OSNOVNI ODLIKI NA PALEOVULKANSKIOT RELJEF VO …milevski.50webs.com/trudovi/Ivica Milevski Paleovulkanski reljef... · I. Milevski: Osnovni odliki na paleovulkanskiot reljef.

Geografski razgledi (40-41) 47-67 (2005) Skopje

1

UDK 551.432.7 (497.7)

OSNOVNI ODLIKI NA PALEOVULKANSKIOT RELJEF VO

ZAPADNIOT DEL NA OSOGOVSKIOT MASIV Ivica Milevski Ass. d-r, Institut za geografija, PMF Arhimedova 5, Skopje e-mail: [email protected]

IZVOD

Vo trudot se prikaàni osnovnite morfolo{ki obele`ja na paleovulkanskiot reljef koj e karakteristi~en za zapadnata strana na Osogovskiot masiv, kako del od prostranata Kratovsko-zletovska vulkanska oblast. Izvr{ena e analiza na so~uvanite paleovulkanskite formi, a osobeno vnimanie e posveteno na izrazenite vulkanski kupi i erozivni kalderi. Klu~ni zborovi: paleovulkanski reljef, vulkanski kupi, kalderi ABSTRACT

In this article were presented basic morphological characteristics of the

palaeovolcanic landforms on the west side of Osogovo mountain Massif, which are

east part of large Kratovo-Zletovo palaeovolcanic area. An analysis of present

landform remnants is done, with special attention to the volcanic cones and erosive

calderas.

Key words: palaeovolcanic landforms, volcanic cones, calderas

Voved

Osogovskiot masiv pretstavuva visokoplaninska (Ruen, 2252 m) morfostruktura (tipi~en horst) koja se protega vo seve-roisto~niot del na Republika Makedonija na povr{ina od 1102.2 km2. Od strukturnite elementi na reljefot, golemo zna~ewe za masivot ima paleovulkanskiot reljef koj se javuva na zapadnata strana, a pretstavuva jugoisto~en segment na Kratovsko-zletov-

I. Milevski: Osnovni odliki na paleovulkanskiot reljef. . .

2

skata paleovulkanska oblast. Vo granicite na masivot, paleo-vulkanskiot reljef zapo~nuva na sever kaj s. Opila, prodolùva na jug kon Kratovskata oblast, potoa na jugoistok preku Zletovo, odi do s. Span~evo. Na istok, ovoj reljef se protega do linijata: s. Opila, s. Tala{mance, s. Gorno Kratovo, Mu{kovska Reka, Zletovska Reka, s. [talkovica, s. Pantelej i Ko~ani. Zapadnite granici na prou~uvawe se poklopuvaat so granicata na Osogov-skiot masiv koja vodi po Kratovska Reka, izvori{niot del na Povi{nica, Kundinska Reka i Zletovska Reka. Vo navedeniot opfat, paleovulkanskiot reljef zafa}a povr{ina od 243.8 km2. Prvite geolo{ki i geomorfolo{ki soznanija za paleo-vulkanskiot reljef na ovoj prostor datiraat od krajot na XIX i po~etokot na XX-ti vek. Taka, Boue (1840) i @ujoviћ (1902), da-vaat svoe mislewe za geolo{kata gradba na oblasta i prezen-tiraat podatoci za rudareweto vo okolinata na Kratovsko. Mal-ku podocna Cvijiћ vo nekolku navrati, pome|u 1902 i 1906 godi-na, vr{el studiozni geolo{ko-geomorfolo{ki prou~uvawa vo Kratovsko-zletovska oblast. Pri toa, osobeno vnimanie posve-til na utvrdenite paleovulkanski reljefni formi i nivnata na-knadna destrukcija. Po Vtorata svetska vojna, zaradi stopansko iskoristuvawe na rudnite pojavi, se vr{at seopfatni geolo{ki istraùvawa na Kratovsko-zletovskata i Saso-torani~kata ob-last. Rezultatite od ovie istraùvawa se objaveni vo nekolku desetici trudovi. Vo nekoi od niv, pokraj geolo{ki se prezen-tirani i odredeni geomorfolo{ki soznanija. Od toj aspekt, posebno korisni se trudovite na MarkoviÊ (1971), Stojanovi} (1986), Serafimovski (1990, 1993), Dumurdzanov et. al. (2004) i dr.

Preduslovi za pojava na vulkanskiot

reljef vo oblasta Pojavata na efuzivniot i intruzivniot vulkanizam vo

oblasta e vo neposredna vrska so razvojot na kenozojskata ekste-nziona tektonika vo ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov. Imeno, po periodot na staroalpska kompresija i sudir na pove}e megablokovi, vo Ju`no-balkansko-egejskata oblast, zapo~nal ek-stenziven-relaksacionen reìm na razvoj. Ovoj reìm se mani-festiral so radijalni tektonski dvièwa so koi se sozdale gra-beni i horstovi, poradi isten~uvawe, rastegnuvawe i raspuknu-vawe na Zemjinata kora (Mantovani et al., 2002). Vo Republika Ma-kedonija (vo ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov do Egej-skiot Lak-Aegean Arc), se javile dve fazi na ekstenzija: prvata kon krajot na paleogen, a vtorata od sreden miocen do denes. Za


3

vreme na prvata istok-zapad ekstenzija se aktivirale pove}e dis-lokacii vo pravec severozapad-jugoistok (Dumurdzanov et. al., 2004). Od niv, dve dislokacioni linii jasno go ograni~uvaat Osogovskiot blok. Na zapad, toa e regionalniot rased koj ja od-vojuva Vardarskata zona od Srpsko-makedonskiot masiv (Ratko-vi~ka dislokacija), a na istok e pomalata Saso-torani~kata dis-lokacija, koja go odvojuva Osogovskiot od Ruenskiot blok. Tokmu na presekot na ovie dislokacioni linii so lokalnite rasedi se sozdadeni vulkanski àri{ta: na zapad Kratovsko-zletovskoto, a na istok Saso-torani~koto. Paralelno so pojavata na vulkan-skata aktivnost, spored Graf (2001) i Zagorchev (2001), pod Oso-govskiot i Ruenskiot blok se sozdala dlabinska granitoidna in-truzija koja uslovila nivno tektonsko izdigawe.

Paleogeniot (eocen-oligocen) vulkanizam vo navedenite oblasti se karakteriziral so isfrlawe na kiseli do interme-dijarni lavi: andeziti, daciti, latiti, ignimbriti i dr. (Boev & Yanev, 2001). Toj imal dominantno u~estvo vo formirawe na vulkanskite strukturi vo ramkite na Osogovskiot masiv.

Pomladata, sever-jug ekstenzija, zapo~nala vo sreden mio-cen i trae do denes. Izrazena e so formirawe na mladi (neotek-tonski) rasedni strukturi, normalni na postarite t.e. so napo-redni~ki pravec. Takvi vo oblasta se ]ustendilsko-debarskiot rased koj go ograni~uva Osogovskiot blok na sever i Ko~anskiot rased koj e granica pome|u Osogovskiot i Ko~anskiot blok na jug (Delipetrov et. al., 2004). Na nivniot presek so postarite rasedi, se reaktivirani starite ili se formirani novi vulkanski àri{-ta. Taka, vo ramkite na Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast, severno i ju`no od postarite àri{ta, kon Stracin i kon Span-~evo se formirale novi vulkanski centri. Interesno objasnu-vawe za neogeniot magmatizam vo oblasta ima Petkovski (1998), spored kogo istiot e rezultat na istisnuvawe na magmata niz rasednite linii poradi tonewe na okolnite grabenski struk-turi. Magmata {to ne moèla da izleze na povr{inata, se vtis-nala pod Osogovskiot blok {to predizvikalo negovo izdigawe.

Stratigrafijata i K-Ar datirawa na vulkanskite karpi, ukaùvaat deka vo Kratovsko-zletovskata oblast, vulkanskata aktivnost zapo~nala vo oligocen, t.e. pred 32-29 milioni godini (Boev & Yanev, 2001). Tragi od ovaa najstara tercierna vulkanska aktivnost prostorno se nao|aat vo dolinata na Zletovska Reka (Arsovski, 1997), poto~no kaj s. Jami{te (Hristov et. al., 1969) i isto~no od Tursko Rudare (Stojanovi}, 1986). Vulkanskata aktiv-nost, koja so odredeni prekini traela re~isi 25 milioni godini, zavr{ila vo po~etokot na pliocen. Za toj period, vulkanskite


4

àri{ta od severnite delovi na oblasta, postepeno se pomestu-vale kon jug. Prisustvoto na kiseli do intermedijarni vulkani-ti: andeziti i daciti, nivni tufovi i bre~i, ukaùva na eksplo-ziven tip na erupcii, taka {to pokraj izlivi na lava e isfrleno zna~itelno koli~estvo vulkanoklasti~en materijal. Spored li-tolo{kata struktura i morfolo{kite pokazateli, moè da se konstatira deka postarite erupcii (vo po~etokot na vulkan-skata aktivnost, do dolen miocen) bile pomirni i so pogolemo koli~estvo isfrlena lava (daciti ignimbriti vo isto~niot del na oblasta), vo odnos na pomladite koi bile poeksplozivni (prisustvo na tufovi i bre~i). Zemeno vo celina, vulkanskata aktivnost bila od me{an tip (mirni erupcii so izlevawe na lava, povremeno prateni so èstoki eksplozii i isfrlawe na vulkanoklasti~en materijal). Vulkanskite pojavi glavno bile od kontinentalen tip1, so toa {to od sreden miocen do pliocen se javuvale fazi na taloèwe i konsolidacija na materijalot od erupciite (osobeno tufovite) vo okolnite neogeni ezera (Kuma-novsko na severozapad, Slavi{ko na sever i Ko~ansko na jug). Vo odnos na intenzitetot na vulkanskata aktivnost vo Kratovsko-zletovskata oblast, Stojanovi} (1986), izdvojuva 4 fazi koi so podocne`nite radiometriski merewa (Serafimov-ski, 1993; Boev & Yanev, 2001; Dumurdzanov et. al., 2004) se popre-cizno vremenski determinirani:

• prvata faza na intenziven vulkanizam se odvivala vo dolen oligocen2 (pred 32-33.5 milioni godini), koga vo isto~-niot i severniot del na oblasta se izleani hornblenda-bio-titski andeziti, latiti i dr. Glavni vulkanski centri bile kaj s. Jami{te, s. Ketenovo i dr.;

• vtorata faza se odvivala pome|u goren oligocen i dolen miocen (pred 27-32 milioni godini), pri {to e formiran pros-traniot dacito-ignimbritski kompleks. Glavni vulkanski cen-tri bile: Plavica, Lesnovo, Uvo-Bukovec i dr.;

• tretata faza na intenziven vulkanizam se odvivala od sreden do goren miocen i se karakterizira so izlivi i probivi na andeziti, tufovi, bre~i, hidrokvarciti i dr. Prostorni cen-tri na vulkanskata aktivnost od ovoj period bile okolu Pla-vica, s. [talkovica, s. Raj~ani i dr.;

1 Mo`no e oligocenskata vulkanska aktivnost delumno da bila submarinska, no za toa nema direktni geolo{ki dokazi. 2 Interesno e {to vrz osnova na stratigrafijata na isfrleniot vulkanoklasti~en materijal, CvijiÊ (1906) konstatiral deka vulkanizmot vo oblasta bil najintenziven za vreme na oligocen.


5

• ~etvrtata-zavr{na faza se odvivala vo goren miocen-do-len pliocen, a se odlikuva so isfrlawe na augitsko-biotitski andeziti, tufovi, bre~i, ignimbriti od andezitski sostav i dr. Najmladata vulkanska aktivnost e izrazena vo ju`niot del na oblasta-pome|u rekata [talkovica na sever i s. Span~evo i Ko~ani na jug.

Osnovni morfolo{ki odliki na paleovulkanskiot reljef

Denes, od nekoga{nata burna vulkanska aktivnost vo Oso-govskiot del na Kratovsko-zletovskata vulkanska oblast, osta-nale malku so~uvani morfolo{ki ostatoci. Toa se glavno silno modificirani i erodirani vulkanski kupi, a mnogu poretko ostatoci od krateri vo forma na razoreni kalderi.

Vo granicite na masivot jasno se izdvojuvaat dvaesetina zaobleni vozvi{enija {to nalikuvaat na vulkanski kupi. Istite spored Cvijiћ (1906), pome|u Zletovo i Ko~ani se rasporedeni vo nizi, a pome|u Kratovo i Zletovo se rasporedeni vo grupi. Ako detalno se analizira terenot, }e se uvidi deka ovie kupesti vozvi{enija pretstavuvaat: a) vistinski vulkanski kupi, koi se prete`no od strato-tip; b) pseudoeruptivni kupi, nastanati so vtisnuvawe na magmata blizu do povr{inata; v) vulkanski neko-vi koi poradi pobrza selektivna erozija na okolniot teren do-bile kupest oblik i g) vozvi{enija oblikuvani so fluviodenu-dacioni procesi.

Morfolo{ki podobro izrazeni vulkanski kupi vo oblas-ta se: Plavica (1297 m), Uvo (1472 m), Golem Rid (1532 m), Les-novska kupa (Ilin Vrv, 1127 m), Kunovska ûka (1347 m) i dr. Nivnata relativna viso~ina vo odnos na okolniot teren, izne-suva 200-400 m, a pre~nikot vo osnovata e 1-3 km. Istite se pre-te`no od strato-tip, pri {to sloevito se smenuva lavi~en mate-rijal (andezitsko-dacitski lavi, ignimbriti), so piroklasti~en materijal (andezitski i dacitski tufovi). Okolu navedenite markantni kupi, ~esto se javuvaat pomali, sekundarni ili para-zitski kupi. Taka, samo okolu Plavica ima 7 parazitski kupi so relativna viso~ina od 50 do 150 m: Kundinska ûka (817 m), Mar~inska ûka (1044 m), Kala (798 m), Gradi{te (995 m), U{i (1205 m), Baba (908 m) i Gro (1023 m). Po nekolku parazitski kupi ima i okolu vulkanskite centri Uvo, Lesnovo, Preslap i dr. Parazitskite kupi ~esto se pomladi od glavnata kupa, {to ukaùva na polifaznosta na vulkanskata aktivnost. Pome|u gla-vnite i parazitskite kupi se sozdadeni mali prevali, ostatoci


6

od ras~leneti interkolinski depresii3 (sl. 2). Samite interko-linski depresii, po prestanokot na vulkanskata aktivnost pos-luìle kako predispozicija za formirawe na kratki re~ni do-lini, a interkolinskata depresija pome|u Plavica (1297 m) i pa-leovulkanskata kupa Kundinska ûka (817 m) go predisponirala sozdavaweto na maloto Kundinsko Ezero.

Interesna morfolo{ka odlika na kupite e nivnata strm-nost, a pri~ina za toa e gustata (testesta) dacitsko-andezitska lava koja se konsolidirala od vrvot (kraterot) kon podno`jeto. Dosta strmni se i vulkanskite nekovi sostaveni od andezitska lava, kako rezultat na pobrzata (selektivna) erozija na tufovi-te vo podno`jeto.

Poradi dolgotrajnite fluviodenudacioni procesi i po-mladite tektonski dvièwa vo oblasta, vulkanskite kupi se dos-ta snièni, erodirani i reducirani, taka {to ne e mo`no da se rekonstruira nivniot inicijalen oblik i viso~ina. Osobeno se uni{teni vrvovite na kupite kade se nao|al kraterot. Po stra-nite pak, kupite se zase~eni so pomladi re~ni dolini koi yvez-desto se raziduvaat kon podno`jeto. Za intenzitetot (brzinata) na destrukcija na vulkanskite kupi vo oblasta te{ko moè da se zboruva, bidej}i vrz toj dolgotraen proces vlijaele brojni i promenlivi faktori. Odredeni istraùvawa vr{eni vo Evropa i po{iroko, ukaùvaat deka prose~nata brzina na sniùvawe na fosilnite stratovulkanski kupi e okolu 20-40 m/milion godi-ni4. Pri vakov intenzitet na destrukcija proizleguva deka vo inicijalniot period, vulkanskite kupi vo Kratovsko-zletovska-ta oblast bile zna~itelno povisoki, za 300-600 m.

Interesno e {to nekoi vulkanski kupi, vo postvulkan-skiot period ne samo {to ne ja namalile, tuku ja zgolemile svo-jata relativna viso~ina, no sega poradi intenzivno vsekuvawe na bliskite re~ni dolini vo interkolinskite depresii. Taka, rela-tivnata viso~ina na kupata Kunovska ûka (1347 m) nad dolin-skoto dno na Zletovska Reka iznesuva 600-700 m, a nad najviso-kata (pleistocena) re~na terasa na Zletovska Reka na ovoj del, relativnata viso~ina e samo 400 m (sl. 2B).

Od prethodnoto proizleguva deka po prestanokot na vul-kanskata aktivnost do denes, vulkanskite kupi se zna~itelno

3 Nare~eni po CvijiÊ (1924).

4 Karátson (1996), prou~uvaj}i gi neogen-kvarternite paleovulkanski kupi rasporedeni pokraj Karpatite, utvrdil deka brzinata na nivnoto sniùvawe (erodirawe) iznesuva okolu 0.03 mm/god ili okolu 31 m za milion godini. Do sli~ni rezultati do{ol Thouret (1999) so istraùvawe na brojni stratovul-kanski kupi vo Francija, Ju`na Amerika i dr.


7

morfolo{ki modificirani, glavno kako rezultat na eroziv-nite procesi (vo odredena merka i na podocne`nite radijalni tektonski dvièwa). Vakvite paleovulkanski kupi koi se dosta promeneti so erozivno-denudacioni procesi moè da se nare~at poligenetski. Tabela 1. Morfometriski podatoci za so~uvanite paleovulkanski ku-pi vo zapadniot del na Osogovskiot masiv

Viso~ina (m)

Vulk. kupa

Koordinati UTM34 (m) apsol. rel.mak. rel.min.

pre~. (km)

vrv (tip)

1. Plavi~ka 597623 4655974 1297 500 400 3.0 kaldera 2. Mar~inska 597954 4654238 1044 250 50 1.0 nek 3. Baba 597613 4658203 908 150 70 0.5 nek 4. Kala 596847 4652421 798 200 80 1.0 nek 5. Gradi{te 598897 4654304 993 200 120 0.8 nek 6. Uvo 601904 4656824 1472 300 160 1.2 nek 7. Bukovec 601048 4657044 1423 250 110 1.0 nek 8. Kunovska ^. 603599 4657414 1347 600 100 0.8 nek 9. Golem Rid 602628 4660170 1532 400 200 1.4 nek 10. Zdrav~i K. 594736 4659253 844 300 50 0.6 nek 11. @ivalev. ^. 593565 4660256 723 200 60 0.7 nek 12. Lesnovo 601746 4652680 1127 500 300 3.2 kaldera 13. Preslap 608077 4649633 1117 300 150 1.2 kaldera 14. Pantelej. ^. 608959 4646078 825 100 60 0.5 nek 15. Raj~anska 604356 4644239 867 350 200 3.5 dv. kald.

Bez ogled na slabata so~uvanost, paleovulkanskite kupi se zna~ajna odlika na reljefot vo zapadniot (Kratovsko-zle-tovski) del na Osogovskiot masiv. Za razlika od kupite, krate-rite vo najgolem del se celosno uni{teni. Vo istraùvanata oblast moè da se identifikuvaat ostatoci od ~etiri krateri vo vid na erozivni kalderi. Dobro e so~uvana kalderata na vrvot od Lesnovskata kupa, a poslabo se so~uvani kalderite na Raj-~anskata, [talkovi~kata (Preslap) i Plavi~kata kupa. Se pos-tavuva pra{awe kako se so~uvani kalderite samo na ovie kupi, bez ogled {to i ostanatite kupi imaat sli~na struktura i litolo{ki sostav. MarkoviÊ (1971) veli deka paleovulkanskite formi severno od Lesnovo se slabo so~uvani bidej}i se postari. Toa vo osnova e to~no, so isklu~ok na Lesnovskata kaldera, koja ima ista (oligocenska) starost kako kupite Uvo ili Bukovec (na koi ne e so~uvana kaldera). Spored na{e mislewe, dobrata so-~uvanost na Lesnovskata kaldera e poradi mo}nite dacitski lavi~ni slivovi i prstenesto rasporedeni nekovi koi gi zaba-vile fluviodenudacionite procesi. Isto taka, mo`no e ponis-kite kupi i kalderi vo neogen da bile pokrieni so ezerski i proluvijalno-deluvijalni sedimenti, a podocna (vo kvarter) da se ekshumirani. Na toj na~in, odreden vremenski period bile


8

za{titeni od erozivnite procesi. Taka, pome|u Lesnovskata i Plavi~kata kupa denes se protega eden pojas od ezerski mioceni sedimenti koj go pokriva postariot paleovulkanski reljef do viso~ina od 900 m.

Morfolo{ki karakteristiki na paleovulkanskite centri vo oblasta

Vrz osnova na dosega{nite soznanija i sopstvenite

interpretacii, odej}i od sever kon jug, vo oblasta moàt da se izdvojat nekolku markantni vulkanski centri (K-1):

• Zdrav~i Kamen pome|u s. [legovo i s. Turalevo; • Dlaboki Del, severno od Kratovo; • Plavica, pome|u Kratovo i Probi{tip; • Uvo-Bukovec, kaj s. Blizanci; • Lesnovo, isto~no od Probi{tip; • Preslap, isto~no od s. [talkovica i • Raj~anski Rid, pome|u s. Raj~ani i s. Sokolarci

K-1. Polo`ba na paleovulkanskite centri na Osogovskiot Masiv

Vo severniot del na paleovulkanskata oblast, kaj s. Kete-novo, na nekolku rit~esti vozvi{enija se zabeleùvaat tragi od te~ewe na andezitska lava. Sepak, ovde ne se raboti za avtohton vulkanski centar, tuku toa e rezultat na aktivnosta na bliskite


9

vulkanski àri{ta Kalu|erica (791 m) i Ostrovica (641 m), na sprotivnata strana od Kratovska Reka. Ovde vulkanskata aktiv-nost bila od eksploziven tip, pa zatoa se formirani mali lavi-~ni izlivi, opkruèni so debeli, prostrani naslagi na tufovi, koi na severoistok se protegaat do Ilin Rid (574 m) kaj s. Opi-la. Spored stratigrafskata polo`ba i vidot na karpite, vulkan-skata aktivnost ovde pripa|a na vtorata i tretata faza (oligo-cen-miocen).

Vo juèn pravec, prvite poizraziti tragi od paleovul-kanskiot reljef vo oblasta, se javuvaat kaj s. @ivalevo. Toa e vulkanski nek nad samoto selo (723 m), koj formira kupesta st-ruktura so relativna viso~ina od okolu 150 m. Nekot e pretsta-ven so hornblenda andeziti, a genetski e povrzan so vulkanskiot centar Zdrav~i Kamen (844 m) bidej}i leàt na ista rasedna li-nija. Okolu nekot se debeli naplasti na andezitski tufovi (vo koi e vse~ena serija na re~ni terasi na Kratovska Reka), a niv-nata polo`ba vo odnos na gorno-eocenite sedimenti, ukaùva na oligo-miocena starost na ovoj vulkanizam.

Na levata dolinska strana na Kratovska Reka, ju`no od s. @ivalevo, se izdiga vpe~atliviot vulkanski nek Zdrav~i Kamen (844 m). Istiot se protega meridijanski i toa na jug do s. [le-govo vo dolìna od 2.5 km, a {iro~inata mu iznesuva 0.5-0.8 km. Nekot e izgraden od andezitski karpi koi pri istisnuvawe niz vulkanskiot kanal dobile stolbesto la~ewe. Okolu nekot se de-beli naplasti na tufovi, koi se dosta erodirani so fluviode-nudacionite procesi.

Sl 1. Vulkanski nek Zdrav~i Kamen so andezitski probiv


10

Na isto~nata strana Zdrav~i Kamen dlaboko e prese~en od Kratovska Reka, a na zapadnata od [legovska Reka. Inaku edrite, cvrsti andeziti, poradi selektivnata erozija {tr~at vo reljefot i na celata struktura i davaat izgled na dobro so~uva-na vulkanska kupa, so relativna viso~ina od 300 m. So mehani~ko razoruvawe vo andezitskite karpi se izgradeni interesni denu-dacioni formi, osobeno ostenci, ~a{ki, stapalki i dr. Vo najvi-sokiot del na nekot se so~uvani ostatoci na abrazivnata povr{ od 780-800 m.

Vo okolinata na Kratovo moàt da se zabeleàt osta-toci od pove}e paleovulkanski reljefni formi. Cvijiћ (1906) smeta deka samiot grad Kratovo leì vo golem vulkanski krater, koj po sredi{niot del e prese~en so Taba~ka (Kratovska) Reka. Sepak, detalnite analizi na reljefot i geologijata na terenot ne odat vo prilog na ovaa pretpostavka na Cviji}. Taka, ako se nabquduva terenot od severnata strana, kako na primer od Zdra-v~i Kamen (844 m), "kraterot" stanuva {iroko otvoren kon sever i go nema onoj tipi~en izgled. Od genetski aspekt, okolnite pa-leovulkanski kupi, se od razli~en period na vulkanska aktiv-nost i pripa|aat na okolnite paleovulkanski centri: Plavica, Bukovec i Dlaboki Del. Samite tragi na te~ewe na lavata okolu Kratovo, ukaùvaat deka taa poteknuva od spomenatite struk-turi. Isto taka, spored dosega{nite soznanija, preku ovoj del od terenot (“dnoto na kraterot”) ne minuvaat, nitu se vkrstuvaat rasedni strukturi, {to pak e neophoden uslov za aktivnosta na taka golem pretpostaven krater. Zatoa, na{e mislewe e deka ta-kvata morfologija na terenot okolu Kratovo, vo vid na kru`na depresija, vsu{nost e rezultat na selektivnata erozija na Kra-tovska Reka i nejzinite pritoki, koi go presekle severoisto~-niot del na sloènata Plavi~ka paleovulkanska struktura. Ta-ka, Kratovska Reka morfolo{ki (preku interkolinska depresi-ja) go odvoila parazitskiot vulkanski centar Dlaboki Del na se-ver od Kratovo, od Uvo (Ul) na jugoistok i Plavica na jugozapad. Pri terenskite istraùvawa, pokraj desnata dolinska strana na Kratovska Reka (sprotivodno od Kratovo), se zabele-àni tragi od te~ewe na lava vo juèn pravec. Verojaten centar na vulkanskata aktivnost ovde e strukturata Dlaboki Del, se-verno od Kratovo, vo koja la~no se rasporedeni nekolku nekovi (Pe{tar 1113 m, Kratovski Rid 1108 m, Kamen 994 m i dr.). Takvata la~na morfologija, spored MarkoviÊ (1971) indicira dosta preina~ena vulkanska kupa, koja vo podno`jeto, od ju`nata i zapadnata strana e prese~ena so Kratovska Reka i nekolku nej-zini kratki desni pritoki. Na{e mislewe e deka ovaa struktura


11

e sekundaren segment na Plavi~kata ili Uvo-Bukovec struktura, so koi ima dosta sli~ni karakteristiki i odgovara na postariot vulkanizam.

Pome|u Kratovo i Probi{tip se nao|a najvpe~atliviot paleovulkanski centar vo oblasta, a toa e Plavica (1297 m). Nabquduvana od ju`na strana ima izgled na vulkanska kupa, koja nad okolniot reljef (abrazivna povr{ od 780-800 m) se izdiga za 400-500 m, a pre~nikot i e 3-4 km. Okolu glavnata kupa, koncen-tri~no se izdigaat nekolku pomali vozvi{enija, koi pretsta-vuvaat parazitski kupi so viso~ina od 50 do 150 m. Na padinite na Plavica, koi se izgradeni od andezitski karpi, daciti, ig-nimbriti i tufovi, se zabeleùvaat tragi od te~ewe na lavata i toa posebno vo juèn i jugoisto~en pravec. Dobar profil na koj se voo~uva smena na lavi~ni formacii i tufni naslagi ima dol` patot Kratovo-[legovo-Probi{tip. Spored lavi~niot i piroklasti~niot materijal, ovde verojatno se smenuvale fazi na mirni i eksplozivni erupcii, a samata kupa e od strato tip. Povisokiot del na Plavica (nad 1000 m) ima polukru`na forma i nalikuva na dosta uni{ten i preina~en krater, poto~no ero-zivna kaldera. Ovaa kaldera, osobeno e razorena od zapadnata i severnata strana. Od severnata strana e prese~ena i zna~itelno uni{tena so izvori{nite delovi na levite pritoki na Kratov-ska Reka ([legovska Reka), od zapadnata strana so izvori{niot del na Kundinska Reka, a od ju`nata strana, dlaboko e zase~ena (erodirana) so Mar~inska i Dobrevska Reka. Sepak, koncentri~-nite i la~ni proboi i izlivi na dacito-andezitska lava, gi ot-slikuvaat konturite na kalderata i ukaùvaat na mo`niot vul-kanski centar.

Sli~no na vulkanot Etna na Sicilija, okolu Plavica, se rasporedeni pove}e parazitski kupi i toa: Mar~inska ûka (1044 m), U{i (1205 m) isto~no od Plavica, Gro (1023 m) nad s. Prikovci, Kundinska ûka (817 m) isto~no od s. Kundino, Baba (908 m) kaj [legovo i dr. (sl. 2). Zaedno so Plavica, spome-natite kupi so~inuvaat edna sloèna prstenesta struktura, koja se protega na povr{ina od re~isi 30 km2. Sekundarnite kupi ukaùvaat na dolgotrajnosta-polifaznosta na vulkanskite erup-cii i pomestuvaweto na vulkanskoto àri{te. Na nekoi od niv se zabeleùvaat tragi od te~ewe na lavata, obi~no vo pravec na najgolemiot pad. Ovie parazitski kupi denes se dosta zaobleni i snièni. Tie isto kako Plavica se podlo`ni na intenzivna destrukcija.


12

Sl 2. Juèn del od kalderata na Plavica

Vulkanskata aktivnost vo predelot na Plavica, e predi-sponirana so pove}e sistemi na rasedni strukturi koi se se~at tokmu na ovoj prostor. Glavnite rasedni linii se vo pravec SZ-JI, a sekundarnite vo pravec istok-zapad (Serafimovski, 1993). Dol` nekoi rasedni linii se zabeleùvaat ìci na hidroter-malno izmeneti kvarciti, osobeno vo naporedni~ki pravec kon Crni Vrv (1115 m).

[to se odnesuva do periodot na vulkanska aktivnost, spo-red polo`bata na okolnite dacitski ignimbriti ~ija starost e oligocenska5, najverojatno ovde vulkanizmot zapo~nal vo oligo-cen t.e. vo prvata faza. Andezitite i tufovite koi poteknuvaat od okolnite parazitski kupi (Mar~inska, kupite okolu [legovo i Prikovci), se so gorno-miocena ili dolno-pliocena starost, bidej}i delumno se izme{ani ili gi probivaat ezerskite mio-ceni sedimenti ju`no od Plavica. Toa zna~i deka za vreme na ezerskata faza imalo silna vulkanska aktivnost. Pome|u Plavica i Lesnovo na jugoistok, se redat pove}e kupesti vozvi{enija, prstenesto rasporedeni okolu s. Dobrevo. Od okolnite vulkanski kupi, posebno e voo~liva kupata Gradi{-te (985 m), severno od s. Dobrevo. Nejzinata relativna viso~ina

5 so K-Ar metoda e dobiena apsolutna starost od 27 milioni godini (Serafimovski, 1993).

Plavica, 1297 m

Mar~inska kupa

Interkolinska depresija


13

iznesuva okolu 200 m, a pre~nikot e okolu 1 km. Kupata e dobro izrazena na severnata i isto~nata strana iako vo podno`jeto e prese~ena so vodotekot na Dobrevska Reka. Na severozapad, taa postepeno se nadovrzuva kon Plavica, dodeka na zapad e prese-~ena so Mar~inska Reka. Na vrvot od kupata ne se zabeleùvaat ostatoci od krater, koj verojatno e uni{ten so podocne`nite erozivni procesi. Inaku, na{a pretpostavka e deka periodot na vulkanskata aktivnost koja e predisponirana so dominantnata rasedna linija (SZ-JI) vremenski se sovpa|a so onoj na Plavica, taka {to Gradi{te pretstavuva tipi~na parazitska kupa vo odnos na Plavica. Okolu 4 km isto~no od Plavica, nad seloto Blizanci, vo reljefot markantno se izdigaat dve kupesti vozvi{enija: Buko-vec (1423 m) na zapad i Ul ili Uvo (1472 m) na istok (sl. 3A). Tie me|usebno se oddale~eni samo 1 km i se razdvoeni so plitko sed-lo, predisponirano so rased vo pravec SSI-JJZ. Kupite imaat dosta simetri~en izgled, a nivnata relativna viso~ina e okolu 250 m. Spored morfolo{kite elementi, ne moè to~no da se utvrdi dali pretstavuvale edinstvena celina na ~ij vrv postoel krater (podocna uni{ten so rasednata struktura) ili pak sta-nuva zbor za glavna (Uvo) i parazitska kupa (Bukovec), so sop-stven mehanizam na dejstvuvawe (polifaznost). Po stranite na kupite se zabeleùvaat tragi od te~ewe na lavata i toa radi-jalno, osobeno kon ju`nata i jugozapadnata strana. Ovde vulkan-skata aktivnost e pretstavena glavno so lavi~ni izlivi od daci-ti (dacitski ignimbriti).

Pove}eto pomali-sekundarni t.e. parazitski kupi vo oko-linata, ukaùvaat na sloèna struktura. Od parazitskite kupi podobro se izrazeni Kunovska ûka (1347 m) na istok, Leski (1073 m) na sever i nekolku drugi poslabo izrazeni. Kupata Ku-novska ûka, nabquduvana od dolinata na Zletovska Reka e oso-beno impozantna, bidej}i strmo se izdiga nad dolinskoto dno okolu 600 m. No vakvata relativna viso~ina, vsu{nost e posle-dica na dlabokoto vsekuvawe na Zletovska Reka od isto~nata strana, mnogu podocna od formiraweto na kupata (sl. 3B).

Celata paleovulkanska struktura Uvo-Bukovec, zaedno so parazitskite krateri, se protega na povr{ina od okolu 10 km2, a lavi~no-vulkanoklasti~niot materijal, e rasprostranet na po-vr{ina od 35 km2. Starosta na ovaa struktura verojatno e oli-gocenska. Poradi toa, paleovulkanskite formi zna~itelno se uni{teni i preina~eni so podocne`nite fluviodenudacioni procesi.


14

Sl. 3. A. Vulkanska struktura Uvo-Bukovec, kaj s. Blizanci; B. Vulkanska kupa Kunovska ûka (1347 m)

Na rastojanie od 3.5 km severoisto~no od vulkanskiot

centar Uvo-Bukovec, zapadno od s. Mu{kovo, se izdiga paleovul-kanskata kupa Golem Rid (1532 m), so relativna viso~ina od 200 m. Spored Serafimovski (1993), taa pretstavuva parazitski cen-tar povrzan so aktivnosta na Uvo, iako po polo`bata i morfo-logijata, Golem Rid bi moèl da se smeta za poseben vulkanski centar. Vo sekoj slu~aj, vremenskite ramki i vidot na vulkan-skata aktivnost kaj dvete strukturi se poklopuvaat (oligocen). Kaj ovaa struktura, voop{to ne se raspoznavaat nikakvi ostato-ci od krater, koj moèbi ne bil izrazit nitu vo aktivnata faza. Na zapad od Golem Rid se nekolku pomali-parazitski kupi (Va-lanovec, Potes i dr.), visoki okolu 50 m i ukaùvaat na poli-faznosta na vulkanizmot vo ovoj prostor.

Vo krajniot isto~en del na oblasta, od drugata (leva) strana na Zletovska Reka, pome|u Emiri~ka i Jami{ka Reka (kaj s. Jami{te), se izdiga malo paleovulkansko vozvi{enie Garva-nica ili Rudovski ûkar (1190 m). Po svojata forma nalikuva na vulkanski nek, intenzivno razoren so fluviodenudacioni pro-cesi. Samiot nek i neposrednata okolina se pokrieni so masi od biotit-hornblenda andeziti, koi se smetaat za najstari vulkan-ski karpi vo Kratovsko-zletovskata oblast. Zatoa smetame deka ova verojatno e me|u najstarite paleovulkanski formi vo Kra-tovsko-zletovskata oblast.

Okolu 5 km jugoisto~no od Plavica, kaj s. Lesnovo, se nao|a edna od najdobro so~uvanite paleovulkanski strukturi vo Kratovsko-zletovskata oblast i voop{to vo Republika Makedo-

B


15

nija. Celata struktura so povr{ina od 12 km2 nalikuva na vul-kanska kupa so pre~nik od 4 km. Kupata ima strmni strani i nad okolniot reljef se izdiga za 400 m. Taa morfolo{ki osobeno jasno e izrazena od ju`nata i jugozapadnata strana. Od isto~nata strana, e prese~ena so dolinata na Zletovska Reka, a od zapad-nata so dolinata na Dobrevska Reka. Vsu{nost, kupata od pove}e strani e zase~ena so plitki dolinki koi Cvijiћ (1906) gi nare-kuva cirkum-kraterski. Na vrvot od Lesnovskata kupa, se zabeleùva vpe~atliva, dobro so~uvana kaldera, so pre~nik od 1.5 km i dlabo~ina vo sre-di{niot del od 150 do 200 m. Okolu centarot na kalderata, prs-tenesto se rasporedeni 7-8 kupesti vozvi{enija t.e. vulkanski nekovi. Od niv najmarkanten e severniot nek Ilin Krst (1127 m), koj verojatno bil glaven vulkanski centar, od kade izbivalo najgolemo koli~estvo na lava i vulkanoklasti~en materijal. Na ju`nata i isto~nata strana se javuvaat u{te 3 izraziti neka: Sv. Troica (1012 m), Nu{eva ûka ili Gorno Brdo (1025 m) i Gu-mi~ki Rid (1048 m).

Lesnovskata kaldera e dobro morfolo{ki izrazena osven od jugozapadnata i severoisto~nata strana, kade e prese~ena so Lesnovski Potok (sl. 4). Spored Cvijiћ (1906), po na~inot na destrukcija, Lesnovskiot krater (kaldera) nalikuva na stariot krater na Etna, “Valle Del Bove”, koj pak e prese~en od isto~nata strana. Sepak, mora da se napomene deka inicijalniot izgled na kraterot bil zna~itelno poinakov, ako se ima vo predvid deka strukturata pripa|a na postariot vulkanizam vo oblasta. Toa proizleguva od starosta na dacitskata lava (dacitski ignim-briti), koja spored Serafimovski (1993) e oligocena. Isto taka, na ju`nata strana vo Lesnovskata kupa se vse~eni pomladi-plioceni abrazivni povr{i od 900 m i 780-800 m, pa spored toa, strukturata e sekako predpliocena. Ako se zemat vo predvid prethodno spomenatite vrednosti za prose~no sniùvawe na andezitsko-dacitskite stratovulkanski kupi od okolu 20-40 m na milion godini (Karátson, 1996; Thouret, 1999), jasno e deka vo ini-cijalniot period, Lesnovskata kupa bila barem 200-400 m povi-soka. Vsu{nost, Lesnovskata kaldera ima poligenetski karak-ter, bidej}i za nejzinoto sovremeno oblikuvawe, golemo zna~ewe imale podocne`nite erozivno-denudacioni procesi.

So terenskite istraùvawa, okolu Lesnovskata kupa se zabeleàni tragi na radijalno te~ewe na lavata, osobeno vo juèn pravec. Dacitskite lavi denes se izloèni na selektivni erozivni procesi, pri {to vo reljefot se sozdadeni brojni mali denudacioni formi (ostenci, ~a{ki, stapalki i dr.). Na odrede-


16

ni zaseci dol` patot s. Dobrevo - s. Lesnovo, se zabeleùva deka dacitskite lavi leàt vrz tufovi, {to ukaùva deka Lesnov-skata kupa pretstavuva stratovulkanska struktura.

Sl. 4. Zapadniot rab na Lesnovskiot krater, prese~en so Lesnovski Potok

Sli~no kako kaj ostanatite vulkanski centri i okolu

Lesnovskata kupa se rasporedeni nekolku parazitski kupi, viso-ki 50-100 m. Takvi se kupite isto~no od s. Dobrevo, potoa Debeli Rid (773 m) nad Probi{tip, Volujak (623 m) i dr. Spored karak-terot (vidot) na isfrleniot materijal, proizleguva deka ovie parazitski kupi imaat sli~na (oligocena) starost kako glavniot vulkanski centar.

K-2. Skica i preseci na Lesnovskiot krater so glavniot i sporednite centri

Ilin Krst 1127 m

Sv. Troica

Nu{eva ûka

Gumi~ki Rid

Yaneva ûka

s. Lesnovo Belo Mesto


17

Pome|u Zletovska i [talkovi~ka Reka (ju`no od Lesno-vo) se voo~uva pomala vulkanska struktura na povr{ina od oko-lu 6 km2. Spored jasnite tragi na te~ewe na ignimbritskata lava, centarot na strukturata e kupestoto vozvi{enie Golak (887 m). Poradi silnite fluviodenudacioni procesi, kraterot e sosema uni{ten, a vulkanskata kupa e prese~ena i delumno erodirana od isto~nata, ju`nata i zapadnata strana. Lavi~nite izlivi (daci-ti, dacitski ignimbriti) ukaùvaat na postari fazi na vulkan-ska aktivnost, najverojatno gornooligocena. Ovde, vulkanskata aktivnost bila pomirna, bez èstoki erupcii i so malo koli-~estvo na isfrlen vulkanoklasti~en materijal. Vo krajniot jugoisto~en del na Kratovsko-zletovskata oblast, registrirani se u{te nekolku paleovulkanski vozvi{e-nija, koi spored isfrleniot materijal, pripa|aat na pomladite fazi na vulkanska aktivnost. Karakteristi~ni ostatoci od kal-dera se zabeleùvaat severno i severozapadno od s. Pantelej. Ov-de vo nekolkufaznata vulkanska aktivnost, se oformil glaven centar kaj Preslap (1117 m) i nekolku parazitski kaj Iliica (859 m), Spasovica (851 m), Pantelejska ûka (825 m) i dr. Sa-miot prsten na kalderata, morfolo{ki te{ko moè da se rekon-struira, bidej}i dosta e erodiran. Podobro se zabeleùva na severnata strana, a na jug e prese~en so Koselska Reka (leva pritoka na [talkovica). Spored so~uvanite ostatoci, kalderata imala pre~nik od okolu 2.5 km.

Vulkanskata aktivnost na ovaa struktura bila glavno mirna, so izlivi na pogolemi masi mladi andeziti, ~ii tragi od te~ewe se zabeleùvaat vo juèn pravec-kon s. Pantelej i s. Raj~ani. Povremeno se javuvale posilni (eksplozivni) erupcii, za {to svedo~at naslagite od andezitski tufovi, taloèni na kopno i vo vodena sredina (stratifikuvani). Zabeleàno e deka produktite na vulkanskite erupcii (andeziti, tufovi, bre~i) na jug leàt preku gorno eoceni i oligoceni sedimenti, a na zapad (kon s. Tursko Rudari) preku mioceni sedimenti. Od druga strana, vo vulkanskata struktura se vse~eni abrazivnite povr{i od 900 m i 780-800 m (koi gi smetame za gornoplioceni). Spored toa, vulkanskata aktivnost bila so gornomiocena ili dolno pliocena starost.

Najju`nata morfolo{ki podobro izrazena vulkanska struktura, a voedno i najmlada vo oblasta, se protega pome|u se-lata Vrbica, Sokolarci, Span~evo i Raj~ani na sever. Celata struktura zafa}a povr{ina od okolu 25 km2. Denes od neko-ga{nata kupa so impozantni dimenzii zaostanale dve kalderi, nadvore{na i vnatre{na, podobro morfolo{ki so~uvani od


18

severnata strana. Nadvore{nata kaldera ja ~inat grebenite na Raj~anski Rid (867 m) na sever i Iliica (803 m) na zapad. Vna-tre{nata kaldera e podobro izrazena vo reljefot i ja so~inu-vaat srtovite na Blatec (835 m) na sever, Boùrwak (767 m) na istok i nekolku pomali vozvi{enija na zapad (K-1). Dvete kal-deri od ju`nata strana se prese~eni so izvori{nite delovi na Zmijarnik i Sokolarska Reka, {to ja ote`nuva nivnata morfo-lo{ka rekonstrukcija. Vsu{nost, vnatre{nata kaldera denes pretstavuva izvori{na ~elenka na Sokolarska Reka. Zatoa, ne moè da se voo~i vulkanskiot centar od kade izbivala lavata i vulkanoklasti~niot materijal. Inaku, tragite od te~ewe na andezitskata lava, podobro se voo~livi na severnata strana. Spored MarkoviÊ (1971), lavata od ovoj vulkanski centar leì preku postarite lavi naso~eni vo sprotiven pravec t.e. kon jug. Ovie postari lavi koi fragmentarno moè da se sledat na golem prostor, verojatno poteknuvaat od postarata aktivnost na vul-kanskiot centar Golak. Vulkanoklasti~niot materijal e pret-staven so vulkano-sedimentni bre~i i vo pomala merka ande-zitski tufovi, prete`no taloèni vo vodena sredina. Nivnata polo`ba i sostav ukaùvaat na dolno-pliocena vulkanska aktiv-nost6. Inaku prostranite kalderi i mo}niot vulkanoklasti~en materijal se dokaz za èstokite erupcii na ovoj prostor. Okolu Raj~anskite kalderi se zabeleàni nekolku niski vozvi{enija, koi pretstavuvaat mali parazitski kupi. Toa se: Sv. \or|i (570 m), Golak (559 m) od ju`nata strana; Bakovo (596 m) nad s. Tripa-tanci na zapad i dr.

Vo prethodniot del se analizirani makroreljefnite paleovulkanski formi, koi davaat glaven pe~at na oblasta. Osven niv, zabeleàni se brojni mezo i mikroreljefni formi, povrzani so te~ewe na lavata, taloèwe na vulkanoklasti~en i vulkanoplasti~en materijal, pseudope{teri, pojavi na vulkan-ski bombi i dr. Istite na povr{inata se otkrieni so pomladite fluviodenudacioni procesi.

Se nametnuva zaklu~okot deka, imaj}i ja vo predvid sta-rosta na vulkanskata aktivnost, paleovulkanskite formi, sepak se dobro so~uvani. Spored prou~uvawata na Ramsey (2003), od inicijalniot stadium do stadiumot vo koj se dene{nite paleo-vulkanski formi vo oblasta (spored negovata klasifikacija, toa e tretiot od pette stadiumi), vo podra~ja so posuva, konti-nentalna klima, obi~no pominuva period od 3 milioni godini.

6 Po stranite na Raj~anskite kalderi se so~uvani tragi od gorno-pliocenata abrazivna povr{ od 780-800 m.


19

Toa e zna~itelno pomalku vo odnos na spomenatite 5-30 milioni godini kolku navistina pominale. Vo idnina ostanuva da se is-traì dali vo neogen paleovulkanskite formi bile pokrieni so ezerski sedimenti i za{titeni od erozija ili pak intenzitetot na erozivna i tektonska destrukcija bil poslab od o~ekuvanoto.

Zaklu~ok

Paleovulkanskiot reljef vo zapadnite delovi na Osogov-

skiot masiv (vo ramkite na Kratovsko-Zletovskata vulkanska oblast) e pretstaven so dvaesetina erodirani vulkanski kupi, a na ~etiri od niv e so~uvana kaldera. Dominanten pove}efazen vulkanski centar vo ovoj del na masivot e vulkanskata kupa Pla-vica (1297 m), na ~ija isto~na strana se raspoznavaat tragi od kaldera. Okolu Plavi~kata kupa se javuvaat nekolku prstenesto rasporedeni parazitski kupi, so relativna viso~ina od 50 do 200 m i toa: Mar~inska ûka (1044 m), U{i (1205 m) isto~no od Plavica, Gro (1023 m) nad s. Prikovci, Kundinska ûka (817 m) isto~no od s. Kundino, Baba (908 m) kaj [legovo i dr. Parazit-skite kupi ukaùvaat na polifaznosta na vulkanskite erupcii (od oligocen do dolen pliocen) i pomestuvaweto na vulkanskoto àri{te. Vtora karakteristi~na paleovulkanska kupa e Lesnov-skata kupa, na koja se nao|a najdobro so~uvanata kaldera vo ob-lasta. Pomalku so~uvani vulkanski kupi, koi pripa|aat na pos-tarite vulkanski fazi (oligocen do miocen), se Uvo (1472 m) i Bukovec (1423 m), kaj s. Blizanci, potoa Golem Rid (1532 m) kaj s. Mu{kovo, Debeli Del i Zdrav~i Kamen (844 m) kaj Kratovo, kupata (nekot) kaj s. @ivalevo i dr.

Pomladite (mioceno-plioceni) vulkanski centri, se javu-vaat vo ju`nite delovi na oblasta, pome|u s. Zletovo i s. Span-~evo. Od niv karakteristi~ni se Preslap (1117 m) i Raj~anski Rid (867 m), koi pretstavuvaat dosta uni{teni kupesti struktu-ri, so delumno so~uvani kalderi. Od andezitskite lavi i mo}ni naslagi na tufovi okolu ovie centri, proizleguva deka zavr{-nite fazi na vulkanska aktivnost, bile dosta èstoki.

Spored toa, vulkanskata aktivnost vo zapadniot del na Osogovskiot Masiv, zapo~nala kon krajot na eocen ili vo dolen oligocen i so odredeni prekini, traela do dolen pliocen (Sera-fimovski, 1993). Vo toj period vulkanskata aktivnost postepeno se pomestuvala od severoistok kon jugozapad (Boev & Yanev, 2001) pri {to se smenuvale fazi na èstoki erupcii so isfrlawe na golemo koli~estvo vulkanoklasti~en materijal, so pomirni fazi na isfrlawe na kiseli do intermedijarni lavi. Vulkan-


20

skite erupcii glavno bile od kontinentalen tip, a kon krajot na miocen i vo dolen pliocen, vulkanoklasti~niot materijal delu-mno se taloèl vo okolnite neogeni ezera. Vulkanizmot vo ob-lasta bil predisponiran so dlabokite submeridijanski disloka-cioni linii, aktivirani so paleogenata istok-zapad ekstenzija. Kon krajot na miocen vulkanskata aktivnost e obnovena so napo-redni~kite neotektonski dislokacii, nastanati pod vlijanie na mladata sever-jug ekstenzija.

Po prestanokot na vulkanskata aktivnost do denes, vul-kanskite formi se zna~itelno morfolo{ki modificirani, gla-vno kako rezultat na erozivnite procesi (vo odredena merka i na podocne`nite radijalni tektonski dvièwa). Poradi toa, denes tie po svojata priroda se poligenetski.

LITERATURA Arsovski M. (1997): Tektonika na Makedonija, RGF [tip Boev B., Yanev Y. (2001): Tertiary magmatism within the Republic of Macedo-

nia: A review. Acta Volcanologica-Vol. 13 (1-2), 57-71

Burchefiel B. C., Dumurdzanov N., Serafimovski T., Nakov R. (2004): The

southern Balkan Cenozoic Extensional Region and its relation to extension in the

Aegean Realm. Denver Annual Meeting, abstract

Graf J. E. (2001): Alpine tectonics in western Bulgaria: Cretaceous compression

of the Kraishte region and Cenozoic exhumation of the crystalline Osogovo-Lisec

comp-lex, Doctor disertation, Zurich

Delipetrov T., Zivanovic J. (2004): Geophysical model of the Kocani depression.

Second Balkan Geophysical Congress and Exhibition, abstract, Sofia

Delipetrov T., Karakasev D. (2004): Structural model for the area of the Republic

of Macedonia. Second Balkan Geophysical Congress and Exhibition, abstract,

Sofia

Dumurdzanov N., Serafimovski T., Burchfiel C. (2004): Evolution of the Neo-

gene-Pleis-tocene Basins of Macedonia. Geological society of America. Boulder,

Colorado, 1-20

Zagorchev, I (1995): Pre-Paleogene Alpine tectonics in Southwestern Bulgaria.

Geologica Balcanica, 25, 5-6, Sofia, 91-112

Karátson D. (1996): Rates and factors of stratovolcano degradation in a continen-

tal climate: a complex morphometric analysis for nineteen Neogene / Quaternary

crater remnants in the Carpathians. Journal of Volcanology. Geotherm. Res. 73,

65-78

Mantovani E., Albarello D., Babbucci D., Tamburelli C., Viti M. (2002): Tren-

ch-Arc-Back-Ark Systems in the Mediterranean area: Examples of Extrusion

Tectonics. Journal of the Virtual Explorer, 8. Siena, Italy, 131-147 MarkoviÊ M. (1971): Prilog poznavawu vulkanske morfologije Kra-tovsko-Zletovske oblasti. Geolo{ki anali Balkanskog Poluostrova. kw. 36, Beograd, 39-44


21

Petkovski R. (1998): Vrska pome|u neotektonskite dvièwa i ezer-skite stadiumi vo Makedonija. Zbornik na trudovi od I Kongres na eko-lozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo, Ohrid, 855-867. Ramsey F. (2003): Volcanic geomorphology. Geology-Volcanology, 1-5.

Serafimovski T. (1993): Strukturno-metalogenetski karakteristiki na zonata Lece-Halkidiki. Posebno izdanie br. 2, RGF [tip. Stojanovi} M. (1986): Oblasti na izgasnati vulkani na teritorija na SR Makedonija. Godi{en zbornik na Institutot za geografija kn. 30, Skopje, 149-166. Thouret J. -C. (1999): Volcanic geomorphology - An overview. Earth-science

reviews 47, Elsevier, 95-131.

Hristov S., Karajovanovi} M. (1969): Tolkuva~ za OGK - list Kratovo i ]ustendil, SGZ, Belgrad. CvijiÊ J. (1906): Osnovi za geografiju i geologiju Makedonije i Stare Srbije, Kw. 2, Beograd. CvijiÊ. J. (1926): Geomorfologija II. Beograd.

BASIC FEATURES OF THE PALAEOVOLCANIC RELIEF ON THE

WEST SIDE OF THE OSOGOVO MOUNTAIN MASSIF

Ivica Milevski

Summary

During Cenozoic or Late Alpine period, region of Osogovo massif had

experienced great geotectonic and morphological changes. At the beginning of

Paleogene had been forced compression from north-east i.e. from Balkanides,

which had produced further mounting. This compression had been followed by

post orogeny extension with two stages (Burchefiel et al, 2004). Older stage who is

characterized by east-west extension, started from middle Eocene and finished in

lower Miocene. The result of this extension is activation of several dislocations in

NW-SE direction, and separation of Osogovo horst from lateral grabens with same

direction. According to marine sediments, between Eocene and Oligocene these

grabens had been marine basins. In upper Eocene or lower Oligocene, tectonic

instability caused volcanic activity along main dislocations, especially on the west

side (Kratovo-Zletovo area) which in turn enable formation of palaeovolcanic

landforms. Recent palaeovolcanic relief is represented by several volcanic cones

and calderas, highly eroded by post-volcanic fluvial-denudation processes. Only

Plavica cone (1297 m) and Lesnovo cone (1167 m) are better preserved, as well as

their calderas on the top. These two volcanic centers, together with Uvo-Bukovets

cones, Zdravci Kamen, Zivalevo and other volcanic necks, belongs to the older

volcanic phases, Oligocene in age (Serafimovski, 1993). Younger centers (Mio-

cene-Pliocene in age) are located in the south part of palaeovolcanic area (Boev &

Yanev, 2001). They are: Preslap (1117 m) and Rajcani (867 m) cones with some

remnants of calderas. Here, volcanic activity was violent with dense layers of tuffs

and breccias.

Documents

OSNOVNI ODLIKI NA PALEOVULKANSKIOT RELJEF VO …milevski.50webs.com/trudovi/Ivica Milevski Paleovulkanski reljef... · I. Milevski: Osnovni odliki na paleovulkanskiot reljef.