Nahtigal_2.inddRajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani
Povzetki prispevkov
Ljubljana, 22.–23. marec 2018
Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani. Povzetki prispevkov
Urednica: Petra Stankovska Lektorirali: Bojana Maltari, Tea Mejak, Oblikovanje in prelom: Urška Levstek
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2018. Vse pravice pridrane.
Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za zalobo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete
Naklada: ???????? Prva izdaja, prvi natis Ljubljana, 2018 Publikacija je brezplana.
Raziskovalni projekt št.???????????? je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno deja- vnost Republike Slovenije iz dravnega prorauna.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
5
Štefan Kociani in njegov prevod cerkvenoslovanske slovnice Václava Hanke iz leta 1860
Avtorica v prispevku predstavlja latinski prevod slovnice cerkvene slo- vanšine Štefana Kociania z naslovom Elementa Linguae Palaeoslove- nicae ex Wenceslai Hankae »Poátky posvátného jazyka« Latine reddidi mense 9bri 1860. Prevod v rokopisu se danes nahaja v knjinici Biblioteca Pubblica del Seminario Teologico Centrale v Gorici (Italija).
Václav Hanka je svojo slovnico izdal leto prej v Pragi, v osnovo pa postavil jezikovni uzus Ostromirovega evangelija iz sredine 11. stoletja – torej je v slovnici predstavljena norma vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanšine. Štefan Kociani je slovnini opis Hankovega dela v celoti prevedel v latinski jezik, ni pa vkljuil jezikovnih vaj iz odlomkov glagolskih spomenikov na koncu slovnice. Pri tem v prevodu zvesto sledi opisu slovninih kategorij v izvirniku, le tu pa tam je Han- kovo razlago oplemenitil z dodatnim pojasnilom oz. se odloil za drug sklanjatveni zgled.
6
Nahtigalova tekstološka istraivanja hrvatskoglagoljskih biblijskih knjiga
Rajko Nahtigal je u djelu Nskol’ko zamtok o slovah drevneslavljan- skago parimejnika v horvatsko-glagolieskoj literature (1902) istraivao biblijske knjige sauvane u hrvatskoglagoljskim brevijarima i usporei- vao ih s Grigorovievim parimejnikom te s grkim i latinskim predlošci- ma. Njegove su analize i zakljuci o tekstualnoj srodnosti brevijarskih glagoljskih prijevoda s parimejnim tekstom potaknuli daljnja istraivanja koja su rezultirala tekstološkim studijama i kritikim izdanjima mnogih hrvatskoglagoljskih biblijskih knjiga.
7
:
, , ( – - ) , -- , , . , , - .
, - , : , - , , ( , , - ), , - ( , ..), (, - ) .. (Benacchio, I pronomi clitici nelle lingue slave dell’area balcanica, “Europa Orientalis”, 7 (1988), 451-469; Benacchio R. A proposito dell’articolo determinativo in sloveno: la testimonianza del Catechismo resiano del Settecento. In: Studi slavistici in onore di Natalino Radovich, a c. di R. Benacchio & L. Magarotto, Padova 1996, 1-16; Benacchio R. I dialetti sloveni del Friuli tra periferia e contatto, Udine 2002).
: , - , «» - (., , ..). , ,
8
- ( ) : - , , , - ( z-/s-) « » , ..
9
Primerjalna analiza ruskega pravljinega tipa – Vasilisa Vasiljevna
Ciklus ruskih pravljic o Vasilisi se pojavlja pod razlinimi naslovi, Vasi- lisa – Prekrasna, Prelepa, Premodra, tudi Vasilisa Vasiljevna. Pravljica je v mednarodni tipni indeks pravljic H. J. Utherja uvršena kot ATU 514 sprememba spola (angl. The Shift of Sex), njene razliice pa obstajajo v domala vseh kulturah. A. N. Afanasjev (1826–71) je v opombah k Vasili- si Vasiljevni (št. 316) omenil, da gre za apokrifni motiv kralja Salomona in kraljice Sabe (Obisk kraljice iz Sabe). Osnovni motiv preobleenih ensk ali bojevnic je, da se borijo za moške (brata, kralja, oeta), in je znan e v antiki (Amazonke), v Svetem pismu in pravljicah (F. Strapa- rola: Costanza / Costanzo [Konstanca/Konstanco] (1550), G. Basile The Three Crowns [Tri krone] (1634), M. C. d‘Aulnoy Belle Belle ou le Cha- varlier Fortune [Lepotica Zala in sreni vitez] (1698), H. J. de Murat The Savage [Divjak] (1699)).
Ruska pravljica Vasilisa Vasiljevna ali Vasilij Vasiljevi ali Vasilisa Popov(n)a iz 19. st. je najbolj sodobna, saj se zavzema za subjektivizacijo ensk. Slovanski – ruska (Vasilisa Vasiljevna) in slovenska (Alenica, Gregeva sestrica) razliici sta si podobni v sodobnem pojmovanju en- sk. V kitajski pravljici Song Nan Zhanga Balada o Mulan [The Ballad of Mulan] (1998) se dekle Mulan preoblee v moškega in namesto oe- ta odide v vojno, po koncu desetletne vojne se vrne v primarno okolje in prevzame tradicionalno ensko vlogo. Sodobna francoska pravljica J. Poole Ivana Orleanska [Joan of Arc] (1998) je izšla v obliki slikanice, v kateri se Ivana kot preobleen moški junaško bori za kralja, ki jo kasneje izda, demonizira in zage na grmadi. Kitajska in francoska varianta sta tradicionalni, prva s sporoilom, da je naravno, da se enske rtvujejo za dom, druino, domovino, oeta in vojno. Francoska razliica motiva je li- terarizirana biografija Ivane Orleanske (1412–1431) s traginim koncem. Pravljini tip/motiv junaških/preobleenih/vojaških deklic/deklet/en- sk bojevnic je arhetipski, lahko ga razumemo dobesedno, da so enske fizino mone (Amazonke, Brunhilda v Nibelungih), lahko tudi, da so
10
intelektualno enakovredne (Alenica, Saba, Vasilisa). Ruska pravljica o Vasilisi je tudi predmet številnih obravnav (npr. C. P. Estes: Punka v epu: Modra Vasilisa Prekrasna, v: enske, ki teejo z volkovi, 2003). Pravljini tip kot literarni motiv najdemo tudi v medmedijskih predela- vah, npr. v filmu: L. Besson The Messenger: The Story of Joan of Arc, 1999, v ruski risanki: D. Shmidt Mala Vasilisa, 2007, v pop-kulturi: W. Disney Hua Mulan, 1998, v popevki: Madonna Joan d’Arc, 2015, ipd.
11
«» « »
, - XII ., .. .. - . «» - “Studia Slavica et Balcanica Petropolitana” . , - . . , , XVIII . «/», «» “Šelbiri”, . , . - ( «- »), - – XVII ., . , «», , . , “szalbierz”, : «- /» 1670- ., , , . , - XVIII . .
12
Lilia Citko Uniwersytet w Biaymstoku Bialystok, Poljska
Nawizania poudniowosowiaskie w jzyku starobiaoruskiego „Tristana” (na podstawie rkopimiennego Kodeksu Raczyskich z XVI wieku)
Obiektem zainteresowania autorki referatu jest unikatowy starobiaoruski przekad legendy o Tristanie i Izoldzie zachowany w rkopimiennym kodeksie znajdujcym si w zbiorach Biblioteki Raczyskich w Pozna- niu (sygn. BR Rkp. 94). Jest to najstarszy zabytek biaoruskiej literatury wieckiej, ale take jedyna zachowana sowiaska wersja tzw. „Tristana proz”. Datowany na lata 80. XVI wieku manuskrypt zawiera tekst, któ- ry pod wzgldem treci jest bliski woskojzycznej redakcji weneckiej z XV wieku (E. Sgambati, Z. Kipel). Badania zabytku (A. Brückner, .. ) dowodz, e przekadu dokonano nie bezporednio z pro- tografu woskiego, lecz ze róda serbskiego, którego dotychczas nie uda- o si odnale. Na medium poudniowosowiaskie wskazywa mog obecne w jzyku starobiaoruskiego przekadu „serbizmy” leksykalne
oraz skadniowe stanowice przedmiot analizy referatu.
13
Aleksandra Derganc Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana, Slovenija
Ruski jezik v poljudnoznanstveni lui in Slovo o polku Igor‘ev Rajka Nahtigala
V prispevku bo govor o dveh Nahtigalovih pomembnih rusistinih de- lih Ruski jezik v poljudnoznanstveni lui in njegovi izdaji Slova o polku Igor‘ev.
Prvo delo je bilo namenjeno slovenskim uiteljem rušine. Delo je dvodelno: prikazuje zgodovinski razvoj fonetike in morfologije ruske- ga jezika, vekrat tudi v primerjavi s slovenšino. Nahtigal je elel tudi pokazati ‚cerkvenoslovanski element v sedanjem ruskem literaturnem jeziku‘, kot se imenuje eno poglavje te knjige. Tu se Nahtigal mono na- slanja na delo Šahmatova, eprav pri posameznih besedah prinaša svojo intrepretacijo. Delo je v precejšnjem delu še danes aktualno kot primer- jalnohistorini okvir zgodovine ruskega jezika za Slovence. Zelo zanimiva je tudi Nahtigalova izdaja Slova o polku Igor‘ev . Po- stavljena je zelo nazorno – v štirih stolpcih: v prvem je besedilo Editio princeps, v drugem stolpcu je Nahtigalova rekonstrukcija besedila, v tretjem fonetina transkripcija besedila, v etrtem pa prevod v sloven- šino. Izdajo spremlja uvod o zgodovini besedila in o avtorjevih po- stopkih pri rekonstrukciji. Besedilu je dodan tudi popoln seznam besed, ki nastopajo v besedilu. Izdaja je bila sprejeta pozitivno, je pa e tedaj bil omenjan oitek, da je bil Nahtigal pri rekonstrukciji nekoliko preve mladogramatino rigorozen.
Jasno je, da je Nahtigal imel besedilo za avtentino, e se je lotil njegove izdaje in rekonstrukcije. Zelo verjeten je tudi v tej zadevi vpliv Šahmatova, kar lahko domnevamo iz neke Jakobsonove opombe, da je Šahmatov študente spodbujal pri ‚lušenju‘ kasnejših plasti z izvirnega besedila, kar je natanko to, kar je Nahtigal v svoji izdaji naredil. Avten- tinost besedila je z novimi spoznanji podkrepil A. A. Zaliznjak.
14
Proglas k svetemu vangeliju . (1943).
. (1943). - - - . . - - , -, .
15
( . . XV . )
. . XV . - ( , — 1482 . — , , ) , , — (« »). - . . . XVI . , , , , (- ) . , . . . , - , , , . , - , - , Hebraica veritas, Hebraica - Turcica Bohemica.
16
Ilona Janyšková Ústav pro jazyk eský AV R Brno, eška
Potrat ve staroslovnštin z pohledu etymologického
V pipravovaném píspvku chci ukázat, jaké lexikální prostedky pou- ívala staroslovnština pro potrat. Píspvek vychází z lexikálního mate- riálu obsaeného ve Slovníku jazyka staroslovnského / Lexicon linguae palaeoslovenicae. Staroslovnština, respektive církevní slovanština, má k dispozici nkolik výraz pro potrat: substantiva iskaza (srov. i spojení prokaziti otro ‘zpsobit potrat’), zmetnik, izvrgk (srov. izvršti otro ‘zpsobit potrat’), tlnije (ve spojení tlnija tvoriti ‘provádt potraty’). Tišt práce spoívá v etymologické analýze tchto lexém a nacházení paralel v dalších slovanských jazycích.
17
Nahtigal o razmerju med tvornosedanjim in tvornopreteklim delenikom
Nahtigal je nastanek in razvoj slovanskih aktivnih deleniških oblik ra- zumel kot jezikovno vprašanje, ki zahteva široko primerjavo – aktivna delenika sedanjega in preteklega asa imata skupen indoevropski ra- zvoj, razvila sta se iz nominalnega stavka, v povedi pa opravljata razline funkcije.
Nahtigal je v slovenistiki uvedel loevanje med deleniškimi in dele- ijskimi oblikami – participe je delil na adjektivne (pridevniške/deleni- ki) in gerundialne (prislovne/deleja). Uporabljal je mednarodno (part. praes. act. in part. pret. act.) in domao (tvornosedanji in tvornopretekli delenik) terminologijo; razloil je nastanek obeh oblik v stari cerkveni slovanšini, nato pa prikazal njuno razširjenost in razvoj v stari cerkveni slovanšini in slovanskih jezikih.
V slovenšini je opozoril na dvojnost pri slovenskem tvornoseda- njem deleniku (gerundij/deleje), ki ima obliki na - in -e. Za slovenski tvornopretekli delenik (gerundij/deleje) je ugotovil, da gre za knjino oblikoslovno-skladenjsko kategorijo (posamezne primere navaja iz Me- telkove slovnice), ki v govoru ni iva – opozoril pa je na tvornopretekli delenik (gerundij/deleje) na -v, ki je prisoten v »ljudski rabi«: pustiv iti, oprtiv nesti, prihuliv hoditi).
18
.
. - – - X - XI . : (1941 .) - , , (1942 .). , . , - . . ( - ).
19
Helena Karlíková Ústav pro jazyk eský AV R Brno, eška
Etymologické poznámky k sémantické konkretizaci nkterých deverbativ tvoených sufixem –nije ve staroslovnštin
Deverbální substantiva jsou svým pvodním významem abstrakta vyja- dující deverbální názvy dj a stav, zachovávající pitom základní slo- vesné kategorie (aspekt, Actionsart). Jak dokládají píklady ze staroslo- vnského materiálu, u ady z tchto deverbativ došlo k posunu významu, resp. k jeho sématické konkretizaci. Cílem píspvku je poukázat pe- devším na ta deverbativa, u nich se dochoval pouze konkrétní význam, stanovit pvod a motivaci sémantického posunu a srovnat s responzemi v ostatních slovanských jazycích.
20
- , - . , , , . - . . : 1) - ; 2) - , - .
21
. .. Moskva, Rusija
Dela R. Nahtigala v kontekstu sodobnih raziskav praslovanšine
V Nahtigalovi knjigi Slovanski jeziki (1938, 1952) se zrcalijo mladogra- matini pogledi na stanje in razvoj praslovanšine, kakršni so se uveljavi- li v prvi polovici 20. stoletja. Obenem Nahtigal, ostajajo zvest osnovnim naelom mladogramatikov, izraa stališa, ki so v splošnem kontekstu znanosti omogoila revizijo tradicionalnih pogledov na praslovanšino in njen razvoj. Njegove ideje o narenih razlikah v praslovanšini, o indi- vidualnem razvoju slovanskih jezikov, o naravi odnosov praslovanšine z jeziki germanske in baltske skupine ipd. so skupaj z idejami s konca šestdesetih let 20. stoletja, ki so izvirale iz dela pri slovanskih atlasih in iz pritegnitve širšega gradiva, ustvarile podlago za novo, bolj zaplete- no razumevanje jezikovnega sistema, ki je bil izhodiše za vse slovan- ske jezike. Namesto predstav o praslovanšini kot enotnem, nedeljivem monolitu se uveljavlja novo razumevanje, ki temelji na idejah o prvo- tni nareni razdrobljenosti izhodišnega sistema, relativni samostojnosti narenih jezikovnih sistemov in njihovem neenakem razmerju zlasti do baltskih jezikov. Te ideje so postale odloilne za razumevanje procesov izoblikovanja slovanskih jezikovnih skupin, za rekonstrukcijo slovanske lingvogeneze. Te in številne druge ideje so postale metodološka podlaga etimoloških slovarjev F. Slawskega, F. Bezlaja in praslovanskih slovar- jev (, SP).
22
Victoria Legkikh Universität Wien, Institut für Slawistik Dunaj, Avstrija
Two services to St. Daniel of Moscow: the way from a traditional to a baroque princely service.
The paper is devoted to the construction of a new type of baroque prince- ly service by comparing two services devoted to St. Daniel of Moscow. Three services to St. Blessed Daniel of Moscow exist. The earliest one is attributed to Semen Olferiev and the monk Sergius. The oldest manu- script containing this service dates from the second half of the 16th cen- tury and is found in the Undolskij collection at the Moscow State Library. During the reign of John V and Peter I, a new version, which repeatedly mentions a reliquary of 1652, was created. A new service to Daniel of Moscow was written in 1711 by a hieromonk of Chudov monastery and editor of the Karion “Printing House” (Istomin), and commissioned by Macarius, an abbot at Daniel’s Monastery, and by former deacon Karion (Borin). Another service to Prince Daniel was compiled under Empress Elizabeth Petrovna. A service to St. Alexander Nevsky was used as a model for the new service. The analysis deals with the first and the third version of the service dedicated to St. Daniel of Moscow, as they both follow the same model – a service to St. Alexander Nevsky. Although the same model is used, different ways of working with it may be observed, reflecting not only the individual approach of a hymnographer but also the style and requirements of different epochs.
23
Catherine Mary MacRobert University of Oxford, UK Oxford, Zdrueno kraljevstvo
Methodological implications of Nahtigal‘s remarks on the Acrostich Prayer.
Perhaps because it was published in 1943, Nahtigal‘s text-critical anal- ysis of the Acrostich Prayer has been little mentioned in recent attempts to reconstruct the original form of this text and of the Glagolitic al- phabet which it contains. My paper will argue that Nahtigal‘s conjec- tures deserve renewed consideration. In particular his reconstruction of the line for erv in the Acrostich Prayer is more felicitous than current competing hypotheses, because it is based on the attested use of this let- ter. His assumption that extant early versions of the Glagolitic alphabet are influenced by the divergent usages of their time and place, taken to- gether with the evidence of Glagolitic manuscripts, can be generalized to provide a valuable methodological constraint on unduly speculative reconstruction.
24
Roland Marti Universität des Saarlandes, Deutschland Saarbrücken, Nemija
Rajko Nahtigal und die Rekonstruktion der ursprünglichen Glagolica
Rajko Nahtigal hat einen wesentlichen Beitrag zur Rekonstruktion der ur- sprünglichen Glagolica geleistet. Am bedeutendsten ist in diesem Zusam- menhang seine Rekonstruktion des Alphabetgedichts (1943). Sie wertet alle seinerzeit verfügbaren Quellen aus und stellt wohl den am besten begründeten Versuch dar, den ursprünglichen Text des Alphabetgedichts und damit die älteste erreichbare Form der Glagolica wiederherzustellen. Nahtigal hatte sich aber schon früher mit Fragen der ursprünglichen, von Konstantin-Kyrill geschaffenen Schrift beschäftigt (1923). Der Vortrag vergleicht einerseits die Rekonstruktion des Alphabetgedichts durch Nah- tigal mit neueren Versuchen (Kuev 1974, der Nahtigal zitiert, und Veder 1999) und andererseits die Rekonstruktion der ursprünglichen Glagolica durch Nahtigal mit alternativen Vorschlägen, die z.T. auf neuen Funden auf dem Sinai basieren und auch andere Aspekte einbringen. Dabei ste- hen insbesondere der letzte Teil des Alphabetgedichts (ab Zeile 26) und der Schlussteil des Alphabets (nach ω/„Omega“) im Mittelpunkt. Die Analyse zeigt, dass Nahtigals Rekonstruktion des Alphabetgedichts aus textologischer Perspektive und im Kontext der byzantinischen Vorbilds- literatur auch heute noch ihren Wert behält. Hinsichtlich der Rekonstruk- tion des letzten Teils der Glagolica werden alternative Lösungen vorge- schlagen, die Nahtigals Konzeption modifizieren.
25
The Vienna Glagolitic Projects: Past and Present
The presentation will provide a brief overview of three consecutive, in- terdisciplinary projects funded by the Austrian Science Fund and deal- ing with the Old Church Slavonic Glagolitic Sinai finds of 1975 and the consequences for the entire Glagolitic tradition (“The Glagolitic Sinaitic Sacramentary (Euchologium) Manuscripts”, 2007-2010, “The Enigma of the Sinaitic Glagolitic Tradition”, 2010-2014, and “The Origin of the Glagolitic Manuscripts”, from 2013 onwards). The endeavour started as a collaboration of three groups: Slavists from the Department of Slavonic Studies of Vienna University, computer scientists from the Computer Vi- sion Lab of the TU Wien, and chemists/physicists from the Institute of Science and Technology in the Arts of the Academy of Fine Arts, Vienna. In the current project, members of further two institutes are participating so as to widen the scope of scientific investigation: microbiologists from the Department of Biotechnology of the BOKU Vienna and a conserva- tion-restoration specialist from the European Research Center for Book and Paper Conservation-Restoration of the Danube University Krems.
While the overall goal is the philological investigation and edition of the new Glagolitic manuscripts and the study of their historical and cultural context, the scientific parts are aimed at recording the manuscripts and texts (including palimpsests), on the one hand, and and at developing techniques and tools for the recording, restoration and analysis of written sources in order to complement and support the philological studies, on the other.
26
« »
Λβελλος περ τς ρθοδξου πστεως, . « » , . 591 (2- . XV .) – « », « » «». « » , - – « » «», , . - , , « », , , , « » «»: - , - , - . « » , , . . 591 - , - .
27
Imiona mieszkaców Bielska Podlaskiego na przeomie XX i XXI wieku
Nazewnictwo na pograniczach etniczno-jzykowych jest istotnym zagad- nieniem w badaniach onomastycznych. Wspóczesny system antroponi- miczny na obszarze pogranicza polsko-wschodniosowiaskiego ukszta- towa si pod wpywem oddziaywania wielu kultur i jzyków. Bielsk Podlaski ze swoim zasobem nazw osobowych wpisuje si w koncepcj miasta wielokulturowego, gdzie tradycje polska i wschodniosowiaska wystpuj obok siebie, a jednoczenie s dalece zintegrowane. Ta nie- jednolito cywilizacji znajduje odzwierciedlenie w nazwach wasnych, zwaszcza w imionach, nazwiskach i nieoficjalnych nazwach osobowych.
Przedmiotem wystpienia bdzie analiza wspóczesnych imion mieszkaców Bielska Podlaskiego. Zaprezentowane zostan imiona obecnie uywane w przestrzeni miejskiej Bielska Podlaskiego, ich po- pularno, take pod wzgldem etymologii religijno-kulturowej i pocho- dzenia jzykowego.
Zasób ten zostanie te porównany z imionami najmodszych miesz- kaców Bielska Podlaskiego. Celem tego zadania bdzie wskazanie imion, które wystpuj tylko wród mieszkaców redniego i starszego pokolenia (nie s odnotowane w metrykach najnowszych) oraz imiona, które nadano na pocztku XXI wieku, a które nie pojawiy si wród osób dorosych.
28
( )
« - » , . 1901 1902 - -, , . . , - . . , , , , , , - - . 1922 Akzentbewegung in der russischen Formen- und Wortbildung, . - . , - Ruski jezik v poljudnoznanstveni lui (1946). - Slovanski jeziki (1938/1952). . .
29
Nahtigalova obravnava makedonšine
Namen lanka je primerjati jezikovno podobo makedonšine v Nahtiga- lovih Slovanskih jezikih (1938, 1952) in soasni Slovnici makedonskega jezika (1952) ter Zgodovini makedonskega jezika (1965) Blaeta Kone- skega. Nahtigal v Slovanskih jezikih med prvimi obravnava makedonši- no enakopravno z drugimi slovanskimi jeziki. S prvo izdajo Slovanskih jezikov (1938) makedonšini dopuša status samostojnega slovanskega knjinega jezika, in sicer 6 let pred uradno kodifikacijo po drugi svetov- ni vojni (1945) ter 27 let pred izidom Zgodovine makedonskega jezika Blaeta Koneskega. V lanku so popisane ugotovitve o makedonskem jeziku, ki se razlikujejo od ugotovitev v Slovnici in Zgodovini makedon- skega jezika, do katerih je prišlo zaradi tedanjih parcialnih in pomanj- kljivih raziskav makedonšine ter njenega nejasnega statusa. Ne glede na razlike in pomanjkanje primerov za posamezne jezikovne lastnosti je treba poudariti, da Slovanski jeziki ponujajo širši vpogled v tedanji naj- mlajši slovanski knjini jezik in makedonšini omogoajo enakopravni status knjinega jezika.
30

- - . 120 (.. 1800 ) - XVI . 11 – – 110 . .
- 11 .
70 - 30 .
31

, XVII . . 1 . .. , (, 1623 1624 .). . 1581 . - . 1577 . . ( 1619 . 1648 .). , - , . , . . - . ., - (. ). 1 . .. , 1688 . ( - jeliby chcia). - - .
32
Staré kesanské výpjky v eštin a slovinštin
eština a slovinština jsou dleité tím, e jejich území byla ji od asných dob vystavena pronikání západního kesanství a e pedchdci Slovinc a ech (Moravan) se s vtšinou kesanských termín zejm sezna- movali mezi prvními ze slovanských kmen. Detailní zkoumání eských a slovinských podob, zvlášt tch, které se hláskov liší, tak me pinést cenné poznatky pro zjišování historie konkrétních kesanských výpj- ek. Akoliv k pvodu kesanských termín ji existuje bohatá literatura (nkterým z nich se vnoval i R. Nahtigal), je u vtšiny z nich obvykle tké najít jednoznaný zdroj a cestu pejetí a vysvtlit hláskové substi- tuce. V tomto píspvku znovu oteveme otázku pvodu a historie slov biskup/škòf, kí/krí a církev/cérkev.
33
, - Sankt Peterburg, Rusija
XIV–XV .
- , XIV–XV . . – ( 15 . (Bercic II 36); 15 . (Bercic II 13); 15 . (Bercic II 12)). - , ( ) - . - , , , « – ».
34
Università degli Studi „Roma Tre“ – Dipartimento di Lingue, Letterature e Culture straniere Rim, Italia
„, »: 80 .
, V . () « , “, . (1950), . - , - - . – , V , 2008. , , , .
35
Nahtigalova obravnava besedil Knjig kraljev v hrvaškoglagolskih liturgijskih knjigah v lui danes dostopnih rokopisov
V monografiji Nskol´ko zametok o sldah drevnslavjanskogo parimej- nika v horvatsko-glagolieskoj literature je Rajko Nahtigal e leta 1902 prepriljivo pokazal, da so bila v hrvaške glagolske brevirje in misale prevzeta berila iz Geneze, Izaije, malih prerokov in knjig kraljev. To je dokazal s primerjalno analizo teksta v parimejnikih, celotnega slovanske- ga prevoda starozaveznih knjig in besedila v hrvaških liturgijskih knjigah, ki ga je rpal iz Berieve izdaje Ulomci svetoga Pisma obojega uvjeta staroslavenskim jezikom I.–V. (Praga 1864–71). Nahtigal je predpostavil, da je bilo tudi parimejno besedilo tretje in etrte Knjige kraljev prevze- to v hrvaške glagolske knjige, eprav je imel na razpolago samo mono revidirana besedila iz mlajših hrvaškoglagolskih virov, ki ne kaejo ne- posrednih tekstoloških povezav s parimejnim prevodom. Veljavnost te predpostavke overimo z analizo danes dostopnih rokopisov.
36
Anton akelj-Rodoljub Ledinski in Mlada Breda
Anton akelj-Rodoljub Ledinski je najpomembnejši kot zapisovalec fol- klornih pesmi, zlasti tistih, ki mu jih je zapela mati Ana. Domneva se, da jih je bilo najmanj sedem zvezkov, a ohranjen je le eden.
Po tedanji navadi je akelj pesmi »olikal«, razširil in jim celo spre- menil ritem. Tipien primer takšne predelave je Mlada Breda, ki je obja- vljena v štirih redakcijah. Prvi zapis iz septembra 1838 šteje 143 vrstic, redakcija za Sreznjevskega 1841 ima 166 vrstic, v Kranjski belici 1848 pa je 180 vrstic. To besedilo je Anastasius Grün prevedel v nemšino in v obeh jezikih ju je Janez Bleiweis 1853 ponatisnil v Novicah (21–22, 26, 29–30). V Bleiweisovem Koledarku za leto 1856 je razširjena na 235 vrstic. Leta 1865 jo je Luiza Pesjakova prevedla v nemšino (Slawische Blätter, Dunaj, 473–479).
Poleg nemških prevodov je Rajko Nahtigal odkril še ruske in se po- svetil prezrti izdaji I. I. Sreznjevskega slovenskih narodnih pesmi Mlade Brede in ziljskega »reja« (Slovenski jezik III, Ljubljana 1940, 28–44).
Slavist Izmail I. Sreznjevski je 1841 na popotovanju po Sloveniji pri- šel tudi na Koroško in v Rezijo ter tam naletel na slovensko balado Mla- da Breda v zapisu Antona aklja-Rodoljuba Ledinskega. Objavil jo je v zborniku petrograjske akademije Pamjatniki i obrazcy jazyka i slovesnosti ruskych i zapadnych Slavjan, I–IV, St. Peterburg, 1852–1856, 427–29 z naslovom »Horutanskaja [= Karantanska, op. M. S.] pesnja«. V rušino jo je prevedel B. B. Saratov (Russkaja Beseda, Moskva 1857, II,147 sl.).
37
Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov
Genetsko jezikoslovje (genealoška lingvistika, geneolingvistika) preuu- je genetska, tj. sorodstvena razmerja med razlinimi jezikovnimi pojav- nostmi (idiomi) ter izdeluje njihovo genetskojezikoslovno (geneolingvi- stino) oz. genealoško klasifikacijo glede na stopnjo njihove medsebojne jezikovne sorodnosti. V 70. letih 19. stoletja je leipziška »mladogramati- na« jezikoslovna šola prišla do pomembnega spoznanja, da se jezikovno spreminjanje najbolj sistemsko, regularno, »pravilno« dogaja na glasovni ravnini. Ker se glasovna ravnina jezika spreminja najbolj sistemsko in je glasovne spremembe mogoe opisati z natannimi glasovnimi pravili (mladogramatiki so jih imenovali glasovni zakoni, nem. Lautgesetze), je najpomembnejše merilo doloanja jezikovne sorodnosti in genetskoje- zikoslovne klasifikacije zgodovinskoglasoslovno. Idiomi so med seboj navpino ali vodoravno sorodni, e med njimi na glasovni ravni obstajajo sistemske, regularne, »pravilne« vzporednice (paralele), ki jih je mogoe zvesti na skupno izhodiše, razlike med njimi na sinhron(in)i ravni pa razloiti z regularnimi glasovnimi spremembami.
Po nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah so se e v 9. stole- tju v okviru vseh treh slovanskih makrogeolektov (juna slovanšina, vzhodna slovanšina, zahodna slovanšina) izoblikovali staroslovanski geolekti s svojimi razlikovalnimi glasovnimi znailnostmi (definicijskimi lastnostmi).
Starojunoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne znailnosti
Praslo- vansko
Severozahod- no-alpsko
Raško Vzhodno- junoslo- vansko
*tl, *dl *tl, *dl *l *l *l *l *, * *2, *j *2, *j *2, *2 *2, *2 *št, *d *š, * *š, * *š, * *š, * *št, *d *št, *d
38
Praslo- vansko
*skE2, *zgE2
*sk, *zg *sc, *z
*cv, *v, *sv
*tl, *dl *l *tl, *dl *l *l *l */* : *c/*kE2
* * * * : *c * : *c
Starozahodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne znailnosti
Praslovansko Polabsko- -pomorjansko
Osrednje- tatrsko
*xE2 > * *š *š *š *š *tl, *dl *tl, *dl *tl, *dl *tl, *dl *l *oRC *RoC *RoC *RoC *RaC *CoRC *CaRC *CRoC *CRoC *CRaC *CRaC *CeRC *CReC *CReC *CRC *CRC *CRC *CRC *CRC *CRC *’ *CRC *CRC *CRC *CRC *
Iz teh staroslovanskih geolektov so se pozneje izoblikovali slovanski ge- olekti hierarnine stopnje jezika, tj. jeziki v genealoškem pomenu (mnoica narenih skupin, njihovih nareij in krajevnih govorov, ki izkazujejo iste je- zikovne znailnosti, tj. arhaizme in inovacije).
Namen prispevka je pregledno podati tipologijo lingvogenez slovanskih jezikov. Ontološko gledano so osnova modeliranja lingvogenez in posledine genetskojezikoslove klasifikacije glasovne znailnosti (inovacije in arhaizmi) obravnavanih geolektov, ki imajo vrednost genetskih meril – glasovnim se lahko pridruijo tudi oblikovne znailnosti (inovacije in arhaizmi), e se nji- hovi areali ujemajo z areali glasovnih znailnosti –, in sicer njihova relativna
39
kronologija ter zemljepisna razširjenost. Pri doloanju modela lingvogeneze vsakega od njih so upoštevani njegovo izhodiše (enotno ali neenotno) in tenja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno), doloene so njegove definicijske lastnosti (alietete), ki so intepretirane kot inovacije oz. arhaizmi znotraj areala. Definirani so tudi morebitni prehodni in drugotni geolekti.
40
Alenka Šivic – Dular Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana, Slovenija
Rajko Nahtigal in znanstvene ustanove na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja
Rajko Nahtigal spada med tiste slovenske znanstvenike, ki so se ob koncu prve svetovne vojne odzvali klicu asa in se dejavno vkljuili v obliko- vanje zunanjih okolišin (ustanov), ki naj bi spodbudile razvoj slovenske znanstvene misli kot najvišje oblike narodovega duhovnega ivljenja. V referatu se s stoletne asovne distance predstavlja ne samo Nahtiga- lov tehten prispevek filološki znanosti, ampak se osveuje in osvetljuje tudi vsebinsko-organizacijski angama pri ustanavljanju in oblikovanju znanstvene mree, kot so visokošolske ustanove (tj. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Seminar za slovansko filologijo), zavzemanje za ustanovitev znanstvenih zdruenj (npr. Znanstvenega društva za huma- nistine vede, Akademije znanosti in umetnosti), znanstvenih revij in za popularizacijo znanstvenih dognanj ter njihov pretok. Zunanji odraz nje- gove dejavnosti so bile tudi visoke funkcije (dvakratni dekan Filozofske fakultete, rektor Univerze v Ljubljani, prvi predsednik Akademije znano- sti in umetnosti) in astna lanstva.
41
, Sofija, Bolgarija
- IX–XI .
-- . - IX–XI , : , , , , , - - , , . - - .
42
Andrea Trovesi Università di Roma »La Sapienza« Rim, Italija
The modal meaning »na doseštane« of the Bulgarian Imperfect tense and its counterparts in other Slavic languages
Amongst Slavic languages, only Bulgarian (and Macedonian) have re- tained the Imperfect, a syntetic past tense inherited from Protoslavic. The Bulgarian Imperfect (minalo nesvršeno vreme) of both verbal as- pects (Imperfective / Perfective) is still consistently used. Apart from its temporal meanings (“present in the past”), it occurs in a variety of modal meanings, which, generally speaking, imply a modification in the ephistemic validity of the utterance. The modal meaning of the Bulgar- ian Imperfect Imperfective, Imperfekt na doseštane, is used to ask for a previosly given but at present forgotten information. Based on previous research work on the subject, the paper aims to investigate whether and to which extent such a meaning can be expressed by verbal morphology in the Slavic languages that have lost the Imperfect Tense. The languag- es considered in the paper are: Bulgarian, Serbian (Croatian), Czech, Polish and Russian.
43
Rajko Nahtigal und die altkirchenslavische Textkritik
In meinem Vortrag möchte ich mich mit textkritischen Aspekten der For- schungen und Editionen Rajko Nahtigals auf dem Gebiet der altkirchens- lavischen Literatur auseinandersetzen. Welche textkritische Methoden hat Nahtigal angewandt? Auf welchen Prinizipien sind seine Editionen altkirchenslavischer Texte gegründet? Und welche sind seine wichtigsten Errungenschaften auf diesem Gebiet? Im letzten Teil meines Vortrags würde ich dann die Frage der wissenschaftlichen Rezeption seiner Ar- beiten in der Slavistik der darauffolgenden Jahrzehnte aufwerfen und sie kurz zu beantworten versuchen.
44
Nahtigalovi paleografski doprinosi u okvirima glagoljske paleografije XX. stoljea
Na temelju uvida u povijest glagoljske paleografije kroz XX. stoljee, od monografije Vatroslava Jagia iz 1911. do one Vjekoslava Štefani- a napisane 70-ih godina XX. st. procijenit e se doprinos R. Nahtigala rekonstrukciji izvorne glagoljske azbuke kako ju je u IX. st. oblikovao Konstantin Filozof, te rekonstruiranju pismovnih utjecaja iz grkoga mi- nuskulnog alfabeta, kao i brojnih orijentalnih pisama koja su mu mogla stajati na raspolaganju. Kljuno e biti odgovoriti na pitanje u kojoj mjeri Nahtigal nastavlja istraivanja na dosege svojih uitelja, ponajprije Va- troslava Jagia, te koliko je inzistiranje na fonološkom naelu pri preuzi- manju slova iz starijih alfabeta dovelo do pomaka u naslojavanju znanja iz glagoljske paleografije, nakon što se pokazalo kako neuvaavanje gla- sovnih slinosti prilikom preuzimanja oblikovnih utjecaja u oblikovanju slova vodi paleografske rekonstrukcije u slijepu ulicu. Osobito se zani- mljivim pokazuje prepoznavanje vanosti autohtone glagoljike stilizaci- je koja glagoljicu ini prepoznatljivom.
45
Université de Lille 3 Lille, Francija