REDENJE CVETJA IN PLODIEV PRI JABLANIKljune bese de: jablana / Fuji / kemino redenje OP: IX, 35 s., 12 graf., 3 sl., 29 ref. Thining of flowers and fruitlets in apple trees (Malus

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Bojan FAJS

REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI

(Malus domestica B.)-SORTE 'FUJI'

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

KMETIJSTVO

AGRONOMIJA-SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO

Bojan FAJS

REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI

(Malus domestica B.)-SORTE 'FUJI'

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

POPRAVKI:

Fajs B. Redčenje cvetja in plodičev pri jablani (Malus domestica B.)-sorte 'Fuji'.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

III

Diplomsko delo je zaključek študijskega programa Agronomija-sadjarstvo in

vinogradništvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, pod

mentorstvom izr. prof. dr. Stanislava Tojnka.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: izr .prof .dr. Mario Lešnik

Mentor: izr. prof. dr. Stanislav Tojnko

Somentorica: izr. prof. dr. Tatjana Unuk

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno svetovanje,

Anita Jerot Šraml, prof.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora:



IV

Redčenje cvetja in plodičev pri jablani (Malus domestica B.)-sorte 'Fuji'

UDK: 634.11:631.543.5(043.2)=163.6

V nasadu jablan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, nasad Pohorski Dvor, smo

v letu 2005 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov in plodičev sorte 'Fuji', posajene na

šibki podlagi M9. Starost nasada je 6 let. Poskus redčenja smo zastavili v sedmih

naključnih blokih z devetimi obravnavanji.

1. Neredčeno, 2. Ročno redčenje junij, 3. Etephon 200 ppm odprt prvi cvet, 4. NAD 100

ppm konec cvetenja, 5. BA 150 ppm debelina plodičev(8-10mm), 6. BA 150 ppm debelina

plodičev(13-15mm), 7. Etephon 200 ppm+BA 150 ppm pričetek cvetenja, 8. NAD 100

ppm +BA 150 ppm konec cvetenja, 9. BA 150 ppm debelina plodičev (8-10mm). Poskusna

drevesa smo škropili z nahrbtno škropilnico do točke omočenosti.

Najmočnejše redčenje smo ugotovili z aplikacijo sredstev Etephon 200 ppm+BA 150 ppm

(obravnavanje št. 7), kar se je izrazilo v številu plodov na drevo. Pri ugotavljanju debeline

plodov (>70 mm) prvega kakovostnega razreda je statistična razlika BA 150 ppm v

kombinaciji pri debelini plodičev 8 do 10 mm.

Ključne besede: jablana / Fuji / kemično redčenje

OP: IX, 35 s., 12 graf., 3 sl., 29 ref.

Thining of flowers and fruitlets in apple trees (Malus domestica B.)

In year 2005 we carried out an experiment of chemical thinning of blossom and fruitlets in

the variety ‘Fuji’ at the plantation of apple trees Pohorski Dvor, the property of the Faculty

of Agriculture and Life Sciences. The variety is grafted on a weak rootstock M9. The age

of the plantation is 6 years. The experiment of thinning was set in seven random blocks

with nine treatments.

1. No thinning 2. Hand thinning June 3. Etephon 200 ppm first flower opened, 4. NAD

100 ppm flowering ended, 5. BA 150 ppm thickness of fruitlets (8-10mm), 6. BA 150 ppm



V

thickness of fruitlets (13-15mm), 7. Etephon 200 ppm + BA 150 ppm beginning of

flowering, 8. NAD 100 ppm + BA 150 ppm flowering ended, 9. BA 150 ppm thickness of

fruitlets (8-10mm). The experimental trees were sprayed with a knapsack sprayer to the

point of wetness.

The strongest thinning was determined by the application of Etephon 200 ppm + BA 150

ppm which was reflected in the number of fruits per tree. In determining the thickness of

the fruits (> 70 mm) in the first quality class, a statistical difference was observed in

treatment no. 9 at application of BA 150 ppm in combination in thickness of fruitlets 8 to

10 mm.

Key words: apple tree / ”Fuji” variety / chemical thinning

NO: IX, 35 P., 12 Gra., 3 fig., 29 Ref.



VI

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Cilji naloge ........................................................................................................... 2

1.2 Namen raziskave in delovna hipoteza ............................................................... 2

2 PREDGLED OBJAV ................................................................................................... 3

2.1 Obremenitev dreves ............................................................................................ 4

2.2 Fiziologija abscizije plodičev (odpadanje plodov) ........................................... 4

2.2.1 Vloga etilena ............................................................................................. 5

2.2.2 Naravno odpadanje cvetja, plodičev in plodov ......................................... 5

2.3 Redčenje cvetov in plodičev pri jablani ............................................................ 6

2.4 Načini redčenja cvetja in plodičev jablane ....................................................... 7

2.4.1 Ročno redčenje .......................................................................................... 7

2.4.2 Kemično redčenje ...................................................................................... 8

2.5 Mehanizem delovanja za redčenje..................................................................... 9

2.5.1 Sredstva za redčenje .................................................................................. 9

3 MATERIAL IN METODE DELA ............................................................................ 11

3.1 Lokacija poskusa ............................................................................................... 11

3.1.1 Podatki o nasadu poskusa ........................................................................ 11

3.2 Talni pogoji, vremenske in klimatske razmere v letu izvedbe poskusa ....... 12

3.2.1 Talne razmere .......................................................................................... 12

3.2.2 Klimatske in vremenske razmere ............................................................ 12

3.3 Material .............................................................................................................. 15

3.3.1 Sorta 'Fuji' ............................................................................................... 15

3.3.2 Podlaga M9 ............................................................................................. 16

3.3.3 Uporabljena sredstva za kemično redčenje ................................................ 16

3.4 METODE DELA ............................................................................................... 18

3.4.1 V poskus vključena obravnavanja ........................................................... 19

3.4.2 Meritve .................................................................................................... 20

3.5 Statistična obdelava podatkov ......................................................................... 20

4 REZULTATI IN RAZPRAVA .................................................................................. 21



VII

4.1 Število socvetij na drevo ................................................................................... 21

4.2 Pridelek mase plodov na drevo ........................................................................ 22

4.3 Število plodov na drevo .................................................................................... 23

4.4 Število plodov na sto socvetij ........................................................................... 23

4.5 Število pigmejskih plodov na drevo ................................................................. 24

4.6 Povprečna masa plodov .................................................................................... 25

4.7 Število plodov večjih od 70 mm ....................................................................... 26

4.8 Število plodov manjših od 70 mm .................................................................... 27

4.9 Masa plodov (kg) na drevo večjih od 70 mm .................................................. 28

4.10 Masa plodov (kg) na drevo manjših od 70 mm v % ...................................... 29

5 SKLEPI ....................................................................................................................... 31

6 VIRI ............................................................................................................................. 33



VIII

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine na meteorološki

postaji Maribor v 10-letnem povprečju po modificiranem Walter-

Gaussenovem klimadiagramu v razmerju 1:4 .............................................. 13

Grafikon 2: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine na meteorološki

postaji Maribor za leto 2005 po modificiranem Walter-Gaussenovem

klimadiagramu v razmerju 1:4 ..................................................................... 14

Grafikon 3: Število socvetij na drevo .............................................................................. 21

Grafikon 4: Pridelek mase plodov na drevo .................................................................... 22

Grafikon 5: Število plodov na drevo ............................................................................... 23

Grafikon 6: Število plodov na 100 socvetij ..................................................................... 24

Grafikon 7: Število pigmentnih plodov na drevo ........ Napaka! Zaznamek ni definiran.

Grafikon 8: Povprečna teža plodov (g) ........................................................................... 26

Grafikon 9: Število plodov večjih od 70 mm .................................................................. 27

Grafikon 10: Število plodov manjših od 70 mm ............................................................... 28

Grafikon 11: Masa plodov (kg) na drevo večjih od 70 mm .............................................. 29

Grafikon 12: Masa plodov (kg) na drevo manjših od 70 mm v % .................................... 30



1

1 UVOD

Sadjarstvo je intenzivna kmetijska panoga, ki zahteva veliko vlaganj in znanj, vse stroške

je potrebno ekonomsko upravičiti. Osnovni cilj sadjarske proizvodnje je hiter vstop nasada

v polno rodnost, konstanten pridelek skozi vso življenjsko obdobje nasada. Vzpostaviti je

potrebno čim ugodnejšo ravnotežje med rastjo nasada in pridelki. Pogoj za to je izvedba

vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov, ki vplivajo na ustrezno količino in kvaliteto

pridelka.

Kemično redčenje cvetov in plodičev jablane je eden izmed glavnih pomotehničnih

ukrepov v intenzivnih nasadih. Z uporabo kemičnih sredstev za redčenje uravnavamo

pridelek ter preprečujemo pojav izmenične rodnosti dreves. Preveliko število cvetov in

plodičev na drevesu negativno vpliva na kakovost pridelka in diferenciacijo cvetnih brstov

ki so pomembni za razvoj cvetov v prihodnji sezoni. Preobilni rodni nastavek moramo

pravočasno kemično redčiti da izboljšamo delež plodov prvega kakovostnega razreda,

izboljšamo obarvanost in okus plodov. Hkrati pa vzpostavimo fiziološko ravnovesje med

rastjo in rodnostjo drevesa. Z uspešnim redčenjem (kemičnim in dopolnilnim ročnim) v

veliki meri zmanjšamo količinski pridelek, odločno pa izboljšamo kvaliteto in tržnost

pridelka.

V diplomski nalogi smo iskali in ugotavljali uspešnost kemičnega redčenja na sorti 'Fuji' z

različnimi dovoljenimi sredstvi za redčenje in njihovimi kombinacijami. Sorta 'Fuji' je

problematična sorta, podvržena izmenični rodnosti in različni kvaliteti plodov. Želeli smo

najti najustreznejšo kombinacijo dovoljenih kemičnih sredstev za redčenje za dosego

kvalitetnega in stalnega pridelka. S poskusom smo ugotavljali vpliv teh sredstev na

zmanjšanje števila cvetov in plodičev ter povečanje kvalitete, velikosti in mase plodov.

Hkrati smo izvedli primerjavo med redčenimi (kemično, ročno) ter neredčenimi drevesi.

Rezultate smo analizirali in jih predstavljamo v nadaljevanju diplomskega dela.



2

1.1 Cilji naloge

Cilji tržne sadjarske pridelave so količinski in kvalitetni pridelki, zanimivi za tržišče in

kupca. V Sloveniji je posajeno cca. 2500 ha intenzivnih nasadov jablan letnim pridelkom

med 41000—46000 ton kvalitetnih namiznih jabolk, kar predstavlja cca 1% letnega

pridelka jabolk v EU ( statistični podatki). Ugodne pedoklimatske razmere v Sloveniji

dajejo našemu jabolku (ne glede na količino) ugodno tržno veljavo v EU. Ne glede na

različne okuse veljajo za jabolko pomološke norme ovrednotene v velikosti in barvi plodu,

razmerju kislin in sladkorjev, aromi in harmoniji okusa in trpežnosti plodu za skladiščenje.

Za dosego tega cilja je potrebno poznati tehnološke postopke in sredstva ki so sestavni del

tržne proizvodnje jabolk (npr.: kemično redčenje cvetov in plodičev).

Cilj sadjarske tržne proizvodnje je namreč količinsko primeren in kvaliteten pridelek.

1.2 Namen raziskave in delovna hipoteza

V diplomskem delu smo iskali in ugotavljali uspešnost kemičnega redčenja z različnimi

sredstvi in njihovih kombinacij v integralni pridelavi jabolk. Iskali smo najučinkovitejši

kemični pripravek, s katerim lahko dosegamo kvaliteten in stalen pridelek na sorti 'Fuji'.

Hkrati smo vršili primerjavo med drevesi, ki smo jih redčili kemično, med drevesi

redčenimi ročno in drevesi, katera se niso redčila.

Rezultate smo analizirali in bodo predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela.

V okviru poskusa smo si zadali naslednje hipoteze:

Posamezna sredstva različno vplivajo na uspešnost redčenja cvetja in plodičev.

Posamezna sredstva različno vplivajo na debelino plodov.

Posamezna sredstva različno vplivajo na količino pridelka in rjavost plodov.

Posamezna sredstva različno vplivajo na povratno cvetenje.

Sredstva uporabljena pri poskusu so glede na čas uporabe in koncentracijo primerna za

uporabo pri kemičnem redčenju cvetja in plodičev sorte 'Fuji' v integrirani pridelavi

jabolk.



3

2 PREDGLED OBJAV

Namen intenzivne sadjarske proizvodnje je vsakoletni, količinski in kvaliteten pridelek,

zanimiv kupcu in tržišču. Zato ne glede na različne okuse veljajo za jabolka pomološke

norme vrednotene v velikosti in barvi plodu, razmerju kislin in sladkorjev, aromi in

harmoniji okusov in trpežnosti plodov za skladiščenje.

Potrebno je poznati tehnološke postopke in sredstva, ki so sestavni del uspešne tržne

proizvodnje jabolk (npr. kemično redčenje cvetja in plodičev).

Cilj sadjarsko tržne proizvodnje je namreč količinsko primeren in kvaliteten pridelek

(Gutman-Kobal 1995).

Pri kemičnem redčenju cvetja in plodičev je najpomembnejše se prilagajati in izvesti ukrep

pod optimalnimi vremenskimi razmerami, oceniti cvetni nastavek (lestvica 1-9), lastnosti

posamezne sorte, delovanje posameznih sredstev za redčenje.

Pomembno pri načrtovanju ukrepov kemičnega redčenja je predhodno ocenjen cvetni

nastavek s lestvico 1-9 (Gutman-Kobal in Soršak 2003).

Najprimernejši čas za izvedbo redčenja je zgodaj zjutraj, ko je visoka relativna vlažnost

zraka. V neugodnih vremenskih razmerah (hladno, vetrovno, suho vreme) ne pride do

uspešnega (dovolj velikega) sprejema aktivne snovi v list, kar lahko povzroči celo obratne

oziroma negativne učinke (Zadravec 2008).



4

2.1 Obremenitev dreves

Z izvedbo kemičnega redčenja izboljšamo kakovost plodov, zmanjšamo izmenično rodnost

(alternanco) in kljub relativno obilnemu pridelku izboljšamo nastavek v prihodnje leto

(Wertheim 1998).

Z redčenjem cvetnega nastavka in plodov povečamo:

Delež pridelka I. kvalitete.

Barvo plodov (s sortno značilnostjo)

Okus in povprečno maso plodov.

Olajšamo obiranje pridelka.

Zmanjšamo stopnjo izmenične rodnosti (Črnko 1994).

Z izvedbo kemičnega redčenja cvetja in plodičev vplivamo na kakovost plodov (debelina,

obarvanost, trdota,…), preprečimo lomljenje vej in ugodno vplivamo na zasnovo cvetnih

brstov za naslednje leto (Westwood 1992).

2.2 Fiziologija abscizije plodičev (odpadanje plodov)

Odpadanje plodov se pojavi v različnih obdobjih rasti kot ločitev dveh plasti oz. dela

rastline od starševske rastline. Vrši se lahko od oploditve do zrelosti plodov (Arteca 1995).

Pogoj za abscizijo je nastanek ločitvenega tkiva, ki se formira že pred pričetkom abscizije.

Odpadanje cvetja in plodov se izvrši v abscizijski coni, tvorbo te cone sproži etilen,

medtem indol-ocetna kislina (IAA) določi mesto nastanka te cone (Roberts in sod. 2002).

V času dovolj velike količine indol-ocetne kisline se abscizija ne prične, ko pa se ta

količina zmanjša, abscizijska cona ni več neobčutljiva za etilen, takrat se proces abscizije

prične (Arteca 1995).

Etilen, rastlinski hormon močno pospeši abscizijo (spodbuja odpadanje plodičev), medtem

ko aplikacija avksinov oz. indol-ocetne kisline deluje kot inhibitor (zaviralec) abscizije

(Ruperti in sod. 1995).



5

2.2.1 Vloga etilena

Etilen je rastni regulator, v rastlini se nahaja v plinasti obliki, znan kot rastni regulator

zorenja (Ruperti in sod. 2002).

Etilen vpliva na kalitev semen, odganjanje brstov, tvorbo cvetov, zrelost in barvo plodov

ter tvorbo korenin (Evers 1987).

2.2.2 Naravno odpadanje cvetja, plodičev in plodov

Pri sadnih vrstah, še posebej pri jablani se zvrstijo obdobja v katerih cvetovi, plodiči in

kasneje plodovi v veliki meri odpadejo in s tem tudi delno uravnavajo število plodov na

drevesu.

Naravno redčenje cvetov, plodičev in plodov pri jablani je izrazitejše v neugodnih

vremenskih prilikah v času cvetenja, oplodnje, slabše prehranjenosti drevesa in drugih

stresnih obdobjih v letni rastni dobi.

Pomemben vpliv na naravno redčenje imajo hormoni v rastlini, če je teh premalo se pri

osnovi peclja prične tvoriti ločitveno tkivo in plodič odpade.

V osnovi so poznana tri (3) obdobja naravnega odpadanja plodičev. Po ugotovitvah

strokovnjakov so ta obdobja:

Odpadanje plodičev kmalu po oplodnji (1-2 tedna po koncu cvetenja). V tem

obdobju ob naravnem redčenju uporabljamo tudi sredstva kemično redčenje. V tem

obdobju so plodiči zelo občutljivi na zunanje vplive, kar lahko dobro izkoristimo z

uporabo teh sredstev za kvaliteten letni pridelek in zmanjšamo možnosti izmenične

rodnosti v naslednjem letu.

Junijsko trebljenje plodičev in plodov (4-6 tednov po cvetenju) plodiči večji od

20mm.

Tretje odpadanje plodov tik pred obiranjem, predvsem pri zgodnjih sortah

(Gutman-Kobal in Soršak 2003).



6

Ob naravnem redčenju oz. odpadanju cvetov, plodičev in plodov poznamo še naslednje

načine redčenja:

Ročno redčenje.

Kemično redčenje.

Strojno (mehansko) redčenje.

2.3 Redčenje cvetov in plodičev pri jablani

Za gospodarnost in ustrezno kvaliteto v intenzivnih nasadih je redčenje (kemično in ročno

doredčevanje) cvetov in plodov pomemben in nujen ukrep. Jablane po svoji naravni poti

obilno cvetijo (nastane preveč cvetnega nastavka), posledično preveč plodov na drevesu.

Pridelek v takšnem nasadu je količinsko prevelik, tržno nezanimiv, plodovi ne ustrezajo

debelini in obarvanosti značilne za posamezno sorto.

Hitro se pojavi izmenična rodnost (alternanca), kar še posebej velja za sorto 'Fuji'.

Zato z redčenjem izboljšujemo kakovost plodov, zmanjšamo izmenično rodnost in kljub

relativno obilnemu pridelku izboljšamo nastavek v prihodnjem letu (Wertheim 1998).

Mnenje Črnka (1994) je da z redčenjem cvetnega nastavka in plodičev povečamo:

Delež pridelka I. kvalitete.

Barvo plodov glede na sortno značilnost.

Okus in povprečno maso plodov.

Olajšamo obiranje pridelka.

Zmanjšamo stopnjo izmenične rodnosti.



7

2.4 Načini redčenja cvetja in plodičev jablane

V osnovi poznamo ročno in kemično redčenje.

2.4.1 Ročno redčenje

V intenzivnih nasadih jablan, na večjih površinah ročno redčenje izvajamo največkrat kot

ukrep doredčevanja tistih nasadov (sort), katere nismo uspeli dovolj dobro razredčiti z

kemičnim načinom (korekcijsko redčenje) oziroma v mladih nasadih (do 4 leta starosti).

S tem odstranimo z drevesa tudi deformirane in odnosno drugače poškodovane plodove in

povečamo učinkovitost obiranja plodov.

Sam ukrep in izvedba ročnega redčenja zahteva veliko delovni ur.

Ročno redčenje cvetov opravimo tik preden se cvetovi odpro, z koničastimi škarjami

porežemo vsako drugo do tretje socvetje (v odvisnosti od cvetnega nastavka). Tako da vso

listje in ostanki cvetnih pecljev ostanejo (Črnko in sod. 1995).

Najprimernejši čas za ročno redčenje plodičev je po junijskem odpadanju (trebljenju)

plodičev, to je v zadnji dekadi meseca junija.

V osnovi izvajamo ročno redčenje pri:

Mladi nasadi (do 4 leta starosti).

V manjših nasadih in vrtičkih.

V nasadih katere nismo uspeli kemično dovolj razredčit.

Redčenje izvajamo najprej v nasadih zgodnjih sort, nato srednje poznih sort in na kraju v

nasadih poznih sort.

V povprečju puščamo 1 do 2 najbolj razvita ploda na razdalji od 10 do 15 cm v soplodju.

Bolj intenzivno redčimo plodiče na spodnjem delu drevesa in zasenčenega dela krošnje.

Odstranimo drobne, rjaste, deformirane in drugače poškodovane plodiče. V povprečju za

ročno doredčevanje 1 ha intenzivnega nasada jablan potrebujemo od 40 do 100 delovnih ur

(Črnko 1995).



8

2.4.2 Kemično redčenje

Kemično redčenje cvetja in plodičev je v intenzivni pridelavi jabolk nujen tehnološki ukrep

s katerim dosežemo enakomeren, kvaliteten in tržno zanimiv pridelek.

Jablane v dobri kondiciji v dobrih vremenskih razmerah v času cvetenja in oplodnje

oblikujejo veliko število cvetov in plodičev - naravno odpadanje cvetja in plodičev je

premajhno, da bi primerno uravnalo pridelek. Posledično bi bili plodovi premajhni, slabše

kvalitete in obarvanosti.

Kemično redčenje je potrebno izvesti pravočasno in temeljito:

Redčenje cvetja izvedemo ob začetku cvetenja (5% odprtih cvetov) in ob koncu

cvetenja.

Redčenje plodičev izvajamo v treh terminih – ob koncu polnega cvetenja do

debeline plodičev (5 mm).

Debelina plodičev od 5 mm do 12 mm.

Debelina plodičev več kot 12 mm (Štampar 2005).

Z redčenjem vplivamo na hormonsko ravnovesje v rastlini. Če ne ali slabo redčimo

(neustrezno), lahko pride do porušenja tega ravnovesja zaradi preobilnega nastavka

plodičev. To porušeno hormonsko ravnovesje se pokaže v izostanku diferenciacije brstov

zato drevo naslednjo pomlad ne bo dovolj cvetelo (Štampar 1997).

Ob kemičnem in ročnem redčenju poznamo tudi mehansko – strojno redčenje cvetov z

napravo Darwin. Naprava je prilagojena za delo v sodobnih enovrstnih nasadih, na podlagi

M9. Pri izvedbi tega redčenja je pomembna natančnost usklajenega dela traktorista in

hitrost vrtenja vretena naprave. Spiralaste sintetične vrvice razporejene po vretenu,

enakomerno udarjajo cvetove v celotnem obsegu krošnje drevesa.

Primeren čas izvedbe tega redčenja je od fenofaze balonskega stadija do odprtih centralnih

cvetov (ocena cvetenja 6+).

Prednost redčenja s tem vretenom je ustrezen termin redčenja, s katerim zelo vplivamo na

zmanjšanje izmenične rodnosti v naslednjem letu, vendar ne pozabimo na pozno

spomladansko pozebo (Gutman-Kobal in Soršak 2003).



9

2.5 Mehanizem delovanja za redčenje

Sredstva za redčenje cvetov in plodičev delimo v dve skupini in sicer v hormonska in

nehormonska sredstva.

Nehormonska sredstva za redčenje so sredstva za zaščito rastlin s stranskim učinkom na

odpadanje plodov (desikanti), delujejo na principu osušitve ali ožiga dela cvetov.

Naslednja skupina so hormonska sredstva, uporabljamo jih največ. Z ekološkega vidika so

manj oporečne oz. problematične kot nehormonska sredstva.

Pri redčenju cvetja želimo vplivati na primeren nastanek brstov za prihodnje leto, posredno

tudi na debelino plodov.

V času cvetenja ni vedno mogoče predvidevati število cvetov za uspešno oplodnjo, tudi

zaradi pozno spomladanskih pozeb, neugodnih razmer v času oplodnje.

Glede na to je potrebno razmišljati in izvesti ustrezno kombinacijo kemičnega redčenja

cvetja in plodičev, to velja še posebej za sorte jablan, ki se težko redčijo.

2.5.1 Sredstva za redčenje

Pri kemičnem redčenju uporabljamo sredstva skupine sintetičnih rastlinskih hormonov in

desikante. Problematika teh sredstev je v nekonsistentnosti delovanja.

V nekaterih letih sploh ne redčijo, v nekaterih letih pa ob enaki uporabljeni dozi povzročijo

preobilno odpadanje plodičev (Stopar 1998).

Na uspešnost redčenja vpliva izbrana koncentracija aktivne snovi (ozek razpon), čas in

način aplikacije, listna masa, sorta in okoljski dejavniki.



10

Sredstva delimo v skupine:

Desikanti (ATS, žvepleno-apnena brozen). Sredstva lahko uporabljamo pri visoki

zračni vlagi in temperaturi nad 15°C. Neugodne vremenske razmere v času

tretiranja so zelo rizične (Gutman-Kobal in Soršak 2003).

Skupina NAAM – pripravek AMID THIN W (aktivna snov: ALFA-

NAFTILACETAMID oz. NAD). Uporabljamo za redčenje plodičev od konca

cvetenja (pričetek odpadanja venčnih listov), do debeline centralnih plodičev 4-

7mm. Potrebna je visoka zračna vlažnost (nad 70 %), uporabna koncentracija

pripravka je v razponu med 35-50 mg/l (Williams in Edgerton 1981).

Skupina NAA – pripravek DIRAGER (aktivna snov: alfa – naftil ocetna kislina

oz. NAA). Za uspešnost tretiranja je potrebna visoka zračna vlažnost. Nad 25°C ne

redčimo – poškodbe na plodičih (mrežavost).Najprimernejši čas se določi na osnovi

debeline centralnega plodiča , debelina 10-12 mm (Black in sod. 1995) in za sorte

jablan, ki se težje redčijo ('Fuji', 'Zlati delišes'). Uporabljamo ga v odmerku 5-12

mg/l (Greene 2002).

– Skupina BA – sredstvo MAXCEL (aktivna snov: 6 – BENZILADENIN oz. BA)

povečuje delitve celic, zelo pomembne so vremenske razmere v času uporabe. Z

njim redčimo plodiče, ima pozitiven učinek na velikost plodov in povratno cvetenje

(Greene 2002). Učinek delovanja je najboljši pri debelini centralnega plodiča -10

mm, pri visoki zračni vlažnosti in temperaturi 18 do 25°C.

ETEPHON

Z njim redčimo od cvetenja do premera plodičev 25 do 30 mm (Byers 2003).

Uporabljamo ga tudi za korekcijsko redčenje v kasnejših fazah, ugodno vpliva na

povratno cvetenje, nekoliko zmanjša rast vegetativnih poganjkov (Wertheim 2000).



11

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Lokacija poskusa

Nalogo – poskus smo izvajali v nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra, Fakultete za

kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.

Nasad je namenjen izvajanju strokovnih nalog in poskusov študentov fakultete.

3.1.1 Podatki o nasadu poskusa

Nasad jablan v starosti 6 let.

Integrirana pridelava.

Posajeno na šibki podlagi (M-9).

Sorta 'Fuji.'

Razdalje sajenja: 2,80 m x 0,70 m.

Vzgojna oblika: ozko (vitko) vreteno.

Opora: leseni impregnirani stebri, bambusovi količki.

Rast dreves primerna, pojavlja se problem vlažnih in težkih tal.

Oskrba tal: medvrstni prostor zatravljen (negovana ledina), v vrstnem prostoru

uporaba herbicida.

Gnojenje nasada: po analizi tal.

Klimatski in temperaturni pogoji v času izvedbe naloge.



12

3.2 Talni pogoji, vremenske in klimatske razmere v letu izvedbe poskusa

3.2.1 Talne razmere

Tip tal na lokaciji Univerzitetnega kmetijskega centra so rigolana tla v sadovnjaku,

distrična (antropogena), izvorno pa so to distrična rjava tla na pliocenskih in kvartarnih

glinah in ilovicah (Pedološka karta Slovenije).

3.2.2 Klimatske in vremenske razmere

Po statističnih podatkih so bile v Mariboru v obdobju od 1981 do 1990 naslednje

povprečne mesečne temperature zraka in količine padavin.



13

Grafikon 1: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine na meteorološki postaji

Maribor v 10-letnem povprečju po modificiranem Walter-Gaussenovem

klimadiagramu v razmerju 1:4 (Statistični letopis 2005).

Iz grafikona 1 lahko razberemo, da v obdobju od 1981 do 1990 ni bilo sušnih obdobij

oziroma pomanjkanja padavin.

Po statističnih podatkih so bile v Mariboru naslednje povprečne mesečne temperature

zraka in količine padavin.



14

Grafikon 2: Srednje mesečne temperature in mesečne padavine na meteorološki postaji

Maribor za leto 2005 po modificiranem Walter-Gaussenovem klimadiagramu

v razmerju 1:4 (Statistični letopis 2005)

Za prikazovanje razmerij med temperaturo in padavinami se uporablja Walter-Gaussenov

klimadiagram. S tem prikazujemo spremembe srednje mesečne temperature in količine

padavin. Na isti diagram se naneseta poteka mesečnih temperatur in padavin v razmerju 1 :

4. Če se krivulja, ki ponazarja potek padavin, spusti pod temperaturno krivuljo, se začne

sušno obdobje in traja toliko časa, dokler se krivulja padavin ponovno ne dvigne nad

temperaturno krivuljo.

Povprečna letna temperatura leta 2005 je bila v Mariboru 10,1ºC. Povprečna letna količina

padavin pa znaša 1064 mm padavin (grafikon 2).

Iz Walter-Gaussenovega klimadiagrama za leto 2005 je razvidno, da v tem obdobju v

Mariboru ni bilo izrazitega sušnega obdobja. Le v mesecu oktobru se je krivulja, ki

ponazarja potek padavin, za kratek čas nekoliko spustila pod krivuljo, ki ponazarja potek

povprečnih mesečnih temperatur.



15

3.3 Material

3.3.1 Sorta 'Fuji'

Je japonskega izvora, selekcionirana leta 1991. Je zimska sorta in spada med postranske

sorte v sadnem sortimentu Slovenije. Glede časa cvetenja je srednje pozna, dobro rodi –

nagnjena je k izrazito izmenični rodnosti.

Sorta je nastala s križanjem sort (Ralls Janet x Delišes), vzgojil jo je J. Niitsi na

Horticultural Resejarch Marioka na Japonskem.

Poznamo več kot 100 mutantov te sorte, najbolj znana je 'Kiku 8'. Je diploidna sorta, zori v

drugi polovici oktobra, plodovi so zelo trpežni in primerni za dolgo hranjenje v skladiščih.

Plodovi so srednje drobni do srednje debeli, oblika plodov je podolgovata, lahko tudi

okroglasta in včasih precej nesimetrična.

Koža je gladka do rahlo hrapava. Osnovna barva pri obiranju je zelena do rumenkasto

zelena, lenticele so na sprani rjavo rdeči krovni barvi svetle in precej izrazite.

Pecelj je večinoma srednje dolg in srednje debel, na koncu zadebeljen, pecljeva jamica je

srednje široka do široka , ter srednje globoka. Peščišče je srednje veliko, pol odprto in

čebulaste oblike. Seme je veliko, polno in po obliki široko do ovalno. Meso je rumenkasto

do kremasto, zelo čvrsto in tudi sočno.

Je jabolko sladkega in aromatičnega okusa (Viršček-Marn in Stopar 1998).

Prednosti sorte 'Fuji' so dobra jedilna kakovost, ter odlične skladiščne lastnosti z malo

fiziološkimi boleznimi. Slabost oz. pomanjkljivost je pozna obarvanost, glavni problem pa

izmenična rodnost.

Sorta zahteva zgodno in zadostno redčenje, s tem pa so omogočeni visoki pridelki in

izognitev izmenični rodnosti (Hermann 1998).



16

3.3.2 Podlaga M9

Je najpomembnejša vegetativna podlaga jablan, na njem je večina sodobnih gostih nasadov

(Smole in Črnko 2000). Podlaga M9 (Malling9, Rumeni Paradiževec iz Metza).

Prilagojena je različnim talnim tipom, vendar najbolje uspeva v globokih, humoznih,

zmerno vlažnih in prepustnih tleh (Črnko in sod. 1990). Podlaga M9 je odporna proti

gnilobi na koreninskem vratu, občutljiva za jablanovo pepelovko in škrlup, ter zelo

občutljiva za Krvavo uš in Hrušev ožig. Pogosto to podlago napadejo voluhar in miši.

V tleh se slabo zasidra, zato potrebujejo drevesa cepljena na to podlago stabilno žično

oporo in količke ob vsakem drevesu ves as, dokler traja nasad (Smole in Črnko 2000).

3.3.3 Uporabljena sredstva za kemično redčenje

Benzil adenin (BA) (N-fentil metil- 1H-purine-6 amin)

V zadnjem času se kot sredstvo za redčenje vse bolj uporablja sintetični citokinin benzil

adenin (BA).

Za razliko od najbolj razširjenih sredstev za redčenje, omogoči njegova uporaba takoj po

cvetenju, hitro rast ploda na račun spodbujene delitve celic v mesu ploda, medtem, ko je

povečana velikost plodov zaradi NAA in karbaril-a posledica povečanja velikosti in ne

števila celic.

Benzil adenin naj bi bil zaradi svojega velikega vpliva na rast plodov pomemben predvsem

za redčenje drobnoplodnih sort jablan. Ima tudi dober vpliv na diferenciacijo rodnega

brstja. Povečuje delež velikih plodov, saj BA kot sintetičen citokinin povečuje število celic

v plodovih.



17

Žal je njegova aktivnost odvisna od vremenskih razmer: relativne vlage, temperature in

oblačnosti v času škropljenja.

BA se nanaša ob velikosti centralnega plodiča približno 10 mm, v koncentraciji 20-50 ppm

z 1000 l vode/ha.

Za sintetični citokinin benzil adenin (BA), so ugotovili, da ugodno deluje na redčenje

plodičev in zmanjšanje izmenične rodnosti jablane ( Elfning, 1989; Greene, 1993, Sally s

sod., 1991).

V času oblikovanja rodnega nastavka, se je ugotavljala izmenjava CO2 v plodičih cv.

Jonagolda, ki so bili izpostavljeni 4-dnevnemu 90% senčenju in hkrati tretirani z 50 ppm

BA, takoj po koncu senčenja. Ugotovli so, da je tretiranje BA po senčenju zmanjšalo

dihanje plodičev, manj negativna je bila neto CO2 asimilacija sedmi dan po tretiranju, kar

pa se razlaga z manjšim metabolizmom plodičev, ki se pripravljajo na proces abcizije.

Nanos BA v koncentraciji 50 ppm je imel za posledico povečano sproščanje etilena iz

plodičev drugi dan po škroplenju medtem, ko je bilo sproščanje etilena iz plodičev sedmi

dan po škropljenju šibkejši od kontrole (M.Stopar, A.gregorčič, F.Batič, 1998).

Etilen

Etilen je plin, katerega delovanje je v razvoju rastlin najbolj poznano. Nastaja v vseh tkivih

višjih rastlin, količina pa je odvisna od stopnje razvoja rastline in tkiva, kjer nastaja. Tvori

in izloča se v vseh tkivih višjih rastlin, v bakterijah, glivah in algah. Največje količine

etena etilena pa izločajo cvetovi po oploditvi in zreli plodovi.

Sintezo etena stimulirajo ekstremne temperatura, temnordeča svetloba, infekcije, suša,

poškodbe, IAA in ABA.

Etilen se lahko metabolizira v etenoksid, etenglikol in se lahko veže z glukozo v glukozide.

Etilen pospešuje dozorevanje in odpadanje plodov z mesnatim oplodjem. Mnogi plodovi

tvorijo v tkzv. klimakterični periodi večje količine etilena. V klimakterični periodi je tudi

intenzivnejše dihanje in nezreli plodovi dozorijo v zrele plodove. Pospešuje odpadanje

listov, zavira tudi polarni transport IAA in sintezo IAA.

Kar pa še danes ni jasno, je faktor, ki sproži visok nivo tvorbe etilena.



18

3.4 Metode dela

Poskus smo izvedli v nasadu jablan Fakultete za Kmetijstvo in Biosistemske vede –

Pohorski dvor, na izbrani sorti 'Fuji', rastoči na šibki podlagi M9. Naloga je bila izvedena z

devetimi (9) obravnavanji v sedmi (7) ponovitvah. Izbrali smo bolj ali manj izenačena

drevesa po rasti in cvetnem nastavku. Drevesa smo označili s trakovi, izmerili obseg debel

in prešteli socvetja.

V času poskusa (27.4.2005) smo prešteli število socvetij na posamezno drevo, v poštev

smo odbrali vzorčna drevesa z izenačenim cvetnim nastavkom:

1. vrsta, skupno število dreves 81, odbranih 21 izenačenih dreves




Skupaj so bila prešteta socvetja na 92 drevesih v obravnavi, število socvetij je nihalo,

različno po obravnavanih vrstah:

1. vrsta – od 68 do 155

2. vrsta – od 31 do 120

3. vrsta – od 36 do 163

4. vrsta – od 34 do 184

V poskus je bilo vključenih 63 izenačenih dreves po število socvetij.

Velika variabilnost števila socvetij potrjuje dejstvo, da je sorta 'Fuji' problematična sorta v

tehnološkem smislu in izrazito sorta z izmenično rodnostjo. Potrebuje natančnost v

tehnološkem procesu, redno in temeljito kemično redčenje (v različnih fazah) in po potrebi

ročno doredčevanje.



19

3.4.1 V poskus vključena obravnavanja

1. Neredčeno (kontrola).

2. Ročno redčenje dreves – izvedeno 27.6.2005, po končanem junijskemu trebljenju

plodičev.

3. ETEPHON 200 ppm, dodali 4,2 ml ETHREL-a na 10 l vode, škropljenje izvedeno

28.4.2005, v času pričetka cvetenja (odprtih 50% cvetov). T (temperatura) – 12,9°C,

RH (zračna vlažnost) - 95%.

4. NAD 100 ppm, dodali 12 g AMITHIN-a na 10 l vode, škropljenje izvedeno 6.5.2005,

ob koncu cvetenja. T - 12°C, RH – 96%.

5. BA 150 ppm, dodali 75 ml VBC (MAXCEL) na 10 l vode, škropljenje izvedeno

17.5.2005, v času debeline plodičev 8 – 10 mm. T - 14°C, RH – 84%.

6. BA 150 ppm, dodali 75 ml VBC (MAXCEL) na 10 l vode, škropljenje izvedeno

22.5.2005, v času debeline plodičev 13 – 15 mm. T - 19°C, RH – 80%.

7. ETEPHON 200 ppm + BA 150 ppm (kombinacija 3 in 6), škropljenje izvedeno

28.4.2005, v času pričetka cvetenja. T – 12,9°C, RH – 95% in ob koncu cvetenja

22.5.2005, T - 19°C, RH – 80%.

8. NAD 100 ppm + BA 150 ppm (kombinacija 4 in 6), škropljenje izvedeno 6.5.2005, v

času končanja cvetenja. T - 12°C, RH – 96% in 22.5.2005, T - 19°C, RH – 80 %.

9. BA 150 ppm, dodali 75 ml formulacije GOBBI, škropljenje izvedeno 17.5.2005,

debelina plodičev 8 – 10 mm. T - 15°C, RH – 85%.

Poskuse smo izvedli škropili z ročno nahrbtno škropilnico ob uporabi 10 l vode na eno

obravnavanje, ki je zajemalo 7 dreves.



20

3.4.2 Meritve

V obdobju izvajanja poskusa smo pregledali in ocenili sledeče parametre:

Število socvetij na drevo – 27.4.2005

Obseg debla (meritev 15 cm nad cepljenim mestom) – 20.5.2005 in 27.10.2005

Število plodov na drevo:

> 70 mm

< 70 mm

Maso plodov (kg) na drevo:

> 70 mm

< 70 mm

Število pigmejskih plodov, prešteto ob obiranju plodov (< 45 mm)

Povratno cvetenje,uporabljena lestvica 1 – 10 (1 – ne cveti, 10 – obilno cvetenje)

Povprečno debelino plodičev (3,8 – 3,9 mm), izvedeno 6.5.2005, ocenili in izmerili

smo deset socvetij v štirih vrstah poskusa

Debelina plodičev v času tretiranj, posameznih obravnav:

6.5.2005 = 3,8 – 3,9 mm pri oceni 10 socvetij

17.5.2005 = 8 – 10 mm

19.5.2005 = 11 mm (v povprečju)

22.5.2005 = 13 – 15 mm

3.5 Statistična obdelava podatkov

Pridobljene rezultate meritev smo vnesli v tabelo (preglednica) programa Microsoft Excel.

Pri pregledu vpliva redčenja v navedenih obravnavanjih smo uporabili enosmerno analizo

variance (ANOVA). Za statistično značilne razlike med povprečji posameznih obravnavanj

smo uporabili Duncanov test z 5% tveganjem (P=0,05).

V nadaljevanju predstavljamo rezultate pridobljene v zastavljenem poskusu.



21

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

4.1 Število socvetij na drevo

V grafikonu predstavljamo povprečno število socvetij na drevo v posameznem

obravnavanju. Podatki kažejo, da so bila izbrana drevesa, v poskusu dokaj izenačena, lede

na število socvetij.

Povprečno število socvetij na drevo se je gibalo med 108 in 120, med njimi ni statistično

značilnih razlik.

*vrednosti označene z različnimi oznakami (a, b) se med seboj statistično značilno razlikujejo po

Duncanovem testu z 5% tveganjem (P=0,05 ).

Grafikon 3: Povprečno število socvetij na drevo po posameznih obravnavanjih

aa

a aa a

aa a

0

20

40

60

80

100

120

Šte

vil

o s

ocv

etij

na

dre

vo

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno

Etephon 200 + BA 150

NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



22

4.2 Pridelek mase plodov na drevo

Za prikaz uspešnega redčenja smo merili količino pridelka po drevesu v posameznem

obravnavanju. Povprečen pridelek je nihal v razponu od 7,8 kg do 12,7 kg/drevo.

Poskus je pokazal,, da je največji pridelek na drevesih tretiranih s sredstvom Etephon (3) v

količini 12,7 kg, najmanjši pa v kombinaciji (7) Etephon 200 ppm + BA 150 ppm v

količini 7,8 kg /drevo, pri tem razlika ne predstavlja statistične značilnosti.



Grafikon 4: Povprečni pridelek mase plodov po posameznih obravnavanjih

a a

a

a

a

a

a

aa

0

2

4

6

8

10

12

14

Pri

del

ek m

ase

plo

do

v n

a d

rev

o (

kg

)

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



23

4.3 Število plodov na drevo

Upoštevali smo število plodov na drevo >70 mm in <70 mm ter število pigmejskih plodov.

Stehtali smo plodove ločeno po debelinah za pridobitev primerljivih podatkov o uspehu

redčenja. Meritve in tehtanje smo izvedli ob obiranju pridelka 20.10.2005.

Grafikon prikazuje, da je največji vpliv na redčenje imelo obravnavanje (Etephon 200 ppm

+ BA 150 ppm), (BA 150 ppm kasno) in (BA 150 ppm zgodaj) ter se statistično značilno

razlikuje od redčenja s samim etephonom.



Grafikon 5: Povprečno število plodov na drevo po posameznih obravnavanjih

4.4 Število plodov na sto socvetij

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Šte

vilo

plo

do

v n

a d

revo

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



24

Grafikon prikazuje statistično značilna odstopanja od obravnavanja etephon 200 ppm, v

obravnavanjih (BA 150 ppm zg.), sedem (7) (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm), (BA 150

ppm kasno) in (BA 150 ppm zgodaj), kar potrjuje uspešnost teh sredstev za redčenje.



Grafikon 6: Povprečno število plodov na 100 socvetij po posameznih obravnavanjih

4.5 Število pigmejskih plodov na drevo

Število pigmejskih plodov ni bistveno odstopalo od kontrole, razen v obravnavi pri

abab

b

ab

aa

a

aba

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Šte

vil

o p

lod

ov

na

10

0 s

ocv

etij

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



25

škropljenju z BA 150 ppm zgodaj je nekoliko večje, vendar ni statistično značilna razlika

.



Grafikon 7: Povprečno število pigmejskih plodov na drevo po posameznih obravnavanjih

4.6 Povprečna masa plodov

V grafikonu se prikazuje največje odstopanje v obravnavi (BA 150 ppm v formulaciji–

a a

a

a

a

aa

a

a

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Šte

vil

o p

igm

entn

ih p

lod

ov

na

dre

vo

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



26

181 g), sledi obravnava (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm), (BA 150 ppm kasno) in (BA

150 ppm zgodaj).



Grafikon 7: Povprečna masa plodov (g) po posameznih obravnavanjih

4.7 Število plodov večjih od 70 mm

Povprečja se bistveno ne razlikujejo, največje število plodov smo ugotovili v obravnavi

devet (9) (BA 150 ppm zg.). V snovi je opaziti povečanje števila plodov glede na kontrolo

a a aa

aa

a

a

a

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Po

vp

rečn

a t

eža

plo

do

v (

g)

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



27

v vseh obravnavanjih, razen v obravnavi 7 (Etephon 200 ppm + BA 150 ppm).



Grafikon 8: Število plodov večjih od 70 mm po posameznih obravnavanjih

4.8 Število plodov manjših od 70 mm

V povprečju je opaziti večja odstopanja pri posameznih obravnavanjih od ena (1)

(kontrola) in dva (2) (ročno redčenje).

aa

a

a

a

a

a

aa

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Šte

vil

o p

lod

ov

>7

0 m

m

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



28



Grafikon 9: Število plodov manjših od 70 mm po posameznih obravnavanjih

4.9 Masa plodov (kg) na drevo večjih od 70 mm

V posameznih obravnavanjih ni opaziti značilnih statističnih razlik med uporabljenimi

sredstvi, manjše odstopanje je opaziti le pri kombinaciji sredstev Etephon 200 ppm in BA

150 ppm.

bcabc

c

abc

a a ab

abc

a

0

10

20

30

40

50

60

Šte

vil

o p

lod

ov

<7

0 m

m

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



29



Grafikon 10: Masa plodov (kg) na drevo večjih od 70 mm po posameznih obravnavanjih

4.10 Masa plodov (kg) na drevo manjših od 70 mm

Statistična razlika se je pokazala v kontroli, ročnem redčenju ter pri uporabi sredstva

Etephon 200 ppm, v ostalih obravnavanjih se niso pokazale bistvene statistične razlike.

a aa

a

a

a

a

a

a

0

2

4

6

8

10

Ma

sa p

lod

ov

(k

g)

na

dre

vo

>7

0 m

m

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



30



Grafikon 11: Povprečna masa plodov (kg) na drevo manjših od 70 mm v deležih po

posameznih obravnavanjih

a

ab

a

abcabc

bc

abc abc

c

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Ma

sa p

lod

ov

(k

g)

na

dre

vo

<7

0

mm

Obravnavanje

Kontrola

Ročno redčeno

Etephon 200 ppm

NAD 100 ppm

BA 150 ppm zgodaj

BA 150 ppm kasno


NAD 100 + BA 150

BA 150 zg., Gobbi



31

5 SKLEPI

Leta 2005 smo v nasadu jablan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvajali

poskus kemičnega redčenja cvetja in plodičev jablan sorte 'Fuji', cepljene na šibko

vegetativno podlago M9.

S poskusom smo ugotavljali kateri izmed uporabljenih pripravkov in njihovih kombinacij

je najprimernejši in uspešnejši pri redčenju cvetja in plodičev jablan sorte 'Fuji'. Na osnovi

tega podajamo naslednje sklepe.

Izbrana drevesa v poskusu glede na število socvetij so bila dokaj izenačena, število socvetij

na drevo se je gibalo med 108 in 120. Med njimi ni bilo statistično značilnih razlik.

Pridelek v kg na drevo je pokazal le mala odstopanja med različnimi uporabljenimi

sredstvi v obravnavanjih. Najmanjši pridelek je nastal v kombinaciji sredstev Etephon

200+BA 150 in sicer 7,8 kg/drevo, največji pridelek pa v uporabi sredstva Etephon 200 in

sicer 12,7 kg/drevo.

Število plodov debeline večje od 70 mm ni pokazalo značilnih statističnih razlik v

posameznih obravnavanjih. Število se je gibalo med 46 in 29.

Statistična razlika se je pokazala le pri številu plodov manjših od 70 mm, kjer so zelo

odstopala obravnavanja št. 9, 7, 6, 5 v manjšem številu plodov te debeline.

Delež (število) pigmejskih plodov ni bistveno odstopalo od kontrole in ročnega redčenja,

ni statističnih razlik med obravnavanji.

Ugotavljanje povprečne mase plodov ni pokazalo statističnih razlik med drevesi v kontroli,

drevesi z ročnim redčenjem in uporabljenimi sredstvi ter kombinacijami teh sredstev.

Nekaj pozitivne razlike je nastalo v obravnavanju (BA 150 ppm v kombinaciji z Ethrelom–

181 g).



32

V pregledu deleža plodov >70 mm se je pokazala statistično značilna razlika med kontrolo

in uporabljenimi sredstvi v ostalih obravnavanjih. Ta razlika je najbolj opazna v

obravnavanju številka 9 (BA 150 ppm v kombinaciji – 84%).

Poskus je pokazal, da je sorta 'Fuji' zahtevna in težko obvladljiva za izvajanje kemičnega

redčenja.

Sredstva, ki smo jih uporabili za redčenje, so pokazala pozitiven učinek na količino plodov

večjih od 70 mm, kar lahko zadosti potrebam po enakomernem, količinskem in

kakovostnem pridelku. Pokazalo se je, da z dosledno uporabo kemičnih sredstev za

redčenje cvetov in plodov lahko dosežemo, da sicer težko obvladljiva sorta 'Fuji' postane

obvladljivejša.



33

6 VIRI

1. Brence A, Mavsar M. 2015. Kemično redčenje cvetja in plodičev, gnojenje preko

listov, sad. obvestilo. KGZS – Zavod Novo mesto.

2. Bujnost jablan. (elektronski vir) https://www.google.si/search?q=podlaga+m9&

espv=2&biw=1600&bih=839&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&pjf=1&ved

=0ahUKEwjNtern0ZPNAhXLD8AKHdS3DhYQ_AUIBigB#imgrc=JHbNGR6lCs

78BM%3A

3. Choder M, Link H. 1996. Obst-und Weinbau, 123, 613.

4. Črnko J, Gutman Kobal Z, Soršak A. 1995. Redčenje cvetov in plodičev jablan

Krško, TRON d.o.o.: 12-13, 15-16, 42-44.

5. Črnko J. 1994. Poskus redčenja jabolčnih plodičev s kemičnimi sredstvi TKI

PINUS RAČE, 14, 118: 328-337.

6. FITO - info -služba za varstvo rastlin Slovenija. 2011. Redčenje plodičev jablan.

7. Gliha R. 1978. Sorte jabuka u suvremenoj proizvodnji. Zagreb, Radničko

Sveučilište Moša Pijade: 104-105.

8. Gutman Kobal Z. 1997. Dosedanje izkušnje z redčenjem cvetja in plodičev jablan.

Sad: revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, 4, 12-13.

9. Gutman Kobal Z., Soršak A. 1997. Redčenje cvetja in plodičev jablan. Sadjarsko

obvestilo, 4, 5-14.

10. Gvozdenovič D, Davidović M, Hribar J, Mirosavljević N, Hanuš, B. 1995. Od

obiranja sadja do prodaje. Ljubljana, Kmečki glas: 77-78.

11. Hess B, Stadler W, Bertschinger L, Krebs C, Schumacher R. 1996.. 1996.

Alternanz und Fruchtqualität von Boskop bei unterschiedlicher Ausdünnung und

Bodenpflege. Obst-WeinBau, 10, 272, 274.

12. Jazbec M. 1992. Vzroki naravnega trebljenja plodov pri sadnem drevju. SVV-

Novice, 22, 356-358.

13. KGZ MB. 1997. Redčenje cvetja in plodičev jablan. Sadjarsko obvestilo, 4.

14. Korenjak J, Tojnko S. 2010. Nacionalni portal odprte znanosti. Diplomsko delo.



34

15. Maček J, Kač M. 1990. Kemična sredstva za varstvo rastlin. Ljubljana, ČZP-

Kmečki glas.

16. Mercator. Plodovi sorte 'Fuji'. (elektronski vir) https://www.google.si/

search?q=fuji+jabolka&espv=2&biw=1600&bih=839&source=lnms&tbm=isch&sa

=X&ved=0ahUKEwj54IWzzpPNAhXBPhQKHczTBV8Q_AUIBigB#imgrc=XcD

TdtuLJaFxnM%3A (14. marec 2016)

17. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. 2013. Tehnološka navodila za integrirano

pridelavo sadja. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS.

18. Mustar A, Kobal Z. 1994. Redčenje preobilnega rodnega nastavka pri jablanah.

SVV-Novice.

19. Plodovi sorte 'Fuji' (Malo novejše sorte jablan. (elektronski vir)

https://www.google.si/search?q=fuji+jabolka&espv=2&biw=1600&bih=839&sour

ce=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjk2ZOE0JPNAhXFXRQKHUoHCtgQ

_AUIBigB#imgrc=fd17hpsLdoDq0M%3A (14. marec 2016)

20. Stopar M, Simončič A. 2009. Tehnika škropljenja sredstev za redčenje plodičev

jablane. Zbornik referatov 1. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno

udeležbo, Krško, 24.-26. marec 2004. Ljubljana, Strokovno sadjarsko društvo

Slovenije: 24-26.

21. Stopar M. 1994. Redčenje plodičev jablan. Sad: revija za sadjarstvo, vinogradništvo

in vinarstvo,

22. Stopar M. 1998. V Evropi se preučujejo nova sredstva za redčenje plodičev jablane.

9, 5: 6-11.

23. Stopar M. 1999. Delovanje NAA in BA na redčenje plodičev jablane sorte 'Zlati

Delišes'. Sad: revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, 10, 7/8: 13-16.

24. Stopar M. 1999. Naravno odpadanje plodičev jablane. Sad: revija za sadjarstvo,

vinogradništvo in vinarstvo, 10, 4: 21-23.

25. Stopar M. 1999. Sredstva za kemično redčenje plodičev jablane. Sad: revija za

sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, 5, 1: 2-5.

26. Stopar M. 1999. Učinek delovanja Etefona in Benziladenina na redčenje plodičev

jablane sorte »Gala«. Sad: revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, 10,

9:13-16.

https://www.google.si/search?q=fuji+jabolka&espv=2&biw=1600&bih=839&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjk2ZOE0JPNAhXFXRQKHUoHCtgQ_AUIBigB%23imgrc=fd17hpsLdoDq0M%3A





35

27. Stopar M., Štampar F., Tojnko S. 1997. Sad: revija za sadjarstvo, vinogradništvo in

vinarstvo, 1: 18-20.

28. Tojnko S. 1990. Slovenska integrirana pridelava sadja 2. Maribor, GIZ, Sadjarstvo

Slovenije.

29. Tojnko S. 1999. Slovenska integrirana pridelava sadja 2. Maribor, GIZ, Sadjarstvo

Slovenije.

7 ZAHVALA

Za strokovno in organizacijsko pomoč pri pripravi diplomskega dela se zahvaljujem

mentorju, izr. prof. dr. Stanislavu Tojnku, izr. prof. dr. Tatjani Unuk ter mag. Benjaminu

Schlaueru in dr. Mateju Stoparju.

Posebej se zahvaljujem svoji družini in prijateljem za spodbudo in potrpljenje v času

mojega študija in priprave diplomskega dela.

Documents

REDENJE CVETJA IN PLODIEV PRI JABLANIKljune bese de: jablana / Fuji / kemino redenje OP: IX, 35 s., 12 graf., 3 sl., 29 ref. Thining of flowers and fruitlets in apple trees (Malus