RAZVOJ NOVE POČITNIŠKE PRIKOLICE ALPINA · logistike, slabe cenovne kalkulacije in neustreznosti za redno proizvodnjo smo morali najti novi način tapeciranja. Slika 2: Tapecirana

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

RAZVOJ NOVE POČITNIŠKE PRIKOLICE ALPINA

Mentor: viš. pred. dr. Urh Benjamin Kandidat: Albin Barbič

Kranj, september 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Benjaminu Urhu. Hvala g. Žigi Kočarju iz podjetja Adria Mobil za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Andreji More, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK V diplomski nalogi sem raziskoval in ugotavljal potek razvijanja nove prikolice

prestižnega razreda Alpine. Cilj projekta je bil zahtevnemu trgu predstaviti in v

uporabo ponuditi prikolico, ki bo na potovanjih in oddihih ponujala vso dostopnost in

razkošje doma. Da bi se kar se da približali temu, je bila ekipa, zadolžena za razvoj

(razvojniki, tehnologi, nabavniki in prodajniki), pred številnimi izzivi, ki so ovirali

razvoj.

Iskali smo možnosti za izboljšavo stare serije modela Alpine ter uvajali nove

elemente in karoserijske materiale ob upoštevanju dizajna izdelka. Sodobni končni

kupci so vse bolj zahtevni in pričakujejo vse več dodatne opreme, zato je bila

poseben izziv majhna dovoljena skupna teža. Naloga je bila vse prej kot preprosta,

a na koncu smo zadostili vsem potrebam in tudi predpisom.

Pri vgrajevanju novih sestavin smo naleteli na številne ovire. Vseh želja in smernic,

začrtanih na začetku, ni bilo moč izpolniti. Ključno vlogo pri trdnosti karoserije so

prevzeli elementi, s katerimi smo zamenjali zdaj vgrajeni smrekov les. Pri

načrtovanju razvoja smo upoštevali dejavnike krčenja gozda, zato smo les

nadomestili s poliuretanom in aluminijastimi vložki. S tem se je spremenila tudi

sestava oz. montaža karoserije v celoto. Poiskati je bilo treba nova orodja in

elemente za sestavo. Zamenjali smo lepila, vijake, materiale, ki zagotavljajo

tesnjenje, ter način izdelave.

KLJUČNE BESEDE:

- prikolica Alpina - pohištveni tečaji - tapeciranje - razvoj

ABSTRACT In the thesis I researched and established course of development for the new luxury

class caravans, Alpine. The aim of the project was to present to the contemporary

demanding market a trailer, which can offer the all-embracing accessibility and

luxury of the home to the modern traveller. In order to make this possible, the

development team (developers, technologists, purchasers and salespeople) got

exposed to a number of challenges, which were impeding the progress.

We were looking for alternatives to improve the old model Alpine, and at the same

time we have introduced new elements, as well as new bodywork material, with the

focus on the product design. Since the demands the modern consumers are

increasing, and they request more accessories, we were faced with the shortage of

the total available weight. The problems were anything but simple, but we managed

to fulfil all the needs and requirements.

When installing new component materials we have encountered certain resistance

and obstacles. In the beginning, the guidelines and desires were set, of which not

all could be accepted and carried out. A key role in the strength of the body has

taken elements that have replaced the currently installed spruce. When planning the

progress we took into account deforestation factors, so we replaced the wood with

polyurethane and aluminium inserts, thus also changing the composition and

assembling of the body into a whole unit. It was necessary to find new tools and

composition elements. We replaced the adhesive, screws, materials that provide

sealing and the method of manufacture itself.

KEYWORDS:

- Caravan Alpina - Furniture hinges - Upholstery - Development

KAZALO

1. UVOD..................................................................................................... 1

1.1. OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................... 1

1.2. POSTAVITEV CILJEV ............................................................................................. 2

1.3. PREDVIDENE METODE DELA ............................................................................... 3

1.4. PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................................... 3

2. ANALIZA ZAHTEV TRGA ........................................................................... 5

2.1. TEORETIČNA PODLAGA ........................................................................................ 5

2.1.1. ANALIZA POTREB IN SMERNIC V MAKRO IN MIKROOKOLJU ........ 5

2.1.2. TRŽENJSKO RAZISKOVANJE................................................................... 6

2.1.3. ŽIVLJENJSKI CIKEL IZDELKA ................................................................... 7

2.2. ANALIZA TRGA POČITNIŠKIH PRIKOLIC....................................................... 8

2.2.1. VZROKI ZA ANALIZO TRGA ...................................................................... 8

2.2.2. IZVEDBA ANALIZE TRGA ........................................................................... 9

2.2.3. REZULTATI ANALIZE TRGA .................................................................... 10

3. PRIPRAVA NOVEGA KONCEPTA PRIKOLICE .............................................. 12

3.1. TEORETIČNE PODLAGE ...................................................................................... 12

3.1.1. ISKANJE IDEJ ............................................................................................. 12

3.1.2. VREDNOTENJE IDEJ ................................................................................ 13

3.1.3. OBLIKOVANJE KONCEPTA ..................................................................... 13

3.2. DOLOČITEV NOVEGA KONCEPTA ..................................................................... 14

3.2.1. ZBRANE IDEJE ........................................................................................... 14

3.2.2. IZBOR IDEJE ............................................................................................... 14

3.2.3. OBLIKOVANJE KONCEPTA ..................................................................... 15

4. RAZVOJ NOVE PRIKOLICE ...................................................................... 16

4.1. PROCES RAZVOJA NOVE PRIKOLICE ................................................................ 16

4.1.1. OBLIKOVANJE ATRAPE ........................................................................... 16

4.1.2. PRIPRAVA OSNOVNE KONSTRUKCIJSKE DOKUMENTACIJE ZA

ATRAPE ........................................................................................................................ 17

4.1.3. IZDELAVA MAKETE ................................................................................... 18

4.1.4. IZDELAVA PROTOTIPA ............................................................................ 18

4.2. URESNIČITEV PREDLAGANIH SPREMEMB ....................................................... 20

4.2.1. ANALIZA KONSTRUKCIJSKIH PROBLEMOV URESNIČITVE

PREDLAGANIH SPREMEMB ................................................................................... 20

4.2.2. OVREDNOTENJE PREDLAGANIH SPREMEMB ................................. 21

4.2.3. PREDLOG IN IZBOR REŠITEV ................................................................ 22

5. IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA NULTO SERIJO ....................................... 26

5.1. KONSTRUKCIJSKO/TEHNOLOŠKA DOKUMENTACIJA..................................... 26

5.1.1. TEORETIČNE PODLAGE .......................................................................... 26

5.1.2. PRIMARNA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA ALPINO .................... 27

5.2. IZDELAVA PREDKALKULACIJ ............................................................................. 31

5.2.1. TEORETIČNE PODLAGE .......................................................................... 31

5.2.2. PREDKALKULACIJE ZA ALPINO ............................................................ 32

5.3. TESTIRANJE PROTOTIPOV ................................................................................ 34

5.4. PREGLED IN VALIDACIJA ................................................................................... 37

6. SKLEP ................................................................................................... 39

PRILOGE ............................................................................................................................ 42

KAZALO SLIK .................................................................................................................... 42

KAZALO TABEL ................................................................................................................. 42

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Albin Barbič: Razvoj nove počitniške prikolice Alpina stran 1

1. UVOD

1.1. OPREDELITEV PROBLEMA Pri razvijanju novega izdelka je treba uvajati nove tehnologije in materiale ter slediti oblikovalskim smernicam. Predvsem oblikovalska zasnova daje izdelkom dodano vrednost, ki je pri kupcih dostikrat odločilna. Zaradi oblikovalskih zahtev, ki so tehniško in konstrukcijsko zahtevne, je treba zagotoviti tesno sodelovanje oblikovalca in glavnega konstruktorja od prvih idej do prvih prototipov. Razvoj je strošek za podjetje, saj obsega razvijanje novih orodij in materialov, ki jih ne uporabljamo v sedanjem proizvodnem procesu. Izdelek, ki ga razvijamo, mora biti dobro sprejet na tržišču, sicer se stroški razvoja ne bi povrnili in posledica bi bil nov razvoj, kar poveča stroške podjetja. Oblika nove počitniške prikolice Alpina naj bi dajala občutek domačnosti našega doma. To naj bi dosegli s tapeciranjem sedežnih in posteljnih garnitur ter konkavnimi vrati visečih omar. Teh dveh segmentov še ni niti v naših izdelkih niti v konkurenčnih. Zato je treba uvesti nove konstrukcijske in tehnološke rešitve za doseganje cilja. KONKAVNOST VRAT VISEČIH OMAR Po predstavitvi oblikovalskih predlogov je bil izbran predlog konkavnih vrat, saj s tem vizualno naredimo prikolico prostornejšo. S tem pa se je pojavil problem odpiranja vrat, saj se morajo odpreti za več kot 90°. Če se samo za 90°, se lahko uporabnik pri odprtih vratih poškoduje (slika 1).

Slika 1: Problem odpiranja konkavnih vrat (Vir: interni dokument Adrie Mobil)



TAPECIRANJE SEDEŽNIH IN POSTELJNIH GARNITUR Oblikovalske smernice počitniških prikolic se poskušajo približati toplini domačega doma. To bomo poskusili poustvariti s tapeciranjem sedežnih in posteljnih garnitur. Leta 2013 je Adria predstavila počitniško prikolico Astella Glam. Sama prikolica je bila narejena v manjših serijah in predstavljena trgu kot reprezentativni izdelek Adrie. V tej prikolici je bilo že predstavljeno tapeciranje posteljnih garnitur, ki smo ga ustvarili z dobaviteljem tekstilnih sklopov Kaap iz Novega mesta (slika 2). V tem primeru smo sedežne in posteljne garniture nesestavljene dostavljali dobavitelju, ki je tapeciral sklope in jih tudi sestavil ter nato dostavil v Adrio. Zaradi zahtevne logistike, slabe cenovne kalkulacije in neustreznosti za redno proizvodnjo smo morali najti novi način tapeciranja.

Slika 2: Tapecirana postelja prikolice Astella (Vir: lasten)

1.2. POSTAVITEV CILJEV Glavni cilj diplomske naloge je rešiti problematiko tapeciranja in konkavnosti vrat, ki bo primerna za redno proizvodnjo. V teoretičnem delu bomo predstavili razvijanje novega izdelka v podjetju Adria Mobil, od analize in zahtev trga do poteka izdelave prvih prototipov. V praktičnem delu bomo predstavili rešitev nastalega problema pri razvijanju nove prikolice Alpina. Rešitev bo vsebovala izdelano konstrukcijsko-tehnološko dokumentacijo, ki bo podlaga za naročanje in izdelavo izdelkov. Rezultat bo upravičil ekonomski vložek in izpolnil oblikovalske zahteve.



Konstrukcijsko-tehnološka dokumentacija bo vsebovala izrisane načrte delov in sklopov, operacijske liste, temelje tehnoloških postopkov in variantne kosovnice. Opisali bomo pomen tesnega sodelovanja med konstruktorjem in oblikovalcem. To je najpomembnejše pri razvijanju novega izdelka in reševanju nastalih razvojnih problemov.

1.3. PREDVIDENE METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge so bili uporabljeni interni viri Adrie Mobil, domača in tuja strokovna literatura ter spletni viri. Uporabili bomo te metode:

študij strokovne literature analizo trga in konkurence izdelavo atrape, makete in prototipa

preizkušanje uporabnosti.

1.4. PREDSTAVITEV PODJETJA Adria Mobil iz Novega mesta je eden od vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških prikolic, avtodomov in mobilnih hišic. Podjetje ima že več kot 50-letno tradicijo in proda večino svojih izdelkov na zahtevne trge zahodne Evrope. Uspeh Adrie temelji na kakovosti izdelkov, bogatih izkušnjah na področju razvoja, celovitosti ponudbe, inovativnosti in prilagajanju izdelkov potrebam kupcev. Začetki Adrie Mobil segajo v leto 1965 in razen leta 1995, ko je podjetje doživelo strukturno in organizacijsko spremembo, povečuje svoj tržni delež na zahtevnem Evropskem trgu karavaninga. Med gospodarsko krizo leta 2008 se je podjetje dobro organiziralo, vlagalo v inovacije in razvoj ter tako obdržalo svoj položaj na trgu. V letu 2015 se je na vseh trgih povečala prodaja, tako da so končali leto kot tretje najmočnejše podjetje v Evropi in povečali tržni delež na 7 %. Adria Mobil ima poleg proizvodnje počitniških prikolic in avtodomov hčerinski podjetji Adria Dom in Podgorje. Adria Dom se ukvarja s proizvodnjo mobilnih hišic, Podgorje pa izdeluje pohištvene elemente za karavaning in navtično industrijo. Poleg teh ima skupina Adria še nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s turističnimi storitvami, trženjem in naložbami v sorodnih gospodarskih dejavnostih. Skupina Adria Mobil (slika 3) zaposluje več kot 1200 ljudi, matično podjetje pa 650. Če se na trgu poveča potreba po izdelkih, se podjetje prilagodi in zaposli dodatne ljudi.



Slika 3: Skupina Adria Mobil (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Blagovna znamka je med kupci vse bolj prepoznavna in uveljavljena. Na največjem in najbolj pomembnem trgu, nemškem, Adria Mobil že nekaj let zapored dobiva nagrade König Kunde – kupec kralj. Prav tako se lahko pohvalijo, da že več let sodelujejo na največji vztrajnostni dirki Dakar, kjer ponujajo avtodome motociklistični ekipi KTM. Vsi avtodomi so brez velikih težav kos vsem izzivom dirke. Tudi to dokazuje kakovost izdelkov Adrie Mobil.



2. ANALIZA ZAHTEV TRGA

2.1. TEORETIČNA PODLAGA

2.1.1. ANALIZA POTREB IN SMERNIC V MAKRO IN MIKROOKOLJU Kot navaja Kotler (2003, str. 178), se uspešna podjetja zavedajo, da v trženjskem okolju nenehno nastajajo nove priložnosti, a tudi nevarnosti. Največjo odgovornost za odkrivanje pomembnih sprememb v makrookolju nosijo tržniki. Bolj kot katera druga skupina v podjetju morajo trženjski menedžerji spremljati smernice in iskati priložnosti. ANALIZA MAKROOKOLJA Potočnik (1998, str. 38) piše, da makrookolje sestavlja šest glavnih dejavnikov, ki dolgoročno vplivajo na trženjske odločitve podjetja. To so demografski, gospodarski, naravni, tehnološki, politično-pravni in kulturni dejavniki. Podjetje jih mora spremljati in se ustrezno odzivati nanje. V demografskem okolju morajo biti tržniki pozorni na povečevanje številčnosti prebivalstva, spremembe njegove starostne, etnične sestave in izobrazbene ravni, vzpon novih tipov gospodinjstev, večje geografske premike ter drobljenje množičnih trgov na mikrotrge. V gospodarskem okolju se je treba osredotočiti na porazdelitev dohodka ter ravni prihrankov, dolgov in razpoložljivosti posojil. V naravnem okolju se morajo tržniki zavedati pomanjkanja surovin, povečanih stroškov za energijo, povečane stopnje onesnaženosti in spreminjajoče se vloge vlade pri varovanju okolja. V tehnološkem okolju mora tržnik upoštevati vse večjo hitrost sprememb, inovacijske možnosti, razlike v obsegu sredstev za razvoj ter povečan vladni nadzor, kar je posledica tehnološkega razvoja. V politično-pravnem okolju morajo tržniki delovati v okviru številnih zakonov, ki uravnavajo poslovanje, in različnih interesnih združenj. V družbeno-kulturnem okolju morajo tržniki razumeti poglede ljudi na njih same, na druge, na organizacije, na družbo in naravo. Tržiti morajo izdelke, ki so v skladu s temeljnimi in sekundarnimi vrednotami, ter upoštevati potrebe različnih subkultur znotraj družbe. ANALIZA MIKROOKOLJA Kot navaja Potočnik (1998, str. 39), mikrookolje podjetja sestavljajo dejavniki, ki so v neposredni bližini in vplivajo na njegovo usposobljenost, da oskrbuje svoje kupce.



To so predvsem tehnične, tehnološke, organizacijske in poslovne značilnosti podjetja, dobavitelji, distributerji, kupci, konkurenti in različne javnosti. Dobavitelji z razpoložljivostjo materialov in cenami vplivajo na nakup in trženjsko delovanje podjetja. Podjetje spreminja kupljene surovine in materiale v druge izdelke, ki jih prodaja prek distributerjev. Pri izvajanju svojih tržnih dejavnosti se podjetje srečuje z različnimi med seboj konkurenčnimi dejavniki: potrebami in željami kupcev, izdelki, blagovnimi znamkami ipd. Prav tako vplivajo na trženjske odločitve podjetja številne interesne skupine, mediji, interna javnost in lokalna javnost, ki so dejansko ali morebiti zainteresirani, da podjetje doseže svoje poslovne cilje. 2.1.2. TRŽENJSKO RAZISKOVANJE

Kot navaja Kotler (2003, str. 129), učinkovito trženjsko raziskovanje poteka v petih stopnjah, ki jih prikazuje slika 4.

1. OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJEV RAZISKAVE Na prvi stopnji trženjskega raziskovanja je treba najprej natančno opredeliti problem in cilj raziskave. Kot navaja Potočnik (1998, str. 27), je opredelitev tržnega problema povezana s prvimi, grobimi tržnimi podatki in informacijami, vendar iz njih še ne moremo sklepati na možne rešitve problema.

2. NAČRTOVANJE RAZISKAVE Na drugi stopnji raziskave je treba pripraviti najučinkovitejši načrt zbiranja potrebnih informacij. Določimo potek raziskave glede na čas, prostor in predmet. Zbiramo lahko sekundarne podatke, primarne podatke ali oboje. Primarni podatki so takšni, ki še niso bili nikjer zbrani in jih moramo sami poiskati, zbrati in obdelati. Sekundarne podatke pa je nekdo že zbral (računovodski podatki, statistični podatki, podatki gospodarskih zbornic, bank in drugih institucij). Da raziskava uspe, potrebujemo ustrezno usposobljene strokovnjake, ki poznajo ekonomske, psihološke ter matematično-statistične metode pristopa k raziskovalnemu delu.

3. ZBIRANJE INFORMACIJ Zbiranje informacij je najdražji del trženjske raziskave in tudi najbolj izpostavljen morebitnim napakam. Od kakovosti zbranih informacij je odvisno nadaljnje raziskovanje, zato je treba paziti na to, da so informacije natančne, pomembne in

Opredelitev problema in

ciljev raziskave

Načrtovanje raziskave

Zbiranje informacij

Analiza informacij

Predstavitev ugotovitev

Sprejem odločitev

Slika 4: Postopek trženjske raziskave (Vir: Kotler, 2003, str. 129)



povezane s preučevanim problemom. Zaradi manjšega stroška in krajšega časa imajo prednost sekundarni viri. Primarne podatke pogosto zbiramo na podlagi vzorca. Pri tem pa je treba paziti na vzorčno enoto (koga ali kaj preučujemo), velikost vzorca (število enot, ki jih moramo preučiti) in postopek vzorčenja, ki mora zagotoviti reprezentativen vzorec s sorazmerno majhno verjetnostjo napake.

4. ANALIZA INFORMACIJ V tem koraku se oblikujejo ugotovitve na podlagi zbranih podatkov. Raziskovalec uredi podatke v preglednice, jih pojasnjuje, primerja med seboj in s podatki iz preteklosti ter izdela frekvenčne porazdelitve. Za glavne spremenljivke izračuna srednje vrednosti in mere variabilnosti. Uporabi tudi nekatere izpopolnjene statistične metode in modele odločanja, da bi prišel do dodatnih ugotovitev.

5. PREDSTAVITEV UGOTOVITEV V zadnjem koraku raziskovalec predstavi ugotovitve. V poročilu ne sme pretiravati s količino podatkov, številk in različnih statističnih metod. Predstaviti mora tiste ugotovitve, ki so pomembne za poglavitne trženjske odločitve vodstva.

6. SPRETJE ODLOČITEV Menedžerji podrobno preučijo poročilo in sprejmejo odločitev. V ugotovitvah raziskovalcev se lahko skrivajo tudi napake. Če ne zaupajo dovolj poročilu, se lahko odločijo tudi za nadaljnje raziskovanje. Kot je navedeno v (Kotler 2003, str. 154), je eden od glavnih razlogov za trženjsko raziskovanje prepoznavanje tržnih priložnosti. Ko je raziskava opravljena, mora podjetje skrbno pretehtati svoje priložnosti in se odločiti, na katere trge bo vstopilo. Ko prodre na trg, mora pripraviti napovedi prodaje, ki temeljijo na ocenah povpraševanja. 2.1.3. ŽIVLJENJSKI CIKEL IZDELKA

Devetak (1991, str. 21) piše, da ima vsak izdelek svojo življenjsko pot, življenjski cikel. To pomeni, da na svoji poti prehaja več faz, ki so označene s povečevanjem in upadanjem prodaje tega izdelka. Kot navaja Kotler (2003, str. 328), je večina krivulj življenjskega cikla zvonaste oblike. Krivulja je po navadi sestavljena iz štirih stopenj:

1. Uvajanje: obdobje počasne rasti ob uvedbi izdelka na trg 2. Rast: obdobje, ko trg navdušeno sprejme izdelek in se bistveno izboljša

prodaja 3. Zrelost: obdobje upočasnitve rasti prodaje, saj je večina mogočih kupcev

sprejela izdelek 4. Upadanje: obdobje, v katerem prodaja in dobiček močno upadeta.



2.2. ANALIZA TRGA POČITNIŠKIH PRIKOLIC

2.2.1. VZROKI ZA ANALIZO TRGA

Serija Alpina je nastala že leta 2009 za sezono 2010, ko je nadomestila serijo Classic. V letih, ki so sledila, smo opažali naraščanje prodaje do konca leta 2013, ko smo zaznali, da je prišlo zrelostno obdobje Alpine. Zato smo za sezono 2013 prenovili zunanjost prikolice in za sezono 2014 dodelali njeno notranjost. Sama oblika se ni spreminjala, spremenil se je samo okras visečih omaric ter plošče kuhinjskega pulta in miz.

Po tej spremembi se je prodaja nekoliko izboljšala, vendar se je ob koncu sezone 2015 pokazalo obdobje občutnega upadanja prodaje. Zaradi zastaranosti oblike,

Slika 5: Življenjski cikel dobička in prodaje (Vir: Kotler, 2003, str. 328)

Slika 6: Življenjski cikel produktne skupina Alpina (Vir: projektni elaborat Adrie Mobil, 2015, str. 2)



materiala in vse večje konkurence na trgu se je pojavila potreba po prenovi notranjosti in zunanjosti, ki bo izražala prestiž in udobje. Prikolice Alpina so višjega cenovnega razreda in namenjene celoletni uporabi. Glavni trg so skandinavske dežele, kjer so kupci še posebno zahtevni, predvsem zaradi težkih klimatskih razmer. Skandinavski trg je že veliko let njihov najpomembnejši, zato znajo iz izkušenj prepoznati glavne zahteve ciljnih skupin kupcev. Vendar je treba pred izdelavo novega izdelka opraviti analizo trga. Pri obdelavi zbranih podatkov in informacij določijo možnosti za povečanje tržnega deleža in izboljšanje ponudbe. Z analizo trga poizkušajo izvedeti:

ali se je na trgu pojavila potreba po prenovitvi prikolice tega cenovnega razreda

kakšne so oblikovalske usmeritve katera je ciljna skupina kupcev kakšna so pričakovanja in želje kupcev kakšne so predvidene prodajne količine

usmeritve konkurence. 2.2.2. IZVEDBA ANALIZE TRGA

Pri trženjski raziskavi sem uporabil te metode:

obisk sejmov raziskava strokovne literature analiza konkurence in trga skupinski pogovori z trgovci anketni listi, vprašalniki.

Poudarki so na skupinskih pogovorih, anketah trgovcev in obiskih sejmov. Najpomembnejši kupci Adrie Mobil so uvozniki in trgovci. V Novem mestu imamo vsako leto trgovsko konferenco, ki se je udeležijo vsi trgovci naše panoge. Na njej poskušamo prek vprašalnikov in anket izvedeti za usmeritve in želje kupcev na posamičnih trgih. Uvozniki in trgovci pa so zadolženi za pridobivanje povratnih informacij kupcev o njihovih željah in zahtevah prek skupnega informacijskega sistema. Pri razvijanju nove prikolice vedno pripravimo primerjalno analizo konkurence. Primerjamo prikolice konkurence, ki so istega cenovnega razreda kot prikolica, ki jo bomo razvijali. Primerjamo ceno, položaj na trgu, število registracij kot tudi oblikovne rešitve. Z dobro opravljeno analizo konkurence dobimo potrebne informacije o tem, v katero smer razvijati novo prikolico. Vsako leto je po Evropi več sejmov mobilnih hišic, prikolic in avtodomov. Na njih lahko neposredno vidimo usmeritve in novosti konkurence. Predvsem z analizo



konkurence in analizo kupljenih prikolic lahko prepoznamo usmeritev kupcev in konkurence. 2.2.3. REZULTATI ANALIZE TRGA

Po trženjski raziskavi je Sektor trženja v sodelovanju z Razvojnim sektorjem začrtal izhodišča – smernice za razvoj nove prikolice in izdelal pisni predlog razvojne opredelitve za prihodnjo prodajno sezono. Predlog vsebuje tudi ocene stroškov razvoja (tabela 1) in približne letne prodajne količine (tabela 2).

Tabela 1: Ocena stroškov razvoja (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Tabela 2: Predvidena prodajne količine (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Z analizo konkurence in skupinskimi pogovori s trgovci dobimo podatke, ki nas usmerjajo pri izdelavi nove prikolice. AM ne prodaja izdelkov neposredno končnim kupcem, zato so pogovori s trgovci ključni. Trgovci zelo dobro poznajo trg in svoje končne kupce. Prikolica Alpina je v višjem cenovnem razredu, zato so poglavitni trgi

Gama T.s. Model VERZIJA

STROŠKI MATERIALA (DIS €)

IZDELAVNI ČAS PROTOTIPNE DELAVNICE (h)

IZDELAVNI ČAS PROIZVODNJE (h)

Alpina 401 763 UK V03 18.000 200 70

Alpina 402 753 HT V02 18.000 200 70

Alpina 403 613 UT V02 16.000 200 70

Alpina 404 663 PT V03 16.000 200 70

Alpina 405 663 HT V02 16.000 200 70

Alpina 406 663 UK V03 32.000 400 140

Alpina 407 753 UP V02 16.000 200 70

Alpina 408 753 UT V02 16.000 200 70

Alpina 409 903 HT V02 22.000 250 70

9 9 9 170.000 2050 700

Model Marketinško ime

Sezona 2016

Sezona 2017

Sezona 2018

Sezona 2019 SKUPAJ

401 Alpina 763 UK 120 125 125 125 495

402 Alpina 753 HT 30 30 35 35 130

403 Alpina 663 UT 35 35 40 40 150

404 Alpina 663 PT 67 72 77 77 293

405 Alpina 663 HT 47 65 72 72 256

406 Alpina 663 UK 122 127 132 132 513

407 Alpina 753 UP 87 92 97 97 373

408 Alpina 753 UT 65 65 65 65 260

409 Alpina 923 HT 25 30 30 30 115

TOTAL 598 641 673 673 2585



skandinavske države. Informacije naših trgovcev iz Švedske, Finske in Danske so tako najpomembnejše.

Pričakovanja trga so (produktni elaborat Alpina 2016, str. 10): Ciljna skupina kupcev:

velike družine z več otroki, starejši pari, uporabniki za vse letne čase Pričakovanja in želje kupcev:

višji cenovni razred, ki zagotavlja boljše materiale, kakovostnejšo izdelavo in več opreme

toplina, udobje in prostornost, nastanitev in hramba uporabnost prostora in pohištvenih elementov učinkovit ogrevalni sistem in visoka stopnja izolacije

Posebne zahteve skandinavskih trgov:

učinkovit ogrevalni sistem s pravilno postavitvijo in napeljavo ogrevalnih teles, ki morajo biti pravilno razporejena, s čimer preprečimo morebitne poškodbe zaradi zmrzali

velik poudarek na udobju in prijetnem občutku (občutek udobja, topline in domačnosti).



3. PRIPRAVA NOVEGA KONCEPTA PRIKOLICE 3.1. TEORETIČNE PODLAGE

3.1.1. ISKANJE IDEJ Priprava novega koncepta prikolice se začne z iskanjem idej. To je prva stopnja v procesu razvijanja novih izdelkov. Kot navaja Milfelner (1991, str. 52), lahko vire idej razdelimo v tri skupine:

notranji viri

zunanji viri posebne analize kot viri za nove izdelke.

Te glavne skupine lahko razdelimo v podskupine:

lasten razvoj

notranji viri zunanji viri posebne analize

marketing ponudniki možganski prepih

raziskava in razvoj kupci funkcijske analize

vodstvo podjetja posamezniki analize problemov

drugi viri druge organizacije futurologija

morfološke metode

sinektične metode

Tabela 3: Podskupine virov idej (Vir: Milfelner, 1991, str. 52)

Notranji viri so najboljši skupek idej za nove izdelke. Ideje lahko da vsakdo v podjetju, najboljše po navadi pridejo iz marketinga. Ta zaradi poznavanja trga, tržnih usmeritev, želja kupcev in po drugi strani konkurence najhitreje prepozna nove ideje. Zunanje vire idej lahko razdelimo v štiri skupine (Milfelner, 1991, str. 54):

ideje, ki jih dajejo kupci ideje, ki jih dajejo dobavitelji ideje, ki jih dajejo posamezniki od zunaj (zunanji svetovalci, novinarji) ideje, ki jih dajejo različne organizacije (raziskovalni inštituti, klub Adrie

Mobil). Podjetje mora imeti stike s kupci, saj tako iz prve roke dobi ideje, ki so nastale med samo uporabo izdelka. Prav tako se nove ideje dobijo pri zunanjih ponudnikih –dobaviteljih. Tem se ob predstavitvah izdelkov porodijo ideje za nove.



Doslej opisani viri idej so prispevali predvsem spodbude, ki so vzniknile ob vsakodnevnem delu. To pomeni, da te ideje niso plod sistematičnega razmišljanja, temveč se porajajo bolj ali manj naključno. Obstajajo pa posebne metode, namenjene iskanju idej za nove izdelke. Najbolj znana je možganski prepih (ang. Brainstorming). Z uporabo te metode ustvarjajo množico idej ljudje v skupini. Priporočljivo je, da skupino sestavlja od 6 do 12 ljudi obeh spolov in različnih poklicev. Če je v skupini preveč strokovnjakov, ljudi s preveč izkušnjami, ki so zaslepljeni s svojo strokovnostjo, ni prodora preprostih idej. Zato je zaželeno, da sta v skupini tudi eden ali dva posameznika, ki ne poznata problema, saj bosta morebiti prispevala nenavadne ideje. Več idej zberemo, večja je verjetnost, da bomo prišli do neke res dobre, na podlagi katere bo pozneje nastal nov izdelek. 3.1.2. VREDNOTENJE IDEJ

Namen vrednotenja je ovreči slabe ideje, kakor hitro je mogoče, saj se stroški razvijanja izdelka povečujejo z vsako naslednjo stopnjo razvoja. Pri tem se skušajmo izogniti osnovnima napakama (Kotler, 2003, str. 358):

Napaka OPUSTITVE nastane, kadar podjetje izloči dobro idejo za izdelek, ki bi bil lahko uspešen. Če opusti preveč dobrih idej, lahko te prevzame konkurenca.

Napaka PRIPUSTITVE nastane, če podjetje razvije slabo idejo v izdelek in ga tudi uvede na trg. Tako ima lahko podjetje veliko izgubo, saj prodaja ne pokrije stroškov izdelave.

Kot navaja Kotler (2003, str. 358), večina podjetij zahteva opis zamisli na standardnih obrazcih, ki jih pregleda odbor za nove izdelke. Opis vsebuje zamisel o izdelku, ciljni trg, konkurente, približno oceno velikosti trga, ceno izdelka, čas in stroške razvoja, proizvodne stroške in stopnjo donosa. Pri ocenjevanju izberemo tisto idejo za nov izdelek, ki naj bi bila najbolj uspešna. Pomembno je, da ideja zadovoljuje potrebe, ponuja dodano vrednost, dosega pričakovano prodajo in omogoča prepoznavno oglaševanje. 3.1.3. OBLIKOVANJE KONCEPTA

Kot navaja Kotler (2003, str. 359), je treba zanimive zamisli pretvoriti v koncepte izdelkov, ki jih je mogoče preveriti. Zamisel o izdelku je mogoči izdelek, ki bi ga podjetje lahko ponudilo trgu. Koncept izdelka je izdelana različica zamisli, izražena z izrazoslovjem porabnika. Prenos ideje v koncept izdelka je zadnja dejavnost, preden začnemo razvijati izdelek. Eno idejo lahko pretvorimo v več konceptov, ki jih nato preizkusimo na skupini ciljnih kupcev. Koncepte lahko predstavimo simbolično ali fizično. Bolj ko je koncept podoben končnemu izdelku, zanesljivejši so rezultati preverjanja koncepta.



Kot navaja Kotler (2003, str. 361), mora podjetje s poskusnim konceptom pridobiti te ocene kupcev:

komunikativnost koncepta moč potrebe razkorak med novimi in izdelki, ki so že na trgu zaznana vrednost nakupni nameni nakupne priložnosti in pogostost nakupov.

V današnjem času je izdelava konceptov bistveno cenejša in hitrejša, kot je bila včasih, predvsem zaradi računalniško podprtega oblikovanja in proizvodnje. Podjetje na podlagi ocen kupcev ugotovi, ali je koncept izdelka primeren za nadaljnji razvoj.

3.2. DOLOČITEV NOVEGA KONCEPTA

3.2.1. ZBRANE IDEJE

Oblikovalec, ki prihaja iz zunanjega oblikovalskega studia, ob pomoči Sektorja trženja pripravi idejne skice, sheme. Skice so ročno ali računalniško izrisane podlage za izdelavo atrap. Vsebujejo vse potrebne tehnične podatke, na podlagi katerih je moč izdelati predstavitvene eksponate. Oblikovalec izdela več oblikovalskih različic, ki jih nato pregledajo člani projektne skupine. Predvsem je tu potrebno sodelovanje konstruktorja, ki pove, ali so določene oblikovalske zahteve realne oziroma jih je mogoče izdelati v proizvodnem procesu, ki ga imamo na voljo. Trg počitniških prikolic in avtodomov zahteva tudi oblikovno dovršene izdelke. Pri tem moramo upoštevati tako njegovo uporabnost kot estetsko vrednost. Prikolica mora biti oblikovana tako, da je videti inovativna, bogata, prostorna in zanimiva. Prav tako mora izpolnjevati vse ergonomske zahteve uporabnika.

3.2.2. IZBOR IDEJE Oblikovalec s Sektorjem trženja predstavi več različic skic izdelka projektni skupini. Ta izbere eno ali več primernih za izdelavo atrape. Pri odločitvi je pomembno, da je ideja oblikovalsko v koraku s časom in primerna za serijsko izdelavo v redni proizvodnji. Oddelek Produktnega vodenja pripravi produktni elaborat, ki vsebuje razlog za razvoj, definicijo okolja uporabe, ciljne uporabnike, cenovno pozicioniranje, ciljni trg, edinstvene prodajne prednosti, definicijo in omejitve izdelka, okoljske zahteve, oceno količin in ključne časovne mejnike. Direktor Produktnega vodenja in trženja produktni elaborat predstavi vodstvu AM in to je izhodišče za odločitev in potrditev projektnega razvoja. Vodstvo AM odloči o ustreznosti predloga produktnega elaborata glede na cilje, podane v Strateškem planu (AM, Razvoj proizvodov, 2003, str. 6). Če je projektni razvoj potrjen, vodstvo AM imenuje vodjo in člane projektne skupine.



3.2.3. OBLIKOVANJE KONCEPTA V projektno skupino so vključeni strokovni sodelavci vseh udeleženih sektorjev: Sektorja trženja (RT), Razvojnega sektorja (RS), Tehnološkega sektorja oziroma Obratne tehnologije (OT), Nabavnega sektorja (NS) in oblikovalec, ki prihaja iz zunanjega oblikovalskega centra. Tržnik zbira podatke s trga in ugotavlja potrebe kupcev. Nabavni referent išče dobavitelje materialov, ki jih bodo vgrajevali v prikolico, tehnolog pa pripravlja in usmerja razvoj, da bo primeren za proizvodnjo. Projektna skupina pripravi projektni elaborat, ki je nadgradnja produktnega elaborata z določeno vsebino: vsebuje natančnejši opis izdelka, opredelitev trga, tehnologije in oskrbe, terminski načrt projekta in analizo ekonomske upravičenosti projekta oziroma izdelka. Vodstvo AM, glede na vsebino elaborata, potrdi fazo snovanja ali pa poda navodila za njegovo dodelavo (AM, Razvoj proizvodov, 2003, str. 6). Ko je projektni elaborat potrjen, vodja projektne skupine izdela terminski načrt projekta (slika 7) in ga razdeli članom projektne skupine. Vsak član ima na voljo določen čas za izvedbo svojih dejavnosti, ki so povezane med seboj. To pomeni, da je izvedba projekta odvisna od vseh sodelujočih posameznikov.

Slika 7: Terminski načrt razvoja prikolice Alpina (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

ADRIA Mobil

RTS

35.T

36.T

37.T

38.T

39.T

40.T

41.T

42.T

43.T

44.T

45.T

46.T

47.T

48.T

49.T

50.T

51.T

52.T

1.T

2.T

3.T

4.T

5.T

6.T

7.T

8.T

9.T

10.T

11.T

12.T

13.T

14.T

15.T

16.T

17.T

18.T

19.T

20.T

21.T

22.T

23.T

24.T

25.T

26.T

27.T

28.T

29.T

30.T

31.T

32.T

33.T

34.T

35.T

36.T

37.T

38.T

39.T

40.T

41.T

42.T

43.T

44.T

45.T

46.T

47.T

48.T

49.T

50.T

51.T

52.T

401 763 UK EU Realizirano

402 753 HT EU

403 613 UT EU

404 663 PT EU Realizirano

405 663 HT EU Realizirano

406 663 UK EU Realizirano

407 753 UP EU Realizirano

408 753 UT EU

409 903 HT EU

MARECTERMINSKI PLAN PROIZVODNJE >

NOV.

2015

OKT. NOV. DEC. JANUAR FEBRUAR MAJAPRILSEPT.

AL

PIN

A

AUG. MAREC DEC.AUGUST SEPT. OKT.

TERMINSKI PLAN RAZVOJA SEZONA 2016 - PRIKOLIŠKI PROGRAM

MESEC

TEDEN

LETO

JUNIJ JULIJ

2014

P

P

P

P

M

P

D

PD

P

P

P

NI

NI

NI

NI

NI

NI

NI

NI

NI

D

D

D

D

D

D

D



4. RAZVOJ NOVE PRIKOLICE

4.1. PROCES RAZVOJA NOVE PRIKOLICE

Potem ko vodstvo AM potrdi projektni elaborat, oblikovalec pripravi idejne skice ali vizualizacije, ki jih potrebuje konstruktor za pripravo dokumentacije za izdelavo predstavitvene atrape. Ko trgovci na konferenci potrdijo atrapo, se konstruktor loti izdelave tehnične dokumentacije za maketo. Maketa je popolno uporabna prikolica, ki že vsebuje nekatere tehnične rešitve, potrebne za proizvodnjo, vendar jo izdelajo v prototipni delavnici. Na njej preizkušajo predvsem pohištvene sklope. Ko na decembrski konferenci trgovci potrdijo maketo, začnemo izdelovati dokumentacijo za prvi prototip. Prototip že vsebuje vse tehnične rešitve za izdelovanje v redni proizvodnji. Če je prototip na tehnični in trgovski validaciji potrjen, se začne priprava dokumentacije za izdelavo nulte serije.

4.1.1. OBLIKOVANJE ATRAPE Oblikovalec izdela idejne skice (slika 8) ali vizualizacije na podlagi naloga, ki ga izda direktor Sektorja razvoja. Izmed predstavljenih dveh ali več različic idejnih skic oziroma vizualizacij projektna skupina izbere najboljšo. Idejna vizualizacija je temelj izdelave dokumentacije za prototip ter atrape.

Slika 8: Skica predlogov notranje opreme nove prikolice Alpina (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Atrapa je predstavitveni eksponat, ki predstavlja enega ali več sklepnih sklopov gotovega izdelka. Izdelana je izključno iz predvidenih materialov in opreme. Uporablja se za prikaz idejnih zasnov ter izbiranje vseh vrst materialov in opreme v več različnih izvedbah. Atrape praviloma omogočijo preverjanje tako oblikovnih kot funkcijskih lastnosti delov in sklopov (AM, Organizacijski predpis o razvoju sezonskega proizvoda, 1996, str. 3)



Po potrditvi izbrane idejne skice in vizualizacije (slika 9) je treba za izdelavo atrape, makete in prototipa rešiti konstrukcijske probleme in izdelati osnovno dokumentacijo. 4.1.2. PRIPRAVA OSNOVNE KONSTRUKCIJSKE DOKUMENTACIJE ZA

ATRAPE

Naloga konstruktorja je izdelati in obdelati tehnično dokumentacijo, ki bo omogočala tehnologom postaviti pravilen tehnološki proces za zagotovitev redne proizvodnje in pravilnih funkcij izdelka. V razvojnih fazah lahko konstruktor predvidi več različnih rešitev konstrukcijskih problemov. Različne rešitve lahko preizkusijo na predstavitveni atrapi.

Slika 9: Izbrana idejna vizualizacija notranjosti prikolice (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Slika 10: Izbrani tloris makete (Vir: interni dokument Adrie Mobil)



Ob septembrski trgovski konferenci, ki jo gosti podjetje AM, trgovci iz vse Evrope po ogledu predstavljenih atrap izpolnijo anketne liste, vprašalnike, ki jih nato uporabijo kot dokončno opredelitev za izbrano različico. Po trgovski potrditvi ene oblikovalske zasnove izberejo tehnični tloris prikolice, ki bo uporabljen za izdelavo makete. Tloris prikolice oziroma tlorisno razporeditev pohištva določijo člani sektorja trženja, ki z odzivom in povpraševanjem trga izberejo najboljšo možnost (slika 10). S potrditvijo atrape in izborom tlorisa prikolice ima konstruktor vse potrebne podatke za izdelavo konstrukcijske dokumentacije za maketo. Primarna dokumentacija mora vsebovati konstrukcijske načrte in materialno kosovnico.

4.1.3. IZDELAVA MAKETE

Maketa je popolno delujoča prikolica, na kateri lahko preizkusimo vse lastnosti posamičnih gradnikov in njihovo medsebojno povezanost. Predvsem je tukaj poudarek na oblikovalski celoti prikolice. Preverja se skladnost pohištvenih sklopov, tekstilnih dodatkov in ambientalne razsvetljave v prikolici. Za naročanje materiala za maketo mora že biti izdelana konstrukcijsko-tehnološka dokumentacija. Pripravljeni morajo biti konstrukcijski načrti in variantna kosovnica. Maketo izdelajo v prototipni delavnici ob navzočnosti konstruktorja in tehnologa, ki pozorno spremljata izdelavo in zapisujeta vse potrebne spremembe, ki jih bodo upoštevali pri izdelavi prototipa. Trgovci dokončno potrdijo maketo na decembrski konferenci. 4.1.4. IZDELAVA PROTOTIPA Po trgovski potrditvi makete projektna skupina na podlagi potreb prototipov za testiranja, predstavitve in fotografiranja za kataloge naroči ustrezno število prototipov in jih vnese v terminski načrt. Prototip je unikatni gotov izdelek in hkrati predstavitveni eksponat, izdelan na podlagi prototipne dokumentacije. Uporabijo ga za preverjanje oblikovnih, estetskih, konstrukcijskih in funkcijskih rešitev. Po možnosti ga izdelajo z uporabo tehnologije, ki bo pozneje uporabljena za redno proizvodnjo. Predstavlja tudi temelj za izdelavo predkalkulacij (AM, Organizacijski predpis o razvoju sezonskega proizvoda, 1996, str. 4). Prototip izdelajo v Prototipni delavnici ob navzočnosti razvojnega tehnologa. Ta o vseh spremembah in popravkih pisno obvesti odgovornega konstruktorja. Razvojni tehnolog, obratni tehnolog in član komisije za kakovost pred zaprtjem karoserije prototipa pregledajo ustreznost vseh razvodov: električne, plinske, vodovodne in odtočne napeljave ter napeljave talnega gretja in ogrevanja prostorov (slika 11).



Slika 11: Primer električnih, plinskih in ogrevalnih razvodov (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Ugotovitve iz pregleda so eden izmed vhodnih podatkov pri tehnični validaciji prototipa (AM, Razvoj proizvodov, 2003, str. 7). Po opravljeni izdelavi pripravijo tehnološko in komercialno validacijo prikolice. Pri tehnološki validaciji ugotavljajo tehnično skladnost posameznih sklopov, primernost vseh razvodov in ustreznost kosovnice, pri komercialni validaciji pa stroškovno in oblikovalsko ustreznost izdelka. Po obeh validacijah izdelajo zapisnik, v katerem je zapisano, kaj in kako je treba dodelati oziroma spremeniti pred naročilom nulte serije (Priloga: zapisnik validacije Alpina 406).

Slika 12: Končna notranjost prototipa (Vir: interni dokument Adrie Mobil)



4.2. URESNIČITEV PREDLAGANIH SPREMEMB

4.2.1. ANALIZA KONSTRUKCIJSKIH PROBLEMOV URESNIČITVE PREDLAGANIH SPREMEMB

Že na začetku smo omenili, da sta poglavitni novosti prikolice Alpina konkavna vrata visečih omar ter tapeciranje posteljnih in sedežnih garnitur. Viseče omare smo razširili za 50 mm (slika 13) in tako pridobili dodaten prostor za shranjevanje, da pa ne bi zmanjšali vtisa prostornosti v prikolici, je oblikovalec izbral konkavna vrata in s tem navidezno povečal prostor.

Slika 13: Primerjava viseče omare stare in nove Alpine (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Problematika konkavnih vrat:

Odpiranje vrat: Odpiranje vrat je problematično iz ergonomskega vidika. Če namreč pohištveni tečaji ne zagotovijo odpiranja vrat nad glavo uporabnika in zadržanja vrat v tem položaju, se lahko pri uporabi poškodujemo. Zato moramo na trgu najti pohištvene tečaje, ki bodo omogočili odpiranje nad 90° ali pa konstrukcijo omarice prilagoditi tem zahtevam.

Omogočiti naknadno premikanje vrat desno ali levo: Ker se viseče omare delajo v lahki konstrukciji in imajo dvoje ali več vrat z razmikom 3 mm, je



treba zagotoviti tečaje, ki bodo omogočili, da se ob končnem preverjanju po potrebi vrata prilagodijo na želeni 3 mm razmik.

Omogočiti naknadno montažo vrat: Če nam dobavitelj vrat ne more zagotoviti dobave za redno serijo ali pa se vrata poškodujejo v proizvodnji, jih dostikrat montiramo naknadno. Zato moramo omogočiti preprost dostop za montažo vrat.

S tapeciranjem posteljnih in sedežnih garnitur želimo povečati občutek topline in domačnosti ter s tem približati prikolico udobju doma. Problematika tapeciranja:

Preprosta montaža, ki bo primerna za redno proizvodnjo: V AM smo že uporabljali tapeciranje posteljnih garnitur za prikolico Astella, ki smo jo izdelovali v manjših serijah. Pri tem tapeciranju smo sestavne dela postelje dostavili dobavitelju tekstilnih sklopov, ki je sestavil posteljo, jo stapeciral in nato dostavil v AM. Ta možnost ni primerna za večje serije prikolic, saj ni stroškovno ugodna, ni logistično sprejemljiva in ni servisibilna.

Kakovostna izdelava, lep videz in dober občutek: Kljub cenovno in konstrukcijsko primernemu tapeciranju moramo ob pogledu in dotiku imeti občutek kakovostnega in bogatega tapeciranja, saj gre za prikolico visokega cenovnega razreda.

Primerna cena, ki bo omogočala redno proizvodnjo Servisibilnost gotovega izdelka: Ob morebitni poškodbi tekstila (umazanija,

raztrganost) želimo, da uporabnik sam zamenja poškodovani del. Če mora poklicati servisno službo ali odpeljati prikolico na popravilo v servisno hišo, to poveča stroške izdelave prikolice.

Za obe novosti moramo zagotoviti:

Rešitve ki bodo zagotovile redno proizvodnjo Kvaliteto izdelave Ceno ki bo upravičila redno proizvodnjo Servisibilnost gotovega izdelka

4.2.2. OVREDNOTENJE PREDLAGANIH SPREMEMB Predlagane rešitve ovrednotimo tako iz ekonomskega kot tehničnega vidika, ki sta med seboj povezana. Pri ovrednotenju se vprašamo:

kaj izgubimo, če ne rešimo problema kaj pridobimo z rešitvijo problema ali bodo tehnične in konstrukcijske rešitve dobre in bodo omogočile redno

proizvodnjo

ali bo rešitev ekonomsko upravičila vložek.



Za razvijanje nove prikolice Alpina smo imeli zelo malo časa. Potem ko oddelek trženja potrdi oblikovalske predloge, je treba za septembrsko konferenco izdelati atrapo, ki že vsebuje določene nove elemente in materiale. Za izdelavo konkavnih vrat je bilo treba pri dobavitelju narediti orodje za krivljenje vrat (tabela 3) in osvojiti (potrditi tehnične lastnosti) nove folije za pohištvo. Prav tako je bilo treba pri tapeciranju osvojiti nove tekstile in postopek montaže. Vse to že predstavlja prve stroške za podjetje. Ko je atrapa septembra predstavljena trgovcem, je vedno navzoč strah. Če zavrnejo predlagane novosti, to za podjetje pomeni velik strošek, saj razvoj vrneja na začetek in začetna naložba ni povrnjena. Tukaj se je pokazalo, da je treba sodelovanje oblikovalca in konstruktorja vključiti že v pripravo oblikovalskih predlogov. Konstruktor lahko že na začetku usmerja oblikovalca k oblikovanju izdelka, ki bo v fazi razvoja tehnološko rešljiv.

Tabela 4: Stroški orodja za izdelavo sestavnih delov za novo Alpino 2016

V tabeli vidimo prve stroške za izdelavo prototipa nove Alpine. Če trgovci na potrditveni konferenci ne potrdijo nove prikolice Alpina, nastane velik strošek, ki ne bi bil povrnjen oziroma upravičen. V tem primeru je nosilec stroška razvojni oddelek. Z rešitvijo problema bi naredili korak pred konkurenco. Trgu bi predstavili novost, ki je konkurenca še nima. S tem bi okrepili prepoznavnost podjetja. 4.2.3. PREDLOG IN IZBOR REŠITEV Po trgovski potrditvi zasnove atrape za novo prikolico je treba najti rešitev za odpiranje konkavnih vrat ter tapeciranje sedežnih in posteljnih sklopov. Predlog rešitev konkavnih vrat na visečih omarah:

prilagoditi konstrukcijo viseče omare konkavnim vratom odpiranje vrat z pohištvenimi odpirali (pohištvene škarje)

pohištveni tečaji, ki omogočajo odpiranje za več kot 90°. Pri konkavnih vratih je največji problem kot odpiranja oziroma zapiranja. Na trgu je velika izbira pohištvenih tečajev, ki imajo kot zapiranja 90° in kot odpiranja 90°. Da bi s temi tečaji dosegli zadostno odpiranje, bi morali prilagoditi konstrukcijo vrat, vendar bi s tem izgubili na videzu viseče omare, povečali bi težo in tudi ceno samih konkavnih vrat, zato je bil ta predlog zavrnjen.

CENA

13.000,00 €

8.900,00 €

9.950,00 €

11.437,00 €

995,60 €

44.282,60 €

tuš kad Alpina 406

SKUPAJ:

STROŠKI ORODJA ZA NOVO ALPINO 2016

ORODJA ZA IZDELAVO

PVC profil R44

pokrovčki PVC profila

nova vrata visečih omar

PU loki karoserije



Na trgu je v zadnjem času trendovsko odpiranje vrat s pohištvenimi škarjami (izstavljivci). Ta možnost je primerna predvsem za kuhinjsko pohištvo, saj se vrata popolnoma odprejo in umaknejo uporabniku. Vendar ta možnost prinaša veliko težo in povečano ceno, saj bi za izdelavo povprečno velike prikolice Alpina potrebovali 10 kompletov škarij. Edina primerna možnost je odpiranje vrat s pohištvenimi tečaji z odpiranjem več kot 90°. Na trgu je zelo malo ponudnikov takšnih tečajev, zato smo imeli precej težav. Med obiskom največjega sejma prikolic in avtodomov za prosti čas v Düsseldorfu v začetku septembra smo v razstavnem prostoru dobaviteljev naleteli na dobavitelja DGN iz Italije, ki je imel tečaje z odpiralnim kotom 135° (slika 14). Po pogovoru z dobaviteljem smo naročili prve vzorce in jih že uporabili na maketi.

Sami tečaji so se izkazali kot primerni, edini problem je bila pritrdilna ploščica tečajev, ki ni omogočala naknadnega popravljanja razmikov med tečaji. Zaradi tega smo povabili predstavnike DGN v AM na ogled problematike in iskanje rešitve. Dobavitelj nam je obljubil pomoč in prilagoditev tečajev našim potrebam. Žal pa rešitev pogojuje povečanje letne količine tečajev. V prihodnji sezoni predvidevamo uporabo konkavnih vrat tudi na avtodomih in s tem povečanje letne količine, zato pričakujemo, da bo DGN popravil pritrdilne ploščice. Da smo zmanjšali problem razmika vrat za 3 mm, smo ga povečali na 4 mm. Dobavitelj nam je januarja na svojo pobudo predlagal spremembe tečaja. Rešitev je vsebovala dodatno kovinsko in PVC-ploščico, na kateri bi pritrdili tečaj (slika 15).

Slika 14: Pohištveni tečaj (Vir: katalog DGN)

Slika 15: Predlagana dobaviteljeva rešitev tečajev (Vir: lasten)



Te ploščice bi omogočile pritrjevanje tečaja na pohištvo in naknadno premikanje vrat desno ali levo. Ta rešitev bi terjala dodaten material in delo. Zavrnili smo jo, saj smo začasno zadovoljivo rešili problem s povečanjem razmikov med vrati. Tapeciranje smo reševali v sodelovanju z dobaviteljem Kaap iz Novega mesta. Predstavljenih je bilo več predlogov:

1. tapeciranje kot na programu Astella (sestavo in tapeciranje pohištvenih sklopov prevzame dobavitelj Kaap)

2. zaposliti v AM delavca, ki je ustrezno usposobljen za tapeciranje pohištva 3. izdelati blazine, ki bi dale vtis tapeciranja pohištva 4. vezano ploščo tapecirati in jo nato pritrditi na sedež oziroma posteljo.

Če bi izbrali prvi predlog, bi morali sestavne dele posteljnih in sedežnih garnitur dostavljati podjetju Kaap v Novo mesto. Kljub bližini AM bi bil problem logistike in stroškov prevelik za redno proizvodnjo cca. 20 prikolic na dan. Prav tako je drugi predlog stroškovno neustrezen. Delavec, ki bi na programu Alpine izdeloval tapeciranje, ne bi imel pravega dela na drugih programih.

Z izdelavo blazin, ki bi imele previs skozi leseni del pohištva, se pojavi problem pri nočnem položaju sedežev (slika 16). Take oblike niso primerne, ker mora sedežni sklop s sestavo mize omogočiti spalni položaj blazine. Preverili smo tudi stroškovno kalkulacijo, ki se je izkazala za negativno. Izbran je bil zadnji predlog, ki predvideva tapeciranje 5–7 mm debelih surovih vezanih plošč višine 250 mm. Prve vzorce takega načina tapeciranja smo uporabili za izdelavo makete, kjer se je izkazalo za dobro rešitev. Pri prvih vzorcih smo uporabili vezano ploščo, debelo 5 mm, ki je cenejša in lažja. Vendar se je pojavil problem pritrjevanja. Standardni vijaki, ki jih uporabljamo v AM, so dimenzij 3x20, 3x25 in 3x30 mm, zato se pri debelini vezane plošče 5 mm niso obnesli. Vijak 3x20 je premajhen, saj se tapecirana vezana plošča pritrjuje skozi steno sedeža oziroma postelje z debelino 12 mm. Poleg tega je treba upoštevati tudi tekstil na zadnji strani vezane plošče. Daljši vijaki so predolgi, na zunanji strani tapeciranja so se pojavile špice vijakov, ki so lahko nevarne, saj se lahko uporabnik poškoduje. Zato smo bili prisiljeni uvesti vezano ploščo, debelo 7 mm (slika 17).

Slika 16: Zavrnjeni 3. predlog tapeciranja (Vir: interni dokument Adrie Mobil)



Drugi problem je bil tapeciranje vogalov, ki so zaobljeni. Stranici, ki izhajata iz vogala, smo spojili s tršo lepenko, ki se lahko krivi (slika 18).

Ta možnost tapeciranja se je izkazala kot ustrezna. Zadovoljila je vsa pričakovanja: po ugodni ceni, všečnem videzu, nezapleteni montaži in lahkem servisiranju.

Vezana plošča 7 mm

Pena 2x10 mm

Tekstil

Lepenka

Slika 17: Sestava tapeciranja (Vir: lasten)

Slika 18: Rešitev tapeciranja vogala (Vir: lasten)



5. IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA NULTO SERIJO

5.1. KONSTRUKCIJSKO/TEHNOLOŠKA DOKUMENTACIJA 5.1.1. TEORETIČNE PODLAGE Nulta serija je manjše število načelno enakih izdelkov (največ 5), izdelanih na podlagi dokumentacije za nulto serijo v okviru istega delovnega naloga. Namen je preverjanje konstrukcijsko/tehnoloških rešitev v pogojih redne proizvodnje ter zadnji preizkus uvajanja novih izdelkov pred serijsko – redno proizvodnjo (AM, OP Razvoj sezonskega proizvoda, 2003, str. 4). Kot navajata Meglič in Jeraj (2000, str. 18), so zahteve za tehnično dokumentacijo:

Izdelana mora biti tako, da se lahko prodaja kot samostojen izdelek.

Omogočiti mora modularno izdelavo izdelka in s tem poljubno sestavljanje objektov iz sestavov višje stopnje, izdelanih doma, ter tipiziranje kupljenih delov.

Upoštevati mora zahteve sodobne tehnike obdelave (ročno, računalniško, mikrofilmsko, ...) arhiviranje in procesiranje (sortiranje, klasificiranje, sestavljanje, …).

Omogočiti mora varovanje industrijske lastnine. Omogočiti mora hitro spreminjanje tehnične dokumentacije.

Primarni tehnični dokumentaciji za razvoj sta konstrukcijski načrti – risbe in materialna kosovnica. Kot navajata Meglič in Jeraj (2000, str. 21), poznamo več vrst risb:

delavniška risba za posamične sestavne dele (slika 19) delavniška risba za sestavljene dele, ki jih ni moč več razstaviti

sestavne risbe za sestave (sliki 20 in 21) sestavne risbe za sestave, ki jih prodajamo. Te ne potrebujejo kosovnic. sestavne risbe naprav ali objektov. Te prikazujejo razmestitev sestavov v

naprave ali objekte. To so glavne dispozicijske risbe. (Priloga: risba sestave prikolice Alpina 406)

Delavniške risbe za posamične sestavne dele in sestavne risbe za sestave so podlaga za izdelavo kosovnice. Kot navajata Meglič in Jeraj (2000, str. 39), je kosovnica seznam vseh elementov nekega sestava, v katerem so v obliki seznama navedeni vsi identifikacijski in kvantitativni podatki prikazane sestavne zveze. Iz definicije kosovnice sledi tudi njena neposredna vsebina:

identifikacija nadrejenega pojma sestava identifikacija podrejenih elementov – sestavi ali sestavni deli



številčenje pozicije – potrebujemo za vzdrževanje osnovnega reda v kosovnici. Prav je, da se najprej pojavljajo večji podsestavi in potem manjši, nato sestavni deli.

klasificiranje pozicij: tam, kjer so razhajanja med konstrukcijsko dokumentacijo in delavniškimi potrebami, je možno s klasifikacijo za delavnice izpisovati parcialno sortiranje pozicijske skupine.

kvantitativni podatki – podajamo jih v obliki treh pojmov: enota mere, količina in normativno število.

Vrste kosovnic:

Funkcionalna kosovnica je vhodni dokument, ki ga izdela konstruktor za računalniško obdelavo oz. vnos podatkov.

Modularna ali enostopenjska kosovnica je izdelana za vsak sestav posebej. Strukturna kosovnica prikazuje strukturo celovitega izdelka ali sestava z

vsemi podatki. Namenjena je načrtovanju montaže, za katalog rezervnih delov, za temelj pri konstruiranju itn.

Količinska kosovnica vsebuje količine posamičnih elementov (surovin, materialov, sestavnih delov, sestavov) za celoten izdelek. Namenjena je za lansiranje, terminiranje in naročanje.

Zbirna kosovnica združuje količine enakih elementov (surovin, materialov, sestavnih delov, sestavov) iz kosovnic za več izdelkov v nekem obdobju. Uporabna je za naročanje in lansiranje proizvodnje v tem obdobju.

Kot je navedeno v (Meglič, Jeraj 2000, str. 39), moramo razlikovati med razvojno in tehnološko kosovnico. Kosovnico na podlagi svojih zamisli sestavlja konstruktor oziroma razvijalec. Ta razvije sestavne dele in jih sestavi v strukturne zveze. Zanj je navadno pomembna funkcionalnost celotnega sestava, ker ve, da ga bo glede na njegovo funkcijo lahko vnovič uporabil pri različnih drugih izdelkih. Take kosovnice imenujemo tudi konstrukcijske ali razvojne. Pri montaži končnih izdelkov pa potrebujemo kosovnico zaradi povsem drugačnih razlogov. Za človeka v delavnici je pomemben vrstni red sestavljanja. Vedno zahteva kosovnico v taki obliki, kot izdelek dejansko nastaja, to je tehnološka kosovnica. To torej ločimo po stopnjah vgrajevanja, po dispozicijskih stopnjah in po proizvodnih stopnjah.

5.1.2. PRIMARNA TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA ALPINO Konstrukcijsko/tehnološko dokumentacijo za nulto serijo izdelajo delavci Razvojnega sektorja na podlagi opisa sezone 2016. Opravijo se morebitni popravki orodij za osvojene in potrjene nove dele in sklope. Tehnična dokumentacija opredeljuje vse informacije o izdelku in vsebuje načrte, različice kosovnice, podlage tehnoloških postopkov, operacijske liste in tabele. Po obliki ločimo risano in pisano dokumentacijo.



Po decembrski trgovski konferenci, na kateri trgovci potrdijo maketo, je treba po terminskem načrtu urediti, pripraviti tehnično dokumentacijo za nulto serijo. Na podlagi zapisov, pripomb in predlogov, ki so nastali ob izdelavi makete ter poznejšem tehničnem in tržnem pregledu, odgovorni delavci RS opravijo morebitne popravke dokumentacije in tehnoloških postopkov ter dokumentacijo uveljavijo za proizvajanje nultih serij. S tem dobi konstrukcijsko-tehnološka dokumentacija status uveljavljane dokumentacije. KONSTRUKCIJSKI NAČRTI Načrte izdela konstruktor z uporabo ustreznega programa na centralnem računalniku. V glavo načrta se vpišejo priimek in ime konstruktorja, ki je izrisal načrt, datum izrisa, merilo načrta, naziv narisanega dela ali sklopa, kataloška številka risbe ter osnovni material za izdelavo. Načrti se uveljavijo prek računalniškega programa in s tem dobijo delovni status za uporabo v proizvodnji in naročanje materiala. Izdelani morajo biti vsi načrti, risbe za izdelavo prikolice. Delavniška risba (slika 19) posameznih sestavnih delov je potrebna za naročanje in nadzorovanje proizvodnega procesa. Sestavne risbe za sestave (sliki 20 in 21) potrebuje proizvodnja za izdelavo sklopov, kot tudi sestavne risbe objekta oziroma celotne prikolice (priloga: risba sestave prikolice Alpina 406) za vgrajevanje polizdelkov v prikolico. Načrti so na vpogled in v uporabo vsem sektorjem v AM: Razvojnemu sektorju, Obratni tehnologiji, Nabavnemu sektorju, Sektorju trženja, Sektorju kontrole kakovosti in Proizvodnji. Načrti morajo biti popolnoma izdelani že za prototip. Po izdelanem prototipu se opravi tehnična validacija izdelka, po kateri se zapišeta zapisnik s potrebnimi spremembami (priloga: Zapisnik validacije Alpina 406) in zapisnik z opisi neskladja (priloga: Zapisnik opisa neskladja Alpine 406).

Slika 19: Risba vrat visečih omar (Vir: interni dokument Adrie Mobil)



Po potrditvi prototipa je bilo treba spremeniti načrte za viseče omarice in tapecirane sedeže. Na visečih omaricah je bilo treba na vratih prilagoditi pritrjevanje pohištvenega tečaja in zapirala (slika 19). Na risbi sestave viseče omare (slika 20) smo dodali dimenzije pritrjevanja vrat in pleksistekla ter na sestave tapeciranih sedežev (slika 21) in postelj dodali kotiranje tapeciranja.

Slika 20: Risba sestave viseče omare (Vir: interni dokument Adrie Mobil)

Slika 21: Risba sestave sedeža (Vir: interni dokument Adrie Mobil)



Načrte spreminja konstruktor prek »Zahteve za tehnično spremembo«, ki jo lahko izdajo vse organizacijske enote v podjetju. Opravljena sprememba je vpisana v glavo načrta z navedbo datuma in številke spremembe ter podpisom osebe, ki jo je opravila. Zaporedna številka spremembe mora biti vrisana tudi na načrtu. Evidenco sprememb računalniško vodi Služba dokumentacije. Spremenjeni načrti se dostavljajo prejemnikom z Obvestilom o spremembi, na katerem morajo biti navedeni podatki o številki spremembe, nazivu spremembe, predlagatelju spremembe, datumu opravljene spremembe in delovnem nalogu, s katerim sprememba začne veljati. KOSOVNICA Tako kot načrte tudi kosovnice izdela konstruktor z uporabo programa na centralnem računalniku. Vsak konstruktor, zadolžen za določeno področje, ima unikatno geslo za dostop do programa, zato razen njih ne more nihče spreminjati vnesenih podatkov. Kosovnica se uveljavi prek računalniškega programa. Ko je uveljavljena, se lahko začne uporabljati za naročanje, kalkulacije in pripravo proizvodnje. Kosovnica za prvo nulto serijo prikolice Alpina 406 vsebuje vse sestavne dele (slika 22). Kosovnica se sestavi po vrsti izdelave izdelka. Na začetku so sestavni deli podvozja, dna ter stene in strop prikolice. Nato pridejo na vrsto pohištveni elementi, vsi razvodi (ogrevalni, plinski, vodovodni in električni), okna, vhodna vrata, tekstilni deli in nazadnje zunanje nalepke. Kosovnica je izdelana računalniško in omogoča pogled v podsestave.

Slika 22: Kosovnica pohištvenih sklopov za Alpino 406 (Vir: interni program Adrie Mobil)



V prvi koloni je številka pozicije v kosovnici, ki je potrebna za naknadno dopolnjevanje. V drugi koloni je tehnični ident, ki nam pove vrsto materiala. Tretja kolona vsebuje šifro sklopa, ki nam pove, za kakšen sklop gre. Nato sledi naziv sklopa, materiala in nato normativ sklopa. V šesti koloni so enote materiala, ali gre za kos, metražo ali težo. Preostale kolone, ki sledijo, povejo različico izdelave prikolice (slika 23). Trgu ponudimo več različic posamične prikolice, po navadi vsaj dve. Ena predvideva zračno ogrevanje prostora, druga vodno.

Slika 23: Kosovnica, detajl (Vir: interni program Adrie Mobil)

5.2. IZDELAVA PREDKALKULACIJ

5.2.1. TEORETIČNE PODLAGE

Kot navajata Vršec in Dolgan (1980, str. 399), je cilj sistema predkalkulacije čim bolj natančno napovedati stroške izdelave oziroma proizvodnje novega izdelka. Namenjen je odločitvi v času, ko še ni redne proizvodnje, ko torej še ne moremo zanesljivo opredeliti nastajajočih stroškov. Namen predkalkulacij je temelj za odločanje (Meglič in Jeraj, 2000, str. 49):

o prevzemu dela – je podlaga za določitev prodajne cene o dosežkih razvoja in oblikovanja izdelka:

- ustreznost - eno od poglavitnih meril za presojo uspešnosti dosežene ravni stroškov proizvodnje izdelka - različice – merilo za odločanje o ustreznosti izdelka, storitve, tehnološkega procesa tako pri oblikovanju kot pozneje pri predlogih inovacij

o prodajni ceni o ustreznosti tehnološkega sistema.

Podlage za izdelavo predkalkulacij (Meglič, Jeraj, 2000, str. 50):

risbe kosovnice proizvodni postopki normativi: gradivo in čas predvidena celotna količina



velikost naročila/serije zahteve glede kakovosti.

Kot navajata Meglič in Jeraj (2000, str. 50), po pristopu ločimo tri vrste predkalkulacij, od katerih se vsaka uporablja v določenih primerih oziroma okoliščinah. Vrste predkalkulacij:

Predkalkulacija na podlagi cene – oceniti skušamo pričakovane stroške brez natančne predstave o izdelku. V tem primeru je lahko podlaga skica, slika ali pa le osnovni parameter nekega izdelka, npr. teža.

Predkalkulacija na podlagi primerjave – pride v poštev, če jo moramo narediti za sestavne dele izdelka ali pa kar za celoten izdelek, ki se le v določenih zahtevah loči od drugih, katerih proizvodni stroški so nam že znani. Pogosto jo uporabimo pri izboljšavah, spremembah. Vedno pa izhajamo iz: - obstoječe predkalkulacije - ugotovitev o razlikah med novim izdelkom in osnovnim - ob ugotovljenih razlikah bodisi v delu ali gradivu prištejemo oziroma odštejemo ustrezne vrednosti.

Podrobna predkalkulacija – kadar je zahtevana večja natančnost. V tem primeru je treba podrobno razčleniti tako gradivo kot delo. Še posebej podrobno moramo razčleniti tehnološki proces, ker le tako lahko ocenimo potrebna vlaganja v proizvodna sredstva in pripomočke za delo.

Lahko bi rekli, da je predkalkulacija za novo Alpino narejena na podlagi podrobne in primerjalne predkalkulacije. 5.2.2. PREDKALKULACIJE ZA ALPINO

V projektni skupini nove Alpine smo na prvih sestankih določili, da se lahko cena izdelave ene prikolice v primerjavi s staro Alpino poveča za 5 do 10 %. Podražitev je posledica večjih materialnih stroškov in tudi želje po pozicioniranju Alpine v prestižnejši razred prikolic. To je zelo majhno povečanje glede na oblikovne in materialne spremembe v novi Alpini, zato smo spremljali predkalkulacije od začetka razvoja na sestankih projektne skupine, ki so bili dvakrat na teden. Če bi zaznali občutno odstopanje od zastavljenih ciljev, bi spremenili razvoj oziroma poskušali najti rešitev. Zato je pomembno, da poskušamo že od izdelave atrape in makete imeti čim popolnejšo dokumentacijo, ki je temelj za izdelavo predkalkulacij. Za izdelavo makete imamo že izdelane risbe pohištvenih sklopov in kosovnico, saj so to podlage za naročanje materiala pri zunanjih dobaviteljih. Razvodni material (električni, plinski, vodovodni in ogrevalni) je standardni, saj se uporablja isti na vseh izdelkih, tako da so cene že znane in natančne. Dobavitelji nam morajo pred naročilom materiala poslati cene, ki so že usklajene z našim nabavnim sektorjem. Med izdelavo makete se lahko pojavijo popravki, spremembe risb in kosovnic, vendar nabava spremlja spremembe cen in vpliva na predkalkulacijo.



Druge podatke lahko dobimo s primerjavo s prejšnjo Alpino. Proizvodnji postopki, normativi gradiva in časa ter zahteve glede kakovosti na novi Alpini ne odstopajo veliko od stare. Tukaj pridejo prav izkušnje z izdelavo prikolic, saj lahko zelo natančno predvidimo potrebne spremembe. Tudi predvidene celoletne količine in velikosti naročil serij predvidimo izkustveno in po predvidevanjih trgovcev oziroma z analizo trga. Za natančnejšo predkalkulacijo smo vodili primerjalno analizo materiala na stari Alpini in novi. To nam je pomagalo pri iskanju večjih odstopanj cen. Primerjali smo novo Alpino 406 sezone 2016 s staro Alpino 496 sezone 2015. Obe sta enako dolgi in imata enak razpored pohištva. Razlikujeta se samo v novem dizajnu pohištva in izboljšani konstrukciji karoserije.

PRIMERJAVA ALPINA 496 sezona 2015 in ALPINA 406 sezona 2016

496 406

NIVO 1 NIVO 2 CENE CENE

Podvozje 1.127,65 € 1.127,65 €

Karoserija 1.968,35 € 2.227,57 €

Notranja oprema kuhinja 1.442,83 € 1.553,47 €

toaletni prostor 793,63 € 877,51 €

spalnica 482,22 € 663,34 €

dnevni prostor 1.852,78 € 1.978,41 €

pohištvo-ostalo 651,47 € 685,47 €

tekstil 718,02 € 966,51 €

Zunanja oprema 2.954,59 € 3.019,99 €

Napeljave 2.296,32 € 2.407,96 €

VSOTA: 14.287,86 € 15.507,88 €

RAZLIKA: 1.220,02 €

Tabela 5: Primerjava kalkulacij Alpina 496 in Alpina 406

Iz tabele 4 je razvidno, da smo uspeli obdržati podražitev znotraj okvira 10 % v primerjavi s staro Alpino. Vidimo, da so glavne podražitve nastale na karoseriji, notranji opremi in tekstilu. Na karoseriji se je cena povečala zaradi izboljšane konstrukcije in spremenjenega materiala. V sezoni 2010 na Alpinah še nismo imeli tapeciranega pohištva, zato je bilo povečanje cene na tekstilu pričakovano. Največje povečanje cene je na notranji opremi, ki obsega vse pohištvo in opremo (hladilnik, kuhalnik, WC, …). Povečanje je bilo pričakovano, presenetila pa nas je njegova višina. Zato smo še bolj podrobno spremljali kalkulacije na pohištvu. Spodaj je primer primerjave pohištvenih tečajev in vrat viseče omare Alpine 496 in 406.



Tabela 6: Razlika cen pohištvenih tečajev in vrat Alpina 2016 in 2010

Iz tabele 6 je razvidno, da se je zaradi uvedbe konkavnih vrat povečala cena vrat in pohištvenih tečajev. Zaradi občutno povečane cene smo se dogovorili za sestanek z dobavitelji, na katerem smo poskušali pridobiti ugodnejše cene.

5.3. TESTIRANJE PROTOTIPOV Kot navaja Milfelner (1991, str. 83), poznamo tehnološko in tržno testiranje izdelka. V diplomski nalogi smo razdelali tehnološko testiranje prototipov. V AM ne opravljamo pravega tržnega testiranja. Lahko bi rekli, da tržno testiranje opravimo marca, ko gostimo trgovsko konferenco. Na njej je predstavljen prototip nove Alpine, ki ga ocenijo trgovci iz vse Evrope. Oni s poznavanjem svojega trga in pričakovanj kupcev izpolnijo anketne vprašalnike, v katerih ocenijo prototip. Če ocenijo, da ga je treba spremeniti, se opravijo spremembe do nulte serije prikolic. Tehnološko testiranje izdelka (Mifelner, 1991, str. 83):

Testiranje prototipa novega izdelka, ki je prva izvedba novega izdelka, ter preizkušanje glede konstrukcijskih in tehnoloških značilnosti, da spoznamo možne pomanjkljivosti in jih omilimo ali povsem odpravimo.

Testiranje prototipa v določeni »zaupni« skupini uporabnikov, da ocenimo tržne značilnosti prototipa in ugotovimo, ali novi izdelek ustreza predstavi uporabnikov.

Preizkušanje nulte serije, kjer presodijo predvsem procesno-tehnološko-proizvodne probleme prvega izdelka. Ugotoviti je treba predhodno vse proizvodne postopke, organiziranost dela in nadzore, da se doseže vse optimalne pogoje proizvodnje.

V razvijanju nove prikolice se izvajajo testiranja novih materialov (nova vezana plošča, nove tesnilne mase, linolej tal, idr.), vzorci novih izdelkov zunanjih

3060 66002 36G

Šifra Naziv Količina EM cena x količina

3050 77150 00 TEČAJ POH.VZMETNI -DGN (2852) 6 KOS 9,01 €

3060 66117 36G VRATA VIS.OMARE L=671 (GROOVE) 2 KOS 32,36 €

3060 66161 36G BLENDA VIS.OMARICE L=60MM (GROOVE) 1 KOS 7,53 €

3060 66163 36G VRATA VIS.OMARE L=612 (GROOVE) 1 KOS 16,18 €

65,08 €

6008 67030 79

Šifra Naziv Količina EM cena x količina

6000 77004 02 TEČAJ POH.VZMETNI -HAEFELE (MOC.) 8 KOS 5,32 €

6008 67316 79 VRATA VIS.OMARICE L=517 4 KOS 48,68 €

54,00 €

11,08 €

OMARICA VISEČA STRANSKA L=2030 SEZONA 2016

Vsota cene pohištvenih tečajev in vrat:

VIS. OMARICA STRANSKA L=2170,ZVO. SEZONA 2010

Vsota cene pohištvenih tečajev in vrat:

Razlika cene ALPINE 2010-2016:



dobaviteljev (TV-nosilci, kad za prhanje, luči, idr.). Ko podjetje pridobi novi vzorec, ga opremi s kataloško številko in po zahtevah konstruktorja ali razvojnega tehnologa opravi razvojno preizkušanje. Razvojno preizkušanje obsega preizkušanje tehničnih, konstrukcijskih in geometrijskih lastnosti v razvijanju novega izdelka in vsebuje:

preizkušanje prototipov (izdelki, ki niso serijsko izdelani, zaradi novih elementov ali materialov)

preizkušanje sklopov in delov obsega preizkušanje elementov, ki se vgrajujejo v izdelke kot samostojen segment ali kot sestavni element drugega sklopa

preizkušanje vzorcev novih dobaviteljev obsega preizkus delovanja, meritev parametrov ter primerjavo z obstoječimi.

Po pridobljenem naročilu in dostavljenih vzorcih opravimo preizkus, bodisi v matični tovarni bodisi se za ta namen povežemo z zunanjimi institucijami. Poznamo laboratorijsko in funkcijsko preizkušanje. Pri laboratorijskem merimo oziroma preverjamo mehanske, fizikalne in kemične lastnosti izdelkov. Preizkuse oziroma meritve izvajamo v okviru Adrie Mobil (meritve dimenzij, določanje mas vzorcev, odpornosti materialov na temperaturne spremembe in na kemične snovi, …) ali pa v zunanjih institucijah (meritev porušnih sil, časovna obstojnost materialov, …). Pri funkcijskem preizkušanju preverimo funkcionalne lastnosti izdelka (uporabnost izdelka ter trajnost in kakovost delovanja). Preizkusi se lahko izvajajo na izdelku kot celoti, na posamičnih sklopih oziroma elementih, in sicer na posebnih pripravah (preizkusi pohištvenih tečajev, pohištvenih škarij, …) ali pa na končnem izdelku. Funkcijski preizkusi se lahko izvajajo stacionarno (preizkusi delovanja ogrevanja v prikolicah) ali pa med vožnjo (meritev temperatur zavor, trajnostni testi, …). Novi materiali in sklopi, ki smo jih razvojno preizkušali za novo prikolica Alpina: Laboratorijsko preizkušanje:

papir vezane plošče – oprijemljivost lepil, odpornost na kemične snovi (čistila)

okrasne profile v kuhinjskem bloku – odpornost na temperaturo in kemične snovi

profile za razsvetljavo – odpornost na temperaturo konkavna vrata visečih omaric – odpornost na temperaturne razlike.

Funkcijsko preizkušanje:

kuhinjska napa – moč odsesavanja nosilci vzglavnikov sedežnih sklopov – moč, stabilnost pohištveni tečaji na visečih omarah – moč, stabilnost

novo tapeciranje – moč Preizkuševalec opravi preizkus v skladu z dogovorom oziroma tako, kot je predpisano z naročilom. Po opravljenem preizkusu poda poročilo o opravljenem



preizkusu z izpolnjenimi rubrikami obrazca Razvojno preizkušanje vzorcev novih proizvodov (Priloga: interni obrazec Adrie Mobil: Razvojno preizkušanje vzorcev novih proizvodov). Če preizkuse opravijo zunanje institucije, lahko podajo poročilo tudi v nestandardni obliki. TESTIRANJE POHIŠTVENIH TEČAJEV Pri pohištvenih tečajih smo testirali moč odpiranja in zapiranja ter stabilnost tečaja po večkratnem odpiranju. Pomembno je bilo, da so tečaji dovolj močni, da zadržijo vrata pri odpiranju nad glavo uporabnika in da niso premočni pri zapiranju (možnost poškodbe vrat). Tečaji so se izkazali kot dovolj močni. Večina pohištvenih tečajev pri večkratnem odpiranju oslabi, pojavlja se povešanje vrat. Predvsem je to opazno pri prikolicah, saj je med vožnjo navzoče močno tresenje. Za ta namen smo izdelali pnevmatsko napravo, s katero smo simulirali odpiranje in zapiranje vrat. Tečaji so po 500 ponovitev zdržali brez posledic. TESTIRANJE TAPECIRANJA Z novim tapeciranjem je problem isti kot s tečaji. Obstajala je bojazen, da bi med vožnjo zaradi tresenja tapeciranje odpadlo s postelje oziroma sedeža. Za ta namen smo izdelali tapeciranje iz 5 mm vezane plošče, velikosti 1000x250 mm in ga pritrdili na 12 mm vezano ploščo. Nato smo tapeciranje obremenili z 10 kg. Ker smo vijačili z vijaki 3x20 mm, se je tapeciranje v 5 minutah odtrgalo iz 12 mm vezane plošče. Ugotovili smo, da moramo upoštevati tudi zavihke tapeciranja na notranji strani. Težavo smo poskušali rešiti s 3x25 mm vijaki, ki pa so bili predolgi. Zato smo povečali debelino tapecirane vezane plošče na 7 mm. Pri tej debelini pa smo dobili zadovoljive rezultate. Vsa razvojna preizkušanja so bila pozitivna. Ves preizkušeni material smo vgradili v prototip in nulto serijo. Po izdelavi prototipa Alpine 406 se izvede testiranje na podlagi Naloga za razvojno testiranje izdelka kot celote (Priloga: interni obrazec Adrie Mobil: Razvojno preizkušanje prikolice). Konstruktorji skupaj z razvojnim tehnologom določijo, na kaj je treba biti dodatno pozoren in kako opraviti preizkus. Določena testiranja, kot so testiranje vodovodne, električne in plinske napeljave, test vodotesnosti in test zavor, opravimo sami v matični tovarni. TEST OGREVANJA Test ogrevanja je eden od pomembnejših. Prikolica Alpina je predvidena predvsem za skandinavske trge, za katere so značilni spreminjajoči se in zahtevni klimatski pogoji. Želje uporabnikov so hitro ogrevanje prostorov in čim manj oziroma nič hladnih območij. Test ogrevanja opravimo pri dobavitelju ogrevanja, to je Alde iz Nemčije. Podjetje Alde je izdelovalec in dobavitelj toplovodnih sistemov ogrevanja za avtodome in prikolice. Dobavitelj ima hladilno komoro, v kateri je prikolica izpostavljena velikim temperaturnim razlikam.



Test ogrevanja je bil opravljen po standardu DIN EN 1645/6-1. To je meritev, pri kateri se prikolica segreva z -15°C na 20°C. Norma, da se prikolica segreje na predpisano temperaturo, je 4 ure, Alpina je dosegla predpisano temperaturo 20°C v dobrih dveh urah. Tudi temperaturni razpored po prikolici je bil primerno enakomeren, tako da prikolica tudi v tem pogledu zadošča omenjenemu standardu DIN. Ta predpisuje, koliko lahko v vogalih prikolice temperatura največ odstopa od sredinske. Zaznati je bilo sicer več hladnejših območij, ki jih bo treba za večje udobje odpraviti. Pojavljajo se zaradi slabše konvekcije toplega zraka ob konvektorjih, tako zaradi njihove postavitve, blokad toplega zraka zaradi konfiguracije pohištva ali vpliva oken. Pri izdelavi nultih serij bomo poskusili hladna območja kar se da zmanjšati. TEST VOŽNJE IN OBSTOJNOSTI MATERIALOV Test vožnje in obstojnosti materialov med vožnjo se opravi na testni progi IVECO v Markbronnu v Nemčiji. Proga, ki se sicer uporablja za testiranje tovornjakov, je dolga 1 km in simulira 100 km na cestah. Proga je pravzaprav poligon, ki je sestavljen iz treh intervalov: kockasti interval, interval grbin in interval udarnih jam. S prikolico Alpina 406 smo opravili 200 krogov, kar je enako 20.000 km na cestah. Na vsakih 10 krogov smo ustavili in pregledali prikolico. Sprotna opažanja smo zapisovali. Pri tem testu se preverja konstrukcijska obstojnost materialov, sklopov. Veliko poudarka smo namenili kakovosti vrat visečih omar in tapeciranju. Vrata se po končanem testu niso povesila in tapeciranje ni odstopilo s sedežev in postelj. Prikolica je prestala test zelo dobro. Za vsa testiranja se pripravijo poročila, ki jih predstavljamo na sestanku projektne skupine. Če so potrebne spremembe, jih opravimo do nulte serije.

5.4. PREGLED IN VALIDACIJA

Prvi pregled nove Alpine opravijo na super kontroli. Tam strokovnjaki pregledajo celotno prikolico, največji poudarek je na kakovosti izdelave. Preverijo še kakovost vgrajenih materialov, zunanjost, podvozje, skladnost z opisom sezone in opravijo funkcijske preizkuse. Super kontrolor po pregledu izdelka obvesti vodjo kakovosti, ki se dogovori za termin validacije. Vse ugotovljene napake se vnesejo v validacijski zapisnik, ki se posreduje validacijski komisiji. Končni pregled in validacijo opravijo delavci Razvojnega sektorja, Sektorja trženja, Sektorja obratne tehnologije, Proizvodnega sektorja, Sektorja kakovosti in po potrebi Nabavnega sektorja. Nabavni sektor sodeluje, če ima novi izdelek vgrajene nove materiale, sklope. V primeru nove prikolice Alpina so pri validaciji sodelovali vsi sektorji. Z validacijo zagotovimo, da izdelek izpolnjuje zahteve in potrebe odjemalca ter sledi uspešno končanim overjanjem razvoja. Validacija je pregled oziroma potrditev tehničnih in komercialnih zahtev. Poznamo tehnično in komercialno validacijo. Za izvedbo tehnične je odgovoren sektor Razvoja, za komercialno pa sektor Trženja.



Pri tehnični validaciji predstavniki sektorjev pregledajo skladnost izdelka s potrjeno sezonsko definicijo, poročilom o pregledu napeljav ter drugo tehnično, tehnološko in kontrolno dokumentacijo s poudarkom na obvladovanju novosti prototipa. Ob morebitni tehnični neustreznosti sodelujoči pri validaciji določijo, kaj in kako je treba dodelati ali spremeniti. Vodja projekta iz Razvoja je zadolžen za izdelavo zapisnika z vsemi ugotovitvami tehnične validacije (Priloga: Zapisnik validacije Alpina 406). Po popravkih, opredeljenih na tehnični validaciji, produktni vodja iz sektorja Trženja skliče komercialno validacijo. Predstavniki sektorjev in oblikovalec pregledajo izdelek s komercialnega vidika (zorni kot kupca). Ob morebitni komercialni neustreznosti udeleženci validacije določijo, kaj ni ustrezno, in predlagajo spremembe. Določijo tudi, ali in kako je možna dodelava prototipa. Če ni možna, se naroči nov prototip. Želene spremembe pa se vnese v zapisnik komercialne validacije (Priloga: Zapisnik validacije Alpina 406). Pregled nove Alpine na super kontroli je bil pozitiven in je potrdil dobro izvedbo vseh vgrajenih materialov. Prav tako je bila uspešna tehnična in komercialna validacija. To pomeni, da se lahko razvoj in izdelava nadaljnjih serij nove Alpine nadaljujeta brez večjih popravkov.



6. SKLEP V podjetju Adria Mobil d.o.o. smo ob sodelovanju in pomoči sodelavcev razvijali

prikolico Alpina. Ob tesnem sodelovanju s tehnologi in delavci prototipne delavnice

Adrie Mobil smo v prvi fazi naredili maketo, t. i. atrapo, na kateri smo predstavili

smernice pohištva, materialov, tehnologije. Na maketi so se že pojavile težave, ki so

se na nadaljnjih prototipnih modelih le še potrdile. Iskali smo predvsem alternative

za izboljšanje žgočega problema montaže in vgradnje vrat visečih omaric iz nove

generacije sprednjega dela, vrat konkavne oblike. Cilj je bil pri dobaviteljih okovja

pridobiti tečaje, ki bi zahtevali sprejemljiv oz. najmanjši možen čas za montažo. Po

nekaj poskusih pridobitve ustreznih tečajev in izdelanih številnih šablonah smo

uspeli pridobiti ustrezno okovje.

Zaradi povsem novega dizajna notranjosti je bilo treba reševati težave na vseh

področjih izdelave načrtov pohištva in tudi montaže. Po izdelani maketi smo

odpravili vidne napake in načrte prilagodili izdelavi prototipov. Izdelanih je bilo 9

prototipov glede na tloris pohištva.

Na podlagi makete, opaženih težav in podanih rešitev je bilo treba izdelati natančne

načrte za prototip, ki je kar se da enakovreden modelom redne serije. Pohištvene

elemente je bilo treba uskladiti z razvodom električne, vodovodne in grelne

napeljave ter z drugimi dodatki. Delo je zahtevalo dobro sodelovanje in usklajevanje

s preostalo razvojno ekipo in tudi z dobavitelji materiala, kajti na voljo je bilo malo

časa med maketo in prvim prototipom, le 30 do 40 dni. Poleg priprave

dokumentacije je bilo treba v tem času preizkusiti tudi nekatere druge materiale in

njihovo odzivanje pri vgrajevanju. Preizkušali smo montažo oblazinjenih delov

sedalnih in posteljnih oblazinjenj, odzive obdelave notranjih oblog karoserije iz blaga

t. i. suk plošč, delovanje enote bluetooth za predvajanje glasbe, ipd.

Po posvetovanjih s sodelavci in pregledu rezultata skupnih idej smo izdelali prvi

prototip modela Alpine 406. Alpino smo premierno predstavili ob 50-letnici

proizvodnje prikolic v podjetju.

V tem času se je v proizvodnem ciklu spremenilo veliko tehnoloških postopkov,

materialov in delovnih operacij. Prav tako je napredovala tehnologija, čemur je bilo

treba prilagoditi celotno proizvodnjo in izdelavo. To je zahtevalo nove ideje, nove

rešitve, pristope in ne nazadnje so se zmanjševali stroški izdelave, ki so danes

ključni za preživetje in obstoj izdelka na trgu.

Kljub zahtevni in neizprosni konkurenci se v podjetju Adria Mobil d.o.o. prilagajamo

zahtevnemu in vse večjemu tržišču. S svojo inovativnostjo, prožnostjo in znanjem

konkuriramo drugim proizvajalcem programa karavaninga. Pokrivamo vse cenovne

razrede izdelkov od preprostih do najbolj zahtevnih in izpopolnjenih. Ob vsem delu

se v podjetju ni nikoli pozabilo na varovanje okolja in kakovost delovnih pogojev,

niti v obdobju svetovne recesije, ko so podjetja varčevala na vseh mogočih

področjih. Vodstvu, razvojnim inženirjem, prodajnikom in preostalim delavcem ni

nikoli zmanjkalo posluha za ožje in širše okolje, v katerem deluje podjetje. Vse to



potrjujejo certifikati, kot so certifikat dobre prakse, certifikat »družini prijazno

podjetje« in certifikat o varovanju okolja. Ne nazadnje je to razvidno iz okoljsko

neškodljivih sestavin, ki jih vgrajujemo v svoje izdelke.



LITERATURA

Deželak, B., Devetak, G. in Milfelner, R. (1991). Politika in razvoj izdelkov (storitev), Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Maribor

Dolgan, Danilo in Vršec, Ernest (1980). Oblikovanje proizvodov in tehnoloških sistemov, Moderna organizacija v sestavi VŠOD Kranj, Kranj

Gruenwald, George (1992). New product development, Lincolnwood, NTC Business Books

Kaltnekar, Zdravko (1996). Organizacija delovnih procesov, Moderna organizacija v sestavi VŠOD Kranj, Kranj

Završnik, Bruno (1990). Življenjski cikel izdelka, Tangram, Ljubljana

Kotler, Philip (2003). Management trženja, GV Založba d.o.o., Ljubljana

Prebil, Ivan (1995). Tehnična dokumentacija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana

Potočnik, Vekoslav (1998). Komercialno poslovanje z osnovami trženja 2, Univerza v Ljubljani – Ekonomska fakulteta, Ljubljana

Bolta, Žiga (2006). Načrtno do cilja: priročnik za razvoj novih izdelkov, Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana

Thomas, R.J. (1993). New product development: managing and forecasting for strategic success, Wiley, New York

VIRI

Interni predpisi in pravilniki podjetja Adria Mobil (2015)

Produktni elaborat Alpina 2016 (2015)

Projektni elaborat Alpina 2016 (2015)

Meglič, J., Jeraj, M., (2000). Gradivo za vaje: Razvoj in oblikovanje proizvodov in proizvodnih procesov, Kranj

Hrovatin J. (1999). Vloga oblikovanja pri razvoju uspešnih izdelkov, priloga revije Les, str. 11 in 12



Spletne strani:

Spletna stran Adria Mobil d.o.o. (2016), Pridobljeno 20.2.2016 na http://si.adria-mobil.com/info/o-nas/

PRILOGE Priloga 1 – interni dokument Adrie Mobil: Zapisnik validacije prototipa 406 Alpina 663 UK Priloga 2 – interni obrazec Adrie Mobil: Razvojno preizkušanje vzorcev novih proizvodov Priloga 3 – interni obrazec Adrie Mobil: Razvojno preizkušanje prikolice Priloga 4 – interni dokument Adrie Mobil: Zapisnik neskladja prototipa Alpina 406

KAZALO SLIK

Slika 1: Problem odpiranja konkavnih vrat (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ......... 1 Slika 2: Tapecirana postelja prikolice Astella (Vir: lasten) ......................................... 2 Slika 3: Skupina Adria Mobil (Vir: interni dokument Adrie Mobil) .............................. 4 Slika 4: Postopek trženjske raziskave (Vir: Kotler, 2003, str. 129) ............................ 6 Slika 5: Življenjski cikel dobička in prodaje (Vir: Kotler, 2003, str. 328) .................... 8 Slika 6: Življenjski cikel produktne skupina Alpina (Vir: projektni elaborat Adrie Mobil, 2015, str. 2) ................................................................................................... 8 Slika 7: Terminski načrt razvoja prikolice Alpina (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ............................................................................................................................... 15 Slika 8: Skica predlogov notranje opreme nove prikolice Alpina (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ........................................................................................... 16 Slika 9: Izbrana idejna vizualizacija notranjosti prikolice (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ..................................................................................................................... 17 Slika 10: Izbrani tloris makete (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ......................... 17 Slika 11: Primer električnih, plinskih in ogrevalnih razvodov (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ............................................................................................................ 19 Slika 12: Končna notranjost prototipa (Vir: interni dokument Adrie Mobil) .............. 19 Slika 13: Primerjava viseče omare stare in nove Alpine (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ..................................................................................................................... 20 Slika 14: Pohištveni tečaj (Vir: katalog DGN) .......................................................... 23 Slika 15: Predlagana dobaviteljeva rešitev tečajev (Vir: lasten) .............................. 23 Slika 16: Zavrnjeni 3. predlog tapeciranja (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ....... 24 Slika 17: Sestava tapeciranja (Vir: lasten) .............................................................. 25 Slika 18: Rešitev tapeciranja vogala (Vir: lasten) .................................................... 25 Slika 19: Risba vrat visečih omar (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ..................... 28 Slika 20: Risba sestave viseče omare (Vir: interni dokument Adrie Mobil) .............. 29 Slika 21: Risba sestave sedeža (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ........................ 29 Slika 22: Kosovnica pohištvenih sklopov za Alpino 406 (Vir: interni program Adrie Mobil) ..................................................................................................................... 30 Slika 23: Kosovnica, detajl (Vir: interni program Adrie Mobil) ................................. 31

KAZALO TABEL

Tabela 1: Ocena stroškov razvoja (Vir: interni dokument Adrie Mobil) .................... 10



Tabela 2: Predvidena prodajne količine (Vir: interni dokument Adrie Mobil) ........... 10 Tabela 3: Podskupine virov idej (Vir: Milfelner, 1991, str. 52) ................................ 12 Tabela 4: Stroški orodja za izdelavo sestavnih delov za novo Alpino 2016 .............. 22 Tabela 5: Primerjava kalkulacij Alpina 496 in Alpina 406 ........................................ 33 Tabela 6: Razlika cen pohištvenih tečajev in vrat Alpina 2016 in 2010 ................... 34



PRILOGA 1 – Interni dokument Adrie Mobil: Zapisnik validacije prototipa 406 Alpina 663 UK





PRILOGA 2 – Interni obrazec Adrie Mobil: Razvojno preizkušanje vzorcev novih proizvodov



PRILOGA 3 – Interni obrazec Adrie Mobil: Razvojno preizkušanje prikolice



PRILOGA 4 – Interni dokument Adrie Mobil: Zapisnik neskladja prototipa Alpina 406

Documents

RAZVOJ NOVE POČITNIŠKE PRIKOLICE ALPINA · logistike, slabe cenovne kalkulacije in neustreznosti za redno proizvodnjo smo morali najti novi način tapeciranja. Slika 2: Tapecirana