Glasilo občine Kidričevo, letnik XVII, 1. številka, MAREC 2015Glasilo občine Kidričevo, letnik XVII, 1. številka, MAREC 2015

poljepoljepoljeRavno

www.kidricevo.si www.facebook.com/kidricevo www.vimeo.com/kidricevo

Podelitev plaket športnikom Občine Kidričevo za leto 2014

2

Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.Odgovorna urednica: Mojca Trafela Uredniški odbor: Tina Mlakar, Smilja Rajher, Jožef Murko, Slavko Pulko, Eva Žunkovič, Anja RajherLektoriranje: Vesna Voglar PulkoTisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov, Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401.

Obvesti lo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografi j po lastni presoji, skladno z razpoložlji-vostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame niso lektorirane.

Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja

lahko oddate na portal www.mojaobcina.si

do 21. 5. 2015.

Fotografi ja na naslovnici: Črtomir Goznik

V A B I L O

V občini Kidričevo se ponašamo z bogati m ljudskim izročilom in

ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Delček tega vam bomo predstavili ob

TEDNU LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI

v nedeljo, 17. maja 2015, ob 15. uri pred Dvorcem Sternthal.

Po končanem kulturnem programu pa se bomo sprehodili po POTI ZGODOVINE ob strokovnem vodstvu Zgodovinskega društva Kidričevo.

Zveza kulturnih društevObčine Kidričevo

Popravek prispevka:v prejšnji izdaji glasila je bila na strani 27 objavljena fotografi ja OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Avtor zadevne fotografi je je Simon Kosi.

3Ravno polje, MAREC 2015

Uvodnik

tudi letos v proračunu občine Kidričevo za to namenjena sredstva za sofi nan-ciranje njihovih programov v enakem obsegu kot prejšnja leta, kljub precej okrnjenemu proračunu za letošnje leto. Številna društva, ki trenutno delu-jejo v naši občini, si po svojih najboljših možnosti h prizadevajo, da za svoje člane, kot tudi za vse ostale občane, pripravljajo in organizirajo različne dejavnosti , ki te-meljijo predvsem na skupnih interesih, znanjih in izkušnjah članov društev. Z osnovnim namenom – druženjem ljudi z enakimi ali s podobnimi interesi. In rav-no glede na množico različnih društev v naši občini sem prepričan, da lahko vsak izmed nas najde kakšno dejavnost, kjer lahko v prostem času sodeluje in se udej-stvuje pri teh dejavnosti ali jih celo vodi in organizira. Ob tem pa se predvsem druži s ti sti mi, ki imajo podobne inter-ese in cilje. In prav druženja so ti sta, ki lahko nas občane še bolj povežejo, vsaj v določeni meri tako, kot so nas povezovala nekoč. Res je, da je v današnjih časih to precej težje, kot je bilo včasih. Delovni časi zaposlenih niso več točno določeni, starši svoje otroke v prostem času vozimo na njihove številne obšolske dejavnosti , poleg tega pa nas obkrožajo še številne tehnološke novosti , ki nas »zaposlujejo« v prostem času. Prepričan sem, da so takšna druženja kljub temu mogoča, celo nekatere od teh tehnoloških novosti so nam pri tem lahko tudi v veliko pomoč.

Potrebno je samo najti voljo, pa se bo našel tudi čas za sodelovanje in udejstvo-vanje na teh dejavnosti h in prireditvah. In vseh teh je in bo tudi letos veliko v naši občini. Zraven vseh rednih dejavnosti , ki jih organizirajo posamezna društva, zveze in druge prostovoljske organizacije, bo organiziranih še veliko drugih prireditev po celi občini, namenjenih občanom občine Kidričevo in seveda tudi vsem ostalim, na katere vas že sedaj vljudno vabim. Pomlad je tukaj, narava se prebuja in čas je že, da se tudi mi prebudimo iz te naše zaspanosti . Najdimo voljo, vzemi-mo si čas, pojdimo v naravo, na igrišče, v dvorano, v telovadnico, v dom kra-janov, v gasilski dom ali na katero drugo prizorišče ter se udeležimo katere izmed številnih športnih, kulturnih in turisti čnih prireditev, proslav, tekmovanj, veselic in ostalih prireditev, ki jih naša društva, zveze in druge organizacije pripravljajo za nas. Zraven pa pripeljimo še svoje otroke, vnuke, starše, prijatelje, znance … Več kot nas bo, bolj bo veselo in zanimivo. Vsem občankam in občanom želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.

Podžupan Bogdan Potočnik

Spoštovane občanke, spoštovani občani,po veselem in igrivem zaključku lanskega leta, katerega so v veliki meri zaznamovale prireditve v Kidričevem v sklopu veselega decembra, smo vsi skupaj nekako ti ho, ležerno in zaspano stopili v leto 2015, za katerega upam, da nam bo prineslo predvsem več poziti vnih misli in idej, več složnosti in enotnosti .

OBVESTILO O OBJAVLJENIH RAZPISIH

Obveščamo vas, da bodo v mesecu aprilu 2015 na spletni strani Občine Kidričevo objavljeni javni razpisi:- Razpis za izvajanje in sofi nanciranje programov akti vnega preživljanja prostega časa v času počitnic- Razpis za fi nanciranje letovanja otrok v letu 2015- Razpis za izvedbo spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku v letu 2015- Razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2015- Razpis za sofi nanciranje programov in prireditev na področju turizma v občini Kidričevo v letu 2015- Razpis za sofi nanciranje programov, dejavnosti , projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v občini Kidričevo za leto 2015

OBČINA KIDRIČEVOŽupan

Datum: 19. 3. 2015

Na podlagi drugega odstavka 58. člena Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, in Uradno glasilo slovenskih

občin št. 20/11)

ponovno sklicujemzbore občanov Občine Kidričevo za naslednji območji:

1. Šikole (za območje kraja Šikole), ki bo v torek, dne 7. 4. 2015, ob 20. uri v Gasilskem domu Šikole;2. Pongrce (za območje kraja Pongrce), ki bo v sredo, dne 8. 4. 2015, ob 20. uri v prostorih Gasilskega doma Šikole.PREDLOG DNEVNEGA REDA:1. Predlaganje kandidatov za člane krajevnega odbora.

Anton LESKOVAR, župan občine Kidričevo

Vendar pa se leto ni začelo po teh pričakovanjih. Vsiljevanja mnenj, spre-jemanja izsiljenih, prenagljenih in slabo premišljenih odločitev so tako že stalna praksa na državnem nivoju, ki pa žal v vse večji meri vplivajo tudi na razvoj in delovanje lokalnih skupnosti . Da bi občani to čim manj občuti li, lahko poleg občin samih veliko pripomorejo tudi lokalna društva, zveze in druge prostovoljske or-ganizacije. In prav o društvih, njihovem pomenu za lokalno skupnost, njihovih projekti h, dejavnosti h in namenih sem zapisal nekaj svojih misli v tem uvodni-ku. Društva, zveze in druge organizacije so letos v večini že izvedle občne zbore oz. letne skupščine, na katerih so poleg vsega ostalega predstavile tudi programe dela za letošnje leto. Vsi ti programi vsebujejo veliko načrtovanih dejavnos-ti in prireditev. Da bi vse te programe lažje izvajali, so, tako kot že vsa leta,

4

Onesnaženje cest

Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti.

Večji del kmetijskih površin leži neposred-no ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Pre-povedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokot-ni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.«V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano:

- razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;- puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;- onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;- vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.«Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste …, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče.Predpisana globa v zakonu zaradi

neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji.Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili.

Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva

Novosti v zvezi z Ustanovo v objemu skupnosti Kidričevo Aprila vključevanje v brezplačne programe

V preteklih številkah Ravnega polja smo že obširno poročali o ustanovitvi, namenu in ciljih Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo, edine slovenske skupnostne ustanove, ki skuša reševati težave socialno najšibkejših v lokalnem okolju.

Pri tem ne gre za materialno podporo, temveč se ustanova usmerja predvsem v pripravo ustreznih programov, terapij in aktivnosti, ki bodo pomoči potrebne pomagali privabiti izza štirih sten in preseči občutek osamljenosti, jim odpreti prostor za nove socialne interakcije, jih razvedriti, opremiti s samoza-vestjo, optimizmom in prepričanjem, da zmorejo v življenju nekaj spremeniti in vplivati na svojo prihodnost. Decembra 2014 je uprava imenovala strokovni svet, ki ga sestavljajo naslednje članice: - Alenka Brumen (OŠ KIDRIČEVO) - Metka Demšar Goljevšček (Zavod NAZAJ NA KONJA) - Malčka Kokol (Društvo upokojencev Kidričevo) - Ivanka Korez (OŠ CIRKOVCE) - Pavla Veler (OZRK Cirkovce) V preteklih mesecih so članice strokovnega sveta pripravile Letni program dela in pregledale Katalog programov s prispelimi prijavami vsebin, ki so jih lokalne nevladne in druge neprofitne organizacije pripravile že v letu 2014 in jih tudi predstavljale na različnih prireditvah. Iz prijavljenih vsebin so bili sestavljeni 3 različni programi, namenjeni naslednjim ciljnim skupinam: A) ranljivim otrokom in mladostnikom B) ranljivim družinam C) ranljivim starejšim Programe bodo izvajale lokalne nevladne in druge neprofitne organizacije, več podrobnosti pa bo znanih v aprilu, ko bo na oglasni deski in spletnih straneh Občine Kidričevo objavljen tudi javni poziv za vključitev v programe, namenjene upravičencem iz ranljivih ciljnih skupin. Programi bodo za upravičence

popolnoma brezplačni. Za več informacij v zvezi s prijavami in izvajanjem programov sem vam z veseljem na voljo, o podrob-nih vsebinah in izvajanju programov pa bomo poročali tudi v prihodnjih številkah Ravnega polja. Metka Demšar Goljevšček,

strokovni svet ustanove strokovni.svet@vobjemuskupnosti.si

5Ravno polje, MAREC 2015

Poziv k zbiranju pobud za pripravo sprememb in dopolnitev

Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo

Občina Kidričevo je v letu 2013 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13, 53/13 – tehnični popravek). Občina Kidričevo vabi vse zainteresirane, da si pogledajo občinski prostorski načrt, ki je dosto-pen na sedežu Občine Kidričevo, na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj, in na spletni strani PISO (www.geoprostor.net). Vse zainteresirane, ki želijo podati pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, Občina poziva, da to storijo v času od 1. februarja 2015 do 30. julija 2015. Pobudo se poda na obrazcu ‘’Pobuda za pripravo občinskega prostor-skega načrta’’, ki je dostopen v sprejemni pisarni Občine Kidričevo oziroma skupne občinske uprave (Mestni trg 1, Ptuj) in na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (www.sou-info.si). Ustrezno izpolnjene obrazce posredujte na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ali Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa preko e-pošte na naslov obcina@kidricevo.si oziroma sou@ptuj.si. Damjan Napast,

direktor Občinske uprave Občine Kidričevo

Pse je potrebno na javnih površinah voditi na

povodcih, pasje iztrebke pa pobirati

Velikokrat si ljudje želijo psa in vedo, kaj pomeni imeti psa. Je pa glede na videna dejanja tudi nekaj takih ljudi, ki ne vedo, kaj pomeni imeti psa, in pusti jo, da se pes sam sprehaja okoli in jim ni mar za varnost teh živali in drugih ljudi, ki se sprehajajo v naravi. Občani so dolžni uravna-vati svoje življenje in delo tako, da ne moti jo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, spoštujejo javno mora-lo, skrbijo za privlačen videz v občini in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so določena po Odloku o javnem redu in miru v občini Kidričevo, s katerim so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda in miru. Pristojnost izvajanja nadzora nad izvrševanjem določb odloka je določena občinskim redarjem in inšpektorjem. Medobčinska inšpekcija je ob opravljenih rednih in izrednih nadzorih na javnih površinah naletela na pasje iztrebke, ki jih za svojimi kosmati nci vodniki psov niso pobrali. Občutek, ko stopimo na pasji iztrebek, ko nam nasproti prihaja ali okrog nas teka pes brez nadzorstva ali ko nemočni opazujemo, kako se nekateri psi nenadzorovano sprehajajo in tekajo po javnih asfaltnih, zelenih in drugih površinah ter stanovanjskih naseljih, v človeku izzove mnoga neprijetna čustva. Zelo prijetno pa se je srečati z vodniki psov, ki znajo zanj poskrbeti (vodijo psa na povodcu in imajo pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov in jih tudi pobirajo). Za lastnike domačih živali, kat-erih ljubljenčki bodo puščali iztrebke tam, kjer je prepovedano, je predpisana de-narna kazen z globo 100 evrov, oziroma če jih bodo vodili na dvorišča otroškega vrtca, šole ter druga igrišča, z globo 80 evrov. Glede na povedano in ugotovlje-no se bo skozi vse leto izvajal poostreni nadzor tudi ob vikendih in izven rednega delovnega časa.

Medobčinska inšpekcija

Obvestilo v zvezi s parkirno karto za invalide

Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovolje-vale parkiranje na parkirnih mesti h, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obisku-jejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve.V cilju zmanjšanja zlorab in zagotovitev parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvesti lo:- Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS št. 67/11) določa posto-pek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila;- parkirna karta se izda za vozila, s kateri-mi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalid-skih organizacij;

- parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stal-no ali začasno bivališče. Zahtevi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti dve fotografi ji;- v 9. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. V skladu s peti m odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 – ZPrCP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti , ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. Robert BRKIČ, vodja medobčinskih redarjev

VELJAVNI OBRAZEC PARKIRNE KARTE

V obdobju februar–marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol.

6

Cenjene občanke in občani! Čas je, da poženemo Slovenijo!

Socialni demokrati po kongresu vsto-pamo v obdobje rasti in krepitve. Obiski stranke po terenu, okrepljena komuni-kacija z mrežo in s članstvom, nov pro-jektni pristop k uresničevanju nekaterih ključnih ciljev stranke. Zato smo vložili spremembo ustave za kakovostno javno šolstvo, ker omogoča vsem otrokom enak dostop do izobraževanja. Da bo lahko jav-no šolstvo postalo inovativno in odlično, pa potrebuje vlaganja v izobraževanje učiteljev, raziskovanje in uporabo novih pristopov. Resno smo pristopili k pripravi modela za pomoč najranljivejšim med nami s preučitvijo odpisa dolgov in večjo zaščito družin pred deložacijami. Prav tako posebno pozornost namenjamo mladim in njihovemu težkem položaju na trgu dela. V ta namen smo na Hajdini skupaj s Komisijo za mlade organizirali ok-roglo mizo, katere osrednja gostja je bila ministrica za delo Anja Kopač Mrak.Občinski proračun za občino Kidričevo je bil za leto 2015 sprejet na občinskem svetu v mesecu februarju. Glede delovan-ja občine in priprave proračuna naša svetniška skupina tega proračuna v pred-lagani obliki ni potrdila. Mnenja smo, da ne moremo enačiti vodenja podjetja z vodenjem občine. Cilj vodenja podjetja je dobiček, vodenje občine pa naj bi bilo us-merjeno v izboljševanje življenja prebival-cev. Če pogledamo določene postavke v proračunu za leto 2015, se transferji

posameznikom in gospodinjstvom nižajo, na drugi strani pa se izdatki za transferje v javne zavode za blago in storitve zvišujejo. V letu 2015 se prav tako pričakuje dvig cene vode in kanalščine.Razvoj občine mora biti enakomerno naravnan in potrebno je asfaltirati tudi tiste dele cest, ki so potrebne, da se življenje v teh krajih razvija, tako da tudi bodočih sokrajanov ne bo odvrnilo že od same gradnje in prihoda v naš kraj, da se bo povečala kakovost življenja na tem območju in povečala rast prebival-stva ter razvoj kmetijstva. Primarni in-teres občine mora biti, da »pripelje« nova delovna mesta, in to takšna, ki zaposlenemu človeku omogočajo dostojno življenje. Drage občanke in občani, v proračunu so prav tako pomem-bni prihodki in kako jih bomo povečali. O tem pa se zelo malo govori, še manj nar-edi. Menimo, da je to pot, po kateri ni do-bro hoditi, in da je to tudi najlažja pot do pridobivanja finančnih sredstev. V febru-arju se je svetnik Stanislav Lampič udeležil seminarja v zvezi z delovanjem občinskih svetov. Služba za lokalno samoupravo je v letih 2013 in 2014 opravila pregled zako-nitosti aktov občin ter izvedla razgovore v 48 občinah. V občini Kidričevo izvedbe razgovora še ni bilo. Med samim semi-narjem je svetnik Lampič ugotovil, da tudi naš statut in poslovnik občinskega sveta nista v skladu z Zakonom o uravnoteženju

Za nami je naporno leto volitev. Vendar smo z delom v času volitev in z volilnimi rezultati v občini Kidričevo zadovoljni. Članice Ženskega odbora SDS Kidričevo so v tem mandatu zasedle kar štiri svetniška mesta v občinskem svetu, na kar smo še posebej ponosne. Iskrene čestitke vsem novoizvoljenim svetnicam! Ta rezultat ni pomemben le za našo relativno majhno občino, ampak je zgled vsem občinam po Sloveniji. V Ženskem odboru SDS Kidričevo se zavzemamo za povečevanje števila žensk na odločilnih političnih in gospodarskih mestih.Prizadevamo si za enotnost in enako-pravnost žensk v družbi, saj raziskave še zmeraj kažejo, da smo ženske v slabšem položaju kot moški. Čeprav se ti trendi izboljšujejo, kar ne nazadnje pričajo tudi volilni rezultati nedavnih volitev in prisotnost žensk, ki zasedajo visoka

delovna mesta v politiki ter gospodarst-vu. Članica našega odbora je tudi no-voizvoljena podžupanja Anja Rajher, ki je mlada in obetavna politična sila ter močan glas žensk. V veselje nam je, da smo v Kidričevem dobili župana iz vrst naše stranke, Antona Leskovarja, s kater-im smo vedno dobro sodelovale. Ženski odbor SDS Kidričevo uspešno sode-luje s poslanko Državnega zbora Suzano Lep Šimenko, ki je lansko leto v Občini Kidričevo slovesno odprla poslansko pisarno. Namenjena je povezovanju ljudi in prenašanju aktualne problematike s terena v parlament. Zato vljudno vabljeni v Lovrenc na Dravskem polju v poslansko pisarno. V Kidričevem smo v mesecu mar-cu gostili Alenko Jeraj, podpredsednico SDS in predsednico ŽO SDS, ter poslanko Suzano Lep Šimenko na prireditvi »Vese-lo na jožefovo«. Dogodka sva se udeležili

Ženski odbor SDS Kidričevo

javnih financ (ZUJF) in Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS).Nekaj nepravilnosti:- odlok, ki ga sprejme občinski svet, ne more veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, ampak začne veljati 14. dan po objavi;- župan ne sme prekiniti in zapustiti seje, ki je v teku, lahko samo predlaga odmor, da se svetniške skupine posvetu-jejo, če pride do zapleta pri tekoči točki dnevnega reda. Ker se v Občini Kidričevo statut in poslovnik Občinskega sveta ni-sta spremenila že nekaj let, je Lampič na seji Občinskega sveta poudaril omenjeni problem.

Občinska organizacija SD Kidričevo

tudi predsednici ŽO SDS Kidričevo Renata Jeza in ŽO SDS Videm pri Ptuju Valerija Prevoljšek. Prireditev je potekala v duhu starih običajev in spodbujanju lokalne tradicije. Naj poudarimo še en pomem-ben dogodek, ki se je zgodil v mesecu feb-ruarju. Obiskal nas je predsednik stranke SDS Janez Janša. ŽO SDS Kidričevo je v goste povabil predsednice, članice drugih odborov, predvsem ptujske regije. Večer s predsednikom je bil prijeten, predvsem pa domoljubno obarvan.Vsem ženskam Občine Kidričevo izreka-mo dobrodošlico v naš odbor! S skupnim sodelovanjem želimo izboljšati vrednost-ni sistem naše družbe in dvigniti žensko zavest za lepšo prihodnost vseh nas, ob tem pa si želimo in pričakujemo tudi pod-poro moških predstavnikov skupnosti.

Renata Jeza,predsednica ŽO SDS Kidričevo

7Ravno polje, MAREC 2015

V torek, 24. 2. 2015, je bil na obisku v Lovrencu na Dr. polju Janez Janša, predsednik stranke SDS. Sestal se je s člani in simpatizerji SDS v naši občini. Pogovor je tekel o delu stranke, dejavnostih na terenu in o volilnem uspehu na občinskih volitvah. Prav tako o načrtih za naprej tako v občini kot v Sloveniji. Obiskanost srečanja je bila zelo visoka in srečanje z našimi člani je bilo zelo prijetno, še posebej pogovor, ki je trajal več kot uro. Ob 19. uri je bila v Domu krajanov v Apačah pred-stavitev njegove zadnje knjige NORIŠKO KRALJESTVO in zanimiv pogo-vor z Janezom Janšo, ki ga je vodil dr. Božo Predalič. Obisk predstavitve knjige je bil zelo odmeven, saj je bila dvorana v Apačah polna do zad-njega kotička. Tudi prodaje te knjige in tudi drugih knjig Janeza Janše je bila zelo uspešna. Avtor je vsako knjigo tudi lastnoročno podpisal. Prav tako je bil ta dan v Lovrencu na Dr. polju ustanovljen odbor VSO (vrednote slovenske osamosvojitve) Kidričevo-Hajdina, ki ima sedaj že čez 20 članov. Verjamemo, da se bo število članov večalo iz meseca v mesec, saj nam samostojna, svobodna Slovenija pomeni dolgotrajen boj za samostojnost naše male države od Jugoslavije.

Marjan Petek

Janez Janša na obisku v Lovrencu na Dr. polju

Spremembe v vodstvu in obuditev tradicionalnega izleta N.Si Nova Slovenija – krščanski demokrati

Že skoraj pol leta mineva, odkar so se na občinskih volitvah uresničile naše želje in smo z vašo pomočjo dobili priložnost, da s prenovljeno ekipo OO N.Si Kidričevo obogatimo življenje v občini. Za nami je redni zbor članstva stranke, na katerem je bil za novega predsednika N.Si Kidričevo izvoljen Bogdan Potočnik, podpredsedni-ka pa sta postala Karmen Vaupotič in Mit-ja Bek. Novoizvoljeni predsednik je član občinskega sveta, prav tako pa je zase-

del mesto podžupana Občine Kidričevo, na kar smo še posebej ponosni. Prve seje občinskega sveta v novem mandatu so za nami. Veseli smo, da je predlagan proračun Občine Kidričevo bil sprejet in da se lahko pričnejo izvajati aktivnosti za razvoj naše občine. Na zadnji seji OO N.Si smo veliko razmišljali, kaj je tisto, kar daje našemu odboru dodano vred-nost. Na plan so privreli spomini in vsi smo se strinjali, da je potrebno obuditi

tradicionalni izlet, ki smo ga v preteklosti večkrat organizirali in se ga je udeleževalo veliko število ljudi iz naše občine. Z ves-eljem sporočamo, da priprave na izlet že potekajo. Rezervirajte si torej soboto, 23. maja, in se nam pridružite. Dobre volje ne bo manjkalo. O vseh ostalih informacijah boste pravočasno obveščeni. Mi že komaj čakamo! OO NS.i Kidričevo

Čistilna akcija

Najmlajši član Njiverc pri čistilni akciji Očistimo Občino Kidričevo.

En del ekipe čiščenja odpadkov v Njivercah.

Anja Rajher

8

Je pa to tudi čas spomladanske utrujenosti . Ne glede na to ni dogajanje v Državnem zboru nič manj pestro, zato se bom v prihodnjih odstavkih osredotočila na najpomembnejše temati ke, ki smo jih obravnavali v preteklih treh mesecih.V mesecu januarju smo potrdili prvo obravnavo Zakona o fi skalnem pravilu. Fiskalno pravilo bo vsakokratno vlado zavezalo k srednjeročni uravnoteženosti proračuna, preprečevalo naraščanje zadolževanja in poskrbelo, da kot država nehamo zapravljati več, kot ustvarimo. SDS je predlagala Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki bi uvedel dualni sistem izobraževanja, vendar žal s strani koalicijskih strank ni bil potrjen v nadaljnjo obravnavo. Je bil pa v nadaljn-jo obravnavo potrjen Zakon o ukrepih na področju pripravništev, ki ukinja volonterska pripravništva in uvaja spod-bude za zaposlovanje pripravnikov ter v nadaljevanju spodbude za zaposlovanje za nedoločen čas. Žal je bil omenjeni za-kon sredi meseca marca umaknjen z dru-ge obravnave na mati čnem odboru, a smo kljub temu vložili zahtevo za sklic izredne seje, kjer se bo ta zakon obravnaval, saj menimo, da je področje pripravništev nu-jno potrebno čimprej urediti .V mesecu februarju smo obravnavali re-balans proračuna za leto 2015. Z rebalan-som se je povečal proračunski priman-jkljaj za okoli 500 mio € na skupno 1,385 mlrd €. Omenjeni rebalans je po moji oceni za Slovenijo veliko razočaranje, predvsem zato, ker ne nakazuje niti ene

nujno potrebne reforme in ker temelji na nerealnih predpostavkah, tako glede gospodarske rasti , črpanja evropskih sredstev in situacije na trgu dela. Žal so se sočasno znižale tudi povprečnine občinam, kar pomeni, da bodo občine, ki so bile v preteklosti zelo pomemben investi tor in spodbujevalec gospodar-ske rasti v državi, prejele manj fi nančnih sredstev. Še posebej me žalosti dejstvo, da s predlaganim amandmajem poslan-ske skupine SDS nismo uspeli doseči, da bi se v rebalansu zagotovila sredstva za izgradnjo urgentnega centra Ptuj, ki je za vse nas izjemnega pomena.Še vedno je tudi aktualna sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki spreminja defi nicijo zakon-ske zveze, ki po novem ni več defi nira-na kot »življenjska skupnost moža in žene«, temveč kot »življenjska skupnost dveh oseb«. Z omenjeno spremembo se izenačujejo pravice istospolnih part-nerjev in se jim med drugim omogoča tudi posvojitev otrok. Sama se strinjam z ureditvijo pravic istospolnih partnerskih skupnosti glede poroke, dedovanja in os-talih pravic, ki jih imamo v zakonski zvezi po partnerju, vendar ne v tem zakonu. Menim namreč, da je razvrednotenje za-konske zveze kot skupnosti moža in žene neprimerno, saj je to edina skupnost, ki lahko po naravni poti ustvari družino. Prav tako se ne morem strinjati s posvo-jitvami otrok istospolnim partnerjem, saj menim, da so tukaj lahko kršene pravice otrok. V zadnjih mesecih je bilo veliko sej odbora kot tudi točk na sejah Državnega zbora na temo sanacije bančnega siste-ma. Gre za izjemno pomembno področje, ki je davkoplačevalce stalo skoraj 5 mlrd €. Razloge, da je do težav v bančnem sis-temu prišlo, vidim zlasti v podeljevanju kreditov po prijateljskih vezeh v neustrez-no zavarovanih krediti h, neodgovornem ravnanju uprav in nadzornih svetov bank ter njihovega regulatorja, Banke Slovenije. Žal še danes ni jasno, ali je bila sanacija bančnega sistema konec leta 2013 transparentno izvedena, saj je dokapitalizacija potekala zelo hitro, mudilo se je z izbrisom podrejenih ob-veznic, zamujal je prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank in skrivala se je metodologija prenosa slabih terjatev in dokapitalizacije bank.V okviru poslanskih vprašanj sem iz-

postavila zlasti problemati ko razvoja manj razviti h območij tako z vidika kmeti -jstva kot gospodarstva (Haloške občine se po razvitosti glede na slovensko povprečje nahajajo na okoli 85 % razvi-tosti .); večanje števila socialnih pomoči, kjer se je izkazalo, da se število prejem-nikov socialne pomoči izjemno povečuje (V letu 2012 je bilo prejemnikov 418.211 državljanov Slovenije in 19.455 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, dve leti kasneje, v letu 2014, je bilo prejem-nikov že 572.346 državljanov Slovenije in 37.087 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.); izpostavila sem problem visoke obremenitve stroškov dela (V Sloveniji so plače v povprečju obremenjene s prispe-vki in davki v višini 43 % ali na primeru: na 1000 € neto plače so stroški za davke in prispevke 741 €, kar pomeni, da mora delodajalec plačati 1741 € plus nadomes-ti lo za prevoz in malico.); izpostavila sem potrebo po spodbujanju tujih neposred-nih investi cij; vprašala, kako je z zagotavl-janjem vzdržnosti pokojninskega sistema, problemati ko črpanja evropskih sredstev, zakaj prihaja do tako drasti čnega porasta števila osebnih stečajev, kaj se bo nar-edilo za bolj gospodarno in učinkovito poslovanje Banke Slovenije ter kdaj bo glede na zaključen javni razpis začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje, na kar še nisem prejela odgo-vora. Vabljeni, da me obiščete v poslan-ski pisarni v prostorih Gasilskega doma Lovrenc na Dravskem polju vsak drugi ponedeljek v mesecu med 16. in 18. uro. V kolikor vam predlagani termin ne ustre-za, se lahko name obrnete tudi preko elektronske pošte: suzana.lep-simenko@dz-rs.si. Spoštovani, naj vam ob bližajočih se velikonočnih praznikih zaželim le še lepe in doživete praznične dni. Suzana Lep Šimenko,

poslanka DZ

Dogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruDogajanje v državnem zboruSpoštovane krajanke, spoštovani krajani občine Kidričevo, spomladansko sonce in prva letošnja opravila v vinogradih, sadovnjakih, na njivah ali na vrtu nas vabijo v prebujajočo se naravo.

9Ravno polje, MAREC 2015

I EM

E OL

Č

D

Š

Kaj pa po končanem študijuZadnje čase je eden izmed največjih problemov med mladimi iskanje zaposlitve. Kakšne so realne možnosti, da si mladi po končanem študiju v teh kriznih časih poiščejo zaposlitev. In če zaposlitev vendarle dobijo, kakšne so možnosti, da se zaposlijo na tistih delovnih mestih, za katere so se dejansko šolali.Marsikdo raje še kakšno leto ali dve na-daljuje s študijem, kot pa da bi diplo-miral in se vpisal na trg dela kot iskalec zaposlitve. Zanimiv trend zadnjih nekaj let je, da število študentov iz leta v leto narašča, število delovnih mest oz. za-poslitev pa se drastično zmanjšuje. Dandanes že moraš imeti preklemano srečo ali dobra poznanstva, da najdeš zaposlitev. Ko mlad človek diplomira, se največkrat znajde na Zavodu za za-poslovanje. Kaj sedaj, kako naprej? Pri iskanju zaposlitve so v pomoč različne spodbude za delodajalca, ki jih priprav-lja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V nadalje-vanju so na kratko predstavljeni aktualni ukrepi, ki vam lahko olajšajo pot iskanja zaposlitve in še dodatno „prepričajo“ delodajalca, da vas zaposli. Priporočljivo je, da že v prošnji za delo navedete spod-bude, do katerih je upravičen delodaja-lec, če vas zaposli. 1. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU 2015 (javno povabilo, objavljeno na straneh Zavoda RS za zaposlovanje – ZRSZ, možnost prijave do 1. 7. 2015 oz. do porabe sredstev) Delodajalec ima možnost, da na konkretnem delovnem mestu usposobi brezposelne osebe, ki so na Zavodu prijavljene najmanj 3 mesece. Delodajalec s programom usposabljanja nima nobenih stroškov, saj mu Zavod povrne upravičene stroške izvedbe us-posabljanja, udeleženec pa prejme tudi dodatek za aktivnost (3,00 evre/h) in prevoz. Usposabljanje traja 1 mesec (preprosta delovna mesta), 2 meseca (zahtevnejša delovna mesta) ali 3 mese-ce (za osebe, mlajše od 30 let). Besedilo javnega povabila: http://www.ess.gov.si/_files/6771/JAVNO%20POVABILO_z_DOKUMENTACIJO_UDM%202015.pdf 2. IZ FAKSA TAKOJ PRAKSA (objavljeno javno povabilo, ZRSZ, možnost prijave do 30. 6. 2015) V program se lahko vključijo iskalci prve zaposlitve, stari do vključno 29 let, s terciarno stopnjo izobrazbe, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Če delodajalec zaposli takšno osebo za polni delovni čas za nedoločen čas oz. za vsaj 1 leto, je upravičen do spodbude v znesku 6.000,00 evrov. Besedilo javnega povabila: http://www.ess.gov.si/_files/6693/JP_IZFAKSATAKO-JPRAKSA_30_1_2015.pdf 3. DELOVNI PREIZKUS ZA MLADE (ob-

javljeno javno povabilo, ZRSZ, možnost prijave do 10. 9. 2015 oz. do porabe sred-stev) Program omogoča delodajalcem, da z delovnim preizkusom udeleženca, tj. mlado brezposelno osebo, pred zapo-slitvijo preizkusijo in spoznajo na kon-kretnem delovnem mestu. Delodajalcu se povrnejo upravičeni stroški delovnega preizkusa, udeleženec pa prejme dodatek za aktivnost in za prevoz. Program traja od najmanj 100 ur do največ en mesec. Vključijo se lahko mladi brezposelni, stari do vključno 29 let oz. pred dopolnjenim 30. letom starosti. Besedilo javnega po-vabila: http://www.ess.gov.si/iskalci_za-poslitve/programi/usposabljanje_in_izo-brazevanje/Delovni_preizkus_za_mlade

Pri iskanju zaposlitve so na voljo tudi nekatera usposabljanja: 1. INSTITUCIONALNO USPOSABLJANJE IN PRIPRAVE NA NPK (vključitve potekajo na podlagi zaposlitvenega načrta) V pro-gram se lahko vključite, če ste prijavljeni med brezposelnimi, program je še pose-bej namenjen tistim, ki nimate ustreznih delovnih izkušenj ali imate poklic, po kate-rem ni povpraševanja med delodajalci in vključuje razne jezikovna, računalniška in druga usposabljanja. 2. PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE – PUM 2013–2015 (vključitve potekajo na pod-lagi zaposlitvenega načrta) Namenjeno mladim do 26. leta starosti. http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi/usposabljanje_in_izobrazevanje/pum

VRAČILO PRISPEVKOV Delodajalci, ki prvič zaposlijo za nedoločen čas mlajše od 26 let ali ma-tere, ki skrbijo za otroka do 3. leta staros-ti, so oproščeni plačila prispevkov (50 % v prvem letu zaposlitve in 30 % v drugem letu zaposlitve). Oseba mora ostati zapo-slena pri istem delodajalcu vsaj 2 leti. Več informacij: Zavod za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje: http://www.zpiz.si/ JAVNA DELA 2015 Namenjena so dolgotrajno brezposelnim pri neprofitnih izvajalcih. http://www.ess.gov.si/delodajalci/fi-nancne_spodbude/ugodnosti_pri_za-poslovanju/javna_dela_2015

Pri iskanju zaposlitve vam bodo v pomoč naslednji pravni akti in spletne strani: - Zakon o delovnih razmerjih (ZDR1) http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 - Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5840 - Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11126 - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti http://www.mddsz.gov.si/si/ -Zavod RS za zaposlovanje http://www.ess.gov.si/

Eva Žunkovičvir: MDDSZ, Zavod RS za zaposlovanje

10

NE BOJTE SE SVETA TAM ZNOTRAJ –– ČAS JE, DA POMISLITE NASE

Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji velik zdravstveni problem. Je drugi najpogostejši rak, število teh rakov pa se vsako leto povečuje. Letno zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih zara-di te bolezni umre. Zaradi poznega od-krivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno veli-ka, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. Rak na debelem črevesu in danki je po pogostosti med rakavimi obo-lenji na 4. mestu pri moških in na 3. mes-tu pri ženskah. Kljub temu je ozdravljiv, če je pravočasno odkrit. Bolezenski znaki rakastega dogajanja v debelem črevesu ali danki so pogosto netipični, lahko pa jih preprosto ni in tako posameznika puščajo v zmotnem prepričanju, da je zdrav. Če se bolezenski znaki pojavijo, pa se razlikujejo po tem, v katerem delu črevesa leži tumor. Tako ima lahko posa-meznik težave: s krči v trebuhu, z izgubo telesne teže, s topo bolečino v trebuhu, s slabostjo, z izgubo krvi in posledično slabokrvnostjo, s prikrito krvavitvijo iz črevesja, z odvajanjem tanjšega blata, z izmenjujočo zaprtostjo z drisko … Pri navedenih znakih je zelo pomembno, da se oglasite pri osebnem zdravniku. Dejavniki tveganja za nastanek raka na debelem črevesu in danki so skupek ded-nih obremenitev posameznika in vplivov okolja. Večjemu tveganju so izpostav-ljeni ljudje, ki že bolehajo za kronično vnetno boleznijo, imajo črevesne polipe, so že predhodno imeli raka na debelem črevesu ali danki ali pa so zboleli njihovi sorodniki. Velik dejavnik tveganja pred-stavlja tudi družinski polipozni sindrom, kar pomeni, da so člani iste družine nos-ilci gena, ki povzroča številne polipe v črevesu, ki se kasneje, če niso pravočasno odstranjeni, spremenijo v rakavi tumor. Ne nazadnje je dejavnik tveganja tudi pretežno mesna in mastna hrana, nezdrav

življenjski slog s premalo gibanja in sta-rost. Najboljšo obrambo pred rakavimi obolenji predstavlja preventiva, ki zaje-ma zdrav življenjski slog z dovolj gibanja in sprostitve, ohranjanje normalne tel-esne teže, izogibanje alkoholu in kajenju in zdrava prehrana z veliko sadja in zelen-jave, bogate z vlakninami, antioksidanti in vitamini. Z uvedbo referenčnih ambu-lant družinske medicine veliko pozornost namenjamo preventivnim zdravstvenim programom, med katere spada tudi pro-gram SVIT. Program SVIT je namenjen moškim in ženskam, starim med 50 in vključno 74 let (tako imenovana rizična populacija). Poglavitni cilj programa SVIT je zgodnje odkrivanje predrakavih spre-memb (polipov) na debelem črevesu in danki in s tem popolna ozdravitev pacien-ta, istočasno pa zagotavlja tudi kakovost diagnostičnih postopkov in zdravljenje odkritega raka. Program Svit poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje Repub-like Slovenije. Nosilec programa je Na-cionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Sodelovanje v Svitu je za tiste, ki so v ciljni populaciji, brezplačno, saj stroške progra-ma nosi Zavod za zdravstveno zavarovan-je Slovenije. V Zdravstvenem domu Ptuj, referenčni ambulanti Kidričevo, paciente, ki se niso odzvali na program SVIT, povabimo na preventivni pregled s presejanjem in svetovanjem za posa-mezne kronične bolezni, ki so predmet dela referenčnih ambulant. Z individual-nim pristopom poskušamo opolnomočiti posameznika ter mu svetovati in ga mo-tivirati, da pristopi k navedenemu prese-janju za raka debelega črevesa in danke. Prav tako kontaktiramo Center SVIT in se dogovorimo za ponovno sodelovanje pacienta. Pacienta po opravljenem post-opku zaprosimo, da nam predloži izvid izvedenega presejanja.Poudarek je torej na širši skrbi za pre-ventivo na področju družinske medicine. Gre za zgodnje odkrivanje bolnikov z določenimi kroničnimi obolenji, boljšo oskrbo kroničnih bolnikov s svetovan-jem in zdravstvenovzgojno obravnavo glede dejavnikov tveganja: kajenje, de-belost, telesna neaktivnost, alkohol … ter za spremljanje zdravstvenega stanja kroničnih bolnikov zaradi preprečitve poslabšanja bolezni. Populacijo obrav-navamo načrtovano in dispanzersko. To pomeni, da so ljudje deležni aktivnega presejanja za posamezne vrste kroničnih obolenj in bolniki tudi okrepljene zdravs-tvenovzgojne obravnave. Po podatkih

Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2010 so se prebivalci občine Kidričevo na program odzvali le v 59,27 %. S pristo-pom k presejanju v referenčni ambulanti je opaziti bistven premik pri odzivnosti na program SVIT. Ob polletju leta 2014 je odzivnost znašala 70,25 %, konec leta 2014 pa 63,34 %, kar je boljše od regi-jskega povprečja, ki leta 2014 znaša 57,75 %, in državnega povprečja, ki leta 2014 znaša 60,43 %. Rezultati so vzpodbudni in kažejo na to, da smo na dobri poti, saj želimo, da bi bilo na državnem nivoju pre-sejanih vsaj 70 % populacije. Ob tem je potrebno omeniti še odlično sodelovanje s področno ambasadorko SVIT, gospo Sil-vestro Brodnjak, ki je s prispevkom »Kako podpreti program SVIT v svojem okolju?« način dela naše referenčne ambulante predstavila domačim in tujim strokovnja-kom tudi na Svitovih dnevih 2014, to je na strokovnem posvetu programa SVIT v Lju-bljani. Skupno sodelovanje vseh, tako pa-cientov kot strokovne in laične javnosti, vodi v skupen rezultat, torej k ohranjanju zdravja ali k zgodnjemu pravočasnemu odkritju bolezni.

Če ste torej eden/ena tistih, ki se na povabilo k sodelovanju v programu SVIT niste odzvali, storite to čim prej, saj SVIT lahko reši življenje tudi vam ali vašim najbližjim. Ne bojte se sveta tam znotraj – čas je, da pomislite nase. Zdravje je naše največje bogastvo!

pred. Karmen Panikvar, dipl.m.s.,spec.,mag.zdr.nege

pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Ptuj

Referenčna ambulanta Kidričevo

Viri: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Dosegljivo na: http://www.onkologija.org/sl/domov/o-raku/rak-prebavil/rak-debelega-crevesa-in-danke/ (16.03.2015) Rak na debelem črevesu in danki. Dosegljivo na: http://www.program-svit.si/?page_id=4 (16.03.2015) SVIT. Dosegljivo na: http://www.program-svit.si/sl/o-programu-svit (16.03.2015)

11Ravno polje, MAREC 2015

Telekom Slovenije tako z mobilnim omrežjem LTE/4G, v katerega je vključil že preko 400 baznih postaj LTE, pokriva že več kot 80 % prebivalstva, konec leta 2015 pa v družbi načrtujejo 92-odstotno pokritost prebivalstva s signalom LTE/4G.Telekom Slovenije, ki v letu 2015 načrtuje do 107 milijonov evrov naložb, ki jih bo namenil za nadaljnje posodabljanje tako mobilnega kot fiksnega omrežja, je v zad-njih šestih mesecih vzpostavil in v mo-bilno omrežje vključil 100 novih baznih postaj LTE/4G. Na ta način mobilnim upo-rabnikom omogoča širokopasovni dostop prek hitrega mobilnega prenosa podatkov s prenosnimi hitrostmi do 150 Mb/s proti uporabniku in do 50 Mb/s od uporabnika. Hkrati je Telekom Slovenije v letu 2014 z optičnimi povezavami pospešeno posod-abljal tudi fiksno omrežje. V tem okviru je

Telekom Slovenije hitri mobilni internet LTE/4G omogoča že v 200 slovenskih krajih

Telekom Slovenije je danes v kraju Starše na Dravskem polju v omrežje vključil novo bazno postajo LTE/4G, s čimer so Starše postale že 200. slovenski kraj, kjer je uporabnikom Telekoma Slovenije na voljo najsodobnejša mobilna tehnologija in hitri mobilni internet LTE/4G.

zgradil 56 objektov, s čimer je skrajšal več kot 4.000 bakrenih paric, na katerih lahko zaradi krajše razdalje med centralo in naročnikom ponuja bistveno višje hitrosti prenosa. Prav tako je v letu 2014 zgradil tudi 6.500 novih FTTH-priključnih točk, s čimer je uporabnikom omogočil priklop na optično omrežje, ki ponuja sodobne, kakovostne in hitre širokopasovne pove-zave. Število naprav LTE v mobilnem omrežju LTE/4G Telekoma Slovenije se je v letu 2014 povečalo skoraj za trikrat, medtem ko se je mobilni prenos podatkov v mo-bilnih omrežjih skupno v zadnjem letu povečal skoraj za četrtino. Telekom Slovenije bo pokritost z mo-bilnim omrežjem LTE/4G širil tudi v pri-hodnje in ga hkrati, skladno s potrebami po dodatni prepustnosti in kapacitetah

omrežja na posameznih lokacijah, nad-grajeval s tehnologijo LTE-Advanced (LTE-A). LTE-A omogoča višje prenosne hitrosti večjemu številu uporabnikov, ki na določeni lokaciji istočasno uporabljajo prenos podatkov. Telekom Slovenije je s tehnologijo LTE-A tako konec leta 2014 pokril območje dvorane Stožice v Lju-bljani, ki na različne prireditve privablja številne obiskovalce iz vse Slovenije.

Telekom Slovenije

Razvoj strategij za trajnostno rabo energije v srednjeevropskih regijah

Uporaba obnovljivih virov energije je v Sloveniji v porastu. Še vedno pa več kot 80 % obnovljive energije temelji na tradicionalnih virih – lesni biomasi in hidroenergiji.

Sistem zagotovljenega odkupa energije, proizvedene iz obnovljivih virov, je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih pripomo-gel k porastu investicij v izrabo sončne energije s fotovoltaiko, ki pa je v zadnjem letu zaradi izpolnjenih kvot za sončne elektrarne ukinjen. Velik potencial v Sloveniji predstavlja izraba lokalne lesne biomase, kar se odraža v visokem deležu izrabe lesa za ogrevanje individualnih stavb. Kljub temu je izraba naravnega prirastka lesne biomase nizka in bi bilo smotrno izkoristiti še neizkoriščen po-tencial. Projekt Energyregion financira Evropska komisija v okviru programa Srednja Evropa z 2 milijonoma evrov. Projekt, ki se zaključuje v decembru letos, vključuje enajst partnerjev iz štirih evrop-skih držav: štiri iz Poljske in Nemčije, dva iz Češke in enega iz Slovenije. V Sloveniji v projektu sodeluje E-zavod s Ptuja, ki se s svojo paradigmo spodbujanja trajnost-nega razvoja osredotoča na enakomer-no podporo programom in projektom s področja varovanja okolja, gospodar-

skega razvoja in kvalitete življenja. V posameznih državah so se projektne aktivnosti osredotočale na razpršen raz-voj energetske infrastrukture v izbranih regijah: na Poljskem Spodnja Šlezija, v Nemčiji Hessen, na Češkem Moravska in v Sloveniji podravska regija. V projektu so se s sodelujočimi lokalnimi skupno-stmi pripravile alternative izrabe obnov-ljivih virov, ki imajo dober potencial, in preverili modeli, ki bi doprinesli k novim investicijam. Tehnična Univerza Wroclaw je kot partnerska institucija pripravila metodologijo za »energetsko samoza-dostno regijo«, ki na podlagi podatkov o energetski bilanci in potencialih omogoča oceno lokalne samopreskrbe z energijo. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi se je nato preveril dejanski potencial za ener-getsko samopreskrbo. Pri izvajanju tovrst-nih konceptov brez zadostne volje vodst-va lokalne skupnosti in občanov takšnih načrtov ni možno izvesti, prav tako pa je potrebno aktivirati zadostno število investicij. S finančnega vidika tovrstna

lokalna politika predstavlja uspeh, saj po eni strani prinese v lokalno skupnost nova delovna mesta in dolgoročno vizijo za energetsko neodvisno prihodnost. Kot dodaten motivator za spremembe se izpostavlja spodbude v energetsko učinkovitost, ki jih razpisuje Ekosklad. Pri uvajanju ukrepov je v Sloveniji v ve-liko pomoč mreža svetovalnih pisarn Ensvet, ki danes zajema več kot 30 lokacij praktično v vseh večjih slovenskih mestih. Kontaktne podatke za pisarno v vaši bližini lahko dobite na njihovi splet-ni strani, prav tako pa so dosegljivi na brezplačni telefonski številki 080 1669 med ponedeljkom in petkom od 9. do 14. ure. Primerno informiranje javnosti ter spodbujanje dejavnosti v lokalni skup-nosti predstavlja osnovo, ki omogoča premik proti energetsko trajnejši prihod-nosti. mag. Saša Erlih,

E-zavod, www.ezavod.si

12

Festi val idej v svojem programu združuje Kulturno društvo Idila in Prosvetno društvo Cirkovce, za izvedbo in pripravo programa pa skrbi Tina Urih kot pro-ducentka festi vala. Praznični mesec december smo želeli obarvati še bolj slavnostno, tako smo na trgu na 2. in 3. adventno nedeljo v središču Cirkovc pripravili likovni razstavi na prostem, poimenovani: In the middle / V središču. Predstavljena so bila dela domačih ustvarjalcev. Na nedeljski večer 7. de-cembra se nam je predstavil sokrajan, častni občan občine Kidričevo, pisatelj Zdenko Kodrič. V glasbenem uvodu nas je pozdravil mladi violinist Mark Lev Krajnc. Kodrič nas je popeljal po svojem bogatem opusu, vse od začetkov, ko je deloval kot mladi poet, nato je pisal vse od radijskih iger, romanov, knjig za otroke, gledaliških iger do fi lmskih scenarijev. Avtor se je predstavil tudi po novi plati – v vlogi fotografa. Serija fotografi j, naslovljena Digitalni akvareli, je bila izbrana v ožji iz-bor Fotografi je leta, ki jo pripravlja Emzin. Omeniti moramo, da je avtor dvakratni nominiranec in hkrati nagrajenec Gru-move nagrade za najboljše slovensko dramsko delo. Ob koncu večera smo si skupaj ogledali še izseke iz glasbeno- igranega spektakla Kurentova svatba, katerega zgodbo je napisal Zdenko Kodrič. Tako da smo večer zaključili na precej misti čen način. V prazničnem času je navada, da sebi in drugim želimo dobro. Tako smo tudi v sklopu festi vala pripravili večer koledovanja. Na trgu so plesali člani Folklorne skupine Vinko Korže, s sloven-skimi koledniškimi pesmimi pa so nam praznično vzdušje pričarali člani Akadem-ske folklorne skupine Študent iz Mari-bora. Po uveljavljenem prepričanju naj bi koledniki prinašali srečo in imeli celo nadnaravno moč. Na večer 18. decembra se je notranjost kulturne hiše prelevila v misti čno Božičkovo postojanko, ki so jo obiskali otroci. Obiskal nas je Božiček, ki je bil del lutkovne predstave, ki je odprla naša srca v teh sivih časih. Spoznali smo pti co, ki biva v duši. Odprla je svoj predal dobrodušnosti in obdarila otroke, darila za vse pa je priskrbel KORK Cirkovce z neutrudno Pavlo Veler. Na ponovitev predstave so se ptujski otroci pripeljali z vlakom, kjer jih je na vmesni postaji preseneti l in na vlak vstopil sivi bradati mož z mično vilo. Ves mesec december je potekal likovni ex-tempore, katerega tema je bila »moj kraj, moji ljudje« in

FESTIVAL IDEJ 2014Ob koncu decembra se je z razstavo del ex-tempora zaključil Festi val idej. Festi val je potekal skoraj 2 meseca, odvilo se je 15 dogodkov, na 3 prizoriščih se je predstavilo 126 nastopajočih, je povedal vodja festi vala Miran Urih.

Miran Urih, Mark Lev Krajnc in Zdenko Kodrič.

Leon Pišek in nagrajeno delo “Križanje žejnega postajčana”.

Mojca Metličar in njeno likovno delo.

»osebni prostor« ter za otoke »pti ca v duši«. Sodelovalo je 6 odraslih likovnikov, 27 otoških avtorjev z risbami in 7 otroških avtorjev s skulpturami. Ocenjevalka Saša Urih, diplomantka slikarstva beneške akademije lepih umetnosti , je kot deli, ki sta najbolje zajeli temo, ocenila delo avtorja Leona Piška, naslovljeno »Križanje žejnega postajčana«, in otroško delo Žana Hercoga »Pti ca v duši«. Veseli za pretekle dogodke se ustvarjalci Festi vala idej po-dajamo v novo leto. Tudi vas vabimo v Kulturno hišo tete Malčke na dogodke, ki bodo nanizani čez vso leto. Vsem, ki so nas že obiskali, pa sporočamo, da lahko fotografi je najdete na Facebook profi lu: Festi val idej. Tina Urih

Foto: Saša Urih

FS Vinko Korže Cirkovce med plesom.

“KDOR LEPO POJE, DVAKRAT MOLI” - tako pravi naš pregovor. In drugi pregovor: “KDOR POJE, TA NE MISLI SLABO.”

Če tudi vi tako mislite in imate petje radi, se pridružite Vokalni skupini Utrinek, ki išče nove pevke in pevce.

Z veseljem vas pričakuje Vokalna skupina Utrinek v četrtek, 9. 4. 2015, ob 19. uri v župnišču v Cirkovcah.Vse dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu:

utrinek.cirkovce@gmail.comStane Gojkošek,

predsednik PD Vokalna skupina Utrinek

13Ravno polje, MAREC 2015

OŠ CIRKOVCE in OŠ KIDRIČEVO pričenjata z novim projektom “Svet konj – učilnica v naravi za delo in življenje”

OŠ CIRKOVCE je uspešno kandidirala na javnem razpisu »Popestrimo šolo 2014/2015«, ki ga je razpisal Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Pridobili so namenska sredstva Evropskega socialnega sklada za izpeljavo projekta »SVET KONJ – UČILNICA V NARAVI ZA DELO IN ŽIVLJENJE«, v katerem bodo lahko sodelovali učenci iz OŠ CIRKOVCE in partnerske OŠ KIDRIČEVO.

Namen projekta je: - omogočiti razvoj ključnih kompetenc učencev za vseživljenjsko učenje, lažje napredovanje in boljše počutje v šolskem, vrstniškem in širšem lokalnem okolju - zagotoviti čim večjo odzivnost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v OŠ na individualne potrebe učencev - okrepiti sposobnost odzivanja šole na spremembe v lokalnem okolju - spodbujanje novih pedagoških strategij in oblik dela V letu 2015 se bodo učenci lahko brezplačno vključevali v različne zanimive aktivnosti, preko katerih bodo pridobivali in izboljševali naslednje kompetence: - sporazumevanje v maternem jeziku - sporazumevanje v tujem jeziku - socialne in državljanske kompetence - samoiniciativnost in podjetnost - matematične kompetence - kulturna zavest in izražanje - digitalna pismenost - učenje učenja Nekatere projektne aktivnosti bodo posebej prilagojene učencem z učnimi, čustvenimi, vedenjskimi, komunikacijski-mi in motoričnimi težavami ter drugim ranljivim skupinam učencev, poseben program pa bo namenjen tudi nadar-jenim učencem. Vodilna nit je SVET KONJ, zato se aktivnosti ne bodo odvi-jale le v učilnicah, ampak se bodo učenci družili tudi v bližnjem Konjeniškem parku Starošince, kjer bodo preizkušali nove pristope v učenju, krepili ključne kom-petence za vseživljenjsko učenje in tako pridobivali mnoga dragocena spoznanja za življenje. Udeleževali se bodo lahko individualnih ali skupinskih aktivnosti in terapij s pomočjo konja, programov izkustvenega učenja s pomočjo konj,

delavnic za pridobivanje osebnostnih in socialnih kompetenc, sproščali se bodo v prijetnih in zanimivih počitniških aktivnostih, vključili pa se bodo lahko tudi v program usposabljanja za prosto-voljstvo v konjeništvu ali v tečaj digitalne pismenosti, v okviru katerega bodo ob zaključku projekta pripravili razstavo svojih izdelkov. Svet konj ponuja nešteto možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in je odlično otroško igrišče, kjer se prijateljstva sklepajo lažje in bolj spontano, hkrati pa se gradijo trdni in pristni medsebojni odnosi. Otroci se v odnosu do živali učijo tudi odgovornosti,

upoštevanja pravil, prilagajanja, pripad-nosti, vztrajnosti, odločnosti, zaupanja, spoštovanja in razumevanja drugih živih bitij, hkrati pa spoznavajo tudi sebe, svoje vrednote in izoblikujejo odnos do družbe in sveta. Kolektiva OŠ CIRKOVCE in OŠ KIDRIČEVO ter vsi ostali izvajalci projektnih aktivnosti se že veselimo novih izzivov, novih spoznanj in medsebojnega druženja, predvsem pa novih priložnosti za naše otroke.

Metka Demšar Goljevšček, koordinatorka projekta,

metka@nakonju.si, 041 976 403

V torek, 23. 12. 2014, smo bili učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo športno aktivni. Na športnem dnevu smo drsali v parku v Kidričevem, opravili dolg sprehod in odigrali tekmo »med dvema ognjema«. Ta dan pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme, saj so nas ves čas greli topli sončni žarki. Aljaž Grmič, 7. b

(Šolsko novinarstvo)

Zimski športni dan

14

Slanikova pojedina v Kulturni hiši tete Malčke

Na jedilniku je bila okusna postrv s krompirjevo solato, kuhali in stregli pa so nam godbeniki Pepi Krulet. Predstavniki različnih pustnih skupin, karnevalski princi in drugi ustvarjalci ptujskega kurentovanja so se zbrali v Malčkini knjižnici in debatirali o pustnem času, ki se je v Cirkovcah zaključil s pustno povorko in z zadnjim kurentovim zvenom. Takšne debate so zelo dobrodošle, saj si tudi ustvarjalci Kulturnega društva Idila in Prosvetnega društva Cirkovce želimo, da bo naslednje leto na Ptuju in v okolici za pustni čas še bolj “luštno” in pisano!

Kulturna Hiša Tete MalčkeFoto: Saša Urih

Kulturna hiša je vrata ponovno odprla na pepelnično sredo, 18. 2. 2015. Vabili smo na slanikovo pojedino.

Cirkovški ploharji vam želimo debelo repo!Po vaseh je odmevalo: “Ludi pujte h’co, lušno bo!”

Zbralo se nas je več kot 20 plesalcev, spremljal nas je naš muzikant Matic Fišer, na basu mu je pomagal Juričev “najtamlajši”. Začeli smo v Mihovcah, kjer so nas prijazni Drevenškovi dodobra nahranili, pa tudi žejni nismo šli od njih. Za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Kot je po tradiciji, smo z lesenim Onzekom ženili našo zbirčno Miciko. Tako kot pravi pesem avtorja Gregorja Gombača: »Micika, Micika, komu boš zvesta? Ponoči si dan, podnevi pa noč. Micika, Micika …« Nato smo pot nadaljevali v smeri proti Cirkovcam. Aljaž Jurič je z glasnim pokanjem z bičem naznanjal naš prihod. Ustavili smo se pri vsaki hiši. Po napornih 500 m smo imeli pri družini Rozman organiziran postanek, kjer smo se ponovno okrepčali.Ljudje so bili zelo velikodušni, eni so poplesali z nami, pokali z biči, se smejali, z nami nazdravili, nam postregli z domačimi klobasami in še kaj se je našlo. Vsega smo bili veseli, najbolj pa smo se razveselili ganjenih izrazov, ki so zvabili solze na oči. To so bili predvsem starejši vaščani, ki so ob tem dejali: »Saj to je tak kot včasih.« Pot do Cirkovc je bila dolga, ustavili smo se v naši gostilni Pri Koržetu, kjer nas je šefica prijazno postregla s krofi. Na poti smo naredili tudi presenečenje, ki ga še ne smemo izdati … Po napornih 6 urah smo zaključili pri cirkovški osnovni šoli. Posebej bi pohvalila naš podmladek. Še 2 fašenka pa bodo pravi izkušeni folkloristi. Naši najmlajši v teh nekaj urah niso osvojili le kakšnega novega plesnega koraka, temveč tudi spoznali, kaj v resnici pomeni biti folklorist. Ohranjati tradicijo na način, ki povezuje mlade in stare, ob tem pa se neizmerno zabavamo. Zato pa »Ludi pujte h’co, lušno bo!« Saša Urih

Na pustno soboto smo se odpravili v Ploharijo in hkrati vabili ljudi na tradicionalni Cirkovški fašenk. Ideja se je porodila naši novi plesni voditeljici Tini Urih, ki ob pomoči Gregorja in Špele Drevenšek uspešno koordinira plesno skupino Vinko Korže.

Foto: Saša Urih

15Ravno polje, MAREC 2015

Ker so ludi prišli h’co, je lušno blo!Na pustni torek je potekal 23. Cirkovški fašenk. Na povabilo organizatorjev, Prosvetnega društva Cirkovce, se je odzvalo veliko obiskovalcev kot tudi sodelujočih mask.

Prvi se je po cirkovški aveniji skupaj s svojim spremstvom sprehodil aktualni princ ptujskega karnevala. Novo krožišče se je ta dan prelevilo v karnevalsko areno, v katero so pokači iz Župečje vasi glas-no pripokali in napovedali etnograf-ski del sprevoda. Nato so priplesali domači ploharji, dekleta so vlekla ploh, holcarji delili koščke lesa. Člani Folklorne skupine Vinko Korže so, kot jim veli tradicija, ženili najstarejše neporočeno dekle z Onzekom. Borbeno sta v cirkovško areno vstopi-la haloški Jürek in Rabolj v spremstvu Folklorne skupine Rožmarin Dolena. Vsi prisotni so navijali za pomladne-ga Jüreka, saj je bil večer iz minute v minuto hladnejši. Seveda pa ni fašenka brez kurentov in korantov, kot prvi so se nam predstavili kuren-ti iz Osnovne šole Cirkovce, sledili so jim koranti Rogoznica in kurenti Viharniki. Nato je prišel cel živalski vrt iz osnovne šole in vrtca Cirkovce, prileteli so metuljčki, sovice, pajki, pavi, žirafe, morski konjički, strašne pošasti, sladke lizike pa tudi klovni niso manjkali. Sledile so odrasle sku-pine, najprej smo imeli trgatev, ki jo je uprizorila Akademska folklorna skupina KUD Študent. Skupina Hiša izoliranih princes iz Miklavža nas je popeljala nekaj tisočletij nazaj v stari Egipt, pozdravili so nas Otroci cvetja, Omreški amorji, gasilci, ki

netijo ljubezen. Skozi vaško jedro je peljal voz, imenovan Prevoz strateške surovine, Vietnamski prašiči in romantično obarvano Valentinovo in Miklavška Benečanka. Priletele so Sovice z vseh vetrov, kidričevska Zimska pravljica pa je v pustnem času pričarala malo božičnega duha. Večer je že prehajal v noč, ko se je predstavila zadnja skupina iz Gorice z ogromnim Martinom Krpanom. Do razglasitve nagrad je goste zabavala mini godba Pepi Krulet. Sovice z vseh vetrov so še bolj veselo zaplesale, ko so prejele 1. nagrado. 2. nagrado je prejel Martin Krpan, 3. Hiša izolirane princese, 4. Otroci cvetja.Dogodek se je končal s poko-pom pusta, zdaj že tradicionalnim zadnjim kurentovim zvenom. Kurenti skupine Demoni so odložili svoje maske, kožuhe, zvonce in ježevke ter si podali roke v pričakovanju pomladi. Organizatorji prireditve bi se radi zahvalili vsem sponzorjem prireditve: Občini Kidričevo, Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo in Baru pri Koržetu. Da je bese-da tekoče tekla, se zahvaljujemo povezovalcu programa Tomažu Dietingerju in Miranu Urihu. Seveda pa še enkrat hvala vsem sodelujočim in vsem obiskovalcem. Zato pa: “Ludi pujte h’co, drugo leto še bolj lušno bo!” Prosvetno društvo Cirkovce

Foto: Saša Urih

Cirkovški AztekiV Cirkovcah smo se skupina mladih že drugo leto odločili za pripravo skupinske maske.

Že v lanskem letu smo pripravili kostume, v katerih smo se predstavili v karnevalski dvorani na Ptuju in na Cirkovškem fašenku. Zašili smo kostume za marijače in spremljevalke gospodične chikite. Na letošnji pustni čas smo se ponovno pripravili. Na uvodnem sestanku smo izbrali lik, nato pa 3 vikende zapored rezali, šivali ter lepili pozno v noč. Saša je narisala skice za kostume, Dominik in Taja sta se odpravila po usnje iz starih kavčev, Uroš in Andrej sta po spletu poiskala perjanice, Damjan in Tina sta izrezala šablone za tatuje, Sara, Anja in Ditka so pridno šivale in lepile. Aleš, dva Saška in Rok pa so skrbeli za našo dobro voljo in žejo. Pri izdelavi kostumov poskušamo uporabljati odpadne in reciklirane materiale. Azteki, takšni, kot so v filmu Apocalypto. To je bil naš vzor pri izdelavi letošnjih kostumov. Zakaj ste izbrali prav Azteke, so nas vprašali mnogi. Zato ker želimo biti drugačni, inovativni pri izdelavi kostumov in ker lahko skozi ta lik izrazimo svojo divjo plat.Na največjem slovenskem pustnem balu v karnevalski dvorani na Ptuju na pustno soboto smo prejeli tudi nagrado. Ker se med pripravami in v

maskah odlično zabavamo ter veliko družimo, bomo na-daljevali tudi prihodnja leta. Kulturna Hiša Tete Malčke

Foto: PP Gostinstvo

16

Na pustno in valentinovo soboto 14. februarja 2015 je v Kidričevem potekalo tradicionalno otroško pustno rajanje.

Otroško pustno rajanje v Kidričevem

Maškare so se ob 9. uri zbrale pred osnovno šolo v Kidričevem in se v povorki odpravile v Park mladosti, kjer je bila zaba-va. Za živahno vzdušje sta poskrbela klovna animatorja, ki sta otroke skupaj s starši in z vzgojiteljicami motivirala, da so prepevali in plesali ob zvokih otroških in otrokom ljubih pesmi. Ker je bilo ta dan tudi valentinovo, ni manjkalo niti »Ti si moja rožica« in »Mi se imamo radi«. Zbrane je presenetil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, preoblečen v smreko, ki je ta dan, kot je povedal, »oddal svoje poglavarstvo«. Vzgojiteljice vrtca Kidričevo so bile ta dan dimnikarice, med skupinskimi otroškimi maskami smo videli robote, gosenice, kokone, metuljčke in številne druge maske. Manjkali niso niti kurenti, tako veliki kot majhni, ki so uprizorili kurentov ples. Kot se za pust spodobi, so se otroci po rajanju okrepčali s slastnimi pust-nimi krofi in toplim čajem. Nataša Fras Haslinger

Učenci 5. razreda OŠ Kidričevo, ki so skrbeli za napitke.

Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev Slovenije in sosednjih državLepa reč – glej ga strica klovna, nos rdeč, čevlja pa kot čolna … Tak te že v dobro voljo spravi, en, dva, tri in že se vse smeji …

S tem sloganom smo se odpravili veseli klovni iz vrtca Cirkovce na največje mednarodno karnevalsko srečanje na Ptuju, kjer smo sodelovali otroci iz cele Slovenije z več kot 1500 udeleženci. Ta žlahtna tradicija in karnevalski duh se prenašata na najmlajše. Vsi udeleženci smo se najprej odpravili po mestnih ulicah, zaplesali na Mestnem trgu in nadaljevali pot proti karnevalski dvorani, kjer se je začelo veselo rajanje. Otroci so zelo uživali na zabavi z vrstniki. Polni lepih vtisov smo se vrnili v vrtec, kjer se že veselimo naslednje maškarade. Vzgojiteljici Jerica in Marjanca

Otroška maškarada v vrtcu Cirkovce

Kot vsako leto smo se tudi letos pridno pripravljali na tradicionalno pustno praznovanje. Skupaj z otroki smo okrasili igralnice, izdelovali maske in pustne ropotuljice, se naučili pustne pesmice in poslušali zgodbe s pustno tematiko. Z velikim pogumom so se soočili s «pravimi kurenti«, ki so nas obiskali, in otroci so spoznali celot-no opremo tega, za nas strašnega pustnega lika. Pravo pustno vzdušje pa se je odvijalo v torek, ko so names-to otrok prikorakale v vrtec maškare v najrazličnejših opravah in veselo razpoložene predstavile svoje like. V veselem razpoloženju so maškare rajale in se pomešale po celem vrtcu. Starejši otroci so uživali v opazovanju in medsebojnem prepoznavanju, mlajšim pa je zastajal dih ob srečanju z nenavadno maškaro. Ker je bil lep sončni dan, smo se odpravili na sprehod po naselju do centra Cirkovc in s tem privabili mnoge opazovalce. Vrnili smo se utrujeni, dobro razpoloženi, se okrepčali s tradicionalnimi pustnimi jedmi in se odpravili k počitku. V popoldanskem času so se kot skupinska maska »klovni« predstavili na karnevalu naši najstarejši otroci skupine Metuljev in Ježkov. Vzgojiteljica Bernarda Pernat

17Ravno polje, MAREC 2015

V petek so v šolo prišli indijanci, princeske, ninje, go-rile, hudički, klovni, orientalske plesalke ... Takoj prvo učno uro so nas kurenti Vetrovniki poučili o starih pustnih običajih in nam zaželeli veliko učnih uspehov, učiteljicam pa dobre živce. Po malici smo se odpravili po vasi - kot se za maškare spodobi. Preganjali smo zimo, upamo, da smo bili uspešni. Pouk za pust je bil super. Alenka Brumen

Pust na podružnični šoli Lovrenc na Dr. polju

»Fašenk« na šoli CirkovceDanašnji čas velikih sprememb je viden tudi v pustu. Otroci ne hodijo več v maskah od hiše do hiše po skromna darila in tako tudi ta otroški običaj na vasi počasi izumira.

Da pa na pusta res ne bi pozabili, v vrtcu in osnovni šoli Cirkovce posvečamo temu norčavemu času in tradiciji maskiranja veliko pozornosti. Vsako leto se namreč sprehodimo v pustnem sprevodu na tradicionalni prireditvi Cirkovški fašenk. Otroci se pusta zelo veselijo, najbolj vese-lo pa postane, ko začnejo izdelovati maske v šoli. Kot je že tradicija, smo bili tudi letos učenci in učitelji našemljeni v skupinske maske. V okviru tehniškega dne jih sami izdelujemo. Pri delu mlajšim učencem po-leg učiteljic pomagajo tudi starejši učenci. Pridno pa pri zahtevnejših delih sodeluje tudi gospod hišnik. Najstarejši vrtčevski otroci so se našemili v klovne, učenci 1. razreda pa v morske konjičke kraljičke. Pavi iz 2. razreda so osvajali pavice, pajki iz 3. razreda pa so spletli tanke mreže, ki se svetijo v jutranji rosi. Četrtošolci so si izdelali visoke žirafe in tako gledali na svet od zgoraj, petošolci so se samo za ta dan spremenili v pošasti. Učenci 6. razreda so se maskirali v lizike in na življenje pogle-

dali s sladke strani. Osmošolci so bili ve-lika sovja družina z mamo sovo, očetom skovirjem in dvanajstimi sovicami. Tudi naši učenci imajo radi najslavnejšo slov-ensko masko, zato se jih je kar nekaj obleklo v kurente in hudičke, pridružili so se jim še pokači. Mesec februar je bil na šoli res v znamenju pusta. Tudi letos je potekal pustni sprevod izpred šole do

novega krožišča, kjer so se vse maske, večinoma ob glasbi, tudi predstavile. Bilo je veliko gledalcev, ki so jih občudovali in se čudili izvirnosti in dovršenosti pustnih kostumov, ki so nastajali z otroškimi roka-mi. Vsi so bili tudi nagrajeni za trud, za kar se še posebej zahvaljujejo ZKD naše občine.

Marija Jurtela

18

V torek, 10. 2. 2015, je bila v Dvorani Kidričevo odigrana prijateljska futsal tekma med reprezentancama Slovenije in Irana. Med polčasom so bile najboljšim športnikom Občine Kidričevo podeljene plakete. Športnik OŠ Borisa Kidriča Kidričevo za leto 2014 je postal Blaž Vidovič, učenec 7. a, ki dosega odlične rezultate v tenisu, šolo pa zastopa tudi na različnih športnih tekmovanjih. ČESTITAMO! Jasna Medved

Športnik OŠ Kidričevo

Nogometna tekma in podelitev plaket športnikom občine Kidričevo za leto 2014

Dne 10. 2. 2015 je Športna zveza Občine Kidričevo izvedla dogodek, na katerem se je odvijala prijateljska nogometna tekma v malem nogometu med reprezentanco Slovenije in reprezentanco Irana.

Tekma je spadala v sklop priprav na kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu. Tekma je minila v zelo dobrem vzdušju na tribuni, saj si je brezplačno tekmo ogledalo ca. 1.000 ljudi in so tako zapolnili skoraj vsak kotiček tribune. Glede na navijanje za domačo repre-zentanco pa to ni bilo dovolj, saj so Iranci pokazali, da so na igrišču kakovostnejši. S tem so potrdili status ene najboljših reprezentanc na svetu. Slovenci so po zaostanku 0 : 2 ob polčasu vodstvo gostov izničili do sredine drugega dela, nato pa so Iranci znova povedli in prišli do zmage.Med polčasom omenjene tekme je Športna zveza Občine Kidričevo podelila plakete za športnika/športnico leta 2014 občine Kidričevo. Iz rok in ob čestitkah župana Antona Leskovarja in predsedni-ka Športne zveze Občine Kidričevo Marka Pergerja je prejel plaketo za športnika leta 2014 Robert Kurež (nogomet). Plakete za posamezne kategorije pa so prejeli:• Športnik leta 2014 OŠ Cirkovce: Žan Medved, nogomet• Športnik leta 2014 OŠ Kidričevo: Blaž Vidovič, tenis• Mlada športnica leta 2014: Anja Bezjak, namizni tenis• Mlad športnik leta 2014: Luka Sagadin, kolesarstvo• Športna ekipa leta 2014: Članska ekipa NTK Cirkovce, namizni tenis

Skupina Mini borci vadi v prostorih OŠ Borisa Kidriča Kidričevo pod okriljem trenerja Mateja Trilarja. »Zaradi svoje dinamičnosti in sodelovanja posameznika v skupini je ta športna zvrst primerna za razvoj otrok, prispeva h kakovostnemu preživljanju otrokovega pros-tega časa in je hkrati dovolj nezahtevna, da se je lahko udeleži vsak otrok,« je pove-dal Trilar. Cheerleading skupini Mini borci, ki je začela s treningi septembra 2014, se lahko na

Kaj je cheerleading?Cheerleading izhaja iz Združenih držav Amerike in je zelo priljubljen nacio-nalni šport. V Sloveniji je razmeroma mlad šport, ki spodbuja skupinski duh, zaupanje in sodelovanje. Cheerleading koreografije vsebujejo elemente gim-nastike, akrobatike in plesa. Je samo-stojen šport, ki zraven prej omenjenih prvin vsebuje tudi človeške piramide, mete, dvige, skoke in druge samostojne elemente. Člani vseh starostnih kategorij se udeležujejo tekmovanj doma in v tuji-ni, kjer se predstavijo s svojo koreografijo, ki vsebuje vse zgoraj naštete elemente.

Za večjo zabavo in popestritev same-ga dogodka pa je poskrbela navijaška skupina ŠD Borci iz Maribora. Kot prvi so nastopili najmlajši med njimi, mini borci, ki vadijo v prostorih OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Kasneje so nam akrobatske sposobnosti predstavili malo starejši člani cheerleading skupine, za katere lahko rečemo, da so izvrstni in da so njihove punce »letele kar po zraku«. Če

ne verjamete, poglejte fotografije. Ob tem bi se radi zahvalili vsem članom, ki so si odtrgali del svojega časa in ga name-nili, da je izvedba tega dogodka potekala po ustaljenem planu. Iskrena zahvala za pomoč pri izvedbi prireditve gre vsem sponzorjem, to so: Občina Kidričevo, TALUM, BOXMARK, Radio-Tednik Ptuj. Hvala vsem.

Anja Rajher,Športna zveza Občine Kidričevo

OŠ Kidričevo pridružite vsako sredo ob 15. uri. Za več informacij lahko pokličete 041 587 157 (Matej). MT

19Ravno polje, MAREC 2015

ŠD Šikole – dvoranski turnir v odbojki

Priča smo bili izvrstni odbojki, vredni ogle-da. Prijavljenih je bilo 11 mešanih ekip, od teh kar nekaj večkratnih udeleženk turnirja. Prenovljen dvoranski parket je bil letos usojen ekipi Sladka razvada, ki so v finalnem boju ugnali KPŠ team, tretje mesto pa so zasedli Mucki. Podelili smo tudi nagrade za najboljšega igralca, ki jo je prejel Matej Grafenauer iz ekipe zma-govalcev, najboljšo igralko, ki si jo je pri-borila Mateja Seničar iz ekipe KPŠ team, prav tako pa so srebrni domov odnesli

Tudi letos smo člani ŠD Šikole organizirali tradicionalni odbojkarski turnir v športni dvorani v Cirkovcah, ki se je tokrat odvijal v soboto, 7. 3. 2015.

Domači v akciji.

nagrado za naj fair play igralca, ki jo je prejel Primož Vidovič. Nivo temu turnir-ju pa sta vsekakor dodala z deljenjem pravice dva sodnika iz društva sodnikov Maribor ter lepe praktične nagrade in sponzorski pokali Steklarne Rogaška. Po zaključenem tekmovalnem delu je sledilo

še prijetno druženje v telovadnici, sodeč po pohvalah in pozitivnih odzivih tekmov-alcev (preverite na naši FB-strani), pa je turnir ponovno uspel in presegel naša pričakovanja, kar nam daje potrditev in občutek, da delamo nekaj dobrega za širšo skupnost. Vesna Kotnik

Sredi meseca decembra smo delili hrano. Bilo je je nekaj več kakor običajno, zato smo prosili vsa štiri gasilska društva, Mihovce-Dragonja vas, Jablane, Šikole in Starošince, za pomoč pri nalaganju na Ptuju, prevozu in potem prenosu v prostor na sedežu KORK Cirkovce.

Ko stopimo skupaj GASILCI SO ZAKON!

Sodelovala so vsa štiri PGD. Posamezen avto je imel od dva do štiri spremlje-valce. V Cirkovcah smo jih pričakali vsi prosti odborniki in Jaša, naš pridni prostovoljec, učenec drugega razreda OŠ Cirkovce. Delo nam je teklo kot namaza-no. Na široko smo odprli okni, se raz-vrstili v “kačo” ter hitro razložili gasilska vozila in napolnili prostor s prehranskimi artikli, razvrščenimi po posameznih izdel-kih. Delo je teklo v veselem vzdušju. Po končanem delu smo ob kavi za kratek čas poklepetali, si pogasili žejo, naredili nekaj posnetkov ter se zadovoljni poslovili. Po dolgi vrsti let, ko smo pri KORK Cirkovce isti ljudje, se začneš spraševati o smislu svojega dela, zlasti kadar dobivaš slabe povratne informacije. Taki dogod-ki, kot je aktivnost, ki poveže več srčnih ljudi tudi iz drugih društev, pa ti ponovno dajo zagon, da vztrajaš. Gasilci so naša podaljšana roka. Že 33 let sem predsed-nica naše organizacije in v vseh letih so vedno z veseljem pomagali. Pri različnih

prevozih, pri pripravi prostorov za vse naše prireditve tako za starejše kot za šolarje; njihova humanitarnost se kaže tudi v tem, saj je med njimi kar veliko krvodajal-cev. Že zelo dolgo se zavedamo, da ni nji-hovo edino delo gašenje, in za to smo jim iskreno hvaležni. Tako smo jih že pred več kot desetimi leti opremili z napolnjenimi omaricami za prvo pomoč. Že več kot leto pa imajo v gasilskem domu Jablane defi-brilator, ki smo ga nabavili in registrirali pri službi obveščanja 112. Istočasno pa so potekala tudi usposa-bljanja za nudenje prve pomoči. Letošnje leto se je med DEVET-DESETLETNIKE vpisalo tudi PGD MIHOVCE-DRAGONJA VAS. Na svojem občnem zboru so podali izjemno bogato bero opravljenega dela v letu 2014. Povedali

so, da bo prihajajoče leto leto, ko se bo praznovalo in tudi potrjevalo, zakaj je dobro biti star 90 let in v svojih vrstah imeti veliko mladih, srčnih ljudi. ISKRENE ČESTITKE! SPOŠTOVANE GASILKE IN GASILCI VSEH PGD, PRISRČNA HVALA ZA VSE VAŠE DELO. ŽELIMO VAM ŠE MNOGO USPEŠNEGA DELA, VESELIH DRUŽENJ IN VARNIH IZVOZOV. To vam želijo vsi člani odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce.

Pavla Veler

Ekipa Sladka razvada.

20

NAJBOLJ SE RAZVESELI PRAZNIKOVGospo Kristi no Greif sva z vaško pred-stavnico Marijo Dovnik obiskali na dan, ko je praznovala svoj 92. rojstni dan. Bil je lep decembrski dan, 5. decembra, ko sva se podali na obisk v Stražgonjco. Gospa Kristi na Greif je praznovala rojstni dan. Slavljenka nas je pričakala s prelepim šopkom na mizi. Otroci so ji že voščili. Tudi midve sva ji zaželeli veliko dobrega počutja, zdravja in vse dobro ob bližajočih se decembrskih praznikih, saj je na svet prijokala v času prvega dobrega decem-brskega moža, na miklavževo 1922. leta. Našega obiska se vedno razveseli. Malo poklepetamo o dogajanjih na vasi, o počutju, o vremenu in čas za obisk kar prehitro mine. Hčerka Tinka in sin Štefan, ki je ostal na kmeti ji in še hodi v službo

ter skrbi za mamo, sta nam zaupala nekaj o mamini težki in skrbni življenjski poti . Naša mama se je rodila v kmečki družini v Trničah na Dravskem polju. Bila je tretji od peti h otrok v družini. Okto-bra leta 1946 se je poročila na kmeti jo v Stražgonjci. Rodila je tri otroke. To so bila težka leta. V 58. letu starosti je postala vdova, umrla ji je tudi hčerka Mira. Ven-dar je vse zmogla, bila je vedno pridna in skrbna. Dolga leta je bilo breme kmeti je na njej, saj smo bili otroci po službah in smo pomagali šele, ko smo prišli domov. Sedaj ko ne zmore več, se še vedno zanima, kakšna bo leti na. Počasi hodi okrog hiše, poleti zaliva rože, tudi skuha še kakšno dobro juho. Midva z bratom Štefanom in najini družini želimo najini

Praznovanje z družino je najlepše: s sinom Štefanom, hčerko Tinko

in z zetom Jožetom.

NAŠI DEVETDESETLETNIKINAŠI DEVETDESETLETNIKINAŠI DEVETDESETLETNIKINAŠI DEVETDESETLETNIKINAŠI DEVETDESETLETNIKINAŠI DEVETDESETLETNIKI

mami, babici šti rih vnukov ter prababici šti rih pravnukov, še trdnega zdravja in pomagali ji bomo premagovati ovire. Ob slovesu smo si obljubili, da se še vidimo, če prej ne, pa za naslednji rojstni dan.

Pavla Veler

ŠE VEDNO NAJBOLJŠI Imamo sedem krvodajalcev, ki so darovali kri 100- in večkrat

Krajevna organizacija Rdečega križa slovi že desetletja kot zelo uspešna tako po številu krvodajalcev kot po številu odvzemov po posamezniku. Danes bi vam rada predstavila fante, na katere smo še posebno ponosni zaradi njihove srčne kulture in darovanja življenjsko pomembne tekočine – krvodajalce STOKRATNIKE.OSKAR ŠTURM Rodil se je leta 1948 v Ljubljani – doma iz Krajnske Gore. Prvič je kri daroval na Jesenicah, kjer je bil zaposlen v Železarni. Takrat je daroval tudi v bližnji Italiji in dobil za darilo kavbojke in čevlje. Kasneje se je preselil na Ptuj. Tam je delal najprej v TAM-u, potem v AGIS-u. Kri je zadnjič daroval pred pol leta. Ustavil se je pri številki 152 odvzemov. FRANC TRČKO Rodil se je 18. 9. 1950, stanuje pa v Cirkovcah. Prvič je kri daroval v vojski leta 1970 v Puli. Do sedaj ima skupaj 142 odvzemov, v glavnem v bolnišnici Ptuj, nekaj v UKC Maribor in trikrat v vojski. Dolga leta je bil zelo uspešen predsed-nik krvodajalcev v KORK Cirkovce. Zad-njih 9 let pa je predsednik komisije za krvodajalstvo pri Območnem združenju Rdečega križa Ptuj. MARTIN GOLENKO Rodil se je 27. 10. 1957 v Dragonji vasi. Prvič je kri daroval v vojski JLA 1975. leta v Splitu. Vse ostalo pa v bolnišnici Ptuj. Ima 122 odvzemov. Je poročen. Za krvodajalstvo ga je navdušil pokojni oče Anton. Pridružili so se jima sin, žena, sestra, brat in tako je ta humana družina darovala kri skupaj 306-krat. Vsi so člani KORK Cirkovce. DARIJAN PREDIKAKA Rojen 9. 11. 1959, stanuje pa v Lovrencu na Dravskem polju. Leta 1978 je služil

vojsko v Ilirski Bistrici in tam je daroval kri prvič. Kasneje se je zaposlil v Boxmarku. Kri je daroval 113-krat. Živi sam in uživa pri delu na vrtu, skupaj z mamo. V naši organizaciji so mu najbolj všeč izleti in druženja. Posebno se rad spominja izleta na Primorsko. PETER PETEK Rojen 7. 9. 1962, iz Starošinc. Zaposlen je v MP d.o.o. Ptuj. Kri je začel darovati pri 18. leti h, do sedaj je daroval 104-krat. Srečen je, če lahko komu s svojo krvjo reši življenje. JOŽEF FRANGEŽ Rodil se je 3. 2. 1948 v Sp. Jablanah, kjer še sedaj živi. Tudi on je prvič daroval kri v vojski JLA leta 1967. Na Ptuju je daroval kri potem leta 1969 in tako vse do leta 2012. Takrat je daroval stoti č in zadnjič. Zdravstveno stanje mu tega več ne do-

voli. Ostal pa je naš zvesti član in vzornik. BRANKO FERLEŽ Rojen 15. 6. 1958. Stanuje v Kidričevem. Tudi pri njem je krivec za prvi odvzem krvi vojska v Sarajevu leta 1980. V času zaposlitve v Talumu je bil član krvodajal-cev Taluma. Sedaj pa se že vrsto let druži z najboljšimi na vasi. Je poročen in ima pet otrok. Hčerka je že tudi krvodajalka. Pri nas se počuti dobro in med novimi prijatelji se ima vedno prijetno. Kri je daroval 100-krat. Vsem sedmim krvodajalcem se iskreno zahvaljujemo za darovano kri in njihov human odnos. Hvala tudi v imenu vseh bolnikov, ki ste jim olajšali zdravljenje ali pa rešili življenje s svojo dragoceno tekočino KRVJO. Družba vas premalo ceni, za nas pa ste neprecenljivi tudi kot ljudje, člani in prijatelji. HVALA.

Pavla Veler

Od leve proti desni: Franc Trčko, Oskar Šturm, Darijan Predikaka, Branko Ferlež, Grega Solovjev, predsednik OZRK Ptuj, Jože Frangež, pred njim sekretarka Marjana Cafuta, pred njo Peter Petek, zraven Marti n Golenko in predsednica KORK Cirkovce Pavla Veler.

21Ravno polje, MAREC 2015

je rodila hčerki. Zelo sem vesela, da je mama živela pri nas. Veliko nas je naučila o vred-notah življenja. Zelo se je veselila obiskov dveh vnu-kov, treh prav-nukov in še dveh prapravnukov. To so bili nekoliko hrupni, vendar pa najbolj srečni trenutki. Pri zad-njem obisku smo nazdravili, modrovali o življenjskih resnicah in veselo zapeli. Spoštovana mama Marija Robač, hvala vam za vse lepe besede in srečanja. Počivajte v miru.

Pavla Veler

V SPOMIN Tokrat žal pišem o obisku slavljenke, ki je veselo praznovala svoj 95. rojstni dan, v času božičnih praznikov pa so se svoj-ci poslovili od svoje ljubljene mame, ki jim je bila v ponos in vzgled za trdo in pošteno življenje.V Šikolah je bil spet praznik. Marija Robač, po domače pri Babšekovih, je prazno-vala 95 let. Skupaj z vaško predstavnico Rdečega križa Majdo Robar sva veselo potrkali na vrata pri hčerki Francki in zetu Frančku. Že nekaj let so živeli v sožitju in si bogatili skupno življenje. Gospa Marija Robaš je imela v pritličju lično sobico, v kateri si je sama že ob šesti uri skuhala

»Športno leto« upokojencev iz Cirkovc

Pikado Ko sem jih obiskala v prostorih društva upokojencev Cirkovce (DU Cirkovce), so ravno trenirali pikado in se pripravljali na državno prvenstvo. Ženske igrajo ob sredah od 17. do 19. ure, moški pa ob istih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Smisel je predvsem v druženju. »Pozimi so večeri daljši, naveličaš se televizije, zato je dobro, da se lahko tako dobivamo, se športno razgibamo in poklepetamo,« je povedala Jožica Vogrinc. Poglejmo nji-hove ekipne uspehe. V pikadu so moški najprej osvojili zlato medaljo v Vitomarcih na pokrajinskem tekmovanju in se uvrstili na državno tekmovanje. Na tekmovanju v Kanalu ob Soči so zmagali med 16 eki-pami, Drago Kmetec je med posamezni-ki osvojil zlato medaljo, saj je dosegel največ točk. »To je vrhunec našega športnega udejstvovanja, več ne moreš doseči, lahko le še vzdržuješ kondicijo,« je povedal predsednik DU Cirkovce Janko Čelofiga. »Naši člani jemljejo uspeh zelo resno, zato intenzivno trenirajo.« Zma-ga na državnem prvenstvu v pikadu jih je presenetila. »Tja smo šli z mešanimi občutki in nervozni. V prvem metu smo bili zelo uspešni, v naslednjih malo manj, a na srečo je šlo tudi konkurenci slabše. Po skoraj celodnevnem tekmovanju smo bili prvi, to je bilo res presenečenje … Spodbujali so nas navijači, ki smo jih imeli s seboj za en avtobus, na koncu smo pili iz pokala, kot se spodobi,« se spominja

kavo, jo popila in še malo poležala, potem si je pripravila zajtrk. Tudi večerje si je pripravljala sama. Uživala je sadove pre-teklega življenja. Rada je z nami zapela in se veselila naših obiskov. Rada je tudi pogledala po televiziji prireditve v naši občini, posebej pozorno si je ogledala srečanja starejših, saj smo vedno pokram-ljali, kako je bilo. Gospa Marija je slabše slišala, zato se teh srečanj zadnja leta ni udeleževala. Hčerka Frančka je povedala: Mama Marija, rojena Fekonja, se je rodila 12. 12. 1919 v Dragotincih, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Bilo je sedem otrok, ka-tere je manjša kmetija težko preživljala, zato je kmalu po šoli morala za kruhom. Zaposlila se je na državnem posestvu Ka-pela. Tam je spoznala tudi moža. V zakonu

Janko. Kegljanje – tipičen šport upokojencev Sezona kegljanja traja od pomladi do jeseni; takrat uživajo v športnem udejstvovanju na svežem zraku. Pri ženskah je kapetanka ekipe običajno Jožica Vogrinc, pri moških pa Mirko Puklič. Kegljanje trenirajo na kegljišču oz. vadbišču v bližini gostilne Korže, ki so si ga uredili s prostovoljnim delom oz. v lastni režiji. »Kegljanje je lahek šport in do-bro se razgibaš pri igranju,« je povedala tajnica društva Marija Dietinger. Moški kegljajo od leta 2007. Kegljanje je zelo priljubljen šport upokojencev, zato je tukaj na tekmovanjih tudi največja konkurenca. Lani so upokojenci DU Cirkovce dosegli 1. mesto v visečem keg-ljanju v zahodni ligi (Podravska regija). Sledilo je izbirno tekmovanje v Podgorcih, kjer so bili drugi, zato se žal niso uvrstili dalje. Ženske so v zahodni ligi dosegle odlično 3. mesto. Načrti za prihodnostKot je povedal predsednik društva Janko Čelofiga, se od 470 članov športno udej-stvuje le okoli 60. To želijo okrepiti, zato bodo letos začeli še kolesariti in s tem članom ponudili še eno možnost rekre-acije. Načrtujejo, da bi v nekaj letih ob osnovnošolskem zemljišču v Cirkovcah zgradili novo vadbišče za kegljanje in pikado v vseh letnih časih, prirejali pa bi lahko tudi tekmovanja. Želijo si tudi novih članov, ki bi se športno udejstvovali, da

bi drugim pokazali, da upokojenci še niso za staro šaro, je v letnem poročilu zapisal športni referent DU Cirkovce Mirko Puklič. Našim športnim upokojencem lahko samo čestitamo za odlične uvrstitve in se jim zahvalimo, da so dober glas o Cirkovcah in občini Kidričevo ponesli širom po Sloveniji. Veliko športne sreče tudi v letošnjem letu! Nataša Fras Haslinger

Marta Ekart, Marija Dietinger, Jožica Peršoh, Jožica Vogrinc, Anica Lačen, Jožica Jerenc.

Tone Drevenšek, Branko Puklavec, Mirko Puklič, Drago Kmetec, Marjan Rogina, Vinko Peršoh, Jože Bauman.

Podobno kot je imela Tina Maze odlično sezono, so tudi naši upokojenci lani dosegli tako dobre rezultate, da jih bodo težko kdaj presegli. Moški so v pikadu ekipni državni prvaki, Drago Kmetec je dobil zlato medaljo med posamezniki, zato jim pripada čast, da bi, v kolikor bo odobreno, v Cirkovcah letos septembra gostili državno prvenstvo v pikadu za upokojence. Tudi ženska ekipa je v letu 2014, čeprav jih igra manj in so se lani prvič udeležile prvenstva v pikadu, dosegla solidno 9. mesto od 26 prijavljenih ekip. Klubske prostore krasi več kot 35 pokalov, ki so jih v društvu dosegli v zadnjih 6 letih.

22

Zadnji dan pred novoletnimi počitnicami smo učenci od 6. do 9. razreda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo preživeli sproščeno. Imeli smo kulturni dan. Dan smo pričeli s proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, katere so se udeležili učenci od 1. do 9. razreda, vključno s podružnico Lovrenc. Po proslavi smo se iz večnamenskega prostora preselili v matične učilnice, kjer smo pričeli z delom. Pisali smo pravljice, pesmi, haikuje, dramska besedila … na temo aluminij. Učiteljice slovenščine bodo vse literarne prispevke pregledale in na-redile izbor ter najboljša dela poslale vodji projekta Lahkotni svet, ki ga ob 60-letnici organizira Talum. Larisa Lampret, 7. a

(Šolsko novinarstvo)

Kulturni dan

17. 12. 2014 smo v šolo prišli ob 8.20. Ta dan smo odšli v Celje. Tam smo si ogledali gledališko predstavo Sneguljčica. Ko smo prišli v šolo, smo imeli prvo uro pouk. Ta pouk ni bil pravi pouk, ta je bil zabaven, saj smo risali. Ko je bila ura devet, smo odšli na malico. Po njej smo se odpravili na avtobus. V Celje so zraven nas šli še učenci 4. in 5. razreda iz Kidričevega. Na avtobusu smo se pogovarjali s svojimi sosedi oz. tistimi, s katerim smo sedeli. Jaz sem sedela zraven Eve. Sprehodili smo se do gledališča Celje. Ob 11. uri se je predstava pričela. Naslov je nosila po znani Grimmovi prav-ljici Sneguljčica. Trajala je približno uro in pol. Ta predstava je bila zame ena najlepših, kar sem jih videla. Ko je bilo predstave konec, smo se odpravili

iz gledališča. Do avtobusa smo šli peš. Sprehodili smo se tudi skozi Pravljično deželo, ki jo vsako leto pripravijo v decembru. Tam smo videli veliko stojnic. Odšli smo do avtobusa, malce smo ga čakali, a ta čas smo izkoristili, da smo se odžejali. Ko smo ob 14. uri končno prišli nazaj v šolo, je preosta-nek dneva potekal kot vedno s kosilom in z OPB. Bilo je zabavno, predstava pa mi je bila zelo všeč. Eva Kozoderc, 4. c

Lovrenc na Dr. polju

Kulturni dan v celjskem gledališču

Tudi na OŠ Kidričevo smo s proslavo obeležili slovenski kulturni in državni praznik – Prešernov dan. V petek, 6. 2. 2015, smo se v večnamenskem prostoru šole zbrali učenci in učitelji matične ter podružnične šole. Kulturni program se je pričel z recitacijo Prešernove pesmi O, Vrba, nato pa smo prisluhnili slovenski himni. V osrednjem delu so se učenci pred-stavili z recitacijami svojih pesmi o ljubezni, s petjem Prešernovih pesmi ter z igranjem na flavto. Jasna Medved

PROSLAVA OB KULTURNEM DNEVU

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Žalostna komu neznana je resnica, da jo ljubim ...

Podžupanja občine Anja Rajher je v svojem slavnostnem nagovoru pozdravila udeležence. Učenca OŠ Cirkovce sta pri-pravila odlično interpretacijo Železne ceste, ki sta jo popestrila z glasbeno spremljavo. Dogodek je povezal mlade kulturnice iz DPD Svoboda Kidričevo in kulturnega društva Lovrenc, ki so skupaj pripravile recital ene največjih pesnikovih mojstrovin – Gazel. Za glas-bene vložke z violino in s saksofonom so poskrbeli učenci OŠ Kidričevo. Dogodek pa je imel tudi poseben pečat, saj so na

V občini Kidričevo smo obeležili dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna s kulturnim dogodkom v OŠ Kidričevo. Proslava se je začela s himno, ki so jo zapeli pevci moškega pevskega zbora Talum. Dogodek je povezovala Petra Hadler.

predlog Zveze kulturnih društev občine Kidričevo podelili tudi posebno jubilejno priznanje, ki je namenjeno posameznim društvom ter njihovim sekcijam, ki se že vrsto let ukvarjajo s kulturno dejavnostjo in s tem pomembno prispevajo h kul-turnemu dogajanju v občini ter njeni prepoznavnosti. Letos je takšno jubilej-no priznanje kot prvi dobil Tamburaški orkester Cirkovce ob 40-letnici delovanja, ki je dogodek tudi zaključil z odličnim glasbenim nastopom.

Eva Žunkovič

“Žive naj vsi narodi ...”

23Ravno polje, MAREC 2015

Druženje in ustvarjanje nadarjenih učencev na OŠ KidričevoV soboto, 7. marca 2015, je na OŠ Borisa Kidriča Kidričevo potekalo druženje nadarjenih učencev in njihovih mentorjev iz sedmih šol pod sloganom »Ustvarjalnost je prihodnost«.

Ob 8.00 so se pred OŠ Kidričevo, ki je bila gosti teljica, zbrali učenci OŠ Breg, OŠ Olge Meglič, OŠ, OŠ Hajdina, OŠ Cirkovce in OŠ Kuzma ter podružnice Lovrenc na Dravskem polju. Skupaj je ust-varjalo kar 170 učencev pod vodstvom 28 mentorjev, ki so nas popeljali v svet inovati vnosti , raziskovanja in odkrivan-ja naših navdihujočih globin, kjer spijo naši talenti . Goste so najprej prijazno pozdravili ga. ravnateljica Alenka Kutnjak, ga. pedagoginja Suzana Strelec in dr. Ivan Ferbežer. Ga. ravnateljica je spregovorila nekaj uvodnih besed, nagovorila učence k ustvarjalnosti , ki je pomembna za razvoj vsake šole, nato pa k mikrofonu povabila g. Ferbežerja. Slednji je govoril o odgo-

VTISI UČENCEV:7. marca je naša šola gosti la nadarjene učence iz drugih šol. Potekale so različne delavnice. Izbire je bilo ogromno. Izbi-rali smo kar med 15 delavnicami, kat-ere so bile vodene s strani mentorjev. Udeležili smo se lahko delavnic na osnovi umetnosti , tujih jezikov, tehnologije itd. Odločila sem se, da bom s prijateljicami odšla na delavnico Svet konj. Tam smo skrbeli za konje in jahali. Učili pa smo se tudi medsebojne komunikacije, kar nam bo v življenju koristi lo. Prav tako sem bila navdušena, koliko novih ljudi sem spoznala. Tudi nad kreati vnostjo učencev v drugih delavnicah nisem bila presenečena. Čeprav so bile delavnice različne, je bil cilj vseh enak, in sicer spoznavanje, komunikacija, sodelovanje in predvsem razvijanje naših sposob-nosti . Najbolj mi je bila všeč zaključna prireditev, na kateri so učenci predstavili svoje izdelke, znanje in spretnosti , ki so jih pridobili v okviru delavnic. Pri pred-stavitvah so bili zelo ustvarjalni. Nekateri so izdelali plakate, se predstavili s plesom, predstavitvami, kratkimi fi lmi in projekci-jami. Na delavnicah sem zelo uživala in se naučila marsikaj novega, predvsem ko-munikacije z ljudmi.

ANDREJA PEVEC PODGORNIK, 8. A

V soboto smo prišli v šolo, kjer je najprej sledil kratek program in govor gospoda, ki je povedal nekaj besed o druženju nadarjenih. Nato smo se razdelili po de-lavnicah. V skupini, v kateri sem bil jaz, smo si sprva pogledali fi lm, ki je opisoval 1. svetovno vojno. Potem smo pogledali animacijo starega Sterntala. Tam nam je pokazala veliko bolnic in grad Sterntal. Trajalo je nekje 15 minut. Ogledali smo si veliko animacij in slik. Kasneje smo morali narisati slike, vsak izmed nas dve. Papir smo nalepili na slike in potem le-te pri-trdili na okno. Zaradi svetlobe se je videlo skozi fotografi jo. Okrog desete ure smo odšli na malico. Po končani delavnici smo imeli v skupnem prostoru predstavitve. MIHAEL JUS, 7. B

Bilo je zabavno, vendar se mi je zdelo, da so bile te delavnice namenjene mlajšim otrokom. Predstavitve skupin so bile za-nimive. MIHA MURŠEC, 7. A

Bilo je zanimivo in zabavno. Lahko bi bila na voljo še kakšna športna delavnica. BLAŽ VIDOVIČ, 7. A

Bila sem v delavnici Svet konj. Bilo mi je zelo všeč, saj smo se učili o konjih, npr. kako konja pripraviti , da ti sledi in kako se z njim pogovarjati . Naslednje leto se bom tudi udeležila teh delavnic, saj imam rada konje in bi rada o njih izvedela še več. MAŠA TURK, 8. B

Bila sem v delavnici Svet konj. Naša men-torica je bila gospa Metka. V skupini nas je bilo devet. Bilo je super. Moti l me je le veter, ki se je zelo slišal na videopos-netku. Po delavnici smo imeli zaključno prireditev, ki je bila zanimiva.

SUZANA KORŽE REŽONJA, 8. B

Na delavnicah sem se zabaval, a priporočam, da bi bilo na izbiro še več delavnic. Potrebovali bi tudi več časa za spoznavanje učencev iz drugih šol.

LUKA SOLATNIK, 6. A

Na delavnicah mi je bilo zelo všeč. Pred-lagal bi samo daljše odmore in kakšno športno delavnico. ŽAN VIDOVIČ, 6. A

Na letošnji delavnici je bilo super, ampak potrebovali bi več časa za druženje in spoznavanje učencev iz drugih šol. Manj-kala je še kakšna športna delavnica.

SONJA TOPOLOVEC, 6. A

Prijavil sem se v delavnico Ustvarjanje brez meja. Zamislil sem si jo drugače, kot je potekala. To, kar smo izdelovali, je bilo prelahko za nas, potrebovali bi kaj zahtevnejšega za višje razrede. Stvari, ki smo jih izdelovali, so bile za majhne otroke. Bila pa mi je všeč organizacija, vendar ta delavnica ni bila zame.

TILEN VUK, 9. A

vornosti nadarjenih učencev. Poudaril je, da se ne smemo sramovati svojih močnih področij, ampak veliko delati na njihovem razvoju, sicer lahko status nadarjenosti tudi izgubimo. Pedagoginja ga. Suzana Strelec je povedala, da so mentorji vzorni-ki učencem, ker razvijajo naše interese, z nami raziskujejo nove stvari, da smo in-ovati vni, ter z ustvarjalnim vzdušjem dvi-gajo kakovost učenja in življenja po šolah. Nadarjeni učenci smo se prostovoljno vključevali v delavnice glede na naše in-terese. Starost ni bila pomembna. Tako smo se družili učenci od četrtega do de-vetega razreda v naslednjih delavnicah: Pred 100 leti , Gradnja bivališč, Svet konj, Performance, Kaširan izraz iz aluminija

Pištole na gumice, Ustvarjalnost brez meja, Ples, Izdelovanje lasnih sponk in obročev, Zgodbe in igre v angleščini, Zanimivi psihološki eksperimenti , Izdelovanje nakita in škatlic, Potovanje po Franciji in francoščini, Scratch pro-gramiranje. Našo ustvarjalnost v delav-nicah smo ob 12.30 predstavili staršem in gostom, ki se jih je zbralo kar 300. Pri-pravili smo razstavo kipov iz aluminija in izobesili plakate, posneli fi lm o dogajanju s konji ter se predstavili s plesno, glas-beno in gledališko predstavo. Učenci so se zelo zabavali, nekateri izmed njih pa so nam celo zaupali svoje vti se.

LEA LOBENWEIN, TJAŠA ČUŠ, TINA BLAŽEVIČ (8. B)

Več vti sov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.

24

Sosednji prijatelji Kidričevo 2014 – 8 let skupine Sosednji prijatelji

V januarju smo izpeljali srečanje članov in članic skupine, s katerimi smo skupaj izoblikovali letni načrt in pripravili volitve za organe skupine, ki so bile izvedene meseca marca. Pred zimskimi počitnicami v februarju smo izpeljali skupinski zim-ski dejavni dan v Mariboru, kamor smo se odpeljali z avtobusom, nekateri drsat v Ledno dvorano, drugi na ogled filma Gremo mi po svoje 2 v Kolosej. 5. aprila so člani skupine sodelovali na prireditvi Sami zase v sklopu dneva za spremembe v športni dvorani v Kidričevem, tradi-cionalna postavitev »mini« prvomaj-skega drevesa pa je ob koncu meseca žal odpadla. V mesecu maju smo imeli srečanje z novinarko časopisa Večer, Slav-ico Pičerko Peklar, ki je delovanje sku-pine predstavila v omenjenem časopisu, tega meseca pa so tudi članice skupine z literarnimi deli nastopile na odprtju zgodovinske poti Po poti zgodovine v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Kidričevo in Občino Kidričevo. Ob koncu meseca smo se vključili in sodelovali na ustanovitvi fundacije V objemu skupno-sti Kidričevo, ki je bila v Parku mladosti. V soboto, 8. junija, smo pomagali in se

predstavili na 1. Mednarodnem sejmu zbirateljev starin, ki ga je pripravilo Zgodovinsko društvo Kidričevo. V juliju smo izpeljali sestanek z gospodom županom Antonom Leskovarjem in s pripravljavci II. Poletnih de-javnih dni, ki smo ju pripravili 12. in 13. avgusta. V torek, 12. 8., smo za približno 35 otrok pripravili dogajanje v Učilnici v naravi v Strnišču v sodelovanju z Občino Kidričevo in ddr. Ano Vovk Korže ter zvečer tudi prvič kino na prostem, ki se je odvijal pred športno dvorano med 20. in 24. uro. Le-tega se je udeležilo približno 100 udeležencev. Istega dne je enajstim pripravljavcem dejavnih dni Restavracija Pan donirala malice. V sredo, 13. 8., pa smo izpeljali 4. Poletni skupin-ski izlet v terme Čatež. Novo šolsko leto smo pričeli s sestankom članic in članov ter v mesecu novembru izpeljali srečanja s predsednico DPD Svoboda Kidričevo go. Majdo Klemenčič Vodušek in županom g. Leskovarjem. Leto smo sklenili z zimskimi kreativnimi delavnicami in s sodelovan-jem na stojnici ob prazničnih dogodkih

v Parku pod tisočerimi zvezdami (Parku mladosti). Ob koncu se želim zahvaliti vsem voditeljem skupine, s katerimi se skupaj trudimo, da na pozitiven in pes-ter način združujemo otroke in mlade ter z njimi oblikujemo skupna srečanja. Članom in njihovim staršem izrekamo iskreno zahvalo za zaupanje in sodelovan-je. Tudi vsem odraslim, ki nam pri tem pomagate; iskrena hvala gre g. županu, g. Napastu in ge. Mojci Meško, s katerimi smo letošnje poletje oblikovali poletna dejavna dneva, vsem našim donatorjem in društvenim prijateljem se iskreno zah-valjujemo. Trudili se bomo še naprej! Žan Jerenko,

predsednik skupine

V skupini Sosednji prijatelji Kidričevo, ki se je preteklo leto združevala osmo leto zapored, smo kot vsako leto nanizali kar nekaj aktivnosti, ki so se vrstile skozi leto 2014.

Božični bazar v LovrencuV četrtek, 18. 12. 2014, sem prišla v šolo zelo vesela, ker sem imela rojstni dan in ker sem v šoli ostala do 17. ure. Imeli smo božični bazar in roditeljski sestanek. Pouk je potekal kot običajno, le da smo pri uri gospodinjstva začeli pripravljati božični bazar. Najprej smo v šolsko avlo znosili mize. Za nekaj časa smo morali v raz-red, saj je prišel gospod policist, ki nam je razkazal delovni zvezek. Nadaljevali smo s pripravami. Najprej smo na mize dali voščilnice in čestitke. Izdelali smo jih učenci in naše babice, ko smo imeli tehniški dan. Nato smo na modro platno obesili vrečke in na mize raznosili obeske, sveče in mnogo drugih izdelkov. Odšli smo na kosilo in po njem imeli angleščino. Okrog 15. ure so starši začeli prihajati na govorilne ure. Prodaja izdelkov nam je šla dobro od rok. Zbrali smo okrog 82 €. De-nar je namenjen šolskemu skladu. Ura je bila že pet, ko smo odšli domov. Doma so me že čakali vsi sorodniki, ki so prišli na praznovanje mojega 10. rojstnega dne. Nela Nahberger, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Zjutraj sem se zbudila in se pripravila za šolo. Ta dan je bil poseben dan, saj so bile govorilne ure. V času govorilnih ur smo pripravili poseben bazar. Voščilnice in čestitke smo izdelali pri likovni umet-nosti in z babicami, ki so prišle v šolo. Najprej smo imeli običajen pouk. Namesto gospodinjstva smo pripravljali praznično vzdušje in prižgali adventne svečke. Pripravili smo mize za bazar in nanje položili čestitke ter voščilnice. Nato smo imeli kosilo. Po njem smo ime-li še angleščino. Bazar se je pričel in s sošolkami smo prodajale božične izdelke. Prodaja je bila zelo uspešna. Prodajale smo do 17. ure. Medtem smo se za-bavale. Ker je na ta dan Nela praznovala rojstni dan, smo si punce privoščile nekaj prigrizkov. Največ smo prodale voščilnic in čestitk, manj pa vrečk. Ob 17. uri smo odšle domov. Z bazarjem smo zbrali 82 €. Kupila sem kamenček za rutico in sponko. Bilo je zelo zabavno in zbrali smo veliko denarja za humanitarno pomoč.

Sanja Kranjc, 5. c Lovrenc na Dr. polju

V četrtek, 18. 12. 2014, smo v šoli Lovrenc pripravili božični bazar. Izdelki, ki so se prodajali na bazarju, so prispevki cele šole. Nekaj voščilnic je bilo delo našega razreda ter babic, ki so nas obiskale. Ostali izdelki pa delo preostalih učencev

šole. Namesto gospodinjstva smo začeli pripravljati mize, izdelke in dekoracijo. Ko smo že skoraj vse končali, nas je obiskal policist, zato nekaj časa nismo mogli pripravljati. Kmalu je nastopilo kosilo in priprava za prodajo izdelkov se je že skoraj končala. Imeli smo še zadnjo uro pouka. Nato so prišli prvi starši in zelo smo bile zadovoljne, saj so starši bili veseli naših izdelkov. Veliko smo že prodale in staršev je bilo vedno manj. Ura je bila že skoraj pet. Odpravile smo se domov. Ta dan mi je bil zelo všeč, saj so bili vsi starši navdušeni nad našim bazarjem. Sara Pišek, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

25Ravno polje, MAREC 2015

Otroci iz vrtca in učenci OŠ Cirkovce smo se ponovno pridružili vsesloven-ski dobrodelni akciji NIVEA Podarite nam modro srce, ki so jo pripravili v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Z ustvarjanjem modrih src, na katera smo pisali lepe, tople be-sede, smo prispevali k zbiranju sredstev v Učni sklad Nivea, ki namenja sredstva za šti pendiranje otrok in mladostnikov iz socialno šibkejšega okolja. Veseli smo, da lahko s to akcijo in podobnimi dobrodel-nimi akcijami pomagamo drugim in tako omogočimo lažjo pot do izobrazbe ti sti m, ki si to želijo, a sami ne zmorejo. Za vsako srce bo podjetje Beiersdorf d. o. o. v Učni sklad Nivea namenilo 0,25 €. Skupaj smo »ustvarili« 517 modrih src, ob tem pa

Podarite nam modro srce

Na občinskem otroškem parlamentu so se med seboj pomerili predstavniki OŠ Kidričevo in predstavniki OŠ Cirkovce. V uvodu smo prisluhnili zgodovini otroškega parlamenta, program pa so s svojimi predstavitvami poklicev popestrili tudi učenci 4., 5. in 6. razreda. Za tem se je začelo zares. Mladi parlamentarci so pred-stavili izobraževalni sistem v naši državi, dejavnike, ki vplivajo na izbiro poklica, perspekti vne poklice, kje najti informacije o poklicih in poklicni orientaciji ter o mednarodni izmenjavi dijakov in študentov. Na koncu je sledilo glasovanje. Izid glasovanja je poka-zal, da nas bodo na medobčinskem parlamentu na Ptuju zastopali: Tjaša Colnarič in Sara Planinšek (OŠ Kidričevo) ter Žiga Ciglarič in Ina Unger (OŠ Cirkovce).

Jasna Medved

OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENTV torek, 10. 2. 2015, so večnamenski prostor OŠ Kidričevo napolnili parlamentarci obeh šol občine Kidričevo.

V torek, 27. 1. 2015, smo v večnamenskem prostoru OŠ Kidričevo izpeljali otroški parlament, na katerem so sodelovali učenci od 2. do 9. razreda oz. predstavniki posameznih oddelkov. Otroški parlament poteka pod okriljem ZPMS. Letošnja tema je bila »Izobraževanje in poklicna orientacija«. Učenci predmetne stopnje so poudarili pomen izobrazbe, razmišljali o prihodnosti mladih, poklicni orientaciji, predstavili so poklice ter vplive na izbiro poklica, učenci razredne stopnje pa so nam zastavili nekaj ugank na to temo in se predstavili s svojimi pesmicami o poklicih. Strokovna komisija je odločila, da nas bodo na občinskem parlamentu, ki bo v torek, 10. 2. 2015, zastopali učenci 9. razreda in dve učenki 7. razreda.

Aljaž Grmič, 7. b (Šolsko novinarstvo)

Otroški parlament

V torek, 3. 2. 2015, so šolsko knjižnico OŠ Kidričevo obiska-li otroci in vzgojiteljice Vrtca Kidričevo. Pomemben dejavnik pri vzpodbujanju branja otrok so namreč tudi knjižnice. Otroci so si ogledali knjižnico in se seznanili z njenimi dejavnostmi, brskali so po knjižnem gradivu ter se naučili, kako ravnati s knjigo. Na koncu pri-jetnega druženja so z zanimanjem prisluhnili še pravljici o prijateljst-vu. Spodbujanje branja pa ni samo domena učiteljev in vzgojiteljev, ampak tudi staršev. Zelo pomem-bno in koristno je, da otrok doživi prvi sti k s knjigo že v zgodnjem otroštvu. Branje otroku namreč

Obiskali so nas otroci iz vrtca

spoznali, da skrivamo v sebi veliko veliko toplih besed, ki jih dandanes še kako radi slišimo. Mateja Lampret

tke med otrokom in starši nevidne vezi, ki jih ne more nič pretrgati , pravljica pa tudi zdravilno deluje na otrokovo zdravo čustveno ravnotežje.

Jasna Medved

26

MOJA PRABABICA »MARELMOHARCA«Moja prababica Zofk a je bila edina ptujska izdelovalka »marel«. Vsi so jo poznali pod imenom »Marelmoharca«, čeprav tega vzdevka ni bila vesela. Rodila se je v Lenartu in se je kot mla-do dekle preselila na Ptuj. Tukaj se je leta 1948 poročila z mojim pradedkom Jurijem Zadravcem, ki je imel obrtno delavnico DEŽNIKARSTVO. Pradedek Jurij se je te obrti izučil v Zagrebu, prababica Zofk a pa se je obrti in veščin dežnikarstva priučila kar pri svojem možu. Leta 1963, ko je pradedek umrl, je sama prevzela obrtno delavnico in zaposlila pomočnike, ker je bilo v delavnici veliko dela, ki pa ga sama ni zmogla. Delavnica in prodajalna sta bili v Krempljevi ulici 3 na Ptuju, tam, kjer je danes Zlatarstvo Tofant. V delavnici so izdelovali nove dežnike ter popravljali stare in pokvar-jene. Material za dežnike so kupovali po vsej Jugoslaviji, in sicer leseno ogrodje (danes je kovinsko), blago, sukanec, kroje in drugo. Dežniki, ki so jih izdelovali, so bili različne velikosti in oblike ter seveda veliko dražji kot danes, tako da si jih vsi niso mogli privoščiti . Nekateri dežniki so bili tako veliki, da je pod njim lahko sede-la vsa družina, ko se je peljala z vozom. To so bili zlati časi dežnikarstva. Po letu 1970 je bilo vedno manj naročil, saj so ročno izdelane dežnike začeli nadomeščati industrijski, ki so bili veliko cenejši, in kot je trdila prababica, tudi pogosto manj kvalitetni. Prababica je počasi ne-hala izdelovati dežnike in jih je samo še popravljala, bolj v svoje veselje kot za zaslužek, in to vse do svojega 80. leta starosti . Prababica Zofk a je na stara leta težko razumela, kakšen odnos so ime-li ljudje do dežnikov – z njimi niso lepo ravnali, marsikje so jih pozabljali, ko so se pokvarili, so jih kar odvrgli. Žal imamo tudi danes, 13 let po njeni smrti , takšen odnos do dežnikov. Nia Krajnc, 5. b

ZGODBA IZ PRETEKLOSTI Moja mama je živela na manjši kmeti ji. Nekega dne so odšli na travnik po seno. Njen brat je hotel iti k prijateljem, vendar mu babi ni dovolila. Zato se je »namulil« in odšel domov. Ko so končali s senom, so se odpravili domov. Ker niso našli Pe-tra, je babico začelo skrbeti . Medtem pa je dedi odšel v hišo po okrepčilo. Sklonil se je in videl Petra, kako spi pod posteljo. Ko ga je zagledala babica, je bila vesela, hkrati pa tudi jezna nanj. Peter se je odšel igrat. Med igro pa je zaspal. To zgodbo mi je povedala mami, ki je stara 38 let. MONIKA PLANJŠEK, 6. B

Naši babice in dedki pripovedujejo

OTROŠKA LETA MOJEGA DEDIJA Moj dedi se je rodil leta 1953. Živeli so v Kungoti pri Ptuju v gradu. Ta grad se je imenoval Ravno polje. V njem je bilo več prebivalcev. Dediju je ime Ivan, njegov priimek je Metličar, vendar ga vsi kličejo Ivo. Ima šti ri sestre in je edini sin v družini. S sestro Kati co sta dvojčka. Rodil se je res na čuden datum, to je 1. april. Takrat še ni bilo televizije in otroci so večino časa preživeli skupaj. Dedi in njegovi prijatelji so se družili na igrišču pri cerkvi oz. na »gmajni« ter na starem mlinu, ki je zdaj v muzeju v Mariboru. Igrali pa so se tudi v gozdu in še kje drugje. Igrali so se razne igre, kot so npr.: plezanje na drevo, no-gomet, skrivalnice, vojake in še veliko drugih zabavnih reči. V šoli so bili učitelji strogi, a včasih tudi prijazni. Doma so si sami iz lesa izdelali igrače, kot so kače, sa-blje, loke in tako naprej. Seveda je moral včasih tudi pomagati doma pri hišnih in kmečkih opravilih. Če ni ubogal, je bil tudi kdaj okaran. Ko je prišel v tretji razred, so začeli graditi hišo, ki stoji še danes. Po končani gradnji so se vanju vselili. Četudi niso imeli televizije, računalnikov, tele-fonov in še veliko različnih naprav, so bili srečni in veseli. Rad se spominja svojega otroštva. Ivan Metličar, 61 let

ROK METLIČAR FRIC, 6. B

Moja babica je odraščala in živela na majhni kmeti ji. To je bilo čisto drugačno življenje od mestnega. Nekega jutra, preden se je začela šola, je morala gnati krave na pašo. Naenkrat pa je pogledala na uro in morala je pohiteti v šolo. Ker je bilo poletje, se je odločila, da se pelje s kolesom, a zračnice so bile prazne. Mor-ala je oditi peš. V šolo je prišla z malo za-mude. Bila je zadihana in prepotena. Vse je razložila učiteljici. Ona ji je oprosti la, saj je videla, da ji je žal. Babi je stara 70 let. JANA KOKOL, 6. B

ZGODBA IZ PRETEKLOSTI Bilo je sredi jeseni in jaz ter moj sosed Jože, bil je dve leti mlajši, sva skupaj pasla krave. Na paši je bilo vedno za-bavno. Pekla sva si krompir in koruzo, zraven pa klepetala. Velikokrat sva se tudi preizkušala, kateri je močnejši. Bili pa so tudi trenutki, ki niso bili preveč lepi. Nekega jesenskega dne sva si z Jožetom pekla koruzo. V ti stem trenutku sva poza-bila na krave. Ko sem jih šel preštet, da bi jih odgnal domov, sem opazil, da ena manjka. Odšel sem jo iskat in našel sem jo v reki Dravinji, ob kateri so se pasle. Ves prestrašen sem poklical starejšega gospoda, ki je pasel krave na drugi st-rani reke. S seboj je prinesel verigo in s skupnimi močmi smo ubežnico potegnili ven. Domov krave nisem upal pripeljati mokre. Zakuril sem ogenj in jo osušil. Kasneje sem vse krave varno pripeljal domov, vendar nisem povedal, kaj se je zgodilo, saj bi lahko bil zelo kaznovan. Jožef Žnider, 75 let. SIMON ŽNIDER, 6. B

BABIČINA PUSTOLOVŠČINA IZ OTROŠTVA Ta dogodivščina se je babici pripeti la v Halozah, ko je imela deset let. S sestro sta vsak dan peljali živino na pašo. Pašniki so se raztezali po strmih pobočjih, po kater-ih so rastle tudi jablane. Babico in njeno sestro je zelo mikalo plezanje po njih, saj sta lahko videli vso živino. Nekega dne sta bili zelo nepazljivi in razigrani, zato je mlajša sestra, ki je imela osem let, padla z drevesa. Babica se je zelo ustrašila, ker si je sestra močno izpahnila komolec. S težavo ji je pomagala priti do doma, kjer ji je oče komolec poravnal, ga zavil v lesene deščice in zavil v krpo. V starih časih niso šli k zdravniku zaradi takšnih poškodb, ker niso imeli prevoza in denarja. Sestri je roka dobro zacelila, tako da danes ne čuti posledic. Babi, 63 let

VID KOVAČIČ, 6. B

MOJA BABICA MI JE POVEDALA, KAKO JE ONA PREŽIVLJALA SVOJA OTROŠKA LETA Odraščala je v kmečki družini s svojimi starši in tremi sestrami. Vsak dan, ko je prišla iz šole, je morala pomagati pri delu, na polju ali travniku. V pomladan-skem in jesenskem času je pasla krave. Najlepše je bilo jeseni, ko se zbirali vsi otroci iz vasi; krave so se pasle, oni pa so si zakurili ogenj in pekli krompir, nabirali trniko. Lovili so se in skrivali po grmovju, tako da so na koncu kar pozabili na pašo. Včasih so jim krave ušle na njive, kjer so bili koruza, repa in drugi pridelki ter so jih zvečer, ko je bilo treba iti domov, komaj našli. Starši so bili zelo jezni. Bilo je težko otroštvo, vendar se ga rada spominja. Ivanka Fric, 60 let

ROK METLIČAR FRIC, 6. B

Več prispevkov na temo Naši babice in dedki pripovedujejo je objavljenih na www.mojaobcina.si.

OTROŠKA LETA MOJEGA DEDIJA Moj dedi se je rodil leta 1953. Živeli so v

šolarpiše

27Ravno polje, MAREC 2015

Ko smo zjutraj že ob 7.30 prišli v šolo, smo se z babicami preobuli in preoblekli ter takoj začeli šivati medvedke ali dišeče vrečke. Moja babica je šivilja, zato ji je šlo kar hitro od rok. To mi je bilo zelo všeč. Šolska ura je hitro minila in začeli smo izdelovati novoletne okraske. Z babico sva najprej izdelali aluminijaste izdelke, ki so nama delali precej težav, saj se po na-vodilih ne znam najbolje orienti rati . Hitro smo postali lačni, zato nam je gospa Anka, gospodinja šole, prinesla v razred malico. Nam, učencem, je prinesla čokoladne

Babice na obisku v šoliV petek, 5. 12. 2014, smo v šoli Lovrenc imeli tehniški dan. V šolo so prišle babice.

Ko sem se zjutraj zbudila, sem že komaj čakala prihod babice Irene iz Janežovcev. Končno je prišla in vsa navdušena sem se z njo odpeljala do šole. Ko sva stopili v raz-red, sva se usedli in babi se je predstavila drugim babicam, ki so sedele v razredu. Medtem sem odšla do omarice, kjer imamo vrečke s šivalnimi pripomočki, saj smo prvo uro šivali. Babici sem razložila, kako mora šivati medvedka. Seveda je ta-koj vse razumela, saj je včasih, ko je moja mami še živela pri njej, bila šivilja. Hitro sva se loti li dela in moram priznati , da ji je šlo zelo dobro. Kmalu je ura minila in z babico sva se loti li izdelovanja voščilnic. Babi se je zelo dobro znašla v raz-redu in skupaj sva naredili veliko prelepih voščilnic. Naredili sva jih za veliko ljudi in jih s tem tudi osrečili. Prišel je čas za malico. Spet smo jedli v razredu, kar mi je bilo zelo všeč in tudi moji babici. Ker je ti sti dan bil Miklavž, smo učenci jedli parklje. Zelo dobro smo poskrbeli tudi za svoje babice in jim postregli s kavico in keksi. Po malici si je babi zaželela pogledati še ostale razrede

MOJA PRABABICAKo smo za domačo nalogo dobili opis svojega prednika, sem kar nekaj časa razmišljala, koga bi opisala. Nazadnje sem si izbrala mojo prababico, mamino babico. Ime ji je Lucija, piše se Krivec. Njen dekliški priimek je Erbus. Jaz jo kličem stara mama. Rodila se je 30. 11. 1926. Letos je bila stara 88 let. Njen prvi dom je bil v Podložah. Tam je živela s tremi brati , tremi sestrami, s svojo mamo Lucijo in očetom Janezom. V šolo je hodila na Ptujsko Goro. Poročila se je s Francem Krivcem. Preselila sta se v slamnato hiško na Ptujsko Goro. Eno leto je delala v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Zaradi šti rih majhnih otrok je službo pusti la in ostala doma. Delala je doma na kmeti ji in pomagala drugod. Čez nekaj let sta si z možem zgradila gospodarsko poslopje in novo hišo. To stoji še danes. Na kmeti ji so imeli: krave, teličke, pujse, kokoši in piščančke. Ob-delovala je njive, travnike, sadovnjak in vinograd. Sadovnjak in vinograd ima še danes. Stara sta preko 120 let. Zaradi bolezni ji je leta 1979 umrl mož, takrat je bila stara 53 let. Od takrat dalje je živela s svojim sinom Francem, ki je bil zelo bolan. Imel je zelo pogoste in hude epilepti čne napade, zato ga nikoli ni puščala samega. Leta 2006 je umrl. Os-tala je sama. Kljub svoji starosti še vedno skrbi zase in za okolico hiše. Veliko bere in je zelo razgledana ženska. Zaradi obrabe kolka na obeh nogah je morala na oper-acijo. Zdaj ima umetna kolka. Zelo rada poje. Dolga leta je pela v cerkvenem pe-vskem zboru. Najbolj zadovoljna pa je, ko se ob pomembnih praznikih, v njeni majhni kuhinji, zbere vsa družina: njeni otroci, vnuki in pravnuki. Zelo rada grem k njej na obisk, ker se veliko pogovarjava o življenju v preteklosti .

Eva Žunkovič, 5. b

parklje, babicam pa je gospa učiteljica raznosila pecivo. Mi smo jim prinesli sok ali kavo in mleko. Ko smo se vsi lepo na-jedli, smo nadaljevali z izdelovanjem. Ker sva aluminijaste obeske že naredili, sva se z babico odločili, da bova izdelali božička. Bil je zelo lep in z lahkoto sva ga izdela-li, saj nam je gospa učiteljica pripravila modelčke. Ko sva vse to končali, sva začeli izdelovati snežaka iz valovite lepenke. Tudi ta je bil zelo lep in narejen z lahko-to. Nekaj težav nama je delalo stojalo za pisala, a vseeno je lepo uspelo. Odločili

sva se, da izdelava še božično-novoletne voščilnice. Nekaj sva jih odnesli domov, ostale pa dali za božični bazar. Prišel je čas, ko so morale babice domov, mi pa smo odšli v šolsko avlo vadit za nastop, ki smo ga imeli v nedeljo. Ena ura je hitro minila, pospravili smo stvari in odšli na kosilo. Veseli smo odšli domov, jaz z av-tobusom. Tega dneva ne bom nikoli poza-bila. Ostal mi bo v lepem spominu. Nela Nahberger, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

in kaj tam otroci ustvarjajo. Ogledali sva si jedilnico in izdelke ostalih razredov. Naša šola ji je bila zelo všeč. Ko sva se vrnili v naš razred, sva začeli izdelovati mobile. To smo naredili tako, da smo tulec ovili v aluminijasto folijo. Iz pokrovčkov za jogurte smo izrezali različne oblike, nato napeljali niti in ti različni vzorci so viseli iz tulcev. Kmalu je bila ura za odhod in babi mi je povedala, da je naša šola zelo lepa in da se je zabavala. Pripeljala se je mami in jo odpeljala domov. Ta dan mi je bil zelo všeč. Sara Pišek, 5. c

Lovrenc na Dr. polju

Babice na obisku v šoliV petek, 5. 12. 2014, smo v šoli Lovrenc imeli tehniški dan. V šolo so prišle babice.

sva se, da izdelava še božično-novoletne

šolar piše

28

šolarpiše

OPIS ŽIVALI - MAČKA Muca raste do 40 cm v dolžino. Kožuh je različnih barv: črn, bel, pisan. Pozimi imajo enak kožuh. Mačke se pozimi pari-jo. Mačka ima velike oči. Ima brke in os-tre zobe. Ima tudi zašiljena ušesa. Oči so dobro razvite, z njimi vidijo tudi v temi. Mačke so lahko dolgodlake ali kratko-dlake pasme. Ker imajo mačke zelo do-bro razvit sluh in voh, so zelo dobri lovci na plen. Mačke imajo dolg rep in ostre kremplje. Mačka se oglaša z mijavkanjem ali s predenjem. Mačke se prehranjujejo z raznoliko prehrano. Mačka je pravi mesojed. Za mačko je najbolj primerna uravnotežena prehrana, ki vsebuje vse snovi v pravilnih sorazmerjih, da zadovolji njene dnevne potrebe.Mačke živijo z nami v hiši ali v njeni okolici. To so domače mačke. Divje mačke pa živijo v gozdu.Samica nosi mladičke približno devet ted-nov. V leglu jih je navadno dva do pet. Slepi so teden dni, plaziti pa se začnejo z dvema tednoma. Hranijo se z mater-inim mlekom. Po osmih tednih opuščajo mleko in prehajajo na drugo hrano. Domača mačka spada v družino zveri.

Vid Kidrič, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju Mentorica Ankica Pikula

MALI ČAROVNIK GREGANekoč je živel mali čarovnik Grega. Stano-val je v čisto običajni hiši, izgledal čisto običajno in hodil v čisto običajno šolo. A Grega je imel čudežne moči, ki jih je uporabljal v dobre namene. Pod svojo posteljo je imel škatlo, v kateri je skrival čudežno metlo. Na njej je vsako jutro od-letel v šolo ter jo skrivaj položil v luknjo, ki jo je pričaral. Njegova metla je letela le, če si se je dotaknil s čarobno travno bilko. Nekega dne pa je moral po pouku domov peš, saj je travna bilka izgubila moč. Gre-ga je imel tudi čarobno kroglo. Z njeno pomočjo je poklical najmogočnejšega čarodeja Marka. Povedal mu je za travno bilko. Stari Mark je dejal, da bo moral začarati novo. To lahko Grega naredi le, če bo šel v votlino čarovnij in tam igral na čarobne orgle. Grega je čez vikend odšel v votlino. Z baklo si je sveti l po tunelu do vrat ter jih odprl. Tam so bile čarobne or-gle. Grega je dal travno bilko na stojalo ter začel igrati . Ko je končal, je poizkusil zagnati metlo. Bilka je delovala. Grega se je preko čarobne krogle zahvalil Marku ter veselo letal z metlo v šolo.

Andrej Časek Hojnik, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju

Mentorica Ankica Pikula

KOBILA VESNA Ime ji je Vesna. Tehta okoli 550 kg. Visoka je 150 cm. Je rjavo črne barve in ima črn rep in grivo. Pozimi ima gostejšo dlako kot poleti . Koža mora biti gibka in prožna. Jaz jo jaham v jahalni šoli. Je zelo ubogljiva in pridna. Ima zelo dober sluh in včasih se tudi prestraši zaradi glasnih zvokov. Red-no jo obiskujeta živinozdravnik in kovač. Rada gre na sprehod in na travnik. Ko pridem v jahalno šolo, jo očisti m in grem jahat. Z njo bom delala izpit za jahanje. Konji se oglašajo: »IHAA-IHAA-IHAA-HA!« Konji so po naravi pašne živali. V preh-rani morajo imeti veliko trave in sena. Prehranjujejo se z močnimi krmili, otro-bi, briketi , ovsom, ječmenom. Všeč so jim tudi priboljški, kot so jabolka, kore-nje, kruh. Pomembno je, da imajo na voljo dovolj sveže pitne vode. Tudi jaz dam priboljšek Vesni po jahanju. Vesna živi v hlevu. Tam ima svoj boks. Na tleh ima žagovino. Ima tudi pitno vodo. V boksu ima tudi okna, skozi katera gleda na bližnje pašnike. Če je mraz, se okno v boksu zapre. Težko je napovedati , kdaj bo kobila žrebila. Običajna brejost lahko traja do 365 dni, povprečje je 340 dni. Vendar se pri kobilah pojavijo lažni alarmi in je porod v resnici še daleč. Mlad konj se imenuje žrebe ali žrebiček. Konj Vesna spada med pasmo posavec.

Nea Zajc, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju Mentorica Ankica Pikula

DOLGČAS OKUŽIL MUHE Zdaj so muhe postale lačne. Vse so odfrčale v kuhinjo, kjer so srečale fantovo mamo. Mamo fanta, ki so ga potegnile za nos. Mama je rezala kruh, da ga bo namazala z marmelado. Muhe so ob vonju marmelade postale še bolj lačne. Ko je mama začela mazati kruh, je ena sedla na del, namazan z marmelado. Mama je začela zamahovati , muha pa je mirno pristala na pultu. Mama je pogra-bila desko za rezanje in udarila. Muha je odletela na njeno nogo, mama pa je z vso močjo udarila. Plesala je od bolečine, tako kot njen sin, muhe pa so se smejale in jedle marmelado. Ko so bile site, so šle po-gledat, kaj je z otrokom, ki se je udaril po prsti h. Videle so ga, kako je miren in piše nalogo. Sklenile so, da ga še enkrat poteg-nejo za nos. A zdaj je fant muho, ki ga je zafrkavala, ujel v kozarec. Ko je končal z nalogo, jo je pusti l v kozarcu. Odšel je k mami, da bi se najedel kruha z marme-lado. Mama si je do takrat že opomogla in je pripravila kruh. Muhe so izkoristi le čas in odletele do kozarca. Tiščale so ga in se zaletavale v kozarec, da je padel na tla in se razbil. Muhe so bile srečne, da je nji-hova prijateljica cela. Sklenile so, da se ne bodo več tako zabavale in zganjale norčij.

Andrej Časek Hojnik, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju

Mentorica Ankica Pikula

OPIS KOKOŠI Telo je poraščeno s perjem rjave, svetlo rjave, bele ali črne barve. Petelin ima večjo rožo na glavi kot kokoš in daljši rep pisanih barv. Ima močan kljun. Ima tudi noge s tremi prsti spredaj in enim zadaj. S takšnimi prsti lahko dolgo stoji na eni nogi in si odpočije drugo. V višino zraste približno 25 cm, v dolžino pa približno 30 cm. Kokoš se prehranjuje z žiti (koruza, pšenica, ječmen) in s črvi. Rade imajo tudi zelenjavo. Oglaša se s pok-pok-pok, petelin pa tudi s ki-ki-ri-ki. Kokoš znese nekaj jajc. Na njih sedi in jih greje 21 dni. Po tem času je mali piščanček pripravljen, da gre iz jajca. S kljunčkom predre lupino in odkruši zgornji del jajca ter se prekucne iz spodnjega dela lupine. Ko pride iz jajca, ima na sebi moker puh, po nekaj dnevih pa mu požene pravo perje. Mama kokoš jih uči iskati hrano, jih varuje ter jih greje ne glede na to, kje so. Domača kokoš živi v kokošnjaku, divja pa v naravi. Kokoš uvrščamo med perutnino. Kokoši nesejo jajca, ki so dobra za pripravo peciv in kot samostojna jed.

Andrej Časek Hojnik, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju

Mentorica Ankica Pikula

KAJ VSE DIŠI?Kaj vse mi diši? Diši mi dobra hrana, lahko je tudi slana. Diši mi bencin ter velik Rim. Dišita mi klor ter pevski zbor. Dišijo mi motorji. Dišita mi zima ter moja družina. Kaj najlepše diši? Najlepše diši vesolje, ki ogromno je kot morje.

Sara Planinšek, 7. a

POSTOJNSKA JAMAVile, škrati in živali so se v jamah danes zbrali, da bodo skupaj praznovali in se smejali. Ko pa sonce bo zašlo, bo čas za slovo, ker noč je že prišla in zabava je ušla.

Katarina Korpič, 1. a

29Ravno polje, MAREC 2015 29

šolar pišeLJUBEZEN JE …

Ljubezen je nekaj, Kajlahko pride kar tako Koali pa po dolgem času Asupotem, ko ti sto osebo spoznaš. Znaš

Ko se dva v oči pogledata Gledatain se mogoče kaj zaiskri, Iskrinazaj več nikoli ni poti Tiin v srcu se nekaj začuti . Čuti

V ti stem trenutku še ne veš, Veškako je to mogoče. ČeNe veš, kako se je to zgodilo Godiloin če bo izginil občutek. Tek

Le redki vedo, Dokako se takrat počuti š. Čuti š

EVA PERNAT, 9. B

LJUBEZEN

Ljubezen je kot življenje,lahko je kratka, a sladka,lahko pa večna in srečna.

Razume jo le ti sti ,ki jo občuti ,pa čeprav le za trenutek,ta čudoviti občutek.

MARTINA KORES, 9. A

LJUBEZEN

Ljubezen je zlata pika v srcu, za katero si vsi želimo, da bi se širila.

Širi se s majhnimi dejanji, s prijaznimi besedami. Ljubezen je pomoč prijatelju, sti sk roke, objem. Je vrednota, ki pomeni

največ, ker ljubezen je obenem sreča, veselje, spoštovanje.

Je najmogočnejša stvar na svetu.ANDREJA PEVEC PODGORNIK, 8. A

LJUBEZEN

Ljubezen je nekaj močnega.Nekaj, kar se ne vidi, ampak se čuti .Se ne sliši in ne dotakne.To čustvo čuti š do nekoga,Nečesa, ki ti veliko ali le nekaj pomeni.Včasih je kisla in grenka kot limona ali sladka in sočna kot med.Ah ta ljubezen. Kar pride in gre.Ponavadi se ustavi in čaka, dokler je ne začuti š.Če ostane ali ne, odločaš sam.

NEJA KROPEC, 9. B

“DOMOVINA JE ENA, NAM VSEM DODELJENA …” Domovina je le ena. Je kraj, kjer se rodiš in živiš; tudi če se preseliš, je domovina še ved-no samo ena. Jaz živim v državi Sloveniji in zato je Slovenija moja domovina.Že dolgo časa nazaj smo se Slovenci zaveda-li, kje je naša domovina. Pred ustanovitvijo Republike Slovenije smo živeli pod vodstvom drugih držav, ljudi, kraljev … Na slovenskem ozemlju se je dogajalo marsikaj. Zgodili sta se dve grozni vojni. Seveda se vojni nista dogajali le na slovenskem ozemlju, temveč po vsem svetu, smo pa bili vključeni vanju. Slovenci smo dolgo časa želeli postati samo-stojna država. To smo dosegli šele leta 1991. Pred tem smo bili del Jugoslavije. Slovenci smo zelo ponosen narod, vendar mislim, da se še vseeno preveč pritožujemo. Namreč nam, Slovencem, ni všeč politi ka. Res je, da smo demokrati čna država, v primerjavi z drugimi nam gre dobro. Vsaj tako mislim. Slovenci imamo majhen, vendar prelep del narave. Imamo 47 kilometrov obale ob Jadranskem morju. Zaradi tega morja so pri-morske pokrajine pozimi rahlo toplejše od ostalih. Ostali del Slovenije zavzema velik del gozda. Smo ena izmed redkih držav na sve-tu, ki še ima veliko gozda. Po mojem mnen-ju je to dobro, saj gozd daje kisik, vendar zavzema prostor. Zaradi tega ga nekateri ljudje iztrebljajo. Na severozahodu imamo del Alp. Naš najvišji vrh v Sloveniji je visok kar 2864 metrov in na tem vrhu stoji Aljažev stolp. Na jugu Slovenije so kraške pokrajine z neverjetnimi kraškimi pojavi. Eden izmed teh pojavov so jame. V Sloveniji imamo zelo zna-no Postojnsko jamo. Je znana turisti čna točka tudi izven Slovenije. Na vzhodu Slovenije pa imamo dosti nižin. Te nižine so zelo barvne zaradi raznih pridelkov na njivah in travnikih. Po vsej Sloveniji tečejo lepe reke. Soča je zelo znana zaradi soške fronte. Mnogi umetniki so opevali slovenske reke. Simon Gregorčič je napisal pesem Soči, ki govori o lepoti te reke in tudi o slabih stvareh, ki so se zgodile, o vojni. Slovenci imamo v republiki Sloveniji razne pravice in s tem tudi dolžnosti , vendar nič od tega ne bi imeli, če se ne bi začeli boriti za našo državo že dolgo časa nazaj. Primož Trubar je v času reformacije zelo pripomogel k razgledanosti našega naroda. V razsvetljen-stvu nas je Valenti n Vodnik prvič naslovil s >>Slovenci<<. V času reformacije je živel France Prešeren, ki je napisal Zdravljico. 7. kiti ca Zdravljice je danes naša državljanska himna. Je ena izmed naših simbolov. Brez naših prednikov še danes ne bi bili Slovenci. Vsak človek ima svojo domovino in na to je lahko ponosen. Nihče ne more spremeniti domovine, je ena, nam vsem dodeljena.

SIMON SAMBOLEC, 9. B OŠ BORISA KIDRIČA KIDRIČEVO Mentorica: Sonja Lenarčič

MOJA PESEM ZA POREDNE OTROKEV mesto prišel je en falot, ki rad je pil češnjev kompot. Je risal grafi te, oponašal bandite, v trgovini popljuval je hlače, v ZOO Ljubljana spusti l je kače. Vsi so besneli, vsi so ga lovili, upamo, da ga bomo ulovili. V ti skarni že ti skajo plakate, za svoje stvari skrbi meščane. V Ljubljani zavladal je preplah, želeli so ga ujeti na en mah. Končno so ga ulovili, odpeljali so ga na sodišče. Kaj pa mislite? Tam izgovore išče. Ne morem verjeti ! Svoja dobra dela našteva! Babici je izrezljal palico, trgovki skuhal kavico, počisti l je omarico, kuharju skuhal je omakico. In več in več in več stvari našteva, sodnik pa od zadovoljstva prekipeva! Ukaže, da ga izpusti jo, vaščani pa se umirijo. Rekel je, da tega ne bo več počel, saj dvakrat ne bo takšne sreče imel.

Doroteja Korpič, 4. a

ŽUPEČJA VASŽupečja vas res lepa je, tam veliko dogaja se. Na vasi lepa cerkvica stoji, okoli nje pa narava razprosti ra se. Ljudje smo veseli in prijazni, čeprav malo nas je. V Župečji vasi veliko živali je, tudi vrti čkov nekaj še. Vsako leto blagoslov konjev priredimo in se zraven zelo veselimo. Tudi prvi maj proslavljamo in majsko drevo postavljamo. Župečja vas res lepa je, tam veliko dogaja se. Zares rada jo imam. Sonja Topolovec, 6. a OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

30

šolarpiše

Misli o ljubezni in pesništvu učencev OŠ Borisa Kidriča Kidričevo

Ljubezen je kakor nekakšen napoj, ki ga hočejo biti deležni vsi. Ljubezen je kot rdeča nit, ki jo imajo vsi v srcu. Pojavlja se vsepovsod in je čustvo, ki nas dela ljudi. Pesniku je pesništvo kot oblačila, ima jih vsepovsod in čudno se počuti , če jih nima.

TIBOR KNAUS, 6. A

Ljubezen je lahko za zaljubljene ali pa samo za ti ste, ki se imajo radi. Ljubezen je kot prevarant: naprej je vsa fi na in sladka, potem pa končno pokaže svoj pravi obraz. Vsak pesnik piše o tem, kar čuti . Ve-likokrat so čustva različna, lahko so vesela, žalostna ali jezna, pogosto pa zaljubljena. Rime zlepijo skupaj in nas-tane čudovita pesem.

TANAJA ČEH

Ljubezen moraš redno čisti ti in oskrbo-vati . Brez ljubezni ni življenja.

SONJA TOPOLOVEC, 6. A

KAJ JE PESNIK? Pesnik je oseba, ki piše prelepe pesmi. Piše lahko o ljubezni, življenju, drugih osebah ... Slovenski pesniki nam zelo pomagajo v Sloveniji. Premikajo lahko meje.

NIKA BAUMAN, 6. A

Ljubezen je kot pesem. Lepa in boleča. Ljubezen se sama najde. Lahko se v tebe tudi zaleti . Biti pesnik je zelo čudovito. Ima prosto pot v pisanju ter živi v svetu rim in pisanja pesmi.

ANEJA VAUPOTIČ, 6. A

Ljubezen je čas, ki ga izgubim, ko sem z nekom posebnim. Ljubezen je hrana/pesem, ki jo pojem vsak dan. Ljubezen ima moč, da ti razbije srce. Ljubezen je vroča čokolada na zimski dan.

LILI LI DOBNIK, 6. A

Ljubezen se zgodi, ko te sama najde. Ljubezen lahko tudi boli, ko te zapusti . Zato pa se sama najde, znova in znova.

LARA BOHL, 6. A

PESNIK Pesniki so ljudje, ki ves svet vidijo le v rimah. Z njimi živijo in jih uporabljajo v prostem času, ko pišejo pesmi. Slovenski pesniki pa so za nas še bolj pomembni, saj lahko spremenijo vse.

LARA BOHL, 6. A

Ljubezen je računalnik. Ljubezen ima začetek in konec. Ljubezen je dogodivščina. Ljubezen je življenje. Brez ljubezni ni življenja. Ljubezen nima konca.

LUKA SOLATNIK, 6. A

Ljubezen je prelepa stvar, dokler jo lahko s kom deliš. Na svetu pa je vedno nekdo, ki jo bo delil s tabo. Ljubezni ni mogoče znanstveno dokazati , tako vemo, da je nekaj posebnega.

TILEN VUK, 9. A

Ljubezen je, ko se dva zaljubita in sta skupaj srečna ter se ne prepirata. Ljubezen je takrat, ko ti je v srcu toplo. Brez ljubezni ni življenja.

PATRIK SITAR, 9. B

Ljubezen je čustvo, ki je veselo in hkrati žalostno za razočarane ljudi. Ko imaš ljubezen, čuti š vedno toplino. Pesniki včasih razmišljajo prav, včasih pa narobe o ljubezni. Ljubezen te tudi oslepi in uniči. Lahko imaš strto srce.

JANA ČERVEK, 9. A

SONG O LJUBEZNI Ljubezen dotakne se vsake osebe, osebo vzame za sebe. Ljubezen je dobra stvar, je božji dar. Včasih ljubezen tudi mora je, saj močno prizadene te. V pravi ljubezni napake ni, le včasih pomembne so majhne skrbi. Nikoli prepozno za ljubezen ni, zaljubi se vsak na en, dva, tri.

Sara Planinšek, 7. a

VODA IN VODNJAKSem voda hladna, vsak me zajame, vsak me dobi. V hladnem vodnjaku prebivam, res hladno je tam. Ljudje se pri meni zbirajo, pojejo in plešejo, si zgodbe pripovedujejo. Vsi komaj čakajo, da me zajamejo ter popijejo. Ko pa dan v noč se spremeni, domov odhiti jo vsi.

Sonja Topolovec, 6. a

KAJ SE DOGAJA V KRAŠKI JAMI?Kdo živi v tej jami? Je v tej jami kdo doma? Ja, je, človeška ribica. Človeški ribici je sošolka jamska kobilica. Ima učitelja pajka. Ravnateljica je kača. V tej šoli ni kar tako, a veš? V tej šoli je smrtna ti šina. Včasih jo zmoti le tajnica kozica Brina. Nekaj samo še povem! Imena v šoli taka so: človeška ribica je Nina, kobilica je Malina, učitelj je pajek Stanko, ki ima dobro znanko ravnateljico kačo Branko, ki na repu nosi zanko. Zdaj se moram posloviti , ker moram tudi sama zjutraj zgodaj v šolo iti . Katarina Korpič, 1. a

31Ravno polje, MAREC 2015

šolar piše

Naš pesnik Valenti n Vodnik je že davno dejal: “Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.” Verz je zapisal v pesmi Dramilo. Vsak človek si v življenju zagotovo želi biti srečen. Vendar večina za to ni priprav-ljena veliko narediti . Mislijo, da bo sreča prišla kar sama od sebe. Žal ni tako. Kaj moram v življenju doseči, da bom srečen? Najprej moraš razmisliti , kaj te veseli. To je lahko dober uspeh v šoli, ukvarjanje s športom, ljubeča družina ... Vsak človek ima svoje cilje. Jaz si npr. želim imeti ljubečega partnerja, otroke, ki me bodo imeli radi, tudi uspeha v življenju se ne bi branila. Včasih se zamislim in opazujem ljudi, ki se imajo radi. Vse od najstnikov do dedkov in babic. Vendar se zavedam, da sreča ni prišla kar sama od sebe. Žal pa je mnogo ljudi, ki v življenju niso srečni. Veliko od njih misli, da za srečo ne bo potrebno nič narediti , da ne bo trpljenja, muk, odpovedovanja. Vendar star slovenski pregovor pravi: “Počasi se daleč pride.” Potrebno si ga je vzeti k srcu. Če ne boš hitel, se boš lepo razumel

Moja mami mi večkrat reče: »Kdor išče, ta najde!« V tem primeru bi lahko to pomenilo, da če iščeš srečo, jo boš nekoč zagotovo našel. To velja tudi obratno. Tudi Vodnik je v svoji pesmi omenil srečo. Kadar je kdo slabe volje, ga vedno neka-ko skušamo potolažiti . Povemo mu kaj smešnega, zabavnega ali pa ga skušamo zamoti ti s čim drugim. Iz lastnih izkušenj vem, da me težko kdo nasmeji, ko sem žalostna. Spomnim se, da je mama nekoč rekla mojemu bratcu: »Nič ne bo pomaga-lo, če boš sedel tukaj kot kup nesreče in iskal same slabe stvari. Spomni se česa lepega in zagotovo te bo našla sreča.« Bratec je bil res slabe volje, ker je tudi sam povedal, da nima nikoli sreče. Ker je bil še majhen, maminega stavka ni čisto razumel. Vprašal je, če ima sreča noge in zakaj nikoli ne pride k njemu. Besedo sreča velikokrat omenimo tudi, ko igramo na loteriji ali na kakšnem srečelovu. Zago-tovo je vsak že kdaj rekel, da nima nikoli sreče. Moje mnenje je, če te sreča išče, ji le na široko odpri vrata, ker te bo tako najlažje našla. Če bo nekdo ves čas slabe volje in bo govoril same slabe stvari, ga bo sreča težko našla. Tudi sami moramo kaj narediti , da nas lahko najde. Sreča je pojem, ki ga ima vsak zelo rad. Vsi bi imeli samo srečo. Morate pa vedeti , da vsak človek kdaj doživi tudi kaj slabega. Takrat se mu zgodi nesreča. Kako bi bilo, če bi ves svet poznal samo srečo, vsi bi bili srečni, bogati in imeli bi vse. Življenje je zato sestavljeno iz vzponov in padcev, ker je tako tudi prav. Vsak sam ve, kako je, če nekaj izgubiš. Tisto »nekaj« te ne bo našlo kar samo od sebe. Moral boš tudi sam kaj narediti . Je pa res, da včasih sreča najde nekoga, ki je sploh ni pričakoval, a je sreče vseeno vesel. Išče te sreča torej ne pomeni vedno, da ti ni treba storiti nič. Če boš samo sedel in čakal, te bo težko našla. Ko se nekomu zgodi kaj lepega, rad reče: »Doletela me je sreča.« Res je, da so vsi ti pregovori le neke meta-fore o sreči, ampak mislim, da je prav, da vsakega kdaj najde sreča, zato lahko za konec rečem: »Sreča, srečno pot pod noge!« Tjaša Čuš, 8. b

Valenti n Vodnik je Slovencem zapisal, da nas išče sreča in da smo rojeni pod srečno zvezdo. Ni pa vse odvisno od sreče, am-pak tudi od nas. Vsakogar išče sreča, am-pak nas ne more najti , če ji pri tem nič ne pomagamo. Menim, da je sreča na strani vsakogar, ki se zato, da bi bil srečen, vsaj malo potrudi. Lahko da imamo včasih nesrečo, ampak to pomeni, da je bila takrat sreča pri nekom, ki jo je bolj potre-

»Išče te sreča« so besede Valenti na Vodnika. Le na kakšen način je o tem razmišljal pesnik? »Oh, ta sreča, ali te resnično išče? Ali moraš ti poiskati njo? Jo boš našel? »To so vprašanja, ki si jih ljudje ved-no znova in znova zastavljamo, ne da bi se tega zavedali. »Torej, kje najti srečo? Kje jo začeti iskati ?« Stvar je takšna: Srečo si ljudje gradimo sami. Gradimo jo z majhnimi dejanji. V življenju je pomembno, da jo ustvarjaš sam in ne, da ti jo ustvarjajo drugi. Nekega dne sem pri pouku likovne umet-nosti za pomoč pri slikanju prosila pri-jateljico. Ona mi je seveda z veseljem pomagala. Za sliko sem dobila odlično oceno. Ampak razumete, kaj sem želela povedati ? Na sliko nisem bila ponosna, saj ni bila moja. Bila je delo nekoga dru-gega in jaz sem zanjo prevzela zasluge. Nekoga osrečiti je najlepši občutek na svetu. Medsebojna pomoč in deljenje te sreče sta najlepši dejanji na svetu. Nekaterim je biti srečen življenjski cilj. Sreča pomeni vrednoto. Vsakogar na svetu nekaj osrečuje. Nekomu pomeni objem vse na svetu. In ti ? Si že ugotovil, kaj te osrečuje? In kaj zate pomeni sreča? Torej, gradi to srečo. Gradi jo in gradi. Ne pusti , da ti jo kdo uniči. Če padeš sedem-krat, se osmič poberi. Naj ti nihče ne uniči sreče, za katero si se tako dolgo boril. Morda nekateri ljudje nimajo te sreče kot ti in so zato ljubosumni. Če te sovražnik udari po desnega licu, mu nastavi še lev-ega. Dandanes se ljudje sploh več ne za-vedamo, kakšno srečo imamo. Nekateri ljudje nimajo niti plašča, v katerega bi se lahko ogrnili, ko jim je hladno. Nekateri ne dobijo niti kosa kruha, da bi ga lahko pojedli po težkem delu. Torej, ceni srečo, ki jo imaš, dokler jo še imaš. In vedno se spominjaj teh besed: »Če te sreča ne najde, jo najdi ti .« Pa ti ? A gradiš svojo srečo? LARA KOZODERC, 8. A

OŠ BORISA KIDRIČA KIDRIČEVOMentorica: Sonja Lenarčič

IŠČE TE SREČAboval. Odvisno je tudi od sočloveka, saj če si z nekom poročen, je lahko ti sti ra-zlog za našo srečo in tudi nesrečo. Men-im, da ima vsak pravico, da je srečen, in te pravice mu ne bi smel vzeti noben. Včasih so ljudem jemali to pravico in še danes ponekod delajo to krivico. Ljudje so mi vedno govorili, naj se učim, da bom lahko hodila po poti sreče. Mislim, da nikoli ne vemo vnaprej, kaj nas čaka v prihod-nosti . Da je naša življenjska pot srečna, je odvisno tudi od naših odločitev. Mislim, da ima življenjska pot od vsakogar vzpone in padce, za katere nismo krivi sami. V življenju te po mojem mnenju iščeta sreča in nesreča. Spomnimo se mladih ljudi, ki so umrli v prometnih nesrečah ali na kateri koli drug način. Ali je njih res iskala nesreča? Na to vprašanje mi težko odgovorimo. Lahko te sreča zapusti , ker nisi zadovoljen s tem, kar imaš. Če nam sreča ponudi življenjsko priložnost za lepo življenje in jo zavrnemo, nas lahko sreča zapusti . Menim, da sreča zapusti ti ste, ki se je ne zavedajo, in ti ste, ki so komu naredili kaj hudega. Včasih iščemo srečo in se sploh ne zavedamo, da jo imamo. Tudi pri izbiri partnerja se lahko močno opečemo, ne vidimo pa ljudi, s katerimi bi bili srečni. Poznam pregovor: «Nekega dne morda spoznaš, da si izgubil diamant, ko si iskal kamenje.« Tako lahko povzam-emo, da sami lahko odženemo srečo in ji pomagamo, da nas najde.

Lea Lobenwein, 8. b

z bližnjimi, če si boš vzel čas za pomem-bne stvari, potem boš prišel do cilja. Srečen boš. Vsekakor imam takšen na-men. Mislim, da ta pregovor več kot drži. Skratka, ljudem sreča prihaja naproti . Dan jim je um, da to pot odprejo. Potrudi-ti se morajo, razmišljati in le z vztrajnostjo bodo dosegli svoje cilje. Če jim to uspe, jih bo sreča z lahkoto našla.

Tina Blaževič, 8. b

32

Velikonočni zajček iz vejicLepa dekoracija v našem domu pričara prav posebno velikonočno vzdušje in z malo potrpljenja jo lahko ustvarimo sami. Tokrat smo se loti li izdelave velikonočnega zajčka, ki bo prijazno pozdravil vsakega, ki bo v prazničnem času potrkal na naša vrata.

Potrebujemo:- vejice, ki jih je mogoče upogniti , najboljša izbira so vejice vrbe,- tanko žico,- klešče,- trak za pentljo.

Postopek:Najprej je seveda potrebno vzeti pot pod noge in poiskati primerne vejice, ki bodo prenesle upogibanje. Ko jih najdemo, jih ločimo po debelini, debelejše uporabimo za izdelavo krogov, iz tanjših in krajših pa bomo lažje izdelali zajčkove uhlje. S pomočjo žice pričnemo z vezenjem šopa vejic, ki jih bomo naknadno oblikovali v krog. Priporočljivo je, da si jih po vsem krogu enakomerno razporedimo. Iz vejic oblikujemo dva kroga, enega večjega in

Velika noč po svetuAli ste vedeli, da:- Italijani praznik praznujejo z velikim pompom, da priprav-ljajo tradicionalne dobrote, med katerimi je najpomembnejše mlado pečeno jagnje, in da se otroci najbolj razveselijo bogate-ga velikonočnega kruha v obliki krone, napolnjenega s pisanimi sladkimi velikonočnimi jajčki?- v Belgiji velikonočno nedeljo imenujejo »ti ha nedelja«, saj ver-jamejo da zvonovi vseh cerkva odidejo v Rim, od koder skupaj z velikonočnim zajčkom prinesejo velikonočna jajca?- v Rusiji otroci za veliko noč barvajo jajca samo z rdečo barvo, ki simbolizira Kristusovo kri, in da na spomin njegove smrti jajca lupijo z nohti ?- na Slovaškem fantje s hladno vodo polivajo dekleta in žene, saj verjamejo v njeno očiščevalno moč, prijateljem in sorodnikom pa prinesejo zdravje in lepoto tako, da »našeškajo« pripadnice ženskega spole, one pa jim v zahvalo podarijo barvne pentlje in jih pogosti jo s pijačo in z jedačo?- Norvežani na velikonočno nedeljo množično tečejo na smučeh in rešujejo nepojasnjene umore, po televiziji spremljajo kriminalne in detekti vske zgodbe, revije pa objavljajo zgodbe, pri katerih morajo bralci ugotoviti , kdo je storilec kriminalnega dejanja?- na Finskem, Švedskem in Danskem tradicionalno barvajo jajca, otroci pa, oblečeni v čarovnice, po hišah prosijo za sladkarije?- se v Španiji po ulicah mest zgrinjajo skupine moških, oblečenih v dolge halje s koničasti mi kapucami, ki zakrivajo obraz, nekateri celo bosi in s težkimi križi na hrbtu?

drugega manjšega. Ko nam to uspe, se na isti način loti mo izdelave uhljev, ki jih najlažje spnemo z manjšim krogom tako, da jih vstavimo med njegove vejice in šele nato zvežemo z žico. Ker smo za njihovo izdelavo izbrali tanjše vejice, ne bi smeli imeti težav z njihovim oblikovanjem. Na koncu z žico spnemo še manjši ter večji krog in velikonočni zajček je končan. Za piko na i mu okoli vratu zavežemo pentljo, po želji pa ga lahko še dodatno okrasimo.

Tina Mlakar

Sestavine:- 4 jabolka (kisle sorte) - orehi - cimet - med

Jabolka izdolbemo, nadevamo z orehi in s cimetom po okusu, prelijemo z medom in pečemo v pečici 15 min na 200 stopinj. Vroče postrežemo s kepico sladke smetane ali kepico sladoleda.

Dober tek!

RECEPT: pečena jabolka

Eva Žunkovič

33Ravno polje, MAREC 2015

stisnemo tudi ročno ali nožno oz. z vročo vodo. Zbrano mešano embalažo odložimo v namenske vrečke za zbiranje mešane embalaže, ki jih lahko namestimo na priročna stojala (slika 4);- revije, časopise, prospekte, knjige … lahko zbiramo v priročnih zabojih ali škatlah. Zbran papir in papirno embalažo odložimo v namenski zabojnik za zbiranje papirja ze-lene barve in z rdečim pokrovom;- za zbiranje steklenic lahko uporabimo različne plastične zaboje in posode, ki zadržujejo tekočine. Zbrano stekleno embalažo odložimo v zabojnike za steklo na skupnih zbirnih mestih (ekološki otok);- mešane komunalne odpadke običajno zbiramo v vrečkah, ki jih položimo v namen-ske koške, tako da odpadke skupaj z vrečko odložimo v črn zabojnik.Posamezne vrste odpadkov lahko zbiramo ločeno, vsakega v svoji embalaži za zbi-ranje, lahko pa v embalaži, ki omogoča zbiranje dveh ali treh različnih vrst odpad-kov, vsako vrsto odpadka v svoji embalaži. Najprimernejše mesto za zbiranje vseh na-vedenih vrst odpadkov je v shrambi.

Čisto mesto Ptuj, d.o.o.

Oprema za ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvuAli ste vedeli, da v posameznem letu povprečen prebivalec Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg odpadkov? Količina se le malo zmanjšuje, se pa povečuje ločeno zbiranje odpadkov. Nastajanje od-padkov je odvisno od vsakega posamezni-ka in je pogojeno z njegovim načinom življenja, dela, zadovoljevanja vsakod-nevnih potreb po hrani in pijači, oblačilih in obutvi, bivanju, potreb po aktivnem preživljanju prostega časa … In ker večina odpadkov nastane kot posledica iztrošenosti in neuporabnosti predmetov ali tekočin, moramo o njihovem nastajanju razmišljati že v fazi načrtovanja nakupov. Preden se odpravimo po nakupih, moramo tehtno premisliti, ali vse, kar si želimo, tudi dejan-sko potrebujemo in ali je naš nakup lahko drugačen, drugačne vsebine, v drugačni embalaži, ki je lahko vračljiva oz. zamen-ljiva, ali celo brez embalaže. Premišljen nakup je prva faza na poti preprečevanja nastajanja odpadkov ter odločitev, s kat-erimi odpadki se bomo kasneje srečevali.Statistični podatki na ravni Slovenije za pre-tekla leta kažejo, da je bilo odloženih nekaj več kot 313.000 ton odpadkov, od tega dobršen del na občinskih odlagališčih. Žal se nastajanju odpadkov zmeraj ne moremo izogniti, zato se moramo takoj ob njihovem nastanku odločiti, kako bomo ravnali z nji-mi. Slovenska zakonodaja zahteva obvezno ločevanje posameznih vrst odpadkov na izvoru njihovega nastajanja od drugih vrst odpadkov, zbiranje v ustrezni opremi za zbi-ranje, prepuščanje pooblaščenim zbiralcem ter zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi. Razvoj tehnologij, opreme, ob-

jektov in naprav za zbiranje, obdelavo in končno odstranjevanje je dosegel raven, da je možna rešitev za sleherno vrsto odpadka. To pomeni, da imajo povzročitelji oz. im-etniki odpadkov vse tehnične možnosti za njihovo pravilno zbiranje in oddajo. Večina komunalnih odpadkov nastaja v prostorih gospodinjstva, zato je najprimerneje, da se njihovo zbiranje zagotovi čim bližje mestu oz. viru nastajanja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rešitev:- organske kuhinjske odpadke (ostanki pri pripravi hrane, ostanki hrane, sadje, zelen-java, serviete …) lahko zbiramo v priročni posodici (slika 1), ki jo lahko hranimo pod pomivalnim koritom ali v drugem kuhin-jskem elementu, priporočljiv prostor je tudi shramba ali balkon. Zbrane organske kuhin-jske odpadke odložimo na kompostnik, če pa tega nimamo, jih moramo odložiti v rjavi zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ter prepustiti zbiralcu odpadkov;- odpadno jedilno olje lahko zbiramo v plastenkah ali priročnih posodicah (slika 2), mesto zbiranja pa je lahko podobno kot za organske kuhinjske odpadke. Zbrano od-padno jedilno olje bomo zbirali s premično zbiralnico v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov v vaši občini;- plastenke, pločevinke, konzerve, folije, PVC-vrečke, tetrapake … lahko zbiramo v različnih prenosljivih vrečkah, škatlah, zabojih ali posodah, skupaj kot mešano embalažo. Pri zbiranju mešane embalaže je pomembno, da je brez tekočin in očiščena ter zaradi zmanjšanja prostora tudi stis-njena. Za stiskanje plastenk lahko upora-bimo priročne stiskalnice (slika 3), lahko jih

Slika 1

Slika 2

Slika 3

Akcija zbiranja odpadnega papirja v OŠ in vrtcu Cirkovce Zbrali 4-krat več papirja kot lani

V sklopu letošnjega Ekodneva, ki je pote-kal 18. 3. 2015, so osnovnošolci in otro-ci iz vrtca Cirkovce tekmovali v zbiranju starega papirja. Napolnili so pet kontej-nerjev in tako zbrali 6777 kg odpadnega papirja! Zbiralna akcija je trajala 3 dni. Zbirali smo časopisni papir, reklame, stare knjige, zvezke, kartonsko embalažo in podobno. Papir so prinašali otroci, pomagali pa so jim tudi starši, dedki in babice, sorodniki in znanci. Prinašali so ga v različnih količinah od 1 pa do rekorderja 248 kilogramov naenkrat. Nekateri so zbi-rali celo leto, drugi so poiskali in zbrali v zadnjih nekaj dnevih. Pri tehtanju papirja so pomagali hišnik, šolarji – prostovoljci – in starši. Odlično prvo mesto v akciji zbi-ranja sta zasedla 6. razred, ki je skupaj zbral 67 kg papirja na učenca in 1. raz-red, ki je skupno zbral 1326 kg papirja. Drugo mesto je zasedel 3. razred s skoraj

59 kg na učenca, tretje pa 1. razred s 46 kg na učenca. Šola je zbrala skoraj 6 ton papirja, vrtec pa nekaj manj kot tono. Čestitke vsem! Zmagovalna razreda bos-ta za nagrado prejela program »V svetu konj«, ki bo potekal v Konjeniškem parku Starošince. Odpadle jim bodo 3 ure pouka, ta čas si bodo ogledali konje, se sprehajali in jezdili. Nagrado najboljšima razredoma

bo podelila slovenska pevka Eva Boto na dobrodelni prireditvi Dan za spremembe, ki bo 28. 3. 2015 v Cirkovcah. Vrtčevski otroci pa bodo za vestno sodelovanje in zbiranje papirja nagrajeni z obiskom dveh oseb, ki opravljata zanimiv poklic. Denar, ki ga bomo dobili od prodaje papirja, bo namenjen Šolskemu skladu, ki sofinan-cira pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, udeležbo v šoli v naravi, ekskur-zije, obiske različnih tekmovanj, nakup moderne tehnične opreme ipd. Z zbiralno akcijo smo pokazali, da znamo stopiti sku-paj in da lahko skupaj veliko dosežemo. Pri takšnih akcijah lahko prispeva prav vsak, le potruditi se je treba. Cilj akcije je tudi, da med mladimi krepimo občutek za medsebojno solidarnost in pomen okoljevarstva; ohranitev gozdov in čistega okolja. Nataša Fras Haslinger,

Šolski sklad OŠ in vrtca Cirkovce

Slika 4

34

Nega občutljive kožeObčutljiva koža ni modna muha, temveč resen problem. Nepravilna nega ima lahko neprijetne posledice, kot sta rdečica ali pekoč občutek na koži. Koža reagira na zunanje vplive, kot so: začinjena hrana, stres, izsušenost, temperaturna nihanja in intenzivno ultravijolično sončno sevanje.

Zato je pomembno, da se skušamo čim bolj izogniti tem dejavnikom ali vsaj omiliti njihov vpliv na kožo. Da bi okrepili in zaščitili občutljivo kožo pri vsakodnevnem boju s številnimi neizo-gibnimi zunanjimi vplivi, je potrebna dobra nega kože. Parfumi, odišavljene kreme in geli za tuširanje imajo dražeč vpliv, zato se jim je bolje izogniti. Ker je občutljiva koža pogosto tudi zelo suha koža, je najbolje uporabiti vlažilno kremo, ki hkrati tudi prepreči njeno izsuševanje. Krema, ki vsebuje avokado-vo in svetlinovo olje, ima visoko vsebnost naravnih rastlinskih olj ter ohranja kožo voljno. Nenasičene maščobne kisline in vitamini iz olja pomagajo pri njenem obnavljanju. Sečnina zagotavlja njeno vlažnost in preprečuje njeno izsušitev. Občutljiva koža potrebuje veliko nege, da preprečimo njeno dodatno izsuševanje, nastajanje razpok, lusk, vnetij ali draženj. Regeneracija kože je pomembna, saj jo s tem zaščitimo in hkrati vzdržujemo njene glavne funkcije aktivne.Avokadovo olje, vitamin B12, sečnina in

svetlinovo olje v kremi, ki je dermatološko testirana, izjemno pozitivno učinkuje pri negi zelo suhe kože in pri blaženju bolezenskih stanj. Ljudje z nevroder-matitisom in luskavico (psoriazo) potre-bujejo dnevno nego proti srbenju in vnetju kože. Preventivna nega kože je najučinkovitejši način za lajšanje njihovih simptomov. Avokadovo olje intenzivno vpliva na povrnitev maščobnega sloja kože in njeno glajenje.Vitamin B12 je vodotopen in s svojim antioksidativnim učinkom preprečuje začaran krog nenehnega vnovičnega vnetja in draženja. Telo potrebuje vitamin B12 za presnovne procese, tvor-bo krvnih telesc ter sintezo DNA. Vita-min B12 vnašamo v telo preko vsakdanje prehrane. Bogati viri vitamina B12 so: sir, jajca, goveje meso in ribe. Tudi rastline vsebujejo veliko vitamina B12. Pose-bej dober rastlinski vir vitamina B12 so sladkovodne alge Chlorella pyrenoidosa. Uporaba vitamina B12 v kremah je nov in inovativen pristop.Čeprav mnogi nimajo težav z nevroder-

matitisom ali luskavico, pa vendar zelo pogosto trpijo zaradi zelo suhe kože. Pasivni zunanji vplivi, kot so nenadne spremembe v temperaturi ali vlažnosti zraka, vodijo k izsuševanju kože. Prehodi iz jeseni v zimo in nato v zgodnjo pomlad predstavljajo najbolj kritična obdobja za našo kožo.Čuvajmo in negujmo svojo kožo, saj je naš največji organ.Dodatne informacije, kako negovati kožo, najdete v prispevkih na internetni strani: WWW.avokadoB12.si.

dr. Samo Semenič in Janez Erčulj mag. farmacije

Ta veseli dan kulture s Petrom SrpčičemTako kot vsako leto smo tudi letos pri DPD Svoboda Kidričevo na Ta veseli dan kulture organizirali literarni večer. Zbrali smo se v torek, 2. 12. 2014, v naši knjižnici.

Naš gost je bil g. Peter Srpčič, ki ga vsi zelo dobro poznamo, saj je eden izmed nas Kidričanov. Na začetku ga je naša predsednica društva predstavi-la in izpostavila prelomnice v njegovem življenju, ki so iz njega naredile tistega, kateri je danes. Peter Srpčič se je rodil leta 1972 na Ptuju (tako kot skoraj vsi Kidričani), svoje otroštvo je preživel v Kidričevem, kjer je končal osnovno šolo, obiskoval je gimnazijo na Ptuju in se vpisal na EPF Maribor. Zaradi svojih ambicij se je kasneje vpisal na AGRFT v Ljubljani, smer gledališka in radijska režija. Od leta 2009 je direktor Mestnega gledališča Ptuj. Vsake toliko časa se poda na drugo stran odra, največkrat v vlogi režiserja. Na svoji poklicni poti ima za seboj že veliko različnih projektov. Največ svojih predstav je postavil na ptujskem odru. Od drugih umetniških zvrsti se je poskusil kot drama-tik, prevajalec, igralec in plesalec. Med drugim je izdal pesniško zbirko z naslovom Ciklus, ki smo ji prisluhnili ta dan. Veliko je govoril o svojem življenju in delu v gledališču, o svojem prijatelju in o gledaliških ustvarjalcih, ki se radi vračajo na ma-jhen ptujski oder in z veseljem vsakič znova sode-lujejo z njim. Srečanje smo popestrili z otvoritvijo

likovne razstave naših likovnikov z naslovom Akvareli, ki so nastali na delavnici z našim članom g. Bojanom Lubajem. Tina Emeršič

DPD Svoboda Kidričevo

35Ravno polje, MAREC 2015

Nagrajenci zadnje nagradne križanke so: Terezija Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo, Miroslav Golob, Zg. Jablane 38a, Cirkovce in Marija Marčič, Sp. Gorica 8, Rače.

NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom “Nagradna križanka”, najkasneje do 30. 5. 2015. Sponzor nagradne križanke je Polikristal silicij d.o.o.

Polikristal Silicij

Polikristal silicij d.o.o.Vegova ulica 30, Njiverce2325 KidričevoSlovenija-SI

Tel: +386 2 796 10 10E-pošta: info@polikristal-silicij.com