PROJEKTIRANJE TALNEGA OGREVANJA V DRUŽINSKI HIŠI

I

PROJEKTIRANJE TALNEGA OGREVANJA

V DRUŽINSKI HIŠI

diplomsko delo

Študent: Tadej Koštomaj

Študijski program: Visokošolski program 1. stopnje Energetika

Mentor: izr. prof. dr. Jurij Avsec

Somentorica: Ivana Tršelič, asistentka

Lektorica: Alenka Cizel prof.

Krško, september 2013

II

III

ZAHVALA

Za pomoč pri diplomski nalogi bi se rad zahvalil mentorju izr. prof. dr. Juriju Avscu,

njegovi asistentki Ivani Tršelič ter komentorju Edu Bahču.

IV

PROJEKTIRANJE TALNEGA OGREVANJA V DRUŽINSKI HIŠI

Ključne besede: talno ogrevanje, toplotne izgube, toplotna črpalka.

UDK: 536.33:728.3(043.2)

Povzetek

V diplomski nalogi sem predstavil talno ogrevanje v družinski hiši z izračuni toplotnih

izgub, na podlagi katerih sem izbral moč toplotne črpalke. Predstavljena je toplotna

črpalka zrak/voda. Narejen je projekt talnega ogrevanja, katerega krmili toplotna črpalka.

V

DESIGN OF UNDERFLOOR HEATING FOR FAMILY HOUSE

Key words: underfloor heating, heat losses, heat pump.

UDK: 536.33:728.3(043.2)

Abstract

In the diploma I presented the underfloor heating in the family house with calculations of

heat losses on the basis of which I chose the heat pump. The heat pump air/water is

presented. There is the project of floor heating which is controlled by the heat pump.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................................... 1

2 RAZVOJ TALNEGA OGREVANJA .............................................................................................. 2

3 VRSTE OGREVALNIH SISTEMOV ............................................................................................. 4

3.1 RADIATORSKO OGREVANJE ............................................................................................................ 4

3.1.1 Slabosti radiatorskega ogrevanja ................................................................................................... 5

3.2 LOKALNA PEČ ..................................................................................................................................... 5

3.2.1 Slabosti lokalnih peči ...................................................................................................................... 6

3.3 TOPLOZRAČNO OGREVANJE ........................................................................................................... 6

3.3.1 Slabosti toplozračnega ogrevanja ................................................................................................... 6

3.4 PLOSKOVNA OGREVANJA ................................................................................................................ 7

3.4.1. Slabosti ploskovnega ogrevanja ..................................................................................................... 7

4 TALNO OGREVANJE .................................................................................................................... 8

4.1 ELEKTRIČNO TALNO OGREVANJE ................................................................................................. 8

4.2 INFRARDEČI GRELNI FILM ............................................................................................................... 8

4.3 TOPLOVODNO TALNO OGREVANJE ............................................................................................... 8

4.3.1 Načini polaganja talnega ogrevanja ............................................................................................. 10

5 TOPLOTNA ČRPALKA ............................................................................................................... 13

5.1 VRSTE TOPLOTNIH ČRPALK .......................................................................................................... 13

5.1.1 Zrak/voda ...................................................................................................................................... 13

5.1.2 Voda/voda ..................................................................................................................................... 15

5.1.3 Zemlja/voda .................................................................................................................................. 16

5.2 IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE ......................................................................................................... 20

6 OBJEKT ......................................................................................................................................... 25

6.1 IZOLACIJA .......................................................................................................................................... 26

6.1.1 Izolacija zunanje stene ................................................................................................................. 26

6.2 OKNA ................................................................................................................................................... 27

6.2.1 Lesena okna .................................................................................................................................. 27

6.3 OGREVANJE ....................................................................................................................................... 28

6.4 KOEFICIENTI PREHODA TOPLOTE ................................................................................................ 28

6.5 TOPLOTNA BILANCA ....................................................................................................................... 34

6.6 IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE ......................................................................................................... 36

VII

6.7 PROJEKT TALNEGA OGREVANJA ................................................................................................. 37

6.8 TALNO OGREVANJE PO RAZDELILNIKU .................................................................................... 41

7 SKLEP ............................................................................................................................................ 45

VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................................... 46

PRILOGE ................................................................................................................................................ 48

PRILOGA A: TOPLOTNE IZGUBE VETROLOVA ................................................................................ 48

PRILOGA B: TOPLOTNE IZGUBE WC-JA ............................................................................................. 49

PRILOGA C: TOPLOTNE IZGUBE PREDPROSTORA .......................................................................... 50

PRILOGA Č: TOPLOTNE IZGUBE SHRAMBE ...................................................................................... 51

PRILOGA D: TOPLOTNE IZGUBE KURILNICE ................................................................................... 52

PRILOGA E: TOPLOTNE IZGUBE KUHINJE Z JEDILNICO ................................................................ 53

PRILOGA F: TOPLOTNE IZGUBE DNEVNEGA PROSTORA .............................................................. 54

PRILOGA G: TOPLOTNE IZGUBE IGRALNICE ................................................................................... 55

PRILOGA H: TOPLOTNE IZGUBE PREDPROSTORA .......................................................................... 56

PRILOGA I: TOPLOTNE IZGUBE V KOPALNICI ................................................................................. 57

PRILOGA J: TOPLOTNE IZGUBE KABINETA ...................................................................................... 58

PRILOGA K: TOPLOTNE IZGUBE HODNIKA IN IGRALNICE ........................................................... 59

PRILOGA L: TOPLOTNE IZGUBE SOBE 1 ............................................................................................ 60

PRILOGA M: TOPLOTNE IZGUBE SOBE 2 ........................................................................................... 61

PRILOGA N: TOPLOTNE IZGUBE KOPALNICE .................................................................................. 62

PRILOGA O: TOPLOTNE IZGUBE SPALNICE ...................................................................................... 63

PRILOGA P: IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA

DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV ............................................................................................. 64

PRILOGA R: IZJAVA O AVTORSTVU ZAKLJUČNEGA DELA .......................................................... 65

VIII

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Hipokaust [2] ......................................................................................................... 2

Slika 3.1: Diagram razporeditve temperature [3] .................................................................. 4

Slika 4.1: Mokra gradnja [5] ................................................................................................. 9

Slika 4.2: Diagram dobrega počutja [5]................................................................................. 9

Slika 4.3: Načini polaganja grelnih cevi [5] ........................................................................ 11

Slika 5.1: Toplotna črpalka zrak/voda v kombinaciji s talnim ogrevanjem [8] .................. 15

Slika 5.2: Toplotna črpalka voda/voda s kombinacijo talnega ogrevanja [8] ..................... 16

Slika 5.3: Temperatura zemlje [10] ..................................................................................... 17

Slika 5.4: Horizontalni zemeljski kolektor [8] .................................................................... 18

Slika 5.5: Vertikalna sonda [8] ............................................................................................ 19

Slika 5.6: Nazoren prikaz učinkovitosti toplotnih črpalk zrak/voda in glikol/voda [11] .... 21

Slika 5.7: Primerjava stroškov za obdobje 15 let [11] ......................................................... 23

Slika 6.1: Projektne temperature za toplotne črpalke [12] .................................................. 25

Slika 6.2: Prerez oken [7] .................................................................................................... 27

Slika 6.3: Prehod toplote skozi steno [12] ........................................................................... 29

Slika 6.4: Shema ogrevanja ................................................................................................. 37

Slika 6.5: Shema talnega ogrevanja pritličja ....................................................................... 39

Slika 6.6: Shema talnega ogrevanja mansarde .................................................................... 41

IX

KAZALO TABEL

Tabela 5.1: Primerjava toplotnih črpalk zrak/voda in glikol/voda [11] .............................. 21

Tabela 5.2: Stroški delovanja toplotne črpalke zrak/voda [11] ........................................... 22

Tabela 5.3: Stroški delovanja toplotne črpalke glikol/voda [11]......................................... 22

Tabela 6.1: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za zunanjo steno .................... 31

Tabela 6.2: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za notranjo steno .................... 31

Tabela 6.3: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za streho ................................. 32

Tabela 6.4: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za tla ploščic proti zemlji ...... 32

Tabela 6.5: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za tla parketa proti zemlji ...... 33

Tabela 6.6: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote tal za parket. .......................... 33

Tabela 6.7: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote tal za keramične ploščice ....... 34

Tabela 6.8: Toplotna bilanca pritličja .................................................................................. 34

Tabela 6.9: Toplotna bilanca mansarda ............................................................................... 35

Tabela 6.10: Razdelilnik za talno ogrevanje pritličja .......................................................... 38

Tabela 6.11: Talno ogrevanje pritličja 1 .............................................................................. 38

Tabela 6.12: Talno ogrevanje pritličja 2 .............................................................................. 39

Tabela 6.13: Razdelilnik za talno ogrevanje za mansardo .................................................. 40

Tabela 6.14: Talno ogrevanje mansarde .............................................................................. 40

Tabela 6.15: Razdelilnik talnega ogrevanja pritličja ........................................................... 42

Tabela 6.16: Nastavitve talnega ogrevanja po razdelilniku v pritličju 1 ............................. 42

Tabela 6.17: Nastavitve talnega ogrevanja po razdelilniku v pritličju 2 ............................. 43

Tabela 6.18: Razdelilnik talnega ogrevanja mansarde ........................................................ 43

Tabela 6.19: Nastavitve talnega ogrevanja po razdelilniku v mansardi .............................. 44

X

UPORABLJENI SIMBOLI

m - masni pretok ogrevalnega medija

∆p - tlačni padec v ceveh talnega ogrevanja

∆t - razlika temperature vtoka in povratka

A - površina

A' - površina z odštetimi odprtinami

As - prišteta ali odšteta površina

B' - faktor za neogrevana tla

bu - faktor toplotnega mosta

D - debelina

d - debelina talne obloge

ei - koeficient zaščite

ek - korekcijski faktor za stene

fg1 - korekcijski faktor, ki upošteva letne spremembe zunanje temperature

fg2 - korekcijski faktor stavbe

fh,i - korekcijski faktor za visoke prostore

fij - faktor, odvisen od višine

fRH - korekcijski faktor za ponovno ogrevanje

fvi - temperaturni redukcijski faktor

Gw - faktor, ki upošteva oddaljenosti podzemnih voda

Q - toplotni tok

Q/A - toplotne izgube na m

2

Qsk - skupna toplotna moč

QT - transmisijske izgube

QV - ventilacijske izgube

QV,inf - izgube zaradi infiltracije

QV,m - mehanske ventilacijske izgube

Qv,min - toplotne izgube zaradi minimalne izmenjave zraka

XI

Qv,su - toplotne izgube zaradi dovedenega zraka z mehansko ventilacijo

Q/V - toplotne izgube na m

3

QRH - toplotne izgube zaradi ponovnega ogrevanja

QHT - specifične transmisijske izgube

Qn - toplotne izgube

Qost - razlika med dejansko in instalirano toplotno močjo

Qi - instalirana toplotna moč

Qinst - instalirana ogrevalna moč

l - dolžina cevi talnega ogrevanja

ld - dodatna dolžina skozi druge prostore

OZ - oznaka

P - obseg talne površine

Phi - potrebna moč za ogrevanje

Poz - pozicija ventila za nastavitev talnega ogrevanja

q - specifična dovedena toplota na površino

qn - specifični toplotni tok

R - lastna toplotna upornost

RlaB - toplotna prevodnost talne obloge

Rn - prestop toplote na notranji strani

Rz - prestop toplote na zunanji strani

SS - stran neba

T - razmik med cevmi

TM - izgube toplotnih mostov

tn - notranja temperatura prostora

tp - temperatura tal

Tv - globina talne vode

U - koeficient prehoda toplote

u/min - minimalno število izmenjav zraka z zunanjim zrakom

Ueq - koeficient prehoda toplote proti zemlji

Vex - volumski pretok odvodnega zraka za celo zgradbo

XII

Vsu - volumski pretok dovodnega zraka za celo zgradbo

Vsu,i - volumski pretok dovedenega zraka v prostor

w - hitrost medija

Z - globina pod nivojem zemlje

θ - temperatura sosednjega prostora ali zunanja temperatura

λ - toplotna prevodnost materiala

ρ - gostota

XIII

UPORABLJENE KRATICE

COP - grelno število

SPF - letno grelno število

Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko

1

1 UVOD

Živimo v času, ki nam omogoča veliko možnosti ogrevanja. Strošek celotnega ogrevalnega

sistema je zelo visok, zato se je potrebno preudarno odločiti. Odločimo se za čim višjo

energetsko učinkovitost, katero nam določa kapital. Talno ogrevanje je sistem, največkrat

uporabljen v kombinaciji s centralnim ogrevanjem prostorov. Omogoča nam

nizkotemperaturno ogrevanje prostorov, v katerih se toplota enakomerno porazdeli. Zaradi

nizkotemperaturnega ogrevanja je sistem dosti bolj učinkovit kot radiatorsko ogrevanje.

Toplotne črpalke črpajo energijo iz okolja in ga med tem ne onesnažujejo, kar pomeni, da

so okolju prijazne. Izmed vseh vrst toplotnih črpalk so najbolj ugodne toplotne črpalke

zrak/voda. Res je, da imajo nižje izkoristke v primerjavi s toplotnimi črpalkami voda/voda

in zemlja/voda. Vendar vračilna doba tovrstnih toplotnih črpalk je najnižja. Tudi sam sem

se odločil, da za ogrevanje objekta izberem toplotno črpalko zrak/voda.

V diplomi je na kratko predstavljena zgodovina talnega ogrevanja, pri kateri želim

pokazati, da talno ogrevanje ni novost in da so ga poznali že stari Rimljani. V nadaljevanju

so predstavljeni ogrevalni sistemi ter prikaz, zakaj so površinska ogrevanja najbolj

primerna. Podrobno je predstavljeno talno ogrevanje. Sledi poglavje o toplotnih črpalkah, v

katerem sem opisal vse vrste le-teh. Narejena je primerjava med toplotnima črpalkama

zemlja/voda in zrak/voda. Nato pa še sledi projekt talnega ogrevanja, pred katerim so

narejeni izračuni prehoda toplote, toplotne bilance ter toplotne izgube objekta.


2

2 RAZVOJ TALNEGA OGREVANJA

Talno ogrevanje se je začelo že v času starih Rimljanov, poznano kot Hipokaust.

Ogrevanje je bilo v osnovi podobno današnjemu sodobnemu talnemu ogrevanju. Takrat so

v tleh naredili kanale iz gline, po katerih so se ogrevali s toploto dimnih plinov. Toplotni

vir je bila peč, za toplotni prenosnik pa je bil uporabljen vroč plin, ki je krožil po kanalih

[1].

Slika 2.1: Hipokaust [2]


3

Pričetki sodobnega talnega ogrevanja segajo v leto 1930. Prvi so ga začeli uporabljati

Francozi, vendar so uporabljali jeklene cevi za talno ogrevanje. Težave so se pojavile

zaradi korozije v ceveh, ki jo je povzročila mehka voda. Težavna je bila tudi montaža

spajanja, krivljenja, odzračevanja zaradi naklona. Talno ogrevanje je bilo zaradi jeklenih

cevi zelo težavno, zato takšno talno ogrevanje ni bilo širše uporabljeno [1].

Današnje sodobno talno ogrevanje je nizkotemperaturno, za razliko od radiatorskega

ogrevanja. Vstopna temperatura ne sme nikoli presegati 45 °C. Danes so jeklene cevi

nadomestile cevi iz: visoko stabiliziranega polipropilena, polibutena, premreženega

polietilena. Cevi so odporne na povišane temperature in njihova življenjska doba ob

pravilni uporabi dosega 50 let [1].


4

3 VRSTE OGREVALNIH SISTEMOV

Izbira ogrevalnega sistema je odvisna od objekta, katerega želimo ogrevati. Vsi objekti

nam ne omogočajo izbire med vsemi ogrevalnimi sistemi. Največkrat uporabljena

ogrevalna sistema sta talno in radiatorsko ogrevanje. Talno ogrevanje se uporablja

predvsem v novogradnjah, medtem ko radiatorsko v starejših objektih.

Razporeditve temperature po prostoru za ogrevalne sisteme nam prikazujejo, kateri sistemi

se najbolj približujejo idealni porazdelitvi toplote [3].

Legenda diagrama:

1 – teoretično idealna

porazdelitev toplote po prostoru,

2 – radiator ob notranji steni v

prostoru,

3 – radiator ob zunanji steni

prostora,

4 – lokalna peč ob notranji steni

prostora,

5 – toplozračno ogrevanje,

6 – stropno sevalno ogrevanje,

7 – talno ogrevanje.

3.1 RADIATORSKO OGREVANJE

Pri izbiri radiatorjev lahko izbiramo med klasičnimi toplovodnimi sistemi, ki dosegajo

temperature 90/70 oC, ali nizkotemperaturnimi, ki dosegajo temperature 50/40

oC. Za

stanovanjske hiše je bolj primerno izbrati nizkotemperaturni režim ogrevanja. Z nižjo

temperaturo, kot ogrevamo prostor, večji so prihranki. Visokotemperaturno ogrevanje je

Slika 3.1: Diagram razporeditve temperature [3]


5

primerno predvsem za objekte, ki jih želimo hitro ogreti. V primeru nizkotemperaturnega

ogrevanja so radiatorji večji in namestimo jih tako, da v celoti pokrivajo prostor pod

oknom. Tako preprečimo, da bi zunanji ohlajen zrak vdiral v prostor in povzročal

neugodno počutje v prostoru [3].

3.1.1 Slabosti radiatorskega ogrevanja

Slabosti radiatorskega ogrevanja [3]:

- temperaturni profil v prostoru ni ugoden, zaradi česar je potrebna višja

temperatura v prostoru,

- radiatorji večji del toplote oddajo s konvekcijo, zaradi česar je povečana

cirkulacija prahu v prostoru,

- problemi zaradi izsušenega zraka v prostoru,

- zrak v prostoru je višje segret od zunanjih sten, zato je poraba energije večja,

- zastavljanje radiatorjev s pohištvom ali z zavesami povzroča slabši izkoristek

radiatorskega ogrevanja.

3.2 LOKALNA PEČ

Lokalne peči, kot so kaminske peči na drva ali pelete, služijo kot sekundarni vir ogrevanja.

Takšen način ogrevanja ne more ogrevati vseh prostorov enakomerno. Primerne so

predvsem za zidanice ali vikende, kjer nimamo kurilnice. Uporabljamo jih pa tudi za

ogrevanje med prehodnimi obdobji. Boljše peči imajo visoke izkoristke, zaradi česar

strošek kurjave ni velik. Lokalne peči navadno delujejo brez električnega napajanja.

Primerne so za pokrivanje zimskih konic, tako jih lahko uporabljamo kot bivalentno

obratovanje [3].


6

3.2.1 Slabosti lokalnih peči

Slabosti lokalnih peči [3]:

- neugoden temperaturni profil,

- neenakomerno ogrevanje prostorov,

- višja poraba zaradi slabe regulacije temperature v prostoru,

- nezmožnost samostojnega ogrevanja stanovanjskih objektov.

3.3 TOPLOZRAČNO OGREVANJE

Pri toplozračnih sistemih zrak do prostorov vodimo po kanalih in ga tako preko dovodnih

in odvodnih rešetk vodimo v posamezne prostore. Regulacija narejena tako, da se zrak

pripravlja v centralni enoti, možno je tudi krmiljenje v odvisnosti od zunanjih pogojev, v

prostorih pa z nastavljanjem sobnega termostata preko loput reguliramo temperaturo v

prostoru [3].

3.3.1 Slabosti toplozračnega ogrevanja

Slabosti toplozračnega ogrevanja [3]:

- kanale je potrebno čistiti ter redno vzdrževati, saj je kroženje prahu zelo

intenzivno,

- če želimo izničiti sevalni učinek hladnih površin zunanjih zidov in oken,

moramo prostore segrevati na višjo temperaturo, kar pa pomeni, da je poraba

energije večja,

- prilagajanje temperature zahtevam uporabnikov je težavno ali celo nemogoče,

- neugoden temperaturni profil,

- pri prevelikih hitrosti vpihovanega zraka imamo občutek prepiha,

- zaradi povezav z zračnimi kanali je omogočen tudi prenos zvoka iz prostora v

prostor.


7

3.4 PLOSKOVNA OGREVANJA

Med ploskovna ogrevanja spadajo talno, stensko in stropno ogrevanje. Za ploskovna

ogrevanja je značilno, da večino toplote oddajo s sevanjem. Pokrivajo velike površine,

zaradi česar delujejo nizkotemperaturno. Najbolj energetsko učinkovita so pri ogrevanju

dobro izoliranih zgradb. Primerna so za uporabo obnovljivih energetskih virov, kot so

toplotne črpalke, sonce. Sevalna toplota površine je za človeka ugodna, saj se najbolj

približa idealni porazdelitvi toplote. Poraba energije za ogrevanje je nižja, saj je

temperatura zraka lahko nižja. Zaradi nižje temperature ogrevalnega medija so tudi

toplotne izgube nižje. Ploskovna ogrevanja imajo veliko vztrajnost, zato jih uporabljamo v

prostorih, ki so stalno v uporabi. S ploskovnim ogrevanjem se povečuje uporabna

stanovanjska površina, saj v prostorih ni nobenih ogreval [3].

3.4.1. Slabosti ploskovnega ogrevanja

Slabosti ploskovnega ogrevanja [3]:

- neprimerno za objekte, v katerih bivamo začasno,

- počasnejša odzivnost sistema,

- dražja izvedba,

- omejena izbira talne obloge.


8

4 TALNO OGREVANJE

Poznamo več vrst talnega ogrevanja:

- električno talno ogrevanje z grelnimi kabli,

- infrardeči grelni film,

- toplovodno talno ogrevanje.

4.1 ELEKTRIČNO TALNO OGREVANJE

Električno talno ogrevanje se uporablja, kjer nimamo kotlovnice, radiatorjev ali podobnih

ogrevalnih naprav. Ne potrebuje dodatnega vzdrževanja, je okolju prijazno ogrevanje.

Električno talno ogrevanje sicer ni ekonomično, saj je eden izmed dražjih načinov

ogrevanja [4].

4.2 INFRARDEČI GRELNI FILM

Infrardeči grelni filmi so novost na tržišču. Nadomestijo lahko električno talno ogrevanje.

Grelne filme moramo namestiti po celotni stavbi, če želimo enakomerno toploto. Težava se

pojavi tudi pri okvari grelnega filma, saj je položen pod talno oblogo [4].

4.3 TOPLOVODNO TALNO OGREVANJE

Talno ogrevanje se najpogosteje izvaja v mokri gradnji. Talno površino je potrebno najprej

dobro zvočno in toplotno izolirati. Nato se lotimo polaganja cevi za talno ogrevanje. Cevi

morajo biti položene po načrtu, katerega nam je izdelal projektant. Ko so cevi položene, jih


9

zalijemo z estrihom. Šele ko se estrih popolnoma posuši, lahko nanj položimo talno

oblogo.

Slika 4.1: Mokra gradnja [5]

Legenda:

1 – omet

2 – talna letev

3 – obrobna izolacija

4 – talna obloga

5 – lepilo

6 – estrih

7 – grelna cev

8 – prekrivna folija

9 – toplotna in zvočna izolacija

10 – izolacija

11 – betonska plošča

Diagram ugodnosti iz tabele 4.2 nam prikazuje zahtevano temperaturo ogrevane talne

površine v odvisnosti od temperature v prostoru. V prostoru se počutimo najbolj udobno v

območju, ko se temperatura talne površine giblje med 16 °C in 27 °C, temperatura zraka

pa se giblje med 17 °C in 23 °C [5].

Slika 4.2: Diagram dobrega počutja [5]


10

4.3.1 Načini polaganja talnega ogrevanja

Poznamo več načinov polaganja cevi v prostoru. Cevi se polagajo po načrtu projektanta.

Projektant mora izračunati točne dolžine cevi za posamezni ogrevalni krog. Dolžine cevi

ogrevalnih krogov morajo biti enakih dolžin. Razdelilniki talnega ogrevanja so vgrajeni v

vsako nadstropje, od koder so speljane zanke talnega ogrevanja. Načini polaganja se

prilagajajo glede na toplotne zahteve prostora. Način polaganja cevi vpliva samo na

porazdelitev toplote v prostoru. Na primer v kopalnici se cevi položijo bolj pogosto kot v

dnevnem prostoru. Pri nastavitvi talnega ogrevanja moramo biti še posebno pozorni pri

ogrevalnih površinah s parketom, da ne pride do pregrevanja [5].


11

Slika 4.3: Načini polaganja grelnih cevi [5]


12

Legenda načinov polaganja grelnih cevi [5]:

- Način 1: polaganja cevi v obliki polža z integrirano robno cono.

- Način 2: polaganja cevi v obliki polža z robno cono v obliki polža.

- Način 3: polaganja cevi v obliki dvojnega meandra z zgoščeno integrirano robno

cono.

- Način 4: polaganja cevi v obliki dvojnega meandra s predhodno zgoščeno

integrirano robno cono.

- Način 5: polaganja cevi v obliki enojnega meandra.

- Način 6: polaganja cevi v obliki enojnega meandra z zgoščeno robno cono.

Značilnosti polaganja cevi [5]:

- Polaganje v obliki polža zagotavlja enakomerno površinsko temperaturo po celotni

talni površini.

- Integrirana robna cona zagotavlja povečan vnos toplote v robno cono, kjer so

povečane toplotne izgube zaradi toplotnih mostov.

- Dvojni meander tudi omogoča enakomerno površinsko temperaturo po celotni talni

površini.

- Dvojni meander s predhodno zgoščeno integrirano robno cono omogoča povečan

vnos toplote v robno cono.

- Enojni meander zagotavlja, da se vnos toplote proti robni coni povečuje. Pri takem

polaganju je potrebno paziti, da je dovod talnega ogrevanja pri robni coni.


13

5 TOPLOTNA ČRPALKA

Toplotna črpalka z ekološkega vidika predstavlja varčno in okolju najprijaznejše

ogrevanje. Če se odločamo za nakup novega ogrevalnega sistema, je dobra toplotna

črpalka prava izbira. Dobre toplotne črpalke delujejo monovalentno, se pravi, da delujejo

samostojno. Takšna toplotna črpalka lahko sama pokrije vse zahteve po ogrevanju zgradbe,

kar pomeni, da lahko zamenja staro peč na drva, olje ali plin.

5.1 VRSTE TOPLOTNIH ČRPALK

Toplotne črpalke ločimo glede na vrsto toplotnega vira, od koder toplotna črpalka črpa

toploto:

- zrak/voda,

- voda/voda,

- zemlja/voda.

5.1.1 Zrak/voda

Toplotna črpalka zrak/voda je najugodnejša izbira toplotne črpalke. Montaža in

vzdrževanje tovrstnih toplotnih črpalk sta enostavna, saj ni potrebno vrtanje vrtin ali

polaganje horizontalnega kolektorja. Toplotna črpalka zrak/voda ne zahteva veliko

prostora za postavitev in zanjo ne potrebujemo dovoljenja za vgradnjo. Postavijo se na

betonski podstavek, do katerega se speljejo izolirane povezovalne cevi tople vode, dovodni

kabel, komunikacijski kabel (UTP) do ogrevalnega sistema in krmilja v kurilnici [8].

Črpalke delujejo do zunanje temperature –20 °C in +35 °C. V področju nizkih temperatur

toplotna moč in grelno število padata v odvisnosti od zunanje temperature. Toplotne


14

črpalke cenene izvedbe, ki imajo razmik med lamelami manjši od 4 mm, niso primerne za

naše klimatsko področje, ker porabijo več energije za odtajevanje, dostikrat se pa tudi

zgodi, da prenosnik toplote uparjalnika zamrzne. Pri temperaturah okolice do –20 °C je

grelno število toplotne črpalke še vedno večje od 2, kar pomeni 50 % prihranka energije v

primerjavi z električnim ogrevanjem, vendar je potrebno upoštevati, da toplotna moč

toplotne črpalke z nižanjem temperature pada. Statistični podatki o gibanju temperatur v

Sloveniji nam prikazujejo, da je zelo malo dni, ko temperatura pade pod –5 °C, kar

pomeni, da je letno grelno število SPF nad 3,5, na Primorskem pa preko 4. Tovrstne

toplotne črpalke se projektirajo, da pokrijejo vse toplotne izgube objekta do zunanje

temperature –5 °C. Ko pade temperatura pod –5 °C, se kot dodatni ogrevalni vir vključijo

električni grelniki. Krmilje nam omogoča nastavitev bivalentne točke preklopa na dodatni

ogrevalni vir. Regulacija mora biti nastavljena tako, da dodatni vir ogrevalno vodo samo

dogreva, tako da tudi pri nižjih temperaturah maksimalno izkoriščamo toplotno črpalko.

Kot dodatni ogrevalni vir se lahko uporabijo načini ogrevanja z napravo na ELKO,

zemeljski plin, UNP, drva in drugo ali pa preprosto dodamo električne grelnike. Tako

pokrijemo do 90 % toplotnih potreb objekta z delovanjem toplotne črpalke zrak/voda,

ostalo pa z dodatnim virom [8, 12].

Za objekte z radiatorskim ogrevanjem lahko uporabljamo visokotemperaturne toplotne

črpalke, ki dosegajo višje temperature pretoka, in sicer preko 65 °C. Učinkovitost

visokotemperaturnih toplotnih črpalk je precej nižja, zato se raje odločamo za toplotne

črpalke s temperaturo pretoka do 65 °C. Visoke temperature na radiatorjih niso dovoljene,

zato raje zamenjamo radiator za močnejšega, če je potrebno. Vremensko vodena regulacija

prilagaja potrebno temperaturo pretoka vode v odvisnosti od zunanje temperature zraka.

Najvišjo temperaturo vode se tako uporablja samo v najhladnejših dnevih zime. Super

varčne toplotne črpalke zrak/voda so bolj primerne za nizkotemperaturno ogrevanje, to je

talno ali drugo površinsko ogrevanje. Imajo izboljšane posamezne komponente in njihova

nova zasnova zagotavlja grelno število preko 4,1 (pri A2/W35), kar je dober razlog za

izbiro tovrstnih toplotnih črpalk [8].


15

Slika 5.1: Toplotna črpalka zrak/voda v kombinaciji s talnim ogrevanjem [8]

5.1.2 Voda/voda

Za investitorja, ki ima poleg objekta podtalnico, je toplotna črpalka voda/voda prava izbira.

Za učinkovito delovanje je potrebna podtalnica, ki je kvalitetna in zadostnih količin.

Gledano z energetskega stališča, je sistem voda/voda idealen vir toplote, saj dosegajo

grelna števila preko 5. Prednost podtalnice je, da ima konstanten temperaturni nivo med 7

in 12 °C. Prihranki omenjenega sistema so največji, vodni vir je energetsko

najučinkovitejši med toplotnimi črpalkami, če gledamo letno grelno število in s tem stroške

ogrevanja. Toplotne črpalke voda/voda nam dajejo kljub zelo majhnim zunanjim

dimenzijam veliko toplotno moč [8].

Za koriščenje podtalnice je potrebno ob zgradbi izvrtati dve vrtini, ki služita za črpanje in

vračanje podtalnice. V prvo vrtino vstavimo cev s potopno črpalko, ki nam potiska vodo

skozi toplotno črpalko. Toplotna črpalka ji odvzame toplotno energijo in jo za 2 do 4 °C

hladnejšo vrača v drugo vrtino nazaj v podtalnico. Količina vode mora biti zadostna, saj

mora zadostovati za neprekinjeno obratovanje tudi ob večjih toplotnih potrebah objekta.


16

Pri lokaciji črpalne vrtine moramo paziti, da ni preblizu stavbe, ker nam zaradi erozije

odnaša material in stavba se začne posedati. Pred pričetkom črpanja podtalnice moramo

narediti črpalni preizkus in kemično analizo vode. Za črpanje vode potrebujemo vodno

dovoljenje za izkoriščanje podtalnice [8].

Slika 5.2: Toplotna črpalka voda/voda s kombinacijo talnega ogrevanja [8]

5.1.3 Zemlja/voda

V zemlji so uskladiščene velike količine sončne energije. Toplotna črpalka zemlja/voda

črpa toplotno energijo iz zemlje, katero nato uporabi za ogrevanje hiše in pripravo tople

sanitarne vode. Poleg tega, koliko sončne energije bomo lahko izčrpali iz zemlje, je poleg

toplotne črpalke in načina izkoriščanja vira pomembna tudi sestava tal [8].


17

Slika 5.3: Temperatura zemlje [10]

Poznamo več sistemov za izkoriščanje energije iz zemlje. Vsi ti sistemi izvajajo odjem

toplote iz zemlje v zaprtem sistemu. V sistemu je najpogosteje sredstvo proti zmrzovanju,

ker so lahko temperature medija za odjem tudi pod 0 °C pri zelo nizkih zunanjih

temperaturah. Načini izkoriščanja energije iz zemlje:

- Zemeljski kolektor lahko izberemo, če imamo na voljo dovolj velike nezazidane

površine. Toplota se odvzema iz vode in sredstva proti zamrzovanju, ki kroži v

zaprtem cevnem sistemu, katerega položimo do 2 m pod površino zemlje.

Komercialne literature navajajo globino od 100 do 130 cm, vendar je praksa

pokazala, da je za naše klimatsko področje potrebna globina nad 150 cm, ker je

vpliv sonca pozimi premajhen za regeneriranje energije v zemlji. Razmak med

cevmi naj bo minimalno 70 cm. Količina odvzete toplote zemlji je odvisna od

sestave tal in njene vlažnosti, posledično je tudi odvisna potrebna dolžina cevi. Tla

z večjo vlažnostjo omogočajo večji odvzem toplote. Točno potrebno dolžino cevi

določi geolog ob izkopu. Zemljišča s položenim zemeljskim kolektorjem ne

smemo pozidati ali asfaltirati, ker s tem preprečimo, da padavine omočijo zemeljski

kolektor. Okrnjena je tudi rast rastlinja zaradi položenih cevi [8].


18

Slika 5.4: Horizontalni zemeljski kolektor [8]

- Energetske košare spadajo kot zemeljski kolektor v površinski odjem. Običajno

zvrtamo vrtino 60–80 cm premera globine 7 m in vanjo spustimo špiralno navito

cev, premer špirale 45–60 cm, dolžina navite cevi je običajno 100 m. Energetske

košare so po lastnostih podobne zemeljskim kolektorjem. Vpliv sonca je manjši,

kar je slabost v sončnem obdobju, pozimi, ko ni sonca, pa imajo prednost v tem, da

je večja akumulacija toplotne in manjši vpliv s površja zemlje [9].

- Zemeljske sonde, za zemeljske sonde se odločimo, kadar nimamo dovolj

razpoložljive zemeljske površine za izvedbo horizontalnega zemeljskega

kolektorja. Zemeljske sonde so vstavljene v vrtine od 60 do 140 m globoko, s

premerom vrtine med 115 in 152 mm. Globina je lahko tudi večja, vendar moramo

izbrati ustrezne cevi zaradi statičnega pritiska. V vrtino sta vgrajena dva para

polietilenskih cevi. Vsak par je spodaj spojen z U-spojko, tako da imamo dva

dovoda in dva odvoda. Število vrtin izračunamo glede na potrebno toplotno moč

toplotne črpalke. Razdalja med vrtinami mora biti po navodilih proizvajalcev 5 do

6 m, v praksi pa je priporočamo vsaj 7 m razdalje zaradi ohlajanja zemljine skozi

obdobje več let. Pri izvedbi toplotne črpalke z zemeljskimi sondami priporočamo

vgradnjo reverzibilne toplotne črpalke, ki nam poleti vrača energijo v zemljo.

Dobre rezultate nam da tudi izvedba v kombinaciji s sončnimi kolektorji, ki viške

toplotne energije akumulirajo v vrtini [8, 9].


19

Medij kroži skozi sondo in ohlaja vrtino, dobljeno toploto pa oddaja toplotni

črpalki preko prenosnika toplote. Toploto zemlje s pomočjo električne energije

pretvorimo na višji temperaturni nivo do 55 °C ali 65 °C. Razlika temperature med

odjemom in oddajo temperature je do 3 °C. Medij kroži s pomočjo obtočnih črpalk.

Dolžina in število sond sta odvisna od toplotne moči toplotne črpalke zemlja/voda

in kvalitete zemlje. Boljša kamninska prevodnost nam daje večjo energijsko

izdatnost. Geolog določi vrednost specifičnega odvzema toplote na meter vrtine. Na

osnovi teh podatkov lahko potem projektant dimenzionira sistem ogrevanja s

toplotno črpalko. Toplotna črpalka zemlja/voda lahko segreva celoten objekt kot

talno ogrevanje ali radiatorsko. Ko objekt ne potrebuje vse proizvedene toplotne

energije, jo shranjujemo v zalogovniku. Zalogovnik shranjuje toplo vodo,

posledično je potrebnih manj vklopov toplotne črpalke, saj lahko ogrevamo objekt

iz zalogovnika [8, 9].

Slika 5.5: Vertikalna sonda [8]

- Horizontalne ali poševne vrtine, za horizontalne in poševne vrtine velja isto kot za

zemeljske sonde s to razliko, da jih lahko iz zbirnega jaška usmerjamo v različne

smeri. Primerne so za področja z omočenim terenom in tam, kjer se bojimo, da bi v

kraškem svetu naleteli na kaverne, ki pomenijo zračni prostor v vrtini. Vrtin, ki

potekajo skozi kaverne, ne moremo kvalitetno zaliti z emulgatom, zato je izdatnost

takih vrtin zelo slaba. Horizontalne vrtine so izvedene v Kostaku v Krškem [9].


20

- Kompaktni zemeljski kolektorji, literatura omenja tudi kompaktne zemeljske

kolektorje, ki pa se v praksi niso obnesli, ker je masa zemljine okoli kompaktnega

kolektorja, iz katere črpajo energijo, premajhna in ni dovolj akumulacije. Sistemi s

kompaktnimi kolektorji bi bili primerni samo za omočeno področje s podzemnimi

tokovi podtalnice, ki prinaša vedno svežo energijo [9].

Omenili bi lahko še sistem z direktnim uparjanjem medija toplotne črpalke v zemeljskem

kolektorju, ki se bolj redko uporablja [9].

5.2 IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE

Znano nam je, da so imajo toplotne črpalke zemlja/voda visoke izkoristke, medtem ko

imajo zrak/voda najnižje. Prikazana je analiza omenjenih dveh sistemov.

Za primerjavo je izbrana novogradnja z bivalno površino 150 m2. Način ogrevanja objekta

je nizkotemperaturni sistem talnega ogrevanja 35/30 °C. Potrebe po ogrevanju so merjene

pri zunanji temperaturi zraka –13 °C pri qn= 20 W/m3.

Analiza energetske učinkovitosti toplotnih črpalk je določena glede na povprečni mesečni

COP in stroške ogrevanja. Primerjava dveh toplotnih črpalk, ki delujeta monovalentno in

pokrivata vse zahteve po ogrevanju objekta:

- Pri sistemu zemlja/voda je uporabljen medij glikol/voda, saj zemlja ni medij.

Uporabljena je toplotna črpalka moči 9,2 kW.

- Pri sistemu zrak/voda je izbrana toplotna črpalka moči 13,8 kW [11].

Za analizo so uporabljene vremenske razmere za temperature zraka in zemlje, iz katerih je

črpana energija toplotnih črpalk. Temperatura zemlje je bolj konstantna in se ne spreminja

tako hitro kot v zraku. V analizi ni upoštevano, da pri sistemu zrak/voda ogrevamo manj

zgodaj zjutraj in ponoči. Ni upoštevano, da ogrevamo več čez dan, ko temperatura preseže

povprečno temperaturo zraka v merjenem obdobju. Ob upoštevanju teh podatkov bi

toplotna črpalka zrak/voda dosegla še višje izkoristke, saj so prihranki večji, če deluje manj


21

časa v hladnih vremenskih pogojih, v katerih se uporabi shranjena toplota iz zalogovnika,

ki jo toplotna črpalka ustvari v zanjo boljših vremenskih pogojih [11].

Tabela 5.1: Primerjava toplotnih črpalk zrak/voda in glikol/voda [11]

COP ZRAK VODA COP GLIKOL VODA

September 4 5,1

Oktober 3,7 4,7

November 2,9 3,8

December 3 3,7

Januar 2,9 3,4

Februar 3 3,3

Marec 3,3 3,5

April 3,6 3,9

Iz tabele 5.1 je razvidno, da je energetska učinkovitost toplotne črpalke glikol/voda višja

od toplotne črpalke zrak/voda.

Slika 5.6: Nazoren prikaz učinkovitosti toplotnih črpalk zrak/voda in glikol/voda [11]


22

Tabela 5.2: Stroški delovanja toplotne črpalke zrak/voda [11]

Sistem zrak/voda

Mesec T(°C)

pov.

Q pov.

W

Št.

dni

Ure

obr.

Energija

kWh

V/R COP Elektrika

kWh

Cena el.

EUR

Strošek

EUR

Sep. 8 2090 30 720 1504,8 35/30 4 376,2 0,096 36,12

Okt. 5 2910 31 744 2165,04 35/30 3,7 585,15 0,096 56,17

Nov. - 1 4560 30 720 3283,2 35/30 2,9 1132,14 0,096 108,68

Dec. -2 4840 31 744 3600,96 35/30 3 1200,32 0,096 115,23

Jan. -4 5400 31 744 4017,60 35/30 2,9 1385,38 0,096 132,99

Feb. -2 4840 28 672 3252,48 35/30 3 1084,16 0,096 104,08

Mar. 1 4013 31 744 2985,67 35/30 3,3 904,75 0,096 86,85

Apr. 4 3180 30 720 2289,60 35/30 3,6 636,00 0,096 61,06

Skupaj

701,19

Tabela 5.3: Stroški delovanja toplotne črpalke glikol/voda [11]

Sistem glikol/voda

Mesec T(°C)

pov.

Q pov.

W

Št.

dni

Ure

obr.

Energija

kWh

T(°C)

zemlja

COP Elektrika

kWh

Cena el.

EUR

Strošek

EUR

Sep. 8 2090 30 720 1504,8 8 5,1 295,06 0,096 28,33

Okt. 5 2910 31 744 2165,04 5 4,7 460,65 0,096 44,22

Nov. -1 4560 30 720 3283,2 -1 3,8 864 0,096 82,94

Dec. -2 4840 31 744 3600,96 -2 3,7 973,23 0,096 93,43

Jan. -4 5400 31 744 4017,60 -3 3,4 1181,65 0,096 113,44

Feb. -2 4840 28 672 3252,48 -4 3,3 985,6 0,096 94,62

Mar. 1 4013 31 744 2985,67 -2 3,5 835,05 0,096 81,89

Apr. 4 3180 30 720 2289,60 2 3,9 587,08 0,096 56,36

Skupaj

595,20


23

Legenda tabel 5.2 in 5.3 [11]:

- Mesec – mesec delovanja toplotne črpalke,

- T(°C) pov. – povprečna temperatura v izbranem mesecu,

- Q pov. – povprečne toplotne zahteve objekta,

- Št. dni – število dni obratovanja toplotne črpalke,

- Ure obr. – število ur obratovanja toplotne črpalke,

- Energija – proizvedena energija,

- V/R – temperatura vstopa in izstopa vode za talno ogrevanje,

- T(°C) zemlje – temperatura zemlje, pomembna samo za glikol/voda,

- COP – grelno število,

- Elektrika – poraba električne energije,

- Cena el. – cena električne energije,

- Strošek – strošek obratovanja toplotne črpalke.

V tabelah 5.2 in 5.3 je primerjava stroškov ogrevanja toplotnih črpalk zrak/voda in glikol

voda. V petnajstih letih obratovanja sistem glikol/voda kljub višjemu grelnemu številu ne

upraviči višje investicije, hkrati pa je sistem zrak/voda primernejši sistem, kadar

upoštevamo razmerje med stroški investicije in učinkovitostjo. Izračun pokaže, da je

potrebno poleg grelnega števila upoštevati tudi višino investicije in vračilno dobo [11].

Slika 5.7: Primerjava stroškov za obdobje 15 let [11]


24

Investicijskim stroškom toplotnih črpalk zrak/voda in zemlja/voda je prištet strošek

obratovanja v prihodnjih 15 letih. Cena električne energije naj bi predvidoma ostala

nespremenjena v naslednjih 15 letih. Višja cena električne energije bi vplivala na oba

sistema, a to ne bi vplivalo na razmerje [11].


25

6 OBJEKT

Objekt je lesena stanovanjska hiša z dobro izolirano fasado, lesenimi dvoslojnimi okni.

Objekt ni zgrajen, izračuni so narejeni na podlagi načrtov. Objekt je projektiran po zunanji

temperaturi –13 °C, ki je predpisana za območje Krškega.

V tem poglavju sem za izračun koeficientov prehoda, toplotne bilance, toplotnih izgub ter

projekta talnega ogrevanja uporabil program INTEGRA CAD.

Slika 6.1: Projektne temperature za toplotne črpalke [12]


26

6.1 IZOLACIJA

Z vgradnjo izolacijskih materialov v objekt zagotavljamo energetsko učinkovitost objekta.

Z dobro toplotno izolacijo objekta manj obremenjujemo okolje. Toplotna izolacija nam

zmanjšuje stroške tako ogrevanja kot tudi hlajenja. V prostorih je prijetnejša klima in

prostori so tako tudi zvočno izolirani [6].

6.1.1 Izolacija zunanje stene

Toplotna izolacija objekta je eden izmed najbolj pomembnih elementov pri toplotni zaščiti.

S toplotno izolacijo sten lahko preprečimo do kar 40 % vseh toplotnih izgub. Če želimo, da

je objekt dobro izoliran, moramo izbrati izolacijo iz kvalitetnih materialov. Debelejša

izolacija nam predstavlja večji strošek, vendar se zaradi boljše izolacije objekta strošek

kmalu povrne. Za klasične gradnje se priporoča vsaj 12 cm izolacije, za nizkoenergijske

hiše pa je priporočeno 16 cm ali več. Toplotna prevodnost kvalitetnih toplotnih izolacij se

giblje od 0,035 do 0.040 W/mK. Izbiramo lahko med izdelki iz steklene in kamene volne,

ki nam omogočajo zdravo in prijetno bivanje v bivalnih prostorih [6].

Zahtevane lastnosti izolacije [6]:

- visoka toplotna izolativnost,

- negorljivost,

- zvočna izolativnost,

- trajna dimenzijska obstojnost,

- odpornost na mikroorganizme,

- vodoodbojnost,

- paropropustnost,

- zdravstvena in ekološka neoporečnost.


27

6.2 OKNA

Kakovost okna vpliva na udobje bivanja v stanovanjskem objektu. Ne glede na vrsto

osnovnega materiala so lahko kvalitetna: PVC, ALU okna, lesena ali LES-ALU. Sodobna

tehnologija in napredni materiali omogočajo, da so vse vrste oken podobnih zvočnih in

toplotnih izolativnosti. Vse vrste oken je možno dobiti v dvojni ali trojni zasteklitvi.

Toplotna prehodnost pri dvojni zasteklitvi znaša 1,1 W/m2K, pri trojni pa 0,6 W/m

2K.

Lastnosti dobrih oken določajo kakovost osnovnih materialov ter kakovostna in dovršena

proizvodnja [7].

Slika 6.2: Prerez oken [7]

6.2.1 Lesena okna

Za lesena okna sem se odločil, ker želim okna iz naravnih materialov. Lesena okna

ustvarjajo prijetno bivalno klimo. Okenski okvir je 3-slojni, lepljen iz smrekovih ali

macesnovih delov. Debelini okenskega okvirja sta 68 mm in 78 mm. Debelejši okenski

okvir nam daje boljšo toplotno in zvočno izolativnost. Okna je možno zaščititi tudi z

zunanjo masko iz aluminija, ki nam poveča trdnost in trpežnost tako, da so okna primerna

za zahtevnejše vremenske pogoje. Toplotna prehodnost se giblje od 1,4 W/m2K, pri trojni

zasteklitvi pa do 0,82 W/m2K [7].


28

Prednosti lesenih oken [7]:

- naravni material,

- prijetna bivalna klima,

- možnost zaščite z aluminijem,

- dobra toplotna in zvočna izolativnost,

- velika izbira barv.

6.3 OGREVANJE

Ogrevanje se bo izvajalo s toplotno črpalko zrak/voda, konice pa bodo pokrivali električni

grelniki, vgrajeni v sami toplotni črpalki. Prostori so ogrevani s talnim ogrevanjem v

kombinaciji z radiatorskim ogrevanjem. V kopalnici so vgrajeni cevni radiatorji za

dogrevanje pri nizkih temperaturah in za sušenje brisač.

Predvidene cevi za talno ogrevanje bodo REHAU RAUTHERM S 17 x 2 iz visoko

zamreženega polietilena. Za hlajenje lahko uporabimo sistem talnega ogrevanja z režimom,

ki mora biti višji od točke rosenja, da ne pride do kondenzacije. Kopalnice in WC-je v

poletnem režimu izključimo iz sistema hlajenja.

V vtok talnega ogrevanja bo vgrajen nadzornik temperature za omejitev maksimalne

temperature in minimalne temperature pri hlajenju poleti. Razdelilniki talnega ogrevanja

bodo vgrajeni v pritličje in mansardo, od koder bodo speljane zanke talnega ogrevanja.

Zanke bodo nastavljene po navodilih proizvajalca.

6.4 KOEFICIENTI PREHODA TOPLOTE

Prenos toplote pogosto poteka z več mehanizmi: kondukcijo, konvekcijo in radiacijo.

Proces lahko sestoji iz vzporednih in zaporednih prenosov in ga kot takšnega imenujemo

prehod toplote.


29

Toplotni tok splošno pišemo s koeficientom U toplotna prehodnost [12]:

ΔQ U A T (6.1)

Slika 6.3: Prehod toplote skozi steno [12]

Prehod toplote skozi steno prehaja na vsaki strani s toplotnim prestopom, skozi ploščo pa s

prehodom toplote:

- konvekcija ali prestop ob toplejši površini znotraj stavbe [12]:

1n

n

RA

(6.2)

- kondukcija ali prehod toplote v plošči [12]:

Rx

A

(6.3)


30

Plošča je sestavljena iz več plasti, kjer računamo prestop za vsako plast posebej:

- konvekcija ali prestop ob hladnejši površini plošče [12]:

1z

z

RA

(6.4)

- s seštevanjem uporov dobimo [12]:

31 2

1 2 3

1

1 1n

n n z

Ux xx x

(6.5)

Iz tega pa izračunamo toplotni tok skozi steno po formuli [12]:

(Tn Tz)Q U A (6.6)

V nadaljnjem izračunu pomeni toplotni tok toplotne izgube in je označen s Q.


31

Tabela 6.1: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za zunanjo steno

Material sloja debelina

(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)

Mavčno-kartonske pl. 0.0150 900.00 13.50 0.210 0.071

Kamena volna 0.0200 180.00 3.60 0.039 0.513

Vezane plošče 0.0150 550.00 8.25 0.140 0.107

Kamena volna 0.1600 80.00 12.80 0.035 4.571

Panelne plošče 0.0150 620.00 9.30 0.130 0.115

Kamena volna 0.1400 180.00 25.20 0.040 3.500

Toplotnoizolacijska 0.0060 600.00 3.60 0.190 0.032

Po podatkih v tabeli 6.1 in enačbi 6.5 sem izračunal koeficient prehoda toplote

U= 0.110 W/m²K za zunanjo steno.

Tabela 6.2: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za notranjo steno


(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)


Kamena volna 0.1000 80.00 8.00 0.034 2.941



U= 0.301 W/m²K za notranjo steno.


32

Tabela 6.3: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za streho


(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)

Strešniki 0.0250 1900.00 47.50 0.990 0.025

PVC strešni trakovi 0.0050 1200.00 6.00 0.190 0.026

PIB (poliizobutil) trakovi 0.0020 1600.00 3.20 0.260 0.008

Kamena volna 0.2600 80.00 20.80 0.035 7.429

Al folija 0,20 mm 0.0020 2700.00 5.40 203.000 0.000

Kamena volna 0.0440 80.00 3.52 0.035 1.257

Deske za tla 0.0200 520.00 10.40 0.140 0.143



U= 0.110 W/m²K za streho.

Tabela 6.4: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za tla ploščic proti zemlji


(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)

Klinker ploščice 0.0150 1900.00 28.50 1.050 0.014

Cementni estrih 0.0700 2200.00 154.00 1.400 0.050

PVC folija, mehka 0.0010 1200.00 1.20 0.190 0.005

Polistiren v kalupih 0.0300 25.00 0.75 0.041 0.732

Polistirenske plošče 0.0500 30.00 1.50 0.041 1.220

Več plastna bitumen 0.0040 1200.00 4.80 0.190 0.021

Betoni s kamnitimi

agregati

0.1500 2000.00 300.00 1.160 0.129

PVC folija, mehka 0.0010 1200.00 1.20 0.190 0.005

Gramoz, suh 0.3000 1700.00 510.00 0.810 0.370


U= 0.363 W/m²K za tla ploščic proti zemlji.


33

Tabela 6.5: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote za tla parketa proti zemlji


(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)

Parket 0.0150 700.00 10.50 0.210 0.071

Cementni estrih 0.0700 2200.00 154.00 1.400 0.050

PVC folija, mehka 0.0010 1200.00 1.20 0.190 0.005

Polistiren, izdelan 0.0300 25.00 0.75 0.041 0.732

Polistirenske plošče 0.0500 30.00 1.50 0.041 1.220

Več plastna bitumen 0.0040 1200.00 4.80 0.190 0.021

Betoni s kamnitimi

agregati

0.1500 2000.00 300.00 1.160 0.129

PVC folija, mehka 0.0010 1200.00 1.20 0.190 0.005

Gramoz, suh 0.3000 1700.00 510.00 0.810 0.370


U= 0.355 W/m²K za tla parketa proti zemlji.

Tabela 6.6: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote tal za parket.


(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)

Parket 0.0150 700.00 10.50 0.210 0.071

Cementni estrih 0.0700 2200.00 154.00 1.400 0.050

PVC folija, mehka 0.0010 1200.00 1.20 0.190 0.005


Panelne plošče, lažje, za

notranje obloge

0.0150 400.00 6.00 0.080 0.188

Kamena volna 0.0800 180.00 14.40 0.039 2.051

Deske za tla 0.0200 520.00 10.40 0.140 0.143



U= 0.209 W/m²K tal za parket.


34

Tabela 6.7: Podatki za izračun koeficienta prehoda toplote tal za keramične ploščice


(m)

ρ

(kg/m³)

debelina ∙ ρ

(kg/m²)

λ

(W/mK)

R

(m²K/W)

Keramične ploščice, 0.0150 2300.00 34.50 1.280 0.012

Cementni estrih 0.0700 2200.00 154.00 1.400 0.050

PVC folija, mehka 0.0010 1200.00 1.20 0.190 0.005


Panelne plošče, lažje, za

notranje obloge

0.0150 400.00 6.00 0.080 0.188

Kamena volna 0.0800 180.00 14.40 0.039 2.051

Deske za tla 0.0200 520.00 10.40 0.140 0.143



U= 0.211 W/m²K tal za keramične ploščice.

6.5 TOPLOTNA BILANCA

Toplotne bilance so izračunane za vsak prostor posebej. Izračunane so na podlagi toplotnih

izgub prostorov, kateri so dodani v prilogah.

Tabela 6.8: Toplotna bilanca pritličja

N1 Pritličje

P Prostor tn

(°C)

Q n

(W)

Q inst

(W)

Q ost

(W)

(%)

P1 01 Vetrolov 18 92 265 -173 288

P2 02 WC 21 135 143 -8 105

P3 03 Predprostor 21 153 215 -62 140

P4 04 Shramba 12 0 0 0 0

P5 05 Kurilnica 15 87 0 87 0

P6 06 Kuhinja z jedilnico 21 1268 1592 -324 125


35

P7 07 Dnevni prostor 21 572 679 -107 118

P8 08 Igralnica 21 248 455 -207 183

P9 09 Predprostor 21 131 92 39 70

P10 010 Kopalnica 24 208 182 26 87

P11 011 Kabinet 21 462 552 -90 119

Skupno: Pritličje 3356 4175 -819

Tabela 6.9: Toplotna bilanca mansarda

N2 Mansarda

P Prostor tn

(°C)

Q n

(W)

Q inst

(W)

Q ost

(W)

(%)

P1 11 Hodnik igralnica 21 870 872 -2 100

P2 12 Soba1 21 283 556 -273 196

P3 13 Soba2 21 275 520 -245 189

P4 14 Kopalnica 24 366 396 -30 108

P5 15 Spalnica 21 375 497 -122 132

Skupno: Mansarda 2169 2841 -672

Skupno: 5525 7016 -1491

Toplotne izgube stavbe:

Pritličje Q n = 3.356 W

Mansarda Q n = 2.169 W

Skupaj Q n = 5.525 W


36

6.6 IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE

Odločil sem se za ogrevanje s toplotno črpalko zrak/voda v kombinaciji z zalogovnikom.

Za toplotno črpalko zrak/voda sem se odločil glede na višino investicije ter vračilno dobo.

Grelno število pri toplotnih črpalkah zrak/voda kvalitetne izdelave nam zagotavlja

najcenejši način ogrevanja za obdobje 15 let v primerjavi z ostalimi toplotnimi črpalkami.

Izbral sem kompaktno toplotno črpalko podjetja Termotehnika. Toplotna črpalka omogoča

delovanje od –20 °C do +35 °C. Maksimalna temperatura predtoka je 55 °C, kar zadostuje

talnemu načinu ogrevanja ter pripravi tople sanitarne vode. Za večje prihranke sem v

sistem dodal zalogovnik. Zalogovnik skrbi za shranjevanje toplotne energije toplotne

črpalke, ko je objekt ne potrebuje. Uporaba toplotne črpalke z zalogovnikom nam podaljša

življenjsko dobo same toplotne črpalke. Število vklopov toplotne črpalke je manjše, v

zimskem času nam nudi tudi odtajevanje zunanje enote toplotne črpalke. Toplotna črpalka

zrak/voda je v kombinaciji z zalogovnikom še varčnejša.

Karakteristike toplotne črpalke zrak/voda:

KRONOTERM TČZ ZVR 7/8 E2*

Toplotna moč: 8,7 kW (A7/W35), COP 4,4.

Toplotna moč: 7,62 kW (A2/W35), COP 4,0.

Električna moč: 1,88 kW (A2/W35).

Hladilna moč: 7,6 kW (A35/W7).

Vgrajen el. grelnik v toplotni črpalki 3 x 2 Kw.

Električno napajanje: 3 x 400 V / 50 Hz; el. varovanje: 16 A.

Regulacija TERMOTRONIC TT-3000 (krmiljenje toplotne črpalke, vremensko

vodeno ogrevanje, segrevanje sanitarne vode, monovalentni in bivalentni način

delovanja, antilegionelna zaščita, različni urniki ogrevanja, optimirano delovanje

obtočnih črpalk, protizmrzovalni program, program za sušenje estriha).


37

Karakteristike zalogovnika z bojlerjem:

Zalogovnik z bojlerjem WPPS 200 / HT300

Volumen zalogovnika 200 l.

Volumen bojlerja 300 l.

Trda izolacija v pločevinastem plašču.

Slika 6.4: Shema ogrevanja

6.7 PROJEKT TALNEGA OGREVANJA

Izračunan je točen razmik med cevmi, dolžina cevi in njena površina. Določena je razlika

med temperaturo vtoka in povratka. Pri izračunu talnega ogrevanja sem upošteval talno

oblogo, njeno debelino in prevodnost. V vsakem prostoru so cevi položene glede na

toplotne izgube.


38

V tabeli 6.10 je izbran razdelilnik kateri ima 8 priključkov. Vsak priključek je za vsak

prostor posebej. Tako lahko z reguliranjem ventilov vplivamo na temperaturo v vsakem

prostoru.

Tabela 6.10: Razdelilnik za talno ogrevanje pritličja

G1-Inštalacija ogrevanja \ Vstop na Pritličje (1.1)

REHAU razdelilnik za talno ogrevanje HKV-D 08

Količina Enota

Temperatura vtoka 35.0 °C

Temperatura povratka 31.0 °C

Število priključkov 8

Sk. površina zank 94.2 m²

Sk. dolžina cevi 543.3 m

Inštalirana moč 4178 W

Sk. inštalirana moč 4847 W

Sk. volumen medija 72.12 l

Sk. pretok 1040.10 kg/h

Tlak 24.23 kPa

Tabela 6.11: Talno ogrevanje pritličja 1

P Tip Obloga D

(mm

RlaB

(m²K/W)

A

(m²)

T

(mm

tp

(°C)

q

(W/m²

Δt

(°C)

l

(m)

ld

(m)

Qi(k)

(W)

Qsk

(W)

m

(kg/h)

w

(m/s)

Δp

(kPa)

Poz.

vent.

1 B Keramične

ploščice

13 0.012 3.7 150 24.6 71.6 4.0 24.4 29.0 265 576 123.9 0.3 5.4 0.25

11 X Keramične

ploščice

13 0.012 2.5 150 26.4 57.1 4.0 16.5 143

12 X Keramične

ploščice

13 0.012 1.9 150 26.4 57.1 4.0 12.5 108

72 X Keramične

ploščice

13 0.012 1.0 150 26.6 59.7 3.0 6.6 60

52 X Keramične

ploščice

13 0.012 1.0 200 25.8 49.7 4.0 5.0 50

81 Y Keramične

ploščice

13 0.012 1.0 200 3.0 5.0

2 B Keramične

ploščice

13 0.012 13.0 200 25.6 48.1 4.7 65.0 0.0 625 711 130.1 0.3 7.2 0.25

3 B Keramične

ploščice

13 0.012 13.0 200 25.6 48.1 4.7 65.0 0.0 625 711 130.1 0.3 7.2 0.25

15 R Keramične

ploščice

13 0.012 5.2 100 27.1 65.7 4.0 52.0 22.0 342 512 110.3 0.2 6.2 0.25

Pritličje \ P1 01 Vetrolov

Pritličje \ P2 02 WC

Pritličje \ P3 03 Predprostor

Pritličje \ P6 06 Kuhinja z jedilnico


39

Tabela 6.12: Talno ogrevanje pritličja 2

Slika 6.5: Shema talnega ogrevanja pritličja

P Tip Obloga D

(mm

RlaB

(m²K/W)

A

(m²)

T

(mm

tp

(°C)

q

(W/m²

Δt

(°C)

l

(m)

ld

(m)

Qi(k)

(W)

Qsk

(W)

m

(kg/h)

w

(m/s)

Δp

(kPa)

Poz.

vent.

4 B Parket (hrast) 16 0.076 16.0 200 24.5 35.9 5.0 80.0 0.0 574 686 118.0 0.2 7.5 0.25

151 X Parket (hrast) 16 0.076 2.2 100 25.6 47.6 4.0 22.0 105

5 B Parket (hrast) 16 0.076 12.1 200 24.7 37.7 4.0 60.4 9.6 455 635 136.6 0.3 8.4 0.50

83 Y Parket (hrast) 16 0.076 1.0 200 3.0 5.0

51 X Parket (hrast) 16 0.076 0.7 150 25.1 42.3 4.0 4.6 30

71 X Parket (hrast) 16 0.076 1.4 150 25.3 44.3 3.0 9.2 62

84 Y Parket (hrast) 16 0.076 1.0 200 3.0 5.0

7 B Keramične

ploščice

13 0.012 3.5 100 29.0 52.1 3.0 35.0 15.8 182 357 102.3 0.2 3.7 0.25

8 B Parket (hrast) 16 0.076 14.0 200 24.9 39.5 3.0 70.0 15.0 552 659 188.8 0.4 17.9 2.50

Pritličje \ P9 09 Predprostor

Pritličje \ P10 010 Kopalnica

Pritličje \ P11 011 Kabinet

Pritličje \ P7 07 Dnevni prostor

Pritličje \ P8 08 Igralnica


40

V tabeli 6.13 je izbran razdelilnik kateri ima 5 priključkov. Vsak priključek je za vsak

prostor posebej. Tako lahko z reguliranjem ventilov vplivamo na temperaturo v vsakem

prostoru.

Tabela 6.13: Razdelilnik za talno ogrevanje za mansardo

G1-Inštalacija ogrevanja \ Vstop na Mansardo (2.1)


Količina Enota

Temperatura vtoka 35.0 °C

Temperatura povratka 30.8 °C

Število priključkov 5

Sk. površina zank 73.4 m²

Sk. dolžina cevi 418.6 m


Sk. inštalirana moč 3380 W

Sk. volumen medija 55.56 l

Sk. pretok 691.40 kg/h

Tlak 20.39 kPa

Tabela 6.14: Talno ogrevanje mansarde

P Tip Obloga D

(mm

RlaB

(m²K/W)

A

(m²)

T

(mm

tp

(°C)

q

(W/m²

Δt

(°C)

l

(m)

ld

(m)

Qi(k)

(W)

Qsk

(W)

m

(kg/h)

w

(m/s)

Δp

(kPa)

Poz.

vent.

13 IR Parket (hrast) 16 0.076 14.4 200 22.2 24.8 2.0 85.0 0.0 413 76 32.9 0.1 1.2 0.25

2.0 150 25.2 42.9

121 X Parket (hrast) 16 0.076 2.2 200 22.2 24.8 2.0 11.0 54

111 X Parket (hrast) 16 0.076 1.8 200 22.2 24.8 2.0 9.0 45

101 X Parket (hrast) 16 0.076 1.8 200 22.2 24.8 2.0 9.0 45

91 X Parket (hrast) 16 0.076 0.6 200 22.2 24.8 2.0 3.0 15

9 IR Parket (hrast) 16 0.076 12.8 200 22.2 24.8 2.0 79.8 3.0 385 111 48.2 0.1 1.7 0.25

2.4 150 24.9 40.3

10 IR Parket (hrast) 16 0.076 12.0 200 22.2 24.8 2.0 74.5 9.0 360 144 62.4 0.1 2.2 0.25

2.2 150 24.9 40.3

11 B Keramične

ploščice

13 0.012 7.6 100 19.8 40.3 2.0 76.0 9.0 306 440 189.8 0.4 19.6 2.50

12 IR Parket (hrast) 16 0.076 11.6 200 22.2 24.8 2.0 71.2 11.0 344 150 65.0 0.1 2.3 0.25

2.0 150 24.9 40.3

Mansarda \ P1 11 Hodnik/igralnica

Mansarda \ P2 12 Soba1


Mansarda \ P4 14 Kopalnica

Mansarda \ P5 15 Spalnica


41

Slika 6.6: Shema talnega ogrevanja mansarde

6.8 TALNO OGREVANJE PO RAZDELILNIKU

Cevni razdelilnik se uporablja za krmiljenje pretoka vode v sistemih talnega ogrevanja.

Cevni razdelilnik ima dovodni in odvodni razdelilnik. Vsaka zanka talnega ogrevanja je

povezana s cevnim krmilnikom, tako je mogoče krmiljenje pretoka vode in dovoda toplote

v vsak prostor v hiši. Možna je tudi povezava z elektronskim krmiljenjem ventilov. Za

doseganje optimalnega hidravličnega sistema je potrebno prednastaviti ventile na

razdelilniku. Pozicija ventilov je izračunana za vsak ventil posebej.


42

Tabela 6.15: Razdelilnik talnega ogrevanja pritličja

G1-Inštalacija ogrevanja \ Vstop na Pritličje (1.1)


Količina Enota

Temperatura vtoka: 35.0 °C

Temperatura povratka: 31.0 °C

Št. priključkov: 8

Skupna površina zank: 94.2 m²

Dolžina cevi: 543.3 m


Masni pretok: 17.42 l/min

Maksimalni padec

tlaka sistema

skupno:

242.3 mbar

Tabela 6.16: Nastavitve talnega ogrevanja po razdelilniku v pritličju 1

P l

(m)

w

(m/s)

Δt

(°C)

Masni

pretok:

(l/min)

Δp

(mbar)

Poz.

vent.

Pritličje \ P1 01 Vetrolov

Talno

1 53.5 0.26 4.0 2.08 54.0 0.25

Pritličje \ P6 06 Kuhinja z jedilnico

Talno

2 65.0 0.27 4.7 2.18 72.0 0.25

3 65.0 0.27 4.7 2.18 72.0 0.25

15 74.0 0.23 4.0 1.85 62.0 0.25

Pritličje \ P7 07 Dnevni prostor

Talno

4 80.0 0.25 5.0 1.98 75.0 0.25


43

Tabela 6.17: Nastavitve talnega ogrevanja po razdelilniku v pritličju 2

P l

(m)

w

(m/s)

Δt

(°C)

Masni

pretok:

(l/min)

Δp

(mbar)

Poz.

vent.

Pritličje \ P8 08 Igralnica

Talno

5 70.0 0.29 4.0 2.29 84.0 0.50

Pritličje \ P10 010 Kopalnica

Talno

7 50.8 0.22 3.0 1.71 37.0 0.25

Pritličje \ P11 011 Kabinet

Talno

8 85.0 0.40 3.0 3.16 179.0 2.50

Tabela 6.18: Razdelilnik talnega ogrevanja mansarde

G1-Inštalacija ogrevanja \ Vstop na Mansarda (2.1)


Količina Enota

Temperatura vtoka: 35.0 °C

Temperatura povratka: 30.8 °C

Št. priključkov: 5

Skupna površina zank: 73.4 m²

Dolžina cevi: 418.6 m


Masni pretok: 11.58 l/min

Maksimalni padec

tlaka sistema

skupno:

203.9 mbar


44

Tabela 6.19: Nastavitve talnega ogrevanja po razdelilniku v mansardi

P l

(m)

w

(m/s)

Δt

(°C)

Masni

pretok:

(l/min)

Δp

(mbar)

Poz.

vent.

Mansarda \ P1 11 Hodnik/igralnica

Talno

13 85.0 0.37 3.7 2.95 158.0 2.50


Talno

9 82.8 0.25 5.0 1.99 78.0 0.25


Talno

10 83.5 0.25 5.0 2.01 80.0 0.25

Mansarda \ P4 14 Kopalnica

Talno

11 85.0 0.33 3.0 2.65 132.0 1.50

Mansarda \ P5 15 Spalnica

Talno

12 82.2 0.25 5.0 1.98 77.0 0.25


45

7 SKLEP

V začetku diplomske naloge sem predstavil vrste ogrevanj ter razloge, zakaj se odločiti za

talno ogrevanje.

Pri ogrevanju bomo že veliko privarčevali z dobro in kvalitetno izolacijo. Objekt je

potrebno zvočno in toplotno izolirati ter tako preprečiti toplotne izgube objekta. Odločitev

za talno ogrevanje je investicija, ki se nam povrne v kratki vračilni dobi. Danes se večina

novogradenj odloča za tovrstno izbiro ogrevanja. Talno ogrevanje je najbolj idealno za

toplotne črpalke, ki nam pri tovrstnem načinu ogrevanja ponujajo najvišje izkoristke.

V primerjavi toplotnih črpalk zrak/voda in zemlja/voda sem opazil, da ni najbolj

pomembno grelno število toplotne črpalke, ampak sta zelo pomembni tudi vračilna doba in

višina investicije. Toplotna črpalka zemlja/voda kljub višjemu grelnemu številu skozi celo

leto ne upraviči višje investicije v petnajstih letih obratovanja.

Za izračun koeficientov prehoda toplote je potrebno poznati vse sloje zgradbe ter njihovo

debelino in gostoto, šele nato lahko izračunamo prestop toplote na zunanji in notranji

strani. Potreben je pa še izračun koeficienta prehoda toplote. Pri računanju toplotne bilance

izračunamo, koliko toplotnih izgub bomo pokrili z našim ogrevalnim sistemom. Toplotne

izgube so narejene za vsako steno v hiši in so pogoj za izračun projekta talnega ogrevanja.

Projekt je projektiran na zunanjo temperaturo –13 °C ter temperaturo prostorov 21 °C. Pri

projektu talnega ogrevanja sem izračunal dolžine cevi za vsak ogrevalni prostor.

Izračunana je sprememba temperature vtoka in povratka. Določena je točna pozicija ventila

za nastavitev ogrevanja, ki nam omogoča želeno temperaturo v prostoru.


46

VIRI IN LITERATURA

1 Talno ogrevanje, THS, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na:

http://www.ths.si/talno_ogrevanje-s11

2 Hypocaust, Whatwow [svetovni splet], dostopno na:

http://whatwow.org/hypocaust/

3 M. Malovrh, ogrevalni sistemi v montažni hiši [svetovni splet], dostopno na:

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Malovrh/PT20.htm

4 Električno talno ogrevanje, Futura- Hit, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na:

http://www.futura-hit.eu/produkti-talno-

ogrevanje.html?gclid=CNShirPBqrkCFcVY3godl08Ajw

5 Površinsko grejanje in hlađenje, REHAU, d. o. o.

6 ] Fasadne izolacije, Knauf Insulation, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na:

http://www.knaufinsulation.si/fasadne-izolacije

Zemlja voda, Geosonda, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na:

http://www.geosonda.com/toplotna-crpalka/viri-energije/zemlja-voda

7 Okna, MIK Celje, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na: http://www.mik-ce.si/okna/

8 Katalog, Termotehnika, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na:

http://www.kronoterm.com/katalog/

9 E. Bahč, Obnovljivi viri energije [svetovni splet], dostopno na:

http://bahc.si/index.php?p=clanki

Toplotna črpalka, Toplotna črpalka org [svetovni splet], dostopno na:

http://toplotnacrpalka.org/

[10] Hlajenje, Termotehnika, d. o. o. [svetovni splet], dostopno na:

http://www.termotehnika.com/hlajenje_tcog.php

[11] T. Ramšak, G. Dobaj, Je ogrevanje z zemljo res cenejše kot ogrevanje z zrakom

[svetovni splet], dostopno na: http://www.klimapetek.si/novice/strokovni-clanki.aspx

[12] D. Goričanec, L. Črepinšek, Prenos toplote [svetovni splet], dostopno na:

http://www.ths.si/talno_ogrevanje-s11

http://whatwow.org/hypocaust/

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Malovrh/PT20.htm

http://www.futura-hit.eu/produkti-talno-ogrevanje.html?gclid=CNShirPBqrkCFcVY3godl08Ajw

http://www.futura-hit.eu/produkti-talno-ogrevanje.html?gclid=CNShirPBqrkCFcVY3godl08Ajw

http://www.knaufinsulation.si/fasadne-izolacije

http://www.geosonda.com/toplotna-crpalka/viri-energije/zemlja-voda

http://www.mik-ce.si/okna/

http://www.kronoterm.com/katalog/

http://bahc.si/index.php?p=clanki

http://toplotnacrpalka.org/

http://www.termotehnika.com/hlajenje_tcog.php

http://www.klimapetek.si/novice/strokovni-clanki.aspx


47

http://atom.uni-mb.si/edu/egradiva/prenos_toplote.pdf

[13] M. Plek, Izračun projektne toplotne moči za ogrevanje [svetovni splet], dostopno

na:

http://lab.fs.uni-lj.si/los1/images/vaje/toplotne%20izgube%20-

%20izracun%20projektne%20toplotne%20moi.pdf

http://atom.uni-mb.si/edu/egradiva/prenos_toplote.pdf

http://lab.fs.uni-lj.si/los1/images/vaje/toplotne%20izgube%20-%20izracun%20projektne%20toplotne%20moi.pdf

http://lab.fs.uni-lj.si/los1/images/vaje/toplotne%20izgube%20-%20izracun%20projektne%20toplotne%20moi.pdf


48

PRILOGE

PRILOGA A: TOPLOTNE IZGUBE VETROLOVA

OZ Stena proti SS Št. Dol.

(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)

ek bu fij fg2 TM QhT

(W/K)

QT

(W)

vz okolici S 1 1.10 2.30 2.53 - 2.53 0.00 0.00 0.00 1.500 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 3.795 117

ZZ okolici S 1 2.03 2.90 5.89 + 3.36 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.370 11

vn ogrevanem

prostoru

V 1 0.70 2.00 1.40 - 1.40 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 21 1.00 0.00 -0.10 0.00 0.00 -0.406 0

ZN ogrevanem

prostoru

V 1 2.49 2.90 7.22 + 5.82 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 21 1.00 0.00 -0.10 0.00 0.00 -0.253 0

vn ogrevanem

prostoru

J 1 1.00 2.30 2.30 - 2.30 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 21 1.00 0.00 -0.10 0.00 0.00 -0.668 0

ZN12 ogrevanem

prostoru

J 1 1.87 2.90 5.42 + 3.12 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 -0.10 0.00 0.00 -0.091 0

ZN ogrevanem

prostoru

Z 1 2.49 2.90 7.22 + 7.22 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 24 1.00 0.00 -0.19 0.00 0.00 -0.629 0

TlaK zemlja - tla hor. 1 2.03 2.49 5.05 + 5.05 9.00 1.12 0.00 0.360 0.10 -13 1.00 0.00 0.00 0.29 0.00 0.213 6

Q/V (W/m³) 9

QV,su (W) 0 Q (W) 92

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 24

QV,min (W) 2 QV (W) 20

Qinf 0 QV,m (W) 1

Korekcijski faktor - fh,i 1.00

Rezultati za prostor

QV,inf (W) 0 QT (W) 72

Zunanja temperatura (°C) -13 V su,i (m³/h) 0.00

f RH 0.00 n min (1/h) 0.20

Višina nad tlemi (m) 0.00 V ex (m³/h) 0.00

Notranja temperatura (°C) 18 V su (m³/h) 0.00

Volumen (m³) 9.35 e i 0.03

Površina (m²) 31.18 f vi 1.00

Površina (m²) 3.74 f g1 1.45

Višina (m) 2.50 Število odprtin 1

Dolžina (m) 3.74 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Pritličje Prostor: P1 01 Vetrolov


49

PRILOGA B: TOPLOTNE IZGUBE WC-JA


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici S 1 0.60 1.10 0.66 - 0.66 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.660 22

ZZ okolici S 1 1.07 2.90 3.10 + 2.44 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.268 9

ZN12 neogrevanem

prostoru

V 1 2.49 2.90 7.22 + 7.22 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 12 1.00 0.26 0.00 0.00 0.00 0.573 19

vn ogrevanem

prostoru

Z 1 0.70 2.00 1.40 - 1.40 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 18 1.00 0.00 0.09 0.00 0.00 0.371 12

ZN ogrevanem

prostoru

Z 1 2.49 2.90 7.22 + 5.82 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 18 1.00 0.00 0.09 0.00 0.00 0.231 7


Pritličje Prostor: P2 02 WC

Dolžina (m) 2.66 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 2.66 f g1 1.45


Volumen (m³) 6.65 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.80





Qinf 0 QV,m (W) 1

QV,su (W) 0 Q (W) 135

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 50

Q/V (W/m³) 20


50

PRILOGA C: TOPLOTNE IZGUBE PREDPROSTORA


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

vn ogrevanem

prostoru

S 1 1.00 2.30 2.30 - 2.30 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 18 1.00 0.00 0.09 0.00 0.00 0.609 20

ZN12 ogrevanem

prostoru

S 1 1.87 2.90 5.42 + 3.12 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 18 1.00 0.00 0.09 0.00 0.00 0.083 2

vn ogrevanem

prostoru

S 1 0.70 2.30 1.61 - 1.61 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 12 1.00 0.00 0.26 0.00 0.00 1.279 43

ZN12 ogrevanem

prostoru

S 1 1.22 2.90 3.54 + 1.93 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 12 1.00 0.00 0.26 0.00 0.00 0.154 5

vn ogrevanem

prostoru

V 1 0.80 2.30 1.84 - 1.84 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 15 1.00 0.00 0.18 0.00 0.00 0.974 33

ZN12 ogrevanem

prostoru

V 1 1.11 2.90 3.22 + 1.38 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 15 1.00 0.00 0.18 0.00 0.00 0.073 2

TlaP zemlji (centralni

prostor)

hor. 1 5.68 1.00 5.68 + 5.68 0.00 4.73 0.00 0.360 0.17 -13 1.00 0.00 0.00 0.35 0.00 0.494 16

Pritličje Prostor: P3 03 Predprostor

Dolžina (m) 4.96 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 4.96 f g1 1.45


Volumen (m³) 12.40 e i 0.00





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 0 QT (W) 124


Qinf 0 QV,m (W) 0

QV,su (W) 0 Q (W) 153

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 30

Q/V (W/m³) 12


51

PRILOGA Č: TOPLOTNE IZGUBE SHRAMBE


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici S 1 0.60 1.10 0.66 - 0.66 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.660 16

ZZ okolici S 1 1.22 2.90 3.54 + 2.88 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.317 7

ZN12 neogrevanem

prostoru

V 1 2.49 2.90 7.22 + 7.22 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 15 1.00 -0.12 0.00 0.00 0.00 -0.261 0

vn ogrevanem

prostoru

J 1 0.70 2.30 1.61 - 1.61 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 21 1.00 0.00 -0.36 0.00 0.00 -1.739 0

ZN12 ogrevanem

prostoru

J 1 1.22 2.90 3.54 + 1.93 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 -0.36 0.00 0.00 -0.209 0

ZN12 neogrevanem

prostoru

Z 1 2.49 2.90 7.22 + 7.22 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 -0.36 0.00 0.00 0.00 -0.783 0


Pritličje Prostor: P4 04 Shramba

Dolžina (m) 2.34 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 2.34 f g1 1.45


Volumen (m³) 5.85 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 0 QT (W) -49


Qinf 0 QV,m (W) 1

QV,su (W) 0 Q (W) -39

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) -16

Q/V (W/m³) -6


52

PRILOGA D: TOPLOTNE IZGUBE KURILNICE


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

ZZ okolici S 1 1.94 2.90 5.63 + 5.63 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.620 17

oz okolici V 1 1.60 1.30 2.08 - 2.08 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.080 58

ZZ okolici V 1 3.60 2.90 10.44 + 8.36 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.921 25

ZN ogrevanem

prostoru

J 1 1.94 2.90 5.63 + 5.63 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 21 1.00 0.00 -0.21 0.00 0.00 -0.544 0

vn ogrevanem

prostoru

Z 1 0.80 2.30 1.84 - 1.84 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 21 1.00 0.00 -0.21 0.00 0.00 -1.183 0

ZN12 ogrevanem

prostoru

Z 1 1.11 2.90 3.22 + 1.38 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 -0.21 0.00 0.00 -0.089 0

ZN12 neogrevanem

prostoru

Z 1 2.49 2.90 7.22 + 7.22 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 12 1.00 0.11 0.00 0.00 0.00 0.233 6


Pritličje Prostor: P5 05 Kurilnica

Dolžina (m) 5.05 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 5.05 f g1 1.45


Volumen (m³) 12.63 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20





Qinf 0 QV,m (W) 1

QV,su (W) 0 Q (W) 87

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 17

Q/V (W/m³) 6


53

PRILOGA E: TOPLOTNE IZGUBE KUHINJE Z JEDILNICO


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

ZN ogrevanem

prostoru

S 1 1.94 2.90 5.63 + 5.63 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 15 1.00 0.00 0.18 0.00 0.00 0.448 15

oz okolici V 1 1.60 2.30 3.68 - 3.68 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 3.680 125

oz okolici V 1 1.00 2.30 2.30 - 2.30 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.300 78

ZZ okolici V 1 6.45 2.90 18.70 + 12.73 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.402 47

oz okolici J 1 3.80 2.30 8.74 - 8.74 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 8.740 297

ZZ okolici J 1 4.40 2.90 12.76 + 4.02 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.443 15

oz okolici Z 1 1.00 2.30 2.30 - 2.30 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.300 78

ZZ okolici Z 1 1.75 2.90 5.08 + 2.78 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.306 10

oz okolici Z 1 1.60 2.30 3.68 - 3.68 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 3.680 125

ZZ okolici Z 1 2.05 2.90 5.95 + 2.27 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.250 8

TlaP zemlja - tla hor. 1 36.04 1.00 36.04 + 36.04 25.20 2.86 0.00 0.360 0.17 -13 1.00 0.00 0.00 0.35 0.00 3.135 106

Pritličje Prostor: P6 06 Kuhinja z jedilnico

Dolžina (m) 31.21 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 31.21 f g1 1.45


Volumen (m³) 78.02 e i 0.05





f RH 0.00 n min (1/h) 0.40



QV,inf (W) 2 QT (W) 907

QV,min (W) 31 QV (W) 361

Qinf 0 QV,m (W) 18

QV,su (W) 0 Q (W) 1268

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 40

Q/V (W/m³) 16


54

PRILOGA F: TOPLOTNE IZGUBE DNEVNEGA PROSTORA


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici J 1 2.50 2.30 5.75 - 5.75 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 5.750 195

ZZ okolici J 1 5.85 2.90 16.97 + 11.22 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.236 42

oz okolici Z 1 1.60 1.70 2.72 - 2.72 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.720 92

ZZ okolici Z 1 4.43 2.90 12.85 + 10.13 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.116 37


Pritličje Prostor: P7 07 Dnevni prostor

Dolžina (m) 22.19 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 22.19 f g1 1.45


Volumen (m³) 55.48 e i 0.05





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 1 QT (W) 444

QV,min (W) 11 QV (W) 128

Qinf 0 QV,m (W) 13

QV,su (W) 0 Q (W) 572

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 25

Q/V (W/m³) 10


55

PRILOGA G: TOPLOTNE IZGUBE IGRALNICE


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

ZN12 ogrevanem

prostoru

S 1 3.69 2.90 10.70 + 10.70 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.000 0

ZN12 ogrevanem

prostoru

V 1 2.43 2.90 7.05 + 7.05 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 24 1.00 0.00 -0.09 0.00 0.00 -0.187 0

oz okolici Z 1 1.60 1.70 2.72 - 2.72 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.720 92

ZZ okolici Z 1 4.18 2.90 12.12 + 9.40 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.035 35


Pritličje Prostor: P8 08 Igralnica

Dolžina (m) 13.08 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 13.08 f g1 1.45


Volumen (m³) 32.70 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 0 QT (W) 172


Qinf 0 QV,m (W) 5

QV,su (W) 0 Q (W) 248

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 19

Q/V (W/m³) 7


56

PRILOGA H: TOPLOTNE IZGUBE PREDPROSTORA


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

vn ogrevanem

prostoru

S 1 0.70 2.30 1.61 - 1.61 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 24 1.00 0.00 -0.09 0.00 0.00 -0.426 0

ZN12 ogrevanem

prostoru

S 1 2.21 2.90 6.41 + 4.80 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 24 1.00 0.00 -0.09 0.00 0.00 -0.128 0

TlaK zemlji (centralni

prostor)

hor. 1 3.73 7.80 29.09 + 29.09 7.10 4.73 0.00 0.360 0.17 -13 1.00 0.00 0.00 0.35 0.00 2.531 86

Pritličje Prostor: P9 09 Predprostor

Dolžina (m) 3.14 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 3.14 f g1 1.45


Volumen (m³) 7.85 e i 0.00





f RH 0.00 n min (1/h) 0.50





Qinf 0 QV,m (W) 0

QV,su (W) 0 Q (W) 131

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 41

Q/V (W/m³) 16


57

PRILOGA I: TOPLOTNE IZGUBE V KOPALNICI


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici S 1 0.60 1.10 0.66 - 0.66 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.660 24

ZZ okolici S 1 2.05 2.90 5.95 + 5.29 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.583 21

ZN ogrevanem

prostoru

V 1 2.49 2.90 7.22 + 7.22 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 18 1.00 0.00 0.16 0.00 0.00 0.528 19

vn ogrevanem

prostoru

J 1 0.70 2.30 1.61 - 1.61 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.392 14

ZN12 ogrevanem

prostoru

J 1 2.21 2.90 6.41 + 4.80 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.117 4

ZN12 ogrevanem

prostoru

Z 1 2.43 2.90 7.05 + 7.05 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.172 6

TlaK zemlji (centralni

prostor)

hor. 1 5.12 1.00 5.12 + 5.12 7.10 4.73 0.00 0.360 0.17 -13 1.00 0.00 0.00 0.41 0.00 0.512 18

Pritličje Prostor: P10 010 Kopalnica

Dolžina (m) 3.95 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 3.95 f g1 1.45


Volumen (m³) 9.88 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.80



QV,inf (W) 0 QT (W) 109


Qinf 0 QV,m (W) 1

QV,su (W) 0 Q (W) 208

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 52

Q/V (W/m³) 21


58

PRILOGA J: TOPLOTNE IZGUBE KABINETA


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

ZZ okolici S 1 6.10 2.90 17.69 + 17.69 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.948 66

vz okolici V 1 1.00 2.30 2.30 - 2.30 0.00 0.00 0.00 1.500 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 3.450 117

ZZ okolici V 1 3.36 2.90 9.74 + 7.44 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.819 27

ZN12 ogrevanem

prostoru

J 1 3.69 2.90 10.70 + 10.70 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.000 0

vz okolici Z 1 1.00 2.30 2.30 - 2.30 0.00 0.00 0.00 1.500 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 3.450 117

ZZ okolici Z 1 3.36 2.90 9.74 + 7.44 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.819 27


Pritličje Prostor: P11 011 Kabinet

Dolžina (m) 16.50 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 16.50 f g1 1.45


Volumen (m³) 41.25 e i 0.05





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 1 QT (W) 367


Qinf 0 QV,m (W) 10

QV,su (W) 0 Q (W) 462

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 28

Q/V (W/m³) 11


59

PRILOGA K: TOPLOTNE IZGUBE HODNIKA IN IGRALNICE


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

vn ogrevanem

prostoru

S 1 0.70 2.00 1.40 - 1.40 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 24 1.00 0.00 -0.09 0.00 0.00 -0.371 0

ZN12 ogrevanem

prostoru

S 1 3.76 2.75 10.34 + 8.94 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 24 1.00 0.00 -0.09 0.00 0.00 -0.238 0

oz okolici J 1 1.90 2.30 4.37 - 4.37 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 4.370 148

ZZ okolici J 1 7.77 2.80 21.76 + 17.39 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 1.915 65

oz okolici Z 1 3.80 2.20 8.36 - 8.36 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 8.360 284

ZZ okolici Z 1 4.42 2.50 11.05 + 2.69 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.296 10

Str okolici hor. 1 7.77 5.30 41.18 + 41.18 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 4.511 153

Mansarda Prostor: P1 11 Hodnik/igralnica

Dolžina (m) 35.42 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 35.42 f g1 1.45


Volumen (m³) 90.32 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 1 QT (W) 661

QV,min (W) 18 QV (W) 209

Qinf 0 QV,m (W) 13

QV,su (W) 0 Q (W) 870

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 24

Q/V (W/m³) 9


60

PRILOGA L: TOPLOTNE IZGUBE SOBE 1


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici V 1 1.60 1.30 2.08 - 2.08 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.080 70

ZZ okolici V 1 4.42 2.20 9.72 + 7.64 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.841 28

ZZ okolici J 1 4.23 1.50 6.35 + 6.35 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.699 23

Str okolici J 1 4.23 2.10 8.88 + 8.88 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.973 33

StrP neogrevanem

prostoru

hor. 1 4.23 2.60 11.00 + 11.00 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -10 1.00 0.91 0.00 0.00 0.00 1.102 37

Mansarda Prostor: P2 12 Soba1

Dolžina (m) 15.20 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 15.20 f g1 1.45


Volumen (m³) 38.76 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 1 QT (W) 193


Qinf 0 QV,m (W) 5

QV,su (W) 0 Q (W) 283

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 18

Q/V (W/m³) 7


61

PRILOGA M: TOPLOTNE IZGUBE SOBE 2


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici V 1 1.60 1.30 2.08 - 2.08 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.080 70

ZZ okolici V 1 4.17 2.20 9.17 + 7.09 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.781 26

ZZ okolici S 1 4.23 1.50 6.35 + 6.35 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.699 23

Str okolici S 1 4.23 2.10 8.88 + 8.88 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.973 33

Str neogrevanem

prostoru

hor. 1 4.23 2.60 11.00 + 11.00 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -10 1.00 0.91 0.00 0.00 0.00 1.098 37

Mansarda Prostor: P3 13 Soba2

Dolžina (m) 14.26 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw 1.00

Površina (m²) 14.26 f g1 1.45


Volumen (m³) 36.36 e i 0.03





f RH 0.00 n min (1/h) 0.20



QV,inf (W) 0 QT (W) 191


Qinf 0 QV,m (W) 5

QV,su (W) 0 Q (W) 275

QRH (W) 0 Q/A (W/m²) 19

Q/V (W/m³) 7


62

PRILOGA N: TOPLOTNE IZGUBE KOPALNICE


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

ZZ okolici S 1 3.76 1.50 5.64 + 5.64 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.621 23

ZN ogrevanem

prostoru

V 1 2.54 2.75 6.98 + 6.98 0.00 0.00 0.00 0.450 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.255 9

vn ogrevanem

prostoru

J 1 0.70 2.00 1.40 - 1.40 0.00 0.00 0.00 3.000 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.341 12

ZN12 ogrevanem

prostoru

J 1 3.76 2.75 10.34 + 8.94 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.218 8

ZN12 ogrevanem

prostoru

Z 1 2.54 2.75 6.98 + 6.98 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 21 1.00 0.00 0.08 0.00 0.00 0.170 6

ozs okolici S 2 0.78 1.14 0.89 - 1.78 0.00 0.00 0.00 1.300 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 2.314 85

Str okolici S 1 2.54 2.00 5.08 + 3.30 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.361 13

StrP neogrevanem

prostoru

hor. 1 2.54 0.90 2.29 + 2.29 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -10 1.00 0.92 0.00 0.00 0.00 0.231 8

1.00

Mansarda Prostor: P4 14 Kopalnica

2

Dolžina (m) 7.80 T (m) 5.00

Širina (m) 1.00 Gw

1.00

Površina (m²) 7.80 f g1 1.45

Višina (m) 2.55 Število odprtin

0.00

Volumen (m³) 19.89 e i 0.05

Površina (m²) 60.48 f vi

0.80


Notranja temperatura (°C) 24 V su (m³/h)

166


f RH 0.00 n min (1/h)

5



QV,inf (W) 0 QT (W)

46

QV,min (W) 16 QV (W) 200

Qinf 0 QV,m (W)

QV,su (W) 0 Q (W) 366

QRH (W) 0 Q/A (W/m²)

Q/V (W/m³) 18


63

PRILOGA O: TOPLOTNE IZGUBE SPALNICE


(m)

V/Š

(m)

A

(m²)

As A'

(m²)

P B' Z U Ueq θ

(°C)


(W/K)

QT

(W)

oz okolici Z 1 1.75 3.25 5.69 - 5.69 0.00 0.00 0.00 1.000 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 5.690 193

ZZ okolici Z 1 4.17 2.20 9.17 + 3.48 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.383 13

ZZ okolici S 1 4.01 1.50 6.02 + 6.02 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.663 22

Str okolici S 1 4.01 2.10 8.42 + 8.42 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -13 1.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.922 31

ZN12 ogrevanem

prostoru

V 1 2.54 2.75 6.98 + 6.98 0.00 0.00 0.00 0.300 0.00 24 1.00 0.00 -0.09 0.00 0.00 -0.186 0

StrP neogrevanem

prostoru

hor. 1 4.01 2.60 10.43 + 10.43 0.00 0.00 0.00 0.110 0.00 -10 1.00 0.91 0.00 0.00 0.00 1.045 35

Prostor: P5 15 Spalnica

1.00 Gw 1.00

Mansarda

2.55 Število odprtin 1

Dolžina (m) 13.63 T (m) 5.00

Širina (m)

101.87 f vi 1.00

Površina (m²) 13.63 f g1 1.45

Višina (m)

21 V su (m³/h) 0.00

Volumen (m³) 34.76 e i 0.03

Površina (m²)

0.00 n min (1/h) 0.20


Notranja temperatura (°C)

0 QT (W) 295


f RH

0 QV,m (W) 5



QV,inf (W)

0 Q/A (W/m²) 27


Qinf

Q/V (W/m³) 10

QV,su (W) 0 Q (W) 375

QRH (W)


64

PRILOGA P: IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE

VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV


65

PRILOGA R: IZJAVA O AVTORSTVU ZAKLJUČNEGA DELA

Documents

PROJEKTIRANJE TALNEGA OGREVANJA V DRUŽINSKI HIŠI