Ptolemi Soter i Ptolemi Filadelf PRAVATA NA ......STVARI VO EVROPSKOTO PRIVATNO PRAVO Eva-Maria Kieninger Cambridge University Press, 2004 2 DEL I - VOVED I KONTEKST 1. VOVED: RAZLA^NITE

1

Ptolemi Soter i Ptolemi Filadelf

PRAVATA NA OBEZBEDUVAWE (RAZLA^NITE PRAVA) VRZ DVI@NITE STVARI VO EVROPSKOTO PRIVATNO PRAVO

Eva-Maria Kieninger

Cambridge University Press, 2004

2

DEL I - VOVED I KONTEKST

1. VOVED: RAZLA^NITE PRAVA VRZ DVI@NITE STVARI NA ZAEDNI^KIOT

PAZAR I PRIODOT NA ANALIZATA

Eva-Maria Kieninger

Temata "Razla~nite prava vrz dvi`nite stvari" ne treba mnogu da se pretstavuva. Prethodnite sporedbeni studii vo ovaa sfera pokaàa razliki vo odnos na principot i prakti~niot ishod na slu~aite. Zatoa, i zaradi potrebata od nekoja merka na harmonizacija, ne e za iznenaduvawe {to ovaa tema e izbrana kako eden od prvite pod-proekti na proektot Zaedni~ki osnovi. Zada~ata za podetalna analiza na sli~nostite i razlikite pome|u evropskite pravni sistemi vo sferata na obezbeduvaweto vrz dvi`nite stari }e ja realizirame vo Delot II od ovoj trud. Celta na ovoj kratok uvod e da se rezimiraat ekonomskite pri~ini zad kreiraweto na razla~nite prava, da se dade kratok pregled na osnovnite razliki i problemi kreirani za me|unarodnata, a osobeno za trgovijata vo ramkite na Evropskata Unija od vakvite razliki, kombinirano so postojnite pravila na me|unarodnoto privatno pravo i da gi skicira prethodnite napori za harmonizacija i unifikacija, kako i osnovnite argumenti {to voobi~aeno se istaknuvaat protiv izvodlivosta na takvata harmonizacija (del A). Delot B }e go pojasni specifi~niot priod na ovaa studija, {to ne samo {to se razlikuva od voobi~aeniot vid sporedbena analiza, tuku isto taka otstapuva - iako vo pomala merka - i od drugite studii na ovoj proekt.

A. Kratok pregled na status quo-to I. Ekonomski pri~ini za postoeweto na razla~nite prava Razla~nite prava ja podobruvaat verojatnosta deka doveritelot }e dobie isplata na

svojot zaem, osobeno vo slu~aj na insolventnost. Tokmu zatoa, voobi~aeno, doveritelot }e naplati pomala kamatna stapka ili mnogu polesno moè da bide podgotven da dade kredit ako dol`nikot e sposoben da dade obezbeduvawe. Zatoa, funkcionalniot sistem na razla~nite prava ne e samo korisen za doveritelite, tuku i za dol`nicite, zatoa {to ja namaluva cenata na pozajmuvaweto. Na makroekonomsko nivo, toa zna~i deka iznosot na kreditot so pomali tro{oci i so samoto toa i iznosot na kapitalot {to moè da se koristi za proizvodniot proces generalno }e bidat podobreni so dobro sostaveni zakonski pravila za transakciite za obezbeduvawe. Ovie funkcii na razla~nite prava se analizirani teoriski i empiriski. No osnovnoto priznanie za korisnite funkcii na razla~nite prava ne se dolì samo na napredokot na ekonomskata analiza, nitu pak na

nejzinata sovremena realizacija. Kako {to naveduva Corpus Iuris Civilis: "Pignus utriusque gratia datur, et debitoris, quo magis ei pecunia credertur, et creditoris, quo magius ei in tuto sit

creditum." ("Obezbeduvaweto se dava vo polza na dvete stranki: na dol`nikot zata {to toj

moè polesno da pozajmuva, i na doveritelot zatoa {to negoviot zaemm e posiguren."). Fakti~ki, site proekti za reforma ili harmonizacija na pravoto za transakciite

na obezbeduvawe neizbe`no po~nuvaat od predlogot za dobro izgotven, harmoniziran ili ednoobrazen zakon so koj }e se pro{iri obemot na dostapniot kredit po niski tro{oci i

3

so samoto toa }e bide od polza za trgovijata i industrijata vo oddelnite jurisdikcii ili vo oblasta vo koja treba da se primenuva harmonizacionata merka. Ova ne po~iva samo na pogolemata verojatnost deka obezbedeniot doveritel }e dobie otplata na svojot zaem plus kamata, tuku i na sposobnosta na razla~nite prava da gi nadminat problemite na asimetri~niteinformacii: dol`nicite voobi~aeno se vo podobra pozicija vo sporedba so nivnite doveriteli da doznaat dali drugata stana e voqna i sposobna da gi ispolni svoite dogovorni obvrski. Kamatnata stapka, kako takva, ne e sposobna da ja signalizira voqata i sposobnosta za pla}awe. Doveritelite ne znaat dali prifa}aweto na povisokite kamatni stapki po~iva na profitabilnosta na pretprijatieto ili na faktot deka dol`nikot e podgotven da prezeme pogolem rizik. Sosema e verojatno deka povisokite kamatni stapki gi brkaat posigurnite i podoverlivite dol`nici nadvor od pazarot, fakt {to doveritelite }e go uvidat i }e go imaat predvid. Taka, iznosot na dostapniot kredit moè da se namali kako posledica na povisokite kamatni stapki, iako voobi~aeno koli~inata na ponudenite stoki se zgolemuva zaedno so cenata. Razla~nite prava moàt da go nadminat ovoj problem ovozmoùvaj}i im na doveritelite podobro da se informiraat vo vrska so kreditosposobnosta na dol`nikot.

Ovaa studija, {to se fokusira na tragaweto po zaedni~ki osnovi kaj zakonite na

dràvite ~lenki na EU vo sferata na transakciite na obezbeduvawe, sekako ne e mesto na koe treba da se rasprava vo detali za ekonomskata opravdanost na postoeweto na razla~nite prava i transakciite na obezbeduvawe, generalno. Me|utoa, ne treba da se zanemari faktot deka postoi i ogromna literatura {to ja doveduva vo pra{awe pretpostavkata deka razla~nite prava se ekonomski korisni. Iako so sigurnost moè da se kaè deka transakciite na obezbeduvawe im odat vo polza na dvete dogovorni strani ili barem ne im nanesuvaat {teta na nivnite interesi, slikata se menuva koga }e se zemat predvid interesite na drugite neobezbedeni doveriteli. Centralnata cel na razla~noto pravo e da mu dade prioritet na razla~niot doveritel vo odnos na drugite doveriteli ili

kako {to toa go istaknal Lynn LoPucki: "Obezbeduvaweto e dogovor pome|u liceto A i liceto B deka liceto C nema da zeme ni{to". Zaradi vakviot negativen nadvore{en efekt, drugite doveriteli ili potencijalni doveriteli sosema prirodno }e reagiraat za da ja minimiziraat {tetata. Kako {to pi{uva Alan Schwartz: "Razla~nite doveriteli }e naplatat pomali kamatni stapki, zatoa {to obezbeduvaweto go namaluva nivniot rizik, no neobezbedenite doveriteli }e gi zgolemat svoite kamatni stapki zatoa {to obezbeduvaweto go namaluva imotot od koj tie moàt da se namirat i so samoto toa go zgolemuva nivniot rizik." Zatoa po negovo mislewe, dol`nicite zemeno vo celina nema imaat nekoja polza od obezbeduvaweto. Nekoi avtori odat u{te ponatamu i tvrdat deka obezbeduvaweto ne samo {to pretstavuva realokacija na vrednosta od nekoi doveriteli na drugi, tuku e i sub-optimalno vo smisla na efikasnosta. Taka John Hudson tvrdi deka bankite {to udobno moàt da pozajmuvaat so obezbeduvawe "neizbe`no }e bidat dovedeni vo situacija da davaat krediti {to od aspekt na ekonomijata vo celina ne moàt da bidat opravdani i }e dovedat do izvitoperena alokacija na resursite."

Kako {to e navedeno prethodno ovaa kniga i nejziniot voved ne nastojuvaat da dadat pridones vo ovaa rasprava. No svesta za {tetnite efekti {to transakciite na obezbeduvawe bi moèle da gi imaat vrz neobezbedenite doveriteli pomaga da se razberat ograni~uvawata {to deneska postojat vo zakonite na dràvite ~lenki. Za celoto idno evropsko zakonodavstvo, bez somnenie od su{testvena va`nost e da se dobie jasna slika za ekonomskite prednosti i mo`nite negativni strani na sekoj sugeriran reìm na razla~nite prava.

4

II. Razla~nite prava vrz dvi`nite stvari: osnovni razliki Korenite na postojnata raznolikost na razla~nite prava leàt vo XIX vek. Kako

{to e podetalno objasneto vo natamo{niot tekst od strana na Willem Zwalve, vo toa vreme evropskite zakonodavstva po~nale da ne se soglasuvaat so hipotekata od romejskoto pravo i so praksite {to dozvoluvale kreirawe na zalo`no pravo samo so teorisko ili konstruktivno prenesuvawe na vladenieto od strana na zalo`niot dol`nik (zalogodavecot). Obemot na dostapni razla~ni prava vrz dvi`nite stvari na vakov na~in bil efektivno namalen samo na vladetelskata zaloga. Vo sito vreme, industriskata revolucija dovela do ogromno zgolemuvawe na pobaruva~kata za kredit vo trgovijata i

industrijata, {to ne moèlo da bide zadovoleno samo preku razla~nite prava in personam i so pravata vrz nedvi`nostite. Ovde i ne treba da se spomenuva deka vladetelskata zaloga vrz dvi`nite stvari ne bila dobro opremena da ja zadovoli taa potreba, zatoa {to gi imobilizirala stokite i predmetite {to mu bile potrebni na dol`nikot za vr{eweto na svojata trgovska dejnost, nezavisno dali stanuvalo zbor za ma{ini ili druga oprema, zalihi, surovini ili poluproizvodi. Edna od pri~inite za postojnata raznolikost leì i vo faktot {to konkretnite jurisdikcii odgovaraat na istiot ekonomski imperativ vo razli~na merka i so prifa}awe na razli~ni pravni modeli.

Vo nekoi jurisdikcii, na scena stapil zakonodavecot i kreiral poseben reìm na registrirani razla~ni prava, vtemelen vrz idejata za zalog, kade {to uslovot za registracija na zalo`noto pravo ja zamenuva potrebata za realno predavawe na zalo`niot predmet vo vladenie na doveritelot kako obezbeduvawe. Ovoj pat bil sleden vo Francija, kade {to so tekot na deceniite se kreirani razli~ni posebni razla~ni prava. Nekoi od ovie tovari imaat za cel da poddràt oddelni granki na trgovijata i industrijata, kako na primer razli~nite warrants ili gage sur vehicule automobile (vovedeno za da se stimulira proda`bata na avtomobili, koga zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo seu{te se smetalo za nepolnova`no vo okolnosti na insolventnost na kupuva~ot) ili da go zememe

posledniot i najkarakteristi~niot primer na nantissement des cinematographiques. Drugite tovari imaat po{iroka primena, kako na primer nantissement de l'outillage et du materiel

d'equipement ili nantissement de fonds de commerce spored koi celata oprema, inventarot i bestelesnite prava, kako patentite i trgovskite znaci na pretprijatieto, moàt da se koristat kako obezbeduvawe. Vo princip, Belgija, Luksemburg, Italija i [panija go sledat francuskiot primer, iako obemot na nivnite posebni razla~ni prava ostanuva poumeren. Vo Belgija, dvata vida tovari {to se moèbi najva`ni vo praksa se zakonskiot prioritet na neisplateniot prodava~ (privilege du vendeur) i nantissement sur fonds de

commerce. Italijanskoto pravo poznava poseben vid hipoteka vrz motornite vozila (privilegio sull'autoveicolo) i vrz ma{inerijata (privilegio del venditore di macchine), dodeka {panskoto zakonodavstvo izbralo poseopfatna forma na hipoteka so Zakonot za nevladetelski zalogi i hipoteki vrz dvi`nite stvari (ley sobre prenda sin desplazamiento y

hipoteca mobiliaria). So ponovite isklu~oci od belgiskata privilege du vendeur, site tie prava zavisat - barem vo pogled na nivnata izvr{nost vo odnos na tretite lica - od nekoja forma na registracija. Kako posledica na toa, sudovite vo princip ja negiraat polnova`nosta ili barem mo`nosta za protivewe na razla~nite prava {to ne se predvideni so zakon, tuku se kreirani od praksata vrz osnova na sopstvenosta, kako na primer prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ili zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo. Taka, pred

izmenata na soodvetnite zakoni za insolventnosta (zakoni za ste~ajot) vo 1980 godina vo Francija i vo 1988 godina vo Belgija, francuskite i belgiskite sudovi smetale deka zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo e nepolnova`no vo slu~aj na insolventnost (ste~aj) na kupuva~ot (dol`nikot). Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe seu{te se

5

smeta za "bez prigovor" vo dvete jurisdikcii (ne{to {to ne moè da se pobiva), a vo Italija i [panija negovata polnova`nost e sporna.

Vo Germanija i vo pomala merka vo Grcija, Avstrija i Holandija, pravniot razvoj se odvival vo druga nasoka. Pokraj posebnite tovari so registracija vrz brodovite, avionite (vozduhoplovite), zemjodelskiot inventar i prekumorskite kabli, germanskoto zakonodavstvo nema vovedeno nikakvo nevladetelsko razla~no pravo. Namesto toa, sudovite u{te od 1880 godina (Reichsgericht) preku razli~ni presudi go prifatile prenosot na sopstvenosta kako polnova`no obezbeduvawe {to moè da se izvr{uva i protiv tretite lica. Ovaa sudska praksa bila poddràna po stapuvaweto vo sila na germanskiot Gra|anski zakonik, iako ~lenovite 1205, 1253 od Gra|anskiot zakonik nedvosmisleno naveduvaat deka kreiraweto na zalogata bara realen prenos na vladenieto i deka pravata na zalo`niot doveritel prestananuvaat so vra}aweto na predmetot na obezbeduvaweto. Prenosot na pobaruvawata kako na~in na obezbeduvawe isto taka se smetal za polnovaèn, sledej}i gi op{tite pravila za cesijata (prenosot na pobaruvawata) {to ne baraat nitu nekoja posebna dogovorna forma, nitu izvestuvawe na dol`nikot, i ovde povtorno sprotivno na izre~nata odredba na ~lenot 1280 od Gra|anskiot zakonik koj za polnova`nosta na tovarot vrz pobaruvaweto sosema jasno bara takvo izvestuvawe na dol`nikot. Od kombinacijata na zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo so prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe se

razvila praksata na tnr. "prolongirani" (pro{ireni) formi na zadrùvawe na sopstveni~koto pravo preku koi prodava~ite dobivaat mo`nost da gi pro{irat svoite razla~ni prava i na prihodite od proda`bata i na proizvedenite stoki (zalihite).

Se do donesuvaweto na noviot Gra|anski zakonik od 1992 godina, holandskiot reìm na razla~ni prava be{e prili~no sli~en na onoj {to preovladuva{e vo Germanija. So dve presudi od 1929 godina, Hoge Raad ja prifati polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe vo odnos na tretite lica. No koga po Vtorata Svetska vojna zapo~na rabotata na noviot Gra|anski zakonik, edna od primarnite griì na izgotvuva~ite be{e ukinuvaweto na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe (deneska ~len 3:84(3) Gra|anski zakonik) i nivna zamena so nevladetelska zaloga (stil pandrecht), koja za da bide polnova`na mora da bide ili registrirana ili evidentirana so notarski akt. Zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost seu{te e polnova`no erga omnes, no sega e ograni~eno na negovata ednostavna

forma. ^lenot 3:92(2) od Gra|anskiot zakonik izre~no propi{uva deka toa ne moè da se koristi za obezbeduvawe na dolgovi, osven za kupovnata cena za stokite ~ija sopstvenost bila zadràna. Avstrija go kopira germanskiot praven razvoj samo do merkata do koja ne e vovedeno nikakvo posebno nevladetelsko razla~no pravo vo nekoj pogolem obem, no sprotivno na Germanija, avstriskite sudovi se ~ini deka mnogu poseriozno gi svatile odredbite od Gra|anskiot zakonik so koi razla~nite prava vrz dvi`nite stvari se ograni~eni na vladetelskata zaloga. Do deneska, avstriskoto pravo ne go priznava prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, a prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe go ograni~uva na istite uslovi {to se primenuvaat na kreiraweto razla~no

pravo vrz pobaruvaweto (izvestuvawe na debitor cessus ili registracija na prenosot na pobaruvaweto kako obezbeduvawe vo knigite na prenesuva~ot). Me|utoa, spored dominantnoto mislewe, ovie uslovi moàt da bidat zadovoleni duri i pred i pred da nastane pobaruvaweto (na idni pobaruvawa) so {to se obezbeduva mnogu poprakti~na mo`nost za koristewe na pobaruvawata kako predmeti za obezbeduvawe. Gr~koto pravo mnogu poblisku go sledi germanskiot razvoj vo sporedba so prethodnite dve jurisdikcii, iako detalite seu{te se sporni. Ako se sledi dominantnoto mislewe, gr~koto pravo prifa}a i prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenos na pobaruvawata kako

6

obezbeduvawe, bez toa da se podveduva na nekoi uslovi za objavuvawe (izvestuvawe). No za iznenaduvawe, duri vo 1980 godina sudovite ja prifatile polnova`nosta i izvr{livosta na (ednostavnoto) zadrùvawe na sopstveni~koto pravo vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot.

Bidej}i razvojot na osnovnite karakteristiki na angliskoto pravo podetalno e

objasnet od strana na Michael Bridge, ovde }e se ograni~ime samo na nekolku re~enici. Najva`nata inovacija vo sferata na razla~nite prava spored angliskoto pravo e floating

charge (promenlivo razla~no pravo) {to moè da se kreira siot ili vrz del od imotot na trgovskoto dru{tvo. Dodeka zaemodava~ite vo drugite jurisdikcii mora da se potprat na razli~ni vidovi prava za razli~nite vidovi predmeti (imot), angliskoto pravo predviduva eden edinstven mehanizam za obezbeduvawe {to manifestira natamo{na specifi~na karakteristika {to toj se sozdava (kreira) vrz individualnite predmeti duri vo momentot na kristalizacijata. Drugite mehanizmi na obezbeduvawe opfa}aat fixed

charges (fiksni razla~ni prava) i hipotekite (mortgages). Osven uslovot za registracija ako dol`nikot e trgovsko dru{tvo (kompanija), slobodata na strankite samite da gi oblikuvaat razla~nite prava na na~in {to najdobro }e im soodvetstvuva na nivnite potrebi (ili na potrebite na onaa stranka {to ima posilna pregovara~ka pozicija) e prakti~no neograni~ena. Edinstvenite doveriteli {to dobivaat relativno "surov dil" se prodava~ite spored mehanizmot na zadrùvawe na sopstveni~koto pravo - tie imaat mnogu mali mo`nosti da go pro{irat svoeto razla~no pravo na prihodite ili na proizvedenite proizvodi. Interesno e da se zabeleì jasnata razlika vo politikata pome|u angliskoto i germanskoto pravo vo vrska so ova pra{awe. Vo konfliktot pome|u zaemodava~ot i prodava~ot vo Anglija, voobi~aeno pobeduva zaemodava~ot koj pozajmuva pari, zatoa {to registracijata na klauzulata za proizvodite ili prihodite e krajno neprakti~na. Vo Germanija, od druga strana, sekoja{ }e pobedi prodava~ot, i vo pogled na prihodite. Spored sudskata praksa, prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe se smeta za nepolnovaèn ako dogovorot za kredit pome|u bankata i dol`nikot ne gi isklu~uva pobaruvawata {to pri redovnoto rabotewe bi bile preneseni (cedirani) na prodava~ot spored klauzulata za prihodite.

Od ovoj kus i sekako necelosen tour d'horizon moème da gi izvle~eme slednive glavni linii na podelbata.

Najnapred, jurisdikciite favoriziraat razli~ni pravni modeli. Vo nekoi od niv, vladetelskiot zalog e pro{iren na ne-vladetelskite formi, so zadrùvawe na osnovnite principi na orginalniot model, kako principot deka zalogodavecot ostaanuva sopstvenik na predmetot na obezbeduvaweto i go zadrùva ovlastuvaweto da raspolaga so toj predmet, {to i natamu podleì na razla~noto pravo ako nema posebni pravila za sovesnoto (bona

fide) steknuvawe. Drug princip e deka pravoto na razla~niot doveritel e ograni~eno na prioritetnoto pravo vrz prihodite ostvareni od proda`bata na zalo`niot predmet, nezavisno dali stanuva zbor za prinudna proda`ba {to ja sproveduva slu`benik na sudot ili vonsudska pazarna proda`ba. Sekoj vi{ok {to ne e potreben za isplata na dolgot mu se predava na porane{niot dol`nik. Isto taka, pravoto na razla~niot doveritel da stekne vladenie vrz predmetot na obezbeduvaweto e ograni~eno na okolnostite koga toa e neophodno ili za da se obezbedi dol`nikot da ne raspolaga so predmetot ili za da se izvr{i razla~noto pravo preku realizacija. Drug vaèn princip {to bil zadràn od orginalniot vladetelski model e principot na publicitet. Najgolemiot broj jurisdikcii {to se opfateni vo kusiot pregled go zamenuvaat prenosot na vladenieto od strana na zalogodavecot so nekoja forma na publicitet, voobi~aeno nekoj vid registracija. Nekoi me|utoa se zadovoluvaat so samo formalni uslovi. Na primer holandkoto pravo za kreiraweto na nevladetelskata zaloga (stil pandrecht) ne bara ni{to pove}e od upotreba na

7

javen dokument ili registracija na privaten dokument vo registerot {to ne e otvvoren za javnosta.

Drug osnoven model e upotrebata na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto, vo forma na prenos na sopstvenosta kako na~in za obezbeduvawe, prenos na pobaruvawata kako obezbeduvawe, zadrùvawe na sopstvenosta kako obezbeduvawe, hire purchase ili dogovor za lizing. So ovie vidovi razla~ni prava (interesi), na strankite ~esto im se dava pogolema avtonomija pri oblikuvaweto na nivnite pravni odnosi spored nivnite konkretni potrebi. Vo najgolem del, tie ne podleàt na uslovot za publicitet. Zemeno vo

celina, postoi tendencija za prifa}awe na hire-purchase i na lizing dogovorite, pa duri i na (ednostavnoto) zadrùvawe na pravoto na sopstvenost, bez pri toa ovie aran`mani da se stavaat pod istite restriktivni uslovi {to se primenuvaat na vladetelskata ili na nevladetelskata zaloga. Vo ovie slu~ai, sopstvenosta na prodava~ot ili na zakupodavecot se smeta za celosna, "normalna" sopstvenost, a ne za zakamuflirano razla~no pravo. Od druga strana, prenosot na sopstvenosta celosno za celite na obezbeduvaweto naiduva na mnogu pogolemi otpori, verojatno zatoa {to i premnogu jasno stanuva zbor za transakcija za obezbeduvawe, {to ne e na{minkana kako sekoj drug tip na dogovor i zatoa i premnogu nalikuva na (nepolnova`na) zaloga.

Toa vodi kon natamo{ni su{testveni razliki: prvo, principot na publicitet, {to im e zaedni~ki na najgolemiot broj jurisdikcii (duri i na germanskoto pravo, barem koga stanuva zbor za vladetelskata zaloga) se izvr{uva prinudno vo razli~na merka. Ve}e be{e navedeno deka nevladetelskite razla~ni prava {to se modelirani spored obrazecot na zalogata voobi~aeno podleàt na registracija, dodeka razla~nite prava {to po~ivaat na sopstvenosta vo najgolemiot del ne se publikuvaat. Koga se bara registracija, pravilata za administriraweto na tie registri, za pristapot na zainteresiranite pripadnici na javnosta i pravilata spored koi se reguliraat upisite na pravata isto taka vo golema merka se razlikuvaat, ne samo od zemja do zemja, tuku i vo ramkite na edna jurisdikcija vo zavisnost od konkretnoto razla~no pravo. Mnogu ~esto istovremeno i paralelno postojat pogolem broj registri, kako na primer vo [panija register osnovan so zakonot za hipoteki i ne-vladetelski zalozi i eden za proda`bite na rati {to opfa}a i zadrùvawe na sopstvenosta kako obezbeduvawe ili vo Francija, kade se kreirani posebni registri za sekoj vid posebno nevladetelsko razla~no pravo. O~igledno vakvata fragmentacija ne im pomaga na doveritelite koi skaat da znaat koi se razla~ni prava gi ima dadeno nivniot dol`nik. Vo toj pogled, sekako ima mnogu {to da se nau~i od sistemot na vlo{ki od ~lenot 9 UCC (amerikanski Ednoobrazen trgovski zakonik) {to podetalno e analiziran vo

prilogot na Harry Sigman. Druga razlika {to moè da se sogleda od gore navedeniot pregled postoi pome|u generalnite razla~ni prava i onie {to se primenuvaat samo na nekoja ograni~ena kategorija na predmeti za obezbeduvawe, kako avtomobilite (motornite vozila) ili kino-filmovite i, ili alternativno, na onie {to moàt da obezbedat samo nekoj poseben vid dolgovi, kako na primer dolgovite {to proizleguvaat od kupoproda`nite dogovori, {to e slu~aj so belgiskata privilege du vendeur.

Natamo{na linija za podelba postoi pome|u onie jurisdikcii {to se pridrùvaat do principot na konkretnosta (specifi~nosta) - {to ne dozvoluvaat kreirawe na razla~nite prava vrz zbirovi, celini ili corpus na predmeti ili imot - i onie jurisdikcii

{to go dozvoluvaat tokmu toa, kako na primer Anglija kade {to e razvien floating charge (promenlivo ili varijabilno razla~no pravo). Ovaa distinkcija gi dopira duri i podlaboko vkorenetite pred-koncepcii vo vrska so pra{aweto {to se pretstavuva stvarno pravo (i dali voop{to toa pra{awe ima nekoe zna~ewe). Te{kotiite {to se kreirani so

voveduvaweto na floating charge vo jurisdikciite bazirani na romejskoto pravo moème da gi sledime vo {kotskiot izve{taj za slu~ajot 11. Kone~no, moè da se zabeleì razlikata

8

vo sevkupniot stav vo odnos na razla~nite prava: postojat zemji, kako na primer Anglija, Germanija ili SAD, kaj koi pravoto nastojuva da im obezbedi na doveritelite pove}e ili pomalku neograni~ena sloboda na dogovaraweto za obezbeduvaweto {to tie smetaat deka im e potrebno i drugi, kako Francija ili nordiskite zemji, koi vo interes na generalnite, neobezbedeni doveriteli se obiduvaat da go ograni~at obemot na dostapnite razla~ni prava.

III. Me|unarodno privatno pravo 1. Telesni dvi`ni stvari: lex rei sitae i ograni~uvawata na doktrinata za

prenosot (transpozicija) Razlikite {to gi navedovme vo odnos na materijalnite pravila kreiraat pomalku

ili moèbi nikakvi te{kotii za me|unarodnata trgovija ako strankite moàt samite da go izberat merodavnoto pravo. No, slobodata na izborot na merodavnoto pravo {to e pravilo za dogovornite obligacii (~len 3 Rimska konvencija) ne se primenuva vo sferata na pravoto za sopstvenosta. Vo dràvite ~lenki na EU praviloto lex rei situs gi opredeluva pra{awata na pravoto na sopstvenost vo odnos na nedvi`nostite i vo odnos na dvi`nite stvari. Vo SAD, ~lenot 9 UCC sopstveni~kite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari gi podveduva na pravoto na mestoto na dol`nikot. Obemnata literatura {to se zalaga vo polza na avtonomijata na strankite ne naiduva na pozitiven odgovor kaj sudovite ili zakonodavcite. Ako se dade sloboda na izborot na merodavnoto pravo, {to e na primer slu~aj vo [vajcarija, efektite se sveduvaat na odnosite inter partes.

Primeneto na razla~nite prava vrz predmetite {to gi preminuvaat granicite, praviloto lex situs vodi kon ne{to {to e poznato kako "conflit mobile". Ako na primer razla~noto pravo e kreirano dodeka predmetot na obezbeduvaweto se nao|a vo dràvata A i izvr{uvaweto se bara otkako toj predmet ve}e bil donesen vo dràvata B, treba da se primenat dva razli~ni sopstveni~ko-pravni reìmi: kreiraweto na razla~noto pravo podleì na pravoto na dràvata A, no pravata {to razla~niot doveritel gi ima vo odnos na konkurentskite doveriteli se utvvrduvaat soglasno pravoto na dràvata B. O~igledno toa vodi kon problemi ako dvete prava se razlikuvaat. Vo nekoi slu~ai, ovie problemi moàt da bidat nadminati preku tnr. doktrina na prenosot (transpozicijata). Moèbi prviot slu~aj vo koj bila primeneta ovaa doktrina (iako ne bila imenuvana taka) e slu~ajot The Colorado {to bil re{avan od strana na angliskiot Apelacionen sud. The

Colorado bil optovaren so francuska pomorska hipoteka (hypotheque maritime) vo francuska banka. Podocna, brodogradili{teto vo Kardif izvr{ilo popravki {to ne bile plateni, pa i toa istaknalo pravo na brodot. Se postavilo pra{aweto koe od ovie konkurentski prava ima prioritet. Sudot go primenil angliskoto pravo, kako pravo na realniot situs. Toj smetal deka francuskata hipoteka (hipotheque maritime) pove}e ili pomalku odgovara na

angliskiot maritime lien i deka zatoa treba da se primenat pravilata za prioritet za maritime lien. Na krajot, toa ja stavilo francuskata banka duri i vo podobra pozicija, otkolku {to taa bi ja imala spored francuskoto pravo. Druga dobra ilustracija na doktrinata za transpozicija e slu~ajot re{avan od strana na germanskiot Bundesgerichtof

(Vrhoven sud) vo 1963 godina. Nekoj vagon bil optovaren vo Francija so gage sur vehicule na francuska banka. Dodeka se nao|al vo Germanija, vagonot bil zaplenet vo izvr{na

postapka vo polza na doveritel - treto lice. Se postavilo pra{aweto dali gage sur vehicule i dava na bankata pravo na prioritet spored germanskite pravila za izvr{uvaweto. Sudot smetal deka i pokraj toa {to treba da se primeni germanskoto pravo po promenata na situs,

9

bez ogled na toa vo predvid treba da se zemat prethodno vospostavenite sopstveni~ki prava za dobroto na me|unarodnata trgovija. Bidej}i germanskoto pravo prifa}a prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, ne moè da se tvrdi deka principot na publicitet e tolku su{testven {to vodi kon poni{tuvawe ili nepolnova`nost na registriranata, nevladetelska zaloga. Vrhovniot sud zaklu~il deka gage sur vehicule moè da se prevede kako fiducijaren prenos na stvarta i deka zatoa francuskata banka ima prioritetno pravo na ist na~in kako i da steknala sopstvenost kako obezbeduvawe spored germanskoto pravo.

Me|utoa, doktrinata na prenosot (transpozicijata) ne moè da gi re{i slu~aite vo koi predmetot na obezbeduvaweto se dviì od jurisdikcija {to nema tolku strog stav, kon jurisdikcija koja e postroga. Ova moè da se ilustrira so slednava presuda na francuskiot Kasacionen sud. Sopstvenosta kako obezbeduvawe vrz avtomobilot mu bila prenesena na tuìtelot, germanska banka, kako obezbeduvawe za kredit dodeka avtomobilot seu{te se nao|al vo Germanija. Podocna avtomobilot oti{ol vo Francija kade {to sopstvenikot na garaàta (avtomehani~arska rabotilnica) izvr{il vrz kolata zaradi neplatenite dolgovi za nejzina popravka. Kasacioniot sud odbil da go priznae razla~noto pravo na tuìtelot. Transpozicijata na vladetelskata zaloga bila

nevozmo`na, kako i transpozicijata vo gage sur vehicule, zatoa {to pravoto na tuìtelot ne bilo registrirano. Ovoj primer jasno ni pokaùva deka "koga materijalnite pravila se razlikuvaat, me|unarodnoto privatno pravo moè samo da se obide da go premosti jazot, no toa samoto po sebe ne moè da go obezbedi neophodniot materijal za izgradba na mostot."

2. Pobaruvawa: ~len 12 od Rimskata konvencija i negovite razli~ni tolkuvawa Kako {to vidovme, vo site dràvi ~lenki na EU, lex situs se smeta za svrzna to~ka za

sopstveni~kite prava vrz dvi`nite stvari. So pobaruvawata, pozicijata ne e tolku jasna. ^lenot 12 od Rimskata Konvencija izre~no regulira samo dva pravni odnosa. Prvo, dogovorniot odnos pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot se podveduva na merodavnoto pravo za cesijata (~len 12(1)). Vtoro, prenoslivosta i odnosot pome|u steknuva~ot i debitor cessus se podvedeni pod pravoto so koe se regulira pravoto na koe se odnesuva cesijata (~len 12(2)). Vo prethodniot nacrt na Konvencijata, ~lenot 16(2) {to deneska e ~len 12(2) ja pro{iril svojata sfera na primena i na odnosite pome|u strankite na cesijata i tretite lica, kako na primer, doveritelite na steknuva~ot. Ovaa odredba e izbri{ana, prvo zatoa {to izgotvuva~ite smetale deka spa|a nadvor od sferata na Konvencijata, {to se fokusira na dogovornite odnosi i vtoro, zatoa {to po pristapuvaweto na Velika

Britanija, Irska i Danska na EEC ve}e nemalo op{ta soglasnost vo vrska so merodavnoto pravilo za odnosite so treti lica. Vo nedostatok na nekakvo jasno pravilo, postojat

najmalku ~etiri mo`ni re{enija: Hoge Raad i materijalnata literatura vo Holandija i Germanija go izbrale ~lenot 12(1) i so toa ja izbrale avtonomijata na strankite.

Germanskiot Vrhoven sud i angliskiot Apelacionen sud vo slu~ajot Raiffeisen za merodavno pravilo go smetale ~lenot 12(2) od Rimskata konvencija. Istoto re{enie go favorizira dominantnoto mislewe vo germanskata literatura, i pokraj o~iglednite problemi {to toa pravilo gi ima za cesijata na zbir na pobaruvawa (bulk assigments) vo me|unarodniot kontekst. Vo Francija, pravoto {to se primenuva na pra{aweto dali moè "da se izrazi protivewe" na cesijata tradicionalno e pravoto na mestoto na ìveali{teto ili sedi{teto na debitor cessus, iako deneska postoi prili~na poddr{ka za primena na ~lenot 12(2) od Rimskata konvencija. êtvrtoto mislewe sugerira deka najsoodvetna to~ka na vrzuvawe e ìveali{teto ili sedi{teto na prenesuva~ot na pobaruvaweto. Bidej}i ova

10

pravilo ne e predvideno so ~lenot 12 od Rimskata konvencija, toa seu{te ne nai{lo na odobruvawe pred evropskite sudovi, iako steeknuva se pogolem broj privrzanici na me|unarodna scena. Toa e generalno me|unarodno privatno-pravno pravilo vo izmenetiot ~len 9 UCC i vo Konvecijata za cesija (prenos) na pobaruvawata na Obedinetite nacii (~lenovi 22 i 30(1)). Vo evropskiot kontekst, najmalku {to treba da se postigne e nekoe ednoobrazno pravilo ili preku Evropskiot sud na pravdata spored ~lenot 68 od Dogovorot za EC, otkako Rimskata konvencija povtorno }e bide donesena kako propis ili mnogu podobro preku samata evropska legislativa vo tekot na toa povtorno prifa}awe. Za sega, moè slobodno da se zaklu~i deka osven holandskite sudovi, nacionalnite sudovi na dràvite ~lenki nema da im dozvolat na strankite vo cesijata samite da go biraat

merodavnoto pravo nadvor od nivnite odnosi inter partes. IV. Potreba od harmonizacija vo ramkite na EU

Razlikite vo vrska so materijalnoto pravo {to }e bidat skicirani vo Delot II, kombinirani so pravilata na me|unarodnoto privatno pravo {to predmalku gi razgleduvavme, ~esto vodat kon diskontinuitet na razla~nite prava od momentot koga predmetot na obezbeduvaweto }e gi premine dràvnite granici. Toa moè da se slu~i vo okolnosti {to strankite gi predvidele, na primer vo kontekstot na me|unarodnata proda`ba koga predmetot na obezbeduvaweto se koristi kako kupovna cena (pari) ili bez da gi predvidat, koga transakcijata orginalno bila zamislena kako celosno doma{na transakcija. Postojat brojni presudi na sudovite vo dràvite ~lenki na EU so koi razla~nite doveriteli trpat celosna ili delumna zaguba na svoite razla~ni prava, samo zaradi faktot {to predmetot na obezbeduvaweto bil prenesen od edna vo druga dràva ~lenka. Ovde i ne treba da se spomenuva deka ovaa sostojba na rabotite e sprotivna na samiot koncept za vnatre{niot pazar. Fakti~ki, akademskite avtori i prakti~arite ~esto naveduvaat deka sferata na razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti e sfera vo koja najintno se potrebni merki za harmonizacija. Vo eden neodamna objaven nacrt izve{taj za procenkata na gra|anskite i trgovskite pravila vo dràvite ~lenki, Komitetotot za pravni pra{awa i vnatre{en pazar na Evropskiot Parlament gi identifikuval razla~nite prava vrz dvi`nite stvari zaedno so op{toto dogovorno pravo kako edna od oblastite na koja treba da se fokusira idniot razvoj na evropskoto privatno pravo. Duri bilo i sugerirano od strana na nekoi avtori deka postojniot reìm vo nekoi okolnosti moè da go povredi principot na slobodnoto dvièwe na stokite i uslugite, ako toa vodi kon gubewe na razla~noto pravo {to bilo polnova`no kreirano vo zemjata na poteekloto. Nezavisno od toa dali ovoj predlog e dobro vtemelen ili ne, nema somnenie deka EU ima nadle`nost, vrz osnova na ~lenot 95 od Dogovorot za EC da nosi propisi vo ovaa sfera. Sprotivno na argumentot {to neodamna be{e iznesen vo Evropskiot Sovet na ministrite vo raspravata za direktivata za zadocnetoto pla}awe, ~lenot 295 od Dogovorot za EC, vo koj se predviduva deka Dogovorot "na nitu eden na~in nema da gi prejudicira pravilata vo dràvite ~lenki so koi se regulira sistemot na sopstvenost vrz stvarite" ne zabranuva harmonizacioni merki vo sferata na pravoto na sopstvenosta generalno. Toj ima mnogu poograni~ena sodrìna na prepu{tawe na odlukite za privatizacijata ili nacionalizacijata na odredeni sektori vo trgovijata i industrijata na diskrecijata na dràvite ~lenki.

11

V. Obidi za harmonizacija ili unifikacija: minato i sega{nost 1. Evropska Unija Od 1973 do 1980 godina, EEC napravi nekolku obidi da razre{i barem nekoi od

najitnite problemi {to proizleguvaa od nepriznavaweto na razla~nite prava pome|u dràvite ~lenki. Vo 1973 godina, be{e objavena nacrt direktivata "za priznavawe na razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti bez prenos na vladenieto i na klauzulite so koi se predviduva zadrùvawe na sopstvenosta pri proda`bata na dvi`nite stvari". Idejata be{e da se kreira obvrska za dràvite ~lenki da priznavaat odredeni razla~ni prava {to se polnova`no kreirani vo zemjata na potekloto i na da mu gi dadat na razla~niot doveritel onie prava {to toj bi gi imal kako zalogoprima~ spored pravoto na noviot situs. Me|utoa, be{e planirano deka vakvoto priznavawe i izvr{uvawe }e zavisi od prethodnata registracija na razla~nite prava. Bidej}i ne moè{e da se postigne nikakov

dogovor za sistemot na registracijata, proektot ne be{e realiziran. Vo 1979/1980 godina Komisijata na EEC napravi vtor obid, ovoj pat ograni~en na ednostavnoto zadrùvawe na sopstveni~koto pravo. Nacrt direktivata bara{e od dràvite ~lenki da go priznaat zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo {to e polnova`no kreirano spored zakonite na nekoja dràva ~lenka, pod uslov toa da bilo dogovoreno vo pismena forma, ne podocna od momentot na isporakata na predmetot (stokite). Dràvite ~lenki treba da mu dadat na prdava~ot pravo na revindikacija na stokite ako kupuva~ot stane insolventen ili ako vrz stokite se izvr{uva vo polza na doveritel - treto lice. Rabotata na ovoj proekt be{e

prekinata vo 1980 godina zatoa {to Evropskiot Sovet po~na da se zalaga za me|unarodna konvencija za priznavaweto na zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo, iako i ovoj obid se pokaà kako podednakvo bezuspe{en.

Razla~nite prava isto taka bea predmet na razli~ni proekti za harmonizacija na me|unarodnoto pravo za ste~ajot (insolventnosta). No dodeka prvite nacrti prezentirani pred Komisijata na EEC seu{te sodrèa nekoi uniformni materijalni pravila za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo i za negovata validnost vo ste~ajot, kone~no prifatenata EU Konvencija za me|unarodnata insolventnost (ste~aj), {to povtorno be{e

usvoena kako propis na 29 maj 2000 godina e ograni~ena na pravilata spored koi ste~ajnite postapki povedeni vo edna dràva ~lenka nema da vlijaat vrz stvarnite prava na

doveritelite (pravata in rem) vrz dvi`nite stvari {to se nao|aat nadvor od dràvata vo koja bila povedena ste~ajnata postapka (~len 5: prava in rem na treti lica generalno, ~len

6(1): zadrùvawe na sopstveni~koto pravo). Posledniot obid za prinuduvawe na dràvite ~lenki barem da ja garantiraat

polnova`nosta na ednosttavnoto zadrùvawe na sopstvenosta vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot e napraven vo kontekstot na direktivata za zadocnetite pla}awa (Direktiva 2000/35/EC od 29 juni 2000). Vo svojot vtor predlog Komisijata i Evropskiot Parlament popusto se obidele da postignat minimalna harmonizacija spored koja zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo, dogovorno vo pismena forma ne podocna od momentot na isporakata na stokite, }e moè da se vr{i vo odnos na doveritelite na kupuva~ot vo izvr{na i ste~ajna postapka. Na{ata studija }e pokaè dekaa toa bi bila vredna i istovremeno lesno ostvarliva merka. Bez ogled na toa, Sovetot silno se sprotistavi na site su{testveni pravila vo ovaa sfera, pa duri i se povika na ~lenot 295 od Dogovorot za EC za da gi

spre~i. Komitetot za mirewe (vidi ~len 251(3)-(6) Dogovor za EC) go predloì slednovo pravilo {to stana i kone~en ~len 4(1): "Dràvite ~lenki soglasno vaè~ite nacionalni odredbi predvideni so me|unarodnoto privatno pravo }e propi{at deka prodava~ot ja zadrùva sopstvenosta vrz stokite se dodeka ne bide celosno uplatena cenata, ako

12

klauzulata za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo bila izre~no dogovorena pome|u kupuva~ot i prodava~ot pred isporakata na stokite." Ovaa odredba ne samo {to ne sodrì upatuvawe na pravata na kupuva~ot vo odnos na tretite lica, tuku taa e li{ena od sekoja smisla preku upatuvaweto na vaè~kite nacionalni odredbi predvideni so me|unarodnoto privatno pravo. Nakuso, EU seu{te ne be{e vo mo`nost da priifati nekoja osmislena harmonizaciona merka vo vrska so razla~nite prava i pokraj trieset godi{nata rabota na toj problem.

2. UNCITRAL

Komisijata na Obedinetite nacii za me|unarodno trgovsko pravo (UNCITRAL) kon krajot na 1970 godina po~na da razgleduva mo`nost za unifikacija na pravoto za

obezbeduvawe, nezavisno od detalniot sporedben pregled izgotven od strana na Ulrich Drobing i natamo{nite studii sprovedeni od strana na Sekretarijatot na UNICITRAL, no

vo toa vreme ne se slu~i ni{to. Na svojata XIII sesija, Komisijata re{i ova pra{awe da go trgne od svojot dneven red zatoa {to "svetskata unifikacija na pravoto za razla~nite prava.... po se izgleda deka e nevozmo`na". Po pove}e od deset godini ova pra{awe povtorno zaìvea, iako vo mnogu poograni~ena ramka. Vo 1993 godina, UNCITRAL zapo~na so rabota na ona {to deneska e poznato kako Konvencija na OON za prenosot na pobaruvawata vo me|unarodnata trgovija. Konvencijata gi opfa}a cesijata na me|unarodnite pobaruvawa i me|unarodnite cesii na "nacionalnite" pobaruvawa (~len 1(1)(a)) i go pro{iruva svojot obem na primena na cesiite (prenosite na pobaruvawata)

napraveni za celite na obezbeduvaweto (~len 2(a)). Izre~no dozvoluvaj}i cesija na grupa pobaruvawa i cesija na idni pobaruvawa, Konvencijata verojatno }e razre{i barem nekoi od problemite {to vo me|unarodnoto finansirawe na pobaruvawata se kreirani so postojnite razliki utvrdeni podolu vo kontekstot na slu~aite 5, 6, 12 i 13, pod uslov

Konvencijata da bide potpi{ana od strana na dràvite ~lenki na EU. Kone~no, treba da se spomene deka UNCITRAL deneska povtorno se obiduva da raboti na po{irokiot predmet na razla~nite prava vrz telesnite i beztelesnite dvi`ni stvari. Komisijata ja zapo~na svojata rabota na nacrt zakonodaven vodi~ za transakciite za obezbeduvawe {to treba da im pomogne na dràvite da izvr{at modernizacija na svoite prava za transakciite za obezbeduvawe, vklu~uvaj}i gi i mo`nite dvièwa kon harmonizacija. Na svojata XXXIV

sesija odràna 2001 godina, Komisijata go razgleduva{e obrazloènieto i formira{e rabotna grupa.

3. UNIDROIT

Me|unarodniot institut za unifikacija na privatnoto pravo (UNIDROIT) isto taka

bil aktiven vo sferata na razla~nite prava. Kon krajot na osumdesetite godini od XX vek, toj uspe{no zavr{i dve konvencii, ednata za me|unarodniot finansiski lizing, a drugata za me|unarodniot faktoring. No i dvete do deneska naidoa na ograni~en interes kaj

dràvite ~lenki na EU. Konvencijata za lizing be{e ratificirana od strana na Francija i Italija, a Konvencijata za faktoring od strana na Francija, Italija i Germanija. U{te porelevantna za na{ata sfera na interes e neodamna donesenata Konvencija od Kejp Taun za me|unarodnite interesi vrz mobilnata oprema, {to e dopolneta so Protokol za pra{awata specifi~ni za avio-opremata.

13

Osnovnata ideja e da se predvidat uniformni pravila za kreiraweto i izvr{uvaweto na registriraniteuniformni pravila za kreiraweto i izvr{uvaweto na registriranite me|unarodni razla~ni rpava specifi~no dizajnirani za skapata oprema, {to po samata svoja priroda ~esto gi preminuva nacionalnite granici ili duri i gi nadminuva, kako na primer vozduhoplovite, èlezni~kite vagoni i opremata vo kosmosot. Ako bide uspe{na, konvencijata }e bide ekstremno vredna alat ili duri i gi nadminuva, kako na primer vozduhoplovite, èlezni~kite vagoni i opremata vo kosmosot. Ako bide uspe{na, konvencijata }e bide ekstremno vredna alatka za finansiskata industrija {to ja koristi taa oprema i taa moè, dopolnitelno, da obezbedi dokazi za mo`nosta za postignuvawe na me|unarodna unifikacija vo sferata na razla~nite prava, iako ne moè da se zanemari deka kreiraweto na uniformniot reìm za razla~nite prava kaj site vidovi potencijalni obezbeduvawa pretstavuva sosema poinakov napor.

4. Evropska banka za obnova i razvoj Kone~no, treba da se spomene Model zakonot za transakciite za obezbeduvawe {to

be{e izgotven od strana na EBRD i objaven vo 1994 godina. Bidej}i ovoj trud sodrì posebna glava za ovoj Model zakon, ovde nema da go detalizirame ponatamu. Ovde e dovolno da se kaè deka iako toj ne e primarno dizajniran kako instrument za harmonizacija ili unifikacija, tuku poprvo kako sredstvo za poddr{ka na pravnite reformi vo Isto~na Evropa, bez ogled na toa moè da i pomogne na EU vo nejzinata potraga po na~in na harmonizacija.

B. PRIOD I CEL NA STUDIJATA I. "Zaedni~kata metodologija" primeneta na transakciite za obezbeduvawe

Ovaa studija e del od eden pogolem proekt, iniciran od strana na Mauro Bussani i Hugo Mattei, pod naslov "Zaedni~kite osnovi na evropskoto privatno pravo".

Nadograduvaj}i se na iskustvata na Rudolf Schlesinger i negoviot tim na Cornell Law School vo 1960 godina, proektot nastojuva da go razotkrie ona {to e zaedni~ko (ili razli~no) pome|u privatno-pravnite sistemi na dràvite ~lenki na Evropskata Unija. Specifi~na karakteristika na proektot za Zaedni~kite osnovi e {to od u~esnicite se bara da raspravaat za hipoteti~ki situacii, namesto tie da gi obrazloùvaat svoite nacionalni pravni sistemi na eden apstrakten na~in. Bidej}i proektot nastojuva da iznajde na koj na~in pravoto gi razre{uva problemite {to se javuvaat vo konkretni fakti~ki situacii, od urednicite na individualnite pra{alnici se bara da koristat kolku e mo`no pomalku pravna terminologija pri izborot i formuliraweto na slu~ajot. Primeneto na predmetot transakcii za obezbeduvawe, vakviot fakti~ki priod se pokaà korisen i problemati~en. Da po~neme od korisnite aspekti: oppasnostite inherentni na sporedbenite studii od klasi~en tip, {to se fokusiraat na koncepti i principi, se osobeno prisutni vo sferata na pravoto za sopstvenosta. Ako se koncentrirame primarno na va`nite linii na podelbata pome|u apstraktnite i kauzalnite, tradicionalnite i konsenzualnite sistemi ili na generalnite principi na pravoto za sopstvenosta, kako principite na specifi~nosta, publicitetot i numerus clausus, sekako }e bideme zavedeni da dademe pregolema teìna na tie koncepciski razliki, mo`bi mnogu pove}e od ona {to tie go

14

zasluùvaat. Ovaa studija pokaùva deka tie linii na razgrani~uvawe i razliki vo principite nemaat tolkavo golemo vlijanie, vrz prakti~niot ishod na slu~aite i vrz modelot na analizata, od ona {to moème da go o~ekuvame.

Ako gi razgledame poproblemati~nite aspekti, }e vidime deka sprotivno na predmetite kako "Sovesnosta i ~esnosta vo evropskoto dogovorno pravo" ili "îstata ekonomska (materijalna) {teta" ne e mo`no da se formuliraat slu~ai za transakcii za obezbeduvawe kako ~isti fakti~ki situacii. Razla~nite prava o~igledno involviraat sloèni transakcii. Zatoa, ne moème ponekoga{ da go izbegneme koristeweto na pravnata terminologija i opisot na transakciite, duri i so opfa}awe na nekoi specifi~ni dogovorni klauzuli. Vtoro, utvrdivme deka ~esto ne e mo`no da se opi{e fakti~kata situacija na slu~ajot na nekoj re{ava~ki na~in, zatoa {to vo razli~nite jurisdikcii istata ekonomska cel moè da se postigne preku razli~ni tipovi transakcii. Vo takvite slu~ai, izbravme da prezentirame samo kusa fakti~ka situacija so koja se opi{uvaat osnovnite delovni situacii i tipot na obezbeduvaweto {to strankite sakaat da go koristat. Toga{ im e ostaveno na nacionalnite izvestuva~i da go navedat vidot na transakcijata {to moè da se koristi ili {to obi~no se koristi vo takvi situacii. Koga faktite ne opfa}aat specifi~ni transakcii na obezbeduvawe, na primer dogovor za proda`ba so klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenosta, od izvestuva~ite se bara da navedat dali taa klauzula e dovolna ili postoi nekoja druga ili povoobi~aena forma. Ovie zabele{ki ne vodat kon tretata specifika na na{iot proekt. Vo site, osven vo dva slu~aja, be{e neophodno na faktite da im se dodavaat drugi, pospecifi~ni pra{awa od generalnoto "Kakvi prava imaat strankite?" So ovie tri posebni karakteristiki vo izvesna merka otstapivme od voobi~aeniot priod na "Zaedni~kite osnovi" i vo taa ograni~ena merka da prifatime eden poklasi~en tip na sporedbena analiza. Veruvame deka ova otstapuvawe ili prilagoduvawe na metodologijata na "Zaedni~kite osnovi" be{e neizbe`no koga analizata se odnesuva na pra{awa {to se mnogu posloèni od ednostavniot dogovor.

II. Pregled na pravnoto miqe so ogled na potrebata od harmonizacija Celta na proektot "Zaedni~ki osnovi" e da se dobijat osnovnite linii na nekoja

sigurna geografska karta na pravoto vo Evropa, dodeka upotrebata na taa karta, spored generalnite urednici "ne gi interesira kartografite {to ja napravile kartata". Fakti~ki, tie "ne sakaat da ja prisiluvaat realnata razli~na realnost na pravoto i da ja vkalapuvaat vo edna edinstvena karta za da postignat uniformnost". Proektot ne e zamislen nitu kako aktivnost na konzervacija, nitu kako dvièwe kon povisok stepen na harmonizacija na privatnoto pravo, a u{te pomalku kako ~ekor napred kon Evropskiot

Gra|anski zakonik. Sprotivno na aktivnostite na tnr. Lando Komisija, proektot za Zaedni~kite osnovi, spored zborovite na negovite inicijatori ne se angaìra na urbanisti~ko planirawe na gradot, tuku na agnosti~ka pravna kartografija.

15

2. LAVIRINT NA DOVERITELI: KUS VOVED ZA ISTORIJATA NA

RAZLA^NITE PRAVA VRZ DVI@NITE PREDMETI

Willem J. Zwalve

1. Voved Istorijata na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari na evropskiot kontinent

po~nuva so "recepcijata" na romejskoto pravo vo varijantata na Justinijanoviot Corpus Iuris Civilis od Sredniot vek. Kako i so sekoj zakonik, Justinijanovata kodifikacija pretstavuva zaklu~ok na edna era na razvoj na pravoto. Pravnite koncepti {to ne bile vgradeni vo zakonikot, kako drevnata fiducia cum creditore, tokmu zatoa bile prikrieni od pravnata svest, dodeka nekoi od niv ne bile izvle~eni od kolektivnata potsvest na

gra|anskoto pravo vo tekot na XIX vek. Procenkata na romejskoto poteklo na kontinentalno evropskiot sistem na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari e va`na, osobeno zatoa {to mnogu aspekti na sovremeniot sistem svesno se razvivani kako reakcija na romejskiot sistem. Postojnite zakonski odredbi za kreiraweto na polnova`nata zaloga, na primer, se seopfatni ako se ima predvid deka tie se formulirani kako odgovor na devijantnite odredbi od romejskoto pravo. Zatoa }e bide neophodno nakuso da se opi{e romejskiot sistem na razla~ni prava vrz dvi`nite stvari, onaka kako {to e sodràn vo Justinijanovata kodifikacija.

2. Justinijanovo romejsko pravo Po ruiniraweto na konceptot za fiducia, romejskoto pravo priznava samo dve

sopstveni~ki razla~ni prava, pignus i hypotheca. Dvete prava se razlikuvaat od fiducia vo

toa {to vo slu~ajot so pignus i hypoteca apsolutnoto sopstveni~ko pravo vrz predmetot na ovie razla~ni prava ostanuva kaj razla~niot dol`nik (zaemoprima~ot), dodeka kaj fiducia postoi prenos na sopstvenosta od strana na razla~niot dol`nik na razla~niot doveritel. Dvete preostanati sopstveni~ki razla~ni prava vo romejskoto pravo bile iura in re aliena, poseben sopstveni~ki interes vrz stoki {to mu pripa|aat na drug, vo najgolem broj slu~ai (iako ne i nu`no) na dol`nikot. Ovoj su{testven fakt ima nekoi va`ni konsekvenci {to go dominiraat pravoto vo vrska so ovoj predmet do deneska. Ednata e deka razla~niot dol`nik i natamu ima pravo da raspolaga so svojata sopstvvenost po sopstveno nao|awe i voqa, duri i koga vrz toj predmet ima vospostaveno razla~no pravo. Toj moè povtorno da go optovaruva predmetot za da obezbedi nekoj drug dolg. Natamu, toj duri moè i da go prenese sopstveni~koto pravo na nekoe drugo lice bez dozvola i soglasnost na razla~niot doveritel. Sekoj sprotiven dogovor ima dejstvo samo pome|u razla~niot dol`nik i razla~niot doveritel i ne vlijae vrz pravata na tretite lica, kako na podocne`nite tovari i na novite sopstvenici na stvarta. No, orginalniot razla~en doveritel ima razla~no pravo {to se rangira povisoko od site podocna vospostaveni razla~ni prava vrz istiot predmet, {to nego mu dava pravo da go dobie predmetot na obezbeduvaweto od sekoj negov nov sopstvenik. Zatoa, bi bilo sosema pogre{no kreiraweto na razla~noto pravo da se tolkuva kako sredstvo za izdvojuvawe na predmetot na obezbeduvaweto od ostanatiot imot na razla~niot dol`nik. I pokraj kreiraweto na razla~noto pravo, predmetot na obezbeduvaweto i natamu e sostaven del od imotot na razla~niot dol`nik, pa duri

16

podleì na pravata na negovite drugi, neobezbedeni doveriteli. Se {to ima razla~niot doveritel e pravo da go namiri svoeto pobaruvawe od prihodite ostvareni od proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto, imaj}i prioritet vo odnos na drugite doveriteli vrz tie prihodi. Me|utoa, ova pravo e pravo in rem (stvarno pravo). Za da moè da go vr{i, razla~niot doveritel ima pravo na tu`ba za vra}awe na predmetot vrz koj toj ima

razla~no pravo protiv site {to imaat vladenie vrz toj predmet, actio Serviana. No treba da se istakne, deka prirodata na ovaa tu`ba se razlikuva od prirodata na rei vindicatio, sopstveni~ka romejska tu`ba na sopstvenikot za konkretna restitucija na negovata sopstvenost. Predmetot na actio Serviana e vra}awe na predmetot na obezbeduvaweto preku

stresovi, dodeka rei vindicatio pretpostavuva direktno pravo na vladenie, nezavisno od bilo koja posebna cel osven restitucijata na vladenieto.

Zatoa postojat ~esti sudiri na interesite pome|u razla~nite doveriteli, od edna

strana, i "trustee in bankruptcy", curator bonorum (ste~ajniot upravnik) od druga, vo golem broj civil law sistemi. Vo romejskoto pravo, ne postoela nekoja konkretna dol`nost za proda`ba

za razla~niot doveritel, kako {to postoi vo sovremenite civil law sistemi, no razla~niot doveritel moèlo da bide prinuden da go predade predmetot na obezbeduvaweto na razla~niot dol`nik, sekoga{ koga toj sakal da raspolaga so svojot predmet (sopstvenost). Zatoa moè da se pretpostavi deka curator bonorum moèl da ja blokira tu`bata za vra}awe na predmetot od strana na razla~niot doveritel, sekoga{ koga toj ne sakal da ja prodade stvarta. Objasnuvaweto sekako e deka po proda`bata na stvarta {to e predmet na obezbeduvawe vi{okot od prihodite mu ostanuva na razla~niot dol`nik.

Pravnata dihotomija pome|u dvi`nite stvari i nedvi`nostite e su{testvena za golem broj, ako ne i za site, sovremeni kontinentalno-evropski sistemi, barem koga stanuva zbor za razla~nite prava. No toa ne bilo taka vo romejskoto pravo. Ne postoelo pravilo za ograni~uvawe na nevladetelskite razla~ni prava vrz nedvi`nostite (real

property) i na vladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari (personal property). Sosema sprotivno: zalogata (pignus), kako vladetelsko razla~no pravo, moèla da se dava vrz

dvi`ni stvari i vrz nedvi`nosti, dodeka hipotekata (hypotheca), kako nevladetelsko razla~no pravo vo romejskoto pravo isto taka moèla da se dava vrz nedvi`nosti, kako i

vrz dvi`ni stvari. Stanuvalo samo za prakti~na rabota {to zalogata (pignus) bila povrzana so dvi`nite stvari (stokite), zatoa {to tie se mnogu posoodvetni za isporaka (predavawe) vo sporedba so nedvi`nostite (zemji{teto i zgradite). Tokmu zatoa, dvete razla~ni prava vo romejskoto pravo se razlikuvale samo do merkata do koja stanuvalo zbor za na~inot na nivnoto kreirawe, zatoa {to zalogata (pignus) bila kreirana so predavaweto

na vladenieto (traditio), dodeka hipotekata (hypotheca) po pat na ednostaven dogovor: D.13.7.9.2 (Ulpianus): "'Pignus' soodvetno se koristi koga vladenieto vrz stvarta mu

bilo preneseno na doveritelot, a 'hipotekata', duri i koga vladenieto ne e preneseno na doveritelot."

Romejskata zaloga (pignus) radikalno se razlikuva od sovremenata evropska "zaloga"

(pledge). Nekoi od problemite so koi se soo~uva sovremenoto evropsko pravo moàt da se razberat samo ako se ima na um deka ovaa razlika moè da se sledi do potekloto i razvojot

na romejskiot koncept za zaloga (pignus). Pignus se kreiral so traditio, to est so predavawe na civilis possessio (gra|anskoto

vladenie) na razla~niot doveritel. Razla~niot doveritel ne stanuval obi~en detentor (bailee), kakov {to e toj vo sovremenite kontinentalno evropski gra|anski prava, tuku vladetel (lice vo vladenie), a razla~niot dol`nik ne go zadrùval duri ni konstruktivnoto vladenie. Podocne`noto predavawe na vladenieto od strana na razla~niot doveritel na razla~niot dol`nik ne zna~i prestanok na negovoto razla~no pravo, kako {to e toa slu~aj vo sovremenite kontinentalno-evropski sistemi. Zatoa,

17

predmetot na vladetelskoto razla~no pravo ne ba{ retko bil davan vo zakup na razla~niot doveritel:

D. 13.7.35.1 (Florentinus): "Pignus samo mu dava vladenie na doveritelot, zatoa {to predmetot i natamu ostanuva vo sopstvenost na dol`nikot: me|utoa dol`nikot moè da ja koristi svojata stvar po voqa na razla~niot doveritel ili zakupecot."

D. 13.7.37 (Paulus): "Sekoga{ koga go zemam vo zakup predmetot na obezbeduvaweto {to mi go predal sopstvenikot, jas go zadrùvam vladenieto vrz predmetot, zatoa {to pred dol`nikot da go zeme predmetot, toj ne bil vo negovo vladenie, u{te pove}e zatoa {to jas imam voqa da go zadràm vladenieto, a razla~niot doveritel ne moè da ima voqa da stekne vladenie."

Sekoga{ koga vrz predmetot e kreirano razla~no pravo po pat na zaloga i podocna toj predmet e prenesen vo detencija na razla~niot doveritel (bailed), prakti~no i ne se javuvala nikakva razlika pome|u pignus i hypotheca. Ova e o~iglednata pri~ina za

zabele{kata na romejskiot pravnik Marcianus deka "razlikata pome|u pignus i hypotheca e ~isto verbalna". Ovoj fenomen isto taka pomaga da se objasni zo{to romejskite izvori go

koristat konceptot na pignus na po malku kavaqerski na~in: ponekoga{ pod nego se podrazbira posebno razla~no pravo, kreirano preku predavawe na vladenieto, a

ponekoga{ toj e sinonim so konceptot "razla~no pravo" generalno. Zatoa pri analizata, antitezata pome|u pignus i hypotheca vo romejskoto pravo nu`no ne soodvetstvuva na distinkcijata pome|u vladetelskite i nevladetelskite razla~ni prava vo sovremenite civil

law sistemi: romejskata "zaloga" isto taka moèla da pretstavuva nevladetelsko razla~no pravo.Taa moèla duri i da bide kreirana preku konstruktivna isporaka (constitutum

possessorium), taka {to razla~niot dol`nik nikoga{ ne go gubel fakti~koto vladenie vrz predmetot so koj bil obezbeden negoviot dolg vo odnos na razla~niot doveritel.

Poznatiot romejski pravnik Ulpian ve}e zabeleàl deka doveritelite ~esto gi ostavaat svoite dol`nici vo realno vladenie so predmetot vrz koj bila kreirana zalogata (pignus).

Romejskoto pravo se na{lo vo prili~na zbrka zaradi faktot deka bilo mo`no kaj site vidovi razla~ni prava predmetot na obezbeduvaweto da se ostavi vo racete na dol`nikot. Celosnoto otsustvo na kakov bilo sistem na publicitet pretstavuvalo seriozen problem vo praksa, osobeno koga stanuvalo zbor za rangiraweto na podocne`nite tovari (razla~ni prava) vrz istiot predmet. Rangiraweto bilo dominirano od ednostavno pravilo - prior tempore, potior iure (prv vo vremeto, posilen vo pravoto) - vo najgolemiot del od istorijata na romejskoto pravo. Rafiniraweto bilo izvr{eno duri relativno docna. Vo 427 godina n.e. imperatorot Lav (Leo) utvrdil deka razla~noto pravo kreirano so "javen instrument" ili pi{an memorandum potpi{an od tri svedoka ima povisok prioritet od prethodnite razla~ni prava {to ne bile kreirani na takov na~in. Treba da se istakne deka imperatorot ne gi poni{til razla~nite prava {to ne bile kreirani soglasno ovaa

odredba. Sosema sprotivno: duri i po 472 godina site razla~ni prava kreirani soglasno drevnite pravila na romejskoto common law seu{te bile polnova`ni, iako onie razla~ni prava {to bile kreirani soglasno odredbata na Lav imale prioritet vo odnos na site razla~ni prava {to ne bile soglasni so navedenite formalnosti. Zna~eweto na imperatorskata inovacija se sostoelo vo toa {to toj vovel dopolnitelno pravilo za

prioritetite, so {to rabotite se zbrkale u{te pove}e. Po 427 godina, tretite lica koi steknale sopstveni~ko pravo vrz predmetot vrz koj bilo kreirano razla~no pravo od strana na negoviot prethoden sopstvenik i natamu bile soo~eni so tovari {to dotoga{ nim ne im bile poznati, so tu`bi za vra}awe na predmetot za izvr{uvawe za dolgovite na nivniot prethodnik po titulata (sopstveni~koto pravo).

Drug faktor {to prili~no go kompliciral romejskiot sistem na razla~ni prava bil toj {to razla~nite prava moèle da bidat kreirani ne samo na individualnite delovi

18

od imotot na dol`nikot, tuku i vrz celiot negov imot. Prvite bile ozna~eni kako "posebni ili specijalni" razla~ni prava, a vtorite kako "generalni ili op{ti" razla~ni prava. Nemalo nekoi su{testveni razliki pome|u "generalnite" i "posebnite" razla~ni prava, a nivniot odnos bil opredeluvan so istite drevni pravila za prioritetite i so dekretot na Lav od 427 godina. Zatoa ~esto se slu~uvalo postarite generalni razla~ni prava imaat prioritet vrz podocna kreiranite posebni razla~ni prava, duri i ako posebnite prava bile kreirani so prenos na vladenieto vrz predmetot na razla~noto pravo na razla~niot doveritel.

Vo ovoj del jas }e se ograni~am na konsenzualnite razla~ni prava, imeno na onie kreirani po sila na dogovor. Me|utoa treba da se zabeleì deka vo romejskoto pravo imalo mnogu "posebni" kako i "generalni" zakonski razla~ni prava. Tie mora da se razlikuvaat od obi~nite privilegii, zatoa {to privilegiite se odnesuvaat samo na prioritetot, dodeka razla~nite prava se izvoren tovar vrz predmetot na dol`nikot. Sekako, nekoi od navedenite zakonski razla~ni prava bile "privilegirani" zatoa {to imale prioritet vo odnos na postarite konsenzualni razla~ni prava.

Duri i ako se zanemari konfuznata sloènost na "generalnite" i "posebnite" vo odnos na konsenzualnite i zakonskite razla~ni prava, romejskiot sistem na razla~ni prava ima eden osnoven nedostatok: otsustvo na adekvaten sistem na publicitet, osobeno koga stanuvalo zbor za dvi`nite stvari. Bez publicitet, romejskoto pravo moèlo da go odrì svojot sistem na razla~ni prava samo preku povikuvawe na pomo{ na krivi~noto pravo preku predviduvawe na krivi~no delo ako se izvr{i prenos na sopstvenosta bez da mu se kaè na steknuva~ot za optovarenosta na stvarta so razla~ni prava (stellionatus).

3. Podocneèn razvoj na evropskoto ius commune Kon krajot na XV vek, romejskiot sistem na razla~ni prava stanal del od pravata na

re~isi site evropski zemji, so isklu~ok na Anglija i Vels. Ovoj sistem bil ostro

kritikuvan od strana na slavniot holandski pravnik Johannes Voet (1647 - 1713) ~ii Commentarius ad Pandectas se smetale za avtoritativna rekapitulacija na evropskoto ius

commune na celiot evropski kontinent i vo [kotska se do XIX vek. Toj go okarakteriziral sistemot kako "lavirint na doveriteli, vo koj advokatite se muvaat naokolu so {tetni trikovi". Me|utoa, nedostatocite na sistemot ne bile otstraneti se do voveduvaweto na soodveten sistem na publiciet i registracija, so postepena eliminacija na nekoi, ako ne i na site, posledici na romejskoto nevladetelsko razla~no pravo hypotheca (hipoteka), barem vo odnos na dvi`nite stvari.1

1 Ovoj del od trudot ne e sosema to~en. Takvi registri na "vladenija i robovi" postoele u{te od vremeto na Ptolemi Soter i prili~no se usovr{eni vo vremeto na Ptolemi Filadelf. "Golem del od istraùvaweto e fokusiran na registracijata na zemji{nite prenosi vo elinisti~kiot Egipet vo tekot na poslednite tri veka od pret-hristijanskata era, vreme vo koe

Egipet bil pod vladenie na makedonskata dinastija Ptolomies (Ptolomei) i vo tekot na prvite vekovi na rimskoto vladeewe so provincijata, koga pravnite institucii, kako i oficijalniot jazik seu{te ostanale gr~ki. Kuso vreme po sredinata na prviot vek n.e. rimskata vlast vo Egipet

vospostavila arhiva na vladenija (bibliotheke enkteseon), ~ija osnovna cel bila da se ~uvaat dokazite za titulite i hipotekite vrz nedvi`nostite i robovite. Posebnata kniga (diastromata) vo koja bile vneseni site transakcii {to vlijaele vrz zemji{teto i robovite se ~uvala vo glavniot grad na sekoja administrativna oblast. Spored papirusite od ptolomejskiot i rimskiot period na vladeewe, prenosot na titulata vrz robovite i zemji{tata se vr{ela po sila na akt poznat kako katagraphe. Katagraphe bil sostavuvan od strana na javen slu`benik poznat kako agoranomos ~ii

19

Za da se izbegnat nedorazbirawata, treba da se istakne deka fenomenot poznat kako "recepcija" na romejskoto pravo na evropskiot kontinent i vo [kotska ne dovel do

kreirawe na nekoe evropsko "common law". Osven nacionalnite i regionalnite razliki vo obi~ajnoto i zakonskoto pravo, romejskoto pravo imalo samo status na vtorostepeno (subsidijarno) pravo i nikoga{ ne pretstavuvalo ekskluziven izvor za nitu eden predmet. Zatoa, postojat prili~ni varijacii vo obemot do koj romejskiot sistem na razla~ni prava bil vgraden vo pravoto na najgolemiot broj drugi evropski zemji. Ovoj del od trudot e pi{uvan vrz osnova na "romano-holandskoto" pravo, ne samo zatoa {to toa seu{te ìvee vo Republikata Ju`na Afrika, tuku i zatoa {to i natamu pretstavuva izvonreden primer za "sovremenata primena" (usus modernus) na romejskoto pravo. Ova se promenilo duri

otkako slavnite holandski avtori od XVII i XVIII vek bile zameneti so proslavenite germanski "Pandektisti" od XIX vek. Me|utoa do toa vreme, tradicionalniot sistem prakti~no prestanal da postoi sekade na evropskiot kontinent.

Vo Holandija, kako i vo nekoi evropski zemji, odnosot pome|u "generalnite" i "posebnite" razla~ni prava bil postaven na poinakvo ramni{te od ona {to postoelo vo romejskoto pravo. "Posebnite" razla~ni prava dobile prioritet vo odnos na "generalnite" razla~ni prava. Toa pretstavuval prviot ~ekor vo razvojot na sovremeniot kontinentalen "princip za specifi~nosta (konkretnosta ili opredelenosta)" {to dozvoluva kreirawe na razla~ni prava samo vrz konkreten predmet ({to e opredelen ili opredeliv) od imotot na dol`nikot i (barem teoriski) gi ukinuva starite romejski "generalni" razla~ni prava. Drug nov razvoj e {to vo nekoi, iako ne vo site, evropski "civil

law" jurisdikcii site hipoteki, "generalni" i "posebni" bile podvedeni na drevnata obi~ajna maksima mobilia non habent sequelam, "meubles n'ont pas de suite" ("dvi`nite stvari ne

moàt da se sledat vo racete na treti lica"). Sekoga{ koga dvi`nata stvar (li~nata stvar vo anglo-saksonskata terminologija, personal property) {to podleì na hipoteka }e mu bide

funkcii bile sli~ni na onie {to gi vr{at javnite notari vo sovremenite civil law sistemi. Agoranomoi imale zabrana za sostavuvawe na akt za prenos bez ovlastuvawe (poznato kako epistalma) {to bilo izdavano od strana na registracionata kancelarija {to ja vodela diastromata. Ova ovlastuvawe se izdavalo duri otkako registracionata kancelarija potvrdila deka potencijalniot

prenesuva~ na pravoto (transferor) vo registerot se javuva kako sopstvenik soglasno upisite navedeni vo diastromata.1 Se ~ini deka registracionite praksi {to preovladuvaat vo elinisti~kiot Egipet sluèle za dvojna cel za spre~uvawe na izmamnite prenosi i za obezbeduvawe na sobiraweto na danocite {to se naloùvale vrz prenosot na zemji{tata i robovite. Registracioniot akt ne pretstavuval

preduslov za sozdavaweto na pravoto in rem, i ne postojat dokazi deka pravata na onie koi steknale nekakov interes potpiraj}i se na informaciite obezbedeni od strana na diastromata se pravno za{titeni. Se ~ini deka registracijata glavno bila nameneta samo da obezbedi sredstvo za javna kontrola naso~ena kon minimizirawe na mo`nosta za prenosi od strana na lica koi nemaat

ovlastuvawe da raspolagaat so imotot. Kakvo i da bilo orginalnoto zna~ewe na bibliotheke enkteseon i potesnite celi {to vo toa vreme moèla da gi ima registracijata, vo nitu eden drug region i vo nitu eden drug period na starata civilizacija, registracijata na zemji{tata ne postignala tolku visok stepen na sofistikacija kako vo elinisti~kiot Egipet. Ovoj zemji{en register podocna vo

{ega bil narekuvan "Aleksandriska biblioteka". Inaku zemji{nite registri za prv pat se javile vo Egipet, odkade {to gi prezele i makedonskite dinastii i gi vgradile vo doma{niot sistem. Zadolèna za nivnoto vodewe vo Egipet bila sve{teni~kata klasa navedena kako "pisari" (scribe), a od niv podocna vo Vizantiskata imperija nastanala profesijata "notar", "nekoj {to vodi bele{ki", "pisar" ili "zapisni~ar" (deneska "sekretar") {to isto taka barem vo prvite vekovi bila sve{teni~ka klasa. Notarskata profesija se zadràla se do padot na Vizantija, a podocna e prezemena vo Zapadna Evropa. Taa postepeno gubi sekakva vrska so verskiot ìvot (kako i advokaturata) i stanuva celosno sekularizirana profesija.

20

prenesena na treto lice, razla~noto pravo se gasi. Od ovde, hipotekite vrz dvi`nite stvari moè da se vr{at prisilno samo do momentot do koj hipotekarniot dol`nik seu{te ima vladenie vrz stvarta. Toga{ se postavilo pra{aweto dali toa se primenuva i na nevladetelskite zalozi, kaj koi zalo`niot doveritel nema vladenie, bilo zatoa {to razla~noto pravo bilo kreirano so konstruktivna isporaka (constitutum possessorium) ili zatoa {to zalo`niot doveritel go vratil realnoto vladenie na zalo`niot dol`nik kako negov detentor (bailee).

Voet smetal deka site nevladetelski razla~ni prava, nezavisno od toa dali stanuva zbor za hipoteka ili nevladetelska zaloga podleàt na maksimata mobilia non habent

sequelam. Toj oti{ol u{te ponatamu sugeriraj}i deka razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti moàt da bidat polnova`no kreirani samo preku prenos na vladenieto na doveritelot, so {to prakti~no ja eliminiral romejskata hipoteka vrz dvi`nite stvari. Negovoto mislewe bilo izre~no otfrleno od strana na "Visokiot sovet" na Holandija, najvisokata holandska sudska vlast vo toa vreme, vo edna va`na presuda od 13 noemvri 1737 godina. Slu~ajot se odnesuval na du}anxija koj gi prenel svoite trgovski zalihi (stokite vo du}anot) na svojot doveritel po pat na konstruktivna isporaka,(to est go zadràl vladenieto vrz stokite) o~igledno za da gi izbegne pravilata {to se primenuvale na hipotekite. Sudot smetal deka e obvrzan da ja utvrdi vistinskata priroda na transakcijata vpu{taj}i se vo razgleduvawe na vistinskite zborovi {to gi upotrebile strankite. Toj utvrdil deka strankite realno imale namera da kreiraat razla~no prav po pat na konstruktivna isporaka. No ona {to realno se slu~ilo, i pokraj sprotivnoto mislewe na

Voet bilo kreirawe na polnova`na zaloga vrz stokite (zalihite) po pat na konstruktivna isporaka. "Visokiot sovet" se soglasil so ovoj presedan se dodeka postoel kako posebno telo.2 Tokmu zatoa, kuso vreme pred donesuvaweto na prviot holandski Gra|anski zakonik od 1809 godina, pravoto vo Holandija priznavalo ne pomalku od ~etiri vida razla~ni prava vrz dvi`nite stvari: vladetelska zaloga (pignus, kaj koja razla~niot doveritel go zadrùva vladenieto vrz stvarta), hibriden "nevladetelski vid na zaloga, hipoteka i sekako generalna hipoteka vrz celiot dvièn imot na dol`nikot.

Situacijata vo [kotska bila (i e) pomalku sloèna. Romejskata hipoteka vrz dvi`nite stvari nikoga{ ne bila vgradena vo {kotskoto pravo. Zaradi tesnite vrski pome|u romejsko-holandskoto i {kotskoto pravo, avtoritetot na Voet bil sosema dovolen da go obezbedi otfrlaweto na zalogot kreiran po pat na konstruktivna isporaka (constitutum possessorium) i da se vovede pravilo deka sekoga{ koga zalo`niot predmet }e dojde vo vladenie na razla~niot dol`nik, zalogata (razla~noto pravo) se gasi. Ovde i nema potreba da se istaknuva deka pravoto na Holandija ili pravoto na bilo koja druga zemja so sli~ni pravni pravila ne go prifa}a konceptot na fiducijaren prenos na sopstveni~koto pravo vrz dvi`nite predmeti po pat na konstruktivna isporaka za celite na kreiraweto na ona {to vo osnova pretstavuva razla~no pravo vrz taka prenesenite dvi`ni stvari.

Misleweto na Voet deka prenosot na vladenieto bil neophoden za kreiraweto na tovarot (razla~noto pravo) preovladal vo [kotska i vo "romejsko-holandskoto" pravo na Republika Ju`na Afrika. Obidite za baj-pasirawe (nadminuvawe) na ova striktno pravilo opfa}ale fiducijaren prenos po pat na konstruktivna isporaka i proda`na i

lease-back transakcija (to est dol`nikot najnapred vr{el konstruktiven ili teoriski

2 Treba da se istakne deka toga{nite pravni prakti~ari vo golema merka ne bile svesni za

mislewata na sudot, zatoa {to vo toa vreme sudskite mislewa se davale bez obrazloènie.

Izve{taite na Bynkershoek i Pauw ne bile objaveni se do XX vek. Ovoj ~uden fenomen ni pomaga da

si objasnime zo{to misleweto na Voet ostanalo vlijatelno, i pokraj faktot {to kako {to deneska znaeme toa bilo izre~no otfrleno od strana na Visokiot sovet.

21

prenos na predmetot, iako realno go zadrùval vladenieto vrz stvarta, a potoa doveritelot ja kupuval stvarta i pak mu ja vra}al na dol`nikot vo zakup). Dvata mehanizma

vo [kotska bile bezuspe{ni, sekoga{ koga nemalo de facto prenos na vladenieto, to est sekoga{ koga prenosot na sopstveni~koto pravo bil vr{en po pat na traditio ficta (fiktivna tradicija). Sli~nite obidi isto taka bile neuspe{ni vo Ju`na Afrika. Novite mo`nosti se pojavile vo [kotska po donesuvaweto na Zakonot za proda`ba na stoki od 1893 godina. Kaj dogovorite za proda`ba na stoki, Zakonot go ukinal drevnoto romejsko pravilo deka sopstvenosta vrz stvarta moè da se prenese samo po pat na predavawe ili isporaka (traditio) i vo vovel common law praviloto deka sopstvenosta (titulata) preminuva so samoto sklu~uvawe na dogovorot za proda`ba. Noviot sistem na prenos na titulata (sopstveni~koto pravo) se ~ini deka ja otvoril mo`nosta za kreirawe razla~ni prava vrz dvi`nite predmeti bez da se izvr{i prenos na vladenieto na razla~niot doveritel preku proda`ba i lease-back (povraten zakup ili naem). No i ovie obidi isto taka propadnale.

4. Razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti vo kontinentalno-evropskite

zakonici Francuskiot Code civil (1804) go zaklu~il procesot na napu{tawe na romejskata

hipoteka vrz dvi`nite stvari vo Francija propi{uvaj}i prenos na vladenieto za da moè da se kreira razla~noto pravo vrz dvi`nite predmeti (nantissement) i preku

ograni~uvaweto na hipotekata samo na nedvi`nostite (real property, immovables). Kreiraweto na zalogata (gage) po pat na konstruktivna isporaka, kako i mo`nosta razla~niot dol`nik da ja drì zaloènata stvar vo polza na razla~niot doveritel (vo detencija ili bailment), efektivno bile eliminirani so ~lenot 2076 od Gra|anskiot zakonik: :Dans tous les cas, le privilege ne subsiste sur le gage qu'autant que ce gage a ete mis et est

reste en la possession du creancier, ou d'un tiers convenu entre les parties". Stariot holandski Gra|anski zakonik (1838 godina), stariot italijanski Gra|anski zakonik (1865 godina),

{panskiot Gra|anski zakonik, pa duri i germanskiot Gra|anski zakonik od 1900 godina sodrèl sli~ni odredbi. Germanskiot Zakon za ste~aj (Reichskonkursordnung) od 1877 godina ve}e propi{uval deka razla~nite prava vrz dvi`nite stvari, {to ne se kreirani so permanenten prenos na vladenieto na razla~niot doveritel, ne kreiraat prioritet, so {to kone~no e ukinata drevnata romejska hipoteka vrz dvi`nite stvari (Mobiliahypothek) i vo Germanija. Analizata za na~inot na koj sovremenite kontinentalno-evropski prava moèle da se soo~at so ovie odredbi }e im ja prepu{tam na drugi i }e se ograni~am na nekoi generalni zabele{ki za razla~nite prava vrz dvi`nite stvari na evropskiot kontinent vo tekot na XIX vek.

Od sovremena perspektiva, se ~ini ~udno {to ukinuvaweto na nevladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari vo kontinentalno-evropskite zakonici ne naiduvaat na posilen otpor od strana na bankite i barem od nekoj pogolem del na delovnata (trgovskata) zaednica. Zakonskite odredbi go prinuduvaat zalo`niot dol`nik da go prenese vladenieto vrz svoite dvi`ni stvari {to niv gi pravi neproduktivni, posledica {to duri moè da ne mu e vo interes na negoviot doveritel. Zalo`niot doveritel, od druga strana, e prinuden da gi skladira i da gi ~uva i odrùva stokite po visoka cena, bez da ima pravo duri ni da gi koristi tie stoki za sebe. Po moe mislewe, ovoj vonredno neprakti~en i lo{o zamislen zakonski aran`man moè da se objasni so slednive zabele{ki.

22

Prvo, bankarskiot svet vo docniot XVIII i raniot XIX vek, po moe mislewe ne bil strukturiran da obezbedi deloven kapital za industriskata zaednica vrz osnova na razla~nite prava vrz stokite i zalihite ili ma{inite na svoite klienti. Iako bankite ja finansirale trgovijata na golemo, toa mnogu po~esto se pravelo vrz osnova na li~no obezbeduvawe (garancii, ìranti), a ne vrz osnova na obezbeduvawa od sopstveni~ka priroda. Trgovecot ili pretpriema~ot koj imal potreba od kredit za da gi pro{iri svoite industriski aktivnosti voobi~aeno bil zavisen od drugi izvori, a ne od bankite. Tokmu toa e pri~inata za naglata i eksplozivna ekspanzija na komanditnite dru{tva vo

XIX vek. Bankite verojatno eksperimentirale so drugite formi na obezbeduvawe, osven garanciite, duri po pojavata i razvojot na sovremenite trgovski korporacii (kompaniite kako pravni lica). Ovaa strukturna promena vo finansiraweto na industriskite aktivnosti od strana na bankite isto taka moèla da vodi poteklo od preteranata ponuda na pari na germanskite pazari, kako posledica na reparaciite {to i gi platila Francija

po vojnata 1870-1871 godina. Dali toa bile ekonomskite izvori i potekloto na germanskiot "Sicherheitsubereignung" (prenos na sopstvenosta preku obezbeduvawe)?

Vtoro, delovnata (trgovskata) zaednica ne bila osobeno popre~ena so odredbite na novite zakonici. Dolgo vreme pred nivnoto donesuvawe, standardnata procedura vo Amsterdam i vo drugite va`ni pristani{ta bila prenosot na sopstvenosta skladirana vo

skladi{tata preku prenosot na voranti (konosmani, bills of lading) i so optovaruvawe na tie stoki preku zaloùvawe na vorantot (konosmanot) na doveritelot. Ovie praksi duri i bile sankcionirani vo nekoi zakonici, na primer vo holandskiot Zakonik od 1838 godina. Voop{to ne e za iznenaduvawe {to ovaa trgovska praksa gi inspirirala prvite francuski mehanizmi za voveduvawe na nevladetelski razla~ni prava vrz dvi`nite stvari po donesuvaweto na Code civil.

5. Common law i civil law

Angliskoto common law isto taka priznava dve razla~ni prava vrz dvi`nite stvari (stokite), edno vladetelsko, imeno zalogata (pledge ili pawn), drugoto nevladetelsko,

imeno chattel mortgage (hipoteka na dvi`na stvar). Duri i se sugerira deka ovie dve common law razla~ni prava korespondiraat so romejskite razla~ni prava: zalogata (pledge) vo

su{tina e romejskiot pignus, a prirodata na (chattel) mortgage vo osnova e ista kako i onaa na romejskata hypotheca. Me|utoa ovaa ravenka e izre~no otfrlena vo poznatiot slu~aj

Ryall v. Rolle (1749). Sudijata Burnet J to~no zabeleàl deka spored romejskoto pravo isporakata na vladenieto se bara samo za kreiraweto na razla~noto pravo vo slu~ajot na

zaloga, kako {to bilo - i seu{te e - spored common law. No, u~eniot sudija izre~no i nedvosmisleno ja otfrlil sugestijata deka common law (chattel) mortgage moè da se identifikuva so romejskata hipoteka.

"Hipotekata dava samo razla~no pravo (lien), a ne sopstveni~ko pravo so pravoto da se dobie namiruvawe vo slu~aj na neispolnuvawe na uslovot, a na{ata hipoteka (mortgage) pretstavuva direkten prenos na sopstvenosta so oblastuvawe (pravo) na otkup i dava zakonska sopstvenost."

Sosema e vredno da se istakne deka sudijata Burnet J se obidel da ja definira common law mortgage upatuvaj}i na tekstot na Corpus Iuris C.4.54.2:

"Ako tvoite roditeli go prodale zemji{teto pod uslov toa da se restavrira (vrati) ako tie ili nivnite naslednici vo nekoe vreme ili vo ramkite na nekoj period ponudat da ja otplatat cenata i ako naslednikot na kupuva~ot ne saka da se drì do svojot del od

23

dogovorot, koga vie ste podgotveni da go namirite, imate pravo na (li~na, personalna) tu`ba vrz osnova na toj dogovor."

Sudijata zabeleàl deka toa e opis na angliskiot mortgage vo romejskoto pravo i isto taka upatil na C. 4.54.7 ("Ako liceto koe go spomena kupilo od tebe pod uslov prodadenata stvar da bide vratena ako bide platen nekoj iznos vo nekoj opredelen rok, ti ne moè{ da podnese{ tu`ba spored na{iot "rescript" deka dogovorot treba da se poni{ti. No ako toj se obide da izbega od svojata obvrska zadrùvaj}i ja stvarta zaradi svojata

sopstvenost, ti moè{ da go obezbedi{ svojot interes so pravnite lekovi signification, deposition i sequestration (to est so parite {to treba da se platat"). Ovie zabele{ki ni

davaat odli~en opis na common law mortgage vo smisla na romejskoto pravo. Tekstot {to go koristi sudijata Burnet J e zemen od delot 54 od ~etvrtata kniga na Kodeksot na Justinijan

naslovena kako De pactis inter emptorem et venditorem compositis ("Za uslovite dogovoreni pome|u kupuva~ot i prodava~ot"). Common law mortgage na vakov na~in e konstruirana kako uslovna proda`ba, koja na razla~niot doveritel mu dava generalno sopstveni~ko pravo (interes) vrz zemji{teto ili dvi`nata stvar (chattel) {to e dadena vo mortgage. Ovie odredbi od Kodeksot na Justinijan imale klu~na uloga vo razvojot na noviot vid nevladetelsko razla~no pravo vrz dvi`nite stvari vo Evropa vo tekot na XIX vek.

Najgolemiot broj kontinentalno-evropski zakonici, kako francuskiot Code civil,

holandskiot Gra|anski zakonik od 1838 godina, pa duri i germanskiot Gra|anski zakonik od 1900 godina, sodràt odredbi {to proizleguvaat od navedenite pasusi na Zakonikot na

Justinijan. Ovie odredbi, poznati kako "faculte de rachat" ili "vente a remere" vo Francija se odnesuvaat na vetuvaweto (stipulacijata) na prodava~ot deka }e ja otkupi svojata sopstvenost (stvar) koga }e ja plati cenata. Romejskoto pravo isto taka go predviduva ovoj vid dogovor, sekako ne kako alternativa na razla~nite prava za {to toa i nemalo potreba, tuku da ja regulira mo`nosta (opcijata) {to mu bila dadena na prodava~ot za otkup na

predmetot. Ednata mo`nost bila negovata opcija da mu dava samo pravo in personam (obligacija inter partes), a ne pravo in re (stvarno pravo). Po voveduvaweto na striktni pravila za kreiraweto na zalogot vo evropskite zakonici i po eliminacijata na romejskata hipoteka vrz dvi`nite stvari (chattels), ovie zakonski odredbi za pravoto na otkup bile koristeni za da se nadminat strogite zakonski odredbi za kreiraweto na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari. Vakvite obidi se soo~ile so razli~en stepen na uspeh vo Evropa, so {to predizvikale izvorna podelba pome|u evropskite pravni sistemi. Vo najgolemiot broj jurisdikcii, na primer vo Francija, ovie obidi doìveale celosen neuspeh. Sudovite gledale preku formata na ovie transakcii i ~esto utvrduvale deka o~igledno polnova`nata forma zatskriva su{testveno nezakonska rabota. Germanija i Holandija sledele sosema poinakov priod.

Prvo, germanskiot Zakon za ste~aj prakti~no ja ukinal starata hipoteka vrz dvi`nite stvari preku ograni~uvawe na prioritetot pred generalnite doveriteli vo ste~ajot na zalozite kreirani so prenos na vladenieto na zalo`niot doveritel. Duri tri

godini podocna, noviot germanski Reischsgericht bil soo~en so dva slu~aja vo vrska so obidot da se kreira razla~no pravo vrz dvi`na stvar po pat na proda`ba i lease-back transakcija. Vo ednata od presudite, tretoto gra|ansko oddelenie na sudot re{ilo deka so ovaa transakcija vo su{tina e kreirano razla~no pravo pod maskata na dogovor za kupoproda`ba na stoki so pravo na otkup na prodava~ot. Sudot utvrdil deka dogovorot e ni{toven. Me|utoa, vo edna druga presuda prvoto gra|ansko oddelenie na sudot smetalo deka vakviot dogovor e prifatliv ako izvornata namera na prodava~ot bila realen prenos na sopstvenosta vrz stvarite so odredba za podocneèn otkup. Faktot {to ekonomskata cel na dogovorot bila kreirawe na razla~no pravo, sudot go smetal za nevaèn. Se dodeka e zadràna formata i pojavnosta na izvoren kupoprodaèn dogovor i lease-back, moè da se

24

kreira razla~no pravo vrz osnova na toj dogovor za kupoproda`ba i lease-back. Kupoproda`niot dogovor sekako bil izvr{en so konstruktivna isporaka, ostavaj}i go prodava~ot vo vladenie i konvertiraj}i go negovoto pravo na otkup vo zakonska ili ekonomska obvrska za otkup. Deset godini podocna, Reichsgericht izre~no priznal deka

osnovot (causa) za konstruktivniot prenos na dvi`nata stvar moè da bide kreiraweto na razla~noto pravo vrz toj predmet. Taka po izvesen period, vo civil law sistemite povtorno

bila vovedena fiducia. Holandskiot "Visok sovet" go sledel ovoj razvoj na nastanite vo 1929 godina.

Otprilika vo isto vreme koga kontinentalno-evropskite pravnici povtorno ja

"pronao|ale" drevnata romejska fiducia cum creditore preku transformiraweto na odredbite od Zakonikot na Justinijan za prenosot na sopstvenosta so obvrska za otkup za da se

nadminat strogite romejski odredbi za prenosot, karakterot na chattel mortgage - vo osnova prenos na stvarta so obvrska za otkup - su{testveno se izmenil vo Anglija. Zakonot {to ja povlekol taa izmena bil Nacrt Zakonot za proda`ba od 1878 godina i uslovot za

registracija. Od toa vreme, "chattel mortgage" bile dozvoleni samo ako davatelot realno vr{el prenos na vladenieto na primatelot. Samo toga{ mortgage uìvala prioritet pred generalnite doveriteli vo slu~aj na ste~aj na dol`nikot. Doveritelite sosema prirodno se obidele da gi baj-pasiraat ovie odredbi vra}aj}i se na arhetipot na nevladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari od common law, uslovnata proda`ba (proda`ba i lease-

back ili hire-purchase dogovor). Ne bilo obrnato dovolno vnimanie na kontinentot, a osobeno vo Holandija, na na~inot na koj angliskite sudovi go sproveduvaat Zakonot za

proda`ba na stoki. "Sudot treba da gleda niz i zad dokumentite i da dojde do realnosta". Mnogu ~esto sudovite utvrduvale izmami ili simulirani razla~ni transakcii zad o~igledno polnova`nite transakcii i odbivale da mu ovozmoàt na doveritelot da se potpre na sopstveni~koto razla~no pravo kreirano na vakov na~in.

Su{tina na romejskoto razla~no pravo 1. ako ima realen prenos na sopstvenosta stanuva zbor za fiducia 2. ako vladenieto ostanuva kaj dol`nikot stanuva zbor za hipoteka (hypotheca)

ili realen tovar (charge) 3. ako vladenieto preminuva kaj doveritelot stanuva zbor za zalog (pignus), no

zaradi prezumpcijata vo nekoi sistemi deka "vladenieto e ednakvo na sopstvenost" pignusot ne se smeta za tovar (charge) tuku samo za dogovorno razla~no pravo (zaloga). Od ovde se pojavile dva tipa hipoteki: hipoteka kako realen tovar i dogovorna hipoteka (prenos na sopstvenost kako obezbeduvawe).

fiducia se razlikuva od pignus i od hypotheca po toa {to vodi kon realen prenos na

pravoto na sopstvenost, dodeka kaj pignus i hypotheca postoi varijacija samo vo pogled na vladenieto vrz stvarta, ne i vo odnos na sopstvenosta koja konstantno e kaj dol`nikot.

Kolku e dràvniot poredok pofeudalen poprisutna e fiducia, kolku poredokot e popazaren tolku poprisutni se pignus i hypotheca.

25

3. RAZLA^NITE PRAVA VRZ DVI@NITE STVARI VO SAD - EDNOOBRAZEN

TRGOVSKI ZAKONIK, ^LEN 9: OSNOVA ZA SPOREDBA

Harry C. Sigman

Celta na ovoj del od trudot e da mu obezbedi na ~itatelot mo`nost za sporedba na

pravilata za razla~nite prava vo Evropa, osobeno vo pogled na nivnite "zaedni~ki osnovi", so soodvetnite pravni pravila vo SAD. Ovoj del od trudot go opi{uva priodot vo SAD, priod {to ve}e ima{e zna~itelno vlijanie i nadvor od granicite na SAD, {to se dvi`i od su{testveno celosno prifa}awe vo re~isi site provincii na Kanada, do vidlivo

vlijanie vo formulacijata na EBRD Model zakonot za obezbedenite transakcii (1994), Konvencijata na OON za prenos (cesija) na pobaruvawa vo me|unarodnata trgovija (1994)

(odobrena od strana na Generalnoto sobranie vo 2001 godina), UNIDROIT Konvencijata za me|unarodnite interesi vrz mobilnata oprema (neodamna odobrena na diplomatskata

konferencija vo Cape Town) i vrz OAS Model Me|u-Amerikanskiot Zakon za obezbedenite transakcii (neodamna odobren na [estata Me|u-Amerikanska specijalizirana konferencija za me|unarodnoto privatno pravo) i vrz direktnoto ili indirektnoto vlijanie vrz sovremenite zakonodavni reformi vo Nov Zeland, Isto~na Evropa, Meksiko i na drugi mesta.

^lenot 9, del od Ednoobrazniot Trgovski zakonik (UCC) e biten del od

zakonodavstvoto, najnapred donesen na po~etokot na pedesetite godini na XX vek, {to nastojuva da go olesni finansiraweto obezbedeno so "li~na sopstvenost" (to est dvi`ni

stvari, telesni ili bestelesni, kako razli~ni od "realnata sopstvenost", to est zemji{tata i zgradite) pravej}i go toa finansirawe poefikasno, poekonomi~no i

podostapno. Pottiknuva~ki mnogu pove}e otkolku regulatoren, ~lenot 9 nastojuva da ja postigne taa cel obezbeduvaj}i kolku e mo`no pogolema sigurnost i predvidlivost predviduvaj}i seopfaten zbir na fleksibilni pazarno-orientirani pravila za kreirawe i izvr{uvawe na razla~nite prava i za utvrduvawe na prioritetite pome|u konkurentskite pobaruvawa vrz predmetot na obezbeduvaweto, minimiziraj}i ja potrebata i izgledite za sudskite parnici. Zakonite sekako po~ivaat na nekoja osnova na pravoto za sopstvenosta i pravoto za dogovorite, no pravilata pove}e se bazirani na ona {to i e potrebno na praksata, a ne na teorijata, i tie se formulirani imaj}i gi predvid potrebite na pazarot.

Iako SAD e common law jurisdikcija, sferata na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari se regulira na seopfaten i detalen na~in so ~lenot 9 i sosema svesno mnogu malku i e ostaveno na sudskata praksa za natamo{en razvoj. Ovoj priod e zna~itelno porazli~en od pravoto za razla~nite prava vo Evropa, kade {to pravoto e ili re~isi celosno razvieno od strna na sudovite, vrz osnova na mnogu mal broj odredbi vo Gra|anskiot zakonik, {to e na primer slu~aj vo Germanija ili kaj koi postoi kombinacija na op{tite odredbi od Gra|anskiot zakonik dopolneti so posebni zakoni {to se odnesuvaat na konkretni transakcii, kako

Documents

Ptolemi Soter i Ptolemi Filadelf PRAVATA NA ......STVARI VO EVROPSKOTO PRIVATNO PRAVO Eva-Maria Kieninger Cambridge University Press, 2004 2 DEL I - VOVED I KONTEKST 1. VOVED: RAZLA^NITE