Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
.TO--™,«™.,^. muuniMj.iiinijmmm.1« «^«»™,,- ^emg»đHBB ^ m ^ B UHLUHIia, IIIIIHIlll'IP sv—'- - u _ _ — _ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ •
H B HVfl HMB H H HJHHJ H H ^ E H ^ H h h h h ^EHHHH^. H h h H ^ f n HH iBHHSte>»>.
JB |B III III H H H^hB mm H l j M mL H—, H ' ^ | | H ifiMBiiniiiiiii1 Hump1 |pywi^Wi mSBUSStmm mtBm WsM M i p H F H H H B l ^ HHHHI BHHH HHBB H H H H H h H K H H l H j V H J H ^
G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A NOVO M E S T O
L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okrajni odbor S Z D L Novo mesto _ Izhaja vsak U R E J U J E uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -četr tek - Posamezna številka 20 din - L E T N A NAROČNINA 900 din, polletna Štev. 22 (584) Leto XII . N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz 450 din, četr t le tna 225 d in ; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — T E L E F O N uredniš tva in štiri amer i ške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici NOVO MESTO 1. JUNIJA 1961 uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne v račamo — T I S K A
v Novem mestu, številka 606-11/3-24 ' * Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani
Komunisti - pobudniki napredka v novem gospodarskem sistemu
Letošnji dan mladosti je bil resničen praznik cvetja, veselja in neskaljene otroške radosti. Povsol po okraju smo pred in po 25. maju bili priče številnih uspelih prireditev, na katerih je mladi rod proslavljal svoj veliki dan in se spominjal dragega predsednika republike. — Na sl ik i : cicibani korakajo čez novomeški Glavni trg, ki je doživel v jutru 25. maja povorko, kot je menda še ni bilo: mladina je pokazala, kako se uči, zabava in veseli. V Metliki so 24. maja priredili slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, medtem ko so učenci metliške šole odšli v četrtek v Zakanje, kjer so se pomerili z mladino iz Ribnika in Zakanja. V Drašičih — in še marsikje drugje — so kuri l i kresove, pionirji pa so priredili tudi veliko izletov — V Brežicah so proslavili dan mladosti v nedeljo, 28. maja. Komandant garnizije J L A je sprejel otroke partizanskih borcev, v veliki povorki, ki se je razvila od stadiona do gradu, pa so sodelovali cicibani, pionirji in mladinci iz Brežic, Dobovc, Ccrkclj, Artič, Pisec in iz drugih krajev. — Veliko slavje je bilo v nedeljo tudi v Črnomlju: povsod je kipela zdrava, vesela mladost in slavila svoj veliki p razn ik . . .
Na petkovi občinski konferenci Z K v Novem mestu, k i so j i prisostvovali poleg vabljenih delegatov še član C K Z K S Franček Mirtič, sekretar O K Z K v Novem mestu Franc Pirkovič in sekretar garni-zonskega komiteja podpolkovnik Mil ivoj Bulatović, je sekretar občinskega komiteja Z K v Novem mestu Miro Thoržev-ski obrazložil poročilo o dejavnosti komunistov med dvema konferencama, pri čemer je zlasti nag'asil, da poraja novi gospodarski sistem boljše socialistične odnose, k i j ih morajo komunisti nenehno krepiti i n najti v njih nove delovne metode in neizčrpno vsebino dejavnosti.
O sodobnih odnosih v pod-jetj'h, tovarnah in tudi drugod so komunisti že razpravljali , dasiravno se je njihova dejavnost ustavljala le ob teoretičnih zaključkih. Vse premalo je bilo konkretnih reši tev i n poglabljanja v š tudi j decen-tral i ziranega samoupravlj an j a. Nič n ' čudno, če je marsikje prišlo (zlasti v vodstvih decentraliziranih enot) do birokra
tizma dveh al i treh, k i so po svoje kro j i l i pot nadaljnjega proizvodnega razvoja in odnosov. Prav tam pa bi morali komunisti odločno poseči, a če so, so le bolj previdno, ker niso imeli vedno dobre opore bodisi v kolektivu, bodisi da j ih je bilo premalo. Pojasnjujemo, da to ni bilo povsod, saj se je marsikje zgodilo, da so imeli pobudo prav komunisti, k i so znali najti novo delovno vsebino in s š tudi jem novih delovnih odnosov tudi torišče nekompromisnega dela. S tem v zvezi naj omenimo še vod i l no vlogo komunistov pri tolmačenju pravi lnikov o st imu-lativnejši deli tvi dohodkov in gospodarskih pravil sploh. Razprave v podjetjih o decentralizaciji , k i še vedno n i dosledno i n povsod izpeljana, nakazujejo vedno nove smeri i n načine, češ al i je bolje najprej izdelati pravilnike in šele nato decentralizirati a l i pa izdelati pravilnike po decentraliziranem samoupravljanju. K o m u nisti naj b i predvsem pazili na to, da b i podjetja razvila nove družbene odnose res s
Novi člani izdajateljskega sveta
Dolenjskega lista Pretekli četrtek je predsed
stvo okrajnega odbora S Z D L imenovalo nove člane izdajateljskega sveta našega lista, ker je dosedanjemu svetu potekel mandat. Za predsednico sveta je bila imenovana prof. Ema Muser, člani pa so: Milan Baškovič, (tajnik OLO), inž. Davorin Gros (tovarna »Krka«, Novo mesto), inž. Jože Legan (OK ZKS), Franc Molan (obč. komite ZKS, Sevnica) Maks Pogačar (tovarna papirja, V i -dem-Krško), Miran Simič (No r
voteks, Novo mesto), prof. Tone Trdan (Novo mesto), Janez Vit-kovič (Črnomelj), Viktor Zupančič (predsednik OO SZDL) in Tone Gošnik, glavni urednik lista.
V novih družbenih odnosih je vsebina novega gospodarskega sistema — Zgolj gospodarska moč podjetja pomeni zelo malo, če v kolektivu n! zdravih notranjih odnosov — Strokovnjaka »komandanta« mora zamenjati strokovnjak svetovalec, prežet z duhom socialistične zavesti - Zapiski z občinske konference ZKS v Vidmu-Krškcm
Vsebino poročila, k i ga je v začetku konference prebral sekretar občinskega komiteja M i lan Ravbar, bomo strnili v nekaj kratkih ugotovitev. Preteklo leto je bilo polno kongresov, posvetovanj in plenumov, k i so nudili obilo smernic za nov gospodarski razvoj in razvoj družbenih odnosov. V videmsko-krški občini so zabeležili vrsto uspehov, konferenca pa naj se loti predvsem kritične ocene tega obdobja. Komunisti so se prepočasi prilagajali novim delovnim pogojem. Majhni proble
mi so pri tem tleli in preraščali v velike. Vse, kar je v skladu s predpisi, ni nujno tudi politično in moralno. Podjetja ne smemo ocenjevati zgolj z mer i l i za gospodarsko moč kot do zdaj. Visoka proizvodnost oble-di, če vladajo v kolektivu nezdravi notranji odnosi. Vsebina novega sistema delitve dohodkov ni v instrumentih, pač pa v kvalitativnem razvoju odnosov v naši družbi. Komandant-stvo je že preživela oblika, komunisti bodo lahko razvoj usmerjali samo, če bodo poznali vsebino novega sistema in vanjo verovali. To bomo dosegli z globljim, širšim ideološko-po-litičnim ter družbeno-ekonom-skim izobraževanjem.
V preteklem letu je bilo opaziti živahno študijsko dejavnost osnovnih organizacij Z K pri razpravah o zunanjepolitičnih dogodkih, vse premalo pa je b i lo ideološkega poglabljanja v novi družbeni sistem in odnose. Primeri dušenja decentralizacije delavskega samoupravljanja, izsiljevanje sklepov na sejah DS, nezrelost pri delitvi osebnih dohodkov, zapiranje strokovnjakov v ozko področje strokovnega dela brez politične vsebine in podobno so pojavi, k i zahtevajo odločne ukrepe in družbeno kritiko. Akt iv i komunistov, k i bi na občasnih pogovorih in posvetovanjih zdru-
Razstava o vstaji v Posavju V soboto, 27. maja, so v Domu
J L A v Brežicah odprli razstavo »Vstaja v Posavju 1941«. P r i otvoritvi se je zbralo kakih 500 ljudi, med njimi mnogi gostje iz Novega mesta in Vidma-Krške-ga Razstava bo odprta do 11. junija in si jo bo lahko ogledala vsa mladina Spod. Posavja ter Krškega polja. Namen razstave in njeno vsebino je v slovesnem nagovoru obrazložil kustos Posavskega muzeja S. Skaler, k i je podrobneje opisal dogodke v Posavju leta 1941. Čeprav je razstava časovno omejena na majhen del naše domovine, vendarle nazorno kaže usodno povezanost dogodkov v prvem letu revolucije, plemenite like
prvoborcev in prvih skojevcev od Brestanice do Dobove. Seveda pa pokaže razstava obiskovalcu tudi delo generacije pred njimi, k i j ih je vodila in vzgajala. Razstavo kaže obiskati in si ogledati njeno bogato, poučno gradivo.
V R E M E OD 1. DO 11. J U N I J A 1961
Prehodno izboljšanje oziroma lepo vreme pr ičakujemo okrog 1., 7. in 11. junija. — V ostalem nestalno vreme s pogostimi padavinami i n nevihtami. V . M .
žili širši krog kornunstov, bi lahko ob takšnih pojavih posredovali izmenjavo mišljenj in izkušenj med komunisti in bi mnogo pripomogli k iskanju novih poti. Osnovne organizacije Zveze komunistov v podjetjih se bodo morale revolucionarne-je poglabljati v ustvarjanje novih socialističnih odnosov v kolektivih, terenske organizacije pa iskati tesnejše stike z živo problematiko v mestih in naseljih ter s problemi komunalnega sistema. Vaške organizacije naj se naslonijo na komuniste v kmetijskih zadrugah, saj so le-te nosilec razvoja in novih odnosov na vasi.
Razprava po poročilu je bila v začetku vse preveč načelna, šele pozneje so se delegati odločneje lotil i stvarnih primerov. Kritično so obdelali nezdrave pojave v Konfekciji papirja, v »Savi« in v Kovinarski zadrugi. Izkušnje z ekonomskimi enotami in obratnimi DS v Tovarni papirja povedo, da bo delavec-upravljavec zaman čakal na pristojnost, če mu j ih bodo del i l i uradniki iz pisarn. Sposoben je ustvarjati, torej naj sam na-šteje dolžnosti, k i j ih želi prevzeti. V Rudniku Senovo in v Termoelektrarni Brestanica se ekonomske enote in obratni DS prepočasi razvijajo. Cemu kolebati in se bati ter čakati nove predpise? Z ustvarjalno prakso
lahko brez tega dohitevamo razvoj!
Delegati so ob koncu konference izvolili nov 27- članski občinski komite ter 5-čiansko revizijsko komisijo, vsebino poročil in večurne razprave pa so strnili v štiri zaključke:
komunisti se bodo morali resno lotiti vsklajevanja in razvijanja novih kvalitetnejših odnosov v kolektivih. To nalogo bodo uresničili z novimi metodami in sistemi dela v osnovnih organizacijah Zveze ter občinskega komiteja, posebej bodo skušali bolj kot doslej pritegniti v politično življenje strokovnjake, ker so preveč odmaknjeni, živahnejša ideološko in druž-beno-ekonomska vzgoja komunistov pa je najboljši porok, da bodo nove naloge uresničene.
čistimi računi . Poročilo za konferenco zelo konkretno navaja, v koliko so posamezni kolektivi v decentralizaciji samoupravljanja že uspeli in v koliko o tem samo še ugibajo in razpravljajo.
Ce smo rokl i , da so komunisti reševali le bolj teoret ična vprašanja , drži to v nemajhni meri tudi za kmetijsko področje, še posebej za družbeni sektor. Gre za vprašan je socializacije vasi. in daje komunistom, zlasti-aktivom komunistov, odgovorno nalogo razviti socialistične odnose in decentralizirati samoupravljanje tudi na kmetijskih posestvih in zadrugah. V prihodnje bo to stvar predvsem aktivov, uspehi in neuspehi pa bodo rezultat njihove dejavnosti.
Novi družbeni odnosi nalagajo komunistom precejšnjo odgovornost pri delu v organih komune. V ta namen se bodo morale združiti dejavnosti terenskih, vaških in tovarniških organizacij Z K . k i bodo komunistom, k i že delajo v organih komune, pomagale reševati skupne probleme komune in gospodarskih organizaci j . Osnovna organizacija v podjetju mora zato prva pretrgati obroč zaprtosti.
Točna je bila ugotovitev na konferenci, da je treba spremeniti pojmovanje in gledanje na komuno le kot na občinski (oz. celo samo finančni!) organ oblasti. Zadnje leto niso b i l i redki primeri, da tudi mnogi komunisti niso zaupali komuni zavoljo zapostavljanja dela i n vloge družbenih organov; vol ivc i o mars ičem niso bi l i obveščeni, slabo se je gospodarilo (nihče pr i tem ne zanika velikega gospodarskega napredka komune in mnogih podjetij v njej kot celote!), proračunski dolgovi so naraščali iz leta v leto, zaradi b i rokratskih odnosov znotraj ObLo pa je ponovno prihajalo do tega, da ljudje niso bi l i o dogodkih pošteno obveščeni. Zdaj se vse to že popravlja, prav tu pa čakajo komuniste še velike naloge.
Ce še enkrat pregledamo področje dejavnosti komunistov, moramo poudariti, da je Z K že našla odgovarjajoče de
lovno območje in skoraj n i več problema, k i bi komunistom ostal neznanka. Zlasti v negospodarskih dejavnostih, torej v razvoju družbenih služb in šolstva, ki prehaja na novo finansiranje in upravljanje, bodo seveda še srečavali ovire. Z K kot subjektivna politična sila pa naj v prihodnje ne rešuje problemov si prakticističnega stališča, pač , pa naj vsklajuje mnenja in razprave javnosti in j ih pol i t ično prikroji svoji dejavnosti. S tem v zvezi se bo povečala vloga organizacije, k i bo hkrati postala osnovno merilo ugleda komunistov.
Iz razprave delegatov, ki so ocenjevali preteklo delo komunistov, je bilo razvidno, da so še marsikje praznine v njihovi dejavnosti, za katere pa ne moremo trditi , da so povsem nove. Komunisti terenskih organizacij so n a m r e č ugotavljali, da je bilo premalo stikov med komunisti v podjetjih s člani drugih organizacij. A k t i v i Z K so se premalokrat sestajali, če pa so &:e, je bi! sestanek često-krat le formalna nujnost, ne pa namenjen razčlenjevanju problemov. Tudi izobraževanje je bilo sem pa tja skrajno pomanjkljivo.
»Sodobna vloga komunistov mora biti vodilo v utrjevanju novega gospodarskega sistema,« je v razpravi naglasil član C K Z K S tovariš Franček Mirtič, -vendar s to razliko, da komunisti ne bi smeli več nastopati v imenu svoje organizacije, ki je pobudnica in voditeljica novega in naprednega, pač pa vedno in povsod le kot komunisti. Tudi nove člane naj b i več ne vključevali v organizacijo na osnovi zastarelih principov, češ da je komunist lahko vsakdo, ki se nam -zd i dober« in plačuje v redu članar ino; osnovni kriterij v prihodnje naj bo zadovolj iva ideološka izobrazba, k i jo je sicer treba neprestano izpopolnjevati. Samo z aktivnim delom, vsestransko zainteresiranostjo in neprestanim izobraževanjem bomo vzgoji l i komunista, ki bo znal nastopati kot komunist, zlasti še na prehodu iz enega gospodarskega sistema v drugega.«
Senovski mlađi šahisti prvaki Slovenije O tekmovanju n a j b o l j š i h pionir
skih ekip na okrajnem š a h o v s k e m prvenstvu v Novem mestu smo ž e p o r o č a l i . Takrat so se posebno dobro odrezale ekipe osnovnih šo l iz Spodnjega Posavja, kjer posveč a j o š a h u precej v e č pozornosti kot v drugih krajih okraja. Ekipe s Senovega, iz B r e ž i c in P o d b o č j a pa niso ostale le pri naslovih okrajnih prvakov. — Tudi na r e p u b l i š k e m prvenstvu, k i je bilo pred kratkim v p o č a s t i t e v dneva mladosti v Ljubljani , so posegle po n a j v i š j i h mestih.
Trgovina - enakovreden partner Pred kratkim je bila letna skupščina okrajne trgovinske
zbornice, na kateri so precej razpravljali o uresničevanju smernic iz programa nadaljnjega razvoja našega okraja. S tem v zvezi smo zaprosili predsednika zbornice tov. Mirka Lenarta, da je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj s tega področja. Čeprav problematika trgovine in njenega razvoja kot vloga zbornice in njenih organov v okraju s tem nikakor ni v celoti obdelana, menimo vendarle, da odgovori tovariša Lenarta obširneje tolmačijo nekatera najvažnejša vprašanja, ki so zdaj pred trgovinskimi delavci v našem okraju.
1. Tovariš predsednik, kaj štejete med najvažnejše probleme trgovine v našem okraju in kakšna stališča je zavzela do teh problemov skupščina, ki je bila aprila v Cateških •*>pplinah?
2. Pogosto slišimo kritične opombe, da trgovina kot gospodarska panoga zaostaja za drugimi področji v okraju, ki hitreje in uspešneje napredujejo. Prosimo, povejte nam Vaše osebno mnenje o tem problemu in kakšni so vzroki, da na tem področju nismo zadovoljni z našimi trgovinami?
Skupščina Zbornice v aprilu letos je bila toliko bolj pomembna, ker se je vršila v času, ko tmo pričeli izvajati smernice bodočega gospodarskega razvoja in petletnega družbenega plana 1961—1965. Poudariti moram, da to predstavniki podjetij pozitivno ocenili vlogo in smer razvoja trgovine, k i je predvidena s tem planom. Kritično pa so tudi analizirali sedanje stanje- in probleme trgovine ter v luči njenih družbenih nalog predlagali koristne sklepe. Predviden porast proizvodnje in osebne pDttfošnje za skoraj 40 odst. v
nadaljnjih petih letih zahteva, da ustrezno temu povečamo tudi zmogljivosti trgovine. Zaradi tega je bilo na skupščini Zbornice o teh vprašanjih največ razprave. Ze dejstvo, da je trgovina z novimi instrumenti uvrščena kot enakovreden partner ostalih gospodarskih panog, dovolj poudarja njeno družbeno vlogo v razvitem gospodarstvu. Zato menim, da so sedaj v principu podani osnovni temelji, da v bodoče preprečimo zaostajanje trgovine za razvojem ostal ih gospoda rsk&i pMMg.
Trgovina je tista kritična točka, kjer se ne kažejo samo njene slabosti in uspehi, marveč se preko nje odražajo tudi vse pomanjkljivosti in uspehi proizvodnje kakor tudi druge gospodarsko družbene razmere. Upravičena je kritika, da trgovina zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva in da v nekaterih primerih celo zavira hitrejši napredek. Ne želim zagovarjati nekaterih slabosti! trgovine, za katere se Zbornica trudi, da bi j ih čimprej odpravili, toda napačno bi bilo, če bi samo v subjektivnih slabostih trgovine iskal i vzroke za trenutno stanje trgovske mreže. Trgovina glede ustvarjanja lastnih sredstev in akumulativnosti do sedaj ni b i la enakovredna ostalim panogam gospodarstva. Zato tudi ni bila interesantna, da bi investitorji izven trgovskih podjetij vlagali pomembnejša sredstva za povAftaoJ« B £ M M zmegtti**-
sti. Delitev dohodka znotraj trgovinskih podjetij pa tudj ni dovoljevala potrebne akumulacije za njihovo organsko rast, čeprav se v obliki občinskega prometnega davka — drugih obveznosti akumulirajo preko trgovine znatna sredstva. Zaradi takih odnosov se kapacitete in funkcionalnost trgovine niso večale skladno s porastom proizvodnje in potrošnje. Trgovina na drobno (brez prodajaln KZ) , k i opravi letno nad 9 milijard prometa, je imela ob koncu lanskega leta komaj nekaj nad 200 milijonov lastnih osnovnih sredstev. To pomeni, da je trgovina skoraj 80-odstotno odvisna od najemniških odnosov. Najemodajalci v večini primerov ne vlagajo ekonomskih najemnin nazaj za izboljšanje in modernizacijo trgovskih lokalov.. Taki odnosi pa tudi negativno vpl i vajo na zainteresiranost kolek-
N a j v e č j i uspeh — doslej n a j v e č j i v zgodovini pionirskega in mladinskega š a h a v n a š e m okraju -so dosegli mladi š a h i s t i lz osnovne š o l e , Senovo, k i so v kategoriji m l a j š i h mladincev p r e p r i č l j i v o osvojili p r v o mesto z 22,5 t o č k e . Drugo mesto so osvojili mladinci lz Primskovega, tretje pa mladinci iz Medvod.
Pravzaprav pa ta uspeh ni tako veliko p r e s e n e č e n j e , posebno ne za tiste, k i poznajo sestav senov-ske ekipe. Mladi š a h i s t i s Senovega so že l i uspehe ž e kot pionirji, saj so biii dve leti okrajni prvaki v kategoriji s t a r e j š i h pionirjev. V ekipi igra n a j m l a j š i drugokategor-nik v okraju — 15-letni Kobert Ce-glar, dalje Kmetec in š e trije zelo nadarjeni š a h i s t i .
Zelo lep uspeh so dosegli v L j u bljani tudi pionirji iz B r e ž i c , k i so v kategoriji s t a r e j š i h pionirjev osvojili č a s t n o drugo mesto za zmagovalcem — ekipo Osnovne š o le » M i r a n J a r c « iz Ljubljane. T u di mlade š a h l s t k e iz P o d b o č j a pri
sticij v tuje lokalo. Zato sem mnenja, da je potrebno dokončno izvesti nacionalizacijo lokalov tam, kjer še ni zaključena, in omogočiti trgovinskim podjetjem vsaj posredno upravljanje z vsemj osnovnimi sredstvi.
Da bi usposobili trgovska podjetja za neposreden nakup blaga v proizvodnji in da bi ustvarili pogoje za specializacijo trgovine, smo v zadnjih dveh letih preusmerili vso grosistično dejavnost v en gros-detajl in reorganizirali manjša podjetja v večja. Tako imamo sedaj v okraju 30 trgovinskih podjetij in 28 prodajaln industrijskih, obrtnih in založniških podjetij. Na novo osnovana trgovska podjetja ustrezajo po obsegu poslovanja bodočemu razvoju in nalogam trgovine. Toda v pogledu notranje organizacije, f i nančne ter komercialne sposobnosti in specializacije trgovine
"ta podjetja še niso povsod uspela. To vprašanje se toliko bolj izraža sedaj, ko se že delno čutijo posledice novih instrumentov in ima proizvodnja mnogo več smisla za neposredni poslovni stik s trgovinskimi podjetji na drobno. Poleg perečih problemov glede števila primernih lokalov in modernizacije, k i izvirajo iz premajhnih investicij T trgovino, menim, da
Kostanjevici so presenetile. V kategoriji s t a r e j š i h pionirk so zasedle tretje mesto za prvakom mariborskega (Pesnica) in ljubljanskega okraja (Osn. š o l a -V i to K r a i g h e r « , B e ž i g r a d ) .
Kot r e p u b l i š k i prvaki so Senov-č a n i prejeli prehodni pokal, razen tega pa š e v e č lepih k n j i ž n i h nagrad. Nagrajene so bile tudi ostale b o l j š e ekipe, med nj imi tudi mladi B r e ž i č a n i in š a h i s t k e iz Podb o č j a .
Vsem, k i so tako u s p e š n o zastopali n a š okraj č e s t i t a m o , obenem pa ž e l i m o , da bi jih ti uspehi vzpodbudili k š e temeljitejsemu in v z t r a j n e j š e m u delu, ker se v š a h u le tako dosegajo p o m e m b n e j š i uspehi. Pripravljajo naj se na okrajno mladinsko prvenstvo in na prvenstvo L RS, ki bosta takoj po koncu š o l s k e g a leta. Letos imajo mladinci iz n a š e g a okraja (Ceglar, Cizelj) tudi v tekmovanju posameznikov za prvenstvo L R S precej upanja, da se uvrstijo med n a j b o l j š e . Fr . Mikec
Novomeški taborniki v letošnjem sprevodu ob dnevu mladosti Najboljša pionirska ekipa na republiškem prvenstva Je bita
• Seoovesa
Od številk k človeku Kako skrbe v šentjerneiskem otratu IEV ljubljanske centrale za napredek kolektiva
Po načr t ih , k i predvidevajo porast proizvodnje, izstopa med drugimi gospodarskimi enotami v Šent jerneju še nrav posebno obrat I E V ljubljanske centrale. Od lanskih 200 milijonov brutoprodukta se bo letos ta številka povečala na 450 milijonov, pri tem pa bo prirastek delovne sile večji samo za 30 odstotkov. Skok v proizvodnji gre predvsem na račun boljših tehnoloških postopkov. Proizvodnja dveh novih izdelkov (dva tipa istega proizvoda) sicer povzroča ma-
. te.-ialne težave, vendar jih delovni kolektiv rešuje z razumevanjem. Nadaljnji razvoj podjetja predvideva več rekon-strukcijskih del, za kar so določil: 173 milijonov dinarjev, težnja po povečani proizvodnji pa avtomatizacijo. V prihodnjih treh letih bodo nekaj tega uresničil i , in sicer pri izdelovanju miniaturnih uporov.
Hkra t i z novim proizvodnim procesom se v podjetju razvija plačni sistem na osnovi ekonomskih enot. Nagrajevanje po jitorilnosti v ekonomskih enotah bo nedvomno precej v p l i valo, da, bodo člani delovnega kolektiva za delo res pravilno plačani , hkrati bo to izpodbu-da za medsebojno tekmovanje pri doseganju norm. Vse to se bo bržčas kazalo tudi v kolekt ivnem uspehu, ko bo šlo za to, a l i je plan dosežen in presežen al i pa je njegova k r i v u lja niže in zakaj je niže.
Težnja po povečani proizvodnji je narekovala tudi povečano skrb za človeka — proizvajalca. P r i tem največkrat mislimo na stanovanja in prostore na delovnem mestu, pa tudi na to, kaj podjetje razen
tega delavcu še nudi. 2e lam so nekako zmanjšali stanovanjski problem, vendar je b i l novi 6-stanovanjski blok zgrajen le za najnujnejše potrebe in uvod v postopno reševanje po-pomanjkanja domov. Tudi gradnja nadaljnjih 12 stanovanj ne bo kr i la vseh potreb. Splošna želja sindikata in organov delavskega samoupravljanja je, da bi podjetje zgradilo nekakšen družbeni center, k i bi obsegal obrat družbene prehrane, otroški vrtec (za okrog 90 otrok), pralnico, kopalnico, klubske prostore itd. Seveda ni namen te gradnje, da bi bilo vse to samo za delavce in kolektiv I E V sploh, pač pa bi morale pri tem pomagati še ostale organizacije na šent jernejskem področju in nuditi pr i gradnji, kar pač morejo. Predvidevajo, da bi bilo to mogoče napraviti v dveh letih. — Za gradnjo bi morali zbrati okrog 14 milijonov sredstev. Centralni delavski svet I E V je odobril, da prispeva podjetje 1,5 milijona, delovni kolektiv 1 milijon (od plač) itd. Nekaj sredstev (okrog 300 t i
soč) bodo nabrali z nabiralno akcijo, za 600 tisočakov pa bodo opravili različnih del. Načrte za družbeni center že izdelujejo, treba pa bo precej volje in naporov, da bodo res pričeli graditi.
V I E V v Šentjerneju je zaposlenih več žena, zato je nujno rešiti tudi problem vrtcev, Ce doslej proizvajalke niso imele higienske sobe, so bile vzrok objektivne težave — porast proizvodnje — vendar bo podjetje uredilo tudi to. Imajo pa že prhe, garderobo itd..
Delovni kolektiv je precej velik. Proizvodnja narašča in skrb za človeka bo slej ko prej dokončno nadomestila ostale. Medtem ko se proizvajalci seznanjajo z novim načinom proizvodnje, ne more mimo njih splošno d ružbeno življenje. Izobraževalni center je že organiziral predavanja, na katerih so se delavci seznanjali z načinom upravljanja v podjetju, delitvijo dohodka itd. Namen predavanj pa je še ta, da b i nudi l i proizvajalcem kar največ možnosti za izobraževanje v njihovi stroki. I. Z .
H I e« za izvoz Pred n b v o r h e š k i m o k r o ž n i m so
d i š č e m sta bili konec aprila ln maja razpravi proti dvema skupinama ljudi, ki sta organizirali odhod preko d r ž a v n e meje. Organizatorji pobegov so skoro vsi doma lz okolice Vinice. Usluge so mastno z a r a č u n a l i , pobeg č e z mejo pa se Je p o s r e č i l le nekaterim.
20. aprila sta bila obsojena vsak na osem mesecev zapora brata Josip ln Ivan G o r š e , prvi doma lz Goleka, drugi lz Hrasta pri V i n i ci. Razen tega sta bila obsojena š s na odvzem »zas lužka« . Josip
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI P R E G L E D
Ta mesec bodo občinski odbori SZDL organizirali posvetovanja o temi »Naša komuna v novem gospodarskem sistemu«. Čeprav ni mogoče dajati receptov, na kaj morajo dati težišče v posameznih občinah, glede na to, da so problemi zelo različni, je vendarle treba opozoriti na nekatere reči, ki jih posvetovanja nikakor ne smejo prezreti. Tako bi morala analiza za tako posvetovanje podrobno osvetliti probleme, ki so bi l i v ospredju že na dosedanjih posvetovanjih; aH so nanje pravilno reagirali, kaj v teh razpravah ni bilo razčiščeno in mora dati jasen odgovor šele razprava na razširjeni seji občinskega odbora SZDL. Posebej bi bilo treba razčleniti probleme, k i se porajajo v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah, a presegajo njihov okvir ln j ih mora pomagati reševati komuna kot oelota. Pr i tem je treba paziti, da ne bi razumeli komune v ožjem smislu — kot ljudski odbor, ker je komuna v resnici širši pojem in predstavlja ves samoupravni mehanizem na območju občine.
Posvetovanje bi bilo treba obogatiti s posebno analizo, ki bi pokazala, kako komuna učinkuje na uravnavanje gospodarskega in ostalega družbenega življenja s posebnimi pooblastili, ki j ih ima; na primer s predpisovanjem davka na promet pro-
»Maša komuna v novem gospodarskem sistemu«
izvodov v maloprodaji, t pavšalnim obdavčenjem manjših podjetij in obratov, z možnostjo, da se v določenih primerih odreče delu dohodka, ki j i sicer po predpisih pripada, itd.
Poseben poudarek bi bilo treba dati načinu, kako v podjetjih ocenjujejo pozitivne značilnosti novega gospodarskega sistema, ker je od tega tudi odvisno, kako ga izvajajo. Obračunati je treba s primeri tehnokratskega, statičnega pojasnjevanja novcg.i gospodarskega sistema, samo s stališča, koliko so podjetja imela sredstev po starih inštrumentih in koliko jim vržejo novi. Omeniti pa je treba tudi gospodarske organizacije, k i ne iščejo rešitev za premagovanje težav pri činiteljih »zunaj«, marveč skušajo reševati probleme z lastnimi silami, v okviru danih možnosti, z boljšim gospodarjenjem, z izrabljanjem notranjih rezerv itd. Poudariti je treba potrebo, da kolektivi vidijo dinamičnost novega gospodarskega sistema, k i jim bo omogočil, da bodo z boljšim gospodarjenjem dosegali večje rezultate. Novega sistema ne bi smeli vrednotiti zgolj po tem, ali daje več sredstev ali manj, marveč predvsem po tem, da odstranjuje številne administrativne ovire, ki doslej niso dovolj sproščale pobud in omogočale zares samostojnega gospodarjenja. Po prejšnjih predpisih sta na primer obstajala ločesa sklada obratnih in osnovnih sredstev, s strogo omejitvijo, ki nI dopuščala prelivanja sredstev. Zdaj je gospodarska organizacija glede tega popolnoma samostojna in lahko uporabi sredstva po lastni presoji za osnovne ali obratne sklade, kar se j i pač zdi gospodarneje. — Prav je, če kolektiv mobiliziramo pri delitvi osebnega dohodka, toda ni pravilno, če mislimo, da so koristi kolektiva šele pri delitvi. Za dobrega gospodarja je pomembna tudi delitev na osebne dohodke in sklade. Kolektivi morajo videti svoje prave koristi tudi v gospodarjenju z osnovnimi in obratnimi sredstvi, od katerega Je v veliki meri odvisno, ali se bo podjetje moralo spoprijemati z večjimi ali manjšimi težavami, ali bodo osebni dohodki večji ali manjši in podobno.
Tehtno je treba proučiti probleme medsebojnega kreditiranja, ki je ponekod precej brezglavo, ne da bi se podjetja zavedala, kam to vodi. N i mogoče zahtevati hkrati decentralizacijo sredstev, to je tako delitev, ki pušča več sredstev podjetjem in komuni, in pritiskati navzgor, češ naj federacija rešuje problem obratnih sredstev. Treba je vedeti, kot je ugotovil III. plenum C K Z K S , da je usoda podjetja v rokah kolektiva in komune.
Zavedati se je treba, da delitev dohodka po delu ni aktualna samo v gospodarstvu, marveč čedalje bolj^ tudi v šolstvu, kulturi, zdravstvu in na drugih toriščih družbenega življenja. Zatorej bi posvetovanje moralo ugotoviti, kako Izvajajo v življenju zakon o finansiranju šolstva, kako je z delitvijo 5-odstotnega dodatnega plačilnega sklada, ali skušajo ta, sicer pičla sredstva uporabiti kot zametek nagrajevanja po delu ali pa j ih nameravajo razdeliti kar linearno. Osvetliti bi bilo treba tudi primere, ko se na posameznih šolah, razpravljajoč o merilih za ugotavljanje uspehov, vdajajo primitivizmu ln nameravajo ocenjevati uspehe po redih s točkovanjem in podobno.
Posvetovanje ne bi smelo tuđi mimo vprašanj glede nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja, ustanavljanja ekonomskih enot itd. Pri razjasn.ievanju vseh teh in še mnojrih druirih problemov pa ne sme prezreti vloge Socialistične zveze. Posvetovanje mora jasno ugotoviti, kako je na posamezne pojave in probleme reagirala Socialistična zveza. aH je bila dovoli ofenzivna, ali nI morda prepozno reagirala, ali je bilo to reagiranje politično ali pa operativno — na škodo samostojnosti samoupravnih organov. Jasno mora nakazati turi! probleme, ki še n'so razčiščeni, pri katerih reševanju
;so• Socialistična zveza ni dovoli zavzela in bo morala to šele storiti. Iz referata in razprave mora jasno odsevati, kakšna je vloga komune v novem gospodarskem sistemu, toda ne samo načelno, m a r v e č stvarno — ob posameznih problemih in pojavih.
bo ntoral o d š t e t i 319.000 dinarjev, Ivan pa 160.000 dinarjev. V e č i n i kandidatov za č e z mejo, ki so predvsem z one strani Kblpe , pobeg ni uspel in so torej izgubili ls denar.
24. maja pa so se zagovarjali Alojz Svegelj iz Daljnjih njiv pri Vinic i , Vladimir Spehar lz D r e ž -nika, J o ž e Stepan lz Č r n o m l j a in Petre M a d r o n i č lz Daljnj ih njiv. Cez mejo so s k u š a l i spraviti 18 oseb, prehod pa je uspel le dvema. Pr i organiziranju pobegov ln spravljanju ljudi č e z mejo so imeli r a z l i č n e vloge. Svegelj ln ?pehar sta bila v o d i č a vsak svojega » i z v o z n e g a podje t ja« ln to ^laba. saj 1e pobeg uspel le dvema. Stepan Je bil prevoznik skupine osmih ljudi — avtomobil i h bil last s p l o š n e g a trgovskega podjetja, iz Č r n o m l j a M a d r o n i č pa Je bi) » b l a g a j n i k « Svegljovega » izvoz nega p o d j e t j a « . Za zasluge so bili primerno nagrajeni: Svegelj na leto ln ool zapora ln odvzem (prem o ž e n j s k e koristi) 119.000 dinar-lev. Spphar 2 leti zapora ln odvzem 216.000 dinarjev, J o ž * Stepan 7 mesecev zapora ln odvzem 64.000 dinarjev ter M a d r o n i č na 10 mesecev zapora.
ZUnAHJEPOUTIČH! TEDEHSKI PREGLED
Medtem ko mrzlično potekajo priprave za sestanek meti Hruščevom in K e n -nedyjem v začetku junija na Dunaju, medtem ko je prišlo na laoški konferenci v Ženevi do zastoja in se v bližnjem Evianu nadaljujejo pogajanja med zastopniki francoske vlade in začasne alžirske vlade, se tako rekoč ob robu glavnega dogajanja vrstijo procesi, k i se med seboj prepletajo in izhajajo iz glavnih nerešenih vprašan j sodobnega sveta.
Napetost med obema blokoma seveda nudi marsikomu izgovor, da brani lastne interese, pri tem pa svoja dejanja opravičuje z višjimi interesi skupnosti, k i j i pripada. Tako kolonialistične sile in krogi dostikrat opravičujejo obrambo svojih interesov v A f r i k i in drugje z bojem »proti širjenju komunizma«. Po navadi je vsako osvobodilno gibanje, k i ima za cilj neodvisnost kolonije al i odvisnega ozemlja, že kar »-komunistično«. K e r pa je »-komunistično«, je seveda dolžnost ne samo neposredno p r i zadete kolonialne sile, ampak širšega kroga njenih zaveznic, da skupno udarijo po skupni »nevarnosti«.
Tis t i , k i danes v A f r i k i opozarjajo na komunis t ično nevarnost, prav dobro vedo, da te nevarnosti n i . Izgovor pa j im je potreben, da bi p r ik r i l i lastne apetite in si ohranili že močno majave in omajane pozicije. Prav lep primer za tako početje nudi Portugalska, k i si zdaj prizadeva streti osvobodilno gibanje v svoji afriški koloniji Angol i . Kl jub strogi cenzuri prihajajo odondod v svet poročila o množičnem pobijanju Afričanov z vsemi sredstvi sodobne oborožitve: za-žigalnimi bombami napalm, letali, topovi, metalci ognja i n podobnim.
Ta nečloveška zagrizenost Salazarje-vega režima vzbuja po vsem svetu odpor in ogorčenje. Celo Z D A — i n Portugalska je članica Atlantskega pakta — so v O Z N glasovale proti Portugalski, ko je bilo govora o resoluciji o Angoli . Ameriška vlada je baje tudi »svetovala« Salazarju, naj spremeni svojo politiko do svojih afriških kolonij »v skladu z novimi razmerami« . To pa seveda ne
bo kakih št i r i tisoč britanskih vojakov jul i ja priredilo manevre skupaj s portugalskimi enotami v Portugalski!
Konkretno pomeni to dajati pomoč kolonialnemu režimu v njegovih prizadevanjih, da bi č impre j stri osvobodilno gibanje v Angol i . Manevri so namreč najboljši način za urjenje vojaštva v uporabi sodobnega orožja. To vojaštvo bo odšlo v Angolo.
Taktika kolonistov spremeni dejstva, da je večina orožja, s katerim danes Portugalska pobija A f r i čane v Angoli , izdelek držav N A T O . To orožje bi moralo bi t i namenjeno samo obrambi Zahoda pred morebitnim napadom. Vsaj tako je rečeno v ustanovni l ist ini Atlantskega pakta. V resnici pa je to orožje služilo predvsem Franciji v vojni proti alžirski narodnoosvobodilni vojski in služi zdaj Portugalski v boju proti osvobodilnemu gibanju v Angoli . To orožje služi torej kolonializmu in ne varnosti Zahoda,
Človek bi pr ičakoval , da bodo članice N A T O Obsodile kolonialno vojno v A n goli a l i vsaj odrekle pomoč Salazarje-Vemu režintu. Toda kdor je to pričakoval, je bi l nemilo presenečen ob nedavnem obisku britanskega zunanjega ministra lorda Homea v Lizboni . Med tem obiskom in po njem je bilo slišati izjave o skupnih idealih i n o tem, da Bri tani ja i n Portugalska ne poznata rasnega razlikovanja. Toda kot na jvažne j ša in najbolj nepr ičakovana posledica Homeovcga obiska je pr iš la novica, da
Ne gre pa prezreti tudi polit ičnega i n moralnega uč inka te nepr ičakovane poteze britanske vlade. N i dvoma, da bo taka britanska polit ika povzročila hudo ogorčenje v A f r i k i . Prav tako pa n i dvoma, da je ta britanska podpora izredno dragocena za Salazarjev režim, k i se čuti čedalje bolj osamljenega v svetu, posebno po glasovanju o Angol i v O Z N .
Vsakršno opravičevanje, da gre za iskanje zaveznikov na Iberijskem polotoku, zbledi ob preprostem dejstvu, da je Britanija podprla najbolj osovražen in najbolj nazadnjaški kolonialni režim, kar j ih je danes na svetu. In to je stor i la v času, ko dobiva ta režim hude udarce in je zapisan pogubi. Morda so v Londonu pretehtali vse koristi in škodo, k i j ih bodo imeli od te poteze, in prišli do prepričanja, da bodo imeli več koristi. V skrajni posledici so se gotovo zmotil i , zakaj prijateljstvo Afr ike i n vsega antikolonialnega sveta je neprimerno več vredno od trhle in nezanesljive naklonjenosti ostarelega diktatorja v Lizboni .
Presenečenje v Toplicah Ali že poznate topliško gostinsko podjetje » L O V E C « ?
K 6 se v Dolenjskih Toplicah p r i b l i ž a t e mostu č e z S u š i c o , boste na stavbi na nasprotnem bregu opazili skromno napisno desko, k i v starinskem ž e l e z n e m okviru moli lz zidu. Ž e l e z n e č r k e na pastelno rumenem ozadju vam povedo, da Je tam Gostilna »Lovec« . Po majhnem napisu bi č l o v e k presodil : to bo zakotno g o s t i š č e , k a k r š n i h je povsod dovolj. Cez nekaj korakov, ko boste že preko mosta, boste prijetno p r e s e n e č e n i ugotovili, da ste sklepali napak. Desno od vhoda vas bo s prijetno senco spre-
V jeseni bo mednarodni sejem gradbeništva Od 30. septembra do 8. okto
bra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni sejem gradbeniš tva . Na sejmu, ki bo prvi te vrste v Ljubljani , bodo med drugim razstavili nove gradbene stroje in , druge tehnične pripomočke. Računajo, da bo prostor premajhen, zato bodo do sejemskih dni dogradili še novo razstavno dvorano. Domača
Zgorelo je gospodarsko poslopje
V n o č i med 23. ln 24. majem je izbruhnil p o ž a r na g6spodarskem poslopju JOieta Campe iz P6-nikev. Vzrok p b ž a r a š e n i znan, š k o d a š e nI ocenjena, poslopje pa je bilo zavarovano za milijon 400.000 dinarjev.
Devetnajstič obsojen! * ' ..-< y.. •;* , ,
26. maja se Je zagovarjal pred n o v o m e š k i m o k r o ž n i m s o d i š č e m star znanec zaporov Anton L A M -P R E T , rojen 1911 na Dobravi pri Ljubljani , o b t o ž e n Je bi l , da Je 11. novembra 195« p r i š e l š e z nekim neznancem k S. B.- v Novem mestu in j i rekel, da ga p o š i l j a njen brat, ki je pobegnil iž mariborskih zaporov ln potrebuje o-bleko, ker namerava preko meje. Ona mu je dala obleko, nekaj peri la , č e v l j e , 2 puloverja, k o v č e k ih 1500 dinarjev. N i treba posebej pojasnjevati, da Je Lampret t o v a r i š l c o B . S. nalagal ln vse obd r ž a l zase. Lampret , k i je bil doslej ž e osemnajstkrat obsojen zaradi goljufij in drugih p r e m o ž e n j skih prestopkov, Je bi l za zadnje dejanje, kot n e p o b o l j š l j i v , obsojen na dve leti strogega zapora.
i n tuja podjetja bodo prikazala nekaj strojev tudi na prostem. Doslej so se že prijavila nekatera podjetja iz Italije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, DR Nemčije, Dan
ske, Pol j ske- in Avstri je. P r i čakujejo, da se bodo sejma udeležile tudi francoske, angleške in amer i ške tvrdke.
m Z a g r e b š k a tovarna farmacevtskih ln k e m i č n i h izdelkov » P l i v a « bo dO konca leta proizvedla p r v č k o l i č i n e antibiotikov in vitamina C na industrijski n a č i n ln iz dom a č i h surovin. Doslej so izdelovali ,le antibiotik reomicin ln vitamin C v m a n j š i h k o l i č i n a h in iz uvož e n i h surovin.
a V K n j a ž e v c u Je z a č e l a poskusno obratovati tovarna obutve, ki bo izdelovala zlasti o t r o š k o in ž e n sko obutev; R a č u n a j o , da bi lahko izdelali 120 t i s o č parov na leto.
a V Zagorju nadaljujejo dela pri ureditvi nove ceste Separaclja-Lo-ke. Cesto so z a č e l i graditi lani, rač u n a j o pa, da bo š e letos sposobna za promet, č e bo vreme ugodno.
a Tovarna k e m i č n i h izdelkov Karbon iz -Zagreba je pred kratkim odprla na K o r č u l i nov obrat za predelavo p l a s t i č n i h mas. Za potrebe g r a d b e n i š t v a bodo tam izdelali na leto 80 ton polivinilklo-rlda, pozneje pa bodo izdeiovali š e sanitarne naprave, posode za akumulatorje, galanterijsko in t e h n i č n o blago ter e m b a l a ž o iz p l a s t i č n e mase. K o bodo tovarno povsem dogradili, bo v njej zaposlenih okrog 700 delavcev.
jel lepo urejen gostinski vrt, kjer je prostora za 70 gostov. Obdan z lepo prepleskano ograjo lz lesenih m r e ž , posut z drobnim belim peskom in z lopo v ozadju, med kostanji, zgovorno vabi gosta: o d p o č i j sil
Notranji prostori niso n i č slabš e urejeni. Na s v e ž e p r č p l e s k a n t h zidovih vise lepo r a z v r š č e n e lovsko trofeje. Na pogrnjenih mizah vaze s spomladanskim cvetjem. Nasmejana natakarica prihitl k mizi ln zagostoli:
— Dober dan! Ž e l i t e prosim? — ln ž e popravlja gubo na prtu.
— Je t o v a r i š direktor morda doma?
— Je, takoj ga bbmo poklicali! in ž e je odhitela. T o v a r i š Mace-donl je takoj p r i š e l ln ž e smo zvedeli kako ln kaj.
— N a š e gostinsko podjetje, sed e ž imamo v s t r a ž i , je z a ž i v e l o š e l e po z d r u ž i t v i prej samostojnih g o s t i š č v Topl icah ln v S t r a ž i . P r vo je prej ustvarjalo 6 milijonov, drugo pa S milijonov prometa na leto. Po z d r u ž i t v i smo ž e lani ustvarili za 37 milijonov prometa.
V poletni sezoni gostje k nam radi zaidejo. Trudimo se nuditi kar n a j v e č , zato š e posebej hitimo obnavljati prav topliški obrat, saj tu v t u r i s t i č n i sezoni naredimo precej. Gostinski obrat v tur i s t i č n e m kraju mora biti primerno urejen, š e l e nato bodo gostje radi zaš l i vanj. Tega sn-to =e dobro zavedali ln se zato lotili preureditve. Izletnik si že l i svež e g a zraka, nerad bo z a š e l v is-prt g o s t i l n i š k i prostor. Letos smo zato uredili vrt. 14 novih sodobnih garnitur, ki Jih sestavljajo po ena miza ln po š t i r j e stol), vse izdelano lz nlklanlh ž e l e z n i h cevi ln lesa. nova 16pa ln ureditev okolla vrta. vse to nas je veljalo letos 850 t i s o č dinarjev. T 6 je seie z a č e t e k . P r i h o d k e l » t o bomo v e 6 s t i š č u oostaviH novo toč i l n o mizo. pri vhodu bomb vdelali nihalna vrata, da nam v lokalu n* ho vo* nagASal rM-sh p reste. v stavbo bomb veradll) no-va okna. ker so dosedanja pre-
Trije poškodovani 27. maja ob 16. uri Je peljal skb-
zi vas Raje pri Mokricah avtomobil H—M245. V vasi je s k o č i l pred nJim č e z cesto 6 letni Z . T . ; kb je zagledal avtomobil, Je stekel n e p r i č a k o v a n o še nazaj. Š o f e r je z s č e l m o č n o zavirati, da ne bi povozil otroka ln zapeljal v n*d meter glbbok Jarek. Š o f e r ln ob* potnika so bili p o š k o d o v a n i m prepeljani v z a g r e b š k o b o l n i š n i c o , na avtomobilu pa je š k o d e za okoli 250.000 dinarjev.
majhna ln p r e v e č pri tleh, Majhen kamen, k i odleti Izpod koles avtomobila kar mimogrede razbije š i p o , zato Je mnogo š k o d e . Nova okna bomo vgradili v i š e v zid, da bi to p r e p r e č i l i . Pod v notranjih prostorih je zaenkrat š e lesen, premazan s p r a š n i m oljem, vemo, da je to proti predpisom, zato bomo prihodnje leto ves lesen pod zamenjali s teraco tlakom, k i se l a ž e č i s t i , pa tudi l e p š i je. Tako bomo ž e prihodnje leto preuredili vse 3 gostinske sobe, kuhinjo in shrambo.
Letos smo p r i č a k a l i sezono boljš e pripravljeni kot lani, prihodnje leto pa bo, kot upamo, gos t i š č e v Topl icah d o k o n č n o urejeno. Seveda se pri tem ne bomo ustavili. Treba je nenehno stremeti k v i š k u , v tem je napredek! Oglasite se kdaj poleti tudi v i , z veseljem vam bomo postregli ln vam, tako kot vsakemu gostu, s k u š a l i nuditi kar n a j v e č l M .
Trčenje v Sevnici 28. maja Je vozil lz Sevnice
proti Š m a r j u osebni avtomobil Franca L a v r i š k a lz Sevnice, ki ga je upravljal Franc Mirt lz Sevnice. N a zavoju ceste je avtomobil zaneslo v desno proti š k a r p i , voznik se je hotel t r č e n j u izogniti in Je zavil na levo, tam pa mu Je peljal nasproti flat 600, last J o ž * t a Seska lz Sevnice. Pr i t r če nju č l o v e š k i h ž r t e v nI bilo, na obeh avtomobilih pa Je š k o d e za ekbli 400.000 dinarjev.
Prve prijave za sejem tehnike
23. avgusta bodo v Beogradu odprli letošnji mednarodni sejem tehnike. Zanimanje zanj je veliko. Domača i n inozemska podjetja so za svoje izdelke že rezervirala del razstavišča. Domača podjetja bodo razen stalnih izdelkov, k i bodo tehnično izpopolnjeni, pr ikazala še nekatere novosti. »Avto-macija« iz Ljubljane bo n. pr. razstavila nekaj novih industrijskih naprav, s pomočjo katerih se bo v prihodnje povečala industrijska proizvodnja.
Razen splošnih tehničnih naprav bodo v Beogradu še razstave motorjev in motornih vozil .
O B J A V E — RAZPISI — O D L O K I — O B V E S T I L A
Razpis posojil za dograditev stanovanjskih hiš na področju ObLO Sevnica
Na podlagi 10., 43., 44., 4«. ln 47. č l e n a Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list F L R J š t e v . 47-1953) ter 18. č l e n a pravil Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih h i š pri Občinskem ljudskem odboru Sevnica razpisuje U O Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih h i š pri O b L O Sevnica po sklepu redne seje z dne 17. maja 1961
I. N A T E Č A J za dajanje posojil za dograditev ln adaptacije stanovanjskih h i š osebam v delovnem razmerju, k i gradijo na o b m o č j u o b č i n e Sevnica do v i š i n e 3,00(1.000 dinarjev.
1. N a t e č a j a se lahko u d e l e ž i j o osebe v delovnem razmerju ln osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju I z e n a č e n e z osebami v delovnem razmerju, osebni in d r u ž i n s k i upokojenci, delovni invalidi, ki u ž i v a j o pravice invalidskega zavarovanja ln osebe, ki u ž i v a j o pravice po predpisih o vojnih ln mirovnih Invalidih in po predpisih o u d e l P ž e n c I h NOV;
2. Posojila se bodo odobrila pro-"ilcem. ki imalo h i š e dngralene najrra'nj do v k l j u č n o 17. gradbena fn/e. v v i š in i n a l v p č do 1 .žoo.tmo dinarjev za enostanovnntske h i š e in n a i v e č do 2,!M>o.oon dinariev zn -jvc.tnnovnn-iskp h i š e .
TI. Na<n"'n ob- "- trn m*ra 7n-i'n f»n od'Mniok- nn'dal*š i rok v r a č a n i « za n o v o g r a d n l « le .10 let. za adaptacije 15 let. Rok č r p a n j a je pno leto po podpisu pogodbe na s o d i š č u .
Pr i novogradnji se mora prosilec obvezati, da se po preteku roka, d o l o č e n e g a za č r p a n j e , tudi vseli v stanovanje katerega Je gradil lz najetih sredstev. Ce se grade v h i š i dve stanovanji aH dodatne samske sobe, se mora prosilec obvezati, da bo dogradil vse predvidene stanovanjske prostore.
4. Prosilec mora kot v a r š č i n o potož i t i 0,5 odstotka od zneska zap r o š e n e g a posojila na depbzltni r a č u n pri Komunalni banki v Sevnici š t e v . 606-14-867 » Z a č a s n i depoziti, najkasneje do 30. Junija 1961. Ce prosilec odstopi od posojila, zapade v a r š č i n a v korist sklada.
5. Prosilec mera Izvršit i po odobritvi posojila k n j i ž b o zastavne pravice v korist banke v z o m l j l š k i knj is l .pristolnega s o d i š č a ter prPdloži potrdilo o zaposlitvi ln v i š i n i m e s e č n i h prejemkov ln pri
• skrbeti odstopno izjavo na m e s e č ne prejemke.
6. Prosilec mora pr i lož i t i svoli ponudbi v 4». č l » n u p n v l l stano-v a n ! * k p « a eVl-da za ?1d9n1e s*a-novan^tfih hI* v o h č i n i spvnir? r»r«-rinl--.no rlnlJ-umPntariio
a) gradbeno dovollenje s potrjenim projektom.
b) p r e d r a č u n gradbenih stroš k o v s k o l i č i n s k o navprtbo erad-benega materiala.
C) sperifika.-iio glede lastnih sredstev 7 ozlrojrri na cotovfno rpptc-rlat In cl"!nvno silo.
dl od s o d i š č a po'rlenl /emlll-š k o k n j i ž n i izpisek n e p r e m i č n i n e , na kateri se zida oziroma se bo zidala h i š a ,
e) potrdilo D O Z o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske hl ie v korist komunalne banke,
f) potrdilo iz 49. č l e n a Pravi l
7. P o n u đ b e Je treba v l o ž i t i najkasneje en mesec pO objavi v Dolenjskem listu s predpisano dokumentacijo v z a p s č a t e n i kuverti aH v zavoju pri K B Sevnica — ref. za stanovanjske sklade in stanovanjske kredite. Na ovoju ali kuverti mora biti oznaka »Nat e č a j za posojilo Individualnim g r a d i t e l j e m « .
8. Lastna sredstva lahko prispeva Investitor v materialu aH v gotovini, vse dokazanb z listinami, kar bo komisijsko preverjeno pred Odobritvijo posojila.
9. Izid n a t e č a j a bo objavljen na oglasni deski O b L O Sevnica, pro-
rtbvezno fluoroarafimnie hrefcivaj,-
Od 5. do 24. junija bo v novom e š k i o b č i n i obvezno flunrograftra-n1e prebivalcev, starih nad 1» let. Fluorografirale bodo 3 ekipe z Golnika na d o l o č e n i h m e « t i h (bazah) o b č i n p . Ta mesta (baze) bodo določ e n a tako. da se bodo fluorografl-ran.ta mogli u d e l e ž i t i prav vsi obvezniki.
Fluorografiranjc Je o b v e z n o tn b r e z p l a č n o za vse prebivalce, stare nad 19. let. O b L O Novo mesto je na zadnji seji sprejel odlok o obveznem fluoroe-raflraju, po katerem !>o vsak. Kdor bo neuprav i č e n o izostal od fltiorntrraflranjn kaznovan s kaznijo do I0.00O din.
Kdor se mora (lati fluorogral'raiti, bo dobil posebno povabilo, ki ga mora prinesti k fluorografiranju,
silci pa, k i so na n a t e č a j u uspeli, š e posebej pismeno v roku 30 dni po izidu n a t e č a j a .
16. Do zneska 1,500.000 dinarjev Imajo prednost č l a n i Zveze borcev, ln sicer tisti, k i jih d o l o č i o b č i n s k i odbor Zveze borcev Sevnica.
11. P r o š n j e po tem n a t e č a j u se vlagajo 30 dni po objavi v Dolenjskem listu.
Prednost pri n a t e č a j u bodo Imeli tisti prosilci, k i bodo ponudili n a j b o l j š e pogoje glede lastne udel e ž b e , obrestne mere, rokov od-
. p l a č e v a n j a in roka d o k o n č n a zgraditve stanovanjskih prostorov.
UO Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih h i š pri
o b č i n s k e m ljudskem odboru i S E V N I C A
K; Po sklepu trancoske vlade so iz francoskih koncentracijskih t a b o r i š č izpustili 6000 alž i r s k i h ujetnikov. V francoskih t a b o r i š č i h Je kakih dva milijona ujetnikov.
£5 Konferenca o Laosu v Ze -nevi je naletela na t e ž a v e , ker se predsednika konference, sovjetski in britanski predstavnik, ne moreta sporazumeti o navodilih mednarodni kontrolni komisiji za Laos o tem, kako naj bi č i m bolje nadzorovala prekinitev s o v r a ž n o s t i . IS Na a m e r i š k e m Zahodu so v nedeljo zjutraj tri eksplozije p o š k o d o v a l e ali u n i č i l e releje kratkovalovnih telefonskih in kablovskih postaj v zahodnem delu d r ž a v e Utah in v vzhodnem delu Nevade. V Uashingtonu niso toliko zaskrbljeni zaradi gmotne Škode, kolikor zaradi dejstva, da je po sredi n a j b r ž s a b o t a ž a .
ta Po vsej J u ž n o a f r i š k i unij i so A f r i č a n i organiziral] m n o ž i č n o stavko, č e p r a v je policija ukrenila vse, da bi stavko p r e p r e č i l a aH razbila, te v Š p a n i j i so aretirali š t e vilne osebe v zvezi s poskusom atentata na diktatorja Franca. BI V Jiirani se je k o n č a l uprizorjeni proces proti skupini o b t o ž e n c e v , k i so baje pripravljali o b o r o ž e n upor kot uved v » tu jo i n t e r v e n c i j o « . — Št i r j e glavni o b t o ž e n c i — nekdanje visoke osebnosti — so bili obsojeni na smrt z ustre-litvijo. V resnici pa ni bil tiranski proces n i č drugega kot sredstvo, da bi se v l a d a j o č a kl ika v Tirani na č e l u z E n -verjem H o d ž o o d k r i ž a l a kritikov ln tekmecev. Hkrati je proces s luž i l blatenju Jugoslavije. ES Predsednik j u ž n o k o r e j s k e g a v o j a š k e g a odbora, ki je prevzel oblast po nedavnem drž a v n e m udaru, general Cang Do Jung jo Izjavil, da je j u ž -nokorejska ustava z a č a s n o ukinjena ln jo bodo » d e l o m a s p r e m e n i l i « . ta S e c e s i o n l s t i č n e g a premiera kongolke pokrajine Katange, k i ga je leopoldvillski r e ž i m nekaj tednov z a d r ž e v a l v mestu Coquilhatvillu, so po konč a n i konferenci k o n g o š k i n politikov v tem mestu prepeljali po reki v Leopoldville. V spremstvu dve sto vojakov so ga odpeljali v v o j a š k o tabor i š č e pri l .eopoldvillu. B3 Indijski premier Nehru Je ostro kritiziral kolonialno politiko Portugalske, zlasti pa njeno n e č l o v e š k o ravnanje v Angoli . Nehru je tudi obsodil obisk britanskega zunanjega ministra lorda Homea no Portugalskem ln posvaril drž a v e N A T O , naj ne spodbujajo Portugalske v njeni poU-tiki.
ker so na teh vabilih podatki, potrebni fluorografski ekipi. Vabilo le hkrati potrdilo, da se je fluoro-grafiranja r e s n i č n o u d e l e ž i l . Flu-orograflranja naj se u d e l e ž e tudi tisti, ki lz k a k r š n i h k o l i razlogov niso prejeli vabila, in sirer na tisti bazi. k.ier bo fluorografl-ranje za prebivalce njegovega okol i ša .
V n a š i o b č i n i Je bilo zadnje flu-orograflranje pred 5 leti in |e bilo zelo koristno, ker so odkril i ve' primerov novih obolenj, da so lih potem p r a v o č a s n o zdravili. Zalo pozilvamo vse prebivalce o b č i n e Novo mesto, ki so stari nad 19 let, da se fluorografiranja gotovo udel e ž i j o .
O b L O N O V O M E S T O
POTREBUJEMO
dva kvalificirana mizarska
Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno p r i
SPLOŠNEM MIZARSTVU D V 01
pri Žužemberku
Žalosten konec
»vožnje smrl i« 26. maja ob 20. u n so se p n
a r t i s t i č n i predstav) . v o ž n j a smrti v globusu, zlomile vilice na motornem kclesu » v o z a č a s m r t i « Milivoia Cierovskccn Iz Zagreba. Okvara s., le pripetila prav na n a l v i š i i ( očk i o b i o č a . v katerem |e vozil Pri padcu Iz v i š i n e 6 metrov si )e t e ž k o p o š k o d o v a l noš o ln glavo. Prepeljan 1e bi l V 'm-rtmPilfr b o l n i š n i c o
Btar.23 (SSI) D O L E N J S K I L I S T Stran 3
Trgovina - enakovreden partner (Nadaljevanje s 1. strani)
J» bila dosedanja razdrobljenost trgovine in s tem v zvezj organizacijska sposobnost podjetij tudi eden od objektivnih vzrokov nezadovoljive funkcionalnosti trgovine. To velja posebno glede pogojev za cenen nakup T^č j ih količin blaga ter možnosti tesnejše povezave s proizvodnjo, kakor tudi glede konkurenčnosti in specializacije. Doba reorganizacije trgovskih podjetij pa je imela pri nekaterih negativen vpliv na uporabo že tako pičlo ustvarjenih skladov, k i so j ih ponekod zaradi tega uporabili v negospodarske ali manj pomembne investicije. Zato moramo težiti za trajnejšo organizacijsko ustalitev trgovskih podjetij. Trenutno stanje trgovine in njene bodoče naloge narekujejo širšo mobilizacijo vseh sil in možnih sredstev tako znotraj podjetij kot izven njih, kar velja zlasti za odnose med podjetji in komunami. Zato moramo nemudoma pospešiti specializacijo in modernizacijo trgovine, da bi na ta način omogočili večjo izbiro blaga, kulturnejšo postrežbo, hitrejšo menjavo zalog in zmanjšanje stroškov. Ta proces pa narekuje ustanovitev ekonomsko-obra-čunskih enot v okviru trgovskih podjetij in decentralizacijo upravljanja. V obsegu poslovanja večjih podjetij so sedaj znatno boljši organizacijski pogoji za organsko rast trgovske mreže in za smotrnejšo uporabo ustvarjenih sredstev.
Druga šibka točka trgovine v zadnjem obdobju so obratna sredstva. Dosedanji sistem posredništva grosistov je koncentriral obratna sredstva v večjih republiških središčih. Grosisti so v veliki meri finansirali trgovska podjetja na drobno, k i zaradi tega niso posegala po obratnih kreditih. Od aprila lani pa trgovina ne more več dobiti obratnih kreditov in j i zato primanjkuje teh sredstev predvsem sedaj, ko bi se motala usmeriti na nakup blaga neposredno pri proizvodnji. Ker so tudi proizvodna podjetja v stiski za obratna sredstva in ne plačujejo redno svojih obveznosti, je nevarnost, da bo to slabo vplivalo na založenost in izbiro blaga v trgovini. Ta problem je take narave, da ga bomo težko rešili v okviru podjetij in komun, kjer je posledica širših odnosov in pogojev dosedanjega trgovanja. Zato je treba izkoristiti vse možnosti, da zagotovimo trgovini potrebna obratna sredstva. Zlasti naj bi bila to čvrsta postavka v pravilnikih o delitvi čistega dohodka trgovskih podjetij. Analiza zbornic lanskega leta namreč kaže, da ima trgovina komaj 3,16 odst. lastnih obratnih sredstev, 96,84 odst. pa kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, k i j ih bo morala vrniti v 35
letih. Neugodno pa je tudi razmerje med dobavitelji in kupci. Dobavitelji predstavljajo 1/3 angažiranih obratnih sredstev, dolžniki pa j i h angažirajo 29 odstotno in je njihov povprečni plačilni rok 70 dni. Ce upoštevamo dosedanjo strukturo v kalkulaciji in delitvi dohodka v trgovini, bi podjetja ustvarila iz čistega dohodka komaj 50 odstotkov potrebnih sredstev za odplačevanje obveznosti dosedanjih obratnih kreditov. Naj
Tudi strokovnost kadrov v trgovini doslej ni bila na ustrezni višini. Proizvodnja daje na trg vedno več novih proizvodov, katerih uporaba in svojstvo morajo prodajalci znati pojasnjevati kupcem. To pa zahteva stalno izpopolnjevanje prodajalcev in specializacijo po strokah. Zato je Zbornica ustanovila Center za vzgojo strokovnih kadrov v blagovnem prometu. Načrtno bomo vzgajali vajence
in odrasle v trgovini, pri čemer bo poudarek na specializaciji. V ta namen smo že organizirali seminarje za poslovodje, k i vzgajajo vajence. Poleg strokovnih seminarjev in večerne šole za poslovodje pa imamo na programu še ciklus predavanj o odnosu prodajalcev do potrošnikov, o njihovi vlogi in nalogah v gospodarstvu ter podobno. Mislimo, da bomo tudi to vprašanje uspešno rešili v nadaljnjih dveh letih.
Hitrejši tempo modernizacije trgovine je odvisen od razumevanja komune, pa tudi od iniciative kolektivov samih. Povsod tam, kjer so bile kapacitete in organizacijske sposobnosti trgovskih podjetij približno izenačene, ugotavljamo tudi v pogledu investicij in modernizacije trgovine vidnejše prizadevanje kolektivov in učinkovitejšo modernizacijo vseh ostalih sil .
Tak primer je bi l tudi v Sevnici. Po reorganizaciji trgovske mreže se te prednosti kažejo tudi v drugih gospodarskih središčih. Toda podjetja imajo poleg pičlih sredstev za investicije tudi precejšnje težave zaradi neurejenih urbanističnih načrtov, lokacije glede specializacije trgovine in podobno.
Družbena vloga trgovine v razvitem gospodarstvu je ne
razdelna celota gospodarska problematike komun. Naša skupna naloga je, da jo uvrstimo v to homogeno gospodarsko celoto in da na ta način dosežemo tudi večji vpliv proizvajalcev in potrošnikov na trgovino. Ta vpliv naj se kaže v stvarni pomoči pri reševanju problemov trgovine in tudi pn odstranjevanju njenih slabosti.
»MIRNA« pred rekonstrukcijo
3. V Novem mestu se zadnje čase ponovno razpravlja o ureditvi moderne samopostrežne trgovine; tudi pripomb za nujno modernizacijo mnogih trgovskih lokalov je bilo na zborih volivcev in drugod zadnje čase precej. Kakšne so praktične možnosti za ureditev teh vprašanj? A l i obstoje kakšni načrti za nove gradnje oz. adaptacije zastarelih trgovskih obratov?
Mirko Lenart, predsednik okrajne trgovinske zbornice
omenim, da delitev čistega dohodka v trgovini na osebne dohodke ni bistveno vplivala na velikost skladov. Povprečni mesečni neto prejemki v trgovini (19.495 din), k i vključujejo tudi vsa izplačila iz dobička, niso v nesorazmerju z ostalimi panogami gospodarstva, ker moramo upoštevati, da je v trgovini večji del strukture kvalificiranih in visokokvalificiranih delovnih mest. Glede na to, je prvenstvena naloga podjetij, komun in Zbornice, da proučijo ekonomsko akumulacijo v trgovini ter s tem zagotovijo njen nadaljnji razvoj.
Razprava o problemih trgovine v Novem mestu, pa tudi v nekaterih drugih komunah novomeškega okraja dokazuje, da morajo ta vprašanja reševati skupno vsi zainteresirani činitelji v komuni. Spodbudna je iniciativa občine Novo mesto, ker so pričeli kompleksno obravnavati problematiko trgovine na svojem območju. Na programu je modernizacija trgovskih lokalov na Glavnem trgu in v Kandiji ter nekatere novogradnje, k i naj bi v bodoče tvorile povezan center trgovine. V
sklopu tega je predvidena tudi blagovnica in samopostrežna trgovina. P r i modernizaciji ostalih lokalov si prizadevamo, da bi omogočili kupcem čimveč-jo možnost samoizbire v specializiranih prodajalnah. Taka oblika trgovine je v manjših potrošniških središčih bolj primerna kot pa strogo specializirane samopostrežne trgovine, k i zahtevajo znatno večjo koncentracijo potrošnikov. Izvedba te akcije je predvidena z združevanjem sredstev trgovskih podjetij, Zavoda za nepremičnine in komune.
Pred krajevnim praznikom Mirne smo med drugim obiskali tudi največji industrijski delovni kolektiv v občini — Tovarno šivalnih strojev na M i r n i . V razgovoru s predsednikom delavskega sveta inž. Francem Kodričem smo zvedeli več podatkov o dosedanjem delu podjetja, pa tudi o njegovih načr t ih :
— Kakor vam je znano, je začel tov. Kodrič, smo 26. novembra lani osvojili proizvodnjo š iva lne glave. Zdaj napravimo vse dele š ivalnega stroja doma, se pravi v Jugoslaviji, večino p r i nas na M i r n i , ostalo pa v kooperaciji z nekaterimi domačimi podjetji. Na domačem tržišču je tudi veliko pov
praševanje po elektromotorjih za pogon gospodinjskih š ivalnih strojev. Za njihovo proizvodnjo kljub dolgemu iskanju ni bilo zainteresirano nobeno podjetje, zato smo pristopili k realizaciji tega važnega pripomočka za naše gospodinje mi. V kooperaciji s tovarno N I K O smo začeli izdelovati male elektromo točke z reostatom, imenovane »Mi-ni«. Danes j ih proizvajamo že serijsko. Z njimi smo osvojili tudi zunanje tržišče. Izdelujemo še sklopke za motorje, k i služijo za pogon industrijskih šivalnih strojev, serijsko pa proizvajamo pogonski mehanizem za vse vrste šivalnih strojev. Gospodinjam pripravljamo letos bogato i z
biro šivalnih strojev v raz l ičnih izvedbah: od elegantne v i trine do najnovejšega prenosnega »portabel*' š ivalnega stroja. V kooperaciji z neko vzhod-nonemško tvrdko proizvajalno stroje za konfekcijo, t r ikotažo in obutveno industrijo; mi i z delamo stojalo in elektromo-torsiki pogonski mehanizem.
L a m je doseglo podjetje 540 milijonov dinarjev bruto produkta. Za letos smo planirali , da bomo obseg proizvodnje povečali za 12 odstotkov. Prepričani smo, da se bo z novo kreditno politiko in izvajanjem novega sistema stanje v bližnji bodočnosti prav gotovo izbol j šalo. Trenutno nas je to našlo nepripravljene, posebno glede obratnih sredstev In sredstev za nakup deviz, kar bo v znatni meri vplivalo na našo realizacijo. Upamo pa, da bomo z združenimi močmi celotnega kolektiva premagali tudi te težave.
— Strojev za proizvodnjo imate zdaj dovolj. Kako pa j« s prostori?
— Strojev imamo zdaj res dovolj, n i pa prostorov zanje, da bi lahko razvili proizvodnjo po tekočem traku. Izdelan imamo že rekonstrukcijski elaborat, k i predvideva postopno razšir i tev podjetja, da bi leta 1964, ko naj bi b i la rekon
strukcija končana, znašala naša letna proizvodnja 20.000 šivalnih strojev. Elaborat za to rekonstrukcijo smo že vložili pri komisiji za revizijo projektov pr i izvršnem svetu L R S i n pr ičakujemo v kratkem njegovo odobritev. Ta rekonstrukcija bo veljala preko 200 milijonov din, v znesek pa je vračunana tudi nabava nekaterih novih strojev i n avtomatov, k i j i h bomo kupi l i doma in v inozemstvu. Z gradnjo bomo predvidoma začeli že letos, kolikor bosta občina i n okrajni ljudski odbor pr i spevala sredstva k udeležbi za gradnjo, lastna sredstva za soudeležbo pa bo prispevalo tudi naše podjetje.
— Vaše podjetje se stalno razvija, zaposluje nove l judi , kako ste poskrbeli za stanovanja in prehrano delavcev?
— Na pobudo delovnega kolektiva in direktorja Franja Bulca je bi la na M i r n i osnovana stanovanjska zadruga >Moj dom«, k i je začela letos gradit,- 9 enodružinskih hišic, do leta 1963 pa j ih bo zgradila verjetno 25. Podjetje pa bo letos začelo graditi stanovanjski blok. V podjetju je že dalj časa delavska menza, k i oskrbuje delavce s toplim obrokom hrane.
SEVNIŠKI ZAPISKI
4. Kaj sodite o urejenosti trgovin in njihovem območju v drugih trgovskih središčih v okraju? Mar zgledu Sevnice, k i je že pred leti krepko modernizirala svojo trgovino, ne bi mogla slediti tudi druga naša mesta?
Z združitvijo manjših trgovin v večja organizacijsko in ekonomsko močnejša podjetja in s specializacijo trgovine pr i K Z na reprodukcijski material in odkupe je v večini občin pr i merno usmerjen nadaljnji razvoj trgovine. Ugodno so tudi rešili vprašanje prodajaln v gospodarsko manj razvitih naseljih, kjer so s povprečno kalkulacijo v podjetju omogočili potrošnikom nakup idočega bla
ga po istih cenah kot v centrih. Tako imamo trgovska podjetja le v močnejših gospodarskih središčih, ki s svojimi prodajalnami obvladajo celotno področje komune. P r i nadaljnjem razvoju trgovine pa ne smemo zapirati tržišča strogo v mejah komune, marveč moramo omogočiti iniciativo podjetij in in dustrijskih prodajaln iz širšega območja za konkurenco na višji ravni.
• Na zadnji seji občinskega komiteja Z K v Sevnici, udeležili so se je skoraj vsi člani novega komiteja, so razpravljali 1
o določenih nalogah komunistov. Predvsem bodo težili, da se bo v javnih službah sistem delitve dohodka čimprej uveljavil, osnovne organizacije Z K v gospodarstvu pa naj bodo pobudniki pri formiranju ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov.
• Na prvi seji zadružnega sveta v Sevnici 22. maja se je sestalo vseh 70 članov sveta (35 iz vrst kolektiva, 35 pa članov zadružnikov). Ugotovili so, da ima združena zadruga dobre ekonomske pogoje, da pa bo treba pojačati kmetijsko proiz
vodnjo. To bodo dosegli s povečanjem nasadov in z uvedbo nekaterih strojev. Tudi v prihodnje bodo pogodbeno proizvajali. Poročila so pokazala, da so bili zelo delavni klubi mladih zadružnikov, manj plodno pa je bilo delo žena-zadružnic. Odslej bodo za te bolj skrbeli. Zadruga bo še odkupovala zemljišča, s čimer bo pospešila socializacijo vasi. — Na seji so izvolili za novega predsednika zadružnega sveta — Franja Pipana iz Zabukovja. Novi zadružni svet bo moral prav po združitvi rešiti več nalog, k i j ih kmetijstvu nalaga družba.
• Poverjeništvo Z K pri stanovanjski skupnosti v Sevnici je spet poživilo svojo dejavnost. Zdaj razpravljajo o vzgojni varstveni ustanovi, k i je v novem središču v Sevnici zelo potrebna. Tam je čez 100 otrok.
-ne-Kolektiv Konfekcije papirja
zahteva red v podjetje Č l a n i kolektiva K O N F E K C I J E
PAIPIHJA v V i d m u — K r š k e m so na masovnem sindikalnem sestanku v soboto o d l o č n o zahtevali v e č j e osebne pravice in s v o b o š č i ne pr i upravljanju s podjetjem. Menijo, da nad delavskim samoupravljanjem ne sme v e č bedeti direktor, saj je to upravljanje danes ž e zrela d r u ž b e n a sila, ki je sposobna samostojno o d l o č a t i . Podatki iz anonimne ankete, ki so jo Izpolnili č l a n i kolektiva In ki je bila prebrana na tem sestanku, zgovorno p r i č a j o , da je proizvajalec v Konfekcij i papirja na razvoju d r u ž b e n i h odnosov č e d a l j e bolj zainteresiran. T o je ugotovila tudi posebna komisija, k i jo je imenoval zbor proizva-
PISMA UREDNIŠTVU Stvari so vendarle malo drugačne
Tovariš urednik! V zvezi s člankom »Eden
proti 300«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 11. maja 1961, moram podrobneje po. jasniti stvari, ki so drugačne, kot jih navaja Industrija perila.
Stanovanje, ki ga imam, sem zamenjal z inž. Medicom., ki je bil uslužben v podjetju »Rog« (sedaj »Standard), on pa je takrat menjal stanovanje z družino Dular. Stanovanje je po izselitvi inž. Medica renoviralo podjetje »Rog«. Najemnino še zmeraj plačujem »Standardu«, Industrija perila pa me hoče s silo preselili v neustrezno stanovanje, čeprav stanovanje, v katerem sem sedaj, še zmeraj pripada podjet. ju »Standard«.
Prejšnji direktor Industrije perila tov. Lesjak mi je razložil težave podjetja zaradi pomanjkanja prostorov. Dogovorila sva se, da mi Industrija perila najde primerno stanovanje. Ker takega stanovanja niso mogli najti, so začeli graditi novega. Ze ko je bilo to stanovanje v gradnji, sem opozoril tov. Lesjaka, da stanovanje glede na svojo kvadra, turo zame ne bo primerno. Stanovanje je majhno — spalnica, dnevna soba in pritikline. Ko je bilo stanovanje dograjeno in vseljivo, so mi takoj ponudili naj se preselim. Ker pa je bilo stanovanje z ozirom na številnost moje družine in zaradi pohištva, ki ga iiuam premajhno ;ame, sem preselitev zavrnil. Isto stanovanje (46 m sem ponudil tov. Lesja-ku, ki ga pa tudi ni hotel, češ da je prema'hno zanj.) Potem se je ta spor pomiri'. knr so ni ' o b l j u b i l i . 6n mi i>od pni k aH trosobno s ' v ' o « ' « ' B i l * v. kombine ci 'v r • e l r n i ' »ta. not'anjn • r <">l:ro -VPeri v bloku na .»esti Komandanta
Staneta 32 in v bloku na Grmu — stanovanje tov. Zivko-viča in stanovanje Maksa Va-leta v istem bloku. Vse te kombinacije so propadle. Ponudili so mi stanovanje v novi stavbi — vojaški blok Nad mlini, kar pa sem zavrnil, ker je bilo zame premajhno.
Nato je Industrija perila spet začela kampanjo, da se preselim v njeno stanovanje s tem, da se bom kasneje, ko bo dograjeno trisobno stanovanje v bloku Nad mlini preselil tja. To sem zavrnil ne zato, de ne bi hotel iti v blok, temveč zaradi premajhnega sta. novanja, ki mi ga nudi Industrija perila. Ponudil sem tov. Janku Kastelicu, naj se on vseli v stanovanje tovarne, jaz pa v njegovo pa bi bila zadeva rešena, kar pa je on odločno odklonil s pripombo, da mu to stanovanje ne ustreza. Po njegovem je zajne to stanovz-nje primerno, čeprav imam večjo družino; zanj, kot predstavniku podjetja, ki je zainteresiran za proizvodnjo m napredek podjetja, pa je neprimerno. Če bi bil on pristal, da se jaz vselim v njegovo slano, vanje, on pa v stanovanje podjetja, bi bilo to vprašan]'' že rešeno. V članku se sklicuje na partijsko organizacijo v kateri sem, češ da ni ničesar ukrenila doslej glede tega spora. Menim, da s tem partijska organizacija nima nobenega opravka, kajti kot član ZKJ imam iste pravice kot drugi državljani FLRJ.
Zelo me čudi to nehumano ravnanje Industrije periia z mano in mojo družino, saj se tako ne ravna niti z ljudmi, ki so bili do zadnjega okupatorjevi zavezniki.
Mislim, da zaslužim primerno stanovanje prav tako, kot vsi drugi pošteni državljani.
Pripravljen sem, kot sem bil • inrav jen irei. da prepustim ••o e "predanje s'an^vanje In. 'astriji perila, vod pogojem, da dobim pri:nrrnn stanova, nje.
MARKO MATIJ ASEVJ.C
jalcev o b č i n s k e g a ljudskega odbo- i ra. '
Vsak kdor tepta ali s k u š a tep- ] tati samoupravne pravice delovnega kolektiva, naleti na o d l o č e n !
odpor. Delovni kolektiv opravi- 1
ceno p r i č a k u j e , da bo ugodeno 1
njegovim zahtevam. In k a k š n e so 1
te zahteve? Predvsem naj bi za- 1
j a m č i l i in hkrati o m o g o č i l i u s p e š - : 1 no delovanje delavskega sveta ln upravnega odbora! Zanimiva Je i ugotovitev na tem sestanku, da navedena organa nista pr i š la do veljave zaradi prevelikega vpliva direktorja. Predsednika upravnega odbora in delavskega sveta sta na sestanku povedala, da sta z direktorjem sicer s k u š a l a razpravljati o problemih podjetja, da pa je razgovor n a j v e č k r a t naletel na gluha u š e s a . T u d i za zasedanja DS in U O direktor ni pokazal posebnega zanimanja. Direktor Je v č a sih opravljal f i n a n č n a dela, bil kurir, delavec, skratka vse v podjetju, n i se pa brigal za prav i č n e ln p o š t e n e odnose v podjetju, Je izjavil predsednik sindikalne p o d r u ž n i c e .
Delavci ž e l i j o v e č pojasnil. Ne vedo, kako je v njihovem podjetju urejeno nagrajevanje po u č i n k u . Vedo le, da je 30. januarja 1960 sprejel delavski svet dopolnilo pravilnika o normah, vendar se tako p l a č e v a n j e n i izvajalo pr i vseh delavcih, niti niso bili s svoj imi normami seznanjeni. O b č i n ska komisija je ugotovila, da norme niso bile postavljene realno, da obstaja v podjetju pravilnik o normah, vedar pa se nI » d o s l e d n o « izvajal. Delavci so pripomnili , da se flasti n i izvajal v k a r t o n a ž n i c i , kjer vlada prav posebna » d e l o v n a d e m o k r a c i j a « , tudi p l a č e so tu b o l j š e . Nekateri se vbadajo, garajo polnih 3 ur, med tem ko se drugi med delovnim č a s o m sprehajajo! Ni se zaman v podjetju uveljavilo geslo: »Bol j ša veza, b o l j š a p lača« Vsakumor je sedaj jasno, zakaj podjetje ne dosega svoje delovne obveznosti. Delavci so na sestanku rekli , da bi se moralo nujno u p o š t e v a t i , da ima vsako delovno mesto svojo ceno in vrednost, ne glede na to. kdo dela na tem delovnem mestu! Proizvajalci so nadalje zahtevali, da bi se morali v kolektivu odstraniti zadnji ostanki upravno--administrativnih odnosov, mezdni nazori in podobni b i r o k r a t i č n i pojavi. U p r a v i č e n a je tudi zahteva, naj se v podjetju k o n č n o uvede red ln disciplina, v delavnici pa je treba č i m p r e j namestiti mojstra, ki bo odgovoren za delovni proces.
Sestanek . kolektiva Je bil koristen in je osvetlil š e niz nepravilnosti:
V podjetju primankuje visokokvalificirane delovne sile, vendar ni bilo- nobenega razumevanja, d* bi lz vrst č l a n o v kolektiva koga š t i p e n d i r a l i za strokovno izpopolnjevanje. Zaloge proizvodov so se k o p i č i l e , kupci pa so bili v e č k r a t odslovlieni praznih rok zaradi tega, ker ni im?l n i h č e v p o d i ° t i i i nr.polnc<*n pooblastilu', d^ lehkn hrez vednosti direktoria prodni.-.. T o se 1e dogalalo takrat. knder i = bil direktor odsoten V na*i dr"*-hrn' ureditvi )»»<JnH» holj t l f " W n zahteva. na1 ce delavsko snmo-iipr^VMfl^ 4« v pralni izpopolnili* 0
ln razvila tako. da bo v niem vsak delavec p> le č lpn drl^vs'-o-ga =veta ali č e ni. Imel vso
m o ž n o s t , spremljati r e š e v a n j e vseh problemov kolektiva l n ustvarjalno sodelovati pri tem. Te m o ž n o s t i pa delavec v K o n fekciji papirja v V i d m u — K r š k e m nima. Č lan delavskega sveta je n; pr. n e k o č zahteval, da bi sklicali proizvodne sestanke, na katerih bi se pogovorili o tem, zakaj podjetje ne dosega svoje obveznosti. Prav tako je hotel predlagati, da bi uredili grafikone dela po oddelkih, s katerim bi bili prikazani d o s e ž e n i uspehi, vendar s predlogom ni uspel.
Delavci—proizvajalci Konfekcije papirja so hoteli podjetju samo dobro, organi delavskega samoupravljanja so sprejemali sklepe v p r e p r i č a n j u , da bo vodstvo podjetja to razumelo in znalo prisluhniti ž e l j a m kolektiva, vendar so danes r a z o č a r a n i eni in drugi. Tako so povedali na sestanku.
Glede nepravilnosti se je direktor o p r a v i č e v a l , č e š da je bila v podjetju prevelika nedisciplina in anarhija, ker je bil on predo
ber ln so to dobroto nekateri izkoristili. S a m o k r i t i č n o je tudi navedel, da je bil za vodenje t a k š n e g a podjetja organizacijsko nesposoben i n da ima nekatere slabosti, za katerih razloge pa n i h č e ne v p r a š a . Smatra, da se je dovolj trudil za razvoj podjetja.
Tud i organi d r u ž b e n e g a samoupravljanja v tem podjetju bi morali priznati, da so se zganil) š e l e takrat, ko je bil objavljen prvi č l a n e k o nezdravih odnosin v podjetju, za nepravilnosti pa so seveda vedeli ž e prej, saj so se dogajale ob njihovi n a v z o č n o sti ln vednosti.
Posebnih sklepov na sobotnem sindikalnem sestanku niso sprejeli, č e p r a v so se odkrito pogovorili o vrsti nepravilnosti ln vzrokov, zavoljo katerih doslej v kolektivu Konfekcije papirja n i bilo pravega reda. O stanju v podjetju bodo š e razpravljali, ker Je o tem govoril tudi o b č i n s k i zbor proizvajalcev na svoji seji v torek. D . K .
Ptlnrnti" Urt7t* Jutri dopoldne bo v dvorani
Sindikalnega doma v Novem mostu redna letna skupščina Rdečega križa našega okraja: na dnevnem redu so poročila, razprava in volitve novega odbora.
Razvoj komunalnega sistema
25. maja popoldne je bila v Novem mestu seja predsedstva okr. odbora SZDL, na kateri so se članj seznanili z gradivom podkomisije za družbeno upravljanje. Razpravljali so o dosedanjem in bodočem razvoju komunalnega sistema v okraju, pri čemer so ugotavljali, do kod je seglo samoupravljanje na različnih področjih družbenega življenja, v zbornicah in različnih javnih službah. Gradivo bo dostavljeno vsem občinskim odborom SZDL, k i bodo ta mesec na občinskih konferencah o teh vprašanjih konkretno razpravljali ln odločali o potrebnih ukrepih za nadaljnji razvoj samoupravljanja na svojem področju.
Dnevne selitve zaposlenih 2e pred leti je bilo dnevno
potovanje delovne sile i n navezanost delavcev in uslužbencev na kmetijska gospodarstvo pogosto predmet razgovorov na sestankih poli t ičn ih jn gospodarskih organizacij novomeškega okraja. Z naraščanjem števila zaposlenih, ki dnevno hodijo a l i se vozijo na delo po več ki lometrov daleč in se bavijo tudi s kmetijstvom, so se namreč tako v industrijski kakor tudi v kmetijski proizvodnji pojavile težave, k i j i h moramo upoštevati v gospodarskem planiranju. Zato smo se odločili, da ta pojav, k i je sicer predvsem ekonomsko socialne narave, a je vendar vzročno povezan z geografskimi činitelji , obravnavamo tudi geografi.
Na pobudo Geografskega druš tva in s pomočjo O L O Novo mesto smo v marcu 1960 izvedli anketiranje delavcev in uslužbencev v podjetjih in ustanovah, ki so imela več kot 10 zaposlenih. V njih je bilo po podatkih zavoda za statistiko in evidenco O L O Novo mesto v septembru 1959 zaposlenih 17.984 delavcev in uslužbencev. Od teh je izpolnilo anketne pole 15.093 ali 84 odst. V prizadevanju, da bi anketiranje zajelo čimveč delavcev in uslužbencev, smo kljub nekaterim težavam uspeli, saj smo anketirali okrog tri četr t ine zaposlencev novomeškega okraja.
Delavcev in us 'užbencev, ki dnevno odhajajo na delo v in-distrijske centre izven okraja, predvsem v Ljubljano in Zagreb, nismo anketirali, marveč smo podatke o njih dobili od krajevnih uradov preko O b L O
Anketiranje smo izvedli 7. namenom, da bi prispevali K
proučevanju delovne migracije v okraju. Pr ičakovat i je, da se bo ta pojav po obsegu še nadalje krepil z industrializacijo okraja, z deagrarizacijo
Piše: Rudi Piletič
prebivalstva i n zaradi razmeroma majhnih možnost i za tako intenzivno urbanizacijo, kot jo zahteva nagli razvoj i n dustrije.
Preden bralcem posredujemo rezultate anketiranja, se zdi potrebno, da kratko opišemo "geografsko razporeditev industrije in industrijskih centrov v našem okraju.
Ozemlje novomeškega okraja, k i obsega obrobja Dinarskega predalpskega in panonskega sveta, geografsko n i enotno, marveč se deli na tri področja: posavsko, novomeško in belokranjsko. Med njimi je Bela krajina v vsakem pogledu najbolj samosvoja, medtem ko ostali dve enoti združujeta po prirodi raz l ične pokrajine: doline in hribovja, k raško ln nekraško površje — pokrajine različnih gospodarskih možnosti. Ekonomsko-politični razvoj v preteklosti je namreč odmeril glavno vlogo prometno-geografskim činitel jem: dolini Save s prometno magistra'o, k i pomeni hrbtenico posavskega področja, in novomeški kotl ini , kjer se k r i žajo in razhajajo poti v teme-niško podolje, Belo krajino ln po dolini K r k e na obe strani; zato se je Novo mesto uveljavilo kot center osrednjega dela okraja
Posavsko področje se v glavnem ujema s teritoriji brežiške. vldemskokrSke in sevni-ško občine, novomeško področje obsega novomeško in trebanjsko občino. Belo kra
j ino pa sestavljata č rnomel j -ska i n met l i ška občina .
P r ičakova t i je, da se bodo v novomeškem področju razvijal i tudi lokalni centri (Žužemberk, Trebnje, Mi rna , Mokro nog, Šentjernej) , ne da b i se zato zmanjšala vodilna vloga Novega mesta, n i pa verjetno, da b i se Novo mesto uveljavi lo kot glavni gospodarski, trgovski in kulturni center za ves okraj. Ljubl jana in Z a greb, centra prve stopnje, premikata namreč meje svojih gravitacijskih območij tudi po teritoriju novomeškega okraja. Posavsko področje na p r i mer močno gravitira k savski magistrali in zato ni pr ičakovati, da bi se kdaj močneje vezalo na Novo mesto.
V posavskem delu okraja se razvijajo trije večji centri : Videm-Krško, Brežice in Sevnica. Videm-Krško, se zdi , ima med njimi na jveč pogojev, da se razvije v vodilno naselje, ker stoji pribl ižno v osredju posavskega področja, na prehodu iz hribovja v ravnino. Med lokalnimi centri izstopajo še Senovo, Brestanica, Dobo-va in Kostanjevica. Med njimi je Kostanjevica za splošnim gospodarskim razvojem v novejši dobi najbolj zaostala, čeprav je v preteklosti imela pomembno vlogo v osredju krške doline.
V Bel i kraj ini se je poleg Črnomlja , vodilnega centra na tem področju, z industrijsko proizvodnjo uspešno uveljavila Met l ika in tudi Semič si je z začetki industrije in obrtne dejavnosti postavil temelje za nadaljnji razvoj.
Področja novomeškega okraja spadajo med gospodarsko zaostale pokrajine v Sloveniji To se kaže predvsem v nizkem narodnem dohodku nn e n e c
prebivalca (okrog 60 odst. republ iškega povprečja) i n v vel ikem deležu kmečkega prebivalstva (blizu 60 odstotkov). Med vzroki za gospodarsko zaostalost se v prvi vrsti navajajo: polit ično-gospodarski razvoj v preteklosti, skromna surovinska baza in prometna odmaknjenost.
Zaradi majhnih možnosti zaposlitve v nekmetijskih dejavnostih so se ljudje izseljevali: pred prvo vojno ln še po njej zlasti v tujino, po drugi vojni pa v sosednja industrijska področja Slovenije in Hrvatske. Migracijski saldo je tudi v povojnih letih negativen. To nam dokazuje ugotovitev, da se je od leta 1955 do 1958 v okraju odselilo 5774 ljudi več. kot priselilo. P r v i razultati letošnjega ljudskega štetja, k i so že znani, Izkazujejo v novomeškem okraju 5600 ljudi manj, kot j ih je bi lo leta 1953.
V zadnjih letih je prizadevanje, da se tudi v novomeškem okraju razvijejo nekmetijske panoge, k i bodo posredno p r i -oomogle k hitrejši reorganizaci j i in izboljšanju kmetijske proizvodnje, rodilo že lepe uspehe: razširili so stare industrijske objekte in postavili več novih, mnoga obrtna podjetja pa so prerasla v industrijska. Zato se je narodni dohodek na enega prebivalca v obdobju 1956-1960 zvečal za blizu 100 odstotkov, v obdobju 1961 do 1965 pa se bo predvidoma povečal za okrog 120 odstotkov. 1960. leta je b i l nižji od republiškega povprečja za 62.2 odstotka, za leto 1965 pa je predvideno, da se bo razlika zmanjšala na 24,1 odst Potemtakem naj bi novomeški okraj ob koncu petletnega obdobja imel že industriisko-kmetiiski '/«ia-
'MuTnUevanip =ledil
FRANCE M IHALOVGAN: .1
Slavje v Podturnu T partizanski vasi Podturn je
bilo v nedeljo zaključeno slavje T počastitev krajevnega praznika Dolenjskih Toplic. Ob 9. url S O domačini 'sprejeli člane kolektiva tovarne »Sava« iz Kra nja, nato pa je sledil kulturni program, v katerem so nastopili domačini, šolarji in tudi gostje Is Kranja. Po prisrčnem kulturnem programu so gostje podar i l i domačinom televizor, ti pa SO se Jim oddolžili s skromnim darilom In šopki. Kasneje so se gostje odpeljali na ogled Baze 10 in ie nekaterih partizanskih postojank, popoldne pa so se domačini ter gostje zabavali v Podturnu in obujali spomine na partizanščtno.
Za televizor bolnikom TBC
nam je naknadno poslala Opekarna v Prečni še 5.000 dinarjev. Skupna vsota zbranega de-aarja znaša 402.947 dinarjev.
Začelo se je v mirenskem gradu Odporniška misel proti oku
patorju je na Mirni našla svoje pristaše že zgodaj v poletju 1941. Ze julija in avgusta 1941 so posamezniki prihajali na ATirno in obueščali l judi, da se organizira odpor proti okn-torju. Med pruimi pobudniki odpora v tej dolini je bil Mi
lan Majcen, ki je tedaj kot član KP in aktivist OF iz Ljubljane pogosto prihajal na Dolenjsko, prinašal prvi ilegalni tisk in dajal napotke u zvezi $ širjenjem narodnoosvobodilnega gibanja.
Tovariš Riko Kolenc se spominja prvega sestanka jeseni
Srečanja na Javorovici V počastitev 20. obletnice revolucije bo priredila
Krajevna organizacija oficirjev ln podoflclrjev v Šentjerneju P A R T I Z A N S K I POHOD v vas JavOrOvico, ki bo v nedeljo, 18. junija 1981 z začetkom ob 9. url . Pred spomenikom padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade bo komemoracija, nato pa tekmovanje v Streljanju.
Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo. Prireditelj vabi na pohod vse član* ZROP In Zveze borcev, kakor tudi člane drugih množičnih Organizacij. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 25. junija.
Cerovec v letih NOB Pred kratkim je umrl aktivist Janez Hrovat-Klancar na
Cerovcu pri Birčni vasi. Nekaj tednov pred smrtjo je še ves vesel sprejel obisk pionirjev birčcnske šole, o čemer govori tudi tale spis.
V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger »Moj kraj včeraj« SO šli učenci 3. razreda birčen-ske šole na Cerovec, vinorodni grič pri Birčni vasi, znan iz N O B po hudih bojih. Tam so se borile Tomšičeva, Cankarjeva in Gubfeva brigada.
Na južnem pobočju hriba je pred svojo skromno zidanico domačin Alojz Hrovat-Klančar Obujal spomine na težke in slavne dni. Obkrožen od radovednih pionirjev, oblečen v suknjič, v katerem je prebil vojna leta, se je spominjal neštetih poti in nevarnosti, k i j ih Je srečno prestal kot terenski delavec. Na obronkih griča je pokopal 11 padlih partizanov. Italijani so mu požgali domačije, prav tako tudi njegovemu sosedu Beceletu. Hudo je bilo takrat, ko so »Kalabreži« izmed vaščanov izbrali 3 talce in j ih ustrelili nad železniškim predorom, najbolj pa je šlo tovarišu Hrovatu za nohte, ko so ga nekoč štirje domobranci obkol i l i v vinogradu, rekoč: »Kje je tisti prekleti Klančar, da ga ubijemo? Včeraj se nam je iz
muznil, danes se nam ne bo, ker nas je 180!« On pa se je naredil nevednega in jih poprosil za tobak. Roke pa je tiščal v žepih, kjer so mu prsti krčevito stiskali ročne bombe. B i l je pripravljen na vse, če bi ga spoznali.
Dalje je pripovedoval 6 prvih
treh partizanih iz Dol. Toplic, o napadu na vlak pod Ljubnim in o I. zasedanju SNOS v Črnomlju, k i še ga je tudi udeležil.
Pionirji so ga pazljivo poslušali in še bolj spoznali, da je bila naša svoboda priborjena t krvjo in trpljenjem našega ljudstva. Na koricu zanimivega pripovedovanja so se mu pionirji lepo zahvalili in obljubili, da bodo šft prišli na prijazni Cerovec. ft.
Dva dni veselja za XV. novomeško MDB
Zadnje majske dni so brigadir j i X V . novomeške M D B , ki delajo na avtomobilski cesti pr i Manojlem v Srb i j i , proslavil i prvi mesec delovnih zmag. Med najboljšimi brigadami v tej izmeni je bila tudi novomeška, k i jo Je Glavn i š tab mladinskih delovnih b r i gad za požrtvovalno delo na trasi, za urejevanje mladinskega naselja »Krist i jan Karpoš« in splošno dejavnost proglasil za udarno in jo specialno pohvali!. Hkrat i je bila to prva dekada (letos so dekade samo vsak mesec ena). Brigadir j i so
Številke govore o borcih NOB
To ni zaključni račun, ne zadnji opomin pred tožbo, nit i niso to suhe številke računske naloge. Iz njih veje življenje v vsej svoji pestrosti, včasih morda lepo, včasih pa rudi takšno, kot bi ne smelo biti . Prisluhnimo torej š tevi lkam o borcih N O B , prisluhnimo besedam številk.
Na dan okrajne konference - 6. maja - je š te la Z B v našem okraju 12.085 članov (4490 tovarišic in 7595 tovarišev. Samo lani je umrlo 115 bivših borcev. V novomeškem okraju je sodelovalo v N O V ln P O J 5254 ljudi, 8033 Je bilo aktivistov v zalednih organizacijah, 2055 l judi je bilo interniranih in konfinlranih, 207 pa v vojnem ujetniš tvu. Števi lke o intemirancih in vojnih ujetnikih so še zelo nepopolne.
Med 12.085 preživelimi borci in borkami je 1745 takih, k i SO že leta 1911 prijeli za puško; v letu 1942 in do razdobja pred kapitulacijo Italije je pričelo sodelovati 6786 borcev, za tem, do osvoboditve pa se je vključilo še nadaljnjih 3554 borcev. Med preživelimi je 3200 nad 58 let starih, 3398 starih od 45 do 58 let in 5427 mlajših od 45 let. Skoraj polovica bivših borcev je torej še v letih, ko je človek z malo dobre volja še sposoben za študij in lahko še mnogo koristi družbi s svojim delom.
Oglejmo si še podatke o izobrazbi borcev. 151 borcev ima visoko in višjo izobrazbo, 417 popolno, 591 pa nepopolno sredonjo šolo; 2327 je takih s popolno, 8599 pa z nepopolno osemletko. Med 2579 delavci, bivšimi borci v našem okraju, je 335 visokokvalificiranih, 994 kvalificiranih 564 polkval if i -cdranih ln še vedno 686 nekvalificiranih delavcev! To pomeni, da smo za izobraževanje borcev storili mnogo premalo! Izgovor, da je to naloga Z B , ne drži . Vsa podjetja, vsi delovni kolektivi , vsi DS in zadružni sveti, pa tudi borci sami bi se morali s tem vprašan jem ukvarjati mnogo resneje kot doslej! 16 let po osvoboditvi dela bivši borec kot nekvalificirani delavec (takšnih je (iKti!)! To je obsojanja vredno! To pomeni, da se n i v kolektivu, kjer dela, za njega nihče zanimal! Prav ta borec pa je pred poldrugim desetletjem v ljudski revoluciji vlagal velike napore za ustvaritev današn je socialist ične družbe! '
Samo 363 članov Z B je doslej pridobilo izobrazbo popolne osemletke v šolah za odrasle, 131 pa j ih takšne šole Se obiskuje. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo z rednim al i izrednim šolanjem 111 članov ZB, višjo in visoko izobrazbo pa 36 članov. Na srednjih strokovnih šolah še š tudira 109 članov, na višj.h in visokih šolah pa 53 članov.
Poseben problem sta zdravljenje borcev in stanovanjsko vprašan je . Mnogim se je zaradi vel ikih naporov med N O B močno zrahljajo zdravje. ZB pošilja najbolj prizadete na klimatsko in topliško zdravljenje. V razdobju od aprila 1958 do aprila 1901 je bilo na zdravljenju skupno z inval idi 830 članov Z B , kar je veljajo 15 milijonov 800 tisoč din. 207 druž in borce\' še vedno stanuje v neprimernih stanovanjih. V nekaterih občinah in podjetjih posvečajo temu več Bkrbi, marsikje pa je odnos še vedno zelo malomaren.
Poglejmo še to, kako poteka uveljavljanje zakonitih materialnih pravic borcev. Odkar veljajo novi predpisi, je bilo tavalidsko upokojenih 186 borcev in vloženih 582 zahtevkov ca dodatek k plači, od tega je dosbj rešenih 303 zahtevkov. Tako visoko število vlog te vrste je dokaz, da so prejemki mnogih borcev izpred 9. septembra J943, v našem okraju Belo n izk i . 162 borcev in preživelih družin je zaprosilo za preživnino, od tega je 95 prošenj že rešenih, 8 prosilcev pa Je med reševanjem prošenj umrlo! Ker so mnoge prošnje in vloge borcev nepopolne, naj krajevne organizacije Z B prosilcem kar najbolj pomagajo pri zbiranju potrebnih dokumentov, občinske komisije pa naj, če dokumentov ni mogoče zbrati s svojimi izjavami pripomorejo k čimprejšnji rešitvi vlog!
V našem okraju je še 547 nepreskrbljenih otrok padlih borcev. V osemletkah, srednjih in v strokovnih šo'ah se j ih Šola 254, vajencev je 170, na univerzi j ih studiva 51. doma pa j ih živi Še i% V n o ' - m e š k i občini so anketirali 20 podjet i j ; izmed teh je le 7 takih ki št ipendirajo otroke padlih (Krka, ima n. pr.. med 27 štipendisti le 1 otroka padlega borca. Novcteks pa med 20 štipendisti kar 12 otrok padlih).
Številke, ki govore s prepričl j ivim jezikom. Govpre pa B&m o ljudeh, graditeljih in borcih naše revolucije.
ta večer obljubil i , da morajo tako marljivo delati še v p r i hodnje in si priboriti še eno udarn iš tvo in specialno pohvalo.
Tudi dan mladosti so veselo preživeli . Okrasi l i so naselje in napisali parole. Potem so imeli proslavo, na kateri je govoril član C K L M S Tone Ferenc, k i je brigadirje obi skal in se z nj imi razgovarjal. Komandant X V . novomeške pa je prebral imena najboljših brigadirjev. Pohvaljeni so b i l i : Franc Romih, Franc Cepin, Franc Fabjančič , Ibrahim Ramić, Jure Prp ič in Marta Dernikovič .
Ob zaključku tedna RK
v Loki V tednu Rdečega križa je R K
v Loki zelo marljivo delal. Na njegovo pobudo so v Razboriu izvolili nov odbor R K , za predsednico pa so izbrali učiteljišč-nico Cvetko Sesek.
R K v Loki se sploh trudi, da bi organizacija res zaživela. Sestavili so posebno komisijo, k i bo med ljudmi širila zdravstveno dejavnost. Članarino so pobrali v treh naseljih (vseh je 7). Podmladkarji na loški osnovni šoli so obiskali Dom onemoglih v Loki in tam priredili pester spored s petjem in recitacijami, na koncu pa so pionirji onemoglim darovali šopke.
Poživili so tudi zdravstveno vzgojno dejavnost. Sestra sevni-škega zdravstvenega doma je v Loki predavala o spolni vzgoji doraščajoče mladine. — V tednu R K so se zelo izkazali loški mladinci, k i so kopali jarke za vodovod v Celovniku. Dela je vodila znana aktivistka Gizela Stravs.
S. Sk.
1941 v mirenskem gradu, kjer so razpravljali o prvih neposrednih nalogah OF. Na tem sestanku je govoril tudi Tone Tomšič, z njim pa so bili še Joie Rus ' in Tone Fajjar iz Ljubljane ter Jože Boršlnar iz Mokronoga. Mirenčane so zastopali: Franc Lunaček, Alojz Kunstek, Marijan Jenko, Adolf .Bule, Vlado Berce, Jože Zan, Mi rko Koželj, Polde Jerovšek, Riko Kolenc in morda še kdo drug.
Mirna je zelo hitra poslala ena čvrstih baz Osvobodilne fronte. Tu je bilo dosti njenih simpatizerjev, ljudi, ki so na ta ali oni način pomagali; obstajala pa je tudi skupina tovarišev, ki so aktivneje delovali v tem gibanju in so bili nosilci posameznih že organiziranih akcij OF aH pa so odšli v partizane. Redka je bila hiša, ki ni na ta ali oni način pomagala našim enotam.
V prvih mesecih leta 1942 je mirenski teren dal tudi prve partizane (Conč-Prlek, Lado Babic, Stanko Krištof, Stanko Bule, Ferdo Drenik in drugi).
Kljub sovražnikovemu terorju in izgubi mnogih tovarišev narodnoosvobodilno gibanje na tem terenu ni zamrlo.
Mirna je ob vsakem času nudila vsestransko pomoč parti •zanom, ki so se tu stalno gibali v brigadah, odredih ali pa v manjših skupinah. Posebej je treba omeniti nekatere, hiše, kot Bulčevo (tu je bil tudi izvor radijskih vesti h
Blažičevo, Kolenčevo, Smoletovo, Skolovo in še nekatere, ki so bile vedno pripravljene pomagati.
Glede na obsežne in pogostne akcije proti okupatorju je organizacija Z B na M i r n i clo-ločlla za krajevni praznik 6. junij. Na ta dan so partizani napadli vlak na Mirni in sovražniku povzročili občutne izgube.
Kot vsako leto bodo tudi letos prebivalci Mirne in okoliških vasi proslavili svoj praznik. Na proslavo so povabljeni tudi preživeli borci, aktivisti in interniranci, ki so se borili na tem terenu. Program slovesnosti je naslednji:
Na predvečer bodo po hribih okoli Mirne zagoreli kresovi, zjutraj bo budnica, popoldne komemoracija na Ro-jah pri spomeniku padlih (govor, petje, lovci bodo izstrelili salvo), nakar bo v dvorani TVD Mirna koncert ln pror.ta zabava. Jože Jakič
študenta iz Alžirije in Indonezije med črnomaljskimi dijaki
Na pobudo Kluba dolenjskih š t u d e n t o v sta obiskala dijake čr nomaljske gimnazije š t u d e n t a Ajci Mohamed iz A l ž i r i j e In Se-narto Senardo iz Indonezije, oba š t u d e n t a ljubljanske univerze. — Š t e v i l n o zbranim in nadvse navd u š e n i m dijakom sta pripovedovala o notranji ureditvi svoje domovine ter o njihovi borbi za Svobodo ln neodvisnost. Pripovedovala sta o ž i v l j e n j u ln delu mladine v svoji domovini, o borbi za pismenost ln za enakopravnost ter pravice do š o l a n j a . Poudarila sta. da je njihova mladina zelo h v a l e ž n a jugoslovanski mladini za denarno p o m o č , da s tem denarjem gradijo š o l e . Izredno zanimiv pogovor Je bil z Ajcl
IZ V IDMA-KRšKEGA []] Komisija za spomeniško
dejavnost je imela 10. maja posvet. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinskega ljudskega odbora, občinskega odbora ZB in krajevne organizacije ZB v Brestanici. Sklenjeno je bilo. da bodo v tem letu postavi l i v Brestanici obeležje v spomin na izseljeništvo in politične izgnance.
Mohamedom, š t u d e n t o m ljubljanske eiektro/akultete. A j c l Mohamed Se je š e s t let boril v a l ž i r s k i armadi za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Star Je š e l e 22 let ln je kapetan a l ž i r s k e armade. Po k o n č a n e m š t u d i j u ga č a k a j o zopet t e ž k e naloge v borbi za gospodarski napredek svoje domovine.
Po razgovoru so v gimnazij! ustanovili klub OZN. Ajcl ln Se-narto sta obljubila dijakom, da jih bosta š e v e č k r a f obiskala.
J o ž e Skof
• Požarnovarnostna komisija si je 12. maja ogledala v tovarni celuloze ln papirja preventivne ukrepe. Ugotovila je, da je tovarna dobro zaščitena proti požaru. Gasilska organizacija Je vzorno urejena. Poklicna gasilska enota ima stalno dežurno službo, v tovarni pa so še štiri prostovoljne desetine, od katerih je ena republiški, prvak. Desetine imaio tudi sodobno opremo. Požarnovarnostna komisija bo v požarnovarnostnem tednu pregledala še vse stavbe in gospodarska poslopja.
Kabinet oborožitve je bogato opremljen. Tu dobe gojenci vojaških akademij vzorce vseh vrst orožja 'n orodja, s čimer se dodobra seznanijo' med učnimi urami in izven njih. Na s l ik i : gojenci Vojne akademije spoznavajo mehanizem težkega me
talca min
lonela , k i jc koračil skozi nemo vas, ta molk še pred tedni tako živahnega naselja n i čudil. Predobro je vedel, da življenje v vasi n i izumrlo, le da se je skrilo za zavese in zdaj strahoma opazuje, kaj se dogaja zunaj. Prebivalcev naselja namreč ni še min i l strah pred maščevanjem, k i j im ga je leta in leta obetala hrupna propaganda. Tuji vojaki se dotlej v večjem številu in za dalj Časa še niso ustavili v vasi. Le včasih je pri kaki hiši obstal avto, k i mu je počila guma al i pa je ostal brez goriva. Zgodilo se je tudi, da je šofer potrkal na vrata zaradi votle in brisače. P r i neki hiši je nekoč tolkel po vratih zmagoslavja in vodke pijan vojak. Nekaj časa je vpi l , toda ko ga je to utrudilo, je odkolovratil . K a j hujšega se v vasi še n i bilo zgodilo. Toda kaj hočemo: propaganda je vcepila v ljudi strah, ta pa ima vsepovsod velike oči.
Na Toneta je dah prvih poletnih dni deloval ravno nasprotno: razveselil ga je in pomladil. Čeprav je imel za seboj že dve uri hoje, se n i čutil še čisto nič utrujenega. N a ovinku se je umaknil vojaškemu avtomobilu, k i se je objestno pripodil mimo njega. Pred občinsko hišo ga je pozdravljal dr. Schwartz. Spoznala sta se pred dvema dnevoma, ko mu je sporočil odločitev vojaškega poveljstva v Landeshutu, da morajo prebivalci vasi skrbeti za prehrano l judi v taborišču. Dr. Schvvartz se je b i l šele pred kratkim vrn i l iz koncentracijskega taborišča. Rusi so mu dali na rokav rdeč trak in ga pooblastili za začasnega župana v Griisauu.
K o je Tone šel mimo hiše, v kateri jc do nedavnega stanoval hitlerjanski župan, se jc nehote ozrl v okna, edina v vasi, k i niso bila zavešena. Hiša je bila namreč prazna. Nekdanji stanovalci so še nekaj dni po razpadu bingljali pod stropom, dokler j i h neke noči nekdo n i odnesel na vrt in pokopal.
Zupan je do zadnjega trenutka upal, da se bo kolo sreče obrnilo in Nemčiji nepr ičakovano prineslo zmago. K o pa se je na mostu nenadoma pojavil oddelek ruskih vojakov, je bilo prepozno, da bi pobegnil. Fronta, k i si jo je predstavljal čisto drugače, se je pribl ižala vasi neslišno, on in še marsikdo v vasi pa so mis l i l i , da se bo najavila s hrupom. Tedne in tedne so poslušali bobnenje, k i je odmevalo izza hriba. K o se je hrup nenadoma utišal, so mnogi mis l i l i , da je to zato, ker se je sovražnik umaknil . V resnici se je fronta čez noč premaknila na lo stran hriba in se rano zjutraj neslišno pr i kradla v bližino vasi. Svojih vojakov, umikajočih se pred sovražnikom, vaščani sploh niso videli , ker so se razprši l i a l i pa umikali po drugih poteh.
K o je župan zagledal prvega ruskega vojaka v povaljani rjavi uniformi z brzostrelko v roki , je ženo in sina uspaval z močno dozo praška, nato pa ju obesil na strop. Nazadnje se je še sam obesil. Vojak, k i jc stopil na prag, je lahko videl še zadnji smrtni krč griissauskega nacist ičnega veljaka,
V Tonetu se je zbudil spomin na prizor, k i ga je b i l pred mesecem videl pred neko trgovino. Zdelo se mu je, kot da sliši korake, kako utrujeno, v lesenih coklah drsijo po cestnem tlaku. Tedaj se iz kolone izmučenih vojnih ujetnikov izloči suhljat fant z mongolskimi potezami na obrazu. Z rokami naprej se opoteka naravnost proti vhodu v trgovino. Naenkrat sc zgrudi na tla. Z rokami steguje proti stopnicam, kakor da bi na ta način hotel doseči želeni c i l j . Nato pride k njemu stražar , s tarejši možak, ne preveč strog in , sodeč po odnosu do ujetnikov, najbrž že navel ičan vojne. Puško so obesi čez ramo in hoče pomagati ujetniku na noge.
•»Ne omadežuj te si rok, gospod vojak! Ne pozabite, kdo ste in kdo leži pred vami!« sc je na pragu oglasil trgovec v r javi uniformi, tesno opasan, z orožjem ob boku.
S t ražar je nekaj zajceljal v opravičilo in poklical l judi iz trume bednih ujetnikov. Opiraje se na tovariša, se je ujetnik spet pr idruži l ostalim in kolona lačnih l judi je nadaljevala pot.
Ve l ika gmota oblačkov se jc na več mestih raztrgala, tako da jc sonce lahko razlilo svoje žarke po vsej pokrajini. Tonetu se je zdaj zazdel svet krog in krog njega neznansko lep. Otresel se je misl i na preteklost in je vesel, notranje razigran nadaljeval pot. Zavi l je po cesti proti gozdu, k i je nedaleč od svojega roba skrival taborišče slovenskih izseljencev. Nehote je pospešil korak, kakor da se je srečna novica, k i jo je nosil v sebi, spremenila v motor. Skoraj tekel je. Nič več se n i hotel trapiti z mislijo na mračno duševno stanje, v katerega je prebivalce Griissaua vkleni l poraz. Zanj je življenje šele zdaj začenjalo biti pr ivlačno, skoro tako, da bi opijanilo človeka.
A l i n i to čudno? se je zamisli l Tone, kako se barve cvetl ic , blišč sonca, opojnost zelenja, melodija ptičjega petja in celo svetloba utegne spremeniti, ne zaradi narave, marveč zavoljo tistega, kar je v človeku. Sl ikar-umclnik torej n i samo narava, n i t i ne samo oči, ampak 'predvsem notranje počutje človeka. Oči so njegov suženj ; ako je človek pobit, žalosten, oropan svobode in domovine, bodo oči morale videti vse mračno . Najlepšo idilo morajo oči sprejeti kot pokopališče, polno zelenja in cvetja, pa vendar nekam melanhol ično. Tako je Tone štir i leta gledal svet okrog sebe. Spreminjali so se letni časi, a Tone je videl vedno enako.
Zdaj je spet razpoznaval lepo od lepšega in najlepšega. Celo čmrl j , k i je v jeznem letu opisoval krog okrog njegove glave, mu je delal veselje. Ozelenela l ivada na drugi strani potoka ga je mamila, da b i se kot otrok podil po njej. Razcvetelo drevo ga je vabilo, da b i pod njim sanjaril in skozi krošnjo zelenja in cvetja opazoval nebo. V njem se je prebujala želja, da bi preskočil jarek, k i se je b i l zagozdil med njivo in cesto.
Srečanja s tovarišem Titom Pripovedujejo tovariši, ki so se med narodnoosvobodilno borbo srečali z vrhovnim komandan
tom tovarišem Titom P O D P O L K O V N I K
D 2 0 R D 2 E D 2 0 K I C — Bilo je marca 1942 na osvo
bojenem ozemlju Bosne v Foči. Takrat sem bil borec skojevec III. bataljona I. proletarske br i gade. Nekega dne sem straži! pri mostu na reki Ceotina. V trenutku, ko me je komisar, k i je bil pri meni, nekaj spraševal, je šel čez lesenj most neki partizan. Nisem ga poznal. Komisar mi je šepnil na uho, da je to naš vrhovni komandant tov. Tito. Osupnil sem. Tita do takrat še nisem videl. Razumljivo, da sem se ga to pot hotel nagledati. Komisar me je opozoril na preveliko radovednost. Toda Tito je to opazil in razumel. Prešerno se nama je nasmejal ln pomahal z roko. Tega prvega srečanja s tov. Titom se vedno z veseljem spominjam.
Tita sem isto leto še večkrat videl; na železniški postaji v Foči ob predaji zastave, na Zelen-gori v času, ko se je odločil za velik pohod proti zahodni Bosni, v Bosanskem Petrovcu na proslavi oktobrske revolucije itd.
V jeseni 1942 je Tito v Bosanskem Petrovcu izročil zastavo I. proletarski brigadi. Tam sem bil tudi jas. Tito je ob tej svečano
sti imel govor. Dobro se spominjam njegovih besed, dejal je: »Zamislite si, tovariši, kako je nam, ko se borimo proti okupatorju in njegovim hlapcem in prelivamo kr i za svobodo, tuje radijske postaje pa priznavajo ta uspeh izdajalcu Draži Mihaj-loviču. Vj ste najboljše priče naših borb in zmag. Prepričani bodite, da bo prišel čas, ko bo ves svet spoznal naš pravični boj . . .« Ta govor je nas borce spodbudil, nam vl i l novih moči in nas navdahnil v. novim borbenim poletom. S srcem smo čutili te besede in jih tako razumeli. V krvavih borbah, v trpljenju in povsod smo šepetali ime TITO — NAROD — P A R TIJA; ta misel nas je vodila do popolne zmage. 'TSŠtH»xil'i .'-TtnVf 1 P O D P O L K O V N I K N I K O L A STRIČEVIĆ:
— Leta 1943 sem se peljal s konjsko vprego v Nevesinje. Neki avto nas je srečal. Konji so se -plašili. Avto se je ustavil in nekdo mj v partizanski uniformi reče: »Pomagajte vendar konjevodcu!« A jaz sem mu ko: komandir voda tako »starešinski« odvrnil: »Pa kaj naj mu pomagam, ga bo že sam ulovil,
saj je konjevodec!« Kmalu za tem sem zvedel, da je bil ta partizan tovariš Tito. To je bilo moje prvo srečanje z njim.
K A P E T A N I. K L A S E JOCO B I L O G L A V :
— 24. maja 1943 se je Drvar pripravljal na proslavo rojstnega dne maršala Tita. Ljudje so bili razpoloženi in navdušeni. Zal se jaz te proslave nisem mogel udeležiti. 25. maja, na T i tov rojstni dan, me je zgodaj zjutraj predramil ropot avio-nov. Poznal sem jih, bil i so nemški. Sprva se nismo niti vznemirili, saj so sovražna letala že več dni krožila nad Drvarjem. Trenutek zatem so pričeli Nemci strahovito bombardirali mesto in vso okolico Ko so z bombardiranjem končal i , so prileteli veliki »Jnnkersl« iz katerih so se u=uli padalci Priletela so še letala, ki so vlekla jadralna letala z nivini i četami in orožjem Mi borci nismn zgubili poguma, sprejeli smo borbo in se bojevali kot levi Vedeli smo. da grozi nevarnost Vrhovnemu štabu Sedal - ' ' i nikoli! Streljali smo in dobro meri l i . Veliko padalcev smo pobili že v zraku. Kljub temu da so
Nemci hkrati napadli še s pe-šadijo, tanki in oklopnim' vozili , niso uspeli, kajti ljubezen do Tita in do vseh naših voditeljev je bila močnejša kot vsa nemška vojska in njena tehnika.
28. maja, tri dni po tem dogodku, sem videl Tita nekje nad Prekajo, ko Je šel mimo naše enote.
K A P E T A N J A N K O ClJDIC Nekaj dni pred mojim prvim
srečanjem s t ovarišem Titom sem zvedel za žalosten dogodek, ki je pretresel vse nas. Pripetil se je 1343 v Otočcu v L i k i . To je bilo osvobojeno ozemlje in smo imeli tu bolnico, v kateri se je zdravilo več naših ranjencev. Stregle so jim nekdanje usmiljene sestre. Zaupali smo jim. To zaupanje pa ni bilo upravičeno Zelo so nas razočarale. Povezale so se z ustaši, četniki in Nemci Neko noč je močan sovražni oddelek vdrl v ta kraj ?-e predno so stražarji mogli kaj ukreniti, so jih sestre postrelile Naredile so prosto pot do bolnice Pričel se je pokol Kot zverine so se vrgli fašisti na nemočne ranjence, in jih veliko poklali Nekateri ranjenci so iz obupa poskakfi'-
skozi okna in se ubili. Vendar se je nekaj ranjencev rešilo: lahko bi se j ih še več, če jih ne bi sestre lovile in izročale krvnikom. Ko smo nekaj ur za tem strašnim pokolom prišli v bolnico, smo videli zaklane ranjence, ki so nekateri v grozotnih mukah še umirali, in vse rdeče, krvavo . . .
Dva, tri dni po tem tragičnem dogodku sem bil na straži pred našim štabom. Naš komandir VI. liškega bataljonu me je vprašal, če priznam T'ta. Odvrnil sem mu, da ne. Naj še omenim, da sem bil takrat star 16 let. V tem trenutku je prišla skupina partizanov, med njimi tudi Tito. Prj povratku se je Tito ustavil pri meni. Vprašal me je: »Kako je, tovariš?« Jaz sem mu odgovoril, da je dobro, potem me je še vprašal, če sem lačen in če bom lahko vzdržal naporno partizansko življenje. Z veseljem sem mu odgovoril, da prav lahko, zato ker sem še mlad in ker živim v prepričanju, da bo nekoč bolje. Tito se je temu odgovoru nasmejal in se zanimal, če sem dober borec. Rekel sem mu, da naj to kar vpraša mojesa komandirja, k; je stal pri meni. Vidno zadovoljen z mojimi odgovori me je Tito potrepljal po rami, rekoč: »Držj se dobro in bodi hraber!«.
Vzdržal sem in vsi smo vzdržali, zato ker smo vedeli, da na? Tito vodi k zmagi, in ker -mo bilj prepričani, da bo ta pot vodila "k boljšemu življenju, i . . .^ r . „ ;^ n i l o b o d i
D. K .
Stev. 22 (584) D O L E N J S K I L I S T StKffi §
Recitatorsko slavje v Brežicah Kulturno-prosvetno življe
nje v novomeškem okraju je letos razgibano in uspešno kot že dolgo ne, saj se i-evije kar vrstijo: najprej občinske revije Svobod in prosvetnih društev, zatem pa okrajne: dramsk i v Vidmu-Krškem, pevska v <Novem mestu, zabavno-glaš-benih ansamblov v Črnomlju, dramska mladinska revija v Sevnici. 25. maja pa je bila v Brežicah še okrajna revija recitatorjev, edina v Sloveniji v letošnjih okrajnih prireditvah Svobod in prosvetnih društev.
Kot druge revije v okraju je b i l tudi nastop recitatorjev v Brežicah lepo organiziran, dobro obiskan in je posebno za brežiško mladino pomenil pravcati praznik v okviru praznovanj dneva mladosti. In bilo je lepo, da so s svojim obiskom dali priznanje revij i in recitatorjem tudi vidni predstavniki polit ičnega in kulturnega življenja v Brežicah.
Revijo, k i je bi 'a v Prosvetnem domu, je začel predsednik obč. sveta Svobod iz Brežic tov. Jakob Drnač, nato pa je spregovorila podpredsednica O L O Novo mesto tov. inž. V i l m a Pirkovičeva. S toplimi besedami je pozdravila recita-torje in mladino v dvorani, j i m česti tala za dan mladosti i n nanizala vrsto lepih misli in pobud za kulturno in splošno javno udejstvovanje naše ga mladega rodu.
Na reviji je sodelovalo 18 mladih recitatorjev, k i so bil i za okrajni nastop izbrani na občinskih revijah recitatorjev: iz občine Brežice Janja Vide-nič (Brežice), Vera Jalovec (gimnazija, Brežice), Mar i j a Černelič (Globoko); iz občine Videm-Krško L id i j a Kozinc (Brestanica), Jelka Draksler (Kostanjevica), Srečko Planin«: (Senovo) in Metka Lupš ina (Videm-Krško); iz občine Črnomelj Valeri ja Pal ik in E m i -lijana Vrščaj (gimn. Črnomelj) ; iz obč. Met l ika Majda Ogulin, Sonja Orl ic in Stane Rajk (vsi i z metl iške osnovne šole); iz občine Trebnje Barica Videč-nik (Mokronog) in Jelka Straj-nar (Trebnje); iz občine Sevnica Marjerkn Revinšek in M i r a Abram (Sevnica), občino Novo mesto pa sta zastopali recita f orki Zvonka Col ari č in Janja Vukovič (obe iz Novega mesta).
Lep in recitatorsko dobro
naš tudi ran je b i l zaključni nastop oziroma živa sl ika skupine 16 recitatork osemletke iz Trebnjega, k i so recitirale odlomke iz Grudnove pesnitve »V pregnanstvo«. Skupino je pripravila učiteljica Rezka Perpar (skupina je nastopila izven ocenjevanja).
Za pestrost te prireditve so poskrbeli še učenci glasbene šole v Brežicah: Nada K l a n -šek. violina, Zorka Starman.
nez Gartnar razglasil in nagradil zmagovalce, k i j i h je izbrala posebna komisija, in vsem recitatorjem razdelil d i plome. Recitatorjem je v svojem nagovoru čestital tudi predsednik O b L O Brežice tov. Mi rko Kambič .
P rva štir i mesta so na tej reviji recitatorjev dosegli (navajamo j ih po abecednem redu); Abram Mira , 12, let, učenka osemletke v Sevnici, Colarič Zvonka. 14 let, učenka osemletke v Novem mestu, Jalovec Vera, 16 let, gimnazija v Brežicah, in K.ozinc L i d i
ja, 15 let, učenka osemletke v Brestanici.
/Če si odmislimo nekatere pomanjkljivosti in upoštevamo, da je taka revija recitatorjev bila prvič pri nas, moramo reči, da je dobro uspela, da je utrla pot v tovrstno ku l turno dejavnost in dala za pr i hodnje lepo bero dobrih in koristnih napotkov. Nedvomno je, da bo treba take revije recitatorjev imeti vsako leto. S tem bomo dobili dober reci-tatorski kader, kar bo v nemajhno pomoč tudi naš im gledališkim druž inam. - i
Okrajna razstavo fotografij v Novem mestu
Ive Subic: P O M L A D
klavir , Darko "Bogolin, violina, in Baškovič, violina. Pesnik Ivo Osolnik iz Brežic, k i se že uspešno uveljavlja, pa je prebral dve svoji novejši, res občuteni in oblikovno dobri pesmi »Mrtv im tovarišem« in »Moja dobra samota«.
Po končani reviji je okrajni svet. Svobod in prosvetnih druš tev pr ipravi l za vse reci-tatorje in goste kosilo v Ča-teških Toplicah. Tukaj je predsednik okr. sveta SPD Ja-
V počastitev 20-letnlce revolucije bo konec junija priredil okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu v tednu tehnike večjo razstavo črno-bele fotografije, in sicer v prostorih novomeških osemletk. O O L T je te dni poslal vsem klubom in foto krožkom v okraju poseben razpis. Razstave se lahko udeleže tudi fotoama-terji s posi*?tki v velikosti od 28 krat 24 cm navzgor. Razdeljene bodo tr i denarne nagrade po 30.000 din za najboljše klube in krožke ter 3 nagrade po 5.000 din za najboljše posnetke. Prijave sprejema O O L T v Novem mestu do 2. junija, material pa je treba dostaviti prireditelju do 15. junija.
Znano je, da deluje v okraju 20 foto krožkov v pionirskih odredih in 5 fotoklubov, vseh amaterjev pa je nad 500. Prav gotovo bodo pokazali na
letošnji razstavi vzpon v kvaliteti in množičnosti .
Udeležite se tekmovanja in razstave!
-mtr- Dore Klemencič-Maj: P A R T I Z A N S K A K O V A Č N I C A
Kaj bo s šolo v Dragatušu? Bodo res ustavili dela na gradbišču nove osnovne šole v Dragatušu prej kot bi se pomenili, če so res že izčrpane vse možnosti za finansiranje te prepotrebne gradnje? — Ns kazimo s prstom
na okraj, dokler nismo mobilizirali vseh domačih sil in sredstev Te dni je Oddelek za gospo
darstvo pri O b L O v C r n č m -Iju obvestil gradbeno podjetje ki zida novo šolo v Dragatušu, da črnomal jska občina nima nadaljnjih sredstev za dela. ki so že bi la naročena. Podjetje, k i je uprav ičeno računalo s tem, da bo šolo po nač r tu gradilo naprej, je p r i -
Žive zgodbe naših dni čemu v kinematografih ne predvajajo tu A domačih kratkih filmov, ki bi nas hkrati vzgajali, informrali in zabavali? — čeprav še ni predpisov, bi kazalo pri vseh
kinematografih čimprej ustanoviti programske svete
V naših kinematografih pri predvajanju filmov nismo vajeni aplavzov in vendar smo to doživeli preteki; četrtek v kinu »Krka« v Novem mestu. F i lmski klub »Film 61« iz Ljubljane je na povabilo sosveta za fi lmsko vzgojo pri občinskem svetu Svobod predstavil naši publiki pet slovenskih kratkih filmov. Vsak izmed njih je pomenil 10
dO 15 minut izrednega doživetja. Barvni film »25 let Planice« ter črnobeli f i lmi: Torzo, Njegov dan, Mlaj, Sestra \ in Re-quiem šo. na m na platnu razgrnil i svet, S katerim se srečujemo vsak dan, pa nam vendar rad uide. Slika, glasba in govor se združujejo v enoto, skozi katero nSm filmski ustvarjalec, uporabljajoč umetniški izraz,
posreduje boleče probleme, pa tudi beleži, razlaga in poučuje. Dvorana resda ni bila polna, vendar se v gledalcih poraja vprašanje: zakaj ni kratkometražnih filmov na repertoarjih naših kinematografov?
Reforma ekonomske srednje šole v Novem mestu
Medtem ko je reforma zajela vse šole: od osnovnih in srednjih do višjih in visokih šol, ni bilo še dosti storjeno za reformo ekonomskih srednjih šol, ki so ostale v bistvu take, kot so bile po osvoboditvi. Seveda je naš dinamični gospodarski razvoj vpl ival tudi na E§S, tako da se je pri pouku sprotno sledilo vsem novim gospodarskim spremembam, t. j . , da smo takoj popravljali Učne načrte , čim so bile spremembe tudi v gospodarstvu. Od leta do leta so se vnašali v pouk nov' elementi prakse. Vendar pa so ostale ESS le šole splošnega tipa, čeprav je b i
la vkl jučena tudi neka specializacija v IV. letniku.
Na novomeški ESS smo šli v specializacijo za potrebe gospodarstva po računovodjih, tO pa na temelju rezultatov ankete, ki jo je naredilo Društvo knj i govodij v Novem mestu, iz katere je sledilo, da so računovodje najbolj deficitarni ka- . der v novomeškem okraju. Za pouk knjigovodstva smo uvedli tudi seminarje, ki j ih vodijo praktiki, strokovnjaki računovodje iz podjetij. Tako smo še pred -Resolucijo o strokovnem šolstvu« približali šolo potrebam gospodarstva.
Končno besedo pri reformi ESS bo pa imelo gospodarstvo
Mov železniški vozni reci 28. maja je začel veljati
nov vozni red. Posredujemo vam izvleček za naš okraj.
Odhodi vlakov iz Ljubljane proti Novemu mestu in Karlovcu ob: 4.30, 6.48, 10.30, 13.31, 14.45 (vozi ob delavnikih), 18.05 (ustavlja se le na nekaterih postajah) 13.55 in 23.30 (motorni).
Prihodi vlakov iz Ljubljane v Novo mesto ob: 1.20 (motorni), 6.51, 9.12, 12.17, 15.48, 17.11 (vozi samo ob delavnikih), 19.41 (se ustavlja le na nekaterih postajah) in 21.17.
Odhodi vlakov iz Novega mesta v Ljubljano ob: 1.31, (motorni), 2.45, 3.25, (vozi samo ob delavnikih), 6.54, 11.04, 13.24, 15.51 in 17.38.
Odhodi vlakov iz Novega mesta v Karlovac ob: 4.12, 7.00, 12.26, (vozi samo do Metlike;, 16.02, in 21.27.
Odhodi vlakov iz Rosalnlc (pri Metliki) v Novo mesto ob: 5.10, 11.36, 20.11, 14.20 vozi samo iz Metlike) in 15.43.
Odhod; vlakov iz Novega mesta v Stražo—Toplice ob: 4.35, 7.01., 10.00, 13.30, 16.10 in 18.00.
Prihodi vlakov v Stražo— Toplice ob: 4.55, 7.18, 10.17, 13.50, 16.27 in 18.17.
Odhodi vlakov s postaje Straža—Toplice v Novo mesto ob: 5.30, 7.27, 11.40, 15.16, 17.02 in 1900
Prihodi vlakov s postaje Straža—Toplice v Novo mesto ob: 5.48, 7.45, 11.58, 15.34, 17.20 in 19.24.
Odhodi vlakov lz Sevnice v Trebnje ob: 5.05. 7.20, 1J.30, 14 30, 16.50 in 19.35.
Prihodi vlakov iz Sevnice v Trebnje ob: 6.13, 8.28, 12.58, 15.25, 17.57, in 20.43; iz Trebnjega imajo zvezo za Novo mesto ob: 6.22, 8.43, 15.19, 16.41 (vozi ob delavnikih), 19.19 in 20. 49.
Odhodi vlakov lz Novega mesta proti Trebnjemu in Sevnici ob: 3.25 (vozi samo ob delavnikih in le do Trebnjega), 6.54, 13.24, 15.51, 17.38 in 20.55 (vozi samo do Trebnjega).
Prihodi vlakov v Sevnico iz smeri Novo mesto in Trebnje ob: 9.43, 15.38, 10.15, in 22.02 (vozi le do Trebnjega).
Edini direktni vlak lz Novega mesta do Sevnice odpelje iz Novega mesta ob 4.00 in pripelje v Sevnico ob 6.16. Iz Sevnice se vrača ob 19.35 do Trebnjega, tu pa ima zvezo z Novim mestom ob 20.49.
Odhodi vlakov iz Tržišča v Krmclj ob: 5.32, 11.57 in 14.53, vsi s prihodom v K r -melj 7 minut po odhodu iz Tržišča.
Odhodi vlakov iz Krmelja v Tržišče ob: 5.43, 12.03 in 15.04, vsi s prihodom v Tržišče 7 minut po odhodu iz Krmelja.
in javne službe, saj je šola zaradi potreb, ki j ih imajo podjetja in ustanove. Te bi morale določati profil kadra, katerega potrebujejo; na temelju tega bo šola izvedla notranjo reorganizacijo. V ta namen je šola poslala gospodarskim podjetjem in javnim s lužbam anketo, tako da bodo vsi sodelovali pri reformi; čim boljše bo to sodelovanje, toliko več koristi bedo imeli od šole.
Reformo ESS si zamišl jamo tako, da bi vpeljali na ESS dvostopenjski študij . V vsaki stopnji bi trajal pouk po dve leti. Prehod iz prve v drugo stopnjo bi b i l po končani prvi stopnji. V drugo stopnjo bi sprejeli tud' tiste, ki bi s sprejemnim izpitom dokazali znanje za to stopnjo.
V drugi stopnji bi lahko šli v specializacijo v štiri smeri; 1. za komercialno stroko, 2. za računovodsko stroko, 3. za f i -nančno-bančno stroko, 4. za upravne službe. ,
Vse te smeri specializacije pa ne bi bile možne hkrati, to bi bilo odvisno od števila dijakov v razredu in od razpoložl j ivih učilnic. Vsako drugo leto bi se menjavala smer specializacije. Tako imamo n. pr. v šolskem letu 1960-61 in 1961-62 specializacijo za r aču novodsko stroko, naslednji dve leti bi bila druga specializacija po potrebah gospodarstva in javnih služb.
Rezultat ankete pa bo pokazal, kaj potrebujejo gospodarstvo in javne službe.
ISSš Zmagosiav Jeraj: V E D O M L C
V sproščenem razgovoru po predvajanju, v katerem so sodelovali ustvarjalci kratkih f i l mov in filmski delavci Dušan Povh (novomeški rojak) in Marijan Cerar ter Marijan Brezo-var, je tekel pogovor največ Okoli tega vprašanja. Povedali so nam, da ustvarimo v Jugoslaviji vsako leto približno 120 kratkih filmov. In vendar smo v Novem mestu gledali letos samo enega! Pogosto se primer i , da vrtita obe kinodvorani enak filmski tednik. Celoten program traja približno uro in pol; mar ga res ne bi mogli podaljšati s kratkim filmom, ki bi trajal le borih 10 minut, pa bi gledalca informiral, vzgajal in hkrati zabaval? Kdo so ljudje, ki sestavljajo repertoarne liste naših kinematografov? Kje se izgube naši kratki filmi? Programski sveti kot samoupravni organ, preko katerega bo lahko gledalec vplival na repertoar, še niso uzakonjeni, pa vendar ponekod že delujejo. Zakaj ne bi takoj poizkusili s tem tudi pri nas?
Ce plačujemo izposojevalnlno za razno uvoženo filmsko plažo, bomo pač lahko predvajali naš domači kratki film, ki ga lahko dobe kinematografi brezplačno na posodo.
peljalo v Draga tuš precej gradiva; če bi gradbišče ukinilo, bo smelo s tem za pr ibl . 3 m i lijone dinarjev škode, k i j ih bo moral plačati seveda investitor.
Tako suhi podatki, vendar se v tem primeru ne smemo ustaviti samo ob gornjih dejstvih. Problem šole v Dragatušu je pereča zadeva občine i n prebivalcev Draigaituša in okolice, ki si že vsa povojna leta želijo, da bi spet dobili primerno šolo. O tem smo zadnja leta marsikaj že brali , prav tako pa smo lani z veseljem pozdravili vest, da so v Draga tušu t pomočjo republike začeli kopati temelje za novo šolsko poslopje. Namenska pomoč L R S je znašala lani za d raga tuško šolo 10 m i l i jonov dinarjev posojiila, prav toliko pa naj bi za to šolo p r i spevala tudi občina Črnomel j . Letos je O L O v Novem mestu dodelii za to šolo še 5 mili jonov dinarjev tako da so s 15 m i l i j o n priš l i pred kra tk im menda do prve plošče v novi stavbi. Tudi ljudje so spet zbrali nekaj lesa i n drugega gradiva, k i ' ga pa na gradbišču trenutno ne potrebujejo, bo pa seveda dragocena pomoč pr i dograjevanju nove šole.
Vendar se je zadnje tedne delo zaustavilo zaradi pomanjkanja razpoložljivega denarja. 2e pred dobrim mesecem so predstavnikd ObLO. Črnomel j , obvestili O L O , da »denarja za novo šolo ni. proračun je preskromen in če ne bomo nič dobili , bomo morali gradnjo šole us tavi t i« . ° r e d dnevi je gradbeno podjetje doblo obvestilo, k i nedvoumno pravi , da naj se delo ustavi, čeprav je to povedano v pismu z drugimi besedam:. Ta trenutek ne vemo, kako je urejena zadeva z morebitnim posojilom preko Komunalne banke v Novem mestu, ne moremo pa mimo očitka, da »bo kr iv za ustavitev del O L O v Novem mestu«. Javno je treba namreč vnrašat i ali je prav, da O b L O v Črnomlju vsa povojna leta ni prispeval
ničesar za zgraditev šole v Dragatušu , niti ni tega storil zdaj, ko se v Črnomlju vendarle precej dela in urejuje (dograditev hotela, ufejajije cest in pločnikov, razna druga komunalna dela). N i dvoma, da so vsa ta dela v Črnomlju potrebna in da je prav, da z njimi pohitijo. Vprašan je pa je, ali je trenutno n. pr. smotrno razširjati in zboljševati cesto na Planino, ko je jasno, da potrebuje šola v Dragatušu nujno nova sredstva! Prav gotovo bi bilo primerneje to delo odložiti. Če je O b L O iznajdljiv da zbere sredstva (tudi izven proračuna!) za cesto na Planino b; bilo prav, da poskrbi z enako vnemo tudi
za del investicij v Draga tu šu ' V času, ko nam je vsem ze
lo jasno, da se morajo pri reševanju takih m podobnih vprašanj vedno bolj naslanjati predvsem na lastne sile je sklicevanje na okrajni proračun oz. kazanje s prstom na »krivca na OLO« napačna pot do reševanja perečih problemov, ki v črnomaljski obč nI in vsem našem okraju nedvomno so.
Kaj pravijo na to prebivalci Dragatuša in okolice? Prav gotovo j im ne bo vseeno, če bo gradi'!; šće nove šole te dni zares zaprto, zaradi ukrepa O b L O o ustavitvi nadaljnjih del pa grozi investicij; tudi večmilijonska škoda.
Bila sem na obisku pri tovarišu Titu!
Bi la sem vsa navdušena, ko sem izvedela, da bom med tistimi srečnimi pionirji, ki bodo obiskali tovariša Tita n mu ob njegovem rojstnem dnevu osebno čestitali.
Čas odhoda se je bližal zelo počasi, saj sem bila vsa ne' strpna in prijetno vznemirjena. Dne 22. maja ob 5. u r i zjutraj sem se odpeljala z osebnim autom do Ljubljane, kjer sem dobila pionirski kroj in presedla na vlak. Vozila sem se dolgih 10 ur. Med potjo sem se spoprijateljila z mnogimi pionirji, ki so imeli isto srečno pot. Občudovala sem pokrajino do Zagreba, ko pa se je začela Panonska nižina, sem raje vzela knjigo v roke, ker je zame. ki sem navajena gričevnate Dolenjske, to prava puščava. Ko smo se vozili v pionirsko mesto, je bil Beograd zavit v dež in meglo.
Z avtobusom smo se naslednji dan odpeljali dopoldne v kabinet Vrhovnega komanaanla, kjer smo bili pogoščeni. Še enkrat smo sedli v avtobus, ki nas je odpeljal v Beli dvor. Ko smo se razvrstili po salonu, so iz zvočnika zadonele Titove besede. Naša srca so se ob viharnem ploskanju zganila in navdušeno smo vzklikali: »Heroj Tito!* in Tito je naš. mi smr, Titovi!- Odgovoril nam je s prisrčnim nagovorom. Nato smo mu čestitali in izročali darila. Ob njegovem krepkem stisku roke sem dvignila glavo in ga pogledala v oči. Nasmehnil se mi je in me pobožal. Kot v sanjah sem odšla za mi?r> trt še sedai se mi zdi, da sem vso to srečo res le sanjala. Tovariš Tito je sedel nekaj časa pri nas in nas spraševal o naših šolskih uspehih, o součencih itd: Sedela sem v njegovi neposredni bližini, zaradi česar sem ob-čutila še več sreče. Tudi slikal se je z nami. Ob slo.vesu smo dobil i od tovariša Tita bonboniero. nato pn smo odšli v nto-nirsko mesto. Ogledali smo si še del Beograda in Kalimegdan.
Presrečni dan srečanja z našim, velikim voditeljem Titom mi bo osta' nepozaben do konca življenja.
BAR1CA VIDECN1K. pionirka iz Mokronoga
France Bevk med krško mladino 19. maja so nas obiskali p r i
ljubljeni pisatelj France Bevk, Vladimir Kavčič ter pesnika Lojze Krakar in Tone Pavček.
Njihov obisk nas je zelo razveselil. Lep sprejem smo knj i ževnikom pripravil i pred krško šolo, kjer so se nam pridružili tudi dijaki TSS. V domu Svobode v Vidmu smo j ih ponovno pozdravili in j im prebrali pesmi, k i smo j ih sami
PLES V DEŽJU — nov slovenski celovečerni film Te dni so v Ljubl jani kon
čali nov slovenski celovečerni f i lm »Ples v dežju«, k i ga je zrežiral najmlajši slovenski filmski ustvarjalec Boštjan Hladnik.
sestavili. Mladinske pisatelje in pesnike je pozdravil še pevski zbor. k i je zapel nekaj pesmi, poslušali pa so tudi klavirske skladbe.
Pisatelj France Bevk je potem prebral odlomek iz svojega dela -Ognjeni krst Gregca Petelinčka«, V lad imi r Kavčič je tokrat bral iz svoje miadin-
Izšli so
PORTUGIŠKI SONETI
B . Browningove. Broš. din 400, bibliofilska izdaja din 700. Izdala Dolenjska založba. Dobite v vseh knjigarnah.
France Bevk med krškimi pionirji in mladinci
OB DNEVU KRVODAJALCEV V NOVOMEŠKI OBČIN!
Č e t r t e g a Junija slrvlmo po vsej držav i dan krvodajalcev in ti;-, veliko armado d r ž a v l j a n o v m',e s o c i a l i s t i č n e domovine, ki je dosle.i prostovoljno dala kr i za s o d r ž a v l j a n e . R d f č i kr iž je posvetil tem p o ž r t v o v a l n i m ljudem poseben dan, rta se Jim o d d o l ž i m o ln obenem pozovemo tudi druge d i ž a v i j a n e . naj tih posnemajo.
L e t o š n j e slavje sovpada s proslavo S0-l?tnicc naSc domovine, zato bodo s v e č a n o s t i Se v e č j e in l e p š e . V n o v o m e š k i o b č i n i so tako slavje ž e Imeli v Straž i pri Novem mestu, kjer j? 15 novih krvodajalcev prejelo po%ebuo odlikovanje. V Novem mestu bo proslava dneva krvodajalcev 7. junija, ko bo dobilo pritnanje in odlikovanje 45 d r ž a v l j a n o v . Kakor smo zvedeli, bodo tako slavje krvodajalcem pripravili tudi v Š e n t j e r n e j u .
Poziv, k i Je bil naslovljen na naSe o b č a n e ob zadnji o b č i n s k i konferenci R K , n i naletel na sluha u š e s a In, kot smo o b v e š č e n ) , po vsej o b č i n i že pridno nabirajo krvodajalca za n o v o m e š k o transfuzijsko postajo. Zlasti so pridni v P r e č n i , B irčn i vasi, S i o p i č a h In Ž u ž e m b e r k u , pa tudi v Skoc.ianu se že prijavljajo Prav Je. da bo tudi p o d e ž e l j e med darovalci, saj Jc do sedaj pri tej rodni akciji za n o v o m e š k o postajo sodelovalo le prebivalstvo Novega mesta predvsem delavstvo. K r i je potrebna vsem, zato se odzovimo pozivu R K z odprtim srcem, saj bomo s tem pomagali s o d r ž a v l j a n o m v n e s r e č i 1
ske povesti »Vaška komanda«, Lojze Krakar in Tone Pavček pa nekaj otroških pesmi. Do l gotrajno ploskanje, prisrčen smeh in resnost so spremljali branje naših literatov.
S šopki cvetja smo se poslov i l i od njih. Pisatelj Bevk je pohvalil naša dela, kar nas je zelo razveselilo. Zvečer je b i l še literarni večer za odrasle.
Mihaela š e g a
Izšel je »KURIRČEK« Te dni je izšla prva š tevt lka
mladmske revije »Kurirček«, k i jo izdaja založba Borec v Ljubl jani . 2e naslov pove, da bomo v njej našli predvsem partizanske dogodivščine, pesmi in spomine, pisane v preprostem, otrokom dojemljivem jeziku. Revija je namreč namenjena izkl jučno otrokom in jim bo pripovedovala o dneh, ki j ih sami niso doživeli. Besedilo opremljeno s slikami i n risbami in ima razen slikanice tudi zabavno stran. Da je revija kvalitetna, povedo tudi nekatera imena naših priznanih književnikov k i so za prvo številko napisali nekaj isoelih proznih in pesn'-škili sestavkov.
OBVESTILO Z a r a d i p o m a n j k a n j a prostora
nismo mogli v d a n a š n j i številki Objaviti vseh napovedanih p r i spevkov ih poslanih dopisov sodelavcev Bralce 'n sodelavce oros imo za razumevanje !
UREDNIŠTVO LISTA
Stran 6
Nad 20 000 gledalcev v Krškem Svetovno consko prvenstvo v
« p e e d w a y u Je v nedeljo privabilo na prekrasno urejeni š t a d i o n nad 29.000 gledalcev. T o č n o ob 15. uri so fanfaro objavile p r i č e t e k X . v o ž n j e I z l o č i l n e g a tekmovanja. Na š t a d i o n je prikorakal sprevod, z z a s t a v o n o š i na č e l u delegatom F t M Vaclavom Kosovskim, delegatom A M Z J Lojzetom Gabrovcem, glavnim sodnikom Francem Novakom, s o d e l u j o č i m i v o z a č i lz Polj
ske, C e h o s l o v a š k e , Zahodne Nemč i j e , Avstrije in Jugoslavije, pionirkami z r o ž a m i in pionirji — mil i č n i k i . Televizijske in filmske kamere so zabrnele, Radio Ljubljana ln Zagreb sta p r i č e l a s prenosom. Telefon je brnel, novinarji vseh n a š i h č a s o p i s o v so bili v stalni zvezi z redakcijami.
Jugoslavijo so na tem svetovnem prvenstvu zastopali: Drago Regvard, Valentin Medved. Drago
Perko, M a t e v ž Rozman, Stane S a l m i č ln Ivan Kos. Gledalci so jih toplo pozdravili.
Nekaj minut po IS. uri so bili na Startu prvi š t i r j e tekmovalci, naš e g a v o z a č a ni bilo. 2e prva v o ž nja je dokazala, da bo tu zagrizen boj za o d l o č i l n i h osem mest. V drugi v o ž n j i je Jugoslavijo zastopal Valentin Medved. Vse o č i so bile uprte vanj, ljudje so tiho u p a l i . . . Medved Jih n i r a z o č a r a l , p r i š e l je drugi na cilj, takoj za Poljakom Pocekovviczem. Gledalci so p r i č e l i upati na uspeh n a š i h tekmovalcev, vendar so v tretji, č e t r t i , peti in š e s t i v o ž n j i gospodarili na stezi Poljaki in Cehi. Za Jugoslovana Draga Regvarda in M a t e v ž a Rozmana je bila to pot p r e m o č n a konkurenca. Vendar vse š e nI bilo izgubljeno. V 8. v o ž nji je Valentin Medved prijetno presenetil. Nemec Manfred Po-schenrieder mu je za las u š e l . V naslednji v o ž n j i je bil n a j m l a j š i jugoslovanski v o z a č Drago Perko, k i je tega dne praznoval 19. rojstni dan. drugi. Valentin Medved je z a s l u ž e n o osvojil š c druga mesta v 11. in 14. krogu, v 17. pa tretje. Vsaka v o ž j a je bi la z a n i m i v e j š a . Gledalci so z veliko pozornostjo
spremljali tekmovanje in vneto bodrili n a š e tekmovalce. Ivan Kos je v 19. v o ž n j i padci. T o je spretno izkoristil zadnji v o z a č 'Ceh F r a n t i š e k Muolis in ga hotel dohiteti. Toda Kos Je bil ž e v nekaj sekundah na motorju, pritisnil na plin ln se silovito pognal. Cehu nI uspelo.
N a š i v o z a č i niso bili kos zlasti Poljakom in Cehom, vendar so se vztrajno borili . Valentin Medved se je uvrstil na 7. mesto in si s tem pridobil pravico u d e l e ž b e na polfinalnem tekmovanju svetovnega prvenstva, k i bo 17. junija v Avstrij i .
Razvrstitev tekmovanja za prvih osem mest je s l e d e č a :
.1 Pociejkovt'icz Konstantv, Poljska; 2. Rendek Bohumll , CSSR; 3. Zyto Henrik. Poljska; 4. Mal l -noviski Jan, Poljska; 5. Kacperak Bernard, Poljska; 6. in 7. Dominik Zdenek, CSSR ln Medved Valentin, Jugoslavija; 8. Hartl Johann. Avstrija.
Organizacija tekmovanja je bila o d l i č n a . Vodstvo Avto-moto druš t v a V i d e m - K r š k o je lepo izpolnilo veliko ln odgovorno nalogo.
Drago Kastclic Predsednik A M D v Vidinu-Krškcin tovariš Janez Potočnik čestita zmagovalcu nedeljskih dirk,
Poljaku Pocičjkovviczu (Foto: Krahulec, Videm-Krško)
TELESNO VZGOJO V SINDIKATE!
Najmlajši tekmovalec, Mariborčan Drago Perko (štev. 11) prehiteva na ovinku nevarnega Poljaka (Foto: Krahulec)
V prvem tednu sindikalnega š p o r t n e g a tekmovanja v B r e ž i c a h so se pomerili k e g l j a č i . Vsa sreč a n j a So bila na k e g l j i š č u v Domu J L A . Rezultati: Kmetijska zadruga : Ljudska p o t r o š n j a 277 : 273, Prosveta : K G P 193 : 20«, K Z : Prosveta 234:179 in Ljudska pot r o š n j a : K G P 276:247. Zanimiva tekmovanja so m o č n o razgibala š t e v i l n e tekmovalce i n č l a n e sindikalnih p o d r u ž n i c . Povratna sreč a n j a bodo na F l o r j a n č i č e v e m keg l j i š č u .
* V p o č a s t i t e v dneva mladosti sta
se na k e g l j i š č u Doma J L A v Brež i c a h pomerili ekipi predstavnikov J L A in reprezentanca ostalih klubov. Zmagali so predstavniki J L A , k i so sicer č l a n i K K Razlag, z rezultatom 351:270. - J L A : Gornik, Gusina, K u z m i n (okrajni pr-vaik), P o p o v i č , H a d j i m u r l č , Cirko-v i č , Biloglav, Segulja, P a ž a m i n in S t a n k o v i ć . — Reprezentanca K K : Nagode, Jasbar, Kontestabile in Svajger (KZ), Vodopivec, Veble in G e r j e v i č (Razlag). Kobler (LP), Ogorevc, Sepec (KGP). — Posebno s r e č o sta imela G e r j e v i č in Hadji-m u r i č , k i sta z n a j b o l j š i m rezul
tatom dosegla prvi mesti v ekipah.
Brežice ostanejo v ligi Napoved se je u r e s n i č i l a , ekipa
R K B r e ž i c e je v nedeljo zmagala in osvojila dragoceni t o č k i . Doma so č l a n i b r e ž i š k e ekipe odpravil i R K Mladost iz Kranja z rezultatom 20:20 (13:11).
Z a B r e ž i c e so nastopili: B r l o ž -nik, Bajde, S r d i č (8), Tintov (2), K n e ž e v i ć (S), T o p l i š e k , O r u č , Suic (3) , V idmar (2) in F l o r j a n č i č (3). -Ekipa Mladosti: Cebulj, Sumi, Po l ka (4), S o t e l š e k P. (5), S o t e l š e k I. (4) , S. Bregar, I. Bregar (2), Juvan (4). Bernard i n Anke lc (1).
V prvem delu igre so bil i d o m a č i v rahli p r e m o č i in so prednost proti koncu Izkoristili za zmago. Gosti so pokazali o d l i č n o t e h n i č n o Igro, oster tempo, manj u s p e š n i pa so bil i v streljanju v nasprotnikova vrata. Drugi del tekme je oviral m o č a n naliv. Pred v e č sto gledalci je tekmo o d l i č n o vodil sodnik Vinko Marlo iz Maribora. Po zadnji zmagi so se B r e ž i č a n i uvrstili na 6. mesto v r e p u b l i š k i lestvici in bodo ostali š e nadalje med deseterico n a j b o l j š i h rokometnih ekip Slovenije. - « k
Res je, da se telesna vzgoja goji v nekaterih sindikalnih organizacijah, vendar še vse premalo. Prvenstveno vlogo bi morala tu dobiti rekreacijska telesna vzgoja, to je tista, k i bi bi la delavcem in us lužbencem za razvedrilo in dopolnilo pri njihovem delu.
Vsako delo, k i ga opravljamo na s lužbenem mestu, je enostransko, kar se često kaže v neenakomerno razvitem telesu. To pa lahko odpravimo s telesno vzgojo. Zato je nujno potrebno, da sindikati vnesejo v delovne kolektive telesno vzgojo. Čedal je večja avtomatizacija poraja tudi večjo potrebo po telesni vzgoji, posebno v tovarnah.
Rekreacija naj bo čim popolnejša i n vsestranska. Na j
bolj učinkovit i so izleti v naravo, kjer se naj prirejajo medsebojna tekmovanja v najpreprostejš ih obl ikah: metanju kamna, plezanju, teku, skokih v daljino, višino i td. Zelo pr i poročljiva je odbojka, perjanica (badmington), namizni tenis, rokoborba, dviganje uteži, veslanje. Za s tare jše je zelo prikladno balinanje, kegljanje in prosta telovadba. Vse to so panoge, ki so lahko izvedljive in tudi ne terjajo posebnih materialnih sredstev.
Nekatera podjetja in s indikalne podružnice imajo že kar dobro organiziran špor t in pr i rejajo celo tekmovanja (teksti-ljada, gradbeni delavci, elektro podjetja itd.). Vendar gre tu samo za dosego vidnejš ih rezultatov in je vkl jučenih le
malo tekmovalcev. Zato je nv ! -no potrebno, da bi gojili vse delavske špor tne igre v okviru komun-občin, kjer bi prirejali srečanja med sindikalnimi podružnicami v vseh vrstah telesne vzgoje, ne glede na kvaliteto oz. obvladanje določene špor tne panoge. Tekmovanja naj bodo množična in i z brana tako, da se j i h bo udeležilo čimveč delavcev in uslužbencev. Lahko bi nastopalo več ekip iz enega sindikata.
Le tako bomo uspeli vnesti telesno vzgojo v sindikate. D E L A V S K E ŠPORTNE I G R E naj bi bile le pregled uspehov na tem področju.
Vkl jučuj te se in podvojite vrste v telesnovzgojnih druš tv ih! Sf.
RDEČI KRIŽ GRE V ŠIRINO Letošnji teden R K nas ni našel nepripravljene. Poročila
osnovnih organizacij R K in podmladka R K na šolah v novomeški občini navajajo, da je 45 pionirskih odredov imelo v tem tednu več predavanj o higieni (z diafilmi), na koncu šolskega leta pa bodo za pionirje priredili več predavanj o prvi pomoči in o domači negi bolnika. V Birčni vasi so pionirji — pod-mladkarji R K začeli kopati vodnjak, ponekod pa so obiskali bolnike, jim poklonili cvetje ter s tem izpolnili del programa v jugoslovanskih pionirskih igrah. Na Trški gori, v Klcnoviku in na Otočcu so pionirji v tednu R K uredili šolsko okolico in cvetlične gredice.
Po poročilih krajevnih odborov R K so imeli tudi več predavanj za odrasle. V Smihelu pri Novem mestu, Birčni vasi na Gor. Sušicah, v Šentjerneju, Žužemberku in Dol. Toplicah so ljudje poslušali več predavanj o varnosti pred nesrečo. V Smarjeti so na sejah krajevnega odbora R K razpravljali o vprašanju otrok zanemarjenih družin. Na sestanku na Gor. Sušicah so se pomenili, kako bi žene seznanili z nesrečami v gospodinjstvu.
S tem seveda ni vse izčrpano. Lahko bi našteli šc več primerov koristnih akcij v tednu R K . Predvsem pa je velik uspeh tedna R K v tem, da je organizacija pridobila veliko novih članov, kar še enkrat potrjuje veliko vlogo te človečanske organizacije pri nas. M A R J A N T R A T A R
Četrta zaporedna zmaga Novomeščanov
Po tekmovanju v okrajni nogometni ligi
ZINKA ŠERBEC: nov državni mladinski rekord!
Ob z a k l j u č k u lista smo prejeli razveseljivo vest, da je mladinka Zinka S e r b č e v a iz Senovega dosegla na okrajnem prvenstvu osnovnih š o l , k i je bilo izvedeno pretekli torek v Novem mestu, d r ž a v ni rekord v teku na 60 m. Dve 5to-parici sta pokazali enak č a s : 7,61 T o je rezultat, k i bi ga bil vesel vsak mladinec. ' S e r b č e v a je kandidat za evropsko prvenstvo v atletiki, pred kratkim pa je v Zagrebu dosegla tudi d r ž a v n i rekord za m l a j š e mladinke v teku na 100 metrov — 12,2.
V Novem mestu Je bilo d o s e ž e n i h š e v e č o d l i č n i h rezultatov. Serbč e v a je zmagala v skoku v dalji-
DOLENJSKI LSI naj ne manjka v nobeni družini v
domačem okraju!
no z novim dolenjskim rekordom 493 cm, izkazali pa so se tudi zmagovalec v teku na 60 m — Andrej B i ž a l (Crn 7,4), dalje prvak v skoku v daljino Vidmar (Nm 555 cm), n a j b o l j š a v suvanju krogle — V e -5elova (Nm) 10,25 m in Bele (Nm) 13,68 m itd. N a t a n č n e j e bomo o tem tekmovanju p o r o č a l i prihodnj i č .
Se nekaj n a j b o l j š i h rezultatov z okrajnega s r e d n j e š o l s k e g a prvenstva, ki so ga v ponedeljek, dne 29. maja, priredili v Novem mestu:
M O Š K I : 100 m: Pavliha (C) 11,5; 1000 m :
D r n o v š e k (C) 2:43,2; v i š i n a : Slana (B) 165 cm, daljina: Zurc (Nm) 640 cm; krogla: V a j d i č 16,18 m.
Ž E N S K E : 400 m : Hude 65.9; v i š i n a : Zorko
(Nm) 135 cm; daljina: Hude (Nm) 465 cm; krogla: Vidmar (Nm) 10,33 metra. fm
P A R T I Z A N (N. m.) : O K J E S E N I C E 3:1
T u d i č e t r t o tekmo v r e p u b l i š k i odbojkarski ligi so N o v o m e š č a n l uspeli o d l o č i t i v svojo korist. P r e j š n j o nedeljo so gostovali na Jesenicah (z oslabljenim m o š t v o m — brez Sonca), toda vseeno so
Le 5.—7. mesto v Portorožu
Po u s p e š n e m nastopu novomeš k e š a h o v s k e ekipe na republiš k e m tekmovanju za pokal marš a l a Ti ta (osvojili so 3. mesto) smo p r i č a k o v a l i , da se bodo nov o m e š k i š a h i s t i dobro odrezali tudi na š a h o v s k e m festivalu v P o r t o r o ž u (od 25. do 27. maja), ker so j ih uvrstili v drugo skupino, torej ne med n a j b o l j š e ekipe.
Zal lahko p o s t r e ž e m o le z vestjo, da je n o v o m e š k a ekipa, k i je nastopila oslabljena (brez dr. Sile), delila 5.-7. mesto, med drugimi z ekipo D o m ž a l , s katero so spet igrali 2:2.
Sprva je kazalo, da bo njihov plasman š e s l a b š i , toda v zadnjem kolu so ekipo Luksemburga premagali s 4:0 i n si priboril i mesto v zgornjem delu lestvice druge skupine. N a j u s p e š n e j š i igralec v ekipi je bi l Penko, k i je iz petih partij dosegel 4 (!) t o č k e , medtem ko so bili Skerlj, Sitar in R a d o v a n o v i č s l a b š i . V skupini je zmagala druga ekipa zagrebf-kega P o š t a r j a ( P o š t a r II) pred Jedinstvom iz Zemuna.
»LTH«-ŠK0FJA LOKA
Del razstavnega prostora hladilnih naprav
hladilniki oprema hladilnic
I hladilne vitrine hladilni pulti elektromotorji ei. brusilni stroji el. polirni stroji ei. alarmne sirene gasilske črpalke so proizvodi
LOŠKIH T O V A R N H L A D I L N I K O V , ŠKOFJA L O K A
Zahtevaj'- ponudbe in prospekte
Danes si več ne moremo predstavljati kulturne postrežbe v trgovini t živili brez primernih hladilnih naprav. Prihranek na pokvarljivem blagu vam večkratno poplača stroške za njihovo nabavo.
Hladilniki in ostale hladilne naprave — proizvodi LOŠKIH T O V A R N H L A D I L N I K O V iz ŠKOFJE L O K E so dosegli velik renome te predstavljajo pojem najboljše kvalitete.
Loška tovarna hladilnikov S M o i i a L o k a
uspeli znova z a b e l e ž i t i p r e p r i č l j i vo zmago s 3:1 (15:5, 14:16, 15:4, 15:4). Tekmo so igrali v m o č n e m nalivu, k i pa jih n i p r e v e č oviral. Z malo v e č s r e č e bi zmagali tudi v drugem nizu. Po p r e p r i č ljivem porazu v tretjem nizu so d o m a č i n i popustili i n tudi če tr t i niz izgubili z veliko razl iko — s 15:4.
Tekmo je dobro sodil Thaler iz Ljubljane. N o v o m e š k a ekipa je nastopila v postavi: S l m i č , Medic, Dolenc, G o l e š , Lapajne in Berger.
Prihodnjo tekmo bodo Novomeš č a n l spet igrali doma. V nedeljo 4. junija se bodo pomerili z r a venskim F u ž i n a r j e m , k i je ž e od nekdaj zelo nevaren nasprotnik n o v o m e š k i ekipi. N o v o m e š k i Partizan se je po tej tekmi o b d r ž a l na prvem mestu, č e p r a v ima tudi Z O K Ljubljana enako š t e v i l o t o č k in enako razliko v nizih (12:2). Tretj i je F u ž i n a r , č e t r t i Kanal , peti K a m n i k itd. f. m .
N. republiška odbojkarska liga
O K T R I G L A V (KRANJ) : T V D P A R T I Z A N ( T R E B N J E ) 3:1 (14:16, 15:8, 15:7, 15:13) Trebanjski odbojkarji v tem
tekmovanju nimajo s r e č e . Dosedanja s r e č a n j a so Izgubili precej tesno. K a ž e pa, da j im bodo tekme prinesle precej rutine, k i jo bodo lahko zlasti v jesenskem delu s pridom uporabili.
S r e č a n j e s kranjskim Triglavom so izgubili s 3:1 kljub temu, da bi po prikazani igri lahko dosegli v e č .
Ponoven uspeh odbojkaric Odbojkarice n o v o m e š k e g a Part i
zana v l e t o š n j i sezoni š e niso igrale tekme na d o m a č e m terenu. D o sedaj so imeli dve u s p e š n i gostovanji.
Nedeljsko s r e č a n j e z mlado ekipo »Tr ig lav« , K r a n j je prineslo ponoven uspeh, k i pa je bil t e ž k o priborjen, saj je vse kazalo, da bodo N o v o m e š - č a n k e podlegle. Z velikimi napori so v telovadnici uspele poraziti Kranj^anke s 3:2 (15:10, 9:15, 15:5, 13:15. 18:16).
D o m a č o ekipo lahko ocenimo kot zelo dobro, k i bo s s i s t e m a t i č nim delom lahko dosegla lepe uspehe. Zlasti se je odlikovala z dobro prstno igro in igro v polju. Odbojkarice Partizana so za spre-, membo v tej tekmi pokazale o d l i č no igro ob m r e ž i , kar j im je tudi prineslo z a s l u ž e n uspeh. sd
K o n č a l o se Je prvenstvo v okrajni nogometni ligi za leto 1960-51. Na tem mestu naj popravimo napako, k i je bila storjena na r a č u n N K B r e ž i c e v zadnji š t e v i l k i Dolenjskega lista, ker je dobil dopisnik n a p a č n e informacije. N K B r e ž i c e niso predale tekmo, t e m v e č Je bila tekma odigrana in Je rezultat 3:2 (1:1) za N K B r e ž i c e .
Tekmovalna komisija tudi nI priznala izida tekme Elan : Borec 3:0, ker sta v m o š t v u Elana nastopila igralec pod suspenzom P a j i č in igralec, k i š e nima pravice nastopa za E l a n , — t o v a r i š Mar-č e t i č . T a k o je izid s r e č a n j a 3:0 p. f. za Borca.
K e r N K Senovo ni p r i š l o k ponovni tekmi z Elanom, je tekma registrirana 3:0 p. f. za Elan.
Lestvica po k o n č a n e m prvenstvu-Bela krajina 10 7 1 2 25:12 15 Elan 10 6 0 4 25:13 12 Borec 10 C 2 2 28:22 12 Senovo 10 4 0 6 19:20 8 B r e ž i c e 10 3 1 6 13:28 7 K r š k o 10 9 0 8 18:32 4
Razvrstitev klubov ne p o k a ž e prave m o č i klubov. Res, da so igralci Bele krajine borbeni, ima
jo pa veliko napako, da v e č k r a t surovo igrajo. Elanovo m o š t v o je najbolj r a z o č a r a l o v celem tekmovanju. Slaba igra, nedisciplina in nered v klubu ne morejo moš t v a pripeljati do zmage. K l u b bo treba pomladiti. Borec ima najl e p š o igro, a vendar p r e v e č sprememb tudi za š e tako dobro moš t v o n i n a j b o l j š e . Senovo ima veliko dobrih igralcev, vendar j im nisciplina ni v krv i . Grobi so v igri in radi oporekajo sodnikom. D r u g a č e igrajo dober nogomet in j ih je posebno na d o m a č e m i g r i š č u t e ž k o premagati. B r e ž i c e so tokrat tekmovale le v drugem delu tekmovanja in so dokazale, da bi lahko u p r a v i č e n o posegle, v boj za prvo mesto. K l u b pa ima finanč n e t e ž a v e . K r š k o je z a č e l o dobro, imelo pa je smolo.
Na s p l o š n o lahko trdimo, da je n a š nogomet na nizki stopnji. — Odpraviti bo treba predvsem grobost, n e š p o r t n o s t in k l u b a š t v o . K l u b i bodo morali skrbeti za di sciplino igralcev tako na tekmah kakor tudi na treningih, kajti brez rednega in s i s t e m a t i č n e g a dela ne gre.
Pogosten pojav na n a š i h igriš č i h pa so tudi nedisciplinirani gledalci, ki motijo igralce in sodnike. T e m bodo morali klubi posvetiti v e č p a ž n j e in poskrbeti za dobro roditeljsko s l u ž b o .
»Bel i k r a j i n i « za osvojitev prvega mesta v okrajni ligi č e s t i t a mo in ž e l i m o , da bi se dobro borila v kvalifikacijah za vstop v Slovensko consko ligo.
it.
SPILAR: nov rekord v metu kopja!
Marsikoga bo presenetil rezultat, k i ga je preteklo nedeljo v Zagrebu na H a n ž e k o v i č e v e m me-mortalu dosegel n o v o m e š k i atlet — metalec kopja Marijan Spilar. Spilar je sicer pozimi redno treniral, dvigal u t e ž i in se pripravljal na novo sezono, toda njegovi zadnji rezultati so se vrteli le okoli 59 metrov.
Sedaj smo zvedeli, kaj Je bilo krivo. Njegovo kopje se je pred meseci zlomilo, novo jekleno kopje pa je s l a b š e kvalitete in ne o m o g o č a b o l j š i h rezultatov. Da je to mnenje pravilno, je dokazalo nedeljsko tekmovanje v Zagrebu. Spilar je metal kopje Kastelca iz ljubljanske Olvmpije , k i je zmagal s 67,21 metra in je dosegel osebni in dolenjski rekord v metu kopja — 63,35 metra. T o je ž e prav lep rezultat, k i ga je uvrstil na drugo mesto pred Celjanom Biodnikom. Spilar je v dobri formi, zato lahko od nJega p r i č a k u jemo š e b o l j š e rezultate, m o g o č e nov rekord ž e na nedeljskem tekmovanju za zvezno atletsko ligo.
Gasilsko mladina se vedno bolj uvršča v šport Sport je bil do zadnjega č a s a
med gasilsko mladino kaj malo u p o š t e v a n , kljub temu da temelji vsa gasilska tehnika pravzaprav na š p o r t u , saj izvajajo gasilci pr i r e š e v a n j u in g a š e n j u mnogokrat naravnost vratolomne podvige.
2al pa se vse do zadnjega č a s a pri gasilskih d r u š t v i h ni nihr pobrigal, da bi mladino navdi za š p o r t n o udejstvovanje. Sele .- prihodom tov. J a n e ž i č a , k i je prevzel pr i n o v o m e š k e m gasilskem d r u š t v u mesto poveljnika, se je o r i č e l med gasilsko mladino, zlasti med pionirji, dvigati š p o r t n i duh. To je privedlo do nedavnega sreč a n j a med pionirji gasilskega druš t v a iz Smarjete in pionirji iz Novega mesta. Prvo s r e č a n j e je bilo 1. maja v Smarjeti. N o v o m e š č a n l so d o ž i v e l i hud poraz. Vendar n i so klonili , m a r v e č so se zagrizli v delo. V p o č a s t i t e v dneva mladosti so napovedali Smarjeti revan-ž o . In tako so se v nedeljo, 28. t. m., spet pomerili. Tekmovanje se je p r i č e l o s skoki v v i š i n o . V tej disciplini je p r e d n j a č i l o Novo mesto. Martin Cigler je s skokom
1.45 m nadkril i l pionirja Jereleta lz Smarjete, k i je s k o č i l 5 cm manj. Pr i skokih v daljino sta bila Cigler in jerele enaka, saj sta oba s k o č i l a 4.46 m. V metu kopja je zmagal S m a r j e t č a n J o ž e V i d mar, ki je vrgel kopje 37.60 m. V metu krogle je bi l prv i spet Cigler z 11,11 m, drugi pa N o v š a k z 9.99 m. V teku na 100 metrov je zmagal N o v o m e f - č a n Cigler, k i je progo pretekel v č a s u 12.09, drugi pa Ignacij D o l i n š e k iz Smarjete s č a som 12.14. P r i š t a f e t i 4x100 m so zmagali pionirji iz Novega mesta s č a s o m 30.08 v postavi: G r e g o r č i č , Raljan, N o v š a k in Cigler.
Tekmo je z a k l j u č i l rokomet, k i so ga odigrali pionirji v zelo slabem vremenu, kar je 'gro m o č n o oviralo. Kljub temu da so v prvem p o l č a s u vodili pionirji iz Smarjete, se je s r e č a v drugem p o l č a s u nasmehnila spet Novomesianom, k i so zmagali s 4:3.
Plemenita tekma med pionirji Novega mesta in Smarjete naj vpliva tudi na druga gasilska d r u š t v a . P. C .
KOŠARKA: vsak začetek je težak Po lanskem razpadu n o v o m e š k e
č l a n s k e k o š a r k a r s k e ekipe, k i je igrala v podzvezni l igi, smo mislili , da je z n o v o m e š k o k o š a r k o konec. Pozimi se je sicer nekaj fantov redno zbiralo v telovadnici, resn e j š e g a dela pa ni bilo. Sele po v e č obiskih trenerja T r š a r j a iz Ljubljane se je p o l o ž a j malo izb o l j š a l , ž a l pa v Novo mesto nI prihajal redno.
Prva tekma z R i b n i č a n i je sicer prinesla poraz 61:43 (32:20) pod dom a č i m i k o š i , a tudi upanje, da se bodo fantje š e razvili , saj imajo veliko volje in so v e č i n o m a mladi. Preteklo nedeljo, ko so se s r e č a l i z ljubljanskim klubom - O l d boys-<, so igrali precej b o l j š e . Pozna se
v e č d n e v n i trening, k i ga je imel p r e j š n j i teden z ekipo trener T r -šar , poznata pa se tudi oba poraza - z r i b n i š k i m Partizanom in s Svobodo iz Kisovca. Vaja dela mojstra! N o v o m e š č a n l so n a m r e č ž e v s r e č a n j u z zelo m o č n o ekipo s t a r e j š i h igralcev Olimpije in L j u bljane (med nj imi so bili b i v š i d r ž a v n i reprezentantl A m o n , L a m -p i č itd.) v č a s i h prav dobro zaigrali , č e p r a v so tekmo izgubili z visokim rezutatom 122:48. Zogo v glavnem vsi dobro obvladajo, manjka pa j im zanesljivosti pri metanju na k o š , brez katerega se v k o š a r k i ne da n i č d o s e č i . Prav bi bilo, da bi ravno mete na k o š bolj vadili . / fm
Pionir Somrak zmagovalec turnirja Preteklo soboto je namiznote-
n i š k a sekcija n o v o m e š k e g a Partizana priredila turnir za prvenstvo Novega mesta, na katerem so Igrali v s i : n a j b o l j š i n 2 glede na kategorijo, v kateri o b i č a j n o tekmujejo. Po sistemu vsak z vsak i m je igralo 10 igralcev in igralk, ž a l pa zaradi nediscipline niso turnirja vsi d o k o n č a l i , tako da so nekateri v e č partij predali brez borbe. Tako ravnanje je vredno graje in z a s l u ž i kazen. Zaradi predajanja nekaterih partij tudi vrstni red ni povsem realen.
N a j b o l j š o formo Je pokazal pionir Marijan Somrak, ki je vseh devet nasprotnikov premagal z 2:0 in p r e p r i č l j i v o osvojil prvo mesto. Dru'!i pa je bil n e p r i č a k o v a n o P l a v e č . N e p r i č a k o v a n o Zftto, ker Je prpd kratkim zampnjal navadni loparPelS /n «nft in š e nI vi-gran. Naslednja tri mesta so si razdelili Pavle U M , Franc MIkec
in Janez Rustja s š e s t i m i zmagami. Vrstni red;
lv Marjan S O M R A K 9 zmag (18:0), 2. Slavko P l a v e č 7 zmag (14:7), 3. — 5. Franc MIkec (13:7), Pavle Uhl(13:8 in Janez Rustja (13:8) — vsi po 6 zmag zmag. 6. Rudi Berger 4 zmage (9:9); sledijo š e J o ž e T u r k in Marko Picek po 3 zmage. Miro Berger i zmaga ln Majda T u r k brez zmage. fm
Motorist in kolesar težko poškodovana
28. maja ob 0.35 se je na Cesti herojev v Novem mestu zadel motorist Milan Berger s T r š k e gore v kolesarja Milana Rangusa iz B r š l i n a . Oba sta bila t e ž k o p o š k o d o v a n a in odpeljana v novom e š k o b o l n i š n i c o . Na vozilih je š k o d e za 40.000 dinarjev.
MLADI NOVOMEŠKI KEGLJAČI: PRVAKI SLOVENIJE!
Moramo priznati, da nas mladinske ekipe lz Novega mesta in iz drugih krajev okraja znova in znova p r e s e n e č a j o z izvrstnimi rezultati! Vedno v e č je panog, k i j ih v okraju gojimo in v katerih dosegamo v r e p u b l i š k e m in tudi zveznem merilu pomembne rezultate.
Tokrat moramo spregovoriti o n e p r i č a k o v a n e m uspehu mladih n o v o m e š k i h k e g l j a č e v , ki so se na Jesenicah na r e p u b l i š k e m mladinskem prvenstvu presenetljivo dobro odrezali. Z A N O V O M E S T O SO PRIBORILI N A S L O V E K I P N I H P R V A K O V S L O V E N I J E , R A Z E N T E G A P A SO SE D O B R O U V R S T I L I T U D I V T E K M O V A N J U P O S A M E Z N I K O V .
Kdo so ti, ki fo pripravili tako p r e s e n e č e n j e ? Nekatere ž e poznamo, saj so lani v Zagrebu na d r ž a v n e m ekipnem prvenstvu pripomogli do drugega mesta. T o sta Slavko Dravinc in Alojz Padovan, k i so ju ž e lani u v r š č a l i med n a j b o l j š e mlade slovenske k e g l j a č e . Letos se jima je pr idruž i l še Zidanek. Vsi trije so precej i z e n a č e n i in prav to j im je prineslo naslov r e p u b l i š k i h prvakov in pokal. V 100 L U Č A J I H J E D R A V I N C P O D R L 404 K E G L J E P A D O V A N 398 in ZID A N E K 371 - S K U P N I R E Z U L T A T P A J E 1073 K E G L J E V .
T A K O SO NOVOMESCAN1 MFII 11 F K I P A M I Z A S E D L I P R V O M E S T O S 13 K E G I .11 P R F D N O S T I PRED T.KIPO M A R I B O R S K E G A K O N S T R U K T O R J A IN Z 31 K E G l . J I P R F D N O S T I P R E D E K I P O J E S E N I C .
Brežiški tedenski športni pregled
Š t e v . 22 (584) D O L E N J S K I L I S T Stran 1
Predpraznični sp rehod po M i r n i • Proizvodni okoliš Mirna
že ima svojega vodjo Ivana G r i -čarja, medtem ko zadružni svet proizvodnega okoliša še ni izvoljen oziroma imenovan. Proizvodni okoliš sklepa kooperacije, odkupuje, ima pa tudi trgovino in mesarijo. Z ostalimi odseki bivše mirenske kmetijske zadruge ekonomijo, strojnim parkom in drugimi nima proizvodni okoliš nobene zveze, ker spadajo zdaj pod neposredno upravo kmetijske zadruge v Trebnjem. Proizvodni okoliš spada po kmetijski rajonizaciji v sad-jarsko-živinorejsko področje. Medtem ko je živinoreja deloma že razvita, pa o kakem naprednem sadjarstvu ni govora, saj je na vsem področju le en urejen nasad, ki ga je zasadila »Dana« in je zdaj pod upravo' ekonomije. Glavni pridelek Okoliša je še vedno krompir. Ljudje pa se še ukvarjajo z razdroblje
nim kmetijstvom in mislijo, da mora vsak kmet pridelati vse, kar potrebuje zase. Okoliš odkupuje vse kmetijske pridelke, živino, kože, zdravilna zelišča, gozdne. sadeže in celo polže. Proizvodni okoliš je nekako ustanovljen, nima pa še organa samoupravljanja (področnega zadružnega sveta), nima razmejenega dela in pristojnosti med centralo in okolišem, nima ko-operacijskega plana, nima nobenega kmetijskega tehnika (inženirka je zdaj v Trebnjem) in je nasploh čutiti, da se je reorganizacija začela, stekla, ustvarila nekako brezvladje, kjer nihče točno ne ve svojih pristojnosti. Okoliš oskrbuje kmetovalce tudi z raznimi stroji in orodji ter reprodukcijskim materialom. Samo umetnih gnojil so kupili kmetovalci že letos v zadružni trgovini 127 ton. Prodajajo še zaščitna sredstva za
Krmeljski gasilci bodo v nedeljo razvili prapor
V nedeljo, 4. junija, bo v K r -melju velika gasilska slovesnost. Občinska gasilska zveza iz Sevnice bo ta dan razvila prapor, k i mu bosta kumovala Jože Knez, direktor rudnika, in Milka Senčar, sekretarka rudnika v Krmelju. Obiskali smo društvenega veterana in dolgoletnega gasilca Leopolda Rug-lja, k i je zdaj upokojen ln ima značko za 50-Ietno delo pri gasilskem društvu ter vodjo gasilskega društva Franca Mirta, uslužbenca rudnika. Povedala sta:
Društvo so ustanovili 1948 na pobudo Franca Mirta, Viktorja Končina in Jožeta Horjaka. Pred vojno so bi l i krmeljski gasilci vključeni v šentjanško društvo. V Krmelju je čez 50 gasilcev. Največ je rudarjev. V društvu je precej starejših ga
silcev, k i so za dolgoletno in uspešno gasilsko delo že prejeli značke in priznanja. Dejavnost gasilcev je v glavnem usmerjena na prireditve rudnika, proslave in tekmovanja. Društvo ima pionirsko gasilsko desetino. Za vzgojo gasilskega kadra sicer zelo skrbijo. Marljive gasilce vodi šest gasilskih častnikov. Ze večkrat so pomagali, kadar j« v rudniku prišlo do nesreče. Oprema, s katero društvo razpolaga, ustreza sedanjim potrebam gasilske dejavnosti. Želijo pa š e gasilski avto.
Na dan, ko bodo razvili prapor, bodo gasilci imeli verižne vaje v Hinjcah. Sodelovala bodo tudi gasilska društva iz drugih krajev. Krmeljski gasilci zato vabijo vse, da se njihovega slavja polnoštevilno udeležijo.
Boris Debelak
škropljenje sadja, krompirišč in drugih kultur, ki j ih imajo vedno in pravočasno na zalogi, tudi galico.
• »Dana« je v prvem četrtletju dosegla 32 odst. letnega plana, ki znaša 320 milijonov din brutoprodukta. V nekaj letih nameravajo povečati proizvodnjo na pol milijarde din din letno, število zaposlenih pa bodo povečali od sedanjih 40 na 52. Za povečanje pa jim primanjkuje predvsem prostorov ter skladišč embalaže in embalaže za vretje. »Dana« bo letos odkupila 100 do 120 vagonov raznega sadja, od tega 80 vagonov sliv, ostalo pa jabolka, hruške in drugo. Podjetje je sklenilo z vsćmi kmetijskimi zadrugami v okraju pogodbe za odkup malin, ker bo lahko porabilo vse maline, kar j ih bodo kmetijske zadruge kupile od nabiralcev. Plačevalo j ih bo po dnevnih cenah in tako zadrugam ne bo treba iskati kupcev v drugih okrajih in republikah.
Q Krajevni odbor je decembra lani sestavil petletni načrt, ki predvideva adaptacijo osemletke in prostorov društva Partizan, dograditev javne razsvetljave, gradnjo nekaterih novih stanovanj in blokov ter ureditev nekaterih stavb, gradnjo kino dvorane, zdravstvenega doma, trgovske hiše, gostišča s prenočišči, dograditev vodovoda, kopališča, tovarne šivalnih strojev, sušilnice, ureditev kanalizacije, asfaltiranje ceste skozi Mirno, elektrifikacijo nekaterih vasi, izdelavo urbanističnega načrta Mirne in drugo. Od tega so že uredili javno razsvetljavo, cesto Brezovica— Sevnica in Sotla—Kot, ustanovi l i so skupaj s Krojaško delavnico iz Trebnjega na Mirni poslovalnico. Položili so glavni vod vodovoda skozi Mirno in Zabrdje, da imajo hiše ob tem vodu že vodo, ostale hiše — se-
Stari trg ob Kolpi proslavila Zveza borcev in ostale orga
nizacije bodo v počasti tev krajevnega praznika 4. junija p r i pravile naslednji program:
1. junija bo mladinska igra, 4. junija pa bo ob 11. ur i dopoldne proslava s slavnostnim govorom, nastopom šolske mladine in mimohodom motoristov vse Poljanske doline. Po proslavi bo prosta zabava.
Z letošnjim praznikom bomo proslavili 19. obletnico napada slavne partizanske vojske na fašistično postojanko v Starem trgu. To je bi la hkrat i prva slovenska akcija, v kateri so sodelovali hrvaški partizani ter kočevska i n belokranjska četa .
Po osvoboditvi se je Poljanska dolina kaj hitro razvijala in dosegla velik napredek. Elektrifcirana je že vsaka vas, mnoge imajo tudi že vodovod. K o se bo v kraju razvila tudi obrt da bodo imeli naši ljudje zaposlitev, bo vsem ustreženo. Upamo, da bo naš kraj tudi
v bodoče napredoval tako v kmetijstvu kot v drugih gospodarskih panogah.
• Letošnja letina je zelo lepo
kazala, žal pa nas je 9. maja obiskalo veliko neurje s točo. k i ie prizadejala pšenici j n v i nogradom občutno škodo.
* V nedeljo. 21. maja smo po
kopali Ivana Stefanca iz Predgrađa, k i se je v gozdu ponesrečil. Na zadnji poti so ga spremljali vsi gasilci jz Poljan
ske doline, saj je b i l pokojni edert najstarejših članov P G D in priljubljen me.d l judmi.
• . * • .ti. 27. maja je bila v Starem
trgu sindikalna konferenca prosvetnih delavcev. Pr ipravi l i smo j im lep sprejem.
* . 2. junija bo na našem področju fluorografiranje prebi* valstva. Videt i je. da bo akcija lerx> uspela, saj smo -se nanjo dobro pripravil i .
K . R.
veda le tiste, kjer so stanovalci prispevali določene vsote denarja za vodovod — pa bodo dobile tekočo vodo letos, ko bodo položeni še stranski vodi. Gradnja vodovoda je stala doslej 15 milijonov dinarjev. Občina ni zanjo prispevala še nič. Stroški še niso vsi poravnani. K O namerava letos postaviti na Mirni kiosk, kjer bodo delavci in drugi prebivalci kupovali cigarete, časopise, revije, razglednice, pisma, znamke in druge stvari.
Q Odbor Rdečega križa pridobiva nove člane. Ima j ih že 370. Propagira tudi krvodajalsko akcijo, ki bo septembra.
• »Gasa«, kakor pravijo domačini ulici na Mirn i tam okoli 47 in 48 številke, je bila včasih dobra ulica, danes pa je skoraj neprehodna. Morda bi bila spet uporabna za promet, če bi kdo uveljavil okrajni odlok o javnem redu in miru . . .
[ J Gasilsko društvo bo moralo gasit} požare z vrči, ker mo-torka ne dela — je namreč stara in izrabljena. Za nakup nove ne dobe nikjer sredstev. In če izbruhne požar v tovarni ali na kakšni domačiji?
• Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev je imelo pred dnevi predavanje iz topografije. To je prvo letošnje predavanje, imeli pa bodo še tri. Clanj ZROP bodo sodelovali s prostovoljnim delom tudi pri gradnji ceste na Debenec in sodelovali na proslavi, k i bo 4. julija na Debencu.
• Znbna ambulanta spet ne dela, ker zdravstvena postaja v Trebnjem in občinski ljudski odbor kljub obvestilu zravnika in tovarne »Mirna« nista sklenila pogodbe z zobozdravnikom. Ordinacija oziroma zobna ambulanta je v prostorih tovarne »Mirna«, opremila jo je in priskrbela tudi »Mirna«, uporabljali pa so jo razen članov kolektiva še ostali prebivalci Mi r ne in okolice.
Vaško pot (kolovoz) na Debenec bodo na pobudo občin skega ljudskega odbora preuredili v cesto. Sredstva za gradnjo bodo dobili iz gozdnega sklada, ker bo namenjena izkoriščanju gozdov, nekaj pa bodo prispevala še podjetja in občinski ljudski odbor. P r i gradnji ceste pomagajo s prostovoljnim delom člani delovnih kolektivov in organizacij. Na Debencu bodo postavili tudi razgledni stolp.
Odbor Zveze borcev je na zadnji seji sklenil, da bo pripravil za dan borca na Debencu proslavo. Tja bo šlo' več patrulj, na vrhu bo srečanje starih borcev, kulturni program' ln prosta zabava.
P.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Četr tek , 1. junija — Radovan Petek, 2. junija — Velimlr Sobota, 3. junija - Milojka Nedelja, 4. junija — Franc Ponedeljek, 5. junija — Ferdo Torek, 6. junija - Miljutln Sreda, 7. junija — Zorica
Č r n o m e l j : 2. in 4. VI. francoski barvni film » L e p o t i c a ln cigan-. 6. in 7. VI. jugoslovanski film » D e v e t i krog*.
Dol. Toplice: 3. in 4. VI. francoski barvni film » N o t r e d a m s k i zvon a r « . 7. VI. a n g l e š k i film » U s o d na n e z n a n k a « .
Kostanjevica: 4. VI. amer. barv. film » P r i j a t e l j s k o p r e p r i č e v a n j e « . 7. VI. a n g l e š k i film » T o m m y Stil p o j e « .
Metlika: 3. in 4. VI. d o m a č i film • •Nev ihta« . 7. VI. italijanski film ••Poči tek in l j u b e z e n « .
Novo mesto — » K r k a « : od 2. do 5. VI. n e m š k i barvni film »Ti si moja p e s e m « . Od 6. do 8. VI. nemški barvni film » P r e p r o s t o d e k l e « .
S e m i č : 4. VI. a m e r i š k i film -Belo p e r o « .
Trebnje: 3. in 4. VI. ruski film -Ivan G r o z n i « - II. del. Predstava v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 18.30.
ran, proizvod Zavoda za č e b e l a r stvo, dobite v vseh lekarnah. Le karne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri » K d m o f a r m a -ciji« v Ljubljani .
Prodamo k o š n j o sena na vrtu osnovne š o l e v Novem mestu. Informacije v pisarni osnovne š o l e .
r r o d a m o d l i č n o ohranjen avtomobil Fiai 500 C. Naslov v upravi lista. (568-81).
Prodam h i š o in 15 arov zemlje v Skopuah pri B r e ž i c a h . Naslov v upravi lista (5M-61).
Prodam k o š n j o sena ln otavc. — Z u p a n č i č , B i od pri Novem mestu.
Prodani dobro ohranjeno L a m -btetto, znamke LD-56. Pojasnila pri »Obrtn iku« , Novo mesto, Novi trg 4..
T r a č n o ž a g o , premer 70 cm, ž e lezno, rabljeno, poceni prodam. Matija Kurnik , mizar, Sevnica.
Prodam njivo, h i š o , vrt pri št . 68 v Mokronogu. Lega prijetna, blizu š o l e . Cena 530.IHH) dinarjev.
Potrebujemo dva kvalificirana mizarska p o m o č n i k a . Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri S p l o š n e m mizarstvu. Dvor pri 2 u ž c m b e r k u .
Gospodinjsko p o m o č n i c o sprejmem takoj. LahKo z a č e t n i c a . Znl-d a r š i č , obrtnik, Ljubljana, R o ž n a ulica 8.
Mllnarskcga p o m o č n i k a ali pr i u č e n e g a mlinarja ln fanta, k i ima veselje do dela v mlinu, — sprejmem takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. P l a č a po dogovoru. Pismena ponudbe p o š l j i t e na v a l j č n i mlin . K o v a č l c . Novo mesto.
T r i č l a n s k a d r u ž i n a br^z otrok v Novem mestu sprejme gospodinjsko p o m o č n i c o . P l a č a po dogovoru. Naslov v upravi lista.
Samostojno gospodinjo i š č e m k t t i č l a n s k i d r u ž i n i , soba, hrana, p l a č a 8 do 10 t i s o č dinarjev mes e č n o . P a d e r š l č e v a 1. Novo mesto.
Melbrosin — preparat cvctnsga prahu ln m a t i č n e g a m l e č k a ( G e l č e Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Melbrocoop (Zavod za č e b e l a r s t v o , Kalnik) , dobite v vseh lekarnah. Lekarne, k i preparata š e nimajo, naj ga nabavijo pri » K e m o f a r m a c i j i « .
Prodam nov hladilnik, HO litrov In š t e d i l n i k s tremi p l o š č a m i ln dvema p e č i c a m a . Naslov v upravi Usta. (574-Gl)
Ob smrti svoje ž e n e M I M I C E se toplo zahvaljujem za iskreno Izr a ž e n o s o ž a l j e t o v a r i š e m Dragu Kobctu. inž . Branku Peternelju ter Slavku S a t n š k u za lepe poslo-
j vilne besede in vsem sosedom, I prijateljem ln znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. — Enako se zahvaljujem o b č i n s k e mu odboru Zveze borcev za izkazano p o m o č ter vsem, ki so daro-•all vence.
M o ž Lojze Skofljanc z otroki In mama Marija .
Nekaj novic z metliške police Mestno gledališče iz L jub
ljane je 21. maja gostovalo v Met l ik i s komedijo Cvetka Golarja "Vdova Rošljnka«.
-Gledalci, k i j i h je bila polna dvorana, so igralce iz L jubljane navdušeno pozdravili in
[ovomeška kronika H v soboto, 3. junija, bo ob 11.
uri v Studijski k n j i ž n i c i Mirana Jarca v Novem mestu odprta razstava. VM let dela in ž i v l e n j a l ike V a š t e t o v e « . otvoritvene slovesno-Btl se bo u d e l e ž i l a tudi pisateljica. — Vabljeni!
E5 P o r o č n i obredi niso v e č v obč i n s k i stavbi na R o t o v ž u , t e m v e č v malem salonu grmske lole. — Dvoranica je lepo opremljena, strop pa je o b l o ž e n s š t u k a l u r a m i , lz mavca, vmes pa so razporejene Etare frnske neznanega slikarja, ki prikazujejo t u r š k e boje. Tako Je poskrbljeno za slovesneJSe okolje p o r o č n i h obredov.
B R a z l i č n e cene v mestnih sla-I č l č a r n a h i*o pogosten predmet pogovorov, v s l a š č i č a r n i d r ž a v n e ga sektorja stane n a m r e č k o š č e k torte 23 dinarjev v zasebni s l a š č i č a r n i pa m a n j š i k o š č e k po 30 dinarjev. Zakaj to, se s p r a š u j e j o N o v o m e š č a n l !
m 7. Junija priredi o b č i n s k i odbor R d e č e g a kr iža v Novem mestu s v e č a n o akademijo v p o č a s t i tev dneva krvodajalcev. Prireditev bo ob 20. uri v Domu ljudske pro-svete. Program bodo izvajali podmladkarjl R d e č e g a k r i ž a , u č e n c i glasbene š o l e in drugi. Ob tej p r i l o ž n o s t i bo odlikovanih 60 krvodajalcev.
• Seminar za prometno vzgojo Se Je z a č e l preteklo soboto na n o v o m e š k e m u č i t e l j i š č u . Obiskujejo ga dijaki petega letnika. Seminar bo trajal to dni in }? na-rr.enlen b o d o č i m u č i t e l j e m zato, da bodo V">hko š o l i r j e p o u č e v a l i tudi o prometu. V 23 urah naj bi
se t e č a j n i k i n a u č i l i vsega, kar Je potrebno vozniku mopedistu. Po k o n č a n e m t e č a j u bodo lahko opravljan izpite za v o ž n j o z mopedom.
• Gasilska mladina Novega mesta Je praznovala dan mladosti. Ze na p r e d v e č e r praznika so gasilski mladinci ln mladinke na Marofu nastopili v skupnem programu ob kresu, naslednji dan pa so se u d e l e ž i l i sprevoda skozi mesto ln prikazali taktiko g a š e n j a . Tako Je letos tudi gasilska mladina lepo prispevala k s p l o š n e m u mladinskemu prazniku.
• Na ž i v i l s k e m trgu je bilo v ponedeljek, 29. maja, dobiti vsega. Naprodaj so bila jajca po 19 ln 20 dinarjev, solata v glavicah po 18 dinarjev, solata na merice po 30 dinarjev, mleko po 46 dinarjev, vino po 1S0 dinarjev, č e š n j e po 130 do 150 dinarjev, nova č e bula v š o p k i h po 20 dinarjev, kor e n č e k v š o p k i h po 20 dinarjev, r d e č a pesa v š o p k i h po 40 dinarjev. Jagode po 200 dinarjev liter, redkev v š o p k i h po 10 do 16 dinarjev itd. Kot o b i č a j n o so prodajali tudi semena, r o ž e . sadike, okrasne predmete, konfekcijo, pletenine.
• Gibanje prebivalstva: rodili sta: Pepca Pirnar lz Kettejevega drevoreda — deklico in Rozalda Meserko iz D i l a n č e v e ulice — deklico. P o r o č i l a sta se: J o ž e K o v a či č. brivski p o m o č n i k s Ceste komandanta Staneta S. in Alo1tH.it Marerionl. delavka lz Muzelske S, Umrl 1(» .To*« K r » v r s r . upokote-nec s C e s t » komandanta Strneta 5 — star 6t let.
b i l i z njihovim igranjem nadvse zadovoljni. Ob koncu igre so se j i m prisrčno zahvalil i in j i m podarili šopike rož.
Oba oddelka osnovne šole za odrasle sta zaključila tečaje že v aprilu, prejšnji teden pa sta šla na ekskurzijo po alpskem in k raškem svetu.
Dela pr i gradnji pekarne uspešno napredujejo. Ze pred dnevi so začeli betonirati temelje. Upajo, da bo stavba za novo pekarno v surovem stanju gotova že letos.
Tud i v Met l ik i se pripravljajo na prireditev »Moj kcaj včeraj , danes in ju t r i« . V njej bodo sodelovali pionirji. Posebna kom'sija je razpisala več tem, med drugim o gospodarstvu metl iške občine, o Met l ik i danes, zgodovini pred N O B , zgodovini N O B in o o kulturnih in tur is t ičnih znamenitostih Metl ike in okolice.
Prejšnjo soboto je bilo zakl jučeno obvezno fluorografiranje. Baze za' fluorografiranje so bile v vseh večjih kraj ih, tako da so se fluorografiranje lahko udeležili prav vsi. Fluorografiranih je bilo okrog štiri tisoč l judi .
Pred dnevi se jc sestala komisija za izobraževanje borcev pri občinskem odboru Z B .
• V Sevnici potrebujejo nov kinoprojektor. V soboto in nedeljo so gledali slovenski f'ilm »Veselico«, o katerem pa ni bilo slišati pohvalne besede. Ljudje so imeli občutek, kot bi gledali nemi film.
Ze na Občinski konferenci je bilo nakazano, da se ni posvečalo dovolj pažnje izobraževanju borcev in udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, zato je komisija obš i rno razpravljala o teh problemih.
Ob smrti n a š e g a dragega in nepozabnega m o ž a in o č e t a
F R A N C A G A S P E R I N A Iz Dol. Skopic pri B r e ž i c a h ,
-e zahvaljujemo vsem. ki so ga •premili na njegovi zadnji poti fer za poslovilni govor in vence, " r i s r č n a hvala tudi zdravnikom n s t r e ž n e m u osebiu b r e ž i š k e ln invomeikp b o l n i š n i c e .
Ž a l u j o č a d r u ž i n a G a š p e r l n
B N O V O M E S T O V č a s u od "22. do 29. maja je lo rojenih 12 d e č k o v in 16 de
klic. P o r o č i l i so se: Franc P o t o č a r ,
sin kmeta iz Dol. Komenc, m Martina Strajnar. hč i kmeta iz Zdinje vasi. Alojz Turk , delavec, in Ro-zalija Sprinner, delavka, oba iz Podgore, Janez R u k š e . delavec lz H r u š l c e , in Antonija J e n e ž i č . delavka lz Vinjcga vrha. Stanislav A v g u š t i n , kmet iz S t o p i č , in Marija Murn . hči kmeta s Sel pri Z a j č j e m vrhu. Janez Janec, delavec, in Marija Strajnar. hč i kmeta, oba iz Zdinje vasi. Viktor Ka-stelic, š o f e r s Pristave, in Slavica J a k š a , hč i kmeta s Hrasta.
Umrl i so: Ana D r o b n i č , hč i upokojenca iz Metlike, stara 45 let. Marija Ž a g a r , gospodinja iz Daljnjega vrha. stara 83 let. Anton Plavc. kmet lz Vel. B u č n e vasi. star 80 let.
ja Papac lz B u k o š k a — d e č k a , Ana Mlakar iz R o v i š č a — deklico, Alojzija Pfajfar iz K r š k e g a — d e č k a , Karl ina Golobic iz B u š e -č e vasi — d e č k a , F r a n č i š k a Sko-berne s Senovega — d e č k a , M a r i ja Novak iz Zadovlnka — d e č k a , Antonija Golobic lz Breganskega sela — d e č k a , Helena Prah iz P o d b o č j a — d?klico, F r a n č i š k a U n e t i č iz Gazic — deklico, Marija Hribar iz Brezja — d e č k a , Marija Sulc iz Osredka - deklico, Terezija Meke iz B r e ž i c — d e č k a , Ro-zalija G a š p c r i n iz Skopic — d e č ka. Marija R e b e r š a k iz Blatnega — d e č k a , Danica P e j i č iz L e š n i c e — d e č k a , Danica Kunej iz T r e b č — d e č k a . Elizabeta Zupan iz K r š k e g a — d e č k a .
:SR€C
"mm
Ob izgubi nepozabne h č e r k e F A N I K F . S L A K lz K o r o š k e vasi
se Iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami s o č u s t v o v a l i , ji darovali vence ln jo spremili . na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Ž a l u j o č i s tarš i
P R E K L I C I Preklicujem Izgubljeno zdrav
stveno izkaznico š t e v . 2;T228. . — Stanislava Kovic , Most 5,. Mokronog.
Franc Z u p a n č i č iz Plemberka 10, S t o p l č e , preklicujem, kar sem govoril o Francu Kra l ju iz Plemberka, S t o p i č e .
Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Zofija Pust lz Zeljn — d e č k a . Marta Troha lz Starega Loga - d e č k a , Stanka Jan-ž e k o v i č iz I l a d o š e v — dekligo, Marija Novina iz Dol. Toplic — deklico. Anica Kocjrn Iz Č r n o m l j a — deklico. Danica H o č e v a r \i Stare vasi — d e č k a , Marija J e r š i n iz Dol . P i a p r o č - deklico. Cvetka E r š t e iz C e š n j l c — d e č k a , Ana Gliha z Dolge njive — d e č k a , Terezija Har-bo iz Dupelj - d e č k a , Martina Skedelj iz Vel, Brusnic — d e č k a , Silva M a k a r o v i č iz Smihela — d e č ka. Marija Turk z Vel. Slatnika -d e č k a , Julka Brulc iz Smolenje vasi — d e č k a , Magda T i M e r i č z Go-reniega — d e č k a , Terezija G r š i č lz Metlike - d e č k a . Matilda Kralj iz Prlstavice — d e č k a , Marija Gol iz Gotne vasi — deklico, Anica Kobe ir, Dnbindola — d e č k a , Itoza Kel-v i š a r iz Vel . Brusnic — oeeka. Ivanka 2 u n i č iz Č r n o m l j a — deklico, F r a n č i š k a Bizjak iz Skovea — d e č k a , Ciri la G r i č a r iz Hrastovi-ce ,— d e č k a , Marija K l c v i č a r iz Vel . Brusnic - d e č k a , Alojzija Kek z L u ž e — deklico, Ivanka Bencina lz Ljubljane — d e č k a , Marija Jura-j e v č i č iz S e m i č a - deklico.
Iz brežiške porodnišnic-* Pretekli teden so v b r e ž i š k i po
r o d n i š n i c rodile; Pepca Zupan Iz Osredka — d e č k a , Vera F a r i č iz Loga — d e č k a , Natalija Z o r i č lz Z u p e č e vasi - d e č k a , Ivanka Ra-č i č lz Mrtvic — d e č k a , Adela A š i č iz Zdol _ deklico, Helena Popov i č iz Beograda — deklico, Mari -
V petek sem izgubila od lekar-nedo zdravstvenega doma o č a l a (ne s o n č n a ! ) . Najditelj naj jih proti nagradi odda v n o v o m e š k i lekarni.
Gelee Rovale — m a t i č n i m l e č e k , garantirano znanstveno stabilizi-
Pretekll teden so .se p o n e s r e č i l i in Iskali p o m o č i v n o v o m e š k i boln i š n i c i : Ludvik Makse, kmet z R d e č e g a Kala, je bil pri pretepu p o š k o d o v a n . J o ž e Ivane, posestnik iz D r a s č e vasi, je padel s kolesa in si p o š k o d o v a l glavo. Polde Drž a j , sin kmeta lz D r a g a t u š a , si je pri pretepu v gostilni p o š k o d o v a l glavo. Ivan Polh, upokojenec iz Zeljn, si je v gozdu p o š k o d o v a l desno nogo. Stanislav Stancar, č u vaj !z Brezi j , je padel z motornim kolesom m se p o š k o d o v a l . Anion Stravs, sin delavca iz S e m i č a , je n a š e l piš-tolo in se po n e s r e č i ustrelil v levo nogo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se p o n e s r e č i
li ln iskali p o m o č i v brež i šk i boln i š n i c i ; Andrej Gabron, k o v a č IE Bojsne, se je p o š k o d o v a l pri igranju odbojke; Ujordja Botnerja, delavca iz Savskega Marofa, je nekdo napadel ter mu prizadejal p o š k o d b e ; S la \ko P e l e r f i č , sin kmetovalca lz Stare vasi, si je pri padcu 7 drevesa zlomil desno roko in p o š k o d o v a l desno nogo; Cecilija Trupej , upokojenka lz K a l l š e v c a , si je pri padcu zlomila desno nogo: Anica Krulc , u s l u ž benka lz Senkovea, je pri padcu dobila p o š k o d b e po glavi. Marija '"olarlč , gospodinja iz P o d b o č j a , si je pri padcu zlomila levo roko: Ivana S u š o . kmetovalca lz Okljukove gore. Je brcnil konj I T mu p o š k o d o v a l rebra: Pet«r Pt ib ič , kmetovalec iz Selc. se Je pri delu usekal v levo nogo. — Martina Bnrbifa. kmetovalca lr Banovca, ie nekdo nri napadu poš k o d o v a l po glavi.
25. maj - praznik Vel. Gabra V Velikem Gabru so hkrati
imeli kar trojno praznovanje: rojstni dan maršala Tita, dan mladosti in krajevni praznik. Ta dan j ih spominja na pomemben dogodek iz NOB. 1942 so partizani minirali železniško progo med vasmi Breg in Stranje. Okupatorjev transportni vlak je iztiri l in zapeljal v Temenico. S tem so partizani zelo oškodovali okupatorja.
28. maja sta organizacija ZB in krajevni odbor v počastitev praznika in 20-letnic.e ljudske revolucije priredila proslavo. Ob devetih dopbldne je bila slavnostna seja krajevnega od-
Nova trgovina v. Črnomlju
Preteklo soboto jo delovni kolektiv splošnega trgovskega podjetja v Črnomlju slavil novo delovno zmago. V Ulici Staneta Rozmana so odprl; novo poslovalnico — drogerijo. V trgovini lahko dobijo kupci kozmetične izdelke, fotomaterial, drobno galanterijo itd. Prodajalnica je lepo urejena. Potrošniki kolektivu trgovskega podjetja čestitajo.
bora, k i se je je udeležil tudi predsednik ObLO Trebnje Ci r i l Bukovec. Zatem je bila proslava s pestrim kulturnim sporedom, na katerem so nastopili tudi učenci osnovne šole. Ljudje so navdušeno pozdravili nastop pionirjev. Pel je mladinski pevski zbor iz Sel-Sumberka, k i ga je vodil tovariš Zupančič. Kljub slabemu vremenu je prireditev gledalo veliko ljudi.
Slavka Peruš
SPORED RADIO LJUBLJANA S O B O T A - 3. junija:
5.00-8.00 Dobro jutrol (Pisan glasbeni spored) - 8.05 Glasba ob delu — 8.25 Z vseh vitrov - 8 55 Radijska šo la za n i ž j o stopnjo -9.25 Za vsakogar nekaj - ' 10.15 Koncert za klavir in orkester -10.40 A n g l e š č i n a za mladino — 10.33 Harfa in mandolina - 11.00 Po svetu jazza - 11.30 Pionirski tednik -H.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 T r i o Avgusta Stanka - 12.15 Kmetijski nasveti - 13.15 Obvestila
Gasilci v Velikem Podlogu Ob zaključku požarnovar
nostnega tedna je bilo v nedeljo, 21. maja, v Vel ikem Podlogu občinsko tekmovanje pionirskih desetin. Ke r je bilo predhodno izbirno tekmovanje po središčih, so druš tva zastopale pionirske desetine z Rake, iz Kostanjevice. Velikega Podloga in Brestanice. Zal se pionirska desetina iz V i d m a - K r -škega iz neznanih razlogov tega tekmovanja ni udeležila. Naj omenimo, da je bilo tekmovanje dobro izvedeno in je nemotenp potekalo Dokazalo je tudi, da imajo gasilci zares dober narašča j .
' Tatinske roke segajo po cvetju... Novo mesto se po zgledu dru; ih v e č j i h mest nai? d r ž a v e vedno
bolj odeva v cvetje. Tako imamo v mestu precej v r t i č k a r j s v , ki razen solate In drugih kultur gojilo tudi cvetje. Pa »o se spet pojavili ljudje, ki jim to ne godi ali pa kl si h o č e j o na r a č u n go'iteljev cveti-i urediti s^rtc lastne vrtove aH okrasiti stanovanja. Iz v r t i č k o v p o đ Kapitljem in v ulici Mej vrti zdaj tu zda.) ta l« č e z n o č izginejo n a j l e p š i cveti, pretekli »eden pa Je z vrta pod Kapitljem izginil celo v e č j i c v e t l i č n i lonec s f M k t u s l .
Pred kratkim si Je kavarna Metropol nabavila nekaj velikih cvetl i č n i h posnrt na piisebnih stoh.lih, polnih lepega okrasnega cvetja, ln Jih postavila pred kavarno. Pa se Je fp utegnila tatinska roka In Iz posode Izruvala kupčalc rveljn.
V č a s u , ko • • mesto p o č a s i Ie odeva v zelenje In cvetje, Jc pa res zelo ž a l o s t n o , da moramo zapisati v anale n a š e g a mesta tUdI Krajo cvetja iz wtov in javnih nasadov!
ZA KRAJEVNI PRAZNIK
M I K N IE Krajevni odbor — Krajevni odbor SZDL — Osnovna organizacija Z K S — Krajevni odbor ZB — Vaški aktiv L M S — Krajevni odbor ZVV1 — Krajevni odbor ZROP — Krajevni odbor R K — Društvo prijateljev mladine — Lovska družina — Delavsko prosvetno društvo SVOBODA
T0VARMA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« — »DANA«, destilacija, tovarna likerjev, sadnih sokov, promet z vinom, pivom in bife ŽGAJNAR BOGOMIR, kleparstvo - FRIZERSKI SALON - "JRBJČ IVAN splošno kovaštvo - GOSTILNA K0LENC BOJAN - V0D0P!VEC STANISLAV, parna pekarna - MANDELJ ADOLF, orodno kovaštvo, Sotla
Pionirj i - gasilci so se pomerili v mars ičem: pred tremi strokovnimi komisijami so odgovarjali na vprašanja iz gasilske literature in izvajali vaje z brentačo, spremljali in oddajali so poročila po telefonu ter izvedli štafeto s prenašanjem ročnika. Od 200 možnih točk j ih je pionirska desetina z Rake dosegla 194. iz Brestanice 190, iz Velikega Podloga 189 in iz Kostanjevice 132. Pionirska desetina z Rake je zasedla prvo mesto in bo zastopala občinsko gasilsko zvezo na okrajnem tekmovanju 11. junija v Trebnjem.
D. K .
iz Brežic Uprava za ceste L R S je pri
čela obnavljati asfalt na cesti I. reda Brežice — kolodvor. Zgornja površina obloge bo od Doma J L A do kolodvora obnovljena v nekaj dneh.
in zabavna glasba - 13.30 Na oh-c e t l . . . - 13.50 Od arije do arije - 14.20 Sport in š p o r t n i k i - 14,33 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o in pozdravljajo — 15.40 S k n j i ž n e g a trga - 16.00 Vedri zvoki - 16.25 IX najn o v e j š e g a repertoarja Jugotona — 16.40 M o š k i komorni zbor iz Celja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.13 Po kinu se dobimo - 17.45 Italijanski pevec Jolmy Dorelli - 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Diver-timento - 18.30 Pozdrav z gora -18.45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklama in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Jugoslovanski ljudski plesi - 20.20 Melodije raznih d e ž e l - 21.00 Za prije-ien konec tedna - 22.15 Oddaja za izseljence - 23.05-23.10 Evropsko prvenstvo v boksu - 23.lt/ Do poln o č i v plesnem ritmu.
N E D E L J A - 4. Junija
6.00—6.30 Nedeljski -jutranji pozdrav - 6.30 Veselo na pot — 7.30 Radijski koledar in prireditev dneva — 7 35 Holandska v o j a š k a godna - 8.00 Mladinska radijska igra - B.40 Iz albuma skladb za otroke 8.50 Matineja za zabavo — 9.40 Š o pek samospevov in klavirskih skladb - 10.00 Se pomnite tovariš i . . .» — 10.30 Lepe melodije — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino - 11.45 Orkester Alfred Scholz 12.0') N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o in pozdravljajo -1 - 13.30 Za n a š o vas — 13.45 Koncert per v«»» d"nj. - 14.15 Naš i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o lr. pozdravljajo II, 15.30 Arije, k l Jih radi p o s l u š a t e - 16.00 Humoresjta tega tedna - 16.20 Dunajski v a č k i 16.40 Peli so jih mati moja - 17.00 Za nedeljsko popoldne - 17.30 Radijska Igra - 18.24 Belokranjska rapsodija - 18.34 Polke in v a l č k i d o m a č i h v i ž a r j e v - 19.30 Radijski dnevnik in š p o r t n a p o r o č i l a - 20.03 Z zabavnimi melodijami v novi teden - 21.00 Mozart v operi - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 3.03 Trije jugoslovanski skladatelji — 21.50 Pastoralna sonatina za flavto in klavir.
Atletski četveroboj: TRIGLAV-RU-DAR-ČRN0MEU-M0V0 MESTO
Lanski nastop n o v o m e š k i h atletov ln atletinj v B programu zvezne atletske lige je prinesel lepe uspehe. N o v o m e š č a n l ».o bili med slovenskimi eklpa,m! n a j b o l j š i . N o v n m e š č a n k e pn druge — zn Celjskim Kladlviirjem.
Tudi l e t o š n j e tekmovanje (I. kolo bo v nedeljo, 4. junija, v Novem mestu na stadionu » B r a t s t v a ln e n o t n o s t i « od 9. ure dalje) bo zelo zanimivo. Na sporedu bo za
nimiv fetveroboj Stilih moških ln treh ž e n s k i h ekip, pravzaprav n a j b o l j š i h slovenskih ekip. kl tekmujejo v B programu iKiadi-vnr. Branik. Olvmolta Ud. tekmu-teto v r a z š l r i p - i e m A programu) Triglava Iz Kranja. Rudarja lx Trbovelj, Partizana I/ CrnomIM in domačega Partizana. Pri žen« skah br> le trobo.1, ker v ("mumija
pitrtaio rrn^ke ekipe.
č e s t i t a j o :
61. K o sem se spet zavedel, je Silver že vse opravi l ; imel je spet berglo pod pazduho in klobuk na glavi. Toda tedaj je segel z roko v žep, izvlekel iz njega piščalko i n nekajkrat zapiskal. Seveda nisem vedel, kaj ta signal pomeni. Sodil sem, da kliče svoje pajdaše. Lahko bi me našl i i n ujeli. Morda tudi mene čaka nož, sem si mis l i l . Izmotal sem se iz grmovja in se splazil na jaso. Še sem slišal, kako so se k l ica l i med seboj, in ti glasovi so m i nabrusili pete.
Tekel sem na življenje in smrt.
62. V mis l ih sem se poslovil od ladje in dobrih tovarišev, kajti kazalo je, da me na pustem otoku čaka od lakote lc smrt. K o sem se ustavil ves v strahu, mi je hotelo skočiti srce iz prsi. Tedaj sem med drevjem opazil temno i n kosmato postavo, k i se mi jc umaknila za debla. Kazalo je, da mi je tudi tu pot zaprta, kajti postava me je obkoljevala. Najprej sem pomislil na Ijudo-žrce, toda divjak se je vrgel predme na kolena in spregovoril; » Imenujem se Ben Gunn in že
cela t r i leta nisem govoril z l judmi.«
63. š e l e zdaj sem videl, da jc belec in da ima prav prijeten obraz. B i l je ožgan od sonca, kosmat i n na moč razcapan v svojih cunjah iz jadrovinc. Ogledoval me jc s pravcato radovednostjo, božal mojo obleko, čevlje i n roke. Pripovedoval mi je o svojem življenju in kako so ga pred leti njegovi tovariši izpostavili. Zaupal m i je, da je bogat, toda hipno mu je šinila prek l ica temna senca. Grozeče me je vp raša l : »Povej , a l i si s Flintovc ladje?« Zdaj me je navdihnila
s rečna misel .
64.—Zaslutil sem v njem zaveznika. Povedal sem mu, da je F l in t mrtev, da pa imamo na ladji Flintovc mornarje, k i nam strežejo po življenju. Tako je zvedel za kašo, v katero je padla naša ekspedicija na Otoku zakladov. Zgrozil se je, ko sem mu povedal, da vodi upornike Dolgi John. Ben je plul nekoč na Fl in tovi ladji skupno s Silverjem. Ponudil je svojo pomoč, če ga bomo rešili stiske in , ko sem mu zagotovil, da je mr. Trelawncy poštenjak in da mu bo rad
pomagal, mu je pošteno odleglo.
KOSOVO POLJE - skladišče rud
1 L e t o š n j i filmski festival V
Cannesu je bil posebno uspeš e n za Italijanke. Prvo nagrado je dobila Sofija Loren za svojo vlogo v filmu Cioccara, odrezale pa so se tudi druge njene vrstnice — med njimi Claudia Carclinale (na sliki), k i Je bila na festivalu predstavljena kar z dvema filmoma; z » D e k l e t o m s k o v č k o m « in » P o p o t n i c o « .
Tehnika Jc na vseh p o d r o č j ih na neustavljivem pohodu. K a sliki je tranzistorski televizijski sprejemnik, k a k r š n e so z a č e l i izdelovati na Japonskem. T o je prenosen aparat na drobno baterijo. Globok je komaj 23 cm, š i r o k 20 cm in visok 15 cm. Ima vgrajeno anteno in gra vse skupaj lepo v torbo.
Kosovska planota, obdana z vencem planin Kopaon'ka, Sare, Goleša, Cičavice in drugih, je bila pred kak imi 40 mil i joni let dno velikega Paleogen-skega morja, k i se je potem izl i lo skozi »kosovska vra ta« (pri Kačaniškj soteski) v Sredozemsko morje. Zato ni čudno, da je Kosovo orjaški rezervoar najrazl ičnejš ih rudnin. Do podzemskih skladov Kosova so prv i prodrli rudarji iz daljne Saksonske, ki so j ih poklicali Nemanjiči , vladarji srbske s rednjeveške države . T i rudarji so kopali svinec za plošče, s katerimi so tedaj pokr iva l i palače i n cerkve, ter srebro zal nakit in posodo. V Novem Brdu, V i je še v 14. stoletju imelo okrog 40.000 prebivalcev, in v Trepči je cvetelo rudarstvo Saksoncev in D u -brovčanov, k i so tu imel i svojo kolonijo i n b i l i izvrstni rudarji in topilničarji .
Spričo svoje naravne lege v osrčju Balkanskega polotoka je Kosovo kot razkr iž je karavanskih poti imelo velik pomen tudi v trgovinski izmenjavi. Se v 14. stoletju so b i l i v Pr iš t in i ve l ik i mednarodni sejmi. Po usodni kosovski bit-
Južno sadje ob naši obali
Ob jugoslovanski morski obali raste danes okrog 100.000 rodovitnih južnih dreves, tako imenovanih agrumov — pomaranče , mandarine, limone. Vsa ta drevesa dajo ob ugodni let in i okrog 50 vagonov sadežev.
Limone uspevajo le v južni Dalmaciji i n č rnogorskem P r i morju. P o m a r a n č e pa sežejo vse do severne Dalmacije, rodijo tudi na otoku Lošinju. Od južnih sadnih dreves', ki rasto na naši obali, naj laže prenaša mraz mandarina sorte »unšiju«, k i jo uspešno gojijo celo v Kopru . Ta mandarina prenese kar 12 stopinj pod ničlo.
Znano Je, da hotelirji ne dovolijo likati gostom po hotel ih. Neka londonska gospodinja Je izumila pripravo, pr i kladen likalnih v obliki roč a j a pri k o v č k u , k i pomeni r e š i t e v tega v p r a š a n j a . Sl iki k a ž e t a , kako je treba napravo uporabljati. Ena izmed angleš k i h tovarn je ž e p r i č e l a serijsko izdelovati novi likalni!; oziroma k o v č e k .
ki leta 1389, ko so T u r k i uničili moč srednjeveške srbske države, je začelo rudarstvo naglo hirati.
N A K O S O V E M I M A M O P O M E M B N E
R U D N E R E Z E R V E Zadnje raziskave geologov
na Kosovem so dale zelo obetajoče podatke: Kosovo ima 46 odst. skupnih jugoslovanskih rezerv lignita, 47 odst. svinca in cinka (s primesjo zlata in srebra), 27 odst. kroma, 32.
odst. magnezita in 14 odst. kaolina. K e r pa področje še n i do kraja raziskano, so verjetno za lo |e še večje. V zadnjem č a s u ^ o na obronkih Sare našli azbest, v Ibarski dol in i pa vel ike količine žvepla.
Samo iz rudnika v Starem trgu so v zadnjih tridesetih letih dobil i nad 16 mili jonov ton svinčeno-cinkove rude. To rudo pa pridobivajo še tudi v drugih krajih. Predeluje jo topi lnica z rafinerijo v Zvečanu pr i Kosovski Mi t rov ic i . . Ta
Če hoče svet za vsako ceno naprej...
Vsako leto se ponesreči povprečno devetina do ene četr tine delavcev. N a 10 tisoč delavcev se smrtno ponesreči eden, včasih pa tudi deset delavcev. V Z D A imajo vsako leto okrog 2 milijona za delo nesposobnih l judi. 91 tisoč l judi pa umre za posledicami nesreč. Zaradi tega se občutno zmanjša narodni dohodek dežele. 1959 so n. pr. v tej ameriški državi ocenili izgube zaradi nesreč i n smrti na 230 mil i jonov delovnih dni a l i , izraženo v sredstvih, gospodarske škode je bilo 4 milijarde i n 200 milijonov dolarjev. Tudi Francozom nesreče ne prizanašajo, saj cenijo letne izgube zaradi nesreč na 8,5 milijona delovnih dni . ,
Zanimivo b i bilo, če bi te podatke primerjali z nesrečami v Sloveniji. 1959 je bilo v Sloveniji 50.505 nesreč pr i delu, pri čemer je 64 l judi umrlo. Na 1000 zavarovancev se je poškodovalo i n iskalo pomoč 98 l judi. Zaradi nesreč pr i delu pa je bilo izgubljenih 983.679 delovnih dni. Iz s tat is t ičnih podatkov se v id i . da je bilo največ nezgod pr i upravljanju z vozi l i , e lektr ičnim tokom, zaradi vročine itd. T i podatki povedo, da se je komaj petina nesreč zgodila pri strojih.
Hitrejša proizvodnja, novi stroji, splošna naglica i n mrzl ično iskanje vsega novega povzroča, da človek često pozablja nase, kar dokazuje tudi povečano število nesreč v manj razvitih državah , ki se šele modernizirajo.
840 gramov težak novorojenček
V splošni bolnišnici v K a r lovcu je bi la nedavno rojena punčka, ki je tehtala 1000 gramov in je bila dolga 37 centimetrov. Cez pet dni je bilo dete težko samo še 840 gramov. S k r b i zdravnikov je uspelo, da so novorojenčka rešili. Po 32 dneh je b i l .spet težak 1000 gramov, 109 dni kasneje pa je ta »najlažji pacient« kar lovške bolnišnice tehtal že 3150 gramov, kar je za novorojenčka normalna teža.
m ZASLUŽNI UČENJAK
Učitelj je govoril o velikem iznajdhelju Edisonu, ki je med mnogimi drugimi stvarmi izumil tudi žarnico. Ko se je Tonček vrnil iz šole, je navdušeno rekel mami:
. »Pomisli, kasne zasluge ima Edison! Ce bi ne bilo njega, bi morali sedaj gledati televizijo ob sveči adi petrolejski svetilki.t
C A R I N S K A Carinik na meji vpraša sta
rejšo žensko: »Vino? Žganje? Kava?"
»Naa« mu odgovori ženska. »Ce pa že imate limonado...«
N A R O B E R A Z U M E L A Zaradi pomanjkanja prosto
ra so morali pevci imeti vaje kar v gostilni. Pa vpraša hčerka mamo: Kako, da gre oč'<a vsak večer pet, saj ne zna not?*
»Not le zna priti, not! Samo ven ne«
U M E T N I K Jurček se doma uči igrati na
violino. Nenadoma pozvonijo na vratih miličniki. »Kaj pa je?« preplašeno vpraša oče.
»Iz tega stanovanja je odmevalo vpitje žene, kot da jo kdo davi«.
I N F O R M A C I J A »Prosim vas, kje na morju
so najdražji hoteli in gostišča?"
»Ali boste šli tja na počitnice?«
»Ne! Ravno tja ne!«
K D O R VPRAŠA, Z V E »Draga, koliko jantov si že
pustila doslej?' »Koliko? Ti boš peti.«
N E O P A Z E N »ALi veš, da bi bil Tine odli-
čfirTtetektiv: že ves mesec hodi za Marico, pa ga sploh še ni opazila...«
D O M I S E L N O S T »Dajanje napitnine je za
naš kolektiv žaljivo« piše v restavraciji. Pri izhodu je pa nabiralnik z napisom: »Tukaj vrzite za našo užaljenost.«
LETOŠNJI M A J
topilnica je največja v Evropi in med njenimi proizvodi so cinkov klorid, cinkov koncentrat, piri tni koncentrat, sv inčene zlitine, t rdi in rafinirani svinec, bizmut, elektrolitno zlato in srebro. Doslej je »Trepča« dajala okrog 80.000 kg srebra letno. V kratkem bo »Trepča« začela graditi tovarno svinčenih akumulatorjev in industrijskih celic in bo zanje sama dajala surovine. V K o sovski Mi t rovic i gradijo veliko tovarno superfosfata, k i bo kot svojo surovino izkoristi la pravcati hrib — okrog 12 milijonov ton — jalovine, k i jo iz svoje topilnice meče »Trepča« in k i vsebuje 3,750.000 ton žvepla, 5 mtlijonov ton železa, 400.000 ton mangana itd.
11 M I L I J A R D T O N L I G N I T A T i »barvani« zakladi Kosova
pa bodo kmalu dobil i svojega tekmeca — »črnega«. Sloj l i g nita leži komaj 50 metrov pod površjem in strokovnjaki cenijo, da ga je v vsem Kosovskem bazenu okrog 11 mil i jard ton. Te, celo v evropskem merilu velike rezerve so komaj načete. Rudnik »Kosovo« daje letno 600.000 ton lignHa, v Dobrem selu pa gradijo velik, moderen površinski odkop, k i bo že takoj v začetku dajal nad milijon ton lignita letno. K o bodo zgradili še kombinat za eksploatacijo, računajo, da bo letna proizvodnja lignita 11 mil'jonov ton. Z dograditvijo velike termoelektrarne se bo na Kosovu razvila vel ika in pomembna kemična industrija.
(Po »Pres servisu«)
Kubanski premier Fidel Castro je te dni spet sprožil velik hrup v Z D A s svojim predlogom, da b i zamenjal 1200 diver-zantov, ujetih v zadnjem ponesrečenem napadu na Kubo, za 500 poljedelskih traktorjev. Američani so Castra napadli, da hoče trgovati z življenji, on pa j ih je zavrnil, da bodo v nasprotnem primeru vsi prišli pred ljudsko sodišče. Dodal je še, da bi Kuba, če bi sprejeli omenjeni predlog, dobila vsaj deloma povrnjeno škodo, ki jo je mladi revolucionarni deželi povzročila ameriška intervencija. Zdaj tečeta v Z D A kampanja in nabiralna akcija za nakup omenjenih traktorjev, da bi tako rešili ujetnike Kubancev. Na čelu nabiralne akcije je žena pokojnega predsednika Roosevelta Eleonora. Na s l ik i : kubanski premier Fidel Castro govori pristašem o svojem predlogu Američanom.
ŠEST ZANIMIVIH • V čebel jem roju je 15 do 20 tisoč čebel. • Najstarejši most v Evropi je b i l zgrajen v Grčiji 3500 let pred naš im štet jem. Spajal je mesti Nauplius in Epidaurus. • V peruanskih And ih leži najviš ja njiva na svetu — ima 4119 metrov nadmorske višine. Na nji raste krompir.
• Lesna gmota v vseh gozdovih sveta zajema 160 mil i jard kubičnih metrov. Povprečno 56 kubikov na enega prebivalca zemlje.
• Pred 60 leti je živelo v mestih Z D A 300 tisoč ljudi, danes pa 100 milijonov.
• Letno natrgajo na svetu okrog 20 milijonov ton grozdja.
Kateri dan si potovala v Zagreb?«
»Čakaj, ne bo težko določiti! Aha, ravno takrat, ko je sijalo sonce.*
A l Brook, imenovan »Angel«, je skrbno zalepil kuverto in napisal naslov. Potisnil je pismo na sredo pisalne m i ze, prižgal cigareto in se z lekni l v naslanjač.
»Da,« je zabrundal. »Helena je pametno dekle, zato ne bo v skrbeh . . . Toda Chup bo kar norel. Jutr i se začne lov, racije in podobne reči. Chup se bo gotovo pozanimal za moje zdravje in me zaprosil, da mu med kronanjem ne zginem izpred o č i . . . Pa mu ne morem pomagati! Naki t i raznih pr inčev i n ma-haradžev me res ne zanimajo. To bi Chup lahko v e d e l . . . A l i tale druga stvar je pa le zanimiva.«
In začel je naštevat i na prste: »Prv ič : . skr ivnos tnos t ! Drugič: nevar
nost! Tret j ič : negotovost! Torej vsekakor bolje, kakor pa ukrasti kakemu maharadž i nekaj piškavih diamantov. Sploh pa sem Chupa že sit. Malo spremembe mi res ne bo š k o d i l o . . .«
In A l Brook — Angel se je zamisli l . Ura nad njegovo glavo je odbila pol
noč. »Prišel je čas!« je zabrundal. Vstal je, zazehal in se pretegnil. Nato
je urno stopil v knjižnico in potegnil s police neko knjigo. V nastalo odprtino je potisnil roko in obrnil gumb. Del knjižnice s knjigami se je odpri in skozi to odprtino je Angel zginil , prej pa je še pogledal, če je v sobi vse v redu.
K o so se za njim zaprla skrivna vrata, je stopil v udobno opremljeno sobico. V miznici je odprl srednji predal, poln revolverjev raznih velikosti in kalibrov. Izbral je brovvning kalibra 7.35 in ga pregledal. Por ini l ga je v zadnji žep, zatem pa vzel iz predala še tanko, ostro bodalo v usnjenem toku, si ga z jermen-čkom privezal na komolec i n potegnil čezenj rokav. Preskusil je, če bodalo lahko potegne i / , nožnice. K o je videl, da mu to zlahka uspe, si je izbral na zidu točko in je iz daljave treh metrov zalučal vanjo bodalce. Konica se je za-pičila točno v sredino točke. A l Brook se je zadovoljno nasmehnil in ploskato bodalce spet potisnil v nožnico pod rokav.
Cez nekaj minut je stopil na ulico in si prižgal cigareto. Odšel je po ulici, ki je bila zavita v gosto londonsko meglo, in se naglo ustavil na vogalu. Ura nn bližnjem stolpu je odbila pol ene. V tre
nutku, ko je A l Brook preverjal čas na svoji zapestni uri , je iz megle potiho pripeljal avtomobil in se ustavil nekaj metrov pred njim.
Angel je dvigni l glavo. Avto je b i l krasen »Rolls Roys« elegantne aerodinamične oblike, črn, z jeklenimi okraski. Luči je imel ugašene.
Sirena je zatrobila z globokim basom, pridušeno, najprej kratko, nato dolgo in spet kratko. Angel je odločno stopil k avtomobilu in potrkal šoferju na okno. Šofer v l ivrej i je pogledal ven in Angel mu je rekel:
»VValread!« Šofer je brez besede odprl vrata. A n
gel se je usedel k njemu in avto je nesl išno zdrsnil v megleno londonsko noč.
Po polurni vožnji se je l imuzina ustav i l a pred neko vi lo v Fallendon Streetu, v predmestju Chingford. To je bilo novo predmestje s številnimi vi lami, vrtov i in parki. Široka ulica je bi la povsem prazna.
Angel je stopil iz avtomobila in se znašel pred železnimi vrati . Šofer mu j ih je odklenil , nato pa med visokimi topoli z žepno baterijo osvetljeval pot.
Na koncu drevoreda je stala elegantna, v tudorskem stilu zgrajena vi la , obrasla z bršl inom. Šofer se je povzpel po stopnicah, odprl vrata in spustil A n gela v vilo.
»Lepa priložnost, da zakoljejo človeka brez neljubih prič!« si je mis l i l A l Brook-Angel.
Toda predsoba, v katero je stopil, je bila izredno prijetna, osvetljena s pritajeno lučjo; topla, udobna in bogato obložena z lesom.
Lnkaj z resnim obrazom je vzel A n gelu plašč in klobuk in odprl neka vrata.
Angel se je znašel v vel iki , luksuzno opremljeni sobani. V kaminu je pla-mencl ogenj, pred njim je pa stala klubska garnitura. S širokim zamahom je lakaj pokazal naslanjač pred kaminom in rekel:
»Izvolite, gospod! Gospodar takoj pride. Želite whisky ali l iker?«
Angel je pr ivol i l , da mu je lakaj na-točil whi»ky s sodo in postregel s c i garo.
Se opazil ni . kdaj je lakaj potiho odšel. Sedel je pred kaminom in kadil
Nenadoma je za seboj zaslišal korake. Pred nj im je stal visok možak kakih
š t i r ideset ih let, krepak, ostrih in odločnih potez. Imel je sivomodre oči, lasje na sencah so mu osiveli. Oblečen je bil v eleganten smoking.
Angel je vstal in prišlec mu je segel v roko.
»VValread!« se je predstavil po domače. »Kako se imate, mister Brook? Oprostite, da ste me morali čakati , toda ravno ko ste prišli, sem govoril z Nevv Yor -kom.«
»Prav prijetno sem se počutil!« je odgovoril Angel . »Tako udobno je tule pri vas. 2e dolgo nisem bi l v tako okusno urejeni h i š i . . . - .
VValread mu je pokimal v zahvalo in se usedel.
»Mister Brook,« je začel, ko je obema natočil whisky, »že dolgo vas poznam. Iz časnikarskih poročil. Vem za vsa vaša dejanja. N i mi treba poudarjati, kako občudujem vašo razumnost, iznajdljivost, genialnost vaših kombinacij, vašo hrabrost . . . Američani znamo ceniti l j u di , kakor ste v i . Toda na žalost so pri nas r e d k i . . . In to pomanjkanje močno o b č u t i m o . . .«
» D a « je odgovoril A l Brook, »Američani ste preveč poslovni. Za vas je denar vse.«
VValread se je nasmehnil: »Mislim, mister Brook, da tudi v i ne
zaničujete zlata!« »Res n e « je odgovoril Angel in izpi l
\vhisky, »ali za nas Angleže pomeni denar le sredstvo, k i nam pomaga do zadovoljstva, za vas pa je denar — končni c i l j . Da bi ga dobili , ste pripravljeni celo delati.«
VValread se je nasmejal. »Vidite." je nadaljeval Angel , »jaz n i
kdar ne bi mogel delati zato, da bi si nabral denarja. Toda zame jo to neke vrste šport, povezan z razburjenjem in nevarnostjo. Nisem bogsigavedi kako bogat, imam pa dovolj, da bi na primer lahko igral golf ali pa zbiral paragvajske metulje do konca življenja. Celo če bi umrl v svojem devetindevetdesetem letu, bi imel še dovolj denarja, da si oskrbim lep pogreb z ganljivimi govori, z godbo in obš i rn im č lankom v ,Time-su'. Toda če bi tako živel hi mi bilo ; ' rašnnsl 'o dolečas •