Razstava jaslic zbornik 2009

��Zbornik ob prireditvah

Razstava slovenskih jaslic v VeržejuBožična noč na Razkrižju

Božična vas v BanovcihBožični koncert v Ljutomeru��Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 1 11.12.2009 10:33:04

��Razstava slovenskih jaslic v VeržejuBožična noč na Razkrižju

Božična vas v BanovcihBožični koncert v Ljutomeru

Nosilec projekta Božična Prlekija

Zavod Marianum Veržej

Partnerji v projektu

Občina VeržejTuristično-narodopisno

društvo RazkrižjeKulturno društvo Orfej Ljutomer

Projekt sofinancirajo

Zbornik ob prireditvah

Izdajatelj

Zavod Marianum VeržejPuščenjakova 1

9241 Veržejtel: 02 588 90 60

gsm: 041 357 640faks: 02 588 90 61

Uredil

Janez Krnc, SDB

Fotografije razstavljenih jaslic

Marko Suhoveršnik, SDB

Oblikovanje in prelom

Marko Suhoveršnik, SDB

Lektoriranje

Ivan Kuhar

Tisk

Schwarz d.o.o.

Naklada

1000 izvodov

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželjeProjekt sofi nancira Evropska Unija �p. Wolfgang Kongler, župnijske jaslice iz Boštanja na Dolenjskem, glina

Razstava slovenskih jaslic v Veržejuod 4. 12. 2009 do 7. 1. 2010, vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 v Kovačičevi dvorani zavoda Marianum.Zavod Marianum Veržej � Puščenjakova ulica 1 � 9241 VeržejT: 02 588 90 60 ali 041 357 640 � E: [email protected] � S: www.marianum.si

Božična noč na Razkrižjuv četrtek, 24. 12. 2009, ob 19.00; v soboto, 26. 12. 2009, ob 18.00; v soboto, 2. 1. 2010, ob 18.00.Predstava na prostem pri Ivanovem izviru.Turistično narodopisno društvo Razkrižje � Šafarsko 42 � 9240 LjutomerT: 02 584 99 12 � E: [email protected] � S: www.razkrizje.si

Božična vas v Banovcihod 15. 12. 2009 do 7. 1. 2010. Ogled jaslic na dvoriščih hiš. 28. 12. ob 19.30 – koncert na vasi.TIC Veržej � Puščenjakova ulica 1 � 9241 VeržejT: 051 654 778 � E: [email protected] � S: www.centerduo.si

Božični koncert v LjutomeruKomorni zbor Orfej, v soboto, 9. 1. 2010 ob 20.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika.Komorni zbor Orfej Ljutomer � Mestni breg 2 � 9240 LjutomerE: [email protected] � S: www.orfej.si

Bozicna_Prlekija_Zbornik 2009.indd 2 11.12.2009 10:33:09

�� 3 �

�

Ob 2. razstavi slovenskih jaslic v Veržeju

Ivan KuharZavod Marianum Veržej - Center DUO

Letošnja zima nekako ne uspe spreme-niti pokrajine v zanjo značilno podobo

– obleči jo v mehko belino svetlikajočih se kristalčkov, s poledico ponagajati neprevi-dnim sprehajalcem, otrokom obarvati noske na rdečo, ko bi skupaj s starši delali snežaka. Zato pa so dolgi zimski večeri, megleni dnevi kot je današnji, nalašč primerni za ustvarja-nje. V tople domove, v razigrane učilnice po-murskih šol, se je v teh dneh prikradla domi-šljija, ki želi čim bolj nazorno prikazati čudež Svete noči.

Zavod Marianum - Center DUO Veržej letos drugič zapored organizira Razstavo slovenskih jaslic. Po zelo odmevni in obiskani lanskoletni razstavi smo snovalci prireditve imeli veliko elana in idej, kako stvar ponovno izpeljati na tako visoki ravni in jo še dodatno nadgraditi.

Preko projekta Božična Prlekija smo uspeli združiti večino dogajanja v tem prazničnem času, ki je tako ali drugače povezano z veselim pričakovanjem božičnega večera.

Žalostno je, da nas v današnjem času hi-tenja v veselodecembrsko dogajanje popeljejo plesoči božički v izložbah trgovin, bleščeča mestna razsvetljava tisočerih lučk, in še ka-kšna spektakularna pogruntavščina sodobne kulture. Velikokrat prav to predstavlja beg iz družinskega gnezda, lastne ustvarjalnosti in doživljanja pravega pomena božiča. Z vese-ljem opažam, da je letošnje občutke pričakova-nja v meni vzbudilo najprej izdelovanje jaslic veržejske mladine, nato pa veselje otrok, ki so prvi začeli polniti hodnike Zavoda Marianum s svojimi stvaritvami. Pri povabilu k sodelova-nju s šolami in vrtci smo skušali izpostaviti vi-

Martin Leopold Cigler, Muzej jaslic Brezje, glina Salezijanski zavod Veržej, les (detajl)


��4 �

� ��dik »prleških jaslic«. Otroci naj bi v svoje jasli-ce vnesli nekaj »prleškega«, nekaj s čimer smo ljudje na desnem bregu Mure tesno povezani. Verjamem, da s pogledom na vsake jaslice posebej najde vsak drugačne značilnosti naše pokrajine. V takšnih projektih vidimo neslu-tene širine otroške ustvarjalnosti, ki se izraža v izdelkih. Lahko trdim, da so letošnji izdelki vsaj za stopnico kvalitetnejši kot lansko leto. Pri tem velja tudi pohvaliti mentorje, ki so re-sno pristopili k delu in s svojimi izkušnjami navdihovali otroke. Veliko se jih je udeležilo tudi delavnic modeliranja iz gline, kjer so pod strokovnim vodstvom jasličarke Ane Korenč izdelovali figurice za jaslice.

Duša razstave tudi letos ostaja v Kovači-čevi dvorani, kjer se predstavljajo jasličarji iz celotnega območja Slovenije. Koliko znanja, potrpežljivosti in veselja je vloženega v konč-

ni izdelek vedo le razstavljavci sami, nam, ki jim poklanjamo občudovanje ob pogledu na-nje, pa se pred očmi odvije čudež Svete noči. Prepričan sem, da so se te jaslice rodile v soju domačih ognjišč, družinske ljubezni in vere, ki veje iz vsakega posameznika. Zato so de-cembrski dnevi nekaj tako posebnega. Druži-jo nas v toplem objemu doma, če jih uspemo nadgraditi še z ustvarjalnostjo, pa so naši ob-čutki veliko dragocenejši od daril, ki se znaj-dejo pod božičnim drevesom.

V imenu organizatorjev letošnje Razstave slovenskih jaslic v Veržeju naj izrečem zahva-lo vsem – jasličarjem, ki razstavljajo, otrokom in mentorjem, ki so izdelali jaslice prav za ta dogodek in vsem ostalim, ki ste na kakršen koli način pomagali, da ta razstava ostaja v Veržeju in druži ljudi v teh prazničnih dneh.

Veržej, 4. 12. 2009

Terezija Zapušek, Dobje pri Planini, kvačkanje Marjan Vodnik, Domžale, orehov les

Lidija Debelak, Gorenja vas, glinsati relief

Tomaž Lavrih, Velika Loka, lipov les ��Tomaž Lavrih, Velika Loka, �Tomaž Lavrih, Velika Loka, ��lipov les �ZRP Pomelaj, Mala Polana, ličje


�� 5 �

�

Dom Janka Škrabana, Beltinci, mavec

Družina Gostiša, Muzej jaslic Brezje, slano testo (detajl)

Lea Babič, Bizeljsko, medeno testo��Lea Babič, Bizeljsko, ��medeno testo�Katarina Zagmajster, Bizeljsko, vezenina��MIlan Mužina, Šempas, lipov les�Marija Grahek, Ljubljana, poslikava svile


��6 �

� �� Edinost Božične Prlekije

Začenja se »ADVENT«, priprava na Odre-šenikovo rojstvo, ki nam želi oznaniti:

»Slavo Bogu - večni Ljubezni - in mir ljudem. Prišel je, prihaja in ostaja z nami, da bi ljudem razodel in prinesel »edinost!«

V tem duhu me preseneča in navdaja z upanjem poteza, da ste se ob božično - no-voletnih praznikih združili kot partnerji iz območja Prlekije in sicer: Zavod Marianum Veržej z Razstavo slovenskih jaslic, Razkrižje s predstavo na prostem Božična noč, vas Banov-ci z Božično vasjo in Kulturno društvo Orfej z Božičnim koncertom.

»Minila so tisočletja, odkar je prerok Mi-hej, ki je nastopal pred padcem Samarije 721 pred Kristusom, napovedal Odrešenikovo roj-

stvo: ‘Ti pa Betlehem Efráta, si majhen med Judovimi rodbinami: iz tebe mi vzide on, ki bo vladal v Izraelu…’ (Mih 5,1).«1

Beseda ‘Bet Lehem’ pomeni po naše »hiša kruha«, okolica Betlehema je zelo rodovitna, tako da velja za žitnico Judeje. Jezus - druga Božja oseba, ki se je za nas učlovečil ter pri vsaki daritvi maše ponavzočuje svoje rojstvo in se nam pri obhajilu daje kot »Kruh za ži-vljenje sveta«, si je izbral betlehemske poljane in preprosto votlino, da bi vsem in vsakomur omogočil dostop do sebe, saj njegovo srce išče in čaka na vsakogar.

Ko sem si sam ogledal uprizoritev SVETE NOČI, me je posebej nagovarjla ugotovitev, da se domačini iz obmejnih krajev župnije in

P. dr. Leopold A. Grčar, OFM

Literatura: Sveto pismo, SSP,

SDS, Ljubljana 2000.

Rudolf in Kristina Gerlec, Bodonci, les, mavec Gal Iby, Muzej jaslic Brezje, glina


�� 7 �

�občine Razkrižje že 12 let trudijo in v narav-nem okolju, ob ‘Ivanovem izviru’ uprizarjajo lepo predstavo pod naslovom BOŽIČNA NOČ. Obiskovalci med predstavo doživljajo željo, da bi se poistovetili s posameznimi osebami, zato žele biti bliže prizorišču … Vendar jih v tem primeru ločuje hladna reka …

VODA: »Simbolične pomene vode lahko izrazimo s tremi dominantnimi temami: voda predstavlja izvor življenja, sredstvo očiščeva-nja in središče obnavljanja!«2

Če izhajamo iz teh premis, lahko zaklju-čimo, da si ti, novorojeni Odrešenik, izvor življenja, ki si sam zagotovil: »Jaz sem Pot, Re-snica in Življenje!« (Jn 14, 6).

Voda – sredstvo očiščevanja: ti valovi reke nam govore, kako pomembno je, da se Novo-rojenemu v betlehemski noči bližamo očiščeni na duši in telesu po dobri adventni spovedi. Končno pa je voda simbol obnavljanja. Popol-na obnova življenja izhaja iz Novorojenega, ki bo rekel: »Brez mene ne morete storiti niče-sar« (Jn 15,5).

Reke pa so bile v zgodovini človeštva tudi meje med ljudmi in meje med pokrajinami,

meje, ki lahko ločujejo in oddaljujejo. Nava-dno pa se nad reko vije most. »Simbolizem mostu kot sredstva, ki omogoča prehod iz ene obale na drugo, je med najbolj razširjenimi. To je prehod iz zemlje v nebesa, iz minljivo-sti v nesmrtnost, iz čutnega sveta v nadčutni. Kar nasprotja, razdeljene bregove povezuje, je most. Kdor zmore graditi mostove med razdeljenimi bregovi, dela za edinost, zbližu-je oddaljenosti. Kdo je večji graditelj mostu med Stvarnikom in človekom kot Dete, ki je položeno v jasli! Še več – On sam je most med Očetom in nami.«3

Grška beseda »evangelion«, evangelij po-meni radostno vest in kaj je večje veselje kot spoznanje: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jn3,16). Zato naj velja za vse snovalce in obiskovalce Božične Prlekije:

»SONCE VESELJA NAM V SRCIH ŽARI,REŠITEV GRADIMO ZA VSE LJUDI!«

1 Grčar p. Leopold OFM, Jaslice, Zgodovina jaslic in njihov oznanjevalni pomen, Družina, Ljubljana 1997, 17.

2 Grčar, n. d., 124.3 Grčar, n. d., 126.

Borut Hanžič, Maribor, kovina, glina Ana Jaušovec, Ormož, papir (detajl)��da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se ��nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak ��imel večno življenje« (Jn3,16). Zato naj velja za �VDC Sožitje, Ptuj, glina


��8 �

� ��Jakob Jeraša, Jesenice, naravni material (detajl) Miha Kač, Stahovica, glina (detajl)

Ana Korenč, Ljubljana Šmartno, glina (detajl) Votlina, Muzej jaslic Brezje, glina

Eva Tivadar, Dobrovnik, ličje Vera Orač, Ponikva, sveča

Romana Perc, Kog, volna (detajl)


�� 9 �

�

Sprehod po domači pokrajini

Janez Krnc, etnologVodja Centra DUOEvangelist Luka poroča o okoliščinah roj-

stva Jezusa Kristusa zelo kratko, vendar dovolj jasno: »In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču«(Lk 2,7). To po-meni, da je Marija rodila Jezusa v pastirskem hlevu. Ti hlevi so bili v Palestini navadno pod-zemeljske votline.

Tudi v današnjem času je bistvo jaslic upri-zoritev religioznega dogodka Svete noči, ko se Bog rodi in stopi na zemljo kot človek. Poleg zgodovinskega dejstva o rojstvu Jezusa Kristu-sa, je tudi stalna ponavljajoča se resničnost po vsem svetu in v vsakem času. Tako lahko go-vorimo o palestinskih jaslicah in tudi o sloven-skih jaslicah. Slovenske jaslice so zaznamova-

ne z domačo pokrajino, hlevom in figurami oblečenimi v slovensko nošo.

Etnolog in velik poznavalec jaslic na Slo-venskem Niko Kuret pravi: »Jaslice so ‘zamr-znjeno gledališče’, se pravi, da morajo biti figure v svojih kretnjah zaznamovane tako, kakor da so pravkar obmirovale… Jasličar mora biti kakor gledališki režiser. Vedeti mora, kakšna naj bo postavitev, da bo učinko-vala lepo in ubrano.«

Tako je poleg izvirnosti pomemben estet-ski pogled in materiali iz katerega so narejene figure. Vsekakor ima lastna ustvarjalnost svo-je vrednote, četudi take jaslice včasih nimajo velike umetniške vrednosti, so del človeka, ki jih ustvarja in so v tem človeku dosegle svoj namen.

Silva Kelemina, Ormož, volna Jože Korže, Sodražica, les


��10 �

� ��Blaženi Anton Martin Slomšek leta 1847

zapiše: »Otroci veselo jaslice gledajo, ki so jih mladeniči u kotu naredili, z zelenim beršljem in pozlačenimi orehi dekliči ozaljšali. Vse je veselo in svete pesmi Jezusovega rojstva stari in mladi pojo.«

Gre torej za družinski dogodek na katere-ga se z velikimi pričakovanji pripravlja celotna družina. Več je vloženega truda in osebne an-gažiranosti v pripravi, bolj doživeta je božična noč. Prve družinske jaslice na Slovenskem so se postavljale v ‘bogkov kot’(kotne jaslice), ve-čje jaslice pa so bile po cerkvah. Kot marsikaj drugega, so tudi jaslice na prostem (dvorišču) prišle iz Amerike v zadnjih desetletjih.

V vasi Banovci že deset let pripravljajo ja-slice na prostem, na dvoriščih hiš. V sloven-skem prostoru je bil to eden prvih skupin-skih pojavov postavljanja jaslic na prostem. V začetku je bila to morda predvsem pobuda turističnega pomena, kako privabiti čim več gostov v vas in jih usmeriti v terme. Vodstvo term Banovci je domačine k postavitvi jaslic na prostem motiviralo predvsem z bogatimi nagradami in kasneje tudi medsebojno tek-

movalnostjo. Jaslice so ocenjevali gostje term. Danes z veseljem ugotavljamo, da je desetle-tno postavljanje Božične vasi Banovci preraslo v obredno dogajanje. Vaščani se odločajo za postavitev svojih dvoriščnih jaslic predvsem iz osebnega nagiba, zaradi lastnega zado-voljstva. Tudi priprave so pri mnogih v vasi dolgoročne in zelo premišljene. Še vedno jih ocenjujejo gostje Term Banovci in za dodatno motiviranost so priskrbljene nagrade.

V letošnjem letu bo že tretjič jaslice oce-njevala strokovna komisija v sestavi teologa, krajinskega arhitekta, etnologa in likovnika. Pri odločitvi komisija upošteva v naprej do-govorjene kriterije: teološko svetopisemska verodostojnost, materiali in gradiva, estetika – umetniška nota, izvirnost – domiselnost pri postavitvi jaslic, jasna razmejitev med betle-hemskimi in slovenskimi jaslicami ter vložen trud, delo in čas.

Opažamo, da se je kvaliteta postavitev jaslic po vasi Banovci v zadnjem letu bistveno izbolj-šala. Mnogi so uspeli skrivnost Božične noči še bolj približati mimoidočim z božično glasbo, kar je nov pojav v Božični vasi Banovci.

Mateja Kozmus, Muzej jaslic Brezje, glina (detajl) Mojca Kuzman, Vojnik, domača volna (detajl) Ivanka Lehner, Murska Sobota, glina (detajl)

Oton Naglost, Vipava, les


�� 11 �

�Veseli nas, da so bolj pozorni na pravilno

postavitev figur, ki se obračajo k osrednje-mu prizorišču Kristusovega rojstva. Tudi na pastirski ogenj in vodo niso pozabili. Mnogi so pozicijsko lepo izpostavili hlevček s sveto družino. Pomembno je, da se naša pozornost že ob prvem pogledu na jaslice osredotoči na osrednji dogodek in da drugi dejavniki ne prevladajo.

Že prvi večerni pogled na Božično vas Ba-novci nas navduši. Opazi se vedno več umir-jene enobarvne razsvetljave. Mnogi zelo do-bro osvetlijo hlevček s sveto družino in znajo diskretno skriti električno napeljavo ter tako obiskovalcu približajo skrivnostnost božič-ne noči. V tem primeru drži reklo »MANJ JE VEČ«.

Seveda bo vas še bolj celostno zaživela, ko bo načrtno osvetljena in bo tudi ulična razsve-tljava s pločniki, poleg večje varnosti, obisko-valce vodila od jaslic do jaslic. Prebivalce vasi Banovci vzpodbujamo, da vztrajajo pri posta-vitvah dvoriščnih jaslic in na ta način polepša-jo praznike sebi, svojim bližnjim in mnogim, ki pridejo od blizu in daleč občudovati Božič-no vas Banovci.

Aljoša Logar, Muzej jaslic Brezje, lego kocke

Zoran Mrak, Logatec, les

Marija Udovič, Lukovica, ličje Konrad Triler, Sevnica, les


��12 �

� ��Boštjan Pacek, Muzej jaslic Brezje, les Janez Perenič, Brezovica, les

Katarina Lavrih, Velika Loka, bombažna nit, les ��Andrej Gašperlin, Komenda, les �VDC Murska Sobota, enota Ljutomer, vezenina Irena Tivadar, Dobrovnik, ličje


�� 13 �

�

Božična pesem, kako si lepa

Maestro Marjan PotočnikSveti Frančišek (1182-1226), asiški ubožec, je za božične praznike leta 1223 v votlini sa-

motnega kraja Greccio med polnočnico pripra-vil žive jaslice in od takrat je navada po cerkvah in domovih postavljati jaslice. Kakor vsi mistiki je okušal tudi temo križa in zapuščenosti. Ko se je znašel v največji temi, se mu je sanjalo, da stoji ob njegovem ležišču angel v nebeški sve-tlobi z lokom in violino v rokah in mu govori: »Frančišek, zaigral ti bom, kakor igramo pred nebeškim prestolom v nebesih.« Naslonil je go-sli k obrazu in samo enkrat potegnil z lokom prek strun. To je napolnilo Frančiška s takim veseljem in sladkostjo, da več ni čutil telesa in nobene žalosti. »In ko bi angel še enkrat po-tegnil z lokom po strunah, bi se morala duša zaradi prekipevajoče radosti ločiti od telesa,« je zjutraj pripovedoval Frančišek svojim bratom.

Res je, da so vse zemeljske lepote, ki jih na zemlji doživljamo, le bledikav odsev tega, kar nas čaka v večnosti in da je končno najlepša glasba, kakor slaboten odmev tega, kar bomo nekoč slišal. Pa vendar, mar še nismo dožive-li blaženih trenutkov ob lepi zborovski pesmi ali ob stari ljudski pesmi, ki jo zapoje tako re-koč vse zbrano občestvo, ki so nas ponesli v tako vznesenost, da se nam je zazdelo, da že uživamo rajsko lepoto in srečo ter smo od bo-goslužja ali od koncerta odhajali prerojeni in z nebom v srcu?

Ena najlepših slovenskih božičnih zbo-rovskih pesmi, brez katere si polnočnice ali slovesne božične praznične maše že dolgo ne

morem predstavljati, je Božična noč, ki jo je na besedilo avtorice številnih cerkvenih pesmi, s. Elizabete Kremžar, v letu 1943, uglasbil Mirko Rener. Po krajšem, nebeško lepem orgelskem uvodu se oglasi solistka ali solist z besedami: »Božična noč, kako si lepa…« Mirno lahko re-čemo: »Božična pesem, kako si lepa!«

Vse kar je lepo, človeka privlači, se dotika njegovih globin, ga notranje izpolni, hkrati pa ga odpira za vrednote, ki ga presegajo ter vzbu-ja v njem doslej nesluteno hrepenenje. Glasba je najstarejša umetnost, v sebi nosi izredno iz-povedno moč. Človeka nagovarja neposredno, ga vzgaja in plemeniti. Povsem nemogoče je peti ali igrati iz srca in biti obenem hudoben. Tisti, ki poje iz srca, je že nagovorjen z bese-dilom in melodijo, hkrati pa nagovarja tudi ti-ste, ki s srcem poslušajo. Ob lepi božični pesmi človek zlahka začuti harmonijo s človekom pa tudi z vsem stvarstvom, ki ga obdaja. V sebi in okrog sebe nenadoma začuti to, kar poje že omenjena pesem Božična noč: »Roke k molitvi zemlja sklepa. Mar sluti, da prihaja Bog!?«

Božična pesem, kako si lepa… Na glasbe-nem izpopolnjevanju v Rimu smo imeli v okvi-ru predavanj tudi glasbeno - liturgični seminar. Vsak slušatelj ali pa narodnostna skupina, je predstavil ali predstavila svoje božične ljudske in zborovske pesmi. Vsi so bili začudeni nad številom in lepoto slovenskih božičnih pesmi. Še danes mi odzvanjajo v ušesih besede profe-sorja: »Čestitamo! Tako majhen narod, pa ima-te toliko in tako lepih božičnih pesmi!«�Drago Milovac, Ljubljana Polje, les


��14 �

� �� Božična pesem, kako si lepa… Saj so lepe

tudi velikonočne, polne zmagoslavja in vsta-jenjskega zanosa. V veliki meri so koračnice, ki z godbo na pihala v velikonočni procesiji na-znanjajo zmago življenja nad smrtjo. Božična pesem pa nas nagovori drugače. Seže nam v dušo kot prekrasno zvezdnato nebo. Seže nam v dušo bodisi z uspavanko betlehemskemu detetu Jezusu v obliki nepozabne Gruberjeve pesmi Sveta noč, ali s preprosto ljutomersko pesmijo Pastirček pase čredico, pri mestu Betle-hem, s Potočnikov ponarodelo Prelepo migljajo zvezdice ali njegovo zborovsko priredbo Veseli čas praznujmo. Božična pesem nas poboža s svojo iskreno predanostjo, ko odzvanjajo verzi: »O Jezušček moj, za vselej sem tvoj«.

V času, ko pred polnočnico še ni bilo božič-nih igric ali recitalov, je avtor zgoraj omenje-ne pesmi ter dolgoletni ljutomerski organist in zborovodja Peter Potočnik, pred polnočnico ljudi ogrel s kakšno novo božično pesmijo. Po navadi sta najprej zapela skupaj z ženo Anico, potem pa se je petju pridružil zbor. Nekatere teh pesmi so ljudje vzeli tako zelo za svoje, da so ponarodele in postale del ljudskega izroči-la. Sicer pa drži, da je večina ljudskih pesmi nastala iz zborovskih priredb.

Začetek polnočnice si ne moremo predsta-vljati brez čudovite in obenem tako preproste Gruberjeve Svete noči. Prihaja iz globokega miru, da smo vsi bratje in sestre, božji lju-bljenci, notranje osvobojeni, napolnjeni z ra-dostjo, ljubeznijo in mirom.

Božična pesem, kako si lepa… Liturgično (neuradno) traja božični čas od božičnega ve-čera in do nedelje po prazniku treh kraljev oziroma gospodovega razglašenja. Ker pa ve-lja 2. februar za praznik Jezusovega darovanja (t.i. svečnica) in ima v ljudski zavesti izrazit božični značaj, se šele s tem praznikom sklene božični čas. Obenem je to tudi čas, ko prene-hamo peti božične pesmi. Močno pa sem pre-pričani, da so božične pesmi prelepe, da bi jih prepevali samo dobra dva tedna na leto.

Božični čas pa je tudi čas božičnih kon-certov. Morda jih je zadnja leta celo preveč. Odvisno kdo poje, predvsem pa kako poje. Včasih lahko slišimo sicer v tehničnem smi-slu dovršeno petje, ki pa nas pušča hladne. Za vsako pesem velja, da brez notranjega naboja, brez duše ne more zazveneti v polnem sijaju in izpovedati moči. Toliko bolj velja to načelo za duhovno glasbo, morda še prav posebej za božične pesmi, kjer je potreben tudi religio-zni naboj ali pa vsaj spoštovanje in odprtost za vrednote, za skrivnost življenja, za ljube-zen, za neizrekljivo, za sveto, za neskončno lepoto …

Božična pesem, kako si lepa… Tudi pri pol-nočnici, ali pa na sveti večer v murskosobo-škem zaporu. Glasovi so bolj ali manj ubrani, pesem Sveta noč odmeva v različnih jezikih, toda čutimo, da smo bratje, zbrani ob skro-mnih jaslicah kot v Betlehemu. Ko odpojemo, eden izmed zapornikov s solzo v očeh vzkli-kne: »Dečki, Bog nas ima rad, tudi če smo v zaporu!«

Božična pesem, kako si lepa… Naj lepota in moč božične pesmi vedno znova prižiga v Tüške Marija, Radmožanci, ličje (detajl)

Kako na božičnem koncertu zapoje Komorni zbor Orfej, se lahko prepričate 9. januarja 2010. Ob 20.00 uri bodo zapeli v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru.

Zvestemu domačemu občinstvu bodo postregli z mašo Missa brevis in Hon. St. Joannis de Deo slavnega skladatelja Franza Josepha Haydna. Da bo Haydnova stvaritev zazvenela v vsej svoji veličini, zagotavljata okrepljena pevska zasedba, solistka Katja Kovalinka in komorni godalni orkester.

Več informacij najdete na spletni strani www.orfej.si ali na naslovu [email protected]


�� 15 �

�naših srcih in življenjih luč upanja, miru in notranjega veselja, naj sije z naših obrazov, naj nas kliče k medsebojni pomoči in dobroti, naj napolni naše cerkve in domove …

Sveta družina, Muzej jaslic Brezje, glina��Steklenica, Muzej jaslic Brezje, glina��Darko Poženel, Ajdovščina, lesZRP Pomelaj, Mala Polana, ličje

p. Wolfgang Kongler, Muzej jaslic Brezje, glina


��Drugi natečaj jaslic za vrtce in osnovne šole Pomurja

Naziv ustanove Mentor Skupina otrokGimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Karolina Erjavec dijaki in dijakinje 2. V razreda (program Predšolska vzgoja)

OŠ Franceta Prešerna Črenšovci

Mateja Zelko, Carmen Knaus – Kovač, Romana Glavač, Mišel Horvat, Metka Hauser Černjavič

različne skupine

OŠ IV. Murska Sobota Mihaela Ružič učenci OŠ IV.OŠ Kobilje Danijela Horvat učenci ustvarjalnega krožka

(4. in 5. razred)DOŠ Dobrovnik Eva Tivadar

Loreta Solarič1. razred

OŠ Križevci pri Ljutomeru Mateja Balažek učenci likovnega krožka (4. in 5. razred)

OŠ Veržej Mateja Šumenjak učenci OPB – starejša skupinaOŠ Veržej Cvetka Puhar učenci OPB – mlajša skupinaOŠ Veržej – dom Marija Zorko Natalija Blanko Ferreiro,

Sara Hrastnik in Nikolina Pajič, Dario Toplak

OŠ Mala Nedelja Mihaela Lipovec, Miša Šišernik

učenci OPB

Vrtec Radenci, Radenski mehurčki

Dragica Dietner, Darja Zemljič, Jožica Veberič, Irena Kerčmar

otroci in vzgojiteljice vrtca Radenci

Vrtec Križevci pri Ljutomeru otroci in starši oddelka od 4 do 6 let

Vrtec Mala Nedelja Silvija Filipič in Liljana Peršak, Liljana Tropenauer, Ksenija Kolar in Cecilija Rajht, Monika Černjavič in Anita Kosi

skupine otrok 1-2 leti, 2-3 leta, 3-5 let in 5-6 let

Vrtec Veržej Suzana Kolmanič, Ingrid Grantaša

otroci starejše skupine

OŠ Cvetka Golarja Nelica Petek, Milena Rakuša, Marina Gracin, Metka Sobočan, Metoda Ljubec

OŠ Kobilje (1. mesto) Vrtec Križevci pri Ljutomeru (3. mesto)Vrtec Veržej (2. mesto)

Gimanzija Franca Miklošiča Ljutomer

OŠ Cvetka Golarja (4. mesto)


Documents

Razstava jaslic zbornik 2009