S. Novljan 1

Prostor za znanje: Spremenjene potrebe uporabnikov

zahtevajo prenovo knjižničnega prostora

Silva Novljan

Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije

18. – 19. september 2014, Laško

S. Novljan 2

Vpliv knjižničnega prostora na…

► pritožbe javnosti o neustrezno usposobljenih diplomantih visokošolskega študija,

► neustrezno pismenost,

► pritožbe visokošolskih knjižničarjev o zanemarljivem odzivu strokovne javnosti na probleme visokošolskih knjižnic,

► pomislek knjižničarjev o pretiranem obsegu zbiranja statističnih podatkov o knjižnici,

► knjižničarjev pogled na knjižnico kot “tretji prostor”.

S. Novljan 3

Knjižnice

Dominantni prostori,

opredeljeni z intelektualno strukturo

in pravili obnašanja,

uresničujejo svoj zgodovinski etos. (Elmborg)

S. Novljan 4

Knjižnični prostor zaznamujejo

► Prostorska praksa, praksa, ki jo zaznamuje telo.

► Visoko namensko oblikovanje s strukturo človekove aktivnosti.

► Reprezentančnost s simbolno vlogo. (Elmborg po Lefebvre)

S. Novljan 5

Prostor je povezan

► s knjižničnimi pravili,

► knjižnično zbirko,

► storitvami - diferenciranimi po stopnjah potreb in demografskih značilnostih ZA • informiranje: veljavnost podatkov, definicije, • raziskovanje: preverjanje, odkrivanje, usmerjanje, • izobraževanje: znanje, modrost, • kultura/umetnost: domišljija, ustvarjalnost, zavedanje, • komunikacija, povezovanje: spoštovanje drugih, raznolikost, večjezičnost, • ustvarjanje, angažirano delovanje, • razvijanje branja, informacijske pismenosti, radovednosti,

koncentracije.

S. Novljan 6

Oblikovalci prostora skozi čas

► Knjižnične zbirke

► Tehnologija

► Merjenje uspešnosti

S. Novljan 7

Upravljanje knjižnice

►Komercialni prostor začenja zasedati intelektualni prostor javne sfere. (Elmborg po Harvey)

1. Knjižnica s tehnikami “biznisa”

Popularna knjižnična zbirka

Udobni sedeži

Kava, napitki

Privlačne prireditve

Kreiranje (posnemanje) posebnega prostora

Prodaja, najem…

S. Novljan 8

Učenje učenja za globinsko učenje s povezovanjem predmetov, za aktivno

samostojno učenje in reševanje problemov (Novljan v Posodobitve, 2010)

2. Knjižnica kot učni prostor ► Opredelitev predmeta ► Klasificiranje ► Opredelitev sistema ► Dostopnost raznolikih vsebin ► Raznolikost pogledov na vsebino ► Uporabnost vsebin glede na namen ► Informacije na različnih nivojih pismenosti ► Odvisnost/povezanost predmetov, informacij ► Postopnost spoznavanja ► Odgovornost

S. Novljan 9

Knjižnični prostor za visokošolske ustanove

podpira:

► študijske, znanstveno-raziskovalne programe, študijski režim in preverjanje znanja študentov, (6. čl.);

► omogoča uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na

strokovnem in znanstvenem področju. (33. čl., Zakon o visokem šolstvu, 2004)

Visokošolsko izobražen človek je:

► usposobljen za etično presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v družbi. (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2007)

S. Novljan 10

Akademski življenjski cikel opredeljujejo

► Bralci, učenci

► Učitelji

► Raziskovalci

► Analitiki

► Pisci

► Proavtorji

► Arhivisti

► Iskalci zaposlitve (Covert-Vail, L. & S. Collard)

S. Novljan 11

Možne ovire

► Predavanja z določeno literaturo. ► Seminarji s predpisano literaturo. ► Seminarji, naloge, ki ne zahtevajo sistematičnega pregleda

literature, izvlečkov, ključnih besed, citiranja, opomb, navajanja literature.

► Stališče profesorja do knjižničarjevih kompetenc. ► Samo akademsko predavanje knjižničarjev o informacijskem

procesu. ► Uvajanje študentov v knjižnico sredi ali na koncu študija. ► Splošne knjižnične inštrukcije. ► Knjižnica, ki zadovoljuje samo enostavne informacijske potrebe. ► Premajhen prostor. ► Prevlada oblike nad vsebino. ► Podrejanje računalniškim programom. ► Zanemarjanje različnosti in interdisciplinarnosti…

S. Novljan 12

Ukrepi za povečanje pričakovanj ► Izpopolniti študijske programe, ► pedagoška podpora visokošolskemu učnemu osebju, ► nove metode poučevanja, ki jih omogočajo sodobni

informacijsko-komunikacijski sistemi, ► vlaganje v novo pedagoško in raziskovalno opremo,

vključno s knjižnicami in nadgradnjo informacijske-komunikacijske tehnologije,

► večja uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju ter stalno usposabljanje vseh skupin uporabnikov znotraj skupnosti visokošolskega izobraževanja. (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2007)

Širok razpon knjižničnih storitev, ki podpirajo “užitek” v odkrivanju, raziskovanju, ustvarjanju.

S. Novljan 13

Visokošolska knjižnica “Tretji prostor”?

► Tretji prostor”, potencialno pomemben stik med

kulturami in ljudmi. (Elmborg po Bhabha) ► Ni ne dom, ne delovno mesto. ► Ostaja prepoznan kot knjižnica. ► Ni upravljan kot posel, ampak kot poslanstvo. ► Presega dominantno strukturo, ki jo postavi knjižničar

brez spoštovanja potreb posameznika. Je s pravili strukturiran prostor, ki daje priložnost za

odkrivanje. Prostor, kjer uporabniki in knjižničarji delajo skupaj za

pogovor o informacijah in načinih njihove rabe za življenje.

Njegov namen se najbolje udejanja z informacijsko pismenostjo.

S. Novljan 14

Prostorski pogoji

za komunikacijo, ki spreminja informacije v znanje, dobivajo socialno dimenzijo s poudarkom na učenju, raziskovanju in se prilagajajo novim način rabe prostora…

druženje različnih disciplin, administrativnih enot,

organizacij, posameznikov in skupin ► nove storitve za zadovoljevanje novih potreb (e-učenje,

kvantitativne metode, GIS, e- kartografija, obdelava podatkov, ...)

► segmentiran program informacijskega opismenjevanja, svetovanje, spodbude, povezovanje, interaktivno druženje…,

S. Novljan 15

Naš visokošolski knjižnični prostor

Zadovoljuje s storitvami večino anketiranih, ki imajo na izbiro klasične storitve.

Pojavljajo se želje po večji in drugačni odprtosti, več čitalniških sedežih in večjem prostoru,

a tudi želje po prostoru za individualno delo, delo skupin, za delo v parih, ki jih narekuje drugačen način študija, raziskovanja: povezovanje z gospodarstvom, drugimi ustanovami v okolju, projekti…, in po novih storitvah, ki jih uporabniki še ne poznajo.

(Povšič, Ambrožič&Badovinac, Butinar, Merhar, Petermanec, Vereš)

S. Novljan 16

Stopnje motivacije za investicije v prostor

Odgovori vodij knjižnic in visokošolskih ustanov:

► 57 % porast knjižnične zbirke

► 45 % spremenjen način študija

► 40 % nefunkcionalnost obstoječega prostora

► 32 % sprememba in rast informacijskega opismenjevanja

► 26 % sprememba storitev (Bennett, str. 7)

S. Novljan 17

Koliko m²?

Primer 64 izposojevališč UL, 2013: Stanje 70.285 potencialnih uporabnikov: 19.124 m² = 0,27 m²/1

uporabnik Ocena - Potreben prostor za obstoječe: zbirka v skladišču = 12.781 m² zbirka v prostem pristopu (21 % zbirke) = 6.323 m² sedeži (1 sedež / 32 uporabnikov) = 5.537 m² delovna mesta = 1.540 m²

- 73 % dosežene priporočene minimalne površine: 26.181 m² - Za več zbirke (40 %) v prostem pristopu in več čitalniških sedežev:

Potrebno 35.659 m². Doseženo 54 %. (Strokovni standardi in Statistični podatki NUK)

S. Novljan 18

Uporaba obstoječega prostora

Ureditev za individualno in skupinsko učenje, druženje, sodelovanje med študenti in zunanjimi skupinami.

Izposoja na dom: 30 % zbirke. Izposoja in uporaba v knjižnici: 16 % zbirke. Usposabljanje uporabnikov: 35 % študentov (71 % za e-vire, 51 % za posameznike, 25 min za posameznika). Prireditve: 64 (1 prireditev / 66 obiskovalcev). Obisk spletnega mesta: 2.465.725 (80 % obiska)

(Strokovni standardi in Statistični podatki NUK)

S. Novljan 19

Kako do več m²?

► Razvoj novih storitev in njihova promocija. ► Promocija rezultatov dela visokošolskih učiteljev in

študentov (prireditve tudi za splošno javnost, ciljne skupine).

► Poročanje o uspešnosti uresničevanja namena knjižnice, tudi za širšo javnost, s kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki.

► Sodelovanje s potencialnimi uporabniki, organizacijami, društvi, raziskovalnimi skupinami, službami znotraj in zunaj ustanove…, tudi s knjižnicami knjižničnega sistema.

► Realno prikazovanje učinka obstoječega prostora in dvig pričakovanj.

► Priprava programa za vključitev knjižnic v prenovo študija …!

S. Novljan 20

Od hibridne k digitalni knjižnici

Digitalno je bolj enostavno. Iskanje gradiva je

uporabniku prijaznejše in hitrejše, tudi možnosti za

naključne najdbe posameznih dokumentov, ki

jih na klasičen način morda ne bi našli, je več. (Carrie Russell v Štravs)

Knjižnica brez fizičnega prostora za knjige ?

S. Novljan 21

Digitalna knjižnica Florida Polytechnic University (https://polytechnic.org) ► z veliko raznolikega prostora za uspešno učenje in raziskovanje znotraj izobraževalne

inštitucije in njene knjižnice:

1. Ima preko 50 mest za dostop do e- virov, tudi zunaj knjižnice, 12 prostorov z monitorji in drugo opremo za skupinsko projektno delo, prostor za individualno pomoč pri IT raziskovanju, prostor za kulturne prireditve…

2. Skrbi za povezavo med učilnico in splošnim in zunanjim, je vključena v vzgojo, izobraževanje, učenje s poudarkom na etiki uporabe informacij.

3. Ponuja:

“knjižnični prostor”: 126.723 zadetkov, med njimi 12 fizičnih knjig. ► Steward Ch. 2010. The academic library building in the digital age : a study of

construction, planning, and design of new library space. Chicago: Association of College and Research Libraries.

“informacijska pismenost”: 30.030 zadetkov, med njimi 35 fizičnih knjig. ► Digital literacies : concepts, policies and practices. 2008. (Ur.) Colin Lankshear &

Michele Knobel. New York: Peter Lang.

S. Novljan 22

Povzetek kot namig

Prostor knjižnice se bo hitreje spremenil s spremenjenim načinom izobraževanja, na katerega pa lahko vplivajo tudi knjižničarji!

S. Novljan 23

Reference

► Ambrožič; M.& B. Badovinac. 2009. Mnenje uporabnikov o delovanju in storitvah NUK. Ljubljana: NUK.

► Bennett, S. 2003. Libraries Designed for Learning. Washington: Council on Library and Information resources.

► Butinar, B. 2006. Študentje Univerze na Primorskem kot uporabniki o Knjižnici Srečka Vilharja Koper. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

► Covert-Vail, L. & S. Collard. 2012. New Roles for New Times: Research Library Services for Graduate students. Washington Association of Research Libraries. Pridobljeno 3.7.2014 s spletne strani http://www.arl.org/storage/documents/publications/

► Elmborg, J. K. 2011. Libraries as the Spaces Between Us. Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 338-350.

► Jaguszewski, J. M. & K. Williams. 2013. New Roles for New Times: Transforming Liaison Roles in Research Libraries. Washington: Association of Research Libraries. Pridobljeno 4.7.2014 s spletne strani http://www.arl.org/storage/documents/publications/.

► Merhar, I. 1999. Študentje- uporabniki Valvazorjeve knjižnice Krško. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

► Novljan, S. 2006. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti posega v delovanje visokošolske in specialne knjižnice. Posvetovanje Sekcije za visokošolske in Sekcije za specialne knjižnice, Ljubljana, 19.10.2006.

► O Connor, L. & K. Lundstrom. 2011. The Impact of Social Marketing Strategies on the Information Seeking Behaviors of College Students. Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 351-365.

► Petermanec, Z 2000. Vrednotenje kakovosti knjižničnih storitev. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.

► Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010.

► Povšič, U. 2008. Pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov s storitvami visokošolske knjižnice. Primer knjižnice Oddelka za geografijo na FF. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

► Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020. 2007. Ur.l. RS, št. 94. http://www.uradni-list.si/1/content?id=82672. ► Standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2005- 2015). 2005. Ljubljana: Strokovni svet za knjižnično dejavnost.

► Statistični podatki o knjižnicah. Visokošolske knjižnice. 2013. NZK, Center za razvoj knjižnic. 2014. Pridobljeno s spletne strani http://cezar.nuk.uni-lj.si/statistika/

23.8.2014

► Stowe, M. 2011. From Reference Librarian to Interim Dean. Reference & User Services Quarterly, 50 (4), str. 322-324.

► Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012- 2020). 2012. Ljubljana: Strokovni svet za knjižnično dejavnost.

► Štravs, S. 2014. Učna ura v paviljonu. Delo, petek 5. septembra 2014, str. 18.

► Vereš, V. 2006. Zadovoljstvo uporabnikov z izbranimi storitvami knjižnice in smernice za izboljšanje kakovosti. Primer UKM. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

► Zakon o visokem šolstvu: 2004. Ur.l. RS, št. 100.