Purgator d.o.o. Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna, ki jo ... · Tehnična specifikacija - popisi del, ki obsega sledeče dokumente: - Rekapitulacija – načrt gradbenih konstrukcij

1

Številka: 090-171/2009/23 Datum: 29. 6. 2010 Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, 126/2007 in 65/2008, v nadaljevanju ZUP), o pritoţbi druţbe Purgator d.o.o. Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna, ki jo zastopa direktor Matej Stegel (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika, št. 090-2/2009-15, z dne 5. 11. 2009 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritoţbi se delno ugodi in se odpravi drugi odstavek I., II., III., IV. in V. točke izreka odločbe organa št. 090-2/2009-15, z dne 5. 11. 2009. Organ je dolţan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati sledeče fotokopije dokumentov iz ponudb sledečih ponudnikov, ki so sodelovali v postopku javnega naročila Čistilna naprava Gradac, objavljenega na portalu javnih naročil, dne 31. 7. 2009, št. objave JN6176/2009:

iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.:

Obrazec OBR-3: Ponudba,

Podjemno pogodbo, ki je oštevilčena s 000082 do 000083, pri čemer mora prikriti naslov, EMŠO in davčno številko podjemnika ter znesek plačila v EUR v b) točki IV. člena podjemne pogodbe,

Diplomo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, št. 2093, pri čemer je dolţan prikriti datum in kraj rojstva,

Obrazec OBR-13: Seznam podizvajalcev (1 stran),

Tehnična specifikacija - popisi del, ki obsega sledeče dokumente: - Rekapitulacija – načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti (kanalizacija) –

13 strani; - Popis del za čistilno napravo Gradac – 10 strani; - ČN Gradac popis materiala in del s predračunom – 6 strani; - 5. Specifikacija materiala in del – 14 strani; - 2.4.2 Predračun z rekapitulacijo stroškov – 2 strani;

iz ponudbe ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o:

Obrazec OBR-17: Predračun,



Iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d:


Obrazec OBR-3 a: Ponudba,

Obrazec OBR-4: Izjava,

Dokazila poslovnih bank oz. BON obrazec (5 strani),

Obrazec OBR-5: Izjava za pridobitev osebnih podatkov, pri čemer mora prikriti EMŠO, datum in kraj rojstva oseb pooblaščenih za zastopanje,

Obrazec OBR-6: Izjava o plačilnih pogojih,

Obrazec OBR-7: Izjava o strokovnem kadru brez priloge,


2

2 obrazca OBR-8a: Potrdilo,

Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del, s prilogama: - diplomo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, št. 567, pri

čemer mora prikriti datum in kraj rojstva, - potrdilo o vpisu v imenik pri IZS št. 07755, pri čemer mora prikriti datum in kraj

rojstva,

Obrazec OBR-10: Izjava o roku izgradnje s prilogo okvirni finančni plan in brez priloge terminski plan,

Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov, brez priloge,


Obrazec OBR-13: Seznam podizvajalcev,

Obrazec OBR-14: Izjava o sprejemanju pogojev,

Garancija za resnost ponudbe,

Izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,

Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi,

Obrazec OBR-16: Gradbena pogodba,



Iz ponudbe SCT d.d. in Spit d.o.o. Nova Gorica:

dve potrdili o vpisu v imenik pooblaščenih inţenirjev pri IZS, št. 05226 in 8/99, pri čemer mora prikriti datum in kraj rojstva,

diplomo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, številka 2495, pri čemer mora prikriti datum in kraj rojstva,




Iz ponudbe CGP d.d. in VGP Novo mesto d.d.:

Obrazec OBR-3a: Ponudba, brez priloge Sporazum o enotnem nastopanju in predloţitvi skupne Ponudbe za gradnjo objekta čistilna naprava Gradac z dne 11. 9. 2009,

Obrazec OBR-4: Izjava, s prilogami: - Obrtno dovoljenje, pri čemer mora prikriti datume rojstva nosilcev obrtne dejavnosti, - Obvestilo o vpisu v poslovni register Slovenije in - Sklep Okroţnega sodišča v Novem mestu,

Dokazila poslovnih bank oz. BON obrazec (6 strani),

2 obrazca OBR-5: Izjava za pridobitev osebnih podatkov, pri čemer mora prikriti EMŠO ter datum in kraj rojstva oseb pooblaščenih za zastopanje,

2 obrazca OBR-6: Izjava o plačilnih pogojih,

Obrazec OBR-7: Izjava o strokovnem kadru brez priloge,


Obrazec OBR-8a: Potrdilo,

Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del, s prilogama: - Potrdilo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, št. 1861, pri čemer mora

prikriti datum in kraj rojstva in - Potrdilo o vpisu v imenik pooblaščenih inţenirjev pri IZS, št. 04761, pri čemer mora

prikriti datum in kraj rojstva,

3

Obrazec OBR-10: Izjava o roku izgradnje s prilogo okvirni finančni plan in brez priloge terminski plan,

Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov brez priloge,






Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti m napak v garancijski dobi,



13 strani; - Popis del za čistilno napravo Gradac – 10 strani; - ČN Gradac popis materiala in del s predračunom – 6 strani; - 5. Specifikacija materiala in del – 14 strani; - 2.4.2 Predračun z rekapitulacijo stroškov – 2 strani.

V preostalem delu se pritoţba zavrne.

2. V postopku reševanja te pritoţbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v: Prosilec je na organ podal zahtevo za posredovanje fotokopij dokumentov:

Obrazec OBR-3: Ponudba

Obrazec OBR-3 a: Ponudba

Obrazec OBR-4: Izjava

Dokazila poslovnih bank oz. BON obrazec

Obrazec OBR-5. Izjava za pridobitev osebnih podatkov

Obrazec OBR-6: Izjava o plačilnih pogojih

Obrazec OBR-7: Izjava o strokovnem kadru

Obrazec PRILOGA OBR-7: Seznam strokovnega kadra

Obrazec OBR-8: Izjava - seznam najvaţnejših del v letih 2006-2009

Obrazec OBR-8a: Potrdilo (naziv, naslov izdajatelja potrdila, naziv, naslov izvajalca, opis gradnje, vrednost, obdobje)

Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del (ime in priimek, izobrazba, navedba pogodbenega partnerja, predmeta pogodbe in vrste objekta, leto realizacije, vrednost pogodbe; fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku, fotokopija dokazila o pogodbenem razmerju, fotokopija dokazila o vpisu v imenik pri IZS)

Obrazec OBR-10: Izjava o roku izgradnje s prilogama terminski plan in okvirni finančni plan

Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah m upoštevanju predpisov s prilogo seznam tehnične opreme


Obrazec OBR-13: Seznam podizvajalcev

Obrazec OBR-14: Izjava o sprejemanju pogojev

Garancija za resnost ponudbe

Izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti m napak v garancijski dobi

Obrazec OBR-16: Gradbena pogodba

Obrazec OBR-17: Predračun

Tehnična specifikacija - popisi del

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere;

4

Sporazum o enotnem nastopu za ponudnike: - CGP d.d. in VGP Novo Mesto d.d. - STC d.d. in Spit d.o.o. Nova Gorica - SMELT d.d. in Fortex AGS, a.s.,

ponudnikov CGP d.d. in VGP Novo Mesto d.d., STC d.d. in Spit d.o.o. Nova Gorica, BEGRAD d.d. Novo Mesto, GPI TEHNIKA d.o.o. ter SMELT d.d. in Fortex AGS, a.s., ki so jih priloţili v svoje ponudbe, s katerimi so kandidirali v postopku oddaje javnega naročila Čistilna naprava Gradac, objavljenega na portalu javnih naročil, dne 31. 7. 2009, št. Objave JN6176/2009. Organ je zahtevi prosilca z izpodbijano odločbo delno ugodil. Zahtevo prosilca je zavrnil v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost. Organ je tako zavrnil posredovanje dokumentov:

1. iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.:



fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku, fotokopija dokazila o pogodbenem razmerju

priloga terminski plan k izjavi o roku izgradnje (Obrazec OBR-10)

priloga seznam tehnične opreme k izjavi o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (Obrazec OBR-11)



Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere

Sporazum o enotnem nastopu za ponudnike SMELT d d. in Fortex AGS.a s.; z obrazloţitvijo, da so ti dokumenti v ponudbi ponudnika označeni kot poslovna skrivnost. Prav tako pa je ponudnik na poziv organa odgovoril, da se kot poslovna skrivnost štejejo vsi podatki, ki imajo v ponudbi oznako poslovna tajnost.

2. iz ponudbe ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o:

fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku, fotokopija dokazila o pogodbenem razmerju,


Tehnična specifikacija - popisi del,

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere; saj je ponudnik glede teh dokumentov podal izjavo, da so poslovna skrivnost in predstavljajo dopustno izjemo skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z drugim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih druţbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1);

3. Iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d:




Dokazila poslovnih bank oz. BON obrazec

Obrazec OBR-5: Izjava za pridobitev osebnih podatkov



Obrazec PRILOGA OBR-7 - Seznam strokovnega kadra



Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del (ime in priimek, izobrazba, navedba pogodbenega partnerja, predmeta pogodbe in vrste objekta, leto realizacije, vrednost pogodbe, fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku, fotokopija dokazila o pogodbenem razmerju, fotokopija dokazila o vpisu v imenik pri IZS)


Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov s prilogo seznam tehnične opreme

5






Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi



Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere, saj so ti dokumenti v ponudbi označeni kot poslovna skrivnost.

4. Iz ponudbe SCT d.d. in Spit d.o.o. Nova Gorica:

Fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del,



Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere; saj so ti dokumenti v ponudbi označeni kot poslovna skrivnost.

5. Iz ponudbe CGP d.d. in VGP Novo mesto d.d.:




Dokazila poslovnih bank oz BON obrazec

Obrazec OBR-5. Izjava za pridobitev osebnih podatkov






Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del (ime in priimek, izobrazba, navedba pogodbenega partnerja, predmeta pogodbe m vrste objekta, leto realizacije, vrednost pogodbe; fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku, fotokopija dokazila o pogodbenem razmerju, fotokopija dokazila o vpisu v imenik pri IZS)


Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov s prilogo seznam tehnične opreme






Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti m napak v garancijski dobi



Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere, saj je glede teh dokumentov ponudnik podal izjavo, da so poslovna skrivnost in predstavljajo dopustno izjemo skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Prosilec se je dne 23. 11. 2009 zoper odločbo organa pritoţil in navedel, da razlogi, s katerimi je organ obrazloţil zavrnitev zahteve, ne vzdrţijo. Prosilec navaja sodbo Upravnega sodišča RS U 284/2008-35, ki je potrdila odločitev Pooblaščenca, da cena po enoti predstavlja informacijo javnega značaja. Navedeno nedvomno pripelje do zaključka, da tudi rekapitulacija ponudbe, kot širši prikaz predmeta javnega naročila, predstavlja informacijo javnega značaja. Nadalje se prosilec sklicuje in navaja odločbo Pooblaščenca št. 090-112/2009/8 ter poudarja, da je bilo za izbor najugodnejšega ponudnika uporabljeno merilo najniţja cena ponudbenega predračuna. Prosilec še navaja, da je namen načela transparentnosti na eni strani zagotoviti

6

konkurenco, enakopraven poloţaj vseh ponudnikov na trgu javnih naročil in posledično gospodarno porabo javnih sredstev, na drugi strani pa je javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb in s tem povezana moţnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom kot enega izmed temeljnih načel zagotavlja ZRPJN. V primeru vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, ji je naročnik v skladu z načelom transparentnosti to dolţan tudi omogočiti, in sicer tako glede dokumentacije, ki jo sprejema sam naročnik, kot tudi glede dokumentacije, ki jo naročnik pridobi od posameznega ponudnika. Glede na navedeno prosilec predlaga, da se pritoţbi ugodi in se mu nemudoma posredujejo zahtevani dokumenti. Organ je pritoţbo prosilca zoper odločbo organa z dopisom št. 090-2/2009-17, z dne 1. 12. 2009 odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje pritoţbo. Ker organ k odstopu pritoţbe ni priloţil vseh dokumentov potrebnih za reševanje pritoţbe, je Pooblaščenec organ pozval, da na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP pošlje v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, fotokopije dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je posredoval zahtevane dokumente ter dopise, s katerimi so bili ponudniki pozvani k opredelitvi podatkov in dokumentov, za katere menijo, da so poslovna skrivnost in njihove odzive. Nadalje je organ še navedel, da prosilec v postopku javnega naročanja ni izkoristil moţnosti vpogleda v vse ponudbe na podlagi Zakona o javnem naročanju. Ker organ meni, da je v postopku upošteval določila ZDIJZ in ZGD-1, upa, da bo pritoţba prosilca zavrnjena. Pritožba je delno utemeljena. 1. Stranski udeleženci v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolţnosti skrbeti, da se postopka udeleţijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeleţbo v postopku. Pooblaščenec je v pritoţbenem postopku ugotovil, da so bile druţbe SMELT d.d., GPI TEHNIKA d.o.o., BEGRAD d.d., SCT d.d. Ljubljana in CGP d.d. v postopek prve stopnje pozvane, in sicer tako, da so lahko zavarovale svoje pravice in pravne koristi. Druţba SMELT d.d. je dne 23. 10. 2009 priglasila stransko udeleţbo in navedla, da predstavljajo poslovno skrivnost v njihovi ponudbi vsi podatki, ki imajo oznako poslovna skrivnost ter vse cene po enoti mere. Omenjeni dokumenti so tajni podatek iz razloga, saj ocenjujejo, da ponudba v tem delu vsebuje podatke, ki jih je mogoče šteti kot podatke, ki so za podjetje specifični in ki zanj pomenijo konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu, njihovo razkritje nepooblaščenim osebam pa bi podjetju lahko povzročilo občutno škodo. Druţba GPI TEHNIKA d.o.o. je dne 4. 11. 2009 priglasila stransko udeleţbo in navedla, da predstavlja poslovnost skrivnost ponudba v delu D.4, ponudbeni predračun z vsemi svojimi elementi, posameznimi sklopi, torej vsaka postavka posebej, kakor tudi posamezni sklopi ponudbenega predračuna. Poslovno skrivnost predstavljajo tudi cene za posamezne postavke kakor tudi celotni sklopi, ker bi prosilec lahko na osnovi cen ugotavljal njihove poslovne povezave, ki niso vezane na kvaliteto ponujenih izdelkov, ampak na raziskavo trga ponudbenikov posameznih tehnoloških komponent in sklopov in uslug, kakor tudi interno organizacijo njihovega podjetja predvsem v stroškovnem smislu. Druţba BEGRAD d.d. se na poziv organa ni odzvala in tako tudi ni priglasila stranske udeleţbe. Druţba SCT d.d. Ljubljana je dne 23. 10. 2009 priglasila stransko udeleţbo in navedla, da so dokumenti v ponudbi kot poslovna skrivnost ţe označeni. Posebej je še navedla, da so poslovna skrivnost predračun in ceniki – kalkulativni elementi. Druţba CGP d.d. je dne 23. 10. 2009 priglasila stransko udeleţbo in navedla, da označuje celotno ponudbeno dokumentacijo za poslovno skrivnost, z izjemo cene iz ponudbe, ki je po drugem odstavku 22. člena ZJN-2 javen podatek. Nadalje navaja, da bi izdaja in fotokopija njihove ponudbe predstavljala kršitev ZGD, saj bi omogočala razkritje poslovne skrivnosti. Podatki v ponudbi so namreč take narave, da bi njihovo razkritje prosilcu omogočilo konkurenčno prednost, saj bi dobil prosti vpogled v obračunski del ponudbe kot tudi v drug vsebinski del ponudbe. Ker je bila v predmetnem javne naročilu merilo najugodnejša cena, CGP d.d. skladno z določili ZJN-2 priznava, da je cena kot predpostavka v njihovi ponudbi javen podatek in torej dovoljuje vpogled

7

oz. njeno fotokopiranje. Glede izdaje ostalih podatkov v ponudbi pa CGP d.d. navaja, da bi druţbi lahko povzročila veliko gospodarsko škodo. Izvajanje kanalizacije predstavlja svojevrsten know-how in bi predvsem izdaja podatkov iz obračunskega dela ponudbe pomenila ne samo, da bi se prosilec seznanil s cenami posameznih elementov dela in materiala, temveč bi natančneje spoznal delovni proces druţbe. S tem bi utrpeli veliko gospodarsko škodo, ki bi jo bili prisiljeni terjati preko institutov izvensodne poravnave oz. po potrebi pred pristojnimi sodišči. CGP d.d. se sklicuje tudi na stališče Drţavne revizijske komisije, ki dovoljuje zgolj vpoglede v ponudbeno dokumentacijo, ki se nanaša na kriterije za izbiro ponudbe (v konkretnem primeru cena), nikakor pa v obračunski del ponudbe (oz. rekapitulacijo) ali v druge dele ponudbe, ki se ne nanašajo na kriterij izbire. Ob tem ne velja zanemariti, da določen del podatkov, predvsem tisti, ki zadeva posamezne zaposlene v druţbi (npr. potrdilo o izobrazbi, nekaznovanosti,…) posega tudi v sfero Zakona o varstvu osebnih podatkov in so kot taki še posebej zaščiteni. Glede na navedeno je bilo stranskim udeleţencem s strani organa omogočeno, da so se postopka na prvi stopnji udeleţili kot stranski udeleţenci. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi stranskih udeleţencev, je Pooblaščenec tudi v drugostopenjskem postopku druţbam SMELT d.d., GPI TEHNIKA d.o.o., SCT d.d. Ljubljana in CGP d.d. v skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP poslal pritoţbo v morebitni odgovor, da se izrečejo o pritoţbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Odgovor na pritoţbo je podal le stranski udeleţenec CGP d.d., ki prereka vse pritoţnikove navedbe, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja in v podporo svojim trditvam skladno z četrtim odstavkom 246. člena ZUP še navaja, da označuje celotno ponudbeno dokumentacijo v zvezi z predmetnim javnim naročilom za poslovno skrivnost, z izjemo cene in ponudbe, ki je po drugem odstavku 22. člena Zakona o javnem naročanju, javen podatek. Nadalje navaja, da prosilec v svoji pritoţbi zoper odločbo naročnika niti ne navaja razlogov oziroma pravne podlage za dostop do informacije javnega značaja. Glede na naravo njegove zahteve in dejstvo, da je zamudil z ustreznimi pravnimi sredstvi in ukrepi, ki jih dovoljuje Zakon o javnem naročanju, stranski udeleţenec meni, da je narava take zahteve izključno pridobitev informacije zaradi ustvarjanja konkurenčne prednosti prosilca in ustvarjanja poslovne škode stranskemu udeleţencu. Slednji ugotavlja, da je sicer res, da se praksa Pooblaščenca nagiba v smer razkrivanja podatkov v zvezi ponudbenih dokumentacij po postopkih javnega naročanja, vendar ne gre zanemariti dejstva, da bi z zlorabo takšne radodarnosti, poslovni subjekti na lahek način prišli do ključnih podatkov drugega poslovnega subjekta in si s tako zlorabo instituta Pooblaščenca ustvarili konkurenčno prednost, vse na račun preteklega dela in prakse prvega gospodarskega subjekta. V takih primerih pa vseeno ne gre pozabiti določbe 22. člena ZJN-2, ki govori o javnosti in zaupnosti podatkov v postopku javnega naročanja, ki za javne podatke določajo ceno iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tudi tiste podatke, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Kot tudi dejstva, da je 11. aprila 2010 začel veljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-2a), - za konkretni primer se glede na kriterij objave obvestila o javnem naročanju (112. člen ZJN-2a), uporablja ZJN-2 - ki je javne podatke razširil tudi na specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi na podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Gledano iz teoretičnega vidika razlage zakona pa tu ne moremo mimo argumenta ad contrario, kar nas vodi k ugotovitvi, da je ZJN-2 določal, da cena na enoto in vrednost posamezne postavke nista javni podatek po prejšnji (in v konkretnem primeru, veljavni) ureditvi. Stranski udeleţenec poudarja, da je drţavna revizijska komisija ţe oblikovala prakso kar zadeva instituta poslovne skrivnosti. Slednja je namreč večkrat poudarila, da se vprašanje javnosti nanaša predvsem na postopek oddaje javnega naročila kot celote, medtem ko ima ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, ki predstavlja specifičen del celotne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, poseben status. Zanjo namreč veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki so v skladu z zakonom tajni. Poseben status ponudbene dokumentacije je razumljiv, saj se ponudniki v ponudbi zelo podrobno predstavijo naročniku in razkrijejo številne podatke, ki predstavljajo njihove poslovne skrivnosti ali kakšne druge zaupne podatke, kot npr. osebne podatke ponudnikove kadrovske strukture itd. Čeprav so postopki oddaje javnih naročil ţe po poimenovanju javni in je faza izbire najugodnejšega ponudnika podvrţena večjemu nadzoru, kot to sicer velja za sklepanje poslov v zasebnem sektorju, so javna naročila kljub temu zasnovana na razmerju zaupanja med naročnikom in sodelujočimi ponudniki. Zato morajo imeti slednji zagotovilo, da lahko naročniku posredujejo katerekoli relevantne podatke, katerih razkritje bi bilo za njih lahko škodljivo, ne da bi pri tem tvegali, da jih bo naročnik posredoval nepooblaščenim tretjim osebam. Za odpiranje trga javnih naročil in zagotavljanje pogojev poštene konkurence je namreč pomembno, da naročnik i ne razkrivajo tistih informacij, povezanih s postopki oddaje javnih naročil, ki bi bile lahko uporabljene za izkrivljanje konkurence (sodba Sodišča ES v zadevi C-450/06, Varec SA proti Drţavi Belgiji). Odstop od takega načela, sprejetega na podlagi prakse CDJ pa kot ţe rečeno lahko pomeni veliko nevarnost za zlorabo postopka javnega naročanja za namen legalne pridobitve podatkov, ki so po svoji naravi poslovna skrivnost in ki pomenijo bistveno konkurenčno prednost za prosilca. Nadalje stranski udeleţenec poudarja, da upoštevaje 39. člen ZGD

8

ter predvsem njegov objektivni kriterij očitnosti potrebe po varstvu poslovne skrivnosti (glede na znanje povprečne osebe, kakšen podatek je zaupne narave), da ni nobenega dvoma, da bi razkritje (predvsem obračunskega dela - tehnične specifikacije z popisi del, kalkulativnih elementov za obračun po enoti mere, terminski plan, izjave o strokovnih kadrih s seznamom strokovnega kadra, referenc odgovornega vodja, pa tudi drugih zahtevanih podatkov) pomenilo zlorabo pravice zavarovanja konkurenčne prednosti podjetja. Še posebej z vidika, da je predmetno javno naročilo z vidika pravnega varstva po postopku javnega naročanja ţe zaključeno. Res sicer, da ni zaključeno z vidika same izvedbe posla in gospodarjenja s sredstvi, kar je javno zanimivo, vendar stranski udeleţenec meni, da je kar zadeva vidik ponudnika do naročnika javno naročilo zaključeno v trenutku, ko je izčrpal pravno sredstvo revizije in popoln nesmisel (gledano seveda brez vidika iskanja konkurenčne prednosti z vpogledom v poslovne skrivnosti) je javnost poslovne dokumentacije neizbranega ponudnika oziroma tudi izbranega ponudnika, v kolikor je zadeva z njune sfere pravnomočno zaključena. V nadaljevanju stranski udeleţenec tudi ugotavlja, da je prosilec za dostop do dokumentacije izbranih in tudi neizbranih ponudnikov predmetnega javnega naročanja podjetje PURGATOR, druţba za ekološki inţeniring, d.o.o., Postojna, katerega glavna dejavnost je inţeniring; iz tega izhaja, da je glavna dejavnost prosilca preučevanje in dajanje ponudb ob upoštevanju vseh cenovnih dejavnikov za konkretne gradbene posle. Namen dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz 2. člena, je sicer res zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da doseţejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, ne glede na pravni interes, vendar pa tu ne gre za zanemariti pravni interes pridobitve poslovne skrivnosti z namenom ustvarjanja konkurenčne prednosti. Glede na navedeno stranski udeleţenec ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo izjeme po 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in organu druge stopnje predlaga, da skladno z zgornjo argumentacijo zavrne pritoţbo zoper odločbo št. 090-2/2009-15 kot neutemeljeno. Pooblaščenec je ugotovil, da so s pritoţbenim postopkom po ZDIJZ lahko prizadeti še nekateri subjekti, ki so na kakršen koli način povezani s predmetnim postopkom javnega naročila, tj. pravne osebe, ki predstavljajo podizvajalce ponudnikov, zato jim je nudil moţnost sodelovanja v postopku, zlasti v zvezi z ugotavljanjem izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedenim je Pooblaščenec na podlagi:

- 44. člena ZUP, ki določa, da mora organ ves čas postopka po uradni dolţnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleţeni vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba,

- prvega odstavka 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim laţje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice,

- prvega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati moţnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev,

- drugega odstavka 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeleţene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti moţnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnimi interesi,

z dopisi št. 090-171/2010/ 8 do 090-171/2010/19, vsi izdani dne 13. 4. 2010, naslednje pravne osebe Comteh d.o.o., Palisada d.o.o., Dol d.o.o., Elektro Vranič s.p., Instalacija d.o.o., Ţeljko Martin s.p., SCT asfalti d.o.o., VGP Novo Mesto d.d., Fortex – AGS a.s. in KA-EKO d.o.o. pozval, da v postavljenem roku prijavijo stransko udeleţbo v postopku ter se opredelijo, ali zahtevane informacije predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). Na zgornji poziv sta se odzvala stranska udeleţenca:

- Comteh d.o.o., ki je navedel, da je v zvezi z javnim naročilom Občine Metlika (Št. JN176/2009) za izgraditev čistilne naprave Gradac sodeloval kot podizvajalec podjetja CGP d.d., kateremu je nudil tehnološko in nekatero ostalo opremo za predmetni razpis. Ponudba, katera je bila izdelana za podjetje CGP d.d., predstavlja obenem predlog poslovnega sodelovanja med dvema gospodarskima subjektoma in je obenem zaradi specifičnosti ponujene ključne opreme in tehnološkega znanja zaupne narave (poslovna skrivnost) zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti pred ostalo konkurenco na trgu. Ne glede na to, da podjetje Comteh, d.o.o. kasneje ni sodelovalo kot podizvajalec pri izvedbi na omenjenem projektu. Stranski udeleţenec ne oporeka legitimni zahtevi po seznanjanju z dokumenti ponudnikov (kot je to vpogled), ampak razpolaganju z dokumenti, kateri niso bili namenjeni prosilcu v tem primeru. Meni, da je zahteva po fotokopiranju dokumentov namenjena predvsem pridobivanju podatkov z namenom analiziranja in razkrivanja konkurenčnih prednosti ter poslovne politike drugih ponudnikov, zato stranski udeleţenec zavrača zahtevo po fotokopiranju dokumentov, kateri se nanašajo nanj.

- VGP Novo Mesto d.d., ki je navedel povsem enake argumente kot stranski udeleţenec CGP d.d in so povzete zgoraj.

9

2. Pravni interes Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da doseţejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Skladno z namenom je ZDIJZ uveljavil načelo prostega dostopa, ki je urejeno v prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. poloţaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraţeno v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritoţbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritoţbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolţna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Rezultat presoje oziroma odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. V skladu z navedenim je Pooblaščenec o pritoţbi odločil tako, da pri utemeljevanju dostopa do informacij javnega značaja ni upošteval dejstva, da je prosilec v konkretnem postopku javnega naročanja nastopal kot ponudnik ter kot neutemeljen štel tisti del argumentov stranskih udeleţencev, v katerem je prosilec obravnavan kot konkurenčni ponudnik in v katerem se od njega zahteva izkazan pravni interes. 3. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo drţavni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih sluţb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti zakonu, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I s spremembami). Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: 1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa; 2.) organ mora z njo razpolagati; 3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki ţe obstaja, je ţe ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja ţe izdelal oziroma pridobil. Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Glede na navedeno je organ v skladu s 1. Členom

10

ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Navedeno dejstvo tekom konkretnega postopka za nobeno stranko niti ni bilo sporno, saj nobena temu v postopku ni ugovarjala. Pooblaščenec je tako ugotavljal, ali gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. V konkretnem primeru je prosilec zahteval fotokopije ponudbene dokumentacije ponudnikov, ki so jih priloţili v svoje ponudbe, s katerimi so kandidirali v postopku oddaje javnega naročila Čistilna naprava Gradac, objavljenega na portalu javnih naročil, dne 31. 7. 2009, št. objave JN6176/2009. Pooblaščenec je ugotovil, da vsi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa, saj se nanašajo na javno naročilo, ki ga je organ kot zavezanec po ZJN-2 izvajal v skladu z veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja. 3.1 Obstoj informacije javnega značaja Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki ţe obstaja, je ţe ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja, pristojnosti ţe izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolţni omogočiti dostop le do ţe obstoječih informacij in niso dolţni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatke, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolţnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Pri pregledu zahtevane dokumentacije, ki je predmet tega pritoţbenega postopka, je Pooblaščenec ugotovil, da manjka ustrezno potrdilo o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku in dokazilo o pogodbenem razmerju ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o.. Glede omenjenih dokumentov je organ dne 10. 12. 2009 v dopisu, s katerim je Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente, pojasnil, da iz ponudbe ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o., ni priloţil fotokopije ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku in fotokopijo dokazila o pogodbenem razmerju, ker je bil predlagani odgovorni vodja del direktor podjetja GPI TEHNIKA d.o.o.. Pooblaščenec ugotavlja, da iz javnega naročila, št. objave JN6176/2009, 13. točke, III.2.3) Tehnična sposobnost, izhaja, da mora ponudnik imeti zaposlenega najmanj enega vodjo del, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po ZGO (Zakon o graditvi objektov). V primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku mora z navedeno osebo imeti sklenjeno pogodbeno razmerje, ki izpolnjuje zakonske pogoje za odgovornega vodjo del. Kot dokazilo so morali ponudniki priloţiti izjavo o potrditvi zahtevanega pogoja, fotokopijo pogodbe (v primeru pogodbene zaposlitve) in dokazilo o izpolnjevanju pogoja za vodjo del (IZS). Pooblaščenec se je o dejanskem stanju prepričal z dokaznimi sredstvi oziroma na način, za katerega je ocenil, da je v konkretni zadevi primeren. Tako je Pooblaščenec na podlagi dejstev, ki jih navaja organ v dopisu o odstopu dokumentov z dne 10. 12. 2009, ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju dokumentov ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o., to je ustrezno potrdilo o izobrazbi odgovornega vodje del, v primeru, da oseba ni zaposlena pri ponudniku in dokazilo o pogodbenem razmerju ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o.. Ker organ z zahtevano informacijo, potrdilom o izobrazbi odgovornega vodje del in dokazilom o pogodbenem razmerju ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o.., ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne obstaja. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca po fotokopiji potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del in dokazila o pogodbenem razmerju ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o. zavrnil iz napačnega razloga in sicer, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske druţbe. Tretji odstavek 248. člena ZUP določa, da če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazloţen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritoţbo pa zavrne. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru glede preostalih zavrnjenih zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.

11

4. Izjeme od prostega dostopa Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec pa je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, po katerem mora pritoţbeni organ po uradni dolţnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo še katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. 4.1 Poslovna skrivnost

ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske druţbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo. Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi druţba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni druţbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolţne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom druţbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. 4.1.1 Subjektivni kriterij

Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. V primeru, da so izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna. Pooblaščenec je vpogledal v dokumentacijo, ki je predmet tega pritoţbenega postopka, in ugotovil sledeče:

- oznako "poslovna tajnost" nosijo sledeči dokumenti stranskega udeleţenca SMELT d.d.:


Obrazec PRILOGA OBR-7: Seznam strokovnega kadra,

Podjemna pogodba z odgovornim vodjem del, z dne 1. 9. 2009,

priloga terminski plan k izjavi o roku izgradnje (Obrazec OBR-10),

priloga seznam tehnične opreme k izjavi o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (Obrazec OBR-11),


Tehnična specifikacija - popisi de,l

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere,

Sporazum o enotnem nastopu za ponudnike SMELT d d. in Fortex AGS.a s.;

- oznako "Begrad - poslovna skrivnost" nosijo sledeči dokumenti stranskega udeleţenca BEGRAD d.d.:


Obrazec OBR-3 a: Ponudba,


Dokazila poslovnih bank oz. BON obrazec,

Obrazec OBR-5: Izjava za pridobitev osebnih podatkov,

Obrazec OBR-6: Izjava o plačilnih pogojih,

Obrazec OBR-7: Izjava o strokovnem kadru,

Obrazec PRILOGA OBR-7 - Seznam strokovnega kadra,


12

Obrazec OBR-8a: Potrdilo (2 krat),

Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del, diplomo o izobrazbi odgovornega vodje del in potrdilo o vpisu v imenik pri IZS,

Obrazec OBR-10: Izjava o roku izgradnje s prilogama terminski plan in okvirni finančni plan,

Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov s prilogo seznam tehnične opreme,






Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi,



Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere;

- oznako "poslovna skrivnost" nosijo sledeči dokumenti stranskega udeleţenca SCT d.d.:



Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je organ pri druţbah SMELT d.d., BEGRAD d.d. in SCT d.d., skliceval na določbo o varovanju poslovne skrivnosti v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, saj je v zahtevanih dokumentih izrecno navedeno, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, zato je Pooblaščenec presojal, ali so pri zahtevanih dokumentih dejansko izpolnjene vse zahteve, ki jih določa zakon pri subjektivnem kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraţa v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolţne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora druţba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolţne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena ţe v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). Kot je razvidno iz dokumentov prvostopnega organa druţba BEGRAD d.d. ni odgovorila na poziv organ o določitvi in opredelitvi poslovne skrivnosti, kar pomeni, da je organ v izpodbijani odločbi presodil, da zavrnjeni dokumenti ponudnika BEGRAD d.d. izpolnjujejo kriterije za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 le na podlagi označbe "Begrad - poslovna skrivnost" na dokumentih. Prav tako je organ pri stranskih udeleţencih SMELT d.d. in SCT d.d. štel dokumente za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju na podlagi označbe "poslovna tajnost" in "poslovna skrivnost" na dokumentih in skopem pojasnilu stranskih udeleţencev, da predstavljajo poslovno skrivnost dokumenti, ki nosijo oznako poslovna skrivnost. Stranska udeleţenca SMELT d.d. in SCT d.d. tudi nista podala odgovora na pritoţbo, kjer sta imela moţnost izreči se o pritoţbi in posredovanju morebitnih novih dejstvih in dokazih. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zavrnjeni dokumenti ponudnika BEGRAD d.d. in stranskih udeleţencev SMELT d.d. in SCT d.d. izpolnjujejo le enega izmed elementov poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, t.j. da dokumenti nosijo oznako poslovna skrivnost. Ponudnik BEGRAD d.d. in stranska udeleţenca SMELT d.d. in SCT d.d. so imeli kar dvakrat moţnost konkretneje obrazloţiti zatrjevano izjemo in predloţiti dokaze. Iz navedenega izhaja, da so zgolj splošno zatrjevali izjemo poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, niso pa predloţili dokazov. Z dokazi je mišljena izrecna pisna odredba o tem, kateri

13

podatki se štejejo za poslovno skrivnost, s to pisno odredbo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolţne podatek varovati. S pisnim sklepom mora druţba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolţne varovati poslovno skrivnost. Z načinom varovanja je zlasti mišljeno, da akt ne le, da določa konkretne podatke, ki so poslovna skrivnost, temveč mora določiti tudi, kdo in kako hrani podatke, ter kdo odloča o tem, kdaj in kako se podatki sporočajo drugim osebam. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi pri varovanju poslovne skrivnosti ni skliceval na pisno odredbo o poslovni skrivnosti ponudnikov, kar nedvomno kaţe na to, da organ v konkretnem postopku javnega naročila z njimi tudi ni razpolagal. Prav tako se tudi noben ponudnik oz. stranski udeleţenec ni skliceval na akt o varovanju poslovne skrivnosti. Po mnenju Pooblaščenca slednje predstavlja odločilen argument, da zahtevani dokumenti niso bili urejeni in varovani s pisnimi odredbami o poslovni skrivnosti, saj ponudnik BEGRAD d.d. in stranska udeleţenca SMELT d.d. in SCT d.d. z njimi niso seznanili organa in kasneje tudi ne Pooblaščenca. Vsi ponudniki, ki preko postopka javnega naročila ţelijo vstopiti v pogodbeno razmerje z drţavo, se morajo namreč zavedati moţnosti, da pride do zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, tako na podlagi ZJN-2, kakor tudi po določbah ZDIJZ. To ni nekaj, kar je nepredvidljivo, na kar ponudniki ne bi mogli računati. Ravno nasprotno. Osnovno vodilo postopka javnega naročanja je namreč ta, da je postopek javen. ZJN-2 pa ob tem izrecno opozarja tudi na poslovno skrivnost, ki z vidika subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa in določitev pogojev na kakšen način naj bi druţba poslovno skrivnost varovala, šele nato lahko sledi dolţnost organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Nobene dileme ni, da v danem primeru stranski udeleţenec ob predloţitvi ponudbe v postopku javnega naročila organu ni predloţil dokumenta, ki bi ustrezal zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Dolţnost vsakega posameznega poslovnega subjekta je, da varuje svoje poslovne skrivnosti sam. V kolikor tega ni storil pravočasno, mora sam trpeti posledice svojega ravnanja. Kajti, če ponudnik sicer razpolaga z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, vendar ga ne posreduje organu sočasno z informacijami, ki jih ţeli varovati kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne more pričakovati od organa, da bo takšne informacije na tak način obravnaval. Pooblaščenec je torej ugotovil, da pri zavrnjenih dokumentih ponudnika BEGRAD d.d. in stranskih udeleţencev SMELT d.d. in SCT d.d. niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (prvi odstavek 39. člena) zahteva ZGD-1. Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritoţbi po uradni dolţnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali omenjeni dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavka 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju). 4.1.2 Objektivni kriterij

Za poslovno skrivnost se štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom druţbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Na te okoliščine se sklicuje organ v izpodbijani odločbi pri dokumentih stranskih udeleţencev GPI TEHNIKA d.o.o. in CGP d.d. ter stranski udeleţenci GPI TEHNIKA d.o.o., CGP d.d., Comteh d.o.o. in VGP Novo Mesto d.d. v svojih dopisih. Pooblaščenec je v nadaljevanju za vsak dokument posebej presojal, ali so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 ter bi bilo potrebno podatke varovati kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Ob tem pa je Pooblaščenec upošteval pomembno dejstvo, in sicer, da v skladu z ZJN-2, večje število podatkov v ponudbeni dokumentaciji, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, nikoli ne more biti poslovna skrivnost. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen ţe po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev, z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu poloţaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na trţni konkurenčni poloţaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Druţba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni poloţaj druţbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje določenega podatka druţbi očitno povzročilo škodo.

14

Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:

1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (druţbe); 2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (druţbe); 3. obseg ukrepov, ki jih je druţba uporabila za varovanje zaupnosti informacije; 4. vrednost informacije za druţbo in njene konkurente; 5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je druţba porabila za razvoj informacije (in) 6. preprostost ali teţavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.

Organ je opredelitvam ponudnikov in stranskih udeleţencev glede poslovne skrivnosti sledil v celoti in prosilcu ni posredoval v začetku te odločbe opredeljenih dokumentov, ob tem pa se organ ni spuščal v presojo, ali morda kateri izmed neposredovanih dokumentov ţe po samem zakonu ne more predstavljati poslovne skrivnosti ponudnika, niti organ v izpodbijani odločitvi ni konkretno pojasnil obstoja občutne škode oziroma ni izvajal škodnega testa v zvezi z obstojem poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena. Ob tem Pooblaščenec opozarja še na odločbo Drţavne revizijske komisije (v nadaljevanju DRKom) št. 018-22/2006-33-554, ki je glede navedenega odločila, da pri presoji, kateri ponudbeni dokumenti so zaupne narave in kateri javni, naročnik ni nujno vezan na izrecno oznako ponudnika. Na eni strani je namreč naročnik dolţan varovati kot zaupne vse tiste ponudbene dokumente, ki sicer niso označeni kot zaupni, a predstavljajo objektivno poslovno skrivnost, na drugi strani pa je dolţan konkurenčnim ponudnikom omogočiti vpogled tudi v tiste ponudbene dokumente, ki jih ponudnik označi za zaupne, vendar vsebujejo podatke, ki so ţe po zakonu javni ali pa pomenijo kršitev zakona oziroma dobrih poslovnih običajev. DRKom je odločila (ţe v več primerih), da javnega dela ponudbe ne predstavljajo le tisti podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloţenih ponudb, ki odraţajo izpolnjevanje pogojev. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje. Javnost mora namreč imeti preko dostopa do informacij javnega značaja moţnost preveriti, ali je predloţena ponudba zadostila vsem pogojem in merilom, ki jih je postavil naročnik. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, med njimi tudi napake v postopkih oddaje javnih naročil. 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.

Ker je Pooblaščenec v točki 4.1.1. te odločbe ugotovil, da dokumentov ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s., ki so predmet pritoţbe, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, je dokumente v nadaljevanju presojal z vidika drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec ugotavlja, da organ in stranski udeleţenec nista z ničimer izkazala, da bi lahko nastala občutna škoda, saj škodnega testa niti nista izvajala. Predmet presoje so sledeči dokumenti:

Obrazec OBR-3: Ponudba – dokument obsega 1 stran in je oštevilčen s št. 000013 – Pooblaščenec ugotavlja, da dokument vsebuje podatke o partnerju Fortex AGS a.s. v skupni ponudbi, kot so firma, naslov, zakoniti zastopnik, kontaktni podatki,… Navedeni podatki nikakor ne morejo povzročiti nastanka občutne škode in ogroziti konkurenčnega poloţaja stranskega udeleţenca in ponudnika, saj gre za osnovne podatke o gospodarskem subjektu, ki so javni. Glede na navedeno dokument ne predstavlja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Obrazec PRILOGA OBR-7: Seznam strokovnega kadra – gre za dokument z naslovom Seznam strokovnega kadra, ki bodo sodelovali na projektu, obsega 1 stran in nosi št. strani 000074 - Pooblaščenec ugotavlja, da vsebina tega dokumenta po mnenju Pooblaščenca dosega stopnjo, ki utegne vplivati na konkurenčni poloţaj ponudnikov, saj razkriva podrobnosti, ki bi jih konkurenčne druţbe lahko uporabile sebi v prid in s tem v škodo obravnavanega ponudnika. V dokumentu vsebovani podatki namreč lahko kaţejo na kadrovsko zmogljivost ponudnikov, posledično pa lahko kaţe tudi na način organizacije dela podjetja, zato po mnenju Pooblaščenca v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 ta dokument predstavlja poslovno skrivnost druţbe.

15

potrdilo o izobrazbi odgovornega vodje del in dokazilo o pogodbenem razmerju – Iz dokumentov je razvidno, da gre za podjemno pogodbo, ki je oštevilčena s 000082 do 000083 in diplomo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, št. 2093 – Pooblaščenec ugotavlja, da navedena dokumenta ne predstavljata izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena, saj ne prestaneta škodnega testa. Omenjena dokumenta utegneta predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.

priloga terminski plan k izjavi o roku izgradnje (Obrazec OBR-10) – obsega 1. stran, ki nosi številko strani 000089 - Dokument terminski plan je po mnenju Pooblaščenca dejansko dokument, iz katerega izhaja strategija dela ter poslovni procesi ponudnika, ki so nastali iz njegove delovne prakse. Konkurenčna podjetja bi z razkritjem dokumenta, iz katerega izhaja terminski plan dela ponudnika, lahko prišla do podatkov o izboljšavah, ki jih je ponudnik vloţil v tehnološke procese. Gre gotovo za plan, ki lahko pomeni konkurenčno prednost. V to, da je lahko najbolj racionalno pripravil terminski plan, je ponudnik gotovo moral vloţiti veliko dela in praktičnih izkušenj, priprav in sredstev, da lahko s svojimi kadri, logistiko izdelave projekta, izdelavo predračuna in ob ustrezni mehanizaciji, s katero razpolaga, ob najbolj ugodni ceni, ponudi tudi najbolj optimalen plan za realizacijo razpisane storitve oziroma v konkretnem primeru celo, da lahko javno naročilo realizira v relativno kratkem časovnem roku, ki je bil zaradi nujnosti oddaje javnega naročila, ponudniku postavljen. Razkritje tako občutljivih poslovnih podatkov pa bi po mnenju Pooblaščenca ponudniku lahko povzročilo konkretno in občutno škodo ter vplivalo na konkurenčni poloţaj podjetja na trgu. Ti podatki po mnenju Pooblaščenca izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, saj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

priloga seznam tehnične opreme k izjavi o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (Obrazec OBR-11) – Gre za dokument z naslovom Ponudnikova delovna oprema za izvedbo projekta, obsega 1. stran in je oštevilčen s št. 000095 - Dokument je po mnenju Pooblaščenca sicer res dokazilo o izpolnjevanju enega izmed pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, vendar iz njegove vsebine izhaja seznam opreme ponudnika (gradbena oprema, stroji – tip oz. model), število enot, starost in podatek o lastništvu ali najemo te opreme. Pri teh podatkih gre po mnenju Pooblaščenca za podatke, katerih razkritje nepooblaščenim tretjim osebam bi lahko stranskemu udeleţencu povzročilo občutno škodo ter vplivalo na konkurenčni poloţaj ponudnika, saj bi s tem konkurenca izvedela, s kakšno mehanizacijo in v kakšni obligacijskopravni oziroma stvarnopravni obliki ponudnik z njo razpolaga. Prav gotovo pomeni konkurenčno prednost podjetja nerazkritje podatka o tem, s kakšno mehanizacijo ponudnik razpolaga ter katera od te mehanizacije je v njegovi lasti, katero ima morda v najemu, na leasing ali je v njegovi posesti na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova. Ti podatki namreč kaţejo na dolţniško-upniška razmerja, na finančni poloţaj podjetja in na strukturo mehanizacije, s katero podjetje razpolaga in konkurira na trgu. Po mnenju Pooblaščenca so ti podatki nedvomno take narave, da izpolnjujejo pogoje, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti zahteva drugi odstavek 39. člena ZGD-1, zato je treba te podatke v zahtevanem dokumentu prekriti.

Obrazec OBR-13: Seznam podizvajalcev – obsega 1 stran in je oštevilčen s št. 000099 – Iz dokumenta je razvidno, da vsebuje podatek o podizvajalcu (naslov), popis del, ki jih bo podizvajalec izvedel ter podatek o razmerju del v %. Pooblaščenec ugotavlja, da podatek o podizvajalcu, ki bo opravil določena dela, za katera ponudnik mogoče ni registriran, ne predstavlja podatka, ki bi pravnim subjektom povzročil občutno škodo. Prav tako ne gre za podatek, ki pomeni konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerega sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu poloţaju podjetja. Glede na navedeno dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti ponudnika ali podizvajalcev in ga je zaradi navedenega dovoljeno razkriti.

Tehnična specifikacija - popisi del – Pooblaščenec ugotavlja, da ta dokumentacija obsega sledeče dokumente:

- Rekapitulacija – načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti (kanalizacija) – 13 strani;

- Popis del za čistilno napravo Gradac – 10 strani; - ČN Gradac popis materiala in del s predračunom – 6 strani; - 5. Specifikacija materiala in del – 14 strani; - 2.4.2 Predračun z rekapitulacijo stroškov – 2 strani.

Glede omenjenih dokumentov Pooblaščenec navaja, da se je potrebno zavedati, da je pravni posel z drţavo specifičen predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor

16

javnosti izrednega pomena. Tako nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek, kaj bi konkretno podjetje za določen skupni znesek iz ponudbe izvedlo, katero storitev in za kakšno ceno. Javnost takšnih podatkov je nujna ţe z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Podatek o ceni storitve ali blaga, ki predstavlja rekapitulacijo ponudbe, lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni poloţaj podjetja, ni povezano. Če namreč ţeli neko podjetje delovati na trgu oz. opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstnega dela oziroma blaga razlikuje glede na ponudnika ali pa glede načina ponujanja storitve (v okviru ponudbe za javno naročilo ali na trgu, itd.), pa ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve podjetja, ki ţeli uspešno delovati na trgu. Cena za posamezno storitev oziroma blago kot taka ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezno podjetje v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljeno opraviti storitev ali dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka pa druţbi zagotovo ne more nastati občutna škoda na trgu konkurenčnih subjektov. Podatki (cena na enoto in skupna cena za posamezna dela/material), navedeni v omenjenih dokumentih, ne kaţejo očitno na ponudnikove izkušnje, opremo, kadrovsko usposobljenost, organizacijo dela ali postopke izvedbe. Prav tako ne razkrivajo rezultatov razvoja in napredka posameznega ponudnika. V njih se tudi ne odraţajo inovativnost, vlaganja v razvojne študije ter kadre. Pooblaščenec bi ob tem omenil tudi sodbo Upravnega sodišča RS U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009, ki je potrdila odločitev Pooblaščenca v zadevi št. 021-83/2007-17 z dne 1. 2. 2008, da cena po enoti predstavlja informacijo javnega značaja. Navedeno nedvomno pripelje do zaključka, da tudi rekapitulacija ponudbe, kot širši prikaz predmeta javnega naročila, predstavlja informacijo javnega značaja. Pooblaščenec tako zaključuje, da z razkritjem v tej alineji omenjenih informacij stranskemu udeleţencu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanih dokumentih ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1.

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za 2 strani, oštevilčeni s 000169 in 000170, ki vsebujeta podatke reţijskega cenika za delovno silo, material in izvajalčevo opremo. Iz cenika bi, po mnenju Pooblaščenca, konkurenčno podjetje pridobilo podatke o tem kakšne kalkulativne bruto urne postavke ima ponudnik za plačilo svojih delavcev, kakšna je cena obratovalnih ur, tarife za razne storitve, cene gradbenega materiala in polizdelkov in podobno. Ker gre za navedbo podatkov, katerih razkritje bi lahko vplivalo na konkurenčni poloţaj ponudnika na trgu ter mu povzročilo občutno škodo, je Pooblaščenec odločil, da je potrebno te dokumente varovati kot poslovno skrivnost ponudnika. Pooblaščenec poudarja, da pri ceniku storitev in materiala tudi ne gre za porabo javnih sredstev, saj je temu načelu zadoščeno ţe z dostopnostjo ponudbene cene kot celote oziroma cen po posameznih storitvah, ki so del celotne naročene storitve. Ta del zahtevane dokumentacije po mnenju Pooblaščenca torej predstavlja poslovno skrivnost in zato, v skladu z 2. točko 6. člena ZDIJZ, ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja.

Sporazum o enotnem nastopu za ponudnike SMELT d d. in Fortex AGS.a s. – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument Join venture – consortium agreement Smelt – Fortex, ki vsebuje 3 strani s št. od 000014 do 000016. Celoten dokument je v angleškem jeziku. Vsebina sporazuma razkriva medsebojne poslovne odnose in razdelitev poslov oz. del, kar za pogodbena partnerja predstavlja poslovno skrivnost in bi njeno razkritje nepooblaščeni osebi druţbama lahko povzročilo škodo. Navedeno pomeni, da zahtevani dokument ni prosto dostopen in predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4.1.2.2 Dokumenti iz ponudbe ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o.

Stranski udeleţenec GPI TEHNIKA d.o.o. je v svojem dopisu navedel, da predstavlja poslovnost skrivnost ponudba v delu D.4, ponudbeni predračun z vsemi svojimi elementi, posameznimi sklopi, torej vsaka postavka posebej, kakor tudi posamezni sklopi ponudbenega predračuna. Poslovno skrivnost predstavljajo tudi cene za posamezne postavke kakor tudi celotni sklopi, ker bi prosilec lahko na osnovi cen ugotavljal njihove poslovne povezave, ki niso vezane na kvaliteto ponujenih izdelkov, ampak na raziskavo trga ponudbenikov posameznih tehnoloških komponent in sklopov in uslug, kakor tudi interno organizacijo njihovega podjetja predvsem v stroškovnem smislu. Pooblaščenec ugotavlja, da organ in stranski udeleţenec nista z ničimer izkazala, da bi lahko nastala občutna škoda, saj škodnega testa nista izvajala. Predmet presoje z vidika obstoja izjeme poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju so sledeči dokumenti:

17

Obrazec OBR-17: Predračun - Pooblaščenec ugotavlja, da dokument obsega 2 strani, oštevilčen s št. 52 in 53. V postopku javnega naročila, ki je predmet obravnavanega primera, je bilo kot merilo določeno, da bo javno naročilo oddano ponudniku, ki bo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev, ponudil najniţjo ponudbeno ceno. Organ je torej najprej ugotovil, kdo izpolnjuje vnaprej opredeljene pogoje, nato pa na podlagi edinega merila - cene, izbral najugodnejšega ponudnika. Navedeno pomeni, da je končna ponudbena vrednost, ki je razvidna na predračunu, merilo in torej ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak je javna ţe po zakonu. So pa na predračunu tudi vrednosti po posameznih postavkah (gradbena dela, dela za kompresorsko postajo, elektro instalacije, strojne instalacije in krajinska arhitektura), kar pa ni bilo merilo, vendar pa cena posamezne postavke in to zelo široke kljub temu ne more predstavljati poslovne skrivnosti, pa tudi načelo transparentne porabe javnih sredstev zahteva, da se vsaka poraba javnih sredstev natančno izkaţe. Tako po mnenju Pooblaščenca posamezne ponudbene vrednosti za obširne storitve in dela, ki predstavljajo končno ponudbeno vrednost, same po sebi ne razkrijejo ničesar in torej ne morejo podjetju povzročiti občutne škode, če zanje izvedo nepooblaščene osebe. Glede na navedeno dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti ponudnika in ga je zaradi navedenega dovoljeno razkriti.

Tehnična specifikacija - popisi del, - Glej obrazloţitev pod 7. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.. Podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1, saj z razkritjem omenjenih informacij stranskemu udeleţencu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere; gre za dokument kalkulacijske osnove in obsega 3 strani ter predstavlja poslovno skrivnost in zato v skladu z 2. točko 6. člena ZDIJZ ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Glej obrazloţitev pod 8. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s..

4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.

Ker je Pooblaščenec v točki 4.1.1. te odločbe ugotovil, da dokumentov ponudnika BEGRAD d.d., ki so predmet pritoţbe, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, je dokumente v nadaljevanju presojal z vidika drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec ugotavlja, da organ in ponudnik nista z ničimer izkazala, da bi lahko nastala občutna škoda, saj škodnega testa niti nista izvajala. Predmet presoje z vidika obstoja izjeme poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju so sledeči dokumenti:

Obrazec OBR-3: Ponudba – 1 stran - Pooblaščenec ugotavlja, da dokument vsebuje podatke o ponudniku kot pravni osebi, kot so firma, naslov, zakoniti zastopnik, kontaktni podatki,… Gre torej za registrske podatke, ki so javni ţe po ZGD-1, Zakonu o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg). Določene informacije so dostopne v sodnem registru kot javni knjigi. Podobno velja za posebne zbirke podatkov, katerih upravljavec je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). To so informatizirane zbirke FI-PO (finančni podatki), PRS (poslovni register Slovenije), eBON (bonitetne informacije) in JOLP (javna objava letnih poročil). Omenjene zbirke so javno dostopne na spletnih strani http://www.ajpes.si/. V skladu z ZSReg mora biti vsakomur prek spletnih strani AJPES omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. Glede na določbe 2. člena ZPRS-1 so kot javni podatki poslovnega registra določeni vsi podatki o enotah poslovnega registra, razen podatkov, ki so s posebnim zakonom določeni kot osebni podatki. Iz 8. člena ZPRS-1 izhaja, da se v poslovnem registru obdelujejo med drugim tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedeţ, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih, o vpisu pri registrskem organu, podatki o zastopnikih in podatki o številkah računov. Podobne določbe najdemo v 4. členu ZSReg. Javnost letnih poročil je določena v 58. členu ZGD-1. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da omenjeni dokument nikakor ne more predstavljati poslovne skrivnosti druţbe, saj so v dokumentu navedeni podatki javni ţe na podlagi naštetih zakonov.

Obrazec OBR-3a: Ponudba – dokument obsega 2 strani in predstavlja prazen obrazec, le podpisan s strani ponudnika. Dejstvo, da ponudnik nastopa sam, ne predstavlja podatka, ki bi ponudniku povzročil nastanek občutne škode, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

18

Obrazec OBR-4: Izjava – obsega 2 strani – Pooblaščenec ugotavlja, da dokument vsebuje podatke o ponudniku kot pravni osebi, ki so javni ţe po zakonu (glej obrazloţitev pod 1. alinejo tega podpoglavja). Vsebovani podatki tudi drugače ne morejo povzročiti ponudniku nastanka občutne škode, če bi zanje izvedela nepooblaščenega oseba, temveč nasprotno, lahko le pomenijo, da je druţba vredna zaupanja, kar predstavlja za druţbo prednost na trgu, ne pa škode.

Dokazila poslovnih bank oz. BON obrazec – 5 strani – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za potrdila bank o poslovanju oz. finančnem stanju ponudnika in katerih podatek ponudniku nikakor ne more povzročiti občutne škode. Podatki vsebovani na potrdilih bank dejansko predstavljajo podatke iz obrazca BON-2, glede katerega Pooblaščenec navaja, da je na spletni strani AJPESA navedeno, da je: "BON-2 informacija o tekoči plačilni sposobnosti posamezne pravne osebe v Sloveniji (gospodarska druţba, pravna oseba javnega prava in pravna oseba zasebnega prava ter društvo). Obsega splošne podatke o pravni osebi, zbrane iz različnih javnih registrov (Poslovni register Slovenije, Register transakcijskih računov itd.), podatke o prejemkih na račune in o izdatkih iz računov pravne osebe, podatke o morebitnih dospelih neporavnanih obveznostih pravne osebe. Uporablja se za predstavitev tekoče plačilne sposobnosti pravne osebe poslovnim partnerjem in drugim, za udeleţbo na javnih razpisih, za preverjanje tekoče plačilne sposobnosti poslovnega partnerja, ki je AJPES dal soglasje, da pri izdelavi informacij o boniteti poslovanja lahko uporablja podatke o prejemkih na njegove račune in o izdatkih z njegovih računov v tekočem letu ter podatke o morebitnih dospelih neporavnanih obveznostih v zadnjih 6 mesecih." Obrazec BON-2 izdelajo bonitetna podjetja za plačilo. Lahko ga naroči vsakdo za katero koli pravno osebo. Vsebuje podatke, zbrane iz različnih javnih registrov. Po mnenju Pooblaščenca vse navedeno nedvomno kaţe na dejstvo, da BON-2 ţe pojmovno ne ustreza institutu poslovne skrivnosti. Ravno nasprotno, BON-2 je namenjen javnosti, da se podjetje na ta način na trgu "identificira" v smislu, ali je poslovno sodelovanje z določenim podjetjem vredno zaupanja. Namenjen je torej "varnosti poslovnega sodelovanja", ki pa ima vselej dva pogleda; za podjetje, ki pridobiva informacije, BON-2 pomeni neko dodatno zaščito pri sprejemanju poslovnih odločitev, medtem ko za preverjeno podjetje z vidika konkurence lahko predstavlja "slabo ali dobro", odvisno od njegove plačilne sposobnosti, ki je v obrazcu zajeta na podlagi javno dostopnih podatkov. Vendar tudi če bi nekdo ocenil, da je njegova plačilna sposobnost slaba in bi mu zato javnost teh podatkov v poslovnem svetu škodovala, ne more preprečiti objave podatkov, ki so na podlagi zakona javni. Zato tudi, če bi bil BON-2 s strani ponudnika pravilno označen za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, zaradi tretjega odstavka istega člena organ tega ne bi bil dolţan spoštovati. Ker torej obrazec BON-2 zajema podatke, ki so znani oziroma dostopni širšemu krogu ljudi, ne more veljati za poslovno skrivnost.

Obrazec OBR-5: Izjava za pridobitev osebnih podatkov – (2 stran) – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za izjavo za pridobitev osebnih podatkov oseb, ki so pooblaščene za zastopanje ponudnika, in razvidne ţe na spletni strani AJPESA in torej predstavljajo podatek, ki je javen ţe po zakonu ZSReg in torej nikakor ne gre za izjemo poslovne skrivnosti. Hkrati pa dokument vsebuje osebne podatke o zastopnikih ponudnika: ime in priimek, naslov, EMŠO ter datum in kraj rojstva, ki utegnejo predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.

Obrazec OBR-6: Izjava o plačilnih pogojih – (1 stran) Pooblaščenec ugotavlja, da je izjava del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če ţelijo uspešno sodelovati na javnem naročilu in ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika.

Obrazec OBR-7: Izjava o strokovnem kadru – (1 stran) Pooblaščenec ugotavlja, da je izjava del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če ţelijo uspešno sodelovati na javnem naročilu in ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika.

Seznam strokovnega kadra – (1 stran) – Dokument predstavlja poslovno skrivnost in zato v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Glej obrazloţitev pod 2. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s..

Obrazec OBR-8: Izjava - seznam najvaţnejših del v letih 2006-2009 – (1 stran) Gre za izjavo o izvajanju istovrstnih gradbenih del v letih 2004 – 2006, ki vsebuje navedbo pogodbenega partnerja, predmet pogodbe, leto realizacije in vrednost pogodbe. Po mnenju Pooblaščenca z razkritjem informacij o referencah, stranskemu udeleţencu ne more nastati občutna škoda. Ravno nasprotno, reference dokazujejo, da je določeno podjetje sposobno določeno delo opraviti oziroma, da ga je ţe opravilo, kar pomeni, da je vredno zaupanja. Z vidika konkurenčnega poloţaja na trgu predstavlja podatek oziroma informacija o referencah pozitiven

19

kazalnik, neke vrste priporočilo, da podjetje na trgu deluje dobro oziroma, da uspešno sodeluje tudi z drugimi podjetji. Zato dejstvo, da ima podjetje reference, predstavlja za druţbo prednost na trgu, ne pa škodo. Dokumenti, ki predstavljajo reference v konkretnem postopku, po mnenju Pooblaščenca, torej niso nič drugega kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in po mnenju Pooblaščenca ne izpolnjujejo kriterijev, ki jih za opredelitev poslovne skrivnosti zahteva drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Prav tako ne more pričakovati varstva poslovne skrivnosti gospodarski subjekt, ki je reference podpisal, saj je vedel, da podpisuje reference za ponudnika, ki bo konkuriral na javnem razpisu. Zato pričakovanje, da bo varovan podatek, da je/je bil sam pogodbeni partner ponudnika, ni več utemeljeno. Sicer pa Pooblaščenec ugotavlja, da kot pogodbena partnerja nastopata samoupravni lokalni skupnosti, ki sta tudi sami po 1. členu ZDIJZ zavezanki za posredovanje informacij javnega značaja. Informacija o tem, s katerimi ponudniki lokalna skupnost sodeluje v poslih oddaje javnih naročil, je vsekakor informacija, ki izhaja iz delovnega področja teh organov in tako predstavlja informacijo javnega značaja (prim. 4. člen ZDIJZ). Takšni podatki so torej informacija javnega značaja po samem ZDIJZ, kot taki pa spadajo tudi v okvir tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki navaja, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.

Obrazec OBR-8a: Potrdilo – (2 strani) Gre za potrdili lokalnih skupnosti, ki sta, kot omenjeno ţe v prejšnji alineji, tudi zavezanec po ZDIJZ, zato so ti podatki informacija javnega značaja ţe po samem ZDIJZ, kot taki pa spadajo tudi v okvir tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki navaja, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.

Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del, diploma Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, št. 567 in potrdilo o vpisu v imenik pri IZS št. 07755 – (3 strani) - Po mnenju Pooblaščenca Izjava o referencah odgovornega vodje del ni nič drugega kot dokazilo o izpolnjevanju enega izmed pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Dokument vsebuje navedbo imena in priimka odgovornega vodje del, njegovo izobrazbo ter projekte pri katerih je sodeloval. Hkrati Pooblaščenec ugotavlja, da je reference dala lokalna skupnost, ki je zavezanec po ZJN-2 in ZDIJZ in so tako vsi posli, ki jih sklepa (vključno s podatki o pogodbenih partnerjih), javni. Zaradi tega ni mogoče varovati niti navedbe osebnih podatkov odgovornega vodje del, saj je prav navedba le-teh eden od pogojev javnega razpisa. Iz teh razlogov je Pooblaščenec odločil, da ima prosilec pravico dostopa do Izjave o referencah odgovornega vodje del v celoti. Prav tako Potrdilo o vpisu v imenik pri IZS in diploma ne predstavljata za ponudnika poslovne skrivnosti, vendar pa dokumenta vsebujeta osebne podatke, ki utegnejo predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.

Obrazec OBR-10: Izjava o roku izgradnje s prilogama terminski plan in okvirni finančni plan - Pooblaščenec ugotavlja, da izjava o roku izgradnje (1 stran), ki je del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če ţelijo uspešno sodelovati na javnem naročilu, nikakor ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika. Prav tako iz vsebine priloge Finančni plan ni razviden noben poslovni podatek, ki bi lahko pomenil poslovno skrivnost in vplival na konkurenčni poloţaj ponudnika na trgu. Po mnenju Pooblaščenca ta dokumenta ne predstavljata poslovne skrivnosti stranskega udeleţenca po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ker ni izpolnjen kriterij nastanka občutne škode, ki bi nastala z razkritjem nepooblaščeni osebi. Medtem ko pa priloga terminski plan po mnenju Pooblaščenca izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, saj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glej obrazloţitev pod 4. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.,

Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov s prilogo seznam tehnične opreme – gre za sledeče dokumente: Izjavo o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov (1 stran) in Izvedba projekta - tehnična opremljenost (7 strani). Pooblaščenec ugotavlja, da je izjava del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če ţelijo uspešno sodelovati na javnem naročilu in torej ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika. Glede priloge izjave - Izvedba projekta - tehnična opremljenost pa glej obrazloţitev pod 5. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s., t.j. da priloga predstavlja izjemo poslovne skrivnosti.

Obrazec OBR-12: Izjava - 1 stran – Gre za izjavo, ki je del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če ţelijo uspešno sodelovati na javnem naročilu in torej ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika. Navedeno pomeni, da dokument nikakor ne more predstavljati izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

20

Obrazec OBR-13: Seznam podizvajalcev – 1 stran - Iz dokumenta je razvidno, da vsebuje podatek o podizvajalcu (naslov), popis del, ki jih bo podizvajalec izvedel ter podatek o razmerju del v %. Pooblaščenec ugotavlja, da podatek o podizvajalcu, ki bo opravil določena dela, za katera ponudnik mogoče ni registriran, ne predstavlja podatka, ki bi pravnim subjektom povzročil občutno škodo. Prav tako ne gre za podatek, ki pomeni konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerega sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu poloţaju podjetja. Glede na navedeno dokument ne predstavlja poslovne skrivnosti ponudnika ali podizvajalcev in ga je zaradi navedenega dovoljeno razkriti.

Obrazec OBR-14: Izjava o sprejemanju pogojev – 1 stran – Gre za izjavo, ki je del razpisne dokumentacije in jo morajo ponudniki sprejeti, če ţelijo uspešno sodelovati na javnem naročilu in torej ne razkriva nikakršne poslovne skrivnosti ponudnika. Navedeno pomeni, da dokument nikakor ne more predstavljati izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Garancija za resnost ponudbe – 4 strani – Pooblaščenec ugotavlja, da druţbi ne more nastati občutna škoda, če se razkrije podatek, da je druţba dobila potrjeno bančno garancijo. Ravno nasprotno, to je zagotovo eden od kazalnikov, da je druţba vredna zaupanja, kar predstavlja za druţbo prednost na trgu, ne pa škode. Ponudniku torej nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1.

Izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – 3 strani – Pooblaščenec glede tega dokumenta ugotavlja enako kot pri prejšnjem dokumentu.

Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi - 3 strani – Pooblaščenec glede tega dokumenta ugotavlja enako kot pri prejšnjem dokumentu.

Obrazec OBR-16: Gradbena pogodba – 10 strani – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za vzorec pogodbe, ki je del razpisne dokumentacije in je samo parafiran, torej ni izpolnjen, kar pa nikakor ne more ponudniku povzročiti občutne škode, če bi zanjo izvedela nepooblaščena oseba. Navedeno pomeni, da dokument ne predstavlja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Tehnična specifikacija - popisi del - Glej obrazloţitev pod 7. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.. Podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1, saj z razkritjem omenjenih informacij stranskemu udeleţencu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere - gre za dokument kalkulativni elementi - cenik in obsega 2 strani ter predstavlja poslovno skrivnost in zato v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Glej obrazloţitev pod 8. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s..

4.1.2.4 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SCT d.d. in Spit d.o.o. Nova Gorica

Ker je Pooblaščenec v točki 4.1.1. te odločbe ugotovil, da dokumentov ponudnika SCT d.d. in Spit d.o.o. Nova Gorica, ki so predmet pritoţbe, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, je dokumente v nadaljevanju presojal z vidika drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec ugotavlja, da organ in stranski udeleţenec SCT d.d. nista z ničimer izkazala, da bi lahko nastala občutna škoda, saj škodnega testa niti nista izvajala. Predmet presoje z vidika obstoja izjeme poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju so sledeči dokumenti:

Ustrezno potrdilo o izobrazbi odgovornega vodje del – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dve potrdili o vpisu v imenik pooblaščenih inţenirjev pri IZS, št. 05226 in 8/99 ter diplomo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, številka 2495. Navedeni dokumenti nikakor ne predstavljajo poslovne skrivnosti, vsebujejo pa osebne podatke, ki utegnejo predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.

Obrazec OBR-17: Predračun – (2 strani) Pooblaščenec ugotavlja, da dokument ne predstavlja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne prestane testa občutne škode. Glej obrazloţitev pod 1. alinejo 4.1.2.2 Dokumenti iz ponudbe ponudnika GPI TEHNIKA d.o.o..

Tehnična specifikacija - popisi del - Glej obrazloţitev pod 7. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.. Podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1, saj z razkritjem omenjenih informacij stranskemu udeleţencu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

21

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere; gre za dokument z naslovom Cenik materialov, polizdelkov in dela in obsega 8 strani ter predstavlja poslovno skrivnost in zato v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja. Glej obrazloţitev pod 8. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s..

4.1.2.5 Dokumenti iz ponudbe ponudnika CGP d.d. in VGP Novo mesto d.d.

Stranska udeleţenca CGP d.d. in VGP Novo mesto d.d. sta podala obširne odgovore in argumente glede obstoja poslovne skrivnosti, kar je povzeto v poglavju 1. obrazloţitve te odločbe. Stranska udeleţenca poudarjata, da ni nobenega dvoma, da bi razkritje (predvsem obračunskega dela - tehnične specifikacije z popisi del, kalkulativnih elementov za obračun po enoti mere, terminski plan, izjave o strokovnih kadrih s seznamom strokovnega kadra, referenc odgovornega vodja, pa tudi drugih zahtevanih podatkov) pomenilo zlorabo pravice zavarovanja konkurenčne prednosti podjetja. Še posebej z vidika, da je predmetno javno naročilo z vidika pravnega varstva po postopku javnega naročanja ţe zaključeno. Res sicer, da ni zaključeno z vidika same izvedbe posla in gospodarjenja s sredstvi, kar je javno zanimivo, vendar stranski udeleţenec meni, da je, kar zadeva vidika ponudnika do naročnika, javno naročilo zaključeno v trenutku, ko je izčrpal pravno sredstvo revizije in popoln nesmisel (gledano seveda brez vidika iskanja konkurenčne prednosti z vpogledom v poslovne skrivnosti) je javnost poslovne dokumentacije neizbranega ponudnika oziroma tudi izbranega ponudnika, v kolikor je zadeva z njune sfere pravnomočno zaključena. Glede slednjega Pooblaščenec navaja, da z vidika dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno ali je javno naročilo zaključeno ali ne oz. ali je prišlo do porabe javnih sredstev ali ne, temveč je relevantno le dejstvo, da organ z dokumenti razpolaga v okviru svojih pristojnosti in zato izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Predmet presoje z vidika obstoja izjeme poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju so sledeči dokumenti:

Ponudba (OBR-3a), ki obsega dve strani in Sporazum o enotnem nastopanju in predloţitvi skupne Ponudbe za gradnjo objekta čistilna naprava Gradac z dne 11. 9. 2009, ki obsega 3 strani - Glede ponudbe glej obrazloţitev pod 1. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d., saj naveden dokument ne predstavlja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotno pa predstavlja izjemo poslovne skrivnosti Sporazum o enotnem nastopanju, glede katerega glej obrazloţitev pod 9. alinejo 4.1.2.1 Dokumenti iz ponudbe ponudnika SMELT d.d. in Fortex AGS a.s.

Obrazec OBR-4 Izjava (2 strani) in priloge Obrtno dovoljenje (1 stran), Obvestilo o vpisu v poslovni register Slovenije (1 stran) in Sklep Okroţnega sodišča v Novem mestu (1 stran) – Pooblaščenec ugotavlja, da vsi dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja in nikakor niso podani razlogi za obstoj poslovne skrivnosti. Glej obrazloţitve pod 3. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d. in 1. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.. Obrtno dovoljenje vsebuje določene osebne podatke, katerih prost dostop bo Pooblaščenec presojal v nadaljevanju.

2 BON obrazca – (6 strani) - glej obrazloţitev pod 4. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

2 Obrazca OBR-5: Izjava za pridobitev osebnih podatkov –(4 strani) Glej obrazloţitev pod 5. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

2 Obrazca OBR-6: Izjava o plačilnih pogojih – (2 strani) glej obrazloţitev pod 6. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Obrazec OBR-7: Izjava o strokovnem kadru – (1 stran) glej obrazloţitev pod 7. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Seznam strokovnega kadra – (1 stran) - glej obrazloţitev pod 8. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Obrazec OBR-8: Izjava - seznam najvaţnejših del v letih 2006-2009 – (1 stran) glej obrazloţitev pod 9. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d., le da je v tem primeru naročnik komunalno podjetje, ki je izvajalec javne sluţbe in kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

2 Obrazca OBR-8a: Potrdilo – (2 strani) glej obrazloţitev pod 10. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d., le da je v tem primeru naročnik komunalno podjetje, ki je izvajalec javne sluţbe in kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

22

Obrazec OBR-9: Izjava o referencah odgovornega vodje del, Potrdilo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, št. 1861, kot dokazilo o izobrazbi odgovornega vodje del in Potrdilo o vpisu v imenik pooblaščenih inţenirjev pri IZS, št. 04761 – glej obrazloţitev pod 11. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.,

Obrazec OBR-10: Izjava o roku izgradnje s prilogama terminski plan in okvirni finančni plan – glej obrazloţitev pod 12. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Obrazec OBR-11: Izjava o strokovnosti, prostih kapacitetah in upoštevanju predpisov s prilogo seznam tehnične opreme – (6 strani) glej obrazloţitev pod 13. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.

Obrazec OBR-12: Izjava – (1 stran) glej obrazloţitev pod 14. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.,

Obrazec OBR-13: Seznam podizvajalcev – (1 stran) Podizvajalec Comteh d.o.o. je priglasil stransko udeleţbo in navedel, da ne oporeka legitimni zahtevi po seznanjanju z dokumenti ponudnikov (kot je to vpogled), ampak razpolaganju z dokumenti, t.j. fotokopiranju. Pooblaščenec ugotavlja, da kolikor gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki ne predstavlja avtorskega dela, jo lahko prosilec zahteva v kakršni koli obliki. In ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo (glej obrazloţitev pod 15. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.) in ne gre za avtorsko delo, je organ dolţan dokument posredovati prosilcu v obliki fotokopije.

Obrazec OBR-14: Izjava o sprejemanju pogojev - (1 stran) glej obrazloţitev pod 16. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Garancija za resnost ponudbe (3 strani) glej obrazloţitev pod 17. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d.

Izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - (2 strani) glej obrazloţitev pod 18. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi - (2 strani) glej obrazloţitev pod 19. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Obrazec OBR-16: Gradbena pogodba - (9 strani) glej obrazloţitev pod 19. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Tehnična specifikacija - popisi del - glej obrazloţitev pod 20. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

Kalkulativni elementi za obračun po enoti mere - (1 stran) glej obrazloţitev pod 21. alinejo 4.1.2.3 Dokumenti iz ponudbe ponudnika BEGRAD d.d..

4.2 Varstvo osebnih podatkov

Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec po uradni dolţnosti ugotovil, da nekateri izmed dokumentov vsebujejo osebne podatke posameznikov (imena in priimke, naslov, EMŠO ter datum in kraj rojstva). Pooblaščenec je zato presojal, ali je v katerem izmed dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je namreč preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izraţen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali druţbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu, naslovu, EMŠO in rojstni podatki posameznika, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, podatki, pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1.

23

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Ţe iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja, da se pri dokumentih, v zvezi s katerimi Pooblaščenec ni ugotovil obstoja poslovne skrivnosti, pojavljajo tudi določeni osebni podatki, ki pa jih, v skladu s prakso Pooblaščenca, ni mogoče šteti kot varovane osebne podatke. Kot varovanih osebnih podatkov tako ni mogoče šteti osebnih podatkov zakonitih zastopnikov gospodarskih druţb, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, ZPRS-1 in ZSReg. Obvezen vpis druţbe v sodni register izhaja ţe iz 43. člena ZGD-1, ki določa, da se v register vpisujejo podatki o druţbi, za katere to določa zakon. 4. člen ZSReg tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. V sodni register se v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa, vpišejo:

- identifikacijski podatki, - tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator ipd.), - način zastopanja (skupno ali samostojno), - meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti

tretjim osebam, - datum podelitve pooblastila in - datum prenehanja pooblastila.

Kaj sodi med identifikacijske podatke pri fizični osebi, je opredeljeno v prvem odstavku 2.b člena ZSReg, kjer je določeno, da se o posamezni osebi kot druţbeniku, ustanovitelju ali članu subjekta vpisa ali kot članu organa subjekta vpisa v sodnem registru vodijo naslednji podatki:

- enotna identifikacijska številka, - osebno ime in - če ima v Republiki Sloveniji samo začasno prebivališče, podatki o naslovu začasnega prebivališča, v

drugih primerih pa podatki o naslovu stalnega prebivališča; Podatki o naslovu prebivališča v Republiki Sloveniji ali poslovnem naslovu vključujejo podatke o drţavi, ulici in hišni številki, naselju, občini, poštni številki in kraju (drugi odstavek 2.b člena ZSReg). Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v prvem odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register ter z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu ZSReg. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predloţene sodnemu registru (tretji odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uţivati posebne zaščite po ZVOP-1-UPB1. Navedeni podatki torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da pravni red tovrstne podatke (kamor spadajo tudi identifikacijski podatki oseb, pooblaščenih za zastopanje subjekta vpisa) v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne, kot je bilo to ţe pojasnjeno zgoraj. Izjema je opredeljena v 48. c členu ZSReg, ki določa, da objava podatkov o subjektu vpisa na spletnih straneh agencije po 1. točki drugega odstavka 7. člena tega zakona in izpis iz sodnega registra, ki se izda po 48. členu tega zakona, ne smeta vsebovati EMŠO druţbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora subjekta vpisa. Objava vpisa v sodni register po 43. členu ZSReg, listine iz 1. točke tretjega odstavka 7. člena tega zakona in prevoda podatkov po 46.a členu tega zakona ne sme vsebovati: 1. EMŠO druţbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora subjekta vpisa, 2. osebnih podatkov posameznikov, ki niso druţbeniki, zastopniki ali člani organov nadzora subjekta vpisa, ali 3. osebnih podatkov druţbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora subjekta vpisa, ki niso neposredno povezani z opravljanjem teh funkcij. Navedeno torej pomeni, da v skladu z zakonodajo s področja gospodarskega prava ni pravne podlage za javno objavo oziroma obdelavo tistih osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje pravnega subjekta, ki ne

24

sodijo med identifikacijske podatke v skladu s prvim odstavkom 2.b člena ZSReg. ZSreg sicer izrecno izključuje zgolj objavo EMŠO, vendar med identifikatorje sodijo tudi npr. rojstni datum, kraj rojstva, številka potnega lista ali osebne izkaznice, za obdelavo katerih prav tako ni podlage v področni zakonodaji za namen varnosti pravnega prometa. Pooblaščenec je z vpogledom v dokumentacijo, ki je predmet zahteve, in sicer Izjave o pridobitvi osebnih podatkov ponudbe ponudnika BEGRAD d.d. in ponudnika CGP d.d. in VGP Novo mesto d.d. ugotovil, da po posameznih osebah, ki v dokumentih nastopajo kot druţbeniki, ustanovitelji ali člani subjekta, vsebuje tudi EMŠO ter datum in kraj rojstva. Ker kot rečeno, navedenih informacij področna zakonodaja ne opredeljuje kot javnih, osebni podatki pa se lahko obdeluje samo na podlagi zakona ali osebne privolitve, v obravnavanem primeru navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tako dolţan iz celotne dokumentacije, ki je predmet zahteve, izbrisati vsakokratne številke EMŠO, datum in kraj rojstva druţbenikov, ustanoviteljev ali članov subjekta. Prav tako predstavljajo varovane osebne podatke datumi rojstva (4 krat) navedeni v dokumentu Obrtno dovoljenje ponudbe ponudnika CGP d.d. in VGP Novo mesto d.d.. Prav tako pa kot varovanih osebnih podatkov v konkretnem primeru ni mogoče šteti osebnih podatkov oseb, ki v zvezi s posli niso nastopali v osebnem svojstvu (osebni podatki kontaktnih oseb ponudnika za obveščanje, odgovornih oseb za podpis pogodbe, oseb, ki so pripravile dokumentacijo ter bančnih usluţbencev), saj v takšnem primeru ne gre za poseg v zasebnost oziroma ni kršena zasebnost in dostojanstvo fizične osebe. Podobno kaţe tudi primer sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija 16 Evropskih skupnosti) odločalo o dostopu do dokumenta (zapisnika sestanka). Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeleţencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera sluţbo, organizacijo ali zdruţenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu člena 8 Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki organizacije in ne v svojem imenu. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov organizacije ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeleţencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take groţnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogroţena. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da osebni podatki kontaktnih oseb ponudnika za obveščanje, odgovornih oseb za podpis pogodb, oseb, ki so pripravile dokumentacijo ter bančnih usluţbencev ne predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij oz. ki bi jih bilo potrebno iz zahtevanih dokumentov, ob posredovanju prosilcu, izločiti. Med zahtevanimi dokumenti so tudi potrdila o vpisu v imenik pri IZS, ki vsebuje ime in priimek, strokovni naziv, datum in kraj rojstva, izobrazba, pooblastila. 123. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) določa, da mora Inţenirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju IZS) vzpostaviti in voditi imenik svojih članov, ki vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek, 2. kraj in datum rojstva, 3. drţavljanstvo, 4. stalno oziroma začasno prebivališče, 5. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naslov, 6. podatki o opravljenem strokovnem izpitu, 7. podatki o specialističnih znanjih, 8. podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih, 9. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste storitev, 10. odvzem ali vrnitev pooblastila, 11. podatki o morebitnem članstvu v pristojni poklicni zbornici v drugi drţavi pogodbenici, če je članstvo v tej zbornici obvezno. Drugi odstavek 124. člena ZGO-1 določa, da ima vsakdo pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik ZAPS oziroma v imenik IZS.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5387

25

Pooblaščenec je vpogledal v imenik pooblaščenih inţenirjev na spletni strani IZS (http://www.izs.si/index.php?id=196&no_cache=1) in ugotovil, da so prosto dostopni in torej javni ţe nekateri osebni podatki pooblaščenih inţenirjev, in sicer ime in priimek, naziv, izobrazba, pooblastila. Glede na navedeno predstavlja na potrdilih o vpisu v imenik pri IZS datum in kraj rojstva varovan osebni podatek. Predmet tega pritoţbenega postopka so tudi dokazila o izobrazbi pooblaščenih inţenirjev, t.j. diplome, ki vsebujejo sledeče osebne podatke ime in priimek, datum in kraj rojstva, izobrazba. Glede na dejstvo, da gre za pooblaščene inţenirje, ki so vpisani v imenik pooblaščenih inţenirjev pri IZS in da so nekateri njihovi osebni podatki ţe javni, predstavlja varovan osebni podatek le datum in kraj rojstva. Prav tako predstavljajo varovan osebni podatek naslov, EMŠO, davčna številka in znesek plačila za pooblaščenega inţenirja, ki je odgovorni vodja del, iz podjemne pogodbe, ki je oštevilčena s 000082 do 000083. 4.3 Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je po uradni dolţnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij. 5. Institut delnega dostopa

Institut delnega dostopa je urejen v 7. člen ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolţnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke in poslovno skrivnost. Z izbrisom osebnih podatkov na način kot izhaja iz izreka te odločbe postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1). Pooblaščenec je pritoţbi prosilca ugodil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter sam zadevo rešil drugače in izdal svojo odločbo. Organ je dolţan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, kot izhaja iz izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritoţba, temveč lahko prosilec sproţi upravni spor. Upravni spor se sproţi s toţbo, ki se vloţi v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Toţba se lahko vloţi pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se toţba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Toţba z morebitnimi prilogami se vloţi v najmanj treh izvodih. Toţbi je treba priloţiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

http://www.izs.si/index.php?id=196&no_cache=1

26

Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka

Documents

Purgator d.o.o. Postojna, Novi trg 9, 6230 Postojna, ki jo ... · Tehnična specifikacija - popisi del, ki obsega sledeče dokumente: - Rekapitulacija – načrt gradbenih konstrukcij