz i r am se po pr i ­mernem loka lu . Cesta je nam­reč odlično sredstvo za tek. N a vrat ih piše: »Ribja restav­racija«. Vs t op im . Mr ze l , pra­zen l oka l i n nakatar ica , k i razpreda svoje m i s l i ob elek­trični pečici. K o sem ponovno

zunaj, i m a m v žepu lepo na­pisan račun za kos i lo . M i s l i ­te ribo? O, ne — nekaj bolj­šega: k is lo zelje s kranjsko klobaso. O r i b i ne duha i n ne s luha, razen napisa na vhodu. V pristanišču ribiške barke pospravljene i n trdno privezane čakajo na lepše vreme. Skup ina ribičev molče stoj i v zatišju hiš. Oster d i m njihovega tobaka raznaša ve­ter po u l i c i .

K o odr inemo naprej , Za­grebčanka nekaj časa spušča poskusne balončke. Sopotnik namreč trdno zapira oči. Le kdaj pa kdaj iz v l judnost i od­govori . Toda to zadostuje. Ona je h ip n a to v m i s l i h že na jugu Itali je i n predavanje se odvi ja napre*.

V nek i vas ic i na h r i b u dol­go stoj imo. Vozn ik i n spre­vodnik sta nekam izg ini la . Dolgo j u n i nazaj. Ugibamo, kaj nek i to pomeni . Po tem prideta. N a obraz ih širok smehljaj i n v r okah nos i ta vsak svojo pletenko. Uganke je konec: bliža se novo leto.

Vese la družba n a zadnj ih se­dežih glasno poje. N a majh­n e m križišču oster sunek. »Fičo«, jo korajžno reže čez prednostno cesto. Šofer ko l ­ne. K o avtobus potegne na­prej , v voz i lu ostro diši po v inu . E d i n a žrtev — pleten­k a je raz l i la svojo žlahtno k r i po podu avtobusa. K le t ­vam šoferja se pridruži še plaz drug ih i n ostrejših. D u h po v inu že k a r neprijetno s i l i v nos.

Asfa l t i rana cesta postaja čedalje bol j ravna. Spuščamo se v ravnino. N a desni v mor­j u svinčene, barve skupine ma jhn ih otokov. V dal javi p ro t i nebu komaj opazni cur­k i d ima. N a cesti vel iko več prometa. Nekaj časa nas spreml ja železniška proga. Se en vzpon i n potem morje streh. N a d vsemi nazobčani rob arene. Prve luči so že prižgane. Pešci hi t i jo . B u r j a . Sopotnik h i t i k vra tom avto­busa. L e kratek »na svidenje« je slišati. Potopisnega preda­vanja je konec.

Sko z i gručo s i u t i r a m pot k hote lu. O d sončnih dn i v času ptujskega f i lmskega fe­st iva la nI ostalo ničesar. L e veter se zaganja v zidove arene. B r a n k o Lukić

Lani je letovalo iz videmsko-krške občine samo v počitni­škem domu v Materadi pri Poreču kar 1200 ljudi. Veliko jih je počivalo in si nabralo novih moči v raznih drugih domovih ob Jadranu in v planinah. Občinski počitniški dom v Materadi je nudil veliko prijetnih uric tudi 280 otro­kom. Slika prikazuje zadovoljnega mladega Krčana na

pomolu pred domom v Materadi.

DESET MILIJONOV ZA CESTO Bivši O L O Novo mesto je

s Cestnim podjetjem v No­vem mestu izdela l p rogram za rekonstrukc i jo republ i ­ških cest na območju bivšega okra ja Novo mesto. P rog ram predvideva, da b i letos pre­nov i l i oko l i 7 k i lometrov ce­ste o d Boš tanja do Impoljce. G lavna sredstva b i b i la dode­ljena iz republiškega sk lada za ceste, vendar morajo z udeležbo sodelovati tud i go­spodarske organizacije, O b L O i n O L O . Sevniška občina b i mora l a pr ispevat i 10 mi l i jo ­nov dinarjev.

Svet za družbeni p lan l n finance O b L O v Sevnic i Je soglašal z višino pr ispevka

i n predlagal O b L O , da naja­me posoj i lo v občinskem in ­vest ic i jskemu sk ladu z r o k e m vračila desetih let l n 2-odst.

N a zadnj i seji O b L O v Sev­

n i c i je b i l sprejet sklep o na­jet ju posoj i la za obnovo ce­ste R imske Topl ice —• V i d e m Krško, n a odseku BoštanJ — Impol jca.

GASILCI V T R Ž I Š Č U IN NA T E L Č A H Prostovol jn i gas i lsk i dru­

štvi v Tržišču i n na Telčah sta ime l i pred nedavnim ob­čni zbor, k jer so pregledal i l n oceni l i delo v m inu l em le­tu . G lavna naloga, k i so s i jo gasi lc i zadal i , Je b i la zgradit i s to lp za sušenje vodovodnih cevi. DosedaJ so J ih sušili po bližnjih kozo lc ih , p r i tem pa se je delala ve l ika škoda.

Izvol jen je b i l nov povel jnik

pionirskega odreda, k i bo Imel dvakrat v mesecu vaje z najmlajšimi gasi lc i . Z a ča­stnega člana društva je b i l izvol jen tov. F ranc H r i b a r Iz Pi jav ic , k i Je več kot 40 let akt ivno sodeloval v tem dru­štvu. V s a dela, k i Jih bo ga­s i l sko društvo oprav i lo v tem letu, bodo udarniška, poma­gala pa bo O k r a . na gasi lska zveza.

HIM0 h l a d i l n i k , SESALEC ZA PRAH, JEDILNI SERVIS in 96 K N J I Ž N I H DARIL - v s e p r i p r a v l j e n o z a V a s ! 99 N O V O L E T N I H N A G R A D •

Ali je akcija v celoti uspela? Ob z a k l j u č k u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h i g e r » L E T O T E L E S N E K U L T U R E M L A D I H -

Jugoslovanska zveza za skrb o otrocih in mladini je zaradi potreb organizirala stalno delo z mladino, ki le-tej na domiselne načine pri­bližuje raznotere dejavnosti. Jugo­slovanske pionirske igre so bile or­ganizacijska oblika, ustvarjena z namenom, doseči malo prej ome­njene cilje. Nadaljevale so se a akcijo »MoJ kraj včeraj, danes ln jutri«, lani smo bili priča akcije »Leto telesne kulture mladih«, le­to« pa pričenjamo Jugoslovanske pionirske Igre z naslovom »Tehnič­no kulturo mladim«.

S pomočjo množične akcije, ki Je zajela prav vse pionirje in mla­dino Jugoslavije, je mlj"1*** spo­znala marsikaj, kar jI Je bilo do­tlej tuje, seznanila se Je s pretek­lostjo, s pridobitvami revolucije, razmišljala je o tem, kakšen naj bi bil nas jutrišnji dan. Vse to pa je bilo toliko Uže. ker je mlade 'Judi preveval zdrav tekmovalni duh. Posredovali bomo nekaj po­datkov lz lanske akcije. Zal. ne bomo mogli našteti vsega, ker vr­sta odrednih vodstev ni dostavila Poročil (naj mimogrede ponovno poudarimo, da v akciji ne sodelu­jejo šole, ampak pionirski odredi, ker Je nasprotno mnenje prosvet­nih delavcev povzročalo odvečne težave).

JPI pod geslom »Leto telesne kulture mladih« so bile več kot sa­mo niz Spornih tekmovanj. V tek­movanjih so morali odredi poleg športnega dela ugotoviti tudi. kakš­ni so pogoji zanj na njihovi soli, kako Je z njihovim zdravjem, kako z mlečno kuhinjo ter podobno. Na­to so izdelali načrt, kako odpra­

viti ugotovljene pomanjkljivosti. Zares temeljito razčlembo stanja telesne kulture, rekvizitov, mlečne kuhinje, telesno vzgojnih objektov ln zdravstvenega stanja otrok so naredili v manjšem številu občin. Najboljša je bila tu občina Metli­ka, deloma pa so uspeli v obči­nah Sevnica. Videm-Krško in Novo mesto.

P l o d n o l e t o V okviru lanskih pionirskih iger

Je bilo brez dvoma največ tekmo­vanj. MedrazrednUi in šolskih tek­movanj je bilo 995, med odrednih srečanj 347, občinskih tekmovanj 215, okrajnih pa 8. V naštetih tek­movanjih je sodelovalo več kot 15 tisoč pionirjev in mladincev. Ome­njene Številke kažejo, da Je med Šolsko mladino mnogo veselja za tekmovanja ln medsebojna sreča­nja.

Premalo pa je bilo akcij za ure­ditev novih Športnih objektov pri Šolah, za preureditev dosedanjih in za ureditev sanitarij. Šolska mla­dina Je uredila 17 manjših Šport­nih igrišč, najlepša Izmed njih so v Novem mestu, Sevnici, Leskovcu, Metliki, AdleSičih in drugod. Z do­seženimi uspehi kljub vsemu ne moremo niti zadovoljni, ker ure­jeno zelenico vsaka Sola nujno po­trebuje, na žalost pa je Se vedno piecej takšnih, ki je nimajo. Tež­ko je tudi za orodje, razno opre­mo za telovadbo in podobno. Obo­jega primanjkuje za redno telesno vzgojo pa tudi za izvenšolsko u-dejstvovanje, z raznimi zbirkami in ln podobnim pa je bilo lani stor-

N A S O B I S K V Od jutra do v e č e r a , v s a k d a n :

TIK-TAK, TIK-TAK . . . V delavnici novomeškega

Urarskega mojstra Zdravka Budna sem opazil veliko sta­rinsko uro. »Bidermajerica te, z muziko, moja lasU, je Pripomnil mojster. »Pred *TQtkim sem dobil v popravi-* najmanj 200 let staro uro.t Je dodal. Odšel je proti ->i'i-c' in se vrnil s pozlačenim starinskim predmetom, »i cue te. Mehanizem je precizen. Namestil bom kazalce, jo pre­gledal pod lupo, pa bo spet Sta. Sla bo «

Opazoval sem ure vseh vrst — stenske, namizne, budilke, ročne, žepne (mojster bi jih najbrž naštel še več), vseh

»Kako so zadovoljne stran­ke?*

»Vsaka popravljena ura ima 6-mesečno garancijo, če so zadovoljne, pa lahko ugotovi­te po vedno novih naročilih.*

»Kdo je potemtakem dober urar?*

»Tisti, ki je tudi strokov­njak. Strokovnjak pa mora imeti potrpljenje, občutek za natančnost, ker je treba v urarstvu delati z natančnost­jo stotinke ali tisočinke mili­metra. Kdor ni urar, te mu zdi vse skupaj zelo prepro­sto.*

»To so izkušnje koliko let?* »Samostojen urar sem od

jenega v te namene premalo. Ko­maj 10 odstot vseh Sol ali 11 Sol Ima telovadnice, telovadisča pa ima 57 Sol. Na naštetih objektih se vsa­ko leto zvrsti 22.191 otrok. Pri tem so mnoga telovadisča dokaj po­manjkljivo urejena. Tudi strokov­njakov za poučevanje telesne vzgo­je je premalo, vsega jih imamo v okraju 11, nastalo vrzel pa izpol­njujemo s honorarnimi predavate­lji ali pa tako, da telovadbe sploh ni . . .

S t a r š i - p a z i t e ! Pri oceni zdravstvenega stanja

Šolske mladine bomo naleteli na porazne in zaskrbljujoče ugotovit­ve. Pri otrocih je vedno več pri­merov deformacij, to pa opozar­ja na potrebo po telesni vzgoji in telovadbi. Kar 2V» šolskih otrok je telovadbe oproščenih, podobne probleme pa bo treba reševati z ortopedsko telovadbo. Doslej so jo uvedli na zelo majhnem številu Sol, lepe uspehe pa so dosegli z orto­pedsko telovadbo v Metliki. V ak­ciji JPI smo ugotovili, da je med šolskimi otroki precej primerov podhranjenosti. 99 odst otrok pre­jema v šolali malico, kljub temu pa marsikje prehrana zaradi dolge peti v Solo, zaradi prevozov in v posameznih primerih tudi zaradi neurejenih družinskih razmer ne zadošča.

Da ne pozabimo tega, kar smo ugotovili o sanitamo-higienskih na­pravah. Ze tako redke kopalnice in umivalnice so največkrat ne­uporabne, stranišča so večji del poljska, neurejena, angleških je ze­lo malo. Okoli Šolskih stavb so marsikje nepotrebni odpadki, ne-zložena drva, podrte ograje, ne-vzdrževana oprema na igriščih, za-

, nemarjeni vrtovi ln podobno. Celo ! vrsto pomanjkljivosti smo našteli i zato, ker so mnogi odredi, ki so ; sicer dosegli lepe uspehe, prav za-; radi podobnih pomanjkljivosti iz-i gubili boljše mesta v tekmovanju.

S k o r a j 3 0 . 0 0 0 p r o s t o v o l j n i h u r !

i V delovnih akcijah je 5252 učen-: cev opravilo 29.700 delovnih ur (u-I roditev igrišč, Šolskih vrtov, čiSče : nje dvorišč ln pogozdovalna dela), i prometno značko je osvojilo 1632 : učencev, v tekih je sodelovalo 6972 j učencev, srebrni Šolski Športni I znak je osvojilo 982, bronastega pa i 1452 učencev; na letovanjih je bilo i 1697, na zimovonjih pa 80 učencev; : v »Štafeti mladosti« jih je sodelc-I valo 4784, skupaj pa so pretekli i 446 km. Na sprejemih štafet je so-j delovalo 11.478 učencev V nablral-; nih akcijah Je mladež zbrala v o-• kraju 20 milijonov din, samo pio-j nirskl odred »Katje Rupena« v i Novem mestu pa je za Izgradnjo • svojega igrišča zbral 2 milijona ! 462 tisoč 864 dinarjev. Pionirski j odredi so priredili preko 600 raznih : proslav, akademij, sprejemov, pro-i gramov in izletov, trije odredi so i dobili nov prapor, razvit pa je bil i tudi en prapor šolskega Športnega ': društva. V okraju je bilo ustanov­

ljenih 31 šolskih Športnih društev, deluje pa jih 37 s 168 sekcijami in 5937 člani. 3006 učencev Je pisalo nalogo o telesni kulturi, prirejenih je bilo več kot 3 tisoč izletov, v lanskihi JPI pa Je v 128 Šolah so­delovalo 91 pionirskih odredov z 22.191 učenci.

N a j b o l j š i m e d n a j b o l j š i m i Kdo Je najboljši ln komu nagra­

de? Odgovor nI lahak, zlasti zato, ker poročila niso prihajala redno in ker je bilo treba zbrati ln pre­ceniti mnogo številk. Mnogi občin­ski odbori JPI niso bili dovolj de­lovni, nekateri, zlasti v Metliki, Novem mestu, Sevnici in Vldmu-Krškem. pa so dosegli lepe uspehe. Razvrstitev odredov v občinah so opravile občinske komisije, okrajna pa jih je razvrstila v širšem me­rilu. Upoštevane so bile tudi Stiri-razredne Sole, čeprav niso mogle doseči toliko točk kot osemrazred-ne. 500 tisoč din, name jenih na­gradam za najboljše, naj bi po pr­votni zamisli uporabili za 10 ko­lektivnih ln 5 posameznih nagrad. Ker so U l i tekmovalci ob koncu močno izenačeni, se je okrajna ko­misija odločila razdeliti 21 nagrad odredom ln 5 nagrad posamezni­kom. Z uspehi, doseženimi v pri­zadevnem delu ln tekmovanju, so se odredi, ki prejmejo nagrade, razvrstili tako:

1. PO »Katje Rupena«. Novo me­st*, 2. PO »Slavko fUadnik«, Sev­nica, 3. PO na osnovni Soli Metli­ka, 4. PO »Maršala Tita«, Lesko-vec pri ffrSKere. 5. PO »Črnih ra­darjev«, Senovo, S. PO »Bratov Pirkovičev«, Šentjernej, 7. PO »Ed­vard Kardelj«. Črnomelj, I. PO »Pohorske Milke«, Veliki Podlog, 9. PO »Laze« 10. PO »Primož Tru­bar«, Loka, 11. PO »Karel Destov-nik-Kajuli«. Videm-Krško, 12. PO »Staneta Rozmana«, Videm-Krško, 13. PO »Franca Lokcrja«. Sentru-pert, 11. PO »Bratov MUavcev«, Brežice 1. 15. PO »Anton Kržišnik«, Brežice 2. It. PO »Jože Mlhelič«. Semič. 17. PO »Janez Trdina«, Sto­pi če, 18. PO »Katje Rupena«. Mir­na peč, 19. PO »Vršiček«. Prevole. 20. PO »Staneta Rozmana«, Veliki Gaber, 21. PO »Tržišče«.

Objavljena lista je dokončna, posamezni odredi so nagrade že prejeli, drugi Jih Se bodo, bodisi po poŠti ali osebno od članov o-k raj nega odbora JPI. Vsi odredi, ki so v JPI sodelovali, prejmejo pismena priznanja. Za podelitev re­publiških nagrad so predlagani od­redi, ki so zasedli prva štiri me­sta.

JPI pod geslom »Leto telesne kulture mladih« so razgibale živ­ljenje na naših Šolah. Mladi rod Je v Številnih tekmovanjih ln sreča­njih vzljubil telesno kulturo in se hkrati lota marsičesa v Šolskem okolju. Ob koncu prisrčna zahvala vsem odredom bi vsem posamez­nikom. U so v velikem tekmova­nju sodelovali, ter skromna želja, da bi to, kar smo lani začeli, po­stalo na vseh Šolah stalna oblika dela. Franc Segrdin

Razpis VII. partizanskega pohoda » O b ž i c i okupirane Ljubljane«

Kot prejšnja leta bo tudi letos 12. maja v Ljubljani tradicionalni partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljublja­ne«. Tekmovanje v vseh kategorijah je ekipno. Ekipo se­stavlja 5 tekmovalcev, ki morajo, razen v štafeti, prispeti na cilj istočasno, s icer se rezultat ne upošteva.

Pravico nastopa v posameznih kategorijah imajo: L V MANIFEST ATI VNEM pohodu za ženske, moške in

mešane ekipe: vse osnovne družbene in strokovne organi­zacije, šole, odredi predvojaške vzgoje, ekipe enot Ljudske milice in enot JLA s tekmovalci oziroma tekmovalkami, ro­jenimi leta 1933 in prej.

2. V TEKMOVALNEM POHODU ZA MOŠKE ekipe: vse osnovne družbene in strokovne organizacije, odredi pred­vojaške vzgoje, ekipe enot JLA in enot Ljudske milice s tekmovalci, rojenimi leta 1944 in prej.

S. V TEKMOVALNEM POHODU ZA ŽENSKE EKIPE: vse osnovne družbene in strokovne organizacije s tekmoval­kami, rojenimi leta 1943 in prej.

4. V ŠTAFETI 5 X 1000 m: moške ekipe srednjih in va­jenskih šol, sestavljene iz rednih dijakov.

Za vse udeležence — razen v manifesta ti vnem pohodu — je treba k prijavi priložiti zdravniško spričevalo. Prijave, k i morajo vsebovati priimek, ime in letnico rojstva tekmo­valcev, je treba poslati na naslov: Odbor za partizanski po­hod »Ob žici okupirane Ljubljane«, tekmovalna komisija, Ljubljana, Komenskega 7. Zadnji dan prijave je 4. maj 1963.

Ni meja za Ljudsko tehniko Nov i člani okrajnega odbo­

ra L judske tehnike v L .ubl ja-ni so posta l i naslednji bivši člani novomeškega okrajnega odbora: inž. M i r k o Pečar, Mar i j an Tratar i n V i k t o r Po-renta. N a p l enumu okr . odbo­ra L T v L jub l jan i so se do­govor i l i , da bo pr ihodn j i ple­n u m apr i l a v K r a n j u .

Z uk in i tv i jo novomeškega okraja se s t i k i med občinami bivšega okraja ne smejo pre­trgati . Poživiti bo treba de­javnost občinskih odborov LT , L j u d s k i tehnik i pa bo mo­ra la bol j pomagati tud i Soci­

alistična zveza. 2e dosedanje sodelovanje med tema dvema organizaci jama je obrodi lo sa­dove; v let ih akci je »Tehniko mladim«, k o bo dejavnost L T pretežno usmer.ena v pomoč m l a d i m l jubite l jem tehnike, pa se bo mora lo sodelovanje še poglobi t i . V Trebnjem in Novem mestu občinski odbor i S Z D L že nudi jo ustrezno po­moč, prav tako je v zasavskih občinah, k i želijo nadaljnjega plodnega sodelovanja z vsemi občinami bivšega novomeške­ga okraja.

-mtr-

Hokej na t r a v i : SENOVO in V I D E M - K R Š K O !

Pred kratkim smo prejeli od re­publiškega odbora za hokej re­zultate prvenstva Slovenije za le­to 1961—1962.

HDK — 12 točk. i VI) Partizan, Senovo — 8 točk. TVD Partizan, Krško — 4 točke, SSD Mladost, Trbovlje 0 točk. V finale za prvaka Slovenije sta

se tako uvrstili prvoplosirani eki­pi. Finale bo 14. aprila v Celju, povratna tekma pa 28. aprila v Murski Soboti.

Z uspehom obeh moštev iz obči­ne Videm-Krško smo delno lahko

Šahovsko prvenstvo Novega mesta

°blik in velikosti. Začel sem i}h šteti, pa sem odnehal. Vse je založeno, vse polno: police, stene ln predali. Zanimalo me te, kje so lastniki teh utri­pajočih stvaric.

»Strankam se vedno mudi, toda tu vmes so njihove ure, ki so jih prinesle celo še pred vojno! Več jih je iz let po vojni. Spominjam se, da je nekdo prišel po svojo uro po Petnajstih letih,* je pripove­doval tovariš Budna.

»Kako ste mogli iz te veli­kanske zbirke najti določen Predmet po tolikih letih?*

»Ko pride stranka m pove. kaj ieli, vpišem njeno ime. nra pa dobi številko. Na po­dlagi tega ugotavljam lastni­ka, ki pride po pozabljeno stvar, četudi po več letih.*

»Koliko ur ste doslej po­pravili?*

Mojster Budna je pogledal v knjigo in prebral:

»21.690. To so samo general­na popravila. Manjših, ki jih lahko opravim mimogrede, ne vpisujem.*

1940. Pred tem sem bil devet let pomočnik pri urarjih v Srbiji in Dalmaciji. Med voj­no sem bil v internaciji, po­novno pa sem začel delati le­ta 1946. Ce seštejem vsa ta leta, jih je dovolj, da lahko navedem nekaj lastnih izku­šen).*

Med najinim razgovorom je prišlo v delavnico nekaj strank in poprosilo: »Tole u-ro... Kdaj se lahko ogla­sim?* 53-letnl mojster Zdrav-ko Budna je naročilo sprejel, zapisal in na kratko odgovar­jal: »Naslednji teden v pe­tek ... Cez pet dni... V de­seti/t dneh .. * Itd.

»Spet se je nekaj nabralo. Dopoldne imam vedno toliko strank, da ne utegnem delati kaj drugega kot stati za pul­tom,* je pripomnil

Ko sem odhajal, sem še en­krat prisluhnil tiktakanju. Tiktak, tiktak! Človek bi kar naprej poslušal, od jutra do večera, vsak dan. čas se v tej delavnici ne more ustaviti

Ivan Zoran

V nadaljevanju društvenega pr­venstva so bili doseženi naslednji rezultati: "

J . kolo: KlevlSar : SkerlJ 0:1, KranJc : Fink remi, dr. Golež : Bartolj — remi, Sitar : Penko re­mi, lic : 0:1; 8. kolo: Penko : Adamič 1:0, Radovanovič : Tisu remi. SkerlJ : lic 1:0, Bartolj : Kronjc 1:0, Sitar : dr. GoleS 0:1; 9. kolo: dr. GoleS : Penko 0:1, Kronjc : Sitar 0:1, KlevlSar : Bar­tolj 1:0, H C : Fink 1:0, Tisu : SkerlJ remi, Adamič : Radovanovič 0:1; 10. kolo: Penko : Radovano­vič 1:0, SkerlJ : Adamič 1:0, Fink : Tisu 0:1, Bartolj • lic 1:0, Sitar : KlevlSar 1:0, dr. GoleS : KranJc 0:1; 11. kolo: lic : Sitar 0:1. Ti ­su : Bartolj remi, Radovanovič : SkerlJ remi.

Po nepopolnem zadnjem kolu Je znan le zmagovalec turnirja Tone SkerlJ, U J« s 6 zmagami ln S remiji nabral 8,5 točke. Na dru­gem mestu ju Sitar s 8 točkami, ki Je Izgubil partijo proU dr. Go­le- u. kjer Je imel figuro in 2 kme­ta reč. Po dokončanju partije i Kranjcem se bo Sitarju verjetno pridružil Se Penko. ki ima sedaj 7 točk. Četrto ln peto mesto si delita Tisu ln Radovanovič s 7,5 točke. Šesto mesto pa je zasedel

i Bartolj s 7 točkami. Sedmo ln osmo mesto bosta zasedla dr. Go­leS in KlevlSar. Ostala mesta so Se odprta. Sitar, Tisu ln Bartolj so na turnirju osvojili I. katego-

: H jo. Radovanovič pa jo Je potrdil.

j NOVO MESTO : DOMŽALE 3:3 Oslabljeni Novomcšfanl (brez

: ivi.ka. dr. Sile ln BartolJa) so v i Domžalah Izgubili dvoboj z do-i močo ekipo. Priznati moramo, da j so se domačini na dvoboj resno ; pripravili ln njihovi zmagi ne mo-: remo oporekati Pri Novomeščanlh I Je zmagal samo Gajski, izgubili pa i so Skerlj. Radovanovič In Sitar. i Ostale partije so se končale z re-| mlji.

T a v č a r v o d i n a t u r n i r j u v L o k i

Na šahovskem turnirju v klubu i PD »Primož Trubar« v Loki Igra : 13 Sahlstov Vodi Tavčar, ki do

zrUij Se nI bil poražen. Razen nJe­

ga sta zelo dobra Se dva Igralca, ki poleg Tavčarja Igrata v želez-ničarskem šahovskem klubu v Zi­danem mostu. Turnir se bo kon­čal proti koncu januarja, trije naj­boljši pa bodo nagrajeni. 8. Sk

Z m a g a l je Nace K r a l j Šolsko Športno društvo »Polet«

v Šentjerneju, ki je bilo ustanov­ljeno lani septembra. Ima Sest sekcij: za mali rokomet, mali no­

gomet, atletiko, namizni tenis, strelstvo ln šah. V zimskem času v glavnem delajo tri: namlznoteni-Ska, strelska ln Šahovska. V na­miznem tenisu smo imeli 6. ja­nuarja prvi turnir, na katerem je zmagal med osmimi udeleženci Nace Kralj. V naslednjih dneh bo mo izvedli Se tekmovanje v stre­ljanju z zračno puško, medtem ko šahovski turnir Se traja.

SSD »Polet« osnovna Sola Šentjernej

Najboljši športniki T S Š V decembru preteklega leta je

mladinski komite TSS v Vldmu-Krškcm Izvedel anketo o najbolj­šem športniku leta 1962.

Prvo mesto Je brez konkurence zasedel dijak Peter JesenSek. Nje­gov največji uspeh je vsekakor uvrstitev v finale članskega držav­nega prvenstva v plavanju za po­sameznike, kjer Je zasedel na 200 metrov hrbtno s časom 2:33:2 od­lično četrto mesto. Obenem pa je na mladinskem državnem prven­stvu v isti disciplini zasedel dru­go mesto.

Drugo mesto Je osvojil dijak Emil Salmlč za uspehe v dviganju uteži. Na državnem prvenstvu za mladince Je osvojil 4. mesto. Tre­tje mesto je zasedel vsestranski Športnik Rudi Iskra. To Je eden najboljših strelcev slovenske ro­kometne lige ter plavalec ln va­

terpolist Celuloze. Na četrtem me­stu Je zopet plavalec, in sicer Son­di Llleg. V disciplini 200 m del­fin je v letu 1962 dosegel v Slo­veniji najboljši čas pri mladincih. Peto mesto zavzema Jože Černelič, ki je na dolenjskem prvenstvu v atletiki T teku na 3000 m zasedel prvo mesto, Šesto ln sedmo me­sto pa atleta Andrej Zupančič ln Janez Otrin.

TI rezultati kažejo, da so dijaki dosegli zelo lepe uspehe, čeprav na Soli nimajo predavatelja telo­vadbe.

Prvim trem Športnikom je mla­dinski komite podaril lepe, prak­tične nagrade. Mladinski komite TSS želi v letu 1963 vsem dija­kom čimlepše uspehe v učenju, kakor tudi v Športnem udejstvo-vanju! 3. C

P r v e n s t v o Š Š D » K a t j a R u p e n a « v s m u č a r s k i h s k o k i h

Delo SSD »Katja Rupena« v No­vem mestu kljub zimi uspešno poteka. Delajo vse sekcije in ude­ležba je na treningih zadovoljiva.

V letošnjem letu Je Imelo SSD že več tekmovanj. Izvedena so bila prvenstva v šahu ln streljanju.

V nedeljo, 13. Januarja, Je bilo organizirano prvenstvo v smučar­skih skokih na skakalnici v Ko­so vem gozdu, ki so jo naredili člani društva sami pod vodstvom predmetnega učitelja Igorja Perika. Zanimivo Je, da so boljša mesta dosegli učenci 7. razredov.

Rezultati: 1. Janez Doljak (8 b) 12 in 11,5 m, 2. Janez Menger (7. d) 11 ln 10,5 m, 3č Jože Potrč (7.c) 10,5 ln 9 m, 4. Boštjan Spl-ler (6.b) 10 ln 9,5, 8. Jote SlaJ-kovec <7.b) 9,5 ln 9,5 m, 8. Mar­jan TJrbas (7.c) 9,5 ln 9,5 m, 7. Janez Jenič (7c) 9,5 ln 9.5 m, S. Milan Skobe (7 c) 9.5 ln 9 m. 9. Marjan Pire (7.c) 9,5 In 9 m, 10. Matjaž Verbič (6.d) 9 m 8 m. Sledijo: Ucman, Ilovar, Zlbert, Kump, Mohorič, Itahne, Božič ln Krhln. Stanislav Granda

zadovoljni. Mogoče nas je malo razočaralo moštvo Partizana s Se­novega, ki Je bilo pred leU celo slovenski prvak.

Moštvo krškega Partizana so se­stavljali predvsem dijaki TSS, ki so v spomladanskem delu prikazali nekaj lepih tekem ln so nas pred­vsem s zmago v Trbovljah (2:0) ugodno presenetili.

Letos Partizan ne bo imel več te sekcije, temveč bo delovala v okviru SSD TSS. J. C.

Rekordne leto z a P o s t o j n s k o jamo

Lan i Je Postojnsko Jamo obiskalo nad 280.000 l jud i , kar predstavl ja rekord v 145 let ih, kar je j ama odprta. Razen 136.884 domačih tur i ­stov s i Je Postojno l an i ogle­dalo tud i 144.215 tuj ih gostov iz več kot 80 dežel. Zanimivo je, da Je b i lo l an i več tu j ih kot domačih obiskovalcev. Go­stje pa so s i letos bolj kot prejšnja leta ogledovali bliž­njo P ivko , C rno j amo in zgo­dovinski grad E r a z m a Pred-jamskega. Letos nameravajo p r i Posto jnski j ami razširiti prostor za parkiranje i n zgraditi vrsto nov ih objek­tov. V prvo fazo del bodo invest iral i b l i zu 220 mil i jo­nov dinarjev.

P r e i z k u š a j o n o v o c e p i v o proti g r i p i

Strokovn jak i republiškega Zavoda za zdravstveno zaščito na T o r l a k u p r i Beogradu bo končali delo p r i pro izvodnj i novega cepiva pro t i g r ip i . Me­ni jo, da b i letos z množično uporabo tega cepiva l ahko preprečili epidemijo gripe. Ce­pivo je laborator i jske preiz­kušnje že preživelo, trenut­no pa ga preizkušajo še i i s prostovol jc ih, da b i še en­kra t prever i l i njegove zaščit­ne i n druge sposobnosti .

Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka:

DOLENJSKI LkST si naročite na vaS

domači naslov

V T E M TEDNU V A S Z A N I M A

Petek, 18. Januarja: Vera Sobota, 19. Januarja: Marij Nedelja. 20. Januarja: Boštjan Ponedeljek, 21. januarja: Neia Torek, 22. januarja: Viktor Sreda, 23. januarja: Bajko Četrtek, 24. januarja: Felicijan

ZAHVALA OTROK

23. jan. slovenski film »Nočni iz-let«.

Brežice: 18. in 19. jan. francoski film »Noe vohunov«, 20. in 21. ja­nuarja italijanski film »Vse v rok službe«, 23. jan. zahodnonemški film »Zadnji bo prvi«.

Črnomelj: 18. in 20. jan. ameri­ški barvni film »Potovanje v sre­dišče zemlje«, 22. ln 23. jan. fran­coski film »Nepredvideno«.

Kostanjevica: 20. jan. ameriški film »Pesek Ivo Djime«.

Metlika: 19. In 20. jan. franco­ski film »Ljubezen pod nadzor­stvom«, 23. jan. angleški film »Kratko srečanje«.

Mokronog: 19. in 20. jan. fran­coski film »Prehod čez Ren«.

Novo mesto* »Krka«: od 18. do 21. Jan. nemški barvni film »Gra­ščina strahov«, od 22. do 24. jan. nemški film »Jazz, ljubezen in pe­sem«.

Semič: 20. jan. francoski film »Veliki poglavar«.

Sevnica: 19. in 20. jan. italijan­ski barvni film »Vojita in mir« — I del. 23. Jan. italijanski barvni film »Vojna in mir« — II. del.

Trebnje: 19. in 20. jan. ameriški barvni film »Trgatev«.

Žužemberk: 20. jan. jugoslovan­ski film »Signali nad mestom«.

Učenci osnovne šole Sela-Hinje se Društvu prijateljev mladine No­vo mesto-center iskreno zahvaljuje­jo za povabilo ob prihodu dedka Mraza in za obdarovanje. Prav le­pa hvala tudi vsem, ki so učence prenočili in pogostili.

W5R STANOVANJSKO HIŠO prodam z

gospodarskim poslopjem, vino­gradom, sadovnjakom in goz­dom 4,5 ha v bližini avtomobil-.ikc ceste, KartelJevo pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (22-63).

VSFXJIVO Stirisobno stanovanje prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista (21-63).

STANOVANJSKO HISO s sadnim vrtom in manjšim gospodarskim poslopjem ugodno prodam v Do-bindolu, 15 minut od železniške postaje Uršna sela. Naslov v upravi lista pod značko »Ugod­no« (19-63).

SI.AMOREZNICO, težke in lahke sani, par lahkih komatov in re­po reznico prodam. Ogled pri: Osolnik, Muhaber 12 — Novo mesto.

ENOSOBNO STANOVANJE nujno potrebujem v Novem mestu ali bližnji okolici za krajši čas. Plačam tudi vnaprej. Franc Mr­gole, Prečna 9, Novo mesto.

FANT z dosluženo vojaščino dobi službo h konjem. More, Novo-mesto.

GOSPODINJSKO POMOČNICO ta­koj sprejmem za 3 mesece ali žensko, ki bi hodila na dom pa zit otroka od 7. do 14. ure. — Naslov v upravi lista (17-63).

MOŠKO ROČNO URO sem našel 21. decembra 1962 na mostu v Novem mestu. Lastnik Jo dobi pri Pečariču, Novo mesto, Nad mlini 21.

VEC PRAZNIH ALBUMOV kupim za zbiranje znamk. Ponudbe s opisom in ceno pošljite na upra­vo Dol. lista pod »Znamke«.

Brestanica: 19. ln 20. jan. nem­ški barvni film »Ešnapurskl tiger«,

NOV DOLENJSKI REKORD: » P i o n i r «

6798 k e g l j e v ! V prvem kolu republiške keglja-

tke lige Je Pionir is Novega mesta nastopil na kegljišču Konstruktorja v Mariboru. Kegljišče so letos po­pravili, tako da omogoča odlične rezultate. Ob tej priliki sta bila dosežena tudi dva nova dolenjska rekorda: Pionir Je izboljšal svoj rekord na 8x200 lučajev kar za 183 kegljev; novi rekord znaša 6798 kegljev, kar da odličen po-vpreček 850 kegljev. DrugI rekord je postavil na 200 lučajev Jože Mrzlak, ki je prvič prebil tako imenovani kegljaškl zid 900 keg­ljev. Njegov rekord znaša sedaj 911 kegljev ln uvršča Mrzlaka med najboljše v Sloveniji.

V Mariboru smo bili priče odlič­nim rezultatom cele Plonlrjove eki­pe, saj so val prekoračili 800 keg ljcv. Njihovi rezultati so naslednji: MURN 866, FILIPCIC 881, VESEI. 856, LEGISA (02, H R E N 826, BARBIC 827, JUNTEZ 859 In MRZ­LAK 911.

Tudi ekipno Je v Mariboru Pio­nir presenetil, saj je na tujem kegljišču premagal Branik za 111 kegljev ln tudi odlično ekipo Ce­lja za 92 kegljev. Za sedaj Je v Mariboru boljši od Pionirja samo državni prvak iz Kranja, ki Je v dvoboju s Pionirjem postavil nov državni rekord s 6929 keglji. Re­zultati: Triglav 6929, Pionir 6798, Celje 6706, Branik 0687.

V nedeljo Je Pionir nastopil v Celju ln prav tako dosegel zelo do­ber rezultat, povprečno 836 kegljev. Zelo dobra sta bila Barblč in Le­gija, nasploh pa so bili tukaj boljši tisti tekmovalci. U so v Mariboru dosegli slabše rezultate. Rezultati PionirJevth tekmovalcev MURN 837, FILIPCIC 807, VESEL «12, LEGISA 862. HREN 845. BAR­BIC 868, JUNTEZ 830 ln MRZ­LAK 831.

Ekipni rezultat v Celju pa je na­slednji: Triglav 6888, Celje 6806 Branik 8714 in Pionir 6892,

Iz rezultatov se vidi, da Je Pio­nirjev« ekipa odlično pripravljena ln trna vse možnosti, da se uvrsti v hrvatsko-alovensko ligo ln tudi na državno prvenstvo. O končnem vrstnem redu bomo zvedeli šele čez mesec dni, ko bo končano to največje kegljaSko tekmovanje. Pio­

nir bo igral v drugem kolu s LJub­ljano, ki Je lanski prvak, v Kra­nju ln na Jesenicah, (en)

MATIČNI URAD VINICA Izven bolnišnice je bil decembra

rojen en deček. Poročila sta se: Peter Djordje-

vič. študent iz Maribora, in Ivan­ka Slmčič, uslužbenka iz Vukovcev.

Umrla sta: Katarina Medved, go­spodinja z Daljnih njiv, stara 85 let, in Rudolf Trempus, kmetova­lec iz Ogulina pri Vinici, star 56 let.

MATIČNI URAD VIDEM-KRSKO Izven bolnišnice je bila decem­

bra rojena ena deklica. Poročili so se: Janez Pušavec,

študent iz Tržiča, in Marija Peč­nik, tovarniška delavka s Spod. Starega gradu; Alojz Gerjevič, mi­zarski pomočnik iz Raven, ln Ma­rija Jazblnšek, gospodinjska po­močnica iz Vidma-Krškega; Janez Cerovšek, ključavničar s Senove­ga, ln Marjeta Uršič, uslužbenka iz Vidma-Krškega; Ludvik Tome, strojni ključavničar iz Vidma- Kr­škega, in Irena Cener, uslužbenka s Trške gore.

Umrli so: Franc Spilar, užitkar iz Anovca, 80 let; Franc Pečnik, posestnik iz Dolenje vasi, 92 let; Jože Solamon, osebni upokojenec iz Vidma-Krškega, 48 let; Marija Barbič, posestnica is Vidma-Kr­škega, 81 let; Peter Gošek. osebni upokojenec iz Vidma-Krškega, 69 let; dr. Jakob Jan, osebni upoko­jenec iz Vidma-Krškega, 89 let; Peter Kravos, osebni upokojenec iz Vidma-Krškega, 80 let.

MATIČNI URAD DOL. TOPLICE Decembra ni bilo rojstev izven

bolnišnice. Poročila sta se: Alojzij Senica,

kovač iz Sel pri Dol. Toplicah, in Jožefa Stravs, gospodinja iz Me-niške vasi.

Umrli so: Ana Novina, užitkarica s Podturaa, 82 let; Franc Muška, užitkar iz Dol. Toplic, 76 let; Ivan Plantan, osebni upokojenec iz Urš-nih sel, 62 let; Ana Avguštin, užit­karica s Podtuma, 83 let.

MATIČNI URAD SEVNICA Izven bolnišnice Je bil v decem-

'bru rojen en deček. 1'c.roiili so se: Stanislav Ander-

luh, telefonski monter iz Celja, in Ana Jazbec, delavka iz Sevnice; Franc Košorok, krojač z Lončar­jevega dola, ln Marija Jalovec, šivilja lz Sevnice; Boris Kozomer-nik, strojni tehnik, ln Danijela Do-linšek, uslužbenka, oba iz Sevnice; Ladislav Simončič, logar lz Hote-meža, ln Marija Kolarič, uslužben­ka lz Ročice; Alojz Pigac, elek­tričar lz Hrastnika—Log, in Ana Pečnik, delavka iz Sevnice; Martin

Novšak, delavec iz Krope, in Neža Mikolič, delavka iz Kranja; Karel Plazar, steklar, in Slavica Jane, steklarica, oba iz Hrastnika; Franc Jakše, delavec iz Studenca, in Jo­žefa Hriberšek, strežnica lz A rt a.

Umrli so: Martin Trpine, upoko­jenec lz Kiadja, 72 let; Neža Mla­kar, upokojenka iz Arta, 68 let; Jera Cernič, osebna upokojenka lz Sevnice. 72 let; Terezija Zmavc, družinska upokojenka iz Sevnice, 84 let; Frančiška Sikole. družinska upokojenka iz Sevnice, 88 let; Mi­hael Mohor, dijak iz Sevnice, 16 let.

MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 7. do 14. Januarja Je

bilo rojenih 14 dečkov In 11 deklic. Poročili so se: Ivan Kotar, klju­

čavničar, ln Štefanija Vidmar, hči kmeta, oba z Broda; Anton Udovč, uslužbenec, in Nikolaja Peček, de­lavka, oba lz Mokronoga; Janez Turk, delavec, m Ana Voglor, de­lavka, oba lz Medvod; Metod Lu-kšič, mizar z Vrha pri Ljubnem, in Justina Turk, delavka iz Ma­lega Orehka.

Umrli so: Marija Dolinšek, upo­kojenka lz Malkovca, 66 let; La­dislav Surla, trgovski pomočnik iz Gor. Straže, 55 let; Ana Kavšek, kmetovolka iz Ločne, 63 let.

Pieša — deklico, Albina Mencin iz Gabrijel — deklico, Marija Hoče­var s Krke — deklico.

Iz b r e ž i š k e p o r o d n i š n i c e Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Panika Bogolin iz Viher — Rudija, Alojzija Ver-šec iz Nove vasi — Vladimira, Olga Cerkuč iz Razteza — Franca, Marija Bogdanovič iz Brežic — Sinišo, Zdenka Razberger lz Vid­ma—Krškega — Bredo, Dragica Mokrovič iz Laduča — deklico, Marija Posel lz Ključa — Kresa, Fanlka Pavlovič iz Cerkelj na Go­renjskem — Marjetko, Nada Kranjc iz Krške vasi — Borisa, Marija Kolesa iz Vidma-Krškega — Bri-gito, Zofija Virant iz Korit nega — Branko, Albina Bučar iz Jelš — Jožeta, Marija Oršič iz Savskega Marofa — dečka, Francka Grame iz Vitne vasi — Antonijo.

KRON [$®ag2Il

TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA

V E V Č E - M E D V O D E

S P R E J M E V U K

NA D V O L E T N I S O L I ZA P A P I R N I C A R J E P R I ŠOL­S K E M C E N T R U T I S K A I N P A P I R J A

M O Š K O MLADINO DO 18. LETA STAROSTI

P O G O J : DOVRŠENA O S E M L E T K A . S T I P E N D I J O , ŠOLNINO, S T A N O V A N J E I N P R E H R A N O PLAČA P O D J E T J E . R O K P R I J A V D O 25. J A N U A R J A 1963. — P O D R O B N E I N F O R M A C I J E D A J E P E R S O N A L N I O D D E L E K P O D J E T J A V S A K D A N OD 6. D O 14. U R E I N

Z A V O D ZA Z A P O S L O V A N J E V N O V E M M E S T U .

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Mihaela Kle-pic iz Otovca — Lučko, Marija Kulovec iz Dol. Straže — Jožico-Mojca Lukoveo lz Metlike — Dam­jana, Marija Zgonc z Gor. Pijav-škega — Jožeta, Marija Plut lz Malega Lešča — Zdenko. Nada Ve­sel iz Lazca — Riharda, Fani Leš-njak iz Bršlina — Ireno, Ljudmila Lukežič lz Sadinje vasi — Edvar­da, Štefka Gnetič lz Otreska — Frančiško. Marija Klobučar iz Brš­lina — Marka, Kristina Kočman Iz Luterškega sela — Kristino, Vi­da Rodič iz Harinje vasi — Fran­ca, Marija Borse s Pristave — Jo­žeta. Gabrijela Zoran lz Drenja — Mii'o. Jožefa Kraševec iz Šentjur­ja — Borisa, Anica 2unič iz Čr­nomlja — Pavlino, Rozika Spelko iz Jame — Ignaca, Kristina Turk iz Zaloga — Kristino, Florjana Scnk z Bučke — Lojzeta, Ana Tur-šič lz Kamnja — deklico, Milena Hrostar iz Jcdinščice — dečka, Doroteja Jarc lz Dol. Ajdovca — dečka, Ivanka Pečarič iz Curll — deklico, Kristina Kozlevčar Iz Ko­čevja — dečka, Terezija Ovnlček z Dolža — dečka, Berta Križnik lz

Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoč v novomeški bol­nišnici: Karlu T rat ar ju, rudarju iz Kočevja, je pri delu padel kos premoga na prsi; Antona Mežnar-šiča. posestnika iz Prečne, je po­drl splošen vol; Zdenka Blatnik, hči mizarja lz Stopič. je padla na beton ln si poškodovala glavo; Franc Jankovič, delavec lz Vlnje vasi, Je padel s kolesom in si po­škodoval desno koleno; Jožeta Rlf-Ija, ribogojca iz Prečne, je na poti domov nekdo udaril s palico po glavi; Anton Vidmar, progovni de­lavec lz Kota, se je opekel z vro­čim železom po levi nogi; Anto­nija Kramarič, invalidska upoko­jenka iz Črnomlja, se je z vrelo vodo poparila po desnem kolenu; Andreja Kovač, hči delavca lz Dol. Ponikev, je padla 2 m globoko In si poškodovala glavo; Emilija Fric, družinska upokojenka iz Soteske, je na poledici padla in si poškodo­vala prsni koš.

B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č

Pretekli teden sta se ponesrečila in Iskala pomoči v brežiški bol­nišnici: Amalija Dežman, upoko­jenka iz Bizeljskega, je v stano­vanju padla ln si poškodovala prs­ni koš; Osvalda Klavžarja lz Glo-govega broda pa je nekdo udaril po glavi ln ga poškodoval.

VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST!

Obvestilo o v n o v č e n j u bonov Narodna banka sporoča, da od

4. Januarja 1963 dalje vnovčuje bo­ne za nadomestilo povečane na­jemnine, izdane v letu 1960. Bone izplačujejo vse podružnice Službe družbenega knjigovodstva pri Na­rodni banki. — Gospodarskim in drugim delovnim organiza­cijam priporočamo, da orga­nizirajo skupno vnovčevanje. — Glede postopka naj se sporazu­mejo s podružnico Službe družbe­nega knjigovodstva pri Narodni banki. Vnovčenje bonov iz leta 1960 je možno vse leto 1963.

VSEM GOSPODARSKIM ORGANI-ZACI JAM!

Da bi se preprečil naval in da ne bi bilo številnih izostankov v podjetjih, uradih ln ustanovah.

lahko predlagate bone za povečano najemnino za svoje delavce in uslužbence s spiski.

Spisek mora vsebovati podatke o bonih, t. J. priimek in ime, bi­vališče, številko bona, datum Iz­daje bonov, znesek ln operativno številko banke, ki je bon izdala. Bon mora biti podpisan od lastni­ka in podpis preverjen s podatki osebne izkaznice, kar se mora vpi­sati na bonu. Podjetje jamči, da so bone podpisali upravičenci ln da so podatki v soglasju z osebno Iz­kaznico.

Spiski bonov naj se izdelajo v dveh izvodih tako, da enega vrne banka predlagatelju, t. j . podjetju.

Služba družbenega knjigovod­stva pri podružnici NB Novo mesto

OBJAVE — RAZPISI RAZPIS LICITACIJE PRI OKRAJNI G O S P O D A R S K I

ZBORNICI Zaradi združitve z Gospodarsko

zbornico v LJubljani prodaja Go­spodarska zbornica v Novem mestu pisarniško opremo in ves inventar. Prodaja bo v ponedeljek, 21. ja­nuarja 1963, ob 8. uri v prostorih Gospodarske zbornice v Novem mestu, Cesta komandanta Stane­ta 10. Prednost pri nakupu Imajo

gospodarske organizacije, članice zbornice.

R a z p i s i s l u ž b e n i h m e s t Osnovna PTT enota Ljubljana 1

sprejme za LJubljano večje število kandidatov za pismonoše (osnovna šola) ln nekaj kandidatov za manipulativno službo (dovišena osemletka). Kandidati morajo Imeti odslu­

ženo vojaščino. Plača po pravilni­ku o delitvi osebnih dohodkov. Samska stanovanja so zagotovljena.

Kmetijstvo na področju Čateža Program razvoja kmet i jske

proizvodnje na področju Ča­teža se odvi ja po predvidenih smernicah. Kme t i j ska zadru­ga Brežice bo organiz ira la na tem območju dva pro izvodna obrata. Po izkusno že obratuje v r tnar i .a z ogrevanimi rast l i ­n j ak i na 10.000 m» površine. Ured i l i bodo se 10 — 15 ha

SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00 Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.

ČETRTEK, 17. JANUARJA: 8.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 9.25 Iz oper Sergeja Prokofjeva — 10.15 Hitri prsti — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza: Franjo Fljavž: Koliko sadja izvozimo letno lz Slovenije — 12.30 Majhna proda­jalna plošč — 14.06 Z godali na sprehodu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Turistična oddaja — 18.10 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 30.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 21.00 Večer umetniške besede: Lojze Rozman.

PETEK. 18. JANUARJA: 8.05 Ve­sela godala — 9.25 Novi posnetki srbskih pesmi ln kol — 10.15 Charles Oounod: Valpurglna noč lz opere »Fausta — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kme­tijski nasveti: vet. Jože J ur kovic: Stanje konjereje v Sloveniji — 12.48 Pevec ln komponist Matija Cerar — 13.30 Od severnoameriških prerij do madžarske puste — 14.35 Poje baritonlst Robert Merrill. — 15.20 Nekaj Južnih ritmov — 17.05 Trije veliki mojstri baroka — 18.45 U naših kolektivov — 20.00 Ko se oglasi tisoč plščaii ham-mond orgel — 21.15 Oddaja o mor­ju ln pomorščakih.

SOBOTA, I!). JAMARJA : 8.05 PoStarček v mladinski glasbeni re­dakciji — 9.25 Zabavni akordi — 10.15 Orkester RTV LJubljana s deli starih mojstrov — 11.00 Po­zor, nimaš prednosti' — 12.05 Kmetijski nasveti: Inž. Jane* Hva-stja: Delo kobilarne v Turnlšču — 13.30 Nekaj ritmov za razvedrilo

— 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.40 Romunske ljubezenske ln naše svatovske zbo­rovske pesmi — 17.50 Lahka glas­ba z orkestrom Mantovani — 18.10 Biseri lz VVagnerjevlh »Nlbolun-gcv« — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.00 Naš variete — 22.15 Oddaja za naše Izseljence.

NEDELJA, 20. JANUARJA: 8.00 Mladinska radijska Igra: Ivanka Mežanova pripoveduje Hauffovcga »Malega Muka« - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Andrej Pa-gon-Ogarev: Prvi s Cerkljanskega — 11.30 Zabavni zbori Miška Ho­čevarja, Seiclju Rajnlsa ln Nor­manu Lubofa — 12.05 Naši poslu­šalci čestitajo ln pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln po­zdravljajo, II. del — 15.30 Naši pevci v italijanskih operah — 16.00 Humoreska tega tedna: Allens Smlth: Kratka zgodovina prstov — 17.12 Radijska igra: Hans Frle-drich Ktthnelt: En dan z Edvar­dom — 18.30 Športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo — 22.15 Skupni program JRT — stu­dio Zagreb.

PONEDELJEK. 21. JANUARJA: B.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Sovjetske borbene pesmi — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza: inž Ol­ga Stcfula: Ekonomika proizvodnjo breskev — 13.30 Uverture ln arije lz Mozartovih oper — 14.05 Samo Vremšuk: Simfonija — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdrav­ljajo — 17.45 Portret v miniaturi — 18.45 Radijska univerza: inž. Ja­ka Cucek: Zrak v prahu — 19.08 Glasbene razglednice — 30.00 Sku­pni program JRT — »tudlo Ljub­ljana — 20.45 Novo v znanosti.

TOREK, 22. JANUARJA: 8.05 Baritonske arije lz Verdijevih oper — 8.55 Za šolarje: Zgodba o vztrajnem tekaču — 9.45 Zabavala vas bo Kmečka godba — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Ra­dijska kmečka univerza inž. Janez Sakslda: Poljedelske pedagoške na­loge pri strojni ln višji agronom­ski šoli v Mariboru — 12.30 Me­lodije na tekočem traku — 13.30 Minute za Chopina — 14.05 Slavni mojstri — slavne arije — 15.15 Ansambla Aca MUllerJa ln Jožeta Kamplča — 17.05 Koncert po že­ljah poslušalcev — 18.45 S knjiž­nega trga — 20.00 Interniozzo z godali — 20.15 Radijska Igra: Mar­jan Marine: Lavina (prva Izvedba) — 21.40 V ritmu Latinske Ame­rike.

SREDA. 23. JANUARJA: 8.05 Ju­tranji koncert — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Zabavni kalejdoskop — 10.15 Med člani skladateljske skupine Pro muslca viva — 11.00 Pozor, nimaš pred­nosti! — 12.05 Kmetijski nasveti: vet. France Skušek: Zreja telet — 13.30 Vesel) ln popularno — 15.15 Glasba na šestih strunah — 17.05 Govorica glasbenih Instrumentov, III. — 18.25 Na planinca)] luštno b i t i . . . — 18.45 Ljudski parla­ment — 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino — 21.15 Naš nočni kalejdoskop.

ČETRTEK, 24. JANUARJA: 8.30 Zvoki z Južnega morja — 8.55 Za šolarje: Večer pri Fejaklh — 9.25 Odlomki Is slovenskih oper — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza: inž Marjan Minula: AH smo v pe-rutnlnarstvu kaj napredovali? — 13.10 simfonični plesi — 14.35 Za vaš oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Glasba lz Taltjinega hrama — 20.00 Četrt­kov večer domačih pesmi In na­pevov — 21.40 Dano flkerl: Sero-naila za godala.

zunanj ih pro izvodnih površin. P r v i p r ide lk i paradižnika v novem rast l in jaku so odlične kakovost i i n gredo dobro v promet. Za dosežene uspehe gre vse priznanje de lovnemu ko lek t i vu obrata, k i uspešno dela pod s t rokovn im vodstvom prof. F ranca Vard l jana . V kra tkem bodo pos la l i na trg tud i prve količine sveže sola­te. Intenzivno se pr iprav l ja .o tud i na proizvodnjo cvetja, predvsem žlahtnih vr tn ic i n nageljnov.

Drug i obrat na Čatežu, k i bo ime l 100 do 150 ha povr­Sin, bo sadjarsko živinorej­skega značaja. Zarad i izredno ugodnih pogojev bodo obno­v i l i 50 ha plantažnega nasada hrušk. Iz elaborata je razvid­no, da bo pro izvodn a sadja organiz i rana na najsodobnej­ših osnovah, z namakanjem in kompleksno zaščito dreves pro t i pozebi. Z a obnovo plan­taže bodo vložili 150 mi l i jo ­nov sredstev. Ostale obdelo­valne površine bodo vključe­ne v intenzivno proizvodnjo živinske k rme , ke r bo Imelo posestvo na Čatežu v

nov ih modern ih hlev ih 250 stojišč za pitanje govedi.

Z a izvedbo programov so se lo t i l i intenzivnega prido­bivanja zemljišč iz zasebnega sektorja. V teku Je široka ak­ci ja za odkup zemlje: neka;i so je vzeli v najem, ostalo bodo pr idob i l i z arondacij-s k i m postopkom. Dosedaj so na področju K Z Brežice od­k u p i l i nad 40 ha obdelovalne zemlje.

K m e t i j s k a zadruga bo po­trebovala v nov ih obrat ih večje število s t rokovn ih de­lavcev. Osnovni pogoj za za­poslitev pa so seveda stano­vanja. T u d i ta prob lem bodo reševali skladno z razvojem proizvodnje. Predvidena je postopna izgradn.a več štlri-stanovanjskih b lokov za de­lavce; z gradnjo prvega ob­jekta bodo začeli že pr ihod­nje leto. S k r b za družbeni s tandard kmet i j sk ih delavcev je edino prav i lna smer naše­ga socialističnega razvoja, ker so b i l i le-ti do sedaj za­postavl jeni v p r i m e r i z lndu- ' s t r i j sk imi delavci .

•ck

DOLENJSKI LIST LASTN IK I IN I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S Z D L Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica,

Trebnje ln Videm-Krško

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Rla Bačcr, Miloš Jakopec,

Drago Knstcilc ln Ivan Zoran

I ZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din. polletna 450 d in ; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 806-11-608-9 - N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, a iavn l trg 3 - Poštni predal JJ - Telefon 21-327 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo - T I S K A : Časopisno podjetje

» D E L O - v LJubljani