Raziskovanje informacijske družbe (OŠ) · morali pojasniti tudi osnovna pravila obnašanja na njem. Že domača stran bi morala biti nastavljena na tisto, ki jo bo otrok pogosto

Osnovna šola Polzela

Polzela 10

3313 Polzela

Avtorja:

Luka Deberšek, 9. razred

Samo Železnik, 9. razred

Mentor:

Borut Petrič

Raziskovanje informacijske družbe (OŠ)

ZASVOJENOST S SPLETOM IN SPLETNIMI IGRAMI

Poročilo o izdelavi raziskovalne naloge pri projektu Raziskovanje informacijske družbe

2008/09

Povzetek:

Na osnovi do sedaj znanih dejstev o spletni zasvojenosti in zasvojenosti s spletnimi igrami smo

premišljeno izdelali anketni vprašalnik. Razdeljen je bil med mlade v starosti od 9 do 18 let in

več. Rezultate ankete smo vrednotili tako, da smo upoštevali kot verodostojen odgovor tistega, ki

je bil odgovorjen najpogosteje. Pri odločitvi o tem, kdo je zasvojen, kdo kaže znake zasvojenosti

in kdo ni zasvojen, smo si pomagali s posebnim računalniškim programom DEXi, ki ga

uporabljamo v praksi za pomoč pri odločanju. Tako smo dobili končne rezultate za 4 različne

starostne skupine. Prav tako smo analizirali še nekatere navade otrok in tudi staršev.

L. Deberšek, S Železnik: Zasvojenost s spletom in spletnimi igrami ____________________________________________________________________________________________________________________

KAZALO VSEBINE

1. UVOD..........................................................................................................................................1 2. PREGLED OBJAV .....................................................................................................................2 3. METODOLOGIJA ......................................................................................................................4 4. REZULTATI IN RAZPRAVA ...................................................................................................4

4.1 Programsko orodje DEXi .....................................................................................................4 4.1.1 Opredelitev problema .....................................................................................................5 4.1.2. Določitev spiska kriterijev.............................................................................................5 4.1.3. Strukturiranje kriterijev .................................................................................................8 4.1.4 Zaloge vrednosti .............................................................................................................9 4.1.6 Opis variant...................................................................................................................11

5. REZULTATI IN ANALIZA .....................................................................................................11 6. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................13 7. ZAHVALA................................................................................................................................14 8. VIRI ...........................................................................................................................................14

KAZALO SLIK

Slika 1 – Spisek kriterijev z opisom njihovega pomena...................................................................6 Slika 2 – Drevo kriterijev.................................................................................................................8 Slika 3 – Zaloge vrednosti ...............................................................................................................9 Slika 4 – Funkcije koristnosti ........................................................................................................10 Slika 5 – Določanje uteži atributom ..............................................................................................10 Slika 6 – Vnos rezultatov ankete v program DEXi (opis variant) .................................................11 Slika 7 – Rezultati odločitvenega drevesa programa DEXi ..........................................................12


1

1. UVOD

Vsaka zasvojenost je nedvomno problematična tako za posameznika, ki je zasvojen, kakor tudi

za družbo v kateri biva zasvojeni. Zasvojenosti v bistvu ni težko identificirati, saj gre običajno za

ponavljajoče vzorce navad, pa naj gre za zasvojenost z alkoholom, drogami, spletom ali

katerokoli drugo zasvojenost. Kadar se ta ponavljajoči vzorec tako vkorenini v življenje

posameznika, da ta postane njegovo bistveno središče dogajanja, imamo velik družbeni problem.

Kot vsi zasvojenci, se tudi internetni zasvojenci začno odmikati od realnosti, negativne posledice

takega življenja pa le še krepijo destruktiven značaj posameznika. Odgovor na to, zakaj pride do

odvisnosti, je sicer težje najti. Številni psihologi in ostali strokovnjaki se že leta ukvarjajo tudi s

pojasnjevanjem vzrokov, zakaj do zasvojenosti pride, vseeno pa enotnega odgovora ni in ga

verjetno tudi nikoli ne bo. Stvari je potrebno obravnavati za vsakega posameznika ločeno. Lažje

podamo odgovor, kako pomagati, ko želimo pomagati zasvojenim. Iz začaranega kroga se

običajno prebijejo s pomočjo tistih, kjer so njihovi medsebojni odnosi na visoki ravni in so te

osebe za zasvojene tudi ključne v življenju.

Vse večje zlo današnje informacijske družbe pa je tudi spletna zasvojenost in kot podskupina te

zasvojenosti še odvisnost od spletnih iger – hazarderskih, arkadnih, miselnih, strateških,

strelskih… Stanje na tem področju ni tako rožnato kot bi si nekdo mislil, saj internet s svojimi

obilnimi pozitivnimi lastnostmi v življenje prinaša prav tako količino negativnih dejavnikov. Le

s primerno vzgojo in izobraževanjem lahko mlade opozarjamo na nevarnosti, ki na spletu

prežijo. Vsekakor pa pretirano delo z računalnikom na spletu, pa naj bo kakršnokoli, vodi v

odvisnost. Koliko je danes mlade populacije zasvojene in v kolikšni meri, je težko reči. Prav tako

so tudi kriteriji za to, kdo je zasvojen, različni. Z našim raziskovalnim delom smo se lotili

povsem svojega pristopa do raziskovanja zasvojenosti s spletom in spletnimi igricami. Hipoteza,

ki smo jo postavili, pravi, da zasvojenost med mladimi s spletom in spletnimi igrami obstaja.

Koliko smo bili točni pri naši domnevi, pa bo pokazala naloga v nadaljevanju. Na osnovi

anketnih rezultatov smo le-te obdelali s posebnim programom, ki nam je pomagal pri

ugotavljanju zasvojenosti. Kriterije in merila, ki jih ta program potrebuje za svoje izračune, smo

z našim razumevanjem definirali povsem sami.


2

2. PREGLED OBJAV

Na internetu smo našli veliko že obstoječega znanja o različnih zasvojenostih s spletom in

internetnimi igricami, ki jih bomo opisali v nadaljevanju. Kot je že na internetni strani revije

Viva objavila Neža Žigon, obstaja več vrst internetne zasvojenosti.

• Zasvojenost z internetnimi igricami.

• Zasvojenost z virtualnimi odnosi (klepetalnice, forumi itn.).

• Zasvojenost z informacijami (obsedenost z zbiranjem informacij).

• Zasvojenost z računalnikom (ki ni prava internetna odvisnost).

• Odvisnost od virtualnega seksa (pornografija je na spletu zlahka dostopna in škodljiva za

mladoletnike).

Na tej isti strani je bilo objavljenih še več zanimivosti o internetni zasvojenosti. Ena od njih je

zakaj internet zasvoji. Internet zasvoji, ker je mešanica zabave in komunikacije ter vsak trenutek

lahko najdemo možnosti za druženje in komunikacijo. Imamo zelo veliko možnosti

komunikacije in izberemo tisto, ki nam ustreza (npr. klepetalnice, neposredne izmenjevalce

sporočil in v zadnjem času vse bolj priljubljeni spletni dnevniki, imenovani blogi). Zasvojijo se

lahko tako moški kot ženske. Po navadi se zasvojijo ljudje, ki so manj spretni v socialnih

interakcijah. Težave z zasvojenostjo so, da moti naše normalno življenje, v skrajnosti pa se lahko

posameznik popolnoma izgubi v virtualnem svetu. Starši lahko v skrajnih primerih začnejo

zanemarjati svoje otroke.

Kako pa naj bi sploh vedeli ali smo odvisni od interneta? Prvi znaki so, ko nam zadovoljstvo v

življenju dajejo le trenutki preživeti na internetu, ko se nas lotevajo občutki zadovoljstva in

krivde ob igranju, odnosi, ki jih vzpostavljamo s tujci prek interneta, nas spravljajo v

skušnjavo… Ne zmoremo nadzirati rabe interneta. Če nam kdo omeji zadovoljevanje teh potreb,

ali če se skušamo nadzirati sami, se pojavijo razdražljivost, slaba volja, depresija in nemir.

Internet postane glavna oblika bega pred težavami, izmikanja odgovornosti ali izboljšanja

razpoloženja. Neznanci na spletu nas tolažijo, spodbujajo, nam pihajo na dušo ali kako drugače

oblikujejo naša mnenja in predstave o resničnem življenju, ki ga zanemarjamo zaradi interneta.

Kadar smo na spletu, izgubimo občutek za čas, zanemarjamo telesne potrebe, čas za počitek pa

žrtvujemo v korist interneta. Deskanje po spletu nam pomeni več kot druženje z drugimi ljudmi.

Izgubimo tudi zanimanje za dejavnosti, ki so nas nekoč zanimale. Otroški odvisniki od interneta

ne spoštujejo pravil glede rabe interneta. Kadar jim kdo poskuša omejiti ali prepovedati dostop

do spleta, njihovo vedenje postane sovražno. Če jim kdo prepove igranje, začno udarjati po


3

stvareh in se jeziti. Jezo stresajo na druge in postanejo nasilni. Starši lahko ukrepajo ter

pomagajo otrokom, da se ne zasvojijo z internetom tako, da nadzorujejo njihovo računalniško in

spletno dejavnost, skupaj s tematiko.

Zanimiva je tudi raziskava, ki je bila objavljena v zvezi z zasvojenostjo s spletom na delovnih

mestih, v kateri so objavili, da je v ameriškem podjetju Websense 25% zaposlenih zasvojenih z

internetom in da 25% - 50% zaposlenih kaže znake zasvojenosti med delovnim časom oz. se

ukvarjajo z delom, za katerega niso plačani. 70% zaposlencev si ogleduje pornografske vsebine

med delovnim časom. Websence Inc. trdi, da 78% podjetij preprečuje pornografsko vsebino, v

47% primerih pa preprečuje tudi igralništvo. 20% jih preprečuje dostop vsebinam, namenjenim

nakupovanju, le 4% delodajalcev pa preprečuje dostop do novičarskih vsebin. Za zaključek so še

povedali, da je lahko spletna zasvojenost resna težava tudi med delovnim časom in da je

potrebno iskati ustrezne rešitve.

Obstaja tudi zanimiva zasvojenost - zasvojenost s tehnologijo. Ugotovili so, da veliko ljudi

porabi tudi do 7 ur na dan ali celo več za uporabo tehnologije, predvsem računalnikov. Veliko

ljudi pogosto gleda zviška na narkomane in alkoholike, a se ne zavedajo da so tudi samo verjetno

zasvojeni s tehnologijo. Zadnja objava, ki sva jo pregledala, je članek o zaščiti otrok pred

nevarnostmi interneta. Na spletu je veliko zavajajoče in škodljive vsebine predvsem za otroke.

Veliko je rasističnih vsebin in vsebin, ki vzpodbujajo nacizem in druga ekstremna gibanjai, ki

lahko zelo slabo vplivajo na otroke. Kratka uporaba interneta in igric lahko zelo hitro preraste v

zasvojenost, katero bi morali nadzorovati tako starši kot tudi učitelji. Starši bi se morali pred

uporabo interneta z otroki temeljito pogovoriti o nevarnostih, ki jih prinaša, obenem pa bi jim

morali pojasniti tudi osnovna pravila obnašanja na njem. Že domača stran bi morala biti

nastavljena na tisto, ki jo bo otrok pogosto in koristno uporabljal, pod priljubljene strani oz.

zaznamke pa bi morale biti dodane tudi ostale strani, ki so prav tako koristne in zanimive otroku.

Ključnega pomena je tudi to, da ni pomembno samo, koliko časa je oseba na internetu, temveč

tudi kakšne vsebine pregleduje. Za spletno zasvojenost še ne poznajo zdravil, a so izumili

zdravljenje, katerega čas je odvisen od posameznika. Povprečna doba je od 30 do 90 dni, čeprav

strokovnjaki menijo, da takšna zasvojenost potrebuje dosmrtno zdravljenje. Sprva je bilo največ

zasvojenosti s klepetalnicami, forumi, novicami in podobnim, dandanes pa je vse več

zasvojenosti s spletnimi igricami. Vedno več je plačljivih igric, kar pri odvisnosti povzroča tudi

porabo denarja. Vse več igric ponudniki vežejo na družabne strani kot so na primer Facebook.


4

"Igrice so nepremagljive, zato so prve na seznamu stvari, s katerimi lahko postaneš zasvojen,"

pravi Brian Robbins, član mednarodnega združenja razvijalcev igric.

3. METODOLOGIJA

Raziskovalne naloge smo se lotili tako, da smo premišljeno sestavili anketni vprašalnik. Pri tem

so nam pomagala spoznanja, ki smo jih osvojili ob študiju zasvojenosti s spletom. Ključne

vsebine smo že navedli v prejšnjem poglavju. Pretežni del anketnih vprašanj se je nanašal na

zasvojenost s spletom in spletnimi igrami, z določenimi vprašanji pa smo raziskali tudi ostale

vedenjske lastnosti tistih, ki veliko uporabljajo spletni dostop. Anketirali smo mlado populacijo v

starosti med 9 in 18 let. Oblikovali smo 4 ciljne skupine, razvrščene po letih:

• Od 9 do 11 let.

• Od 12 do 14 let.

• Od 15 do 17 let.

• 18 in več let.

V glavnem smo anketirali mlade, ki obiskujejo Osnovno šolo Polzela, del anketnih vprašalnikov

pa je bil enakomerno porazdeljen med naše prijatelje, od katerih je bilo nekaj srednješolcev,

nekaj tudi študentov. Anketni vprašalnik si lahko ogledate v prilogi.

4. REZULTATI IN RAZPRAVA

4.1 Programsko orodje DEXi

Ob kopici informacij, ki smo jih do sedaj zbrali, se je razmeroma težko odločiti, kje je tisti prag,

ko že lahko govorimo o zasvojenosti oziroma drugače, koliko spletnih aktivnosti je še dopustnih,

da ne bi na ta način pregloboko zakorakali v bazen nekih čisto posebnih, običajno škodljivih

užitkov. Za pomoč pri tej zahtevni odločitvi si bomo pomagali s posebnim orodjem v ta namen.

Gre za program DEXi, ki nam služi za podporo pri odločanju in je dostopen na spletnih straneh

Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Program je relativno enostaven za uporabo, zato naša

odločitev, da ga pri delu uporabimo, ni bila težka. Potrebno je bilo spoznati le nekaj osnovnih

teoretičnih pojmov, o katerih govorimo v nadaljevanju.

Ker je program v bistvu namenjen vsem, ki želijo priti do primerne odločitve s pomočjo

računalnika (v našem primeru je šlo za odločanje, kdo je zasvojen in kdo ne), smo se zadeve na

ta način lotili tudi mi. DEXi je torej program za pomoč pri odločanju. Na neko odločitev lahko


5

vpliva več dejavnikov. Naša naloga bo, da ustvarimo tak model, ki nam bo pomagal izbrati

odločitev o tem, ali je neka populacija zasvojena s spletom, ali morda kaže le manjše znake

zasvojenosti, ali pa je celo povsem nezasvojena. V procesu odločanja je potrebno izmed več

možnosti izbrati tisto, ki nekako najbolj ustreza postavljenim zahtevam. V šolah program ni

namenjen le uporabi pri predmetih s področja računalništva, pač pa tudi kot pomoč pri

odločitvah pri drugih predmetih in različnih šolskih aktivnostih. Strojne zahteve za delovanje

programa niso velike, saj ga lahko uspešno poganjamo tudi na v okolju Windows 95. Osnova je

torej t.i. večparametrsko odločanje, kjer možnosti nadalje razgradimo na posamezne parametre.

Posamezne možnosti nato ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno neke

možnosti oz. variante pa dobimo s postopkom združevanja.

4.1.1 Opredelitev problema

S tem raziskovalnim delom smo želeli raziskati odvisnost od internetnega igranja računalniških

igric. Teorijo zasvojenosti smo podali v pregledu objav, kakšno je dejansko stanje, pa smo

skušali ugotoviti s pomočjo ankete, ki smo jo razdelili med mlade. Rezultati ankete so nam

podali neke odgovore, na osnovi katerih smo skušali ugotoviti, v kolikšni meri so mladi odvisni

od internetnega igranja in v kolikšni ne. Anketna vprašanja, katerih odgovori posredno ali

neposredno kažejo na zasvojenost s spletnim igranjem, so bila še posebej podrobno obravnavana.

Glede na to, da je bilo mogoče ob posameznih vprašanjih dobiti več možnih odgovorov, smo

izhajali iz dejstva, da bo za nas največjo težo imel tisti odgovor, ki se je v določeni analizirani

populaciji pokazal tudi kot najpogostejši. S tem privzamemo obnašanje večine, vsekakor pa se je

ob tem potrebno zavedati, da obstajajo posamezniki, ki od določenega obnašanja izstopajo.

4.1.2. Določitev spiska kriterijev

Določitev kriterijev je sicer zelo osebna, saj smo vedno mi tisti, ki sami postavljamo model.

Sicer znajo za tem tičati tudi številne pasti, saj lahko mimogrede spregledamo kakega od

ključnih kriterijev. Prav tako so problemi pri odločanju velika mera subjektivne ocene,

prevladujoča mnenja posameznika – sploh če se odloča v skupini, preslabo poznavanje stroke

ipd. Če bi k temu delu npr. pritegnili še nekaj strokovnjakov s področja psihologije, pedagogike

in sociologije, bi gotovo nastalo odlično raziskovalno delo. Vendarle pa smo se mi zadevo

odločili obravnavati malce drugače, na nam primernem nivoju in znanju. S tem, ko smo predelali

objave in si razširili pogled, kaj to internetna zasvojenost sploh je, smo bistveno lažje sestavili

anketni vprašalnik in kasneje tudi zasnovali odločitveni model. Koliko smo bili pri tem uspešni

ali ne, naj pokaže še kaka druga analiza.


6

V nadaljevanju podajamo spisek kriterijev, ki so se nam zdeli kot ključni pri ugotavljanju

zasvojenosti z internetom. Vsak kriterij ima svoj natančen opis. Kriterijev je 14, vidni pa so kot

zadnja veja v drevesu, ki ga prikazuje Slika 1, v nadaljevanju pa bomo razkrili tudi pripadajoče

zaloge vrednosti, ki nam povedo, kak je lahko npr. izid določenega parametra, kriterija…

Slika 1 – Spisek kriterijev z opisom njihovega pomena

Primer:

Če pogledamo kriterij koncentracija (prvi, ki ga navajamo med kriteriji v nadaljevanju),

podrobneje opišemo, kaj ta kriterij vključuje. Zaloge vrednosti so lahko dobra, zmerna in slaba,

kar pomeni, da je lahko koncentracija dobra, zmerna ali slaba. Zaloge vrednosti so rangirane po

padajočem ali naraščujočem vrstnem redu pomembnosti pri naši odločitvi. Z drugimi besedami

povedano gre za t.i. zrcaljenje možnih odgovorov na naše anketno vprašanje, ki anketiranega

sprašuje, na kak način igranje spletnih iger vpliva na koncentracijo posameznika. Podobno

komentiramo v nadaljevanju še ostale kriterije.

OPIS KRITERIJEV:

Koncentracija

Ugotavljamo, ali igranje vpliva na koncentracijo v taki meri, da je ta slaba, zmerna ali dobra. Te

ugotovitve spremljamo s pomočjo anketnega vprašanja št. 21.


7

Reakcija ob porazu

Ugotavljamo, ali so reakcije ob porazih normalne ali izrazitejše. Normalne reakcije so tiste, ko se

poraženec s porazom ne obremenjuje preveč, zelo izrazite pa so na primer tiste, ko jezno

udarjamo po stvareh. Te ugotovitve spremljamo s pomočjo anketnega vprašanja št. 25.

Fizično nasilje ob porazu

Včasih poraz pri mladih sproži pravi plaz fizičnega nasilja. Ta se kaže na zelo različne načine –

od udarjanja po mizi s pestmi, do razbijanja tipkovnic, mišk ali celo še katerih drugih, dražjih

sestavnih delov računalnika. Ugotavljamo, v kaki meri je prisotno fizično nasilje ob porazu pri

spletnih igrah – vprašanje št. 27.

Znaki agresivnosti

Kriterij nam pove, ali se anketirani opredeli, da igranje spletnih igric vpliva na njegovo

agresivnost. To izmerimo z vprašanjem št. 22.

Počutje ob prepovedi

V vprašanju št. 11 preverimo kakšno bi bilo vedenje anketiranega če bi dobil prepoved igrati

spletne igrice.

Bolezni

Vprašanje št. 31 podaja samokritičnost anketiranega, ali zaradi predolgega sedenja ob

računalniku velikokrat zboli

Internet dnevno

S tem kriterijem ugotavljamo, kolikšen delež časa mladi preživijo na spletu dnevno – vprašanje

št. 3.

Internet tedensko

Tudi z vprašanjem št. 4 ugotavljamo podobno, tokrat frekventnost obiska interneta tedensko.

Iz šole domov

Ta kriterij nam poda odgovor kakšna je aktivnost mladega, ko pride iz šole domov – ali gre

najprej na splet ali se posveti drugim aktivnostim. To ugotovimo z vprašanjem št. 29.

Preden gre spat

Ta kriterij je podoben prejšnjemu, le da nas zdaj zanima kaj počne anketirani preden gre spat.

Vprašanje št. 30.

Pomisel na spletno igranje

V vprašanju št. 12 preverimo koliko je z razmišljanjem o spletnih igrah obremenjen anketirani.

Kriteriji šport, gibanje na svežem zraku ter dom in čistoča so podobni in nam povedo, kako

anketirani zanemarja aktivnosti, s tem da vsakega od teh kriterijev zanemarja, včasih zanemarja

ali ne zanemarja (vprašanja št. 18, 19, 20).


8

4.1.3. Strukturiranje kriterijev

Zaradi preglednosti in medsebojne odvisnosti kriterije strukturiramo. Pravzaprav začnemo

graditi drevo, tako da vsebinsko združimo kriterije (Slika 2). Prav tako je drevo kriterijev možno

razbrati tudi iz Slike 1.

Slika 2 – Drevo kriterijev

Tako smo npr. kriterije šport, gibanje na svežem zraku ter dom in čistoča uvrstili v poddrevo, ki

smo ga poimenovali zanemarjanje aktivnosti. Tako smo tvorili nekako skupinico, ki bo merilo za

vnaprejšnje odločanje. Če plezamo po deblu drevesa, opazimo, da je pravzaprav to eno izmed

glavnih treh poddreves, ki v končni fazi prinašajo ključno vrednost pri oceni zasvojenosti. Tri

nivojsko (ne pa tudi po teži pomembnosti) enakovredne skupine, ki nam povedo, ali je nekdo

zasvojen ali ne, so tako zanemarjanje aktivnosti, dejanska in miselna prisotnost na spletu in

psiho-fizični znaki.

Podrobneje se ozrimo k poddrevesu psiho-fizični znaki. Tega smo delili na nadaljnja dva

poddrevesa, v katerih je skupno kar šest naših kriterijev. Delitev je bila opravljena na dve

podskupini: reakcije osebka in vedenjske in bolezenske motnje. Psiho-fizični znaki se tako

zrcalijo preko reakcije osebka, ki jo merimo preko koncentracije, reakcije ob porazu in fizičnega

nasilja ob porazu. Vedenjske in bolezenske motnje pa so odraz znakov agresivnosti, počutja ob

prepovedi in bolezni.


9

Z budnim spremljanjem drevesne strukture kriterijev in druženja v podskupine le-teh, vidimo

tudi, kako smo družili še preostale kriterije. Internet dnevno in internet tedensko smo združili v

podskupino preživet čas na spletu, skupini iz šole domov ter preden gre spat pa v termine ob

»prehodu«. Termini ob prihodu in preživet čas na spletu pa sta tisti skupini, ki prispevata svojo

težo pri eni od treh glavnih podskupin – dejanski in miselni prisotnosti na spletu in ob tem še

samostojen kriterij pomisel na spletno igranje.

4.1.4 Zaloge vrednosti

Zaloge vrednosti predstavljajo neke vrste besedno vrednotenje posameznega kriterija (Slika 3)

Gre za opisne ocene, ki jih običajno urejamo od najmanj do najbolj zaželene, kar sicer ni nujno,

ker lahko ravnamo tudi obratno. Priporočljivo je, da opišemo posamezno vrednost tako, da je

uporabniku razumljivo, kdaj in zakaj je ocena nekega parametra takšna kot smo si jo zamislili.

Slika 3 – Zaloge vrednosti

4.1.5 Funkcije koristnosti

Funkcije koristnosti določajo medsebojni vpliv na kriterije. Nek podkriterij vedno vpliva na

nadrejenega. Poglejmo si, kako vse skupaj določimo (Slika 4). Najprej vedno določimo mejne

vrednosti. V našem primeru povemo, da velja za pogoje pod zaporedno št. 1 naslednje:

Če ni omembe vrednih pokazateljev pri psiho-fizičnih znakih, če je dejanska in miselna

prisotnost na spletu mala ali je celo ni, in če anketirani ne zanemarja aktivnosti, potem je tak

osebek gotovo nezasvojen.


10

Slika 4 – Funkcije koristnosti

Prav nasproten rezultat dobimo pod zaporedno št. 27, kjer so vsi pokazatelji na t.i. maksimalni

vrednosti, kar nam da za rezultat, da je anketirani v tem primeru zasvojen. Vse vmesne vrednosti

nam program avtomatsko določi sam, če pa smo z izidom nezadovoljni pa ga lahko tudi ročno

popravimo za posamezne kombinacije.

Slika 5 – Določanje uteži atributom


11

Uteži posameznih atributov lahko sami določamo (Slika 5), saj ni nujno, da imajo visi kriteriji

enak vpliv na odločitev v določenem deblu poddrevesa in ostali naprej v nadrejenih drevesih.

Tako se dokopljemo tudi do t.i. odločitvenih pravil, ki pa si jih lahko ogledamo v prilogi te

raziskovalne naloge.

4.1.6 Opis variant

Zdaj, ko je naš model pripravljen, je potrebno vanj vnesti le še vrednosti, ki smo jih dobili s

pomočjo naših anketnih vprašanj. Kot že rečeno, smo za vneseni rezultat upoštevali odgovor, ki

je bil pri posameznem vprašanju zastopan največkrat. Variante smo razdelili v 4 skupine, ki smo

jih starostno omejili: od 9 do 11 let, od 12 do 14 let, od 15 do 17 let ter 18 let in več.

V programu DEXi to zgleda takole (Slika 6):

Slika 6 – Vnos rezultatov ankete v program DEXi (opis variant)

5. REZULTATI IN ANALIZA

Ob koncu si oglejmo še, kakšni so rezultati, ki nam jih je prinesla anketa in kako so ti rezultati

vplivali na izračun, ki nam ga je podal računalniški program DEXi. Na Sliki 7 lahko vidimo,

kako so na posamezne veje drevesa in ustrezna poddrevesa s kriteriji vplivale zaloge vrednosti in

funkcije koristnosti s svojimi utežmi. Vse štiri populacije, ki smo jih analizirali, so podane

stolpčno. Čisto na vrhu je prikaz variante – v našem primeru ciljne populacije. Takoj pod tem je

razviden rezultat, ki nam ga je izračunal program DEXi. Pri vseh upoštevanih kriterijih in

zalogami vrednosti, dobimo opise, kakšni so npr. psiho-fizični znaki, reakcije osebka,

koncentracija itd. Če navpično pogledamo vse izide, nam ti kot celota na koncu prinašajo glavni

rezultat:


12

a) populacija med 9 in 11 leti ni zasvojena,

b) populacija med 12 in 14 leti kaže znake zasvojenosti,

c) populacija med 15 in 17 leti kaže znake zasvojenosti,

d) populacija od 18 let navzgor kaže znake zasvojenosti.

Dobili smo naslednje rezultate (Slika 7):

Slika 7 – Rezultati odločitvenega drevesa programa DEXi

Analizirali smo tudi ostala anketna vprašanja, ki se ne nanašajo neposredno na zasvojenost,

temveč tudi na samokritičnost anketiranih, na navade staršev do otrok, ki so na spletu itd.

Izpostavili smo predvsem naslednja anketna vprašanja: 6, 8, 13, 14, 16 in 31 (glej prilogo).

Vprašanje 6 nam da zanimive rezultate. Le polovica vseh anketiranih ve, kaj je to internetna

zasvojenost, medtem ko preostali tega ne vedo oz. niso povsem prepričani, kaj to je. Ta rezultat

nedvomno pove, da bi družba morala še bolj osveščati mlade, kaj je to spletna zasvojenost. Z

vprašanjem št. 8 smo preverili samokritičnost mladih - če mislijo, da so zasvojeni z internetnimi

igricami. Tu jih je nekaj nad polovico odgovorilo, da ne. Rezultat je pričakovan, sploh če ga

primerjamo z rezultati vprašanja št. 6. Zaskrbljujoči so predvsem rezultati, ki jih prinaša

vprašanje št. 13. V več kot polovici primerov starši sploh nimajo nadzora nad spletnim početjem

svojih otrok, ki se nanaša na igrice. Če k temu dodamo še nad 30% odgovorov, da imajo starši

nadzor le občasno, je podatek nedvomno zaskrbljujoč. Vse to je verjetno posledica izrazitega

tempa življenja in pomanjkanja »družinskosti«v nenehnem boju s pomanjkanjem časa. Tudi pri


13

vprašanju št. 14, kjer smo mlade povprašali, kaj menijo starši o igranju spletnih igric svojih

otrok, je graje vreden rezultat, da v večini primerov staršev tako igranje sploh ne moti. Le v

desetini primerov starše to moti, petini pa je celo vseeno, kaj njihov otrok počne na spletu. Če pri

vprašanju št. 16 seštejemo odstotke odgovorov a in d, vidimo, da mladi najraje igrajo strelske in

akcijske igre. Teh je slabi dve tretjini. Ravno ti žanri pa so tisti, ki najbolj spodbujajo nasilje in

nasilno vedenje med mladimi. Ob koncu smo se pomudili še pri vprašanju št. 31. Ali igrajo mladi

spletne igrice na skrivaj? Rezultati so glede na ostale bili pričakovani. Dokler je veliko staršem

pravzaprav vseeno, kaj počne njihov otrok na spletu ali pa se s tem ne obremenjujejo preveč, je

jasno, da otrokom takega početja tudi ni potrebno skrivati. Z enako težo prevladujeta odgovora,

da mladi tega na počno na skrivaj skoraj nikdar ali malokdaj. Le okoli četrtine anketiranih je

izjavilo, da je njihovo spletno igranje pogosto prikrito. Grafični prikazi so v prilogi.

6. ZAKLJUČEK

Naša raziskovalna naloga je tako končana. Zasvojenost s spletom in spletnimi igrami smo

ugotavljali na povsem specifičen način – primeren našemu znanju, s tem da smo pri delu

uporabili tudi obstoječ program za podporo pri odločanju. Ključnega pomena pri našem

raziskovalnem delu je bila dobra opredelitev kriterijev, ki so vplivali na naš odločitveni model.

Kot mladi raziskovalci smo te kriterije podali s povsem svojega vidika. Ali smo katere bistvene

prezrli ali ne, in koliko bi to lahko vplivalo na nadaljnji potek raziskave, pa bodo lahko ocenili

strokovnjaki s področja, ki proučuje spletno zasvojenost. Čeprav smo pričakovali, da bomo po

našem modelu dobili rezultate, ki bodo kazali na konkretno zasvojenost vsaj pri populaciji od 15

let navzgor, temu ni bilo tako. Dejansko pa, če se globlje zamislimo, morda v naši družbi le še ni

tako vidnih znakov spletne zasvojenosti med mladimi kot je to v razvitejših, zahodnih državah.

Verjetno gre vzroke iskati predvsem v tehniki dostopov do spleta, ki je na zahodu dosegala

velike hitrosti že pred leti, pri nas pa smo se takrat ukvarjali šele s hitrostmi na nivoju klicnega

dostopa. Tako so tudi vsebine, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko spletno hitrost, postale

res dostopne še ne tako dolgo nazaj. Seveda je v nenehnem razvoju tudi ogromno aplikacij, ki

prav kličejo s svojimi zanimivimi čari k uporabi, kar nedvomno tudi igra ključno vlogo pri

odvisnosti od spleta. Menimo torej, da v naši družbi situacija generalno gledano še ni tako

zaskrbljujoča, bi pa znalo do nje priti, če družba ne bo uporabila ustreznih prijemov za zajezitev

tega problema. Ključno vlogo bo morala odigrati pri vzgoji in tehnoloških rešitvah, kako filtrirati

iz vsakdanje uporabe neželene vsebine – sploh tiste, ki izrazito zasvajajo.


14

7. ZAHVALA

Na koncu bi se rada zahvalila najinemu mentorju Borutu Petriču, ki nama je pomagal in naju

usmerjal skozi celotno raziskovalno nalogo. Zahvalila bi se tudi najinim staršem pri moralni

podpori in pomoči pri razdelitvi anket.

8. VIRI

http://novice.svarog.org/?Novica=938 3. 4. 2009

http://www.viva.si/clanek.asp?arhiv=1&id=3289 3. 4. 2009

http://www.nasvet.com/zlorabe-otroci/ 3. 4. 2009

http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=32887 3. 4. 2009

http://www.spletnenovice.net/zasvojenost-s-spletom.html 3. 4. 2009

http://www.zurnal24.si/cms/novice/tehnologija/index.html?id=60944 3. 4. 2009

http://las.novomesto.si/si/zasvojenost/ 3. 4. 2009

http://lopes1.fov.uni-mb.si/PO/PO.htm 3. 4. 2009

DEXi help datoteka


PRILOGA

1. Tabele odločitvenih pravil


2. Grafični prikaz dela analiziranih vprašanj naše ankete:


3. DEXi izpisi:




4. Anketni vprašalnik Spoštovani anketiranec! Najini imeni sta Luka Deberšek in Samo Železnik. Obiskujeva 9. razred Osnovne šole Polzela. Za potrebe najine raziskovalne naloge, s katero želiva ugotoviti, v kolikšni meri so mladi odvisni od igric na internetu, te prosiva za pomoč pri najini raziskavi. Prosiva, da korektno in pošteno odgovoriš na vsa spodnja vprašanja. Anketa je povsem anonimna, zato se nikjer ne podpisuj. Rezultati ankete bodo uporabljeni izključno za namen najinega raziskovalnega dela. Prosiva za 10 minut tvojega časa in za premišljene odgovore na zastavljena vprašanja. Pri vsakem vprašanju obkrožiš obvezno le eno od danih možnosti!

1. Spol? a) Ženski b) Moški 2. Koliko let imaš? a) Od 9 do 11 b) Od 12 do 14 c) Od 15 do 17 d) 18 in več 3. Koliko časa preživiš dnevno na internetu? a) Na internetu nisem vsak dan b) Okoli 1 uro c) Okoli 2 uri d) Več kot 3 ure 4. Kolikokrat tedensko si lahko na internetu? a) Vsak dan b) Približno petkrat tedensko c) Približno vsak drugi dan d) Le med vikendi 5. V katerem času raje uporabljaš internet? a) Pred poukom b) Takoj po pouku c) Ko opravim domačo nalogo d) Zvečer e) Izkoristim vsako priložnost, ki se mi ponudi 6. Ali veš, kaj je internetna zasvojenost? a) Ne b) Približno vem c) Da 7. Kaj je zate zasvojenost z internetnimi igricami? a) Ko na internetu skoraj ves prosti čas porabiš za igranje igric b) Ko povsod misliš samo na spletno igranje igric c) Ko igraš spletne igre vsak dan vsaj dve uri


d) Če le med vikendom večino časa igraš spletne igre 8. Ali misliš da si zasvojen z internetnimi igricami? a) Da b) Mogoče c) Ne d) Ne vem 9. Ali poznaš veliko ljudi, ki so po tvoje zasvojeni? a) Da b) Nekaj malega c) Ne 10. Kaj meniš o zasvojenosti z internetnimi igricami? a) Me ne moti b) Ni problematična, dokler ne vpliva na vedenjske lastnosti zasvojenega c) Me zelo moti d) Nimam mnenja 11. Kako bi se počutil, če bi dobil prepoved igrati internetne igrice? a) Ne bi me motilo b) Ob tej pomisli sem rahlo nejevoljen c) Tresel bi se in izgubil potrpljenje d) Skregal bi se z vsemi, ki so mi to prepovedali 12. Kdaj razmišljaš o spletnih igricah? a) Le, ko jih igram b) Ko me kdo spomni na njih c) V šoli d) Ves prosti čas, ki ga imam na voljo e) Neprestano 13. Ali imajo starši nadzor nad tvojim igranjem spletnih iger? a) Da b) Občasno c) Ne 14. Kaj starši menijo o tvojem igranju spletnih iger? a) Moti jih b) Občasno nasprotujejo igranju c) Jih ne moti d) Jim je vseeno, kaj počnem na spletu 15. Ali po tvojem mnenju igranje igric vpliva na uspeh v šoli in obnašanje a) Da b) Deloma c) Ne 16. Kakšne spletne igrice najraje igraš? a) Strelske


b) Miselne c) Strateške d) Akcijske 17. Ali raje igraš eno-igralske ali več-igralske igrice? a) Eno-igralske b) Več-igralske c) Drugo 18. Ali zanemarjaš športne aktivnosti zaradi spletnega igranja? a) Da b) Ne c) Včasih 19. Ali si premalo na svežem zraku zaradi igranja spletnih igric? a) Da b) Ne c) Včasih 20. Ali zanemarjaš dom (čistočo) zaradi igric? a) Da b) Ne c) Včasih 21. Ali spletne igrice vplivajo na tvojo koncentracijo? a) Da b) Ne c) Včasih 22. Ali spletne igrice vplivajo na tvojo agresivnost? a) Da b) Ne c) Včasih 23. Ali spletne igrice vplivajo na tvoje spanje? a) Da b) Ne c) Včasih 24. Ali veš, kdaj je treba nehati z igranjem, da ne bo tvoje igranje pretiravanje? a) Da b) Ne c) Običajno vem 25. Kakšna je tvoja reakcija ob porazih v spletnih igricah? a) Športno sprejmem poraz, saj je vse skupaj le igra b) Rad bi se bolj potrudil in zmagal c) Se razjezim, se skregam z udeleženci in sem verbalno agresiven do drugih d) Udarjam po stvareh in postanem zelo jezen


26. Kakšna je tvoja reakcija ob zmagah v spletnih igricah? a) Sem zelo vesel b) Sem vesel in bom še več igral, da bom še boljši c) Včasih celo provociram udeležence d) Končam z igro 27. Ali ob porazu razbijaš stvari in stresaš jezo na druge? a) Da b) Ne c) Včasih 28. Ali misliš, da spletno igranje igric prinaša tudi pozitivne lastnosti? a) Da b) Ne c) Včasih 29. Kaj najprej narediš, ko prideš domov iz šole? a) Se najem b) Naredim nalogo c) Grem ven in se ukvarjam s športom d) Igram igrice na računalniku 30. Kaj je tvoje zadnje opravilo, preden greš spat? a) Se najem b) Se umijem c) Pogledam film d) Sem na spletu e) Berem knjigo, se učim 31. Kolikokrat igraš spletne igrice na skrivaj? a) Nikoli b) Malokdaj c) Pogosto d) Skoraj vedno 32. Ali dobiš kdaj prepoved igranja spletnih igric od staršev? a) Da b) Ne c) Včasih 33. Če bi si lahko kupil boljši računalnik, zakaj bi si ga? a) Ker je preslab že celo za novejše uporabne programe b) Ker želim hitrejše izvajanje spletnih programov c) Ker mi novejše igrice ne delujejo d) Ker rabim nov računalnik za razno modeliranje in druge uporabne stvari 34. Se ti zdi, da zaradi predolgega sedenja ob računalniku velikokrat zboliš? a) Da b) Ne c) Včasih


35. Ali zaradi igranja igric trpi tvoj način prehranjevanja? a) Da b) Ne c) Včasih 36. Koliko imaš pravih prijateljev in koliko spletnih? a) Veliko pravih prijateljev in nič spletnih b) Prevladujejo spletni prijatelji c) Približno pol imam pravih prijateljev in pol spletnih

37. Ali si zaradi pretiranega igranja izgubil kaj prijateljev? a) Da b) Ne

38. S koliko virtualnimi prijatelji si se že resnično videl? a) Z večino b) Z nekaj od njih c) Z nikomer

Documents

Raziskovanje informacijske družbe (OŠ) · morali pojasniti tudi osnovna pravila obnašanja na njem. Že domača stran bi morala biti nastavljena na tisto, ki jo bo otrok pogosto