Katedra po fizikalna medicina i rehabilitacijaMedicinski fakultet, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij,

Skopje

MAGNETOTERAPIJA

prof. d-r Erieta Nikoli}-Dimitrova

Magnetoterapija

Pod magnetoterapija se podrazbira primena na razli~ni oblici na magnetno pole, koi dejstvuvaj}i na tkivoto na pacientot predizvikuvaat razli~ni terapiski efekti.

So razvojot na naukata usovr{eni se razli~ni oblici na magnetno pole so cel preku razli~ni biolo{ki efekti da se postignat sakanite terapiski rezultati.

Sepak, vo lekuvawe naj~esto se primenuva konstantno i promenlivo magnetno pole so niska frekvencija.

Elektromagnetno pole

Magnetnoto pole na planetata Zemja

^ovekot se nao|a vo magnetnoto pole na planetata Zemja.

Taa pretstavuva ogromen magnet so magnetno pole (geomagnetno) i so silovi linii pome|u severniot i ju`niot pol. Nasokata na silovite linii se odreduva so kompas.Zemjinoto magnetno pole vo koe `iveeme e so ja~ina od 0,05 do 0,1 mT. Najjako e na polovite, a slabee od polovite kon ekvatorot. Ovoj intenzitet se menuva so dneven i godi{en ritam.

Elektromagnetno pole

Fizi~ki osnovi

Magnetnoto pole go sozdavaat slobodni naelektrizirani ~esti~ki koi se dvi`at, kako i naelektrizirani ~esti~ki koi se dvi`at vo atomite i molekulite za koi se vrzani.

Magnetno pole postoi okolu postojani magneti, no i nastanuva koga niz sprovodnik koj e namotan kako kalem pominuva struja.

Okolu sprovodnikot se sozdava kru`no magnetno pole, pri {to vnatre vo kalemot se sobiraat magnetnite poliwa.

Elektromagneten bran

Elektromagnetniot bran e poseben vid na elektromagnetno pole koe se {iri vo prostorot, so koj se prenesuva energijata na elektromagnetnoto pole od edna to~ka na prostorot vo druga.

Brzinata na prostirawe e ednakva na brzinata na svetlosta, bidej}i i svetlosta e del od elektromagnetniot spektar.

Polovi na magnetot

Sekoj magnet ima 2 pola i vo nivna blizina magnetnata sila e najgolema. Dejstvuvaweto na magnetnite sili se {iri vo okolinata na magnetot. Prostorot vo koj dejstvuva magnetnata sila se narekuva magnetno pole. Grafi~ki magnetnoto pole se prika`uva so silovi linii, od edniot do drugiot pol na magnetot, obrazuvaj}i vo zatvoren kru`en prostor bez da se se~at liniite.

Magnetno pole

Magnetnoto pole e vektor, odnosno vo sekoja to~ka od prostorot ima svoja nasoka. Magnetnoto pole (MP) kvalitativno go opi{uvaat tri vektorki golemini:a. ja~ina na magnetnoto pole ili N izrazeno kako amper na metar (N = A/m)b. magnetna indukcija ili gustina na magnetno pole B (B = Vs/m2 = T ili tesla). Stara edinica e Gaus koja iznesuva 0,1 mT. Vo magnetoterapija obi~no se koristi pomala edinica -militesla (mT). v. gustina na magneten moment M (M = A/m).

Elektromagnetno pole

Permeabilnost na mag. silovi linii

Magnetnite silovi linii pominuvaat niz sekoja materija, no razli~ni materii imaat razli~na permeabilnost.

Taka, permeabilnosta na vozduhot e 1, odnosno neutralna, ~ove~koto telo ima permeabilnost 1.

No, postojat i:- dijamagnetni materii, koi vo magnetno pole se odnesuvaat taka {to magnetnite silovi linii gi opkru`uvaat, zatoa permeabilnosta e pomala od 1; i - paramagnetni materii koi go zgolemuvaat brojot na silovite linii na magnetot, taka {to permeabilnosta e pogolema od 1.

Magnetno pole

Kolku e indukcijata na MP pogolema, takvoto pole mo`e da deluva so pogolema sila na okolnite predmeti.

MP:- mo`e da deluva samo na naelektrizirani predmeti kako {to se pozitivni i negativni joni i elektroni vo organizmot, a - ne poka`uva nikavo vlijanie na predmeti koi se elektri~no neutralni. Na site naelektrizirani ~esti~ki koi se dvi`at niz magnetnoto pole toa pole deluva so magnetna ili Lorencova sila.

Tipovi na magnetno pole

Magnetnite poliwa mo`at da se podelat vrz osnova na pove}e kriteriumi.

1.Spored promenlivosta na magnetnata indukcija, magnetnite poliwa se delat na:a. konstantno MP koe se koristi za stimulacija na akupunkturni ili biolo{ki aktivni to~ki koristej}i mali postojani magneti,b. promenlivo MP koe se generira vo induktori niz koi protekuva elektri~na struja so promenliva ja~ina. Promenlivoto magnetno pole se deli na sinusoidalno, pulsira~ko, impulsno i haoti~no.

Nivnata primena vo terapiski celi e zna~itelno pogolema. Vo zavisnost od upotrebenite parametri MP poka`uva razli~ni biolo{ki efekti i se koristi za razli~ni celi.

2. Spored goleminata na indukcijata koja ja proizveduvaat magnetnite poliwa se delat na:

a. poliwa so indukcija od pT i nT (pikotesli i nanotesli) koi se prisatni vo sekojdnevnoto opkru`uvawe kako posledica na protok na elektri~na struja niz instalacii i aparati.

Tie mo`at da dovedat do naru{uvawa na centralniot nerven sistem, promeni na vegetativniot sistem koi doveduvaat do nestabilnost na pulsot i krvniot pritisok, naru{uvawe na sonot i glavobolka.

b. poliwa so indukcija od 100 nT do 1 mT, koi kako konstantno MP se sretnuvaat okolu postojanite magneti, vo neposredna blizina na elektri~ni instalacii i vo blizina na visokonaponski vodovi.

v. poliwa so indukcija od 1 mT do 100 mT koi najmnogu se primenuvaat vo terapiski celi.

g. poliwa so indukcija nad 100 mT koi funkcioniraat kako pulsni magnetni stimulatori so visoko nivo na magnetna indukcija. Poradi visokata gustina na elektromagnetnoto pole tie mo`at da predizvikaat muskulna kontrakcija, no se koristat pomali intenziteti za da se izvegne ovaa pojava.

3. Spored frekfencijata na magnetnoto pole, koe podrazbira broj na cikli~ni promeni na poleto koi se slu~uvaat vo tek na edna sekunda, a imaat razli~ni biolo{ki efekti, se delat na:

a. magnetni poliwa so frekfencija do 1000 Hz, koi naj~esto se primenuvaat so cel biostimulativno dejstvo, a nemaat termi~ko dejstvo.

Naj~esto se so frekfencija od 1-100 Hz.

b. magnetni poliwa so frekfencija od 1 kHz do 30 kHz, koi imaat atermi~ko dejstvo, deluvaat na stimulacija na nekoi citokini kako {to se interleukin 1 i 2, tumor nekrozis faktor.

v. magnetni poliwa so frekfencija od 30 kHz do 300 kHz.

g. magnetni poliwa so frekfencija od 300 kHz do 30 MHz, koi odgovaraat na sredni i kratki elektromagnetni branovi. Tie se pogodni za dijatermija, a ne predizvikuvaat depolarizacija na kletkite. Za dlabinsko zagrevawe na tkivata naj~esto se upotrebuva frekfencija od 27.12MHz (kratkobranova dijatermija).

4. Spored promenite vo prostorot, magnetnoto pole se deli na:

a. homogeno - so postojana ja~ina i gradient 0 vo toj prostor;

b. nehomogeno - so razli~na ja~ina i gradient, koj ne e 0 vo toj prostor.

Izvori na magnetno pole i aparatura

Izvorite na magnetno pole mo`at da bidat prirodni i ve{ta~ki.Priroden izvor e `eleznata ruda magnezit (Fe3O4).

Ve{ta~ki izvori se t.n. induktori (solenoidi ili elektromagneti). Vo lekuvawe se koristat i prirodni i ve{ta~ki magneti.

Vo fizikalnata terapija se primenuvaat: - konstantno magnetno pole i - promenlivo sinusoidalno magnetno pole so postojan i impulsen re`im.

Aparat za magnetoterapija

Aparat za magnetoterapija pretstavuva tehni~ki ured koj sozdava prete`no magnetno pole vo pogled na frekvencija, intenzitet, nasoka i forma na bran.

Se koristat induktori - solenoidi i induktori -elektromagneti naj~esto so frekvencija od 1 do 100 Hz. Na pazarot postojat razli~ni aparati vo odnos na koncepcijata na izrabotka i principot na funkcionirawe.

Aparatnite izvori se delat na:

1. Izvori na niskofrekventno magnetno pole. Tehni~kite karakteristiki na izvorite so niska frekvencija ovozmo`uvaat frekvencija obi~no do 50, 100 ili 200 Hz.

2. Izvori na visokofrekventno magnetno pole. Visokofrekventnoto elektromagnetno pole koristi osnovna frekvencija od 27,125 MHz.

Solenoidi

Postojat razli~ni na~ini na sozdavawe magnetno pole koe se koristi vo lekuvawe.

Solenoidite se najdobri za produkcija na homogeno pole so niska frekvencija i nizok intenzitet.

Toa e naj~esto `ica ramnomerno namotana okolu dolg {upliv cilindar.

Pri protekuvawe na strujata, vo solenoidot nastanuva homogeno magnetno pole, koe e dva pati poslabo na kraevite otkolku vo sredinata.

Paren solenoid

Drug tip na ured e so paren solenoid, odnosno dvete zavrtki ne se namotani okolu {upliv cilindar, tuku le`at vo ista ramnina i se stavat na teloto popre~no ili nadol`no edna na druga, no taka {to severniot pol na ednata zavrtka }e bide svrten kon ju`niot pol na drugata zavrtka, pri {to magnetnoto pole se zasiluva.

Impulsno magnetno pole

Vo lekuvawe glavno se koristi impulsno magnetno pole.

Pod impuls se podrazbira serija na elektromagnetni branovi so kratko traewe - nekolku desetini mikrosekundi, po koi sleduva pauza od 1 do 10 ms. Frekvencija obi~no e do 50, 100 ili 200 Hz

Na toj na~in, termi~kata komponenta, koja e posledica na elektri~niot efekt, e zanemarliva, taka {to magnetoterapijata pretstavuva atermi~ka procedura.

Impulsno magnetno pole

Aparatite vo koi se inducira prete`no magnetno pole rabotat so niski frekvencii, od 1 do 50 Hz, najmnogu do 100 Hz.

Za lekuvawe se upotrebuva magnetno pole so nizok i mnogu nizok intenzitet, so maksimalen vektor na magnetna indukcija od 10 mT, koga se raboti za cilindri~en solenoid, a koga se raboti za ramen solenoid, so 20 ili pove}e mT za eden solenoid.

Mehanizam na dejstvo

Slobodnata energija na magnetnoto pole se apsorbira od strana na tkivata. Prodornosta na elektromagnetno pole zavisi od frekvencijata. Penetracijata vo tkivata iznesuva 30 cm. Gipsana imobilizacija ne pretstavuva pre~ka za primena na ovaa terapija. Vo zavisnost od goleminata na magnetnoto pole, mo`e da se zboruva za visok intenzitet (nad 100 V/m) i za nizok intenzitet (pod 1V/m).

Mo`e da se zboruva za direktno i indirektno dejstvo vo odredena regija.

- Magnetnoto pole so visok intenzitet mo`e da predizvika termi~ko i netermi~ko dejstvo, dodeka - magnetnoto pole so nizok intenzitet predizvikuva atermi~ko dejstvo.

Naj~esto se koristi atermi~koto dejstvo vrz vegetativniot i centralniot nerven sistem.

Mehanizam na dejstvo

Nastanuvaat funkcionalni promeni na nervniot i na kardiovaskularniot sistem.

Opi{ano e dejstvo i na kleto~niot metabolizam, na krvotvornite organi i dr.

Mehanizam na dejstvo

Objasnuvawata za biolo{koto dejstvo na magnetnoto pole e {to pri prodirawe vo ~ove~koto telo pobuduva struja, ~ij intenzitet zavisi od frekvencijata na magnetnoto pole, od negoviot intenzitet na povr{inata na teloto i od gustinata na magnetnoto pole.

So prodirawe na magnetnoto pole vo teloto e zafatena sekoja kletka. Postojat brojni hipotezi za mehanizmot na dejstvoto na magnetnoto pole. Sepak, najgolemiot del od niv trgnuva od toa deka kleto~nata membrana e klu~noto mesto na koe dejstvuva magnetnoto pole.

Mehanizam na dejstvo -Magnetnoto pole:

- ja menuva permeabilnosta na kleto~nata membrana i vlijae vrz ramnote`ata na jonite na nejzinata vnatre{na i nadvore{na strana;

- ja menuva orientacijata na elementarnite dipoli i rasporedot na jonite na kleto~nata membrana i dejstvuva vrz interakcijata na receptorite na membranata i aktivnite supstancii;

- dejstvuva na procesot na difuzija i aktiven transport niz kleto~nata membrana,

- dejstvuva na procesite koi so pomo{ na specifi~na vrskadoveduvaat do formirawe na kompleks receptor-transmiter, receptor-hormon i sl.;

Mehanizam na dejstvo

-Magnetnoto pole:

- ja menuva distribucijata na jonite od dvete strani na kleto~nata membrana i dejstvuva na vospalitelniot proces, kako i na namaluvawe na otokot;

- ja menuva interakcijata na nekoj protein so lipiden matriks ili nekoj drug funkcionalen agregat, pri {to mo`e da se aktiviraat mehanizmi na regulacija, transport i osloboduvawe energija;

- predizvikuva vibracii na kleto~nata membrana i gi otvora kanalite vo membranata, {to ja podobruva difuzijata;

Mehanizam na dejstvo

Magnetnoto pole:

- dejstvuva na jonskata pumpa, ja zgolemuva nejzinata aktivnost i snabduvawe so energija;

- se zgolemuva parcijalniot pritisok na kislorod (pO2), {to e osobeno va`no kaj tkiva koi se ishranuvaat preku difuzija (na pr., i.v. diskus);

- se olesnuva difuzijata na kislorodot i negovata utilizacija vo kletkite, so {to se podobruva energetskiot bilans na kletkite, se zgolemuva resintezata na adenozin-trifosfat;

Mehanizam na dejstvo

Magnetnoto pole:

- se aktiviraat enzimskite sistemi i sintezata na enzimite;- dejstvuva direktno na svojstvoto na vodata;- dejstvuva regulatorno na membranskiot potencijal i na toj na~in se podobruva energetskiot bilans na kletkite;- gi aktivira osteoblastite, hondroblastite i fibroblastite;- predizvikuva dilatacija na arterioli i kapilari;- ja namaluva viskoznosta i koagulabilnosta na krvta;- go podobruva protokot na arteriska i venska krv;- ja podobruva oksigenacijata i metabolizmot vo tkivata;

Mehanizam na dejstvo

Magnetnoto pole:

- dejstvuva analgetski (so hiperpolarizacija na kleto~nata membrana, zgolemena produkcija na endorfin i normalizacija na pH vrednosta);- stimulira la~ewe na kortikosteroidi; - vr{i zabrzuvawe na osmozata i difuzijata;- vr{i promeni na membranskiot potencijal;- vr{i promeni vo enzimskite sistemi;- vr{i dejstvo vrz slobodnite radikali.

Magnetnoto pole so niska frekvencija i nizok intenzitet dejstvuva: - antiinflamatorno, - antiedematozno, - ja stimulira regeneracijata na tkivata, - analgetski, - vazodilatatorno i hiperemizira~ki, - spazmoliti~no, - stimulira sozdavawe kalus (kaj frakturi na koski, psevdoartrozi i operativni osteotomii).

So ogled na toa {to e atermi~ka procedura, mo`e da se primeni kaj osteoartikularni afekcii so implantati od razli~en materijal (metal, keramika, silikon).

Dejstvo na niskofrekfentnoto MP

Magnetnoto pole:- stimulira osteogeneza kaj osteoporoza, - ja zabrzuva regeneracija na perifernite nervi po sekcija i nevrorafija, ja zgolemuva ekscitabilnosta na motornite nervi,- stimulira zarasnuvawe na rani i ulkusi i- ja podobruva trofikata na tkivata.- doveduva do podobruvawe na imunitetot na organizmot, - gi stimulira endokrinite funkcii direktno ili indirektno preku CNS, - ima sedativno dejstvo.

Aparati i metodi na primena

Magnetnoto pole se primenuva so pomo{ na uredi na koi se odredeni intenzitetot, frekvencijata i vremeto na traewe na impulsite.

Naj~esto se koristi impulsno magnetno pole, pri {to impulsite se javuvaat so odredena frekvencija.

Postojat uredi koi sozdavaat niskofrekventno magnetno pole od 1 do 50 Hz, kako i visokofrekventno magnetno pole, nad 100 Hz, no ~esto nad 1 pa duri do 20 MHz.

Aparati

Uredite generiraat magnetno pole od 0,5 do 10 mT. Formata na branovite mo`e da bide razli~na (sinusoidna, polubranovidna, trapezoidni monofazni i bifazni impulsi, triaglesti i dr.).

Aparatite imaat induktor preku koj se emitiraat elektromagnetnite branovi, a koj mo`e da bide vo forma na obra~i (solenoid) so razli~en dijametar, prostirka ili poluprostirka za aplikacija na niskofrekventno elektromagnetno pole, ili vo vid na {irok pojas kaj visokofrekventno elektromagnetno pole.

Terapiskoto dejstvo se postignuva so pozicionirawe na del od teloto ili teloto vo obra~ot ili, pak, prostirkata se postavuva nad ili pod del od teloto.

Induktorite se postavuvaat:1. direktno (lokalno) popre~no ili nadol`no,2. segmentalno.

Intenzitetot, frekvencijata i traeweto na postapkata se odreduva spored indikaciite. Podra~jeto koe se tretira ne mora da bide posebno podgotveno. Mo`e da se aplicira preku obleka, preku gips, zavoj i sl. Mo`e da se primeni i kaj postari lica.

Aplikacija

Vo tekot na primenata, pacientot ne treba da ~uvstvuva nikakvi senzacii.

Traeweto na primenata zavisi od frekvencijata, a obi~no iznesuva 30 minuti vo edna procedura.

Brojot na procedurite mo`e da bide od primena vo tekot na nekolku posledovatelni dena kaj sve`a trauma, do nekolku meseci kaj psevdoartroza, osteoporoza i sl.

Naj~esto se primenuvaat 10-15 seansi.

Elektromagnetnite branovi se {irat na 50 cm od induktorot na site strani.

Konstantno magnetno pole se postignuva so pomo{ na postojani magneti so razli~na ja~ina, golemina i forma. Se koristat vo forma na plo~ki montirani na brazletni, pojasi, |erdani, perni~iwa i sl.

Tie se so niska ja~ina od najmalku 0.1 mT, no mo`at da bidat i do nekolku mT. Imaat reflektorno dejstvo i se postavuvaat na senzitivni biolo{ki aktivni to~ki na teloto ili na akupunkturni to~ki.Se nosat od 1 do 18 ~asa, vo tek na 2-8 nedeli.

Konstantno magnetno pole

Dozirawe

Pri sekoja terapiska indikacija treba da se reguliraat parametrite na magnetnoto pole:

- intenzitet (vo mT od 0-10), - frekfencija (od 0 do 50 Hz) i- vreme na deluvawe na pulsira~koto magnetno pole.

Dozirawe

Kriteriumite za dozirawe se neizedna~eni, bidej}i aparatite se razli~ni.

Obi~no se koristi poedine~na doza do 10 mT, koga se raboti za cilindri~en solenoid, a koga se raboti za ramen paren solenoid dozata e povisoka i iznesuva do 20 i pove}e mT po eden solenoid.

Edna terapiska sesija se sostoi od 15 do 30 seansi, koi obi~no traat 15-30 minuti.

Za akutni sostojbi se prepora~uvaat poniski, a za hroni~ni povisoki frekvencii.

Programot na aplikacija e mnogu {irok, taka {to treba da se rakovodime spored upatstvoto dadeno od proizvoditelot na aparatot.

Vo princip, - kaj akutnite bolni i vospalitelni sostojbi se prepora~uvaat poniski frekvencii do 10 Hz i ja~ina do 5 mT, a - kaj hroni~ni vospalitelni zaboluvawa, degenerativni zaboluvawa na lokomotorniot aparat, paralizi od razli~no poteklo, povredi i rani so frekvencija do 50 Hz i ja~ina do 10 mT.

Vo po~etnata faza na terapiskata primena mo`e da dojde do prolazno vlo{uvawe na simptomite.

Reaktivnata faza e prolazna (po 1 do 5 tretmani) menuvaj}i se vo proces pottiknuvawe na pojava na adaptacioni reakciii i menuvaj}i se vo proces na izlekuvawe.

Vo inicijalnata faza od tretmanot po`elno e da bide primenet 40% od intenzitetot, frekfencijata i vremetraeweto od ona {to se prepora~uva za soodvetnata indikacija.

Slednite tretmani treba da dostignat 70%, a krajnite vo niza terapii treba da se sprovedat so maksimalni vrednosti.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii za primena na magnetoterapija se:

- zaboluvawa na muskuloskeleten sistem: revmatoiden artrit, artrozi, periartriti, miotendiniti, tendiniti, epikondiliti;

- posttraumatski sostojbi: frakturi na koski koi bavno zarasnuvaat, psevdoartroza, koskeni graftovi; povredi na zglobovi, ligamenti, tetivi i muskuli; algodistrofi~en sindrom, kontrakturi;

Indikacii za primena na magnetoterapija se:

- metabolni naru{uvawa: osteoporoza, dijabet so polinevropatija, uri~en artrit i dr. - hirur{ki sostojbi: zabaveno zarasnuvawe na rani, postoperativna rehabilitacija (op. na i.v. diskus, na muskuli i tetivi), podobruva epitelizacija i prifa}awe na transplantantot pri izgorenici, postoperativni infiltrati, gnojni rani, fistuli;

Indikacii za primena na magnetoterapija se:

- zaboluvawa na nerven sistem: radikuliti, radikulopatii, nevriti, polinevriti, vibraciona bolest, sostojba po CVI;- ko`ni bolesti: luzni, keloidi, egzemi, nevrodermiti, dermatozi, psorijaza, herpes simpleks; - respiratorni bolesti: bronhijalna astma, bronhiti, bronhiektazii, plevriti;

Indikacii za primena na magnetoterapija se:

- srcevo-sadovi zaboluvawa: arteriska hipertenzija, stenokardija, angiospasti~ni zaboluvawa na ekstremiteti, intermitentna klaudikacija, limfedem, hemoroidi, Rejnoov sindrom, trofi~ki lezii od arterisko i vensko poteklo (periferni vaskularni zaboluvawa, varikozni ulkusi, dekubitusi);- stoma~no-crevni bolesti: gastriti, ulkusi na gaster i duodenum, koliti;

Indikacii za primena na magnetoterapija se:

- aku{ersko-ginekolo{ki zaboluvawa: akutni i hroni~ni vospalenija - adneksiti, endometriti, mastiti;- otorinolaringolo{ki bolesti: sinusiti, alergi~ni i vazomotorni riniti, faringiti, tonziliti, laringiti, otiti, nevrit na slu{niot nerv, Menierova bolest; - psihosomatski naru{uvawa : naru{uvawa na sonot.

Kontraindikacii:

- implantiran pejsmejker na srce, - bremenost, - juvenilen dijabet, - krvarewe i sklonost kon krvarewe, - tromboflebit, - dermatomikozi, - hipertireoza, - akutni infekcii, - aktivna TBC, - neoplazmi, - sistemski bolesti na krvta, - enteroragii.

Metalni implantanti ne se kontraindikacija za primena na magnetoterapija.

Treba da se vnimava:

- da ne se aplicira vrz karotiden sinus, - vnimanie pri nefrolitijaza, holelitijaza, - dijabeti~na angiopatija, - angina pektoris, - trombo-emboliski bolesti na krvnite sadovi i - treba da se izbegnuva radiolo{ka dijagnostika ili terapija so iradijacija vo tekot na primena na elektromagnetna terapija, bidej}i doa|a do namaluvawe na regenerativnite procesi.

Magnetoterapija vo veterina