OBIRALNO OKNO (parametri kakovosti in zorenja plodov)

JABLANA

UVODNIK

Jabolko je sadež z izredno pomembno vlogo v prehrani, saj je bogat vir vitaminov, mineralov, dietnih vlaknin, ogljikovih hidratov in organskih kislin. »Eno jabolko na dan odžene zdravnika vstran« je pregovor, ki ga pridelovalci sadja vse premalo izkoriščamo.

Pridelati kakovostno jabolko je cilj vsakega sadjarja. Pričakovanja kupcev glede kakovosti sadja se v zadnjem času nenehno povečujejo, kar je posledica vse večje izbire na trgu in usmerjenega oglaševanja, ki poudarja kakovost proizvodov. Za sadje je značilna visoka biološka variabilnost; zadovoljiti potrošnika pa je naše najvišje načelo podjetniškega delovanja.

Eno izmed najzahtevnejših opravil pri pridelavi jabolk je zagotovo obiranje in pospravljanje jabolk, zato je pojem kakovosti toliko pomembnejši.

V Sadjarskem centru Maribor smo za vas pripravili delovno knjižico, ki prikazuje rezultate dozorevanja plodov jabolk. Gre za rezultate večletnih spremljanj in testiranj na poskusni sadjarski postaji v Gačniku. Želim, da vam bodo podatki v pomoč in oporo pri opravljanju vašega dela. Biserka Donik Purgaj, vodja Sadjarskega centra Maribor Gradivo je rezultat dela poskusne postaje Avtorja: Biserka Donik Purgaj, dipl. ing. agr, in mag. Matjaž Beber Lektorirala: Barbara Gajšek DOLOČITEV OPTIMALNIH POGOJEV OBIRANJA PLODOV

Zorenje plodov Zorenje plodov obsega fizične, biokemijske in vizualne spremembe. Skozi zorenje se notranja sestava plodov jablane nenehno spreminja. Spreminja se skupna kislina, škrob pa se v zorenju spreminja oz. razgrajuje v enostavne sladkorje in se z zorenjem viša. Z zorenjem se plodovi mehčajo in v njih nastaja etilen. Kazalec dozorevanja in kakovosti jabolk je tudi barva plodov. Plodovi se skozi dinamiko dozorevanja nenehno razvijajo. Oblikujeta se končna velikost in teža plodov, kar je pogojeno z genetskimi in ekološkimi pogoji. V tem obdobju se začnejo korenite spremembe, katerih rezultat je najprej fiziološka zrelost, sledi ji tehnološka in nazadnje užitna zrelost, kar imenujemo klimaterij. Fiziološka zrelost (drevesna ali botanična) Plodovi dosežejo fiziološko zrelost takrat, ko preneha dotok hranilnih snovi iz drevesa v plodove in se začne tvoriti delitveno tkivo, ki loči pecelj od veje oziroma ploda. Seme doseže zmožnost kaljenja, plodovi pa dosežejo najboljše organoleptične lastnosti. Obiranje v tem času nima več neugodnega vpliva na končno kakovost obranih plodov. Plodovi so fiziološko zreli, ko krivulja dihanja doseže klimaterijski minimum (Sancin 1988). Jabolka za dolgotrajno skladiščenje obiramo v času fiziološke zrelosti. Tehnološka zrelost (uporabna zrelost) Plodovi dosežejo tehnološko zrelost, ko ustrezajo zahtevam uporabnosti. Tako je sadje za trg tehnološko zrelo med fiziološko in užitno zrelostjo. Za pridobivanje pektina se jabolka obirajo pred fiziološko zrelostjo. Užitna zrelost Užitna zrelost nastopi po botanični zrelosti, in sicer pri poletnih in jesenskih sortah jabolk nekaj dni po fiziološki zrelosti, pri zimskih sortah pa šele v skladišču, ko se fizikalna in kemična sestava plodov toliko spremeni, da postanejo ti užitni. Nastane pravo razmerje med kislino, sladkorjem in drugimi sestavinami v plodu, ki mu dajo značilen okus, sočnost in aromo. Plodovi so v užitni zrelosti, ko krivulja dihanja doseže klimaterijski maksimum. Glede na proces dihanja v plodovih delimo sadeže na klimaterijske in neklimaterijske. Pri klimterijskih sadežih se v začetku zorenja dihanje močno pospeši. Pri povečanju aktivnosti dihanja pri klimaterijskih sadežih se sprošča CO2, katerega količino merimo v ml/kg/h. Po Kidd in Westu (1925) se dihanje v času zorenja pri jabolkih poveča do 200 %. Pri ranih sortah je dihanje aktivnejše. V neklimaterijskih sadežih pa ni bistvenih sprememb dihanja v času zorenja. Določanje zrelosti na osnovi aktivnosti dihanja je pri teh sadnih vrstah težko. Začetek naraščanja dihanja vpliva na parametre v plodovih, ki vplivajo na skladiščno sposobnost plodov. Ti parametri so kislina, izražena kot jabolčna, škrob, sladkor (topna suha snov) in lipidi. Sprememba v dihanju je za rastlino stresna. Kot odgovor na to stresno situacijo nastane etilen, ki je regulator zorenja. V klimaterijskih sadežih se ob spremembi dihanja močno poveča vsebnost etilena, kar omogoča hitrejše zorenje sadja. Procesi zorenja, kot so mehčanje plodov, sinteza voska, razgradnja klorofila in padanje kislin, se pospešujejo v

kritičnih dogodkih. Spremembe trdnosti, vsebnosti sladkorja, škroba, povečevanja etilena in dihanja v plodovih so parametri, s katerimi lahko določimo tehnološko zrelost plodov. Z meritvami vsebnosti etilena v plodovih lahko določimo termin obiranja, v katerem bodo imela jabolka najdaljšo skladiščno sposobnost v kontrolirani (CA) atmosferi. Žal različne sorte jabolk tvorijo v času zorenja različno količino etilena, zato so meritve vsebnosti etilena v plodovih jabolk za določitev primernega časa obiranja v praksi preveč zahtevne in predvsem časovno neprimerne, saj zahtevajo veliko laboratorijskega dela in časa.

Razgradnja škroba – škrobni indeks (ŠI) in tvorba sladkorja (topne suhe snovi) Mladi plodovi iz listov preko asimilacije dobijo sorbitol in saharozo, kar sproži v mesu plodičev kopičenje fruktoze, saharoze in škroba. Škrob je polisaharid, sestavljen iz amiloze in amilopektina. V plodu predstavlja rezervno snov, nahaja se v obliki zrnc. Med zorenjem se škrob hidrolizira v enostavne sladkorje in šele tedaj postanejo plodovi užitni. Vsebnost reducirajočih sladkorjev naraste, kar je posledica razgradnje škroba, in v polni zrelosti pade kot posledica uporabe sladkorjev v metaboličnih poteh (Burton 1992). Plod doseže najvišjo vsebnost škroba julija in avgusta oz. mesec dni pred dozorelostjo. Opazna sprememba v količini škroba se pri jabolkih kaže dva do tri tedne pred začetkom produkcije etilena. Vsebnost škroba pade in dozorel plod vsebuje le še 1–12 % škroba. Za določanje razgradnje škroba se poslužujemo jodno-škrobnega testa. Določitev zrelosti plodov na osnovi testa je enostavna in hitra. Vsebnosti škroba določimo z 0,01 M raztopino jodovice (raztopina joda in kalijevega jodida). Prečno prerezan plod jabolka pomočimo v jodovico in intenzivnost modrega obarvanja je odvisna od količine škroba v plodu. Za določanje vsebnosti škroba v plodovih jabolk se običajno uporablja škrobna lestvica (Evrofru, Ctifl), kjer vrednost 1 predstavlja 100 % škroba v plodu, vrednost 10 pa 0 % škroba v plodu. Streifov indeks vključuje indikatorje zrelosti in kakovosti, kot so trdota, vsebnost sladkorjev in škrobni indeks. Vrednosti se glede na sorto razlikujejo. Streifov indeks zajema več različnih spremenljivk oz. parametrov, zato je primernejši za določitev najboljšega časa za obiranje (Štampar s sod., 2005). Streifov indeks S (Streif, 1996 ) S = F/RS F = trdota kg/cm2

R = suha snov (Brixᵒ) S = škrobni indeks (1–10 ) Na vsebnost škroba v plodu vplivajo velikost ploda, vremenske razmere, osvetlitev, zdravstveno stanje listov, oskrba z vodo in obremenitev. Na razgradnjo škroba ima še posebej močan vpliv obremenitev drevesa. Kjer je obremenjenost dreves visoka, se v plodovih nalaga manj škroba, ki se hitro razgradi.

Za določitev ŠI je potrebna korekcija: visoko obremenjena drevesa (7–9 plodov/cm2), ŠI previsok, korekcija - 1. Srednja obremenitev (4–6 plodov/cm2), optimalna obremenitev, korekcija - 0. Nizka obremenitev (1–3 plodov/cm2), v plodovih je visoka vsebnost škroba, povzroča počasno razgradnjo, potrebna korekcija +1 (Lafer, 1998). Metoda je odvisna od sorte jabolk.

Mehčanje plodov Mehčanje plodov je ena od glavnih karakteristik zorenja jabolk. Tekstura ne pomeni samo čvrstosti plodov, ampak je skupek nekaterih mehanskih in geometrskih naravnih danosti, kot so viskoznost, vlečljivost, trdota, tipična oblika in velikost plodov. Mehčanje plodov je pogojeno z izgubo celic, ki so bile sestavni del celičnih sten. Celične stene so zgrajene iz celuloznih mikrovlaken, vgrajenih v matrici hemiceluloz in proteinov. Sestavni deli sredinske lamele so pektini in nekaj različnih proteinov. Encimi sprožijo pretvorbo netopnega protopektina v topen pektin, kar pomeni sproščanje pektina iz celičnih sten in začetek mehčanja plodov. Dejavniki, kot so temperatura, sestava tal, namakanje in izpostavljenost soncu v času zorenja, različno vplivajo na teksturo plodov. Trdota mesa plodov se uporablja kot merilo zrelosti jabolk. Čvrstost plodov se z zorenjem zmanjšuje. Zmanjševanje je odvisno od sestave celičnih sten ter od količine pektinov, celuloze in hemiceluloze, pa tudi od količine sladkorjev. Na čvrstost vplivajo tudi velikost celic, njihova oblika in turgor v celicah. Ob obiranju so večji plodovi jabolk mehkejši, vendar bodo ta jabolka med staranjem izgubila več trdote kot manjša (Pitts in sod., 1997). Čvrstost plodov ni najboljši pokazatelj za določitev primernega časa obiranja. S čvrstostjo plodov bolje določamo trenutno kakovost plodov. Po Laferju (2000) je trdota mesa plodov (TMP) v visoki korelaciji s TSS. Mehčanje plodov je zelo odvisno od obremenitve, velikosti plodov, osvetlitve, vremenskih razmer, oskrbe z N, razpoložljivosti s Ca in oskrbe z vodo, zato TMP ne more biti kriterij zrelosti plodov.

Sprememba barve povrhnjice plodov Sprememba barve plodov jabolk je posledica razgradnje klorofila zelenega dušičnega pigmenta v povrhnjici in naraščanja koncentracije karotenoidov in antocianov v rdeče obarvanih jabolkih. Barva plodov je zanesljiv pokazatelj kakovosti plodov, saj je z njo povezana notranja kakovost plodov. Na plodovih ločimo dva tipa barve:

osnovna barva plodov: zelena, ki izhaja iz pigmentov klorofila, od katerih je največ klorofila a in b, ki sta v razmerju 3:1. V času zorenja prehaja zelena barva v rumeno in rdečo, kar je posledica nastanka karotenoidov in antocianov. Klorofil je magnezijev organski kompleks. Klorofil a je intenzivno zelene barve, klorofil b pa izrazito modre barve. V plodovih se nahajata v klorofilnih zrncih. Rumenenje plodov je posledica razgradnje klorofila, z delovanjem encima klorofilaze, v brezbarvni fitol. Reakcija poteka v dozorevajočih plodovih. Velik vpliv na tvorbo klorofila ima obremenitev dreves. Kolikor večje je

število plodov na cm2 ploščine preseka debla, toliko bolj so plodovi zeleni v enakem zrelostnem stanju;

krovna barva: nastane po tvorbi antocianov in karotenoidov. Antociani se tvorijo v

lupini jabolka v dveh fazah rasti. Prva se zgodi zgodaj, pri mladih plodičih, v fazi delitve celic. Prvi fazi nastajanja antocianov v plodu sledi obdobje, v katerem koncentracija antocianov pade ali popolnoma izgine. Dolžino tega obdobja uravnavajo giberlini. Ti rastni hormoni regulirajo razgradnjo klorofila, zorenje in nastanek etilena in abscizinske kisline. Večja je vsebnost giberlinov, dlje časa bo trajalo rastno obdobje, s tem pa bo večja tudi nevarnost za slabšo obarvanost plodov. Druga faza se nadaljuje, ko se bliža čas zorenja, kar pa je odvisno tudi od sorte. Koncentracija antocianov se v tem času pogosto uporablja kot pokazatelj zrelosti.

sortna specifičnost: razvoj krovne barve pri posamezni sorti je genetsko pogojena

lastnost, na katero vplivajo tudi dejavniki okolja. Prekinitev osvetlitve pospeši nastanek antocianov. Medtem ko so struktura, kutikula in število kloroplastov sortno značilni, svetloba različno intenzivno prodira v notranjost plodov. Refleksija znaša 10–80 %, odvisno od sorte. Možnost nastanka krovne barve se poveča z večanjem osvetlitve.

Antociani so rdeča in modra barvila in spadajo v skupino flavonoidov. Flavonoidi so obsežna skupina barvil, derivatov flavana. V rastlinah se pojavljajo večinoma kot glikozidi, sestavljeni iz sladkorja in barvne komponente antocianidina. Flavonidi so barvni pigmenti rastlinskih tkiv, ki imajo funkcijo zmanjševanja toksičnosti kisika. Flavonoidi še ščitijo procese fotosinteze, integrirane membrane, DNA in proteinov pred škodljivimi vplivi sevanja, predvsem UV.

PRIMEREN ČAS OBIRANJA – OBIRALNO OKNO Obiralno okno je časovno obdobje, v katerem je potrebno določeno sorto jabolk obrati. Označuje začetek in konec obiranja. Dolžina obiralnega okna je odvisna od sorte jabolk in dinamike zorenja. Določitev optimalnega časa obiranja jabolk je pogoj za dolgo skladiščno sposobnost in dobro kakovost po skladiščenju. Samo jabolka, obrana v optimalnem času, bodo primerne kvalitete za skladiščenje šest ali več mesecev. Za določitev optimalnega časa obiranja jabolk oz. obiralnega okna sta možna dva različna postopka:

PRVI DOLGOROČNI MODEL: predvidevanje obiralnega okna na osnovi št. dni predhodnega leta od T stadija do zrelosti sadežev in upoštevanje meteoroloških variabilnosti skozi rastno obdobje (metoda po Abelesu);

DRUGI KRATKOROČNI MODEL: neposredne destruktivne meritve fizioloških sprememb plodov in njihove kvalitete skozi periodo zorenja do obiranja. Ta model zajema veliko meritev, ki se začnejo nekaj tednov pred začetkom obiranja. Te meritve so TMP, barva plodov, ŠI, komponente okusa (vsebnost sladkorja (TSS), kisline), aroma (estri in alkoholi) in produkcija etilena.

Za izvedbo vseh meritev potrebujemo veliko časa, natančno delo pa lahko opravimo le v laboratoriju. Streif (1996) je v svojem osemletnem poskusu obiranja in skladiščenja različnih sort jabolk ugotovil povezavo med ŠI (škrobni indeks), TMP (trdota mesa ploda) in vsebnostjo sladkorja v plodu, izraženo kot topna suha snov (TSS). Vrednosti Streifovega indeksa so vedno sortno in regionalno specifične in jih ni možno primerjati z drugim pridelovalnim območjem. Za določanje zrelosti plodov se še uporablja Perlim indeks ((0,5 x TMP + 0,67 x TSS + 0,67 x kislina) – 10) in Thiault indeks (skupni sladkor (g/l) + 10 x skupna kislina); skupni sladkor = ((Brixo x 10,6) – 20,6), ki pa nista pogosto uporabljeni metodi določanja zrelosti plodov. Cilj vsakega pridelovalca je obrati primerno zrele plodove – to so polno razviti plodovi, kar pomeni, da so v primernem fiziološkem zrelostnem stanju. Plodovi so morfološko (oblika, velikost, barva …) in biokemijsko (vsebnost TSS, kisline vitaminov …) popolnoma razviti. Takšni plodovi po skladiščenju ohranijo izvrsten okus. Za dosego cilja je potrebno upoštevati sledeče dejavnike:

ekološko-klimatske dejavnike: položaj sadovnjaka (nadmorska višina, lega …), temperatura, osončenje, oskrba z vodo, tla in njihova sestava;

fiziološko stanje sadovnjaka: obremenitev, oskrba s hranili, osvetlitev, rast poganjkov in stanje listov;

stanje plodov ob obiranju: zrelost plodov ob obiranju, velikost plodov, vsebnost hranil in vitaminov v plodu, obarvanost plodov, vsebnost TSS, kisline …;

pogoji skladiščenja: temperatura, gibanje zraka, skladiščna atmosfera (O2, CO2, C2H4), poobiralni postopki.

Določitev primernega časa obiranja določene sorte je kombinacija natančne ocene parametrov kakovosti plodov in parametrov zrelosti plodov. Za doseganje homogene zrelosti plodov je obiranje potrebno opraviti v več terminih. Bolje obarvani kloni zmanjšajo število obiranj. Na zorenje plodov in širino obiralnega okna vplivajo še sledeči dejavniki:

vpliv obremenitve drevesa (visoka obremenitev – počasno zorenje plodov; nizka obremenitev – pospešeno zorenje plodov),

vpliv sorte, klona, mikroklime, časa obiranja, debelina plodov – debelejši plodovi zorijo prej kot drobnejši, položaj plodov na drevesu.

MERITVE PARAMETROV KAKOVOSTI

V Sadjarskem centru Maribor smo v časovnem obdobju 2003–2011 spremljali parametre notranje kakovosti in zrelosti plodov pri 157 sortah jablan. Parametre notranje kakovosti plodov smo spremljali s pomočjo naprave, imenovane Pimprenelle. Določevali smo vsebnost sladkorjev, izraženih kot vsebnosti topne suhe snovi (TSS) v °Brix, trdoto mesa plodov (TMP), izraženo v kg/cm2, in vsebnost jabolčne kisline, izražene kot skupna kislina v g/l. Spremljali smo tudi razgradnjo škroba – škrobni indeks (ŠI) – in izračunali Streifov indeks zrelosti (RI), katerega izračun pokaže stopnjo zrelosti plodov. Na osnovi zbranih podatkov smo določili obiralno okno za posamezno sorto. Podatki, prikazani v preglednicah, prikazujejo parametre zrelosti sort jabolk, značilnih za severovzhodni del Slovenije.

Slika 1: stroj Pimperenelle

Naprava Pimprenelle ali »potujoči laboratorij«, kot jo tudi imenujemo, nam daje možnost avtomatskega postopka določevanja parametrov kakovosti. Obseg vzorca je do 30 plodov. Najprej se s pomočjo digitalne tehtnice določi masa posameznega ploda, nato elektronski penetrometer izmeri TMP (trdota mesa kg/cm²). Mlin z bati pod pritiskom iztisne sok, ki prehaja preko tipala do elektronskega refraktometra (lom svetlobe) za določanje vsebnosti suhe snovi (TSS), izražene v °Brix. Del soka se oddvoji z namenom, da določi kislino soka posameznega vzorca z 0,1M NaOH. Stroj nam poda podatek o skupnih titracijskih kislinah, za določitev jabolčne kisline moramo podatek skupnih kislin pomnožiti s faktorjem za jabolčno kislino, ki znaša 0,67. Vsebnost škroba ocenjujemo po lestvici Ctifl s skalo od 1 do 10. Razlikujemo radialni in cirkularni tip jabolk.

. Slika 2: določanje vsebnosti škroba v plodovih s pomočjo jodno-škrobnega testa

Slika 3: lestvica škrobnega indeksa (ŠI) po lestvici Ctifl. Levo radialni tip, desno cirkularni tip ploda. Za določitev obiralnega okna posamezne nove sorte jabolk smo se oprli na priporočila dr. Hribarja in dr. Laferja. Pri novih sortah jablan ne poznamo natančnega časa dozorevanja, zato smo prva testiranja v prvem rodnem letu opravili v 8-ih ponovitvah. V naslednjih letih smo testiranja zato lahko opravili le 5-krat:

7 dni pred predvidenim začetkom obiralnega okna, začetek obiralnega okna, tri dni po začetku obiralnega okna, tri dni kasneje, 7 dni po koncu obiralnega okna.

Vzorec je sestavljal 12 plodov jabolk izenačene velikosti, plodovi so bili obrani na zunanjem delu drevesa in na višini 1,5 m od tal. Zbrani rezultati testiranj so prikazani v dveh tipih preglednic:

preglednice nihanja: preglednice prikazujejo maksimalne in minimalne vrednosti parametrov v obiralnem oknu za časovno obdobje od 2003 do 2011. Odstopanja parametrov kakovosti in zrelosti plodov od priporočenih vrednosti so odvisna od temperatur in količine padavin v času rasti in zorenja plodov. Na čas zorenja in kakovost plodov imajo največji vpliv vremenski vplivi. V obdobju od 2003 do 2011 so se zvrstila zgodnja, povprečna, pozna, klimatsko ugodna in neugodna leta. Podatki, prikazani v preglednicah, prikazujejo občutljivost posamezne sorte na različne klimatske vplive v testiranem obdobju;

preglednice povprečja: preglednice prikazujejo povprečne vrednosti parametrov za obdobje od leta 2003 do 2011 za lokacijo Sadjarskega centra Maribor.

Preglednica 1: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Delbard estival´ za obdobje 2006–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Standard 4,9 - 7,3 10,4 - 15,1 6 - 7,3 0,10 - 0,055 4,1-6 12 - 14 30/7 - 3/8 Ambasy 3,8 - 7,6 11,9 - 14,6 6,1 - 6,4 0,14 - 0,057 6 -7,8 8 8/8 - 16/8 Red d. estival 4,9 - 9,5 11,6 - 13,4 5,9 - 7,1 0,12 - 0,05 4,8- 8,2 12 - 14 30/7 - 20/8 Preglednica 2: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Delbard Estival´ za obdobje 2006–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix)

TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Standard 5 - 7,5 11+ 6 - 7 0,10 - 0,06 4,5 - 5,5 13 8/8 - 21/8 Ambasy 4 - 5 12+ 6 - 7 0,12 - 0,07 6 - 7 8 8/8 -16/8 Red d. estival 4 - 7,5 11,5+ 6 - 7 0,10 - 0,06 5 - 7 13 5/8 - 18/8

Preglednica 3: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Gala´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix)

TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Mitchgla 4 - 8 11 - 14 7.4 - 10.1 0.08 - 0,19 2,1 - 6,1 6 - 14 14/8 - 15/9 Obrogala 5,2 - 9,4 10,4 - 13,1 8 - 9 0,09 - 0,16 2,2 - 3,5 7 - 14 25/8 - 15/9 Galaxy 5 - 9,1 10 - 13,9 7,3 - 9,4 0,07 - 0,16 1,7 - 4,2 10 - 19 17/8 - 16/9 Red gala 95

5 - 7,8 10 - 12,9 8 - 9,9 0,075 - 0,17 2,1 - 3,2 7 - 12 27/8 - 11/9

Gala 4 4,4 - 8,9 10,5 - 14,6 7,7 - 10 0,07 - 0,16 1,9 - 3,4 5 - 13 26/8 - 13/9 Rote gala 4,3 - 7,8 10,6 - 13,8 8 - 9,9 0,09 - 0,18 2,1 - 3,5 7 - 9 25/8 - 13/9 Standard 4,3 - 9,1 10,5 - 14,1 8,2 - 10,6 0,075 - 0,20 1,9 - 3,5 10 - 14 25/8 - 18/9 Gala king 4,3 - 7,7 10,4 - 12,9 7,4 - 9,4 0,08 - 0,17 1,7 - 3,4 5 - 13 20/8 - 13/9 Anaglo 4,7 - 8,4 10,7 - 12,5 7,8 - 9,4 0,08 - 0,18 2,7 - 3,7 8 - 14 17/8 - 14/9 Autum gala

5 - 8,2 11,1 - 13,6 8,1 - 9,5 0,075 - 0,16 3,9 - 4,7 10 - 12 5/9 - 30/9

Gala Must 3,5 - 9,2 10 - 12,8 7 - 8,9 0,073 - 0,19 2,7 - 5,4 5 - 17 14/8 - 13/9 Schniga 4,6 - 8,4 10,6 - 12,4 7 - 9,8 0,07 - 0,17 2,7 - 5,9 7 - 15 16/8 - 11/9 Brookfield 4,6 - 9 10,5 - 12,5 7,5 - 9,9 0,07 - 0,16 2,5 - 4,9 10 - 15 21/8 - 12/9

Preglednica 4: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Gala´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Mitchgla 5 - 7,5 11+ 8 - 9,5 0,09 - 0,17 2,5 - 4 10 25/8 - 5/9

Obrogala 5,5 - 7 10,5+ 8 - 9 0,09 - 0,16 2,5 - 3,5 11 30/8 - 11/9

Galaxy 5 - 8 11+ 7,5 - 9 0,08 - 0,15 2,5 - 3,5 13 27/8 - 10/9

Red gala 95 5,5 - 7 10,5+ 8 - 9 0,08 - 0,16 2,5 - 3 9 31/8 - 9/9

Gala 4 5 - 8 11+ 8 - 9 0,09 - 0,16 2,5 - 3,5 10 29/8 - 8/9

Rote gala 4,5 - 7 10,5+ 8 - 9 0,09 - 0,17 3 - 3,5 8 31/8 - 7/9

Standard 5 - 7,5 11+ 8 - 9,5 0,08 - 0,16 2,5 - 3,5 12 30/8 - 12/9

Gala King 5 - 7,5 10,5+ 7,5 - 9 0,09 - 0,15 2,5 - 3 10 26/8 - 6/9

Anaglo Gala 5 - 7 11+ 8 - 9 0,09 - 0,16 3 - 3,5 11 27/8 - 8/9

Autum gala 5 - 7 11,5+ 8 - 9 0,08 - 0,15 4 - 4,5 11 11/9 - 22/9

Gala must 4,5 - 7,5 10,5+ 7,5 - 8,5 0,08 - 0,16 3 - 4 10 22/8 - 3/9

Schniga 5 - 8 11+ 7,5 - 8,5 0,075 - 0,15 3 - 4,5 9 25/8 - 4/9

Brookfield 5 - 8 11+ 7,5 - 9 0,08 - 0,14 2,5 - 3,4 14 24/8 - 8/9

Preglednica 5: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Elstar´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Red elstar 2,1 - 6 10,9 - 16,5

6,3 - 7,8 0,25 - 0,065 5,6 - 8 5 - 14 25/8 - 8/9

NAKB Elstar 2,4 - 5,8 11,7 - 14,5

6,4 - 8,6 0,23 - 0,084 5,3 - 8,1 5 - 13 26/8 - 13/9

Elshof 2,5 - 7 10,5 - 16 6,4 - 8,2 0,24 - 0,065 5,8 - 8 5 - 17 16/8 - 13/9

Elanared 2,1 - 6,9 10,5 - 16,9

6,1 - 8,2 0,30 - 0,065 5 - 7,8 7 - 14 16/8 - 6/9

Daliest 2,5 - 5,2 10,5 - 13 6,1 - 7,2 0,25 - 0,10 4,2 - 7,4 6 - 10 14/8 - 11/9

Preglednica 6: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Elstar´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Red elstar 2,5 - 5 12+ 6,5 - 7,5 0,23 - 0,09 5,5 - 7 10 27/8 - 7/9

NAKB Elstar 2,9 - 5 12+ 6,5 - 7,5 0,21 - 0,10 5,5 - 7 8 29/8 - 7/9

Elshof 3 - 4,5 11,5+ 6,5 - 7,5 0,20 - 0,09 6 - 7,5 10 26/8 - 6/9

Elanared 3 - 4,5 11,5+ 6,5 - 7,5 0,20 - 0,10 6,7 - 7,5 8 24/8 - 3/9

Daliest 2,7 - 4,5 11+ 6 - 7 0,23 - 0,12 5 - 7 9 23/8 - 3/9

Preglednica 7: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Jonagold´ za obdobje 2003–2007.

sorta ŠI TSS (oBrix)

TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Rubinstar 4,0 - 7 12,1 - 14,5

6,7 - 8 0,15 - 0,077

4,2 - 7,8 12 - 14 11/9 - 4/10

Jonagored 10313

3,5 - 7,9 11,8 - 14,6

7,8 - 6,5 0,15 - 0,070

5,0 - 6,3 9 - 12 12/9 - 2/10

Jonagored 9416

4,0 - 8,5 12 - 14,8 6,4 - 8,3 0,15 - 0,066

4,2 - 6,7 14 - 16 6/9 - 4/10

Moren´s Jonagored

4,0 - 7,0 11,5 - 13,9

8,1 - 6,5 0,15 - 0,066

4,4 - 5,7 12 - 14 4/9 - 4/10

Jonaveld 3,5 - 7,8 12,4 - 15 7,9 - 6,4 0,16 - 0,066

4,5 - 7 7 - 8 12/9 - 4/10

Novajo 3,6 - 8 12 - 15,1 8,3 - 6,6 0,16 - 0,075

4,6 - 7 5 - 11 11/9 - 4/10

Jonica 3,4 - 7,9 12,5 - 15,7

7,9 - 6,6 0,16 - 0,066

5,4 - 7,1 7 - 8 11/9 - 27/9

Wilmuta 4 - 7,6 11,9 - 15 8,3 - 6,5 0,15 - 0,067

4,5 - 6 7 - 15 5/9 - 27/9

Jonagold 2361

4 - 7,4 11,6 - 14,2

8,1 - 6,7 0,12 - 0,065

4,4 - 6,2 7 - 15 11/9 - 27/9

Decosta 4,3 - 8,2 12,1 - 13,9

8,2 - 6,4 0,14 - 0,74 4,4 - 6,2 12 - 14 11/9 - 4/10

Jonagold 2381

4,9 - 7,8 12,4 - 14,9

8,6 - 6,5 0,11 - 0,065

4,8 - 6,8 7 - 14 11/9 - 27/9

Preglednica 8: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Jonagold´ za obdobje 2003–2007.

sorta ŠI TSS (oBrix)

TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Rubinstar 5 - 6,5 12,5+ 8 - 6,7 0,13 - 0,08 5 - 6, 13 14/9 - 27/9

Jonagored 4,5 - 6,0 12,5+ 7,5 - 6,5 0,13 - 0,08 5,0 - 6,0 10 18/9 -

10313 28/9

Jonagored 9416

4,5 - 6,5 12+ 8 - 6,5 0,13 - 0,07 4,5 - 6 15 15/9/ - 30/9

Moren´s Jonagored

4 - 6,5 12+ 8 - 6,5 0,13 - 0,075 5 - 5,7 13 13/9 - 27/9

Jonaveld 4,5 - 6,5 12+ 7,5 - 6,5 0,13 - 0,08 5 - 6, 8 18/9 - 27/9

Novajo 4,0 - 6 12+ 7,5 - 6,5 0,13 - 0,08 5 - 6, 8 18/9 - 27/9

Jonica 5,0 - 7 12,5+ 8 - 6,5 0,12 - 0,08 5,5 - 6 8 14/9 - 22/9

Wilmuta 4,5 - 6,5 12+ 8 - 6,5 0,14 - 0,08 5 - 6, 9 15/9 - 24/9

Jonagold 2361

5 - 6,5 12+ 7,5 - 6,7 0,12 - 0,075 5 - 6. 10 13/9 - 23/9

Decosta 4,5 - 6,5 12,5+ 8 - 6,5 0,13 - 0,08 4,8 - 5,5 14 14/9 - 28/9

Jonagold 2381

5 - 6,5 12,5+ 8 - 6,5 0,11 - 0,08 5 - 6, 12 14/9 - 26/9

Preglednica 9: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Zlati delišes´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Reinders 3,2 - 6,9 11- 14,5 8,5 - 6,5 0,20 - 0,09 3,8 - 6 7 - 18 31/8 – 25/9

Klon B 2,7 - 6,9 11,4 - 15 8,3 - 6,6 0,24 - 0,08 3,7 - 6 13 - 20 11/9 – 3/10

Smoothee 3 - 5,6 11,2 - 14 8,3 - 6,6 0,2 - 0,10 3 - 5,8 15 - 20 4/9 – 28/9

Weinsberg 2,7 - 6,3 11,7 - 14,5

8 - 6,6 0,20 - 0,09 4,3 - 6 8 - 14 11/9 – 28/9

Preglednica 10: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Zlati delišes´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Reinders 4 - 6 11+ 7 - 8 0,16 - 0,11 4 - 5 13 8/9 – 21/9

Klon B 3,5 - 5,5 11,5+ 7 - 8 0,16 - 0,11 4 - 5 16 10/9 – 26/9

Smoothee 3,5 - 5,5 11,5+ 7 - 8 0,16 - 0,11 3,5 - 5 17 7/9 – 24/9

Weinsberg 4 - 6 12+ 7 - 8 0,16 - 0,11 4,5 - 6 11 11/9 – 22/9

Preglednica 11: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Rdeči delišes´ za obdobje 2003–2007.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Red chief 3,3 - 5 10,2 - 12,4

7,4 - 8,5 0,16 - 0,14 1,5 - 2,3 7 – 14 26/9 - 11/10

Top red 4 - 6 12 - 15 7,1 - 8,7 0,16 - 0,09 1,5 - 2,9 5 – 14 15/9 - 11/10 Hapke delišes

4,3 - 5,6 11,8 - 14 6,9 - 8 0,15 - 0,10 1,5 - 2,5 6 – 12 18/9 - 10/10

Early red one 3,4 - 5,2 11,1 - 14 7,1 - 8 0,20 - 0,11 2,2 - 2,9 8 – 14 13/9 - 3/10

Preglednica 12: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Rdeči delišes´ za obdobje 2003–2007.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Red chief 4 - 5 12+ 7,5 - 8 0,16 - 0,14 1,5 - 2 9 26/9 - 5/10

Top red 4 - 5 12,5+ 7,4 - 8 0,16 - 0,11 1,5 - 2,9 10 20/9 - 5/10

Hapke delišes

4 - 5 12,5+ 7 - 8 0,15 - 0,11 1,5 - 2 8 20/9 - 5/10

Early red one 4 - 5 12+ 7 - 8 0,14 - 0,11 2,4 - 2,7 10 20 - 30/9

Preglednica 13: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Braeburn´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Hill vell 4 - 6 10 - 13,2 7,9 - 0,14 - 0,21 4,2 -7,4 4 - 10 20/9 - 18/10

10,4

Mariri red 3,3 - 6 10,3 - 12,6

8,2 - 10 0,22 - 0,13 5,4 - 8,8 7 - 10 25/9 - 18/10

Lochbuie 4 - 5,5 10,4 - 12,2

8,5 - 10,3

0,15 - 0,21 4,8 _ 8,8 4 - 11 21/9 - 9/10

Redfield 3,8 - 6 10,6 - 12 8,9 - 10,3

0,14 - 0,20 4,5 - 6,9 7 - 11 28/9 - 22/10

Joburn 3,8 - 5,8 10,6 - 12,5

8,7 - 10,2

0,14 - 0,22 4,2 - 8,8 4 - 12 21/9 - 18/10

Braeburn 6315

3,5 - 5,5 11,4 - 13,5

8,5 - 10,1

0,13 - 0,22 5,4 - 7,5 6 - 8 1/10 - 15/10

Roter Braeburn

3,5 - 5,5 11,1 - 13,5

8,3 - 9,8 0,21 - 0,14 5,5 - 6,9 7 - 9 3/10 - 20/10

Schneider Braeburn

3,7 - 5,5 10,8 - 12,5

8,2 - 9,7 0,21 - 0,14 5,8 - 6,9 6 - 9 30/9 - 16/10

NAKB Braeburn

3,7 - 5,6 10,1 - 13,4

8,3 - 10 0,14 - 0,21 5 - 8 5 - 10 15/9 - 14/10

standard 3,9 - 5,3 11 - 13 8,4 - 10,1

0,14 - 0,21 6 - 8 5 - 7 26/9 - 23/10

Preglednica 14: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Braeburn´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Hill vell 4 - 5 10,5 - 11,5

9 - 9,5 0,20 - 0,16 5,5 - 6,5 7 1/10 - 8/10

Mariri red 4 - 5 11 - 12 8,5 - 9,5 0,19 - 0,15 6 - 7 8 25/9 - 3/10

Lochbuie 4 - 5 11 - 11,5 8,8 - 9,5 0,20 - 0,15 5,5 - 6,5 7 26/9 - 3/10

Redfield 4 - 5,3 11 - 12 9 - 10 0,20 - 0,15 5,5 - 6,5 8 3/10 - 11/10

Joburn 4 - 5 11 - 12 9 - 9,5 0,20 - 0,16 6 - 7 7 28/9 - 5/10

Braeburn 6315

4 - 5 11,5 12,5 9 - 9,5 0,20 - 0,15 6,5 - 7 6 7/10 -13/10

Roter Braeburn

4 - 5 11,5+ 8,8 - 9,5 0,2 - 0,15 6 - 6,5 8 7/10 - 15/10

Schneider Braeburn

4 - 5 11+ 8,5 - 9,5 0,2 - 0,15 6 - 6,5 7 3/10 - 10/10

NAKB Braeburn

4 - 5 11 - 11,5 8,5 - 9,5 0,20 - 0,16 6 - 7 7 27/9 - 4/10

standard 4 - 5 11,5 - 12 9 - 10 0,20 - 0,15 6,3 - 7,3 6 3/10 - 10/10

Preglednica 15: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Fuji´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Nagafu 6 5,4 - 9,2 12,6 - 16,8 6,5 - 8 0,11 - 0,047 2,4 - 3,9 11 - 21 28/9 - 1/11 Kiku 8 6 - 9,1 12,2 - 16,7 6,2 - 7,9 0,086- 0,054 2,3 - 5,4 13 - 21 24/9 - 27/10 Kiku 7 5,4 - 8,2 12,5 - 17 6,2 - 8,1 0,12 - 0,050 3,1 - 4 14 - 22 3/10 - 1/11 Standard 4,5 - 8,9 11,9 - 16,8 6,7 - 8,2 0,12 - 0,054 2,2 - 4,4 10 - 21 28/9 - 1/11 Yataka 5,4 - 10 13,1 - 15 7 - 8,4 0,11 - 0,053 2,7 - 3,8 10 - 18 3/10 - 27/10 Myrared 5,8 - 9,8 12,7 - 16,5 7,2 - 8,7 0,11 - 0,054 2,9 - 4,8 21 - 27 28/9 - 27/10 Nagafu 12

5,4 - 9,2 12,3 - 15,7 6,5 - 8 0,11 - 0,050 2,6 - 4 13 - 18 24/9 - 27/10

Rakuraku 5 - 9 12,4 - 15,5 6,5 - 7,9 0,11 - 0,071 3,1 - 4,3 15 - 19 21/9 - 17/10 Ben Shogun

6,7 - 9,8 12,1 - 17 5,5 - 7,5 0,060 - 0,040 2,9 - 4,6 12 - 14 7/9 - 20/9

KIiku Fubrax

5,5 - 8,9 11,7 - 13,8 5,8 - 7,5 0,096 - 0,050 2,8 - 4,8 8 - 13 25/9 - 10/10

Fuji Aztec 5,6 - 9,2 11,8 - 14,6 6,6 - 7,8 0,098 - 0,050 2,9 - 4,4 13 - 21 21/9 - 21/10 Rubin Fuji

5,8 - 10 12 - 15 6,3 - 7,9 0,097 - 0,050 3,4 - 5 8 - 15 21/9 - 17/10

Sunrise Fuji

7,3 - 9,8 12 - 15,3 5,2 - 6,7 0,074 - 0,040 2,7 - 5 11 - 18 9/9 - 2/10

Preglednica 16: poprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri klonih sorte `Fuji´ za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Nagafu 6 6,5 - 8,5 13 - 15 7 - 8 0,095 - 0,065

3,2 - 3,8 16 3/10 - 19/10

Kiku 8 6,5 - 8,5 13 - 15 6,5 - 7,5 0,080 - 0,060

3 - 4 17 30/9 - 17/10

Kiku 7 5,8 - 7,5 13 - 14,5 7 - 8 0,090 - 0,060

3,5 - 3,8 16 5/10 - 21/10

Standard 5,5 - 8 12,5 - 14,5

6,7 - 8 0,095 - 0,065

2,7 - 4 16 8/10 - 25/10

Yataka 6 - 9 13 - 14 7,5 - 8 0,095 - 0,065

3,1 - 3,8 15 6/10 - 21/10

Myrared 6,5 - 9 13,5 - 15 7,5 - 8 0,096 - 0,060

3,2 - 4 23 1/10 - 24/10

Nagafu 12 6,8 - 8,5 13 - 14,5 6,8 - 7,5 0,080 - 0,060

3,2 - 3,8 16 1/10 - 17/10

Rakuraku 6 - 7,8 13 - 14 7 - 7,7 0,095 - 3,4 - 4 17 28/9 - 14/10

0,065 Ben Shogun 7 - 9 13 - 15 6 - 6,5 0,060 -

0,050 3 - 4 13 7/9 - 20/9

Kiku Fubrax 6,5 - 8,5 12,5 - 14 6 - 7 0,080 - 0,060

3,5 - 4,2 11 30/9 - 10/10

Fuji Aztec 6,6 - 8 12,5 - 14 7 - 7,5 0,090 - 0,060

3 - 4 15 28/9 - 12/10

Rubin Fuji 7 - 9 12,5 - 14,5

6,5 - 7,5 0,080 - 0,060

3,8 - 4,8 12 2/10 - 14/10

Sunrise Fuji 7,7 - 9,3 13,5 - 14,5

5,5 - 6 0,060 - 0,044

3,6 - 4 14 11/9 - 25/9

Preglednica 17: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri novejših, slovenskih in starih sortah jablan za časovno obdobje 2003–2011. sorta ŠI TSS (oBrix) TMP

(kg/cm2) Streif i. kislina

(g/l) okno (dni)

datum

NO

VE

JŠE

SO

RT

E

Summerred 5,6 - 7,8

10,2 - 12,6 6,3 - 8,1 0,07 - 0,12 6,3 - 8,6 6 - 8 8/8 - 17/8

Rubens 3,1 - 7 10,9 - 13,2 6,4 - 7,7 0,074 - 0,21 4,3 - 9 5 - 17 14/8 - 11/9

Pinova 4 - 8 10,6 - 15,8 6,5 - 8,3 0,06 - 0,15 3,4 - 7,3 10 - 21

17/8 - 4/10

Cameo-Caudle 4,1 - 7,3

11,4 - 13,4 6,8 - 7,6 0,078 - 0,16 3,6 - 7,2 14 -21 14/9 - 16/10

Junami - Diwa 3 - 7,8 12 - 15,4 6,9 - 7,6 0,07 - 0,17 4,8 - 9,4 7 - 15 3/9 - 9/10

Greenstar Nicogreen

2,5 - 5,9

10,4 - 13,1 6,8 - 8,3 0,11 - 0,25 3,9 - 8,3 10 - 20

4/9 - 5/10

Kanzi - Nicoter 4 - 7,8 11,3 - 14,1 6,8 - 8,8 0,09 - 0,15 4,8 - 7,6 7 - 15 9/9 - 10/10

Mairac - La Flambouyante

4 - 7,7 11,7 - 14,8 7,4 - 9,7 0,07 - 0,16 7,6 - 10 10 - 21

6/9 - 3/10

Idared 3,5 - 8 10,1 - 13,9 6 - 7,8 0,067 - 0,18 5 - 7,5 7 - 17 11/9 - 14/10

Granny Smith 4 - 5,8 11,7 - 13,4 8,3 - 10,4

0,12 - 0,19 6,1 - 7,4 13 - 15

30/9 - 26/10

Cripps Pink 3 - 5,9 12,3 - 14,1 7,8 - 9,6 0,10 - 0,24 5,8 - 9,5 10 17/10 - 2/11

Sansa 4,8 - 8,7

12 - 14,1 6,1 - 6,6 0,044 - 0,11 2,8 - 5,1 8 - 14 8/8 - 30/8

Delbard Jubilee

3,6 - 6,5

11,4 - 13,8 7,4 - 8,3 0,09 - 0,20 2,7 - 4,4 6 - 14 6/9 - 27/9

SLO

VE

NS

KE

SO

RT

E Majda 3 - 5,9 11,9 - 14,4 8,6 -

10,8 0,13 - 0,22 6 - 10,2 14 22/9 - 11/10

Fovšija 5,2 - 7,7

10,9 - 13,5 7,1 - 8,4 0,088 - 0,14 5,4 - 6,8 10 - 14

5/9 - 4/10

Zarja 2,8 - 6,4

11,5 - 14,1 7,8 - 9,1 0,080 - 0,23 3,3 - 4,8 7 - 14 22/8 - 16/9

K7 2,8 - 5 11,9 - 14,6 ? - 10,3 0,11 - 0,33 6 - 8 - 27/9 - 15/10

K30 4 - 7,6 12,5 - 13,8 8,6 - 10 0,083 - 0,20 7,4 - 9,2 14 - 21

26/9 - 18/10

K3 4 – 6 12,6 - 13,5 9,3 - 9,4 0,13 - 0,27 4,4 - 7,2 - 26/9 - 18/10 S

TA

RE

SO

RT

E

Šampanjska reneta

5 - 7,3 10,4 - 11,9 10,8 - 8,1

0,10 - 0,21 7,8 - 9,4 6 - 21 18/9 - 9/10

Carjevič 3,7 - 7,8

11,9 - 15,2 7,1 - 9,2 0,07 - 0,18 3,8 - 6,1 7 - 21 18/9 - 11/10

Ananasova reneta

3,3 - 7,5

11,9 - 16,7 7,9 - 10,9

0,085 - 0,27 7,8 - 13,2

15 - 18

29/8 - 18/9

Kanadka 2,7 - 4,5

11,5 - 18 6,3 - 8,6 0,12 - 0,23 4,9 - 7,8 7 - 10 29/8 - 12/9

Lord Lambourne č.

2,4 - 7,4

11,9 - 17 6,3 - 8 0,06 - 0,19 3,9 - 6,3 7 - 14 29/8 - 16/9

Zlata pramena 2,9 - 6 10,6 - 15,6 6,5 - 9,3 0,086 - 0,22 4,8 - 8,6 14 29/8 - 18/9

Preglednica 17: povprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri novejših, slovenskih in starih sortah jablane za časovno obdobje 2003–2011. sorta ŠI TSS (oBrix) TMP

(kg/cm2) Streif i. kislina

(g/l) okno (dni)

datum

NO

VE

JŠE

SO

RT

E

Summerred 6 - 7 11 - 12 6,5 - 7,5 0,075 - 0,12 7 - 8 7 10/8 - 17/8

Rubens 4 - 6 115 - 12,5 6,5 - 7,5 0,10 - 0,16 5 - 7 7 28/8 - 5/9

Pinova 5 - 6,5 11,5+ 6,5 - 7,5 0,070 - 0,13 4 - 6 14 5/9 - 20/9

Cameo-Caudle

5 - 6,5 12+ 7 - 7,5 0,08 - 0,14 4,5 - 6 16 20/9 - 6/10

Junami - Diwa 4,5 - 6,5 12,5 - 14 7 - 7,5 0,080 - 0,15 5,5 - 8 9 18/9 - 28/10

Greenstar Nicogreen

3 - 5 11 - 12 7 - 8 0,13 - 0,22 5 - 7 14 10/9 - 20/9

Kanzi-Nicoter 5 - 7 12,6+ 7 - 8 0,09 - 0,14 6 - 7 10 15/9 - 2/10

Mairac - La Flambouyante

4,5 - 6,5 12+ 8 - 9,5 0,10 - 0,15 8 - 9,5 14 12/9 - 25/9

Idared 4 - 6,5 10,5+ 6,5 - 7,5 0,07 - 0,15 5 - 6 14 20/9 - 4/10

Granny Smith 4 - 5 12-13 8 - 9 0,14 - 0,17 6 - 7 14 5/10 - 20/10

Cripps Pink 5 - 6 12,5+ 8 - 9 0,10 - 0,17 7 - 8 10 20/10 - 1/11

Sansa 5 - 8 12,5+ 6 - 7 0,07 - 0,10 4 - 5 10 10/8 - 20/8

Delbard Jubilee

4 - 6 11,5+ 7,5 - 8 0,10 - 0,18 3 - 4 10 12/9 - 22/9

SLO

VE

NS

KE

S

OR

TE

Majda 4 - 5 12 - 13 9 - 9,5 0,15 - 0,20 8 - 8,5 14 25/9 - 10/10

Fovšija 5,5 - 6,5 11,5 - 12,5

7 - 8 0,090 - 0,13 5,5 - 6,5 12 15/9 - 27/

Zarja 3,5 - 5 11,5+ 8 - 9 0,10 - 0,20 3,5 - 4,5 10 25/8 - 5/9

K30 4 - 6 12,5+ 8 - 9 0,08 - 0,15 7,5 - 8,5 16 26/9 - 11/10

ST

AR

E S

OR

TE

Šampanjska reneta

5 - 7 10,5 - 11,5

8 - 9,5 0,10 - 0,16 8 - 9 10 22/9 - 2/10

Carjevič 4 - 6 12+ 7,5 - 8,5 0,09 - 0,16 4 - 5 14 20/9 - 4/10

Ananasova reneta

4 - 7 12 - 14 8 - 9 0,10 - 0,22 9 - 10 16 1/9 - 17/9

Kanadka 3 - 4 11,5 - 13 6,5 - 7,5 0,13 - 0,21 5,5 - 7 8 4/9 - 12/9

Lord Lambourne č.

3 - 7 12 + 6,5 - 7,5 0,17 - 0,07 4 - 5 10 1/9 - 11/9

Zlata pramena

3,5 - 5,5 11 - 13 7 - 8 0,09 - 0,18 5 - 7 14 4/9 - 18/9

V arhivu se nahajajo še podatki o sledečih sortah: Julija, Piros, Celeste, James Grieve, Sunrise, Bellida, Elise, Elan, Red Rubens, Pirella, Piflora, Arlet, Čadel, Šampion, Pilot, Fallstaff, Dukat, Rubin, Fiesta, Pingo, Zuzana, Pimona, Nabella, Bonza, Rubinette, Marina, Klara in Iduna. Preglednica 15: nihanja parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri sortah, odpornih na škrlup, za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Enterprise 2,6 - 6 11,8 - 15 6,9 - 8,9 0,11 - 0,22 4,4 - 6,2 7 - 14 2/10 - 18/10

Rubinola 3 - 8,7 11,3 - 14,9

7 - 9,1 0,064 - 0,19 2,9 - 6,5 7 - 18 6/8 - 11/9

Ariwa 4 - 7,6 10,5 - 14,8

8,2 - 9,9 0,085 - 0,2 5,4 - 8 8 - 15 5/9 - 3/10

Topaz 3,4 - 8 11,1 - 14,1

6,5 - 8,4 0,07 - 0,17 7,1 - 11 7 - 16 6/9 - 4/10

Ecolette 3,5 - 7,7 11,8 - 14,8

7,9 - 10,2

0,075 - 0,20 7,2 - 11,2

10 - 15

12/9 - 9/10

Goldrush 2 - 7 11,7 - 15,8

8,5 - 10 0,09 - 0,33 6,6 - 10 9 - 22 1/10 - 26/10

Florina 4,8 - 9,8 10,5 - 14 7,6 - 9,4 0,07 - 0,19 3,1 - 5,7 8 - 14 4/9 - 27/9

Inital 3,8 - 7,3 11,1 - 13,7

7 - 8,8 0,081 - 0,20 3,4 - 6,8 7 - 16 3/8 - 4/9

Santana 3 - 7,4 10,2 - 13,9

6 - 9,3 0,08 - 0,21 4,5 - 11 7 - 17 14/8 - 4/9

Dalinbel 4,4 - 7,9 11,3 - 14,4

6,9 - 8,8 0,06 - 0,15 4 - 11 10 - 14

22/8 - 12/9

Sirius 3,9 - 7,8 11,1 - 12,8

6,7 - 7,8 0,077 - 0,17 6,3 - 9,4 13 - 15

30/8 - 15/9

Opal 3,8 - 8,3 11,7 - 14 7 - 9 0,07 - 0,17 6,1 - 9 14 - 21

7/9 - 30/9

Luna 3,9 - 8 10,4 - 12,7

7 - 8 0,078 - 0,24 6,8 - 9,2 9 - 14 18/9 - 3/10

Crimson crisp 4 - 8,8 11,9 - 13,8

8,7 - 9,9 0,07 - 0,13 6 - 9 10+ 30/8 - 12/9

Preglednica 17: povprečne vrednosti parametrov kakovosti in zorenja v obiralnem oknu pri sortah jablan, odpornih na škrlup, za obdobje 2003–2011.

sorta ŠI TSS (oBrix) TMP (kg/cm2)

Streif i. kislina (g/l)

okno (dni)

datum

Enterprise 3 - 5 12,5 - 13,5

7 - 8 0,11 – 0,19 5 - 6 12 5/10 - 17/10

Rubinola 5 - 7 11 - 12,5 7 - 8 0,08 – 0,14 4 - 6 13 19/8 - 1/9

Ariwa 5 - 7 12 - 13,5 8,5 - 9,5 0,09 – 0,16 6 - 7 13 16/9 - 29/9

Topaz 4,5 - 7 12+ 7 - 8 0,08 - 0,15 7,5 - 9,5 13 13/9 - 26/9

Ecolette 5 - 6 12 - 13,5 8,5 - 9,5 0,10 - 0,16 7 - 8 14 18/9 - 2/10

Goldrush 3 - 5 12 - 13,5 8,5 - 9,5 0,12 - 0,22 7 - 9 14 6/10 - 20/10

Florina 5,5 - 8 11 - 12,5 8 - 9 0,09 - 0,16 4 - 5,5 12 9/9 - 21/9

Inital 4 - 6,5 11,5 - 13 7 - 8 0,09 - 0,17 4 - 5,5 13 13/8 - 26/8

Santana 4 - 6 11,5 - 13 6,5 - 7,5 0,09 - 0,18 6 - 9 10 20/8 - 30/8

Dalinbel 5 - 7 12,5 - 14 7 - 8 0,07 - 0,13 6 - 8 11 25/8 - 8/9

Sirius 4,5 - 7 11,5 - 12,5

7 - 8 0,09 - 0,15 7 - 8 14 1/9 - 15/9

Opal 4,5 - 7 12+ 7 - 8 0,08 - 0,16 5 - 7 16 12/9 - 25/9

Luna 5 - 7 11 - 12 7 - 8 0,09 - 0,17 7 - 8 12 20/9 - 2/10

V arhivu se nahajajo še podatki o sledečih sortah: Collina, Williams pride, Nela, Redfree, Reglindis, Remo, Resi, Produkta, Harmonie, Sir price, Rajka, Boskoop Scmidhübsch, Vanda, Realka, Releta, Reneta, Rosana, Remura, Realka, Goldstar, Jonafree, Mac, Liberty, Nova Easygroo, Relinda, Resista, Angold, Otava, Reanda, Renora, in Rewena. Zaključni komentar:

Rezultati v preglednicah prikazujejo velika nihanja parametrov notranje kakovosti in zorenja v obdobju testiranja. V iskanju odgovora na vprašanje: »Zakaj v določenih letih parametri kakovosti in zorenja odstopajo od povprečja?«, smo prišli do naslednjih sklepov:

• TMP – trdota mesa plodov (kg/cm2): na končno višino TMP ob obiranju najbolj vpliva letna količina padavin, delno pa tudi količina padavin v zadnjem mesecu zorenja plodov. Hitrost padanja TMP v času rasti in zorenja plodov je pogojena s količino padavin v zadnjih mesecih (julij, avgust, september) zorenja plodov in višino temperatur zraka v času celične delitve plodov (visoke temperature – hitro padanje);

• TSS – topna suha snov (oBrix): kako visoka bo vsebnost sladkorjev v plodovih ob obiranju, je odvisno od temperatur v tekočem letu. Za visoko vsebnost sladkorjev ob obiranju, izraženih kot TSS v plodovih, potrebujemo visoke temperature spomladi in zgodaj poleti, hladno jesen (veliko dni <10 oC) in nizko število stresnih dni (+30 oC). Količina padavin v času rasti in zorenja plodov ne vpliva na tvorbo TSS;

• ŠI – škrobni indeks je parameter zrelosti, ki v določenih letih lahko odstopa od povprečnih vrednosti, zaradi sledečih razlogov: ob obiranju plodov ima obremenitev največji vpliv na končni ŠI, zato je potrebna korekcija po Laferjevi metodi (1–3 pl/cm2

korekcija -1; 4–6 pl/cm2, korekcija 0; 7–9 pl/cm2, korekcija +1). Vpliv klimatskih dejavnikov je pogojen s temperaturami (nizke temperature – nizek ŠI in obratno) in s padavinami v zadnjem mesecu zorenja plodov (nizka količina padavin – visok SI in obratno). Številni temperaturni stresi v zadnjih mesecih zorenja plodov (julij, avgust in september) pospešujejo razgradnjo ŠI, kar obiralno okno krajša. Visoka količina padavin v zadnjem mesecu zorenja plodov povzroča neenakomerno počasno razgradnjo ŠI, kar otežuje določitev obiralnega okna;

• RI – Streifov indeks zrelosti je specifičen za določeno lokacijo in ni odvisen od leta; • kislina: vsebnost kislin v plodovih je v povezavi s TSS: v letih, ugodnih za visoko

vsebnost TSS, je v plodovih nizka količina kislin in obratno. Kako visoka bo vsebnost kislin v plodu oziroma kako hitro se kisline ob zorenju razgrajujejo, je odvisno od količine padavin in števila stresnih dni (+30 oC) v času zorenja plodov (visoka količina padavin v času zorenja – visoke vsebnosti kislin, veliko stresnih dni v času zorenja – hitro padanje kislin in obratno);

• obiralno okno: dolžina obiralnega okna je severovzhodnem delu Slovenije pogojena tudi z izvorom sorte: sorte jablan, ki izvirajo iz toplejših območij, kot je Slovenija, imajo pozna in dolga obiralna okna v hladnih letih in obratno. Sorte, ki izvirajo iz hladnejših krajev, kot je Slovenija v severovzhodnem delu Slovenije, imajo zgodnejša in krajša obiralna okna kot v njihovih rodnih deželah. V toplejših letih pa reagirajo z zelo kratkimi obiralnimi okni.