".,, I I ,.

'. ............

'. .....

.-­ - ..

--­-.'

" .... ' ..

.'

....

" ...

...

Uros G. Ahcan

~) =========O= B=R=A= V=N= A= V:--A-==P= O=S= K=O= D=O= V= A=N= C=A=

v

DOSTOP DO POSKODOV ANCA ALI NENADNO ZBOLELEGA, PREGLED IN OSNOVNI

POSTOPKI

DOSTOP do poskodovanea in njegovo resevanje s kraja nezgode.

OSNOVNI PREGLED poskodovanea, oeena nujnosti ali neposrednih nevarnosti za zivljenje.

CAKANJE na strokovno pomoc in ustrezni polozaj poskodovanea.

SPREMLJANJE splosnega stanja poskodovanea in oeena resnosti poskodb.

NATANCEN pregled poskodovanea.

PRENOS in TRANSPORT poskodovanea.

I-------------------------------~ I TRIAZAIL _______________________________ _

1

OBRAVNAVA POSKODOVANCACO) v

~. =========================================

NA MESTU NEZGODE

/----------~,

3

RESEV ANJE S KRAJA NEZGODE

ZAV AROV ANJE KRAJA NEZGODE

PRENOS IN TRANSPORT

CAKANJE NA STROKOVNO POMOC

SPREMLJANJE SPLOSNEGA STANJA IN OCENA

RESNOSTI POSKODB

2 ALI JE OGROZENO

4

ZIVLJENJE ZNAMENJA NA KRAJU POSKODOVANCA? i&~~lt"F

2

-----,..._ ;"' / .. -..... \ \ i i ... ) 1

v

OSRAVNAVA POSKODOVANCA \ \._1!./ j , ____ / = =========================

SPREMLJANJE SPLOSNEGA STANJA POSKODOV ANCA IN OCENA RES1\0STI POSKODB

Pri nacrtovanju postopkov in izvajanju nadaljnje prve pomoci moramo upostevati:

SIMPTO E

Uporabimo informacije iz mnogih virov, ki jih razvrstimo v tri skupine:

• potek dogajanja in znamenja na kraju poskodbe, • simptomi, • znaki.

Tako lahko ob osnovnem znanju o ustroju cloveskega telesa in njegovem delovanju ugotovimo, kaksno je splosno stanje bolnika ali poskodovanca in resnost poskodb. Sledi razumen nacrt ukrepanja in prevoza ponesrecenca.

8

/(i\\ OBRAVNAVA POSKODOVANCA \, ..... ~) ========================== '--.....__./'

SIMPTOMI IN ZNAKI

Na osnovi ugotovljenih znakov in simptomov izdelamo razumen nacrt ukrepov.

RAZUMEN NACRT

UKREPOV

9

/~-- v

DB-RAVNAVA POSKODOVAN·OA ((+')') ~~~/ ============================

w w .... ' ,. r., ~ a '"' • .r" •-...' l .-,. ~ ~ f 'I • • ~ ..-..,.. ..--'- ' ' r., W ., ~ T-... ~' 7 A lirl. T,..... A 1\lA 1 /\!"'-l t:J\l IKtuLLU l'U;:')l\..UUU V Al~'---h

Doloceni znaki poskodbe so skriti pod oblacili ali zasCitnimi sredstvi, zato je potreben natancen pregled poskodovanca in iskanje znakov poskodbe.

Izkljucti moramo odprte zlome in druge poskodbe udov, motnje prekrvitve, poskodbe glave, hrbtenice, prsnega kosa in trebuha, ki lahko ogrozajo poskodovancevo Zivljenje.

10

v

DBRAVNAVA PDSKDDDVANCA (ci)) ·,___...- ===========================

DVIGANJI::, PRENASANJE IN PREVOZ POSKODOV ANC A .

1 RESEVALEC

Kako bomo prij eli in nosili poskodovanca, je odvisno od:

• vrste poskodbe, • splosnega stanja poskodovanca, • stevila resevalcev' • razpolozljivih prevoznih

sredstev, • razdalje do vamega mesta, poti

ali prostora za prenos.

Podpora poskodovanca. K poskodovancu vedno pristopimu z zdra\ e strani.

Prenos poskodovanca ·- - --·-_-- -· - ~-~~ --:

~---- v

(r;_p') \~/ ============================

DBRAVNAVA PDSKODOVANCA

2 RESEVALCA

SEDEZ - 4 ROKE

Ce je poskodovanec nezavesten in bru_ha ali krvavi iz ust in nosu, naj ga resevalca neseta v bocnem polozaju. Pri sumu na poskodbo hrbtenice ali ce zlomi udov niso imobilizirani, naj poskodovanca ne dvigata in nosita samo 2 resevalca. Pri poskodbah spodnjih udov naj sodelujejo vsaj 3, pri poskodbah hrbtenice pa vsaj 4 osebe.

v

TRIAZA

Triaza je razvrscanje poskodovancev ali bolnikov v ustrezne skupine po vrsti poskodbe ali obolenja ter dolocanje nujnos6 pomoci in evakuacije.

CILJ TRIAZE ~ - - ~- -- . -

Smotma izraba kriticnega casovnega obdobja, v katerem lahko resimo Zivljenje cim vee poskodovancem.

Pri vecjem stevilu poskodovancev zozimo obseg prve pomoCi lena neodloZljivo pomoc in sele, ko utegnemo, zacnemo z dokoncno oskrbo.

Triaza mora biti strokovna, neprekinjena in prilagodljiva.

V pravem casu moramo pomagati najhuje prizadetim:

• Nezavestnim, • bolnikom z zastojem dihanja in bitja srca, • bolnikom s hudimi krvavitvami, • sokiranim, • bolnikom z naglimi zaBtrupitvami.

Ko jih oskrbimo glede na neposredne nevamosti za Zivljenje, se odlocimo za vrstni red prevoza in dokoncno oskrbo poskodovancev.

Do prevoza naj vsak poskodovanec udobno lezi ali sedj v ustreznem polozaju (glede na poskodbo ).

Potrebenje stalen nadzor Zivljenjskih funkcij.

" UKREPAl\10 PO PRA \'ILII-1 POSTOPK(J\' PRVE POMOCI

14

Ali smo s poskodovancem vred v nevarnosti?

Odstranimo nevarnost, poskodovanca premikamo le,

ceje zares nujno!

• Preverimo, ce je poskodovanec pri zavesti (kako se odziva).

• Sprostimo dihalne poti. • Preverimo diha_nje.

• Ocenimo znake krvnega obtoka.

v

T RIAZA

ABC Ugotavlj anje diagnoze

15

v

CZIVL..JAN..JE

v

OZIVLJANJE

V sako leto v Republiki Sloveniji umre: • vee kot 300 ljudi v prometnih nesreeah, • vee kot 2000 ljudi zaradi srenega zastoja, • vee kot 700 !judi naredi samomor.

Kljub vee kot 30 letni tradiciji kardiopulmonalnega ozivljanja so uspehi zelo slabi. Delez preZivelih se kljub napredku zn nja ne izboljsuje inje 10-%. Raziskave za podrocje Ljubljane so pokazale, da je v letih 1995-1997 od 100 bolnikov z zaBtojem srca na terenu prezivelo do odpusta iz bolnisnice le 6,6 bolnikov.

Sreni zastoj in nenadno prenehanje dihanja sta velika prilo.ZUost, ko resevalec lahko doseze svoj najveeji uspeh: OZIVI navidezno ze MRTVEGA.

Zato pa potrebuje zbranost, ustrezno znanje in izurjene roke.

Ozivljanja se ni mogoee naucitj iz knjige. Uspesni bomo le, ee homo ob teoretienem znanju pridobili -potrebno spretnost z vajami na lutki ob pomoei

in nadzoru strokovnjaka.

CaB, kije potekel od trenutka, ko je ponesreeenec prenehal dihati, odloea o uspehu ali neuspehu ozivljanja, zato pri tern ne smemo izgubljati easa, saj so sekunde labko usodne.

Ko elovek pren~ ih ti, mu .srce deluje se nekaj minut, zato pomembni organise nekaj minut dobivajo preostali kisik iz krvi. Ko pa srce preneha biti, nastopijo usodne mozganske okvare v nekaj minutah.

N aeelno so odloeilne prve 4 minute po zastoju srca. ..

Potrebna je zunanja masaza srca za vzdrzevanje minimalnega krozenja krvi.

16

v

OZIVL.JAN.JE

Nezavestnega poskodovanca, ki diha in mu bije srce, namestimo v stabilen bocni polozaj .

Ohrl1~1110 ga 11~: !l·IJ . ·:~!\ ~) postral1i, ocistimu lllll usl~l in /gorl1jL' dihai 11L' p u 1 i . P ~vi Ill u _ Li ~ ) _ · _ 11 / ~~ d u; i I s s I i 11 o. i / h Ij u' k i a I i k n j u.

Ko11cni rc/L!IUt t...:~~~ mai1L'\ ra j~ stabikn boc11i poio/a_i. ki prl· prL·(·uj~..·

zad u ~it\..'\ . I ~~ p. ,, ; 1 ... ·1 11 1uj \ l'Ljo 11~\ ar11ost /~t Ih.'/~t \ cst11~ga.

17

Bolnik, ki ne diha mora lezati vznak z rokama ob telesu. Ce lezi z obrazom navzdol, ga mora resevalec prevaliti v osi tako, da se glava, rameni in trup premaknejo hkrati in se ne upogneJo.

v

DZIVLL.JANL.JE

Umetno dihanje je uspesno le, ce v ustih, nosu, Zt-elu, grlu in sapniku ni ovir, ki zraku zapirajo pot v pljuca. Najpogostnejsi oviri sta nepravilen polozaj spodnje celjusti in tekocina v ustih, i.relu in sapniku.

~-~/

18

B-DIHANJE

Umetno dihanje imenujemo napihovanje ponesrecencevih pljuc, s katerim zagotovimo zadostno kolicino kisika za osnovne potrebe organizma. Umetno dihanje z usti je poglavitna metoda prve

v• pomoc1.

v

OZIVL&JAN&JE

Resevalec mora z manevrom dvigovanja brade in vzvracanja glave vzdrzevati dihalno pot odprto. (predpogoj uspesnega umetnega dihanja).

Pri ozivljanju nepomane osebe je zaradi mornosti okuzb priporocljiva uporaba zasCitne folje ali obrazne maske.

Prevelik volumen zraka in prehitro vpihovanje lahko povzrocita, da zrak pride namesto v pljuca v zelodec in poskodovanec bruha.

19

/~=-.'\ i ( ) ; \ \ i ... .. ~. ~

C- ZUNANJA MASAZA SRCA

v

DZIVL&.JAN&.J E

Z zunanjo masaio srca mehansko pozenemo kri po zilah (aorti in arterijah). Organom in tkivom vnasamo za zivljenje nujno potreben kisik.

Potrebna sta stalen

nadzor in preverjanje

spontanega dihanja in

bitja srca.

Bolnik ne diha

Bolniku ne bije srce. Ni znakov krvnega obtoka.

UMETNO DIHANJE

ZUNANJA MASAZA

SRCA

20

v

OZIVL&JAN&JE

Opazujemo tudi barvo koze in vidnih sluznic. Pojavijo se posamezni spontani vdihi in gibi telesa ter drugi znaki vracanja zivljenja. Uspesnost srcne masaze medicinsko osebje preverja s tipanjem utripa arterije na vratu, ki ga moramo cutiti ob vsakem stisku srca.

NI ZNAKOV VRACANJA ZIVLJENJA (NI UTRIPA) NADALruJEMO Z MASAZO

Ko se vraca zivljenje, zacne poSkodovanec pogosto bruhati. Takrat ga obmemo v bocni polozaj. Ko vse izbruha, mu ocistmo ustno votlino in nadaljujemo z ozivljanjem, ce je se potrebno.

ce sta oa kraju poskodbe 2 solana resevaJca, izvajata:

1-5 PRITISKOV

2 VPIHA

21

v

CZIVL~AN~E

ZAP()REDJE UKREPOV PRI OZIVLJANJU

OCENA ODZIVNOSTI POSKODOV ANCA

SEODZIVA

CE SE ZDRA VSTVENO STANJE POSLABSA,

POKLICEMO POMOC

PRIZDETI DIHA

Polozimo ga v stabilni . bocni poloz3:j

(pomislimo na momo socasno poskodbo

hrbtenice) Vzdrfujemo

prosto dihalno pot.

' .

POKLICEMO POMOC 112

OCENIMO DIHANJE zvmemo mu glavo in

dvignemo brado. SPROSTIMO

DIHALNOPOT

v

DVAPOCASNA VPIHA

OCENIMO ZNAKE KRVNEGA OBTOKA Dihanje, kasljanje, pofuanje. Ocenjujemo 10 sekund.

ZNAKI SO PRISOTNI NADALJUJEMO Z UMETNIM DIHANJEM

22

v

OZIVLLIANLIE

ZACNEMO Z MASAZO SRCA

• OTIP AMO MESTO NA PRSNICI • PRA VILNI POLOZAJ ROK RESEV ALCA

• NAREDIMO 15 PRITISKOV

I I Nadaljujemo oZivljanje

15 stisov + 2 vpiha v ritmu 100 stisov /min + 12 vpihov /min

Po prvi minuti ocenimo uspeh ozivljanja

OZIVLJANJE JE USPESNO

Polozimo ga v stabilen bocni polozaj. Nadziramo zivljenjske funkcije in vzdrfujemo prosto dihalno pot. NADALJUJEMO Z

OZIVLJANJEM 15 stisov + 2 vpiha

· do prihoda SNMP

23

v -.

CZIVL..JAN..JE :1:=) ) .. , __ __.., ' ====================::::__-==

!lji' .

RA VNAT'\JE PRI ZAPORI DII L\LNIH POTI S TUJKOM• ~ t

Na momost zapore dihalne poti s tujkom moramo pomisliti pri katerikoli Zrtvi, zlasti pri mlajsih, ki nenadoma nehajo dihati, postanejo modri in izgubijo zavest iz neznanega razloga. Ker je zgodnja ugotovitev zapore dihalne poti zelo pomembna za uspeh ozivljanja, moramo to stanje lociti od omedlevice, kapi, srcnega napada, epilepsije, preseZka odmerka zdravil. ..

Da bi sprostili dihalno pot zamaseno s tujkom, priporoc postopek. Laiki ga pri nezavestnem ne izvajajo.

Heimlichov

I k imlicho\ po'llupL"k pri stojcccm , ~tl i '-.L'tkl\.' 111 pri latk'tcm

I kimliL·Ihl \ po'llopd, pri ki:cccm pri ; add em

24

/ -- v u .,, OZIVL&JAN&JE l ! ) '

··.::::: .. :.-/ ==========--============------=

KDAJ

KOMU

KOLIKO v

CASA

SPLOS1'\l\ ~:\ \'(JIJ ILA

z ozivljanjem zacnemo takoj, ko ugotovimo prenehanje dihanja in odsotnost znakov krvnega obtoka, po predhodnem klicu na 112.

Pouk iz umetnega dihanja z usti je ze v programu izobrazevanja ucencev visjih razredov osnovne sole. Zunanjo masaio srca pa naj izvaja tisti, ki se je je naucil na tecajih in se zanjo izuril na lutki.

Ozivljanje bodo najpogosteje potrebovali: ::::> srcni bo lniki, ~ ponesrecenci s hudo poskodbo glave, 2 z.adusenci (predvsem zaradi mehanicnih vzrokov ), 2 zastrupljenci (z alkoholom, plinom, uspavali, strupi), ::::::> utopljenci, :::::> poskodovanci z elektricnim tokom, => hudo podhlajeni.

Ozivljanje izvajamo, dokler ne pride zdravnik, oziroma tudi med prevozom v bolnisnico. Prenehamo sele, ko ponesrecencu srce zopet samo redno bije in ko sam enakomemo diha.

Ozivljanje nenehno nadzorujemo, pri zastoju znova zacnemo z ABC.

Dobro znamenje je, ce se pojavijo posameznj gibi telesa, ce se vme nonnalna barva koze in sluznic ali ce se siroke zenice spet zozijo.

POSEBN()STI:- oziYijanjc otruk~ - •·ocno umctno dihanj c (II olgcr-N ielscnoYa,

Sih·estro\'a metoda).

25

RANE

DEFlNICIJA

J e vsaka nasilna prekinitev koze oziroma telesne povrsine ki lahko zajema povrhnja in globoka telesna tkiva.

Vrste ran so poimenovane po njihovi obliki:

I. PRASKE in ODRGNINE,

2. UREZNINE in USEKANINE,

3. UDARNINE in ZMECKANINE,

4. RAZTRGANINE,

5. UGRIZNINE,

6. VBODLINE,

7. STRELINE.

RANE

26