PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA TEHNIKOV ...nege v vsakdanji klinini praksi opravljajo dela in naloge, ki ne spadajo v njihov delokrog. S pomojo ankete smo skušali ugotoviti razmerje med

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA TEHNIKOV ZDRAVSTVENE NEGE V KLINI�NEM CENTRU LJUBLJANA

Mentor: mag. Franc Bel�i�, viš. pred. Kandidatka: Živa Banovac

Kranj, maj 2007

ZAHVALA Posebna zahvala velja mojemu mentorju profesorju mag. Francu Bel�i�u za spremljanje, pomo�, nasvete in strokovno vodenje pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se ga. Jelki Mlakar, ki mi je kot izjemna strokovnjakinja omogo�ila vpogled v javni zdravstveni zavod Klini�ni center, mi vlila navdih za temo, ter me spremljala skozi nastajanje vsebine s svojimi izkušnjami in nasveti. Zahvaljujem se tudi medicinskim sestram in tehnikom zdravstvene nege, ki so navkljub delovnim obveznostim in pogosto v neugodnih okoliš�inah našli �as za pogovor in izvedbo ankete. Moja iskrena zahvala gre mag. Daši Fabjan, prijateljici, ki je ves �as spremljala nastajanje mojega dela, me dopolnjevala in pomagala pri obdelavi diplomskega dela. Najbrž nikoli ne bom našla pravih besed, da bi se zahvalila svoji družini in staršem, ki so mi vedno stali ob strani.

POVZETEK V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja in zaposlenosti tehnikov zdravstvene nege v Klini�nem centru Ljubljana. Predstavljamo delovna mesta, skladnost med kadrovskimi standardi in realizacijo in skladnost med zahtevami dela ter kompetencami zaposlenih. Zaradi obsežnosti se omejujemo na podro�je intenzivne terapije ter intenzivne nege. Na osnovi odgovorov na vprašalnik ter podatkov iz dodatnega intervjuja smo ugotovili, da se zaposleni, vklju�eni v vzorec, zavedajo neskladnosti med njihovo javno veljavno izobrazbo ter pridobljenimi kompetencami na eni strani, ter dejanskimi zahtevami delovnega procesa, ki ga opravljajo. Ta neskladnost se kaže v tem, da po njihovem mnenju zahteve dela oziroma delovnega mesta presegajo njihove kompetence. Stopnja te neskladnosti je sorazmerno velika. Analiza odgovorov je poleg tega pokazala, da si ve�ina želi pridobiti dodatna znanja in veš�ine z nadaljnjim, tudi formalnim izobraževanjem, pri �emer pri�akujejo ustrezno pove�anje vpisnih možnosti ter tudi pomo� svojega delodajalca. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno, da bi se v izobraževalne programe za to podro�je vklju�ilo ve� prakti�nih znanj. KLJU�NE BESEDE - Zaposlovanje - Tehnik zdravstvene nege - Poklicne kompetence - Izobraževanje in usposabljanje - Klini�ni center Ljubljana

ABSTRACT This graduation thesis is dealing with problems of employment and employability of nursing personnel at the Ljubljana Medical Center. It presents work positions held by nursing employees. It describes the accordance of personnel standards with their realization, as well as the accodrance between the work conditions and competences of employees. Due to the extensiveness of work posts only employees in the field of intensive care and intensive therapy were included in our survey. Based on data, which were attained with a questionnaire and additional interview, it was established that the employees were aware of the discrepancy between their formal education and acquired competences on one hand, and the actual conditions of their working process on the other. To their opinion this gap is indicated by the fact that the work demands exceed thier competences. The rate of this discrepancy is considerably high. The inquiry also showed that most people wish to acquire additional knowledge and skills through educational process, even formally, however they expect adequate enrollment possibilities and some financial and other help from their employers. In their opinion, the nursing educational programmes should consist of more practical knowledge. KEYWORDS - Employment - Nurse - Professional competences - Education and training - The Ljubljana Medical Center

VSEBINSKO KAZALO 1. Uvod....................................................................................................................

1.1 Predstavitev problema........................................................................ 1.2 Postavitev ciljev.................................................................................. 1.3 Metode dela........................................................................................

2. Teoreti�ne osnove............................................................................................... 2.1 Dejavnosti Klini�nega centra Ljubljana............................................... 2.2 Organizacijska struktura Klini�nega centra Ljubljana.......................... 2.3 Kadrovska struktura ...........................................................................

2.3.1 Opredelitev pojmov................................................................. 3. Obstoje�e stanje..................................................................................................

3.1 Minimalni kadrovski standardi v zdravstveni negi.............................. 3.1.1 Minimalni kadrovski standardi na posameznih deloviš�ih......

3.2 Ocena dejanskega stanja potreb na podro�ju zdravstvene nege....... 3.3 Aktivnost posodabljanja in razvijanja novih izobraževalnih programov na podro�ju zdravstva.......................................................

4. Primer dela tehnika zdravstvene nege................................................................. 4.1 Poklicni standard..................................................................................

5. Empiri�ni del........................................................................................................ 5.1 Anketiranje............................................................................................

Raziskovalni instrument.......................................................................5.2 Ugotovitve iz ankete.............................................................................

6. Zaklju�ek............................................................................................................. 7. Literatura in viri......................................................................................................

1 1 3 4 5 5 6 7 7 9 9

10 12

14 15 16 22 22 23 25 30 32

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Živa Banovac: Problematika zaposlovanja tehnikov zdravstvene nege v Klini�nem centru Ljubljana stran 1

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Klini�ni center Ljubljana (v nadaljevanju KCLJ) se že vrsto let soo�a s kadrovsko problematiko, zato so pred nedavnim izdelali projekcijo potreb po kadrih za naslednjih 10 let. Projekcija je upoštevala predvidene upokojitve, povpre�je letnih odhodov zaposlenih iz ustanove ter pri�akovani razvoj in trend naraš�anja obolevnosti (staranje prebivalstva). Na podlagi minimalnih kadrovskih standardov (v nadaljevanju MKS) so bile izra�unane potrebe po kadrih v neto in bruto izra�unu (Tabela 1). Bruto izra�un upošteva korekcijski faktor KF = 1.3, ki pokrije odsotnost z delovnega mesta, ki izhaja iz pravic delovno pravne zakonodaje in bolniške ter porodniške odsotnosti. Akt o sistemizaciji KCLJ zajema vsa zdravstvena in »nezdravstvena« delovna mesta, vendar smo zaradi preobsežnega skupnega števila za obravnavo v diplomskem delu izbrali samo eno delovno mesto in sicer tehnika zdravstvene nege v intenzivni negi in terapiji. Iz prese�ne analize kategorizacije bolnikov in administrativnega števila zaposlenih v zdravstveni negi v vseh slovenskih bolnišnicah je bilo na dan, 30. junija 2005 ugotovljeno naslednje:

- pri kategorizaciji bolnikov v štiri kategorije zahtevnosti zdravstvene nege je bilo vklju�enih 6748 hospitaliziranih bolnikov v vseh bolnišnicah;

- za zagotavljanje 24-urne kakovostne zdravstvene nege so imeli na isti dan na razpolago 3048 tehnikov zdravstvene nege (neto izra�un – dejansko prisotni na delu); administrativno je bilo zaposlenih 4356 tehnikov zdravstvene nege (število vseh zaposlenih, brez upoštevanja vseh oblik odsotnosti);

- po izra�unu MKS bi za obravnavo 6748 pacientov potrebovali 3782 tehnikov zdravstvene nege (neto normativ – dejansko na delu); �e bi upoštevali vse oblike odsotnosti, bi torej za obravnavo tolikšnega števila pacientov moralo biti za 24 ur zaposlenih 4915 tehnikov zdravstvene nege.

Zveza medicinskih sester Severne Karoline (North Carolina Nurse Association, 2005) je nedavno dala izjavo: “Ustrezno zaposlovanje odseva vzdrževanje kakovosti zdravstvene nege pacientov, delovnega življenja medicinskih sester ter organizacijskih rezultatov. Prakse ustreznega zaposlovanja vklju�ujejo kompleksnost in intenzivnosti dejavnosti zdravstvene nege; razli�ne ravni priprave medicinskih sester, kompetence in izkušnje; razvoj osebja zdravstvenega varstva; podporo uprave zdravstvene nege na izvedbeni in administrativni ravni; kontekstualno in tehnološko okolje zdravstvene ustanove; razpoložljive pomožne službe; ter zagotavljanje zaš�ite oseb, ki opozorijo na nepravilnosti v lastni organizaciji.«



I. kategorija

II. kategorija

III. kategorija

IV. kategorija SKUPAJ

Število obravnavanih

pacientov 2483 2238 1828 199 6748

Administrativno

(bruto) Dejansko

Število medicinskih sester– zaposlenih: 1350 945

Bruto

(KF = 1.3)

Neto

(brez KF)

Število medicinskih sester – izra�un MKS: 3227 2500

Razlika med trenutnim stanjem MS in MKS: -1877 -1555

Administrativno

(bruto) Dejansko

Število tehnikov zdravstvene nege – zaposlenih:

4356 3048

Bruto

(KF = 1.3)

Neto

(brez KF)

Število tehnikov zdravstvene nege – izra�un MKS:

4915 3782

Razlika med dejanskim stanjem ZT in MKS: -559 -734

Tabela 1: Projekcija potreb po kadrih (Vir: Interno gradivo; Klini�ni center Ljubljana,

2006) Sistemizirana delovna mesta tehnikov zdravstvene nege v KCLJ so zasedena; ko je to mogo�e, zaposluje KCLJ tehnike zdravstvene nege na izpraznjena delovna mesta zaradi odhodov ter za�asno zaradi dolgotrajnih bolniških in porodniških odsotnosti. Delovna mesta diplomiranih medicinskih sester so v veliki meri nezasedena. Razlog je pomanjkanje kandidatov na tržiš�u. Zato v veliki meri delovne naloge diplomiranih medicinskih sester prevzamejo tehniki zdravstvene nege. Navedeno kaže na dejstvo, da mora stroka dore�i ustreznost izobraževanja glede na vsebino, zahtevnost dela in kompetenc. Rešitev problema je tako možna, predvsem z ukrepi na podro�ju izobraževanja (npr. omogo�anje nadaljnjega šolanja).



Izbrana tema torej predstavlja izziv predvsem zaradi nerešene problematike:

- prekomernega števila izobraženih tehnikov zdravstvene nege, ki je v neskladju s potrebami na trgu delovne sile;

- neskladja med opisom del in nalog ter dejanskega stanja (tehniki zdravstvene nege opravljajo tudi dela, ki sicer zahtevajo druga�no stopnjo izobrazbe);

- posledi�no problema kompetenc na konkretnem delovnem mestu, ki ni v skladu s kvalifikacijo tehnika zdravstvene nege.

1.2 POSTAVITEV CILJEV Z diplomskim delom smo si zastavili ve� ciljev. Predstaviti želimo dela in naloge, ki naj bi jih opravljal tehnik zdravstvene nege v praksi v skladu s svojo izobrazbo ter drugimi kompetencami. Prav tako smo želeli prikazati dejansko stanje, ko tehniki zdravstvene nege v vsakdanji klini�ni praksi opravljajo dela in naloge, ki ne spadajo v njihov delokrog. S pomo�jo ankete smo skušali ugotoviti razmerje med deli, ki naj bi jih tehniki zdravstvene nege v intenzivni terapiji opravljali v skladu s svojo kvalifikacijo, in deli, ki jih dejansko opravljajo – in za katera morajo pridobiti dodatna znanja. Predpostavili smo, da bodo rezultati ankete pokazali, da v ve�ini primerov dejansko delo zajema precej ve� del in nalog, ki so sicer na višjem nivoju zahtevnosti, ki pa ga tehniki zdravstvene nege niso pridobili v procesu svojega izobraževanja. Prav tako smo pri�akovali, da bo anketa pokazala, kako težko pridejo tehniki zdravstvene nega do možnosti nadaljnjega šolanja, saj je število vpisnih mest v visoke šole za zdravstvo premajhno oz. omejeno, povpraševanje dijakov, ki uspešno zaklju�ijo srednje šolanje, pa preveliko. Poleg omenjenih ciljev želimo v diplomi opozoriti na neskladje med dejanskim stanjem na podro�ju ponudbe kadrov in povpraševanjem po bolnišni�nih storitvah v intenzivni terapiji in negi. Podati pa skušamo tudi predloge možnih rešitev glede na potrebe in prekomerno število tehnikov zdravstvene nege.



1.3 METODE DELA Za oblikovanje diplomskega dela smo uporabili ve� razli�nih metod dela. Podatke za teoreti�ni del naloge smo pridobili s pomo�jo metode zbiranja in opisovanja. V empiri�nem delu smo podatke zbrali z anketo, ki je bila sestavljena iz ve� vrst vprašanj (zaprta, polodprta, odprta) ter trditev, ki so jih anketiranci ozna�evali glede na stopnjo strinjanja. S trditvami smo vprašanim približali problematiko, s katero se sre�ujejo in s katero se ukvarjamo v nalogi. Anketiranci so imeli možnost proste razprave, kar je bilo posebej zanimivo, saj je mogo�e zaznati tudi druga, še neraziskana vprašanja, ki predstavljajo izziv za nadaljnje analize. Za podrobnejša pojasnila in dodatne podatke smo izvedli intervju, ki je bil koristen pri pridobivanju podatkov o neskladju formalnih znanj tehnikov zdravstvene nege in njihovega dejanskega dela v praksi. V vseh delih naloge smo uporabili analiti�no in sinteti�no metodo. Z analiti�no smo prou�evali trenutno stanje o trgu dela na podro�ju zdravstvene nege ter stališ�a tehnikov zdravstvene nege o stanju, sinteti�na metoda pa je omogo�ila povzemanje rezultatov v smiselno celoto.



2 TEORETI�NE OSNOVE

2.1 DEJAVNOSTI KLINI�NEGA CENTRA LJUBLJANA Klini�ni center Ljubljana (KCLJ) je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena dejavnost obsega sekundarno zdravstveno dejavnost, to je specialisti�no ambulantno in bolnišni�no dejavnost, ki obsegata diagnostiko, zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo in zdravstveno nego. Terciarno zdravstveno dejavnost, ki obsega razvijanje specialisti�nih zdravstvenih dejavnost v državi, v skladu z razvojem v svetu, oblikovanje klini�nih smernic, uvajanje novih zdravstvenih metod, posredovanje novega znanja in veš�in drugim zavodom, zdravljenje bolnikov napotenih iz drugih bolnišnic ter izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev. Raziskovalna dejavnost obsega:

- izvajanje raziskav v okviru plana zdravstvenega varstva in nacionalnega raziskovalnega programa,

- izvajanje raziskav za doma�e in tuje naro�nike, - usposabljanje mladih raziskovalcev, - zagotavljanje mentorjev pri raziskovalnih nalogah, - zagotavljanje izvedensko-recenzentskega dela in rezultatov raziskovalnih

projektov, - organiziranje znanstveno raziskovalnih in strokovnih sre�anj

Izobraževalna dejavnost obsega:

- pripravništvo, ki ga v okviru od Ministrstva za zdravje predpisanega programa opravi vsaka medicinska sestra ali tehnik zdravstvene nege na za�etku strokovne poti. Vodstvo zdravstvene nege KCLJ ga sistemati�no vodi od leta 1993. Pedagoške medicinske sestre s stalno prisotnostjo med delom ugotavljajo potrebe po izobraževanju, izobražujejo in koordinirajo izobraževanja;

- sistemati�no izobraževanje na podro�ju komunikacije, medsebojnih odnosov in stresa na delovnem mestu, ki se izvaja v obliki seminarjev;

- funkcionalna izobraževanja, ki se širijo z novostjo v stroki in uvajanjem sprememb s pomo�jo standardov zdravstvene nege.

Druge dejavnosti skupnega pomena obsegajo;

- storitve bolnišni�nega zdravstvenega varstva1, - druge zdravstvene dejavnosti; dejavnost laboratorijev, prevozi z reševalnimi

vozili,

1 Storitve bolnišni�nega zdravstvenega varstva – nemedicinska oskrba: namestitev, prehrana.



- dejavnost lekarn, - upravno administrativne storitve, - tehni�no vzdrževalne storitve, - uvoz in izvoz blaga in storitev v okviru registrirane dejavnosti za lastne potrebe.

2.2 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KCLJ

Slika 1: Organizacijska struktura Klini�nega centra Ljubljana (Vir: Interno gradivo,

Klini�ni center Ljubljana, 2006)

SPS STOMATOLOŠKA

KLINIKA

SPS

GINEKOLOŠKA KLINIKA

STROKOVNO ORG.ENOTE,

KI NISO POVEZANE V

SPS SPS PEDIATRI�NA

KLINIKA

SPS

NEVROLOŠKA KLINIKA

SPS

KIRURŠKA KLINIKA

SPS INTERNA KLINIKA

VODSTVO

KLINI�NI CENTER

LJUBLJANA



2.3 KADROVSKA STRUKTURA Klini�ni center je najve�ja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Njegova kadrovska struktura zaposlenih je zelo pestra in razvejana, vklju�uje vse od nezdravstvenih delavcev do vrhunskih strokovnjakov. Raznoliko je tudi njihovo interesno vedenje, da s svojim delom, ravnanjem in vplivanjem zadovoljijo svoje interese, interese delovne organizacije in interese uporabnikov. Iz raznolikosti izvira tudi pojav subkultur, ki je opazen predvsem med pripadniki razli�nih poklicnih skupin. Zaposleni se v grobem delijo na zdravstvene in nezdravstvene delavce. Med zdravstvene delavce se uvrš�ajo zdravniki, diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, fizioterapevti, radiološki inženirji in drugi, ki opravljajo zdravstvene naloge. Med nezdravstvene delavce pa se uvrš�ajo drugi zaposleni, ki opravljajo servisne in druge storitve. Med obema subkulturama obstaja tekmovanje za vpliv in pomembnost v organizaciji, ki se kot nepridobitna organizacija javnega pomena mora podrejati javnim interesom. Konec leta 2006 je bilo v KCLJ 7329 zaposlenih, od tega 969 diplomiranih medicinskih sester in 2059 tehnikov zdravstvene nege.

2.3.1 OPREDELITEV POJMOV Zdravstvena nega Kot navaja Jelka Mlakar je zdravstveno nego v zgodovini ozna�evalo veliko razli�nih definicij. Nenehno pa je pojmu skupna usmerjenost k so�loveku. Zaradi dela z ljudmi je delo medicinskih sester zahtevno in raznoliko. Prve definicije so veliko vlogo namenjale predvsem bolnim in pomo�i potrebnim. V ospredju je bila skrb, kako bolniku pomagati premagati bolezen. Najbolj znana je definicija Virginije Henderson, ki je poudarila, da »Posebna vloga medicinske sestre je pomo� bolnemu ali zdravemu posamezniku pri opravljanju tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju (ali mirni smrti) in ki bi jih opravil brez tuje pomo�i, �e bi imel za to dovolj mo�i, volje ali znanja. Medicinska sestra vse to naredi tako, da pomaga posamezniku k �imprejšnji samostojnosti« (Henderson, 1998). Medicinska sestra Medicinska sestra je oseba, ki na�rtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego na podro�ju promocije zdravja, preventivnih dejavnosti, v zdravstveni negi bolnikov in nemo�nih ljudi vseh starosti in v vseh okoljih. Usposobljena je za vodenje negovalnega tima (sestavljajo ga medicinske sestre, zdravstveni tehniki – danes preimenovani tehniki zdravstvene nege – ter sodelavci v oskrbi). Medicinska sestra je kon�ala najmanj 12-letno splošno in/ali strokovno izobraževanje in visoko strokovni študij zdravstvene nege ter pridobila naziv diplomirana medicinska sestra (Cibic, 1999:28).



Zdravstveni tehnik oz. tehnik zdravstvene nege Zdravstveni tehnik je posameznik, ki je kon�al srednješolski strokovni program zdravstvene nege in si pridobil naziv tehnik zdravstvene nege. Je zdravstveni delavec, ki je usposobljen za vrsto strokovnih del v okviru zdravstvene nege bolnih in zdravih ljudi v vseh obdobjih in okoljih. Je �lan negovalnega tima in je po navodilih diplomirane medicinske sestre izvajalec postopkov v procesu zdravstvene nege (Cibic, 1999:59). Tehniki zdravstvene nege pomagajo pri varovanju in izboljševanju zdravstvenega stanja. Skrbijo za nego bolnikov in varovancev v zdravstvenih in socialnih zavodih (v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovih za ostarele), v zdraviliš�ih in vzgojno varstvenih zavodih. Pripravljajo delovne prostore in pripomo�ke za zdravstveno nego bolnikov v ambulantni dejavnosti, skrbijo za sprejem bolnikov v zdravstvene in socialne zavode. Bolnike negujejo ob razli�nih boleznih, opazujejo njihovo zdravstveno stanje, beležijo in o tem poro�ajo sodelavcem v zdravstvenem timu. Bolnika pripravljajo na diagnosti�ne in terapevtske posege in samostojno opravljajo manj zahtevne negovalne posege. Izvajajo nujno medicinsko pomo� v okviru pristojnosti svojega poklica. Tehniki zdravstvene nege delujejo na terenu, posebej ukrepajo v nepri�akovanih nezgodnih situacijah, kjer nudijo nujno medicinsko pomo�. Znanja, ki jih dijaki pridobijo v �asu šolanja v programu tehnika zdravstvene nege, so poleg splošnih predmetov predvsem še temeljito poznavanje medicinske stroke in zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje, komunikacije, poznavanje zgradbe in delovanja �loveškega telesa in posameznih organov, najpomembnejše bolezni in njihovo zdravljenje ter osnove farmakologije (vede o zdravilih) (Srednja zdravstvena šola Ljubljana, 2006).



3 OBSTOJE�E STANJE Problematika zaposlovanja tehnikov zdravstvene nege se navezuje tudi na temeljne probleme, ki so bili prikazani z minimalnim kadrovskim standardom v zdravstveni negi, z oceno potreb po kadrih in izobraževanju zdravstvene nege ter z aktivnostjo posodabljanja in razvijanja novih izobraževalnih programov. Težave pri zaposlovanju tehnikov zdravstvene nege na Kirurški kliniki v KCLJ so zlasti naslednje:

- prekomerno število izobraženih tehnikov zdravstvene nege, ki je v neskladju s potrebami na trgu dela,

- dela in naloge, ki jih tehnik zdravstvene nege opravlja na višjem nivoju zahtevnosti dela,

- za to delo so pla�ani v skladu s svojo izobrazbo, ne pa v skladu z zahtevnostjo dela,

- potreb na trgu po tem profilu ni dovolj, veliko pa je povpraševanje po diplomiranih medicinskih sestrah,

- dodatno formalno izobraževanje je samopla�niško, - zaradi omejitve vpisa na visoke zdravstvene šole se pogosto vpisujejo na druge

fakultete, ki pomenijo poklicno preusmeritev.

3.1 MINIMALNI KADROVSKI STANDARDI V ZDRAVSTVENI NEGI V obravnavani problematiki kadrovanja v zdravstveni negi je problem prikazan predvsem z vidika deficita glede na nacionalne kadrovske normative. Po besedah Jelke Mlakar se v KCLJ dnevno soo�ajo s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev za obseg storitev, ki jih je treba opraviti. Pri uveljavljanju dodatnih kadrov pa se vodstva posameznih organizacijskih enot vedno znova sre�ujejo z dejstvom, da nimajo temeljnih izhodiš� za dokazovanje potreb po delavcih. (Mlakar, 2005) Na podro�ju zdravstvenega varstva v Sloveniji ni opredeljenih strokovnih kriterijev, s katerimi bi lahko dolo�ili potrebno sestavo zdravstvenega tima za vsako deloviš�e oz. storitev posebej. Leta 2000 je raziskava v KCLJ pokazala, da najve�ji problem predstavlja vedno ve�je pomanjkanje zdravstvenih delavcev, kar je posledica ve�letne neustrezne kadrovske politike, nezmožnosti nadomeš�anja odhodov, nepokrite dolgotrajne bolniške odsotnosti (dnevna odsotnost znaša kar 25% – to so predvsem bolniške odsotnosti zaradi rizi�nih nose�nosti in porodnih dopustov – ve�inski delež zaposlenih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege je ženskega spola, povpre�na starost zaposlenih je pri tehnikih zdravstvene nege 27 let). Zaradi skrajševanja ležalne dobe (v 2 letih iz povpre�no 11 dni na 6,8 dneva) se je izredno pove�ala intenzivnost dela, kar zahteva ve�je število zaposlenih v eni izmeni.



V KCLJ so zato pristopili k opredelitvi in izra�unu MKS2 za potrebe zavoda. Vodstvo KCLJ se je že leta 1998 odlo�ilo izdelati analizo deloviš� in na deloviš�ih ugotoviti število zaposlenih delavcev. Projekt, ki je temeljil na enakih kadrovskih standardih za enako (ali podobno) dejavnost, je bil dobro pripravljen in je ob nastanku poleg tega, da je natan�no ugotovil vsa deloviš�a v KCLJ, omogo�il tudi oceno obstoje�ega kadrovskega stanja v posamezni organizacijski enoti. Ker pa je zaradi zaostrenih pogojev poslovanja veljalo, da se število zaposlenih ne sme pove�ati, je ostal projekt zgolj prese�na študija kadrovske situacije v organizacijskih enotah in zavodu, ki ni zagotavljala ustreznih možnosti za opredelitev enotnih smernic kadrovske politike in kakovostno opravljanje dela na posameznih deloviš�ih. Glavna pomanjkljivost sta bila neažurnost in stati�nost oziroma majhne možnosti za prilagajanje stalnim kadrovskim spremembam, ki so zna�ilne za KCLJ. Odhodi zaposlenih, zaposlovanje novih delavcev, sledenje dnevno odsotnih delavcev in podobno je privedlo do paradoksa, da je kljub temu, da je »analiza deloviš�« na dolo�enem deloviš�u pokazala teoreti�no (v koli�nikih) dovolj veliko število delavcev, v resnici prišlo do takega izpada, ki je lahko zavrl ali celo onemogo�il izvajanje delovnega procesa (Mlakar, 2005). Projekt izdelave MKS je bil izveden s sodelovanjem glavnih medicinskih sester in predstojnikov posameznih organizacijskih enot v enem letu – 2002. Na podlagi tega dokumenta, ki ga je potrdil Svet zavoda kot najvišji organ upravljanja, so bila v letu 2003 uvedena, prvi� po letu 1983, nova delovna mesta v zdravstveni negi; 84 delovnih mest za diplomirane medicinske sestre, 84 delovnih mest za tehnike zdravstvene nege in 8 delovnih mest za diplomirane babice. V letu 2004 je bilo na podlagi MKS uveljavljeno znova nekaj dodatnih delovnih mest. 3.1.1 MINIMALNI KADROVSKI STANDARDI NA POSAMEZNIH DELOVIŠ�IH Deloviš�e je enota, ki vsebinsko, organizacijsko in �asovno opredeljuje delovni proces; ta praviloma poteka v enem ali ve� dolo�enih prostorih. Proces dela je jasno definiran in praviloma poteka z eno ekipo v to�no dolo�enem �asu (praviloma �as ene delovne izmene). Primer 1: specialisti�na ambulanta (ordinacijski �as od 8.00–14.00 ure) pomeni eno

deloviš�e. Primer 2: specialisti�na ambulanta (ordinacijski �as od 8.00–14.00 in 14.00–20.00 ure)

pomeni dve deloviš�i. 2 MKS – minimalni kadrovski standardi



Primer 3: specialisti�na (urgentna) ambulanta (ordinacijski �as od 8.00–14.00, od 14.00–20.00 in od 20.00–7.00 ure zjutraj) pomeni tri deloviš�a. V primeru, da dejavnost poteka v treh izmenah, vsak dan v tednu, so zaradi no�nega dela (in posledi�nih pravic iz dela- prost dan) upoštevani štirje delovni timi.

Naziv dejavnosti Minimalni kadrovski standard / deloviš�e / izmeno SPECIALISTI�NA AMBULANTNA DEJAVNOST* s postopki in posegi 1 MS 0,5 ZT

SPECIALISTI�NA AMBULANTNA DEJAVNOST** 0,5 MS 1 ZT DISPANZER (ginekološki) PORODNI BLOK na 150 porodov/letno

1 dipl.babica 1 dipl.babica

0,5 ZT

URGENTNA AMBULANTNA DEJAVNOST – 24 h 1 MS 1 ZT - NPK USMERJANJE BOLIKOV – urgentna dejavnost 1 MS 2 ZT - NPK – splošne informacije 1 ZT - NPK ANESTEZIOLOGIJA IN REANIMATOLOGIJA 1 MS PREBUJEVALNICA : na 7 – 8 bolnikov 1 MS 2 ZT - NPK VELIKA OPERATIVNA DEJAVNOST 2 MS 1 ZT - NPK MALA OPERATIVNA DEJAVNOST 1 MS 1 ZT - NPK DIALIZNA DEJAVNOST – kroni�na hemodializa: na 1 bolnika 0,125 MS 0,5 ZT- NPK DIALIZNA DEJAVNOST – akutna hemodializa: na 1 bolnika 0,25 MS 1 ZT - NPK DIALIZNA DEJAVNOST – peritonealna dializa: na 15 bolnikov 0,5 MS 1 ZT - NPK ENDOSKOPSKA DEJAVNOST 1 MS 1 ZT - NPK FUNKCIONALNA DIAGNOSTI�NO TERAPEVTSKA DEJAVNOST * 1 MS 0,5 ZT - NPK FUNKCIONALNA DIAGNOSTI�NO TERAPEVTSKA DEJAVNOST** 0,5 MS 1 ZT - NPK ENODNEVNA BOLNIŠNICA (6 - 8 bolnikov) 2 MS 2 ZT - NPK 24–URNA BOLNIŠNICA (6 – 8 bolnikov) 1 MS 2 ZT - NPK DNEVNA BOLNIŠNICA (6 – 8 bolnikov) 1MS 1 ZT - NPK

Legenda: MS = diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik, višja medicinska sestra, višji medicinski tehnik

ZT = tehnik zdravstvene nege, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra

NPK = nacionalna poklicna kvalifikacija

Tabela 2: Deloviš�e v Klini�nem centru Ljubljana (Vir: Interno gradivo, Klini�ni center

Ljubljana, Mlakar, 2005)



Specialisti�no ambulantna dejavnost*: MKS se upošteva v tisti ambulantni dejavnosti, kjer se v istem prostoru poleg zdravniškega pregleda izvajajo z istim timom tudi zahtevnejši postopki in posegi.

Specialisti�no ambulantna dejavnost**: velja za izvajanje dejavnosti, ki opravlja samo klini�ni zdravniški pregled; bolnika na vse diagnosti�ne ali terapevtske postopke pošljejo v drugi prostor k drugim izvajalcem.

Funkcionalna diagnosti�no terapevtska dejavnost*: kadrovski normativ se upošteva pri tistih storitvah in posegih, kjer MS samostojno izvaja postopke in posege ter meritve (npr. stomaterapija, obravnava kroni�nih ran, samostojno izvajanje meritev, zdravstveno vzgojno delo...) ali sodeluje pri najzahtevnejših postopkih in posegih (npr. invazivna rtg. diagnostika, nuklearna medicina...).

Funkcionalna diagnosti�no terapevtska dejavnost**: velja za tiste dejavnosti, kjer MS in ZT sodelujeta pri izvajanju zahtevnejših postopkov in posegov (izvaja zdravnik npr. NMR, UZ..., oz. kjer je dejavnost samostojna (npr. sterilizacija), vendar vsebine dela lahko ve�insko opravlja ZT). Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) je po opisu poklicnega standarda pridobivanje dodatnih obveznih specialnih znanj za specializirana podro�ja dela v zdravstveni negi.

V predlogu ni upoštevan faktor odsotnosti oz. korekcijski faktor KF = 1.30, ki je izra�unan na podlagi delovne obveznosti zaposlenega v enem letu, števila priznanih prostih dni – državnih praznikov in povpre�nega števila pla�ane odsotnosti z dela zaradi pravic iz dela, bolniških in drugih odsotnosti. V predlogu tudi ni upoštevan kader za razvoj stroke, za znanstveno raziskovalno in pedagoško delo ter vodenje.

3.2 OCENA DEJANJSKEGA STANJA POTREB NA PODRO�JU ZDRAVSTVENE NEGE

V Sloveniji se soo�amo s pomanjkanjem kadrovskih standardov na državni ravni. Ob planiranju potreb po izobraževanju bi se v veliki meri olajšalo ugotavljanje potreb po kadrih, zagotavljanje ustreznih kadrov in njihovo vklju�evanje v delovne organizacije. Na drugi strani bi se olajšalo planiranje izobraževalnih mest šolski mreži, ki bi izobraževala kadre, ki so zares potrebni na trgu dela. Danes smo v Sloveniji pri�a dejstvu, da imamo na eni strani presežek v izobraževanju tehnikov zdravstvene nege, ki so pridobili srednješolsko izobrazbo, in na drugi strani veliko pomanjkanje medicinskih sester z visokošolsko izobrazbo (diplomiranih medicinskih sester). Trenutno izobražuje v Sloveniji 9 srednjih zdravstvenih šol za poklic tehnika zdravstvene nege (nedavno imenovan zdravstveni tehnik). Na letni ravni



zaklju�i to izobraževanje okoli 1000 mladih ljudi. V letu 2006 sledimo podatku, da je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 888 brezposelnih oseb z omenjenim nazivom strokovne izobrazbe. V virih Zavoda RS za zaposlovanje lahko zasledimo, da se na nadaljnji študij vpiše kar 90% dijakov, ki so zaklju�ili program tehnika zdravstvene nege. Žal pa se vsi ne uspejo vpisati na Visoko zdravstveno šolo, ki bi jim omogo�ila nadaljevanje izobraževanja v stroki in nadgradnjo znanja To bi bilo koristno prav za tehnike zdravstvene nege, ki so že vklju�eni v delovno okolje na podro�ju stroke. Tako se ostali preusmerijo in najve�krat nadaljujejo študij na Pedagoški fakulteti, Fakulteti za policijsko-varnostne vede ter na Fakulteti za socialno delo.

»Mreža javnih zdravstvenih zavodov deluje pod okriljem ustanovitelja, to je Ministrstva za zdravje, ki z ve�inskim pla�nikom zdravstvene dejavnosti, to je Zavodom za zdravstveno zavarovanje, klju�no vpliva na upravljanje in vodenje zdravstvenih zavodov. Zaposlovanje ustrezno usposobljenih kadrov in razpolaganje z drugimi viri, ki so temelj delovanja zdravstvenega zavoda, je torej v veliki meri odvisno od ustanovitelja in vira finan�nih sredstev. Ministrstvo za zdravje je v letu 2000 potrdilo kadrovske standarde potreb po medicinskih sestrah in tehnikov zdravstvene nege za bolnišni�no dejavnost, z možnostjo uveljavitve, �e bodo zagotovljeni finan�ni viri. Ta odlo�itev je prakti�no onemogo�ila uvajanje kadrovskih standardov, ker uprave zavodov, kot tudi ne pla�nik, niso nikoli planirali dodatnih sredstev za dodatno zaposlovanje diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege.« (Mlakar, 2005)

Zadnji izra�un potreb po kadrih je bil narejen leta 1982, ko je izšla t.i. Zelena knjiga (enotni seznam zdravstvenih storitev in samoupravni sporazum o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela). Pri izra�unu so v manjši meri sodelovali strokovnjaki posameznih strok v zdravstvu, ve�inski delež odlo�itev je nosil pla�nik, ker je bil celoten projekt namenjen financiranju zdravstvenega sistema preko storitev. Po tem letu je bil zgolj pla�nik (ZZZS3) tisti, ki je preko pla�evanja storitev opredeljeval morebitno pove�anje kvalifikacijskih koli�nikov, torej zaposlenih po številu oz. njihovi izobrazbeni strukturi. Postavljala so se vprašanja, kaj storiti, da se bo problematika kadrovanja nekega dne uravnotežila. Država (šolska in zdravstvena politika) se s problemom premalo ukvarja, javnosti (pacienti in civilna družba) pa so ta vprašanja premalo znana.

3 ZZZS – zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije



3.3 AKTIVNOST POSODABLJANJA IN RAZVIJANJA NOVIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV NA PODRO�JU ZDRAVSTVA

Na posvetu, ki je bil leta 2005 na Centru RS za poklicno izobraževanje, so obravnavali problematiko zaposljivosti tehnikov zdravstvene nege. Na podlagi statisti�nih podatkov ZRSZ4 (januar – november 2004) izhaja, da v celotni Sloveniji povpraševanje po profilu zdravstveni tehnik oziroma tehnik zdravstvene nege presega ponudbo na trgu dela. V navedenem obdobju se je zaposlilo le 65,4 % (takrat) zdravstvenih tehnikov glede na izkazane potrebe. Kot podlaga za pripravo izobraževalnega programa je po Zakonu o nomenklaturah potrebno zamenjati vse nomenklature5 s poklicnimi standardi. V letu 2005 je potekla nomenklatura za poklic tehnika zdravstvene nege, zato je bilo potrebno izdelati poklicni standard za poklicni profil tehnika zdravstvene nege. Na podlagi poklicnega standarda se prenavlja tudi izobraževalni program tehnika zdravstvene nege, ki naj bi bil:

- fleksibilen (izbirnost, odprti življenjepis), - transparenten, - vklju�eval kreditne to�ke, ki bodo omogo�ale dijakom priznavanje splošnih,

klju�nih in poklicnih kompetenc6 tako na horizontalni, kot na vertikalni ravni, - kompeten�no zasnovan (vsebinski sklopi, ki bodo odgovarjali poklicnim

kompetencam, zapisanim v poklicnem standardu), - glede na sedanji program z ve�jim deležem strokovne teorije in ve�jim deležem

prakti�nega izobraževanja in usposabljanja. Tako prenovljen izobraževalni program naj bi omogo�al usposobitev za neposredno delo v delovnem procesu za kompetence, opredeljene v poklicnem standardu. V pripravi so tudi podlage za izvedbo nacionalnih poklicnih kvalifikacij za že zaposlene tehnike zdravstvene nege, ki bodo skozi certifikatni sistem lahko dokazovali pridobljena znanja in spretnosti. Med drugimi podro�ji dela je zajeto v ta koncept izobraževanja tudi podro�je dela tehnika zdravstvene nege v intenzivni negi in terapiji.

4 ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje 5 Nomenklatura - popis poklicev neke dejavnosti s kratkim opisom kompetenc 6 Kompetenca - poklicna dejavnost oz. usposobljenost za delo formalno ali neformalno



4 PRIMER DELA TEHNIKA ZDRAVSTVENE NEGE V KCLJ je bilo v letu 2006 zaposlenih 2059 tehnikov zdravstvene nege. Ti so razporejeni po oddelkih, ki imajo intenzivno nego in intenzivno terapijo. SPS7 Interna klinika ima 14 oddelkov, SPS Kirurška klinika ima prav tako 14 oddelkov. SPS Nevrološka klinika ima 3 oddelke, SPS Pediatri�na klinika 11 oddelkov, SPS Ginekološka klinika 4 oddelke, SPS Stomatološka klinika 5 oddelkov, Strokovne organizacijske enote, ki niso povezane v SPS, 10 oddelkov, ter dejavnosti skupnega pomena za KC, kot so služba bolniške prehrane in dietoterapije, oskrbovalne službe, reševalna postaja, lekarne, tehni�no vzdrževalne službe. Bolj podrobno smo zajeli SPS Kirurško kliniko z oddelki, ki imajo intenzivno nego in intenzivno terapijo. Ti so: Klini�ni oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Klini�ni oddelek za plasti�no kirurgijo in opekline, Klini�ni oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter Klini�ni oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Tehniki zdravstvene nege, ki so se odlo�ili za takojšnjo zaposlitev – in se niso odlo�ili za redni študij – imajo v KCLJ naslednji potek kariere:

- po zaklju�ku 4–letnega srednjega strokovnega izobraževanja in zaklju�nem izpitu oz. po poklicni maturi vstopi tehnik zdravstvene nege v delovno okolje;

- pripravništvo traja 6 mesecev in je obvezno s predpisanim programom in

kroženjem po razli�nih oddelkih;

- po opravljenem strokovnem izpitu (ki je organiziran znotraj ustanove oz. zavoda), ko posameznik pridobi dovoljenje za samostojno opravljanje poklica (neke vrste licenco), za�ne posameznik delo na svojem delovnem mestu;

- pravilo nadaljnjega poklicnega razvoja je – od lažjega k težjemu. Za�ne torej na

manj zahtevnih enotah; izvaja zdravstveno nego manj zahtevnih pacientov, npr. v ambulanti ali standardnem bolniškem oddelku;

- po približno 6. mesecih obvladuje osnove zdravstvene nege v tolikšni meri, da

lahko nadaljuje s pridobivanjem znanj in spretnosti v enoti intenzivne nege. Odvisno od lastnosti posameznika – nekateri potrebujejo daljšo dobo uvajanja, zato se po približno šestih mesecih do enega leta lahko vklju�ijo v enoto intenzivne terapije, kjer izvajajo zdravstveno nego najzahtevnejših pacientov. Tu sta vedno prisotna tudi diplomirana medicinska sestra in zdravnik intenzivist.

Nekateri ne gredo po tej poti. Ostanejo vedno v negovalni enoti ali se usmerijo v specialna podro�ja, npr. operacijsko sobo, urgenco, v funkcionalne enote in podobno.

7 SPS – strokovno poslovna skupnost



V vseh primerih bi se morala dela in naloge, ki jih opravlja tehnik zdravstvene nege (ne glede na okolje, v katerem jih opravlja) skladati s poklicnim standardom.

4.1 POKLICNI STANDARD Kakor smo že omenili v to�ki 3.3, je bil leta 2005 na Centru RS za poklicno izobraževanje s pomo�jo strokovnjakov KCLJ osnovan poklicni standard za tehnike zdravstvene nege. Ta zajema opis del in kompetenc izšolanega tehnika, s katerimi naj bi bil usklajen tudi srednješolski strokovni program, da bi tehniki zdravstvene nege, ki tega zaklju�ijo, že med šolanjem pridobili kar najve� znanj in izkušenj za lažje opravljanje svojega poklica. IME POKLICNEGA STANDARDA: TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE V DEJAVNOSTI INTENZIVNE TERAPIJE IME IN KODA POKLICA: MEDICINSKA SESTRA ZA INTENZIVNO ZDRAVSTVENO NEGO 3231.01 Kandidat: SPLOŠNE KOMPETENCE

1. na�rtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo in delo drugih; 2. komunicira s pacienti, svojci in drugimi strokovnjaki; 3. uporablja strokovno terminologijo, komunicira v enem tujem jeziku; 4. uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo; 5. sodeluje v negovalnem zdravstvenem timu in pri nadzoru dela v strokovnem

timu; 6. izpolnjuje zdravstveno in drugo dokumentacijo; 7. evidentira, naro�a in shranjuje material; 8. vzdržuje zdravstvene pripomo�ke, delovna orodja, inštrumente, aparate in

bolnikovo okolje; 9. izvaja samoevalvacijo dela; 10. razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vodenje; 11. racionalno rabi energijo, material in �as; 12. varuje zdravje in okolje, odgovarja za lastno varnost in varnost drugih;

GENERI�NE KOMPETENCE

13. sodeluje pri sprejemu, odpustu in premestitvi pacienta; 14. izvaja izolacijske ukrepe pri namestitvi in nadaljnji obravnavi pacienta; 15. uporablja sodobne medicinske aparature in pripomo�ke za kontinuiran nadzor

življenjskih funkcij in za izvajanje negovalnih intervencij življenjskih aktivnosti; 16. izvaja diagnosti�no terapevtske posege po naro�ilu zdravnika; 17. izvaja temeljne postopke oživljanja; 18. izvaja zdravstveno – vzgojno delo pacienta in svojcev;



19. sodeluje in izvaja izobraževanje in usposabljanje drugih v okviru delovnega procesa;

STROKOVNE KOMPETENCE

20. izvaja, nadzoruje in evidentira oskrbo perifernih venskih kanil, CVK, arterijskih, epiduralnih, intrakranialnih katetrov;

21. pripravlja in daje zdravila in zdravilne teko�ine po naro�ilu zdravnika; 22. sodeluje v procesu zdravljenja s kisikom, pri vzdrževanju prostih dihalnih poti,

umetni ventilaciji in zunaj telesni podpori organov (ECMO), (EKC); 23. prepre�uje razjede zaradi pritiska.

• sodeluje pri sprejemu, odpustu in premestitvi pacienta

•••• sodeluje pri transportu pacienta, sprejemu, odpustu in premestitvi pacienta

•••• pripravlja in ureja pacientovo dokumentacijo •••• skrbi za varnost pacienta: fizi�no, psihi�no, pred bolnišni�nimi

infekti •••• ocenjuje in beleži prisotnost in stopnjo bole�ine ZNANJA: •••• pozna postopke sprejema, odpusta, premestitve in transporta

pacienta •••• zna strokovno komunicirati s pacienti in svojci •••• pozna lestvice za ocenjevanje bole�ine

• izvaja izolacijske ukrepe pri namestitvi in nadaljnji obravnavi pacienta

• uporablja varovalna sredstva • izvaja izolacijske ukrepe • jemlje nadzorne kužnine ZNANJA: • pozna standard ravnanja za prepre�evanje prenosa okužbe

• uporablja sodobne medicinske aparature in pripomo�ke za kontinuiran nadzor življenjskih funkcij in za izvajanje negovalnih intervencij življenjskih aktivnosti

•••• sodeluje pri pripravi in oskrbi aparatur za nadzor življenjskih funkcij in za izvajanje negovalnih intervencij, poznati mora njihovo delovanje: monitor, ICP-monitor, PICCO-monitor, elektrokardiograf, infuzijske �rpalke, intraaortna balonska �rpalka, zunanji sr�ni spodbujevalnik, �rpalka za hranjenje, hladilno grelne blazine, CPAP-maska in šotor (»skafander«), ro�ni ventilator, defibrilator, razli�ni tipi umetnih ventilatorjev, elektri�na bolniška postelja

•••• izvaja postopke dekontaminacije, dezinfekcije in sterilizacije ZNANJA: •••• pozna delovanje, nadzor, pripravo in oskrbo aparatur in

pripomo�kov

(nadaljevanje na naslednji strani)



• izvaja diagnosti�no terapevtske posege po naro�ilu zdravnika

• pripravi pacienta in okolico na asepti�ni poseg • sodeluje pri ekstubaciji in odstrani želod�no sondo, uvaja in

odstrani urinski kateter pri ženski, odstrani intravenozno periferno kanilo

• izvaja oskrbo gastrostome, ileostome, kolonostome • asistira pri: pleuralni in lumbalni punkciji, odstranjevanju vodil

po koronarografiji, odstranjevanju balona intraaortne �rpalke, uvajanju CVK, uvajanju arterijske linije, intubaciji, vstavitvi intravenozne periferne kanile pri odstranitvi pleuralnega drena in drugih operativno vstavljenih drenov, pri bronhoskopski aspiraciji in pri BAL- u

ZNANJA: •••• pozna diagnosti�no terapevtske posege ter upošteva

standarde in protokole za posamezni poseg •••• izvaja, nadzoruje in

evidentira oskrbo perifernih venskih kanil, CVK, arterijskih, epiduralnih, intrakranialnih katetrov

•••• nadzoruje vbodno mesto •••• sodeluje pri prevezi periferne venske kanile, CVK, arterijske,

epiduralne, intrakranialne katetre, kanile za EKC, ECMO in dializne katetre

•••• meri centralni venski pritisk (CVP) •••• jemlje vzorce krvi iz CVK in arterijske linije •••• iz pete ali prsta odvzema kapilarno kri za preiskave •••• menjuje infuzijske in transfuzijske sisteme, brizgalke na �rpalkah

ZNANJA: •••• pozna standarde in protokole za nadzor vbodnega mesta, za

prevezo periferne venske kanile,CVK, arterijskega, epiduralnega, intrakranialnega katetra, kanile za EKC, ECMO in dializne katetre

•••• pozna standard merjenja CVP, standard odvzema vzorca krvi iz CVK in arterijske linije, standard odvzema kapilarne krvi iz pete, prsta

•••• pozna standard menjave infuzijskega in transfuzijskega sistema ter standard menjave brizgalke na perfuzorju, �rpalki




•••• pripravlja in daje zdravila in zdravilne teko�ine po naro�ilu zdravnika

•••• pripravlja zdravila iz ampule in iz stekleni�ke v brizgalko, raztaplja zdravila v obliki praška, dodaja zdravila v infuzijsko teko�ino,

•••• priklju�uje pripravljeno infuzijsko raztopino, •••• zamenjuje infuzijske steklenice, plastenke, vre�ke, •••• zamenjuje infuzijske in transfuzijske sisteme •••• aplicira zdravila: v mišico – intramuskularno, na kožo –

dermalno, pod kožo – subkutano, v obliki razpršil, skozi usta – per os, po želod�ni sondi, skozi stome, v �revo - rektalno, v nožnico – vaginalno, v o�i

•••• vnaša ve�je koli�ine teko�ine preko I.V. poti ZNANJA: •••• pozna delovanje in lastnosti zdravil in zdravilnih teko�ine, ,

možne zaplete in pravilno takojšnje ukrepanje •••• pozna standarde priklju�itve in zamenjave infuzijske in

transfuzijske steklenice, vre�e, plastenke •••• pozna standard dajanja zdravila v mišico, v kožo, pod kožo, v

obliki razpršila, skozi usta, po želod�ni sondi, skozi stome, v �revo, v nožnico, v o�i

•••• pozna standard shranjevanja razli�nih vrst zdravil in zdravilnih u�inkovin

•••• zna nadzirati, beležiti in izra�unati bilanco teko�in • prepre�uje razjede zaradi

pritiska • prepre�uje nastanek razjed zaradi pritiska • izvaja zdravstveno nego pacienta z razjedo zaradi pritiska ZNANJA: • pozna vzroke nastanka razjed zaradi pritiska ter

prepre�evanja ostalih posledic zaradi dolgotrajnega ležanja • izvaja temeljne postopke

oživljanja

• prepozna motnje sr�nega ritma in takoj ukrepa • preverja prehodnost dihalne poti • zagotavlja prosto dihalno pot s pomo�jo pripomo�kov (ustno-

žrelni tubus, nosno-žrelni tubus) • preverja prisotnost vitalnih znakov s pomo�jo ro�nih tehnik in

medicinske opreme (monitoring) • izvaja temeljne postopke oživljanja • sodeluje pri dodatnih postopkih oživljanja • pripravi defibrilator • sodeluje pri transportu življenjsko ogroženega pacienta • sodeluje pri pripravi defibrilatorja in pacemakerja • obvlada temeljne postopke oživljanja otrok in odraslih ZNANJA: • pozna temeljne in dodatne postopke oživljanja • pozna zdravstveno nego umirajo�ega in oskrbo umrlega




•••• sodeluje v procesu zdravljenja s kisikom, pri vzdrževanju prostih dihalnih poti, umetni ventilaciji in zunaj telesni podpori organov (ECMO, EKC).

• aspirira dihalne poti skozi usta, nos, endotrahealni tubus in kanilo

• aspirira z zaprtim sistemom in izvaja menjavo le-tega • odvzame aspirat iz tubusa ali kanile • sodeluje pri intubaciji in ekstubaciji pacienta • namesti in odstrani Safarjev tubus (airwaya) • izvaja zdravstveno nego in nadzor pacienta na umetni

ventilaciji • nadzoruje delovanje ventilatorja • sodeluje pri traheotomiji • izvaja oskrbo tubusa in kanile • sodeluje pri menjavi sistema in filtra na ventilatorju • sodeluje pri bronhoskopiji • pripravi in spremlja pacienta v hiperbari�no komoro • sodeluje z respiratornim fizioterapevtom ZNANJA: • pozna standard aspiracije dihalnih poti skozi usta, nos,

endotrahealni tubus in skozi kanilo • pozna standard aspiracije z zaprtim sistemom • pozna standard odvzema aspirata iz tubusa, kanile • pozna standard ravnanja s Safarjevim tubusom •••• pozna postopke in pravila oskrbe pacienta, ki potrebuje

umetno ventilacijo •••• pozna vrste umetne ventilacije in posebnosti zdravstvene

nege pacienta na umetni ventilaciji po razli�nih operacijah in stanjih pacienta

Tabela 3: Opis poklicnega standarda – operativna dela (Vir: Interno gradivo, Klini�ni

center Lj, 2006)



Iz seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti se v tabeli Tehnik zdravstvene nege opredeljujejo naslednja dela in obveznosti: Zap. št.

Poklic Kvalifikacija Delovno podro�je Poklicna dejavnost (kompetence)

17. Tehnik zdravstvene nege / tehnica zdravstvene nege

Srednja strokovna izobrazba, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit

- primarna, sekundarna in terciarna raven zdravstvene dejavnosti, - socialni in posebni socialni zavodi, - zdraviliš�a, -socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno ekološka dejavnost.

Zdravstvena nega posameznika v razli�nih stanjih zdravja in bolezni ter v razli�nih življenjskih obdobjih, - pomo� bolniku pri izvajanju dnevnih življenjskih dejavnosti, - priprava na diagnosti�ne in terapevtske posege in postopke, - izvedba enostavnih diagnosti�no terapevtskih posegov in postopkov, sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege, - ukrepanje v nepri�akovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomo�i v okviru pristojnosti, - zdravstvena vzgoja bolnika v okviru tima.

Tabela 4: Dela in naloge Tehnika zdravstvene nege (Vir: Uradni list RS, št. 82/2004)



5 EMPIRI�NI DEL Za odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili v ciljih tega dela (ali so dela in naloge tehnikov zdravstvene nege usklajena z njihovo kvalifikacijo; kakšne so njihove možnosti nadaljnjega izobraževanja; ali je uspešnost dela odvisna od obremenitve in zadovoljstva v delovnem okolju) smo uporabili anketno metodo. Za dodatno osvetlitev smo uporabili intervju ter anketo z vprašanji zaprtega tipa. �

5.1 ANKETIRANJE Raziskava je potekala od 20. decembra 2006 do 20. januarja 2007, po predhodni odobritvi Strokovnega sveta zdravstvene nege (Priloga 1). Ciljna populacija so bili vsi tehniki zdravstvene nege v intenzivni terapiji in v intenzivni negi. Na Kirurški kliniki v KCLJ je skupno zaposlenih 723 tehnikov zdravstvene nege, od tega jih 205 (28,4%) dela v enotah intenzivne nege in intenzivne terapije. V obdobju, ko je potekala naša raziskava, je bilo zaradi dolgotrajne ali kratkotrajne bolniške ter zaradi porodniškega dopusta odsotnih približno 25% zaposlenih. Anketirali smo le tiste osebe, ki so bile prisotne na delu v �asu anketiranja. V raziskavo so bili vklju�eni štirje naklju�no izbrani oddelki SPS Kirurške klinike Klini�nega centra Ljubljana:

- Oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo; - Oddelek za plasti�no kirurgijo in opekline; - Oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo; - Oddelek za kirurgijo srca in ožilja.

Za raziskavo je bil izbran sistemati�ni ciljni vzorec – vsi zaposleni tehniki zdravstvene nege na štirih izbranih oddelkih v Kirurški kliniki. Anketne vprašalnike (Priloga 2) smo razdelili osebno vsem glavnim medicinskim sestram posameznega oddelka s prošnjo, da vprašalnike posredujejo vsem tehnikom zdravstvene nege v intenzivni terapiji in v intenzivni negi. Razdeljenih je bilo 200 vprašalnikov. Izpolnjeni vprašalniki so bili na posameznih oddelkih oddani v skupno kuverto, ki je imela oznako oddelka in je bila naslovljena na diplomantko. Velikost realiziranega vzorca je bila 76 oseb, kar predstavlja 38% vseh zaposlenih v enotah intenzivne nege in intenzivne terapije v izbranih oddelkih (Priloga 3).



Žal realizirani vzorec ni dobro reprezentativen, saj struktura anketirancev precej odstopa od strukture ciljnega vzorca. Na anketo so se bolj odzivali tehniki mlajših starostnih razredov (do 40 let), s �imer se je zmanjšala reprezentativnost odgovorov zaradi izpada starejših, praviloma tudi bolj izkušenih oseb. Po poznejšem pogovoru z vodjo enega od oddelkov smo razloge za tak odziv našli v nezainteresiranosti zaradi skorajšnje upokojitve, po drugi strani pa je slabemu odzivu botrovalo veliko število anketnih vprašalnikov z razli�nimi tematikami, ki se v KCLJ kar pogosto pojavljajo. Ve�ina jih tako ne odgovarja na vprašalnike, saj to jemlje veliko �asa (tudi ve� deset minut), kar je za zaposlenega, ki je obremenjen s svojimi vsakodnevnimi delovnimi obveznostmi, zamudno. RAZISKOVALNI INSTRUMENT Pri oblikovanju vprašalnika, ki smo ga uporabili za primarno anketiranje, smo postavili vprašanja, ki so se opirala na naslednje teze:

1. Vprašanja povezana z zaposlitvenimi izkušnjami: - Zaposlitev je mogo�a brez posebnih težav za starejše generacije in predvsem

tiste, ki so zaposleni v intenzivni terapiji. Ti so se zaposlili le s predhodnimi izkušnjami na drugem zdravstvenem oddelku.

- Zaradi štipendiranja so bile lahke zaposlitvene možnosti.

2. Vprašanja povezana z zainteresiranostjo izobraževanja in izpopolnjevanja: - Mlajše generacije so vpisane v študij drugih smeri, kar pomeni spremembo

izobrazbene in poklicne poti. - Neformalno izobraževanje s seminarji in podobno. 3. Vprašanja povezana z delom: - Pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege. - Prezahtevne delovne naloge (za mlajše generacije). - Preobremenjenost z delom (premalo prostega �asa, �asa za po�itek). - Slabo pla�ilo za opravljeno delo. - Poklic ni cenjen v okolju, posledi�no je nezadovoljstvo z delovnim mestom še

ve�je.

4. Vprašanja povezana z med�loveškimi odnosi: - Podrejenost izvajalcev zdravstvene nege. - Slabi medsebojni odnosi med izvajalci zdravstvene nege in nadrejenimi

(diplomirane medicinske sestre in zdravniki). - Redke pohvale, spodbude. - Konflikti se ne rešujejo. - Ob�asni incidenti s pacienti in tehniki zdravstvene nege, ki povzro�ajo

nevše�nosti tudi nadrejenim.



Sklope vprašanj in trditev v vprašalniku smo vsebinsko dolo�ili pretežno s pomo�jo internih virov Klini�nega centra. Sklope sestavljajo:

- Vprašanja,povezana z zaposlitvenimi izkušnjami. - Vprašanja, povezana z zainteresiranostjo po izobraževanju in izpopolnjevanju. - Vprašanja, povezana z delom. - Vprašanja, povezana posredno z odnosi med sodelavci in pacienti ter njihovimi

obiskovalci oz. sorodniki pacientov. Anketni vprašalnik tako skupaj zajema 22 vprašanj, ki so pokrila namene raziskave. Razdeljena so v tri skope:

1. Uvodna vprašanja so namenjena pridobivanju generalij ali t.i. trdim podatkom (spol, starost, delovna doba...).

2. V drugem sklopu smo z odgovori prišli do t.i. mehkih podatkov, kjer anketiranci

podajo svoja stališ�a in izkušnje o zaposlitvi ter možnost in želje po nadgradnji svojega znanja ter delovnih izkušenj.

3. V tretji sklop so vklju�ena zlasti vprašanja, ki se povezujejo z zadovoljstvom pri

delu ter skladnosti med njihovo strokovno izobrazbo in usposobljenosti ter zahtevami delovnega procesa.

Vprašanja v prvih dveh sklopih so zaprtega tipa in polodprta, kjer je lahko anketiranec poleg danih odgovorov podal še svojega. Trditve v tretjem sklopu so zastavljene tako, da se je anketiranec odlo�il za boljše ali manjše strinjanje z obkrožanjem številke v t.i. Likertovi lestvici. Pri dveh trditvah smo se odlo�ili za obrnjeno alternativo, da smo se izognili škodljivemu vplivu vrstnega reda trditev, ko anketiranec predvideva, kaj od njega pri�akujemo. Zaradi pomembnosti teh dveh trditev smo nato med petnajst naklju�no izbranimi tehniki zdravstvene nege v štirih izbranih oddelkih izvedli še dodatni intervju, ki je bil sestavljen iz petih zaprtih vprašanj dihotomnega in izbirnega tipa. Ta dodatna vprašanja so nam omogo�ila podrobnejši vpogled v vsebino trditev. Anketni vprašalnik se zaklju�i z možnostjo proste razprave. Anketirancem da možnost sporo�iti še kaj, kar je povezano s tematiko, ki jo zastavlja vprašalnik.



5.2 UGOTOVITVE IZ ANKETE Odgovore iz izpolnjenih obrazcev anketnih vprašalnikov smo po prejetju teh zaradi lažje analize podatkov primerno šifrirali. Tako smo podatke vstavili v datoteko (delovni zvezek) in jih obdelali s pomo�jo ra�unalniškega programa Microsoft Excel. Anketa je zajela skupno 76 tehnikov zdravstvene nege v intenzivni negi in intenzivni terapiji, od teh 4 osebe moškega spola ali izraženo v odstotkih skoraj 5%.

0

20

40

60

80

100

IT IN SKUPAJ

Moški

Ženske

Skupaj

Slika 2: Spol anketiranih – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega)

0

5

10

15

20

25

30

IT IN SKUPAJ

19-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-in ve�

Slika 3: Starost anketiranih – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega) Povpre�na starost anketirancev je bila približno 33 let s standardnim odklonom 9,7 let. V povpre�ju so anketiranci zaposleni v intenzivni terapiji in intenzivni negi skupaj 12,2 let, ter 9,3 let v intenzivni terapiji (ob upoštevanju le delavcev v intenzivni terapiji). V obeh primerih delovne dobe je razpršitev sorazmerno visoka.



05

10152025303540

IT IN

do 1 leta

1.-5.

5.-15.

15-25

25 in ve�

Slika 4: Delovna doba anketiranih – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega)

01020304050607080

IT IN

Brez težav

Precej �asa

Težko-ne zaposlujejo tehnikov

Težko-privatizacija zdravnikov

Težko-preve� kadrov

Drugo

Slika 5: Izkušnje pri iskanju trenutne zaposlitve v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega)

V ve�ini primerov anketiranci niso imeli posebnih težav pri iskanju trenutne zaposlitve. To so predvsem osebe, ki so se zaposlile pred desetimi ali ve� leti, ko je bila potreba po tovrstnih kadrih bistveno ve�ja kot danes. Le nekaj je takih, ki so nanjo �akali precej �asa. Ti so se zaposlili v zadnjih 5 letih.



05

10152025303540

IT IN

Vpisan na študij zdravstva

Vpisan v študij nezdravstva

Neformalna usposabljanja

Se ne nameravam usposabljati

Ne razmišljam

Drugo

Slika 6: Želja po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega)

Precej anketiranih je že vpisanih na študij oziroma se namerava v kratkem vpisati na študij zdravstva, da bi formalno pridobili višjo stopnjo izobrazbe v svoji smeri. Nekaj jih je vpisanih tudi v druge študijske programe izven zdravstvenega podro�ja. Precejšen delež zaposlenih se vklju�uje v razli�ne oblike neformalnega izobraževanja (seminarji, te�aji, u�enje na delovnem mestu...). Približno petina pa se je odlo�ila, da se zaenkrat ne nameravajo dodatno izobraževati oziroma usposabljati. Razlogi za to so predvsem starost, drag študij... Zaradi velikosti vzorca smo se odlo�ili, da odgovore na petnajst vsebinskih vprašanj, na katera so anketiranci odgovarjali po lestvici glede na jakost strinjanja s trditvijo, obdelamo s pomo�jo hi-kvadrat testa. Odgovore na te spremenljivke smo primerjali glede na starost, delovno dobo v zdravstvu in delovno dobo v intenzivni terapiji (Priloga 4). V splošnem se je izkazalo, da so si anketiranci pri veliki ve�ini trditev zelo podobni (visoka homogenost odgovorov). Razlike v stališ�ih glede na starost ter delovno dobo so razvidne le pri nekaterih vprašanjih. Opazne razlike so se pri obravnavi celotnega vzorca (torej skupaj zdravstveni tehniki izven in v intenzivni terapiji) pokazale med starejšimi od 40 let ter mlajšimi pri dvanajsti trditvi, po kateri njihovo delo cenijo sorodniki in znanci pacientov, s katerimi se sre�ujejo. Ve�ji delež mlajših se s to trditvijo strinja, medtem ko je mnenje starejših nekako deljeno. To lahko verjetno pripišemo dejstvu, da imajo starejši ve� izkušenj, torej ve� pozitivnih kot tudi negativnih izkušenj v odnosu s pacientovimi svojci. Njihova presoja je bolj kriti�na od mladih. Ve�je razlike se pokažejo, ko posebej obravnavamo tehnike zdravstvene nege, ki delajo v intenzivni negi, in osebe, ki delajo v intenzivni terapiji. Izkazalo se je, da pri približno 3% tveganja lahko trdimo, da obstajajo statisti�no pomembne razlike med mlajšimi od 40 let ter starejšimi nad to starostno mejo glede na trditev 14, po kateri bi se za isti poklic odlo�ili, �e bi še enkrat izbirali. Pri starejših, ki delajo v intenzivni negi, se



je namre� pokazalo, da se s to trditvijo popolnoma strinjajo, medtem ko približno tretjina mlajših to zavra�a. Pri manj kot 10% tveganja so se pri tej trditvi izkazale statisti�no pomembne razlike pri delavcih v intenzivni negi tudi glede na delovno dobo v intenzivni terapiji in negi skupaj. S trditvijo se namre� strinjajo vsi, ki imajo nad 15 let delovne dobe, najve�je odstopanje pa se je pokazalo pri anketirancih, ki imajo manj kot 5 let delovne dobe. Prav tako se je v skupini intenzivne nege izkazalo, da so starejši zelo enotni v stališ�u, da njihovo delo ustreza njihovim pri�akovanjem – ter da je bila pomo� ljudem poglavitna vrednota pri izbiri poklica. V obeh primerih se približno tretjina mlajših s tema trditvama ne strinja. Te razlike med mlajšimi in starejšimi lahko potrdimo z manj kot 10% tveganja. Skupina 51 anketirancev, ki delajo v intenzivni terapiji, je bila pri vseh trditvah dokaj enotna, ne glede na delitev po starosti, delovni dobi v zdravstvu ali v intenzivni terapiji. Razlike so se pri 10% tveganju ponovno pokazale pri 14. trditvi o ponovni odlo�itvi za ta poklic glede na starost. Malo ve� kot polovica starejših bi se tako odlo�ila, med mlajšimi od 40 let pa je takšnih blizu dve tretjini. Takšen rezultat mogo�e lahko razložimo tako, da starejši vedno težje sprejemajo težavnost primerov med pacienti, s katerimi se že vrsto let sre�ujejo v intenzivni terapiji, ker so odgovornejši, bolj izkušeni in v svoje delo vnašajo bistveno ve� �ustvene in socialne inteligence. Zahtevnost dela je iz leta v leto ve�ja, saj se naloge, ki bi jih sicer opravljali maloštevilni primerno izobraženi kadri, prenašajo na tehnike zdravstvene nege. Anketiranci iz intenzivne terapije si glede na delovno dobo v intenzivni terapiji ravno tako pri 10% stopnji tveganja razlikujejo pri 15. trditvi, da bi namre� spremenili svoj poklic, �e bi za to imeli možnost. Ve�ina se sicer s to trditvijo ne strinja, vendar presenetljivo visok delež zaposlenih z delovno dobo med 5 in 15 let meni, da bi to storili. Razlaga njihovega stališ�a je morda v tem, da so se v tem �asu že temeljito seznanili s težavnostjo poklica. Zato razmišljajo, �e je bila njihova poklicna odlo�itev sploh ustrezna. Drugi razlog je morda družbeni trend - torej iskanje drugih kariernih poti. V skladu z zastavljeno hipotezo, po kateri tehniki zdravstvene nege v intenzivni terapiji v veliki meri vstopajo v delokrog višjih in diplomiranih medicinskih sester, je imela poseben pomen v naši raziskavi 5. trditev. Kot že omenjeno, smo se pri tej odlo�ili za obrnjeno alternativo podajanja odgovorov, kar nas je pripeljalo do tega, da za podrobnejše razumevanje te tematike opravimo še dodatno poizvedbo med naklju�no izbranimi tehniki zdravstvene nege v štirih izbranih oddelkih. Percepcija intervjuvancev o tem, da je delo, ki ga opravljajo, prezahtevno za njihovo stopnjo izobrazbe oz. strokovne usposobljenosti, je potrdila našo hipotezo. Ve�ina svojega dela namre� ne dojema kot brezskrbno in lahkotno. Nasprotno svoje delovno mesto sprejemajo kot zelo obremenjujo�e in zahtevno. Dve tretjini �utita, da med šolanjem (v srednji šoli) nista pridobili dovolj znanja za opravljanje dela, medtem ko so deljena mnenja o obveznostih in nalogah iz delovnega procesa, ki ga opravljajo. Nekateri menijo, da je dodeljeno delo primerno za stopnjo tehnika zdravstvene nege, drugi trdijo, da so naloge, ki jih opravljajo, na nivoju dela, ki je primerno za diplomirano medicinsko sestro.



Kljub trenutnemu stanju na podro�ju nadaljevanja izobraževanja in dodatnega usposabljanja smo uspeli postaviti tudi temelj za drugo zastavljeno hipotezo, da je rešitev problema kompetenc možna, predvsem z ukrepi na podro�ju izobraževanja. Kar dve tretjini anketirancev se namre� izraža z željo po dodatnem izobraževanju in izpopolnjevanju na tem podro�ju, vendar pri�akujejo, da stroške tega krije institucija, v kateri so zaposleni.



6 ZAKLJU�EK Na podro�ju zdravstvene nege se v Klini�nem centru Ljubljana že vrsto let soo�ajo s problematiko neusklajenosti med izobraževalnim sistemom, zlasti obsegom in strukturo priliva iz šolskega sistema na eni strani ter dejanskimi kadrovskimi potrebami, predvsem za tehnike zdravstvene nege, v ve�ji ali manjši meri pa tudi za ostale profile. Dela in naloge, ki jih opravljajo tehniki zdravstvene nege na svojih delovnih mestih, v ve�ini primerov posegajo v delo višje izobraženega kadra. Znanje, ki ga zahteva poklic, se v rednem izobraževanju ne pridobi v zadostni meri, zato se posamezniki, ki vstopajo v novo, zahtevno delovno okolje, praviloma sre�ujejo z veliko stiskami in dilemami. Škoda, ki jo zaradi neznanja in neizkušenosti lahko povzro�ijo, pa je lahko velika. Žal je v zadnjih letih poklic tehnika zdravstvene nege mo�no razvrednoten. Dela tehnikov ne cenijo v zadostni meri niti sodelavci, niti družba. Še vedno pa ustrezno vrednotijo delo tehnikov zdravstvene nege pacienti, kar je izrednega pomena, in to ob�utijo zaposleni, kar jim pomeni posebno zadoš�enje. V naši raziskavi se je pokazalo, da tehniki zdravstvene nege v KCLJ zaznavajo neskladje med deli in nalogami delovnega mesta ter pridobljeno javno veljavno izobrazbo. Svoje delovno mesto sprejemajo kot zelo obremenjujo�e in zahtevno. Predvsem ob vstopu v to delovno okolje se ve�ina ne �uti dovolj kvalificirana oziroma kompetentna, saj meni, da med šolanjem (v srednji šoli) ni pridobila dovolj prakti�nih znanj. Vsi se strinjajo s tem, da so prakti�na znanja pomembna osnova za opravljanje dela, vendar jih tehniki zdravstvene nege, ki so šolanje zaklju�ili po spremenjeni šolski zakonodaji, niso osvojili – in zato niso dobro usposobljeni za delo. Posebno bolj izkušeni, predvsem tisti, ki so se šolali pred novo zakonodajo, poudarjajo, da so bolj primerni tisti delavci, ki imajo delovne izkušnje, visoka izobrazba niti ni tako pomembna. Srednje medicinske sestre (SMS), ki so šolanje zaklju�ile pred 30 leti, so imele predmetnik popolnoma usklajen z delovnim okoljem, predvsem so imele že v �asu šolanja ogromno prakti�nega pouka, zato pri�akujejo priznavanje njihovega znanja, ki so ga pridobile v �asu šolanja, in niso zadovoljne s tem, ko jih ena�ijo s tehniki zdravstvene nege. Pojavlja se torej razmik med »prejšnjimi« in »kasnejšimi« generacijami. Bolj izkušene osebe si dodatnih izobraževanj in usposabljanj ne želijo, medtem ko si mlajši tega želijo, vendar težko uresni�ijo zaradi omejitev vpisa, stroškov izobraževanja in drugih razlogov. Zaradi pomanjkanja višje izobraženega kadra v zdravstveni negi – ter zaradi presežka tehnikov zdravstvene nege – bi bilo tako zelo smiselno vpeljati ukrepe na podro�ju izobraževalnega sistema, da bi se u�ni programi, možnost nadaljevanja študija in dodatno izpopolnjevanje ob delu približali potrebam na trgu dela. Stroka mora dore�i ustreznost izobraževanja glede na vsebino, zahtevnost dela in kompetenc. Predvsem pa da bi morali znotraj zdravstvene ustanove finan�no podpreti nadaljnje izobraževanje in usposabljanje za tehnike zdravstvene nege in jim s tem omogo�iti, da bi izpolnili pri�akovanja delodajalca.



Za današnji �as in okolje je v tem primeru pomembna samo izobrazba. Toda za naše paciente so vse samo »sestre« , kakor jih tudi kli�ejo. Nalogo lahko zaklju�imo z ugotovitvijo, da smo z raziskavo uspeli potrditi obe hipotezi, in sicer:

1. Tehniki zdravstvene nege v intenzivni terapiji v veliki meri vstopajo v delokrog višjih medicinskih sester oziroma diplomiranih medicinskih sester (tudi zaradi pomanjkanja tega kadra).

2. Rešitev problema kompetenc je možna, predvsem z ukrepi na podro�ju

izobraževanja (omogo�anje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja).



LITERATURA IN VIRI Knjige: - Cibic, D. (1999) Izzivi in možnosti za sodobno zdravstveno nego, Obzornik

zdravstvene nege, let.36, št.2, Ljubljana - Harrison, R. (1993) Human Resource Management, Issues and Strategies, Addison

– Wesley Publising Company, Wokingham, England - Henderson, V. (1998) Osnovna na�ela zdravstvene nege, Priro�nik, Zbornica

zdravstvene nege Slovenije, Ljubljana - Uhan, S. (1996) Vrednotenje dela I., Organizacija dela – sistemizacija dela –

zahtevnost dela, Moderna organizacija, Kranj �lanek v reviji: - �asnik Delo (28.11.2005) Delavci bi se dodatno izobraževali - Zbornik XX (2005) Kadrovski normativi in razmejitev del v operacijski zdravstveni

negi, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 25. nov. 2005

Drugi viri: - Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi, Uradni list RS št. 60/1998 - Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS št. 82/2004 Interno gradivo: - Klini�ni center Ljubljana (2005) Gradivo za kader: Poklicni standard - Klini�ni center Ljubljana, Mlakar, J. (2005) Delovno gradivo iz seminarja: Minimalni

kadrovski standardi - Mlakar, J. (2005) Modularni del: Na�rtovanje izobraževanja in razvoj kadrov v

zdravstveni negi v Klini�nem centru Ljubljana - Srednja zdravstvena šola Celje (2006) Statisti�ni podatki dijakov, ki so zaklju�ili

šolanje v šolskem letu 2005/2006 Spletne strani: - Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, Aktivnosti posodabljanja in razvijanja

novih izobraževalnih programov na podro�ju zdravstva, www.cpi.si, december 2006 - Organizacijska struktura Klini�nega centra Ljubljana, predstavitev in dejavnost KC,

www.kclj.si, 17. november 2006, 23. januar 2007 - Prost pretok delavcev: Slovenija in EU, www.mddsz.gov.si, 02. november 2006 - Statisti�ni podatki števila registriranih Tehnikov zdravstvene nege, Statisti�ni urad

RS, www.stat.si, 09. november 2006 - Zavod RS za zaposlovanje Eures, statisti�ni podatki o tehnikih zdravstvene nege,

www.ess.gov.si, januar 2007



PRILOGE Priloga 1: Odobritev Strokovnega sveta zdravstvene nege za izvedbo ankete

Priloga 2: Anketni vprašalnik

Priloga 3: Število oddanih in prejetih vprašalnikov

Priloga 4: Rezultati analize hi-kvadrat testa

KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska struktura Klini�nega centra Ljubljana

Slika 2: Spol anketiranih – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega)

Slika 3: Starost anketiranih – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna nega)

Slika 4: Delovna doba anketiranih – delež v % (IT – intenzivna terapija; IN – intenzivna

nega)

Slika 5: Izkušnje pri iskanju trenutne zaposlitve v % (IT – intenzivna terapija; IN –

intenzivna nega)

Slika 6: Želja po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju – delež v % (IT – intenzivna

terapija; IN – intenzivna nega)

KAZALO TABEL Tabela 1: Projekcija potreb po kadrih

Tabela 2: Deloviš�e v Klini�nem centru Ljubljana

Tabela 3: Opis poklicnega standarda – operativna dela

Tabela 4: Dela in naloge Tehnika zdravstvene nege

KRATICE IN AKRONIMI CVK: Centralni venski kateter CVP: Centralni venski pritisk ECMO: Zunaj telesna dolgotrajna membranska oskrba s kisikom EKC: Zunaj telesni krvni obtok KCLJ: Klini�ni center Ljubljana MKS: Minimalni kadrovski standardi SPS: Strokovno poslovna skupnost ZRSZ: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZZZS: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije



Priloga 1:



Priloga 2: � � � � � � � � �

� � ��

��

� � � � � � � � �� ! � � � � ! � � � ! � � � �� ! �� " � �� #� � � � � � � � �� $ � � �� % � � � � � � � � � � � � � �� ! �� " � ! � � �� % � � �� & �� ' � � � � �� ' & � � � �� % � � �� & �� ' ()�� *+�� ' *,�� *)�� ' -. �� -+�� ' -,�� -)�� ' +. �� ++�� /' +,�� +)�� ' ,. �� 0 � �� % � � �� & �� ' � � �(�� ' � � �(�� ,�� ' � � �,�� (,�� ' � � �(,�� *,�� ' � � �*,�� 0 � ��

�% � � �� & �� /' � � �(�� ' � � �(�� ,�� ! ' � � �,�� (,��

' � � �(,�� *,��

' � � �*,�� 1 � � � � �� 2 �% � � �� & �� 3 � ! � � �� 4� �� ' � � � � � �� 5� '�� ! �� & � � �� ' � �� 5� '�� ' �� & � � �� 5� �� '�� ! � � � ��

� � � � � � � �� ' �� & � � �� 5� �� '��

� �� ' �� & � � �� 5� �� '�� /�� /' � �� 6 6 6

Documents

PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA TEHNIKOV ...nege v vsakdanji klinini praksi opravljajo dela in naloge, ki ne spadajo v njihov delokrog. S pomojo ankete smo skušali ugotoviti razmerje med