PRIMER SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE HIŠE NA OKROGLICAHVlažnost zraka v prostoru je v največji meri odvisna od temperature, pomemben vpliv imajo tudi predmeti v prostoru, ki vlago

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Denis Zore

PRIMER SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE

HIŠE NA OKROGLICAH

Diplomsko delo

Trbovlje, november 2008

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

PRIMER SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE HIŠE NA OKROGLICAH

Študent: Denis Zore

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: Operativno-konstrukcijska

Mentor: Uroš Lobnik, univ. dipl. inž. arh.

Lektor: mag. Polona Deželak, prof.

Trbovlje, november 2008

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, univ. dipl. inž.

arh. Urošu Lobniku, za pomoč in vodenje

pri opravljanju diplomskega dela.

Hvala staršem, ki so mi omogočili študij.

IV

PRIMER SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE HIŠE NA OKROGLICAH

Ključne besede: vlaga, plesen, toplotni most

UDK: 697.93(043.2)

Povzetek

V diplomski nalogi sem opisal problem prevelike vlage in pojav plesni v stavbah. Poiskal

sem mesta, kjer se vlaga in plesen najraje nabirata. Predstavil sem detajle pravilne in

nepravilne izvedbe toplotnih mostov.

Za aplikativni primer sem si izbral sanacijo vlage počitniške hiše na okroglicah, pri kateri

je velik problem pojav vlage in plesni na konstrukciji.

Analiziral sem dele na stavbi, ki bi jih bilo potrebno sanirati. Nekaj poškodovanih delov

sem tudi fotografiral in na podlagi tega podal predlog za sanacijo objekta.

Predlagana sanacija vikenda se vrši po določenih postopkih, ki sem jih opisal v diplomski

nalogi.

V

EXAMPLE OF SANATION WITH MOISTURE PROBLEMS IN

HOLIDAY HOUSE AT OKROGLICE

Key words: moisture, mould, thermal bridges

UDK: 697.93(043.2)

Abstract

For my diploma task I described the general problem of humidity and mould in all type of

buildings. I found the locations where these problems are the most common. I presented

the details of correct and incorrect execution of thermal bridges.

For example I chose the sanation of a smaller family house which has a problem with

mould. Mould appears on the construction of a house.

I also analyzed the sections of the house that should be sanated. I took pictures of damaged

parts and based on those present options for sanation.

One of those options is now in procedure while the house is being repaired.

VI

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE ................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ............................................................. 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................................ 2

1.4 UPORABLJENE METODE DELA ........................................................................... 2

1.5 STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE ................................................................... 2

2 POJAV VLAGE IN PLESNI V STAVBAH .................................................................. 4

2.1 UVOD ......................................................................................................................... 4

2.2 VPLIV VLAŽNOSTI STAVBE NA LJUDI .............................................................. 4

2.3 VZROKI ZA PREKOMERNO VLAGO IN RAZVOJ PLESNI V STAVBI ............ 6

2.3.1 KAPILARNA, METEORNA IN KONDENZNA VLAGA ....................................... 8

2.4 PREZRAČEVANJE BIVALNIH PROSTOROV ....................................................... 9

2.4.1 NARAVNO PREZRAČEVANJE ............................................................................. 11

2.4.2 PRISILNO PREZRAČEVANJE ............................................................................... 14

2.5 NASTANEK PLESNI ............................................................................................... 15

2.6 VLOGA, POMEN KAKOVOSTI ZRAKA V PROSTORU .................................... 15

3 IZHODIŠČA ZA SANACIJO VLAGE V STAVBAH ................................................ 17

3.1 UVOD ....................................................................................................................... 17

3.2 SANACIJA S KAPILARNO VLAGO POŠKODOVANIH GRADIV V

SESTAVI STAVBNEGA OVOJA ........................................................................... 17

3.2.1 ODSTRANITEV VIRA VLAGE .............................................................................. 18

3.2.2 OSUŠITEV IN ČIŠČENJE ZIDU TER SANACIJA POŠKODB ............................ 19

3.2.3 ZAŠČITA KONSTRUKCIJE PRED TALNO VLAGO ........................................... 19

3.3 ODSTRANJEVANJE KAPILARNE VLAGE Z OSOMOTSKIMI ELEMENTI .... 22

3.4 TOPLOTNI MOSTOVI ............................................................................................ 23

3.4.1 KONDENZACIJA VODNE PARE NA POVRŠINI ................................................ 23

3.5 KLASIFIKACIJA TOPLOTNIH MOSTOV ............................................................ 25

3.5.1 KONSTRUKCIJSKI TOPLOTNI MOST ................................................................ 25

3.5.2 GEOMETRIJSKI TOPLOTNI MOST ..................................................................... 27

3.5.3 KONVEKCIJSKI TOPLOTNI MOST ..................................................................... 28

3.6 DETAJLI TOPLTNIH MOSTOV ............................................................................ 30

VII

3.6.1 PRIKAZ GRADBENIH DETAJLOV ..................................................................... 31

4 PREDLOG SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE HIŠE NA OKROGLICAH ......... 40

4.1 UVOD ....................................................................................................................... 40

4.2 PODATKI O OBJEKTU .......................................................................................... 40

4.2.1 LOKACIJA ............................................................................................................... 40

4.2.2 ZAZIDAVA ............................................................................................................. 41

4.2.3 PROSTORSKA IN FUNKCIONALNA ZASNOVA .............................................. 41

4.2.4 KONSTRUKCIJA .................................................................................................... 42

4.2.5 OBDELAVE ............................................................................................................. 43

4.2.6 OGREVANJE ........................................................................................................... 43

4.2.7 ZUNANJA UREDITEV ........................................................................................... 43

4.2.8 ODVODNJAVANJE ................................................................................................ 44

4.3 ANALIZA STANJA OBJEKTA .............................................................................. 44

4.3.1 VLAGA V PROSTORU .......................................................................................... 44

4.4 PREDLOG SANACIJE OBJEKTA ......................................................................... 46

4.5 NAČRTI OBJEKTA IN SANACIJE ....................................................................... 50

4.6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 51

5 SKLEP ............................................................................................................................. 52

6 VIRI, LITERATURA ..................................................................................................... 54

7 PRILOGE ........................................................................................................................ 55

7.1 IZKAZ TOPLOTNIH KARAKTERISTIK STAVBE ............................................. 55

7.2 ELABORAT GRADBENE FIZIKE – TOPLOTNE ZAŠČITE ............................. .56

7.3 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 57

7.4 SEZNAM TABEL .................................................................................................... 59

7.5 SEZNAM ENAČB ................................................................................................... 59

7.6 NASLOV ŠTUDENTA ............................................................................................ 60

7.7 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ....................................................................................... 60

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE

K – Kelvin; osnovna enota SI za termodinamsko temperaturo

°C- stopinj Celzija; 0° C – tališče ledu, 100° C – vrelišče vode

% - odstotek; 1/100

AB – armirani beton

Diplomsko delo stran 1

1 UVOD

Vlaga v stenah je poglavitni vzrok za poškodbe in nastanek plesni. Starejše zgradbe, ki so

bile slabše izolirane, tesnjenje okenskih pripir pa je bilo slabo, so imele to prednost, da je

bila izmenjava zraka v prostoru tudi pri zaprtih oknih stalna in dovolj velika. Pri današnjih,

bolje izoliranih stavbah, je to drugače. Nekontrolirana izmenjava zraka skozi okenske

pripire je minimalna. Pri novogradnjah je pomembna tudi vgrajena vlaga, ki se običajno

zaradi kratkega časa od začetka gradnje do vselitve v zadostni meri ne izsuši. V določenih

primerih lahko pride do resnih poškodb bivalnih prostorov, vlaga in razvoj plesni pa lahko

ogrozita tudi zdravje ljudi. Vlaga lahko prodre v objekt na različne načine. Posledica so

škodljivi vplivi tako za ljudi kot tudi za konstrukcije. Bivanje v vlažnih prostorih je zdravju

škodljivo in nevarno. Na gradbenih elementih nastajajo poškodbe, ki povzročajo hitrejše

propadanje vlažnih delov.

1.1 Problem in predmet raziskave

Vlaga in nastanek plesni sta ena izmed poglavitnih problemov pri propadanju objektov,

zato sem se odločil, da v diplomski nalogi opišem, kako vpliva na počutje ljudi, kako vlaga

pride v objekt in kdaj se začne pojavljati plesen na konstrukciji. Na podlagi teoretičnih

znanj bom za odpravo in reševanje posledic predstavil možne rešitve za sanacijo objektov.

Analiziral bom počitniško hišo na Okroglicah in na podlagi analize podal ustrezne rešitve

za sanacijo objekta.

1.2 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je poiskati različne metode sanacije vlage na objektih in na

podlagi analize podati ustrezno rešitev.

Diplomsko delo stran

2

Cilj diplomske naloge je predstaviti, kako vlaga in plesen v stavbi vplivata na ljudi,

poiskati vzroke za nastanek prevelike vlage in plesni v stavbi, opisati reševanje toplotnih

mostov ter nazadnje na podlagi analize počitniške hiše na Okroglicah podati predlog za

sanacijo.

1.3 Predpostavke in omejitve

V diplomski nalogi bom izhajal iz predpostavk, da je veliko starih stavb v Sloveniji

neustrezno zaščitenih proti vdoru vode v sam objekt. Razlog za takšno stanje je, da v

tistem času še ni bilo ustreznih materialov, znanje pri gradnjah v lasni režiji pa je bilo

slabo. Seveda se problemi vlage pojavljajo tudi v novih stavbah, kjer pa je ponavadi krivda

za preveliko vlago in nastanek plesni v hitrosti gradnje, pri čemer se materiali v času

gradnje ne izsušijo dovolj.

Diplomsko delo bo razdeljeno na teoretični del z opisi za dobro razumevanje problema in

praktični del z ustreznim predlogom za sanacijo.

1.4 Uporabljene metode dela

Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabil naslednje metode dela:

- zbiranje podatkov,

- analizo objekta,

- predlog sanacije.

1.5 Struktura diplomske naloge

Diplomska naloga sistematično obravnava več med seboj povezanih poglavji.

Prvo poglavje (UVOD) predstavlja obravnavano temo, opisuje problem in predmet

raziskave, namen in cilj diplomske naloge, predpostavke in omejitve, prikaže uporabljene

metode raziskovanja in obravnava strukturo dela.


3

Drugo poglavje (POJAV VLAGE IN PLESNI V STAVBI) opisuje, kako in na kakšen

način vlaga pride v stavbo ter kako vpliva na uporabnike in na propadanje objekta.

Tretje poglavje (IZHODIŠČA ZA SANACIJO VLAGE V STAVBAH) opisuje načine za

sanacijo vlage v objektih in prikazuje najbolj kritične dele na stavbi, kjer se vlaga in plesen

najraje nabirata.

Četrto poglavje (PREDLOG SANACIJE V POČITNIŠKI HIŠI NA OKROGLICAH)

analizira stanje enostavnega objekta in poda predlog sanacije objekta.

Peto poglavje (SKLEP) je poročilo o diplomski nalogi, v katerega so vključena moja

spoznanja.

Šesto poglavje (VIRI, LITERATURA) prikaže vso literaturo, ki sem jo pri izdelavi

diplomske naloge uporabil.

V sedmem poglavju (PRILOGE) so priloge, ki so bile potrebne za razumevanja in rešitve

problema sanacije vlage, podan je seznam slik, tabel in enačb, dodan je avtorjev naslov ter

življenjepis.


2 POJAV VLAGE IN PLESNI V STAVBAH

2.1 Uvod

Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno vplivata na zdravje stanovalcev.

Kakovost življenja se zaradi tega občutno poslabša, bivalno ugodje prav tako. Pojav

prekomerne vlage v prostorih in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vpliva na

trajnost gradbenih elementov in notranje opreme ter povečuje obratovalne in vzdrževalne

stroške zgradbe. Zato sem v tem poglavju opisal vpliv vlažnosti stavbe na ljudi, vzroke za

prekomerno vlago in razvoj plesni v stavbi, v tej točki pa tudi kapilarno, meteorno in

kondenzno vlago. Ker je eden izmed poglavitnih dejavnikov za nastanek plesni tudi

prezračevanje prostorov, sem predstavil še naravno in prisilno prezračevanje. Predstavil

sem tudi, kako vlaga dejansko nastane in nazadnje še vlogo ter pomen kakovost zraka v

prostoru.

2.2 Vplivi vlažnosti stavbe na ljudi

Vlažnost zraka v prostoru je v največji meri odvisna od temperature, pomemben vpliv

imajo tudi predmeti v prostoru, ki vlago vežejo nase ali jo oddajajo. Za popoln občutek

ugodja v prostoru naj bi bila temperatura zraka v prostoru med 22◦ C in 24◦ C, relativna

vlažnost pa med 40 in 55 %.

Zrak vsebuje vedno večje ali manjše množine vlage (vodne pare). Topel zrak sprejema več

vlage kot mrzel. Količino vodne pare v zraku imenujemo absolutna vlaga (izražamo jo v

g/m3 zraka). Pri določeni temperaturi lahko sprejme zrak samo neko maksimalno količino

vodne pare. Če je zrak to maksimalno količino vodne pare sprejel, je nasičen z vlago.

Razmerje absolutne vlage in nasičene vlage se imenuje relativna zračna vlaga.


absolutna vlaga

relativna zračna vlaga = --------------------------- = %

maksimalna vlaga

Enačba 2.1: Enačba za izračun relativne zračne vlage

Kot primer vzemimo, da je zunaj in znotraj izmerjena relativna vlažnost zraka 55 % - to

ustreza običajni vlažnosti zraka v bivalnih prostorih. V zraku je pri + 20 stopinjah celzija

9.5 g vode na m3 , medtem ko je zunaj pri + 4 stopinj celzija le 3.5 g vode na m3. Če

spustimo mrzel zrak v sobo in se v njej segreje na + 20 stopinj celzija , pade po izračunu

vlaga na približno 20 %. To praktično pomeni, da mešanje toplega zraka z mrzlim povzroči

vedno zmanjšanje relativne vlage v zraku. Ker pa ima topel zrak v prostoru več vodnih

molekul kot mrzel zunanji zrak, poskuša narava zopet doseči absolutno ravnotežje. To je

tudi vzrok pojava, da se topel zrak giblje proti mrzlemu in pri tem prodira tudi skozi

gradbene elemente in prenaša vodne molekule tja, kjer jih je manj.

V primeru, da je pri teh pogojih zrak v prostoru presuh, lahko pri človeku povzroči celo

vrsto motenj (alergije, oteženo dihanje, prehladi …). Te motnje se pojavijo pozimi, ko npr.

pri ogrevanju z radiatorji pri vlažnosti zraka pod 35 % prihaja do izsuševanja oblek,

pohištva, parketa in preprog. To povzroča povečanje nastajanja prahu, ta pa v stiku z

ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe (amoniak in drugi

plini). Pri višji relativni vlažnosti se pojavijo problemi s temperaturno regulacijo (pot na

koži težje izhlapeva), in pojavi se tudi nevarnost vročinske kapi. Kjer pa se vlaga lahko

izloča na hladnih površinah notranjih zidov, ima za posledico nastanek kondenzata in

različnih vrst plesni. Z višjo temperaturo zraka se vpliv vlage še povečuje.

Zrak v bivalnih prostorih vsebuje tudi različne bakterije, viruse in druge mikroorganizme,

ki lahko ob ugodnih pogojih, posebej povišani relativni vlagi, povzročajo razne bolezni.


Slika 2.1: Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje v prostoru

[http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]

2.3 Vzroki za prekomerno vlago in razvoj plesni v stavbi

Vzroke za prekomerno vlago in razvoj plesni je težko točno določiti, ker sta oba pojava

povezana z mnogimi dejavniki. V vsakem primeru gre za kombinacijo nepravilne gradbene

zasnove posameznih konstrukcijskih elementov ali celotne stavbe, nepravilnega

prezračevanja in ogrevanja ter tudi neustreznega režima uporabe prostora. Posledice

prekomerne navlažitve elementov zgradbe se izražajo v povečanju toplotne prevodnosti

snovi, v razvoju in nastanku plesni, koroziji in mehanskih poškodbah (mehanske poškodbe

nastanejo v primeru zmrzovanja izločene vlage).

Spremembe oziroma poškodbe gradiv, ki jih povzročajo dež, sneg, sončno sevanje, veter,

temperatura zraka in v našem času tudi nevarni prometni izpuhi in emisije industrijskih ter

gospodinjskih snovi, med njimi so poleg prašnih delcev še posebej neugodni dušikovi

oksidi ter žveplovi dioksidi, ki v stiku z vlago kemično reagirajo v novo snov, v dušikovo

kislino in žvepleno kislino (H2O+ SO2 → H2SO3 – kisel dež), so različne.


Med vremenskimi dejavniki, ki hitro in močno poškodujejo vsa gradiva, neodvisno od

vrste (les, kamen, opeka, beton), je gotovo na prvem mestu voda (dež, sneg), ki pride v

gradivo kot padavinska, meteorna ali talna, in je zaradi vsebnosti žveplene kisline tudi zelo

agresivna. V trenutku, ko gradivo zaradi neprestanega namakanja s talno ali s padavinsko

oz. meteorno vodo (vlaženje gradiva) preseže lastno vlažnost, se v gradivu začnejo

raztapljati v vodi topne snovi. Med njimi so tudi agresivne soli, ki raztopljene v vodi

neposredno razkrajajo gradivo in vežejo nase še več vlage. Poškodbe se s časom prisotnosti

prevelike količine vlage v gradivih stopnjujejo. Tako dolga in neprestana prisotnost

prevelike količine vlage gradivo poškoduje do stopnje razpada, kar lahko ogrozi celo

stabilnost ovojne konstrukcije.

Propadanje gradiv stavbnega ovoja zaradi prevelike količine vlage omilimo s kakovostno

zaščito pred vdori talne in padavinske vode, z rednim vzdrževanjem stavbnega ovoja in s

strokovnim odpravljanjem poškodb, nastalih zaradi neprestanega namakanja gradiva z

vodo. Zadnje je posebej pomembno pri starejših stavbah in objektih stavbne dediščine, ki

nimajo sodobnih obrambnih sistemov proti prodiranju vode in nimajo ustrezne

hidroizolacije.

Vzroki za nastajanje vlage v prostoru so:

- zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje,

pranje, sušenje perila, sobne rastline, izhlapevanje z vodnih površin zaradi akvarija

itd.) ter nezadostnega prezračevanja;

- zaradi gradbeno-fizikalnih nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodb in

konstrukcijskih napak posameznih sklopov zgradbe (poškodovane instalacije,

poškodovana fasada, zamakanje strehe), neustrezne sestave gradbene konstrukcije;

- vlaga v materialih pri novogradnji se ni izsušila do normalne meje, ker je bila

stavba prehitro vseljena se ni zadostno ogrevala in prezračevala.

Vlaga v obodnih zidovih povzroča naslednje negativne pojave:

- zmanjšuje trdnostne lastnosti zidu, varnost same zgradbe se zmanjšuje;

- vlažni zidovi zmrzujejo, material prične razpadati;

- raztaplja soli, povzroča luščenje finalizacije površin;


- povzroča izločanje soli na površini;

- v vlažnem ometu povzroči razvoj plesni;

- povzroča poškodbe na notranji opremi;

- povečanje toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov in s tem

zmanjšanje toplotne izolativnosti gradbenih elementov (učinek toplotne izolacije v

vlažnih zidovih se precej zmanjša).

Problem nastanka vlage in posredno s tem plesni pri montažni gradnji je povezan

največkrat z nekvalitetnimi konstrukcijskimi materiali zunanjih in notranjih sten, predvsem

zaradi nekvalitetne sestave oz. gradnje teh elementov. Stene bi naj bile zrakotesne in

natančno sestavljene, kar pa je prvi pogoj, ki loči vrhunske proizvajalce montažnih hiš od

navadnih. Seveda pa ni možno izključiti prodor vlage pri takšni vrsti gradenj, saj so kot

vemo, spodaj platforme ali betonska plošča, prav tako pa je lahko tudi takšna hiša

podkletena, kjer ima vlaga in plesen idealne pogoje za nastanek ter poznejšo širitev.

2.3.1 Kapilarna, meteorna in kondenzna vlaga

Viri odvečne vlage v stavbnem ovoju so talna voda (vlaga), padavinska voda (škropilna

voda) in vodna para v zraku. Poleg naštetih virov, ki so povezani z vremenskimi dejavniki,

lahko gradivo namakajo tudi nepredvideni viri drugih vrst, na primer nepravilno izvedene

ali slabo vzdrževane inštalacije vodovoda, kanalizacije, odtokov padavinske oz. meteorne

vode in podobno. Vlago, ki se zbira v gradivu zaradi namakanja s talno vodo v tleh,

imenujemo kapilarna, zaradi namakanja s padavinsko vodo (neposredno namakanje)

meteorna. Vlago, ki se izloča na ali v hladnih površinah konstrukcije z vlago nasičenega

zraka, imenujemo kondenzna vlaga.

Med naštetimi, zaradi različnih virov namakanja in zato različno poimenovanimi preveli-

kimi količinami vlage v gradivih, sem v nadaljevanju prikazal kapilarno vlago na objektih,

ki povzroča pogoste in težje poškodbe stavbnega ovoja. Kapilarna vlaga je tudi eden

najhujših in najbolj trdovratnih sovražnikov starejših stavb, ki nimajo vgrajenih

obrambnih sistemov proti prodiranju vode v gradiva v sestavi stavbnega ovoja. Sanacija

teh stavb pa je prednostna v sodobnem urejanju grajenih struktur s ciljem varstva okolja


(prenova ima prednost pred gradnjo novega) in varstva kulturnih dediščine.

Slika 2.2: Stavba brez vgrajene hidroizolacije in z značilnimi madeži, ki jih na objektih

povzroča kapilarna vlaga (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik,

junij 2007, stran 6)

Do pojava plesni lahko prihaja tudi v zgradbah (stanovanjih), grajenih v skladu z novimi

predpisi, in tudi pri starejših zgradbah, kjer teh problemov pred obnovo ni bilo. V primeru

hitre gradnje in takojšne vselitve po končanju del je potrebno računati na gradbeno vlago.

Vzroki za probleme s površinsko kondenzacijo in plesnijo pri novogradnjah so zato lahko

v neustrezni uporabi bivalni prostorov, predvsem v prvi ogrevalni sezoni (nezadostno

ogrevanje in prezračevanje).

2.4 Prezračevanje bivalnih prostorov

Primerno kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi

odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav. S pravim načinom prezračevanja

preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo in s tem v

veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.


Večina ljudi zrači svoje bivalne prostore z odpiranjem oken, misleč, da s tem zagotavljajo

zadostno količino svežega zraka za dihanje. Za normalno dihanje zadostuje že zrak, ki

pride v prostor zaradi netesnosti stanovanjskega prostora. Te netesnosti ponavadi

predstavljajo pripire pri oknih in zunanjih vratih, pa tudi nekatere gradbene konstrukcije

prepuščajo zrak. Pogoja za tako izmenjavo zraka sta temperaturna razlika med notranjostjo

prostora in okolico ter veter. Če je notranja temperatura višja od zunanje, kar je posebej

izrazito pozimi, nastane zaradi različne gostote toplega in hladnega zraka določena tlačna

razlika, ki povzroči gibanje zraka.

Pri temperaturi zraka 20° C je območje ugodja med 45 in 60 % relativne vlažnosti.

Prostore je potrebno prezračevati iz zdravstvenih in higienskih razlogov. Spodnja meja

izmenjave zraka znaša 0,7 izmenjave na uro.

Vodna para prehaja skozi gradbene konstrukcije z difuzijo. Količina vodne pare, ki se

odvaja iz prostora z difuzijo, znaša pri običajnih gradbenih materialih le 2 %. Ostala

količina vodne pare (98 %) odpade na kontrolirano in nekontrolirano prezračevanje skozi

okna ter na prehajanje vodne pare skozi netesna mesta v ovoju zgradbe.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da ni možno zgolj z ustrezno sestavo gradbenih konstrukcij

uravnavati vlažnost zraka v prostoru ter tako nadomestiti naravno prezračevanje. Vsekakor

pa mora biti sestava konstrukcijskega sklopa takšna, da v zimskem času omogoča

neovirano difuzijo vodne pare in tudi kondenzacijo, ki naj bo po predpisanih dovoljenih

mejah.

Za starejše objekte je značilno slabo tesnjenje stavbnega pohištva. Ogrevanje prostorov je

bilo lokalno (s pečmi, kamini), zato je bilo potrebno prostore pred kurjenjem dobro

prezračiti. Čeprav so starejše zgradbe neprimerno izolirane, je prezračevanje v veliki meri

zmanjšalo nevarnost površinske kondenzacije, ker smo notranji zrak, ki ima veliko

vsebnost vodne pare, nadomestili z zunanjim, hladnejšim in bolj suhim zrakom.


Prehod na centralni sistem ogrevanja in tudi zamenjava starih oken s sodobnimi, ki so manj

prepustna za zrak, je precej spremenilo bivalne navade. Prostore je zato potrebno dodatno

prezračevati, hkrati pa ne smemo zniževati temperature v prostoru, ker bi to lahko privedlo

do znižanje površinskih temperatur obodnih elementov ter nastanek površinske

kondenzacije in plesni. Ogrevanje izvajamo po principu prekinjenega kurjenja, to je z

občasnim znižanjem temperature zaradi soodvisnosti temperature in relativne vlažnosti

zraka, temperaturna razlika naj ne preseže 4 K. Ker so vse sodobne energijsko učinkovite

zgradbe zrakotesne, terjajo ustrezen način in režim prezračevanja prostorov.

Potrebno stopnjo izmenjave zraka lahko dosežemo:

- s kontroliranim naravnim prezračevanjem;

- s prisilnim prezračevanjem z izmenjavo toplote.

2.4.1 Naravno prezračevanje

Naravno prezračujemo vsaj tri do štirikrat dnevno in to takrat, ko vlaga zaradi različnih

aktivnosti v prostorih naraste. Trajanje prezračevanja naj bo 5 do 15 minut pri povsem

odprtih oknih. Sam način prezračevanja se spreminja v odvisnosti od letnega časa.

V poletnem času ponavadi v prostorih ne pride do težav s prekomernim navlaževanjem, saj

sta temperatura in relativna vlažnost notranjega zraka približno enaka vrednostim

zunanjega zraka. Obodni elementi imajo dovolj visoko temperaturo, tako da ni nevarnosti

površinske kondenzacije vodne pare. Na morebitnih kritičnih mestih se razvoj plesni ustavi

ali plesen povsem izgine.

V zimskem času je absolutna vlažnost zraka nizka, zato ima zrak po vstopu v ogrevani

prostor in segretju na dnevno temperaturo precejšno rezervo v količini vlage, ki jo lahko

sprejme. Z rednim prezračevanjem tako preprečujemo prekomerno vlaženje in nastanek

površinske kondenzacije. Ob istočasnem pravilnem in zadostnem ogrevanju ustavimo tudi

morebiten razvoj plesni, ki se je začel v jeseni oziroma prehodnem obdobju. Za razvoj


plesni so prehodna obdobja najbolj kritična, zato je pomembno, da kljub višjim zunanjim

temperaturam ne zmanjšamo ogrevanja prostorov. V prehodnem obdobju se pojavijo

manjše temperaturne razlike med notranjim in zunanjim okoljem kot v zimskem času.

Nihanja notranjih temperatur prostorov so večja zaradi nestalnega ogrevanja, kar privede

do tega, da se močno spreminja relativna vlažnost notranjega zraka. Tako se v takšnih

primerih zrak precej hitro segreje, medtem ko potrebujejo masivni gradbeni elementi za to

mnogo več časa. Ogreti zrak se na njih ohlaja, kar lahko privede do površinske

kondenzacije in nastanka plesni. Prezračevanje mora biti zato v prehodnih obdobjih

izdatnejše kot pozimi. To velja tudi za mile zime, kjer so razmere enake kot v prehodnih

obdobjih. Prezračevanje je najbolj učinkovito v jutranjem in večernem času, ko je zunanji

zrak precej hladnejši.

Slika 2.3: Zračenje z odpiranjem oken in vrat na strežaj [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]

Slika 2.4: Zračenje z odpiranjem oken na srežaj [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]


Slika 2.5: Zračenje s priprtimi okni [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]

Slika 2.6: Zračenje z nagnjenim oknom in odprtimi vrati [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]

Slika 2.7: Zračenje z nagnjenim oknom [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]


2.4.2 Prisilno prezračevanje

Prisilni prezračevalni sistemi sesajo oziroma odvajajo zrak v oziroma iz prostora s

pomočjo ventilatorske naprave. Poznamo različne načine prisilnega prezračevanja, kot so

npr. prezračevanje s sesanjem zraka, prezračevanje s sesanjem in dovajanjem zraka,

ogrevanje s toplim zrakom, hlajenje z zrakom, vlaženje zraka ter zmanjšanje vlage v zraku

(sušenje).

Prisilno prezračevanje zagotavlja dobro delujoče in energijsko učinkovito zračenje bivalnih

prostorov, zato potrebujemo kanalski razvod od posameznih prostorov do centralne

odvodne enote na podstrešju, kjer je vgrajen odvodni ventilator. To je edini način, da lahko

zagotovimo zadostno oziroma načrtovano število izmenjav zraka v bivalnih prostorih.

Predpogoj za izvajanje prisilnega prezračevanja pa je seveda učinkovito tesnjenje oken v

zgradbi. V nizkoenergijskih hišah je takšen način edini učinkovit način prezračevanja.

Svež zrak lahko pozimi ogrevamo na temperaturo vpihovanja, ki je nekoliko višja od

temperature v prostorih. Pri manjših obremenitvah prostorov lahko obratujemo tudi z

obtočnim zrakom. Zrak lahko tudi filtriramo in ustrezno pripravimo ter s tem preprečimo

širjenje različnih bolezni in alergij. Za večjo energijsko učinkovitost uporabljamo tudi

različne sisteme regulacije, s katerimi lahko različnim zahtevam natančno prilagodimo

količino potrebnega zraka (npr. v času kuhanja).

Naprave in oprema za prezračevanje

Za prezračevanje prostorov v različnih objektih, zgradbah, v različnih dejavnostih,

stanovanjih itd. uporabljamo namenske naprave:

- radialne in aksialne ventilatorje s pripadajočo pogonsko in regulacijsko opremo,

ventilatorske kanale, zračnike (eno ali večkanalne), nape, kulise itd.;

- prezračevalne armature, kot so krmilne in uravnalne regulacijske lopute, filter

naprave, dušilce zvoka, itd.;

- izmenjevalne naprave, kot so grelniki zraka, hladilne enote, itd.;

- naprave za vlaženje oziroma sušenje zraka;

- klimatske naprave različnih vrst in tipov;


- krmilno-regulacijska oprema;

- varnostna protipožarna in eksplozijsko varna oprema;

- naprave za ozonizacijo.

Klimatske naprave so namenjene za vzdrževanje temperature in vlažnosti zraka v prostoru

v okviru želenih vrednosti. Klimatske naprave združujejo vse štiri termodinamične

funkcije za kondicioniranje zraka, in sicer ogrevanje, hlajenje, vlaženje in sušenje zraka

(zmanjšanje vlage v zraku).

2.5 Nastanek plesni

V našem bivalnem okolju je hranljivih snovi za nastanek plesni na pretek (ometi,

disperzijske barve, les, tekstil tapete, prah itd.). Plesni v glavnem pridobivajo iz snovi, ki

vsebujejo organsko vezan ogljik (glukoza, maltoza, saharoza), čeprav nekatere vrste plesni

lahko predelajo tudi celulozo. Temperaturno območje za plesni je med 0 do 40° C in pri

pH-vrednosti med 4,5 in 6,4. To pomeni, da plesni najbolj ustreza kislo okolje. Plesni

uspevajo tako v svetlem in temnem okolju, razvojna doba traja od dva do šest mesecev.

Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost v prostoru. Iz

strokovne literature je znan podatek, da že relativna vlažnost med 80 in 85 % zadošča za

razvoj plesni. Določene vrste plesni lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in tako čakajo

na nastop ugodnih razmer za ponoven razvoj.

2.6 Vloga in pomen kakovosti zraka v prostoru

Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali

delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje

zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost

zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina

vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo.


Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh nivojih:

- iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih premazov lesa, lakov

in barv, naravnega plina, radona, mikroorganizmov, prahu, itd.;

- zaradi bivanja človeka v prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in

pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji rože, kar vse oddaja dodatno vlago.


17

3 IZHODIŠČA ZA SANACIJO VLAGE V STAVBAH

3.1 Uvod

Reševanje problemov brez ustreznih analiz je zelo težko, zato sem v tem poglavju poiskal

ustrezne rešitve oz. načine za sanacijo različnih vrst poškodb na objektih zaradi vlage.

Opisal sem način sanacije s kapilarno vlago poškodovanih gradiv v sestavi stavbnega

ovoja, podal rešitev odstranitve vira vlage, opisal čiščenje, osušitev in sanacijo zidu,

predlagal zaščito konstrukcije pred talno vlago ter predstavil odstranjevanje vlage z

osomotskimi elementi. Kondenzacija vodne pare na površini je eden izmed glavnih

posledic pri toplotnih mostovih, zato sem prikazal toplotne mostove jih klasificiral in zanje

podal ustrezne rešitve za izvedbo detajlov.

3.2 Sanacija s kapilarno vlago poškodovanih gradiv v sestavi stavbnega ovoja

Kapilarna vlaga, ki prihaja iz vlažnih in z vodo namočenih temeljnih tal in se zbira v

gradivu temeljnih in kletnih zidov, in sicer v lasno tankih cevčicah, kapilarah, po katerih se

zaradi delovanja površinske napetosti tekočin v ozkih cevkah (kapilarni dvig) dviga, poleg

tega, da raztaplja v vodi topne snovi in jih raznaša po gradivu kot škodljive, agresivne

snovi, ki spreminjajo strukturo gradiv, ob izparevanju ali če zamrzne, povzroča tudi

mehansko razpadanje.

Slika 3.1: Mehansko razkrajanje gradiva zaradi soli, ki jih s seboj prinaša kapilarna vlaga

(Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007, stran 7)


18

Sanacija s kapilarno vlago poškodovanih gradiv (prevladujeta kamen in opeka) mora biti v

sestavi ovojne konstrukcije izvedena po določenem postopku, ki je v osnovi enak tudi za

poškodbe, ki jih povzročajo drugi vzroki prevelikih količin vlage v gradivu (padavinska

voda, kondenzirana vlaga v prostoru in drugi viri neposrednega namakanja konstrukcije z

vodo):

- ostranitev vira vlage,

- čiščenje in osušitev zidu,

- zaščita konstrukcije pred vlaženjem

- primerna površinska zaščita.

3.2.1 Odstranitev vira vlage

Preveliko količino talne vlage (vode) v zemlji oziroma temeljnih tleh odstranimo z

izsušitvijo. To izvedemo z vertikalno in horizontalno drenažo.

Vertikalno drenažo izvedemo tako, da ob zunanjih stenah stavbnega ovoja izkopljemo

jaške do dna temeljev in vanje na podlago iz proda položimo drenažne cevi za zbiranje in

odvajanje talne vode proč od stavbne konstrukcije. Podlaga iz proda preprečuje zamašitev

drenažne cevi z zemljo oziroma blatom. Drenažno cev lahko pred zamašitvijo še dodatno

zaščitimo z vodoprepustnim ovojem (propilenski filc).

Jašek s položeno drenažno cevjo nato zasujemo z lomljenci in prodniki, še prej pa odstrto

konstrukcijo stavbnega ovoja zaščitimo s sodobnimi vodoodbojnimi in vodonepropustnimi

sredstvi. Jašek za izvedbo drenaže lahko tudi obzidamo. Tako dobimo ob temeljih zračni

drenažni jašek, ki odvaja vodo iz terena in hkrati omogoča sprotno izsuševanje stavbnega

ovoja – kletnega zidu in temeljev.


19

Za izdelavo horizontalne drenaže, ki se izvede pod celotno površino objekta, se odločimo v

primerih namakanja objekta zaradi zvišanja nivoja podtalnice. S horizontalno drenažo, pri

kateri v obliki ribje kosti razmeščene drenažne cevi položimo v nasutje pod tlemi objekta,

je mogoče znižati nivo podtalnice in tako preprečiti neposredno namakanje objekta.

Opisana načina drenaže sta osnovna, možne so številne aplikacije, ki so povezane s

posebnostmi stavbne konstrukcije in z v njenem okolju lastnimi značilnostmi namakanja

temeljnih tal.

3.2.2 Osušitev in čiščenje zidu, ter sanacija poškodb

Naslednji korak v postopku sanacije s kapilarno vlago poškodovanega stavbnega ovoja je

čiščenje in osušitev. Poškodovan omet, premaze in druge nanose na vlažni konstrukciji

stavbnega ovoja je treba popolnoma odstraniti, in sicer od 50 do 80 cm nad vidno mejo

vlage. Malta iz fug med kamnitimi ali opečnimi zidaki, ki je praviloma polna soli in tudi

umazanije, se mora odstraniti do globine 2 cm. Čiščenje fug lahko izvedemo z vodnim

curkom (hidropnevmatično čiščenje), s kemičnimi sredstvi (kemično čiščenje), s paro, z

izmivanjem (kombinacija čiščenja s curkom vode in čiščenja s ščetko) in krtačenjem.

Mehansko čiščenje fug z žično krtačo je sicer zamudno, a zelo zanesljivo in z njim ne

poškodujemo temeljnega gradiva.

Morebitne poškodbe ovojne konstrukcije (odkruški, luknje) saniramo, očiščen in

popravljen zid se mora dobro posušiti. Suši naj se od dveh do šest tednov, če to dopuščajo

vremenske razmere. Tudi notranjost objekta je treba v času sušenja zidov čim bolj

prezračevati, če so vlažni tudi zidovi v notranjosti objekta, je treba tudi z njih odstraniti

poškodovane ornete in barve, posebno če so le-ti na oljni osnovi in ne prepuščajo pare.

3.2.3 Zaščita konstrukcije pred talno vlago

Odstrto in očiščeno konstrukcijo pred zasutjem drenažnih jaškov zaščitimo pred ponovnimi

vdori vlage z izbranim izolacijskim sredstvom, izvedenim v navpični in vodoravni smeri.


20

Med najbolj znanimi in najbolj razširjenimi vodoodbojnimi in vodoneprepustnimi sredstvi

so različni premazi in paste na podlagi bitumna (bitumenska masa za vroče premaze,

bitumenska masa za hladne premaze, bitumenska lepenka, bitumenska juta). Za zaščito

obstoječega obodnega ostenja pred vlago (vodo) uporabljamo tudi kemijska izolacijska

sredstva. Dobimo jih v oblikah suhih zmesi (cement, kremenčev pesek in posebni dodatki)

in jih moramo pred uporabo zmešati z vodo. Z mokro zmesjo napojimo konstrukcijo, snov

prodre po kapilarah v notranjost gradiva, jih po končani kemični reakciji zapre in tako

ustvari za vodo neprepustno pregrado ali površino.

Poleg palete bitumenskih in kemijskih izolacijskih sredstev so odlični tudi kovinski izo-

latorji (valjani svinec, bakreni, cinkovi in aluminijasti trakovi), vendar jih za naknadno

zaščito obstoječih zgradb redko uporabljamo.

Vertikalna hidroizolacija

Naknadna izvedba vertikalne izolacije stavbnega ovoja proti vdoru vlage iz temeljnih tal je

razmeroma preprosta. Očiščen, osušen in saniran vertikalni del temeljnega zidu in del

kletnega zidu hišnega podstavka zaščitimo pred zasutjem drenažnega jaška z bitumensko

hidroizolacijo (klasična hidroizolacija), ki jo lahko pred morebitnimi mehanskimi

poškodbami še dodatno zaščitimo s toplotno izolacijo.

Slika 3.2: Vertikalna hidroizolacija obstoječega stavbnega ovoja, izvedena z bitumensko

maso. (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007, stran 8)


21

Horizontalna hidroizolacija

Med opisanimi postopki sanacije s talno vlago (vodo) napojene ovojne konstrukcije je

najzahtevnejša izvedba horizontalne izolacije. Načinov je več: od vlaganja svinčene

pločevine, izolirnih plasti do prepojitve konstrukcije z impregnacijo, ki odbija vodo.

Zaradi pomislekov, da s posegom žaganja ovojne konstrukcije in uvajanja horizontalne

izolacije v nosilno konstrukcijo negativno vplivamo na statično stabilnost avtohtone

stavbe, delno jo poškoduje že sam poseg, ki ga ni mogoče izpeljati brez tresljajev, se v

praksi vedno bolj uveljavlja postopek prepojitve konstrukcije z vodoodbojno snovjo.

Postopek strokovno imenujemo impregnacija in ga za sanacijo kapilarne vlage v gradivih

hišnega podstavka identitetno oblikovanih stavb tudi priporočamo.

Vodno zaporo, imenovano impregnacija zidu, izvedemo tako, da stavbni ovoj na stiku s

temelji prepojimo z vodoodbojno tekočino, ki ustvari trajno za vodo neprepustno plast. To

izvedemo tako, da v ovojno konstrukcijo nad temelji zvrtamo vrtine pod kotom 30 do 40

stopinj. Zidove, debelejše od 50 cm, je treba vrtati z dveh strani (notranje in zunanje). V

vrtine s sondo nalivamo posebno raztopino toliko časa, da je zid popolnoma napit. Po

popolni prepojitvi zidu morajo vrtine ostati odprte 30 – 60 dni, nato jih zapremo z vodo in

nepropustno snovjo, ki jo uporabljamo za tesnjenje fug (izoplast).

Tudi pri sanacijah poškodb hišnega podstavka zaradi delovanja kapilarne vlage pri novih

stavbah z izvedeno, a mestoma poškodovano horizontalno ali vertikalno, izolacijo, je

postopek vodne zapore, izvedene z impregnacijo, zelo uporaben. Uporabljajo pa ga tudi pri

gradnjah novih stavb, in sicer na tistih delih, kjer je bitumenska hidroizolacija prekinjena

zaradi kontinuitete konstrukcije ali armature.


22

Tabela 3.1: Razmiki in globina vrtanja za impregnacijo zidu

premer vrtine 12 mm za različne debeline zidu

debelina zidu 110 mm 220 mm 330 mm 440 mm

zahtevana globina

vrtine

100 mm 190 mm 310 mm 420 mm

razmiki med vrtinami 120 mm 120 mm 120 mm 120 mm

Slika 3.3: Izvedba horizontalne izolacije ovojne konstrukcije z vbrizgavanjem nemočljivih

snovi, (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007, stran 8)

3.3 Odstranjevanje kapilarne vlage z osmotskimi elementi

Odstranjevanje kapilarne vlage z osmotskimi elementi je v našem prostoru manj znan in ne

uveljavljen način izsuševanja stavbnega ovoja, ki ga uporabljajo v nekaterih tujih državah

(Švici, Franciji, Nemčiji). Enostaven način sanacije preveč vlažnih zidov ima to slabo

lastnost, da ne omogoča dovolj dobre izsušitve ovojnih konstrukcij, osmotski sistem

namreč le deloma zmanjšuje količino vlage v konstrukciji. Uporaba opisanega sistema je

upravičena predvsem, kadar močnih izvorov talne vlage ne moremo odstraniti na drug

način; v tem primeru se moramo zadovoljiti le z relativnim zmanjšanjem vlage v

konstrukciji.


23

Postopek izsuševanja stavbnega ovoja temelji na načelu pasivne osmoze. V z vlago

napojeno steno vložijo posebno oblikovane porozne cevi, izdelane iz plastike ali posebnega

jekla. Porozen material, iz katerega so izdelane cevi, ima drobnejše kapilare kot gradivo v

oklici, zato močneje srka vlago, ki se zbira v ceveh. Zbiranje vlage v ceveh pospešijo še v

cev vloženi koščki bakra. Bakren element ob posebnih pogojih v stiku z vodo reagira z v

vodi raztopljenimi kislinami. Reakcija povzroča električno napetost, ki pospeši pasivno

osomozo.

Slika 3.4: V zidovih starejše stavbe v manjši švicarski vasici znižujejo vlago z vloženimi

osomotskimi elementi. (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij

2007, stran 8)

3.4 Toplotni mostovi

Skozi stavbo se »prevaja« toplotna energija, na nekaterih mestih več, na nekaterih pa

manj. Tam, kjer je ta prevodnost največja, kjer toplotna upornost ni dovolj velika, se

pojavljajo t. i. toplotni mostovi.

3.4.1 Kondenzacija vodne pare na površini

Da vodna para kondenzira, morata biti izpolnjena dva pogoja:

- vir vodne pare oziroma vlage;

- površina, na kateri pride do kondenzacije.


24

Če je temperatura na površini gradbene konstrukcije nižja od rosišča temperature

notranjega zraka, pride na njej do kondenzacije. Prenizka temperatura površine je lahko

posledica nezadostnega ogrevanja in posledično lokalno povečanega toplotnega toka skozi

njo. V tem primeru lahko govorimo o problemu toplotnega mostu v prostoru, ki je lahko

geometrijski ali materialni. Da gre za toplotne mostove v stavbi, dokazuje nastala plesen na

lokalnih mestih toplotnih mostov.

Tipičen primer kombiniranega toplotnega mostu (materialnega in kombiniranega) je

toplotno neizoliran stik zunanje stene in stropne plošče proti neogrevanem podstrešju.

Površinska kondenzacija vodne pare v hladnejšem času povzroči v stiku zunanje stene in

plošče razvoj plesni.

Drugi tipični primer kombiniranega toplotnega mostu je stik zunanje neizolirane stene in

talne plošče slabo ogrevanega pomožnega prostora. Do površinske kondenzacije in razvoja

plesni pride zaradi konvekcije vodne pare iz sosednjega bistveno toplejšega prostora z

visoko vsebnostjo vlage v zraku.

Če se ozremo malo po starejših zgradbah, lahko marsikje vidimo na fasadnem ometu obris

neizolirane roletne omarice, kjer je prišlo do povečanega toplotnega toka skozi omarico. V

omarici je prišlo do kondenzacije vodne pare in posledica tega je, da se na notranjih

površinah pojavi oziroma razraste plesen.

Marsikdo je zmotnega mišljenja, da pri zidavi zunanjega ovoja z bloki iz plinobetona ne

more priti do nastanka plesni in površinske kondenzacije. V primeru, da smo uporabili

napačno vezivo, ki ima bistveno večjo toplotno prevodnost, se lahko na stikih med bloki

zaradi neustrezne mikroklime v prostoru pojavi materialni toplotni most. Če je v prostoru

povečana vlažnost, so ti stiki potencialna mesta za nastop površinske kondenzacije vodne

pare in razvoj plesni.


25

Potencialna mesta toplotnih mostov so križanja konstrukcijskih sklopov:

- stena – streha (napušč, vogal napušča),

- streha (sleme, dimnik, zračnik),

- stena – okno (špaleta, omarica za rolo, niša za radiator),

- stena – medetažna konstrukcija (ležišče plošče, balkon),

- stena (cevne napeljave, cokel, temelj).

3.5 Klasifikacija toplotnih mostov

Glede na vzrok nastanka delimo toplotne mostove na konstrukcijske in geometrijske.

Poznamo tudi toplotne mostove zaradi netesnosti (konvekcijski toplotni mostovi) in zaradi

bistveno različnih notranjih površinskih temperatur (npr. pri namestitvi grelnega telesa ob

zunanji steni). V praksi zelo pogosto naletimo na kombinacijo konstrukcijskih in

geometrijskih mostov, ki jih zato imenujemo kombinirani toplotni mostovi. Za potrebe

računske analize toplotnega odziva stavbe toplotne mostove idealiziramo. Tako poleg

omenjene delitve uporabljamo tudi izraza točkovni in linijski toplotni mostovi, s katerima

ponazorimo obliko oziroma prevladujoče dimenzije pojava. Toplotne mostove tako v

splošnem delimo na:

- konstrukcijske toplotne mostove,

- geometrijske toplotne mostove,

- konvekcijske toplotne mostove.

3.5.1 Konstrukcijski toplotni most

Sprememba sicer enakomernega toplotnega upora (npr. nesklenjenost toplotne zaščite) na

ovoju stavbe je osnovni vzrok za konstrukcijski (materialni) toplotni most. Do njega pride,

ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (npr.

armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani. S

premišljeno zasnovo ovoja stavbe se lahko konstrukcijskim toplotnim mostovom praktično

povsem izognemo. To pomeni, da je potrebno s pravilnim načrtovanjem in izvedbo

zagotoviti povezanost in enakomernost sloja toplotne zaščite ter po potrebi namestiti


26

dodaten sloj toplotne zaščite na toplotno šibkih mestih. Poseben primer te vrste toplotnega

mostu je navlažen del konstrukcije, še posebej materiala za toplotno zaščito; tudi navlažen

material namreč predstavlja toplotni most, saj se mu zaradi vsebnosti vlage oziroma vode

toplotna prevodnost poveča. Konstrukcijski toplotni mostovi imajo lahko velik vpliv na

toplotne izgube, zato je potrebno imeti pri računu toplotne bilance stavbe precej

strokovnega znanja.

Slika 3.5: Plesen v območju materialnega toplotnega mostu [http://gcs.gi-zrmk.si, 10. 8.

2008]

Pri površinah, ki so prepustne za paro ali poroznih površinah (omet, estrih) kondenzat ne

bo nastal na površini vendar v notranjosti, kjer temperatura ustreza temperaturi rosišča.

Kondenzat bo kot kapilarna voda prodrl na površje in povzročil poškodbe. Če med

podložni beton in estrih položimo toplotno izolacijo, bo temperatura slojev vedno višja od

temperature rosišča, zato ne bo prišlo do kondenzacije.


27

Slika 3.6: Kondenzacija vodne pare skozi porozne materiale [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8.

2008]

Potencialna mesta konstrukcijskih toplotnih mostov so na vseh križanjih konstrukcijskih

sklopov, tako pri prebojih zaradi dimnikov in zračnikov, pri napuščih, pri vogalnih

vertikalnih protipotresnih vezeh, pri okenskih špaletah in omaricah za roloje, ob ležiščih

betonskih plošč, pri neposrednih nadaljevanjih armiranobetonskih plošč in zidov v

balkonske plošče in stene, pri cevnih napeljavah v stenah in v območju zidnih podstavkov

ter temeljev.

3.5.2 Geometrijski toplotni most

Geometrijski toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja površina,

preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej večja od

notranje (na primer vogal). Geometrijskim toplotnim mostovom se v praksi ne moremo

izogniti, lahko pa njihov vpliv močno omilimo. Kot osnovno pravilo velja, da se je

potrebno izogibati stikom pod manjšim kotom od 90°, ukrivljeni elementi ali sklopi pa naj

imajo čim večji radij. Tudi tu gre za povečan toplotni tok, ki pa je pogojen z razliko med

velikostjo zunanje in notranje površine takega elementa. Tipičen primer geometrijskega

toplotnega mostu je zunanji vogal stavbe, to je toplotno neizoliran stik dveh zunanjih sten.

Če bi strogo in brez razmisleka izhajali iz definicije geometrijskega toplotnega mostu, bi

lahko povsem napačno sklepali, da pomeni toplotna zaščita ovoja stavbe slabo ali


28

nepravilno dejanje. Z dodajanjem plasti toplotne zaščite na zunanji strani oziroma z

večanjem njene debeline razliko med velikostjo zunanje in notranje vogalne površine res

povečamo, vendar pa je pomembneje, da se temperatura notranje površine zviša, kar pri

običajni temperaturi, vlažnosti in gibanju notranjega zraka povsem prepreči nevarnost

površinske kondenzacije. Pomen geometrijskih toplotnih mostov, tako relativni kot

absolutni, se manjša z debelino toplotne zaščite na zunanji strani ovoja stavbe. Pogoj je

seveda, da so detajli skrbno načrtovani in izvedeni in da ni prekinitev plasti toplotne

zaščite. V tem primeru lahko projektant vpliv te vrste toplotnih mostov v računskem

preverjanju toplotne bilance stavbe brez škode zanemari.

Slika 3.7: Geometrijsko pogojeni toplotni most v kotu zunanjih sten in stropa.

[www.terming.si/index, 10. 8. 2008]

3.5.3 Konvekcijski toplotni most Konvekcijski toplotni mostovi nastanejo na mestih slabo zatesnjenih prebojev (okna,

zračniki, dimovodni kanali), na netesnih priključkih parnih ovir/zapor na stiku poševne

strehe in zidu ter preklopih parne ovire oziroma zapore. Proces konvekcije vodne pare

skozi netesna mesta v strehi je znatno intenzivnejši (za nekaj velikostnih razredov) od

difuzije vodne pare. To pomeni, da lahko vstopi v konstrukcijo v zelo kratkem času velika

količina vodne pare, ki nato kondenzira in povzroči navlaževanje gradbene konstrukcije.

Posledica tega je fizično propadanja slojev gradbene konstrukcije in razvoj plesni.


29

Na IR posnetkih so vidna hladnejša mesta, ki so posledica površne vgradnje oken in

balkonskih vrat.

Slika 3.8: Konvekcijski toplotni most – netesnost stika med špaleto in balkonskimi vrati


Slika 3.9: Konvekcijski toplotni most – netesnost stika med oknom in špaleto [http://gcs.gi-

zrmk.si, 10. 8. 2008]

Prenizka površinska temperatura na ostalih površinah (poleg oken) je lahko posledica

nezadostnega ogrevanja prostorov ali lokalno povečanega toplotnega toka skozi določen

del zunanjega ovoja stavbe (materialni/konvekcijski toplotni mostovi).


30

3.6 Detajli toplotnih mostov

Toplotni mostovi povzročajo na eni strani dodatne izgube toplote in na drugi strani nizke

temperature na površinah. Ker se na toplotnem mostu toplotni tok poveča, se povečajo tudi

skupne toplotne izgube skozi celoten ovoj stavbe. Povečane toplotne izgube na toplotnih

mostovih so vzrok za višje ogrevalne potrebe stavbe oziroma njenih prostorov. Toplotni

mostovi so vzrok za višje ogrevalne stroške, zmanjšuje pa se tudi ekonomičnost toplotne

zaščite objekta. Zgraditi hišo brez toplotnih mostov je nemogoče. Pri načrtovanju in

dimenzioniranju ogrevalnega sistema je potrebno to upoštevati, da ne bomo kasneje

presenečeni zaradi relativno velike porabe toplotne energije.

V nadaljevanju sledi prikaz ustreznih rešitev toplotnih mostov na najbolj tipičnih mestih:

- toplotni most pri izvedbi temelja zgradbe

- toplotni most pri temelju in coklu zgradbe

- toplotni most pri nepravilnem stiku predelne stene z AB-ploščo

- toplotni most pri stiku medetažne konstrukcije in zunanje stene z okensko preklado

- toplotni most pri stiku medetažne konstrukcije in zunanje stene z okensko preklado

in roletno omarico

- toplotni most pri neizolirani strešni konstrukciji

- toplotni most pri neizkoriščenim podstrešjem

- toplotni most na zunanji strani objekta

- toplotni most pri balkonu


31

- 3.6.1 Prikaz gradbenih detajlov

Slika 3.10: Toplotni most pri izvedbi temelja zgradbe (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.11: Prekinjen toplotni most pri izvedbi temelja zgradbe (po Termo, d. d., detajli

vgradnje – zgoščenka)


32

Slika 3.12: Toplotni most pri temelju in coklu zgradbe (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.13: Prekinjen toplotni most pritemelju in coklu zgradbe (po Termo, d. d., detajli



33

Slika 3.14: Nepravilen stik predelne stene z AB-ploščo (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.15: Pravilen stik predelne stene z AB-ploščo (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)


34

Slika 3.16: Stik medetažne konstrukcije in zunanje stene ter okenska preklada s toplotnim

mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)

Slika 3.17: Stik medetažne konstrukcije in zunanje stene ter okenska preklada s

prekinjenim toplotnim mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)


35

Slika 3.18: Stik medetažne konstrukcije in zunanje stene ter okenska preklada z roletno

omarico in toplotnim mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)


omarico in prekinjenim toplotnim mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)


36

Slika 3.20: Neizolirana strešna konstrukcija (po Termo, d. d., detajli – vgradnje zgoščenka)

Slika 3.21: Pravilno izolirana strešna konstrukcija (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)


37

Slika 3.22: Neizkoriščeno podstrešje brez toplotne izolacije (po Termo, d. d., detajli


Slika 3.23: Vgradnja toplotne izolacije proti neizkoriščenemu podstrešju (po Termo, d. d.,

detajli vgradnje – zgoščenka)


38

Slika 3.24: Zunanja stran objekta brez toplotne izolacije (po Termo, d. d., detajli vgradnje

– zgoščenka)

Slika 3.25: Vgradnja izolacije na zunanji strani objekta (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)


39

Slika 3.26: Balkon brez toplotne izolacije (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)

Slika 3.27: Detajl vgradnje toplotne izolacije na balkonu (po Termo, d. d., detajli vgradnje

– zgoščenka)


40

4 PREDLOG SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE HIŠE NA

OKROGLICAH

Slika 4.1: Primer objekta za sanacijo

4.1 Uvod

V aplikativnem delu diplomske naloge sem se odločil, da naredim predlog sanacije za že

zgrajen enostaven objekt, pri katerem je poškodovano gradbeno tkivo zaradi prevelike

količine vlage v stavbnem ovoju. Izbral sem si počitniško hišo na Okroglicah o kateri sem

dobil ustrezne podatke jih analiziral ter podal predlog za sanacijo objekta.

4.2 Podatki o objektu

4.2.1 Lokacija

Objekt se nahaja v vasi na Okroglicah, parcelna številka *273, k. o., Okroglice, na

hribovitem terenu. Dostop do objekta je z jugovzhodne strani z dovozne ceste. Vhod v

objekt je iz severovzhoda, v klet pa se pride iz jugovzhodne strani.


41

4.2.2 Zazidava

Objekt, ki je zgrajen v dveh fazah, je grajen samograditeljsko, saj se je del, v katerem je

spalnica in dnevna soba, prizidal kasneje.

Počitniška hiša ima klet, pritličje in mansardo. V kletnem delu, ki je delno vkopan v teren,

se nahaja prostor, ki se uporablja kot zidanica, drugi del pa kot shramba. V pritličju so

urejeni bivalni prostori, kot so kuhinja z jedilnico in delovnim prostorom, dnevna soba,

spalnica ter kopalnica. Mansarda je neizkoriščena. Tlorisni gabariti vikenda so 6,5 m x

10,3 m in je malo razgiban. Višina slemena je na koti + 8,09 m.

4.2.3 Prostorska in funkcionalna zasnova

Skupna neto kvadratura znaša 119,14 m2.

Seznam prostorov

KLET

shramba porfido 17,21 m2

zidanica porfido 27,31 m2

skupaj klet: 44,52 m2

PRITLIČJE

spalnica laminat 7,83 m2

dnevna soba laminat 8,96 m2

kopalnica keramika 2,36 m2

hodnik keramika 2,73 m2

kuhinja z jedilnico in delovnim prostorom topli pod 20,99 m2

predsoba keramika 4,36 m2

skupaj pritličje: 47,23 m2

MANSARDA

podstrešje neobdelano 27,39 m2

skupaj mansarda: 27,39 m2

skupaj : 119,14 m2


42

4.2.4 Konstrukcija

- temelji

Temelji so betonski pasovni širine 50 cm in točkovni pod dimnikom 85 cm x 85 cm (glej

tloris temeljev).

Na tleh je valjani tampon, na katerega je vgrajen beton debeline 10 cm (glej prerez).

- nosilna konstrukcija

Nosilna konstrukcija je klasično zidana konstrukcija z opečnim votlim blokom dimenzije

29 cm, s horizontalnimi in vertikalnimi protipotresnimi vezmi v obeh smereh.

- predelne, nenosilne stene

Predelne stene so iz porobetona, t. i. siporex, debeline 12 cm in 5 cm.

- medetažna konstrukcija

Stropna plošča je armiranobetonska (debeline 12 cm) in je klasično ometana z malto.

- ostrešje

Ostrešje je v celoti leseno, iz smrekovega lesa, dvokapno v naklonu 28° in 13°. Slemenska,

vmesna in kapna lega so dimenzij 18/18 cm, špirovci pa so dimenzij 12/12 cm.

- stopnišče

Stopnišče je enoramno, armiranobetonsko in se nahaja zunaj objekta.

- streha

Ostrešje je leseno dvokapno v naklonu 28°, v prizidku pa 13°. Smer slemena je

severozahod – jugovzhod. Kritina je iz pločevine (trimoform) v rdeči opečnati barvi.

- kanalizacija

Fekalne vode so speljane v triprekatno greznico in nato v ponikovalnico.

Meteorne vode pa so speljane direktno v ponikovalnico.


43

4.2.5 Obdelave

- hidroizolacija

Na objektu ni nikjer izvedena hidroizolacija zato prihaja do plesni in vlage na objektu.

- tlaki

Tlaki posameznih prostorov so razvidni iz tehničnega poročila in grafičnih prilog.

- stene

Površine sten v objektu so različno obdelane, odvisno od oblog, ki so izbrana glede na

pomen in funkcijo prostora.

Vse zidane stene so grobo in fino ometane in popleskane z disperzijskimi in

poldisperzijskimi barvami.

V kopalnici so stene po celotni višini obložene s stensko keramiko.

- stavbno pohištvo

Stavbno pohištvo je leseno s termoizolacijsko zasteklitvijo. Okna imajo zunanja senčila –

polkne.

Zunanje in notranje okenske police so kamnite.

Notranja vrata so lesena, vgrajena v lesenem okvirju.

- fasada

Fasada na objektu je klasična in neizolirana.

4.2.6 Ogrevanje

Ogrevanje je centralno radiatorsko.

4.2.7 Zunanja ureditev

Okoli objekta je AB – plošča debeline 10 cm in širine 1m v naklonu 3 % (stran od

objekta). Na severovzhodni strani pa so narejene AB – stopnice.


44

4.2.8 Odvodnavanje

Površinska voda se od objekta odvaja zelo slabo, saj je drenaža slabo izvedena, ponekod pa

je sploh ni.

4.3 Analiza stanja objekta

Pri analizi objekta sem ugotovil, da so zaradi vlage poškodbe na različnih delih stavbe

krivi hidroizolacija, ki je ni ali pa je pomanjkljivo izvedena, in pomanjkljivo izvedena

drenaža.

4.3.1 Vlaga v prostoru

Opisal sem stanje vlažnosti po prostorih in podal predlog sanacije:

Klet

V kleti so prostori, ki se uporabljajo kot zidanica, drugi del pa kot shramba. Prostori so

zelo vlažni, saj ni narejene drenaže in ustrezne zaščite (hidroizolacije zidu). Na zidu se

pojavlja plesen, ki ga uničuje.

Slika 4.2: Stena v kleti in stik stene s stropno ploščo


45

Pritličje

V pritličju so urejeni bivalni prostori: kuhinja z jedilnico in delavnim prostorom, dnevna

soba, spalnica in kopalnica. V pritličju, kjer je vlaga prišla v stene iz kletnih prostorov kot

kapilarna vlaga, ter iz neizoliranega podstrešja kot toplotni most je prišlo do plesnenja sten

in stropov.

Slika 4.3: Primer stene v kuhinji in stropa v jedilnici

Podstrešje

Podstrešje ni izkoriščeno, prav tako ni izolirana (streha), zato pride poleti do pregrevanja

prostorov, v zimskem času pa do prekomerne ohladitve.

Fasada

Na objektu je klasična fasada brez toplotne zaščite, zato prihaja na vogalih in okoli oken do

toplotnih mostov, kjer se v manjši meri že pojavlja plesen. Fasada je na nekaterih delih od

kapilarne vlage že poškodovana.


46

Slika 4.4: Primer od vlage poškodovane fasade (nabiranje soli)

Drenaža

Na objektu je zelo slabo urejeno odvodnavanje površinskih voda, prav tako drenaža, ki je

na nekaterih mestih ni, zato pride do objekta še več vode, ki objekt prav tako napija z vodo.

To se najbolj vidi v spomladanskih in jesenskih mesecih.

4.4 Predlog sanacije objekta

Predlagam naslednje korake za sanacijo:

1.korak: → onemogočit dostop površinskih vod do objekta:

a) izsušitev

b) sanacija poškodb na stavbi

c) izvedba drenaže

d) izvedba hidroizolacije in zaščita hidroizolacije

e) zasutje objekta

Najprej sem se odločil, da vodi, ki prihaja do objekta, površinsko onemogočimo dostop do

objekta, zato je potrebno najprej porušiti vse stopnice in zunanje plošče, ki onemogočajo

odkop zemljine okoli objekta.


47

Izvedemo odkop objekta do temeljev in sproti uredimo zavarovanje brežin pred zasutjem.

Potem z vodnim curkom s stene odstranimo vso umazanijo, ter nato steno osušimo. Če je

stena kje poškodovana, jo najprej saniramo, da imamo za polaganje vertikalne

hidroizolacije lepo in ravno podlago, da ne pride do poškodb le-te. Nato na sanirano in

osušeno steno položimo bitumensko hidroizolacijo, ki naj sega od temelja pa do 0,5 m nad

gotovim tlakom zaradi vodoodbojne meteorne vode. Čim nižje pri temelju naredimo iz

podložnega betona posteljico za drenažno cev v naklonu. Na posteljico položimo drenažno

cev, ki jo zaščitimo s filtrirnim filcem pred zamašitvijo, cev pa speljemo v jašek za

odvodnjavanje meteorne vode. Ko začnemo zasipati objekt s prodcem, ki ustvari filtrski

sloj, ki prepušča vodo do drenažne cevi, sproti zaščitimo hidroizolacijo z vodoodbojno

toplotno izolacijo, ki ščiti hidroizolacijo pred mehanskimi poškodbami in objekt tudi

toplotno zaščiti.

Slika 4.5: Primer polaganja vertikalne hidroizolacije po ovoju stavbe in toplotne zaščite

stavbe [www.gradim.si, 7. 9. 2008]

Ko objekt zasujemo s prodcem in obložimo s hidroizolacijo in toplotno izolacijo do prave

višine (do 50 cm nad gotovimi tlaki), lahko znova uredimo zunanjo podobo objekta

(stopnice in poti), kjer je pomembno, da so te površine z minimalnim naklonom stran od

objekta.


48

Slika 4.6: Položena vertikalna izolacija na stavbi [www.gradim.si,7. 9. 2008]

2.korak: → sanacija kleti:

a) odstranitev poškodovanega tkiva (tlaki in ometi)

b) sanacija kapilarne vlage z vodonepropustno impregnacijo

c) izdelava novih tlakov in ometov

d) finalizacija površin

Naslednja faza je prenovitev notranjih kletnih prostorov, kjer se odstranijo tlaki in omet.

Potrebno je izdelati nov podložni beton debeline 10 cm, na katerega se položi

hidroizolacija, toplotna izolacija debeline 5 cm in AB-cementni estrih debeline 5 cm. Ker

je problem tudi kapilarna vlaga v stenah, je potrebno stene na stiku s temeljem impregnirati

z vodoodbojno impregnacijo. Za impregnacijo je potrebno zvrtati luknje pod kotom 30° –

40° na vsakih 12 cm in jih zalivati z impregnacijo, dokler stena vpija impregnacijo vase.

Naslednja faza je obloga zidu. Kot zidna obloga bodo keramične ploščice kombinirane s

finim ometom. Pred polaganjem keramičnih ploščic je potrebno zid ometati s sušilnim

ometom.

3.korak: → sanacija pritličja:

a) odstranitev poškodovanega tkiva (ometi)

b) ostranitev neustreznega tlaka (premajhna toplotna izolativnost)

c) izvedba novih ometov

d) izvedba ustreznega tlaka


49

e) finalizacija površin

V pritličju je kapilarna vlaga poškodovala omet do višine 30 cm, zato je prišlo do plesnenja

sten. Potrebno bo odstraniti omet, vendar šele takrat, ko bo sanacija v kleti končana zaradi

prekinitve dovoda kapilarne vlage, da ta ne bo mogla več priti v pritličje. Zato bomo v

pritličju, kjer je prišlo do pojava plesni, sanirali stene. Ometali jih bomo s sušilnim

ometom. Ker sem pri izračunu gradbene fizike ugotovil, da je obstoječe izolacije v tlaku

pritličja premalo, bomo sanirali tudi tlak. Najprej bomo odstranili vse tlake, nato pa bomo

naredili nove armiranobetonske tlake z 8 cm toplotne izolacije. Na posušen tlak bomo

kasneje položili zaključne sloje.

4.korak: → sanacija podstrešja:

a) uredimo mansardo:

- izdelamo toplo streho

- na plošči izdelamo tlak

Na AB-ploščo naredimo AB-cementni estrih z 5 cm toplotne izolacije med estrihom in

toplotno izolacijo pa položimo pvc folijo. S tem preprečimo tudi nastajanje plesni v

vogalih stropa v pritličju. Streho toplotno izoliramo z 12 cm steklene volne med špirovci in

6 cm steklene volne pod njimi, ter jih obložimo z mavčnokartonskimi ploščami na kovinski

podkonstrukciji. Med mavčnokartonskimi ploščami in stekleno volno bomo položili parno

oviro ali parno zaporo, nad stekleno volno pa paropropustno folijo za zračenje

konstrukcije. Tako sanirano podstrešje lahko uporabimo in izkoristimo kot bivalni prostor.

b) neizkoriščeno podstrešje:

- izdelamo topel strop

Na AB-plošči izvedemo cementni estrih z 18 cm toplotne izolacije na katero položimo pvc

folijo in nato izdelamo še cementni estrih in s tem preprečimo nastajanje vlage in plesni v

vogalih stropa v pritličju.


50

4.korak: → sanacija fasade:

a) odstranitev poškodovane fasade

b) izvedba nove toplotno izolativne fasade

Na zunanji strani sten bomo odstranili fasado, ker je bila le ta neizolativna in na nekaterih

koncih že poškodovana zaradi vlage. Prav tako je že razpokana, zato bomo objekt obdali z

10 cm toplotne izolacije nad terenom in 6 cm izolacije pod terenom. Zaključni sloj fasade

pa bo t. i. demit.

4.5 Načrti objekta in sanacije

- mapna kopija parcele

Obstoječe stanje :

- tloris temeljev 1

- tloris kleti 2

- tloris pritličja 3

- tloris mansarde 4

- prečni prerez 5

- vzdolžni prerez 6

Sanirano stanje:

- tloris temeljev 7

- tloris kleti 8

- tloris pritličja 9

- tloris mansarde 10

- prečni prerez 11

- vzdolžni prerez 12

Detajli:

- detajl 1

- detajl 2

- detajl 3

- detajl 4

- detajl 5


51

4.6 Zaključek

Objekt je mogoče sanirati v 5 korakih, ki so opisani v tem poglavju. Tehnični izris izvedbe

del sanacije pa v načrtih objekta in sanacije.


52

5 SKLEP

Vlaga je eden izmed glavnih povzročiteljev propadanja objektov, zato sem v diplomski

nalogi raziskoval problem sanacije. Ugotovil sem, da so toplotni mostovi v večini primerov

krivi za nastajanje vlage in plesni v stavbi. Da je ovoj stavbe suh, je potrebno preprečiti

vdor kapilarne vlage v ostenje ter preprečiti navlaževanje ostenja z meteorno in drugo vodo

v okolici objekta. Seveda je zelo pomemben vpliv uporabnikov prostorov na razvoj in

nastajanje plesni. Stavbe je potrebno pravilno in redno zračiti, saj s tem omilimo nastajanje

plesni. Predpogoj za ustrezno sanacijo je najti prave vzroke za nastajanje vlage in plesni v

stavbi ter pravilna in natančna izvedba.

Slika 5.1: Nove obloge, ometi in opleski ne sanirajo s talno vlago poškodovanega zidu, še

manj pa preprečijo ponovno namakanje in posledično razpadanje gradiva v

sestavi stavbnega ovoja (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij

2007, str. 8)


53

Problem propadanja objektov:

- ker niso ustrezno zaščiteni,

- ker niso sanirani,

- ker so nepravilno sanirani.

Sanacija s talno vlago (vodo) napojene ovojne konstrukcije ne bo uspešna, če bo izvedena

le delno, brez drenaže (izsušitev temeljnih tal) ali brez hidroizolacije (zaščita konstrukcije

pred vstopanjem vlage), in prav tako ne, če bo drenaža položena nepravilno ali če bo

hidroizolacija izvedena nenatančno. Tudi z novimi oblogami, ometi in opleski s kapilarno

vlago nasičene ovojne konstrukcije ne ozdravimo, rešitev je kratkotrajna in neprijetne lise,

ki na stavbnem ovoju naznanjajo, da gradiva stavbnega ovoja zaradi preveč vlage

spreminjajo svojo strukturo in izgubljajo želeno trdnost, se bodo kmalu spet pojavile in

obloga bo pričela odstopati od podlage.

Površinska kondenzacija in razvoj plesni sta zelo moteča pojava. Odpravimo jih tako, da

odstranimo vzroke za njun pojav. To pomeni, da moramo s pravilnim ogrevanjem in

prezračevanjem ustvariti ustrezno mikroklimo v prostoru. Zadostno ogrevanje in

prezračevanje pa ni dovolj, če so vzroki za navlaževanje zaradi kondenzacije vodne pare v

neustrezni gradbeno fizikalni sestavi gradbene konstrukcije oziroma sklopa. V takšnih

primerih je potrebno gradbene konstrukcije oziroma kritična mesta toplotnih mostov

sanirati v skladu s pravili gradbene fizike.

Razvoj plesni lahko delno preprečimo z zmanjšanjem prekomerne relativne vlažnosti v

prostoru in tudi z odpravo vzrokov navlaževanja konstrukcijskih sklopov. Vsi drugi posegi

za odstranjevanje plesni nimajo dolgoročnega učinka. Če plesni odstranimo samo

površinsko, to ni dovolj. Na prizadetem mestu je potrebno konstrukcijo v celoti sanirati.

Sanacija objekta je navadno zelo zapletena in draga, saj moramo pri sanaciji največkrat

popraviti tudi poškodovane dele, ki so nastali zaradi neustrezne gradnje. Ob diplomski

nalogi sem spoznal, daje smotrneje objekt ustrezno načrtovati in gradbeno izvesti, kot pa

izvajati sanacijo objekta.


54

6. VIRI, LITERATURA

- http://www.energetika.net, 16.8.2008

- http://www.gradim.si, 7.9.2008

- http://gcs.gi-zrmk.si, 10.8.2008, 6.8.2008

- http://www.terming.si/index, 10.8.2008

- Gradbenik, junij 2007, str. 12, 13, 16, 17, 41, 52, 53.

- Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007, str. 6–13.

- Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka.

- Program Gradbena fizika URSA.


55

7 PRILOGE

7.1 Izkaz toplotnih karakteristik stavbe


56

7.2 Elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite


57

7.3 Seznam slik

Slika 2.1: Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje v prostoru


Slika 2.2: Stavba brez vgrajene hidroizolacije in z značilnimi madeži, ki jih na objektih

povzroča kapilarna vlaga (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij

2007, stran 6)

Slika 2.3: Zračenje z odpiranjem oken in vrat na strežaj [http://gcs.gi-zrmk.si,6. 8. 2008]

Slika 2.4: Zračenje z odpiranjem oken na strežaj [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8.2 008]

Slika 2.5: Zračenje s priprtimi okni [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]

Slika 2.6: Zračenje z nagnjenim oknom in odprtimi vrati [http://gcs.gi-zrmk.si,6. 8. 2008]

Slika 2.7: Zračenje z nagnjenim oknom [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8. 2008]

Slika 3.1: Mehansko razkrajanje gradiva zaradi soli, ki jih s seboj prinaša kapilarna vlaga.

(Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007, stran 7)

Slika 3.2: Vertikalna hidroizolacija obstoječega stavbnega ovoja, izvedena z bitumensko

maso. (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007, stran 8)

Slika 3.3: Izvedba horizontalne izolacije ovojne konstrukcije z vbrizgavanjem

nemočljivih snovi (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij 2007,

stran 8)

Slika 3.4: V zidovih starejše stavbe v manjši švicarski vasici znižujejo vlago z vloženimi

osomotskimi elementi (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij

2007, stran 8)

Slika 3.5: Plesen v območju materialnega toplotnega mostu [http://gcs.gi-zrmk.si, 10. 8.

2008]

Slika 3.6: Kondenzacija vodne pare skozi porozne materiale [http://gcs.gi-zrmk.si, 6. 8.

2008]

Slika 3.7: Geometrijsko pogojeni toplotni most v kotu zunanjih sten in stropa

[www.terming.si/index, 10. 8. 2008]

Slika 3.8: Konvekcijski toplotni most - netesnost stika med špaleto on balkonskimi vrati


Slika 3.9: Konvekcijski toplotni most – netesnost stika med oknom in špaleto



58

Slika 3.10: Toplotni most pri izvedbi temelja zgradbe (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.11: Prekinjen toplotni most pri izvedbi temelja zgradbe (po Termo, d. d., detajli


Slika 3.12: Toplotni most pri temelju in coklu zgradbe (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.13: Prekinjen toplotni most pri temelju in coklu zgradbe (po Termo, d. d., detajli


Slika 3.14 Nepravilen stik predelne stene z AB-ploščo (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.15: Pravilen stik predelne stene z AB-ploščo (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.16: Stik medetažne konstrukcije in zunanje stene ter okenska preklada s toplotnim

mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)

Slika 3.17: Stik medetažne konstrukcije in zunanje stene ter okenska preklada s

prekinjenim toplotnim mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)


omarico in toplotnim mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)


omarico in prekinjenim toplotnim mostom (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.20: Neizolirana strešna konstrukcija (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)

Slika 3.21: Pravilno izolirana strešna konstrukcija (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.22: Neizkoriščeno podstrešje brez toplotne izolacije (po Termo, d. d., detajli


Slika 3.23: Vgradnja toplotne izolacije proti neizkoriščenemu podstrešju (po Termo, d. d.,

detajli vgradnje – zgoščenka)

Slika 3.24: Zunanja stran objekta brez toplotne izolacije (po Termo, d. d., detajli vgradnje

– zgoščenka)


59

Slika 3.25: Vgradnja izolacije na zunanji strani objekta (po Termo, d. d., detajli vgradnje –

zgoščenka)

Slika 3.26: Balkon brez toplotne izolacije (po Termo, d. d., detajli vgradnje – zgoščenka)

Slika 3.27: Detajl vgradnje toplotne izolacije na balkonu (po Termo, d. d., detajli vgradnje

– zgoščenka)

Slika 4.1: Primer objekta za sanacijo

Slika 4.2: Stena v kleti in stik stene s stropno ploščo

Slika 4.3: Primer stene v jedilnici in kuhinji

Slika 4.4: Primer od vlage poškodovane fasade (nabiranje soli)

Slika 4.5: Primer polaganja vertikalne hidroizolacije po ovoju stavbe in toplotne zaščite

stavbe [www. gradim.si, 7. 9. 2008]

Slika 4.6: Položena vertikalna izolacija na stavbi [www.gradim.si, 7. 9. 2008]

Slika 5.1: Nove obloge, ometi in opleski, ne sanirajo s talno vlago poškodovanega zidu še

manj pa preprečijo ponovno namakanje in posledično razpadanje gradiva v

sestavi stavbnega ovoja (Obnove & sanacije, tematska revija, Gradbenik, junij

2007, stran 8)

7.4 Seznam tabel

Tabela 3.1: Razmiki in globina vrtanja za impregnacijo zidu

7.5 Seznam enačb

Enačba 2.1: Enačba za izračun relativne vlažnosti vlage


60

7.6 Naslov študenta

Denis Zore

Čeče 26a

1420 Trbovlje

Tel: 040 214 601

e-mail: [email protected]

7.7 Kratek življenjepis

Rodil sem se 17. 5. 1984 v Trbovljah. Osnovno šolo sem obiskoval v Trbovljah od leta

1991 do leta1993, nato sem šolanje nadaljeval na osnovni šoli v Hrastniku, in sicer od leta

1993 do leta 1999. Leta 1999 sem se vpisal na srednjo gradbeno šolo, smer gradbeni

tehnik, in jo leta 2003 končal. Po srednji gradbeni šoli leta 2003 sem se vpisal na Univerzo

v Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo, študijski program VS gradbeništvo, operativno –

konstrukcijska smer, enota študija je v Celju.

Documents

PRIMER SANACIJE VLAGE POČITNIŠKE HIŠE NA OKROGLICAHVlažnost zraka v prostoru je v največji meri odvisna od temperature, pomemben vpliv imajo tudi predmeti v prostoru, ki vlago