PROMENI KAJ EKOSISTEMSKIOT KOMPLEKS VO ... Congress Poceedings/Nastov et al...Aleksandar NASTOV i dr. 14 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija Karakteristiki

Aleksandar NASTOV i dr.

12 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Voved

Imaj}i go predvid zgolemeniot inter-es na doma{nata i svetskata nau~na i stru~najavnost, no i na po{irokata javnost, posebnonevladiniot sektor i mediumite, vo trudotse opredelivme za rasvetluvawe na otvoren-ite pra{awa i problemi koi proizlegoa,odnosno doprva }e se nametnat so izgradbatana brana na rekata Treska i formirawe na

PROMENI KAJ EKOSISTEMSKIOT KOMPLEKS VOSLIVOT NA REKA TRESKA USLOVENI OD IZGRADBATA

NA AKUMULACIJATA KOZJAK

Aleksandar NASTOV1, Dimitar ROLEVSKI1, Qupka DIMOVSKA2

i Radmila DIMITRIEVSKA3

1Slu`ba za ìvotna sredina2Makedonski info-centar za ìvotna sredina

Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe3Gradeèn insitut AD „MAKEDONIJA“ Skopje

ul.“Drezdenska“ 52 MK-1000 Skopje, Republika Makedonija

IZVOD

Nastov A., Rolevski D., Dimovska Q. i Dimitrievska R. (2004). Promeni kaj ekosistemski-ot kompleks vo slivot na reka Treska usloveni od izgradbata na akumulacijata Kozjak. Zbornikna trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo, 25-29.10.2003,Ohrid. Posebni izdanija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, Kn. 6, Skopje.

Izgradbata na akumulacijata Kozjak e vtor zna~aen hidrolo{ki objekt izgraden vo slivotna reka Treska. Prethodnata akumulacija „Matka“ be{e izgradena vo sredinata na minatiot vek.Pokraj niv novata akumulacija“Matka 2“ }e se gradi isto taka vo ovoj sliv. No pritoa za vtor-ostepeno pra{awe se smeta za~uvuvaweto na vodnite ekositemi i nivnoto okruùvawe, vklu~uvaj}ija integralnata za{tita na biolo{kata raznovidnost kaj istite. Sosema na marginite e pra{awetoza ekolo{ko obrazovanie na lokalnoto naslenie za potrebata od za{tita na ìvotnata sredina iza~uvuvawe na prirodata.

Klu~ni zborovi: ve{ta~ka akumulacija, hidropotencijal, za{tita na ìvotnata sredina i prirodata,ekolo{ko obrazovanie.

ABSTRACT

Nastov A., Rolevski D., Dimovska Lj. & Dimitrievska R. (2004). Changes of the Complex of Ecosystems in theWatershed of Treska river Resulting from the Construction of the Artificial Accumulation Kozjak. Proceedings ofthe 2nd Congress of Ecologists of the Republic of Macedonia with International Participation, 25-29.10.2003,Ohrid. Special issues of Macedonian Ecological Society, Vol. 6, Skopje.The artificial accumulation Kozjak is second important hydrological capacity constructed in the watershed ofTreska river. The previous accumulation „Matka“ was built in the middle of the last century. In addition wateraccumulation „Matka 2“ is planned to be built also in this watershed. Our secondary concern would be to preserveof the water ecosystems and their environment, including integral protection of biological diversity. Marginalissue is environmental education of the local population about the importance of environmental protection andnature conservation.

Key words: artificial accumulation, hydro-resources, environmental protection, nature conservation, environmen-tal education.

novata akumulacija „Kozjak“. Ova pred se eaktuelno od ekolo{ki aspekt zatoa {to tok-mu kaj osnovnite komponenti na biolo{kata,geomorfolo{kata i predelskata raznovid-nost kaj ekosistemskiot kompleks vo slivotna r. Treska ve}e se izvr{eni su{tinskipromeni. Imeno, vo sredinata na minatiotvek vo Kawonot Matka na r. Treska be{e iz-gradena prvata brana i be{e formiranave{ta~nata akumulacija „Matka“. So izgrad-

Promeni kaj ekosistemskiot kompleks vo slivot na reka Treska usloveni...

13Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of Macedonia

bata na vtora brana na ovaa reka, vo nejzina-ta ìvopisna klisura, i formirawe na aku-mulacijata „Kozjak“ se odzemaat novi iz-vonredno zna~ajni prirodni lokaliteti koitrajno se prenamenuvaat vo akvati~en (voden)ekosistem. Isto taka so otpo~natata izgrad-ba na treta brana na ovaa reka, (lociranapome|u pogore navedenite dve brani) zaformirawe na ve{ta~kata akumulacija „Mat-ka 2“ ve}e seriozno se zagrozuva prirodniotkarakter na lokalitetite koi taa }e gi op-fati, a so toa i prirodnosta na ekosistem-skiot kompleks na ovoj del od teritorijatana Republika Makedonija.

Iako ne e sporno nivnoto gradewe odpraven, razvoen, ekonomski i prostorno-plan-ski aspekt, sepak neophodno e da se izvr{isu{tinska procenka na vlijanieto vrz ìvo-tnata sredina i posebno vrz odr`livoto ko-ristewe na bioresursite i razvojot nabiolo{kiot diverzitet.

Vo trudot se oformeni slednite de-lovi: Metod na rabota; Karakteristiki naprostorot; Rezultati i diskusija i Zaklu~ok.Isto taka e oformen pregled so referenci.

Delovite vo trudot se prezentiranispored poso~eniot redosled.

Metod na rabota

Pri izgotvuvaweto na trudot primene-ti se sovremeni nau~ni i stru~ni metodi imodeli. Prvo se inventarizirani materija-li so podatoci i informacii za sostojbataso kvalitetot na ìvotnata sredina i

za~uvanosta na osnovnite komponenti nageomorfolo{kiot, biolo{kiot i predelski-ot diverzitet vo slivot na r. Treska. Potoase izvr{eni terenski istraùvawa napodra~jeto kade {to e izgradena branata,prostorot (protivvodno) {to }e go opfatiakumulacijata „Kozjak“ i toj nizvodno od bra-nata se do utokata na r. Treska vo r. Vardar.

So primena na analiti~kiot metod se-lektirani se najzna~ajnite podatoci i infor-macii. So cel za {to popregledno prikaù-vawe na karakteristi~nite sostojbi i pojavipodatocite se prikaàni grafi~ki. Sintez-niot metod e primenet za da se izgotvi algo-ritam vo koj se vneseni selektiranite poda-toci za sekoja komponenta od ekosistemski-ot kompleks.

Vo trudot se koristeni me|unarodniindikatori, kriteriumi i principi bidej}iseu{te ne se oformeni nacionalni indika-tori od ovaa oblast. Vo soglasnost so izgotve-nata ramka neophodno be{e prvo da se defi-nira glavnata cel i da se oformat komponen-ti na metodologijata za nejzino realizirawe.

Glavna cel na trudot e procenka na id-nite vlijanija od izgradbata na branata ioformuvawe na akumulacijata „Kozjak“ vrzkvalitetot na ìvotnata sredina iodr`liviot razvoj na ekosistemite vo sliv-ot na r. Treska.

Metodologijata vklu~uva izgotvuvawealgoritam so vlezni podatoci i izlezen (kra-en) rezultat. Krajniot rezultat vsu{nost eprocenka na idnite vlijanija vrz ekosis-temite.

Sl. 1. Karta na Republika Makedonija



Karakteristiki na istraùvanotopodra~je

Istraùvaniot prostor go opfa}a de-lot od klisurata na r. Treska kade {to e iz-gradena branata i vo tek e formirawe na aku-mulacijata „Kozjak“. Branata pretstavuvapo~etna to~ka od koja istraùvawata sesprovedeni vo dva pravca i toa: protivvodnona prostorot kade {to se zafa}a vodata odrekata i se formira akumulacijata i vozvod-no na prostorot pome|u branata „Kozjak“ doutokata na r. Treska vo r. Vardar.

Branata „Kozjak“ e oddale~ena odutokata na r. Treska vo r. Vardar okolu 22km. No, na ovaa delnica na oddale~enost odokolu 16 km od novata brana e locirana aku-mulacijata „Matka 1“, a pome|u niv vo tek sepripremni raboti na terenot za izgradba natretata brana „Matka 2“.

Klisurata na r. Treska pretstavuvaprirodna celina formirana od planinskitemasivi na Suva Planina, Karaxica, Jakupicai Dautica, od desnata strana, i planiniteSuva Gora i Osoj od levata strana na rekata.

Od hidrolo{ki aspekt posebno e inter-esen slivot na r. Treska. Nego go so~inuvaatslednite vodoteci: Ehlova~ka Reka,Studen~ica, Beli~ka Reka, Zaja{ka Reka,Temnica, Velika, Mala Reka i O~a (prilog:Sl. 1).

Prostorot na koj se oformuva akumu-lacijata „Kozjak“ e na 466 mnv, na geografska{irina od 41:40:00 do 41:53:00 geografskadolìna od 21:10:00 do 21:15:00.

Akumulacijata „Kozjak“ }e zafatiprostor okolu 1100 ha so najgolema dolìnaod okolu 30 km. Volumenot na akumulacijata}e iznesuva 550h106 m3.

Prostorot nizvodno od akumulacijatae mnogu ìvopisen. Imeno r. Treska te~i nizmnogu ubav priroden predel. Vo gorniot delkrajbre`jeto i e mnogu tesno i taa e ogradenaso strmni strani koi delumno se obrasnatiso vegetacija. Vo dolniot ramni~arski deltaa te~e niz agraren kompleks i kaj mestotoSveta Bogorodica se vliva vo r. Vardar.

Rezultati i diskusijaHidrolo{ko - kvalitativna analiza na

slivot na rekata Treska

Ako se napravi analiza na podatociteso ve}e utvrdenata kategorizacija na r. Tres-ka, i nejznoto slivno podra~je, {to e vo so-glasnost so Uredbata za kategorizacija navodite vo R. Makedonija, (od ~l. 85 Sl. Vesnik4/98), se doa|a do sledniov zaklu~ok:

Imeno, so ovaa uredba r. Treska po ce-loto nejzino te~enie od izvorot pa se do nejz-inoto vlevawe vo r. Vardar, e klasificira-na vo redot na vtora klasa. No, ako integral-no se nabquduva celoto te~enie na r.Treska,ne osporno e deka nastanuva poedino zagadu-vawe vo nejziniot goren tek, od rekite koi sevlevaat vo nea. Taka r. Zaja{ka odnosnoKi~evska, koja se vleva vo gorniot tek na r.Treska od vlezot na r.Tajmi{ka pa do gradotKi~evo odgovara na II klasa, od tamu nastanu-va nejzinoto zagaduvawe, za da na vlezot vo r.Treska stane III klasa. Vrz kvalitetot na r.Treska ima vlijanie i rudnikot Tajmi{te, odkade r. Tajmi{ka pa se do vliv vo r. Zaja{kaja postignuva III klasa. Istiot efekt vrzkvalitetot na r. Temnica go predizvikuva iTEC Oslomej, koj od termoelektranata pa sedo vlez vo r. Treska ja zagaduva vodata do IIIklasa. Rekata Ba~i{ka koja isto taka se vle-va vo r. Zaja{ka, od mestoto Gre{nica, pa sedo vlivot, soglasno Uredbata za kategoriza-cija na vodite vo R. Makedonija e kategoriz-irana vo II klasa. Isto taka, r. Studen~ica ods. Dolno Dobrenoec, r. Br`danska od s.Br`dani, r. Rabetinska od s. Miokazi, r.Plasni~ka od s. Plasnica, r.Fu{ od s.Grup~in i Mala Reka od mernata to~ka s.Samokov, pa se do nivniot vliv vo r. Treska,soglasno Uredbata odgovaraat na vodi sokvalitet od II klasa.

Postoe~kite podatoci za sostojbata nar. Treska, za 1999, 2000, 2001 i 2002dozvoluvaaat da se napravi analiza samo zamernoto mesto Sv. Bogorodica. Ovaa mernato~ka koja vo prilogot e elaborirana,locirana pred vliv vo r. Vrdar, geografskirazmestena na Y-525278,5 i X-4646646 iprestavuva dolno te~enie na r. Treska.

Vo prilogot e napravena analizaspored Uredbata za klasifikacija na vodite(~l. 85 od Sl. Vesnik 4/98) na kislorodnitepokazateli: rastvoren kislorod, BPK5 iHPK. Spored podatocite evidentno e dekakvalitetot na vodata e od I klasa zadeterminantata rastvoren kislorod, dodekaza BPK5, na mernoto mesto Sv. Bogorodica,vodata e od II klasa, za periodot od 1999 do2001, dodeka sostojbata e podobrena vo 2002godina koga kvalitetot na vodata odgovara naI klasa. Sledenata determinanta HPK, za 1999god. e od III klasa, dodeka vo narednite godinikvalitetot odgovara na I klasa.

[to se odnesuva za kvalitetot navodata sledeno vo odnos na Fe, Mn, Pb, Zn, Cd,Cr, Ni i Cu, za site godini spored Uredbata zaklasifikacija odgovara na I-II klasa, so blagporast za koncentarcijata na Fe i Zn vo 2001god., za taa da se namali vo narednata godina.



Hidrolo{kata analiza (kako {to enapravena vo prilogot), e na m. mestoMakedonski Brod. Imeno, ako se napravikomparativna analiza za 2001, 2002 i prvatapolovina za 2003 vo odnos na srednogodi{niotprotok od 1960 do 1995 god. se utvrduva dekakako rezultat na vla`niot bran {to ja zafatina{ta zemja vo vtorata polovina na 2002, akoj prodolì i vo 2003 god., zna~itelno gozgolemija protokot na r. Treska. Taka zamesecite septemvri, oktomvri, dekemvri 2000i januari i fevruari 2003 g. e evidentiranopozitivno odstapuvawe, {to ne be{ekarakteristi~no za izminatiot period.

Integralna analiza na te~enieto na r.Treska, moè da se analizira za periodot od1987 do 1996 god., koga se sledeni m. to~ki:Izvor, Bigor Dolenci i Sv. Bogorodica, kakoi m. to~ka Ki~evo, {to e vlezna to~ka na r.Ki~evska vo r.Treska.

Pri analiza na deset-godi{niot periodutvrdeni se slednive razliki: vrednosta naBPK 5, za m. mest Ki~evo, za 1987 do 1990 god.ja dostignuva III klasa, istiot trend na

dvièwe go pokaùvaat i merewata izvr{enina to~kata Bigor Dolenci. Dodekapodobruvawe na kvalitetot e na m. to~kiIzvor i Sv. Bogorodica, kade BPK 5 e pod 4mg/l.

Koncentracijata na èlezoto, zna~i-telno e zgolemena i ja nadminuva i IV klasaza re~isi site m. to~ki za 1988, so isklu~okna m. to~ka Sv.Bogorodica. Vo periodot od1989 do 1996 god. koncentracijata na Fe e vogranicite kako {to e zacrtano so Uredbata.

Zabeleìtelna koncentarcija e utvr-dena i za Mn, za 1988 god., koga zgolemuvawetona Mn na m. to~ka Izvor ja nadminuva vred-nosta od 0.4 mg/l. Vo 1988 god. isto taka e zabe-leàna drasti~na koncentracija na Cd za sitemesta.

Mernata to~ka Bigor, Dolenci e kri-ti~na to~ka koga se analizira i koncen-tracijata na Zn, za period: 1988-1989 i 1994,koga e utvrdena IV klasa.

Najvisoka koncentracija na olovo eregistrirana vo 1988 god. i toa na m. to~kaIzvor {to sekako prestavuva zagriùva~ka

Sl. 2. Grafi~ki prikaz na utvrdeni klasi za BPK5 vo r.Treska za period: 1987-1996 godina.

Sl. 3. Grafi~ki prikaz na utvrdeni klasi za Fe vo r.Treska za period: 1987-1996 godina.



pojava, a naveduva na postoe~ki incident.Merenata koncentarcija na {est va-

lentniot Cr, e vo granicite na dozvolenitekoncentracii, so isklu~oci vo 1991 za m.to~ka Ki~evo, 1992 za Izvor i 1993 za m. mestoBigor Dolenci, kade vrednosta na Cr+6 janadminuva koncentracijata od 0.020 mg/l.

[to se odnesuva do analizata nanitratite za periodot 1987- 1996 god. za sitem. to~ki e vo granicite na dozvolena koncen-tracija, dodeka taa na nitritite varira,posebno na m. to~ka Bigor Dolenci za 1989god. koga vrednosta na NO2, ja nadminuva IVklasa.

Kvalitativna analiza na vodata voslivot na reka Treska

Vodata se zagaduva so dva vida na otpad:tradicionalen komunalen otpad od naselbite

i naselenieto, zemjodelstvoto i erozijata iotpad od industriskite i agroindustriskiteprocesi i druga produkcija.

Kvalitetot na vodata na r. Treska, nasamiot izvor, bitno ne e promenet niza godi-ni nanazad i istiot gi zadovoluva site kri-teriumi za kvalitet na voda od prva klasa.Na mernoto mesto pod Ki~evo vodata po~estoposeduva kvalitet od 2 klasa, povremeno voletniot period, poradi naru{enite fizi~kii organolepti~ki osobini, naru{eniot kis-loroden reìm na vodata (kako posledica naorgansko i mikrobiolo{ko zagaduvawe), vi-sokata sodrìna na amonium jonot i nitri-tite, poseduva kvalitet od 3 klasa.

Kvalitetot na vodata do 1991 god. be{enaru{en za u{te edna klasa, kako posledicana nepre~istenite otpadni vodi od rudnikotTajmi{te. So zatvaraweto na rudnikot, znat-no se podobri kvalitetot na vodata na r.

Sl. 4. Utvrdeni klasi za BPK5 vo r.Treska (m.to~ka Sv.Bogorodica) za period: 1999-2002

Sl. 5. Grafi~ki prikaz na utvrdeni klasi za BPK5 vo r.Treska za period: 1987-1996 godina.



Ki~evska a so toa i na r. Treska. Podobruva-weto na kvalitetot na vodata, re~isi za 1-2klasi, pred vliv vo r. Vardar se dolì na vli-janieto na akumulacijata Matka. Vo istata seistaloùvaat {tetnite materii, {to dovedu-va do podobar kvalitet na izleznata voda.Povremeno vo letniot period ima mikrobi-olo{ko zagaduvawe na vodata (so prifa}awena nepro~isteni komunalni otpadni vodi).

Vo gradot Ki~evo i negovata okolinalocirani se nekolku va`ni industriski ka-paciteti koi se zna~ajni industriski objek-ti koi se zna~ajni vo ocenkata za urbana ikomunalna struktura na gradot. Pova`ni odniv se: DOO-Tane Caleski, Ki~evo; AD EMO-Ohrid Profiten centar FRS-Ki~evo; OteksOhrid - F-ka za konfekcija, Ki~evo; OP -@ito Karaorman - Ki~evo; RO - TreskaKopa~ka, Ki~evo i KK-Vrane{tica, Ki~evo.

Komunalnite i industriskite objektizna~itelno go optovaruvaat slivot na r. Tres-ka. Tie imaat trend na stagnacija poradi ak-tuelnite ekonomski te{kotii, no vo podobriekonomski uslovi moàt da pokaàt ponega-tivni trendovi. No, najva`no e da se kontro-lira sodrìnata na otpadni vodi na poten-cijalnite zagaduva~i a toa se: AD EMO,Ki~evo; DOO Tane Caleski, Ki~evo; DOOTajmi{te, Ki~evo i REK Oslomej, Ki~evo.

So ogled na povrzanosta na otpadnitevodi {to doa|aat od r.Tajmi{ka i r. Temnica(od REK Oslomej), vodite na izlezot od gra-dot Ki~evo se najoptereteni so otpadni ma-terii i pretstavuvaat realna opasnost za aku-mulacijata Kozjak. 1

Otpadnite vodi po koli~ina se skoroednakvi na koli~inita na voda {to seobezbeduvaat so sistemot na vodostopanisu-vawe (Ki~evo koristi voda za piewe od iz-vorot Studen~ica i toa 230 l/sek vo letniuslovi i 180-220 l/sek vo zimski).

Gradot M. Brod nema razviena urbanai komunalna struktura. So ogled na brojnos-ta na naselenieto, toa ne vr{i vidno optere-tuvawe na prostorot, povr{inskite i podzem-nite vodi. Lociran e po te~enieto na r. Tres-ka. Ima gradski vodovod so kapacitet od mak-simum 20 l/sek i delumno izgradena kanali-zacija za otpadni vodi.

Pova`ni industriski kapaciteti se:AD EMO- Fabrika za grebenasti sklopki;DOO- Stoli~ar; DO-Mineral, rudnik na do-lomite; OP - Suvenir Samokov i RE-BorkaLevata. Ovie industriski kapaciteti nemaatpogolemo zna~ewe na otpadnite vodi nitu pakso sega{noto proizvodstvo sozdavaat otpad-ni vodi so opasni materii.

Otpadnite vodi od industrijata idoma}instvata se ispu{taat na dve mesta,

direktno vo r. Treska, bez nivno pre~istu-vawe so maks. protok od 5-6 l/sek.

Vo ovoj region industriski kapacitetkoj moè zna~itelno da vlijae na akumulaci-jata Kozjak. Nadvor od urbanite celini e in-dustriskiot kapacitet SUVENIR - SAMOK-OV vo bizina na s. Samokov, koj proizveduvametalni proizvodi za razli~na namena. Votehnolo{kiot proces se vr{i odmastuvawena metalnite povr{ini i nivna galvanizaci-ja. Pritoa za nivna galvanizacija se koristatagresivni hemiski sredstva koi moàt da jazagrozat ìvotnata sredina. Vo fabrikatapostoi pre~istitelna stanica koja finkcion-ira no ne na najvisosko nivo.

So ogled na bliskosta na ovoj objekt soakumulacijata „Kozjak“ (4-5 km) preku pri-tokata Mala Reka reìmot na sledewe na ot-padnite vodi mora da bide najstrog zaradimo`nosta od direktno zagrozuvawe na akumu-lacijata i ìviot svet vo nea.

Vidot i komponentite {to se sodràtvo vodata nametnuvaat ograni~uvawe za nejz-inoto koristewe. Za podrùvawe na ìvot-ot vo vodnite eko-sistemi va`ni se hemiskiteelementi, pred se biogenite elementi od koie izgraden organizmot (N, P, C, O2).

1) Osnovni surovini koi se koristat votekot na proizvodstvoto se : (sega{na sostoj-ba) vo delot za Oslomej se: kalcium hidroksid,èlezo ferihlorid (namesto zelena galica,ferosulfat); natrium hidroksid (tehni~ki);hlorovodorodna kiselina (tehni~ka);hidrazin hidrat; natrium trifosfat;natriumheksa metafosfat; aktin fos; turbanjon. Votekot na proizvodstvoto se osloboduva: pepel,{qaka, dimni gasovi, otpadni vodi i vodenaparea. Otpadnite vodi posle nivnotopro~istuvawe se ispu{taat vo r. Temnica,koja se vliva vo treska so protok od 108, 32km/~. Pre~istenata voda e bistra bez masla imazut, so pH=6,5-8 i to=20-30oC.

Vo konkretniov slu~aj, za akumulaci-jata „Kozjak“ }e treba da se sledatekolo{kite parametri-pokazateli koi }eovozmoàt da se normiraat antropogeniteaktivnosti vo slivot na r. Treska, kako i dase kvantificiraat, za da moè da sepredloàt merki za za{tita. Objektivnitepotrebi za kompleksno sogleduvawe na vza-emnite odnosi me|u potrebite na ~ovekot iprirodata vo sferata na materijalno proiz-vodstvo, nalaga, da se predvidat nadbquduva-wa koi }e gi pratat vlijanijata i promenitena predzvikani vo ìvotnata sredina, voslu~ajov vo akumulacijata „Kozjak“, pod vli-janie na materii koi ~ovekot gi razmenuva sonadvore{nata sredina vo slivot na r. Tres-ka.



Programata za sledewe na antropogen-ite vlijanija vsu{nost pretstavuva MONI-TORING- nadbquduvawe koe ima funkcija nainformacionen sistem, bidej}i gi prati iz-vorite i faktorite na antropogenite vlijan-ija vo slivot na r. Treska. So ogled na toa{to ak. „Kozjak“ pokraj proizvodstvo na el.energija }e ima i drugi nameni za mesnotonaselenie, antropogenite vlijanija treba dase pratat i definiraat.

Od koli~estvoto voda {to se koristivo slivot, za piewe i prigotvuvawe se tro{i5% a ostanatite 95 % se tro{at za odstranu-vawe na odpadocite vo slivot, industrijata izemjodelieto kako i za drugi higieno-sanitar-ni potrebi.

Programata treba da gi opfati sled-nite ispituvawa: τo na vodata, suspendiranimaterii, mineralizacija, boja, πΗ, ΗΠΚ,mirizba, glavni joni vo vodata, biogeni kom-ponenti-elementi, pesticide, sodrìna nate{ki metali (glavno na onie koi se najzas-tapeni vo tehnolo{kite procesi na indus-triskite sistemi).

Hidrolo{kite uslovi vo slivot na r.Treska zavisat od koli~inite na padnatitevrneì, vla`nosta na po~vite geolo{katapodloga. Zatoa mnogu e va`no kaj akumulaci-jata da se vgradat uredei za pratewe na sos-tojbite (za opredeluvawe na koli~inite naeroziven i suspendiran i istaloèn nanos voakumulacijata kako i ocena na prevzemenimerki za nejzina za{tita, sodràni vo pose-ben elaborat).

Za akumulacijata „Kozjak“ posebno ezna~ajno prezemawe na slednite aktivnosti:

1. Postavuvawe na popre~ni profilikoi treba da se povrzat so trigo-nometriskata mreà na RM koikako nulta to~ka na po~etokot naakumilacijata „Kozjak“ }e sluàtza merewe na dinamikata nagodi{niot vnos na vle~en iistaloèn nanos.

2. Sproveduvawe na hidrotehni~kizafati za spre~uvawe vle~niotnanos da vleze vo vo akumulacijatapod i nad M. Brod. Na ovie mestavle~niot recenten nanos moè dase koristi kako gradeèn materi-jal.

3. Sproveduvawe na programa za nama-luvawe na finoto ispirawe na sus-pendiranite ~estici od zemjodels-kite povr{ini. Ova e neophodno izaradi namaluvawe na ispirawetona nutritienti koi moàt da vli-jaat vrz trofijata na vodite vo aku-mulacijata.

4. Za{titni trevesti zoni vo region-ot na Blizansko i okolinata naBeli~kite ribnici za spre~uvaweprocesi na ispirawe na nutrientiod obrabotlivite povr{ini.

5. Postavuvawe na letvi za o~ituvawena vodostojot.

6. Montirawe na limnigraf zapratewe na oscilaciite na nivotona akumulacijata.

7. Redovna kontrola na istaloèniotnanos vo akumulacijata „Kozjak“(soglasno so Zakonot za za vodi iPravilnikot za na~inot na sledewena nanosot vo akumulaciite).

Vodeweto na aùrna evidencija na oviesostojbi i kompjuterska evidencija na poda-tocite, ovozmoùva ne samo dobivawe na pra-vovremena informacija za sostojbite, tuku isteknuvawe na sopstveni iskustva koi }e vli-jaat vrz podobruvawe i racionalno koristewena akumulacijata vo idnina.

Gustinata na naselenieto vo Ki~evska-ta kotlina iznesuva 62 ìteli/km2, a vo M.Brod 12 ìteli/m2.

Prostorot okolu akumulacijata zakratko vreme }e stane privle~en za izgradbana objekti posebno vikend ku}i, turisti~kiobjekti kako i za objekti za trajno naselu-vawe. Mo`ni se i procesi za trajno vra}awena porane{nite ìteli na selata vo region-ot, koi bi gradele novi ili bi gi obnovuvalesvoite stari ku}i. Zaradi vakvite pojavi,potrebno e vospostavuvawe na merki za nama-luvawe na negativnite procesi.

Sledeweto na prostornite promenitreba da opfati:

1. Informaciski barawa koi se odne-suvaat na prostorot:– podatoci na objektite koi }e se

gradat, brij. golemina, namena,kvalitet

– podatoci za infrastruktura,vidovi i karakteristiki na ko-munalnite vodi

– podatoci za zemji{teto koe eplanirano za gradba, broj ipovr{ina na parcelite;

2. Informaciski barawa za planovii programi za ureduvawe na pros-torot:– namena na objektite– reìm na gradba– gustina na gradba i procent na

izgradenost.So ogled na mo`nosta ovoj prostor da

stane interesen za gradba na op{testveno-stopanski objekti, potrebno e vodewe na smet-ka i na drugi ~initeli va`ni za prostornite



promeni kako {to se:– op{testveno ekonomski promeni;– pravnata procedura vo koja se reg-

uliraat promenite vo prostorot– direktni ili indirektni pos-

ledici od politikata na pros-torniot razvoj

– dinamika na gradewe (vid na grad-bi, stepen na izgradenost).

Sledewe na prostornite promeni tre-ba da ovozmoì dobivawe na informacii vrzosnova na koi }e se vidi kolku i kako se ko-risti prostorot i kakvi se posledicite poìvotnata sredina.

Akumulacijata „Kozjak“ }e vlijae namezoklimata vo regionot pred se poradi go-lemata vodna masa koja }e se formira.

Vodite na r. Treska se prete`no ~istii ovozmoùvaat organizirawe na ve{ta~kiribnici za proizvodstvo na kaliforniskatapastrmka. Vodite koi }e se akumuliraat voakumulacijata treba da bidat od I klasa.

Prote~uvaweto na vodata na oddelnidelnici vo vodotekot e posebno va`no za op-stanokot i razvojot na ìviot svet {to egz-istira vo rekata i vo nejzinoto okruùvawe,potoa za koristewe na vodata kako resurs zanavodnuvawe, vodosnabduvawe, prifa}awe naupotrebeni vodi od doma}instvata, industi-jata i dr. stopanski kapaciteti, za sportsiribolov, rekreacija i sli~no.

Procenka na idnite vlijanija vrz eko-sistemite

Prognozata na idnite vlijanija vrz eko-sistemite kaj istraùvanoto podra~je e do-biena so proekcija vo koja se oformeni triscenarija. Prognozata se odnesuva za periodod okolu pet decenii (do 2050 godina). Kakopo~etna (startna) godina e zemena 2002, iakovo maj 2003 godina zapo~na polneweto na aku-mulacijata so voda od r. Treska. Toa e takazatoa {to modelot koj {to e primenet priprognozata e podesen za sredni godi{ni vred-nosti na vnesenite parametri vo algoritamot.

Scenario 1: obraboteni se podatoci sokoi e obezbedeno srednoto malo prote~uvawe(3,70 m3/sek.), odnosno srednoto godi{noprote~uvawe na vodite vo r. Treska nizvodnood „Kozjak“, registrirano vo 2002 (humidnagodina so okolu 37,00 m3/sek.).

Pri takvi hidrolo{ki uslovi i so in-tenzivno polnewe na akumulacijata „Kozjak“vo tekot na 2003 i 2004 god. vlijanijata vrzvidoviot diverzitet (ìviot svet vo rekitei toj kaj teresti~kite ekosistemi) }e bidatso izdr`livo opteretuvawe. Ova posebno seodnesuva na rbetnite vodni organizmi (ribi,

vodozemci, vle~ugi, ptici i cica~i). No, iz-vesni zagubi kaj populaciite i prirodniteìvotni zaednici }e pretrpat akvati~nitebezrbetni ̀ ivotni (larvi na insekti, mekote-li, ~erupkari, ~lenkonogi i dr.). Isto taka{teti se o~ekuvaat i kaj bentoznata algenaflora, kako i kaj krajbre`nata rastitelnostkoi poradi drasti~no namalenotoprote~uvawe }e ostanat bez voda-na suvo i }ese isu{at. So toa kardinalno }e se promenitipot na prirodnite ìveali{ta kako i sos-tavot na rastitelnite i ìvotinskite zaed-nici.

Po vospostavuvaweto na kontinuiranoprote~uvawe na vodite vo r.Treska nizvodnood branata „Kozjak“(vo vtorata polovina od2004 god.) pogore opi{anite vlijanija nemada se manifestiraat.

Scenario 2: obraboteni se podatoci priobezbedeno kriti~no prote~uvawe (1,53 m3/sek.), odnosno srednoto godi{no prote~uvawepri su{na godina ( 15,30 m3/sek.).

Pri takvi hidrolo{ki uslovi-mnogunepovolni bidej}i prote~uvaweto se namalu-va za pove}e od polovina, vo sporedba so toaod 2002 godina, procenkata ukaùva deka neg-ativnite vlijanija vrz ekosistemite, poseb-no vrz vidoviot diverzitet }e bidat mnogusilno izrazeni. Se procenuva deka vo takviuslovi }e bidat zagrozeni nad 70% od popu-laciite na akvati~nata fauna i do 80% odalgeniot diverzitet, kako i okolu 50% odkrajbre`nata vegetacija.

Scenario 3: obraboteni se podatoci soobezbedeno najmalo malo prote~uvawe (0,30m3/sek.) i sredno godi{no prote~uvawe za ek-stremno su{na godina (8,15 m3/sek.).

Vo takvi krajno nepovolni hidrolo{kiuslovi se procenuva deka bi nastanalaekolo{ka katastrofa. Toa zna~i deka }e bi-dat krajno zagrozeni site ìvi organizmi vore~niot ekosistem so toa {to duri 90% odvidoviot i habituelniot diverzitet kako kajalgenata i bentoznata flora, taka i kaj fau-nata (posebno ihtiofaunata) }e im se zakanu-va celosno uni{tuvawe. Avtohtonite i re-liknite vidovi }e is~eznat i pri povtornozgolemuvawe na protokot na vodata vo reka-ta }e se razvijat drugi vidovi (posebno in-vazivnite vidovi) od okolnite ekosistemi.Povtornoto oformuvawe na uni{tenite pr-irodni ìveali{ta i ìvotnite zaednici seprocenuva deka mnogu te{ko }e se vr{i, aekolo{kata ramnoteà vo ekosistemite bi sevospostavila duri po izminat period koj bibil podolg od edna decenija (za oddelni ras-titelni i ìvotinski zaednici toj bi bilmnogu podolg). Sekako se smeta na krajno re-ducirano vlijanie na antropogeniot faktor



i nakloneti klimatski i hidrolo{ki uslovi(humidni ciklusi).

Zaklu~ok

1. So istraùvawata samo delumno seopfateni i obraboteni sloènite ekolo{kipra{awa i problemi so koi se soo~uvaatnadle`nite institucii za za{tita na re~nitei krajbre`nite ekosistemi. Pri~inite za toase pred se vo otsustvoto na kontinuirani is-pituvawa, odnosno monitoring-mreà za sle-dewe na sostojbite vo slivot na r. Treska.

2. Dobienite rezultati od kvantitativ-nata i kvalitativnata analiza se jasen poka-zatel deka vakvi istraùvawa i se neophod-ni na na{ata dràva. Tie ne treba da bidatincidentni, tuku permanentni.

3. Neophodno e zaokruùvawe na pro-cesot so formirawe na monitoring-mreà natrite slivni podra~ja vo Makedonija. Kakosledna faza treba da bide oformuvawe nasekundarnata i terciernata mreà. Vo tieramki se o~ekuva oformuvawe na podra~enmonitoring za slivot na r.Treska.

4. Dosega mnogu retko se pristapuva{ekon izgotvuvawe dolgoro~ni razvojni doku-menti za slivnite podra~ja. Za sre}a za sliv-ot na r. Vradar so pritokite, vklu~uvaj}i jai r. Treska, izgotvena e Studija za odr`livrazvoj na Vardarskata Dolina i Elaborat zavlijanijata na branata „Kozjak“ vrz ìvotna-ta sredina.

5. Neophodno e izgotvuvawe integral-na procenka za vlijanijata vrz osnovnite ko-mponenti na biolo{kata raznovidnost voslivot na r. Treska.

6. Nau~nite i stru~nite institucii inevladinite organizacii treba da se vklu~atvo procesot kako ramnopravni respektivnipartneri zatoa {to imaat izgradeni kapaci-teti i kadri, a poseduvaat zna~aen fond sopodatoci koi se neophodni za funkcionirawena monitoring-sistemot na Makedonija.

7. Vladata treba da gi podrùva i da ginadgraduva formite na me|unarodna sorabo-tka preku vklu~uvawe vo bilateralni, subre-gionalni i drugi proekti.

8. Neophodno e inicirawe na proektiza podigawe na javnata svest i u~estvo na jav-nosta vo site fazi na re{avaweto naekolo{kite problemi vo slivot na r. Tres-ka.

Referenci

Andreevi} M. (1982), Vodni resursi Make-donije i wihova za{tita, Me|unaroden

simpozium za za{tita na vodite, Ohrid.Vodostopanska osnova na Makedonija, Vlada

na Republika Makedonija, MZ[V, Skopje.Dimovska Q. (2003), Izve{taj od obraboteni

podatoci za zagadenost na voda za 2002 go-dina, Makedonski informativen centar zaìvotna sredina, Skopje

Dimovska Q. (2003), Hidrolo{ko-kvalitativ-na analiza na slivot na rekata Treska.Makedonski informativen centar zaìvotna sredina, Skopje.

Grupa avtori: Ekolo{ki Elaborat „Za{titana akumulacijata „Kozjak“ i nejzino vli-janie vrz okolinata na regionot“. Farma-hem -Konsalting, Skopje, 1995.

Jakovlevi} K (1979), Aktuelni problemizaga|ivawa sredine otpadnim vodama, Beo-grad

Nastov A. (1995), Nature Conservation and educa-tion in Repablic of Macedonia, World Confer-ence of Sport and Environment, Publ. of UNEP-IOC, Lausane, Switzerland.

Nastov A. (1995), Nature Conservation in Repablicof Macedonia, ENCY’ 95, International Confer-ence on Nature Conservation in Europe. Coucilof Europe, Strasbourg.

Nastov A. (1995), Zna~ewe na bioraznovidnos-ta vo valorizirawe na prostorot na RM.Seminar „Ekolo{ki aspekti na prostor-no planirawe“, Zbornik na trudovi,MUGSE.

Nastov A. (1995), Nature Conservation in Mace-donia. national Report of MOC/ENCY’95. Stras-bourg, France. Publ. by Centre Naturoapa, Coun-cil of Europe.

Nastov A. & Micevski B. (1995), Government, sci-ences and NGO-s activities in Republic of Mace-donia for inplementation CBD (National Report),International Workshop of UNEP, Lesidren, Bul-garia, Publ. of UNEP- CBD.

Nastov A. (1995), Implementation on internationallegislation and standards for introduced EECO-NET in Macedonia, Strasbourg. ENCY’95. Publ.of Centre Naturopa, Council of Europe.

Nastov A. (1995), Tree National Pilot Projects se-lected in MOC. Annuel Report in Macedonia.ENCY’95. Strasbourg, France. Publ. by CentreNaturopa, Council of Europe.

Nastov A. (1995), Environmental Aspects of theGeneral Planning in Macedonia. Protection ofBiodiversity According to the G. Plan. RegionalBiodiversity Workshop. MOE, Skopje.

Nastov A. (1996), Implementation of Internationalcriteria and standards for evaluation to NatureHeritage in Macedonia.The World Conference ofNature Conservation, Montreal. Publ. by IUCN.

Nastov A. (1996), Importance of action tems in Pan-European Strategy Antion Plan for biodiversityand lendscape conservatiot of watarfowl habitates



in Macedonia. Strasbourg. Publ. by PE-STRA/CE.

Nastov A. (1997), Implementation of Pan-EuropeanBiological and Landscape Diversity Strategy inMacedonia. International Workshop „Planning ofBiodiversity“, Bristol, UK. Publ. by UNEP/CE.

Nastov A. (1997), Primena na me|unarodnikriteriumi za za{tita na prirodni vred-nosti kaj vodni ekosistemi vo Makedoni-ja, International Simpozium BIOECO2, Ohrid.

Nastov A. (1997), Upravuvawe so za{titatana vodite vo Makedonija. Makedonsko Vo-dostopanstvo, 12/1997. Skopje.

Nastov A. (1999), Importatn transfrontier areas inriver Vardan (Aksios) for BGB and EECONET,into NATURA 2000. Regional Workshop forNATURA 2000. Oteshevo, Prespa Lake, 1999.

Nastov A. (2000), The implementation of the Pan-European Strategy’s Action themes in Mace-donia. 33rd European Annual Meeting of the Cen-tre Naturopa, Council of Europe, Segovia, Spain,2000.

Nastov A. (2000), Implementation of the Bern Con-vention, especialy Appendics I, II & III, in Mace-donia. Sumary. UNEP/CMS EUROBATS MOP3.Bristol, UK, 2000. Publ. by S/BC/CE.

Nastov A. (2000), Nature Conservation in Mace-donia, Prepar. by the Office of National AgencyNATUROPA, Ministry of Environmen, T-PVS(2000) 68, S/BC/CE, 2000.

Nastov A. (2001), Za{tita na ihtiofaunatai prirodnite ìveali{ta vo Makedonija,EMITER 57/2001, Skopje.

Nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan naRepublika Makedonija, Tematskiizve{taj za kontrola na vodnite resur-si, MUG@S, Skopje, 1997.

Rolevski D. (1997), Ekolo{ka za{tita na rib-niot fond vo Republika Makedonija.Godi{no sovetuvawe na SRSM. Ezero„Mladost“, Veles.

Rolevski D. (2000), Ekolo{ka za{tita na ri-bolovni podra~ja i reviri vo Makedonija.Godi{no sovetuvawe na SRSM.Prirodonau~en muzej na Makedonija, Sko-pje.

Rolevski D., Brajanoska R. i Nastov A. (2002),Ekolo{ka za{tita na ribolovni reviriMakedonija. Godi{no sovetuvawe naSRSM. Ratevsko Ezero, Berovo.

Rolevski D., Brajanoska R., Dimovska Q iNastov A. (2003), Ekolo{ka za{tita naribolovni reviri kaj vodnite ekosistemivo Republika Makedonija. Godi{nosovetuvawe na SRSM. Prirodonau~enmuzej na Makedonija, Skopje.

Studija za izrabotka na master plan za inte-gralen razvoj i upravuvawe so vodniteresursi vo Republika Makedonija. Japon-ska Agencija za me|unarodna sorabotkaNIPPON KOEICO.,LTD, CRI, InternationalCooperation, Skopje, 1998.



CHANGES IN THE COMPLEX OF ECOSYSTEMS IN THE WATERSHED OF TRESKARIVER RESULTING FROM THE CONSTRUCTION OF THE ARTIFICIAL ACCUMU-

LATION KOZJAK

Aleksandar NASTOV1, Dimitar ROLEVSKI1, Ljupka DIMOVSKA2 & Radmila DIMITRIEVSKA3

Agency of EnvironmentMacedonian Info-Centre for Environment, Ministry of Environment and Physical Planning, Skopje

Constructing Institute AD „MACEDONIA“ Skopje

Summary

The gorge of Treska river is natural composition of mountains Suva Planina, Karadzica, Jakupica, Dautica,Suva Gora and Osoj. The river basin Treska comprises several rivers: Ehlovacka, Studencica, Belicka, Zajas-hka, Temnica, Velika, Mala reka and Oca.The artificial accumulation Kozjak is second important hydrological facility constructed in the watershed ofTreska river. The previous accumulation „Matka“ was built in the middle of the last century. In addition, wateraccumulation „Matka 2“ is planned to be built also in this watershed.The accumulation Kozjak has a surface of 1100 hectares, 30 Km longitude and capacity of 550x106 m3. Thehydrological qualitative analysis of the watershed of Treska river has concluded that most significant impactsto result in degradation of the water quality of the river originate from the industrial pollution from the threerivers: Zajashka, Kicevska and Tajmishka. Water quality is of II category. Additional negative impact is caused

by 6 rivers: Studencica, Brzdanska, Rabetinska, Plasniska, Fush and Mala Reka.

Special attention in this analysis was paid to the ‘Sveti Bogorodica’ site, located near the point where riverTreska enters into river Vardar (Y-5252785 and X=4646646, last point of monitoring network on Treskariver).According to the Decision for classification of water quality, No 4/98, data of Oxygen (O2, BPO5 and HPO) thewater is of I class quality (O2), and for BPO5, quality of II class (1999), and I class (2002); and for HPO,quality of III class (1999) and I class (2000-2002).With regard to the pollution impact (metals Fe, Mn, Pb, Zn, Cd, Cr, Ni and Cu) the quality of water is I-IIclass, with slight increasing of concentrations of Fe and Zn (2001) and decreasing thereof in 2002.Environmental impact assessment (EIA) is prepared up to 2050, with three scenarios. Very rapid decrease inthe water flow of Treska river (0,30 m3/sec.) and average annual flow for extremely dry year (98,15 m3/sec.)will have direct impact to the survival of wildlife in the watershed of Treska river. More than 90% of speciesdiversity and habitats of algae and benthonic flora and ihtiofauna will be totally extinct.Within this paper, special program for establishment of monitoring network on the three watersheds in Mace-donia has been prepared, including monitoring for the watershed of Treska river.Our secondary concern would be to preserve the water ecosystems and their environment, including integralprotection of biological diversity. A vital issue would be future activities of environmental education of thelocal population and promotion of projects for environment protection and nature conservation within thewatershed of Treska river.

Documents

PROMENI KAJ EKOSISTEMSKIOT KOMPLEKS VO ... Congress Poceedings/Nastov et al...Aleksandar NASTOV i dr. 14 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija Karakteristiki