Embed Size (px)
Citation preview
Dr. Vida Medved Udovič, mag. Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber, Alenka Rot Vrhovec, Simona GombocDr. Vida Manfreda Kolar, Mateja Urbančič Jelovšek
Rina BergincDr. Albinca Pesek
PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE
V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
SLOVENŠČINABerilo 1, Kdo bo z nami šel v gozdiček?
Slovenščina 1, S Slikanico na rami, delovni zvezek za jezik in književnost
MATEMATIKAPrva matematika, učbenik
Prva matematika, delovni zvezek v dveh delih
SPOZNAVANJE OKOLJADotik okolja 1, učbenik
Dotik okolja 1, delovni zvezek v dveh delih
GLASBAGlasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, učbenik
Glasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, delovni učbenik
SPOŠTOVANI UČITELJI IN UČITELJIcE PRVEGA RAZREDA,
priročnik za 1. razred vsebuje didaktična navodila za delo pri štirih predmetih v 1. razredu, in sicer pri slovenščini (jeziku in književnosti), matematiki, spoznavanju okolja in glasbi po posodobljenem učnem načrtu (2011). Pri tem izhajamo iz kakovostnih in preizkušenih didaktičnih gradiv Mladinske knjige, ki so jih ustvarili izvrstni avtorji – strokovnjaki in izkušeni učitelji.
Didaktika posameznega predmetnega področja ima svoje zahteve, pri čemer je pouk v 1. razredu moč-no prepleten, povezan s skupnimi didaktičnimi izhodišči, metodami in strategijami. Vsak učitelj učni proces prilagaja potrebam učencev, ki so v zgodnjem razvojnem obdobju še posebej občutljivi in doje-mljivi. Vodilo učnega procesa je celosten razvoj otroka, k temu so usmerjena tudi vsa predlagana didak-tična priporočila.
Za uspešno delo smo vam poleg že preizkušenih in uveljavljenih tiskanih učbenikov in delovnih zvezkov pripravili dve novosti: interaktivne delovne zvezke in medpredmetne videoposnetke na izobraževal-nem portalu za učitelje.
Interaktivni delovni zvezki na izobraževalnem portalu za učitelje www.ucimte.com so enaki tiskanim različicam. Nadgradnjo prinašajo interaktivne naloge, ki omogočajo aktivno reševanje nalog in takoj-šnjo povratno informacijo o uspešnosti reševanja nalog. Učiteljem interaktivni delovni zvezki omogo-čajo predvsem prijaznejše poučevanje, saj lahko snov, ki jo obravnavajo v razredu, med poukom proji-cirajo na tabli. Interaktivne delovne zvezke lahko uporabljate z interaktivno tablo ali le z računalnikom, povezanim z internetom, in projektorjem.
Trije medpredmetni videoposnetki Čas in zvok, Naše okolje, Povabimo živali v svoj svet, dosegljivi na izobraževalnem portalu www.ucimte.com, prek kroskurikularne teme in na podlagi razvijanja skupnih kompetenc povezujejo snov slovenščine, matematike, glasbe in spoznavanja okolja v realnem šolskem okolju. Posnetki so pripravljeni na podlagi učbenikov in delovnih zvezkov MKZ in so nastali v sodelova-nju z OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane. Z njimi razvijamo ključne kompetence učencev, kot so osveščanje in učenje za trajnostni razvoj, razvijanje izkustvenega učenja v vsakodnevnih situacijah in naravi, razvi-janje aktivnega odnosa z živo naravo in živalskim svetom, povezovalno sodelovanje kot del celostnega oblikovanja otroka, igro vlog ter spodbujanje učenčeve lastne ustvarjalnosti. Videoposnetke je mogoče uporabiti v sklopu projektnega tedna, predlog vključevanja izbranih vsebin v učni proces pa podrobne-je predstavljajo tudi priprave na straneh od 4 do 20.
Želimo vam uspešno poučevanje z gradivi Mladinske knjige. Naj bodo z njimi prvi šolski koraki vaših učencev samozavestni in naj izoblikujejo trdne temelje za njihov celostni razvoj, hkrati pa obogatijo Vaše dragoceno poslanstvo poučevanja v 1. razredu. Srečno!
Uredništvoučbenikov MladinskeknjigeZaložbe
O č
asu
in z
voku
:ht
tp://
ww
w.u
cim
te.c
om/?
q=yo
utub
e/46
1/37
2819
Dat
um: j
anua
r 201
3
ČAS
IN Z
VO
KU
čite
lj/-ic
a:D
rugi
/-a
učite
lj/-ic
a:
TEM
E IN
UČN
E EN
OTE
: SL
OV
ENŠČ
INA
– je
ziko
vni p
ouk
– RA
ZVIJ
AN
JE P
OIM
ENO
VALN
E ZM
OŽN
OST
I (PO
MA
NJŠ
EVA
LNIC
E)Se
m b
il re
s ta
ko m
ajhe
n? (1
ura
); D
Z 1,
str
. 81
– RA
ZVIJ
AN
JE Z
MO
ŽNO
STI P
OSL
UŠA
NJA
EN
OG
OVO
RNEG
A N
EUM
. BES
EDIL
A
(VA
BILO
, VO
ŠČIL
O)
Ivin
rojs
tni d
an (1
ura
); D
Z 1,
str
. 60
– RA
ZVIJ
AN
JE P
RED
OPI
SMEN
JEVA
LNIH
ZM
OŽN
OST
I; ZO
1 (4
ure
)
SLO
VEN
ŠČIN
A –
knj
ižev
ni p
ouk
– O
BRAV
NAV
A U
MET
NO
STN
EGA
BES
EDIL
AN
ataš
a Ko
nc L
oren
zutt
i: Ra
vno
prav
vel
ik (3
ure
); Be
rilo,
str
. 76
– KN
JIŽN
IČN
A V
ZGO
JAV
knjiž
nici
(3 u
re);
Beril
o, s
tr. 4
2
SPO
ZNAV
AN
JE O
KOLJ
AO
ČA
SU:
– M
oja
pret
eklo
st, o
d do
jenč
ka d
o
prvo
šolč
ka (3
ure
)D
Z 1,
str
. 36,
38,
40,
41
U
ČB, s
tr. 2
4, 2
5
– D
nevi
v te
dnu
(1 u
ra)
DZ
1, s
tr. 3
7–
Tede
n, d
eli d
neva
(1 u
ra)
UČB
, str
. 26,
27
– L
etni
čas
i (1
ura)
DZ
1, s
tr. 3
9
MAT
EMAT
IKA
– RA
ČUN
SKE
OPE
RACI
JEŠt
ejem
do
10 (1
ura
)Po
navl
janj
e in
utr
jeva
nje
– LO
GIK
A IN
JEZI
KRa
zvrš
čam
v d
iagr
ame
(4 u
re)
UČB
, str
. 42-
45D
Z 2,
str
. 6-8
CILJ
I: U
čenc
i:–
Posl
ušaj
o in
»be
rejo
« va
bila
.–
Razv
ijajo
zm
ožno
st p
oslu
šanj
a (d
oloč
ajo
okol
išči
ne n
asta
nka
bese
dila
in s
poro
čeva
lčev
ega
nam
ena
...).
– Ra
zvija
jo s
logo
vno
zmož
nost
– iz
reka
jo v
ošči
lo in
izra
žajo
obč
utja
med
igra
njem
vlo
g.
Povz
emaj
o te
mel
jna
nače
la v
ljudn
ega
vošč
enja
.–
Razv
ijajo
poi
men
oval
no z
mož
nost
(poi
men
ujej
o in
opi
šejo
pre
dmet
e; p
o an
alog
iji tv
orijo
po
man
jšev
alni
ce).
– Ra
zvija
jo p
redo
pism
enje
valn
e zm
ožno
sti, i
n si
cer s
lušn
o ra
zloč
evan
je in
razč
lenj
evan
je
ter g
rafo
mot
orik
o.–
Razv
ijajo
upo
vedo
valn
o/sl
ovni
čno
zmož
nost
– u
pora
blja
jo u
stre
zne
časo
vne
pris
love
.__
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
_ ___
____
__–
Iden
tifici
rajo
se
s kn
jižev
no o
sebo
, ki j
e od
njih
nek
olik
o dr
ugač
na, a
tudi
zel
o po
dobn
a (r
avna
nje,
čus
tva)
.–
Razv
ijajo
spo
sobn
ost d
oživ
ljanj
a in
razu
mev
anje
bes
ediln
e st
varn
osti.
– Ra
zum
ejo
spor
očiln
ost (
tem
o) b
esed
ila. G
ovor
no o
bnav
ljajo
zgo
dbo
tako
, kot
so
jo s
lišal
i.–
Razl
ožijo
last
nost
i knj
ižev
nih
oseb
na
podl
agi l
astn
ih iz
kuše
nj.
– Sp
ozna
vajo
knj
ižni
co, k
njiž
ničn
a pr
avila
in re
d.–
Redn
o si
izpo
soja
jo k
njig
e in
dru
go k
njiž
ničn
o gr
adiv
o.–
Z iz
poso
jo k
njig
so
moč
neje
mot
ivira
ni z
a po
sluš
anje
in b
ranj
e.–
Razv
ijajo
poz
itivn
i odn
os d
o br
anja
. Stik
z b
esed
ili je
zan
je p
otre
ba in
vre
dnot
a, z
ato
tudi
v
pros
tem
čas
u ob
isku
jejo
knj
ižni
co.
Uče
nci:
– Sp
ozna
vajo
čas
ovni
pot
ek
dogo
dkov
.–
Usv
ajaj
o in
upo
rabl
jajo
nek
ater
e te
mel
jne
izra
ze z
a ča
sovn
o op
rede
ljeva
nje
dogo
dkov
, kot
so:
pr
ej, p
otem
, vče
raj,
dane
s, ju
tri,
tede
n, d
nevi
v te
dnu.
– Ra
zlik
ujej
o pr
etek
lost
in
seda
njos
t v s
voje
m ž
ivlje
nju.
– Zn
ajo
opis
ati r
azlik
o m
ed
dnev
om in
noč
jo.
– S
pozn
avaj
o, d
a si
letn
i čas
i sl
edijo
v d
oloč
enem
zap
ored
ju.
– Sl
edijo
spr
emin
janj
u ži
ve in
ne
žive
nar
ave.
Uče
nci:
– Št
ejej
o do
10.
– O
dkrij
ejo
in u
bese
dijo
last
nost
, po
kate
ri so
bili
pre
dmet
i raz
vršč
eni.
– U
čenc
i raz
vršč
ajo
pred
met
e gl
ede
na e
no/d
ve la
stno
st/-
i in
razv
rstit
ev
prik
ažej
o s
Carr
ollo
vim
dia
gram
om.
– Ra
zvrš
čajo
pre
dmet
e gl
ede
na
eno/
dve
last
nost
/-i i
n ra
zvrs
titev
pr
ikaž
ejo
z dr
eves
nim
dia
gram
om.
– N
avaj
ajo
se n
a de
lo z
ra
čuna
lnik
om.
OBL
IKE
fron
taln
a, in
divi
dual
na, s
kupi
nska
, del
o v
paru
MET
OD
Em
. pog
ovor
a, m
. raz
lage
, dem
onst
raci
ja, d
idak
tična
igra
, del
o z
bese
dilo
m, m
. pra
ktič
ni iz
delk
ov, m
. pis
nih
(spi
s, na
rek,
pre
pis
...)/
ustn
ih (g
ovor
no
nast
opan
je)/
grafi
čnih
del
(ris
anje
...),
igra
vlo
g, d
elo
z IK
T, la
bora
torij
sko-
eksp
erim
enta
lna
met
oda
UČN
A
SRED
STVA
raču
naln
ik, o
troš
ka o
blač
ila in
igra
če, r
evije
, več
ji lis
ti, ra
zlič
na v
abila
LITE
RATU
RA–
Konc
Lor
enzu
tti,
Nat
aša
(200
6). R
avno
pra
v ve
lik. L
jubl
jana
: Dru
žina
. –
Štef
an, A
nja
(200
6). S
to u
gank
. Lju
blja
na: M
ladi
nska
knj
iga.
PRED
MET
DEJ
AVN
OST
IO
POM
BE
SLJ
SPO
– Po
sluš
ajo
film
/pos
netk
e iz
otr
okov
ega
živl
jenj
a od
rojs
tva
do š
ole.
–
Pogo
vor o
film
u (o
tem
i).–
Ogl
ed s
lik iz
učb
enik
a za
SPO
na
str.
25 –
O č
asu;
na
ustr
ezno
mes
to v
stav
ijo p
rojic
irane
slik
e.
SLJ
SPO
– Št
ejem
do
10 (p
onav
ljanj
e, u
trje
vanj
e). P
rešt
evaj
o sl
ike:
Kol
iko
je fo
togr
afij?
– »B
erej
o« s
like
od le
ve p
roti
desn
i in
tvor
ijo p
oved
i, np
r. Ja
n je
doj
enče
k. L
eži v
voz
ičku
.–
Prip
oved
ujej
o, k
aj je
Jan
znal
pre
j (np
r. Ja
n je
zna
l pre
j sed
eti,
kot p
a ho
diti/
vozi
ti ko
lo/p
isat
i.)
SPO
– Re
šijo
1. n
alog
o v
DZ
2, s
tr. 3
6 (p
roje
kcija
).–
Dife
renc
iaci
ja: I
zber
ejo
neka
j svo
jih fo
togr
afij,
jih u
stre
zno
razp
ored
ijo n
a ča
sovn
em tr
aku
in p
rilep
ijo. Č
e že
lijo,
lahk
o po
d sl
ike
ozna
čijo
sta
rost
. (Sp
odbu
jam
o vr
stni
ško
pom
oč p
ri pi
sanj
u.)
SLJ
– Po
govo
r: Ko
liko
si s
tar/
-a?
(Šes
t let
in š
e m
alo.
) Kdo
je v
tem
šol
skem
letu
že
praz
nova
l roj
stni
dan
? Kd
o ga
je ta
mes
ec?
Kdo
ga b
o v
febr
uarju
? (K
er v
si o
troc
i še
ne v
edo,
si p
omag
amo
z dn
evni
kom
.) –
Uče
nci s
e po
stav
ijo v
vrs
to (n
pr. n
ajpr
ej p
rvih
10)
. Pog
leda
mo,
kdo
se
je ro
dil p
rvi,
drug
i ...
Kdo
se je
rodi
l pre
j kot
?–
Uče
nci s
e po
stav
ijo v
vrs
to g
lede
na
rojs
tni m
esec
. Kol
iko
se ji
h je
rodi
lo v
1. m
esec
u le
ta –
janu
arja
? Kdo
se je
prv
i rod
il v
janu
arju
?
SPO
SLJ
– Re
šijo
3. n
alog
o v
DZ
1 (S
PO),
str.
38.
– Pr
ojek
cija
: pre
verij
o re
šitv
e. T
vorij
o po
vedi
, npr
. Naj
prej
je p
il m
leko
pri
mam
ici.
Pote
m je
jede
l sam
z ž
lico.
Naz
adnj
e je
jede
l z
vilic
ami i
n no
žem
. (U
trju
jejo
rabo
čas
ovni
h pr
islo
vov,
tj. n
ajpr
ej, p
otem
, naz
adnj
e.)
SPO
SL
J–
Reši
jo 5
. v D
Z 2
(SPO
), st
r. 40
.–
Reši
jo 6
. v D
Z 2
(SPO
), st
r. 41
. (Pr
ojek
cija
: pre
verij
o re
šitv
e. T
vorij
o po
vedi
, kaj
se
je z
godi
lo p
rej i
n ka
j pot
em.)
MAT
Razv
ršča
m v
dia
gram
e –
Proj
icira
mo
igra
če, o
blač
ila, o
bute
v (n
a en
i slik
i je
vse
pom
ešan
o).
– U
čenc
i jih
poi
men
ujej
o.–
Ani
mac
ija: P
redm
ete
razv
rstij
o v
dve
skup
ini,
in s
icer
»je
za
doje
nčka
« in
»ni
za
doje
nčka
«.–
Vsak
i sku
pini
dod
amo
znak
(je
... in
ni .
..; n
aris
an d
ojen
ček
oz. p
rečr
tan
doje
nček
).–
Proj
ekci
ja s
tr. 4
8–49
iz U
ČB.
– Re
šijo
nal
ogo
v D
Z 2,
str
. 6.
– Pr
ojic
iram
o re
šitv
e.
SLJ
MAT
– Se
m b
il re
s ta
ko m
ajhe
n (o
dpre
jo D
Z 1,
str
. 61)
. –
Ogl
edaj
o si
slič
ice
Jano
vih
igra
č. P
oim
enuj
ejo
jih o
z. »
bere
jo«
bese
de. P
rimer
jajo
prv
o in
dru
go v
rsto
. –
Tvor
ijo m
anjš
alni
ce. K
ako
reče
mo
mal
emu
med
vedu
? U
goto
vijo
, da
se b
esed
e ko
nčuj
ejo
z zl
ogom
a -c
a oz
. -ek
.–
Proj
icira
mo
praz
en d
iagr
am; s
like
torb
ica,
vla
kec,
knj
igic
a, ž
ogic
a, m
edve
dek,
ste
klen
ička
, ple
ničk
a.–
V D
Z-ju
pov
ežej
o sl
ičic
e, k
i sod
ijo s
kupa
j. D
odat
na n
alog
a: v
adijo
vid
no p
repo
znav
anje
črk
v b
esed
ah (n
pr. p
obar
vajo
vse
k-je
). –
Proj
icira
mo
reši
tve.
Uče
nci p
reve
rijo
nalo
go.
– U
čenc
i pris
luhn
ejo
1. d
elu
zvoč
nega
pos
netk
a.–
Posl
ušan
je z
razu
mev
anje
m. U
čite
lj s
prem
ori p
redv
aja
2. d
el z
vočn
ega
posn
etka
(opi
se Ja
novi
h ob
lači
l). M
ed p
oslu
šanj
em
učen
ci v
DZ
med
dve
ma
slič
icam
a iz
bere
jo u
stre
zno
(vel
iko
ali m
ajhn
o).
– Pr
ojic
iram
o re
šitv
e; u
čenc
i dru
g dr
ugem
u pr
ever
ijo u
stre
znos
t.
SLJ
– Kr
eativ
nost
– ig
ra b
esed
. Pro
jekc
ija s
lik, n
pr. s
lam
ica,
bar
vica
, slin
ček,
šal
ica
... K
aj je
vel
ika
slam
ica/
barv
ica/
slin
ček
...?
Dod
ajo
svoj
e pr
imer
e.
SLJ
Nat
aša
Konc
Lor
enzu
tti:
Ravn
o pr
av v
elik
–
Ani
mac
ija: s
esta
vijo
ses
tavl
jank
o –
doje
nčka
. Pos
luša
jo g
laso
ve in
pov
edo,
kaj
del
a do
jenč
ek (n
pr. j
oka
se, s
mej
e, č
eblja
).–
Pogo
vor(
mot
ivac
ija).
– N
alog
e za
pog
labl
janj
e do
žive
tja: d
elo
v D
Z 1
za S
LJ, s
tr. 3
7.–
Proj
ekci
ja (a
nim
acija
): ve
č sl
ik iz
slik
anic
e (v
saka
ima
v de
snem
kot
u be
l kro
g) u
redi
jo v
pra
viln
o za
povr
stje
in ji
h oz
nači
jo
z vr
stiln
imi š
tevn
iki (
zapi
šejo
jih
v kr
oge)
.
MAT
Razv
ršča
m v
dia
gram
e (d
reve
sni d
iagr
am)
– Pr
ojek
cija
: U, s
tr. 4
8–49
(ani
mac
ija: p
rimeš
hla
če in
jih
vleč
eš p
o po
ti v
prav
o sk
upin
o; O
dkrit
i mor
a vs
iljiv
ca, t
j. kr
ilce,
ki
se
naha
ja m
ed h
lača
mi.
Nat
o na
j uče
nec
še o
piše
, kam
bi u
vrst
il ob
lači
la, k
i se
suši
jo n
a vr
vici
za
obeš
anje
per
ila.
– Re
šijo
DZ
2, s
tr. 7
, nal
. 2.
– Pr
ever
ijo re
šitv
e (p
roje
cira
mo
reši
tve)
. –
Situ
acijo
, ki j
e pr
ikaz
ana
na s
liki,
prak
tično
izve
dem
o v
učiln
ici a
li na
igriš
ču (n
pr. v
PB)
.–
Proj
icira
mo
praz
en d
reve
sni d
iagr
am (z
a ra
z. p
o en
i las
tnos
ti); u
čite
lji n
ariš
ejo
znak
aO
dek
lico
in p
rečr
tano
dek
lico;
uče
nci r
azvr
ščaj
o lju
di (s
like
iz re
vij)
po s
polu
.–
Reši
jo D
Z 2,
str
. 8, n
al. 3
.–
Proj
ekci
ja re
šite
v.
MAT
SP
O–
Uče
nci m
ed s
eboj
prim
erja
jo fo
togr
afije
iz e
naki
h st
aros
tnih
obd
obij.
– Fo
togr
afije
(lah
ko) r
azvr
ščaj
o po
sta
rost
i in
po v
sebi
ni (n
pr. f
otog
rafij
e, n
a ka
terih
otr
oci j
edo/
se v
ozijo
/imaj
o du
do/ p
razn
ujej
o ro
jstn
i dan
/se
igra
jo z
dru
gim
i itd
.).
SPO
ŠPO
– Po
govo
r: Ka
teri
dan
je d
anes
? Ka
teri
je v
aš n
ajlju
bši d
an?
Zaka
j? S
kupa
j naš
tejm
o dn
eve
v te
dnu.
– Ig
ra ri
stan
c. N
a tla
nar
išem
o do
volj
velik
a po
lja, v
saka
vrs
ta p
reds
tavl
ja d
an v
tedn
u (v
pol
ja n
apiš
emo
imen
a dn
i) ...
– D
idak
tična
igra
tede
n(ra
zlič
ica
igre
John
Mar
ion)
. Uče
nci s
tojij
o v
krog
u. D
esno
dla
n im
ajo
na le
vi d
lani
soš
olca
, ki s
toji
desn
o od
nje
ga ..
.–
Dom
ača
nalo
ga: D
Z 2
za S
PO, s
tr. 3
7; re
šijo
2. n
alog
o –
vsak
dan
nar
išej
o, k
aj s
o de
lali
tisti
dan.
SPO
SL
J–
Proj
ekci
ja s
lik iz
učb
enik
a za
SPO
, str
. 26
in 2
7 (o
pold
ne in
opo
lnoč
i)–
Uče
nci p
rimer
jajo
slik
i. –
Posk
ušaj
o ug
otov
iti, k
ater
i del
dne
va p
rikaz
uje
slik
a.
– Po
vedo
razl
ike
med
dne
vom
in n
očjo
.–
Ugo
tovi
jo, d
a se
pon
oči v
idi d
ruge
živ
ali k
ot p
odne
vi, s
prem
embe
na
rast
linah
... K
aj p
očne
jo lj
udje
?
MAT
– N
a ži
rafin
em h
rbtu
(DVD
-igra
pop
ravl
jam
oig
rače
)
SPO
, MAT
, SL
J–
Pogo
vor:
Kako
ste
priš
li ob
uti i
n ob
leče
ni v
šol
o? Z
akaj
tako
? St
e v
kate
rem
obd
obju
leta
obl
ečen
i dru
gače
? Za
kaj?
Uče
nci
poim
enuj
ejo
letn
e ča
se.
– Pr
ojek
cija
: ani
mac
ija –
razv
ršča
jo s
like
(4 le
tne
čase
); sl
ike
iz k
njig
e 4
letn
i čas
i, ob
lači
la, d
ejav
nost
i, ki
jih
opra
vlja
jo v
razl
ični
h le
tnih
čas
ih ..
. –
Del
o v
PB. O
pazu
jejo
razl
ične
slik
e iz
Slo
veni
je in
jih
razv
ršča
jo. P
ritrd
ijo ji
h na
pan
o al
i pril
epijo
na
plak
at. P
ri te
m u
pošt
evaj
o za
pore
dje
letn
ih č
asov
(dife
reci
acija
: uče
nci,
ki ž
e pi
šejo
, nap
išej
o le
tne
čase
, lah
ko tu
di z
nači
lnos
ti).
– Re
šijo
DZ
2 za
SPO
, str
. 39.
– Pr
ojic
iram
o re
šitv
e.
SLJ
GU
M
– Iv
in ro
jstn
i dan
, DZ
1, s
tr. 5
9–
Proj
ekci
ja: d
ifere
ncia
cija
: uče
nec/
-ka,
ki ž
e be
re, p
rebe
re p
rojic
irani
uga
nki A
nje
Štef
an.
– D
idak
tično
prip
oroč
ilo: n
auči
mo
jih p
esem
Mire
Vog
lar Z
a tv
oj ro
jstn
i dan
; ko
nekd
o pr
aznu
je ro
j. da
n, iz
bere
mo
otro
ka,
ki p
ove
vošč
ilo. (
npr.
Dan
es p
razn
uje
svoj
7. r
oj. d
an N
eža
Hoč
evar
. Prij
atel
ji ti
želim
o ve
liko
zdra
vja
in v
esel
ja .
..) P
otem
uče
nci
zapo
jejo
pes
mic
o in
lahk
o za
pleš
ejo
v kr
ogu.
Naz
adnj
e se
pos
tavi
jo v
kol
ono
in d
rug
za d
rugi
m u
stre
zno
vošč
ijo s
lavl
jenk
i (p
azijo
na
očes
ni s
tik, d
ržo
tele
sa, m
imik
o in
stis
k ro
ke).
Gla
sben
o vo
ščilo
mam
ici z
a ro
jstn
i dan
(DU
Gla
sba
1 st
r. 34
-35)
-pris
luhn
ejo
zvoč
nem
u po
snet
ku p
esm
i J. K
uhar
ja: J
az im
am p
a go
slic
e (G
lasb
a 1,
CD
št.
24 a
li sl
ikan
ica
z na
slov
om J
az im
am
pa g
oslic
e)–
opon
ašaj
o ig
ro n
a go
sli (
viol
ino)
in z
nam
išlje
nim
loko
m v
leče
jo p
o st
runa
h (t
ežka
dob
o –d
ol, l
ahko
dob
o –
gor)
– iz
miš
ljajo
pou
darje
ne in
nep
ouda
rjene
gib
e ob
pet
ju p
esm
i Jaz
imam
pa
gosl
ice.
– pr
ed d
elom
z D
Z po
zra
ku in
klo
pi v
leče
jo c
ikca
kast
e čr
te–
post
avijo
se
v pa
re, d
ržijo
za
roke
in z
ibaj
o se
m te
r tja
– iz
poln
ijo n
alog
o v
DZ
(Gla
sba
1, s
tr. 3
4-35
)U
glas
bim
o če
stitk
o (D
U G
lasb
a 1,
str
. 30,
31)
– z
izbr
anim
i orff
ovim
i gla
sbili
v d
vojic
ah a
li tr
ojic
ah v
ošči
mo
sošo
lcu
(npr
. izg
ovor
iš b
esed
o vo
ščim
, na
to 4
-kra
t XXX
X ud
ariš
na
bobe
nček
/ a
li br
ez b
esed
in b
esed
ila v
dvo
jicah
zai
graj
o iz
bran
e rit
me
/npr
. tri
udar
ci n
a m
etal
ofon
, sle
dijo
št
iri u
darc
i s p
alič
kam
i, kr
atko
tres
enje
ropo
tulje
, zam
ah ..
.
– iz
miš
ljajo
si š
e dr
uge
glas
bene
dom
islic
e z
ritm
i, z
glas
bili,
z la
stni
mi g
ibi .
..–
izva
jajo
ena
ke in
razl
ične
ritm
ične
vzo
rce
in ra
zum
ejo
in ra
zlik
ujej
o po
udar
jen
in n
epou
darje
n zl
og–
v D
U n
ariš
ejo
svoj
o ug
lasb
eno
čest
itko
MAT
SL
J–
Uče
nci s
e z
učite
ljem
pog
ovar
jajo
o iz
reka
nju
vošč
il: O
bka
terih
pril
ožno
stih
siše
voš
čim
o?(O
b pr
azni
kih,
ven
dar n
e dr
žavn
ih;
za m
ater
insk
i dan
; ob
poro
ki –
lahk
o tu
di č
estit
amo.
)–
V pr
azen
dia
gram
razv
ršča
jo v
abila
(vab
ila z
a ro
jstn
i dan
in
osta
la; z
nak
je la
hko
tort
a).
SLJ
– V
knjiž
nici
, ber
ilo, s
tr. 4
2(O
bisk
in s
pozn
avan
je k
njiž
nice
sta
inte
grira
na v
cel
oten
učn
i pro
ces.
Uči
telj
večk
rat z
uče
nci o
bišč
e šo
lsko
knj
ižni
co.
Na
zače
tku
šols
kega
leta
se
večk
rat i
graj
o kn
jižni
co tu
di v
razr
edu,
v ra
zred
nem
kot
ičku
.)–
Uči
telj
se d
ogov
ori z
a or
gani
zira
n ob
isk
otro
k v
šols
ki k
njiž
nici
. Knj
ižni
čark
a pr
edst
avi k
njiž
nico
, knj
ižni
čna
prav
ila, d
el g
radi
va,
novo
sti,
pove
pra
vljic
o id
r.–
Izpo
sodi
jo s
i knj
ige,
ki j
ih b
odo
obra
vnav
ali p
ri po
uku
(raz
vršč
ali).
– Po
org
aniz
irane
m o
bisk
u kn
jižni
ce s
i ogl
edaj
o ilu
stra
cije
(pro
jekc
ija iz
učb
enik
a).
– D
elo
v D
Z, s
tr. 2
7
SLJ
MAT
Proj
ekci
ja: r
azvr
ščaj
o/pr
esta
vlja
jo o
troš
ko p
oezi
jo in
pro
zo (r
azvr
ščaj
o gl
ede
na g
lavn
i lite
rarn
i lik
, npr
. deč
ek/n
i deč
ek; ž
ival
/ni ž
ival
)Sl
ike
plat
nic
knjig
: MU
CA C
OPA
TARI
CA, P
EDEN
JPED
, CIC
BAN
, MAČ
EK M
URI
, RD
EČA
KA
PICA
, JU
RI M
URI
, RAV
NO
PRA
V VE
LIK,
M
OJC
A P
OKR
AJC
ULJ
A, H
VALE
ŽEN
MED
VED
, PET
ER K
LEPE
C, K
DO
JE N
APR
AVIL
VID
KU S
RAJČ
ICO
DO
DAT
NE
VAJE
Imaj
o ve
čnam
ensk
o up
orab
o. Z
uče
nci j
ih la
hko
dela
mo
med
pou
kom
, v P
B-ju
, pri
doda
tnem
ali
dopo
lniln
em p
ouku
. Prim
erne
so
za p
onav
ljanj
e, u
trje
vanj
e, p
reve
rjanj
e
in o
cenj
evan
je z
nanj
a.
1. S
LJ, S
PO: C
ILJI
: pre
dbra
lne
vaje
in ra
zum
evan
je/p
ozna
vanj
e je
ziko
slov
nega
izra
za –
bes
eda
+ po
navl
janj
e po
imen
ovan
j dne
vov
v te
dnu;
dife
renc
iaci
ja: b
ranj
e po
vedi
2. S
LJ, S
PO:
CILJ
I: ut
rjeva
nje
časo
vneg
a za
pore
dja
dogo
dkov
in ra
bo u
stre
znih
čas
ovni
h pr
islo
vov.
3 s
ličic
e ur
edijo
v u
stre
zno
zapo
vrst
je (t
j. pr
ej, p
otem
, zat
em)
3. S
PO, M
AT, S
LJ: C
ilji:
posl
ušan
je z
razu
mev
anje
m; p
oslu
šajo
bes
edilo
in v
pre
gled
nico
vst
avijo
ust
rezn
o sl
ičic
o.
4. M
AT: C
ILJI
: pon
avlja
jo in
utr
juje
jo ra
zvrš
čanj
e v
diag
ram
ih; u
čenc
i v d
iagr
amu
razv
ršča
jo s
like
ali v
anj v
stav
ijo u
stre
zne
znak
e.5.
GU
M: C
ILJI
: – iz
vaja
nje
pesm
i v d
vodo
bni m
eri
–
izva
janj
e en
akih
in ra
zlič
nih
ritm
ični
h vz
orce
v, p
ouda
rjeni
h in
nep
ouda
rjeni
h do
b
– za
piso
vanj
e zv
okov
v o
blik
i gra
fični
h zn
akov
–
prep
ozna
vanj
e zv
oka
viol
ine
in ra
zlik
ovan
je o
d dr
ugih
gla
sbil
–
spoz
najo
in n
auči
jo s
e dr
uge
pesm
ice
J. Ku
harja
(vir:
Jaz
imam
pa
gosl
ice,
gla
sben
a sl
ikan
ica
MK)
Prip
ravi
la:A
lenk
aRo
tVrh
ovec
Naš
e ok
olje
:ht
tp://
ww
w.u
cim
te.c
om/?
q=yo
utub
e/45
9/37
2819
Dat
um: m
aj 2
013
N
AŠE
OKO
LJE
Uči
telj/
-ica:
Dru
gi/-
a uč
itelj/
-ica:
TEM
E IN
UČN
E EN
OTE
: SL
OV
ENŠČ
INA
– je
ziko
vni p
ouk
Pokl
ici (
2 ur
i)
SLO
VEN
ŠČIN
A –
knj
ižev
ni p
ouk
(3 u
re)
Knjig
a LE
TEČA
HIŠ
ICA
; Dan
e Za
jc (B
erilo
str
. 42,
43)
; DZ
str.
24
SPO
ZNAV
AN
JE O
KOLJ
ASK
RBIM
O Z
A O
KOLJ
E (3
ure
)M
ATEM
ATIK
APR
IMER
JAM
ŠTE
VILA
(2 u
ri)
UČB
, str
. 71–
72D
Z 2,
str
. 53,
54
CILJ
I: U
čenc
i:–
Razv
ijajo
poi
men
oval
no z
mož
nost
(po
imen
ujej
o pr
edm
ete
in p
oklic
e; p
o an
alog
iji tv
orijo
že
nski
par
moš
kem
u).
– Ra
zvija
jo ra
zloč
ujoč
e po
sluš
anje
(pos
luša
jo in
pre
pozn
avaj
o zv
oke)
. Raz
vija
jo je
ziko
vno
zmož
nost
(prip
oved
ujej
o o
svoj
ih iz
kušn
jah/
doži
vetji
h).
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
___ _
– Id
entifi
cira
jo s
e s
knjiž
evno
ose
bo, k
i je
od n
jih n
ekol
iko
drug
ačna
, a tu
di z
elo
podo
bna
(rav
nanj
e, č
ustv
a).
– Sp
omni
jo s
e, k
ako
so s
i pre
dsta
vlja
li do
gaja
lni p
rost
or o
b po
sluš
anju
pra
vljic
e.–
Z ig
ro in
liko
vnim
ust
varja
njem
dop
olni
jo d
omiš
ljijs
ko-č
utno
pre
dsta
vo d
ogaj
alne
ga
pros
tora
.–
Svoj
o pr
edst
avo
knjiž
evne
ga p
rost
ora
prim
erja
jo s
pre
dsta
vam
i soš
olce
v.–
Razv
ijajo
spo
sobn
ost d
oživ
ljanj
a in
razu
mev
anje
bes
ediln
e st
varn
osti.
– Ra
zum
ejo
spor
očiln
ost (
tem
o) b
esed
ila. G
ovor
no o
bnav
ljajo
zgo
dbo
tako
, kot
so
jo s
lišal
i.–
Razl
ožijo
last
nost
i knj
ižev
nih
oseb
na
podl
agi l
astn
ih iz
kuše
nj.
– Ra
zvija
jo p
oziti
vni o
dnos
do
bran
ja. S
tik z
bes
edili
je z
anje
pot
reba
in v
redn
ota,
zat
o tu
di
v pr
oste
m č
asu
obis
kuje
jo k
njiž
nico
.
Uče
nci:
– Zn
ajo
opis
ati,
kako
sam
i in
drug
i vp
livaj
o na
nar
avo.
– Zn
ajo
poja
sniti
, kak
o sa
mi d
ejav
no
pris
peva
jo k
var
ovan
ju in
ohr
anja
nju
nara
vneg
a ok
olja
ter k
ure
janj
u ok
olja
, v
kate
rem
živ
ijo.
Uče
nci:
– Pr
imer
jajo
šte
vila
v d
rugi
de
setic
i po
velik
osti.
– U
trju
jejo
odn
ose
med
šte
vili
ob p
omoč
i did
aktič
nih
iger
.–
Ure
jajo
šte
vila
od
najm
anjš
ega
do n
ajve
čjeg
a in
obr
atno
.–
Odk
rijej
o in
ube
sedi
jo la
stno
st,
po k
ater
i so
bili
pred
met
i ra
zvrš
čeni
.–
Nav
ajaj
o se
na
delo
z
raču
naln
ikom
.
OBL
IKE
fron
taln
a, in
divi
dual
na, s
kupi
nska
, del
o v
paru
MET
OD
Em
. pog
ovor
a, m
. raz
lage
, dem
onst
raci
ja, d
idak
tična
igra
, del
o z
bese
dilo
m, m
. pra
ktič
ni iz
delk
ov, m
. pis
nih
(spi
s, na
rek,
pre
pis
...)/
ustn
ih (g
ovor
no
nast
opan
je)/
grafi
čnih
del
(ris
anje
...),
igra
vlo
g, d
elo
z IK
T, la
bora
torij
sko-
eksp
erim
enta
lna
met
oda
UČN
A
SRED
STVA
raču
naln
ik, o
troš
ka o
blač
ila in
igra
če, r
evije
, več
ji lis
ti, ra
zlič
na v
abila
, gla
sbila
LITE
RATU
RAZa
jc, D
ane
(200
2). L
eteč
a hi
šica
. Lju
blja
na: M
ladi
nska
knj
iga.
PRED
MET
DEJ
AVN
OST
IO
POM
BE
SLJ
LUM
GU
M
– Ig
rajo
se
igro
»le
ti, le
ti ...
ptic
a, d
revo
, met
ulj .
.. hi
šica
« hi
šica
leti,
če
je to
Let
eča
hiši
ca.
Nap
oved
vzg
ojno
-izob
raže
valn
ega
cilja
:V
neke
mm
estu
,kje
rnin
itie
neze
lene
bilk
e,p
rebi
vajo
hiš
e,si
ve,h
ude
ind
omiš
ljave
...e
nah
iša
pan
itak
ako
tdru
ge.D
olgo
časi
sem
ed
pust
imih
išam
i.Za
ton
ekoč
odl
eti…
–
To je
lete
ča h
išic
a in
tako
je n
aslo
v pr
avlji
ci.
Prvi
sti
k z
bese
dilo
m; p
ripo
vedo
vanj
e–
Uči
telj
prip
oved
uje
(ber
e) z
ačet
ek p
ravl
jice
(odl
omek
). N
ato
vodi
razg
ovor
: Kak
šne
hiše
pre
biva
jo v
mes
tu?
Zaka
j se
je e
na h
išic
a
v pr
avlji
ci d
olgo
časi
la?
Kam
je p
olet
ela?
Prip
oved
uj. K
aj m
isliš
, kak
o se
pra
vljic
a na
dalju
je?
Dru
gi s
tik
z be
sedi
lom
; int
erpr
etat
ivno
bra
nje/
posl
ušan
je/o
živl
janj
e gl
asbe
nih
vseb
in–
Prip
oved
ujej
o, k
ako
si p
reds
tavl
jajo
nad
alje
vanj
e pr
avlji
ce.
– U
čite
lj jim
prip
oved
uje
(ber
e) p
ravl
jico
do k
onca
.–
Lahk
o jo
pre
bere
več
krat
.–
Bese
dne
vseb
ine
pove
zuje
jo z
gla
sben
imi v
sebi
nam
i.–
Inte
rpre
taci
jo b
esed
ilneg
a de
la o
živi
jo z
mal
imi g
lasb
ili.
– Zv
oke
posa
mez
nih
glas
bil p
ovez
ujej
o z
onom
atop
oets
kim
i gl
asov
i. V
praš
anja
za
razv
ijanj
e ra
zum
evan
ja b
esed
ila–
Alij
em
esto
seda
jbol
jprij
azno
?Zak
aj?K
ajti
jev
mes
tun
ako
ncu
prav
ljice
naj
bolj
všeč
?Zak
ajb
irad
žive
lvta
kem
mes
tu?K
oga
bip
ovab
ilna
obi
sk?K
ako
bisk
rbel
zata
kole
pom
esto
?Ali
jetv
ojd
omač
ikra
jkaj
pod
oben
cve
toče
mu
mes
tuiz
pra
vljic
e?In
terp
reta
cija
ter i
ndiv
idua
lno
delo
uče
ncev
–
Uči
telj
vodi
razg
ovor
: Kak
šno
je m
esto
na
konc
u pr
avlji
ce?
Opi
ši g
a.
Nal
oge
za p
ogla
blja
nje
doži
vetj
a–
Prav
ljico
prip
oved
ujej
o sk
ozi i
gro
in li
kovn
o us
tvar
janj
e.–
Ugl
asbi
jo p
ravl
jico
po la
stne
m u
stva
rjaln
em n
avdi
hu–
Ugl
asbe
no p
ravl
jico
spre
mlja
jo z
last
nim
i gib
i
V
DZ
po n
ačrt
u iz
pap
irja
nare
dijo
hiš
ico.
S h
išic
ami s
esta
vijo
dol
goča
sno
in p
usto
mes
to. H
išic
e na
j pol
etijo
na
cvet
oči t
ravn
ik.
Okr
asijo
jih
z ro
žam
i. Z
njim
i ses
tavi
jo c
veto
če, v
esel
o in
prij
etno
mes
to.
DID
AK
TIČN
O-M
ETO
DIČ
NI P
RED
LOG
I–
Prip
oved
ujej
o pr
avlji
co o
b ilu
stra
cija
h v
slik
anic
i. Le
-ta
naj š
e ne
kaj č
asa
osta
ne v
knj
ižne
m k
otič
ku.
– Pr
ipov
eduj
ejo,
kak
o bi
bilo
, če
bi n
jihov
a šo
la p
olet
ela
na c
veto
čo ja
so …
– Pr
avlji
ca o
živi
ob
glas
bi (g
lej D
VD p
osne
tek)
(lah
ko ji
h vo
di u
čite
lj/vo
dena
viz
ualiz
acija
).
SLJ
SPO
– U
čenc
i se
igra
jo d
idak
tično
igro
.Po
išči
svo
j par
Vsak
otr
ok iz
žreb
a lis
tek,
na
kate
rem
je n
aris
an/-
a m
oški
/žen
ska,
ki p
reds
tavl
ja d
oloč
en p
oklic
(npr
. kuh
ar/k
uhar
ica,
nat
akar
/na
taka
rica)
. Par
i se
išče
jo s
pom
očjo
pan
tom
ime.
Igra
je k
onča
na, k
o se
vsi
naj
dejo
.–
Vsak
par
s p
anto
mim
o pr
edst
avi p
oklic
dru
gim
otr
okom
. Ost
ali u
gane
jo in
poi
men
ujej
o po
klic
. Za
vsak
ega
tvor
ijo ž
ensk
i par
m
oške
mu.
– Po
imen
ujej
o na
slik
ane
pred
met
e in
pok
lice.
Poi
men
ujej
o tu
di m
oški
/žen
ski p
ar, i
n si
cer g
lasb
enik
– g
lasb
enic
a, m
izar
– m
izar
ka,
kuha
r – k
uhar
ica,
friz
erka
– fr
izer
).–
Pred
met
e po
veže
jo z
ust
rezn
im p
oklic
em (š
karje
in s
ušile
c s
friz
erje
m) i
n iz
bire
ute
mel
jijo.
– O
piše
jo p
osto
pek
urej
anja
njih
ove
prič
eske
. Zap
ored
je d
ogaj
anj i
zrek
ajo
z us
trez
nim
i čas
ovni
mi p
rislo
vi (n
ajpr
ej, p
otem
, naz
adnj
e oz
. z v
ezni
kom
ko)
.–
Posl
ušaj
o, p
repo
znav
ajo
zvok
e in
jih
spro
ti (v
okv
irčke
) ozn
ačuj
ejo
z vr
stiln
imi š
tevn
iki.
– Pr
ever
imo
reši
tve
(3.,
4., 5
., 6.
, 1.,
2.).
Pove
do, k
aj s
o sl
išal
i prv
o …
Uči
telj
jih s
podb
udi,
naj z
voke
poi
men
ujej
o z
glag
olni
ki (n
pr.
Sliš
ala
sem
ropo
tanj
e/pi
skan
je/b
renk
anje
/brn
enje
…).
Did
akti
čna
prip
oroč
ila:
– Pr
ipov
eduj
ejo
o sv
ojih
izku
šnja
h v
friz
ersk
em s
alon
u/pr
i zdr
avni
ku ..
.–
Po a
nalo
giji
tvor
ijo ž
ensk
emu
oseb
nem
u im
enu
moš
ki p
ar (n
pr. J
ana
– Ja
ni, A
leša
– A
leš,
Tonč
ka –
Tone
, Pet
ra –
Pet
er, A
ndre
ja –
A
ndre
j, M
arja
na –
Mar
jan,
Pav
la –
Pav
le, T
ina
– Ti
ne, K
arla
– K
arel
, Urš
a –
Uro
š …
).–
Ilust
raci
je u
pora
bim
o za
vaj
o sl
ušne
ga ra
zčle
njev
anja
, tj.
za z
logo
vanj
e in
/ali
glas
kova
nje
… O
troc
i gla
skuj
ejo
in o
b sl
ičic
e na
rišej
o us
trez
no š
tevi
lo k
rižce
v/čr
tic …
Zv
očni
pos
nete
k:–
žaga
nja
z ro
čno
žago
,–
striž
enja
s š
karja
mi,
– m
ešan
ja z
ele
ktrič
nim
meš
alni
kom
,–
bren
kanj
a na
kita
ro,
– su
šenj
a s
suši
lcem
za
lase
,–
vrta
nja
z vr
taln
im s
troj
em.
Po p
oslu
šanj
u vs
akeg
a po
snet
ka
je p
otre
bno
nare
diti
prem
or.
MAT
SPO
DEL
O Z
UČB
ENIK
OM
– U
čene
c pr
imer
ja d
ve m
noži
ci p
o ve
likos
ti. U
goto
vi n
aj, d
a m
u ni
pot
rebn
o pr
ešte
vati
vseh
lešn
ikov
oz.
koc
k, s
aj je
šte
vilo
des
et
na v
saki
slik
i izp
osta
vlje
no in
zad
ošča
, če
prim
erja
mo
zgol
j pre
osta
le le
šnik
e/ko
cke
– Z
učen
ci n
alog
o re
šuje
mo
ustn
o. U
čene
c np
r. op
iše
prvi
prim
er: Š
tevi
lo1
9je
več
jeo
dšt
evila
11.
– D
idak
tična
igra
Uga
nim
oje
štev
iloN
avod
ilo: P
otre
buje
mo
vreč
ko, v
kat
ero
dam
o dv
ajse
t fižo
lčko
v al
i kak
šnih
dru
gih
man
jših
pre
dmet
ov. E
den
od u
čenc
ev v
dla
n za
jam
e ne
kaj fi
žolč
kov,
jih
na
skriv
aj p
rešt
eje,
nat
o pa
mor
ajo
osta
li ug
ibat
i skr
ivno
šte
vilo
fižo
lčko
v. U
giba
jo ta
ko, d
a pr
edla
gajo
ne
ko š
tevi
lo, u
čene
c pa
jim
daj
e po
vrat
ne in
form
acije
, npr
.: N
e,m
oje
štev
iloje
več
jea
liM
oje
štev
iloje
man
jše. K
o ed
en o
d uč
ence
v ug
ane
skriv
no š
tevi
lo, v
loge
zam
enja
mo.
Pre
dlag
amo,
da
v pr
vem
kro
gu u
čite
lj iz
bere
pol
jubn
o št
evilo
koc
k in
odg
ovar
ja u
čenc
em.
DEL
O Z
DEL
OV
NIM
ZV
EZKO
M–
Uče
nec
iz s
like
razb
ere
štev
ilo le
šnik
ov, j
o vp
iše
v ok
virč
ek in
pob
arva
več
je š
tevi
lo.
– U
čene
c ni
ma
več
pom
oči g
rafič
nega
pon
azor
ila, p
ač p
a pr
imer
ja le
sim
boln
i zap
is d
veh
štev
il.–
Uče
nec
poiš
če v
sa š
tevi
la, k
i so
man
jša
od d
aneg
a št
evila
.
Uga
ni š
tevi
lo–
Imam
o tr
i kup
e »s
met
i«, k
i sm
o jih
razv
rstil
i, gl
ede
na to
, v k
ater
i sm
etnj
ak ji
h bo
mo
kasn
eje
odvr
gli (
plas
tenk
e, k
arto
nske
ška
tle,
stek
leni
ce).
Na
vsak
em k
upu
naj n
e bo
več
kot
20
odpa
dkov
. Uče
nci n
aj u
gane
jo, k
olik
o od
padk
ov je
na
kate
rem
kup
u. U
čene
c, k
i je
na
vrst
i za
ugib
anje
, pre
dlag
a po
ljubn
o št
evilo
, mi p
a sm
emo
odgo
varja
ti le
z v
eč a
li m
anj,
dokl
er n
ekdo
ne
pove
pra
vega
šte
vila
. N
ato
vlog
e za
men
jam
o in
zm
agov
alec
pre
vzam
e vl
ogo
učite
lja.
– U
čenc
em p
okaž
emo
knjig
o, p
ovem
o nj
eno
štev
ilo st
rani
, ki n
aj n
e bo
več
kot
20,
in jo
odp
rem
o na
pol
jubn
i str
ani.
Nal
oga
učen
cev
je, d
a ug
anej
o, n
a ka
teri
stra
ni sm
o od
prli
knjig
o. U
čene
c, k
i je
na v
rsti
za u
giba
nje,
pre
dlag
a po
ljubn
o št
evilo
, mi p
a sm
emo
odgo
varja
ti le
z v
eč a
li m
anj,
dokl
er n
ekdo
ne
pove
pra
vega
štev
ila. N
ato
vlog
e za
men
jam
o in
zm
agov
alec
pre
vzam
e vl
ogo
učite
lja.
SPO
LUM
Gos
t v ra
zred
uV
razr
ed p
ovab
imo
stro
kovn
jaka
s k
omun
alne
ga p
odje
tja, k
i nam
na
konk
retn
ih p
rimer
ih p
okaž
e, k
aj s
e do
gaja
z o
dvrž
enim
i sm
etm
i v n
arav
i. Ka
ko lo
čuje
mo
odpa
dke?
Otr
okom
pre
dsta
vi k
njiž
ico
z na
vodi
li za
loče
vanj
e.Sk
upaj
se
odpr
avim
o do
eko
lošk
ega
otok
a in
si o
gled
amo
zabo
jnik
e.Za
bavn
i koš
iPo
ogl
edu
koše
v v
okol
ici š
ole
ugot
ovim
o, a
li jih
je z
ados
ti in
ali
so n
am v
šeč.
Pre
mis
limo
in p
ogov
arja
jmo
se o
tem
, kak
šni k
oši
bi s
e na
m z
deli
najb
oljš
i (iz
kak
šneg
a m
ater
iala
bi b
ili, k
akšn
e ve
likos
ti, b
arve
, obl
ike
...).
Skup
ine
otro
k na
rišej
o ko
še, k
i se
njim
zd
ijo n
ajpr
imer
nejš
i. Pr
ipov
eduj
ejo,
kaj
jim
je v
oko
lici š
ole
najb
olj v
šeč
(par
k, d
revo
, rož
e ...
). Pr
ipra
vijo
slik
ovno
spo
roči
lo. I
zdel
ke
(pre
dlog
e) ra
zsta
vijo
. Na
razs
tavo
pov
abijo
ravn
atel
ja in
hiš
nika
.D
elov
ni z
veze
k, D
Z 2
del/s
tr. 3
0Ka
j spa
da v
kat
eri z
aboj
nik?
SPO
SL
JD
elov
na a
kcija
V šo
li pr
osim
o za
vre
čke
za s
met
i in
roka
vice
in s
e od
prav
imo
do d
ivje
ga o
dlag
ališ
ča. P
o po
ti po
bira
mo
mor
ebitn
e od
padk
e.D
ivje
odl
agal
išče
Ogl
edam
o si
div
je o
dlag
ališ
če. U
gota
vlja
mo,
kak
o od
vrže
ne s
met
i del
ujej
o na
nar
avo.
Kaj
se
doga
ja, k
o de
žuje
, ko
snež
i, ko
moč
no
prip
eka
sonc
e (z
dež
jem
se
spira
jo o
dpad
ki in
vod
a pr
odre
v z
emljo
… O
pazu
jem
o, a
li je
v o
kolic
i kak
šen
znak
in k
aj s
poro
ča.
Del
ovni
zve
zek,
DZ/
str.
31Ka
ko s
krbi
š za
oko
lje s
am in
kak
o tv
oj s
ošol
ec a
li so
šolk
a?
SPO
GU
M
NA
LEPK
A:
PUST
IMO
VO
DO
TU
DI N
AŠI
M Z
AN
AM
CEM
!
ZAPI
RAJM
O P
IPE!
Kaj p
omen
i nal
epka
pri
umiv
alni
ku?
Kam
bi j
o la
hko
še p
rilep
ili?
Ali
tudi
dom
a? (u
miv
alni
ki, t
uš k
abin
e)D
elov
ni z
veze
k, D
Z 2.
del
/str
. 32
Slič
ice,
kje
r var
čuje
mo
z vo
do o
znač
i s k
ljuki
co (p
ravi
lno)
, ost
ale
pa p
rečr
taj s
križ
em (n
epra
viln
o). S
ličic
e s
klju
kico
pob
arva
j.Ra
zgov
or:
Kaj t
i je
bilo
naj
bolj
všeč
v te
m š
olsk
em le
tu?
Del
ovni
zve
zek,
DZ
2. d
el/s
tr. 3
3. N
ariš
i ali
napi
ši.
Zara
jajm
o v
poči
tnic
e JU
HU
HU
!
NA
RED
IMO
RO
POTU
LJE
in D
RUG
A G
LASB
ILA
Iz o
dpad
nih
mat
eria
lov
(pra
zni j
ogur
tovi
lonč
ki, k
arto
nast
e šk
atlic
e, p
last
enke
in d
ruga
em
bala
ža) n
ared
imo
ritm
ična
gla
sbila
(ro
potu
lje, b
renk
ala
...).
Z im
prov
izira
nim
i gla
sbili
spr
emlja
mo
petje
pes
mic
iz le
tošn
jega
šol
. let
a (n
pr. I
n m
i sm
o la
čni,
Dira
di č
inda
ra, A
brah
am ..
., Vr
emen
ska
poro
čila
, Rop
otul
ja ..
./ G
lasb
a 1,
pes
mar
ica
str.
67–8
4).
Ob
petju
lahk
o ra
jam
o, iz
vaja
mo
last
ne g
ibe
ali z
aple
šem
o (n
pr. S
kom
bi p
lesa
la d
eklic
a (G
lasb
a 1,
DZ
str.
50–5
1).
Imen
a iz
bran
ih ž
ival
i lah
ko ri
tmič
no iz
vaja
jo o
b pl
oska
nju
ritm
a (n
pr. m
e-dv
ed /
2x p
losk
roke
, li-s
i-ca
/ 3x
plos
k ro
ke, v
e-ve
-ri-c
a /4
x pl
osk
roke
).Iz
vaja
jmo
tudi
v ž
ival
skih
jezi
kih
(npr
. S k
om b
i ple
sala
dek
lica/
bese
dilo
v p
esm
i za
men
jam
o s
čivk
anje
m/č
iv, č
iv č
iv ..
.Pr
islu
hnem
o po
snet
ku p
esm
i J. B
itenc
a: K
ukav
ica
(CD
Gla
sba
1 št
. 39)
in v
nje
j pre
pozn
avam
o in
šte
jem
o to
ne “k
u-ku
”.Iz
vaja
mo
razl
ične
mot
ive,
jih
razl
ikuj
emo
in iz
poln
imo
nalo
go v
DZ
(Gla
sba
1, s
tr. 5
2-53
).Iz
miš
ljam
o in
ust
varja
mo
še d
ruge
, nov
e m
elod
ične
in ri
tmič
ne v
zorc
e.
LUM
OBL
IKO
VAN
JE R
ELIE
FA IZ
TET
RAPA
KA
Z IZ
REZO
VAN
JEM
IN P
REPO
GIB
AN
JEM
(kip
arst
vo)
Potr
ebuj
eš:
– te
trap
ak–
svin
čnik
– ra
dirk
o–
škar
je–
ravn
iloPo
stop
ek–
Na
tetr
apak
nar
išeš
obr
is ž
elen
e ob
like.
– Po
obr
isu
s šk
arja
mi i
zrež
eš o
snov
no o
blik
o.–
Na
osno
vno
oblik
o na
rišeš
obl
ike,
ki j
ih b
oš iz
reza
l.–
Nat
o za
čneš
z o
blik
ovan
jem
pre
gibo
v. Te
obl
ikuj
eš ta
ko, d
a s
svin
čnik
om m
očno
pot
egne
š po
pre
gibu
, nat
o na
pre
pogi
b na
slon
iš
ravn
ilo in
pre
pogn
eš o
blik
o pa
pirja
.–
Post
opek
pon
avlja
š, do
kler
ne
dobi
š že
lene
obl
ike
relie
fa.
Vir:
B. To
mši
č Če
rkez
: Lik
ovne
kuh
arije
, str
. 138
.
Prip
ravi
la:M
etka
Šal
ehar
Pova
bim
o ži
vali
v sv
oj s
vet:
http
://w
ww
.uci
mte
.com
/?q=
yout
ube/
460/
3728
19
P
OVA
BIM
O Ž
IVA
LI V
SV
OJE
OKO
LJE
Uči
telj/
-ica:
Dru
gi/-
a uč
itelj/
-ica:
TEM
E IN
UČN
E EN
OTE
: SL
OV
ENŠČ
INA
– je
ziko
vni p
ouk
OBI
ŠČE
NA
S PS
IČKA
(vid
eo p
osne
tek)
1 u
raPS
IČKA
KA
LA (z
vočn
i pos
nete
k)Sl
oven
ščin
a 1,
S s
likan
ico
na ra
mi ,
str
.66
(1 u
ra)
HIŠ
NI L
JUBL
JEN
ČKI –
LJU
BKO
VALN
ICE
Slo
venš
čina
1, S
slik
anic
o na
ram
i, st
r. 76
(1 u
ra)
SLO
VEN
ŠČIN
A –
knj
ižev
ni p
ouk
OBR
AVN
AVA
UM
ETN
OST
NEG
A B
ESED
ILA
KUŽA
LU
ŽA B
erilo
1, K
do b
o z
nam
i šel
v g
ozdi
ček,
str
. 28,
Slo
venš
čina
1, S
slik
anic
o na
ram
i, st
r. 19
(1 u
ra)
ŽIVA
LI V
PRA
VLJI
CAH
več
ur
SPO
ZNAV
AN
JE O
KOLJ
AV
GIB
AN
JU:
– G
IBA
NJE
ŽIV
ALI
(1 u
ra)
Dot
ik o
kolja
1, s
tr. 2
2–
IGRA
JMO
SE
POLŽ
A (1
ura
)–
BILO
JE N
EKO
Č (1
ura
)D
otik
oko
lja 1
, str
. 28,
29
MAT
EMAT
IKA
– RE
ŠUJE
M P
ROBL
EME
(2 u
ri)U
čben
ik P
rva
mat
emat
ika,
st
r. 59
D
elov
ni z
veze
k
za m
atem
atik
o,
Prva
mat
emat
ika
2. d
el,
str.
39, 4
0
CILJ
I: U
čenc
i:–
Posl
ušaj
o in
razč
lenj
ujej
o ne
umet
nost
no b
esed
ilo (o
pis
živa
li).
Ob
opaz
ovan
ju ž
ival
i na
obis
ku (v
ideo
) ali
učite
ljevi
h vp
raša
nj o
piše
jo ž
ival
(psa
).–
Zapi
šejo
ali
prer
išej
o im
e ps
ičke
.–
Bere
jo s
likop
is.
– Ra
zvija
jo g
rafo
mot
orik
o s
striž
enje
m.
– Vr
isuj
ejo
ali v
pisu
jejo
pod
atke
ve
razp
rede
lnic
o in
jih
sam
osto
jno
bere
jo.
– Po
sluš
ajo
in p
repo
znav
ajo
zvok
e.–
Prep
ozna
vajo
živ
ali,
ki s
o se
ogl
ašal
e.–
Gov
orno
nas
topa
jo.
– Po
ana
logi
ji tv
orijo
ljub
kova
lna
imen
a in
jih
zapi
šejo
.–
Razv
ijajo
poi
men
oval
no z
mož
nost
(poi
men
ujej
o in
opi
šejo
živ
al).
– Ra
zvija
jo p
redo
pism
enje
valn
e zm
ožno
sti, i
n si
cer s
lušn
o ra
zloč
evan
je in
razč
lenj
evan
je te
r gra
fom
otor
iko.
– Ra
zvija
jo u
pove
dova
lno/
slov
ničn
o zm
ožno
st –
upo
rabl
jajo
ust
rezn
e ča
sovn
e pr
islo
ve.
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
____
_ ___
____
__–
Razu
mej
o tis
te m
otiv
e za
ravn
anje
knj
ižev
ne o
sebe
, ki j
ih p
ozna
jo iz
last
nega
izku
šenj
skeg
a sv
eta.
–
Spom
nijo
se,
kak
o so
si p
reds
tavl
jali
doga
jaln
i pro
stor
ob
posl
ušan
ju b
esed
ila.
– Po
pos
luša
nju
dopo
lnijo
dom
išlji
jsko
-čut
no p
reds
tavo
dog
ajal
nega
pro
stor
a.–
Iden
tifici
rajo
se s
knjiž
evno
ose
bo, k
i je
od n
jih n
ekol
iko
drug
ačna
, a tu
di z
elo
podo
bna
(ravn
anje
, čus
tva)
.–
Razv
ijajo
spo
sobn
ost d
oživ
ljanj
a in
razu
mev
anje
bes
ediln
e st
varn
osti.
– Ra
zum
ejo
spor
očiln
ost (
tem
o) b
esed
ila. G
ovor
no o
bnav
ljajo
zgo
dbo
tako
, kot
so
jo s
lišal
i.–
Razl
ožijo
last
nost
i knj
ižev
nih
oseb
na
podl
agi l
astn
ih iz
kuše
nj.
– Ra
zvija
jo p
oziti
vni o
dnos
do
bran
ja. S
tik z
bes
edili
je z
anje
pot
reba
in v
redn
ota,
zat
o tu
di v
pro
stem
čas
u ob
isku
jejo
knj
ižni
co.
Uče
nci:
– Zn
ajo
opis
ati g
iban
je.
– Ra
zvija
jo g
ibal
ne
spos
obno
sti.
– Zn
ajo
poim
enov
ati g
iban
je.
– Ve
do, d
a se
gib
ljejo
tudi
živ
ali.
– Sp
ozna
vajo
, da
je b
ilo
živl
jenj
e lju
di v
pre
tekl
osti
drug
ačno
.–
Nau
čijo
se
neka
j gib
alni
h ig
er, k
i so
se ji
h ig
rali
otro
ci
včas
ih.
Uče
nci:
– U
čenc
i reš
ujej
o ne
bese
diln
e m
atem
atič
ne p
robl
eme.
– Ra
zvija
jo s
trat
egijo
re
ševa
nja
prob
lem
ov.
– Re
šuje
jo m
atem
atič
ne
prob
lem
e, k
i so
poda
ni
prek
slik
e.–
Nav
ajaj
o se
na
reše
vanj
e be
sedi
lnih
nal
og, k
i so
kom
bini
rane
s s
liko.
– Iz
slik
e ra
zber
ejo
pom
embn
e po
datk
e
za re
šite
v na
loge
.–
Sest
avijo
bes
ediln
o
nalo
go k
dan
emu
raču
nu.
– U
trju
jejo
raču
nanj
e do
de
set s
pom
očjo
del
a s
konk
retn
im m
ater
ialo
m.
OBL
IKE
fron
taln
a, in
divi
dual
na, s
kupi
nska
, del
o v
paru
MET
OD
Em
. pog
ovor
a, m
. raz
lage
, dem
onst
raci
ja, d
idak
tična
igra
, del
o z
bese
dilo
m, m
. pra
ktič
ni iz
delk
ov, m
. pis
nih
(spi
s, na
rek,
pre
pis
...)/
ustn
ih (g
ovor
no
nast
opan
je)/
grafi
čnih
del
(ris
anje
...),
igra
vlo
g, d
elo
z IK
T, la
bora
torij
sko-
eksp
erim
enta
lna
met
oda
UČN
A
SRED
STVA
raču
naln
ik, s
like
živa
li, k
njig
e za
dom
ače
bran
je, p
apir
za p
laka
t, ba
rvni
list
iči,
CD, b
oben
ček,
LITE
RATU
RAZa
klad
i otr
oštv
a, M
K, 2
005.
Piko
din
ozav
er, M
K, 2
011.
Trije
pra
šičk
i, M
K, 2
009.
PRED
MET
DEJ
AVN
OST
IO
POM
BE
SLJ
PSIČ
KA
KA
LA–
Uče
nci s
e ig
rajo
gib
alno
igro
: Psi
ček
brez
utic
e in
Kaj
vid
im?
(Prir
očni
k st
r. 71
, 72)
– Po
sluš
ajo
zvoč
ni p
osne
tek
Psič
ka K
ala.
– Po
govo
r o p
osne
tku
(o te
mi).
Uče
nci p
o po
sluš
anju
odg
ovar
jajo
na
učite
ljeva
vpr
ašan
ja o
- po
datk
ih;
- zu
nanj
ih z
nači
lnos
tih;
- os
talih
zna
čiln
ostih
.D
ELO
Z D
ELO
VN
IM Z
VEZ
KOM
:–
Izre
žejo
in s
esta
vijo
psa
(pril
oga
Slov
enšč
ina
1, S
slik
anic
o na
ram
i , s
tr. 9
3).
– N
a sl
iki d
oriš
ejo,
kar
man
jka
(Slo
venš
čina
1, S
slik
anic
o na
ram
i , s
tr. 6
6).
– O
b sl
iki p
sičk
o po
novn
o op
išej
o.–
Nap
išej
o im
e ps
ičke
. Otr
oci,
ki z
najo
, lah
ko n
apiš
ejo
par p
oved
i o p
sičk
i Kal
i.–
Preb
erej
o sl
ikop
is.
– Po
imen
ujej
o pa
sme
psov
, ki j
ih p
ozna
jo.
Vpra
šanj
a m
oraj
o bi
ti za
stav
ljena
na
nači
n, k
i zag
otav
lja
razn
ovrs
tnos
t be
sed
(tj.
izog
ibat
i se
pon
avlja
nju
istih
be
sed
Muc
a je
...
Muc
a im
a ...
Muc
a se
...).
SLJ
MAT
SP
O
POVA
BIM
O Ž
IVA
LI V
NA
ŠE O
KOLJ
E–
Posl
ušaj
o in
gle
dajo
film
/pos
netk
e Po
vabi
mo
živa
li v
naše
oko
lje.
– Ig
rajo
se
giba
lno
igro
Pan
tom
ima
(Prir
očni
k st
r. 73
)
DEL
O Z
DEL
OV
NIM
ZV
EZKO
M :
Slo
venš
čina
1, S
slik
anic
o na
ram
i–
Ogl
edaj
o si
slik
e ži
vali
in ji
h po
imen
ujej
o. U
goto
vijo
, kaj
imaj
o sk
upne
ga.
– U
čite
lj vo
di p
ogov
or s
pos
tavl
janj
em v
praš
anj n
a ra
zlič
nih
ravn
eh. O
troc
i raz
vija
jo p
oim
enov
alno
in u
pove
dova
lno
zmož
nost
.–
Posl
ušaj
o po
snet
ke ž
ival
skih
zvo
kov
in o
b po
sluš
anju
ozn
ačuj
ejo
svoj
a za
znav
anja
v D
Z (s
tr. 6
7).
– Za
hiš
ne lj
ublje
nčke
tvor
ijo lj
ubko
valn
a im
ena.
– U
čite
lj za
pisu
je lj
ubko
valn
ice
na ta
blo.
– O
troc
i jih
nek
aj p
repi
šejo
ob
slič
ice
v D
Z.–
Ob
posl
ušan
ju n
asle
dnje
ga z
vočn
ega
prim
era
izpo
lnijo
razp
rede
lnic
o v
DZ
(str
. 67)
.–
Otr
oci g
ovor
no n
asto
pajo
. Opi
suje
jo ž
ival
, ki j
o im
ajo
ali b
i jo
žele
li im
eti.
– Pr
ipov
eduj
ejo
o pr
ijetn
ih d
oživ
etjih
z ž
ival
mi.
– Sk
upaj
z u
čite
ljem
nar
edijo
pla
kat s
stol
pčni
m d
iagr
amom
. Vsa
k ot
rok
prile
pi li
stič
v st
olpe
c z
živa
ljo, k
i jo
ima
(ali
bi jo
žel
el im
eti).
– Br
anje
dia
gram
a (p
ovez
ava
z M
AT).
SLO
SPO
KNJI
ŽEV
NA
VZG
OJA
: Ber
ilo 1
, Kdo
bo
z na
mi š
el v
goz
diče
k–
Uči
telj
vodi
kra
tek
pogo
vor o
tem
, kak
o sk
rbim
o za
svo
je p
se in
dru
ge d
omač
e lju
blje
nčke
(lah
ko n
a po
dlag
i pos
netk
a, o
bisk
a la
stni
ka s
svo
jim lj
ublje
nčko
m).
To je
uvo
d v
košč
ek b
esed
ila, k
i pre
dsta
vi k
uža,
ki v
sega
tega
ni i
mel
.–
Preb
ere
odlo
mek
. Uče
nci p
ozor
no p
oslu
šajo
.–
Pono
vno
preb
ere,
otr
oci i
maj
o od
prta
Ber
ila.
– M
ed p
ogov
orom
, v k
ater
em n
aj b
i uče
nci z
azna
li sp
oroč
ilo, o
pozo
ri na
jezi
kovn
e pr
vine
.
Kako
sok
lical
ikuž
kab
rezi
men
av
zgod
bici
?
(kuž
a, p
esèk
, šče
ne, c
ucek
) Po
znam
o še
kak
šen
izra
z za
pot
epin
skeg
a ps
a?
Kje
ježi
vel?
Kaj
jeje
deli
nka
jje
pil?
Kam
jep
rišel
nek
ega
dne?
Kak
šna
jeb
ila
pa
sjad
vora
na?K
ajso
del
alip
siv
dvo
rani
? (Ps
i so
sede
li in
pol
ežav
ali,
ne
kate
ri so
dre
mal
i, dr
ugi s
o m
omlja
li, n
oslja
li, k
ašlja
li, s
mrč
ali a
li ce
lo
re
nčal
i). K
ajb
ipsi
šela
hko
poče
li?K
amp
ase
jest
isni
lkuž
abr
ezim
ena?
Spod
buja
prič
akov
anja
uče
ncev
: Kaj
mis
lite,
zaka
jje
kuža
dob
ilim
e
Luža
.Le
zato
,ker
seri
ma
»kuž
a-Lu
ža«?
– U
čite
lj pr
eber
e ce
lo z
godb
o iz
slik
anic
e. (S
likan
ica
naj o
stan
e ne
kaj d
ni v
knj
ižne
m k
otič
ku.)
DEL
O Z
DEL
OV
NIM
ZV
EZKO
M: S
love
nšči
na 1
, S s
likan
ico
na ra
mi
– Za
pog
labl
janj
e do
žive
tja k
njiž
evne
ose
be u
čite
lj sp
rašu
je: K
ako
pab
ivid
alii
me
kužk
u?K
ako
big
ane
gova
li,k
ajv
seb
izn
jim
poče
li? U
čenc
i naj
bi p
o do
žive
tju k
njiž
evne
ose
be iz
raža
li ve
čjo
skrb
za
kužk
a.
– To
tudi
nar
išej
o v
DZ
str.1
9.–
Uče
nci z
golj
z gi
bi, s
pan
tom
imo
upriz
orijo
dog
ajan
je v
pas
ji dv
oran
i.–
Pogo
vor o
tem
, kaj
nam
pom
eni i
me,
dom
, neg
a in
skr
b. P
o po
treb
i tud
i o lu
lanj
u, u
pora
bi W
C-ja
ipd.
Ali
je re
s ta
ko h
udo,
če
kom
u ui
de v
hla
če a
li na
redi
lužo
? (P
ovez
ava
z ra
zred
no u
ro)
SPO
ŠPO
Pant
omim
aPo
sam
ezni
uče
nci p
osne
maj
o do
loče
na g
iban
ja (g
iban
ja lj
udi i
n ži
vali)
, ost
ali p
a ug
ibaj
o, z
a ka
kšno
gib
anje
gre
. Gib
anje
lahk
o do
loči
mo
ali p
a ga
izbe
rejo
uče
nci s
ami.
Razr
ed la
hko
razd
elim
o v
dve
skup
ini,
ki m
ed s
eboj
tekm
ujet
a v
ugib
anju
.Pr
i pos
nem
anju
gib
anja
živ
ali u
giba
jo, k
ater
o ži
val p
osne
ma
učen
ec. P
rede
n po
vedo
reši
tev,
opi
šejo
gib
anje
(se
plaz
i – k
ača,
po
skak
uje
– ža
ba, z
ajec
…),
lahk
o pa
tudi
naš
teje
jo ž
ival
i, ki
se
gibl
jejo
pod
obno
.Ig
ra s
enc
Za iz
vedb
o de
javn
osti
potr
ebuj
emo
zast
or (b
elo
plat
no),
v ka
tere
ga u
smer
imo
svet
lobo
z g
rafo
skop
om a
li dr
ugim
viro
m.
Pom
embn
o je
, da
je z
asto
r dob
ro o
svet
ljen.
Za
zast
or p
osta
vim
o uč
enca
, ki n
aj s
e gi
blje
. Gib
anje
lahk
o iz
vaja
po
last
ni s
podb
udi,
lahk
o pa
mu
giba
nje
dolo
čim
o. V
nad
alje
vanj
u la
hko
igro
izpe
ljem
o na
več
nač
inov
, npr
.:–
učen
ci p
osne
maj
o gi
banj
e tis
tega
, ki j
e za
pla
tnom
;–
učen
ci u
giba
jo, k
akšn
o gi
banj
e iz
vaja
skr
iti u
čene
c;–
giba
nje
opis
ujej
o z
bese
dam
i;–
ugib
ajo,
kat
eri p
redm
et a
li ka
tero
živ
al p
osne
ma
učen
ec.
DEL
O Z
DEL
OV
NIM
ZV
EZKO
M, S
love
nšči
na 1
, S s
likan
ico
na ra
mi ,
str
. 22
– O
gled
ajo
si s
like,
jih
poim
enuj
ejo.
– Po
veže
jo s
like
živa
li in
otr
ok, k
i se
gibl
jejo
pod
obno
.–
Del
o v
paru
: kot
alje
nje
žog
(pov
ezav
a s
ŠPO
).–
Nav
ajaj
o se
na
pred
vide
vanj
e: K
ajm
isliš
,da
seb
ozg
odilo
zžo
gam
a?
SPO
GU
M
Slov
ensk
a lju
dska
pes
em: M
ajhn
a se
m b
ilaM
ajhn
a se
m b
ila
pišk
e se
m p
asla
, pi
ške
so č
ivka
le,
jaz
sem
pa
rasl
a.
Mam
ica
moj
a pi
ške
prod
ala,
pi
ške
so č
ivka
le,
jaz
pa jo
kala
.
RAZG
OV
OR
– Kd
o na
stop
a v
pesm
ici?
Kdo
jo je
pre
peva
l? K
aj s
o pi
ške?
Ste
jih
že k
daj p
asli?
– D
anes
nas
bo
obis
kal/-
a go
st/-
ja, k
i nam
bo
prip
oved
oval
a o
tistih
čas
ih, k
o so
otr
oci š
e pa
sli p
iške
in s
o pr
epev
ali t
ake
in
podo
bne
pesm
ice.
PETJ
E PE
SMI
– Ri
tmič
no m
elod
ično
izva
janj
e pe
smic
e v
oblik
i odm
eva
(Otr
oška
pes
mar
ica
1. d
el, s
tr. 5
2).
GO
ST V
RA
ZRED
U–
V ra
zred
pov
abim
o st
arej
šega
gos
ta, k
i prin
ese
s se
boj n
ekaj
igra
č al
i dru
gih
pred
met
ov in
foto
grafi
j iz
svoj
ega
otro
štva
. U
čenc
em p
ripov
eduj
e, k
ater
e ig
re s
o se
igra
li ot
roci
nek
oč, p
ove
prav
ila k
akšn
e ig
re, k
i je
otro
ci m
orda
ne
pozn
ajo.
Po
njeg
ovih
na
vodi
lih jo
zai
graj
o.–
Naš
teje
pod
robn
osti,
ki s
e jih
spo
mni
iz o
bdob
ja, k
o je
bil
star
prib
ližno
šes
t let
, pov
e, k
je s
o ot
roci
takr
at d
obili
igra
če, k
akšn
e so
bile
njih
ove
najlj
ubše
obl
eke,
kak
o je
bilo
, ko
so p
rvič
vid
eli t
v-od
dajo
, kat
ere
so b
ile n
jego
ve n
ajlju
bše
slik
anic
e, k
ater
e zg
odbe
so
jim p
ripov
edov
ali s
tarš
i in
star
i sta
rši,
kako
so
se ra
zum
eli z
njim
i, ka
j so
dela
li ip
d.–
Uče
nci p
red
gost
om iz
kot
ička
za
igro
pos
prav
ijo v
se ig
re in
igra
če, z
a ka
tere
men
ijo, d
a jih
v s
voje
m o
troš
tvu
ni p
ozna
l, po
tem
pa
sku
paj p
regl
edaj
o, a
li so
imel
i pra
v.
D
ELO
Z D
ELO
VN
IM Z
VEZ
KOM
, D
otik
oko
lja 1
, str
. 28,
29
– Ra
zgov
or o
b sl
iki.
– N
alep
ijo n
alep
ke.
IG
RAJM
O S
E PO
LŽA
– O
gled
ajo
si v
ideo
pos
nete
k z
igra
mi.
– Sk
upaj
ana
lizira
jo p
ravi
la ig
er.
– V
telo
vadn
ici a
li na
igriš
ču s
e na
učijo
igra
ti st
are
igre
.
SPO
SL
JM
AT
Razg
ovor
ob
slik
i, D
otik
oko
lja 1
, str
. 28,
29Ka
j upo
rabl
jajo
otr
oci z
a ig
ro?
Kate
re ig
re s
o ig
re s
kam
enčk
i? K
ako
so o
bleč
eni?
Kam
enčk
anje
To je
igra
spr
etno
sti z
eno
roko
. Vsa
k od
sod
eluj
očih
dob
i ena
ko š
tevi
lo k
amen
čkov
. Za
zače
tnik
e je
prim
erne
jše
man
jše
štev
ilo
(npr
. 3, z
a bo
lj iz
kuše
ne 5
ali
7). P
rvi s
voje
kam
enčk
e po
loži
pre
dse,
ene
ga iz
med
njih
pa
vrže
v z
rak
in g
a v
zrak
u uj
ame
v dl
an.
Obd
rži g
a v
zapr
ti dl
ani,
z is
to ro
ko p
ober
e s
tal n
asle
dnji
kam
enče
k in
ga
vrže
tako
, da
prej
šnje
ga n
e iz
pust
i. N
adal
juje
ena
ko
kot p
rej,
le d
a im
a zd
aj v
dla
ni ž
e dv
a ka
men
čka.
Met
anje
in lo
vlje
nje
pono
vi š
e s
tret
jim k
amen
čkom
in v
sem
i ost
alim
i, če
jih
je v
zač
etku
izbr
al v
eč. M
edte
m k
o je
kam
enče
k v
zrak
u, s
e la
hko
prim
e za
uho
, da
je ig
ra b
olj n
apet
a. K
o us
pešn
o uj
ame
vse
kam
enčk
e dv
akra
t zap
ovrs
tjo, i
gro
nada
ljuje
dru
gi ig
rale
c.
DEL
O Z
DEL
OV
NIM
ZV
EZKO
M :
Dot
ik o
kolja
1, s
tr. 3
0 Ig
ra P
OSK
OK;
Igro
izve
dem
o na
igriš
ču a
li na
trav
niku
.
DO
MA
ČA N
ALO
GA
Pros
i sta
re s
tarš
e al
i sta
rše,
da
ti pr
ipov
eduj
ejo
o nj
ihov
ih ig
rah
in d
elu,
ko
so b
ili o
ni s
tari
kot s
i ti d
anes
. Prin
esi t
udi k
ater
o nj
ihov
o ig
račo
, če
jo im
ate.
MAT
DEL
O Z
UČB
ENIK
OM
: Prv
a m
atem
atik
a, s
tr. 5
9–
Uče
nci s
e ra
zdel
ijo v
sku
pine
. Dol
očijo
vod
jo s
kupi
ne, k
i bo
poro
čal.
– Vs
aka
skup
ina
ob s
likah
v U
čben
iku
sest
avi b
esed
ilno
nalo
go.
– Vo
dje
skup
in p
reds
tavi
jo s
voje
bes
ediln
e na
loge
.
PREK
O IG
RE D
O Z
NA
NJA
– Ig
ra z
dom
inam
i (v
skup
inah
): U
čene
c vz
ame
dom
ino
in ji
prir
edi u
stre
zen
raču
n se
štev
anja
, ki g
a za
piše
na
list p
apirj
a. O
stal
i uč
enci
v s
kupi
ni p
reve
rjajo
pra
viln
ost r
ešitv
e. Ig
ro p
onav
ljam
o to
liko
časa
, da
se z
vrst
ijo v
si o
troc
i. Vo
dja
skup
ine
pred
stav
i del
o sk
upin
. Če
so o
b de
lu v
sku
pini
nas
tali
prob
lem
i, jih
sku
šam
o sk
upaj
razr
ešiti
.
DEL
O Z
DEL
OV
NIM
ZV
EZKO
M:
Prva
mat
emat
ika
2. d
el, s
tr. 3
9, 4
0–
Uče
nci s
pos
kuša
njem
in lo
gičn
im s
klep
anje
m ra
zpor
edijo
šte
vila
oz.
slič
ice
v po
lja.
– U
čenc
i se
uvaj
ajo
v re
ševa
nje
bese
diln
ih n
alog
pre
k sl
ik. V
prv
em p
rimer
u je
raču
n že
nas
tavl
jen,
uče
nec
ga m
ora
le iz
raču
nati
in d
opol
niti
odgo
vor,
v os
talih
prim
erih
pa
naj u
čene
c sa
m iz
bere
raču
n.
DO
DAT
NI I
ZZIV
– Iz
med
dom
in iz
bere
mo
štiri
, ki s
o pr
edst
avlje
ne v
nal
ogi.
Uče
nec
posk
uša
te d
omin
e ra
zpor
editi
na
tak
nači
n, d
a bo
vso
ta p
ik
v vs
e sm
eri e
naka
sed
em.
– N
alog
a: d
idak
tična
igra
Kdo
bo
prvi
na
vrhu
? Igr
o iz
vaja
mo
v sk
upin
ah. V
sak
učen
ec p
otre
buje
igra
lno
figur
ico,
ki j
o po
stav
i na
sta
rt, i
n že
ton,
ki g
a po
stav
i na
cilj.
N
avod
ila: U
čenc
i v s
kupi
ni iz
men
ično
meč
ejo
igra
lno
kock
o in
se
pom
akne
jo p
o po
lju z
a us
trez
no š
tevi
lo m
est.
V za
dnje
m m
etu
pred
cilj
em u
čene
c m
ora
vreč
i nat
ančn
o to
liko
pik,
kot
mu
jih š
e m
anjk
a do
cilj
a. K
o ci
lj d
osež
e, p
ober
e že
ton,
se
s fig
uric
o vr
ne
na z
ačet
ek, n
a ci
lj pa
pos
tavi
nov
žet
on. I
gro
izva
jam
o gl
ede
na ra
zpol
ožlji
vi č
as. N
a ko
ncu
lahk
o do
loči
mo
zmag
oval
ca s
kupi
ne –
to
je ti
sti u
čene
c, k
i je
pobr
al s
cilj
a na
jveč
žet
onov
.
LUM
GU
M
HIŠ
NI L
JUBL
JEN
ČEK
LIKO
VNA
TEH
NIK
A: Č
RTN
I REZ
ERVA
Š Z
LEPI
LOM
IN A
KVA
RELO
M (L
ikov
ne k
uhar
ije 2
, str
. 41)
Kom
bini
rali
bom
o dv
a te
koča
liko
vna
mat
eria
la: l
esno
lepi
lo n
a vo
dni o
snov
i in
akva
reln
e ba
rve.
Ko
se b
o le
pilo
pos
ušilo
, bo
»re
zerv
iralo
« po
vrši
ne in
črt
e, d
a jih
akv
arel
na b
arva
ne
bo u
spel
a ob
arva
ti.Po
treb
uješ
:–
lepi
lo z
a le
s na
vod
ni o
snov
i–
vode
ne b
arve
– m
ehak
čop
ič–
lonč
ek z
vod
o–
risal
ni li
st–
krpi
co z
a su
šenj
e in
čiš
čenj
e pr
ipom
očko
vPo
stop
ek–
Uče
nci n
a ris
alni
list
z le
pilo
m z
a le
s na
rišej
o že
leno
živ
al.
– Po
čaka
š, da
se
lepi
lo p
osuš
i.–
Ko s
e le
pilo
dob
ro p
osuš
i, z
meh
kim
čop
ičem
pob
arva
š vs
e po
vrši
ne z
akv
arel
nim
i ali
vode
nim
i bar
vam
i.–
Akv
arel
e m
ešaš
med
seb
oj, d
a do
biš
zani
miv
e ba
rvne
odt
enke
.
PRID
RUŽI
MO
SE
DO
MA
ČIM
ŽIV
ALI
M–
Nau
čijo
se
nara
ščaj
očo
pese
m Ju
tro
nafa
rmi (
amer
iška
ljud
ska,
Gla
sba
1, p
esm
aric
a st
r. 80
, 81)
.–
Bese
dilo
pos
amez
ne k
itice
osv
ojijo
z o
pona
šanj
em p
osam
ezne
živ
ali.
– Re
fren
naj
spr
emlja
jo v
edno
z e
naki
m g
lasb
ilom
.–
Razu
mej
o in
razl
ikuj
ejo,
kaj
je k
itica
in k
aj re
fren
(pon
avlja
nje)
.–
Lažj
e ra
zum
evan
je o
mog
oča
delo
v D
U, k
jer g
rafič
no ri
šejo
ogl
ašan
je p
osam
ezne
živ
ali (
Gla
sba
1, s
tr. 4
5).
– Iz
miš
ljajo
v p
esm
i nov
e ki
tice
oz. ž
ival
i (np
r. na
farm
i pa
dve
gosk
i 'm
a).
– M
elod
ijo in
rite
m p
esm
i lah
ko iz
vaja
jo z
živ
alsk
imi j
ezik
i (np
r. ho
v, h
ov, h
ov, h
ov ..
./ m
u, m
u, m
u ...
)
Prip
ravi
la:M
etka
Šal
ehar
KAZALO
SLOVENŠČINABerilo 1, Kdo bo z nami šel v gozdiček? ............................................................... 23
SLOVENŠČINASlovenščina 1, S Slikanico na rami, delovni zvezek za jezik in književnost ............... 69
MATEMATIKAPrva matematika, učbenikPrva matematika, delovni zvezek v dveh delih .................................................................. 103
SPOZNAVANJE OKOLJADotik okolja 1, učbenikDotik okolja 1, delovni zvezek v dveh delih ......................................................................... 147
GLASBAGlasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, učbenikGlasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, delovni učbenik ...................................... 189
Dr. Vida Medved Udovič, mag. Tilka Jamnik, Jožica Ciber Gruden
PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE
V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
SLOVENŠČINABerilo 1, Kdo bo z nami šel v gozdiček?
Slovenščina 1, S slikanico na rami, delovni zvezek za jezik in književnost (književni del)
Slovenščina 1, S slikanico na rami, delovni zvezek za jezik in književnost (književni del):http://www.ucimte.com/?q=interaktivni_ucbenik/372819
Priročnik - SLOVENŠČINA
24
KAZALO
Mira Voglar: BIBA LEZE ............................................................................................. 29Ljudske: RAJALNE IGRE ............................................................................................. 29Ljudske: ČRKE RAZIGRANKE ... .............................................................................. 31Grigor Vitez: KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEK ................................................. 31Mira Voglar: KAJ JE TO? ........................................................................................... 31Lili Novy: PIKA – POKA .............................................................................................. 32Anica Černej: RAK ...................................................................................................... 33Igo Gruden: PESEM O ČRIČKU ................................................................................. 34Oton Župančič: KADAR SE CICIBAN JOČE ............................................................ 34 UGANKE .......................................................................................... 34Marjan Manček: MODRI MEDVEDEK ..................................................................... 36Oton Župančič: ZVONOVI ........................................................................................ 36Jacob in Wilhelm Grimm: RDEČA KAPICA .......................................................... 37Jacob in Wilhelm Grimm: SNEGULJČICA ............................................................ 38France Bevk: PETER KLEPEC .................................................................................... 39Anica Černej: BELE SNEŽINKE ................................................................................ 40Leopold Suhodolčan: KUŽA LUŽA ......................................................................... 40Ljudska: O POVODNEM MOŽU ................................................................................ 41Anja Štefan/Jelka Reichman: ČUDEŽNI LEŠNIKI ................................................ 42Svetlana Makarovič/Ana Zavadlav: ČRNI MUC, KAJ DELAŠ? .......................... 43Ela Peroci: MUCA COPATARICA ............................................................................... 44Ljudska: JANČEK JEŽEK ............................................................................................. 45Dane Zajc: LETEČA HIŠICA ...................................................................................... 46V KNJIŽNICI .................................................................................................................. 46Ljudska: HVALEŽNI MEDVED .................................................................................. 58Fran Levstik: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO ............................................ 49Fran Levstik: CVILIMOŽ ............................................................................................ 50Leopold Suhodolčan: CEPECEPETAVČEK ............................................................. 50Kajetan Kovič: MAČEK MURI .................................................................................... 51Kajetan Kovič: ZMAJ DIRENDAJ ............................................................................ 52Max Velthuijs: ŽABEC IN TUJEC .............................................................................. 53Piotr Wilkón: MUCA ROZALINDA ........................................................................... 54Tatjana Pregl: USPAVANKA ...................................................................................... 55Vida Jeraj: USPAVANKA ............................................................................................ 56Vida Brest: PRODAJAMO ZA GUMBE ..................................................................... 57Tone Pavček: JURI MURI V AFRIKI ........................................................................... 57Nataša Konc Lorenzutti: RAVNO PRAV VELIK ...................................................... 58Andrej Rozman Roza: MIHEC GRE PRVIČ OKROG SVETA ................................. 59Lila Prap: MEDNARODNI ŽIVALSKI SLOVAR ......................................................... 60Moldavska ljudska: ZAJČEK SIVI NAGAJIV ........................................................... 61Ruska ljudska: IMELI SMO KOZLIČKA ................................................................... 61Slovaška ljudska: MIŠKA JE KUHALA KAŠICO .................................................... 61Nemška ljudska: VSE MOJE BELE RAČKE ............................................................. 61Severnoameriška indijanska uspavanka: SONCE ZA GORO ZASPI .......................... 62Romka Demeter: POJTE, ROMI! ............................................................................. 62Ljudska: MOJCA POKRAJCULJA ............................................................................. 63Jacob in Wilhelm Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV .................................. 64V GLEDALIŠČU, IGRAČE NASTOPAJO, PREDMETI OŽIVIJO, LUTKOVNE IGRE ........... 65Tatjana Kokalj: KAKO SE JE MOŽILA VEVERICA .................................................. 66Jan Malík: ŽOGICA NOGICA .................................................................................... 67
Priročnik - SLOVENŠČINA
25
Dr. Vida Medved Udovič:
KNJIŽEVNOST V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Posebnosti mladega bralca, tj. njegove odprtosti, dvojnegabranja otroka s starši, z učitelji, vzgojitelji in drugimi izkušenimi bralci so ključni dejavniki, ki vplivajo na premišljeno oblikovanje bralnih modelov v zgodnjem šolskem obdobju. Branje otrok oz. doživljajsko poslušanje in branje je mnogo trši oreh kot branje odraslega. Kot piše uve-ljavljena raziskovalka branja Meta Grosman, se preučevalci procesov branja lahko opirajo vsaj na lastne izkušnje in prve eksperimentalno zbrane podatke in poročila o branju odraslih. Raziskovanje otroškega razumevanja lepo-slovne pripovedi pa je prineslo le delne rezultate, ki jih je težko posploševati (v: Grosman, 2004: 86). Oblikovanje poučevalnih strategij za sprejemanje pravljic, pesmi in slikanic ter pripovedovanja zgodb otrok v šoli temelji na poznavanju različnih bralnih strategij besedilnega in likovno oblikovanega sporočila. Pri tem je potreb-no upoštevati individualne bralne zmožnosti otrok in in ustvariti pozitivno bralno okolje. Uspešna književna vzgoja izhaja iz otrokovih literarnih doživetij, ki so izhodišče za oblikovanje bralnih modelov v šoli. Vloga mladega bralca in poslušalca na začetku šolanja je v soustvarjanju besedilnih pomenov mladinske književ-nosti. Učiteljeva naloga je, da spodbuja otrokove bralne odzive z igro vlog, lutkovno animacijo, pripovedovanjem, ustvarjalnim gibom ipd.Predstavitev književnih del s pretežno otroškim naslovnikom je v šoli zasnovana kot njegov dialog z besedilom in hkrati kot približevanje izbranega besedila ali slikanice skupini otrok. Takšen tip obravnave predpostavlja poseben tip estetske komunikacije, drugačne kot pri odraslem bralcu. Komunikacija v šoli je naslonjena na didaktično-me-todični scenarij, saj izbrano književno besedilo narekuje tudi izbor ustreznega književno-didaktičnega modela. Njegova učinkovita izpeljava je odvisna od:
• stališča otrok do branja,• strokovne priprave, s posebnim poudarkom na poznavanju tipoloških značilnosti pravljice oz. slikanice in
značilnosti otroške lirike, • upoštevanja izsledkov razvojne psihologije, ki osvetljujejo tipične otrokove razvojne faze v predšolskem in
šolskem obdobju, • književno-didaktične zmožnosti, udejanjene v smiselni integraciji književno-likovnih določil, izbranih za izpe-
ljavo književnega modela,• komunikacijskih zmožnosti, ki so odločilne pri spodbujanju otrokovih odzivov v zvezi z oživljanjem pravljice
oz. slikanice in doživetij lirskih besedil glede na otrokov pričakovani horizont tako besedilnega kot likovnega sporočila.
O branju slikanice kot prve otrokove knjige je potrebno vedeti, da »slikanica razvije svoj učinek šele takrat, ko pri-haja do zlitja likovnega in besednega. Njenih učinkov in odzivov ni mogoče opazovati le glede na njen besedilni del oz. le glede na njen vizualni del. Pomen slikanice se aktualizira šele v hkratnem bralnem in vidnem procesu. Na podlagi bralnega procesa se konstituira smisel besedila, vizualni del pa gradi svoj smisel na podlagi sprejemanja likovnega sporočila« (Medved Udovič, 2005: 81).
Literatura:• Grosman,M.Zagovorbranja:Bralecinknjiževnostv21.stoletju.Ljubljana: Sophia,2004(Beseda,2004,4).• MedvedUdovič,V.(2005).Zgodnjebranjezaučinkovitobralnopismenost.Peda goškaobzorja,20/1.[5]-16.
LUTKOVNE/GLEDALIŠKE DEJAVNOSTILutkarstvo je ena izmed gledaliških zvrsti, pri kateri lutka postane scensko bitje, ki ga oživlja lutkar igralec. V lut-kovnem gledališču razlikujemo lutke, ki jih premikamo z nitmi ali žicami (marionete), ročne lutke, ki se potisnejo na prste, lutke na palici, senčne lutke itd. V šoli so priljubljene tudi preprosto izdelane naprstne lutke, ki jih otroci s pomočjo učitelja sami izdelajo in nataknejo na prste. V svojih lutkovnih predstavah otroci oživljajo:
• svoje igrače,• običajne predmete,• živali, rastline, predmete in osebe iz pravljic.
Nastopajo v prizorih iz pravih lutkovnih igric, napisanih po njihovi meri doživljanja in domišljije ali lutko uporabijo za igro vlog pri pravljicah.Lutkarstvo je ustvarjalna otroška igra, vzgojno in terapevtsko sredstvo ter gledališka dejavnost. Vsa tri področja je
Priročnik - SLOVENŠČINA
26
seveda mogoče približati otrokom, saj lutkovno gledališče omogoča svobodno spreminjanje scene in nastopajo-čih lutk, kar vse omogoča sproščeno otrokovo ustvarjalnost z lutko.
Literatura:• Jurkowski,H.(1991).Funkcijalutkeinlutkovnegagledališčanekdajindanes. Lutka,45/46.• Majaron,E.(1987).Režijakotanimacijalutkovnepredstave.Lutka,39/40.
Mag. Tilka Jamnik:
PRAVLJIcA
1. Kako otrokom pripovedovati in brati pravljice? Otrokom je treba pravljice tako pripovedovati kot brati. Poleg tega je zelo pomembno tudi branje v nadaljevanjih (metoda dolgega branja), branje na deževen dan (pravljična ura v podaljšanem bivanju, v šolski knjižnici, v pravljič-nem krožku, v odmoru za branje, pravljica za dobro jutro) in družinsko branje.
Kako poteka šolska obravnava umetnostnega besedila? Uvodna motivacija: učitelj motivira otroke za obravnavanje besedila.Branje besedila:
• umetnostno besedilo učitelj otrokom najprej pripoveduje kolikor se da natančno in pri tem opazuje otroke, kajti očesni stik je izjemno pomemben,
• razloži neznane besede,• morda s kakšnim opozorilom dodatno usmeri pozornost otrok,• besedilo (interpretativno) prebere,• nato sledi čustveni odmor po branju,• s stavkom ali dvema učitelj povzame in potrdi doživljaj.
Analiza besedila: Dejavnosti za doživljanje in spoznavanje besedila, na primer razgovor, pripovedovanje ob ilustracijah, domišljijske, govorne, gibalne, likovne, glasbene in druge dejavnosti.
Nove naloge: učitelj spodbuja otroke, naj so (po)ustvarjalni na različnih področjih in s tem poglabljajo doživetje umetnostnega besedila.
Učitelj bo po lastni presoji, glede na naravo umetnostnega besedila in razpoloženje otrok, običajni potek morda malo spremenila (npr. dejavnosti za uvodno motivacijo lahko postanejo dejavnosti za poglabljanje doživetja, be-sedilo večkrat prebere in nič ne pripoveduje ipd). Kot smo že omenili, bo poleg šolske obravnave umetnostnih be-sedil otrokom učitelj bral v nadaljevanjih in na deževen dan, pripravljal jim bo pravljične ure in pripovedoval pravljice zgolj zato, da bi otroci estetsko uživali (jezikovna, pravljična, bralna kopel).
Glede pripovedovanja in branja vedno velja naslednje:• pripovedujte predvsem ljudske pravljice (nastale so s pripovedovanjem in jih je zato lažje pripovedovati);• kadar pravljice pripovedujete, otrokom močneje posredujete tudi svoje navdušenje in doživljanje pravljice,
otroke močneje aktivirate;• občasno pravljice pripovedujte in/ali berite tako, da animirate z glasom in kretnjami (interpretativno branje);• berite avtorske pravljice, saj boste le tako natančni in povsem zvesti avtorjevemu zapisu in bo lepota literature
učinkovala močneje od vašega navdušenja in doživljanja (kot se to dogaja ob pripovedovanju);• otrokom z branjem obenem pokažete, da se jim prav z branjem knjig odpira svet pravljic; s tem jih pripravljate
k temu, da se bodo tudi oni z veseljem začeli učiti brati,• pripovedujte in berite ob ilustracijah; ilustracija otroku pove celo več kot besedilo;• pripovedujte oz. berite tako, da vam bodo otroci sledili, opazujte jih, spremljajte njihov odziv, kajti pripovedo-
vanje in poslušanje pravljice je kompleksno dogajanje: skupno doživetje ustvarijo besedilo in ilustracija, torej pravljica sama po sebi, pripovedovalec pravljice s svojo psihofizično navzočnostjo in seveda otroci, ki poslušajo;
• isto pravljico otrokom ponovno pripovedujte in/ali berite toliko časa, kolikor si to želijo;• pripovedujte in berite predvsem pravljice, ki jih imate tudi sami radi, ki tudi vas vznemirijo, pretresejo, očarajo;• otrokom pripovedujte in berite pravljice, kolikor morete (toda izbirajte le kakovostne pravljice, torej tiste z do-
brim besedilom in kakovostnimi ilustracijami);
Priročnik - SLOVENŠČINA
27
• posvetujte se z mladinskimi knjižničarji, spremljajte novosti in ustrezne rubrike o dobrih knjigah v otroških in vzgojnih revijah, izobražujte se iz ustrezne strokovne literature.
Knjige, iz katerih je berete otrokom, razstavite v knjižnem kotičku v razredu, da si jih otroci spontano ogledujejo. Tisti, ki že znajo brati, jih bodo morda prebrali še enkrat sebi in/ali sošolcem. Otroci lahko poročajo za Bralno značko. Branje povezujte z rednim obiskom v (šolski) knjižnici in izposojo gradiva, z branjem periodike (Ciciban) in z branjem za Bralno značko.
2. Ustvarjalno podoživljanje pravljic • Doživljanje literature poglabljamo in razširjamo z domišljijskimi, verbalnimi, likovnimi, glasbenimi, gibalnimi
in drugimi dejavnostmi otrok, vpletamo igro in spodbujamo različne oblike otrokove ustvarjalnosti.• Otroka spodbujamo k ustvarjanju lastnih pravljic: besedno ustvarjanje in ustvarjanje ilustracij privede do
ustvarjanja lastne knjige (doživetje literature in knjige skozi lastno aktivnost, igro); pri tem si lahko pomagamo z določenimi (pravljičnimi) besedili.
• Skupaj z otroki pripravimo (lutkovno) predstavo (povezava z gledališko vzgojo), ki jo odigramo tudi otrokom iz drugih skupin, staršem, na zaključku šolskega leta ipd.
3. Otroška literatura na drugih medijih • Primerjajmo nekatere pravljice, ki jih poznamo iz knjig, z njihovim zvočnim zapisom, filmom, gledališko, lut-
kovno, glasbeno ali baletno predstavo. Pogovarjajmo se o različnih medijih in o tem, kako enaka sporočila in vsebine doživljamo različno, če jih sprejemamo prek različnih medijev.
• S posredovanjem literature prek različnih medijev (avdio- in videokasete, cederomi ipd.) otroka navajamo na doživljanje in spoznavanje specifičnosti različnih medijev.
• S poslušanjem literarnih vsebin prek radia (npr. otroških literarnih oddaj in radijskih iger za otroke) otroke navajamo na izbiranje in doživljanje literature prek javnega medija; podobno velja za televizijske programe.
• Z ogledom risank, filmskih, lutkovnih in gledaliških predstav otroka navajamo na doživljanje literature prek uprizoritev.
• Pred oddajami oz. predstavami in po njih otrokom prebiramo literarna dela, po katerih so oddaje predstave nastale.
• Čeprav preveč dela z računalnikom v tem starostnem obdobju ne priporočamo, vendarle opozarjamo, da za-pis literature na cederomih otroku omogoča spremembe, variacije in sokreiranje.
KNJIŽNIcAZa uspešnejšo književno vzgojo je potrebno, da ima vsak razred svoj knjižni kotiček: nekaj knjig je stalnih, primer-nih starosti otrok, druge pa si otroci in učitelj redno izposojajo v šolski knjižnici in/ali v (najbližji) splošni knjižnici.
Obisk knjižnice je del knjižnične, knjižne in književne vzgoje otrok. Vloga knjižnice in pogostih obiskov v njej je pomembna s stališča celotnega jezikovnega področja, torej tudi pri začetnem opismenjevanju in govorni vzgoji. Zato svoje delo načrtujmo skupaj s knjižničarji, ki nam svetujejo ustrezne knjige in posredujejo izkušnje o biblio-pedagoških oblikah dela z otroki v predšolskem obdobju in v obdobju začetnega branja in opismenjevanja.
Učitelj in otroci:• redno obiskujejo šolsko in najbližjo splošno knjižnico, izposojajo si leposlovne in poučne knjige ter drugo
knjižnično gradivo,• občasno se dogovorijo za pravljično uro v knjižnici,• udeležijo se srečanja z ustvarjalci otroške literature v knjižnici, • ogledajo si priložnostne razstave gradiva v knjižnici,• ogledajo si razstavo Mojanajljubšaknjiga,• pozanimajo se, kaj se dogaja v knjižnici.
Po organiziranem obisku knjižnice:• se v razredu igrajo knjižnico, uro pravljic ali kako drugo prireditev, ki so jo spoznali, • učitelj spodbuja otroke, naj prinašajo knjige od doma (prej obvesti starše oz. se pogovori z njimi); za določen
čas jih postavlja v knjižni kotiček, • z otroki pripravi razstavo mojanajljubšaknjiga, knjigatedna,meseca ipd., v v razred/šolo povabijo ustvarjalca otroške književnosti.
Učitelj:• organizira obisk splošne knjižnice skupaj z otroki in starši,• prosi starše, da včlanijo otroke v najbližjo splošno knjižnico in si izposojajo knjige,• spodbuja starše, da berejo svojim otrokom (družinsko branje, branje za t. i. predšolskobralnoznačko.
Priročnik - SLOVENŠČINA
28
Jožica Gruden-Ciber, prof. razr. pouka:
USTVARJALNI GIB PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI
Katere so tri najpogostejše dejavnosti vsakega otroka?
To so gotovo igra, gibanje in ustvarjanje. Potreba po igri in gibanju sta v starostnem obdobju prvošolcev še vedno najprimarnejši. Otroci se s svojim gibanjem nenehno igrajo. Sodobnega načina pouka slovenščine si tako ni moč predstvljati brez celostne metode učenja.
Celostna metoda učenja pomeni, da razumemo nekaj z umom in telesom. Ta metoda učenja prepleta v procesu vgojno-izobraževalnega dela telesne, doživljajske, miselne in socialne dejavnosti. Pri celostnem pouku skrbimo za vsestranski razvoj otroka tudi tako , da gib kot metodo učenja, vključujemo v pouk pri vseh predmetih v prvem razredu osnovne šole.
Igre ustvarjalnega gibanja obvezno vključujmo v pouk pri začetnem opismenjevanju, grafomotroričnih vajah in orientaciji v prostoru (http://www2.arnes.si/~gschmi/).
Pri pouku književnosti skozi gib kot metodo učenja učenci spontano vstopajo v ustvarjalen dialog z besedilom. Tako ga s pridom izkoristimo za motivacijske dejavnosti, ki so prvi in najpomembnejši korak za vzpostavljanje dialoga med obravnavanim besedilom in otrokom (primer besedil iz berila: Črnimuckajdelaš?,MucaCopatarica,Uspavanka,Razrednogledališče…). Motivacija, ki poteka skozi gibalno igro, otroke pritegne in hkrati sprošča njiho-va čustva. Na sproščujoč način lahko vzpostavimo čustveno navezavo med obravnavanim besedilom in mladim bralcem ali poslušalcem. Tudi vizualizacije, domišljijska potovanja lahko vključujemo pri motivaciji za besedila iz berila. Z motivacijo, ki jo vpeljemo skozi ustvarjalni gib, lahko omogočimo bolj osebno videnje obravnavanega književnega besedila. Otrok si tudi bolje zapomni stvari, če je njegovo telo v enaki meri aktivno, kot so njegovi možgani.Skozi ustvarjalni gib povežemo tudi bralčeve povezave z domišljijsko-čutnimi predstvami dogajalnega časa in pro-stora. Učenec si skozi gibalno igro osebe, pojave in dogodke iz določenega književnega besedila bolj živonaslika (npr. besedla iz berila: Leteča,hišica,MucaRozalinda,Uspavanka,MucaCopatarica,rdečakapica…).Domišljija in predstavljivost učencev lahko poteka skozi različne vodene vizualizacije (http://www2.arnes.si/~gschmi/).Pri identifikaciji s književno osebo si bralec skozi igro ustvarjalnega giba lažje predstavlja književno osebo, se z njo poistoveti in se vživlja v različna čustvena razpoloženja (dramatizacija in iga vlog).
Gibalne in rajalne igre se igramo pri Bibankah,Izševankah in Črkahrazigrankah. Tu se lahko ritmično gibljemo tudi ob petju in glasbi. S pomočjo ritma se otroci sproščajo in že od nekdaj so rajalane igre otrokom nudile različna čustvena ugodja. Stari rajalni igri Belalilija in Urajeena,medvedšespi sta v priročniku tudi podrobno opisani. Pri rajalnih igrah lahko otroci samostojno oblikujejo gib, se izražajo skozi gib in so ustvarjalalni tudi v timskem delu (različne skupinske koreografije) (http://www2.arnes.si/~gschmi/).Pri dramatizacijah naj učenci skušajo vloge, ki jih igrajo, čim bolj oponašati z gibanjem. Poznane pravljice lahko predstavijo le s pantomimo (igra diamant: http://www2.arnes.si/~gschmi/).Tudi za naloge po obravnavi besedil v prvem razredu uporabljamo metodo učenja skozi ustvarjalni gib precej po-gosto. Igramo se gledališče (karte), zaigramo pesmi, prikažemo glavnega junaka s kiparjenjem (igra kipar in glina), igramo se z lutkami na najrazličnejše načine.
Ko boste razmišljali o pripravi na pouk, razmišljajte tudi o primernih metodah in oblikah dela. Uspešne so tiste, ki prinašajo v sodoben pouk predvsem ustvarjalnost in večjo samostojnost učencev. Ustvarjalni gib je lahko odlična popestritev in sprostitev. Skozi gibalne igre boste na novo odkrivali sebe, učence in tudi socialni odnosi v razredu se bodo razvijali v pozitivno smer.Vse igre , ki so opisane in predlagane v priročniku, najdete na spletni strani: http://www2.arnes.si/~gschmi/.
Literatura:• Geršak,V.(2004):Celostnametodapoučevanjaučenja.Koper:UniverzanaPri- morskem.• Geršak,V.(2006):Plesno-gibalnaustvarjalnost.• Kroflič,B.(1999).Ustvarjalnigib–tretjarazsežnostpouka.Ljubljana:Znanstveno inpublicističnosredišče.
Priročnik - SLOVENŠČINA
29
Mira Voglar:
BIBA LEZE … – bibanke
Z bibankami med prvošolčke vnesemo dobršno mero čustvene topline in sproščenosti. Otroci bibanke morda poznajo iz svojega najrosnejšega obdobja. Lepo jim bo, če jih znova podoživijo tudi v šolskem okolju.
cILJI• Učenci zaznavajo in doživljajo zvočno podobo bibank, ritem in rimo.• Igrajo se bibanke drug z drugim.• Izmišljajo si svoje bibanke in jih izvajajo.
DEJAVNOSTI• Otroci poslušajo bibanke, ki jih pripoveduje učitelj. Zapomnijo si jih in se igrajo drug z drugim.• Izmišljajo si svoje bibanke; pri tem tvorijo preproste rime, poimenujejo dele telesa in podobno.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 6DZ/iDZ str. 4
• Učitelj govori besedilo bibanke z dvema prstoma, kazalcem in sredincem, se igra bibanke z otroki, ki se vključujejo z gibi in odgovori.
• Otroci si bibanko zapomnijo in se igrajo drug z drugim.• Učitelj spodbuja otroke, naj se spomnijo besedila katere bibanke, ki jo poznajo. Tisti otroci, ki imajo
mlajše sestrice in bratce, pokažejo, kako se igrajo bibanke z njimi.• Izmišljujejo si nove bibanke in pri tem uporabijo čim več novih, šaljivih, nesmiselnih in ljubkovalnih
besed. Ko potujejo z dvema prstoma kot biba po telesu, naj poimenujejo dele telesa.• Bi bile lahko bibe na primer cice? Kako bi rekli pesmicam, kjer nastopajo cice (mime, nine ...)? Otroci
si izmišljajo cicarije (mimarije, ninarije ...).• V DZ narišejo vsak svojo bibo in si zanjo izmislijo bibanko, ki jo povedo sošolcem.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Bibe izdelajo iz blaga; te bibe so lahko tudi »ninice«.
Ljudske:
URA JE ENA, MEDVED ŠE SPI; POLŽEK; cINcA BINcA; BELA LILIJA – rajalne igre
cILJI• Učenci zaznajo zvočnost in ritem rajalne igre.• Celostno doživljajo gibanje, ritem, ples, petje, poezijo.• Spoznavajo ljudsko izročilo.• Naučijo se rajalne igre in jih izvajajo.
DEJAVNOSTI• Otroci poslušajo besedila rajalnih iger in si jih spontano zapomnijo.• Ob rajanju usvojijo navodila rajalnih iger.• Večkrat zarajajo isto rajalno igro.
Priročnik - SLOVENŠČINA
30
DELO Z BERILOMB str. 7
Ura je ena, medved še spiSpada med najbolj arhaične igre; odvija se počasi in na odmaknjen starinski način, besedilo in na-pev sta enolična kot čas, ki mineva … Igra je skupinska, sestavljena iz medveda in ostalih akterjev. Medved spi, ostali so razporejeni v krogu okrog njega, brez držanja za roke. Hodimo z ritmiziranim korakom in prepevamo/govorimo besedilo. Medved se ravna po besedilu pesmi in spi, seda in vstaja ter skoči pokonci in se zakadi v otroke, kot mu to s petjem narekujemo. Otroci tekajo stran od medveda, ki jih lovi. Tisti, ki ga medved ujame, prevzame vlogo medveda v naslednji igri.
• Učitelj predstavi rajalno igro in pove, kako se izvaja.• Vodi pogovor, kaj se v rajalni igri dogaja, zastavlja vprašanja, kot so v Berilu.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
• Bi igro lahko izvedli še kako drugače? Kaj vse bi lahko počel medved ob različnih urah?
Vir:URAjeena,medvedšespi:slovenskeljudskenaštevanke,odštevankeinizštevanke,igreinpoigranke,nagajivkeinposmehulje.Ured.inilustr.MarijaVogelnik.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1990.
DELO Z BERILOMB str. 8
Bela lilijaGre sicer za izrazito dekliško kolo, vendar ga v razredu igramo z deklicami in dečki. Skupina otrok se prime v strnjenem krogu za roke. Med petjem otroci hodijo naokrog, običajno v smeri urinega kazalca, umirjeno in slovesno. Sredi kroga je otrok, ki ga skupina predhodno izbere. Zavežejo mu oči in ga zavrtijo v nasprotno smer, otrok v sredi se vrti okoli svoje osi naprej in naprej. Skupina prepeva pesem, ob koncu pesmi se krog ustavi in otrok z zavezanimi očmi prime otroka, ki mu je nasproti, in poskuša uganiti, kdo je. Če ugane, si sname rutico in jo zaveže otroku, čigar ime je uganil, ga zavrti in se postavi na njegovo mesto. Če ga ne ugane, ostane še naprej v krogu in se vrti z zavezanimi očmi.
• Učitelj predstavi rajalno igro in pove, kako se izvaja. Otroci jo večkrat zarajajo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Otroci ob različnih priložnostih pri pouka zarajajo različne rajalne igre.• Naučijo se izštevanko Cinca Binca; z njo se lahko igrajo slepe miši.• S pesmico Polžek lahko zares prikličejo polžka, da bo prilezel iz hišice.• Vprašajo stare starše, katere rajalne igre so se oni igrali.
Priročnik - SLOVENŠČINA
31
Ljudske:
ČRKE RAZIGRANKE, cIBcIBIRIBcIBILONIKA, PIKA NOGAVIČKAGrigor Vitez:
KDO BO Z NAMI ŠEL V GOZDIČEKMira Voglar:
KAJ JE TO?
cILJI• Učenci zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Zaznavajo rimo. Igrajo se z imeni in rimami.• Iščejo rimane besede.• Po poslušanju kratke znane pesmi sami berejo pesem.• Tvorijo izrazita ritmična besedila po zgledu.
DEJAVNOSTI• Učitelj bere ali pripoveduje pesmi. • Učenci poslušajo tudi zgoščenko s petimi/uglasbenimi pesmicami.• Učenci si pesmice zapomnijo in deklamirajo ter pojejo.• Pesmi ritmično spremljajo z lastnimi inštrumenti.• Zaznavajo značilne prvine ljudskega pesništva.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 9–13DZ/iDZ str. 5–7
• Z izbrano izštevanko učenci v krogu izštevajo (vsi hkrati kažejo na isto osebo). Kdor je izštet, hitro pove kitico pesmi ali jo zapoje. Nato od naslednjega učenca spet po vrsti v krogu ritmično izrekajo izštevanko.
• Učitelj spodbudi otroke, naj povedo izštevanke, s katerimi se izštevajo pri igrah.• Učitelj večkrat prebere ali pove isto pesem, da si jo učenci spontano zapomnijo.• Učenci poslušajo tudi zgoščenko Pojte, pojte, drobne ptice (Ljubljana: Primus, 2004) – povezava z
glasbeno vzgojo.• Učitelj jih spodbuja, naj doživljajo zvočnost pesmi (poslušajo pesmi na zgoščenki, tudi sami pojejo),
iščejo rime (ptice – meglice ...), iščejo pomanjševalnice (domek, putka …), ugotavljajo sporočilnost pesmi (ali je pesem šaljiva, nagajiva …). Učitelj razloži nerazumljive besede.
• Sami berejo znano pesem, ki so jo prej večkrat poslušali.• Ali učenci poznajo še katere druge ljudske pesmi? Pripovedujejo pesmice.• Učenci prosijo starše, da jim povedo katero otroško ljudsko pesmico. V DZ pesmico ilustrirajo, da si
jo laže zapomnijo. Naslednji dan jo v šoli povedo. (Starši lahko besedilo zapišejo.)• Pesem lahko tudi zapojejo (povezava z glasbeno vzgojo).• Učitelj pogosto bere pesmi iz antologije Pojte,pojte,drobneptice.• Izštevanke iz Berila pripovedujejo jasno, razločno in izrazito ritmično. • Izmišljujejo si najdaljše besede.• V DZ sestavijo kratko pesmico (izštevanko) in si zanjo izmislijo gibe.• Pobarvajo Piko Nogavičko in s pomočjo gumbov na obleki ritmično izrekajo izštevanko. • Rešijo uganki v Berilu, rešitve pa narišejo v DZ. Pripovedujejo uganke, ki jih poznajo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci si zmišljujejo besede, ki se rimajo z njihovimi imeni.• Izmišljujejo si pare besed, ki se rimajo (npr. Alenka – pečenka, žoga – maroga itd.).• Učenci prosijo starše, naj jim povedo kakšno otroško ljudsko pesmico. Zapomnijo si jo, jo ilustrirajo
v DZ in naslednji dan v šoli povedo. Zagotovo bomo slišali tudi kakšno drugo ljudsko pesmico.
Priročnik - SLOVENŠČINA
32
• Sčasoma bodo učenci znali na pamet več ljudskih pesmi. Pripravimo literarno matinejo: učenci reci-tirajo in pojejo otroške ljudske pesmi.
• Izmišljujejo si kratke ritmične izštevanke z nesmiselnimi besedami. Z njimi se v skupinah igrajo.
Viri:ČERNIGOJ,Franc:Naceimadolgetace.Ured.FrancČernigoj.Ilustr.SilvaKarim.Lju-bljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,1996.KDOboznamišelvgozdiček.Ured.NikoGrafenauer.Ilustr.MarjanManček.Ljublja-na:Mladinskaknjiga,1999.(Deteljica).VOGLAR,Mira:Bibankeuganke.Ilustr.LidijaOsterc.Ljubljana:Univerzum,1981.
Lili Novy:
PIKA – POKA
cILJI • Učenci zaznavajo in doživljajo zvočnost in ritem pesmi.• Zaznavajo rimo.• Opazijo likovno oblikovanost besedila. • Izražajo svoje razumevanje besedila in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev.• Ustrezno se odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela pesem).• Z risanjem izrazijo domišljijsko-čutno podobo dogajalnega prostora.
DEJAVNOSTI• Učitelj večkrat interpretativno prebere pesem; učenci jo poslušajo in si jo spontano zapomnijo.
Učenci zaznajo zvočnost in ritem pesmi. Ritem pesmi zaznavajo z ritmičnim spremljanjem. Izmišlju-jejo si različice za ritmično spremljavo.
• Učitelj usmeri pogovor na likovno oblikovanost pesmi.• Učenci razlagajo, kaj jim sporočajo posamezne besede in cela pesmica.• V DZ z risanjem izrazijo domišljijsko-čutno podobo dogajalnega prostora v pesmici.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 14DZ/iDZ str. 8
• Učenci ponavljajo za učiteljem v obliki ritmičnega odmeva (glas in ploskanje): PIKA POKA POKA PIK ali
PIK PIK POKA POKA PIK aliPOKA POKA POKA PIK
...• Učitelj večkrat prebere pesem; učenci jo poslušajo in si jo spontano zapomnijo. Bere jo interpretativ-
no, da učenci laže zaznajo zvočnost in ritem pesmi.• Opozori jih na rime: pok–visok,log–naokrog,pik–slik.• Spodbuja jih, naj povedo, kaj menijo, da izražajo stopničasto napisane besedice: pika–poka–poka
–pik. Učenci opazujejo likovno oblikovanost pesmi. • Učenci izražajo svoje mnenje o doživljanju pesmi. Kaj sporoča pesmica v celoti? Je to vesela pe-
sem? • Ob učiteljevem vodenju skupaj berejo pesem.• Učenci v DZ z risanjem izrazijo domišljijsko-čutno podobo dogajalnega prostora v pesmici.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• V knjižnici si izposodijo slikanico Pika – poka; učitelj prebere še več pesmic Lili Novy.
Vir:NOVY,Lili:Pika–poka.Ilustr.MarjanManček.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2003.(Čebelica).
Priročnik - SLOVENŠČINA
33
Anica Černej:
RAK
cILJI • Učenci opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot gradbeno in pomensko enoto.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila).• Zaznavajo rimo.• Utrdijo pojma pesnik/pesnica.
DEJAVNOSTI• Učitelj večkrat interpretativno prebere pesem; učenci jo poslušajo in si jo spontano zapomnijo. • Učenci zaznajo zvočnost in ritem pesmi.• Učitelj jih opozarja na pesniške prvine (kitica, rima).• Razlagajo pomen posameznih kitic v pesmi.• *Tvorijo preproste metafore.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 15DZ/iDZ str. 9
• Učitelj prinese v razred slikanico s pesmicami Anice Černejeve Hi,konjiček, pokaže ilustracije in pre-bere pesem Belesnežinke. Učenci jo prepoznajo. Potem jim pokaže ilustracijo pesmice Rak in pove, da imamo tudi to pesmico v Berilu. Poiščejo naslov in avtorico pesmi.
• Večkrat prebere pesem; učenci jo poslušajo in si jo spontano zapomnijo. Bere jo interpretativno, da učenci laže zaznajo zvočnost in ritem pesmi. Z gibi posnemajo rakovo striženje.
• Preštejejo število kitic v pesmi. Razlagajo pomen vsake kitice v vodenem pogovoru.• Opozori jih na rime: krojač–hlač,prav–poslal,rdeč–všeč.• Učenci samostojno deklamirajo pesem. Ritem pesmi kažejo z gibi, ki si jih sami določijo (ploskanje,
udarjanje z nogo ob tla, tleskanje, striženje …).• Spodbuja jih, naj povedo, kaj mislijo, zakaj je rak rdeč. Razlagajo pomen izraza rdečkotkuhanrak. • In kaj sporoča pesmica v celoti? Je to vesela pesem? Učenci sodelujejo pri izražanju doživetij. Povedo
svoje mnenje o doživljanju pesmi.• Učenci v DZ poiščejo besede (sličice), ki se rimajo. Še sami narišejo podoben par.• Tvorijo preproste metafore: Kaj je rdeče kot češnja? Kaj je rdeče kot jabolko? Kaj je rdeče kot mak? Kaj je modro kot nebo? Kaj je belo kot sneg?
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci recitirajo pesmici Anice Černejeve Rak inBelesnežinke.• Recitirajo tudi pesmice drugih pesnikov, ki jih znajo na pamet; tako lahko imamo pesniško matinejo.• Iščejo še druge izraze o živalih, ki jih uporabljamo za primerjave: rdečkotkuhanrak,zvitkotlisica ipd.
Vir:ČERNEJ,Anica:Hi,konjiček.Ilustr.JelkaReichman.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1990.
Priročnik - SLOVENŠČINA
34
Igo Gruden:
PESEM O ČRIČKU
cILJI• Učenci razvijajo občutek za zvočnost jezika.• Daljšajo besede po vzoru v pesmi. Z igro sestavijo preprosto pesem.• Prepoznajo kitice v pesmi in jih pokažejo.• Rišejo domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora.
DEJAVNOSTI• Učenci poslušajo pesem.• Ob večkratnem poslušanju in opazovanju besedila (branju), se pesem spontano naučijo.• Domišljijsko-čutne predstave izražajo z risanjem, glasovi in gibi.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 16DZ/iDZ str. 10
• Učitelj vodi učence z vodeno vizualizacijo na cvetoči travnik. Predstavljajo si cvetlice, trave, živali, oglašanja živali ...
• Učenci ubesedijo svoje počutje: Kakososepočutili?Kajsovideli?Kajsoposlušali?Kakšnivonjisojihobdajali?Alisoslišalitudičričkovooglašanje?
• Učitelj interpretativno bere pesem. V branje vključi tudi učence s ponavljanjem verza čri-čri,čri-čri,čriček.
• Vodi razgovor s pomočjo vprašanj v Berilu.• Učenci pokažejo kitice v pesmi in jih prepoznajo kot posamezen del pesmi.• Pesem si spontano zapomnijo in jo deklamirajo. • Učenci se v DZ igrajo tako, da sestavijo preprosto pesem.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Narišejo domišljijsko-čutno predstavo cvetočega poletnega travnika.• Priredijo živalski nočni koncert. Živali se po skupinah oglašajo (DZ). Oglašanje vodi čriček dirigent.
Vir:GRUDEN,Igor:Jožekimahiško.Ilustr.MarjancaJemecBožič.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1984.
Oton Župančič:
KADAR SE cIcIBAN JOČE UGANKE
OTON ŽUPANČIČ (1878–1949) je slovenski pesnik, dramatik in prevajalec. Pisal je pesmi za odrasle in otroke. V otroških pesmih je ustvaril lik Cicibana; tako je naslov tudi zbirki njegovih otroških pesmi. S to besedo je poimenoval otroke, ki so nagajivi, zvedavi, včasih tudi žalostni in jokavi (Cicibaninčebela,Ciciban-cicifuj,Cicibanzaspi …). Pisal je tudi uganke (zbirka Stougank). Zbirka Mehurčkiinpetdesetugankje izbor njegovih otroških pesmi in ugank.
Priročnik - SLOVENŠČINA
35
cILJI • Učenci zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi, zaznavajo rimo.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Izražajo svoje razumevanje besedila in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev.• Iščejo besede, ki se rimajo.• Ustrezno se odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela, nagajiva pesem).
DEJAVNOSTI• Učitelj večkrat interpretativno prebere pesem; učenci jo poslušajo in si jo spontano zapomnijo. • Učenci zaznajo zvočnost in ritem pesmi.• Učitelj jih opozarja na pesniške prvine.• Razlagajo, kaj jim sporočajo posamezne besede in cela pesmica.• *Iščejo besede, ki se rimajo. Z besedami se igrajo tako, da sestavijo preprosto pesmico.• *Z vodenim opazovanjem besedil (pesem in proza) razlikujejo med pesnikom in pisateljem.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 17–18DZ/iDZ str. 11–12
• V vodenem razgovoru učenci pripovedujejo, ali jim je že kdo rekel cmera. Kdaj in zakaj? Kako so se takrat počutili?
• Spodbuja jih, naj iščejo besede, ki se glasovno ujemajo z besedo cmera. Morda kdo pove jera. Takrat učitelj rimo naveže na pesem.
• So učenci že slišali za Cicibana, pesnika Otona Župančiča? Za njegove Mehurčke? Učitelj jih spodbu-ja, naj se iz predšolskega obdobja spomnijo katere njegovih pesmic.
• Večkrat prebere pesem iz Berila; učenci jo poslušajo in si jo spontano zapomnijo. Bere jo interpreta-tivno, da učenci zaznajo zvočnost in ritem pesmi.
• Opozori jih na rime: cmeri–Jeri,smeh–koteh,strop–hop,razpoči–skoči.• Razlagajo, kaj jim sporočajo posamezne besede hop,pok … cmeritisezadvemiliJeri … in cela pesmica.• Kako občutijo pesmico? Je žalostna? Vesela in nagajiva? Ali pesnik poskuša razvedriti otroka, ki joka?
Kako ga poskuša razveseliti? Kako pa bi ga razveselili učenci?• *Učitelj v vodenem razgovoru ob opazovanju pesmi in proze (npr. Muce copatarice pisateljice Ele
Peroci) učencem pove, kdo je pesnik in kdo pisatelj. Pokaže jim nekaj primerov pesmi in nekaj prime-rov proznih besedil, različnih zgodb in pravljic. Morda skupaj prelistamo Berilo: učenci povedo, kate-ro besedilo je pesem in katero pravljica oz. zgodba, učitelj pa ob vsakem poudari, da je to pesem, ki jo je napisal pesnik (ime in priimek) oz. zgodba, ki jo je napisal pisatelj (ime in priimek).
• V DZ pravilno povežejo pesnika in pisatelja z naslovnicama.• Učitelj prebere uganke. Učenci jih rešijo; rešitve narišejo v DZ.• So opazili, da so uganke kratke pesmice? V ugankah poiščejo rime.• Izmišljujejo si kratke vesele enokitične pesmice. Začnejo lahko s HOP, HOP, HOP ... ali HI, HI, HI ... ali
HO, HO, HO …• Spremljajo jih s ploskanjem. Učitelj jih zapiše na plakate in razstavi v razredu. * Mogoče celo kdo sestavi preprosto uganko (pesmico?): npr: Hop,hop,hop, Hi,hi,hi, He,he,he, skočilsempodstrop. Tinesemižesmeji. plesnajsezačne.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• V knjižnici si izposodijo zbirko Mehurčkiinpetdesetugank in preberejo več Župančičevih pesmi.• Pregledajo, katere druge Župančičeve pesniške zbirke še imajo. Morda slikanico Abecedanapoljuin
vgozdu?
Vir:ŽUPANČIČ, Oton: Mehurčki in petdeset ugank. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.
Priročnik - SLOVENŠČINA
36
Marjan Manček:
MODRI MEDVEDEK
cILJI• Učenci drsno vstopajo v branje. Strip je spodbuda za branje.• Berejo strip.• Stripovski zapis izrazijo z besedami (sproščeno pripovedujejo).• Sestavijo preprost strip.
DEJAVNOSTI• Berejo stripe.• Samostojno sestavljajo preproste stripe in ob njih pripovedujejo zgodbe.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 19DZ/iDZ str. 13
• Učitelji učencem predstavi različne stripe (npr. iz revij Ciciban, Cicido) in vodi pogovor z njimi.• Berejo različne preproste stripe. Ob njih s pomočjo učitelja ali staršev pripovedujejo zgodbe.• V DZ narišejo nadaljevanje zgodbe v stripu.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Berejo stripe iz različnih revij (npr. iz Cicibana in Cicidojo).
Vir:MANČEK,Marjan:Modrimedvedek.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1987.(Malaslikanica).
Oton Župančič:
ZVONOVI
cILJI• Učenci zaznavajo in doživljajo zvočnost in ritem pesmi.• Pesem povezujejo z njeno sporočilnostjo. • Ustvarjalno nadgradijo besedilo (izmišljajo si poimenovanja za oglašanje različnih zvonov).
DEJAVNOSTI• Poslušajo posnetke zvonov (pritrkavanje). Odprejo okno in poslušajo oglašanje zvonov (če imate to
možnost). • Učitelj z udarcem na triangel pričara odmev zvona (lahko tudi z manjšim zvončkom). Učenci poslu-
šajo odmeve in jih opišejo.• Učitelj spodbuja učence k spontamemu posnemanju oglašanja zvonov.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 20DZ/iDZ str. 14
• Učenci poslušajo, kako je pesnik izrazil zvonjenje v pesmi ZVONOVI. Učitelj interpretativno bere pe-sem (počasi), morda tudi večkrat. Pri branju pazi na zven besed.
• Razloži starinske besede: pehar,hram,izgrešil.• Učitelj spodbuja otroke, naj govorno povzamejo vsebino vsake kitice posebej: Alilahkougotovimo,kdajsedogajaprvakitica?Katerebesedenampovedo,dazvonzjutrajzvonibim-
bim?Počemsteugotovili,dasedrugakiticadogajačezdan?Kdajsedogajatretjakitica?Kajtedajpo-skrbizvonssvojimbom-bom?
Priročnik - SLOVENŠČINA
37
• Skupaj preberemo rime: bim-bim–zvonim,budim–bim-bim itd.• Učitelj še enkrat ali celo dvakrat interpretativno prebere pesem, da otroci začutijo, kako se dan zjutraj
drami, raste in trka i: bim-bim,jazdanbudim, v širok, odprt, radodaren in sončen a: bam-bam,jazson-cavamdam, ki se proti večeru varno zapira in zaokrožuje v o: jazvodiltebomnadom–bom-bom.
• Učitelj spodbuja otroke, da oponašajo zvon zjutraj, opoldne, zvečer; spodbuja naj kanonsko petje: ena skupina otrok oponaša zvonove zjutraj, druga opoldne, tretja zvečer, vsaka skupina posamično, nato druga za drugo in vse tri hkrati. Kaj pa bim-bam-bom? Kako še pojejo zvonovi?
S tem smo nadgradili zvonjenje iz motivacije na začetku šolske ure.• Zvonjenje številnih zvonov učenci narišejo v DZ. Zraven tudi napišejo, kako se zvonovi oglašajo. Za
oglašanje si izmišljujejo nove zvoke, npr. ben-bem,zum-zum,drn-drn …• Otroci se pesem spontano naučijo in jo deklamirajo. Ko bodo zaslišali oglašanje zvonov, se bodo
morda tako še večkrat spomnili na Župančičevo pesem Zvonovi. Bodo morda takrat za hip postali in jim prisluhnili?
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj spodbuja otroke, naj se spomnijo Župančičeve pesmi Otrocispuščajomehurčke, ki jo gotovo
že poznajo iz vrtca. Skupaj jo deklamirajo.• Učence vpraša, če znajo še kakšno Župančičevo pesem? Bere jim jih iz zbirke Mehurčkiinpetdeset
ugank.
Vir:ŽUPANČIČ, Oton: Mehurčki in petdeset ugank. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.
Jacob in Wilhelm Grimm:
RDEČA KAPIcA
cILJI• Učenci izražajo doživljanje književnega besedila in mnenje o njem.• Po poslušanju primerjajo svoje doživetje in predstave, ki se jim vzbudijo.• Razumevanje besedila primerjajo z razumevanjem sošolcev.• »Berejo« ilustracije.• Prepoznajo za pravljico značilne pravljične osebe, čudeže in pravljično dogajanje.• Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj.
DEJAVNOSTI• Učitelj pripoveduje (z lutko) ali bere odlomek. Pripoveduje ali bere pravljico v celoti. Učenci gledajo
in poslušajo.• Učenci ob sličicah v Berilu pripovedujejo pravljico.• Pripovedujejo, kaj bi storili, če bi srečali volka iz pravljice.• Pravljico pripovedujejo v 1. osebi (kot Rdeča kapica).• Uprizorijo posamezne odlomke pravljic.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 21DZ/iDZ str. 15
• Učitelj učence razdeli v skupine po štiri. Vsaka skupina dobi nalogo, da sestavi zgodbo, ki mora vse-bovati štiri besede: košarica,volk,deklica,lovec.
• Vsaka skupina pripoveduje ali uprizori kratko zgodbo. Ugotavljajo, kateri pravljici je podobna katera izmed zgodb. Ugotavljajo, koliko se zgodbe razlikujejo med seboj.
Priročnik - SLOVENŠČINA
38
• Učitelj pripoveduje ali prebere odlomek in vodi razgovor: Kakšna je bila deklica? Zakaj so jo klicali Rdeča kapica? Kaj ji je nekega dne naročila mama? Kaj pa je Rdeča kapica naredila?
• Poslušajo pravljico do konca. • Ogledamo si ilustracije o srečanju med Rdečo kapico in volkom v Berilu. Učitelj nato nadaljuje razgo-
vor: Kaj sta se pogovarjala? Kaj bi ti naredil, če bi srečal volka v pravljici? Kako se pravljica konča?• Učenci rešijo nalogo v DZ. Ogledajo si lutkovno predstavo na DVD-ju.• Po slikovnih navodilih izdelajo preproste lutke na palici. Z njimi zaigrajo.• Pravljico pripovedujejo v 1. osebi (kot Rdeča kapica). Lahko sedijo v krogu in jo pripovedujejo kot
nadaljevanje: vsak učenec pove eno poved.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Uprizorijo posamezne odlomke pravljice; lahko z ustvarjalnim gibom (igra diamant).• Učitelj na list nariše drevo (z več vejami in listi). Učenci označijo, kakšna se jim je zdela pravljica. Če
učencu ni bilo čisto nič všeč, se nariše na tleh, če mu je bilo vse všeč, se nariše na vrhu krošnje. Če so mu bili všeč le posamezni deli pravljice, se nariše nekje na sredini krošnje. Svoje risbe nato utemelji-jo. (To drevo lahko učitelj uporabi tudi za druge pravljice.)
Vir:GRIMM,JacobinWilhelm:Rdečakapica.Prev.FranAlbreht.Ilustr.MarlenkaStupica.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.(Čebelica).
Jacob in Wilhelm Grimm:
SNEGULJČIcA
cILJI• Učenci pravljico poslušajo po delih (metoda dolgega branja).• Oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo »dobrih« in »slabih« književnih oseb.• Prepoznavajo čarobne predmete in čudeže v pravljici.• Rišejo domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, čudežnih predmetov in ostalih značilnosti pravljice.
DEJAVNOSTI• Učitelj bere pravljico po delih (metoda dolgega branja).• Učenci pravljico poslušajo, jo pripovedujejo v vodenem razgovoru in jo pokažejo z ustvarjalnim gibom.• Narišejo književno osebo, ki sodi k določenemu predmetu.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 23DZ/iDZ str. 16
• Učitelj vodi razgovor o vrtnih palčkih, ki jih vsi poznajo. Učenci jih opišejo in si nato izmišljujejo ime-na zanje. Vpraša jih, če poznajo kakšno pravljico, v kateri nastopajo palčki.
• Učitelj prebere prvi odlomek, učenci poslušajo. Nato z učenci vodi razgovor s pomočjo vprašanj v Berilu. Učence bo zanimalo, ali so divje zveri res požrle Sneguljčico.
• Zato učitelj bere pravljico naprej. Predlagam, da si jo razdeli na dva dela in tako tudi spodnja vpraša-nja. Nato učitelj vodi razgovor za razumevanje besedila: Kakšni so bili palčki do Sneguljčice? V kaj se je preoblekla kraljica? Kako ji je uspelo zastrupiti Sneguljčico? Kaj so naredili palčki? Kaj je storila kraljica, ko je izvedela, da Sneguljka še živi? Kaj so tedaj storili palčki? Kam so odnesli krsto? Kaj se je zgodilo, da je Sneguljčica spet oživela? Kam jo je kraljevič odpeljal? Kaj se je zgodilo s hudobno kraljico?
• Učenci ob vodenem razgovoru pripovedujejo pravljico.• Pravljico gibalno uprizorijo (igra diamant).
Priročnik - SLOVENŠČINA
39
• V DZ narišejo književno osebo iz pravljice, ki sodi k narisanemu predmetu. Nato ob svojih ilustracijah opisujejo književne osebe iz pravljice. Ločijo med dobrimi in slabimi književnimi osebami.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pravljico pripovedujejo drug drugemu (v parih).• Ogledajo si Disneyevo risanko Sneguljčica&sedem palčkov (prva dolgometražna risanka na svetu iz
leta 1937).
Vir:GRIMM,JacobinWilhelm:Sneguljčica.Prev.FranAlbreht. Ilustr.MarlenkaStupica.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2000.(Velikeslikanice).
France Bevk:
PETER KLEPEc
cILJI• Učenci opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim svetom v književnem besedilu.• Spomnijo se, kako so si književni osebi (vila in Peter Klepec) ob poslušanju pravljice predstavljali.• Ob pripovedovanju dopolnijo domišljijsko-čutno predstavo književne osebe.
DEJAVNOSTI• Učenci pripovedujejo, katero željo bi si uresničili, če bi imeli čudežno paličico.• Večkrat poslušajo celo pravljico.• Pripovedujejo pravljico ob ilustracijah.• Narišejo in opišejo pravljična junaka (vilo in Petra Klepca).
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 25DZ/iDZ str. 17
• Učitelj učencem podaja paličico. Učenci izgovarjajo izmišljene čarobne besede in pri tem pripove-dujejo, kaj bi si pričarali, če bi imeli čudežno moč.
• Učitelj bere ali pripoveduje pravljico v celoti, nato prebere odlomek v Berilu. • Osredotoči se na odlomek in vodi razgovor ob vprašanjih v Berilu.• Učitelj vodi razgovor o pravljičnih prvinah in obeh pravljičnih junakih iz pravljice.• Spodbuja učence, naj oba junaka opišejo.• Pripovedujejo, zakaj je Peter Klepec izmišljen junak in kako zgleda brez čudežne moči (kot vsakdanji
deček).• Pravljico jim učitelj še večkrat pove.• Učenci pripovedujejo pravljico ob ilustracijah iz slikanice.• Narišejo oba pravljična junaka v DZ. Nato ju opišejo čim podrobneje.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Govorno in z gibi uprizorijo pogovor med vilo in Petrom Klepcem.• Izmišljujejo si nove pravljice, v kateri nastopa deček, ki ima čudežno moč.
Vir:BEVK,France:PeterKlepec.Ilustr.MarjanManček.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.(Ciciban–zakladiotroštva).
Priročnik - SLOVENŠČINA
40
Anica Černej:
BELE SNEŽINKE
cILJI• Učenci poslušajo pesem in jo sami poskušajo prebrati.• Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povežejo z njeno sporočilnostjo.• Tvorijo preproste metafore.• Rišejo domišljijsko-čutno predstavo književnega dogajanja in prostora.• Zaznavajo metaforiko v besedilu in razvijajo asociativne sposobnosti.
DEJAVNOSTI• Z ustvarjalnim gibom ponazorijo padanje snežink.• Iščejo rime in pojasnjujejo metafore.• Pesem si spontano zapomnijo in jo deklamirajo.• Narišejo svojo predstavo dogajalnega prostora.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 27DZ/iDZ str. 18
• Učitelj vodi otroke z vodeno vizualizacijo: Zamižijo in si prestavljajo kako padajo snežinke? Kako se vrtinčijo? Kje pristanejo? Vizualizacija je še učinkovitejša ob nežni glasbi.
• Padanje snežink v razredu ob glasbi pričarajo še z ustvarjalnim gibom. Ples snežink lahko učitelj vodi.• Učitelj pesem večkrat interpretativno prebere.• Skupaj iščejo rime: neba–sveta, zaklad–pomlad.• Učitelj vodi razgovor za razumevanje besedila: Kdo nastopa v pesmici? Narava spregovori s svojo
skrivnostjo. Kaj so v pesmi beli metuljčki? Kako si iščejo pot do sveta? Pokaži, kako si to predstavljaš. Kako si predstavljaš skriti zaklad iz pesmi? Opiši ga. Komu beli metuljčki nosijo sanje? Kako se misel lahko nosi? Opiši, kako si to predstavljaš.
• Po večkratnem poslušanju si pesem zapomnijo in jo sami »preberejo« ali deklamirajo.• Učenci svojo domišljijsko-čutno predstavo dogajanja in prostora izrazijo z dopolnjevanjem slike v
DZ. Rišejo snežinke.• Tvorijo preproste metafore. Kaj vse je bele barve? Kako poudarimo, da je nekaj zelo belo? Očkova
srajca je bela kot ... Prt je bel kot ... Oblak je bel kot ...
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Izdelujejo snežinke iz papirja in z njimi okrasijo razred.• Padanje snežink uprizorijo z ustvarjalnim gibom.• Pesem lahko tudi poslušajo (je uglasbena). Lahko jo celo zapojejo.
Vir:ČERNEJ,Anica:Hi,konjiček.Ilustr.JelkaReichman.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1990.
Leopold Suhodolčan:
KUŽA LUŽA
cILJI• Učenci razumejo tiste motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo iz lastnega izkušenjskega sveta. • Spomnijo se, kako so si predstavljali dogajalni prostor ob poslušanju besedila.• Po poslušanju dopolnijo domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora.
Priročnik - SLOVENŠČINA
41
DEJAVNOSTI• Učitelj bere, razlaga manj znane besede, opozarja na prvine besedilnega sveta.• Učenci poslušajo, s pripovedovanjem in z risanjem izrazijo domišljijsko-čutno predstavo književne
osebe in dogajalnega prostora.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 28DZ/iDZ str. 19
• Učitelj vodi kratki pogovor o tem, kako skrbimo za svoje pse in druge domače ljubljenčke. To je uvod v košček besedila, ki predstavi kuža, kateri tega ni imel.
• Prebere odlomek. Med pogovorom, v katerem naj bi učenci zaznali sporočilo, opozori na jezikovne prvine. Kako so klicali kužka brez imena v zgodbici (kuža, pesèk, ščene, cucek)? Poznamo še kateri izraz za potepinskega psa? Kje je živel? Kaj je jedel in kaj je pil? Kam je prišel nekega dne? Kakšna je bila pasja dvorana? Kaj so delali psi v dvorani? (Psi so sedeli in poležavali, nekateri so dremali, drugi so momljali, nosljali, kašljali, smrčali ali celo renčali.) Kaj bi psi še lahko počeli? Kam pa se je stisnil kuža brez imena?
Učitelj spodbuja pričakovanja učencev: Kaj mislite, zakaj je kuža dobil ime Luža. Ali le zato, ker se rima »kuža-Luža«?
• Učitelj prebere celo zgodbo iz slikanice. (Slikanica naj ostane nekaj dni v knjižnem kotičku.)• Za poglabljanje doživetja književne osebe učitelj sprašuje: Kako pa bi vi dali ime kužku? Kako bi ga
negovali, kaj vse bi z njim počeli? Učenci naj bi po doživetju književne osebe izražali večjo skrb za kužka. To tudi narišejo v DZ.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA • Učenci zgolj z gibi, s pantomimo uprizorijo dogajanje v pasji dvorani.• Sledi naj pogovor o tem, kaj nam pomeni ime, dom, nega in skrb. Po potrebi tudi o lulanju, uporabi
stranišča ipd. Ali je res zelo hudo, če komu uide v hlače ali naredi lužo? (Povezava z razredno uro.)
Vir:SUHODOLČAN,Leopold:KužaLuža.Ilustr.DanijelDemšar.Ljubljana:Mladinskaknji-ga,1984.
Ljudska:
O POVODNEM MOŽU
cILJI• Učenci zaznavajo pravljične prvine (formalni začetek in konec, preteklik, za pravljico značilni pripo-
vedni ton, pravljično dogajanje …).• Spoznajo tridelno pravljico, v kateri se dogajanje trikrat ponovi.• Spoznavajo slovenske ljudske pravljice.
DEJAVNOSTI• Učitelj bere, vodi pogovor z učenci in jih opozarja na pravljične prvine.• Učenci poslušajo, zaznavajo tridelnost pravljice.• Z učiteljevo pomočjo obnovijo vsebino.• Z risanjem izrazijo domišljijske in čutne predstave književnih oseb ter dogajalnega prostora.
Priročnik - SLOVENŠČINA
42
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 30DZ/iDZ str. 20
• Učitelj vodi pogovor: Nariši, kako si predstavljaš grad, ki je pod vodo. Kakšna so okna? Kako je nare-jena streha? Kdo v njem živi? Kaj počne? Pripoveduj.
• Učitelj prebere odlomek pravljice v Berilu. S pogovorom utrdi razumevanje besedila: Kaj se je zgodi-lo dečku v narasli vodi? Kam ga je odnesel povodni mož? Sta dečka prevzela lepota in blesk grajske sobe? Zakaj je vendarle zajokal? Kam ga je potem odnesel povodni mož? Vas zanima, kakšna je bila druga soba?
• Učitelj prebere pravljico do konca in se pogovarja z učenci: Kakšna je bila druga soba? Se je deček v njej potolažil? Kam ga je potem ponesel povodni mož? Kakšna je bila tretja soba? Na koga se je sedaj spomnil deček? Kaj je spoznal povodni mož? Kaj je zato storil? Kako se je od tedaj godilo dečkovi družini? Kaj pa povodni mož?
• Učitelj opozarja na tridelnost pravljice: steklenasoba–dečeksespomninadom;srebrnasoba–dečekjočeposestriciinbratcu;zlatasoba–dečekjočepoočetuinmateri. In sporočilo pravljice: Je povodni mož lahko zadržal dečka z vsemi biseri in zakladi svojega kraljestva? Povodni mož je torej spoznal, da sta dečku oče in mati dražja kot vse zlato in biseri, dražja kot ves svet. (Zato ga je odnesel na breg, žepe pa mu je napolnil z dragimi kamni. Dečkova družina od tedaj ni več trpela pomanjkanja in so živeli srečno.)
• Učitelj spodbuja učence, naj opisujejo, kakšne so bile tri sobe. Tudi narišejo jih v DZ. • Učenci spontano dramatizirajo vse pogovore med dečkom in povodnim možem. Obnovijo pravljico
v obliki dvogovora, pogovarjata se deček in povodni mož. Dvogovor lahko uprizori vsak učenec sam (pobarvajo si dva prsta na roki). En prst je povodni mož, drugi pa deček. Spreminjajo naj tudi glas za vsako književno osebo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj pogosto bere slovenske ljudske pripovedi iz zbirke Babicapripoveduje. V njej so tudi nekatere pra-
vljice, ki so v Berilu, npr. Hvaležnimedved,Jančekježek idr. Z metodo dolgega branja oz. branja v nadaljeva-njih učenci spoznavajo slovenske ljudske pravljice in utrjujejo ugodje ob poslušanju pravljic.
• Na podoben način učitelj bere pravljice iz zbirke MamkaBršljanka, v kateri so zbrane pravljice s cele-ga sveta.
Vir:BABICApripoveduje:slovenskeljudskepripovedi.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Lju-bljana:Mladinskaknjiga,2006.
Anja Štefan/Jelka Reichman:
ČUDEŽNI LEŠNIKI
SLIKOPIS je ena izmed vrst slikanic. To je besedilo, ki namesto nekaterih besed vključuje sličice s konkre-tnim pomenom. Pridevniki v slikopisu niso najbolj zaželeni, najprimernejši so samostalniki, še posebno taki, ki jih je mogoče ljubko narisati. Ilustracije morajo biti preproste, zabavne in prepoznavne.
cILJI• Učenci berejo besedilo ob sličicah.• Obnovijo zgodbo s kombinacijo slike in zapisa (globalno branje).• Tvorijo svoje pravljice z upoštevanjem literarne vrste.
DEJAVNOSTI• Poslušanje in branje besedila, pogovor ob slikopisu.
Priročnik - SLOVENŠČINA
43
• Obnavljanje zgodbe s kombinacijo slike in zapisa (globalnega branja).• Učenci si izmišljujejo nove podobne zgodbice in jih tudi zapišejo oz. narišejo.
DELO Z BERILOMB str. 32
• Učitelj učence spomni na lešnike, predvsem na to, da so v njih sladka jedrca. Prinese lešnik (večji stiro-por) in učenci ugibajo, kaj bi lahko bilo v njem. Učitelj ga tre in pove pravljico o čudežnem lešniku.
• Prebere slikopis. Berejo ga tudi učenci z učiteljevo pomočjo.• Učitelj vodi pogovor: Kje je sedela stara žena? Kdo je pritekel mimo? Kaj je miška dala stari ženi?
Kaj je naredila stara žena z lešnikom? Kaj je našla v njem? Kaj počne zdaj žena? Kaj pa počne miška? Misliš, da miška še vedno deli čudežne lešnike? Komu?
• Učitelj spodbuja učence, naj si zamislijo zgodbico, v kateri mimo deklice pred hišo priteče mačka. Kaj je mačka prinesla deklici? Klobčič volne? Kaj bi lahko deklica naredila iz volne? Pravljico, pesmico ali pulover?
• Učitelj opozori učence na to, kako je slikopis narejen. Katere besede so v sličicah?• Pogovarjajo se o tem, kaj imajo rade/rade jedo druge živali, npr. miška, mačka, pes …
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj z učenci obišče šolsko knjižnico; prosijo knjižničarja/-ko, da jim izposodi še več zbirk slikopisov.
V zadnjih številkah revij Cicido in Ciciban tudi poiščejo slikopise. Z učiteljevo pomočjo jih preberejo.• Pravljico zapišejo samo s sličicami. Vadijo globalno branje (pripovedovanje zgodbe ob sličicah).• Slikopise predstavijo z ustvarjalnim gibom (igra diamant).• Sedijo v krogu in si podajajo lešnik. Izmišljujejo si kratke pravljice.
Vir:ŠTEFAN, Anja: Lešniki, lešniki. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga,2000.(Cicibanovazbirka).
Svetlana Makarovič:
ČRNI MUc KAJ DELAŠ?
cILJI• Učenci »drsno vstopajo« v branje. Različni (kombinirani) zapisi so spodbuda za branje in ustvarjalno
tvorjenje besed.• Berejo slikopise in stripe.• Slikovne zapise izrazijo z besedami (sproščeno pripovedujejo).• Nadaljujejo slikovni zapis po vzoru v Berilu.
DEJAVNOSTI• Berejo slikopis.• Samostojno pripovedujejo (sestavljajo kratke pravljice).• Zapišejo (narišejo) slikopis, ki so ga sestavili.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 34DZ/iDZ str. 21
• Učitelj učencem predstavi različne slikopise (Ciciban, Cicido) in vodi razgovor o branju slikopisov.• Berejo slikopis. Učitelj jih spodbuja, naj najdejo čim več različnih izrazov za naslikane besede. Opisu-
jejo, kaj dela muc na slikah.• Nadaljujejo posamezne slikopise (v obliki slikopisa).
Priročnik - SLOVENŠČINA
44
• Sestavijo pravljico v obliki slikopisa, po vzoru pesmice črni muc kaj delaš.• V DZ nadaljujejo slikopis po vzorcu iz Berila.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Berejo slikopise iz različnih revij (npr. Ciciban in Cicido).
Vir:VSEnajboljše,ciciban!:100inševečnajboljšihizšestdesetihletnikovCicibana.Ured.SlavicaRemškar.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005.(Cicibanovazbirka).
Ela Peroci:
MUcA cOPATARIcA
Muca Copatarica je najbolj znana in priljubljena med pravljicami, ki jih je napisala Ela Peroci, ilu-strirala pa Ančka Gošnik Godec. Prvič je izšla leta 1957. Večkrat je bila uprizorjena kot lutkovna igrica. Pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki so pomembne za otrokovo doživljanje sveta.
cILJI• Učenci po branju ob učiteljevi spodbudi primerjajo med seboj svoje doživetje, čustva, predstave in
misli o pravljičnem dogajanju. • Opišejo, kako so si ob poslušanju predstavljali glavno književno osebo – muco Copatarico.• Spomnijo se, kako so si predstavljali mucin dom. • Pripovedujejo del pravljice ob ilustraciji v Berilu.
DEJAVNOSTI• Učitelj interpretativno prebere pravljico.• Učenci pravljico doživljajsko poslušajo in jo ob ilustraciji obnovijo.• Pravljico v celoti (ali le del) uprizorijo.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 36DZ/iDZ str. 22
• Učitelj otrokom skrije copate (če je možno), nato jih vpraša, če jih je mogoče odnesla muca Copata-rica. Poiščejo copate.
• Učitelj interpretativno prebere odlomek iz Berila. Z otroki poiščejo ilustracijo in odlomek pravljice v Berilu. Učitelj vodi razgovor s pomočjo vprašanj ob odlomku: Kakšne so hiše v Mali vas? Kakšni pa so otroci? Zakaj otroci vsako jutro iščejo copate? Kaj se je zgodilo nekega jutra? O čem so spraševali otroci? Kaj so jim odgovarjale mame?
• Spodbudi jih, naj si zamislijo nadaljevanje pravljice: Kako bi se lahko pravljica nadaljevala?• Pravljico učitelj prebere do konca.• Otroci ob ilustracijah pripovedujejo del pravljice.• Pravljico zaigrajo po pravljičnih slikah: jutro – iskanje copat; mame – otroci, ki sprašujejo po copatih;
pot k muci v gozd; srečanje z muco – red v hiši, zašiti copati.• V prilogi DZ prepoznajo napis MUCA COPATARICA, ga skupaj preberejo in ga nalepijo na sliko muci-
nega doma.• Glede na čutno-nazorno predstavo dogajalnega prostora, pobarvajo mucin dom.• Uprizorijo del pravljice. Lahko po skupinah uprizorijo različne dele pravljic in jih pri razredni predsta-
vi povežejo v celoto.
Priročnik - SLOVENŠČINA
45
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Izmislijo si pravljico MucaCopataricanaobiskuvnašemrazredu.• Narišejo copate, ki bi si jih želeli od muce Copatarice in jih z opisom predstavijo ostalim sošolcem.• Ker je to znana pravljica, jo lahko uprizorijo samo z ustvarjalnim gibom (igra DIAMANT, vir Gordana
Schmidt: www2.arnes.si/gscmi/).
Vir:PEROCI,Ela:Mucacopatarica.Ilustr.AnčkaGošnikGodec.Ljubljana:Mladinskaknji-ga,2007.(Cicibanovvrtiljak,Velikeslikanice).
Ljudska:
JANČEK JEŽEK
cILJI • Učenci se spomnijo, kako so si predstavljali glavne in stranske književne osebe ob poslušanju pravljice.• Prepoznajo »dobre« in »slabe« književne osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take.• Ob branju in pripovedovanju dopolnijo domišljijsko-čutno predstavo glavne književne osebe.
DEJAVNOSTI• Učitelj pripoveduje in bere pravljico.• Učenci pripovedujejo (berejo ob slikah) v Berilu.• Posamezne odlomke pravljice različno uprizorijo (preproste lutke, ustvarjalni gib …).
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 38DZ/iDZ str. 23
• Učitelj učencu na hrbet pritrdi sliko (dečka, ježka, petelina, grofa– kralja). Učenec sliko pokaže sošol-cem. Nato učenec skuša z vprašanji, na katera lahko odgovarjamo z DA ali NE, ugotoviti, slika koga je pritrjena na njegovem hrbtu. Slike učitelj pripne tudi na tablo in učence sprašuje: Ali veste iz katere pravljice so te osebe?
• Učitelj pravljico pripoveduje, nato razloži manj znane besede. Pravljico prebere.• Učenci po poslušanju pripovedujejo pravljico ob slikah v Berilu.• Učitelj spodbuja k poglabljanju doživetja ob pravljici z vprašanji v Berilu in jih nadgradi: Kdo je glavni
junak v pravljici? Kaj mu je pomagalo, da se je lahko spremenil nazaj v dečka? Kateri junaki v pravljici so dobro ravnali? Kateri junaki v pravljici niso dobri? Zakaj? Kateremu junaku v pravljici bi bil najraje podoben? Zakaj? Kaj se zgodi tistim osebam v pravljici, ki ne izpolnijo svojih obljub?
• Učenci rešijo nalogo v DZ. Narišejo junaka iz pravljice po lastnem izboru in ga opišejo.• Uprizorijo odlomke iz pravljice. Vsaka skupina lahko uprizori odlomek po želji in si izbere način pred-
stavitve.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pripovedujejo spremenjeno pravljico. Jančku ježku pomaga katera druga žival, ki si jo izberejo. Novo
pravljico lahko narišejo kot niz slik po vzoru v Berilu.• Izmišljujejo si čarobne besede, s katerimi bi Jančka ježka spremenili nazaj v dečka.
Vir:JANČEK Ježek: slovenska ljudska pravljica. Ilustr. Ančka Gošnik Godec. Ljubljana:Mladinskaknjiga,1986.(Velikeslikanice).
Priročnik - SLOVENŠČINA
46
Dane Zajc:
LETEČA HIŠIcA
cILJI • Učenci se spomnijo, kako so si predstavljali dogajalni prostor ob poslušanju pravljice.• Z igro in likovnim ustvarjanjem dopolnijo domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora.• Svojo predstavo književnega prostora primerjajo s predstavami sošolcev.
DEJAVNOSTI• Poslušajo pravljico, ki jo pripoveduje ali bere učitelj (najprej začetek pravljice – odlomek, nato pa celo).• Izdelujejo hišice iz papirja po načrtu, jih poslikajo in se z njimi igrajo. Med igro spontano pripovedu-
jejo pravljico.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 40DZ/iDZ str. 24
• Igrajo se igro »leti, leti … ptica, drevo, metulj … hišica«. Hišica lahko leti le, če je to Leteča hišica.• V nekem mestu, kjer ni niti ene zelene bilke, prebivajo hiše, sive, hude in domišljave … ena hiša pa
ni taka kot druge. Dolgočasi se med pustimi hišami. Zato nekoč odleti … To je leteča hišica in tako je naslov pravljici.
• Učitelj pripoveduje (bere) začetek pravljice (odlomek). Nato vodi razgovor: Kakšne hiše prebivajo v mestu? Zakaj se je ena hišica v pravljici dolgočasila? Kam je poletela? Pripoveduj. Kaj misliš, kako se pravljica nadaljuje?
• Pripovedujejo, kako si predstavljajo nadaljevanje pravljice.• Učitelj jim pripoveduje (bere) pravljico do konca. Lahko jo prebere večkrat.• Učitelj vodi razgovor: Kakšno je mesto na koncu pravljice? Opiši ga. • Pravljico pripovedujejo skozi igro in likovno ustvarjanje. V DZ po načrtu iz papirja naredijo hišico. S hišicami sestavijo dolgočasno in pusto mesto. Hišice naj
poletijo na cvetoči travnik. Okrasijo jih z rožami. Z njimi sestavijo cvetoče, veselo in prijetno mesto. • Pripovedujejo: Ali je mesto sedaj bolj prijazno? Zakaj? Kaj ti je v mestu na koncu pravljice najbolj
všeč? Zakaj bi rad živel v takem mestu? Koga bi povabil na obisk? Kako bi skrbel za tako lepo mesto? Ali je tvoj domači kraj kaj podoben cvetočemu mestu iz pravljice?
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pripovedujejo pravljico ob ilustracijah v slikanici. Le-ta naj še nekaj časa ostane v knjižnem kotičku.• Pripovedujejo, kako bi bilo, če bi njihova šola poletela na cvetočo jaso ... (učitelj lahko vodi učence z
vodeno vizualizacijo).
Vir:ZAJC, Dane: Leteča hišica. Ilustr. Anka Luger Peroci. Ljubljana: Mladinska knjiga,2002.(Velikeslikanice).
V KNJIŽNIcI Nekateri cilji pouka slovenščine so povezani z uporabo knjižnice in vključujejo spodbujanje informacijske pi-smenosti. V učilnici naj bo priročna knjižnica s priročniki in učbeniki za učence, vsebuje pa naj tudi zadostno število leposlovnih del, ki jih učitelj izbere za šolsko in domače branje. Na razpolago naj bodo tudi slovarji, leksikoni in drugi priročniki v knjižni obliki za pouk jezika in književnosti (iz Učnega načrta).
Priročnik - SLOVENŠČINA
47
Obisk in spoznavanje knjižnice sta integrirana v celoten učni proces. Učitelj večkrat z učenci obišče šol-sko knjižnico. Na začetku šolskega leta se večkrat igrajo knjižnico tudi v razredu, v razrednem kotičku.
cILJI• Učenci spoznavajo knjižnico, knjižnična pravila in red.• Redno si izposojajo knjige in drugo knjižnično gradivo.• Z izposojo knjig so močneje motivirani za poslušanje in branje.• Razvijajo pozitivni odnos do branja. Stik z besedili je zanje potreba in vrednota, zato tudi v prostem
času obiskujejo knjižnico.
DEJAVNOSTI• Učenci redno obiskujejo knjižnico; najbolj uspešno bo, če bo to skupaj z učiteljem, enkrat na teden,
vedno na isti dan. Učitelj jih spodbuja tudi k samostojnim obiskom knjižnice.• Izposojajo si knjige in drugo knjižnično gradivo (zgoščenke, video in DVD gradivo) za uporabo pri
pouku in doma. • Izposojene knjige učitelj prebere in obravnava pri pouku. Spodbuja jih, naj jih odnesejo domov.• Učenci skupaj z učiteljem obiskujejo prireditve v knjižnici (npr. ure pravljic).• Uredijo si knjižni kotiček v razredu; »igrajo se knjižnico«. Naredijo si izkaznice, pripravijo tematske
razstave knjig (npr. vse o medvedih, božično-novoletne pravljice ipd.), pripravijo pravljično uro ipd. Otroci so tako knjižničarji, obiskovalci knjižnice, pripovedovalci in obiskovalci pravljične ure ipd.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 42DZ/iDZ str. 27
• Učitelj se dogovori za organiziran obisk otrok v šolski knjižnici. Knjižničarka predstavi knjižnico, knji-žnična pravila, del gradiva, novosti, pove pravljico idr.
• Seznanijo se s postavitvijo knjig in drugega knjižničnega gradiva: kje v knjižnici bodo učenci našli knjige, primerne njihovi starosti (slikanice, pravljice, pesniške zbirke in druge knjige, ki jih otroci poznajo).
• Izposodijo si knjigo Hvaležnimedved, ki jo bodo obravnavali pri pouku.• Po organiziranem obisku knjižnice si ogledajo ilustracije v Berilu; opazujejo jih in pripovedujejo:
Kam sta se napotila Jan in Ana? Kdo izposoja knjige? Poznate katero od knjig, ki so na policah? Kako/po čem ste jih prepoznali? Ali imate katero od teh knjig tudi doma? Bi si jo želeli izposoditi? (Dejav-nost učitelj uporabi kot uvodno motivacijo za obisk knjižnice.) Smo tudi mi obiskali knjižnico? Ali v naši šolski knjižnici dela knjižničarka ali knjižničar? Katero knjigo si je izposodil Jan in katero mi? (Dejavnost učitelj uporabi za utrjevanje.)
• Po organiziranem obisku knjižnice se v razredu »igrajo knjižnico« s knjigami v knjižnem kotičku. Otroci so knjižničarji in obiskovalci.
• Naredijo nalogo v DZ.• Učitelj pri pouku obravnava pravljico Hvaležnimedved.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj se pogovarja z otroki, če s starši obiskujejo knjižnico v svojem kraju oz. najbližjo splošno
knjižnico. Katere knjige imajo doma? Jim starši berejo? • Spodbuja, naj si učenci izposojo knjige iz šolske knjižnice na dom.• Obvesti starše (na roditeljskem sestanku, z zgibankami ipd.) o obisku knjižnice. Spodbuja jih, naj
berejo svojim otrokom in skupaj z njimi obiskujejo splošno knjižnico. Organizira skupni obisk učen-cev in staršev v splošni knjižnici in branje za bralno značko ali kakšen drug projekt za spodbujanje družinskega branja.
Viri:BLOOM,Becky:Tiho,tukajberemo!lustr.PascalBiet.Radovljica:Didakta,1999.JAMNIK,Tilka:Pikavknjižnici.lustr.PeterŠkerl.Ljubljana:DZS,2005.JAMNIK,Tilka:Vknjižnici.lustr.FojžA.Zorman.Tržič:Učila,1998.
Priročnik - SLOVENŠČINA
48
Koroška pripovedka:
HVALEŽNI MEDVED
cILJI • Učenci prepoznavajo govorno situacijo poslušanja umetnostnih besedil. • Ob poslušanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami in ga povezujejo s svo-
jim izkustvenim in čustvenim svetom.• Zaznavajo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.• Doživljajo celovitost besedila in ilustracije.• »Napišejo« pravljico tako, da nizajo sličice, ki upodabljajo dogajanje.
DEJAVNOSTI• Knjigo si izposodijo pri skupnem obisku v knjižnici.• Učitelj interpretativno večkrat bere pravljico. Otroci poslušajo in opazujejo ilustracije. Ob ilustracijah
pravljico pripovedujejo.• Napišejo« pravljico tako, da nizajo sličice, ki upodabljajo dogajanje.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 43DZ/iDZ str. 26
• Učenci skupaj z učiteljem obiščejo knjižnico in si izposodijo slikanico Hvaležnimedved.• Ogledajo si naslovnico in opišejo ilustracijo na naslovnici. Pripovedujejo, kaj naj bi pomenil naslov
pravljice. Morda jo že kdo pozna; na kratko pove vsebino pravljice.• Pozorno si ogledujejo ilustracije v slikanici in ob njih pripovedujejo pravljico.• Učitelj vodi razgovor: Kdo nastopa v pravljici? Kako je mama pomagala medvedu? Kako se ji je
medved zahvalil? Zakaj ji je iz hvaležnosti prinesel hruške? Kako se pa ti zahvališ svoji mami ali prijatelju?Na kakšen način še pokažeš svojo hvaležnost? Ali se je tebi že kdo zahvalil? Kako?
• Učenci uprizorijo posamezne odlomke pravljice z ustvarjalnim gibom.• V DZ »napišejo« pravljico tako, da nizajo sličice, ki upodabljajo dogajanje.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pravljico lahko uprizori vsak učenec sam s preprostimi prstnimi lutkami ali pa si kar na konice prstov
s flomastrom nariše književne osebe, ki nastopajo v pravljici. Gleda svoje prste na roki (nastopajoče igralce) in jih animira.
• Predstavljajo si, da morajo posneti film o hvaležnem medvedu. Poiščejo igralce, določijo prostor in snemajo s kamero, ki jo izdelajo iz kartonske škatle.
Vir:BABICAPRIPOVEDUJE:slovenskeljudskepripovedi. lustr.AnčkaGošnikGodec.Lju-bljana:Mladinskaknjiga,2006.
Priročnik - SLOVENŠČINA
49
Fran Levstik:
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČIcO
Fran Levstik (1831–1887) je slovenski pripovednik, pesnik, dramatik, kritik in jezikoslovec. Med drugim je napisal povest MartinKrpan, za otroke pa pravljico KdojenapravilVidkusrajčico in zbir-ko otroških pesmi Najdihojca.
cILJI• Učenci dogodke iz književnega besedila časovno razvrščajo.• Poslušajo radijsko igro. Po poslušanju izražajo doživljanje pravljice.• Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj.
DEJAVNOSTI• Poslušajo pravljico, ki jo pripoveduje in bere učitelj.• Poslušajo zvočni zapis pravljice (radijsko igro).• Primerjajo pripovedovanje (branje) pravljice z radijsko igro.• Pravljico pripovedujejo ob ilustracijah v slikanici.• Pravljico dramatizirajo.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 46DZ/iDZ str. 25
• Učenci v skupinah z igro pantomime prikazujejo različne poklice. Ostali ugibajo, kateri poklic so prikazali. Prikažejo krojača, šiviljo, predico, perico.
• Pogovarjajo se o tem, ali vedo, kako sploh nastane obleka? Kdo nam jo ponavadi sešije? Ali jo kar kupijo? Kako jo sešijejo v tovarni?
• Učitelj napove, da jim bo povedal (prebral) pravljico o dečku, ki so mu živali naredile srajčico, ker je bil z njimi vedno prijazen.
• Učitelj pripoveduje pravljico, nato v razgovoru razloži manj znane besede: vdova,revše,izmikativol-no,osmukativolno,stkativolno,prikrojiti …
• Učitelj večkrat prebere pravljico (lahko po delih).• S pomočjo vprašanj in ilustracij v Berilu spodbuja učence k pripovedovanju pravljice.• V DZ rešijo nalogo in ob pravilno nalepljenem zaporedju sličic iz priloge pravljico pripovedujejo.• Poslušajo radijsko igro (LEVSTIK,Fran:KdojenapravilVidkusrajčico.ZvočniCD,režiserAlešJan.Ljubljana:Mladinska
knjiga,2003.) in jo primerjajo s poslušano pravljico.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pravljico dramatizirajo (projekt razrednega gledališča). Vsaka skupina si lahko izbere svoj način
(pantomima, lutke, namizno gledališče, gledališče s kamni, baletna predstava …). V dramatizacijo lahko vključijo tudi pesmi, ki so se jih spontano naučili ob poslušanju radijske igre.
Vir:LEVSTIK,Fran:KdojenapravilVidkusrajčico.Ilustr.RožaPiščanec.Ljubljana:Mladin-skaknjiga,1999.(Cicibanovvrtiljak).LEVSTIK,Fran:KdojenapravilVidkusrajčico.ZvočniCD,režiserAlešJan.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2003.(Cicibanovvrtiljak).
Priročnik - SLOVENŠČINA
50
Fran Levstik:
cVILIMOŽ
cILJI• Učenci zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi.• Narišejo svojo domišljijsko-čutno predstavo književne osebe.• Upovedujejo čustva in razpoloženja književnih oseb.
DEJAVNOSTI• Učenci poslušajo pesem in si jo po večkratnem »branju« spontano zapomnijo.• Pesem doživeto deklamirajo. Zraven besedilo ponazarjajo tudi gibalno.• Prinesejo svoje igrače, ki piskajo ali se kako drugače oglašajo. Levstikovo pesem priredijo za svojo
igračo.
DELO Z BERILOMB str. 48
• Učitelj z lutko nazorno prikaže stiskanje za trebuh, cviljenje in piskanje. Pripogiba ga, a se noče pri-pogniti do tal. Vpraša učence: Zakaj se lutka ne more pripogniti? Predhodno učitelj lutki pod srajčico stlači robček, da bo njen trebušček vidno okrogel. Povpraša jih tudi po tem, če imajo doma morebiti kakšno igračo, ki na dotik piska ali cvili.
• Nato učitelj napove pesem Cvilimož, ki jo je napisal Fran Levstik.• Večkrat jo prebere. Učenci ponavljajo za njim in se pesem spontano naučijo. Zraven jo ponazarjajo
tudi gibalno.• Učitelj skupaj z učenci poišče rime v pesmi. Spodbuja jih, naj cvilimožka čim podrobneje opišejo. • Vodi razgovor o vsebini pesmi s pomočjo vprašanj v Berilu.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA • Otroci v šolo prinesejo ne le svoje (najljubše) igrače, ampak tudi igrače svojih staršev in starih star-
šev. Postavijo jih na razstavo. Povabijo starše in stare starše na popoldansko druženje, da jim pripo-vedujejo in pokažejo, kako so se nekoč igrali s temi igračami.
• Izmišljujejo si imena za oblačila.• Lahko preberejo še kakšno pesem iz Najdihojce.
Vir:LEVSTIK;Fran:Najdihojca.Ilustr.MilanBizovičar.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1980.(Velikeslikanice).
Leopold Suhodolčan:
cEPEcEPETAVČEK
cILJI• Učenci književno dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.• Z učiteljevo pomočjo upovedujejo temo besedila. Vrednotijo temo (prijateljstvo) glede na lastne
izkušnje.• Razvijajo zmožnost vživljanja v književno osebo. • Narišejo književno osebo iz lastnega besedila.
DEJAVNOSTI• Učitelj bere in spodbuja pogovor o temi književnega besedila.
Priročnik - SLOVENŠČINA
51
• Učenci poslušajo, z gibanjem, pripovedovanjem in z oblikovanjem izrazijo domišljijsko-čutno pred-stavo književne osebe.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 49DZ/iDZ str. 28
• Za motivacijo učitelj pokaže cepetanje. Kdo takole cepeta? Trmast otrok? Nekdo, ki nima gibčnih nog? Takšen je bil kos malo obdelanega lesa, »polence«, lesen možicelj, ki ga je našla Polonca.
• Učitelj prebere odlomek. Opozori, kako Polonca in soseda včasih govorita besede, ki se rimajo: miš – uloviš, kot ti – za tri ... Ali se učencem zdi, da je zato besedilo bolj smešno? Kako pa razumejo ponavljanje besede Kakosmešnosmešnocepetaš … Kako zelo smešno cepetaš? Iz takšnega ponavlja-nja je leseni možicelj dobil svoje ime Cepecepetavček.
• Učitelj spodbuja pogovor: Kakšen se je zdel Polonci leseni možicelj, ki ga je našla na vrtu? Kako mu je dala ime? Ga je vzljubila, čeprav je imela veliko lepih kupljenih igrač? Kaj pa je hotela soseda?
• Sprašuje učence, kaj mislijo, kam je Polonca nesla Cepecepetavčka, da bi bil na varnem. Pripovedo-vali bodo različne možnosti.
• Učitelj prebere celo zgodbo iz slikanice. (Slikanica naj ostane nekaj dni v knjižnem kotičku.)• Katere igrače so bile v muzeju igrač in zakaj? Kaj se je zgodilo v muzeju? Se je zgodba srečno končala?• Učitelj spodbuja učence, naj povedo celo zgodbo, pokažejo, kako se Cepecepetavček giblje (cepe-
ta), kako je bilo Polonco strah in je jokala, potem pa zaspala, kako je objemala Cepecepetavčka idr.• Iz gline, modelirne mase ali plastelina izdelajo vsak svojega Cepecepetavčka (povezava z likovnim
poukom). Uporabijo ga za lutko (pripovedovalec pravljice).• Ali imajo učenci svoje najljubše igrače? So med njimi tudi takšne, ki jih niso kupili, npr. leseni avto-
mobili, punčke iz cunj? Kdo jim jih je izdelal? Pripovedujejo. • V DZ učenci Polonci pomagajo po labirintu priti do Cepecepetavčka.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA • Cepecepetavček (lutka) pripoveduje pravljico ostalim sošolcem. Pravljico lahko pripovedujejo po delih.• Učenci prinesejo v šolo vsak svojo (najljubšo) igračo. Predstavijo jih; pripovedujejo o njih in poka-
žejo, kako se igrajo. Ogledamo si jih in se pogovarjamo o njih. Naredimo razstavo. O svoji najljubši igrači sestavijo kratko pravljico ali pesmico.
• Povezava s pesmico Frana Levstika Cvilimož.
Vir:SUHODOLČAN,Leopold:Cepecepetavček.Ilustr.JelkaReichman.Ljubljana:Mladin-skaknjiga,1986.(Velikeslikanice).
Kajetan Kovič:
MAČEK MURI
KAJETAN KOVIČ (roj. 1931) je slovenski pesnik in pisatelj. Napisal je številna dela za odrasle in mla-dino. Med njegovimi najbolj pomembnimi mladinskimi deli so: zbirka pesmi Zlataladja, zbirka zgodb MojprijateljPikiJakob, slikanici ZmajDirendaj,Pajacekinpunčka idr.
cILJI• Učenci razvijajo zmožnost predstavljanja književne osebe in dogajalnega prostora.• Opazujejo razliko med poezijo in prozo.• Ob znanem književnem besedilu spoznavajo različne medije: slikanico, AV-gradiva, CD-rom (multi-
medijski pristop).
Priročnik - SLOVENŠČINA
52
DEJAVNOSTI• Učenci poslušajo učitelja, ki bere besedilo iz Berila, ob ilustracijah iz slikanice, poslušajo tudi zgo-
ščenko s pesmicami in gledajo video posnetek mjuzikla Maček Muri. Uporabljajo CD-rom.• Z risanjem izrazijo domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora.• Z gibom izrazijo domišljijsko-čutno predstavo književnega junaka in nato tudi celotno zgodbo.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 52DZ/iDZ str. 29
• Za motivacijo učenci poslušajo pesmice, ki jih je uglasbil Jerko Novak in jih poje Neca Falk (MAČEKMuri&mucaMaca[CD,Zvočniposnetek].UglasbilJerkoNovak.PojeNecaFalk.Ljubljana:Mačjidisk,1998.) ali pa gledajo video posnetek mjuzikla o mačku Muriju (MAČEKMuri&mucaMaca[Videoposnetek:koncert,LjubljanaKrižanke].UglasbilJerkoNovak.PojeNecaFalk.Ljubljana:Prodok,Mačjidisk,2005.).
• Učitelj prebere pesmico iz Berila, učenci pa pripovedujejo, kaj počne maček Muri zjutraj. Pokažejo tudi z mimiko in gibi.
• Učitelj prebere prozni odlomek iz Berila: Kakšno je Mačje mesto? Učence opozori na nekatere elemente, da bi zaznali duhovitost in šaljivost besedila, npr.: Zakaj ni v Mačjem mestu nobenega psa? Zakaj naj bi gledalci pojedli tekmovalce na mišjih motornih dirkah? Kaj še pomeni mačekvžaklju?
• Učenci ilustrirajo odlomek v DZ.• Opazujejo razliko med poezijo in prozo.• Učitelj ob ilustracijah v slikanici prebere vse besedilo, kombinacijo poezije in proze.• Učenci ob ilustracijah pripovedujejo, kaj počne maček Muri in kaj vse se dogaja v Mačjem mestu.
Izražajo se tudi z mimom, gibom, pantomimo.• Uporabijo CD-rom, videokaseto in interaktivno slikanico.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pisatelj Kajetan Kovič je napisal nadaljevanje Mačka Murija z naslovom Mačjisejem z ilustracijami
Maše Kozjek. V knjižnici si izposodimo tudi to slikanico, učitelj jo prebere učencem. • Obe slikanici in drugi mediji naj bosta več dni v knjižnem kotičku v razredu.
Viri:KOVIČ, Kajetan: Maček Muri. Ilustr. Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga,2007.(Velikaslikanica).KOVIČ,Kajetan:Mačjisejem.Ilustr.MašaKozjek.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1999.(Velikaslikanica).MAČEKMuri&mucaMaca[CD].UglasbilJerkoNovak.PojeNecaFalk.Ljubljana:Ma-čjidisk,1998.MAČEKMuri&mucaMaca[Videokaseta].UglasbilJerkoNovak.PojeNecaFalk.Ljubljana:Prodok,Mačjidisk,2005.MAČEKMuri[Elektronskivir]:interaktivnaslikanicapoistoimenskislikaniciKajetanaKovičainJelkeReichmaninzizvirnoglasboJerkaNovaka.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2001.
Kajetan Kovič:
ZMAJ DIRENDAJ
cILJI• Učenci podatke o književni osebi in dogajalnem prostoru iz besedila dopolnijo s podatki iz realnega
sveta.• Razvijajo državljansko identiteto.• Literarni svet nadgradijo z lastnim domišljijskim svetom, tako da sestavijo kratko pravljico.
Priročnik - SLOVENŠČINA
53
DEJAVNOSTI• Poslušajo pravljico, ki jo bere učitelj (najprej začetek pravljice – odlomek, nato celo pravljico). • Pripovedujejo o zmajih, ki jih poznajo iz različnih pravljic (medbesedilne povezave).• Sestavijo kratko slikovno pravljico in jo pripovedujejo.• Razvijajo svojo državljansko identiteto.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 55DZ/iDZ str. 30
• Se spominjate Mačka Murija, ki ga je napisal pisatelj Kajetan Kovič? Ta pisatelj je napisal tudi pravlji-co o Zmaju Direndaju. Delno je povezana z Zmajskim mostom v Ljubljani. Učitelj pokaže razglednico mostu. Učence zagotovo zanima, kako je pravljica povezana z mostom čez Ljubljanico v Ljubljani, v glavnem mestu Slovenije. Ta je bil prva prava železobetonska konstrukcija v mestu ter eden prvih tovrstnih mostov v Evropi. Zaradi štirih zmajev (iz bakrene pločevine) je dobil današnje ime.
• Učitelj prebere odlomek iz Berila, nato vodi razgovor: Kakšen zmajček je nekoč živel? Kakšno ime je dobil zato? Kaj pa se je zgodilo, ko so v mestu dobili novega župana? Kakšno službo je dobil zmaj-ček? Ali mu je bila všeč?
• Učenci naredijo nalogo v DZ.• Nikakor pa niso vsi zmaji v pravljicah povezani z Ljubljano. Katere pravljice z zmaji poznamo; kakšni
so zmaji in kaj počnejo?• V DZ sestavijo kratko slikovno pravljico, v kateri nastopa zmaj. Pravljico pripovedujejo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Iz slikanice ob ilustracijah preberemo celotno besedilo Kajetana Koviča. • Pripravimo projekt o Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Učitelj pokaže več razglednic o Ljubljani,
tudi kakšen prospekt ali vodnik po Ljubljani. S pomočjo fotografij učence opozori na njegove glavne znamenitosti. Ob tem jim lahko pove legendo, ki pripoveduje, da je Ljubljano ustanovil grški kra-ljevič Jazon s prijatelji Argonavti. Kralju Aitesu so ukradli zlato runo in na begu pred njim so zapluli iz Črnega morja v Donavo, iz nje v Savo in iz Save v Ljubljanico. Ob izviru Ljubljanice so našli veliko jezero in ob njem barje. Jazon je tu naletel na strašno pošast, se z njo boril in jo ubil. Ta pošast naj bi bil ljubljanski zmaj, ki še danes čepi vrh grajskega stolpa v ljubljanskem grbu. (Če smo iz Ljubljane, obiščemo Zmajski most.)
• Ali je naš domači kraj povezan s kakšnim zmajem? Mogoče s katero drugo živaljo? Ali poznamo pri-povedko o našem kraju ali kakšni njegovi znamenitosti?
Vir:KOVIČ,Kajetan:ZmajDirendaj.Ilustr.JelkaReichman.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1991.(Cicibanovvrtiljak).
Max Velthuijs:
ŽABEc IN TUJEc
cILJI • Učenci razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v književno osebo in poistovetenja z njo.• Podatke o književni osebi iz besedila dopolnijo z domišljijskimi predstavami, ki izvirajo iz drugih
umetnostnih del (medbesedilna izkušenost).• Dogodke iz književnega besedila razvrščajo (vzročno-posledično, časovno).• Z učiteljevo pomočjo upovedujejo temo/sporočilo besedila (predsodki pred tujci).
DEJAVNOSTI• Učitelj bere in vodi pogovor.
Priročnik - SLOVENŠČINA
54
• Učenci poslušajo, berejo in obnavljajo zgodbo ob ilustracijah v slikanici.• Obnovijo jo tako, kot da jo pripoveduje Žabec.• Zgodbo spontano dramatizirajo in uprizorijo (lutke iz nogavice).
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 58DZ/iDZ str. 31
• Z igro vlog zaigrajo prizor, kako dobijo novega soseda. (Kaj se pogovarjajo prej, kako zgleda srečanje …) Učitelj skupinam da različna navodila (sprejmejo ga prijazno, sprejmejo ga nevljudno, ne zmeni-jo se zanj, se mu posmehujejo, mu nagajajo …).
• Nato se pogovarjajo o različnih uprizoritvah in pripovedujejo, kako se je pri vsaki uprizoritvi počutil novi sosed.
• Potem učitelj prebere odlomek iz Berila. S vprašanji pri učencih poglablja razumevanje besedila: Kdo se je nekega dne naselil na robu gozda? Kdo ga je prvi opazil? Kaj sta menila o njem Račka in Pujsek? Kaj so sklenili trije prijatelji? Kaj pa jim je povedal Zajček?
• Učence bo gotovo zanimalo, kaj se je potem dogajalo. Učitelj prebere ali pripoveduje zgodbo do konca. Bere jo s pomočjo ilustracij v slikanici (drugo branje). Vodi razgovor o tem, kako se zgodba konča? Smo res vsi drugačni? Kakšen je bil v resnici Podganec? Zakaj so ostale živali spremenile svo-je mnenje o njem? Kako bi oni ravnali, če bi srečali novega soseda? Zakaj misliš, da včasih krivično ravnamo? Kaj nas v to zavede?
• Z igro vlog naj učenci zaigrajo spremenjeno pravljico (živali so bile takoj prijazne s Podgancem).• Zaigrajo lahko tudi različna prijazna srečanja z novimi sosedi, če bi jih dobili naslednji dan.• Učenci v DZ preberejo slikopis in obkrožijo, če trditve držijo ali ne.• Zgodbo obnavljajo ob slikanici. Obnovijo jo tudi tako, kot da jo pripoveduje Žabec .
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Besedilo uprizorijo. Izdelajo si preproste lutke iz nogavice (povezava z likovno vzgojo).• Slikanica naj bo v knjižnem kotičku, dokler se je učenci ne naveličajo. Če imamo več slikanic, lahko
učenci sledijo učiteljevemu branju ob ilustracijah po skupinah.
Vir:MaxVelthuijs:Žabecintujec.Prev.MatejaSeliškarKenda.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005.
Piotr Wilkón:
MUcA ROZALINDA
cILJI • Učenci se vživijo v književno osebo, predstavljajo si domišljijsko-čutno podobo te osebe, njeno raz-
položenje in imajo svoje mnenje o ravnanju književne osebe.• Z učiteljevo pomočjo upovedijo temo/sporočilo besedila.• Domišljijsko-čutno predstavo književne osebe izrazijo s kombinacijo risbe in pripovedovanja.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 65DZ/iDZ str. 32
• Učitelj se pogovarja z učenci o tem, da smo vsienaki,vsirazlični. Kaj to pomeni? • Po čem vse se razlikujejo učenci v razredu? Ali so razlike med bratci in sestricami v njihovi družini? Ali
počnejo vedno vse tako, kot pričakujejo njihovi starši?• Učitelj prebere odlomek. Razumevanje besedila poglablja s pogovorom: Kakšna je bila mačja dru-
žina na Črnem gričku? Zakaj je bil gospod muc Kazimir tako nesrečen ob rojstvu muce Rozalinde?
Priročnik - SLOVENŠČINA
55
Po čem se je mlada mačica razlikovala od drugih družinskih članov? Kaj vse je počela drugače od drugih mačjih otrok? Kaj pa je bila kapljačezrob? Zakaj je šla nekega dne muca Rozalinda od hiše? Učitelj posebej poudari naslednjo misel: Radabiživelatako,kotmislim,dajeprav!
• Učence zanima, kaj se je zgodilo z muco Rozalindo. Po svoji domišljiji pripovedujejo, kako se pravlji-ca nadaljuje.
• Učitelj naj prebere zgodbo do konca. Kaj je postala muca Rozalinda? Ali je tudi ona imela otroke? Kakšni so njeni otroci razen enega? Učenci naj so pozorni na naslednjo misel mame muce Rozalinde: Kotogljeječrn.Kdove,kajboiznjega!Vsepočnečistodrugačeodsvojihbratcevinsestricinzavsakocenohočeživetiprivas.Kako se torej zgodba konča?
• Učitelj spodbuja učence, naj razmišljajo, po čem bi se muca Rozalinda še lahko razlikovala od svojih bratcev in sestric.
• V DZ učenci pobarvajo šest enakih mačkov povsem različno. Ob izbranem mucu pripovedujejo, kakšen je. Učitelj jih spodbuja, naj opisujejo njegov značaj, navade ...
• Učenci narišejo člane svoje družine; poudarijo razlike med njimi. Narišejo tudi drug drugega (pove-zava z likovnim poukom). Naredijo razstavo risb v razredu.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj obravnava besedilo MucaRozalinda za besedilom Žabecintujec ali pred njim. Gre za doživetje
drugačnosti in predsodkov ob besedilih. Poglabljanje doživetij in spoznanj iz obeh besedil je v nada-ljevanju lahko skupno.
• Učencem pokaže tudi zgibanko, spletno stran … ali katero drugo gradivo vsirazlični–vsienaki.• Pripravi projekt – še posebej, če so v razredu učenci različnih kultur –, v katerem se predstavijo razlike
različnih narodnosti (jezik, vera, oblačila, hrana …). Pri tem je lahko povabi k sodelovanju tudi starše.
Vir:WILKÓN,Piotr:MucaRozalinda.Prev.JankoDolinšek.Ilustr.JózefWilkón.Ljubljana:EPTA,2000.
Tatjana Pregl:
USPAVANKA
cILJI• Učenci začutijo zvočno podobo uspavanke v njenem ritmu in rimi.• Doživljajo čustvene sestavine uspavanke in jih govorno izrazijo.• Doživljanje pesmi povezujejo s svojimi izkušnjami.• Narišejo svojo domišljijsko-čutno predstavo književne osebe.
DEJAVNOSTI• Učenci pripovedujejo, kako zvečer najlažje zaspijo.• Poslušajo pesem, ki jo recitira učitelj.• Po večkratnem poslušanju si uspavanko tudi spontano zapomnijo.• Poiščejo nežne besede, ki uspavajo otroke ali odrasle.• Poiščejo nove besede, ki najlažje uspavajo otroke.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 70DZ/iDZ str. 33
• Učitelj zapoje ali predvaja uspavanko in vodi razgovor z učenci: Kako zvečer zaspiš? Ali ti kdo zapoje uspavanko? Ali ti kdo prebere pravljico? O čem razmišljaš, ko ugasneš luč?
• Učitelj uspavanko v Berilu večkrat prebere.
Priročnik - SLOVENŠČINA
56
• Učitelj vodi razgovor za lažje dojemanje pesmi: Katere nežne besede poje mama svojemu sinku? Koga nežne besede najprej zazibajo v spanje? Kako bi ti najlažje zaspal? Pokaži, kako bi zazibal svojo najljubšo igračo v spanje.
• V DZ učenci narišejo mamo in očeta, ki sta sladko zaspala ob uspavanki.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Izmislijo si uspavanko za svojo najljubšo igračo. (Lahko sedijo v krogu in si spontano izmišljajo kratke
uspavanke. Učitelj jih lahko zapiše.)• Izbrano uspavanko deklamirajo. Pri deklamiranju pazijo na nežno in mehko izreko besed.• Uspavanko ponazorijo z ustvarjalnim gibom.
Vir:PREGLKobe,Tatjana:Čebisrečalkrokodila.Ilustr.KamilaVolčanšek.Ljubljana:Mla-dinskaknjiga,1981.(Pedenjped).
Vida Jeraj:
USPAVANKA
cILJI• Učenci začutijo zvočno podobo uspavanke v njenem ritmu in rimi.• Doživljajo čustvene sestavine uspavanke in jih govorno izrazijo.• Iščejo tipične besede za uspavanko.
DEJAVNOSTI• Učenci pripovedujejo, kako uspavajo svoje igrače v spanje (po spominu).• Poslušajo pesem, ki jih recitira učitelj.• Skupaj berejo (ponavljajo besede za učiteljem) uspavanko.• Poiščejo nežne besede, ki uspavajo otroke ali odrasle.• Opišejo SPANČKA ZASPANČKA in pripovedujejo, kaj dela.• Poiščejo nove besede, ki najlažje uspavajo otroke.• Izmislijo si uspavanko za svojo najljubšo igračo.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 71DZ/iDZ str. 34
• Učitelj zapoje ali predvaja uspavanko in vodi razgovor z učenci: Kako zvečer zaspiš? Ali tudi tvoje igrače kdaj spijo? Kako jih uspavaš? Pripoveduj in pokaži.
• Učitelj uspavanko v Berilu večkrat prebere, učenci pa jo poslušajo ob ilustracijah iz Berila.• Učitelj vodi razgovor za lažje dojemanje pesmi: Kakšen je Spanček Zaspanček? Kaj dela? Kako hodi,
če pa nima nožic? Katere nežne besede v pesmi zazibajo otroka v spanje? Katere besede bi po tvoje najlažje zazibale otroka v spanje? Katere bi pa tebe zazibale v spanje? Kako bi najlažje zaspal? Pokaži, kako se lunica ziblje in kako se Spanček smeje.
• V DZ učenci pobarvajo besede, ki uspavajo otroka.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Izbrano uspavanko deklamirajo. Pri deklamiranju pazijo na nežno in mehko izreko besed.• Uspavanko ponazorijo z ustvarjalnim gibom.
Vir:JERAJ,Vida:IzLjubljanečezpoljane.Ilustr.MaraKralj.Ljubljana:Karantanija,1997.(Metuljčki)
Priročnik - SLOVENŠČINA
57
Vida Brest:
PRODAJAMO ZA GUMBE
cILJI• Učenci prepoznajo za pravljico značilen pravljični ton (po pripovedovanju ali branju).• Po branju ob učiteljevi spodbudi med seboj primerjajo svoje doživetje in predstave o pravljičnem
dogajanju. • Opišejo, kako so si ob poslušanju predstavljali čarovnika in Tjažka Matjažka.• Prepoznajo pravljične čudeže in jih opišejo.• Z igro podoživljajo pravljično besedilo.
DEJAVNOSTI• Učenci poslušajo pravljico, ki jo učitelj bere ali pripoveduje v celoti.• Pripovedujejo o svojih doživetjih po poslušanju. Doživetja primerjajo med seboj.• Pravljično dogajanje uprizorijo z igro.• Narišejo domišljijsko-čutno predstavo pravljičnega dogajanja.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 72DZ/iDZ str. 35
• Učitelj usmerja pogovor: Kakšni so čarovniki? S katerimi pripomočki čarajo? Učencem da v roke pa-ličico (čarobno) in jih sprašuje, kaj bi pričarali z njo. Zraven si lahko izmišljujejo čarobne besede, s katerimi čarajo. Kako bi nekomu pričaral nekaj, kar si močno želi?
• Čarovnik Ujtata je z dotikom dežnika pričaral sadje, ki so ga otroci lahko kupovali za gumbe.• Otroci poslušajo pravljico, ki jo učitelj bere ali pripoveduje v celoti. Lahko tudi večkrat.• Nato vodi pogovor o odlomku v Berilu: Katero sadje visi na vejah? Kdo ga je pričaral? Katero sadje bi
še dodal?• Zaigrajo, kako čarovnik Ujtata in Tjažek Matjažek prodajata otrokom sadje za gumbe. Sadje izrežejo iz
kartona in ga pobarvajo. Od doma prinesejo različne gumbe. Z igro tako pričarajo pravljično tržnico.• V DZ narišejo, kaj si želijo, da jim Ujtata pričara. Ta čudež opišejo tudi ostalim. Berejo slikopis.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj bere knjigo VelikičarovnikUjtata v nadaljevanjih, vsakič eno zgodbo. Slikanico (več izvodov)
Prodajamozagumbe pusti v knjižnem kotičku.• Učenci ob ilustracijah v slikanici pripovedujejo pravljico.• Opisujejo, kako bi izgledala pravljična trgovina, če bi jo lahko pričarali.
Vir:BREST,Vida:Prodajamozagumbe.Ilustr.MarjancaJemecBožič.Ljubljana:Mladin-skaknjiga,2001.(Čebelica).
Tone Pavček:
JURI MURI V AFRIKI (O fantu, ki se ni maral umivati)
cILJI • Učenci zaznavajo tiste motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo iz lastne izkušnje. • Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj.• Z risbo (s stripom) upovedujejo motivacijo za ravnanje književnih oseb.• Upovedujejo podobe, čustva, in razpoloženja književnih oseb.• Dogodke iz književnega besedila slikovno razvrščajo (vzročno-posledično in časovno).
Priročnik - SLOVENŠČINA
58
DEJAVNOSTI• Učenci pripovedujejo, kaj neradi počnejo in katere izgovore si izmišljajo, da bi jim ne bilo treba delati.• Poslušajo in skupaj berejo (spremljajo učiteljevo branje) odlomek iz Berila.• Pripovedujejo celo pravljico ob ilustracijah .• Zgodbo nadaljujejo v obliki stripa.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 74DZ/iDZ str. 36
• Odlomek učitelj prebere večkrat; učenci spremljajo zapis v Berilu.• Učitelj vodi pogovor, da bi razumeli in doživeli odlomek: Kako je ime književni osebi? Kam je fant
včeraj zjutraj odpotoval? Zakaj je šel zdoma? Česa se boji? Zakaj se je odločil odpotovati ravno v Afriko?
• Vodi pogovor tako, da otrokom vzbudi zanimanje, kako se je Juriju godilo v Afriki.• Prebere jim celo pravljico v verzih; v nekaj dneh jim jo prebere večkrat.• Vodi pogovor: Kako se je Juri počutil, ko je prišel domov? Misliš, da mu je bilo kaj dolgčas v Afriki? Po
kom? Ali si že kam odpotoval brez staršev? Kako si se počutil? Po kom ti je bilo najbolj dolgčas?• Pesnik Tone Pavček je napisal tudi drugi del, nadaljevanjeJuriMuridrugičvAfriki. Slikanico si lahko
izposodijo ali pa jo imajo v bralnem kotičku. Priporočamo, da učitelj prebere tudi nadaljevanje, še posebno če učenci pokažejo interes za to.
• Pogovorijo se o tem, kaj pomeni ČuriMuri,kljukecJuri,tisti,ki jeshruškepal: Zakaj je pesnik Tone Pavček tako napisal?
• Učenci pripovedujejo zgodbo ob ilustracijah. Če je le mogoče, si v knjižnici skupaj izposodite obe izdaji Jurija Murija, ki sta ju ilustrirali različni ilustratorki (Melita Vovkova in Marjanca Jemec Božič); otroci tako doživljajo Jurija v dveh upodobitvah. Knjige naj bodo nekaj časa v knjižnem kotičku.
• Učenci v DZ narišejo strip, kako je Juri odšel zdoma in kaj se mu je dogajalo v Afriki. Kako pa se zgod-ba konča?
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Zgodbo o fantu, ki se ni maral umivati, učenec pripoveduje v 1. osebi, tako kot da je on Juri.• Učenec pripoveduje, kaj je njemu najtežje in kam bi najraje zato odšel, kaj bi tam počel; to izrazi v
stripu, s kombinacijo risbe in besed.
Viri:PAVČEK,Tone:JuriMurivAfriki:(ofantu,kisenimaralumivati).Ilustr.MelitaVovkova.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006.PAVČEK,Tone:JuriMurivAfriki:(ofantu,kisenimaralumivati).Ilustr.MarjancaJemecBožič.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006.(Velikeslikanice).PAVČEK,Tone:JuriMuridrugičvAfriki.JuriMuridrugičvAfriki.Ilustr.MarjancaJe-mecBožič.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2007.(Velikeslikanice).
Nataša Konc Lorenzutti:
RAVNO PRAV VELIK
cILJI • Učenci se identificirajo s književno osebo, ki je nekoliko drugačna od njih samih, a jim je po drugi
strani zelo podobna (ravnanje, čustva).• Razvijajo sposobnost doživljanja in razumevanje besedilne stvarnosti.• Razumejo sporočilnost (temo) besedila. Govorno obnavljajo zgodbo tako, kot so jo slišali.• Razložijo lastnosti književnih oseb na podlagi lastnih izkušenj.
Priročnik - SLOVENŠČINA
59
DEJAVNOSTI• Učenci poslušajo zgodbo, ki jo bere učitelj.• Pripovedujejo o svojih doživetjih po poslušanju.• Razložijo lastnosti književnih oseb na podlagi lastne izkušnje.• Doživetja primerjajo med seboj.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 76DZ/iDZ str. 37
• Učitelj spodbuja pogovor in sprašuje otroke: Kdo od učencev v razredu ima mlajšega bratca ali se-strico? Kakšen je dojenček? Kaj vse delata z njim mamica in očka? Si tudi učenci zaželijo kaj takega, čeprav so starejši? Kdo ima starejšega brata ali sestro? Kako se igra z njim? Omenijo čustvo ljubosu-mje. Igrajo se s kartami DRUŽINE (vir: Godec Schmidt).
• Prebere odlomek v Berilu. Ob ilustracijah prebere vse besedilo v slikanici.• Vodi pogovor, da bi učenci doživeli besedilo: Ali je imel Tin bratca in sestrico? Kako jima je bilo
ime? Koliko sta bila stara? Zakaj bi bil Tin rad malo velik in malo majhen? Kam ga je peljala mama? Je bilo Tinu všeč v vrtcu? Kaj se je zgodilo potem? Kaj je Tinu prinesla babica za tretji rojstni dan? Kateremu otroku v družini je bila majčka z medvedki ravno prav? Kaj se je potem odločil Tin? Imaš tudi ti mlajšega bratca ali sestrico? Ti je včasih hudo, ker si starejši? Morda pa si ti mlajši? Pripoveduj, kaj se dogaja v vaši družini med bratci in sestricami? Si kdaj ljubosumen? S kom se igraš, kadar ti je dolgčas?
• Učitelj spodbuja učence, naj izrazijo svoja doživetja ob besedilu: Si kdaj zaželijo, da bi počeli kaj takšnega kot starejši brat ali sestra in starši? Si kdaj želijo da bi počeli kaj takega kar počnejo mlajši bratje ali sestre?
• Ali je vedno čudovito, kadar si velik? Je vedno prijetno, kadar si majhen? Kako je, če si ravno prav velik? Opiši.
• Učenci v DZ pobarvajo, s kom se najraje igrajo. O tem pripovedujejo sošolcem.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Precej slikanic je o bratcih in sestricah, o rojstvu mlajših otrok v družini in o zadregah starejših ob tem.
Izposodite si jih v knjižnici. Učitelj naj jih prebere učencem in jih razstavi v knjižnem kotičku v razredu. Učenci imajo priložnost, da večkrat podoživljajo svoje občutke v zvezi z (mlajšimi) bratci in sestricami.
• V šolo prinesejo igrače (dojenčke, vozičke, pripomočke za nego dojenčka …) in se igrajo.
Vir:KONCLORENZUTTI,Nataša:Ravnopravvelik.Ilustr.AnaZavadlav.Ljubljana:Dru-žina,2006.
Andrej Rozman Roza:
MIHEc GRE PRVIČ OKROG SVETA
cILJI• Učenci razvijajo državljansko identiteto.• Izrazijo doživljanje književnega besedila in svoje mnenje o njem.• Razvijejo zmožnost poistovetenja s književno osebo.
DEJAVNOSTI• Učitelj bere odlomek v Berilu, bere besedilo ob ilustracijah v slikanici, spodbuja pogovor.• Učenci berejo ob ilustracijah.• Pripovedujejo tudi, kako bi oni obkrožili Zemljo. S čim bi potovali? Kaj bi doživeli?
Priročnik - SLOVENŠČINA
60
DELO Z BERILOM B str. 80
• Učitelj vzame žogo, nanjo postavi kakšno lutko in pokaže, kako naredi krog naokoli. Pogovor nato naveže na Zemljo in na pesmico.
• Učenci potujejo z ladjo ali letalom (vodena vizualizacija).• Učitelj vodi pogovor: Ali učenci vedo, kam se pride po cesti iz njihovega kraja? Kam vse so že potovali? S
katerimi prevoznimi sredstvi? Kako potujemo in spoznavamo svet? Z osebnim avtom, vlakom, avtobu-som, letalom, ladjo … Kako še spoznavamo Slovenijo in druge države, ves svet? Učimo se iz knjig, gleda-mo TV, iščemo informacije po svetovnem spletu … Ljudje po svetu govorijo različne jezike. Vsak narod ima svoj jezik. Učimo se tujih jezikov, da se ljudje lahko med seboj sporazumevamo in razumemo.
• Tudi Mihec si je želel spoznati svet: slišal je, da je okrogel, zato se je podal na pot … in prišel nazaj domov. Ko bo odrasel, bo kot kapitan in kot pilot prepotoval ves svet.
• Učitelj prebere odlomek v Berilu in celotno besedilo ob slikanici.• Učenci obnavljajo zgodbo ob ilustracijah v slikanici.• Domišljajo si, kako bi oni prepotovali ves svet. Na kakšen način bi potovali?• V zvezek narišejo razglednice krajev, ki so jih obiskali in jih poznajo. V kotiček razglednice naj nariše-
jo tudi prevozno sredstvo, s katerim so potovali. Razglednice razstavimo v razredu.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pogovarjamo se o tem, da živimo v državi Sloveniji. Slovenija je v Evropi in je ena od držav EU. Učitelj
prinese zemljevid Slovenije, Evrope in globus: učencem pokaže, kje leži Slovenija. • V knjižnici si izposodimo otroške poučne knjige o zemljepisu, razne prveatlasesveta. • Povezava z enoto Mednarodniživalskislovar in z ljudskimi pesmicami različnih narodov (Zajčeksivi
nagajivi …).Vir:ROZMAN,Andrej:Mihecgreprvičokrogsveta.Ilustr.DamijanStepančič.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006.(Velikeslikanice.)
Lila Prap:
MEDNARDNI ŽIVALSKI SLOVAR
cILJI• Učenci razvijajo narodno in državljansko identiteto.• Spoznavajo razlike med maternim in tujim jezikom.• Spodbujanje kulturnega dialoga.
DEJAVNOSTI• Učitelj in učenci berejo ob ilustracijah.• Pogovor o različnih državah, narodih, jezikih in pisavah.• Pogovor o maternem, tujem in državnem jeziku (razvojni stopnji primerno).
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 82DZ/iDZ str. 38
• Učitelj sprašuje učence, katere tuje jezike poznajo. Morda poznajo katere tuje besede? Morda kakšen učenec v razredu ni Slovenec? (Izhajamo iz večjezičnih in medkulturnih izkušenj v razredu.)
• Prebere odlomek v Berilu. Skupaj si ogledajo, kako se oglašajo norveška, kitajska in južnoafriška ovca. Opozori na različne pisave. Različni narodi v svojih jezikih različno povedo, kako se oglaša ovca. Ali zna kdo v našem razredu povedati še v katerem drugem jeziku, kako se oglaša ta domača žival?
• Učitelj predstavi slikanico Mednarodniživalskislovar Lile Prap.• Ogledajo si zastave različnih držav. Pogovarjamo se o različnih narodih, državah, zastavah, jezikih,
pisavah …
Priročnik - SLOVENŠČINA
61
• Učenci naredijo nalogo v DZ.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj skupaj z učenci obišče šolsko knjižnico in prosi knjižničarko, da pokaže vse slovarje: Slovar
slovenskega knjižnega jezika, Angleško-slovenskega, Slovensko-nemškega idr. LILA PRAP je psevdonim slovenske pisateljice in ilustratorke Lilijane Praprotnik Zupančič (roj. 1955
v Celju), ki je poznana tudi v mednarodnem prostoru. Ustvarila je več slikanic: Maleživali,Mojočka,Zakaj?ŽivalskaabecedaŽivalskeuspavanke idr.
• V knjižnici si izposodimo njena dela, učitelj jih prebere, učenci pa jih pregledujejo in berejo ilustraci-je. Naj ostanejo več dni v knjižnem kotičku.
Vir:PRAPROTNIK-Zupančič, Liljana: Mednarodni živalski slovar. Ljubljana: Mladinskaknjiga,2005.(Žlabudron.)
Moldavska ljudska:
ZAJČEK SIVI NAGAJIVIRuska ljudska:
IMELI SMO KOZLIČKASlovaška ljudska:
MIŠKA JE KUHALA KAŠIcONemška ljudska:
VSE MOJE BELE RAČKE
cILJI• Učenci zaznajo ritem in zvočnost v ljudskih pesmicah.• Spoznajo šaljive in vesele pesmi v ljudskem pesništvu različnih narodov.• Pesmi tudi medbesedilno primerjajo.
DEJAVNOSTI• Učenci poslušajo učiteljevo deklamiranje ljudskih pesmi.• Podoživijo ljudske pesmi in pripovedujejo o vtisih s pomočjo učiteljevih vprašanj.• Ob ritmičnem izrekanju (ponavljanju) besedila zraven ploskajo.• Oponašajo oglašanje in gibanje živali, ki nastopajo v ljudskih pesmicah.
DELO Z BERILOMB str. 84–87
• Za motivacijo učitelj poudari, da so ljudske pesmice različnih narodov. Bi jih radi spoznali še več?• Učenci v dvojicah delajo kipe živali iz pesmic (zajčka, miško in račko). Eden je glina in se prepusti
rokam kiparja, ki oblikuje žival. Nato si vlogi zamenjata.• Učitelj prebere vse štiri pesmice in posebej poudari, katerih narodov so.• Na (velikem stenskem) zemljevidu Evrope pokaže Slovenijo, potem Moldavijo, Rusijo, Slovaško in
Nemčijo. Učitelj učencem pripoveduje o teh deželah. Lahko jim pokaže tudi kakšno slikovno gradivo.• Če so v razredu tudi učenci iz drugih držav (oz. so od tam prišli njihovi straši), učitelj poišče in pokaže
tudi te.• Obravnava vsako pesmico posebej (glej didaktični inštrumentarij v prejšnjem poglavju, pri sloven-
skih ljudskih pesmicah): pozorni smo na ritem, rime, zvočnost, sporočilnost. • Ob ponavljanju besedila z ritmičnim spremljanjem (ploskanje) si učenci izbrane pesmi zapomnijo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
62
• Ponazorijo jih z gibanjem. • Pri pesmici Zajčeksivinagajiviučitelj spodbuja učence, naj pokažejo, kako je zajček nagajiv in kako
pohrusta sladke štruklje. Slovaška pesmica Miškajekuhalakašico je prstna igra, podobna slovenski ljudski Miškakašokuhala, ki jo otroci najbrž poznajo; učitelj in otroci izvajajo obe prstni igri.
Miškakašokuhala: temudala,(mezinec) temudala,(prstanec) temudala,(sredinec) temudala,(kazalec) temupavratzavila invluknicoskrila.
Vir:CVETKO,Igor:Slovenskeotroškeprstneigre.Radovljica:Didakta,1996.
Učenci pokažejo tudi, kaj delajo račke v pesmici Vsebeleračke.• Učitelj sprašuje otroke, kaj sta delala v pesmicah kozliček in mišja mama? Kaj pa je naredil sivi zajček? Mor-
da bodo ugotovili, da so vse tri pesmice povezane s hrano; to je ena od značilnosti ljudskih pesmic. • Sprašuje jih tudi, kdo nastopa v pesmicah? Zajček, miške, račke … vse pesmice pripovedujejo o ži-
valih, ki so poimenovane s pomanjševalnicami. • Čeprav so te ljudske pesmice različnih narodov, imajo veliko skupnega (lahko bi bile tudi slovenske
– to je lahko iztočnica za obravnavo naslednjih dveh pesmic – glej naslednji sklop). • Slikanica Zajčeksivinagajivi: zbirka otroških ljudskih pesmic o živalih naj bo v knjižnem kotičku; uči-
telj občasno prebere še kakšno pesmico iz nje.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Obravnavo pesmic povežemo s pogovorom o tem, da živimo na svetu različni narodi in da je nujno,
da smo med seboj strpni in razumevajoči. Če imamo v razredu otroke različnih narodnosti, bo pogo-vor še lažje izpeljati.
• V tem primeru bo tudi lažje stekel pogovor o tem, da ima vsak narod svojo kulturo. Drug drugega bogatimo. (Leto 2008 je bilo mednarodno leto medkulturnega dialoga.)
• Oponašajo oglašanje živali iz posamezne ljudske pesmi in se pogovarjajo v njihovem jeziku. Izmi-šljujejo si mišji, račji in zajčji jezik.
Vir:ZAJČEKsivinagajivi:otroškeljudskepesmiceoživalih.Prev.KristinaBrenkova.Ilustr.JelkaReichman.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2000.(Velikeslikanice.).
Severnoameriška indijanska uspavanka:
SONcE ZA GORO SPIRomka Demeter:
POJTE, ROMI!
cILJI• Učenci zaznajo razpoloženje obeh pesmi.• Likovno izrazijo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb in dogajalnega prostora.• Razvijejo občutek za zvočnost jezika.• Razvijejo občutek za rimo (iščejo besedne dvojice, ki se rimajo).• Pesmi tudi medbesedilno primerjajo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
63
DEJAVNOSTI• Pogovarjamo se o Romih in Indijancih v vodenem pogovoru ob slikovnem gradivu.• Učenci poslušajo obe pesmi, ki jih recitira učitelj.• Odgovarjajo na vprašanja o vsebini obeh pesmic in ju primerjajo med sabo.• Narišejo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb in dogajalnega prostora obeh pesmi.• Iščejo besede, ki se rimajo.
DELO Z BERILOMB str. 88–89
• Poleg ugotavljanja rime, ritma in zvočnosti pri pesmicah predlagamo še naslednje:• Spomnimo se na tri ljudske pesmice iz prejšnjega sklopa: čeprav so različnih narodov, imajo veliko
skupnega (lahko bi bile tudi slovenske). Toda če pogledamo ilustracije pri indijanski uspavanki in romski pesmi, takoj opazimo, da gre za drugačne kulture.
• Kaj opazimo na ilustraciji indijanske uspavanke? Indijanska šotora. Indijanci so bili močno povezani z naravo.
- Poslušajmo pesmico in poiščimo besede, ki to dokazujejo (gora, potok, veter). - Indijanska mama – kot vse mame na svetu – nežno uspava svojega otroka. S katerimi besedami?
»Nič ne boj se, sladko spi. A …«- Za primerjavo lahko ponovno preberemo uspavanki Vide Jeraj in Tatjane Pregl, ki smo ju že obravnavali.- SlikaniciMucapredenitkezlate je dodana tudi zgoščenka; poslušajmo svetovne uspavanke (med-
predmetne povezava z glasbo). Slikanica naj bo nekaj časa v knjižnem kotičku v razredu.• Kaj opazimo na ilustraciji romske pesmi Pojte,Romi? Romi so oblečeni v živo pisana oblačila.• Eden igra na inštrument, eden pleše, vsi pojejo. Pesem sporoča, da Romom glasba veliko pomeni:
daje jim dobro voljo, veselje in srečo.• Pesem lahko učenci uglasbijo. Izmislijo si preprosto melodijo (delo po skupinah).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pogovarjamo se o tem, da so nekateri narodi in njihove kulture precej različne od Slovencev in slo-
venske kulture. Če so v razredu otroci drugih narodnosti ali celo Romi, bo pogovor stekel še lažje. Opozarjamo na pomen medsebojnega razumevanja.
• Da bi se bolje spoznali, organiziramo medkulturno srečanje, druženje otrok in staršev, kakšno so-botno dopoldne; posebno pozornost in vabilo namenimo staršem drugih narodnosti, da skupaj s svojimi otroki pripravijo pesem ali zgodbo v svojem jeziku, pokažejo tipično igračo ipd.
Vira:MUCApredenitkezlate:svetovneuspavanke.Ured.AlbincaPesek.Ilustr.JelkaGodecSchmidt.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2003.(Murenček.)ROMSKAuspavanka.Prev.JožeOlaj.Ilustr.MaričkaKoren.Ljubljana:Mladinskaknji-ga,1983.(Čebelica.)
Ljudska:
MOJcA POKRAJcULJA
cILJI• Učenci poslušajo zgodbo ob znani slikanici.• Berejo ilustracije in posamezne dele besedila (globalno).• Prepoznajo dobre in slabe književne osebe ter povedo, zakaj se jim zdijo take.• Zaznavajo tiste motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkušnje.• Pravljično dogajanje uprizorijo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
64
DEJAVNOSTI• Učitelj pripoveduje in bere pravljico ob ilustracijah v slikanici.• Učenci prepoznajo dobre in slabe književne osebe in jih opisujejo.• Pravljico pripovedujejo ob ilustracijah v slikanici.• Iščejo podobnosti med njimi in književno osebo iz pravljice.• Pravljico uprizorijo v razredu (povežejo s projektom razrednogledališče).
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 90DZ/iDZ str. 39
• Učitelj vodi pogovor: Kaj bi si kupili, če bi na cesti našli 10 evrov?• Mojca Pokrajculja je med pometanjem našla krajcar in si zanj kupila piskerček.• Ogledajo si ilustracijo v Berilu; nekateri pravljico že poznajo. Učitelj vpraša: Kaj prikazuje slika? Ali
veš, katero pravljico predstavlja? Morda kdo ve, kako se pravljica začne? Ali jo znaš povedati?• Učitelj ob ilustracijah pripoveduje pravljico, nato jo ob ilustracijah še prebere.• Učitelj razloži manj znane besede: krajcar,piskrček idr.• Ob ponovnem branju učence spodbuja, naj se vključijo v branje (oponašajo govor in gibanje živali).
Globalno berejo besedne zveze, ki se pogosto ponavljajo.• Učitelj nato vodi pogovor o živalih, ki so prihajale in trkale na Mojčin piskrček. Katere živali nastopajo
v pravljici? Kaj znajo? Kaj so po poklicu? Kaj jih sprašuje Mojca? Kaj ji živali odgovarjajo?• Učitelj spodbuja in vodi učence, naj pravljico uprizorijo (glej: Malogledališče).• V DZ povežejo živali s piskrčkom in narišejo še tisto, kar manjka.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Dramatizacijo pravljice povežejo s projektom razrednogledališče.
Vir:MOJCAPokrajculja:koroškaljudska.Ilustr.MarjanManček.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1993.(Velikeslikanice).
Jacob in Wilhelm Grimm:
VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV
cILJI• Učenci zaznavajo razliko med slušno podobo pravljice (radijsko igro) in pravljico v slikanici. • Poslušajo pravljico na zvočnici (GRIMM,JacobinWilhelm:Volkinsedemkozličkov.Prir.SvetlanaMakarovič.[Zvočni
posnetek].Trst:Založništvotržaškegatiska:1981.) in jo prikažejo z igro vlog.• Poslušajo, posnemajo in razlikujejo glasove nastopajočih ter zvoke in šume, ki spremljajo pravljično
dogajanje, in pričarajo dogajalni prostor.
DEJAVNOSTI TER DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 94DZ/iDZ str. 40
• Poslušajo pravljico na zvočnici.• Učitelj prebere odlomek v Berilu.• Primerjajo slušno podobo pravljice z radijsko igro.• Vživljajo se v različne vloge z uporabo ustreznega glasu, kretenj in gibov .• Oponašajo tudi različne šume in zvoke po poslušanju zvočnice.• V DZ pobarvajo volka in obkrožijo skritega sedmega kozlička.
Priročnik - SLOVENŠČINA
65
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Zaigrajo celo pravljico tako, da se delno oprejo na besedilo (ustvarjalna improvizacija).
Vira:GRIMM,JacobinWilhelm:Volkinsedemkozličkov.Prir.SvetlanaMakarovič.[Zvočniposnetek].Trst:Založništvotržaškegatiska:1981.GRIMM,JacobinWilhelm:Volkinsedemkozličkov.Prev.PoloncaKovač.Ilustr.MašaKozjek.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2003.(Velikeslikanice).
V GLEDALIŠČU, IGRAČE NASTOPAJO, PREDMETI OŽIVIJO, LUTKOVNE IGRE
cILJI• Učenci doživijo, oživitev vsakdanjih predmetov v gledališču, in spoznajo, da se je z vsemi mogoče
igrati.• Ustvarijo lutke na paličicah, naprstne lutke, preproste rekvizite in svojo senco. S svojimi lutkami igra-
jo in porabijo pripravljene rekvizite.• Zaigrajo pravljici, tako da improvizirajo in se delno navežejo na besedilo.• Poslušajo pravljico na zvočnem posnetku (MOJCAPokrajculja:koroška ljudska. [CD,zvočniposnetek].Ljubljana:
Mladinskaknjiga,2003.(Cicibanovvrtiljak).) in jo prikažejo z igro vlog.
DEJAVNOSTI• Učenci opazujejo ilustracije v Berilu. Poimenujejo prostor na sliki in ugotovijo, čemu je namenjen
takšen prostor. Pogovarjajo se o gledaliških izkušnjah.• Opišejo gledalce v dvorani.• Učitelj jih spodbudi, naj opišejo igralce (kostume, pričeske, kretnje, izraze na obrazih) in sceno. Na
osnovi opisa igralcev vidijo, kakšno igro igrajo.• Na sliki razlikujejo gledališki prostor (dvorana z odrom), igralce in gledališko predstavo (scena, ko-
stumi, zvok, razsvetljava) ter gledalce.
DELO Z BERILOMB str. 98–102
• Učitelj motivira otroke za igro s plišastimi igračami s pomočjo slike v Berilu. Na sliki prepoznajo do-gajalni prostor igre in ga opišejo.
• Vživljajo se v nastopajoče plišaste živali in odnose med njimi (prepiri, zgladitev spora).• Opazujejo kostume plišastih živali in utemeljijo, zakaj so smešni.• Izvajajo animacijo s svojimi plišastimi živalmi. Zavedajo se različne napetosti v dramskem dogajanju
(npr. glasnejši govor, če se jezijo).• Zamišljajo si in izvajajo animacijo s predmeti – šolskimi potrebščinami.• Uporabljajo predmete, da predstavljajo druge predmete (npr. vrata so grad, stoli so gozd).
Vir:MOJCA Pokrajculja: koroška ljudska. [CD, zvočni posnetek]. Ljubljana: Mladinskaknjiga,2003.(Cicibanovvrtiljak).
Priročnik - SLOVENŠČINA
66
Tatjana Kokalj:
KAKO SE JE MOŽILA VEVERIcA
cILJI• Učenci s pomočjo učitelja prepoznajo dramsko besedilo in njegove prvine (nastopajoči, prizorišče,
besedilo …).• Učitelj odigra besedilo s preprostima lutkama. • Ob igri z lutkami učenci poiščejo primeren glas in ga spreminjajo glede na besedilo.
DEJAVNOSTI• Učenci opazujejo besedila v Berilu, ki so napisana v prozni, pesemski in dramski (Ljudska: Mojca
Pokrajculja) obliki, s pomočjo učitelja prepoznavajo dramsko besedilo in njegove prvine. Učitelj jim razloži, da je to dramsko besedilo, napisano z navodili za uprizoritev.
• Učitelj prebere dramsko besedilo po vlogah (književnim osebam poišče primerne glasove); ob tem tudi razloži neznane besede.
• Pogovor o temi besedila.• Izdelava preprostih lutk – veverice in ježa – iz nogavic (povezava z likovnim poukom) .• Učenci v parih uprizorijo besedilo z lutkami.
DELO Z BERILOMB str. 103
• Učenci pripovedujejo o lastnostih književnih junakov, ki jih poznajo iz ljudskih pesmic in pravljic.• Uprizorijo obnašanje ježa (dvojice – igra OGLEDALO). Jež (učenec) se gleda v ogledalo (drug uče-
nec); ogledalo za njim ponavlja gibe.• Učitelj usmeri pozornost učencev na to, kako je besedilo napisano: nastopajoči, scena, besedilo po-
sameznih nastopajočih, opisano dogajanje v oklepajih.• Učitelj večkrat prebere besedilo; odigra prizorček s preprostima lutkama ježa in veverice. Če v razre-
du kdo od učencev že zna brati, Ježa in Veverico lahko bereta učenca, sicer pa dva učenca odigrata le prerivanje med veverico in ježem v gnezdu. Učitelj je pripovedovalec.
• Učitelj usmeri pozornost učencev na vsebino: Kaj se je zgodilo po poroki med ježem in veverico? Za-kaj? Kje je veveričino gnezdo? Ali jež živi na drevesu? Se je veverica še enkrat poročila? Je veverščak ostal z njo? Kaj to pomeni? Si je veverica sploh želela moža?
• Pri likovnem pouku izdelajo lutke iz nogavic in odigrajo prizorček.• Prizorček učenci zaigrajo v parih, lahko pa tudi vsak sam (z vsako lutko v eni roki) in tako oblikujejo
dvogovor med ježem in veverico. • Izmislijo si nadaljevanje in tudi to zaigrajo. Lahko se združijo v večje skupine.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Spontano improvizirajo pogovore med ježem in veverico (z lutkama).• Učitelj si izposodi knjigo Slamnatibikec Tatjane Kokalj. To je odličen priročnik za uvajanje gledališča
v razred. Morda z učenci odigrajo še kakšno dramatizirano ljudsko pravljico.
Vir:KOKALJ,Tatjana:Slamnatibikec:gledališčevrazredu.Ilustr.AdrianoJanežič.Ra-dovljica:Didakta,2002.
Priročnik - SLOVENŠČINA
67
Jan Malík:
ŽOGIcA NOGIcA
cILJI• Učenci opišejo lutke na sliki.• Prikličejo si v spomin ogledane lutkovne predstave in pripovedujejo o svojem doživljanju lutkovne
igre.• Opišejo svojo najljubšo lutko.
DEJAVNOSTI • Učitelj motivira otroke za ogled lutkovne predstave.• Ogledajo si video posnetek lutkovne igre (MALÍK,Jan:ŽogicaNogica:pravljičnaigrazanajmlajše.Ljubljana:Mla-
dinskaknjiga,1951.Lutkovnogledališče.).• Po ogledu opišejo osebe iz lutkovne igrice. • Pripovedujejo, zakaj je žogica dobila takšno ime.
DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 104DZ/iDZ str. 41
• Po ogledu učenci pripovedujejo najljubši del pravljice.• Opisujejo lutke, ki so nastopale.• Zapojejo pesem, ki sta jo pela dedek in babica.• V DZ narišejo žogico Nogico, ki jo odnese zmaj. Doživljajo dramsko napetost v pravljici.
Vira:MALÍK,Jan:ŽogicaNogica.Ilustr.MojcaCerjak.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2005.(Ciciban–zakladiotroštva).MALÍK,Jan:ŽogicaNogica:pravljičnaigrazanajmlajše.Ljubljana:Mladinskaknji-ga,1951.Lutkovnogledališče.
Priročnik - SLOVENŠČINA
68
Priročnik - SLOVENŠČINA
69
Simona Gomboc, Alenka Rot Vrhovec
PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE
V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
SLOVENŠČINASlovenščina 1, S Slikanico na rami, delovni zvezek
za jezik in književnost (jezikovni del)
Slovenščina 1, S Slikanico na rami, delovni zvezek za jezik in književnost (jezikovni del):http://www.ucimte.com/?q=interaktivni_ucbenik/372819
Priročnik - SLOVENŠČINA
70
KAZALO
ANA IN JAN .............................................................................................................................. 71STOL, PINCETA, ZVEZEK ...................................................................................................... 72NA IGRIŠČU .............................................................................................................................. 73SPUŠČANJE MEHURČKOV ................................................................................................... 74IGRE IMAJO PRAVILA ............................................................................................................ 75IGRAMO SE ............................................................................................................................... 76NAJINA ŠOLA .......................................................................................................................... 77RAZLIČNI OTROCI, RAZLIČNI JEZIKI ................................................................................ 78PROSIM IN HVALA ................................................................................................................. 79ANINA TORBA ......................................................................................................................... 80KDO JE TO? ............................................................................................................................... 81NA POČITNICAH ..................................................................................................................... 82ZJUTRAJ .................................................................................................................................... 83OPROSTITE ............................................................................................................................... 83KAKŠNI SO? ............................................................................................................................. 84IVIN ROJSTNI DAN ................................................................................................................. 85SADNA SOLATA ...................................................................................................................... 86PRED PRAZNIKI ....................................................................................................................... 87VOŠČIMO SI .............................................................................................................................. 88V TRGOVINI .............................................................................................................................. 88PSIČKA KALA ........................................................................................................................... 90HIŠNI LJUBLJENČKI ............................................................................................................... 91DOMA ........................................................................................................................................ 92NA DRUGEM PLANETU ........................................................................................................ 93V MESTU.................................................................................................................................... 94NA KMETIJI ............................................................................................................................... 95POKLICI ...................................................................................................................................... 96NEDELJSKI IZLET .................................................................................................................... 97NOVE ŽIRAFE V ŽIVALSKEM VRTU ................................................................................... 98PLAVALNI TEČAJ .................................................................................................................... 99SEM BIL RES TAKO MAJHEN? ............................................................................................ 100ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE ............................................................................................ 100
Priročnik - SLOVENŠČINA
71
ANA IN JAN
cILJI• Učenci se spoznavajo.• Spoznajo otroka (Ano in Jana), ki jih bosta spremljala pri delu z DZ.• Poslušajo in razčlenjujejo govorjeni neumetnostni besedili (tj. predstavitvi);• Se predstavijo oz. govorno nastopajo (pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravlje-
nost za govorno nastopanje pred razredom).• Vadijo razločno in naravno govorjenje in se postopoma navajajo na zborno izreko.
DEJAVNOSTI• Otroci se v krogu igrajo socialno igro jaz in ti ali/in sedež na moji desni je prazen. Jaz in ti
Otroci sedijo v krogu. Nekdo pove svoje ime, enega pa vpraša: “Kdo si pa ti?” Npr. “Jaz sem Ana. Kdo si pa ti?” Vprašani ponovi prejšnje ime, doda svoje in vpraša naslednjega, npr. “Ti si Ana, jaz sem Jan. Kdo si pa ti?” Igra traja toliko časa, da vsi povedo svoja imena.
Sedež na moji desni je prazen Otroci sedijo na stolih v krogu. En stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni strani prazen stol, začne
z igro: “Stol na moji desni je prazen, rad/-a bi, da na njem sedi …”
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 44
• Učenci opazujejo ilustraciji Ane in Jana.• Opazujejo imeni, ju primerjajo po dolžini.• Ano in Jana opisujejo po zunanjih lastnostih. • Poslušajo zvočni posnetek. SemJanKoren.Starsem6let.StanujemnaVilharjeviulici10vLjubljani.HodimvprvirazrednaOŠLedina.
Radfotografiraminsevozimskolesom.Zbiramznamkeintreniramnogomet.• Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja: Kdo je govoril? O kom je govoril? Koliko je star? Kje stanuje?
Na katero šolo hodi? Kaj rad dela? Kaj počne v prostem času?• Po ponovnem poslušanju utrezne sličice povežejo z Janom (tj. kolo, prste, ki kažejo 6 let, nogometno
žogo, znamke/filatelista, fotografa).• Poslušajo zvočni posnetek. SemAnaKovač.Starasem5let.StanujemvLjubljani.Hodimv1.razrednaOŠLedina.Radaplešem,dr-
saminhodimvlutkovnogledališče.Učimseigratinaklavir.• Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja: Kdo je govoril? O kom je govorila? Koliko je stara? V kate-
rem mestu stanuje? Na katero šolo hodi? Kaj rada dela? Kaj počne v prostem času?• Po ponovnem poslušanju utrezne sličice povežejo z Ano (tj. baletko, drsalke, prste, ki kažejo 5 let,
lutkovno gledališče, klavir).• Primerjajo ju, npr. kaj je značilno za oba (hodita v prvi razred na isto šolo, živita v Ljubljani, pri obeh
se priimek začne na ko), kdo je starejši, v čem se razlikujeta (spol, zunanjost, interesi) ... • Po poslušanem zgledu se vsak predstavi sošolcem/-kam. Pri tem jih spodbujamo, da govorijo razloč-
no, naravno in zborno.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci v zvezek narišejo sebe in sličice, s pomočjo katerih bi se lahko opisali. Samostojno ali z učite-
ljevo pomočjo napišejo svoje ime (in priimek). • Iz priloge izrežejo deklico in dečka ter njuna oblačila. V paru igrajo pogovore med njima.
Vir:LEVEC, Alenka: To smo mi. Priročnik za učenje socialnih veščin. Ljubljana: Center-Kontura,2000.
Priročnik - SLOVENŠČINA
72
STOL, PINcETA, ZVEZEK
cILJI• Učenci se učijo in vadijo osnove pisanja, in sicer: - držo telesa pri pisanju, - držo pisala, - postavitev pripomočkov (npr. zvezka, peresnice).• sledijo zaporednim posnetim navodilom.
DEJAVNOSTI• Učenci rišejo ali napišejo svoje ime na aluminijasto folijo (pod folijo imajo mehkejšo podlago). Fo-
lijo obrnejo proti svetlobi in pogledajo, koliko lukenj so naredili. Pridejo do spoznanja (lahko ob učiteljevi/-ičini pomoči), da imajo luknje zaradi premočnega držanja/pritiska pisala na podlago.
• Učitelj vodi pogovor o pravilni drži. Z vprašanji spodbuja otroke k razmišljanju in k izreki, zakaj je potrebno pri risanju in pisanju paziti na držo (npr. ker se počasneje utrudimo, ker pazimo na vid in razvoj hrbtenice, ker lahko pišemo/rišemo spretnejše, hitreje, bolj estetsko …).
• S pincetami prestavljajo drobne predmete. S tem vadijo dvoprstni/pincetni prijem.• Poslušajo zvočni posnetek, sledijo navodilom in sproti popravljajo svojo držo. Pri risanju in pisanju je pomembno, da si vedno pozoren na držo telesa in pisala. Prav tako je po-
membno, kje imaš na mizi postavljen zvezek in peresnico. Poslušaj navodila in se ravnaj po njih.Stolpomaknikmizitako,dabošševednoudobnosedel.Usedisepokončnoinsenasloninanaslonjalostola.Komolecenerokepoložinamizoindlandvignihglavi.Naodprtodlanpoložiobraz.Glavopustivtempoloža-ju,rokopaumakni.Tojezapisanjeprimernarazdaljaglaveodmize.Nogipoložiskupaj,enopolegdruge.Stopalapamorajobitinatleh.Peresnicopostaviobzgornjirobmize,dateneboovirala.Zvezekimejpostavljennaravnostpredsebojinmalostranodspodnjegarobamize.Čemorašpisatinaspo-dnjemdeluzvezka,gapotisninaprej,protizgornjemurobu.Oberokipoložinamizo.Zenoprimipisalo,zdrugodržizvezek,dasenebopremikal.Pisalodržispalceminkazalcemtako,daboležalmedtemadvemaprstoma.Naslonjennajbonasredinec.Čeimašbelozanohti,pomeni,dadržišpisalopremočno.Česiupoštevalnavodila,sedajpravilnosediš,držišpisaloinimašpravilnopostavljenoperesnicoinzvezek.Takosepripravivedno,kadarbošželelrisatialipisati,tudidoma.
• Rešujejo naloge v DZ in pazijo na držo.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 45
• Opazujejo fotografije, jih primerjajo in utemeljujejo ustreznost drže za pisanje (npr. prva fotografija prikazuje ustrezno držo, ker otrok sedi pokončno,s hrbtom je naslonjen na stol, noge mu segajo do tal, obe roki ima na mizi, stol je primerno odmaknjen od mize; druga prikazuje neustrezno držo, ker otrok sedi sključeno, piše “z nosom” in z nogami objema stol; tretja prikazuje neustrezno držo, ker otrok sedi na koncu stola, s hrbtom ni naslonjen na stol in se opira na roko).
• Opazujejo fotografije, jih primerjajo in utemeljujejo ustreznost drže pisala. Prečrtajo fotografiji, ki prikazujeta neustrezno držanje (drugo in tretjo). Na prvi je prikazan ustrezni dvoprstni prijem, pri katerem pisalo leži med palcem in kazalcem; na drugi svinčnik ne leži med palcem in kazalcem, temveč se ga drži pravokotno na podlago – pokonci; na tretji fotografiji ima otrok zapestje obrnjeno navznoter in piše od zgoraj, tj. nad zapisanim.
• Opazujejo fotografiji, ju primerjajo in na drugi dorišejo, kar manjka (tj. pručko in naslonjalo na stolu).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Zvočni posnetek med letom večkrat poslušajo in popravljajo držo.• Učitelj izdela piktograme (stol, pinceta, zvezek) in jih pritrdi na vidno mesto, npr. na tablo. Služili
bodo opozarjanju na pravilno držo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
73
• Otroci narišejo piktograme in si jih za nekaj časa pritrdijo na zgornji rob šolske mizice (svetujemo, da to naredijo tudi doma).
• O osnovah pisanja (tj. pravilna drža, ustrezno visoki stoli in mize …) se pogovorimo tudi s starši na roditeljskem sestanku.
Viri:REGVAR,Bojan:Malčekinpisava.Ljubljana:Samozaložba,1990.ŽERDIN,Tereza:Branjeinpisanje.Kakoprepoznamomotnjeinkakojihodpravljamo.Ljubljana:Svetovalnicenterzaotroke,mladostnikeinstaršeLjubljana,1990.ŽERDIN, Tereza: Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Kako jih odkrivamo inodpravljamo.Priročnikzapomočspecialnimpedagogominučiteljempriodpravlja-njumotenjvrazvojujezika,branjainpisanja.Ljubljana:Svetovalnicenterzaotroke,mladostnikeinstaršeLjubljana,2003.
NA IGRIŠČU
cILJI• Učenci bogatijo besedni zaklad, tj. poimenujejo igrala, igre in igralne dejavnosti, ki se odvijajo na igrišču.• »Berejo« naslikane zapovedi, prepovedi in opozorila na igrišču (npr. piktograme).• Opazujejo bitja/predmete na sliki, ugotavljajo in povedo njihov položaj (vadijo izražanje prostorskih
razmerij z ustreznimi predlogi in sklonskimi oblikami samostalnikov).• Izrazijo količino s prislovnimi merami (malo/veliko, več/manj).• Razvijajo upovedovalno zmožnost (pri opisu slike, pri pripovedovanju).• Z barvanjem izboljšujejo grafomotoriko.
DEJAVNOSTI• Obiščejo bližnje otroško igrišče. Ogledajo si igrala in jih poimenujejo (tj. razvijajo poimenovalno
zmožnost). Učitelj z usmerjevalnimi vprašanji vodi pogovor o varni uporabi igral oz. kako poskrbimo za varnost, kje se je na igrišču mogoče žogati, skakati s kolebnico … Učenci povedo in pokažejo, kako se je na njih mogoče igrati. Pri govorjenju uporabljajo ustrezne glagole: gugati, splezati, spu-stiti, pristati, vrteti, potiskati, graditi.
• Na igrišču opazujejo narisana sporočila – piktograme. Povedo, kaj sporočajo in kako je potrebno ob njih ravnati. V primeru, da so na/ob igrišču tudi napisana obvestila, jih (tisti, ki že znajo brati) glasno preberejo.
• Na igrišču se spontano igrajo.• V učilnici rešujejo naloge v DZ.• Pripovedujejo o igralnih izkušnjah in doživljanju iger, kaj se najraje igrajo na igrišču ... Pri tem razvi-
jajo upovedovalno zmožnost.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 46
• Učenci opazujejo sliko igrišča v DZ in ga primerjajo z igriščem, na katerem so bili (npr. koliko je igral, vrste igral, piktogrami ...).
• Poimenujejo predmete, ki so v ospredju, nato še igre, ki so v ozadju, na levi in desni strani. • Berejo narisana sporočila/piktograme (narisane prepovedi, zapoved). Povedo, kaj sporočajo in kako
je potrebno ob njih ravnati• Sledijo ustnim navodilom in otrokom pobarvajo zgornja oblačila ter kanglice. Kangliconarobupeskovnikapobarvajrumeno.Kanglicovpeskovnikupobarvajmodro.Obpeskovniku
jepostavljenardečakanglica. Dečekvpeskovnikuimazelenomajico.Dečekobpeskovnikupaimarumenomajico.Otrokpodtoboga-
nomimardečomajico.Tisti,kijenatoboganuimamodromajico.Nadesnistranigugalnicestojideček zrjavomajico.Nagugalniciimaotrokrozamajico.
Priročnik - SLOVENŠČINA
74
• Otrokom na sliki dajo imena. Učitelj jih nekaj po nareku zapiše na tablo (imena za deklice v en stol-pec, imena za dečke v drugi stolpec).
• Opišejo sliko, tako da opazujejo bitja/predmete na sliki in povedo njihov položaj (npr. Po toboganu se spušča Tim.). Učitelj spodbuja izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (v, na, pod, nad, za, pred, med, pri). Prav tako spodbuja naravno govorjenje, tj. vezani izgovor nezložnih predlogov.
• Primerjajo količine predmetov, rastlin, ljudi (npr. rdečih tulipanov je več, rumenih manj; rdečih gra-bljic je več, rumenih je manj; otrok je veliko, odraslih je malo).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj izvede uro v povezavi s športno vzgojo (medpredmetna povezava).• Otroci prikazujejo igranje na igralih z gibi, npr. guganje, vrtenje na vrtiljaku, spuščanje po toboganu,
plezanje po plezalih … • Tvorijo »povečevalnice«. Povedo, kako rečemo velikim grabljicam, lopatkam, kanglicam, potičkam ...• Poslušajo uganke o igralih in si izmišljajo nove. Npr.: Sem ter tja me ziba in v višave dviga. (Gugalnica) Po njem se spustim in pazim, da na zadnjico ne priletim. (Tobogan) Z lopatko v njega odhitim in potičko naredim. (Peskovnik)• Sliko uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za zlogovanje in/ali glaskovanje.
Viri:BUCIK,Nataša:Mimi,AnainKukinaotroškemigrišču.V:Cicido,št.10.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006.
SPUŠČANJE MEHURČKOV
cILJI• Učenci opazujejo in »berejo« slike.• Sličicam dogajalnih enot določijo zaporedje in ga izrekajo s časovnimi prislovi.• Samostojno/ob pomoči tvorijo besedilo.• Predvidijo, kako se bo zgodba končala.• Z barvanjem izboljšujejo grafomotoriko.• Pripovedujejo o svojih izkušnjah/doživetjih.
DEJAVNOSTI• Učenci spuščajo mehurčke, jih primerjajo in opisujejo.• Samostojno ali s pomočjo vprašanj (ki jih postavlja učitelj) pripovedujejo o svojih izkušnjah/dožive-
tjih pri spuščanju mehurčkov, npr. s kom so že spuščali mehurčke ...• Učitelj spodbudi učence, da recitirajo kakšno pesem o mehurčkih. Recitira Župančičevo pesem Otro-
ci spuščajo mehurčke.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 47
• Otroci si ogledajo sličice in povedo, kaj prikazujejo.• Ugotovijo, utemeljijo in označijo pravilni vrstni red sličic. Pri vsaki sličici pobarvajo ustrezni kvadratek.• Preverimo rešitve.• Ustno tvorijo zgodbo (tj. razvijajo upovedovalno zmožnost) in pri tem uporabljajo ustrezne časovne
prislove (najprej, potem, nazadnje …). • V DZ pobarvajo ilustracije. • V zvezek narišejo konec zgodbe (razvijajo možnost predvidevanja in sklepanja).• Pripovedujejo, kako se njihova zgodba zaključi.
Priročnik - SLOVENŠČINA
75
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci v šolo prinesejo lončke in slamice. Učitelj pred otroki/z otroki pripravi milnico.• Izmišljajo si svoje domišljijske svetove: Kam bi lahko odleteli mehurčki in kaj vse bi se lahko zgodilo
z njimi?
IGRE IMAJO PRAVILA
cILJI• Učenci določajo zaporedje dejanj za igro s pravili in ga izrekajo s časovnimi prislovi najprej/potem/
nazadnje oziroma z veznikom ko.• Razvijajo zmožnost za poslušanje posnetega besedila.• Zapomnijo si poslušana pravila igre.• Pripovedujejo o svojih izkušnjah in doživetjih.
DEJAVNOSTI• Učitelj pove pravila igre leti, leti in jo vodi. Leti, leti Otroci sedijo pri mizah in tolčejo po njih s kazalci. Tudi učitelj tolče in govori: »Leti, leti … vrabec!«
Če poimenuje snov/stvar/živo bitje, ki ne leti, otroci ne smejo dvigniti rok z mize. V primeru, da nekaj leti, jih morajo dvigniti. Učitelj lahko z dvigovanjem oz. s spuščanjem rok otroke zavaja.
• Ob vprašanjih učitelj vodi pogovor. Kaj smo delali? Kaj imajo igre? Po čem se igre razlikujejo? Kje jih je mogoče igrati? S kom jih je mogoče igrati? Za katere igre potrebujemo kocko?
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 48
• Učenci si ogledajo sličice in povedo, kaj prikazujejo.• Poslušajo zvočni posnetek (pravila igre rinčicetalat). Otrocisedijovkroguinsklenejovsaksvojedlani.Enotrokimameddlanmiprstan–rinčico.Hodiodene-
gadodrugega,sedotikadlaniinenemunaskrivajdarinčico.Obtemgovori:»Rinčicotalam,dobrojoskrij!«Drugiotrokmoraugotoviti,kdojedobilprstan.Kougane,vnaslednjiigrion»talarinčico«.
• Učenci obkrožijo ilustracijo igre, katere pravila so poslušali. • Poimenujejo igre s slik (človek ne jezi se, rinčice talat, spomin, škarjice).• Povedo, kateri pripomočki so potrebni za narisane igre in jih z njimi povežejo. Ostanejo pripomočki
– vsiljivci. Povedo, pri katerih igrah jih potrebujemo. • Ugotovijo, da nekaterih iger ne morejo igrati sami, pač pa le v družbi z vrstnikom (družabna igra).
Igro, kjer se lahko igrata samo dva, označijo z x. • V zvezek narišejo igro, ki se jo najraje igrajo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci se igrajo igrico rinčicetalat. Če je več otrok, jih razdelimo v manjše skupine, npr. po osem. • Otroci prinesejo v šolo družabne igre. Povedo njihova pravila in se igrajo s sošolci/-kami. • Otroci pripovedujejo o svojih izkušnjah in doživetjih pri družabnih igrah.
Vira:KUNAVER,Dušica,LIPOVŠEK,Brigita:Alijekajtrdenmost.Ljubljana:Mladinskaknji-ga,2007.LAVRENČIČ,Ivan:Domačerazvedrilo.Ljubljana:DZS,1959.
Priročnik - SLOVENŠČINA
76
IGRAMO SE
cILJI• Učenci se orientirajo na sebi, v prostoru in na listu.• Z ustreznimi pojmi (zgoraj, spodaj, levo, desno, na sredini) opišejo položaj bitij in predmetov.• Razvijajo grafomotoriko (s striženjem, barvanjem).• Sledijo govorjenim navodilom.
DEJAVNOSTI• Učitelj prinese mehko žogo in učence povabi k igri Žoga potuje. Učenci stojijo v krogu in prenašajo
žogo najprej v levo, nato pa še v desno smer. Žogo si podajajo (Žogo podajam sošolcu/-ki …) z me-tanjem nad glavo in izpred prsi, brcajo jo z nogo.
• Po končani igri učitelj sprašuje: Kje je bila žoga, ko smo jo metali? (Zgoraj, na sredini.) Kje je bila žoga, ko smo jo brcali? (Spodaj.)
Zahtevnost igre lahko stopnjujemo tako, da v eni igri združimo vse smeri potovanja žoge ali pa se namesto v krog otroci postavijo v krajše kolone, ki »tekmujejo« med seboj.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 49
• Učitelj povabi otroke k ogledu slike v DZ. Otroci poimenujejo osebe in predmete na sliki. Iz nebese-dnih znamenj in kretenj predvidijo, kaj počnejo otroci.
• Po navodilih na zvočnem posnetku učenci z risanjem dopolnijo sliko: Poslušaj in riši: Pozrakuletiletalo. Anasežoga. Janjevtravinašelštiriperesnodeteljico. Nadesnistraniklopinarišišeenotorbo.TamjojeodložilMiha. Predklopjoležipes.• Ob vprašanjih opišejo sliko: Kaj je na sliki zgoraj? Kaj je na sliki spodaj? Kako je ime otroku na levi?
Kdo je otrok na desni? Kje je Ana?• Iz priloge izstrižejo simbole (sonce, krt, lešnik, deteljica) in jih smiselno prilepijo v okenca. Svojo od-
ločitev utemeljijo.• Sliko pobarvajo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci telovadijo z lutkama Ano in Janom. Dvigajo ju nad glavo, polagajo na tla, prenašajo iz leve v
desno roko … • Učitelj naj tabelske simbole skupaj z učenci prilepi na tablo in jih uporablja pri utrjevanju pojmov
orientacije. • Učenci jih (glede na potrebe) lepijo v DZ oz. zvezek. Učitelj spodbudi k razmisleku o izbiri simbolov lešnika in deteljice. (Začneta se z istim začetnim gla-
som kot smeri levo in desno.)
Priročnik - SLOVENŠČINA
77
NAJINA ŠOLA
cILJI• Učenci poimenujejo in opisujejo prostore, poklice.• »Berejo« naslikane zapovedi, prepovedi in opozorila iz svojega okolja.• Narišejo piktograme.• Prepoznavajo in razvrstijo zvoke glede na njihov izvor.• Spoznavajo in uporabljajo temeljna načela vljudnega sporazumevanja.
DEJAVNOSTI• Učitelj se z učenci sprehodi po šoli. Spoznavajo, poimenujejo in opisujejo šolske prostore in predme-
te v njih; po potrebi tudi posebna pravila, ki tam veljajo. • Obiščejo delavce šole. Poklice naj poimenujejo (tvorijo ženske in moške različice) in povprašajo kaj
delajo (poiščejo naj čim več glagolov). • Prostore in osebe fotografirajo ter ob njih v razredu ponovijo, kaj so si zapomnili. Dejavnosti in po-
klice učenci lahko prikazujejo s pantomimo.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 50–51
• Učenci si ogledajo sliko Anine in Janove šole. Učitelj jih spodbuja, naj jo prosto opisujejo, nato jih z vprašanji usmerja k zaznavanju podrobnosti.
• Učenci poimenujejo in na kratko opišejo prostore v šoli. Povedo, kje so in katere predmete vidijo v njih.• Podobno se pogovarjajo tudi o osebah: Kdo dela v šoli? Kaj dela? Kaj pri tem potrebuje? S kom sta
prišla v šolo Ana in Jan? Kaj pa starejši otroci?• Šolo primerjajo s svojo šolo: Kaj je v njej enako? Kaj je drugače? Čigava šola je večja? Katera ti je bolj
všeč in zakaj?• Opazujejo piktograme in povedo, kaj pomenijo. Ugotavljajo, da nekateri določajo (zapovedujejo),
drugi pa prepovedujejo določeno vedenje. Kdor že bere, lahko sošolcem prebere nekaj napisov. • V DZ priredijo (obkrožijo) piktograme ustreznim prostorom. Po želji jih dopolnijo z znaki iz svoje šole
oz. razreda.• Učitelj predvaja zvočne posnetke. Učenci poslušajo zvoke in jih poimenujejo. V DZ jih razvrstijo na
ustrezno mesto v preglednici.• Pripovedujejo, kako se v šoli pozdravljamo: Kaj rečeš zjutraj, ko prideš v šolo? Kako pozdravljaš ka-
sneje? Kako se posloviš? Ali pozdravljaš odrasle enako kot sošolce in prijatelje? Kako pozdravljaš odrasle, ki jih dobro poznaš?
• Povedo, da se je na pozdrave vljudno odzvati (odzdraviti). V DZ s pomočjo slike »berejo« pozdrave. Poiščejo pare.
• Učitelj jim pove, komu lahko rečejo ti (ga tikajo), komu pa vi (ga vikajo). Smiselno je tudi razložiti razliko med pojmi gospod/gospa in stric/teta.
• V DZ z ustrezno barvo pobarvajo osebe, ki jih tikajo oz. vikajo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Vsebine naj učitelj obravnava medpredmetno in več dni. Smiselno je, da učenci najprej dobro po-
znajo svojo šolo.• Učitelj lahko nariše preprost zemljevid šole in oznake, po katerih učenci iščejo določene prostore ali
predmete (Lov za zakladom).• Učenci sestavljajo navodila za orientacijo na sliki v DZ (npr. Jan je v učilnici. Po kateri poti naj gre, da
bo prišel v jedilnico? Kam gre Ana, če gre iz garderobe po stopnicah, potem pa zavije na desno?
Priročnik - SLOVENŠČINA
78
RAZLIČNI OTROcI, RAZLIČNI JEZIKI
cILJI• Učenci oblikujejo in razvijajo zavest o jeziku, narodu in državi.• Razvijajo poslušanje z razumevanjem.• Opazujejo in opisujejo svoj prvi/materni jezik in svoj odnos do njega, slovenščine in drugih jezikov.• Opazujejo in opisujejo tuje jezike in vzroke za njihovo učenje.• Opazujejo in opisujejo posebni položaj slovenščine v republiki Sloveniji (državni jezik) in položaj
svojega prvega jezika v republiki Sloveniji (tuji jezik, uradovalni jezik ...).• Poznajo, razumejo in uporabljajo jezikovne izraze – prvi/materni jezik, tuji jezik, državni jezik.
DEJAVNOSTI• Učitelj z listov prebere nekaj pozdravov, v slovenščini in v tujih jezikih, nato jih pritrdi na tablo
(npr. Dober dan. – v slovenščini; Dobar dan. – v hrvaščini; Guten tag. – v nemščini; Buongiorno. – v italijanščini; Jó napot kívánok. – v madžarščini). Zatem vodi pogovor: Kajsemprebral?Stevsirazu-meli?Zakajne? Katerepozdravesterazumeli? Katerijezikrazumeteingovoritenajboljše?Zakaj? (Učenci spoznajo izraze prvi/materni jezik in tuji jezik. Ugotovijo, da so si nekateri jeziki podobni, imajo veli-ko podobnih besed – če znamo enega, se lažje in hitreje naučimo drugega).
Učitelj spodbudi učence, naj povedo še kakšen pozdrav. (Pri tem ne izpostavlja otrok, npr. TiimašbabicovBosni,zatogovorištudibošnjaščino.)
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 52
• Prvič poslušajo zvočni posnetek, nato odgovorijo na vprašanja: Kdose jepogovarjal?OčemstasepogovarjalaBlažinAna?Vkateremjezikusosepogovarjali? (Blaž in Ana sta se pogovarjala v sloven-skem jeziku, gospa in Blaž pa v hrvaškem.) ZakajjeznankazBlažemgovorilahrvaško?(Ker se vedno sporazumevata v tem jeziku/je to njun prvi jezik ...)Vkateremjezikusepogovarjatesstarši,čestevtu-jini?Zakaj?Tudi v Sloveniji slišimo, da se ljudje pogovarjajo v različnih jezikih – njihovem maternem/prvem jeziku.
• Ponovno poslušajo posnetek in odgovorijo na vprašanja: Kdajsosepogovarjali?(Zjutraj, pred po-ukom.)VkateremjezikuseBlažpogovarjasstarši?(V hrvaščini.)Zakaj?(Ker je to njegov/njihov prvi/materni jezik.) Alikdove,kajjeBlažavprašalaznanka? Katerijevašprvijezik?Jedobroznativečjezikov?Zakaj?Katerivamjevšeč?Kateregabiseradi(na)učili?
• Rešijo prvo nalogo v DZ. (Diferenciacija za tiste, ki že pišejo: napišejo imeni otrok s posnetka.)• Vkateridržaviživimo?KaterijezikjedržavnijezikvSloveniji? (Slovenski jezik.) Ogledajo si zapisane be-
sede pri drugi nalogi. Ugotovijo, s katero pisavo je napisana slovenska beseda – šola. (Učitelj vpraša, če kdo pozna ostale pisave, kdo tako piše ...)
• Povedo, s čim si lahko pomagamo, če ne razumemo določene tuje besede (npr. s slovarji, z računal-nikom, vprašamo sorodnika/prijatelja/sošolca ...).
Štejejo do deset v različnih jezikih. Preštejejo, v kolikih jezikih in so šteli. (Če je v razredu učenec, katerega prvi jezik ni slovenski, nauči v njegovem maternem jeziku sošolce šteti do 10.)
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Tuji jezik lahko predstavijo učenčevi starši ali sorodniki. Povabimo jih v šolo, da preberejo slikanico v
njihovem maternem jeziku, otrok pa prevaja v slovenščino (medpredmetna povezava s književnim poukom in SPO, npr. predstavitev držav, v katerih so se rodili).
• Besede pri drugi nalogi prevedemo s pomočjo računalniškega prevajalnika.• Neobvezna domača naloga: učenci povedo (s pomočjo staršev napišejo) besedo/poved v sloven-
skem jeziku in v tujem/prvem jeziku.
Priročnik - SLOVENŠČINA
79
PROSIM IN HVALA
cILJI• Učenci razvijajo pozorno poslušanje in razumevanje posnetih dvogovornih besedil.• S pomočjo slik »berejo« besede.• Spoznavajo, kdaj in kako se koga kaj prosi; se mu zahvali.• V pogovorih uporabljajo vljudnostna izraza prosim in hvala ter temeljna načela vljudnega sporazu-
mevanja.
DEJAVNOSTI• Učitelj prinese knjige o prijaznem vedenju. Z učenci jih listajo; kakšno preberejo in se o vsebini po-
govorijo. Pozornost posvetijo doživljanju in lastnim izkušnjam. S katerimi besedami se še lahko zahva-limo? Za kaj ste se že zahvalili? Kako se počutite, ko se vam nekdo zahvali? Kaj pa, če se vam ne?
Kaj rečete, če ne morete ugoditi prošnji?• Učitelj otroke povabi k igri Prinesi mi, prosim. Učitelj opisuje skriti predmet (npr. Pojdi do mize in mi
prinesi nekaj rdečega, s čimer rišemo.). Učenec, ki po opisu prepozna predmet, gre ponj in ga izroči učitelju. Ta se mu zahvali; pri tem ga gleda v oči. Igro nadaljuje učenec.
Ob dejavnostih bodo učenci zaznali, da prošnjo izrekamo, ko potrebujemo pomoč oz. pri vljudnem izrekanju zapovedi. V obeh primerih je zaželena zahvala.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 53
• Učitelj predvaja tri zvočne posnetke. Po vsakem učence vpraša: Kdose jepogovarjal?Kdoinkaj jeprosil?Kakomuje…pomagal?Kakoseje…zahvalil?
Morda bodo učenci zaznali, da so otroci na posnetkih odrasle vikali.• V DZ pri vsakem posnetku poimenujejo osebi, ki sta se pogovarjali. Nato v prvih prostorčkih pobarvajo
sličice omenjenih predmetov (omara, šilček, kocke), v drugih pa narišejo odgovor na vprašanje: 1. posnetek: Kajpotrebujehišnikzapopraviloomare? 2. posnetek: KjejeMajanašlašilček? 3. posnetek: KogaboobiskalaJanovadružina?• Učenci v parih ali manjših skupinah zaigrajo podobne prizore. Vsebino jim predlaga učitelj ali pa jo
izberejo sami. Učitelj jih spodbuja h glasnemu in razločnemu govorjenju.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Igrane prizore učitelj snema s kamero. Posnetke si skupaj pogledajo in jih učenci ovrednotijo. Pozor-
ni so tudi na govor in vidne nebesedne prvine (npr. kretnje, mimiko, očesni stik). • Učenci lahko tudi narišejo igrane prizore v obliki zgodbe v slikah (v zvezek ali na plakat).• Učitelj učence spodbuja, naj se vljudno sporazumevajo vsak dan, ne le v igri.
Viri:BRUNELET,Madeleine:Kdajrečemhvala.Ljubljana:OKA,2002.CIZEJ,Vesna:Igricezavsakdanvletu:Zima.Ljubljana:Debora,1998.TYM,Kate:Reciprosim.MurskaSobota:Pomurskazaložba,2009.
Priročnik - SLOVENŠČINA
80
ANINA TORBA
cILJI• Učenci pozorno poslušajo in razčlenijo govorjeno besedilo.• Opišejo znane predmete.• Z barvanjem izboljšujejo grafomotoriko.• Vadijo izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (v, na, pred, za) in sklonskimi oblikami
samostalnikov.
DEJAVNOSTI• Učitelj vpraša učence: Kako ste dobili šolske torbe? Ste jih kupili? Kdo jih je izbral? Jo je kdo upora-
bljal že prej (npr. v vrtcu)?• Ogledajo si nekaj šolskih torb. Poimenujejo njihove dele in povedo, čemu služijo. Torbe lahko pri-
merjajo med seboj (npr. po velikosti, barvitosti, številu predalov).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 54
• Poslušajo opis torbe.• Po branju povedo, kar so si zapomnili. V pomoč so jim vprašanja: Kakšneoblikejetorba?Izčesaje
narejena?Kajimazadaj/spredaj?Kakoseodpira?KajAnanosivtorbi?• V DZ si torbo ogledajo in po učiteljevih navodilih pobarvajo. Potem jo še enkrat opišejo.• Naštejejo stvari, ki jih imajo v torbah. Z učiteljevo pomočjo uvedejo skupno poimenovanje zanje
(šolske potrebščine).• Poslušajo opise Aninih potrebščin in v DZ z barvanjem krogcev označijo vrstni red opisovanja.• V parih v zvezek (ali na plakat) narišejo še nekaj potrebščin. Po zgledu in ob vprašanjih jih opišejo
sošolcem. BESEDILA
• Anajeletosšlavšolo.Vsakdannositorbo.Kupilisojijostarši.Kojojebabicavprašala,kakšnotorboima,jijojetakoleopisala.
Mojatorbajevelika.Imaoblikoškatle.Narejenajeizblaga.Navrhuimaročaj.Zadajsonaramnice,spre-daj pa plastični odsevniki in predalček za copate. Ta se odpira z zadrgo. V torbi nosim mapo, zvezek,puščicoincopate.
• Naramniciinročajsomodri. Odsevnikisordečebarve. Predalčekzzadrgojezelen. Ostalopobarvajzrumeno.• SVINČNIK Jelesenintrd.Jemodrebarve.Podobenjebarvici.Nakoncuimaradirko.Znjimpišeš.Česezmotiš,nje-
govosledzradiraš.Lahkogaošiliš.Spravljenjevpuščici.• PUŠČICA Pooblikijepodobnazvezku,ajedebelejša.Narejenajeizpisanegablaga.Imazadrgo.Vnjejsospravlje-
nebarvice,svinčnik,radirkainšilček.• ZVEZEK Podobenjeknjigi.Narejenjeizpapirja.Platnicistapisani,ostalilistisobeli.Vanjrišeš,pišeš,lepiš.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Pri opisih predmetov izpostavimo velikost (v primerjavi z nečim), obliko, material, barvo, namen.• Učenci po navodilih zlagajo potrebščine (pred, za, v, levo, desno) ter s tem vadijo orientacijo. Učitelj
naj bo ob tem pozoren na vezano branje predlogov.• Z risanjem po navodilih dopolnijo sliko v DZ: Naročajtorbejeprivezanakresnička. Vpredalčkusocopati.
Priročnik - SLOVENŠČINA
81
Nalevistranitorbejezvezek. Nadesnistranijemodrabarvica. Predtorbojepuščica,zanjoparumenarutka.• Učitelj prebere zgodbo C. Sokolov Šolskatorba. Lahko jo uporabi za pogovor o pretiranem potrošni-
štvu, skrbi za svoje stvari …
Vir:SOKOLOV,Cvetka:Šolskatorba.Ljubljana:Ciciban,let.2008,št.1,str.6–8.
KDO JE TO?
cILJI• Učenci vadijo osnove pisanja (drža pisala, telesa …) in izboljšujejo grafomotoriko.• Prerišejo oz. sami napišejo ime sošolca/-ke.• Opazujejo in narišejo sošolca/-ko.• Poslušajo opise in jih ob sliki ustno tvorijo.• Pri govornem nastopanju vadijo glasno, razločno, naravno govorjenje.
DEJAVNOSTI• Učenci se igrajo igro, kajimajoskupnega. Učitelj pove pravila igre. Kaj imajo skupnega Otrocisedijovkrogu.Izbraniotrokhodiposredikrogaodenegadodrugegaotrokaingovori»imaš«ali
»nimaš«.Vmislihimanpr.očala,uhane,modreočiipd.Otrocipokončanemobhoduskušajougotoviti,nakateroskupnostvarali lastnost jemislilotrokvsredini.Otrok,kipravilnougane,kaj jemisliltistivsredini,pridesamvsredinokroga.
• Učitelj si izbere učenca/-ko, vendar ne pove njegovega/-nega imena. Otroci postavljajo vprašanja in poskušajo ugotoviti, kdo je bil izbran. Učitelj odgovarja le z da ali ne. Otroci sprašujejo: ali je deklica, ali ima črne lase, ali ima rjav pulover …
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 55
• Vsak učenec si izbere sošolko ali sošolca in ga nariše. • Pod sliko napiše ali preriše njegovo/-no ime. Pri zapisovanju oz. prerisovanju učitelj pomaga. • Otroci govorno nastopajo. Ob sliki (s pomočjo vprašanj) ustno tvorijo besedilo (opis zunanjih značil-
nosti sošolca/-ke). Spodbujamo jih k razločnemu, glasnemu in naravnemu govorjenju. Ostali otroci morajo uganiti, kdo iz razreda je bil opisan. (Dejavnost lahko poteka v parih.)
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Otroci se prepoznavajo po glasovih. Igrajo se igro konjiček,kdotejaha. Konjiček, kdo te jaha Učiteljizberekonjička,kisepostavinavseštiri.Pokrijegazodejo.Izbraniučenec/-ka,kisega/jodoločis
prstom,“zajaha”konjičkaingavpraša:“Konjiček,kdotejaha?”Četaugane,kdoje,vlogizamenjata,sicerkonjička“zajaha”naslednji.
• Otroci se prepoznavajo po dotiku. Igrajo se igro dotik. Dotik Otrocistojijovkrogu.Otrokvsrediniimazavezaneoči.Dvakratgazavrtimo,natomoraitidosošolca/-ke
inga/jootipati,prepoznatiinpoimenovati. Vsaktudipove,počemjeprepoznalsošolca/-ko.
Vir:ŠUGMAN,Rajko:Hura,igrajmosevprostemčasu.Dediščinatradicionalnihljudskihiger.Ljubljana:ZavodzašportSlovenije,2004.
Priročnik - SLOVENŠČINA
82
NA POČITNIcAH
cILJI• Učenci poslušajo in prepoznajo zvoke; navedejo njihov izvor.• S pomočjo slik »berejo« besede, preglednico.• Z uporabo časovnih prislovov (zdaj, prej, potem) izrazijo zaporedje dogodkov.• Ob nizu slik pripovedujejo o svojih doživetjih.
DEJAVNOSTI• Igramo se gibalno-sprostitveno igro: Mavrica Učencisepostavijovvečenakodolgihkolon.Vsakaskupinadobiimedoločenebarve.Koučiteljpoime-
nujeenobarvo,morajootrociteskupinepočepniti.Koimenujedrugobarvo,lahkovstanejo.Česekdovskupinizmoti,sepostavinakoneckolone.
Deževni gozd Učencistojijovkrogu.Sledijonavodilomsošolcanalevistrani,sicermirujejo.Učiteljzačnepripovedo-
vatizgodbo:“Nekočjebilgozd,vkateremjebilozelotiho.Naenkratpasejezaslišalotole...“Obtemsizačnenežnodrgnitiroke.Kosiveskrogdrgneroke,začnenarahloploskati.Naenaknačinnato:udarjazdlanmipokolenih,topotaznogami,udarjazdlanmipokolenih,narahloploska,sinežnodrgneroke.Kosospetvsitiho,igozaključizbesedami:“Kosejeviharumiril,jebilovgozduspetvsetiho.“
• Po igranju se pogovorimo o svojih občutjih.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 56
• Učitelj povabi učence k pozornemu poslušanju posnetih zvokov iz narave. Posnetke predvaja s pre-mori. Po vsakem učence prosi, naj zvok poimenujejo. Spodbuja jih k uporabi glagolnikov (npr.piha-nje vetra, šumenje listov, škripanje vrat).
• Po drugem poslušanju (brez premorov) v DZ označijo, kar so slišali. Poiščejo vsiljivce. • Pogovarjajo se o vremenu, doživljanju različnih vremenskih pojavov.• Učenci poslušajo telefonski pogovor med Janom in njegovim očkom. Po poslušanju povedo, kar
so si zapomnili. Učitelj jih spodbuja: Kdajsejetozgodilo?Kajsejedogajaloprej?Kajpotem?Kajsejezgodilovčeraj?Kajsebozgodilojutri?
• »Berejo« slike dogodkov in preproste besede. Poimenujejo osebe na slikah; povedo, kaj delajo. Nato slike razvrstijo v pravilno zaporedje. Povežejo jih z ustreznimi (mesti) dnevi, mesci na koledarju. Ob tem lahko poimenujejo oz. berejo tudi ostale dneve.
• V zvezek narišejo, kako so preživeli počitnice oz. vikend. Pomembno je, da razmišljajo o dejanjih, ki so se/še bodo zgodila. Doživetja lahko tudi ubesedijo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Obravnavi vsebine naj učitelj nameni dve uri. V prvi razvija razločujoče poslušanje, v drugi pa pripo-
ved z uporabo ustreznih časovnih prislovov. • Učenci naj ob različnih dejavnostih v naravi poslušajo tudi zvoke. Poskušajo jih poimenovati; ugoto-
viti, kdo oz. kaj jih povzroča. Lahko jih prikazujejo z gibi (medpredmetna obravnava). • Igrajo se besedno igro Gremonapočitnice. Iščejo besede z ustreznim začetnim zlogom (glasom) ali
podpomenke (oblačila, obutev, igrače …).
Vira:PÉREZ,Eulalia:100najboljšihiger.Radovljica:Didakta,2000.PULEC,Suzana:Pomočotrokomstežavamipripozornosti.Ljubljana:Pedagoškafa-kulteta,Otrocisposebnimipotrebami,2001.
Priročnik - SLOVENŠČINA
83
ZJUTRAJ
cILJI• Učenci poslušajo in razčlenjujejo ekranizirano neumetnostno besedilo.• Si zapomnijo podatke s posnetka.• Razvijajo poimenovalno zmožnost (poimenujejo dejavnosti).• Poslušajo zvoke na posnetku in navedejo njihov izvor.• Ustno tvorijo besedilo (razvijajo upovedovalno zmožnost).• Govorno nastopajo (pridobivajo si zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno
nastopanje pred razredom).
DEJAVNOSTI • Učenci se igrajo pantomimo. Izbrani otrok uprizori jutranjo dejavnost z gibanjem (npr. umivanje
zob, česanje, oblačenje, zajtrkovanje, prebujanje …). Ostali učenci skušajo ugotoviti, kaj učenec prikazuje.
• Poslušajo in gledajo posnetek. • Sodelujejo v pogovoru. Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o podatkih s posnetka in utemeljujejo
odgovore. (Kdajsedogaja?Kakotoveš?Kjesedogaja?Kajprikazujeposnetek?Kajjedelaladeklica?Kajjedelalamama,deklicapane?Kamstašli? …).
• Ponovno poslušajo in gledajo posnetek. Učitelj jih spodbudi k pozornemu poslušanju zvokov.• Naštejejo zvoke, ki so jih slišali na posnetku. Učitelj jih usmerja v poimenovanje zvokov z glagolniki
(npr. Slišal/-a sem šumenje vode, piskanje …, cingljanje …, zvonjenje …, ropotanje …).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 57
• Iz priloge učenci izstrižejo slike, jih uredijo v pravilno zaporedje in prilepijo.• Pobarvajo krogce pri predmetih, ki so na posnetku povzročali zvoke. Prečrtajo vsiljivce/predmete, ki
na posnetku niso povzročali zvokov. • Na podlagi ogledanega posnetka, nalepljenih sličic in svojih izkušenj sklepajo, katera dejavnost na
posnetku ni prikazana (tj. preoblačenje). Otroci utemeljijo svojo trditev. Dejavnost narišejo v zvezek.• Govorno nastopajo. Povedo, kaj počnejo zjutraj, preden gredo v šolo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci povedo, s pomočjo koga ali česa se zjutraj zbudijo.• Otroci glasovno in likovno izražajo zvoke, ki jih oddajajo različni predmeti (npr. njihova budilka).
OPROSTITE
cILJI• Učenci sporočilo izrazijo z nebesednimi znamenji.• Natančno opazujejo in opišejo sliko.• Razvijajo pozorno poslušanje in razumevanje posnetih dvogovornih besedil.• Spoznavajo, kdaj in kako se komu opraviči.• V pogovorih uporabljajo vljudnostni izraz oprosti ter temeljna načela vljudnega sporazumevanja.
DEJAVNOSTI• Učenci se razdelijo v pare in se igrajo igro Ogledala. Po navodilih učitelja z gibi celega telesa in gla-
som eden prikazuje različna čustvena stanja (veselje, jezo, žalost, prestrašenost), drugi pa ga natanč-no posnema. Nato vloge obrnejo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
84
Po igranju ubesedijo svoja občutja. Poimenujejo zvoke, ki so jih ustvarjali (npr. smejanje, godrnjanje, vpitje, jokanje).
• Učitelj spodbuja učence, naj dokončajo naslednje povedi: Veselsem,ko…Žalostensem,ko…Jezime,če…Strahmeje…Čemikdonagaja,…Čenaredimkajnarobe,…
• Izpostavijo zadnji dve povedi. Učenci naštevajo, kaj lahko naredijo, kadar so v težavah. Povedo, da je ena od rešitev opravičilo, ki ga običajno izrekajo: Oprostite.Opravičujemse.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 58
• V DZ si ogledajo slike in opišejo dogajanje. Spodbudimo jih, naj to opravijo čim bolj samostojno.• Učitelj predvaja krajša posneta pogovora. Po vsakem učence vpraša: Kdosejepogovarjal?Kdosejeopra-
vičil?Zakaj?Alije…oprostil?Kakosejeopravičil?Kakosešelahkoopravičimo?Jebilvljuden?(Učenci svoj odgovor temeljijo.)Komusisežeopravičil?Zakaj?Kakosepočutite,kosevamnekdoopravči?
• V DZ izberejo sliko, ki ustreza posnetku. Povedo, ali so težavo pravilno predvidevali.• Po drugem poslušanju posnetkov naj povedo, ali je otrok odrasle vikal ali tikal. Spodbudimo jih k
zaznavanju nebesednih prvin govorjenja: Sta deklici govorili glasno? Sta govorili hitro ali počasi? Sta bili slišati veseli?
• Učenci v parih ali manjših skupinah zaigrajo prizora »vsiljivca« tako, da težavo uspešno rešijo. Pozor-ni so na glasno in razločno govorjenje.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Prizore zaigrajo z lutkama Ano in Janom.• Učitelj učencem bere zgodbe, poučne knjige o lepem vedenju. O njih se pogovarjajo.• Učenci v zvezek narišejo obraze, ki ustrezajo naslednjim čustvenim stanjem: veselje, jeza, žalost,
prestrašenost.
Vira:BRUNELET,Madeleine:Kdajrečemoprosti.Ljubljana:OKA,2002.MOSES,Brian:Oprostite!Učimoselepegavedenja.Ljubljana:Orbis,2000.
KAKŠNI SO?
cILJI• Učenci si bogatijo besedni zaklad• Besedam iščejo protipomenke.• Napišejo/prerišejo imena otrok in psov. • Berejo slikopis.• Govorno nastopajo.
DEJAVNOSTI• Učitelj vodi didaktično igrico. Nasprotja Otroci sedijo v polkrogu pred vodjo igre oz. učiteljem. Ta zakotali enemu izmed otrok malo žogo in
hkratireče:“vroče“.Otrokzakotaližogonazajinhkratipovenasprotnipomenslišanebesede“mrzlo“.Besednaigrasenadaljuje(velik−majhen,zdrav−bolan,suh−debel,suh−moker,zgoraj–spodaj,umazan – čist, širok – ozek, dolg – kratek, svetel – temen, jezen – vesel, visok – nizek, vroč – mrzel,hrapav–gladek,raven–kriv,debel–tanek,cel−razbit…).Zanapačenodgovorsledinaloga(npr.dvapočepa).
Priročnik - SLOVENŠČINA
85
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 59
• Učenci opazujejo sliko in poimenujejo deklico in dečka ter psa. Učitelj imena napiše na tablo. Otroci jih napišejo/prerišejo pod slike.
• Samostojno ali ob pomoči učiteljevih vprašanj primerjajo otroka (Ano in Jana) in psa (Rona in Taro). Npr. Kakšne volje sta otroka? Jan je žalosten, Ana je vesela. Kakšen rep imata psa? Tara ima dolg rep, Ron pa ima kratek rep.
• Po navodilih z zvočnega posnetka dorišejo in pobarvajo sliko. Npr. Anaimapisanoinčistoobleko.Janimaenobarvneinumazanehlače.
• Berejo slikopis. • Govorno nastopajo. Ob sliki si izmislijo zgodbo in jo pripovedujejo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Medpredmetna povezava s temo pri spoznavanju okolja (O predmetih in snoveh – določevanje la-
stnosti) in pri matematiki. • Učenci pripovedujejo, kdaj so veseli in kdaj žalostni.
Vir:GONDREXSON, A, BROWNE, I: Psi vsega sveta. Mala enciklopedija psov. Ljubljana:Cankarjevazaložba,1975.
IVIN ROJSTNI DAN
cILJI• Učenci poslušajo in »berejo« vabila.• Spoznavajo, kdaj in kako se komu vošči.• Ločijo vljudnejše načine izrekanja voščila od manj vljudnih; izbiro utemeljijo.• Izrekajo voščilo.
DEJAVNOSTI• Učitelj prebere uganki Anje Štefan: Rahelbiskvitpremažemoskremo, gaokrasimoinsvečkeprižgemo.(Torta) Vleppapirinpisantrakzavito– Kdobivedel,kajjenotriskrito.(Darilo)• Učence spodbudi k razmišljanju: Na kaj te spomnita rešitvi? Prosi jih, da svoje razmišljanje uteme-
ljijo. Ob besedni zvezi rojstnidan nizajo še druge asociacije (npr. zabava, vabilo na zabavo, voščilo, želje, igranje s prijatelji …), pripovedujejo o svojih izkušnjah.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 60
• Učenci poslušajo posneto besedilo. Po poslušanju povedo, da so slišali vabilo. Odgovorijo na eno-stavna vprašanja: KogavabiIva?Kdajbozabava?Kje?KdobopeljalLinonazabavo?Zakajjovabi?
Jojetikalaalivikala?(Učenci svoj odgovor utemeljijo.)Kakojepovabila?Kakobijolahkošepovabila?Kakopodamoroke?Kakšenizraznaobrazunaredimo?Kajodgovorimo,konamnekdovošči?
Obkaterihpriložnostihšenekomuvoščimo?• V DZ »berejo« vabilo v obliki slikopisa: Ali so vsi podatki dovolj natančni? (primer naslova).• Z obkrožanjem določijo tvorca (gostitelja) in naslovnika (gosta) vabila.• Povedo, na kakšen način, s katerimi besedami voščijo drugim.
Priročnik - SLOVENŠČINA
86
• V DZ si ogledajo fotografije. Poimenujejo osebe na njih, opišejo dogajanje ter razmišljajo o vljudnih načinih izrekanja voščila, vedenja sploh. Svojo odločitev utemeljijo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj prinese (napiše) nekaj vabil. Učenci si jih ogledajo in jih s pomočjo učitelja oz. sošolca, ki že
bere, preberejo. Razvrščajo jih po vsebini, likovni podobi (slike, besedilo ali oboje) …• Ob rojstnih dnevih sošolcev (in bližnjih odraslih) učenci rišejo in pišejo voščilnice, izrekajo ustna
voščila.
Vir:ŠTEFAN,Anja:Stougank.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006.
SADNA SOLATA
cILJI• Učenci poimenujejo različno sadje.• Opazujejo in glasno »berejo« slike/fotografije.• Samostojno/ob pomoči tvorijo besedilo (postopek priprave).• Pripovedujejo o svojih izkušnjah/doživetjih.• Z izrezovanjem in barvanjem izboljšujejo grafomotoriko.
DEJAVNOSTI• Učenci iz reklamnih obvestil izrezujejo različno sadje, ga poimenujejo in razvrščajo, npr. po barvi,
glede na to, ali je koščičasto/peščičasto sadje, ali uspeva/ne uspeva v našem kraju …• Učitelj vodi pogovor. Otroci poimenujejo jedi iz sadja (marmelade, zavitki, torte, kompoti, napitki,
pečeno/polnjeno sadje …).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 61
• Učenci opazujejo navodilo za pripravo sadne solate.• Glasno »berejo« slike.• Poimenujejo sestavine za sadno solato. • Z vrstilnimi števniki označijo vrstni red fotografij. (Možnih je več rešitev.)• Ob ilustracijah upovedijo postopek priprave. Pri tem uporabljajo ustrezne glagole, npr. spirati, lupiti,
strgati, rezati, sekljati, dodati, mešati, sladkati, okrasiti. • Pobarvajo ilustracije.• Pripovedujejo, kaj vse pomagajo pripraviti doma.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Po skupinah z dramatizacijo predstavijo postopek priprave neke jedi, npr. solate, palačink ... Ostali
morajo ugotoviti, kaj so delali/pripravili …• Sadno solato lahko pripravijo v šoli ali pa jih učitelj spodbudi, naj jo pripravijo doma.• Glede na prvi glas, lahko sličice sadja nalepijo na liste oz. v svoj slovar pod ustrezni stavnični listek
(priloga).
Vir:GLIHA,Marjanca:Tudijazlepojem.Ljubljana:Kmečkiglas,1998.
Priročnik - SLOVENŠČINA
87
PRED PRAZNIKI
cILJI• Učenci natančno opazujejo sliki; zaznavajo podrobnosti.• Pravilno uporabljajo pojma prej–potem.• Razvijajo logično sklepanje in utemeljevanje.• Z barvanjem utrjujejo grafomotoriko.• Opisujejo in primerjajo svoja doživetja.
DEJAVNOSTI• Učitelj na mizi razstavi predmete, povezane s praznovanji (npr.modelček za piškote, okrasek, smre-
kovo vejico, bleščice, kos darilnega papirja, čajno svečko …), in nekaj vsiljivcev. Učenci si jih pozorno ogledajo. Vsakega poimenujejo in povedo, čemu služi. Vsiljivce izločijo. Učenci, ki zmorejo, besede zapišejo in jih priredijo ustreznim predmetom.
• Učitelj povabi k igri Kajmanjka? Učenci zamižijo, učitelj pa enega od predmetov skrije. Učenci odpre-jo oči in skušajo ugotoviti, kaj manjka. Kdor prvi ugane, skrije naslednji predmet.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 62
• Učenci v DZ krajši čas pozorno opazujejo zgornjo sliko. Zapomnijo naj si čim več podrobnosti. Nato zvezek zaprejo in sledijo navodilom:
Česinaslikividel...: …Jana,očkainmamo,pokažitriprste. …snežaka,dajlevorokonaglavo. …snežinke,sprstipokaži,kakopadajo. …torto,seoblizuj. …pismonaokenskipolici,potrkajpomizi. …skodelicesčajem,pozrakurišivalove. …darila,vzkliknihura. …smrečico,zrokaminadglavonareditrikotnik.• Po končani igri si v DZ ponovno ogledajo sliko. Natančno opišejo, kaj počnejo člani Janove družine
ter kaj pri tem potrebujejo.• Zgornjo sliko primerjajo s spodnjo. Pozorni so na razlike med njima. Ustrezno jih obkrožijo, nato še
ubesedijo. Učitelj jih z zgledom spodbudi k uporabi pojmov prej, potem (npr. Prej je snežilo, potem je prenehalo.).
• Natančno pobarvajo zgornjo sliko.• Sošolcem pripovedujejo, kako se pri njih doma pripravljajo na praznike.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj se z učenci dogovori, kako bi okrasili učilnico (npr. okraske strižejo in lepijo, zvijajo iz kosma-
tene žice, »slikajo« z vrvico ...). Izbrane dejavnosti predstavijo s pomočjo preproste preglednice. Ko jih učenci opravijo, se podpišejo na pravo mesto.
• Skupaj berejo praznične slikopise.
Priročnik - SLOVENŠČINA
88
VOŠČIMO SI
cILJI• Učenci pozorno poslušajo in razčlenijo posneto dvogovorno besedilo.• Spoznavajo, kdaj in kako se komu vošči.• Vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci.• Primerjajo lastnosti predmetov; pri tem vadijo stopnjevanje pridevnikov.• Utrjujejo grafomotoriko.
DEJAVNOSTI • Učitelj razvrsti učence v skupine. Razdeli jim različne novoletne voščilnice in praznične razglednice.
Skupaj si jih ogledajo in razvrstijo po določenem kriteriju (npr. velikost, oblika, voščilnice/razgledni-ce, enobarvne/pisane, motiv, pisave ...). Ostale skupine ga poskušajo prepoznati.
• Ob razvrstitvah lahko vadijo tudi stopnjevanje pridevnikov (npr. velika – večja –največja voščilnica, majhna – manjša – najmanjša ovojnica …).
• Učitelj učencem prebere nekaj voščil in vodi razgovor: Kdo pošilja voščilnico? Komu? Kaj mu želi? Spodbuja jih, naj pojem voščilnica tudi sami uporabljajo.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 63
• V DZ si ogledajo voščilnico. Sliko opišejo in z učiteljevo pomočjo pobarvajo: Majhenpaketpobarvajzrdečobarvico. Večjipaketpobarvajzmodrobarvico. Največjipaketpobarvajzrumenobarvo. Zdajpapotrebuješzelenoinoranžnobarvico. Najdaljšitrakpobarvajzzeleno,dolgegapazoranžnobarvico. Kateritrakjenepobarvan?Izberipoljubnobarvicoingapobarvaj.• Poslušajo krajši zvočni posnetek. Razčlenijo ga na enak način kot zapisana voščila. Zakaj pošilja?
Kakojevoščila?Kakobišelahkovoščila?Tikaalivika?Počemlahkopošljemovoščilnico?Kakovivoščiteobpraznikih?Obkatrihpriložnostihšenekomuvoščimo?
• V DZ označijo ustrezne odgovore (določijo naslovnika in pošiljatelja), nato voščilnico »preberejo«.• V poljubni tehniki izdelajo voščilnico. Vanjo napišejo ali preslikajo voščilo; svoje ali skupno, ki so ga
narekovali učitelju.• Sošolcem, učiteljem in drugim odraslim voščijo ob praznikih. Pozorni so na vljudnost.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj naj bo pozoren na razliko med čestitko in voščilnico. S čestitko naslovniku izrekamo spošto-
vanje in naše veselje ob njegovem dosežku. Z voščilnico pa naslovniku sporočamo želje ob njego-vem prazniku.
V TRGOVINI
cILJI• Učenci opišejo sliko.• »Berejo« in rišejo piktograme.• »Berejo« naslikana in kratko tiskana obvestila (napise).• Izrazijo količino s prislovnimi merami (malo/veliko, več/manj). • Urijo vidno zaznavo (tj. prepoznavajo enake zapise).• Pripovedujejo o svojih izkušnjah/nakupovalnih navadah.• Sledijo zaporednim ustnim navodilom in vadijo orientacijo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
89
DEJAVNOSTI • Učenci se igrajo gibalno igro. Kupujemo barvice Učiteljdoločikupca,prodajalcainbarvice.Določitudiobmočjetrgovine,domainobmočje,pokaterem
lahkobarvicekupcuzbežijo. Kupecpridevtrgovinoinpozdravi:»Doberdan.Aliimatebarvice?« Prodajalec:»Kakšnepa?« Kupec:»Imatemordaoranžnobarvo?« Otroci,kipredstavljajoželenobarvo,rečejokupcu:»Gospodkupec,domastepozabiliprižganštedilnik.«
Kupecmorastečidomovinugasnitištedilnik.Medtemseskušajoimenovanebarviceizmuznitiiztrgo-vine.Kupecskušaujetienoizmedtehbarvicpredensevrnejonazajvtrgovino.Ujetabarvicapostanekupecinigrasezačneznova.Čejokupecneujame,kupujebarvicenaprej,oranžnobarvopazamenjadrugabarvica.
• Učitelj vodi pogovor o nakupovanju. Otroci pripovedujejo o svojih nakupovalnih navadah in izku-šnjah (kako sami nakupujejo oz. pomagajo staršem pri nakupu).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 64–65
• Učitelj spodbuja učence k natančnemu opazovanju slike.• Učenci poimenujejo izdelke. • Na sliki poiščejo deklico in dečka. Povedo, s kom sta prišla v trgovino.• Primerjajo količine različnega sadja … Količino izražajo s prislovnimi merami, npr. ananasov je manj
kot jabolk.• Opišejo sliko. Pri tem jim z vprašanji učitelj pomaga.• Narišejo otrokovi poti po trgovini. Pri tem si pomagajo z zapisi v DZ (npr. Živa gre od sadja k jogur-
tom, nato k mesu, h kruhu in nazadnje k sirom; Tomaž gre od mesa h kruhu, potem k testeninam, k mleku in nazadnje k ribam).
• »Preberejo« piktograme (narisane prepovedi, zapovedi, opozorila) in naslikana obvestila. Povedo, katere piktograme so že videli in kje po navadi visijo oz. so nalepljeni (npr. pri vhodu v trgovino). Povedo, kaj sporočajo in kako je potrebno ob njih ravnati. Enega (po spominu) dorišejo.
• Sledijo zaporednim navodilom z zvočnega posnetka in barvajo črke. Desnoodrumenečrkejezelenačrka.Predrumenojerdečačrka.Zadnjačrkajerjava.Zazelenojemodra
črka.Medmodroinrjavojevijoličnačrka.Levoodrdečejeoranžnačrka.Predoranžnojerozačrka.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj prinese napise z reklamnih obvestil, iz revij in z embalaž. Otroci jih berejo (npr. Lego, Lumpi,
Fruc, mleko …).• V učilnici uredijo trgovino. Iz papirja si naredijo denar. Po mizah razvrstijo različno embalažo. Učitelj
pripravi listke s seznamom živil (zapisi se ujemajo z zapisi na embalažah). Vsak kupec/otrok dobi listek, na katerem piše, kaj mora kupiti. Poišče ustrezna živila/predmete in jih plača pri blagajni. Pri igri pazijo na spoštljive ogovore oseb, vikanje/tikanje, ustrezne pozdrave, vljudnostne izraze.
• Iz reklamnih obvestil izrežejo sličice živil/predmetov, jih razvrščajo po enakosti (npr. mlečni izdelki, mesni izdelki, zelenjava, pijača) in jih lepijo v zvezek.
• Sliko in/ali sličice iz reklamnih obvestil uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za zlogovanje in/ali glaskovanje.
Viri:BUCIK,Nataša:Mimi,AnainKukuvtrgovini.V:Cicido,let.8,št.4.Ljubljana:Mladin-skaknjiga,2005.PROSEN,Maja(prev.):Igrivavadnicazabrihtneglavice.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2003.ŠUGMAN,Rajko:Hura,igrajmosevprostemčasu.Dediščinatradicionalnihljudskihiger.Ljubljana:ZavodzašportSlovenije,2004.
Priročnik - SLOVENŠČINA
90
PSIČKA KALA
cILJI• Učenci poslušajo in razčlenjujejo ekranizirano neumetnostno besedilo (opis živali).• S pomočjo slike ali učiteljevih vprašanj opišejo žival (psičko).• Zapišejo ali prerišejo ime psičke.• Berejo slikopis.• S striženjem razvijajo grafomotoriko.
DEJAVNOSTI• Učenci se igrajo gibalno igro. Psiček brez utice Otrocisorazdeljenivpare.Enotrokvparupredstavljautico,drugipapsička.Utic jezaenomanjkot
psičkov,takodajevednoenpsičekbrezutice.Otroci–“utice“stojijozrazkoračeniminogami,mednjimipačepijo“psički“.Kovodjaigrereče“Psički,zamenjajteutice!“,psičkistečejokdrugiutici.Uticemorajobitimedsebojoddaljenevsajdvametra.Otroci–“psički“morajobitipozorni,daneostanejobrezutice,ampaksijočimprejpoiščejo.
Kaj vidim? Učenciseobspremljavinaboben/tamburinvritmugibajopoprostorunarazličnenačine.Koučiteljpre-
nehaigrati,reče:Vidimnekaj,vidimnekaj,vidimpsa,ki… −renčinaneznanca; −seumiva; −lovimačko; −grizekost; −kopljeluknjo; −sevaljavtravi… Otrocisledijonavodilominseponjihravnajo(npr.renčijonaneznanca…).• Poslušajo posnetek. Kalajepsičkadalmatinka.Živivstanovanju.Imaglavo,ozektrup,štiridolgenogeindolgrep.Naglavi
imasmrček,rjaveočiinvisečeuhlje.Imakratkodlako.Jebelebarveinimaokroglečrnelise.Okolivratuimardečoovratnico.Jémeso.Kadarjevesela,cviliinmahazrepom.Čezagledamuco,močnolaja.
• Po poslušanju učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o podatkih (npr. Kakojepsičkiime?). Pri tem se navajajo na razvijanje teme z opisovanjem. Vprašanja morajo biti zastavljena na način, ki zagotavlja raznovrstnost besed (izogibati se ponavljanju istih besed, npr. Muca je … Muca ima … Muca se …).
Vprašanja o zunanjih značilnostih: Kateredelatelesaimapsička?Kajviditenaglavi? (… ušesa, smr-ček, oči, brke.) Kolikoimanog?Kakšnesonjenenoge?Kakšenimarep?Kakšnebarveje?Kakšnoimadlako?
Vprašanja o ostalih značilnostih (oglašanje, gibanje, prehranjevanje, navade): Sčimseprehranjuje?Kajpočneinkakoseoglaša,kadarjevesela?(… maha z repom in cvili.) Kakoseoglaša,kozagledamačko?(… laja.) Kakosešeoglašajopsi? (… renčijo.) Kakosegibljejo? (… tečejo, hodijo, se plazijo …) Kajjejo?
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 66
• Iz priloge učenci izrežejo ustrezne dele psa (glavo, dolge noge, dolg rep, trup), jih poimenujejo, se-stavijo in prilepijo v DZ.
• Na sliki dorišejo, kar manjka (rdeča ovratnica).• Ob sliki psičko Kalo še enkrat opišejo.• Napišejo ali prerišejo s table/iz naslova ime Kala.• Berejo slikopis.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci pripovedujejo o svojih morebitnih izkušnjah s psi.
Priročnik - SLOVENŠČINA
91
• Učitelj jih spodbudi, naj si v knjižnici sposodijo knjigo o psih ali pa prinesejo plakate/slike. Ogledajo si slike in samostojno ali s pomočjo vprašanj opišejo pse.
• Poimenujejo pasme psov, ki jih poznajo.
Vir:GONDREXSON, A, BROWNE, I: Psi vsega sveta. Mala enciklopedija psov. Ljubljana:Cankarjevazaložba,1975.
HIŠNI LJUBLJENČKI
cILJI• Učenci vrisujejo ali vpisujejo podatke v razpredelnico in jih samostojno/ob pomoči »brejo«.• Poslušajo in prepoznavajo zvoke.• Poimenujejo živali, ki so se oglašale.• Po analogiji tvorijo ljubkovalna imena in jih napišejo/prerišejo.• Govorno nastopajo.
DEJAVNOSTI• Učenci se igrajo gibalno igro. Pantomima Vsakotrokizvrečkepovlečekartonček,nakateremjenarisanaživalinjenikomurnepokažejo.Pokličemo
otroke,kiimajoistobravokartončkov.Gibatisemorajotako,kotsegibažival,kijoimajonarisano(npr.zajec,pes,mačka,papagaj,hrček,ribica).Ostaliposkušajougotoviti,zakateroživalgre.Natopridenavrstonaslednjaskupina.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 67
• Učenci si ogledajo slike živali in jih poimenujejo. Povedo, kaj imajo te živali skupnega (hišni ljubljenci). • Učitelj vodi pogovor. Postavlja vprašanja različnih ravni, in sicer v čem se narisane živali razlikujejo,
kaj pokriva njihovo telo (dlaka, luske, roževina/oklep …), kako skrbimo zanje, kje jih moramo imeti in zakaj (otroci utemeljujejo), kaj naredimo, če zbolijo (peljemo k veterinarju/živinozdravniku) … Otroci razvijajo poimenovalno in upovedovalno zmožnost.
• Poslušajo posnetke živalskih zvokov. Ob poslušanju vsakega posnetka pobarvajo krogec ob živali, ki se je oglašala. Pasje oglašanje je na treh posnetkih (lajanje, cviljenje, renčanje), zato bodo pri psu po-barvali tri krogce, pri mački dva itd. Ribica in zajček sta vsiljivca, ker njunih zvokov ni na posnetku.
• Za hišne ljubljenčke tvorijo ljubkovalna imena/ljubkovalnice. Narekujejo jih učitelju, ki jih piše na tablo. Otroci jih nekaj napišejo ali prerišejo ob sličice.
• Poslušajo učiteljeva navodila in posnetke ter sproti izpolnjujejo razpredelnico (vpišejo, katere hišne ljubljenčke imajo Ana, Jan in Gal). Učitelj pove, da bodo najprej poslušali zvoke živali, ki ju ima Ana. Otroci poslušajo oglašanje psa in morskega prašička. Za tem poslušajo zvoke živali, ki ju ima Jan (tj. pes in papagaj). Nazadnje poslušajo zvoke živali, ki jo ima Gal (tj. muca). V prazni vrstici napišejo svoje ime in označijo, kaj imajo sami doma.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Govorno nastopajo. Učenec nariše in ustno opiše žival, ki jo ima doma ali pa si jo želi imeti. Učitelj
jih spodbuja, naj govorijo glasno, zborno in razločno. Pomaga jim z vprašanji: Kako ji je ime? Kje jo imaš? Koliko je stara? S čim je pokrito njeno telo? Katere dele telesa ima? … Kaj jé? Kaj rada počne? Nastope snemamo s kamero in jih vrednotimo. Vsak najprej pripoveduje o svojih občutkih med go-vornim nastopom. Nato povedo drugi mnenje o govornem nastopu (npr. kaj je počel/-a z rokami, kako je stal/-a, kam je gledal/-a, kako je govoril/-a).
• Pripovedujejo o prijetnih izkušnjah z živalmi.
Priročnik - SLOVENŠČINA
92
• Učitelj na tablo nariše stolpični diagram. Vsak otrok pove, katerega hišnega ljubljenčka ima doma. Ob branju diagrama ugotavljajo, katero žival ima doma največ otrok … (medpredmetna povezava z matematiko).
• Slike hišnih ljubljenčkov uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za zlogovanje in/ali glaskovanje.
Vir:SCHMIDT,Gordana:http://www2.arnes.si/~gschmi/(marec,2009).
DOMA
cILJI• Učenci sledijo zaporednim ustnim navodilom.• Poimenujejo predmete/gospodinjske pripomočke in opravila.• Poslušajo in prepoznavajo zvoke.• Opazujejo družinske člane in vadijo stopnjevanje pridevnika z obrazili.• V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci in pri tem upoštevajo temeljna načela dialo-
škega sporazumevanja.
DEJAVNOSTI• Otroci poslušajo in sledijo aktivni zgodbi ter posnemajo opravila ... Kakobibilo,čebisenaenkratspremenilivpomagalčke?Koljudjeponočispijo,jimlahkonaredimomno-
gostvari.Danesbomopomagalistaršem,kiimajovednoobilicodela.Vsebomopospraviliinuredili. Najprejbomopogledalivkuhinjo.Joj,kakšennered!Inkolikoumazaneposode!Hitroselotimopomi-
vanja.Najprejsčistilomingobicopodrgnemokrožnike,nato jihsplaknemo,obrišemoinpospravimovomaro…Tako,posoda jepomita in lepopospravljena.Pospravimomizo inpolice,pobrišimoprah,pometimotlainjihobrišimozvlažnokrpo.
Žesmovkopalnici.Najprejzapremoodprtotubozobnepaste,zamenjamobrisače,vklopimopralnistroj,obrišemoogledala,pospravimomaminešminkeindišave,odnesemoočkovooblekovomaro,očistimokopalnokad…
Gremovspalnico.Vspalnicidelamočistotiho,danezbudimostaršev.Mamicijeodejazdrsnilanatla,previdnojodvignimoinjopoložimonamamico,kisladkosanja.
Votroškisobijenajvečdela,sajžedolgoninihčepospravil.Danessmopomagalčkiinzatojobomozveseljemspravilivred.Tosebodostaršizjutrajčudili…vsepovsodležeigrače,pomešanezoblačil,slad-karijamiincopati.Šedobro,daimamočudežnomoč,sicernebiuspelidojutra.
Pomilibomotudiokna.Opremimoseskrpamiinčistili.Najprejpoškropimočistilo,natojihpomivamo,nazadnjejihbrišemo.Oknasesedajsvetijoodčistoče.Čakanasšesesanje.Povsemstanovanjuiščemosesaleczaprah.Vkopalnicigani,nabalkonutudine…Kajpačejevomari?Končnosmoganašliinže veselosesamopreprogevdnevnisobi,predsobi,otroškisobi…Sesamozeloskrbno,gorindol,levoindesno,karmaloutrujenismože.
Vdelovnisobinasčakakup.Prvipodajakoseperila,drugijihlika,tretjizlaga,četrtiodlagavomaro.Lika-mobrisače,prte,hlače…Včasihodkrijemotudikakšnoluknjoinjohitrozašijemo.
Učiteljzakikirika.Delasedan,zatohitro,danasnebodoodkrili…• Učenci poimenujejo gospodinjske pripomočke in opravila.• Pripovedujejo, pri katerih opravilih sodelujejo doma, kaj najraje delajo, pri čem potrebujejo še pomoč …
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 68
• Učenci si ogledajo družinske člane in jih poimenujejo. Poimenujejo tudi narisane predmete in dejavnosti.• Poslušajo posnetke in sproti povežejo člana družine z ustrezno sličico. • Učitelj predvaja posnetek. Otroci poslušajo, prepoznajo zvok, ki ga povzroča likalnik in babico po-
vežejo z likalnikom. Tako v nadaljevanju povežejo mamico s pomivanjem posode, bratca Aneja z jedilnim priborom, očka s sesalcem, dedka z loncem in vžigalnikom ter Ano z metlo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
93
• Povedo, kaj je kdo počel (npr. Babica je likala. Mamica je pomivala posodo. Anej je pospravljal/pri-pravljal jedilni pribor. Očka je sesal prah s sesalcem. Dedek je točil v lonec vodo in prižgal štedilnik. Ana je pometala.).
• Odgovarjajo na vprašanja. KdojepoklicalAno?KajjemoralaAnanarediti?KdojepoklicalAneja?Kajjemoralnarediti?Zakajjemoralpospravitikocke? (Logično sklepajo.)
• Opazujejo družinske člane in jih primerjajo po starosti in velikosti (ob tem vadijo stopnjevanje pri-devnika z obrazili). Učitelj jih spodbuja z vprašanji: Kdojestarejšiodmamice/Ane?Kdojenajstarejši?Kdojemlajšiodočka/babice?Kdojenajmlajši?...
• Izdelajo naprstne lutke. Po skupinah se dogovorijo, katero situacijo bodo zaigrali, npr. družina pri kosilu/po večerji/na izletu, mamica pride iz službe … Čeprav igrajo namišljeni prizor, so pozorni na pravila pogovarjanja. Pazijo, da drug drugemu ne skačejo v besedo, se smiselno odzovejo na govor drugega, predvsem pa razločno in naravno govorijo.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Iz reklamnih obvestil izrežejo sličice predmetov/gospodinjskih aparatov in jih glede na prvi glas
nalepijo v svoj »slovar« pod ustrezne stavnične listke (priloga). • Medpredmetna povezava z vsebinami pri spoznavanju okolja (odnosi).• Ilustracije predmetov uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za zlogovanje, glaskovanje ...
Vir:MENIH,Kristina,SREBOT,Romana:Prebujenatrata.Aktivnezgodbice.Ljubljana:Za-vodRepublikeSlovenijezašolstvoinšport,1993.
NA DRUGEM PLANETU
cILJI• Učenci opazujejo in »berejo« slike dejanj domišljijskega dogodka.• Sličicam dogajalnih enot določijo zaporedje in ga izrekajo s časovnimi prislovi (najprej, potem, nazadnje).• Samostojno/s pomočjo učitelja tvorijo domišljijsko besedilo.• Predvidijo, kako se bo domišljijska zgodba končala.
DEJAVNOSTI• Učenci se igrajo igrico marsovec. Pravila so enaka kot pri igri kdosebojičrnegamoža, le da se bojijo
marsovca in ne črnega moža.• Učitelj vodi pogovor in sprašuje otroke, npr. kdo so marsovci, kje naj bi živeli, kaj bi naredili, če bi
malo neznano bitje potrkalo na okno ...
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 69
• Učenci si ogledajo slike in opišejo dogajanje na njih. (Kje sta otroka? Kaj delata? Kateri del dneva je? Kako veš?) Poimenujejo bitja in povedo, kaj je kdo rekel.
• Označijo pravilno zaporedje sličic.• Tvorijo besedilo – ob sličicah pripovedujejo zgodbo. Zaporedje dogajanj izrekajo z ustreznimi ča-
sovnimi prislovi (najprej, potem, nazadnje).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci ustno nadaljujejo zgodbo.• V zvezek narišejo nadaljevanje zgodbe.• Otroci dogajanje na sličicah uprizorijo/dramatizirajo.
Priročnik - SLOVENŠČINA
94
V MESTU
cILJI• Učenci »berejo« naslikane zapovedi, prepovedi in opozorila (prometne znake in piktograme).• »Berejo« naslikana in kratka tiskana obvestila (piktograme in napise).• Vadijo pravilno rabo predlogov v – iz, na – s/z.• Poslušajo zvoke in navajajo njihov izvor.• Vadijo pravilno rabo vrstilnih števnikov.
DEJAVNOSTI• Učenci ustno rešujejo uganke o prometnih sredstvih. Natlehležiinpeljeizkrajavkraj Vobesmerinaenkrathkratitjainnazaj.(Cesta)
Rdeč,rumenalizelen Ponebusepodijo skrbi,dajeprometurejen.(Semafor) inspetjemgovorijo.(Ptice) Vkateremprostorusevčasihzgodi, Dalahkoprevažamene, dakomu,kičistoprimirusedi, mojasilanjegažene.(Kolo) rečejo,najnedivja, kersenamničnemudi?(Avto)
• Učitelj spodbudi otroke k razmišljanju, na kaj jih spominjajo rešitve ugank (oz. kje lahko vidimo ce-sto, semafor, avto, ptice, kolo). Naštejejo nekaj mest, ki jih poznajo oz. so jih že obiskali. Povedo, kaj so v njih videli.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 70–71
• Pozorno si ogledajo sliko in odgovarjajo na vprašanja: Kajjenaslikano?Katerestavbesovnarisanemmestu?(Otroci »preberejo« piktograme in napise na stavbah.) Kateraprevoznasredstvavidite?...
• Odgovarjajo na vprašanja in vadijo pravilno rabo predlogov v – iz, na – s/z. Npr. Kjesoptice?Ptice so na strehi. Odkodbodoodletele?Odletele bodo s strehe. Kamgredeklica?… V pekarno. Odkodboprišla,kobokupilakruh? … Iz pekarne.
• Sledijo zaporednim ustnim navodilom učitelja in na sliko vrišejo pot babice in Jana. Primer: Janinbabicastasevmestopripeljalazavtobusom.PriLutkovnemgledališčustanaprehoduzapešceprečkalacesto,natostašlačezmostdospomenika.Ogledalastasinapis.Zatemstašlanalevodotrgovinezobla-čili.Babicijebilovšečkrilovizložbi,vendarsiganikupila.Potstanadaljevalapoozkiulicimedpekarnoincerkvijo.Prišlastapredmuzej,kistasigaželelaogledati.
• Logično sklepajo in povedo, zakaj morata babica in Jan v lekarno.• »Preberejo« narisane prepovedi, zapovedi, opozorila (piktograme in prometne znake). Povedo, kate-
re piktograme so že videli in kje. Povedo, kaj sporočajo in kako je potrebno ob njih ravnati.• Poslušajo in prepoznavajo zvoke. Določijo jim vrstni red (tj. v okvirčke ob sličicah s števkami vpišejo
vrstilne števnike) in povedo, kaj so slišali prvo … Spodbujamo jih, naj zvoke poimenujejo z glagolni-ki (npr. »Slišal sem ropotanje/hrumenje/ piskanje …« in ne »Slišal sem avto.«).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Poimenujejo pomembne stavbe v svojem kraju.• Spodbudimo jih, naj pripovedujejo o svojih doživetjih, ko so bili v mestu oz. so obiskali galerijo, gle-
dališče …• Sliko uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za zlogovanje, glaskovanje. Z določeno barvico
obkrožijo/prečrtajo sličice besed, ki se začnejo na določeni glas. • Iz revij izstrižejo različne hiše, jih opisujejo (iz česa so, kakšne barve so, koliko oken imajo …) in jih
med seboj primerjajo (po velikosti, po številu oken …). • Učitelj spodbudi otroke za gibalno igro.
Priročnik - SLOVENŠČINA
95
Hiške Otrocisorazdeljenivskupinepotri.Dvaseprimetazaroke–nareditahiško,tretjipasepostavinasredi-
nomednjijuinpredstavljastanovalca.Otroka,kipredstavljatahiško,sedogovorita,kdobopredstavljalrdečostranicoinkdozeleno.Voditeljstojiobstraniinvodiigro.Nanjegovznaksemorajodoločenizame-njati.Npr.stanovalcisezamenjajo.Rdečestranicehišksezamenjajo.Zelenestranicehišksezamenjajo.Potres–vsiserazpustijoinsestavijonovehiške.Poplava–stanovalcinajdejonovehiške.
Vira:BUCIK,Nataša:Mimi,AnainKukuvmestu.V:Cicido,let.10,št.3.Ljubljana:Mladin-skaknjiga,2007.ROZMANROZA,Andrej:Uganke100+1.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.
NA KMETIJI
cILJI• Učenci opazujejo bitja/predmete na sliki, ugotavljajo in povedo njihov položaj (vadijo izražanje pro-
storskih razmerij z ustreznimi predlogi in sklonskimi oblikami samostalnikov).• Poslušajo zvoke in poimenujejo živali, ki jih povzročajo.• Poslušajo in razčlenjujejo ekranizirano neumetnostno besedilo.• Si zapomnijo podatke s posnetka.• S striženjem razvijajo grafomotoriko.
DEJAVNOSTI • Učenci se igrajo gibalno igro po skupinah. Diamant Otrocisorazdeljenivskupinepoštiri.Postavijosevoblikodiamanta(vsisoobrnjenivistosmer).Vsakv
skupinisiizberedomačoživalinjoprikažezgibanjem.Pričneučenec,kijevospredju,ostalipagibanjeponavljajozanjiminpoimenujejožival.Potemsevsizačetrtkrogaobrnejovdesno.Vodilnovlogopre-vzameučenec,kijevospredju...
• Učenci se igrajo gibalno igro. Kaj vidim? Učenciseobspremljavinabobenvritmugibajopoprostorunarazličnenačine.Koučiteljprenehaigrati,
reče:“Vidimnekaj,vidimnekaj… -kmeta,kipeljetraktor; -kmetico,kikrmikokoši; -konja,kigalopira; -psa,kilovisvojrep; -mačko,kisepreteguje.“• Ob spodbudi poimenujejo življenjsko okolje, kjer lahko vidimo domače živali in zgoraj omenjene
dejavnosti.• Iščejo asociacije na besedo kmetija (Nakajsespomniš,koslišišbesedokmetija?).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 72–73
• Iz priloge izstrižejo delčke slike, jo sestavijo in prilepijo. • Opazujejo bitja/predmete na sliki in jih poimenujejo. Povedo, česa je več/manj in česa veliko/malo.• Učitelj spodbudi otroke k ugotavljanju in izražanju položaja živali/ljudi z ustreznimi predlogi (v, pred,
na …) in sklonskimi oblikami samostalnikov.• Poslušajo ustno navodilo in posnetek ter obkrožijo žival (npr. poslušaj zvok in z zeleno/rdečo/modro
barvico obkroži ustrezno žival). Če slišijo hkrati oglašanje dveh živali, z isto barvico obkrožijo obe.
Priročnik - SLOVENŠČINA
96
• Učitelj spodbudi otroke k poslušajo in gledanju posnetka. • Razčlenjujejo ekranizirano besedilo, tako da poslušajo trditve in dvigujejo kartonček (za pravilno
trditev zelenega, za nepravilno rdečega). • Učitelj postavlja vprašanja o podatkih iz besedila. Otroci ustno odgovarjajo na vprašanja. • Ogledajo si sličice in jih povežejo po pravilnem vrstnem redu (tako kot je potekal ogled na kmetiji).• Povedo (ob vprašanjih), kaj si je deklica ogledala.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Tema je predvidena za dve šolski uri.• Delo v paru: en v paru posnema oglašanje živali, drugi poimenuje žival. Vlogi zamenjata.• Iz reklamnih obvestil/revij izrežejo sličice orodij/živali in jih glede na prvi glas nalepijo v svoj “slovar”
pod ustrezne stavnične listke. Slike uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za glaskovanje. Ob vsaki sličici narišejo ustrezno število črtic/krogcev.
• Ob sliki si izmislijo zgodbo in jo pripovedujejo.• Dramatizirajo ali odigrajo prizor z naprstnimi lutkami.• Učenci se igrajo didaktično igrico. Iščemo živalski par Otrocistojijovkroguinsežogajo(alisedijoinkotalijožogo).Prvipoveimeživali,drugipaimeustreznega
samcaalisamice.
Vira:BUCIK,Nataša:Mimi,AnainKukinaotroškemigrišču.V:Cicido,št.10.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2006.GERŠAK,Vesna:http://www.ustvarjalni-gib.info(marec,2009).
POKLIcI
cILJI• Učenci poimenujejo predmete in poklice.• Po analogiji tvorijo ženski par moškemu.• Poslušajo in prepoznavajo posnete zvoke.• Pripovedujejo o svojih izkušnjah/doživetjih.
DEJAVNOSTI • Učenci se igrajo didaktično igro. Poišči svoj par Vsakotrokizžrebalistek,nakateremjenarisan/-amoški/ženska,kipredstavljadoločenpoklic(npr.kuhar/
kuharica,natakar/natakarica).Pariseiščejospomočjopantomime.Igrajekončana,kosevsinajdejo.• Vsak par s pantomimo predstavi poklic drugim otrokom. Ostali uganejo in poimenujejo poklic. Za
vsakega tvorijo ženski par moškemu oz. nasprotno.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 74
• Poimenujejo naslikane predmete in poklice (tudi moški/ženski par).• Predmete povežejo z ustreznim poklicem (škarje in sušilec s frizerjem) in izbire utemeljijo.• Opišejo postopek urejanja njihove pričeske. Zaporedje dogajanj izrekajo z ustreznimi časovnimi pri-
slovi (najprej, potem, nazadnje oz. z veznikom ko).• Poslušajo, prepoznavajo zvoke in jih sproti (v okvirčke) označujejo z vrstilnimi števniki.• Preverimo rešitve. Povedo, kaj so slišali prvo … Spodbujamo jih, naj zvoke poimenujejo z glagolniki
(npr. Slišala sem ropotanje/piskanje/brenkanje/brnjenje …).
Priročnik - SLOVENŠČINA
97
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA • Pripovedujejo o svojih izkušnjah v frizerskem salonu/pri zdravniku ...• Po analogiji tvorijo ženskemu osebnemu imenu moški par (npr. Jana – Jani, Aleša – Aleš, Tončka –
Tone, Petra – Peter, Andreja – Andrej, Marjana – Marjan, Pavla – Pavle, Tina – Tine, Karla – Karel, Urša – Uroš …).
• Ilustracije uporabimo za vajo slušnega razčlenjevanja, tj. za zlogovanje in/ali glaskovanje ... Učenci glaskujejo in ob sličice narišejo ustrezno število križcev/črtic ...
Vir:GERŠAK,Vesna:http://www.ustvarjalni-gib.info(marec,2009).
NEDELJSKI IZLET
cILJI• Učenci opazujejo in »berejo« sliki.• Na sličicah označijo, kaj se je zgodilo prej in kaj potem.• Samostojno/s pomočjo učitelja tvorijo besedilo.• Narišejo konec zgodbe.• Pripovedujejo o svojih izkušnjah/doživetjih.
DEJAVNOSTI • Učenci se igrajo igrico telefonček. Sedijovvrsti.Učiteljzašepetabesedo(npr.morje,planine,države)prvemuotrokunauho.Prvizašepeta
besedosvojemusosedunauho,tapanaprejnaslednjemu.Zadnjiigralecjomorapovedatinaglas.• Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja: S čim lahko potujemo?Ali lahko kamor koli potujemo z vlakom/z
ladjo/z letalom? (Otroci odgovore utemeljijo.) S čim najpogosteje potujete?
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ str. 75
• Učenci si ogledajo sliki in opišejo dogajanje na njih.• Določijo in zapišejo ustrezni vrstni red sličic.• Poimenujejo družinske člane in tvorijo besedilo, ob sličicah pripovedujejo zgodbo. Zaporedje doga-
janj izrekajo z ustreznimi časovnimi prislovi (najprej, potem, nazadnje oz. z veznikom ko).• Povedo nadaljevanje zgodbe.• Pripovedujejo o svojih izkušnjah/doživetjih na izletu.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci v zvezek narišejo nadaljevanje zgodbe.• Primerjajo družinske člane po velikosti, starosti, dolžini las (vadijo stopnjevaje pridevnikov) in prebe-
rejo obvestili na avtobusni postaji.
Priročnik - SLOVENŠČINA
98
NOVE ŽIRAFE V ŽIVALSKEM VRTU
cILJI• Učenci poimenujejo bitja; na podlagi enakosti/podobnosti jih razvrščajo v skupine.• Opisujejo in primerjajo svoja doživetja.• Pozorno poslušajo in razčlenijo posneto besedilo (novico).• Ob »slikah« pripovedujejo o dogodku.• Utrjujejo vidno zaznavanje.
DEJAVNOSTI• Učitelj pripravi vrečko s sličicami živali (Bralcem lahko ponudi zapisane besede.). Izbrani učenec eno
izvleče in jo z gibom predstavi sošolcem. Ko žival prepoznajo, oponašajo njeno oglašanje, nato se igra nadaljuje.
• Vsak učenec si izbere eno sličico in sledi navodilu učitelja: Sprstipokaži,kolikonogimatvojažival. Položisirokonazadnjico,čeimatvojaživalrep. Pokažizrokami,kakšnaušesaimatvojažival. Dajrokonausta,četvojaživaldajemleko. Usedisenatla,četvojaživalživivživalskemvrtu. Po vsaki opravljeni gibalni nalogi skupaj pogledajo, za katere živali velja posamezna trditev in za
katere ne. • Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah z obiskom živalskega vrta.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 76–77
• Prisluhnejo zvočnemu posnetku ter si v parih povedo, kar so si zapomnili. • Po drugem poslušanju v DZ poiščejo odgovore na učiteljeva vprašanja, in sicer obkrožijo ustrezne sličice.Učitelj vodi pogovor: Kdojekupilžirafi?Kjesojihkupili?Kakosojihpripeljaliknam?Kdojezanjeskrbel
medvožnjo?Odkodlahkoizvemonovice?Kakosepočutiš,koizvešnovico? (Učenci svoj odgovor ute-meljijo.) Katerenovicesisekdajnajboljrazveselil/-a?
• V okenca narišejo, kaj so na zabavi jedle žirafein kaj otroci.• Vadijo vidno zaznavanje. Na fotografijah »berejo« imena žiraf in jih poiščejo med ponujenimi. Našte-
vajo še druga imena zanje.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Prek nalog učenci nezavedno spoznavajo bistvene sestavine novice. S pomočjo rešitev jo poskušajo
obnoviti.• Z učiteljem si ogledajo še druga besedila o novih žirafah v živalskem vrtu (http://www.zoo-ljubljana.
si/, Ciciban – nov. 08, str. 44–46). Ob tem se pogovarjajo, kje vse lahko objavljamo novice. • V šolski knjižnici in doma učenci poiščejo knjige o žirafah. Skupaj si jih ogledujejo, učitelj jim prebere
zanimivosti.• Za pantomimo učitelj lahko namesto sličic uporabi ilustracijo Vživalskemvrtu iz prvega dela Zvezka
zaopismenjevanje (str. 42), Sslikaniconarami.
Viri:HEWETSON,Sarah:Pobožajme!Žirafa.Tržič:Učila.1996.http://www.zoo-ljubljana.si/OCEPEK,Rudi:Žirafa.Ljubljana:Ciciban,let.2008,št.3,str.44–46.GOMBOC, Simona, ROT VRHOVEC, Alenka et al.: Slovenščina. S slikanico na rami.Zvezekzaopismenjevanje1.del.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.
Priročnik - SLOVENŠČINA
99
PLAVALNI TEČAJ
cILJI• Učenci pepoznavajo, poimenujejo ter prirejajo zvoke k ustreznim znakom.• »Berejo« piktograme iz svojega okolja. • Razvrstijo dogodke v ustrezno zaporedje; ob nizu opišejo dogajanje.• Poimenujejo predmete; na podlagi enakosti/podobnosti jih razvrščajo v skupine.• Razvijajo logično mišljenje in utemeljevanje.• Berejo slikopis.• Napišejo/preslikajo preproste besede.
DEJAVNOSTI• Učenci se na prostem igrajo eno od iger: Morski psi Zžrebomdoločimomorskegapsa,kikrožipomorjuinloviotroke.Kojihujame,sespremenijovkamen.
Prekrižanihnogmorajosestinatlatočnotam,kjersobiliujeti.Kdorjezadnjiujet,postanenovimorskipes. Sardine Igrajerazličicaskrivalnic.Učencinajseigrajovmanjšihskupinah.Vsirazenenegaigralcazaprejooči.Ko
preštejejododeset,gavsizačnejoiskati.Kdorganajde,semupridruživnjegovemskrivališču.Zadnji,kiodkrijeskrivališče,sevnaslednjiigriprviskrije.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 78–79
• Učitelj pripoveduje: Ana in Jan sta šla s sošolci na plavalni tečaj. Plavali so v bazenu. Poslušaj, kaj so počeli.
• Učenci poslušajo kratke zvočne posnetke (s premori). Po vsakem predvajanju učitelj učence prosi, naj zvok poimenujejo. Spodbuja jih k uporabi glagolnikov (npr. tuširanje, hoja čez vodo, plavanje, sušenje las).
• V DZ si ogledajo piktograme in jih poimenujejo; tvorijo prepovedi in zapovedi. • Med drugim poslušanjem v DZ povezujejo piktograme v pravilni vrstni red. Poiščejo vsiljivce. Nato
pripovedujejo, kaj so otroci počeli.• Odgovorijo na učiteljeva vprašanja: Kajsopočelivečkrat?Zakajnisoskakalivbazen?Kjebiselahko
žogali,česepribazenunesmejo?• Poimenujejo plavalne pripomočke in izločijo tiste, ki jih na bazenu ne potrebujejo. Ker je možnih več
rešitev, svoje odgovore utemeljijo.• »Berejo« slikopis. Učitelj jih spodbuja, naj s prstom sledijo branju. • Dopolnijo slikopis, in sicer narišejo in napišejo/preslikajo preproste besede.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih z bazena. Lahko jih narišejo.• Igrajo se igro Potapljanje ladjic.• Vsebino lahko povežemo z vsebino Napočitnice iz prvega dela Zvezkazaopismenjevanje (str. 60), S
slikaniconarami.
Vir:GOMBOC, Simona, ROT VRHOVEC, Alenka et al.: Slovenščina. S slikanico na rami.Zvezekzaopismenjevanje1.del.Ljubljana:Mladinskaknjiga,2008.
Priročnik - SLOVENŠČINA
100
SEM BIL RES TAKO MAJHEN?
cILJI• Učenci poimenujejo in opišejo predmete; na podlagi podobnosti jih razvrščajo v skupine.• Po analogiji tvorijo pomanjševalnice.• S pomočjo slik »berejo« besede.• S striženjem utrjujejo grafomotoriko.
DEJAVNOSTI• Učenci po predhodnem navodilu od doma prinesejo predmete (igračo, oblačilo), ki so jih uporablja-
li, ko so bili dojenčki. Predmete poimenujejo in jih predstavijo drugim: Kdaj si ga dobil? Od koga? Kaj si z njim počel?
• Predmete po podobnosti razvrstijo v skupine. Spodbudimo jih, naj istovrstne predmete razvrstijo med velike in majhne. Nato jih poimenujejo z uporabo pomanjševalnic. Ugotovijo, da se besede končujejo z zlogoma -ca oz. -ek.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 80
• Učenci prisluhnejo kratkemu besedilu na zvočnem posnetku: Janjezočkompospravljalpodstrešje.Našlastaškatlo,nakaterijezvelikimičrkamipisaloJan.Odprla
stajo.Vnjejsobilespravljenaoblačilainigračezadojenčka.Janjihjezzanimanjemgledal.»Sembilrestakomajhen?«»Seveda,zdajsipaževelikfant«,mujerekeločka.
• V DZ si ogledajo sličice igrač. Poimenujejo jih oz. »berejo« besede. Povežejo sličice, ki sodijo skupaj. • Poslušajo kratke opise in med dvema sličicama oblačil izberejo ustrezno (veliko ali majhno).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• V skupinah iz časopisov strižejo sličice predmetov, bitij (živali) v dveh velikostih. Prilepijo jih na pla-
kat. Besede lahko zlogujejo, glaskujejo, morda tudi napišejo.• Učenci se igrajo »povečevalnice« in iščejo besede, ki so samo »majhne« oz. »velike«: Kaj so velika
slamica, barvica, slinček …?
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
cILJI• Učenci pozorno poslušajo in razčlenijo posneto dvogovorno besedilo. • Spoznavajo, kdaj in kako se komu čestita.• Izrekajo čestitko; upoštevajo načela vljudnega sporazumevanja.• »Berejo« slike in preglednico.• Izpolnijo preglednico.
DEJAVNOSTI• Učitelj pripravi knjižni kviz o knjigah, ki so jih z učenci brali pri pouku.• Vodi pogovor: Kateropravljico/pesem/igrosisinajboljzapomnil?Kajpaknjigezabralnoznačko?Kate-
rajebilatvojanajljubša?Kdotijojeprebral?Jekdoknjigebralsam?JeučiteljicaAnovikalaalitikala?Kajrečemo,čenamnekdočestita?Kogapričestitanjuvikamo?Obkaterihpriložnostihčestitamo?Komustežečestitali?Čemu?Kakosepočutiš,kadartičestitajo?
• Učence spodbudi, naj recitirajo nekaj pesmi, ki so se jih naučili za bralno značko.
Priročnik - SLOVENŠČINA
101
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ str. 81
• Učenci poslušajo posneto besedilo. Po poslušanju povedo, da so slišali čestitko. Odgovorijo na uči-teljeva vprašanja: KdoječestitalJanu?Kateropravljicojepripovedoval?Kdajbodobilpriznanje?Kajmujezaželelaučiteljica?
• V DZ si ogledajo sličico. Poimenujejo osebe, »preberejo besedi«. • Poiščejo še nekaj izrazov, s katerimi si izrekamo čestitko: Iskrenečestitke!Bravo!• V DZ »preberejo« naslovnice knjig in označijo, katere knjige so doma že prebrali. • »Preberejo« preglednico: KajsoprebraliJanu?KolikoknjigsoprebraliAni?Alisossošolcuprebraliena-
keknjigekottebi?
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA• Učitelj učencem bere knjige, slikopise po izbiri.• Učenci pišejo in rišejo svoje slikopise.• Priložnost izkoristimo za razdelitev priznanj za bralno značko.
Priročnik - SLOVENŠČINA
102
Priročnik - SLOVENŠČINA
103
Dr. Vida Manfreda Kolar, Mateja Urbančič Jelovšek
PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE
V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
MATEMATIKAPrva matematika, učbenik:
Prva matematika, delovni zvezek v dveh delih
Prva matematika, učbenik: http://www.ucimte.com/?q=interaktivni_ucbenik/376160Prva matematika, delovni zvezek, 1. del: http://www.ucimte.com/?q=interaktivni_ucbenik/376156
Priročnik - MATEMATIKA
104
KAZALO
NAD, POD, V, NA ..................................................................................................................... 108LEVO, DESNO .......................................................................................................................... 108PRIMERJAM PREDMETE ....................................................................................................... 109UREJAM ..................................................................................................................................... 110RAZVRŠČAM ............................................................................................................................ 110PRIREJAM .................................................................................................................................. 111ŠTEJEM ...................................................................................................................................... 112OBLIKUJEM VZORCE ............................................................................................................. 113ŠTEVILA OD 0 DO 5 ............................................................................................................... 114ENA IN DVE .............................................................................................................................. 115TRI IN ŠTIRI ............................................................................................................................... 116ŠE NIČ IN PET ........................................................................................................................... 116REŠUJEM PROBLEME ............................................................................................................ 117SEŠTEVAM ................................................................................................................................ 117ODŠTEVAM .............................................................................................................................. 119ODKRIVAM TELESA ............................................................................................................... 119V DEŽELI LIKOV ....................................................................................................................... 120REŠUJEM PROBLEME ............................................................................................................ 121ŠTEVILA OD 6 DO 10............................................................................................................. 121ŠTEVILO 6 ................................................................................................................................. 122ŠTEVILO 7 ................................................................................................................................. 123ŠTEVILO 8 ................................................................................................................................. 123ŠTEVILO 9 ................................................................................................................................. 124ŠTEVILO 10 ............................................................................................................................... 125ŠTEJEM DO 10 ......................................................................................................................... 126RAZVRŠČAM V DIAGRAME................................................................................................. 127PRIKAZI ...................................................................................................................................... 128VEČJE, MANJŠE, ENAKO....................................................................................................... 129SEŠTEVAM DO 10 ................................................................................................................... 129REŠUJEM PROBLEME ............................................................................................................ 131IŠČEM POTI ............................................................................................................................... 132RAVNE IN KRIVE ČRTE ........................................................................................................... 132RIŠEM LIKE ................................................................................................................................ 133ODŠTEVAM DO 10 ................................................................................................................. 134VAJA DELA MOJSTRA ........................................................................................................... 135REŠUJEM PROBLEME ............................................................................................................ 135ZAMENJAM ŠTEVILI .............................................................................................................. 136PLUS IN MINUS ....................................................................................................................... 137MERIM DOLŽINO ................................................................................................................... 137ŠTEVILA OD 10 DO 15 .......................................................................................................... 138ŠTEVILA OD 16 DO 20 .......................................................................................................... 139VAJA DELA MOJSTRA ........................................................................................................... 139PRIMERJAM ŠTEVILA ............................................................................................................ 140UREJAM ŠTEVILA ................................................................................................................... 141REŠUJEM PROBLEME ............................................................................................................ 141RAČUNAM DO 20 ................................................................................................................... 142PRETAKAM ............................................................................................................................... 144TEHTAM ..................................................................................................................................... 144
Priročnik - MATEMATIKA
105
Dr. Vida Manfreda Kolar:
Teoretična izhodišča zasnove učnega gradiva Prva matematika
Učni komplet Prva matematika za prvi razred osnovne šole sestoji iz učbenika, delovnega zvezka in pri-ročnika, v katerem so podani metodični napotki za delo na konkretnem nivoju (dejavnosti) ter za delo z učbenikom in z delovnim zvezkom.
UČBENIK
Temeljno vodilo pri snovanju učbenika:»Učenec mora biti pri delu z učbenikom aktiven.« To smo dosegli s kombiniranjem različnih pristopov in metod dela, predvsem pa velja izpostaviti naslednje:
1. Nova učna snov je v učbeniku predstavljena prek situacijske slike, vzete iz otrokovega domačega okolja, nakar iz te situacije izpostavimo tisti vidik, ki je ključen z matematičnega vidika. Te strani v učbeniku imajo videz pomanjšanega učnega plakata, ki lahko služi za razgovor ali pa kot pobuda za izvedbo praktične dejavnosti, ki je ilustrirana.
2. Stran v učbeniku kot igralno polje didaktične igre Podrobnejša pisna navodila za didaktične igre so podana v priročniku, v učbeniku pa so pravila po-
dana prek zaporedja sličic, ki so razumljiva tudi učencem. Te strani nedvomno predstavljajo novost na področju funkcije učbenika pri pouku matematike, spodbujajo k delu v parih oz. k skupinskemu delu, hkrati pa so tudi za učence dodatna motivacija za delo, saj se na straneh učbenika igrajo in hkrati nezavedno tudi učijo. Te didaktične igre so tudi odlična priložnost za vključevanje staršev v proces učenja svojih otrok.
3. Navodila za praktično dejavnost za utrjevanje učne snovi Dejavnost, ki bi bila drugače opisana zgolj v priročniku za učitelje, je tokrat prek izvirnih ilustracij po-
dana tudi učencem. Stran v učbeniku učence tako s slikovnimi napotki usmerja k izvedbi praktične dejavnosti. Prednost tega je tudi v tem, da so prek učbenika dejavnosti dostopne tudi staršem, ki so bolje seznanjeni s potekom pouka. Dejavnosti so večinoma take, da jih lahko starši tudi sami izvajajo doma s svojimi otroki.
4. Zelo dobrodošel pripomoček pri utrjevanju vsebin iz učnega načrta je tudi zgoščenka Na žirafinem hrbtu, ki je namenjena medpredmetnemu povezovanju matematike, slovenščine in spoznavanja okolja. Matematične naloge so vključene v učbenik na mestih, kjer se pojavijo vsebine iz zgoščenke.
5. Nekatere naloge v učbeniku usmerjajo učenca k reševanju v delovni zvezek, npr. sličice, ki jim uče-nec mora prirediti račune, le-te pa zapisati v zvezek.
DELOVNI ZVEZEK
Vsebine v delovnem zvezku so usklajene z vsebinami v učbeniku. To pomeni, da si poglavja sledijo v enakem zaporedju kot v učbeniku. Znotraj posameznega poglavja se zvrstijo naloge, ki ustrezajo zastav-ljenemu učnemu cilju iz učbenika. Navodila za delo so podana prek slikopisov in v kratkih razumljivih stavkih, zapisanimi z velikimi tiskanimi črkami. Tipične značilnosti delovnega zvezka:
• ob reševanju nalog učenca spremlja žirafa, ki mu nudi koristne napotke ali namige za reševanje; • vključevanje situacij iz vsakdanjega življenja; • problemsko in motivacijsko zasnovane naloge;• integracija znotraj matematičnih vsebin (aritmetika in obdelava podatkov, geometrija in diagrami
razvrščanja …);
Priročnik - MATEMATIKA
106
• naloge za nadarjene učence: v delovnem zvezku se občasno na spodnjem delu lista pojavljajo na-loge, ki smo jih poimenovali Izzivi. Ti so zasnovani v obliki matematičnega problema, so naloge iz zabavne matematike in ni nujno, da se nanašajo na tekočo učno snov. Namenjeni so popestritvi pouka, razvijanju logičnega mišljenja in utrjevanju različnih strategij reševanja problemov. Te nalo-ge niso obvezne za vse učence, ponudimo jih le tistim, ki so že rešili naloge iz delovnega zvezka ali učnih listov;
• posebna poglavja Reševanje problemov: v 1. razredu vključujejo nebesedilno podane matematične probleme s poudarkom na logično-matematičnih nalogah in uvajanje besedilnih nalog s kombini-ranjem slike in besede;
• vaja dela mojstra: ta poglavja vsebujejo dodatne naloge za utrjevanje učne snovi.
KONcEPT UVAJANJA ŠTEVIL
Pri uvajanju števil smo izhajali iz štetja. Tako števil ne vpeljemo prek dejavnosti razvrščanja in formiranja množic, pač pa prek situacij iz vsakdanjega življenja, kjer otrok spontano šteje. Osnovni cilj je utrditev količinskih predstav (vsa števila od 1 do 5 hkrati in ne vsako posebej, saj je štetje do 1 v realnem življenju precej nesmiselno). Šele nato sledi prehod k simbolnemu zapisu števil. V vmesni fazi poudarimo tudi ikonično ponazoritev števila (število ponazorimo z ustreznim številom pik, črtic …). Pri uvajanju številk ločimo dva cilja: učenec najprej prepoznava številke, šele nato sledijo vaje za zapisovanje številk.
Pri številih od 6 do 10 smo se oprli predvsem na dve vrsti ponazoril:• na prste, kot učenčev »najuporabnejši pripomoček, ki ga ima vedno pri sebi«;• na 2 x 5 vrstične razporeditve, ki učenca spodbujajo k ponotranjenju vzorcev za postavitve od 6 do 10.
KONcEPT UVAJANJA RAČUNSKIH OPERAcIJ
Uvajanje učencev v računske operacije je postopno. Po vpeljavi števil od 0 do 5 uvedemo učence v se-števanje in odštevanje na neformalni ravni. To pomeni, da najprej učencem pripravimo situacije sešteva-nja in odštevanja, vendar še ne uvedemo formalnega matematičnega zapisa v obliki računa. Seštevanje v splošnem lahko uvedemo prek dveh tipov situacij:
• »Koliko je skupaj?«• dodajanje.
Uvodno obravnavanje nove, še posebno izrazito matematične vsebine seštevanja, naj bo intuitivno, tj. prek situacij, kjer je seštevanje naravno prisotno, čeprav se učenec morda tega niti ne zaveda. Za to intuitivno fazo smo se oprli na situacije tipa »koliko je skupaj«, saj otrok zna zelo hitro povedati, koliko je npr. vseh pik na dveh kockah, čeprav se pri tem ne ukvarja s problemom seštevanja – pomembno je, da hkrati vidi pred seboj obe količini. Pri situaciji dodajanja je večji poudarek na akciji, tj. na spremembi začetnega stanja, zato smo te situacije prihranili za kasnejšo vpeljavo zanka +.
Po vpeljavi števil do 10 računske operacije uvedemo tudi na formalni ravni, tj. z matematičnim zapisom situacije v obliki računa. Pri seštevanju smo formalno vpeljavo računa oprli na situacije dodajanja. Pri konceptu dodajanja sta namreč poudarjena postopnost dogajanja in akcija, ki je v dogajanju prisotna, zato se zdi ta koncpet idealen za uvedbo matematične simbolike: matematični simbol + navežemo na akcijo, ki je v konceptu »koliko je skupaj« ni oz. ni dovolj razvidna. Poudariti je treba, da je v učbeniku predstavljen le postopek, prek katerega se operacijo vpelje, v delovnem zvezku pa kasnje dodamo tudi naloge, ki ustrezajo konceptu »koliko je skupaj«. Tudi matematični znak – navežemo na akcijo, ki je pri-sotna v procesu odvzemanja. Tukaj smo za začetek uporabili taka ponazorila, pri katerih je začetno števi-lo čim bolj vidno tudi po odvzetju posameznih predmetov. Če npr. iz skupine pet otrok trije odidejo, naj za njimi ostane neka sled, ki bo pričala o njihovi začetni prisotnosti. To sled lahko poudarimo s praznimi sedeži, ki jih otroci pustijo za seboj.
Priročnik - MATEMATIKA
107
In še zadnji korak – računanje do 20: Ostanemo zgolj na intuitivni ravni. To pomeni, da učence zgolj pripravimo, postopno uvajamo v to učno vsebino, na kateri bo ključni poudarek v 2. razredu. Intuitivno seznanjanje s to vsebino dosežemo tako, da delamo izključno na konkretnem in grafičnem nivoju. Me-toda, ki jo učenec uporablja za določitev rezultata, je preštevanje konkretnih predmetov oz. grafičnih ponazoril. Postopkov računanja še ne učimo. Tudi v drugi desetici ne učimo pravila analogije s prvo de-setico, saj to pravilo temelji na poznavanju desetiškega sestava in zavedanju vloge števila deset v našem številskem sestavu, česar pa za delo na konkretnem nivoju z metodo štetja še ne potrebujemo.
Priročnik - MATEMATIKA
108
NAD, POD, V, NA
cILJA• Učenci pri opisu slike in položajev predmetov na sliki uporabljajo izraze nad pod, v na, zunaj, znotraj,
pred, za.• Znajo določiti položaj predmeta glede na nek drug predmet (pod, nad, na, v, zunaj, znotraj, pred, za).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 6–9)1. naloga: učenci opazujejo sliko in opišejo odnose, ki jih opazijo, npr.: nad posteljo visi slika.2. naloga: učenci opišejo, kje se nahaja katera od živali, npr.: pujsek je nad slonom in pod opico. 3. naloga: učenci opišejo položaj živali na sliki, tako da uporabljajo izraze pred, za, med, npr. slon je za
medvedom in pred lisico ali slon je med medvedom in lisico.4. naloga: učenec pobarva barvice, ki so v peresnici.5. naloga: učenec pobarva račke, ki so zunaj ribnika.6. naloga: učenec dopolni risbo tako, da upošteva navodila v razpredelnici.
DEJAVNOSTISkačemoVsak učenec dobi svoj obroč in skače glede na navodilo: »Zunaj, zunaj, znotraj, zunaj, znotraj, znotraj ...« Če se zaporedoma ponovi isti ukaz, skoči na mestu.
LEVO, DESNO
cILJA• Učenci pri opisu položaja predmetov uporabljajo izraze levo od, desno od.• Znajo opredeliti položaj predmeta glede na nek drug predmet (levo, desno).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 10–14)1. naloga: učenci opazujejo sliko in opišejo odnose, ki jih opazijo, npr.:selitveni kamion je desno od
policaja. Pri opisu naj učenci uporabljajo tudi izraze iz prejšnjih učnih ur: pred, za, nad, pod …2. naloga: učenci pri opisu slike poiščejo čim več odnosov, kjer uporabijo izraze levo od in desno od.
Lahko tudi združijo dva opisa: medvedek je levo od punčke in desno od knjige.3. naloga: učenec na sliki pobarva predmet, ki se nahaja levo od drugega predmeta.4. naloga: učenec na sliki pobarva žival, ki je desno od drevesa..5. naloga: učenec mora v zaporedju nanizanih predmetov poiskati vse tiste medvedke, ki so desno od
marjetice, in jih pobarva.IZZIV: učenec na osnovi podanih izjav sklepa o barvi balonov. 6. naloga: učenec dopolni risbo, na kateri sta čoln in senčnik tako, da nalepke prilepi glede na podana
navodila v razpredelnici.
DEJAVNOSTIMinuta za razgibavanjeUčencem dajemo navodila, kako naj razgibavajo vrat: obrni glavo desno, levo, gor, levo, desno, dol …Nato našo vlogo prevzame učenec, ki oblikuje navodila za sošolce.
Iščemo skriti predmetEnega učenca pošljemo iz učilnice ter skrijemo nek predmet. Učenca nato ostali sošolci usmerjajo z navodili, ki vključujejo izraze »pojdi levo, je desno od…, je pod…, pojdi naravnost…«, dokler ne odkrije skritega zaklada.
Priročnik - MATEMATIKA
109
PRIMERJAM PREDMETE
cILJI• Učenci primerjajo predmete po dolžini in ugotavljajo odnos daljši od/krajši od.• Primerjajo predmete po velikosti in ugotavljajo odnos večji od/manjši od.• Primerjajo predmete po debelini in ugotavljajo odnos debelejši od/tanjši od.• Primerjajo predmete po višini in ugotavljajo odnos višji od/nižji od.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 15–23)1. in 2. naloga: učenec naj najprej opiše prizor na sliki, šele nato naj matematično opiše odnos med
dolžinama živali. Samostojno naj tudi ubesedi primere parov živali v 2. nalogi.3. naloga: učenec pobarva daljši predmet.4. naloga: učenec k vsaki verigi prilepi nalepko s krajšo verigo. Pri tem mora paziti, da se mu izidejo vsi
trije primeri: če npr. k 20 členski verigi nalepi verigo z najmanjšim številom členov, bo tako porabil edino možno rešitev za 1. verigo in se mu naloga ne bo izšla za vse tri primere.
5. in 6. naloga: izhajamo iz domače situacije, ki naj jo učenec najprej opiše s svojimi besedami, nato preidemo na matematično izražanje odnosa. Sledi iskanje konkretnih primerov v učilnici, kjer išče-mo po dva različno velika predmeta iste vrste ter ju primerjamo po velikosti.
7. in 8. naloga: učenec k dani risbi nariše večji/manjši predmet iste vrste: če je npr. narisana hiška, mora desno od nje narisati večjo hiško.
9. naloga: učenec utrdi odnos večji/manjši tudi z nadaljevanjem preprostega vzorca. Riše prostoročno.10., 11. in 12. naloga: prva situacija z medvedom in opico ponazarja odnos debel – suh, medtem ko
druga med knjigama ponazarja odnos debel – tanek. Na to moramo opozoriti tudi učence: naspro-tje od debelega je lahko suh ali tanek. Nalogo nadgradimo s praktično dejavnostjo, kjer učenci primerjajo pare knjig iz šolske knjižnice in opišejo, katera je debelejša/tanjša.
13. naloga: zgornja dva simbola, tanek rdeč valj in moder debelejši valj, učencu ponazarjata, da v levi stolpec riše tanjše, v desnega pa debelejše predmete. Za vsak primer učenec nariše tisto, kar manjka.
14. in 15. naloga: vpeljavo odnosa višji/nižji najprej navežemo na znano situacijo, ki bo za učence mo-tivacijska, nato odnos ubesedimo na dva možna načina, v zadnjem koraku pa razumevanje učencev preverimo na podobnem konkretnem primeru: učenci se med seboj primerjajo po višini.
16. naloga: učenec pobarva višjo cvetlico.17. naloga: učenec naj ugotovi, da je nižja stolpnica k 1. stolpnici lahko tudi višja od višje stolpnice na
drugi sliki. Pomembno je, katero stolpnico primerja s katero.18. naloga: učenec dani sliki priredi nižji in višji predmet iste vrste.
DEJAVNOSTIIščemo predmeteOpis dejavnosti je pri 5./6. nalogi.V naši knjižniciOpis dejavnosti je pri 10./11./12. nalogi. Kdo je višji? Po dva učenca se med seboj primerjata po višini in odnos ubesedita.
Priročnik - MATEMATIKA
110
UREJAM
cILJ• Učenci urejajo predmete po različnih kriterijih (po dolžini, po višini, po debelini, po času).
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 24–25)1. naloga: če učenec pravilno pobarva barvice oz. knjige v urejeni množici, s tem pokaže, da prepozna-
va predmet, ki se nahaja na določenem mestu v urejenem zaporedju.2. in 3. naloga: učenec mora z risanjem nadaljevati zaporedje predmetov, tako da bo vsak naslednji
višji/nižji oz. krajši/daljši od prejšnjega.IZZIV: učenec v prilogi poišče nalepke, ki prikazujejo utrinke z rojstno dnevne zabave in jih v prazne
okvirčke nalepi tako, kot so si dogodki časovno sledili.
DEJAVNOSTIBarvice Učenec uredi svoje barvice po velikosti od najkrajše do najdaljše.Urejamo se po višini Učenci oblikujejo vlak tako, da so urejeni od najvišjega do najnižjega učenca ali obratno.
RAZVRŠČAM
cILJI• Učenci razvrščajo predmete glede na izbrano lastnost množice. • Navajajo se na delo z računalnikom.• Oblikujejo množico predmetov na osnovi podanega kriterija, prepoznajo kriterij, po katerem so bili
predmeti razvrščeni.• Prepoznajo kriterij razvrščanja in znajo poiskati vsiljivca v množici.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 26–28)1. naloga: učenci razvrstijo igrače po zgledu.2. naloga: nalogo izvedemo tudi praktično, in sicer z igračami, katere otroci sami prinesejo od doma.
Učenci naj sami predlagajo skupine, v katere bodo razvrstili svoje igrače. Skupin je lahko več, odvi-sno od vrst igrač.
3. naloga: učenci poiščejo pare čevljev in vsakega razvrstijo v svojo škatlo.4. naloga: pri vsakem primeru je podana lastnost, ki jo morajo imeti člani. Učenec mora sliko dopolniti
tako, da bodo vsi člani imeli zahtevano lastnost, medtem ko je predmeti zunaj množice ne bodo imeli, npr. v 1. primeru mora učenec vsem otrokom, ki še nimajo narisanih očal, le-te dorisati; v 2. primeru mora ustrezno pobarvati majčke otrok: tisti, ki so v množici, morajo imeti zelene, tisti zunaj množice, pa poljubne druge barve.
5. naloga: učenec poišče vsiljivca v množici in ga prečrta. Rešitev je lahko tudi več. Pomembno je, da zna otrok svojo izbiro utemeljiti.
DEJAVNOSTINaše igračeOpis dejavnosti je pri 2. nalogi.Čudna stvarTvorimo množico igrač in pozovemo učence, naj povedo, katera po njihovem mnenju ne sodi zraven. Svojo izbiro tudi utemeljijo. Množica mora biti izbrana tako, da dopušča več možnih odgovorov.
Priročnik - MATEMATIKA
111
Pospravljamo lego kockePred učence postavimo zaboj lego kock, ki jih je potrebno pospraviti v dva manjša zabojčka:• povemo pravilo, npr.: V levi zaboj sodijo vse rumene kocke, v desnega pa vse tiste, ki niso rumene.• na zabojčka pritrdimo slikopisa; učenci nato lego kocke ustrezno razvrstijo.• pospravimo kocke glede na nek kriterij, ki ga zamolčimo; učenci morajo odkriti našo izbrano “la-
stnost”, nato pa vloge zamenjamo in si učenci izbirajo skrivne kriterije.
PRIREJAM
cILJI• Učenci primerjajo moči množic s pomočjo prirejanja.• Primerjajo moči množic s pomočjo vrstičnih/stolpčnih prikazov.• Iz stolpičnega prikaza določijo moč množice.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 29–32)1. naloga: učenci morajo brez štetja ugotoviti, ali je v razredu več deklic ali dečkov. Lahko se npr. raz-
poredijo v dve koloni ali v plesne pare … 2. naloga: učenci primerjajo velikosti množic tako, da na vsako otroško glavo prilepijo nalepko, in vidi-
jo, ali je katera glava ostala brez kape.3. naloga: učenci povezujejo balone z otroki in ugotovijo, ali je kakšen balon preveč/premalo.4. naloga: učenec s pomočjo povezovanja prireja korenčke za zajčke. Primeri so namerno izbrani tako,
da učenec zgolj iz dolžine vrste ne more sklepati o tem, katera množica ima več članov.5. naloga: pri tej nalogi uporabimo novo tehniko prirejanja, tj. barvanje polj v vrstičnem prikazu. Za
vsako žival otrok pobarva eno polje in na osnovi dobljenega prikaza lahko pove, katerih živali je največ, najmanj … Učence spodbujamo, naj število živali ali pobarvanih kvadratkov tudi preštejejo.
6. naloga: učenec mora iz stolpčnega prikaza razbrati podatke in spodnjo sliko ustrezno dopolniti. Poudariti moramo, da en pobarvan kvadratek pomeni en predmet na sliki.
DEJAVNOSTIPoišči svoj stolčekUčenci se ob glasbi sprehajajo, plešejo po prostoru, nato ob prekinitvi glasbe poiščejo vsak svoj stol-ček. En stolček je premalo. Učenec, ki svojega stolčka ne najde, izpade iz igre. Igro nadaljujemo, dokler ne ostane le en stol.Ali imam dovolj?V škatli imamo pripravljene raznobarvne rutice (kape, šale, čepice ...). Kako lahko brez štetja ugotovi-mo, ali imamo dovolj predmetov za vse učence?
ŠTEJEM
cILJI• Učenci štejejo do 5.• Primerjajo velikosti množic s pomočjo štetja.• Ponazorijo moč množice s preprostimi ikoničnimi oznakami (pike, črtice …).• Ikoničnim zapisom priredijo ustrezno število predmetov. • Navajajo se na delo z računalnikom.
Priročnik - MATEMATIKA
112
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 33–38) 1. naloga: učenci natančno opazujejo sliko in poiščejo čim več takih stvari, ki na sliki nastopajo v troje
oz. četvero. Učitelj lahko priskrbi še dodatne slike – prizore iz vsakdanjega življenja, na katerih učen-ci iščejo množice z določenim številom članov.
2. naloga: učenci v učilnici iščejo premete, ki so prikazani na fotografijah. Za vsakega posebej morajo povedati, koliko se jih nahaja v učilnici.
3. naloga: učenec prešteje, koliko je na sliki predmetov določne vrste in to število ponazori v spodnji preglednici s pikami, črticami ali s kakšno drugo preprosto oznako (pomembno je, da še ne upora-blja zapisa s številko).
4. naloga: učenec živali razvrsti v ustrezne ograde in jih prilepi. Nato prešteje, koliko jih je v posamezni ogradi in števila primerja med seboj. Če ima težave s primerjavo števil, lahko na mizi oblikuje stolp-ce iz izrezanih lističev in ugotovi, kateri stolpec je najvišji.
5. naloga: Didaktična igra Kolikonogimajostolčki? Navodilo: Učencem razdelimo palčke (vžigalice, slamice ali zobotrebce). Nato na triangel zaporedo-
ma udarimo nekajkrat števila do 5, počakamo, da učenci k prvemu sedalu nastavijo ustrezno število palčk, in nadaljujemo z naslednjim zaporedjem udarcev na triangel. Na koncu preverimo, koliko palčk imajo učenci nastavljenih k posameznim sedalom.
Igro lahko večkrat ponovimo in si vsakič izberemo navo zaporedje udarcev na triangel. Različice igre: namesto triangla lahko uporabimo kakšen drug inštrument ali namesto učitelja igra
na inštrument eden od učencev. 6. naloga: ta naloga je obratnega tipa kot 3. naloga. Tokrat ima učenec moč množice že ponazorjeno
s pikami, v krošnjo pa mora prilepiti ustrezno število jabolk, ki jih najde v prilogi.
DEJAVNOSTIV naši učilniciOpis dejavnosti je pri 2. nalogi.Družabne igre tipa Človek ne jezi seUčenci mečejo igralno kocko in se pomikajo po igralnem polju. Domino malo drugačeVsak učenec izdela nekaj domin. Te domine se od klasičnih razlikujejo v tem, da si učenec sam izbere motiv risanja in razporeditev le-teh po polju, na posameznem polju pa jih ne sme biti več kot pet. Nato domine združimo in igramo igro po klasičnih pravilih.Koliko je v škatli?V škatlo spravimo nekaj kock (od 0 do 5), in sicer tako, da otroci vidijo, kaj smo naredili. Škatlo trdno zapremo s pokrovom, nato povabimo enega učenca, da jemlje kocke iz škatle. Vsakič lahko iz škatle povleče le eno kocko. Ko meni, da je škatla prazna, preneha. Ostalim učencem razdelimo barvne listi-če. Vsak učenec drži svoj listič v roki. Ko meni, da je škatla prazna, listek položi na mizo (vsak naj dela zase). Stolpci iz link kockVsak učenec dobi stolpec iz petih link kock. Sledijo naslednji izzivi za otroke:• Izdelaj enako visok stolpec.• Izdelaj stolpec, ki bo imel eno kocko manj.• Izdelaj stolpec, ki bo imel še eno kocko manj od tega.• Izdelaj še vse ostale možne stolpce, ki bodo imeli manj kock od teh, ki jih že imaš.• Razporedi stolpce od najnižjega do najvišjega. Koliko kock ima najnižji stolp? Koliko pa tretji v vrsti?
Postavi ju skupaj. Za koliko kock se razlikujeta? Poišči stolp, ki je med tema dvema.
Priročnik - MATEMATIKA
113
OBLIKUJEM VZORcE
cILJI• Učenci prepoznajo vzorec in ga znajo nadaljevati.• Prepoznajo pravilo v slikovnem in geometrijskem vzorcu ter vzorec nadaljujejo.• Dopolnijo vzorec z manjkajočimi členi.• Samostojno izdelajo vzorec iz konkretnega materiala.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 39–40)1. naloga: učenec si ogleda začetek barvnega vzorca, ki je ponazorjen na sliki in ga še sam izdela iz link
kock. Nato vzorec nadaljuje.2. naloga: dva učenca delata v paru: najprej izdelata začetek vzorca kot je prikazan na sliki, nato izme-
nično dodajata vsak po eno kocko.3. naloga: učenca ponovno delata v paru: eden si izmisli nek vzorec in ga ponazori z link kockami, nato
ga preda drugemu učencu, ki mora vzorec nadaljevati.4. naloga: učenec nadaljuje vzorec tako, da bodisi ustrezno pobarva nepobarvane krogce bodisi sam
nadaljuje z risanjem ustreznih oblik.5. naloga: v zaporedju so nekatera polja prekrita. Učenec mora ugotoviti, katera oblika manjka, in jo
poiskati med nalepkami v prilogi.
DEJAVNOSTIVerižiceUčenci nizajo perlice na nitko v poljubnem barvnem zaporedju. Vsak naj izdela svojo zapestnico/verižico.ŠtampiljkeIz krompirja izdelamo štampiljke, ki jih pomočimo v tempera barvo in oblikujemo odtise. Nato učenci obli-kujejo zaporedja barvnih odtisov: učitelj jim lahko posreduje pravilo na kartončku, na katerem so narisani prvi členi zaporedja, kasneje pa naj učenci oblikujejo svoje barvne vzorce.Gibalni vzorciUčitelj nakaže vzorec: plosk, skok, plosk, skok … Učenci naj ga nadaljujejo.Geometrijski vzorciUčitelj učencem razdeli vžigalice, sam pa na grafoskopu nakaže začetek vzorca, npr. učenci naj oblikujejo začetek vzorca in ga nato samostojno nadaljujejo.
ŠTEVILA OD 0 DO 5
cILJA• Učenci štejejo do 5.• Poznajo simbolni zapis – številke za ponazoritev moči množice od 0 do 5.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 41–46)1. naloga: Učenci na sliki preštejejo, koliko je predmetov posamezne vrste in si ogledajo prikaz, ki pri-
kazuje velikost vsake množice na dva različna načina: s posamičnimi in poenostavljenimi oznakami (pike) ter s številko. Pozorni smo na zadnji primer s traktorjem, ki ga na sliki s piknikom ni. Simbol 0 torej vpeljemo kot oznako za velikost prazne množice.
2. naloga: učenec pobarva toliko predmetov, kot zahteva številka na začetku vrste.3. naloga: učenec obkroži številko, ki predstavlja moč množice.4. naloga: učenec številkam priredi ustrezne (tj. višina stolpca in barva kock) stolpce iz link kock.
Priročnik - MATEMATIKA
114
5. naloga: učenec na sliki obkroži toliko predmetov, kot je zapisano s številko. Če ima težave s prepo-znavanjem pomena simbola, si lahko pomaga s prikazom s pikami. Pozorni smo na zadnji primer, kjer učenec ne sme obkrožiti nobenega jabolka.
6. naloga: učenec prilepi igrače na ustrezno mesto. Slika naloge ima obliko Carrollovega diagrama, ki ga uvedemo neformalno in ga še ne poimenujemo. Pod sličicami učenec pobarva številko, ki pred-stavlja moč vsake od dobljenih množic.
7. naloga: v vseh okvirčkih so pike enako porazdeljene, le način številčenja je različen. Učenec s pove-zovanjem številk po vrsti dobi 5 različnih vzorčkov. Povezuje prostoročno.
8. naloga: v vsaki vrsti se nahaja kartonček, ki ima drugačno število pik od ostalih. Učenec vsiljivca pre-črta. Pike so namenoma porazdeljene na »netipične« načine, tako da mora otrok šteti, če želi nalogo rešiti uspešno.
IZZIV: učenec rešuje matematični problem z več možnimi rešitvami: v vsakem polju poskuša pobar-vati 3 krožce na drugačen način. Na ta način utrjujemo razumevanje načela abstraktnosti – položaj predmetov ne vpliva na moč množice.
DEJAVNOSTIVpeljemo številkeUčencem pokažemo tri enake pločevinaste škatle in vanje pred njimi spustimo eno, dve oziroma tri koc-ke. Škatle nato zapremo in jih med seboj premešamo. Sledi izziv: »Pokažite mi škatlo, v kateri se nahaja ena kocka.« Želimo, da učenci ugotovijo, da z ugibanjem ne morejo zanesljivo napovedati pravilne re-šitve. Nato jih spodbudimo, naj sami predlagajo učinkovitejše rešitve. Vsakemu učencu damo tri prazne listke in jim predlagamo, naj nanje označijo karkoli, kar jim bo pomagalo razlikovati škatle med seboj. Ko učenci to naredijo, izberemo listke nekaterih otrok, otroci pa jih skušajo pritrditi na ustrezne škatle. Za vsak sistem označb skupaj preverimo, če je učinkovit za razlikovanje škatel med seboj. Če nihče od učencev sam ne predlaga zapisa s številkami, ga uvedemo mi. Številke nam bodo torej odslej služile za lažje sporazumevanje med seboj.DominoSkupaj z učenci nadgradimo množico slikovnih domin. Izdelamo domine, ki imajo na enem polju sličice ali pike, na drugem pa števko od 0 do 5. Človek ne jezi se malo drugačeIgre z igralno kocko tipa Človek ne jezi se lahko odigramo s prirejeno kocko, kjer so na poljih števila od 0 do 5. Ko učenec vrže določeno število, mora svojo figuro premakniti za ustrezno število korakov. RistancPred šolo na tla narišemo polje za družabno gibalno igro. Polja oštevilčimo in učenci igrajo ristanc.Gospod DajdamIzdelamo komplet 24 igralnih kart: za vsako število od 0 do 5 imamo 4 karte, na katerih je število pona-zorjeno z množico predmetov in s številko. Igro naj igrajo največ štirje učenci. Karte premešamo in jih razdelimo učencem. Če ima učenec par, ga odloži, ostale karte obdrži. Nato si učenec, ki je na vrsti, izbere poljubnega učenca iz skupine in ga vpraša po določeni karti, npr. »Gospod Dajdam prosim za število 4.« Gospod Dajdam na to lahko odgovori: »Izvolite, prosim.« in učencu da zahtevano karto (če jo ima), ali pa: »Nič ne dam!«, če karte nima. Učenci morajo tako pozorno spremljati odgovore drugih in si poskušajo nabrati čim več parov. Igra se konča, ko se eden od učencev uspe znebiti vseh kart v roki.
ENA IN DVE
cILJA• Učenci zapišejo število 1 s simbolom.• Zapišejo število 2 s simbolom.
Priročnik - MATEMATIKA
115
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 47–51)1. in 4. naloga (Števila do 5): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po za-
pisani števki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v zvezku na način, ki je prikazan v delovnem zvezku.
2. in 5. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. in 6. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno
manjša. Ker nima več mreže za oporo, mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.
7. naloga: učenec množice metuljev opiše s števkama 1 oz. 2.8. naloga: utrjevanje zapisa povežemo z utrjevanjem vzorcev in zaporedij: učenec nadaljuje grafično
in pripadajoče številčno zaporedje.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci vle-
čejo s prstkom po oblikovani števki.• Učenci naj števki začutijo: drug drugemu si števki pišejo na hrbet.
TRI IN ŠTIRI
cILJA• Učenci zapišejo število 3 s simbolom.• Zapiše število 4 s simbolom.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 52–57)1. in 4. naloga (Števila do 5): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po
zapisani števki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v delovnem zvezku. Zapis števk 3 in 4 obravnavamo v ločenih urah, šele nato preidemo na utrjevanje v delovnem zvezku, kjer so naloge namenjene hkratnemu utrjevanju vseh dotlej obravnavanih števk.
2. in 5. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. in 6. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno
manjša. Ker nima več mreže, za oporo mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.
7. naloga: učenec naj število predmetov na posamezni sličici zapiše s števko. Zapis ponovi trikrat.8. naloga: učenec vsakemu vozilu priredi številko, ki ponazarja število koles.9. naloga: učenec nadaljuje številčna zaporedja, ki vključujejo vsa doslej obravnavana števila.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipaj: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci vle-
čejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči; ta izžreba eno od števk od 1 do 4. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.
Priročnik - MATEMATIKA
116
PET IN NIČ
cILJI• Učenci zapišejo število 5 s simbolom.• Zapiše število 0 s simbolom.• Štejejo do 5 in zapisuje števila do 5 s simbolom.• Primerjajo števila do 5 po velikosti.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 58–68)1. in 4. naloga (Števila do 5): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po
zapisani števki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v delovnem zvezku. Zapis števk 5 in 0 obravnavamo v ločenih urah, šele nato preidemo na utrjevanje v delovnem zvezku, kjer so naloge namenjene hkratnemu utrjevanju vseh števk od 0 do 5.
2. in 5. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. in 6. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno
manjša. Ker nima več mreže, za oporo mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.
7. naloga: učenec v okvirček zapiše številko, ki predstavlja moč množice.8. naloga: učenec vadi štetje na prizorih iz realnega življenja. Pozoren mora biti na zadnjo sličico, ki
sicer vsebuje veliko različnih predmetov, med katerimi pa ni nobenega otroka. Število nič torej ne pomeni samo, da na sliki ničesar ni, pač pa lahko tudi to, da ni nobenega predmeta določene vrste.
9. naloga: štetje nazaj povežemo s situacijo, ki je za učence zanimiva: odštevanje pred vzletom rakete. Učenec šteje nazaj in sproti zapisuje številke v okvirčke.
10. naloga: učenec dopolni zaporedje števil z manjkajočimi števili.11. naloga: učenec prešteje, koliko račk je zunaj, znotraj ali na robu ribnika in števila vpiše v preglednico.12. naloga: učenec prešteje žogice, s katerimi klovn žonglira. Ker so žogice krožno razporejene, mora
biti pozoren na to, pri kateri žogici je začel s štetjem.13. naloga: učenec iz slike, ki predstavlja dogajanje v cirkuški areni, razbere število predmetov, določe-
ne vrste, in podatke vnese v preglednico.14. naloga: učenec prek igre vadi štetje: za vsakega zajčka posebej mora ugotoviti, koliko korenčkov
lahko doseže s premikanjem po labirintu.15. naloga: štetje navežemo na še eno domačo situacijo, tj. na igralne karte. Ta naloga predstavlja
neformalni uvod v primerjavo števil. Učenec na kartah prešteje število znakov in dobljena števila primerja po velikosti. Odnosa še ne zapiše z matematičnimi znaki.
IZZIV: učenec se ustvarjalno izraža in okrasi poljubno števko.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila, učenci pa
vlečejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči, ta pa izžreba eno od števk od 0 do 5. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke tudi začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.
Priročnik - MATEMATIKA
117
REŠUJEM PROBLEME
cILJI• Učenci rešujejo aritmetične nebesedilne probleme.• Urijo se v opazovanju in logičnem sklepanju.• Orientirajo se v preglednici.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 69–70)1. naloga: učenec rešuje enostaven primer sudoka. Pojasnimo mu pravila: v vsaki vrstici, v vsakem
stolpcu in v vsakem kvadratu sme biti vsaka števka od 1 do 4 uporabljena le enkrat. Namig za reše-vanje: začne naj tam, kjer je že vpisanih največ števil.
2. naloga: učenec mora v razpredelnici poiskati dana zaporedja treh števil in polja pobarvati s predpi-sano barvo.
3. naloga: učenec prenese podatke, ki so zapisani v oblačkih, v ustrezna polja v razpredelnici. Učitelj nato lahko postavlja različna vprašanja, s katerimi preverja učenčevo orientacijo v preglednici, npr. »koliko medvedov je videl drugi otrok?«
SEŠTEVAM
cILJA• Učensi seštevajo do 5 na neformalni ravni (brez matematičnega zapisa) in zapišejo samo vsoto.• Znajo iz grafične razporeditve razbrati vrednosti členov računske operacije seštevanja.
Uvajanje učencev v računske operacije je postopno. To pomeni, da učencem najprej pripravimo situ-acije seštevanja (in kasneje odštevanja), vendar še ne uvedemo formalnega matematičnega zapisa v obliki računa. Seštevanje v splošnem lahko uvedemo prek dveh tipov situacij:• situacija tipa “Koliko je skupaj?”;• situacija dodajanja.
Uvodno obravnavanje nove, še posebno izrazito matematične vsebine seštevanja, naj bo intuitivno, tj. prek situacij, kjer je seštevanje naravno prisotno, čeprav se učenec morda tega niti ne zaveda. Za to intuitivno fazo se opremo na situacije tipa »koliko je skupaj«, saj otrok zna zelo hitro povedati, koliko je npr. vseh pik na dveh kockah, čeprav se pri tem ne ukvarja s problemom seštevanja – pomembno je, da pred seboj hkrati vidi obe količini. Pri situaciji dodajanja je večji poudarek na akciji, tj. na spremem-bi začetnega stanja, zato smo te situacije prihranili za kasnejšo vpeljavo zanka +.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 71–75)1. naloga: situacije na sličicah so izbrane tako, da prikazujejo dve množici predmetov, ki sta prostorsko
odmaknjeni/ločeni. Učenec z metodo štetja določi, koliko je vseh predmetov skupaj in zapiše samo končni seštevek.
2. naloga: učenec opazuje prizor iz znane družabne igre. V nadaljevanju se osredotočimo zgolj na matematični vidik igre, ki ga predstavljata dve igralni kocki s štirimi oz. z eno piko. Pri tej igri je po-membno, da ugotovimo, kolikšno je skupno število pik. Nalogo lahko nadgradimo tudi z drugimi meti dveh igralnih kock, ki jih praktično izvedemo.
3. in 4. naloga: učenec zapiše tudi vmesni korak (moč obeh množic, ki ju združujemo) in šele nato seštevek obeh števil.
5. naloga: učenec izreže štiri kužke in jih na vse možne načine razporeja v dve hiški. Vsako od možnosti tudi številčno ponazori v stranski tabeli: če je npr. položil enega psa v hiško z rdečo streho in tri pse
Priročnik - MATEMATIKA
118
v hiško z modro streho, zapiše v preglednico števili 1 in 3. Nazadnje eno od možnih porazdelitev tudi prilepi.
6. naloga: učenec utrjuje seštevanje na neformalni ravni, tako da danemu seštevku pik določi pripada-jočo domino. Izpostavimo lahko situaciji za števili 4 in 5, kjer smo enako vsoto dobili na dva različna načina.
7. naloga: učenec množici pik priredi število in zapiše skupno število pik. Števila med seboj tudi pri-merja in določi največje skupno število pik.
8. naloga: didaktična igra Obrni pet: V delovnem zvezku je prikazano igralno polje, ki vsebuje števila od 0 do 5. Učenci igrajo v paru. Naj-
prej pokrijejo vsa števila z žetoni. Nato en učenec odkrije poljubna dva žetona. Če je vsota odkritih števil enaka 5, učenec žetona obdrži, v nasprotnem primeru pa številki spet pokrije z žetonoma in igro nadaljuje drugi učenec. Ko učenca odkrijeta vse žetone, jih preštejeta in določita zmagovalca.
DEJAVNOSTIStolpniceUčenec oblikuje 4-nadstropne stolpnice iz link kock. Uporabiti sme dve različni barvi. Poskuša izdelati čim več različnih stolpnic. Nato vsak od učencev predstavi en svoj izdelek, tako da ga opiše, npr.: Pora-bil sem tri rumene in eno modro kocko. Skupaj so to štiri kocke.Tombola do 5 1 4 32 2 50 3 31 4 52 3 21 5 5Učencem pripravimo igralne plošče z vpisanimi številkami do 5.Nato mečemo dve prirejeni igralni kocki – naj bosta čim večji, da učenci lahko sedijo v krogu in sami vidijo števili. Prva koka vsebuje dve polji s števko 3, dve polji s števko 2 in dve polji s števko 0. Druga kocka vsebuje tri polja s števko 1 in tri polja s števko 2 (priloga: mreži kock). Po vsakem metu učenec sešteje pike na obeh kockah in določi rezultat. Če se ta nahaja na njegovi igralni plošči, ga pokrije z že-tonom. Zmagovalec je tisti, ki prvi pokrije vsa števila. Pozor: če imamo na svojem listku več istih števil, smemo ob vsakem metu pokriti le eno od njih.
ODŠTEVAM
cILJA• Učenci odštevajo do 5 na neformalni ravni (brez matematičnega zapisa) in zapišejo samo vsoto.• Znajo iz grafične razporeditve razbrati vrednosti členov računske operacije odštevanja.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 76–79)1. naloga: pri izboru začetnih situacij odštevanja moramo posebno pozornost nameniti ustreznemu
izboru ponazorila: pomembno je to, da po odvzemu nekaterih članov množice, še zmeraj ostane na sliki neka sled o tem, kolikšno je bilo začetno število članov. V našem primeru smo izbrali škatlico z bomboni, v kateri ostanejo sledi tudi potem, ko smo bombone pojedli – prazni prostorčki. Zače-tno stanje (preden smo pojedli bombone) otrok tako lahko razbere s preštevanjem prostorčkov v škatlici, končno stanje razbere iz števila preostalih bombonov; kar se je z bomboni zgodilo vmes, razberemo iz števila zmečkanih papirčkov. Situacija je torej razčlenjena na tri podfaze, ki so prika-zane tudi v razpredelnici. Svetujemo, da učenci vsako situacijo odštevanja poskusijo razčleniti na podoben način in dogajanje pri tem ustrezno ubesedijo.
Priročnik - MATEMATIKA
119
2. naloga: učenec mora iz slike razbrati dva podatka: odvzeto število predmetov in to, kar je ostalo. Pri dveh primerih mora učenec v preglednico vnesti tudi podatek o začetnem stanju, preden se je karkoli zgodilo z množico predmetov.
3. naloga: odštevanje tokrat ni več predstavljeno prek situacijske slike, pač pa s prečrtavanjem pred metov. Učenec tokrat mora iz grafične ponazoritve razbrati podatka o začetnem in o končnem sta-nju. Ustno naj pove tudi, kaj se je s predmeti zgodilo.
4. naloga: tokrat ima učenec v okvirčku zapisan podatek o končnem stanju. Učenec mora na sliki, ki prikazuje začetno stanje, prečrtati toliko premetov, da bo ostalo le končno število predmetov.
5. naloga: začetno stanje ni ponazorjeno s posamičnimi predmeti, pač pa z denarjem, ki v primeru kovanca za 2 evra ponazarja množico z 2 elementoma. Tudi informacija o številu odvzetih »predme-tov« je podana simbolno, učenec pa mora podatek pretvoriti v grafični prikaz, tj. prečrtati ustrezno vrednost kovancev.
6.–9. naloga: te naloge so uvod v besedilne naloge. Učitelj naj učencem pomaga pri branju besedila, preveri naj njihovo razumevanje prebranega, nato pa naj učenci rešitev prikažejo, tako da jo nari-šejo.
DEJAVNOSTIOdštevam prstkeUčitelj pove, koliko prstov naj nastavijo učenci (od 0 do 5), nato pa, koliko naj jih zatisnejo. Eden od učencev pove, koliko prstov je še iztegnjenih.Pripovedujemo zgodbeUčitelj pove zgodbico, učenci pa jo ponazarjajo s prstki; npr. imel sem 5 frnikul, nato sem dve izgubil. Koliko mi jih je ostalo? Učenci ob tem nastavijo 5 prstkov in nato 2 zatisnejo. (Podobno lahko izvede-mo dejavnost tako, da učenci nastavljajo link kocke).
ODKRIVAM TELESA
cILJ• Učenci prepoznajo oblike osnovnih geometrijskih teles.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 80–81)1. naloga: učenec primerja oblike zavitih daril pod smreko z obliko odvitih daril in poskuša ugotoviti,
kateri predmet je bil zavit v kateri ovojni papir.2. naloga: nalogo povežemo s praktično aktivnostjo, kjer učenci ugibajo, kaj je zavito v njihovih »da-
rilih«, ki so jih prinesli od doma. Če učenec predlaga predmet, ki je sicer prave oblike, vendar se ne nahaja v darilu, otrokom rečemo, da bi lahko bilo tudi to, vendar ni. Na ta način jih opozorimo na to, da imajo lahko različni predmeti podobno obliko.
3. naloga: učenec v vsakem okvirju obkroži tista dva predmeta, ki imata enako obliko. Poudarek je izključno na prepoznavanju oblik in ne na poimenovanju le-teh.
DEJAVNOSTIKaj se skriva v papirju?Dejavnost je opisana pri 2. nalogi.Iščemo po učilniciUčencem pokažemo model nekega osnovnega geometrijskega telesa, oni pa morajo v učilnici poiska-ti čim več predmetov enake oblike. Skrivnostna vrečkaV vrečki imamo različne modele osnovnih geometrijskih teles. Učencem dajemo navodila, katero obli-ko naj izvlečejo iz vrečke, ne da bi pogledali v vrečko. Primer: “Izvleci predmet, ki je podoben žogi.”
Priročnik - MATEMATIKA
120
V DEŽELI LIKOV
cILJI• Učenci se prek geometrijskih teles seznanijo z osnovnimi geometrijskimi liki. • Prepoznajo osnovne geometrijske like. • Prepoznajo like enakih oblik.• Navajajo se na delo z računalnikom.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 82–84)1. in 2. naloga: dejavnost, ki je prikazana na sliki pri 1. nalogi, izvedemo praktično. Pobarvamo posa-
mezno ploskev na modelih geometrijskih teles (kocka, kvader, stožec, valj, piramida) in le-te odti-snemo na papir. Učenci naj primerjajo dobljene odtise z oblikami ploskev teles in tiste med njimi, ki jih poznajo, poskušajo poimenovati. Upoštevati je treba, da je v 1. razredu poudarek na prepozna-vanju oblik in ne na poimenovanju oblik. Imena likov lahko uporabljamo v pogovoru z učenci, saj se prek spontanega vključevanja matematične terminologije v pogovor učenci lahko veliko naučijo.
3. naloga: učenci oblikujejo svoj vzorec iz danih likov. Uporabijo šablono.4. naloga: učenec povezuje modele teles z odprtino, skozi katero jih lahko spravi. Za boljšo predstavo
je koristno, da si pomagamo z dejanskimi modeli. Tako npr. učenec lažje opazi, da ležeč kvader lah-ko prestavimo v pokončni položaj in ga tako spravimo skozi določeno odprtino.
5. naloga: učenec v desnem polju poišče lik, ki je enake oblike kot lik na začetku vrstice. Primeri so izbrani tako, da ima par likov enako velikost.
6. naloga: učenec išče pare, vendar tokrat za razliko od prejšnje naloge para ne tvorita več dva popol-noma enaka lika, pač pa se lika lahko razlikujeta v velikosti in tudi po položaju (lik je lahko zarotiran).
IZZIV: učenec mora natančno opazovati, saj so si hiške zelo podobne. Enaki sta prva in tretja hiška.
DEJAVNOSTIOdtiskujemo telesaDejavnost je opisana pri 1. in 2. nalogi.Liki na geoploščiUčencem razdelimo geoplošče in elastike ter jim dajemo navodila, katere like naj oblikujejo: kvadrat, trikotnik, pravokotnik. Sami naj ugotovijo, da kroga ne morejo oblikovati, lahko pa oblikujejo različne kvadrate, trikotnike, pravokotnike.Didaktična igra Geometrijska tombolaUčencem razdelimo tablice, na katerih so narisani liki različnih oblik in barv. Vsak učenec dobi svojo; tablice naj bodo med seboj različne. V vrečki imamo kartonaste ali plastične modele vseh možnih likov, ki se pojavljajo na tablicah. Izvlečemo en lik, ga pokažemo učencem, ti pa preverijo, če imajo tak lik na svoji tablici. Če ga imajo, ga pokrijejo z žetonom. Zmaga tisti, ki prvi pokrije vse like na tablici. Težja različica naloge: ko lik izvlečemo, ga učencem ne pokažemo, pač pa samo opišemo, npr: rdeč trikotnik.
Priročnik - MATEMATIKA
121
REŠUJEM PROBLEME
cILJA• Učenci rešujejo geometrijske probleme.• Razvijajo prostorsko predstavljivost in se urijo v natančnem opazovanju.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 85–86)1. naloga: učenec reši geometrijski soduko. Pravila so enaka kot pri soduku s števili (glej str. 117).2. naloga: učenec poišče med nalepkami dele likov in z njimi poskuša dopolniti oblike v mreži do celih
likov. Ko najde pravo razporeditev, delčke likov prilepi.3. naloga: učenec v prilogi poišče nalepke in vsako od njih prilepi tako, da z njo zapolni eno od odprtin
v opečnati hiši.
ŠTEVILA OD 6 DO 10
cILJ• Učenci spoznajo simbolni zapis – številke za ponazoritev moči množice od 6 do 10.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 87–88) 1. naloga: učenci na sliki preštejejo, koliko je predmetov posamezne vrste, in si ogledajo prikaz, ki pri-
kazuje velikost vsake množice na dva različna načina: s posamičnimi in poenostavljenimi oznakami (pike) in s številko. Pri ponazarjanju velikosti množice s pikami uporabljamo 2 x 5 vrstično razpore-ditev pik. Taka razporeditev je bliže razporeditvi prstov, kjer je prav tako poudarjeno število pet pr-stov na eni roki. Tako prsti kot pravkar opisane grafične razporeditve pripomorejo k ponotranjenju vzorcev za števila od 6 do 10.
2. naloga: učenec številu na cvetličnem loncu priredi ustrezno število cvetnih lističev.
DEJAVNOSTIZmešnjavaUčencem prinesemo vrečko, v kateri vlada zmešnjava: v njej so pomešani raznovrstni predmeti (npr. gumbi, frnikule, sponke za lase, slamice …). Izberem nekaj učencev, ki pomagajo zmešnjavo urediti tako, da istovrstne predmete združijo. Nato preštejemo število predmetov v vsaki množici, jih pona-zorimo s prsti, v zadnji fazi pa učencem pokažemo še kartonče z zapisanimi številkami in preverimo, v kolikšni merit te številke že poznajo in ali bi jih znali prirediti nastavljenim množicam.Delo z 2 x 5 vrstično preglednicoZa vsakega učenca pripravimo preglednico dimenzije 2 x 5 (priloga). Nato jim razdelimo manjše predmete (npr. fižolčke, kamenčke …) in jim povemo, koliko predmetov naj položijo na preglednico. V vsako okence položijo po en predmet in najprej zapolnijo zgornjo vrsto. Nato ponazorjeno število prikažejo še s prstki in med učiteljevimi kartončki s števili od 0 do 10 izberejo ustreznega. Praznimo škatloEnemu učencu ponudimo listke s številkami in prazno škatlo. Sam naj si izbere en listek in v škatlo položi pri-padajoče število kock. Škatlo nato zapre in nanjo položi listek. Ostali učenci imajo medtem oči zaprte, nato pa s preštevanjem kock v škatli preverijo, če je izbrani učenec nalogo rešil pravilno. To večkrat ponovimo.
V nadaljevanju sledi uvajanje zapisa števk od 6 do 10. Vsaki števki je namenjena predstavitvena stran, nato pa se uvedba vsake števke nadgradi s povezovanjem le-te s predhodno obravnavanimi učnimi vse-binami. Pri vsakem številu je predstavljen en zgled take dejavnosti, ki ga lahko priredimo za katerokoli od števil od 6 do 10.
Priročnik - MATEMATIKA
122
ŠTEVILO 6
cILJI• Učenci zapišejo število 6 s simbolom.• Štejejo do šest.• Seštevajo na grafičnem nivoju do 6, brez uporabe formalnega matematičnega zapisa.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 89–92)1. naloga (Števila od 6 do 10): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vle-
če po zapisani števki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v zvezku na način, ki je prikazan v delovnem zvezku.
2. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno manj-
ša. Ker nima več mreže za oporo, mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.4. naloga: učenec v prilogi poišče nalepke keksov in ustrezno število le-teh prilepi na krožnike. Nato
prešteje (ali izračuna) število keksov na obeh krožnikih skupaj in seštevek vpiše v okvirček.5. naloga: učenca spodbujamo k temu, da opazi, da je v vseh vrstah enako število narisanih žog, če-
prav so le te različno velike. Učitelj lahko opazuje učenčev pristop pri reševanju – ali učenec ve, da če je v primeru števila 6 obkrožil šest žog, da mora v naslednji vrstici obkrožiti le eno manj, ali se ponovno loti štetja od začetka?
6. naloga: učenec iz situacijske slike razbere števila živali.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci
vlečejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči; izžreba eno od števk od 0 do 6. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.Koliko nog imajo stolčki? Navodilo: učencem razdelimo delovne liste, na katerih so narisana sedala stolčkov (glejte delovni zve-zek str. 37). Nato na triangel zaporedoma nekajkrat udarimo (števila do 6), učenci pa za tem k prvemu sedalu narišejo ustrezno število nog stola. Nadaljujemo z naslednjim zaporedjem udarcev na triangel. Na koncu preverimo, kolikšno število nog so učenci narisali k posameznim sedalom. Igro lahko večkrat ponovimo in si vsakič izberemo novo zaporedje udarcev na triangel. Različice igre: namesto triangla lahko uporabimo kakšen drug inštrument, namesto učitelja pa lahko na inštrument igra tudi eden od učencev.
ŠTEVILO 7
cILJI• Učenci zapišejo število 7 s simbolom.• Štejejo do sedem.• Seštevajo in odštevajo na grafičnem nivoju do sedem, brez uporabe formalnega matematičnega
zapisa.
Priročnik - MATEMATIKA
123
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 93–97)3. naloga (Števila od 6 do 10): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po
zapisani števki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v zvezku na način, ki je prikazan v delov-nem zvezku.
2. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno manj-
ša. Ker nima več mreže za oporo, mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.4. naloga: učenec prešteje predmete in njihovo število zapiše s števko.5. naloga: učenec je natančen pri preštevanju na videz podobnih množic.6. naloga: učenec v vsakem polju oštevilči pike od 1 do 7 po drugačnem vrstnem redu in pike med
seboj po vrsti poveže. Nastanejo različni črtni vzorčki.7. naloga: učenec s štetjem pik določi, kolikšen je seštevek le-teh na dveh igralnih kockah skupaj. Nato
števila primerja med seboj in pobarva polje, na katerem je največje dobljeno število.8. naloga: učenec prešteje število žogic, s katerimi klovn žonglira, in število zapiše v okvirček. 9. naloga: na sličicah je bodisi preveč bodisi premalo predmetov glede na številko v okvirčku pod
sliko. Učenec mora dorisati manjkajoče število predmetov oz. jih prečrtati, če jih je preveč.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje števkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci
vlečejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči; izžreba eno od števk od 0 do 7. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.SedmicaIz kompleta klasičnih igralnih kart odberemo vse karte s števili od 1 do 6, to pomeni, da dobimo kup-ček s 4 x 6 kartami. Karte pomešamo, nato jih razdelimo med štiri učence. Učenci imajo karte na kup-čku, obrnjene navzdol. Nato prvi učenec odkrije zgornji dve karti. Če je vsota obrnjenih kart 7, ju pobere, v nasprotnem primeru pa ju pusti odkriti na mizi. Naslednji učenec odkrije eno svojo karto. Če njegova karta da vsoto 7 s katero od že odkritih kart, ju pobere in na mizi ostane le še ena karta. Naslednji učenec spet doda eno karto in na ta način se igra nadaljuje. Vedno pobiramo le tiste pare, ki dajo vsoto 7. Na koncu preštejemo, kdo je dobil največ parov.Nasvet: predlagamo, da učenci kakšen komplet kart prinesejo od doma.
ŠTEVILO 8
cILJI• Učenci zapišejo število 8 s simbolom.• Štejejo do osem.• Navajajo se na prepoznavanje števil pri ponazoritvah s prsti in z 2 x 5 vrstično preglednico.• Štejejo nazaj v množici naravnih števil do osem.• Rešujejo probleme dopolnjevanja do nekega števila.• Seštevajo na grafičnem nivoju do 9, brez uporabe formalnega matematičnega zapisa.
Priročnik - MATEMATIKA
124
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 98–103)1. naloga (Števila od 6 do 10): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po
zapisani številki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v zvezku na način, ki je prikazan v delov-nem zvezku.
2. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno manj-
ša. Ker nima več mreže za oporo, mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.4. naloga: učenec prešteje iztegnjene prste oz. število krožcev in to zapiše s števko.5. naloga: učenec pobarva toliko prstov na roki, kot je zapisano s števko pod sliko.6. naloga: učenec naj bo previden – čeprav so vse vrste živali enako dolge, pa je v njih različno število
živali. Števila predmetov torej ne smemo enačiti z dolžino vrste.7. naloga: učenec si pri štetju lukenj lahko pomaga na različne načine: lahko prečrta/pobrava že pre-
štete ali pa si pri luknjah, ki so razporejene v krogu označi, kje je pričel s štetjem.8. naloga: učenec odšteva ob vzletu rakete in številke zapisuje v stolpec. Predlagamo, da situacije čim
bolj doživeto z učenci tudi zaigrate.9. naloga: učenec mora na osnovi znanih podatkov, npr. žetona, ki gledata izpod lista papirja, sklepati,
koliko žetonov se še skriva pod papirjem, in jih narisati na list papirja.10. naloga: učenec po rešenem zgledu iz prvega primera nadaljuje z reševanjem naloge: uporablja rdečo
in modro barvico – za vsako števko eno – na koncu pa prešteje število vseh pobarvanih prstov.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci
vlečejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči; izžreba eno od števk od 0 do 8. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.Vstani, sediOsem učencev sedi na stolih, ki so razporejeni v ravni vrsti. Ko štejemo naprej od 1 do 8, postopno vstajajo en za drugim, ko štejemo nazaj, pa se en za drugim posedajo. Dejavnost večkrat ponovimo z različnimi učenci.Podiramo kegljeNastavimo 8 kegljev. Učenec z žogo podre keglje, mi pa sproti beležimo rezultate v prelglednico na tabli.
ŠTEVILO 9
cILJI• Učenci zapišejo število 9 s simbolom.• Štejejo do devet.• Navajajo se na prepoznavanje števil pri ponazoritvah s prsti in z 2 x 5 vrstično preglednico.• Primerjajo števila do 9 po velikosti. • Seštevajo na grafičnem nivoju do 9, brez uporabe formalnega matematičnega zapisa.• Seznanijo se z denarnima vrednostima 1 evro in 2 evra; učenci uporabljajo denar za ponazoritev
problema seštevanja.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 104–109)1. naloga (Števila od 6 do 10): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po
zapisani številki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v zvezku na način, ki je prikazan v delov-nem zvezku.
Priročnik - MATEMATIKA
125
2. naloga: učenec prepozna pravilno zapisane števke in popravi napačne.3. naloga: učenec vadi zapis števke, tako da najprej simbol postopno veča, nato pa še postopno manj-
ša. Ker nima več mreže za oporo, mora sam presoditi, kje naj prične s pisanjem posamezne števke.4. naloga: učenec prešteje število krožcev in to zapiše s števko.5. naloga: učenec pobarva toliko prstov na roki, kot je zapisano s števko pod sliko.6. naloga: učenec prešteje število znakov na igralnih kartah in obkroži večje število v paru.7. naloga: učenec naj pare išče s pomočjo štetja in ne računanja. To pomeni, da npr. prešteje koščke
na enem delčku in nato nadaljuje s štetjem na drugem koščku. Če s štetjem zaključi ravno pri 9, pomeni, da je našel par.
8. naloga: učenca motiviramo za štetje z zanimivimi motivi na majčkah.9. naloga: učenec se seznani s kovancema za 1 evro in za 2 evra. Z vključevanjem situacij z denarjem
lahko navežemo matematično vsebino na realne situacije, ki so za otroka domače in tudi zanimive. Pri četrti nalogi mora učenec določiti, koliko denarja bi potreboval za nakup dveh izdelkov, katerih cena je podana številčno. Učenec lahko nalogo rešuje postopno: najprej prečrta toliko kovancev po 1 evro, kolikor znaša cena prvega izdelka, nato pa še toliko, kot je cena drugega izdelka. Šele nato prešteje ves prečrtani denar in določi končni znesek.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci
vlečejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči; izžreba eno od števk od 0 do 9. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.Vrzi v zrakUčenec ima na voljo npr. devet krožcev in prazen list papirja. Krožce vrže v zrak in si zabeleži, koliko jih je pristalo na praznem listu papirja in koliko ne. Rezultate pri različnih metih si beleži v preglednico.
ŠtevilovsehkrožcevNalistu Izvenlista
ŠTEVILO 10
cILJI• Učenci zapišejo število 10 s simbolom.• Štejejo do deset.• Seštevajo na grafičnem nivoju do deset, brez uporabe formalnega matematičnega zapisa.• Odštevajo ob uporabi denarja, vendar brez formalčnega matematičnega zapisa.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 110–113)1. naloga (Števila od 6 do 10): učenec vadi zapis števke na različne načine: najprej s prstom vleče po
zapisani števki, nato pa nadaljuje z zapisovanjem števke v zvezku na način, ki je prikazan v delov-nem zvezku.
2. naloga: učenec naj si pri štetju pomaga, tako da že preštete zvezdice na nek način označi.3. naloga: učenec s pomočjo štetja ali na osnovi prepoznavanja vzorcev števil do 10 poveže množice
z ustreznim številom.4. naloga: učenec pod vsako domino s pikami najprej zapiše domino s števkami, nato pa s štetjem ali
na pamet določi vsoto števik in novo dobljeno domino ustrezno pobarva.
Priročnik - MATEMATIKA
126
5. naloga: učenec na osnovi rešenega zgleda reši ostale primere: prečrta potrebno število kovancev in razbere, koliko denarja ostane.
DEJAVNOSTIVadimo pisanje številkUčenci naj zapis števk utrjujejo na različne možne načine: • Po zraku, z mokro gobo po tabli, na velik brezčrten list papirja, v koruzni zdrob …• Učenci naj števki otipajo: simbola lahko učitelj oblikuje iz brusnega papirja ali iz lepila in učenci
vlečejo s prstkom po oblikovani števki. Nato učencu zavežemo oči; izžreba eno od števk od 0 do 10. S prstkom otipa števko in pove, katera je.
• Učenci naj števke začutijo: drug drugemu si števke pišejo na hrbet.Koliko dobiva?Učenci delajo v parih. Na znak zdaj, oba učenca hkrati pokažeta nekaj prstov ene roke. Nato tiho sešte-jeta vse prste vsak zase. Nato drug drugemu povesta vsoto in preverita pravilnost seštevanja.
ŠTEJEM DO 10
cILJI• Učenci štejejo do deset.• Spozna urejenost števil do deset.• Znajo določiti število, ki je za ena manjše/za ena večje od danega števila.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 114–116)1., 2. in 3. naloga: učenci si ogledajo postavitev kock na sliki in tudi sami izdelajo tako konstrukcijo iz
link kock. Stolpcem lahko priredijo kartončke s številkami in štejejo naprej ter nazaj. Pogovorimo se o odnosih med stolpci (3. naloga): učenec naj primerja izbrani stolpec s sosednjima stolpcema in ugotavlja, za koliko se stolpci razlikujejo v višini in v številu porabljenih kock.
4. naloga: učenec vpiše števila v prazne okvirčke. Pomaga si lahko s štetjem vagonov.5. naloga: učenec na odsek številskega traku vpiše manjkajoča števila.6. in 7. naloga: učenec dokonča zaporedja.
DEJAVNOSTIBumUčenci štejejo do deset na različne načine:• glasno izgovorijo vsa števila,• namesto vsakega drugega števila rečejo bum,• vsak učenec se lahko sam odloči, ali bo izgovoril število ali bo rekel bum. Ostali morajo pozorno
spremljati, da vedo, katero število je na vrsti.RaketaPripravimo kartončke s števili od 1 do 10. Eden od učencev izvleče en kartonček. Izvlečeno število pove in od tistega števila bodo odštevali pred vzletom rakete. Odštevajo skupaj in glasno; ko pridejo do nič, skočijo v zrak.Kdo naj vstane?Učitelj učencem razdeli kartončke s števili na vrvici, ki si jih obesijo okrog vratu. Nato opisuje, kdo naj vstane, npr.: »Vstane naj število 6.«»Vstane naj število, ki je tik pred številom 7.«»Vstanejo naj vsa števila, ki so večja od 6.«…
Priročnik - MATEMATIKA
127
VAJA DELA MOJSTRA
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 1. DEL (str. 117)1. naloga: učenec dopolni nepopolne zapise števk. Če ima pri tem težave, mu v pomoč ponudimo
karte z zapisanimi števkami, tako da zapise lahko vizualno primerja med seboj in ne rešuje le po spominu.
2. naloga: učenec si lahko pomaga s štetjem od ena dalje in za vsako število preveri, ali je pri 1. nalogi zapisana ustrezna števka.
3. naloga: če bomo pravilno povezovali, bo nastala peterokraka zvezda.
RAZVRŠČAM V DIAGRAME
cILJI• Učenci razvrščajo predmete glede na eno lastnost in razvrstitev prikažejo s Carrollovim diagra-
mom.• Razvrščajo predmete glede na eno lastnost in razvrstitev prikažejo z drevesnim diagramom.• Razvrščajo predmete glede na dve lastnosti in razvrstitev prikažejo z drevesnim diagramom.• Razvrščajo predmete glede na dve lastnosti in razvrstitev prikažejo z Carrollovim diagramom.• Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti razvrščeni.• Navajajo se na delo z računalnikom.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 6–9)1. naloga: učenec poišče nalepke v prilogi in prilepi živila na ustrezno mesto v hladilniku.2. naloga: učenec opiše, kako bi pospravil oblačila, ki še niso v omari. Sam naj iz slikopisa razbere, po
kateri lastnosti je potrebno oblačila razvrščati v omaro.3. naloga: situacijo, ki je prikazana na sliki, tudi praktično izvedemo. Vsak učenec naj prinese v šolo
eno vozilo, katera nato razvrščamo glede na dve lastnosti: v primeru, ki je predstavljen v nalogi, sta izbrani lastnosti barva vozila (rdeča) in vrsta vozila (avtomobilček). Z učenci lahko na tleh oblikuje-mo drevesni diagram; nato otroci vozila peljejo do ustrezne krošnje – parkirišča. Otrok mora vozila razvrstiti v Carrollov diagram po dveh lastnostih. Nalepke najde v prilogi.
4. naloga: učenec vozila razvršča v preglednico glede na število koles in barvo (modro).
DEJAVNOSTIHoja po drevesuNa tleh v učilnici iz širšega lepilnega traku ali kolebnice oblikujemo drevesni diagram za razvrščanje po eni lastnosti (dve krošnji). V diagram se bodo razvrščali učenci glede na izbrano lastnost (npr. nosi puli, ima domačo žival, ima sestro …). Učenci posamezno hodijo po deblu drevesa, se ustavljajo pri sli-kopisih in pojasnijo, kam bodo zavili ter zakaj. Kasneje problem nadgradimo z drevesnim diagramom za razvrščanje po dveh lastnostih.Živalski živ-žavIz različnih revij izrežemo sličice živali ali učencem naročimo, da vsak prinese nekaj sličic živali. Nato učencem pripovedujemo zgodbo o tem, kako so se živali odpravile na predstavo. Tam so naletele na oznake, ki povedo, kam se smejo usesti. Oba simbola prilepimo na šeleshamer, učenci pa razvrščajo živali na ustrezno mesto.
Priročnik - MATEMATIKA
128
PRIKAZUJEM
cILJI• Učenci oblikujejo prikaz s stolpci.• Preberejo podatke iz preglednice.• Prikažejo odnos med člani množic s puščičnim diagramom in s preglednico.• Prikažejo rezultate štetja s preglednico in s stolpičnim prikazom.• Primerjajo števila po velikosti s pomočjo stolpičnega prikaza.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 10–15)1.–4. naloga: učenec iz preglednic na prvi strani razbere podatke o tem, kolikokrat je posamezen otrok
v prejšnjem tednu postlal posteljo. Nato na naslednji strani oblikuje pripadajoče stolpce: za vsakega otroka pobarva ustrezno število polj. Na ta način dobi stolpce, ki mu povedo, kateri otrok je navječ-krat/najbolj redko v preteklem tednu postiljal.
5. naloga: učenec s črto poveže mladička s svojim staršem in nato po že rešenem zgledu isti odnos prikaže še v preglednici, tako da ustrezno polje označi s križcem.
6. naloga: učenec v preglednici s križcem označi tisto polje v vsaki vrstici, ki predstavlja bivališče živali z začetka vrstice.
7. naloga: učenec iz preglednice razbere podatke o tem, kakšne barve je določeno pokrivalo, nato pa pokrivalo na zgornji sliki ustrezno pobarva.
8. naloga: učenec na vsaki sličici prešteje število mladičev in števila vnese v spodnjo preglednico. Nato oblikuje prikaz s stolpci: za vsako žival pobarva ustrezno število polj. Od tod razbere, katera od živali ima več/manj ali enako mladičev kot druga žival.
DEJAVNOSTISpomin Po dva učenca se igrata spomin s slikovnimi motivi (lahko se dogovorimo z učenci, da vsak prinese eno svojo igro od doma). Vsak par učencev naj igra s približno deset pari kart. Ko igro zaključijo, naj določijo zmagovalca, vendar ne s štetjem, pač pa z razporejanjem parov sličic po mizi v dva stolpca. Vsak učenec razporedi svoje pare v stolpec in nato iz primerjave višine stolpcev določita zmagovalca. Nazadnje lahko pare še preštejeta.Izbiramo:• pravljičnega junaka, • naj športno igro, • naj pesmico, • naj držabno igro,• naj risanko …Učencem vnaprej pripravimo nekaj možnosti, med katerimi bodo izbirali. Izdelamo preglednico in vsak učenec svojo izbiro označi s kljukico v ustrezni vrstici. Nato oblikujemo še prikaz s stolpci. Učenci tokrat svojo izbiro potrdijo z umestitvijo svojega barvnega lističa v ustrezni stolpec. Nazadnje primer-jamo obe ponazoritvi: s prelgednico in s stolpičnim prikazom in ugotavljamo prednosti slednjega.
VEČJE, MANJŠE, ENAKO
cILJA• Učenci primerjajo števila po velikosti.• Prek igre utrjujejo velikostne odnose med števili od 0 do 10.
Priročnik - MATEMATIKA
129
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 16–21)1. naloga: situacije, ki so predstavljene na slikah, izvedemo tudi praktično, pri čemer lahko kot pona-
zorila za koščke peciva uporabimo tudi link kocke. 2. naloga: didaktična igra: učenec z žetoni ali s kakšnimi drugimi predmeti pokrije števila, ki so večja
od tri. Nato učitelj sam nadaljuje igro s podajanjem svojih pravil (Pokrij vsa števila, ki so manjša od 5 ...). Učenci lahko igrajo tudi v paru in si drug drugemu zastavljajo naloge.
3. naloga: učenec iz ponazoritve z denarjem odčita števili, ki ju nato primerja po velikosti. Odnos med številoma prikaže na ta način, da pobarva večje število.
4. naloga: učenec iz stolpičnih prikazov odčita števili, ki ju mora med seboj primerjati. Za ponazoritev odnosa pobarva večje število.
5. in 6. naloga: učenec vadi natančnost pri štetju in števila po velikosti primerja med seboj.7. naloga: učenec števke poišče na sliki in polja ustrezno pobarva.8. naloga: sledi prehod na simbolni nivo, brez dodatne pomoči z grafično ponazoritvijo: učenec naj na
vsako črto zapiše dve možni rešitvi. Poudariti moramo, da ima vsaka naloga več rešitev in da lahko zapišemo kateri koli dve števili, ki sta večji/manjši od danega števila.
9. naloga: učenec odnos med številoma prikaže tako, da pobarva večje število.IZZIV: Učenec mora hkrati upoštevati dva pogoja, ob tem pa mora vedeti, da robni števili, tj. 4 in 8, ne
sodita med rešitve.
DEJAVNOSTIKje je več peciva?Prvo nalogo izvedemo praktično.Ugibam številoIzdelamo kartončke s hišnimi številkami od 1 do 10. Izberemo si eno hišno številko, vendar je ne po-kažemo učencem. Učenci morajo uganiti, katero številko držimo v roki, tako da postavljajo vprašanja, npr. “Ali je to število 6?” Odgovarjamo tako, da povemo, ali je naše število večje ali manjše od predlaga-nega števila. Učenec, ki ugane hišno številko, prevzame našo vlogo in odgovarja svojim sošolcem.
SEŠTEVAM DO 10
cILJI• Učenci spoznajo matematični zapis za prikaz računske operacije seštevanja (+, =).• Seštevajo do deset ob uporabi konkretnih ponazoril.• Grafični ponazoritvi priredijo račun seštevanja. • Seštevajo do deset brez uporabe ponazoril.• Rešujejo slikovne probleme seštevanja z več možnimi rešitvami.
Kot smo deloma že pojasnili pri poglavju SEŠTEVAM, je naš koncept uvajanja računske operacije se-števanja sledeč: • na neformalni ravni vpeljave seštevanja smo izhajali iz situacije tipa »koliko je skupaj«;• formalno vpeljavo računa seštevanja smo oprli na situacije dodajanja. Pri konceptu dodajanja sta
poudarjeni postopnost dogajanja in akcija; slednja je v dogajanju prisotna, zato se zdi ta koncpet primeren za uvedbo matematične simbolike. Matematična simbola + in – navežemo na akcijo, ki v konceptu »koliko je skupaj« ni oziroma ni dovolj dobro razvidna. Poudariti je treba, da je predsta-vljen le postopek, prek katerega se operacijo vpelje, potem pa so kasneje dodane tudi naloge, ki ustrezajo konceptu »koliko je skupaj«.
Priročnik - MATEMATIKA
130
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 22–30)1. naloga: situacijo na sliki najprej izvedemo praktično. Postopno preidemo od vsakdanje situacije
k matematičnemu zapisu situacije. Dejavnost razbijemo na tri korake: najprej določimo začetno stanje, nato »akcijo« – tj. kar se je z začetnim stanjem zgodilo, in nazadnje še končno stanje. Znak plus vpeljemo kot opis tega, kar se je z začetnim stanjem zgodilo, v našem primeru torej prevedemo izraz »dobil sem dva bombona« v simbolni zapis + 2.
2. naloga: je narejena po istem principu kot prva, le da ni rešena. Učenci naj jo izvedejo praktično.3. naloga: primeri so narejeni po istem principu kot uvodna dva primera. Učenec iz situacijske slike
razbere vse tri potrebne podatke, jih najprej vstavi v preglednico in šele nato prevede v račun. Situ-acije ustrezajo konceptu dodajanja.
4. naloga: opustimo vmesno fazo vpisovanja podatkov v preglednico, kar pomeni, da mora učenec situacijsko sliko direktno prevesti v matematični zapis seštevanja. Situacije ustrezajo konceptu do-dajanja.
5. naloga: preidemo na naloge, ki ustrezajo konceptu »koliko je skupaj«. Učenec situaciji priredi račun.6. naloga: učencem razdelimo po dva krožnika (posodici, lista papirja …), fižolčke (vsak učenec naj jih
dobi deset) in list papirja. Preberemo račun, učenci pa ga zapišejo na svoj list papirja, npr. 4 + 1. Nato učenci morajo na prvi krožnik nastaviti štiri fižolčke, na drugega pa enega, določiti skupno število fižolčkov in rezultat zapisati k računu na listu papirja. Dejavnost lahko ponavljamo za različne račune.
7. naloga: učenci izračunajo račune.8. naloga: učenci lahko nalogo rešijo tako, da s prsti dopolnjujejo do končnega števila, lahko pa tudi
rešitev razberejo iz slike, tako da preštejejo število izboklin na kocki, ki ustreza nepobarvanemu prostorčku.
9. naloga: učenec naj si rešitve beleži nad računi.10. in 11. naloga: naloga je podobnega tipa kot peta, le da za ponazorilo uporabimo prste na roki.
Učence, ki so tega zmožni, spodbujamo k temu, da do rešitve ne prihajajo s preštevanjem prstov od začetka, ampak s prepoznavanjem vzorca za določeno število. Pri zadnjih dveh primerih učenec pobarva prste glede na nastavljen račun.
12. naloga: učenec rešuje že račune, pomaga pa si lahko s prsti.13. naloga: učenec vadi seštevanje do 10, način izpolnjevanja koles naj razbere s pomočjo rešenega
zgleda. Pobarvati mora 2. kolo v 1. vrsti.14. naloga: rešitev je več: 1 in 6, 3 in 4, 4 in 3, 5 in 2 ter 6 in 1. Rešitvi 3 in 4 ter 4 in 3 sta različni, saj prva
predstavlja 3 evre v modrem nabiralniku, druga pa 3 evre v rumenem nabiralniku.15. naloga: učenec v okvirček nariše izdelke, ki jih lahko kupi z dano količino denarja. Pogoj naj bo,
da porabi ves denar. Pri tej nalogi je nujno potreben skupen pregled rešitev, saj imajo naloge več rešitev. Učenec npr. za sedem evrov lahko kupi medvedka in zvezek, lahko kupi kratke hlače in av-tomobilček, lahko tudi medvedka in dva avtomoblička.
DEJAVNOSTIDejavnost s škatloUčencem pripovedujemo zgodbo o Nacetu, ki ima doma v škatlah pospravljene bombone. Ima tri ška-tle, ki se med seboj razlikujejo po vrsti bombonov. V prvi škatli sta dva jagodna bonbona, v drugi dva pomarančna bonbona, v tretji pa dva malinova bonbona. Škatle opremimo z ustreznimi številkami, ki bodo odslej označevale število bombonov v škatli. Sledi zgodba o škratih, ki domujejo v teh škatlah, v vsaki eden. Ponoči, ko jih nihče ne vidi, ti škratje v svojih škatlah z bomboni nekaj naredijo. Poglejmo si, kaj. Učenci naj zaprejo oči, mi pa medtem naredimo sledeče: iz ene škatle vzamemo en bombon, v eno škatlo spustimo še en bombon, eno škatlo pa pustimo nedotaknjeno. Številk na škatlah ne spre-minjamo. Otroci nato odprejo oči in skupaj si ogledamo vsebine škatel. »Kako bi označili škatle, da bi za vedno vedeli, v kateri domuje škrat, ki ponoči poje en bombon, in v kateri škrat, ki ponoči podari en bombon?« Učencem povemo, da bomo na škatlo, v kateri en bombon zmanjka, dodali listek z oznako – 1, na škatlo, ki dobi en bombon, pa listek z oznako + 1. Minus bo tako pomenil, da je v škatli nekaj zmanjkalo, plus pa, da smo v škatlo nekaj dodali.
Priročnik - MATEMATIKA
131
Tombola malo drugačePotrebujemo dve prirejeni igralni kocki s števili od 0 do 5 (6 pik nadomestimo s praznim poljem) in prazne tabele, za vsakega učenca eno. Učenci naj se razporedijo v krog, tako da bodo vsi lahko videli met igralnih kock (večji kot sta igralni kocki, bolje je). Učencem rečemo, naj v prazna polja napišejo poljubna števila od 0 do 10. Števila se lahko tudi ponavljajo. Izberemo učenca, ki bo metal kocki. Ostali na svojem listku iščejo, če imajo vso-to števil, dobljenih pri metu. Če jo imajo, jo prečrtajo ali pokrijejo z žetonom. Igro nadaljujemo toliko časa, dokler eden od učencev ne pokrije vseh števil na lističu. Nato učencem še enkrat razdelimo prazne tabele. Ker sedaj vedo, kako igra poteka, lahko razmislijo, kateri izbor števil je ugodnejši za zmago.
REŠUJEM PROBLEME
cILJI• Učenci rešujejo nebesedilne matematične probleme; razvijajo strategije reševanja problemov.• Rešujejo matematične probleme, ki so podani prek slike.• Navajajo se na reševanje besedilnih nalog, ki so kombinirane s sliko.• Iz slike razberejo pomembne podatke za rešitev naloge. • Sestavijo besedilno nalogo k danemu računu.• Utrjujejo seštevanje do deset s pomočjo dela s konkretnim materialom. • Utrjujejo seštevanje do deset s pomočjo didaktične igre.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 31–35)1. in 2. naloga: učenci s poskušanjem in logičnim sklepanjem razporedijo števila oz. nalepke v polja.3. naloga: naloga daje napotke za praktično dejavnost, ki jo izvedemo s klasičnimi dominami. Učenec
z roko seže v vrečko, v kateri so pomešane domine, izvleče eno domino in ji priredi ustrezen račun seštevanja, ki ga zapiše v zvezek. Dejavnost lahko izvajamo vodeno, tako da en učenec izvleče do-mino, vsi ostali pa zapišejo račun (lahko skupinsko ali individualno).
4. naloga: didaktična igra Kdo bo prvi na vrhu? Igro izvajamo v skupinah. Vsak učenec potrebuje igralno figurico, ki jo postavi na start, in žeton, ki
ga postavi na cilj. Navodila: Učenci v skupini izmenično mečejo igralno kocko in se pomaknejo po polju za ustrezno
število mest. V zadnjem metu pred ciljem učenec mora vreči natančno toliko pik, kot mu jih še manjka do cilja. Ko cilj doseže, pobere žeton, se s figurico vrne na začetek, na cilj pa postavi nov žeton. Igro izvajamo glede na razpoložljivi čas. Na koncu lahko določimo zmagovalca skupine – to je tisti učenec, ki je pobral s cilja največ žetonov.
5. naloga: učence uvajamo v reševanje besedilnih nalog prek slik. Prizori na sličicah ponazarjajo si-tuacije iz pravljice o Muci Copatarici. V prvem primeru je račun že nastavljen, učenec ga mora le izračunati in dopolniti odgovor, v ostalih primerih pa naj učenec sam razbere račun.
6. naloga: učenec ubesedi dogajanje, ki je predstavljeno prek zaporedja treh sličic, npr. najprej so bili trije robotki, nato sta prišla še dva, na koncu je bilo pet robotkov.
7. naloga: učenec sliki priredi račun seštevanja. Račun naj tudi ubesedi. Primer: k prvi sliki zapiše račun 2 + 4 = 6 in pove »Imamo dve rdeči in štiri rumena jabolka, to je skupaj šest jabolk.«.
IZZIV: Izmed domin izberemo štiri, ki so predstavljene v nalogi. Učenec poskuša te domine razporediti na tak način, da bo vsota pik v vse smeri enaka sedem.
Priročnik - MATEMATIKA
132
IŠČEM POTI
cILJI• Učenci se orientirajo v ravnini, ki ima obliko labirinta.• Po navodilih se pomikajo po mreži.• Oblikujejo navodila za pomikanje po mreži.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 36–40)1. naloga: učenec naj se s prstkom pomika po poteh labirinta in šteje, koliko sirčkov lahko doseže miška.2. naloga: učenec naj v labirintu poišče pot, ki bo škrata pripeljala do ranjenega jelena. Pot naj pobarva.3. naloga: učenec sledi navodilom, ki so podana prek zapisov s puščicami in ki mu povedo, kako naj se
pomika po mreži. Polje, na katerem zaključi, pove, kaj Nejc najraje počne. Primer: zapis 2 pomeni, da se mora učenec premakniti za dve mesti v desno. Če temu sledi ukaz 3 ,
to pomeni, da se mora na listu papirja obrniti v smeri navzdol in se premakniti za tri nove korake.4. naloga: učenec sledi puščicam in ugotovi, kam bi šel medved na obisk (rešitev: k veverici) ter kam
gre na obisk lev (k žirafi). Učenec rešitvi nariše v prazno polje. 5. naloga: je podobna 3. nalogi, le da tokrat poti rišemo v mrežo.
DEJAVNOSTIHoja po blazinicahPo tleh razporedimo blazinice kvadratne oblike (lahko uporabimo penasti puzle s številkami, črkami) in določimo START. Izbranemu učencu podajamo navodila za pomikanje po blazinicah (npr. 2 naprej, 1 nazaj, 2 levo …). Učenec je med premikanjem ves čas obrnjen v isto smer, se ne obrača v smeri hoje. Z navodili ga pripeljemo do nekega cilja – ob nekaterih blazinicah npr. na tla položimo igračke, ki pred-stavljajo cilj. Nato učenci nadomestijo učitelja pri podajanju navodil in dejavnost večkrat ponovimo.
RAVNE IN KRIVE ČRTE
cILJI• Učenci ločijo ravne in krive črte. • Rišejo ravne in krive črte prostoročno.• Nadaljujejo vzorec iz črt.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 41–43)1. naloga: učenec si ogleda prizore na sliki in opiše, katero vrsto črte prikazuje posamezen prizor (rav-
no ali krivo črto). Preverimo lahko tako, da obliko črte poiščemo v spodnjih dveh okvirjih, kjer so črte že razvrščene.
2. in 3. naloga: učenec po zgledu nariše še svoje primere ravnih oz. krivih črt. Riše prostoročno.IZZIV: učenec nadaljeje z risanjem vzorca iz ravnih črt in križcev. Riše prostoročno.4. naloga: učenec na že narisani pošasti prevleče ravne oz. krive črte z različnima barvama.5. naloga: učenec izrazi svojo ustvarjalnost in še sam nariše pošast iz krivih črt.
Priročnik - MATEMATIKA
133
DEJAVNOSTIPonazorila za črteUčencem pripravimo različne konkretne materiale, ki so primerni za ponazarjanje črt, npr. slamice za pitje, različne vrvice, koščke volne, žico, vžigalice, palčke, špageti … Učenci naj iz dane množice po-iščejo tisti material, s katerim se da ponazoriti ravno črto. Kaj pa kriva črta?Oblikujemo hiškoUčence razdelimo po skupinah. Nekatere skupine dobijo ravne palčke, nekatere pa vrvice. Navodilo: »Oblikujte hišo, ki bo sestavljena iz samih ravnih/krivih črt.« Izberemo si lahko tudi kakšen drug motiv, npr. drevo, avto … in se na koncu pogovorimo o tem, ali so nastali izdelki realni ali domišljijski. Ustvarjamo črte s telesomVsak učenec naj z lastnim telesom ponazori, kako izgleda ravna/kriva črta.Učenci naj se razdelijo v štiri skupine; dve skupini naj ponazorita ravno, dve pa krivo črto.
RIŠEM LIKE
cILJI• Učenci rišejo ravne črte z ravnilom.• Razvijajo ročne spretnosti.• Rišejo like s šablono.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 44–45)To poglavje je nadgradnja poglavja V deželi likov, v katerem so se učenci že seznanili z liki. Tokrat obrav-navo likov nadgradimo s povezavo s črtami. Ključni cilj te enote je naučiti učence rokovanja z ravnilom.1. naloga: učenec v prvih dveh primerih nadaljuje z risanjem lika tako, da riše vedno večje like iste
oblike. Kroge riše prostoročno, kvadrate pa z ravnilom. Pri 3. in 4. primeru nadaljuje z risanjem ve-dno manjših oblik. Uporablja ravnilo dokler je to možno, proti koncu lahko riše prostoročno, saj bi bilo pri zelo majhnih likih rokovanje z ravnilom zahtevno in tudi nesmiselno.
2. naloga: učenec z uporabo šablone preriše dano zaporedje likov.
DEJAVNOSTIObrisujemo modele telesUčence razdelimo v skupine po štiri. Vsaka skupina dobi več predmetov, ki imajo obliko osnovnih ge-ometrijskih teles. Učencem podamo navodila:• povemo, kakšen tip črte naj narišejo, npr.: »Nariši ravno črto«, • vsak učenec si izbere poljuben model telesa in poskuša narisati različne tipe črt. Na koncu se pogovorimo o tem, koliko in katere možnosti obstajajo za posamezen model telesa.Rišemo črteUčencem razdelimo prazne A4-formate brezčrtnih listov, na katere vadijo risanje ravnih črt ob ravnilu. Črte naj rišejo v različnih položajih. Spretnejši učenci lahko narišejo zvezdico, ki je sestavljena iz samih ravnih črt, sekajočih se v središčni točki. Kaj sem ustvaril?Vsak učenec naj iz likov na šabloni oblikuje nek motiv (avto, grad …). Nato slike zberemo na kup in si jih porazdelimo tako, da nihče ne dobi svojega izdelka. Učenci morajo dobljeno sliko pobarvati tako, da si za vsako obliko izberejo drugo barvo.
Priročnik - MATEMATIKA
134
ODŠTEVAM DO 10
cILJI• Učenci spoznajo matematični zapis za prikaz računske operacije odštevanja (–, =).• Odštevajo do deset ob uporabi konkretnih ponazoril.• Grafični ponazoritvi priredijo račun odštevanja.• Odštevajo brez uporabe ponazoril.
Situacije, prek katerih vpeljemo odštevanje, ustrezajo konceptu odvzemanja. Pri izbiri situacije najprej izbiramo take, kjer je začetno število čim bolj jasno razvidno tudi po odvzetju oz. odstranitvi nekaterih predmetov. Ločimo dve vrsti situacij:• po odvzetju predmetov iz začetne množice, ostane za njimi neka sled, npr. prazna mesta. Primer:
če iz polne škatle z jajci vzamemo tri jajca, ostanejo v škatli prazni prostorčki, ki spominjajo na to, kakšno je bilo stanje na začetku.
• po odvzetju predmetov iz začetne množice, za njimi ne ostane nobena sled na začetno množico. Primer: če je bilo v jati ptic sedem lastovic in so tri odletele, ostane za njimi le praznina. Če želi uče-nec iz slike razbrati začetno situacijo, mora prešteti tako lastovice, ki so še ostale, kakor tudi tiste, ki so odletele. Take ilustracije učence pogosto zavajajo, tako da jim ustvarijo napačno predstavo in priredijo račun 4 – 3 namesto 7 – 3.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 46–53)1. in 2. naloga: situacijo na sliki najprej izvedemo praktično. Postopno preidemo od vsakdanje situacije
k matematičnemu zapisu situacije. Dejavnost razbijemo na tri korake: najprej določimo začetno sta-nje, nato akcijo – kar se je z začetnim stanjem zgodilo – in nazadnje še končno stanje. Znak minus vpeljemo kot opis tega, kar se je z začetnim stanjem zgodilo, v našem primeru torej prevedemo izraz trije so odšli v simbolni zapis – 3. Druga naloga prikazuje odštevanje s številom 0.
3. naloga: primeri so narejeni po istem konceptu kot uvodna dva primera. Učenec iz situacijske slike razbere vse tri potrebne podatke, jih najprej vstavi v preglednico in šele nato prevede v račun.
4. naloga: opustimo vmesno fazo vpisovanja podatkov v preglednico, kar pomeni, da mora učenec situacijsko sliko direktno prevesti v matematični zapis odštevanja. Primeri so izbrani tako, da na začetni množici ostane sled o številu odvzetih predmetov.
5. naloga: postopno dodamo situacije, kjer odvzeti predmeti ne puščajo več vidne sledi na začetno stanje (npr. muce, ki so šle iz košare). Učenec mora v celoti nastaviti račun odštevanja.
6. naloga: učenec mora število manjkajočih živali ugotoviti s pomočjo sličic o začetnem in končnem stanju. Pomaga si lahko, tako da na prvi sliki prečrta toliko živali, kot jih je prikazanih na 2. sliki. Pre-ostanek živali mu pove ravno to, koliko živali se skriva/je odšlo stran.
7. naloga: učenec mora najprej ugotoviti, kolikšno je bilo začetno število predmetov. Na sliki s ptiči to ni število 7, kolikor je trenutno število ptičev v krmilnici, pač pa 9, saj sta bila na začetku prisotna še 2 ptiča, ki sedaj letita stran.
Rešitve: ptiči: 9 – 2; jabolka: 7 – 5, kozarci: 9 – 7, sladoledi: 7 – 28. naloga: učenec najprej določi, koliko živali je bilo na cvetu najprej, preden so nekatere odletele.
Nato prešteje število odletelih živali in zapiše račun. Svojo rešitev lahko preveri na sliki, saj mora biti enaka številu živali, ki so še ostale na cvetu.
9. in 10. naloga: za ponazorilo uporabimo 2 x 5 vrstične preglednice. Odštevanje je ponazorjeno s prečrtavanjem krožcev.
11. naloga: učenec rešuje račune, pomaga pa si lahko s prsti.
DEJAVNOSTIDejavnost s škatloDejavnost je opisana na str. 130 – zgodba o Nacetu in treh škatlah z bomboni – prek katere lahko hkrati vpeljemo tako plus kot minus.
Priročnik - MATEMATIKA
135
VAJA DELA MOJSTRA
cILJ • Učenci utrjujejo računski operaciji seštevanja in odštevanja v množici naravnih števil do deset.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 54–58)1. naloga: število v okvirčku pod jablano pove, koliko naj je vseh jabolk na jablani. Učenec v prilogi
poišče nalepke in prilepi manjkajoče število jabolk. Lahko šteje, lahko pa tudi izračuna.2. naloga: tokrat je na drevesih preveč jabolk. Učenec mora odvečne prečrtati. Uporabi lahko metodo
štetja ali računanja.3. naloga: na prešiti odeji so računi, ki ustrezajo obema računskima operacijama. Učenec jih najprej
izračuna, nato pa polje še ustrezno pobarva.4. naloga: učenec iz ponazorila s kljukicami razbere oba seštevanca in zapiše račun ter ga izračuna. Za
določitev seštevka si lahko pomaga s prteštevanjem skupnega števila kljukic.5. naloga: učenec iz slike razbere račun odštevanja oz. na sliki prečrta toliko predmetov, da bo slika
ustrezala podanemu računu odštevanja.6. naloga: odebeljeno število v okvirčku učencu pove, katero vsoto oz. razliko števil mora iskati. Za
vsak primer poišče čim več možnih parov števil, ki dajo zahtevan rezultat.7. naloga: učenec utrjuje seštevanje in odštevanje do deset. Če je potrebno, si pomaga s ponazorili
(s prstki, z link kockami, s številskim trakom …).IZZIV: primeri so zahtevnejši, saj je v računih seštevanja oz. odštevanja manjkajoči drugi člen. 8. naloga: didaktična igra Kdo bo prej na cilju? Učenca se ob metu kocke pomikata po igralni plošči proti cilju. Na nekaterih poljih morata izpolniti
dano zahtevo, ki je podana v obliki matematičnega zapisa: ob zapisu + 3 se učenec lahko pomakne naprej za dodatna tri polja, ob zapisu – 2, pa mora iti nazaj za dve polji. Zmagovalec je tisti, ki prvi doseže cilj.
Vadim, vadim, vadim …Učencem razdelimo krožce (link kocke), nato pa jim s pomočjo listkov s številkami ter s simboloma + in – dajemo navodila, kaj naj s predmeti naredijo.Primer: Če pokažemo listek 2, mora učenec na mizo nastaviti 2 krožca. Če nadaljujemo z listkom + 1, mora učenec k prejšnima dvema krožcema dodati še enega. Podobno lahko dejavnost izvedemo tudi tako, da učenci sproti nastavljajo prstke, jih dodajajo oz. zatiskajo.
REŠUJEM PROBLEME
cILJA• Učenci rešujejo matematične probleme, ki so podani prek slike; sestavijo besedilno nalogo k dane-
mu računu.• Rešujejo nebesedilni matematični problem, ki je podan prek didaktične igre.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 60–63)1. naloga: učenec pobarva tisti račun pod sliko, ki je ponazorjen na sliki. Nato račun reši.2. naloga: podani so računi, manjkajo pa sličice. Učenec sličice poišče med nalepkami in jih razporedi
na prava mesta. Šele, ko je prepričan o pravilni razporeditvi, jih prilepi.3. naloga: učenec ubesedi dogajanje, ki je predstavljeno prek zaporedja treh sličic, npr. najprej je bilo
šest gosenic, nato je ena odšla stran, ostalo jih je še pet. Eden od učencev naj pride pred tablo in zapiše ustrezen račun odštevanja.
Priročnik - MATEMATIKA
136
4. naloga: učenci oblikujejo problem, ki bo ustrezal računu odštevanja na zajčevi zastavi. Možno je delo v skupini; vsaka skupina sestavi svojo zgodbo in jo na koncu predstavi ostalim.
5. naloga: didaktična igra Kdo bo pokril več števil? Za izvedbo te igre potrebujemo klasične igralne karte, zato prosimo učence, naj jih prinesejo v šolo.
Par učencev potrebuje en komplet kart, iz katerega najprej odbere vse karte s številkami od 1 do 10. Karte s figurami izločimo. Nato učenca karte premešata in izmenično odkrivata po dve karti. Učenec, ki je npr. odkril karti z vrednostima sedem in pet, ti dve števili odšteje in na igralnem polju z žetonom pokrije rezultat, tj. število dve. Igro nadaljujeta, kolikor dopušča čas, na koncu pa vsak par prešteje, koliko števil je pokril.
Opomba: če učenec dobi rezultat, ki je že pokrit, ne stori ničesar.
ZAMENJAM ŠTEVILI
cILJI• Učenci ugotovijo, da se vsota števil ne spremeni, če zamenja vrstni red seštevancev.• Z upoštevanjem zakona o zamenjavi seštevancev sliki priredijo dva računa seštevanja. • Znajo izbrati tisti vrstni red seštevanja, ki je enostavnejši.• Razdružijo število na vsoto dveh števil.
Za prikaz zakona o zamenjavi izkoristimo situacijo tipa koliko je skupaj, saj nas ne zanima vrsni red dogajanja, pač pa le skupno število predmetov.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 64–67)1. naloga: z učenci se pogovorimo o ilustraciji in o tem, kaj menijo, zakaj sta otroka na sliki predlagala
različna računa. 2. naloga: učenci opišejo, kaj prikazujeta sliki, v čem sta si različni in zakaj. Nato učenec zapiše dva
računa, s katerima ponazori skupno število živali na vrtiljaku v obeh primerih.3. naloga: prvi primer učencu nakaže, kaj naj počne v nadaljevanju. 4. naloga: učencem pustimo, da sami rešujejo račune. Po potrebi si pomagajo s ponazorili (s prsti).
Šele na koncu se pogovorimo in ugotavljamo, kaj je lažje; npr. dodati k enemu prstu še sedem pr-stov ali dodati k sedmim prstom še en prst …
IZZIV: učenec poišče čim več načinov, kako bi razstavil število devet na dve števili. Pomaga naj si s predmeti, npr. z link kockami: nastavi devet kock, ki jih potem deli na dva kupčka na poljubne načine. Vsako razdelitev zapiše v delovni zvezek.
5. naloga: učenec poišče med nalepkami ribice in jih na različne načine polaga v dva ribnika. Vsako postavitev nalepi v preglednico. Ni pomembno, da najde vse možnosti, morda se bodo katere med njimi celo ponavljale, pač pa da ob nalogi uživa, in se zave tega, da obstaja več možnih razporeditev.
DEJAVNOSTIŠčipalkeUčenci delajo v parih. Učenca si sedita nasproti. Pripomočki so ščipalke dveh barv in kartonska škatla (npr. za čevlje). Vsak učenec na svojo stran pritrdi izbrano število ščipalk, ki ne sme biti večje od pet. Nato zapišeta vsak svoj račun, tako kot ga vidita s svoje strani in računa primerjata. Škatlo lahko tudi zavrtita in ponovno zapišeta račun, ki ga vidita tokrat. Prek te dejavnosti izpeljemo matematično ugo-tovitev: vrstni red seštevanja ni pomemben – ne vpliva na rezultat.
Priročnik - MATEMATIKA
137
PLUS IN MINUS
cILJI• Učenci spoznajo, da sta si operaciji seštevanja in odštevanja nasprotni.• Utrjujejo seštevanje in odštevanje v množici naravnih števil do deset. • Iz treh števil sestavijo štiri račune.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 68–70)1. naloga: učenci naj opišejo prizora s slik: v čem vidijo podobnost, kaj pa je vendarle drugače, kako
bi to opisali po matematično. Ogledamo si zapisa s preglednico in z računom in ju primerjamo. Kje vidijo razlike, zakaj so nastale te razlike, kje se odražajo na sliki …?
2. naloga: učenci rešijo še en primer podobnega tipa. 3. naloga: sledi reševanje nalog, kjer je prvi primer izdelan po konceptu 1. naloge.4. naloga: učenec opiše isto sliko na različne načine, tako da vsak način ustreza enemu računu, npr.:
Deklica ima 6 balonov, deček pa 3. Skupaj jih imata 9. (6 + 3 = 9) ali Deklica je imela 9 balonov, 3 jih je dala dečku, ostalo ji jih je še 6. (9 – 3 = 6).
5. naloga: po zgledu iz prejšnje naloge učenec sam zapiše štiri možne račune iz treh danih števil.
DEJAVNOSTINaredi obratno od meneUčitelj s konkretnim materialom izvede dejavnost seštevanja, tako da npr. k petim bombonom doda še dva. Nato mora eden od učencev novo nastalo množico bombonov spremeniti tako, da bomo spet dobili toliko, kot jih je bilo na začetku, tj. pet bombonov. Vsako od obeh dejanj opišemo z računom.Povej zgodbo na različne načineUčencem pripravimo slikovni material, podobno kot. pri četrti nalogi v delovnem zvezku. Slika naj pri-kazuje situacijo, ki se jo da opisati bodisi s seštevanjem bodisi z odštevanjem. Če imamo npr. v košari dve jabolki, tri pa zunaj, to učenec lahko opiše s problemom seštevanja Dve jabolki sta v košari in tri zunaj. Koliko je vseh jabolk skupaj? ali pa s problemom odštevanja V košari je bilo pet jabolk, nato smo tri vzeli ven. Koliko jabolk je ostalo v košari?
MERIM DOLŽINO
cILJI• Učenci primerjajo predmete po dolžini/širini/višini.• Ocenijo in izmerijo dolžino predmeta z nestandardno relativno enoto. • Ocenijo in izmerijo dolžino predmeta s konstantno enoto.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 71–72)1. naloga: učenci primerjajo po dva predmeta v učilnici in povedo, kateri je daljši/višji. Sprva izbiramo
predmete, kjer se da že na oko oceniti, kateri je daljši/višji, postopno pa preidemo na take, ko z oče-som ne moremo več zanesljivo presoditi. Zato potrebujemo nek učinkovitejši način za primerjavo dolžin predmetov.
2. naloga: sledi merjenje z relativno enoto. En primer takega merjenja je prikazan na sliki – tj. merjenje širine vrat s stopali. Učenci naj meritve zapišejo. Sledi naj primerjava meritev in iskanje povzetkov: Zakaj so meritve različne?
Priročnik - MATEMATIKA
138
3. naloga: učenec najprej oceni in nato še izmeri dolžino svinčnika, ki je na sliki, z različnimi merilnimi pripomočki: s prstom, s kovancem in s sponko. Oceno in meritve vpiše v preglednico. Sledi naj pri-merjava rezultatov in izpeljava zaključkov: Zakaj so pri prstu rezultati različni, pri sponki in kovancu pa ne?
DEJAVNOSTIPrvo in drugo nalogo izvedemo praktično.
ŠTEVILA OD 10 DO 15
cILJA• Učenci ugotovijo, da predmete lažje preštejemo, če jih grupiramo v skupine po deset. • Štejejo, berejo in zapišejo števila od 10 do 15.
Preden učence seznanimo s števili v drugi desetici je potrebno delati na tem, da se učenec zave prednosti grupiranja po deset in vloge, ki jo ima število deset v našem številskem sestavu. To je sicer dolgotrajen proces in ne moremo pričakovati takojšnih učinkov, ampak za začetek je zelo koristno vključiti naloge in dejavnosti, kjer se otrok zave, da mu grupiranje po deset v vsakdanjem življenju koristi, saj s tem lahko izboljšamo pregle-dnost določene situacije, hitreje vidimo, koliko je vseh predmetov, še posebno, če so števila večja.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 73–77)1. in 2. naloga: učenec naj prešteje barvice oz. jajčka in ugotovi, da je obojih deset. Predlagamo, da se
vsaj ena od teh dveh dejavnosti izvede tudi praktično, kar pomeni, da učenec npr. jajčka pospravi v škatlo z deset prostorčki in ugotovi, da jo z deset jajci ravno zapolni. Odslej mu bo polna škatla jajc predstavljala število deset in mu ne bo potrebno vsakič znova preštevati jajčk v škatli.
3. naloga: nalogo naj spremlja konkretno dodajanje jajčk k polni škatli, dokler ne pridemo do števila petnajst. Na vsakem koraku pogledamo, koliko jajc je v škatli, koliko jih je zunaj in kolikšno je skup-no število jajčk. Učenci naj vsako število tudi glasno izgovorijo.
4. naloga: pri tej nalogi učenci za vsako števko pobarvajo ustrezno število kvadratkov.5. naloga: predmeti na sliki so že grupirani v skupine po deset; učenec mora ugotoviti, koliko jih je.6. naloga: predmeti še niso grupirani, kar pomeni, da mora učenec najprej tvoriti skupine po deset in
šele nato naj zapiše skupno število predmetov. Spodbujamo jih k temu, da skupno število določijo brez ponovnega štetja od začetka, pač pa zgolj s preštevanjem preostalih enic.
7. naloga: je podobna drugi, le da učenec uporabi drugačno tehniko poudarjanja desetice: namesto obkroževanja tokrat desetico pobarva.
DEJAVNOSTIŠtejemo s škatlo za jajčkaPripravimo različno število predmetov (jajčka presenečenja, frnikule, okrasne kamenčke, fižolčke …) in škatlo za jajčka. Učenci morajo določiti njihovo število tako, da jih po enega zlagajo v prostorčke, in nazadnje preštejejo le tiste predmete, ki so ostali zunaj polne škatle. SlamiceUčenci dobijo kupček slamic, ki jih je potrebno prešteti. Delo si bomo olajšali tako, da jih bomo deset dali v plastičen lonček, na katerem piše deset. Nato učenci preštejejo še preostale slamice, ki so ostale zunaj lončka, in določijo skupno število slamic.
Priročnik - MATEMATIKA
139
ŠTEVILA OD 16 DO 20
cILJ• Učenci štejejo, berejo in zapišejo števila od 16 do 20.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 78–81)1. naloga: nalogo naj spremlja konkretno dodajanje jajčk k polni škatli, dokler ne pridemo do števila
20 in ugotovimo, da je jajčk dovolj, da zapolnimo še eno novo škatlo. Na vsakem koraku pogle-damo, koliko jajc je v škatli, koliko jih je zunaj in kolikšno je skupno število jajčk. Učenci naj vsako število tudi glasno izgovorijo.
2. naloga: pri tej nalogi učenci za vsako števko pobarvajo ustrezno število kvadratkov.3. naloga: učenec naj v prazen okvirček ob torti nariše potrebno število svečk. Po deset naj jih obkroži.4. naloga: učenec vadi natančno štetje.5. naloga. učenec dopolni manjkajoče zaporedje števil – paziti mora, da je v zadnjih dveh primerih
zaporedje števil padajoče.
DEJAVNOSTI Štejemo s škatlo za jajčkaDejavnost je opisana pri poglavju Številaod10do15.SlamiceDejavnost je opisana pri poglavjuŠtevilaod10do15.
VAJA DELA MOJSTRA
cILJA• Učenci nadaljujejo/dopolnijo zaporedje števil v množici naravnih števil do 20.• Štejejo naprej in nazaj v množici naravnih števil do 20.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 82–85)1. naloga: učenec nadaljuje s štetjem (naprej, nazaj) in vpiše manjkajoča števila.2. naloga: učenec v koledar vpiše izbrisane številke dnevov. Namenoma smo obdržali števila do 30, saj
vidimo v tem izziv za učence, ki morajo vpisati tudi zadnje manjkajoče število, tj. 30.3. naloga: učenec naj števila poveže po vrsti in nastala bo zanimiva slika.4. naloga: učenec mora števila povezovati po vrsti od 1 do 20. Na vsakem polju se mora odločiti,
v katero smer bo pot nadaljeval. Če je npr. na polju s številko 7, mora pot nadaljevati v smeri, kjer je naslednik števila 7, tj. število 8.
5. naloga: učenec naj prešteje kocke. Opozorimo ga, da pri štetju mora upoštevati tudi tiste kocke, ki na sliki niso vidne, ker jih zakrivajo druge kocke.
6. naloga: didaktična igra Katero število manjka? Navodilo: učenca igrata v paru. En učenec si zakrije oči, drugi pa medtem z žetonom pokrije eno
od števil od 1 do 20. Naloga učenca, ki ima zakrite oči je, da ugotovi, katero število se skriva pod žetonom. Igro lahko izvedemo večkrat, učenca pa si vlogi izmenjujeta.
Priročnik - MATEMATIKA
140
DEJAVNOSTI Kartončki s številiPripomočki: vrvica, napeta v učilnici od stene do stene, ščipalke, števila od 0 do 20. Učenci pritrjujejo števila od najmanjšega do največjega na vrvico: od 0 do 20. Eden izmed učencev gre ven iz učilnice. Nekdo odstrani tri števila, ostala pa razporedi tako, da ni videti praznine. Učenec se vrne v učilnico in ugotavlja manjkajoča števila. Igro večkrat ponovimo.
PRIMERJAM ŠTEVILA
cILJA• Učenci primerjajo števila v drugi desetici po velikosti. • Utrjujejo odnose med števili do 20 s pomočjo didaktične igre.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 86–89)1. naloga: učenec primerja dve množici po velikosti. Ugotovi naj, da mu ni potrebno preštevati vseh
lešnikov oz. kock, saj je število deset na vsaki sliki izpostavljeno in zadošča, če primerjamo zgolj preostale lešnike/kocke.
2. in 3. naloga: učenci obkrožajo večja oz. manjša števila v parih, npr. število 19 je večje od števila 11.4. naloga: učenec iz slike razbere število žog, ga vpiše v okvirček in prikaže velikostni odnos med število-
ma tako, da pobarva večje število.5. naloga: učenec prikaže velikostni odnos med številoma tako, da obkroži večje število.6. naloga: učenec poišče vsa števila, ki so manjša od danega števila.7. naloga: didaktična igra Ugani moje število Navodilo: Potrebujemo vrečko, v katero damo dvajset fižolčkov ali kakšnih drugih manjših pred-
metov. Eden od učencev v dlan zajame nekaj fižolčkov, jih na skrivaj prešteje, nato pa morajo ostali ugibati skrivno število fižolčkov. Ugibajo tako, da predlagajo neko število, učenec pa jim daje po-vratne informacije, npr.: Ne,moještevilojevečjeali Moještevilojemanjše. Ko eden od učencev ugane skrivno število, vloge zamenjamo. Predlagamo, da v prvem krogu učitelj izbere poljubno število kock in odgovarja učencem.
DEJAVNOSTI Ugani številoUčencem pokažemo knjigo, povemo njeno število strani, ki naj ne bo več kot 20, in jo odpremo na po-ljubni strani. Naloga učencev je, da uganejo, na kateri strani smo odprli knjigo. Učenec, ki je na vrsti za ugibanje, predlaga poljubno število, mi pa smemo odgovarjati le z več ali manj, dokler nekdo ne pove pravega števila. Nato vloge zamenjamo in zmagovalec prevzame vlogo učitelja.
UREJAM ŠTEVILA
cILJA• Učenci urejajo števila do 20 po velikosti.• Določijo predhodnika in naslednika danega števila (matematične terminologije še ne uporablja).
Priročnik - MATEMATIKA
141
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 90–91)1. naloga: učenec določi število bombonov v vsakem od zavojčkov in dobljena števila uredi po velikosti
tako, da jih po vrsti vpiše v okvirčke. Ponazorila so izbrana tako, da učenca usmerjajo k uvidenju pome-na združevanja po deset, saj je bombone v vrečki težje prešteti kot pa tiste, ki so grupirani po deset.
2. naloga: učenec števila uredi po velikosti.3. naloga: učenec najprej določi vrednost denarja v srednjem okencu, nato zapiše število, ki je za ena
manjše, in število, ki je za ena večje. Izrazov predhodnik in naslednik števila še ne uporabljamo.
DEJAVNOSTILestevV skupini naj bo tri do štiri igralcev. Skupina dobi kartončke (karte) s števkami od 1 do 20, vsak igralec pa še lestev s petimi praznimi prostorčki, kamor bo odlagal kartončke s kupa. Karte najprej premeša-mo, nato igralci izmenično dvigujejo karte s kupa. Za vsako privzdignjeno karto se mora igralec odlo-čiti, na katero polje na svoji lestvi jo bo odložil. Ko karto enkrat odloži, je ne sme več prestavljati. Cilj igre je, da so števila na lestvi na koncu urejena od najmanjšega do največjega od spodaj navzgor. Če igralec katere karte ne more položiti nikamor več, to karto poimenujemo mrtva karta in jo odloži-mo na stran. Zmagovalec je tisti, ki prvi zapolni celo lestev. Različice igre: • dodamo prazne karte: če igralec povleče takšno karto, lahko nanjo sam napiše poljubno števko tako,
da bo karto lahko odložil na lestev; • dodamo karte s sončki – jokerji: če igralec dobi to karto, jo lahko položi kamorkoli;• igro lahko igramo tudi z dvema kompeltoma kart od 1 do 20.Ena manj in ena večUčitelj odpre knjigo na poljubni strani do 20 in pozove učence, naj razmislijo, kako bo oštevilčena prva naslednja stran ali katero število bo zapisano na strani pred to stranjo. Dejavnost lahko učenci izvajajo tudi v parih.
REŠUJEM PROBLEME
cILJI • Učenci razvijajo logično sklepanje. • Znajo razbrati podatke iz preglednice.• Nadaljujejo zaporedje likov.
Ta sklop nalog iz reševanja problemov ima poudarek na logično-matematičnih nalogah, kjer je potreb-no predvsem dobro opazovati in izpeljati logične zaključke na osnovi danih informacij.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 92–93)1. naloga: učenec najprej iz razpredelnice razbere lastnosti vsake od pustnih šem, npr. pri Nacetu ugo-
tovi, da mora imeti očala in klovnov nos. Nato si ogleda sličice pustnih šem in išče tako, da izpolnjuje oba pogoja.
2. naloga: učenec nadaljuje geometrijski vzorec.3. naloga: učenec na osnovi izjav za vse tri učence sklepa o njihovi uvrstitvi. Pomembno je, da učence
ustrezno vodimo skozi reševanje: najprej je npr. treba poiskati izjavo, ki največ pove in iz katere bomo izhajali. To je tretja izjava, ki pove, katero mesto je osvojil otrok na prvi sliki. Tako lahko skle-pamo na mesti preostalih dveh otrok.
4. naloga: podane so štiri podobne slike skupine otrok. Učenec mora ugotoviti, katera skupina pred-stavlja učenčev razred: prva slika ne, ker je na njej sedemnajst otrok namesto osemnajst, naslednji pomemben podatek je, da je deset deklic in ne deset fantov (zato odpade tretja slika). Od preostalih dveh poiščemo tisto, na kateri dve deklici nosita očala. To je na zadnji sliki.
Priročnik - MATEMATIKA
142
RAČUNAM DO 20
cILJI• Učenci seštevajo dve enomestni števili s prehodom prek desetice z metodo preštevanja konkretnih
predmetov.• Ob konkretnih ponazorilih seštevajo v drugi desetici. • Ob konkretnih ponazorilih odštevajo enomestno število od dvomestnega brez prehoda prek dese-
tice.• Odštevajo s prehodom prek desetice z metodo odštevanja konkretnih predmetov.• Uvajajo se v računanje s števili do 20 prek didaktičnih in družabnih iger.
Računanje do 20 poteka v 1. razredu IZKLJUČNO na konkretnem in grafičnem nivoju. Metoda, ki jo učenec uporablja za določitev rezultata, je preštevanje konkretnih predmetov oz. grafič-nih ponazoril. Postopkov računanja še ne učimo.Pri odločanju o konceptu uvajanja računanja do 20 je bilo potrebno razrešiti naslednji dve dilemi:• Kateri vrstni red računov je za otroka najbolj naraven, če problem rešuje izključno ob uporabi
konkretnega materiala? Glede tega sem se odločila, da je najprimerneje, če računom znotraj prve desetice sledijo tipi računov, kjer sta obe števili enomestni, vendar dobimo že prehod. Te račune sem postavila namenoma pred računanje znotraj druge desetice: če namreč otrok ra-čuna s pomočjo prstov, je po mojih izkušnjah zanj lažji problem, kje lahko nastavi prvo število in temu sledi prehod, kot pa problem, kjer ima težave že s ponazoritvijo prvega števila, ker je le-to večje od 10.
• Menim, da vpeljava računanja po analogiji v drugi desetici ne sodi v 1. razred, saj ta način računanja ne izhaja iz konkretnega dela, pač pa iz dela na abstraktnem nivoju – na učenju pra-vila. Učenec potrebuje najprej dovolj konkretnih izkušenj, preden lahko usvoji pravilo. Dokler računamo do 20 na konkretnem nivoju, otrok šele pridobiva izkušnje, s pomočjo katerih bo postopno odkril vlogo števila deset pri računanju. Do tega odkritja mora priti postopno in mislim, da se učenci v prvem razredu le intuitivno seznanjajo z računanjem do 20.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 94–110)1. naloga: učencem zastavimo problem v obliki računa, ki ga še ne znajo izračunati. Iščemo različne
možne načine, kako bi določili rezultat. Učenci lahko poskusijo najti rešitev s prsti, lahko jim ponu-dimo različne konkretne materiale, lahko tudi številski trak. Predstavljene so tri različne možnosti, vse pa vodijo do istega rezultata. Cilj teh nalog, je da se učenca postopno uvaja tudi v težje račune in da se nauči rokovanja z materialom, ki mu bo pri teh nalogah lahko koristil.
2. naloga: učenec z uporabo konkretnega materiala reši račune.3. in 4. naloga: učenec rešuje račune seštevanja s prehodom s preštevanjem predmetov na sliki (bana-
ne, kovanci oz. vesoljci).5.–9. naloga: vse potrebne podatke učenec določi s pomočjo slike: oba seštevanca in vsoto – ne rešuje
na pamet.10. in 11. naloga: tudi pri računanju v drugi desetici uporabimo metodo preštevanja konkretnih pred-
metov. Učenec tako ne računa, pač pa zgolj prešteje končno število predmetov.12. naloga: učenec naj se postavi s figurico na polje, ki predstavlja prvo število v računu (lahko ga
določi s štetjem ali pa ga poišče na lestvi). Nato naredi toliko skokov, kot je drugi seštevanec, in po-barva polje, na katerem je figura pristala. To naredi za vse tri primere. Končni rezultat vpiše v spodnji okvirček in primerja števila med seboj.
13. naloga: učenec si pri reševanju pomaga s konkretnimi predmeti ali s številskim trakom. 14. naloga: učenec poskuša priti do cilja po dveh različnih poteh: zgornji polkrog in spodnji polkrog.
Opazuje naj prištevana števila: obakrat je prištel isti števili, le da v različnem vrstnem redu, zato je re-zultat enak, ne glede na to, po kateri poti gremo. S tem si pomaga pri zadnjem primeru, ki ga mora izpolniti sam: pomembno je le to, da si izberemo dve števili, ki ju bomo prišteli na zgornji poti, nato pa na spodnji poti vrstni red teh dveh števil zamenjamo.
Priročnik - MATEMATIKA
143
15. naloga: če želimo določiti Majino starost, moramo izhajati iz podatka o Nejčevi starosti. Pri izpol-njevanju preglednice mora otrok upoštevati dejstvo, da bo Maja vedno 3 leta starejša od Nejca, ne glede na to, koliko bo Nejc star. Do te ugotovitve naj učenec pride sam.
16. in 17. naloga: podobno kot pri seštevanju tudi pri odštevanju v drugi desetici uporabimo metodo preštevanja konkretnih predmetov. Učenec tako ne računa, pač pa zgolj prešteje, koliko predmetov mu je ostalo, potem ko je nekaj predmetov odvzel.
18. naloga je podobna nalogi 12, le da ustreza situacijam odštevanja. Navodila so podana v oblačkih. Če učenec še ne bere, navodila prebere učitelj, učenec pa se pomakne po lestvi navzdol za ustrezno število korakov. Pobarva dobljeno polje in rezultate primerja med seboj.
19. naloga: učenec lahko poskuša z reševanjem, dokler ne najde pravega kartončka, lahko pa se loti reševanja bolj premišljeno: pogleda npr. prvi dve števili 16 in 15 ter opazi, da je drugo za 1 manjše od prvega. Torej bo pravilni kartonček z napisom –1 (zadošča že, da ugotovi pravilo za 1. primer v stolpcu, z ostalima dvema primeroma lahko le dodatno preveri, če je rešil pravilno).
20. naloga: naloga je podobna kot 14., le da tokrat postopno odštevamo dve števili in nato njun vrstni red zamenjamo.
21. in 22. naloga: učenec naj po igralni plošči fizično premakne figurico na podlagi navodil (puščica v desno pomeni, da se pomika naprej, puščica v levo pa, da se pomika nazaj). Nato za vsako situacijo zapiše ustrezen račun v zvezek in ugotovi, katera figurica bi prišla najdlje.
23. naloga: tudi tokrat učencem predstavimo račun, ki zanje predstavlja problem, saj ga še ne znajo rešiti. Iščemo različne možne načine, kako bi določili rezultat. Učenci lahko poskusijo najti rešitev s prsti, lahko jim ponudimo različne konkretne materiale, lahko tudi številski trak. Predstavljene so tri različne možnosti, vse pa vodijo do istega rezultata. Cilj teh nalog, je da se učenca postopno uvaja tudi v težje račune in da se nauči rokovanja z materialom, ki mu bo pri teh nalogah lahko koristil.
24. naloga: učenec priredi račun situaciji na sliki. To se je že naučil pri odštevanju do deset, tokrat so števila le večja. Rezultat razbere iz slike.
25. naloga: učenec prečrta štiri vesoljčke in prešteje, koliko jih je še ostalo na oknih. Učencem pustimo, naj uporabijo svojo domišljijo in se vživijo v situacijo. Prečrtajo naj tiste štiri vesoljce, ki si jih sami želijo. Ni potrebno, da ravno tri iz druge in enega iz prve ladje.
26. naloga: učenec razliko določi grafično, tako da prečrta porabljen denar.27. naloga: učenec pride do rešitve, tako da odšteva po koledarju – metoda je podobna odštevanju
na številskem traku.28. naloga: didaktična igra Prečkamo reko Navodilo: 10 žetonov učenec poljubno razporedi na spodnji breg reke (lahko tudi več žetonov na
isto polje). Nato vržemo dve igralni kocki in seštejemo pike. Čez reko smemo premakniti samo tiste žetone, ki se nahajajo nasproti dobljenemu številu. To ponavlajmo, dokler čez reko ne premaknemo vseh žetonov. Zmaga tisti, ki je za to potreboval najmanj metov kock.
Nasvet glede izvedbe igre: kocki lahko meče učitelj in pove obe doblejni števili. V tem primeru vsi učenci igrajo sočasno. Lahko pa igra vsak učenec (ali par učencev) sam in si šteje število potrebnih metov za dokončanje igre.
DEJAVNOSTI Ponazarjam računePraktično izvedemo naloge iz delovnega zvezka. Za ponazorila uporabljamo prste na roki, link kocke, različen material za štetje.Družabne igreUčence intuitivno uvajamo v seštevanje s prehodom s pomočjo družabnih iger, z igralno kocko, kjer namesto ene uporabimo dve, npr. Človek ne jezi se: učenec se pomakne za seštevek pik na obeh poljih.Razstavimo izdelkeUčenci na vrvico obesijo npr. svoje likovne izdelke. Dogovorimo se, koliko naj jih obesijo. Nato dajemo različna navodila: Odvzemite stran 5 izdelkov (sličic…). Dodajte še 2 sličici. Dodajte 6 sličic ... Ob vsakih vmesnih korakih s štetjem preverimo, koliko izdelkov še visi na vrvici.
Priročnik - MATEMATIKA
144
PRETAKAM
cILJA• Učenci s prelivanjem tekočine ugotavljajo, katera posoda ima večjo prostornino.• Merijo prostornino posode z nestandardno mersko enoto.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 111–113)1. naloga: vsi kozarci so enake oblike in velikosti, zato učenec lahko sklepa o količini soka zgolj na
osnovi višine gladine.2. naloga: učenec primerja posode različnih oblik. Nalogo izvedemo praktično. Izbiramo naslenje situacije:
• enako visoki posodi, ena je zgoraj širša; • enako visoki posodi, ena se zgoraj zoža; • dve enako veliki posodi, vendar različnih oblik, tako da učenec ne opazi takoj, da vsebujeta enako količino vode.
3. naloga: učenec vedrom poišče ustrezne potičke iz peska.4. naloga: dve vazi primerjamo po prostornini, vendar tokrat z drugačnim postopkom – s štetjem, ko-
liko manjših lončkov lahko spravimo v vsako od njiju, tj. merimo z nestandardno konstantno enoto.5. naloga: izvedemo jo praktično s tremi poljubnimi skodelicami različnih oblik. Prostornino vsake
določimo z merjenjem z nestandardno enoto, ki je v našem primeru en manjši lonček. S primerjavo rezultatov določimo največjo posodico.
IZZIV: rešujemo problem, ki je vzet iz vsakdanjega življenja. Nalogo lahko rešimo s poskušanjem. Lah-ko iščemo tudi zanesljivejše načine reševanja.
DEJAVNOSTI Prvo, drugo in tretjo nalogo praktično izvedemo.
TEHTAM
cILJA • Učenci s težkanjem in s pomočjo preproste tehtnice ugotavljajo, kateri predmet je težji. • Tehtajo predmete s pomočjo nestandardne merske enote.
DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM, 2. DEL (str. 114–116)1. naloga: učenec opiše kratek strip, ki nakazuje, kakšen je učinek različno težkih živali, ki skočijo
v vodo.2. naloga: učenec naj opiše prizor na sliki in pojasni, zakaj je en otrokov obraz spačen, drugi pa vesel. Učencem pripravimo nabor predmetov iz naloge (lahko tudi drugačen) in s težkanjem poskušajo
določiti, kaj je najtežje/najlažje. 3. naloga: tokrat poskušamo ugotoviti, kateri od predmetov je težji, s pomočjo tehtnice. Po dva pred-
meta položimo na tehtnico in ugotavljamo, kateri je težji, tj. na katero stran se je nagnila tehtnica. Za vsak par predmetov v preglednici obkrožimo tistega, ki je bil težji.
4. naloga: učenec naj iz položajev gugalnice pri različnih parih otrok razbere, kateri je najtežji. Pomisli naj na svoje izkušnje z guganjem.
Rešitev: najtežji je deček z zeleno majčko, najlažji pa deček z rumeno majčko. 5. naloga: učenci tehtajo predmete in izpolnjujejo tabelo.
DEJAVNOSTIDrugo, tretjo in četrto nalogo praktično izvedemo.
Priročnik - MATEMATIKA
145
Priročnik - SLOVENŠČINA
146
Priročnik - SLOVENŠČINA
147
Rina Berginc
PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE
V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
SPOZNAVANJE OKOLJADotik okolja 1, učbenik
Dotik okolja 1, delovni zvezek v dveh delih
Dotik okolja 1, delovni zvezek, 1. del:http://www.ucimte.com/?q=interaktivni_ucbenik/333470
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
148
KAZALO
TEMATSKI SKLOPI: JAZ DOTIK OKOLJA 1: JAZ IN DRUGI (6UR) .................................................................... 150
TEMATSKI SKLOP: SKUPNOSTI - ODNOSI DOTIK OKOLJA 1: NAŠA ŠOLA (6UR) ........................................................................ 153
TEMATSKI SKLOP: PROMET DOTIK OKOLJA 1: V PROMETU (6UR) ........................................................................155
TEMATSKI SKLOP: ŽIVA BITJA (ČAS, ČLOVEK) DOTIK OKOLJA 1: JESEN V NARAVI (9UR) ............................................................... 156
TEMATSKI SKLOP: SILE IN GIBANJA DOTIK OKOLJA 1: V GIBANJU (3URE) .......................................................................159
TEMATSKI SKLOP: SNOVI DOTIK OKOLJA 1: O PREDMETIH IN SNOVEH (6UR) ............................................ 160
TEMATSKI SKLOP: ČAS DOTIK OKOLJA 1: BILO JE NEKOČ (3 URE) .............................................................. 162
TEMATSKI SKLOP: SKUPNOST DOTIK OKOLJA 1: PRAZNUJEMO (6 UR) .................................................................. 164
TEMATSKI SKLOP: ČAS DOTIK OKOLJA 1: O ČASU (9 UR) ............................................................................... 166
TEMATSKI SKLOP: ŽIVA BITJA (ČAS) DOTIK OKOLJA 1: ZIMA V NARAVI (3 URE) ............................................................. 168
TEMATSKI SKLOP: SKUPNOSTI - ODNOSI DOTIK OKOLJA 1: MED LJUDMI (9 UR) .....................................................................170
TEMATSKI SKLOP: ČLOVEK DOTIK OKOLJA 1: ŽIVIMO ZDRAVO (6UR) ...............................................................174
TEMATSKI SKLOP: POJAVI DOTIK OKOLJA 1: OPAZUJMO VREME (6 UR) .........................................................176
TEMATSKI SKLOP: SNOVI DOTIK OKOLJA 1: ŠE VEČ O PREMETIH IN SNOVEH (6 UR) ................................178
TEMATSKI SKLOP: ŽIVA BITJA DOTIK OKOLJA 1: POMLAD V NARAVI (9 UR) ........................................................ 180
TEMATSKI SKLOP: PROSTOR DOTIK OKOLJA 1: NAŠ KRAJ (6 UR) ........................................................................... 183
TEMATSKI SKLOP: OKOLJSKA VZGOJA DOTIK OKOLJA 1: SKRBIMO ZA OKOLJE ................................................................. 185
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
149
Lepo pozdravljeni!
Pred vami je priročnik za spoznavanje okolja k učbeniškemu kompletu Dotik okolja za prvi razred. »Saj je že ve napisano,« so bile moje prve besede ob povabilu k pisanju. Res je že veliko napisanega. V priroč-niku sem povezala vse, kar je res že napisanega in dodala lastne izkušnje v želji, da bi priročnik obogatil predmet, ker povezuje dejavnosti pri pouku. Vsebini sem dodala tudi pesmice, saj so odlična motivacija ob pričetku obravnavanja posameznih sklopov. Pesmice so zelo uporabne tudi za predah med delom, ob njih se lahko tudi pogovarjamo in učimo nove pojme. Z enakim namenom sem tudi vključila nekaj besedil za izhodišče pri obravnavi snovi.
Po tridesetih letih poučevanja sem še vedno mnenja, da morajo imeti otroci ob učbenikih in delovnih zvezkih tudi zvezek, v katerega rišejo in pišejo (prerisujejo) s table ter lepijo slikovni material. Menim tudi, da je treba otroke navajati na izbor ključnih besed in znanj, zato v priročniku najdete veliko misel-nih vzorcev, ki so povezani s snovjo v učbeniku. Miselni vzorci so dobra podlaga za učenje učenja, hkrati pa otroke navajajo na orientacijo v prostoru, na tabli in v zvezku.
Srečno!RinaBerginc
Uporabljenaliteratura:• Hergan,T.Kovač,M.Kolar:Priročnikzaučiteljev1.razreduosnovnešole,MladinskaknjigaZaložba,2003.• Hergan,T.Kovač,A.RotVrhovec:Dotikokolja1,učbenikzaspoznavanjeokoljav1.razreduosnovnešole,MladinskaknjigaZalož-
ba,2009.• Hergan,T.Kovač,M.Kolar:Dotikokolja1,delovnizvezekzaspoznavanjeokoljav1.razreduosnovnešole,1.in2.del,Mladinska
knjigaZaložba,2013.• InteraktivnidelovnizvezekDotikokolja1,dostopennawww.ucimte.com.• M.Voglar:Palček,pomagaj,MladinskaknjigaZaložba,2008.• D.Tarman:Mojdomek,Mladika,1996.• P.Kovač:Mišek,Mladika,1995.
Priporočenaliteratura:• AngelaWilkes:Spremljajmoletnečase,TehniškazaložbaSlovenije,2001.• EkaVogelnik:Okci,doberdan,MladinskaknjigaZaložba,2006.• JanezBitenc:Cicibanpoje,MladinskaknjigaZaložba,1976.• MiraVoglar:Krampatacampata,MladinskaknjigaZaložba,2005.• DidaktičnikompletLegoeducation,MladinskaknjigaZaložba• RevijeCiciban,MladinskaknjigaZaložba(NepozabitenaCicibanesprilogamiindidaktičneigre, kijihnajdetev sredinirevije.)
Legenda:
pesem
pisanje, risanje
didaktična igra, dejavnost
poslušanje
razgovor
opazovanje
poskus
gledališka predstava
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
150
TEMATSKI SKLOPI: JAZDOTIK OKOLJA 1: JAZ IN DRUGI (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 4, 5, 6, 7DZ1/iDZ: strani 5, 6, 7, 8
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• prepoznajo podobnosti in razlike med ljudmi;• se znajo predstaviti z osnovnimi podatki, • poznajo različne čustvene izraze pri sebi in drugih (veselje, navdušenje, strah, jeza, žalost);• vedo, da čustva vplivajo na vedenje;• spoznajo ustrezna ravnanja pri doživljanju raznih čustev in jih uporabljajo v konkretnih situacijah
(igra vlog).
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• predstavijo razmišljanje o tem, zakaj je znanje pomembno;• znajo poiskati vire znanja;• predstavijo sebe, svoje bližnje in svoj dom;• prepoznajo nevarne (naravne in družbene) situacije in vedo, kje najdejo pomoč.
PRVOŠOLČKI, DOBER DAN (na melodijo Zajčekal’senebojiš?)ZAJČEK AL' SE NE BOJIŠ,
KO V ŠOLO TAK HITIŠ?SKOČIM SEM, SKOČIM TJA
IN TAKOJ BOM SPET DOMA.
V ŠOLI SKAKAL BOŠ IN PEL,Z DNEVA V DAN BOŠ BOLJ VESEL.
SKOČIM SEM, SKOČIM TJAIN TAKOJ BOM SPET DOMA.
PRVOŠOLČKI DOBER DANZ NAMI BOSTE ZDAJ VSAK DAN.
SKOČIM SEM, SKOČIM TJAIN TAKOJ BOM SPET DOMA.
V PRVI RAZRED POHITIMO,ŠOLE NIČ SE NEBOJIMO.
SKOČIM SEM, SKOČIM TJAIN TAKOJ BOM SPET DOMA.
Pozdrav z gibom Učiteljica: »Ali me kdo od vas že pozna? Sem učiteljica (ime) + znak (npr. pritisk na nos). Kdo si pa ti?« Vzgojiteljica: »Jaz sem učiteljica (ime) + znak. Kdo si pa ti?«
Tudi učenci se z imenom in znakom predstavijo drug drugemu.Učenec: »Jaz sem prvošolka/prvošolec…….(ime + znak), kdo si pa ti?« Razpoznavni znak je lahko plosk, tlesk, pritisk na nos, poskok … Naslednji učenec ponovi znak, pove svoje ime in doda svoj znak …
PODALJŠANE POČITNICE (Darinka Kozinc, priredila Rina Berginc)Nastopajo: Lutki Ana in Jan, otroci, mama, babica, teta Zofka
Vzgojiteljica se skrije za gledališki kotiček (igra mamo, babico, teto Zofko).
Učiteljica: »Morda veste, kdo je ta fant?« (Pokaželutko,Jana.)Učiteljica: Tudi Jan bi moral danes v šolo, a je, namesto da bi šel v šolo, hodil po vasi in iskal svoje prijatelje. Vas je bila tiha in prazna. Nobenega prijatelja nikjer! Le kje so, se je spraševal. Pozvonil je pri Ajdi.(Pozvoni,izagledališkegakotičkapridemama.)Jan (lutka v roki učiteljice): »Dober dan, kje je Ajda?«Vzgojiteljica (kot mama): »Ajda je v šoli, saj je prvi september!«Učiteljica: Nato je pozvonil pri Blažu.Jan: »Dober dan, kje je Blaž?«Vzgojiteljica (kot mama): »Blaž je v šoli, saj je prvi september!« je bila začudena mama.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
151
Učiteljica: Nato je omahujoče potrkal pri Kaji. (Potrkanavrata.)Nihče ni odprl. Počasi je odšel do Nika in tudi pri njem previdno potrkal. (Potrkanaomaro.) Tudi pri Niku ni nihče odprl. Pokukal je še k Sari. (Potrkanaokno.) Nikogar ni bilo doma. Nazadnje je pogledal še k Matjažu. (Potrkanadrugookno.) Avtomobila ni bilo pred hišo, tudi oni so se nekam odpel-jali. Jan je postopal po vasi, brez prijateljev je bila njegova vas pusta in samotna. Nazadnje je pozvonil še pri tetki Zofki.Jan: »Dober dan teta Zofka.«Vzgojiteljica (kot teta): »Zakaj pa nisi v šoli, ali ni danes prvi šolski dan?« (Pogledanakoledar.) Jan: »Rad bi še imel počitnice, toda počitnice brez prijateljev so dolgočasne.«Vzgojiteljica (kot teta): Pridi, greva poiskat tvoje prijatelje.« (VzamelutkoJanaingrevenizrazreda.)Učiteljica: Teta Zofka odpelje Jana v šolo.(Zaslišisetrkanje.)Jan: »Dober dan.«Vsi: »Dober dan.« Vzgojiteljica (kot teta): »Iščeva Janove prijatelje. So pri vas?«Učiteljica: »Seveda so. Kje pa hodiš pa Jan?«Vzgojiteljica (kot teta): »Jan si je malo podaljšal počitnice.«Vsi: »Jan si je podaljšal počitnice. Jan si je …Pridi, Jan!«Učiteljica: »Kaj mislite otroci, kje v razredu je Janov prostor?«Vsi: »Pri Ani.«Vsi: »Pridi, Jan.« (JanaposedemokAni.)Ste videli, kako se je Jan zasmejal in bil vesel, da je med prijatelji, ki jih cele dolge počitnice ni videl.
Boben Medtem ko udarjamo na boben, se učenci prosto sprehajajo po razredu. Ko prenehamo igrati, se ustavijo in se z imenom in priimkom predstavijo najbližjemu sošolcu. Ko spet za-slišijo boben, nadaljujejo s sprehajanjem in predstavljanje ponavljajo tako dolgo, dokler vodimo igro.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 5Domača naloga: DZ1/iDZ, stran 5: Prilepi svojo fotografijo.
Kje smo doma? Na tablo prilepimo sliko krajev ali napišemo začetno črko imena kraja, naselja … Vsak uče-nec dobi krog iz papirja, na katerega nariše svoj obraz. Nato naročimo, naj vstanejo vsi, ki so iz … (vas, del vasi ali mesta …), nato iz … itd. Otroci, ki so iz istega kraja pritrdijo svoj obraz na tablo k ustreznemu kraju in tako nastane stolpični diagram. Pogovorimo se o tem, od kje prihajajo v šolo, od kje je največ/najmanj učencev …
Pesem:Heja, heja, jaz pa pojem, jaz pa pojem, heja, heja, jaz pa pojem hura. (Medpetjemhodimo.)
Razgovor:Kaj radi delate? (Plešemo, skačemo, rišemo, pišemo, štejemo …) Nadaljujemo s petjem pe-smice in kazanjem tistega, kar otroci radi počnejo. Ugotovimo, da radi počnemo različne stvari, da smo različni.Delo z učbenikom: stran 5: Poglejmo, kaj delajo otroci na slikah.
Zelo radi, radi, neradiOznačimo tri postaje: prvo z veliko kljukico, ki pomeni ZELO RAD, drugo z majhno kljukico, ki pomeni RAD, tretjo pa s prekrižanima črtama, ki pomenita NERAD. Učenci sedijo v pol-krogu. Kažemo jim povečane slike in jih sprašujemo, ali delajo to zelo radi, radi ali neradi.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
152
Po lastni presoji se uvrščajo v ustrezno postajo. Po vsaki sliki skupaj ugotovimo, koliko učen-cev se je kam uvrstilo, nato pa se učenci vrnejo v polkrog, kjer jim pokažemo naslednjo sliko. Učenci se razvrščajo ob slikah različnih vsebin (hrana: solata, pečen piščanec, žemlja …, ri-sanke: Bojan, Tom in Jerry …) ali ob konkretnih predmetih (igračah). Pomembno je, da z ja-snim vprašanjem povzamemo vsebino slike, saj lahko sprašujemo po konkretni podrobno-sti (npr. če je na sliki naslovnica slikanice Rdeča kapica, lahko vprašamo: »Ali rad(a) gledaš/bereš slikanico Rdeča kapica?«). Sliko lahko uporabimo kot simbol, ki pomeni vse slikanice (»Ali rad(a) gledaš/bereš slikanice?«). Če je potrebno, lahko dodamo uvedemo še postajo NE POZNAM ali NE VEM.
Domača naloga: DZ1, stran 6: Nariši, kaj rad delaš.
Obrisi telesNa polo papirja narišemo svoj obris in obris enega od otrok ali obris lutke-dojenčka. Poka-žemo, da je ustrezen obris možno izdelati le, če mirujemo.Na isti papir riše več učencev obrise sošolcev z različnimi barvami tako, da so stopala približno v isti višini kot pri že izdelanem obrisu. Več (ne preveč) obrisov različno visokihučencev na isti poli omogoča dobro primerjavo. Delo z učbenikom: stran 6: Razgovor ob slikah
Pogled v ogledalo: ZobjeUčenci v ogledalu opazujejo svoje zobe. Ugotavljajo, komu manjkata oba sprednja zoba, komu eden, kdo med učenci nima zalivk, kdo ima tri ali več zalivk ...Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 6
Kdo je to? Nekdo od učencev opisuje videz sošolca, drugi pa ugibajo, koga opisuje. Lahko tekmujemo v dveh skupinah (zmaga skupina, ki ugane več opisov sošolcev).
NasmehSedimo na stolih v krogu in pozorno opazujemo obrazne gibe. Nekdo s pogledom in na-smehom nakaže sošolcu, da bi z njim rad zamenjal prostor. Če je njegov nasmeh kot zna-menje za zamenjavo izbrani sošolec prepoznal, zamenjata mesti in izbrani sošolec nadalju-je igro.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 7: Razgovor in reševanje nalog.
Dobro jutro, sonce! Ob umirjeni glasbi se v ritmu sprehajamo po razredu, ko glasba utihne najbližjemu učencu podamo roko in ga z nasmehom pozdravimo: »Dobro jutro, sonce!«Delo z učbenikom, U/7Uf, kaj vse radi delamo. Kdo pa zna zložiti ladjico iz papirja? Kdo ima doma psa? ...Delo z delovnim zvezkom, DZ1/iDZ, stran 4: Reševanje nalog in razgovor.
Miselni vzorec
SMO PRVOŠOLCI.
PREDSTAVIMO SE.
POJEMO.
UPORABLJAMO KNJIGE.
POSLUŠAMO. IGRAMO SE.
POMAGAMO SI.
OPAZUJEMO.RIŠEMO.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
153
TEMATSKI SKLOP: SKUPNOSTI - ODNOSI DOTIK OKOLJA 1: NAŠA ŠOLA (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA U: strani 8, 9DZ1/iDZ: strani 9, 10, 11, 12
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• poznajo ime šole, ki jo obiskujejo, poznajo imena in priimke učiteljev in vzgojiteljev, ki jih učijo;• poznajo prostore in delavce v šoli;• spoznajo pomen pravil družbenega življenja (pravila otroških iger, pravila v šoli, pravila družbenega
življenja);• vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost;• poznajo osnovna šolska pravila;• spoznajo okolico šole in poti v šolo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• spoštljivo ravnajo do sebe in drugih.
V ŠOLO (Neža Maurer)
Mama kupi čeveljčke –naša Anka v šolo gre!Očka kupi torbico –Anka se učila bo.
V torbico bo čevlje dala,v zvezke črke napisala.Ko bo črke vse spoznala, bo debele knjige brala.
Delo z računalnikom in delovnim zvezkom: Na spletu poiščemo svojo šolo, jo poimenuje-mo in njeno fotografijo prilepimo v DZ1, stran 9, naloga 1.
Zunaj šolePogledamo, kje je tabla z imenom šole in kakšen znak ima šola. Šolo obhodimo, in si od zu-naj ogledamo okna svojega razreda in skupnih šolskih prostorov. Opazujemo vhodna vrata, fasado, obliko in velikost oken, streho, dimnike ter zastrtost z roletami/zavesami, ogledamo si šolsko dvorišče. Za seboj puščamo sledi (lepimo listke, polagamo kamenčke ali vejice …). Po končanem obhodu učenci v pravilnem zaporedju obnovijo, kje smo hodili in puščali sledi, ter se po isti poti vrnejo. Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 9, naloga 2
Ogled šole in šolskih prostorov ter poimenovanje prostorov in zaposlenih. Delo z učbenikom: stran 9: opazovanje fotografije šole in iskanje podobnosti s svojo šolo.
Razgovor Kaj dela kuharica (čistilka, učiteljica, hišnik, ravnateljica…)? V katerem prostoru dela?Na vrata učenci nalepijo značilne oznake za posamezne prostore (kuhinja − lonec, učilnica − zvezki in svinčniki, knjižnica − knjige …).Poleg besede kuharica, učiteljica … uporabimo še besede knjižničarka in druge poklice, ki so na posamezni šoli.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 48, opazovalni list 1DZ1/iDZ, stran 50, opazovalni list 2DZ1/iDZ, stran 10, naloga 3
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
154
ZvezekUčenci narišejo šolo (hišo z napisom šola), okrog nje pa pravokotnike, v katere po lastni izbiri narišejo predmete, ki so povezani s posameznim prostorom v šoli (učilnica – tabla, telovadnica – plezala, žoge, garderoba – copati …).
Razgovorob ilustracijah v DZ1/iDZ, strani 11,12, nalogi 4, 5. Priporočljivo je uporabiti iDotik okolja ali ilustracije prekopirati na folijo in jih predvajati na tablo.
Delo v skupiniIzdelava plakatov: učenci si izberejo maskoto (npr. šolska torba, ki hodi v šolo), nato nari-šejo:• torba pride v šolo (na predpražniku si čisti čevlje, ura kaže osem …);• nasmejana šolska torba v pospravljeni garderobi, ki pravi: »Zdaj pa le pridi muca Copata-
rica!«;• sošolki (dve šolski torbi), pri malici z napisi: »Dober tek!«, »Lepo je, če s polnimi usti ne
govorimo.«, »Tudi, če mi ni preveč okusno, se potrudim in vse pojem.« …;• šolski torbi, ena briše tablo, druga odlaga smeti v koš;• šolski torbi, ki se med odmori igrata družabno igro.Po končanem delu učenci predstavijo, opišejo svoje plakate sošolcem.Napise v oblačke ob ilustracijah praviloma, napiše učiteljica, učenci pa jih bodo lahko ka-sneje, ko se bodo naučili brati večkrat prebrali, saj plakati ostanejo v razredu vse leto, lahko pa tudi še v drugem razredu.
Čiščenje avta (J.Cutting)»Kdo mi bo pomagal očistiti avto?« je vprašal očka.»Jaz ne,« je rekla mama.»Jaz ne,« je rekla sestra.»Jaz ne,« je rekel brat.»Jaz ne,« sem rekel jaz.» Kdo se gre peljati?«je rekel očka.» Mi se gremo peljati!«
Razgovor Kaj mislite, kaj jim je odgovoril očka? Kaj pa vi, bi pomagali očetu? Kdo pri vas doma čisti avto, stanovanje …?
Miselni vzorec: V NAŠI ŠOLI JE LEPO Iz učbenika na strani 9 prekopiramo risbice in jih pritrdimo na tablo. V sredino napišemo:V NAŠI ŠOLI JE LEPO, okrog napisa pa učenci narišejo otroke z dvignjenimi rokami ali sme-joče, vesele obraze. Okoli risbic pritrdimo besede: pomagam, skrbim za čistočo, pospravim, primerno se obnašam, ne motim. Dodamo lahko še: vljudno vprašam, pohvalim, objamem, poslušam, se veselim …
Zamenjani predmetiUčenci si dobro ogledajo razporeditev stvari v izbranih kotičkih učilnice. Enega ali dva učenca pošljemo iz razreda. Medtem prestavimo ali zamenjamo stvari iz različnih kotičkov.Učenec, ki se vrne, ugiba, kaj se je spremenilo. Pri opisovanju razlik uporablja pojme za opi-sovanje lege in smeri v prostoru (pred, za, levo, desno, zgoraj, spodaj …).
Ovojnice na stenahPo šoli nalepimo barvne kuverte, v vsaki je skrit droben predmet (obesek za ključe, radirka, prtiček …). Učenci v skupinah v različnih smereh iščejo kuverte, pogledajo,kaj je v njih in predmete vrnejo v kuverte. Ko se vrnejo v učilnico, opisujejo pot iz učilnice do
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
155
prostorov, kjer so bili skriti posamezni predmeti. Premestimo kuverte, zamenjamo vsebinoali dodamo eno ali dve novi kuverti ter ponovimo igro. Povemo, koliko kuvert smo skrili.
Tudi učiteljica išče kuvertoUčenci skrijejo kuverto (ali več njih) z drobnim predmetom izven razreda, učiteljica pa mora kuverto poiskati. Učenci učiteljico z navodili vodijo do kuverte.
TEMATSKI SKLOP: PROMET DOTIK OKOLJA 1: V PROMETU (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA: U: strani 10, 11DZ1/iDZ: strani 13, 14, 15
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• opazujejo in spoznajo prometne poti v okolici šole in poznajo varno pot v šolo;• znajo opisati, kaj pomenijo prometni znaki, ki so pomembni za pešce in kolesarje v okolici šole;• poznajo pravila varne hoje (skupinske, ob odrasli osebi, po pločniku, kjer ni pločnika, prečkanje ce-
ste ipd.);• razumejo pomen vidnosti v prometu v povezavi z ustavljanjem vozila ter nošenjem rumene rutice in
uporabo kresničke;• presojajo vedenje sopotnika v različnih prevoznih sredstvih;• vedo, da udeležba v prometu pod vplivom alkohola, mamil in zdravil ogroža vse udeležence v pro-
metu.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• poznajo dejavnike varnosti v prometu in se po njih ravnati;• poznajo pravila za pešce in obnašanje kolesarjev v prometu.
Svetleči predmeti Učenci z baterijo posvetijo v različne predmete in ugotavljajo, kateri se zasvetijo (kresnička, odsevne oznake na oblačilih, obutvi, šolskih torbah). Pogovorimo se, zakaj je to koristno.
Vidljivost barvVsak učenec dobi različno barvo barvnega (kolaž) papirja. Vsi papirji morajo biti enako ve-liki. Učence razdelimo v dve skupini in jih pošljemo na nasprotni strani igrišča. Opazujejo, katere barve se na daleč vidijo dobro in katere slabo. Barve lahko po vidljivosti razvrščajo od najbolj do najmanj vidne. Opazujejo barve svojih oblačil in oblačil sošolcev v nasprotni skupini ter jih primerjajo z barvnimi papirji. Vaja bolje uspe, če jo izvajamo v mraku ali v zatemnjenem prostoru.
Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 13Razgovor ob sliki, ustrezno barvanje oblačil (vidnost).Sprehodili se bomo po okolici naše šole in si ogledali prometne znake, predvsem pa se bomo naučili, kako čim bolj varno hodimo po cesti, kadar smo v skupini in katera pot je za nas najbolj varna.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
156
Sprehod v okolici šoleDogovorimo se za pravila obnašanja: hodimo v koloni po dva in dva, kolona mora biti str-njena, hodimo umirjeno, govorimo tiho, poslušamo učiteljico in spremljamo, kaj se dogaja v prometu. Ob vrnitvi v šolo se ustavimo na šolskem igrišču ali dvorišču. Kako pa se gibamo na šolskem dvorišču ali igrišču?
Domača naloga: Prometni znaki v okolici naše šole
Opisovanje znakov, ki so jih učenci narisali doma.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 52, opazovalni list 3DZ1/iDZ, strani 14, 15
Razgovor ob sliki v učbeniku: strani 10, 11
Zvezek: Učenci narišejo semafor.
Sopotniki Različne skupine zaigrajo obnašanje potnikov v različnih javnih prevoznih sredstvih (avtobus,vlak). Sami določijo, kdo bo voznik in kdo potniki. Po igri se pogovarjamo o odno-su posameznih potnikov do drugih potnikov in do voznika. Naštejemo razloge, zakaj med vožnjo ne smemo motiti voznika, zakaj in komu odstopimo sedež, zakaj ne kihamo v druge, se ne pogovarjamo po mobilnem telefonu, ne jemo in pijemo, če to zahtevajo pravila ...
Miselni vzorec
V PROMETU
SOPOTNIK SEM.
PROMETNI ZNAKI
HODIM PO POLOČNIKU.
SEMAFOR V AVTU SE PRIPNEM.
RUMENA RUTICA
SEM PREVIDEN.KRESNIČKA
TEMATSKI SKLOP: ŽIVA BITJA (ČAS, ČLOVEK) DOTIK OKOLJA 1: JESEN V NARAVI (9 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 12, 13, 14, 15DZ1/iDZ: strani 16,17, 18, 19, 20
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja;• znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi;• poznajo svoje telo in znajo poimenovati zunanje dele telesa;• časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
157
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• opišejo, kaj živa bitja potrebujejo za življenje;• opišejo živa bitja in njihova življenjska okolja;• opišejo, kako ljudje živijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo čutila;• vedo, da se živa bitja po smrti razgradijo;• vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo, predelujejo in v okolje oddajajo.
Okolja v različnih letnih časihZ učenci si izberemo življenjsko okolje (opazovalni prostor), ki ga bomo opazovali vse leto. Večkrat v letu ga opazujemo in raziskujemo. Ugotavljamo spremembe, ki nastajajo zaradi letnih časov, vremena, živali, posegov ljudi. Opažanja beležimo (rišemo, fotografiramo, zbi-ramo različno gradivo). Na razrednem panoju vodimo časovni trak, ki ponazarja, kaj se je dogajalo z opazovanim okoljem. Ugotovitve oziroma opažanja lahko zapisujemo tudi kot dnevnik, ki je v prvem razredu zbirka ilustracij, fotografij … Opazujemo lahko dve okolji in časovni trak izdelamo tako, da bo vidna primerjava (sadovnjak, travnik).Delo z učbenikom: strani 12, 13. Ob sliki se pogovorimo o življenjskih okoljih, o jesenskih opravilih …
Sprehod do bližnjega sadovnjakaOpazovanje sadovnjaka (velikost, število dreves, poimenovanje dreves).
Objeta drevesa Namen dejavnosti je vzpostaviti pristen stik otroka z naravo oziroma z drugimi živimi bitji.Učenec objame drevo, zapre oči in ga zaznava še z ostalimi čutili. Povemo mu, naj drevopovoha, potipa ali poboža. O doživetem se lahko pogovarjamo. Učenec lahko objame še drugo drevo in ga primerja s prejšnjim. Pogovarjamo se, ali lahko objamejo vsako rastlino(npr. kaktus) in vsako žival (npr. slon).
Prisluhnimo naravi: Z učenci se dogovorimo, kateri zvok bomo poslušali v opazovalnem prostoru. Učenci si izberejo svoj prostor (lahko se uležejo, sedijo), zaprejo oči in prisluhnejo. Ko zaslišijo dogo-vorjeni zvok (npr. ptičje petje), to naznanijo z dogovorjenim znakom (dvig roke). Dejavnost traja nekaj minut. Poslušamo lahko različne šume − živali, veter, vodo, šelestenje listov, tik-takanje ure ...
Naše drevoIzberemo drevo, ki ga bomo opazovali vse leto. Poimenujemo dele drevesa in ga fotogra-firamo. Izdelamo časovni trak, ki ima štiri okvirčke za fotografijo drevesa jeseni, pozimi, po-mladi in poleti. Delo z DZ/iDZ: DZ2, stran 44, opazovalni list 9. Učenci narišejo vejo izbranega drevesa.
Miselni vzorecUčenci narišejo na sredino lista jabolko, okrog njega pa vse, na kar pomislijo, ko mislijo o jabolku (jabolčni sok, zaboj, različne vrste jabolk, jabolčni zavitek, čežana, jabolčna pita, ptice, klet, ozimnica…). Učenci lahko poskusijo narisano razporediti v letne čase (npr. drevo polno zrelih jabolk – poletje, jesen …).
Razgovor ob slikah:Učencem pokažemo slike letnih časov. Učenci ugotovijo, katera slika bi sodila v letni čas, v katerem smo trenutno.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, strani 16,17 (opis slike). Nalepijo ustrezne nalepke. Kateri letni čas prikazuje? Kako veš?
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
158
Miselni vzorecNa sredino lista prerišejo besedo JESEN, okrog nje pa narišejo vse, na kar jih beseda jesen spominja (obarvano listje, gobe, poljske pridelke, sadje …).
Majhno, manjše, najmanjšeUčencem označimo opazovalni prostor, ki naj ne bo prevelik. Učenci opazujejo travne bilke, hrošče, pajke ... Spodbudimo jih, naj med vsemi malimi živimi bitji poskušajo določiti najve-čje in najmanjše živo bitje, ki ga vidijo s prostim očesom. Za odkrivanje zelo majhnih živih bitij lahko učenci uporabijo lupo.Delo z učbenikom: stran 15Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 54, opazovalni list 4
Razgovor ob sličicahUčenci ob sličicah poimenujejo živali. Povežejo jih v skupine, glede na to, kako bodo preži-vele zimo (zaspanci, dremuhi, selivke, iskalke hrane …). Izberemo nekaj živali (npr. mravlja, ptica, lisica) in poimenujemo njihove dele telesa (poudarimo različnosti).Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, strani 18, 19, naloga 2
Sprehod v bližnji gozdDelo z učbenikom: stran 14Opazovanje in primerjanje dreves: listavci, iglavci, grmovja. Nabiranje listov in plodov, ugo-tavljanje razlik. Povratek v šolo, razstava listov in plodov ter njihovo poimenovanje. Razvr-ščanje listov po velikosti, obliki, barvi …, izdelovanje zbirk plodov.Sprehod po razstavi, poimenovanje listov in plodov, označevanje z napisi. Če kdo izmed učencev že bere, bere učenec, če ne, prebere učitelj, učenci pa določajo, kam postavi napis.)Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 19, naloga 3DZ1/iDZ, stran 56, opazovalni list 5
Domača žival:V šolo prinesemo domačo žival (zajca, hrčka). Učenci žival pobožajo in pripovedujejo, kate-ro žival so že potipali. Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 19, naloga 4 DZ1/iDZ, stran 20, naloga 5
SpominV okolju naberemo po dva podobna (enaka) drevesna lista. Naberejo jih lahko tudi učenci. Pripravimo vsaj šestnajst parov. Vsak list prilepimo na kartonček. Dobro je, če jih prelepimo s samolepilno folijo. Tako pripravimo igro, v kateri na podlagi opazovanja in primerjanja listov učenci iščejo enake pare. Na začetku so vse karte obrnjene navzdol. Učenec, ki začne igro, obrne dve karti. Če sta lista enaka, ju obdrži. Če nista, ju postavi nazaj. Nato je na vrsti naslednji. Zmaga tisti, ki zbere največ kartončkov.
Miselni vzorec:Učenci od doma prinesejo sličice z značilnostmi letnih časov. Za izhodišče (na sredino) vza-memo po eno sličico za vsak letni čas. K sličicam za posamezni letni čas učenci poiščejo še druge sličice. Nastanejo štirje slikovni miselni vzorci, ki jih povežemo v enega večjega. Oblikujemo plakat LETNI ČASI.
Petje pesmic o jeseniMira Voglar: Živali jeseni Janez Bitenc: Kostanjček zaspanček
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
159
TEMATSKI SKLOP: SILE IN GIBANJA DOTIK OKOLJA 1: V GIBANJU (3 ure)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA U: strani 16, 17DZ1/iDZ: strani 21, 22
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• znajo natančno opazovati, opisati in poimenovati lastno gibanje, gibanje živali in igrač;• vedo, kaj povzroča spreminjanje gibanja;• znajo razstaviti in sestaviti preprosto tehnično igračo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• izvedejo dejavnosti in napovedujejo gibanje teles v vodi, zraku in po različnih površinah;• vedo, da na gibanje lahko vplivamo.
RazgovorKdo se zna voziti s kolesom? Koliko si bi star-a, ko si se naučil-a? Kdo ti je pomagal?Delo z učbenikom: stran 16V šolo pripeljemo manjše kolo in prosimo enega od učencev, da demonstrira vožnjo kot kažejo slike v učbeniku. Ugotovimo, da se predmeti sami od sebe ne gibljejo in da mnoge premikamo ljudje.
RazgovorNa kakšne načine, pa se gibljejo ljudje in živali? (Hodimo, skačemo, plezamo…)Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 21, naloga 1, Kaj delajo otroci?
Miselni vzorec Samostalnike (lestev, vrv …) učenci narišejo ali prilepijo sličico.
V GIBANJU
PLEZAM PO LESTVI.
PLAZIM SE PO TLEH.
NOSIM ŽOGO.
VOZIM SKIRO. POTISKAM VOZIČEK.
GUGAM SE.
VLEČEM REPO.SKAČEM RISTANC.
Posnemanje gibanja različnih živali in predmetov: Žaba in kobiliceNa tla narišemo velik krog, v katerem se gibljejo kobilice (otroci so v vlogi kobilic) tako, da stoje sonožno poskakujejo. Eden od učencev je žaba, ki se giblje tako, da čepe poskakuje in poskuša ujeti kobilico. Vsaka ujeta kobilica postane žaba. Zadnja ujeta kobilica postane v novi igri žaba.
PantomimaPosamezni učenci posnemajo določena gibanja ljudi in živali, ostali pa ugibajo, za kakšno gibanje gre. Gibanje lahko določimo ali pa ga izberejo učenci sami. Razred lahko razdelimo v dve skupini, ki med seboj tekmujeta v ugibanju. Pri posnemanju gibanja živali ugibajo, katero žival posnema učenec. Preden povedo rešitev, opišejo gibanje (se plazi – kača, po-skakuje – žaba, zajec …), lahko pa tudi naštejejo živali, ki se gibljejo podobno.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
160
Igra sencZa izvedbo dejavnosti potrebujemo zastor (belo platno), v katerega usmerimo svetlobo z grafoskopom ali drugim virom. Pomembno je, da je zastor dobro osvetljen. Za zastor po-stavimo učenca, ki se giblje. Gibanje lahko izvaja po lastni zamisli, lahko pa mu gibanje določimo. V nadaljevanju lahko igro izpeljemo na več načinov, npr.:- učenci posnemajo gibanje tistega, ki je za platnom;- učenci ugibajo, kakšno gibanje izvaja skriti učenec;- gibanje opisujejo z besedami;- ugibajo, kateri predmet ali katero žival posnema učenec.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 22, naloga 3
Sestavljanje avtomobila iz lego kockKaj smo delali? (Sestavljali.) Iz koliko delov si sestavil(a) avtomobilček? Igrajmo se z avto-mobilčki.Kaj delamo? (Potiskamo, vlečemo.) S čim vlečemo?Delo z učbenikom: stran 17
Igra z avtomobilčkiZakaj se avtomobilčki premikajo?Razstavljanje avtomobilčkov: Koliko kosov smo dobili? Iz koliko kosov smo jih sestavili? (Enako število kosov.)
OrigamiZ učenci izdelamo iz papirja različne živali (žaba, ptica) in predmete (letalo), ki jih lahko po-ženemo v gibanje. Izdelke razstavimo v razredu ( živali, ki letijo, lahko obesimo na nitko; za žabe narišemo mlako). Z letali lahko učenci tekmujejo, katero bo najdalj časa v zraku.
Priporočilo: didaktični komplet: LEGO EDUCATION (Mladinska knjiga), nalogi za vetrnico in vrtavko.
TEMATSKI SKLOP: SNOVIDOTIK OKOLJA 1: O PREDMETIH IN SNOVEH (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 18, 19DZ1/iDZ: strani 23, 24, 25, 26, 27
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi in tekočine;• vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine;• vedo, da so predmeti sestavljeni iz ene ali več snovi; • vedo, da obstajajo snovi z nevarnimi lastnostmi (nevarne snovi: strupene, vnetljive, eksplozivne, jed-
ke, okolju nevarne).
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• poznajo nekaj lastnosti teles in snovi ter razlike in podobnosti med njimi;• prepoznajo in opišejo spreminjanje lastnosti teles in snovi;
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
161
• poznajo osnovne oznake za nevarne lastnosti snovi;• poznajo nekatere lastnosti zraka in razumejo, da brez zraka ni življenja; • izdelajo preprost tehnični izdelek.
Enaki predmetiV dveh škatlah pripravimo enake predmete (lahko so tudi predmeti iz narave). Enemu iz-med učencev zavežemo oči, in mu v roko damo predmet iz prve škatle. Z drugo roko mora poiskati enak predmet v drugi škatli. Igro lahko učenci igrajo v parih. Podobna je tudi igra, kjer učenci izbirajo predmet na podlagi zvoka. Vsak ima pred seboj enake predmete. Eden v paru povzroči zvok tako, da ga drugi v paru ne vidi, s katerim predmetom je povzročil zvok. Drugi v paru mora med svojimi predmeti poiskati tistega, s katerim je bil zaigran zvok (npr. šelestenje s suhimi listi, tolčenje z orehom po tleh …).Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 23, naloge 1, 2, 3
Kaj sem si zamislil(a)?Eden izmed učencev si zamisli predmet (lahko iz učilnice – miza, stena, tla). Ostali učenci poskušajo ugotoviti, kateri predmet je to. Postavljajo mu vprašanja, na katera učenec odgo-varja z da ali ne. Število vprašanj omejimo. Učence spodbudimo, da sprašujejo po različnih lastnostih z vidika primerjave (npr. Ali je večji kot radirka? Je iz enake snovi kot miza? …). Če je odgovor da, potem lahko učenec, ki je postavil to vprašanje, ugiba, kateri je skrivni predmet. Če ugane, lahko igro nadaljuje tako, da si on zamisli nov predmet, če ne ugane, nadaljujejo z vprašanji ostali učenci, dokler ne dosežejo omejenega števila vprašanj.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 24, naloga 4
RazgovorIz česa so predmeti v učilnici? Kaj pa vaše igrače? Zakaj igrače niso iz stekla? S čim so igrače pobarvane? S katerimi predmeti se vam starši ne dovolijo igrati? Zakaj?Delo z učbenikom: strani 18,19
PisalaUčenci zberejo veliko različnih pisal in jih razvrščajo (npr. navadni svinčniki, kemični svinč-niki, barvni svinčniki, flomastri; po barvi – rdeča pisala, modra pisala, črna pisala; po načinu zapiranja …) in urejajo (po velikosti, po barvi – od najsvetlejšega do najtemnejšega).
Predmeti v učilniciPrimerjanje in razvrščanje predmetov v učilnici. Urejanje predmetov glede na težo, veli-kost…(od najlažjega do najtežjega, od najmanjšega do največjega …).Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 25, naloga 5
Razstavljanje in sestavljanjeUčencem ponudimo izdelek, ki je sestavljen iz različnih delov (hiša, stolp ...). Lahko nas opa-zujejo pri sestavljanju izdelka. Učenci ga razstavijo in nato ponovno sestavijo. Izdelek lahko izdela tudi učenec ali skupina učencev, drugi pa ga razstavijo in ponovno sestavijo. Učen-cem lahko zastavimo nalogo, naj izdelek razstavijo, potem pa iz istih gradnikov sestavijo drugačen izdelek (po obliki, velikosti, delovanju). Domača nalogaPrinesi več različno velikih kartonskih škatlic.
Izdelava robotaDelo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 26, naloga 6
Razstava robotov (izdelani po navodilih iz DZ1/iDZ, strani 26, 27)Poimenovanje oblik škatlic iz katerih so izdelani roboti (primerjanje, prirejanje), po čem se razlikujejo (velikost, barva), razvrščanje, primerjanje, urejanje ...
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
162
Praktično delo po postajah v skupinahVsaka skupina izvaja naloge na vseh postajah. Za pravilen odgovor dobi nalepko ali žig. Predmetov oz. snovi za poskuse mora biti toliko, kolikor je skupin (npr. štiri vrečke z različ-nimi predmeti, štirje kozarci z različnimi pijačami, štirje instrumenti …). Naloge so vnaprej pripravljene, učencem jih razložimo na začetku. Na drugi in peti postaji mora biti učiteljica oz. vzgojiteljica. Postaje:1. Tipanje (kocka, figurica, lutka …): Kaj je v vrečki?2. Poslušanje (triangel, palčke ...): Kateri instrument slišiš (za zaveso)? 3. Vohanje z zavezanimi očmi (jagode, pomarančni sok ...): Kaj je v posodi? 4. Okušanje z zavezanimi očmi (limonin sok, kis ...): V kaj si pomočil(a) prst?5. Gledanje (ura, tabla …). V kaj sem se zagledal(a)? Učenci sprašujejo, mi pa odgovarjamo z da ali ne, dokler ne ugotovijo.
Miselni vzorec Lahko napišejo, narišejo ali oboje. Glede na zmožnosti.
PREDMETI IN SNOVI
TIPAMO. (roka)
VOHAMO. (nos)
POSLUŠAMO. (uho)OKUŠAMO. (jezik)
GLEDAMO. (oko)
TEMATSKI SKLOP: ČAS DOTIK OKOLJA 1: BILO JE NEKOČ (3 ure)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 20, 21DZ1/iDZ: strani 28, 29, 30, 31, 32
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno, spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz).
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• poznajo pomen dediščine;• znajo časovno opredeliti dogodke in pojave.
Majhna sem bila (slovenska ljudska pesem)
Majhna sem bila piške sem pasla, piške so čivkale, jaz sem pa rasla.
Mamica moja piške prodala, piške so čivkale, jaz pa jokala.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
163
Gost v razreduV razred povabimo starejšega gosta, ki prinese s seboj nekaj igrač ali drugih predmetov in fotografij iz svojega otroštva. Učencem pripoveduje, kakšne igre so se igrali otroci nekoč, pove pravila kakšne igre, ki je otroci morda ne poznajo. Po njegovih navodilih jo zaigrajo. Gost našteje podrobnosti, ki se jih spomni iz obdobja, ko je bil star približno šest let, pove, kje so otroci takrat dobili igrače, kakšne so bile njihove najljubše obleke, kako je bilo, ko so prvič videli televizijsko oddajo, katere so bile njegove najljubše slikanice, katere zgodbe so jim pripovedovali starši in stari starši, kako so se razumeli z njimi, kaj so delali ... Učenci pred gostom iz kotička za igro pospravijo vse igre in igrače, za katere menijo, da jih v svojem otroštvu ni poznal, potem pa skupaj pregledajo, ali so imeli prav. Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, strani 28, 29, nalogi 1, 2. Razgovor ob sliki: Kaj upora-bljajo otroci za igro? Katere igre so igre s kamenčki? Kako so oblečeni?
KamenčkanjeTo je igra spretnosti z eno roko. Vsak od sodelujočih dobi enako število kamenčkov. Za za-četnike je primernejše manjše število (npr. 3, za bolj izkušene 5 ali 7). Prvi svoje kamenčkepoloži predse, enega izmed njih pa vrže v zrak in ga v zraku ujame v dlan. Obdrži ga v zaprtidlani, z isto roko pobere s tal naslednji kamenček in ga vrže tako, da prejšnjega ne izpusti.Nadaljuje enako kot prej, le da ima zdaj v dlani že dva kamenčka. Metanje in lovljenje po-novi še s tretjim kamenčkom in vsemi ostalimi, če jih je v začetku izbral več. Medtem ko je kamenček v zraku, se lahko prime za uho, da je igra bolj napeta. Ko uspešno ujame vse kamenčke dvakrat zapovrstjo, igro nadaljuje naslednji igralec.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 30, naloga 3 (igra poskok)DZ1/iDZ, stran 31, naloga 4 (primerjava oblek)Delo z učbenikom: stran 20. Razgovor ob slikah: Kako so otroci oblečeni? Kaj delajo?
Domača nalogaProsi stare starše ali starše, da ti pripovedujejo o njihovih igrah in delu, ki so ga opravljali, ko so bili toliko stari, kot si ti danes. Prinesi tudi katero njihovo igračo, če jo še imate.
Razgovor ob starih fotografijah in igračahDelo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, strani 31,32, nalogi 5, 6Delo z učbenikom: stran 21. Kako so nekoč delali maslo? Kaj so uporabljali? Kje dobimo maslo danes?Si že pomagal(a) mami speči pecivo? Katere kuhinjske pripomočke uporabljate doma? Kaj pa nekoč?Domača naloga, DZ1/iDZ, stran 32, naloga 7
Izdelajmo plakat, pripravimo razstavo starih predmetovSkupaj z učenci zberemo stare fotografije, stare knjige, stare predmete, oblačila, predvsem pa poiščemo igrače naših staršev, stare fotografije lahko poiščemo tudi na spletu in izdela-mo plakat oz. pripravimo razstavo v razredu.
Igre naših staršev in starih staršev (zemljo krast, razni ristanci, volk in ovce …)Pozanimamo se o starih otroških igrah, ki so značilne za kraj, v katerem živimo, in se te igre z učenci tudi igramo.
Pouk spoznavanja okolja povežemo z glasbeno vzgojo: poslušamo ljudske pesmi za otroke, plešemo enostavne plese (kačo viti …), ogledamo si lahko tudi posnetek folklornega nastopa katere od skupin iz domače okolice.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
164
TEMATSKI SKLOP: SKUPNOST DOTIK OKOLJA 1: PRAZNUJEMO(6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA U: strani 22, 23DZ1/iDZ: strani 33, 34, 35
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot posamezniki ali v določenem okolju, državi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi doživljajo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• ooznajo poseben pomen različnih praznovanj;• vedo, da živi v Sloveniji in da je Slovenija članica EU;• poznajo državne simbole Slovenije;• vedo, da v Sloveniji živijo Slovenci in pripadniki drugih narodov;• poimenujejo in na zemljevidu pokažejo države, ki mejijo na Slovenijo;• poznajo in razlikujejo med osnovnimi vrednostmi denarja;• poznajo in razumejo pasti potrošništva;• poznajo različne oblike družin in sorodstvene odnose v ožji in širši družini;• spoštljivo ravnajo do sebe in drugih.
PesemZapojemo Vse najboljše za te. Komu in kdaj zapojemo to pesem?
Razgovor o praznikih v decembruKdaj še praznujemo, praznujete? Ob slikah ponovimo praznike.Kdo se je veselil Miklavža, kdo čaka Božička in kdo že težko pričakuje dedka Mraza? Delo z učbenikom: strani 22, 23Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 33, naloga 1
Pesem: J. Pierpoint - Vprezimo sani
Novoletna jelkaV razredu postavimo novoletno jelko.Kdo pričakuje novo leto? (Vsi. Če imamo v razredu otroke drugih narodnosti se pozanimaj-mo, kdaj oni praznujejo novo leto.) Novoletnih praznikov se veselimo vsi. Kako bi se v šoli pripravili na praznike? Otroci predlagajo, mi pa jih usmerjamo glede na načrt, ki smo ga pripravili za predpraznični december.Kaj bi si podaril(s), če bi sam sebi kupil(a) darilo? Učenci narišejo darilo (kvadrat), v njem pa vsebino darila. Kaj bi podaril(a) prijatelju?Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 35, naloga 3Domača naloga: DZ1/iDZ, stran 34, naloga 2
Ptičje drevoPred novim letom se pogovarjamo o tem, kako bi pripravili praznovanje za ptice. Iz jedrc orehov in suhega sadja na vrvicah ter zrnja in maščobe v jogurtovih lončkih izdelamo okra-ske za božično drevo za ptice (ni potrebno, da je iglavec) na šolskem dvorišču, po možnosti tako, da bo vidno skozi okno. Če pred oknom ni primernega drevesa, lahko okrasimo grm ali prinesemo večjo vejo podrtega drevesa, jo pripravimo v razredu in odnesemo na prosto. Opazujemo, ali smo s svojim drevesom razveselili ptice.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
165
Rdeča Kapica posnetek (splet)Se spomnite, kaj je nesla Rdeča Kapica babici? Kdo je spekel potico? Kdo pri vas doma speče potico? Koliko dela ima mama (ali kdo drug) s pečenjem potice? (Veliko.) Bi jo vi znali speči?Ker je s potico veliko dela, bomo mi spekli piškote s prazničnimi motivi.
Pečemo piškoteUčencem predstavimo enostaven recept. Zamesimo testo, ga razvaljamo, otroci pa jih s ša-blonami za piškote izrezujejo. Polagamo jih na pomaščen pekač. Odnesemo jih v kuhinjo, da jih kuharica speče. Še tople okrasimo s čokolado, orehi, marmelado … Medtem, ko se piškoti pečejo pospravimo delovni prostor in si umijemo roke. Pečene piškote položimo na krožnike.
Praznične delavnice• Izdelava pogrinjka iz barvnega papirja Učenci okrasijo pogrinjek z različnimi trakci, zvezdicami, snežinkami in drugimi praznič-
nimi motivi, ki jih izrežejo iz papirja ali papirnatih prtičkov. Narejen pogrinjek položijo na pogrnjeno mizo.
• Izdelava svečnika Na koščke keramičnih ploščic pritrdijo svečko. Svečnik okrasijo s polžjimi hišicami, školj-
kami in drugimi naravnimi materiali. Svečnik položijo k pogrinjku na mizo.• Gubanje papirnatih prtičkov Papirnati prtiček, ki je že dvakrat prepognjen (da nastane kvadrat) prepognemo še enkrat
po diagonali, da dobimo trikotnik. Položimo ga k pogrinjku (leže ali stoje).• Priprava jedi – ježek Že prej olupimo in na hitro prevremo hruške. Prerežemo jih na polovice. Vsak učenec dobi
polovičko. Z mandeljni naredijo ježku bodice, za smrček pritrdijo višnjo, za oči pa upora-bijo rozine. Ježka položijo na krožnik. H krožniku priložimo še vilice in nože.
Bonton za praznično mizoKo je miza pripravljena, se posedemo. Učencem pokažemo, kaj bomo jedli z levo in kaj z desno roko. Izberemo še primerno umirjeno glasbo (Vivaldi, Zima …), prižgemo svečko in si rečemo: Dober tek!
Rajanje ob božično novoletni glasbi.
Mira Voglar: Palček, pomagaj (Knjiga s CD-jem), strani 4, 5, 6, 7, 8, 9
Poslušanje pesmi: Kaj stori Biba, če za novo leto ni snega? ...
Razgovor: Kaj si želimo v novem letu? Kaj pomeni voščilo: Srečno novo leto!
Poslušanje pravljice: Novo leto in tri črne luknje (bere učiteljica)
Razgovor: Kdo nastopa v naši pravljici? Kaj je imelo novo leto v culici? Kdo jo je vzel? Kam so hotele skriti srečo? Kaj jim je svetoval palček? Kaj so položile k culici? Kaj se je zgodilo s ptičjim gnezdom, ptičkom, mahom? Kdo je ponesel novo leto na Zemljo? Kdaj točno je prišlo na Zemljo? Kaj je Zemlja poslala novemu letu v pozdrav? Kdo je pel pesem?
Poslušanje pesmice Oj, pridi Novo leto (CD)
Poslušanje celotnega posnetka pravljice in pesmice s CD-jaRisanje palčkov s črnim flomastrom na vrečke papirja. Palčke učenci pobarvajo, v vrečko pa položijo svoje voščilo (lahko dodamo tudi pesmico) za starše in se podpišejo. Vrečko zave-žemo s pisanimi trakovi in nastane culica. Srečo v culici učenci odnesejo domov.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
166
Novoletno rajanje
TEMATSKI SKLOP: ČAS DOTIK OKOLJA 1: O ČASU (9 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA U: strani 24, 25, 26, 27DZ1/iDZ: strani 36, 37, 38, 39, 40, 41
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju;• spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov,
kot so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan, letni časi;• znajo opisati razliko med dnevom in nočjo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• merijo čas, ustrezno uporabljajo koledar (dan, teden, mesec, leto); • poznajo pomen dediščine;• znajo časovno opredeliti dogodke in pojave.
RazgovorKoliko si star(a)? (Šet let). Kdo je v tem šolskem letu že praznoval rojstni dan? Kdo ga pra-znuje ta mesec, kdo februarja …? (Ker vsi otroci še ne vedo, si pomagamo z dnevnikom.) Vsi imate šest let, poglejmo, kdo se je rodil prvi, drugi ... (Otroke postavimo v vrsto.) Kdo se je rodil prej kot …?
Od dojenčka do prvošolčka (delo po skupinah)Med sličicami iz revij ali s pleta poiščemo otroke v različnih starostnih obdobjih. Otroci jih razvrstijo od dojenčka do prvošolčka.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 36, naloga 1Domača naloga: V šolo prinesi svoje fotografije od dojenčka do prvošolčka.
Predstavitev fotografijUčenci prinesejo svoje fotografije od doma in jih predstavijo sošolcem: Koliko sem bil(a) star(a), kaj sem delal(a), ob kateri priložnosti je nastala fotografija …?
Enaka starostUčenci primerjajo fotografije, ki prikazujejo otroke v enakih starostnih obdobjih. Fotografi-je razporedijo na tleh v različne skupine (dojenčki, 1-letni, 2-letni … do fotografij, ki so bile posnete nazadnje) in jih s trakom ali vrvico povežejo med seboj od časovno najbolj odda-ljenega do najnovejšega obdobja. Ugotavljajo podobnosti in razlike znotraj posameznih starostnih skupin in med različnimi starostnimi skupinami. Na poseben kup zložijo fotogra-fije, za katere ne znajo določiti, koliko so stari otroci na njih. S pomočjo naših vprašanj za usmerjeno opazovanje skušajo ugotoviti približno starost. Fotografije lahko razvrščajo tudi po vsebini (fotografije, na katerih otroci jedo, se vozijo, imajo dudo, praznujejo rojstne dni, se igrajo z drugimi …).
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
167
Izdelava časovnega traku Učenci med svojimi fotografijami izberejo nekaj fotografij in jih razporedijo v časovni trak ter jih prilepijo. Če želijo lahko pod slikami skupaj označimo starost.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 38, naloga 3 Domača naloga: V šolo prinesi različne predmete iz svojega otroštva ( igrače, knjige, oble-ke, obutev …).
Razstava predmetovZ učenci si ogledamo predmete, ki so jih prinesli v šolo. O njih vodimo razgovor, jih razvr-ščamo (igrače, obutev …), urejamo v pravilno zaporedje glede na čas uporabe, primerjamo po velikosti, po materialu, opisujemo …Delo z učbenikom: stran 24, 25 Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, strani 40, 41, nalogi 5, 6
RazgovorKaj ste delali včeraj? Zakaj vam zjutraj ni bilo treba vstati in iti v šolo? Ste kam šli, kaj ste de-lali, koga obiskali? Kateri dan je bil včeraj? (Nedelja.) Kateri dan je danes? (Ponedeljek.) Kdo ve kateri dan bo jutri? Pa pojutrišnjem? Skupaj naštejemo dneve v tednu.
Teden na tleh - RISTANCNa tla narišemo velika polja, vsaka vrsta predstavlja dan v tednu (v polja lahko zapišemo imena dni). Učenci se igrajo ristanc. Posamezna polja preskakujejo sonožno ali po eni nogi. Dneve med skakanjem naglas imenujejo. Kdor se zmoti, prepusti igro naslednjemu in čaka, da bo spet na vrsti, sam pa nadaljuje tam, kjer je prej nehal. Če imajo učenci težave z meta-njem kamenčka v posamezna polja lahko ta del igre izpustijo, in samo skačejo ter imenu-jejo dneve.Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, stran 37, naloga 2
Teden (Albert Širok)Dobro jutro stric ponedeljek, boter torek je že vstal? Prav zares, soseda sreda, dobro se je nasmrčal. Pa je prišel ponj četrtek, k ujcu petku sta odšla, na križišču sredi pota se pridruži se sobota, ta pripelje še mesarja in zakoljejo komarja, naredijo krvavice, klobasice, pečenice, saj bo jutri dan veselja − v vas prispe gospa nedelja.
Teden ima sedem dni. Naštejmo jih.
RazgovorPoglejmo, če je danes Sonce že vstalo? Kdaj Sonce vstaja? (Zjutraj.) Kdaj gre spat? (Zvečer.) Kaj pa vi? Kdaj je na soncu najbolj toplo? (Opoldne.) Kaj delate takrat vi? (Kosimo.)Se še spomnite v katerem delu dneva se je začelo novo leto? Kdaj točno se je začelo? (Ob polnoči.) Delo z učbenikom: strani 26, 27
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
168
TEMATSKI SKLOP: ŽIVA BITJA (ČAS)DOTIK OKOLJA 1: ZIMA V NARAVI (3 ure)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 28, 29DZ1/iDZ: strani 42, 43
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja;• časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih;• usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• opišejo, kaj živa bitja potrebujejo za življenje;• opišejo živa bitja in njihova življenjska okolja;• opišejo, kako ljudje živijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo čutila;• vedo, da se živa bitja po smrti razgradijo;• vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo, predelujejo in v okolje oddajajo.
Letni časi v slikah (razvrščanje fotografij)Učenci na tleh razvrščajo fotografije, ki smo jih pred tem fotokopirali ali izrezali iz različnih časopisov, koledarjev in revij. Na fotografijah opazujejo in razlagajo spremembe, ki jih opa-zijo v naravi, v oblačilih ljudi in dejavnostih, ki jih opravljajo ljudje v različnih letnih časih. Z razvrščenimi fotografije uredijo pano.
Zgodba skozi letne časeUčenci v slikanicah iščejo slike, iz katerih so razvidni letni časi. Slike postavijo drugo ob dru-go tako, da si letni časi sledijo v pravilnem zaporedju. Ob slikah si izmislijo svojo zgodbo, ki se dogaja eno leto (začne in konča se v istem letnem času).
Zimska oblačila in obutev, sprehod v garderobo in razgovor v razreduZ učenci se odpravimo v garderobo, si ogledamo njihova oblačila in obutev in se pogovo-rimo, zakaj smo tako toplo oblečeni. (Zima.) smo enako oblečeni, ko se začne šolsko leto?? (Jesen.) Kaj pa poleti? Kateri letni čas je bil pred poletjem? (Pomlad.) Po čem si ga zapomni-mo?
Iskanje asociacij na besedo ZIMANa kaj se spomnite ob besedi zima? (Led, sneg, snežak, mraz …) Na tablo napišemo besedo zima, otroci narekujejo besede, ki jih spominjajo na zimo. Besede sproti zapišemo na tablo. Učenci v zvezek prerišejo tabelsko sliko in jo dopolnijo z ilustracijami.
Delo z učbenikom: strani 28, 29. Razgovor ob sliki: Kaj delajo živali pozimi, kako jim lahko pomagamo?
Delo z delovnim zvezkom: DZ1/iDZ, strani 42, 43
Sprehod do izbranega drevesaOpazovanje in fotografiranje drevesa za časovni trak. Učenci v razredu narišejo opazovano drevo v zvezek.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 44, opazovalni list 9
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
169
Vrteči letni časiDogovorimo se, katera barvica pomeni kateri letni čas (npr. modra – zima, zelena – po-mlad, rdeča – poletje, rumena – jesen). Ugotovimo, v katerem letnem času imajo učenci rojstni dan. Vsak ima v roki barvico svojega letnega časa in poišče nekoga, ki je rojen en le-tni čas pred njim in en letni čas za njim. Po štirje učenci se poiščejo v skupino (predstavljajo eno leto), se primejo za roke in se zavrtijo. Nato se spustijo in ponovno zavrtijo v skupini štirih z drugimi sošolci. Nato se razvrstijo v skupine pomlad, poletje, jesen in zima, sedejo na tla, mi pa pripovedujemo zgodbo, v kateri se dogaja nekaj, po čemer lahko prepoznajo letni čas. Če zgodba pripoveduje o tem, kako se je stopil zadnji sneženi mož na otroškem igrišču in so se v naše kraje vrnile ptice selivke, vstanejo učenci pomladne skupine, če pri-povedujemo, da kmetje na polju žanjejo žito, pomladni učenci sedejo in vstane poletna skupina itd.
Barvni letni časi Za to dejavnost potrebujemo plastelin v štirih barvah in paličice, razrezane slamice ali vž-igalice. Vsak učenec ima pred seboj na kupčku veliko kroglic iz plastelina v štirih barvah – vsaka barva pomeni drug letni čas. Dogovorimo se za pomen barv in učencem povemo, da bomo pripovedovali zgodbo. Zgodbo si izmislimo in jo pripovedujemo tako, da ob različnih dogodkih omenjamo letne čase v pravilnem zaporedju, učenci pa sproti polagajo kroglice v vrsto. Pripovedujemo npr. o deklici Ani, ki se je rodila spomladi, ravno takrat, ko je cvetela češnja na njihovem vrtu (prva kroglica). Poletje je bilo sončno in vroče in mamica se je z Ano v vozičku najraje sprehajala po senčnih poteh (druga kroglica). Jeseni se je ohladilo, in Ani je dedek kupil toplo rdečo jopico s kapuco (tretja kroglica). Tisto leto pozimi ni bilo snega. Ana je prvič videla novoletno jelko (četrta kroglica) … V opisovanju naslednjih let vsakič ponavljamo določene značilnosti (cvetenje dreves in spomladanskih cvetlic ter Anin rojstni dan, vroče poletje z dolgimi dnevi in kratkimi nočmi, hladnejša jesen, mrzla zima s praznovanjem novega leta in dolgimi nočmi). Ob pripove-dovanju o četrtem letu Aninega življenja učence vprašamo, ali lahko iz kroglic uganejo, kateri letni čas bo sledil in zgodbo nadaljujemo z njihovim napovedovanjem letnih časov. Zgodbo končamo, ko je Ana stara šest let in omenimo trenutni letni čas. Povemo, da vse kroglice predstavljajo Anino preteklost. Iz kroglic, ki jih učenci niso porabili, lahko sestavijo skupno vrsto letnih časov v enakem zaporedju, ki pomenijo prihodnost, ter jih s paličicami ločijo na leta.
Pesmi o zimi Mira Voglar - Kaj delajo živali pozimi
Kaj delajo polhi pozimi, ko hrib in breg pokrije sneg, kaj delajo polhi pozimi? Spijo, spijo, glej tako!
Kaj delajo polhi pozimi, ko hrib in breg pokrije sneg, kaj delajo polhi pozimi? Spijo, spijo, glej tako!
Kaj delajo žabe pozimi, ko hrib in breg pokrije sneg, kaj delajo žabe pozimi? Spijo, spijo, glej tako!
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
170
Kaj delajo ježi pozimi, ko hrib in breg pokrije sneg, kaj delajo ježi pozimi? Spijo, spijo, glej tako!
Kaj dela pa medved pozimi, ko hrib in breg pokrije sneg, kaj dela pa medved pozimi? Spi, spi, glej tako!
Priporočilo: Klavdija Kuščer: Na vse strani se svet gradi (didaktična igra), izdala založba Dr. Mapet 1995.
TEMATSKI SKLOP: SKUPNOSTI - ODNOSIDOTIK OKOLJA 1: MED LJUDMI (9 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 30, 31, 32, 33DZ2/iDZ: strani 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• prepoznajo oblike družinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih;• uporabljajo poimenovanja za družinske člane (brat, sestra, starši, stari starši, otrok, sin, hčerka …) in
razumejo medsebojne sorodstvene povezave med njimi;• poznajo različne oblike družin in sorodstvene odnose v ožji in širši družini;• spoznajo pomen pravil družbenega življenja (pravila iz otroških iger, pravila v šoli, pravila družbene-
ga življenja);• vedo, zakaj potrebujemo pravila;• spoznajo, da ima vsak človek pravice in dolžnosti, ter opišejo razlike med pravicami in dolžnostmi;• pojasnijo razliko med morati in smeti;• spoznajo pomen dane obljube;• vedo, kaj je laž in kaj resnica;• spoznajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnosti za sporazumevanje;• vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih;• spoznajo in urijo ustrezna ravnanja v različnih družbenih primerih;• prepoznajo različne vrste nasilja (besedno, psihično, fizično) in vedo, kam se obrniti po pomoč;• vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• razumejo pomen dolžnosti in pravic ter ravnajo skladno z njimi;• poznajo razliko med tem, kar moramo in smemo delati (poklic, hobi);• opišejo nujnost sodelovanja med ljudmi in razumejo, da človek ne more živeti sam;• opišejo ustrezno ravnanje v različnih situacijah v družbi in tako tudi ravnajo;• prepoznajo različne vrste nasilja in vedo, kako in koga prositi za pomoč, če jo potrebujejo;• poznajo različne oblike družin in sorodstvene odnose v ožji in širši družini;• spoštljivo ravnajo do sebe in drugih.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
171
Človek, ne jezi seUčencem razdelimo podlage in figurice za igro. Glede na to, da naj bi otroci pravila poznali jih ponovimo. Igranje po skupinah.
RazgovorKako je potekala igra? Zakaj?Zdaj pa se boste še sami spomnili podobne igre z vašimi (dogovorjenimi) pravili.
Naša pravilaRazličnim skupinam učencev razdelimo različne predmete (žoge, kamne, radirke …). Vsaka skupina si izmisli igro, ki bi se jo s temi predmeti lahko igrali in sestavi pravila. Ko vse skupi-ne predstavijo svoje igre, se igro, ki je bila večini najbolj všeč, tudi igramo.
Razgovor ob sličicahDelo z učbenikom: stran 30. Kaj bi se (se je) zgodilo, če ne bi (nismo)upoštevali pravil?Kakšna pa so pravila na smučišču? Kaj bi se zgodilo, če tam ne bi upoštevali pravil? Katera pravila moramo upoštevati na smučišču? (Kupiti moramo smučarsko vozovnico, čakati v vrsti na vlečnico, upoštevati znake na smučišču, smučati tam, kjer je dovoljeno, imeti pri-merno opremo …)
Razgovor: Kdo bi šel plavat? Kam? Pripravimo se za »obisk« bazena v DZ.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, strani 6, 7: Ugotavljanje pomena znakov, ki jih mora-mo upoštevati.
Pravila obnašanja na koncertu ali v gledališču Z učenci se dogovorimo, kdo bodo nastopajoči in kdo gledalci. Po predstavi se pogovori-mo, katera pravila smo upoštevali in katera bi morda morali še bolj upoštevati.Risanje znakov za pravila, ki veljajo v gledališču:• Med predstavo smo tiho in mirno sedimo.• Papirčki in drugi predmeti so v žepu ali še bolj doma.• Izklopimo ure, ki piskajo in prenosne telefone.• Žvečenje, pitje in šumenje z vrečkami moti nastopajoče in obiskovalce.
Pravila v naši šoliNa tablo pritrdimo znake za sedenje, poslušanje, pospravljanje, pisanje, risanje. Dogovorimo se za postavitev semaforjev po razredu:zelena luč = Smem. rdeča luč = Ne smem.oranžna = Vprašam za dovoljenje.Predal ali vrata omare, ki jih smejo otroci odpirati brez našega dovoljenja označimo z zeleno lučjo (krogec), tiste, ki jih ne smejo odpirati označimo z rdečo lučjo, če pa morajo za določe-no stvar vprašati za dovoljenje, označimo z oranžno lučjo. Otroci na pripravljene kartončke sami označijo ustrezno barvo.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 9
Moja družina − opisUčiteljica učencem predstavi svojo družino. Predstavitev podkrepi z zanimivimi dogodki, predvsem iz otroških let. Učence spodbudimo, da tudi oni opišejo svojo družino. Za vsakega družinskega člana pobarvajo kvadratek v stolpiču. Stolpiče pritrdimo na tablo in ugotavlja-mo številčnost družin, jih primerjamo, prirejamo, urejamo … Osredotočimo se na osnovno družino, če v družini živijo stari starši, dodamo še kvadratke zanje vendar jih pobarvamo z drugo bravo.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
172
Razstava fotografijFotografije družin učencev (domača naloga) pritrdimo na tablo ali pano. Učenci se posede-jo na tla v krog in si najprej ogledajo sličice družin, ki so izrezane iz revij. Družine z več ali manj otroki, družine ločenih staršev, družine brez enega izmed staršev, ki je umrl, družine z dedki in babicami. Ob slikah se lahko seznanijo s pojmi polsestra, polbrat, posvojenec … Te družine opisujejo, ugotavljajo razlike in podobnosti ter posebnosti. Delo z učbenikom: stran 32
Naše družinePo stolpičih na tabli ponovno ugotovimo, da so tudi naše družine različne. Vsak učenec ob fotografiji še enkrat predstavi svojo družino.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 5
Družine malo drugačeMed pripomočki, ki jih imamo na voljo v šoli (plastelin, kocke, barvice …) učenci izberejo tiste, ki bodo predstavljali člane njihove družine. Če se odločimo za plastelin ali barvice, se dogovorimo, kaj bo katera barva predstavljala (modra: mama, zelena:oče, rumena: hčere, oranžna: sinovi ... ). Vsak učenec ponazori člane družine sošolca/sošolke, ki sedi na njegovi desni strani (npr. Janino družino sestavljajo mama, oči, dva sinova, hči in dedek).
Vloge članov v družinahUčence razdelimo v skupini. Vsaka skupina predstavlja družino. Učencem pomagamo, da si razdelijo vloge članov družine. Napovemo situacijo, npr. sobota popoldan je in odšli smo v živalski vrt. Člani skupine se med seboj dogovorijo, kako bodo zaigrali odhod od doma in obisk v živalskem vrtu in to predstavijo ostalim v razredu. Po predstavitvi vseh skupin se pogovorimo, kaj je bilo najbolj izvirno predstavljeno. Namen pogovora je tudi ta, da opozo-rimo na pomembnost dogovarjanja, obnašanja in na primeren odnos do živali.
Spomnimo se zgodbeČiščenje avta (J. Cutting)Na tablo pritrdimo sličico metle, lonec, avtomobil, otroško kolo in spodbudimo otroke, da pripovedujejo, kdo pri njih doma skrbi za avto, pometanje, kuhanje, pospravljanje igrač, pospravljanje otroškega kolesa, likanje, odnašanje smeti … V zvezek narišejo za vsakega družinskega člana po en primer (npr. mama – metla, oče – avto …).
Gibi namesto besedPojasnimo, da bomo nekaj »povedali« brez besed. Poudarimo pozornost na vsak gib. Na-redimo dva počepa in nato z gibi povabimo otroke, da ponovijo za nami. Na mestu trikrat poskočimo in pokažemo otrokom, naj ponovijo za nami … Otroke povabimo, da prevza-mejo našo vlogo. Z gibom povabimo enega otroka za naslednjo demonstracijo. Zahvalimo se brez besed in povabimo naslednjega. Vsak učenec naj ima možnost demonstrirati kratko gibalno vajo. Po zaključku igre se pogovorimo in povemo, katere besede bi uporabili, če bi lahko govorili.
Je res, ni resDejavnost je res, ni res, lahko igramo z različnimi vsebinami. Za začetek izhajamo iz okolja, v katerem smo. Pripovedujemo trditve: v razredu imamo stole, na stropu so luči, v kotu je gugalnik, na polici je radio, na policah so lončki z rožami … Učenci ob vsaki trditvi izrazijo strinjanje ali nestrinjanje. To lahko naredijo ustno, lahko pa imajo rdeč kartonček, ki pome-ni nestrinjanje in zelen kartonček, ki pomeni strinjanje. Ob povedani trditvi ju dvigujejo. Po končani dejavnosti vodimo pogovor k razmišljanju o lažeh. Iz razgovora ugotovimo, ali učenci vedo, kaj je laž, kdaj se človek najpogosteje zlaže. Povemo lasten primer in spod-budimo učence, da pripovedujejo o svojih izkušnjah. Po vsaki pripovedi se o povedanem pogovorimo z učenci.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
173
Zgodba z različnimi konciPripovedujemo zgodbo: Maja in Jan sta prvošolca in živita na vasi. Pogosto se skupaj igrata z žogo, nabirata cvetje, raziskujeta gozd za vasjo. Ob vasi teče potok, vendar tja ne smeta. Starši so jima prepovedali igranje ob potoku, ker se bojijo, da bi se zgodila nesreča. Oblju-bila sta, da ne bosta hodila k potoku. Nekega sončnega dne pa sta kljub vsemu sklenila, da se bosta sprehodila do potoka. Pazila sta, da ju ni nihče videl. Kar malo tesno jima je bilo pri srcu, saj sta vedela, da sta obljubila, da sama ne bosta hodila tja. Kmalu sta povsem pozabila na obljubo. Lovila sta se in metala kamenje v potok. Med igro je Maji spodrsnilo in z obema nogama je pristala v nizki vodi. Ustrašila sta se in stekla domov. Mama je že na pragu čakala Majo, ker je ni nikjer videla. Vprašala jo je, kaj je počela, da je mokra. Maja je rekla, da je stopila v lužo. Učenci v parih odigrajo zgodbo in si sami izmislijo zaključek.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 8
Lahko, če hočemoUčenci sedijo v polkrogu (lahko v dveh polkrogih: eno skupino vodi učiteljica, drugo pa vzgojiteljica) in vsak ima pred seboj dva predmeta, ki ju sam izbere. Učiteljica spodbuja učence, da pripovedujejo o tem, kaj lahko doma delajo, če hočejo, in česa jim ni treba, če nočejo. Otroci se k besedi javljajo z dvigom rok (imajo dve možnosti) in ko povedo kar so želeli, odložijo en predmet za hrbet. S takšnim načinom dela zagotovimo, da imajo učenci enake možnosti povedati kar želijo, spodbudimo bolj tihe učence in ne dovolimo, da bi nekateri govorili predolgo.Delo z učbenikom: stran 33Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ , stran 10
Telefonski imenikZ učenci pripravimo 8 lističev formata A5 za »imenik« in jih spnemo s sponko. Na vsak listek narišejo enega od ljudi, s katerim se pogosto družijo (mama, oči, babica, dedek, soseda …). K posamezni sliki preslikajo ustrezne telefonske številke, ki so jih zapisane prinesli od doma. Na prvo stran otroci zapišejo svoje ime ali narišejo simbol, po katerem bodo prepozna-li svoj »imenik«. Izdelke razstavijo in se pogovorijo o njihovi pomembnosti. S strinjanjem staršev (varovanje osebnih podatkov), lahko pripravimo plakat z za učence pomembnimi številkami. Na plakatu so zapisana imena otrok (lahko simbol), zraven pa telefonske številke (mama, oče, dedek …).
Halo!Učenci zaigrajo telefonske pogovore različnih situacij, ki jih opišemo ali prikažemo na slikah (slike iz časopisov). Npr. brat se je urezal v prst, na cesti pred blokom se je zgodila prometnanesreča, deček iz višjega razreda ustrahuje mlajšega … Učenci »kličejo« telefonsko številko(glasno govorijo številke) in simulirajo sporočilo osebi, ki jo kličejo (Dober dan. Moje ime je Neža. Sama sem doma in zdi se mi, da nekoga slišim. Stanujem na … Strah me je.)Delo z učbenikom: stran 31Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 11
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
174
TEMATSKI SKLOP: ČLOVEKDOTIK OKOLJA 1: ŽIVIMO ZDRAVO (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 34, 35DZ2/iDZ: strani 12, 13, 14
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• vedo, da jim zdrav način prehranjevanja, telesne vaje in počitek omogočajo rast in razvoj ter da jim pomagajo ohranjati zdravje;
• ugotavljajo, da nekatere stvari, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodijo;• poznajo pomen redne nege telesa in razumejo vzroke dobrega počutja ob redni telesni vadbi.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• razumejo pomen zdravja za človeka in načine ohranjanja zdravja.
Razgovor ob sličicah Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 12, naloga 1
Kaj delamo vsak dan? Učenci po navodilih pobarvajo kvadratke: vijoličasto, zeleno, rdeče, modro , belo, oranžno, sivo, črno. Za vsako opravilo, ki ga opravljamo vsak dan izberemo kvadratek ustrezne barve.Če telovadiš pritrdi na pano kvadratek vijoličaste barve; če umivaš zobe, kvadratek zelene barve; če si čistiš nos, kvadratek rdeče barve; če plavaš, kvadratek modre barve; če piješ mleko, bel kvadratek; če ješ lubenico, oranžen in zelen kvadratek; če igraš računalnik, siv kvadratek in če spiš vsak dan črn kvadratek.Koliko otrok je lubenico vsak dan, koliko s jih umiva zobe vsak dan ...? Ugotovimo, da se umiva-mo in spimo vsak dan. Zakaj? Kaj še delamo vsak dan? S katerimi opravili skrbimo za zdravje?
Na tablo napišemo miselni vzorec, otroci ga preslikajo v zvezek.
ŽIVIM ZDRAVO.
SKRBIM ZA ČISTOČO.
DOVOLJ SPIM.
JEM RAZLIČNO HRANO.
GIBAM SE. POČIVAM.
DOBRO MISLIM.
PIJEM VODO.RAD SE SMEJIM.
Razgovor ob sliki: Kateri otroci skrbijo za zdravje? Poišči sličico, ki označuje počitek, gibanje,…Delo z učbenikom: strani 34, 35
Nepremično sedenjeUčenci tekmujejo, kdo lahko dlje nepremično sedi. Potem se pogovarjamo, ali bi lahko brez premikanja sedeli ves dan. Učenci razmišljajo, kaj se lahko zgodi, če se ne premikamo.
Umazane rokeUčenci si roke umažejo z barvo ali z zemljo. Najprej si jih umivajo v posodi (vedro, škaf ), nato si ponovno umažejo roke in si jih umijejo pod tekočo vodo. Opazujejo, kdaj so roke bolj čiste.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
175
RazgovorKako skrbimo za lase, zobe, telo?Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 13, naloga 2Domača naloga: Nalepi sličice.
Minuta za zdravjeRazgibajmo naše telo (izberemo vaje za gibljivost glave, rok, ramenskega obroča … vse do nog). Kako se počutimo?
Obisk medicinske sestreVišja medicinska sestra ob slikanici Zajčkova pot v šolo (izdal Inštitut za varovanje zdravja RS) popelje otroke skozi pomembne dejavnike, ki vplivajo na njihovo zdravje (varna pot v šolo, gibanje, prehrana, pijača, šolska torba, učni prostor, prosti čas, počitek, družinsko življenje).
RazgovorUčenci pripovedujejo o svoji srečanjih z zdravnikom ali zobozdravnikom.
Mišek (Polonca Kovač)Poslušajmo, kaj se je dogajalo z Miškom pred zobozdravstveno ambulanto.
Mama zajklja je zbolela (Metka Berginc), vitamini, minerali, zdrava prehranaZgodilo se je nekega pomladnega jutra, ko je sonce pravkar odprlo oči. Mama zajklja je sedela na starem gugalniku ob postelji. Vse dni je neutrudno pospravljala, prala, se igrala z otročiči, hodila v trgovino, kuhala, brisala prah, pomivala posodo … Bila je neznansko utrujena in tega jutra se je zelo slabo počutila. »Ko bi bil vsaj oče zajec doma, pa prodaja zeljnate glave na tržnici,« na glas spregovori mama. Njenih pet zajčkov je neutrudno skakljalo po kuhinji. Čakali so zajtrk, mame pa od nikoder. Pretaknili so že vse kotičke v hiši, na koncu pa so pogledali tudi v sobo. Mama zajklja je že ležala v postelji in si merila vročino, komaj je še govorila: »Zajčki moji, danes si boste morali sami pripraviti zajtrk in kosilo. Zbolela sem.« Največji in najbolj lačen zajček ji je rekel: »Ma-mica, zate in zase bomo poskrbeli, ti kar počivaj! Hm, na vrtu je sveža zelenjava, v kleti so jabolka. Ah, kdo bo vse to izruval, opral, očistil. Raje grem v trgovino,« je zagodrnjal in odšel.Iz trgovine je prinesel šest vrečk čipsa, za vsakega eno. Mami pa se je še bolj povišala tem-peratura. Naslednji dan drugi zajček prinese iz trgovine šest vrečk smokijev in dva zavitka čokolade. Mama dobi po telesu oranžne pike in izpuščaje. Tretji dan,tretji zajček komaj pri-vleče domov polno košaro napolitank, čokoladnih rogljičkov in krofov. Mami se je stanje še poslabšalo, začela je tudi kašljati. Zajčki so bili obupani, zato je rekel četrti: »Danes vam bom jaz pokazal, kaj je to kosilo. Vse nas bo okrepčalo in mamico pozdravilo.« Z veliko sa-mokolnico je pripeljal iz trgovine še in še pisanih vrečk najboljših bombonov … Mama zaj-klja je nesrečno zmajala z glavo, vzela bombon in si, joj, okrušila zobček, tistega spodnjega, najlepšega. Morala bo k zobozdravniku. Zajčke pa je začel boleti trebušček. Peti dan pa se je oglasil najmlajši zajček: »Ko nam je mama kuhala, smo se vsi dobro počutili. Kaj nam je kuhala? Hm … zelje, pa repo in korenje, pa solato smo jedli vsak dan. Polno vitaminčkov in mineralčkov, ha. To bo to, to bo pozdravilo mamico.Vsi zajčki so se odpravili na vrt in izruli največji korenček ter odrezali največjo in najlepšo glavo solate. Za posladek pa še eno redkvico za vsakega.Utrujeni in umazani zajčki so prinesli mami kosilo. Mama zajklja ga je počasi pospravila košček za koščkom, grižljaj za grižljajem, vse do zadnjega listka solate. Zadovoljna je za-spala. Ko se je zbudila, se je nasmehnila, pogledala po sobi in zaslišala svoje zajčke, ki so zadovoljno poskakovali pred hišo. Tudi sama se je dobro počutila, povišana temperatura je izginila, oranžnih pik tudi ni bilo več, še zobek je zbrusila s korenčkom. »Juhu! Zajčki moji, kako dobro se počutim!« je zavriskala od veselja.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
176
Razgovor o zgodbiO čem pripoveduje zgodba? Kaj smo se iz nje naučili?Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 14. Priprava namaza in soka iz grenivke ali po-maranče. Vsak učenec iztisne svoj sok.
TEMATSKI SKLOP: POJAVIDOTIK OKOLJA 1: OPAZUJMO VREME (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 36, 37, 38, 39DZ2/iDZ: strani 15, 16
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
· znajo spremljati in zapisovati vremenska stanja;· znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih; · znajo oblikovati preprost vremenski koledar.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
· poznajo in opišejo vremenska pojave;· poznajo nekaj lastnosti svetlobe;· poznajo čutilo za vid;· poznajo nekaj lastnosti zvoka;· poznajo čutilo za zvok.
Poslušanje posnetka: Vremenska poročila (R. Novak) Kdaj tebe zanima, kakšno bo vreme?
Razgovor ob sliki: Kakšno vreme prikazuje slika? O čem razmišljajo otroci pri oknu?Delo z učbenikom: strani 36, 37Med kartončki z vremenskimi znaki izberejo znak za vreme, o kakršnem razmišljajo otroci (sneg, sončno, deževno).
Razredna vremenska opazovalnicaIz papirja izrežemo hišico z odprtim okencem. V odprtino vsak dan pritrdimo ustrezen vre-menski znak.Kakšno vreme je danes zunaj? Kateri kartonček bi ustrezal?Označimo vreme v razredni vremenski opazovalnici.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 15, naloga 1
Opazovanje nebaNebo in narava ob različnih vremenskih pojavihUčencem omogočimo opazovanje vremena in pojavov v različnih vremenskih situacijah.Spoznanja o vremenskih razmerah oblikujemo ob izkustvenem opazovanju in pogovoru.Tako izvedemo opazovanje neba ob jasnem, oblačnem in delno (zmerno, pretežno) oblač-nem vremenu. Vedno izkoristimo razmere, ki dopuščajo opazovanje v naravi. Pri opazovalnih dejavnostih učence vodimo s pomočjo vprašanj (Kakšne barve je nebo? Kako daleč vidimo? Ali vidimo dimnik tovarne, cerkveni stolp sosednjega naselja? Kakšni so oblaki? Kakšnih barv so oblaki? Kakšnih oblik so? Ali bodo še dolgo videti enaki? Zakaj? Kdo jih premika? …).
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
177
Učencem razložimo, zakaj je nevarno gledati v sonce. Ob opazovanju oblakov se lahko igramo igro, v kateri učenci opazujejo oblake in pripovedujejo, na kaj jih posamezni oblak spominja. Učenci odkrijejo veliko podob in dobro je, da imajo vsi možnost povedati svoja opažanja. Po igri, ko se zvrstijo vsi učenci, lahko opazujejo oblake, če imajo še vedno enako obliko. Spoznajo, da se oblaki spreminjajo in gibljejo. To spoznanje povežemo z opazova-njem vetra. Kako bi ugotovili, od kod piha veter? Učenci bodo predlagali kar nekaj načinov, kako začutiti veter (čutimo ga na licih, lasje plapolajo, veje dreves se upogibajo …). Svoje predloge tudi preizkusijo.
Zaigrana nevihtaPogovarjamo se o različnih vremenskih pojavih, tudi o nevihti in vetru. Učenci naj z ustvar-jalnimigibi po svoji domišljiji pokažejo pojav nevihte in vetra. Nato jim razložimo pravila igre, v kateri bomo skupaj zaigrali nevihto. Igro igramo v tišini. Učenci se postavijo v krog. Učitelj stoji na sredini kroga in vodi igro. Začne pri enem učencu in mu pokaže gibanje, ki ga mora učenec ponavljati, dokler ne dobi naslednjega ukaza. Dobro je, da se dogovorimo, da je ukaz očesni kontakt. Učitelj ponavlja gibanje, dokler ga ne izvajajo vsi učenci v krogu. Po-membno je, da gib podajamo učencem po vrsti, enemu za drugim. Ko zopet pridemo do prvega učenca, začnemo z drugim gibom. Za uprizoritev nevihte se lahko gibljemo takole: drgnjenje z dlanmi ena ob drugo, tleskanje s prsti, rahlo ploskanje, močnejše ploskanje, tol-čenje po kolenih, topotanje z nogami ob tla. Nevihto umirimo tako, da izvedemo aktivnosti v obratnem vrstnem redu, dokler si zadnji otrok ne neha drgniti dlani. Učenci lahko napodoben način uprizorijo tudi veter (od sapice do viharja).Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 16, naloga 3
Razgovor ob slikahDelo z učbenikom: strani 38, 39
LužeUčence spodbudimo k opazovanju luž na cesti ali na dvorišču pred šolo. Usmerimo jih na razmišljanje, kaj se zgodi z lužami, ko neha deževati in posije sonce. Naredimo lahko tudi poskus. Na okensko polico in v učilnico postavimo enaka pladnja in nanju razlijemo enako količino vode (učenci naj uporabijo prozorna lončka in se tako prepričajo, da je količina vode enaka). Pladnja nekaj časa pustimo in opazujemo. Učenci naj predvidevajo, kaj se bo zgodilo. Čez nekaj dni pogledamo, ali so se njihova predvidevanja uresničila in na katerem pladnju je manj vode. Skupaj ugotavljamo, kaj se je zgodilo in zakaj.
Angina (Janez Bitenc)Na okno tok tok, je dežek potrkal, za oknom pa Rok, je jezno posmrkal.
Naj lije z neba, na strehe in ceste, da nisem s testa gotovo že veste.
Po lužah čof, čof in kar brez dežnika, ves moker se Rok, cel dan že potika.
Zdaj fant je bolan, ga kuha vročina, mu reče zdravnik Rok, to je angina.
Miselni vzorec: OPAZUJEMO VREME Miselni vzorec opremimo še z znaki in sličicami, lahko pa je tudi samo slikovni miselni vzorec.
OPAZUJEMO VREME
SONČNO
DELNO OBLAČNO
OBLAČNO
MEGLENO SNEŽI
VETROVNO
NEVIHTADEŽEVNO
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
178
Ljudje, živali in rastline v tednu Z otroci se vsak dan pogovorimo, kaj delajo ljudje, živali in rastline. Za vsak dan v tednu v zvezek narišejo kvadrat in vanj narišejo, kaj delajo ljudje, živali in rastline. Ob kvadratu na-rišejo znak za vreme.
Igrajmo se z burjoBurja (Janez Bitenc)
TEMATSKI SKLOP: SNOVIDOTIK OKOLJA 1: ŠE VEČ O PREMETIH IN SNOVEH (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 40, 41DZ2/iDZ, strani 17, 18, 19, 20
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• vedo, da obstajajo snovi z nevarnimi lastnostmi (nevarne snovi: strupene, vnetljive, eksplozivne, jed-ke, okolju nevarne);
• znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo lastnosti gradiv in načine obdelave: preoblikujejo, režejo, spajajo, lepijo;
• znajo preoblikovati z gnetenjem, valjanjem, rezanjem, striženjem;• znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• poznajo nekaj lastnosti teles in snovi ter razlike in podobnosti med njimi;• prepoznajo in opišejo spreminjanje lastnosti teles in snovi;• poznajo osnovne oznake za nevarne lastnosti snovi;• poznajo nekatere lastnosti zraka in razumejo, da brez zraka ni življenja; • izdelajo preprost tehnični izdelek.
Razstava predmetov in snoviV razred prinesemo premete iz različnih snovi (les, tekstil, steklo, kovina). Učenci poimenu-jejo snovi, iz katerih predmeti narejeni.
Iz česa so predmeti v razredu?Učence razdelimo v skupine. Ena skupina ugotavlja, kateri predmeti v razredu so iz lesa, druga, kateri predmeti so iz stekla … Predmete narišejo, nato pa skupinam zamenjamo naloge. Tista skupina, ki je na začetku beležila predmete iz stekla, sedaj beleži predmete, ki so iz lesa. Skupina, ki je na začetku beležila predmete iz tekstila, sedaj beleži predmete iz stekla … Vsaka skupina beleži predmete, ki so iz dveh različnih snovi (ena skupina predme-te iz stekla in lesa, druga skupina predmete iz tekstila in kovine, tretja skupina predmete iz kovine in stekla …).
Delavnica: Gnetenje glineDelo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 17, naloga 1
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
179
Predstavitev snovi in orodijZa kaj uporabljamo mavec, papir, žico, modelirno maso in s čim si pri tem pomagamo?
Delavnice: Izdelek iz mavca, papirja, žice in modelirne mase Učence razdelimo v štiri skupine in jih razporedimo k mizam, kjer je že pripravljen material in pripomočki za delo. Najprej se o delu pogovorimo, nato pričnemo z delom. Vzgojiteljica in učiteljica pomagata z dodatnimi navodili. Pomagata zamešati mavec, s pomočjo skice izdelati ladjico … Mavec zmešamo z ustrezno količino vode in vlijemo v pripravljeno plastično šablono (veli-konočni zajček, piščanček …). Iz papirja zgubamo ladjico, kdor ima čas iz papirja izreže še različne figurice, jih spenja, lepi, dela luknjice … Žico poščipamo (zrežemo) na trakove in iz njih oblikujemo enostavnega polžka. Iz modelirne mase oblikujejo živali (npr. ptička in jajčka v gnezdu). Vsaka skupina razstavi svoje izdelke na posebej za to določeni mizi. Delo z učbenikom: strani 40, 41
Poskusi z vodoDelo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, strani 18,19
Razstava predmetovPredmete razvrstimo v dve skupini, nato pa učenci predlagajo, kako bi jih razporedili in prilepili na karton.Npr.: kamenčki, polžje hišice, školjke (gladko, bolj hrapavo, hrapavo, velikost, oblika …).Storži, orehi, lešniki (gladko, bolj hrapavo, hrapavo, velikost, oblika, užitnost…).
ZbirateljiVsaka skupina iz razreda izbere nekaj (pet) predmetov. Razvrstijo jih na hrapave in gladke, nato na trde in mehke. Učenci naj sami ugotavljajo, kako bi jih bilo mogoče še razvrstiti.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 20, naloga 4
Ponovno uporabnoOd doma učenci prinesejo odpadke, ki jih bomo ponovno uporabili (plastenke raznih oblik in velikosti, plastične žlice, ovitki bonbonov …). Skupaj si ogledamo predmete in učence spodbudimo k ustvarjalnosti. Razmišljamo o tem, kaj bi iz materialov lahko naredili. Učenci pripovedujejo o svojih zamislih, tudi sami podamo kakšen predlog (punčka iz plastenke, mlinček iz plastičnih žličk, lepljenko iz papirčkov od bombonov …). Po končanem delu vsak učenec predstavi svoj izdelek in pove postopek izdelave. Npr.:»Predstavljam vam mlinček. Najprej sem pripravil prozorno, okroglo, plastično škatlo bombonov in plastične žlice, ki so v škatlah z mlekom v prahu. Škatlo sem odprl in na rob pokrova s škarjami zarezal na me-stih, ki smo jih označili. V zareze sem zataknil ročaje žlic …«
Iz česa so predmetiKartončke opremimo z napisi: glina, les, kovina, steklo, papir, blago, plastika, ostalo. Iz rekla-mnih letakov in revij izrežemo fotografije predmetov in jih položimo k ustreznemu napisu. Otroci pripovedujejo tudi o drugih predmetih (iz česa so, za kaj jih uporabljamo).
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
180
TEMATSKI SKLOP: ŽIVA BITJADOTIK OKOLJA 1: POMLAD V NARAVI (9 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 21, 22, 23, 24, 25DZ2/iDZ: strani 42, 43, 44, 45
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• opazujejo, spremljajo, beležijo, napovedujejo, pojasnjujejo pojave in spremembe v naravi;• prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja;• vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave (letni časi);• spoznavajo, kaj potrebujejo sami in kaj druga živa bitja za življenje in ohranjanje zdravja;• odkrivajo razlike med rastlinami in živalmi;• časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih;• usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• opišejo, kaj živa bitja potrebujejo za življenje;• opišejo živa bitja in njihova življenjska okolja;• opišejo, kako ljudje živijo, rastejo, se hranijo, premikajo in uporabljajo čutila;• vedo, da se živa bitja po smrti razgradijo;• vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo, predelujejo in v okolje oddajajo.
Pesmi o pomladi: J. Bitenc – Pomladna, Čebelica …
Opazovalni sprehod v naravo Travnik: Učenci opazujejo spremembe, rast, velikost in barvo trave, poimenujejo cvetlice, poiščejo živali … Poslušajo glasove v naravi, ptice, čebele, muhe, žuborenje potoka … Trav-nik fotografiramo za časovni trak.Sadovnjak: Opazujejo naše drevo (brsti, cvetovi, živali …). Drevo fotografiramo za časovni trak. Opazovano drevo narišejo v zvezek.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 44, opazovalni list 9
Razgovor ob sliki Delo z učbenikom: strani 42, 43Katera živa bitja si opazil(a) na sliki? Kaj delajo ptice? Kje gnezdijo? Kaj se dogaja v mlaki? Je drevo (hrast) že pognalo liste? Dobro si oglej, kako brsti in odganja listke. Kaj cveti na travniku? So gredice na vrtu že posejane? …
Oblikovanje miselnega vzorca Otroci preslikajo naslov s table, v oblačke ali kvadratke (narišejo jih s šablono) pa namesto zapisov narišejo škarje za obrezovanje sadja, lopato oz. vile (razložimo jim, da je zaradi mi-kroorganizmov v zemlji bolje uporabiti vile s ploščatimi zobmi kot lopato), sadiko v zemlji in semena na zemlji.
POMLADANSKA OPRAVILA
OBREZOVANJE SADJA.
SAJENJE.
PRIPRAVA ZEMLJE.
SEJANJE.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
181
Delo z delovnim zvezkom, DZ2/iDZ, strani 22, 23, naloga 2
Ogled zbirke Učenci si ponovno ogledajo zbirko školjk, polžjih hišic in kamenčkov, ki smo jih naredili, ko smo se pogovarjali o predmetih in snoveh. Ugotovimo, da gre tu za neživo naravo.
Iskanje podobnih stvariPred vajo učitelj v okolju nabere nekaj predmetov (kamni, storži, deli rastlin, ostanki živali ...) in jih pokaže učencem. Učenci si jih ogledajo, otipajo. Poskušajo si jih zapomniti. V omeje-nem opazovalnem prostoru poskusijo poiskati čim več takih stvari. Da je delo lažje, so učen-ci lahko razporejeni v skupine. Po nekaj minutah je iskanja konec. Zberemo se v skupino in učenci poročajo o svojih najdbah. Najdene stvari lahko razvrstimo po kategorijah: neživo, ostanek živega. Učence spodbudimo, da se ozrejo naokrog in pripovedujejo, katera živa bitja opazijo. Povejo, kako vedo, da so živa bitja. Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, strani 24, 25
Izdelava zbirk žive naraveUčenci po skupinah izdelajo zbirke živih bitij s sličicami, ki so jih prinesli od doma.
Kaj rastlina potrebuje za rastDelo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 21Učencem pokažemo listke z znaki za sonce( - toplota, svetloba) in za zalivanje ( - voda).Povedo, kaj mislijo, kaj pomenijo znaki. Listke prilepimo na štiri lončke z zemljo, ogledajo si primer iz DZ in prečrtajo, kot kaže slika.Posejemo semena in po navodilih iz DZ razporedimo lončke po razredu. Opazujemo, kaj se bo zgodilo po dveh oz. štirih tednih. V razredu lahko obesimo tudi koledar, kot je v DZ.
Sobne rastline: Razgovor ob rastlinah
Vsak učenec (lahko tudi manjša skupina učencev) skrbi za sobno rastlino celo šolsko leto. Opazujejo rast in razmere za življenje. Za opazovanje rasti zapičijo v zemljo poleg rastline še merilno paličico, ob kateri beležijo rast v višino. Rastline med seboj primerjajo in ugota-vljajo, v čem so si podobne in v čem različne. Ali vse rastline iste vrste rastejo enako hitro? Kakšna je razlika med rastlinami na oknu in tistimi na polici omare? Učenci predvidevajo, kaj bi se zgodilo, če bi sobne rastline dali na prosto.
Moja sobna rastlinaUčenci narišejo sobno rastlino, za katero skrbijo v šoli.
Deli rastline na primeru ivanjščiceCelo rastlino narišejo v zvezek in označijo, kaj ima v zemlji. Povedo, da s koreninicami črpa rastlina hrano iz zemlje in da v koreniki hrani zaloge hrane. Če želimo, da bo ivanjščica živela jo posadimo v zemljo ali jo damo v vazo z vodo. Naredimo poskus.
Obarvani cvetoviS poskusom dokažemo, da rastlina srka vodo iz tal. Naberemo ivanjščice ali druge rastline z belimi cvetovi in jih damo v steklene kozarce z vodo. Vodo obarvamo z vodenimi barvicami in čez nekaj dni bomo opazili, da se je obarval tudi cvet v vazi.
Rast rastlinZ gibi (lahko ob glasbi) učenci ponazarjajo rast izbranih rastlin. Povemo, katera rastlina raste (npr. zvonček, smreka). Učenci s telesom ponazarjajo rast rastline iz zemlje. Gibe učencev lahko vodimo s pripovedjo, kaj se z rastlino dogaja (npr. Kmet je posejal pšenico. Na zemljo je sijalo toplo Sonce. Nato je deževalo. Iz zemlje je pokukalo nežno steblo …). Podobno zgodbico se lahko spomnijo tudi učenci.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
182
Razgovor o življenjskih okoljih živaliUčencem pokažemo sliko medveda in jih vprašamo, v katero okolje bi ga odpeljali (v gozd), da bi se najbolje počutil. Nato pokažem sličice metuljčka, pikapolonice, kobilice …, in jih vprašamo, kam bi jih odnesli, da bi se najbolje počutili (na travnik). Kdo še živi na travniku?Delo z učbenikom: stran 44, razgovor ob slikiUčence spodbudimo, da poimenujejo rastline in živali, ki jih prepoznajo. Za ostale povemo imena, ki si jih skušajo zapomniti. Pomagamo si s knjigami o živalih in travniških rastlinah. Po knjigah lahko učenci tudi samo iščejo informacije.Ugotovijo, da nekatere živali le redko vidimo, ker živijo pod zemljo. Te živali za življenje ne potrebujejo svetlobe. S čim pa se hranijo? Nekatere z rastlinami, druge tudi z živalmi ali z obojimi.
Moj domek (Draga Tarman)Iz knjižice izberemo zgodbo o eni ali več živali, učencem jo preberemo in se pogovorimo.
Sprehod na travnik, delo po skupinahNabiranje rastlin, ki smo jih prepoznali: detelja, kislica, ripeča zlatica, ivanjščica, pokalica, navadni glavinec, stoklasa, njivsko grabljišče, regrat.Dvigni kamen in poglej, kaj je pod njim. Kam se bodo skrile preplašene živali? Vse živali ne marajo sončnih, toplih bivališč, zato bivajo pod kamni, pod vejami, kjer jih sonce ne doseže.
PRI OPAZOVANJU BODIMO NEŽNI. ŽIVALI PRIJEMAJMO PREVIDNO IN JIH PO OPA-ZOVANJU VRNIMO TJA, KJER SMO JIH VZELI. MRAVLJIŠČA SO DOM MRAVELJ, PU-STIMO JIH PRI MIRU.NEKATERE TRAVNIŠKE ŽIVALI IN RASTLINE SO LAHKO STRUPENE, NEVARNE, NEPRIJE-TNE. BODI POZOREN NA ČEBELE, OSE, KOPRIVE, MRAVLJE.
Nabrane rastline nesemo v šolo in shranimo v vazah.
Razstava rastlin s travnikaPoimenovanje in lepljenje oznak z imeni. Otroke spodbujamo z vprašanji: V kateri vazi so ripeče zlatice? Kje je detelja? ...Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 38, opazovalni list 6
Predstavitev knjig in revij o živalih, ki so jih prinesli učenci. Kdor želi lahko tudi pove zanimivost o živali oz. rastlini.Delo z učbenikom: stran 45. Opazovanje in razgovor ob sliki.
Plenilec in plenUčenci so v krogu, na sredini sta dva učenca, ki imata zavezane oči. Vsakemu določimo vlogo ene izmed živali. Paziti moramo, da je en učenec plenilec, drugi pa plen (npr. miš – mačka ...). Plenilec poskuša ujeti svoj plen, vendar pa si lahko pomaga le z natančnim po-slušanjem. Učenci v krogu morajo biti tiho, le igralca z določenim znakom opozarjajo, da sta blizu kroga (pihanje, tleskanje …). Igralca z glasovi posnemata žival, ki jo igrata. Igro lahko zapletemo z večjim številom igralcev, ki imajo enake ali različne vloge.
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
183
TEMATSKI SKLOP: PROSTORDOTIK OKOLJA 1: NAŠ KRAJ (6 ur)
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 46, 47, 48, 49DZ2/iDZ: strani 26, 27, 28, 29
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• spoznajo okolico šole in poti v šolo;• uporabijo temeljne pojme v zvezi s pokrajinskimi značilnostmi okolice šole (zadaj, spredaj, levo, de-
sno, zgoraj, spodaj);• razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov).
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• poznajo, skicira in uporabljajo preproste zemljevide; • se orientirajo v svojem okolju, v okolici šole, v naravi;• z nekaj stavki opišejo značilnosti domače pokrajine in življenje ljudi v tej pokrajini ter spreminjanje
okolja;• ločijo različne tipe naselij;• poznajo glavne smeri neba.
Ogled fotografije domačega kraja na spletuOpis fotografije: Kaj vidimo na fotografiji? (hribe, cesto, travnik, reko, pošto, cerkev, gozd, most, grad…) Kaj je še v našem kraju, pa tega ni na fotografiji? Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 26, naloga 1 (domača naloga)
Sprehod v okolico šoleZ učenci se sprehodimo do bližnjih znamenitosti (most, cerkev, muzej ...). Smo vse to videli na fotografiji?
Razstava fotografij domačega krajaUčenci v šolo prinesejo fotografije domačega kraja. Kaj je na fotografijah, česar včeraj na sprehodu nismo opazili?
Razrezane slikeNa lepenko nalepimo slike, posnete v bližnji okolici šole (manjše slike lahko povečamo z barvnim fotokopiranjem) in jih razrežemo, da dobimo dele, podobne puzlam. Ni potrebno, da so razrezani deli podobno veliki, poskusimo pa rezati tako, da ima vsak del neko vsebino (npr. na enem delu slike je vidno šolsko igrišče, na drugem hrib, ki ga vidimo za igriščem, na tretjem šolsko parkirišče, na četrtem cerkev …). Učenci slike sestavijo in opišejo, kaj vidijo. Sprašujemo jih, kaj je blizu in kaj daleč od šole. Povedo, kaj jim je v okolici šole všeč in kaj ne, kje se dobro počutijo in zakaj. Delo z učbenikom: strani 46, 47. Razgovor ob sliki: Kaj je na fotografiji? (Mesto.) Kaj je v okolici naše šole na tej fotografiji pa ni? Kaj pomenijo znaki? (Hrib, ravnina …)Delo delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 40, opazovalni list 7
Sprehod do prve vzpetine (razgledne točke)Kaj bi lahko posneli v okolici šole?
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
184
Snemanje v okolici šole Sprehodimo se v okolici šole in pot snemamo z videokamero. Na izbranih točkah naredimo nekaj zanimivega, kar ni nujno povezano s krajem, kjer stojimo (npr. na prvi točki napihnemo moder balon, na drugi točki kljub lepemu vremenu večkrat zaporedoma odpremo in zapre-mo dežnik in povemo: »Rdeča češnja, bel dežnik, po tej cesti se ne sprehaja bik.«, na tretji točki z učenci čivkamo kot ptice itd.). Po vrnitvi v učilnici pogledamo posnetek tako, da učenci ugi-bajo, kje smo kaj delali. Nato ga pogledamo še večkrat, ga ustavljamo in sprašujemo učence, kaj bo sledilo na posnetku (npr. za vogalom). Na ta način v mislih vadijo slikovne predstave.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 27, naloga 4
Gore, hribi, ravnine, pobočjaMed razstavljenimi fotografijami v razredu poiščemo gore, hribe in ravnine v naši okolici in jih poimenujemo. Pogovorimo se, kako bi se povzpeli na posamezno vzpetino in določimo kakšno pobočje ima (strmo, položno).
Peščena pokrajina v peskovnikuIz mivke, gline ali drugih snovi učenci oblikujejo različne oblike površja (hribe, gore, rečne bregove, globeli rečnih strug), ki jih opazijo v domači okolici. Nanje lahko iz lego kock po-stavljajo tudi stavbe, drevesa, ceste … Posamezne oblike poimenujejo. Po glinenih oblikah lahko spuščajo drobne predmete in ugotavljajo, kje je ravno, položno in strmo. Delo delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 42, opazovalni list 8
Posnetek kraja na spletuNa spletu poiščemo posnetke domačega kraja, področja, doline.
Bosi okoli šoleŠolo obhodimo in dobro opazujemo vse okoli sebe. Učenci, ki želijo, se sezujejo in drug dru-gemu zavežejo oči. Primejo se za roke. Skupaj se odpravimo po isti poti kot prej. Previdno jih vodimo, medtem ko opazujejo, ali ves čas stopajo po enakih tleh, in sproti komentirajo, kaj čutijo pod nogami. Na izbranih točkah, kjer lahko kaj otipajo, se ustavimo in učenci ugibajo, kje so. Komentiramo, kaj vse se je na nogah nabralo (sledi trave, peska, zemlje …). Delo u učbenikom: stran 48
Različni poglediV učilnici in v okolici šole posnamemo fotografije z različnih perspektiv (pri tleh, v višini oči, z mize navzdol) in z različne razdalje. Učenci prepoznavajo posameznosti in iščejo fotografi-je, ki prikazujejo iste stvari z različnih perspektiv. Razložijo in pokažejo, kje v učilnici in v šol-ski okolici je tisto, kar so prepoznali. Opazujejo lahko tudi risbe, na katerih so isti predmeti narisani iz različnih perspektiv, ter iščejo, kaj sodi skupaj.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 28
Z višine in pri tlehUčence z višine posnamemo z videokamero ali pa učenci sami svoje sošolce fotografira-jo tako, da fotograf ne vidi obrazov (stopijo na mizo, sošolci pa ležijo na tleh s trebuhom navzdol), na posnetkih se skušajo prepoznati. Snemamo lahko tudi leže navzgor ali s strani posnamemo samo noge v različnih šolskih prostorih, na igrišču … Učenci komentirajo, po čem so spoznali, kdo je kdo in kje je bila slika posneta.
Opazovanje pred šoloPred šolo določimo točko, iz katere bomo opazovali. Že vnaprej določimo, kje je desna in kje leva stran in naročimo, v katero smer se mora opazovalec obrniti. V razredu imamo že od začetka leta (mat, slo) označeno desno stran učilnice z znakom (npr. z jabolkom), zato je prav, da ga tudi zunaj za pomoč pritrdimo nekam na desno.Delo z učbenikom: stran 49
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
185
Z zavezanimi očmiIgra poteka v parih v učilnici ali na prostem. Učenca v paru si izbereta predmet, drevo ali točko, ki je precej odmaknjena od njiju. En učenec poskuša z zavezanimi očmi najti dogo-vorjeni predmet, drugi pa hodi tik za njim in ga usmerja z besedami levo, desno, naprej, na-zaj, navzgor, navzdol, višje, nižje. Različica igre je, da tisti, ki vidi, z besedami usmerja sošolca do izbranega predmeta po daljši poti, prvi pa se potem, ko predmet najde in si odveže oči, skuša po isti poti vrniti na začetno mesto.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 29
TEMATSKI SKLOP: OKOLJSKA VZGOJADOTIK OKOLJA 1: SKRBIMO ZA OKOLJE
VSEBINE IZ UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKAU: strani 50, 51DZ2/iDZ: strani 30, 31, 32, 33, 34
cILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:
• znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo;• znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k ure-
janju okolja, v katerem živijo.
MINIMALNI STANDARDIUčenci:
• vedo, da moramo varovati naravno okolje;• vedo, kako lahko sami prispevajo k urejenemu videzu okolice;• znajo ustrezno ravnati z odpadki;• poznajo nekatere onesnaževalce voda, zraka in tal v svoji okolici.
Pesem: Ko si srečen
Pesem: Eko himna šole (če jo imate)
Razgovor ob sliki – Kaj dela družina sliki?Delo z učbenikom: stran 50
Naš dom z okolico Učenci narišejo svoj dom in okolico ( z vrtom, dvoriščem …).
Izdelajmo plakatV šolo prinesemo slike naravnih in drugih znamenitosti iz bližnje okolice, ki smo jih izrezali iz revij katalogov, koledarjev, razglednic … V skupinah ali v parih izdelamo plakat z naslo-vom NARAVNE LEPOTE in plakat z naslovom ZGRADILI SO JIH LJUDJE. Vodimo pogovor.
Razgovor ob slikiKako lahko otroci prispevamo k urejenosti šolske okolice?Delo z učbenikom: stran 51
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
186
Urejenost okoliceZ učenci se odpravimo na sprehod v okolico šole in opazujemo, kako je urejena okolica šole. Pogovarjamo se, kako bi lahko urejenost še izboljšali. S pomočjo učiteljice in vzgojite-ljice zapišejo (narišejo) predloge, ki jih predstavijo ravnatelju (ravnateljici).
Delovna akcijaV šoli prosimo za vrečke za smeti in rokavice in se odpravimo v okolico šole (do sprehajalnih poti, turističnih točk ipd). Na poti pobiramo smeti. OPOMBA: Bodimo pozorni na morebitne nevarne odpadke!
Divje odlagališčeOgledamo si divje odlagališče. Ugotavljamo, kako odvržene smeti delujejo na naravo. Kaj se dogaja ko dežuje, ko sneži, ko močno pripeka Sonce (z dežjem se spirajo odpadki in voda prodre v zemljo …). Opazujemo, ali je v okolici kakšen znak in kaj sporoča.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 31
Gost v razreduV razred povabimo strokovnjaka iz komunalnega podjetja, ki nam na konkretnih primerih pokaže, kaj se dogaja z odvrženimi smetmi v naravi. Kako ločujemo odpadke? Otrokom predstavi knjižico z navodili za ločevanje. Skupaj se odpravimo do ekološkega otoka in si ogledamo zabojnike.
Miselni vzorec Zapisi so izhodišče za zbiranje slikovnega materiala.
SKRBIMO ZA OKOLJE.
SKRBIMO ZA UREJENOST IGRIŠČA.
IZ ODPADNE EMBALAŽE IZDELAMO GRADOVE,
ROBOTE …
DIVJA ODLAGALIŠČA.
ODPADKE LOČUJEMO IN ODLAGAMO V ZABOJNIKE.
POBEREMO PASJE IZTREBKE.
UDELEŽIMO SE ČISTILNE AKCIJE.
POSEJEMO CVETLICE IN Z NJIMI ZASADIMO GREDICE PRED ŠOLO.
Z VZGOJENIMI SADIKAMI OKRA-SIMO TUDI NAŠ DOM
IN OKOLICO .
Zabavni košiPo ogledu košev v okolici šole ugotovimo, ali jih je dovolj in ali so nam všeč. Premislimo in se pogovarjamo o tem, kakšni koši bi se nam zdeli najboljši (iz kakšnega materiala bi bili, ka-kšne velikosti, barve, oblike …). Skupine otrok narišejo koše, ki se njim zdijo najprimernejši. Pripovedujejo, kaj jim je v okolici šole najbolj všeč (park, drevo, rože …). Pripravijo slikovno sporočilo. Izdelke (predloge) razstavijo. Na razstavo povabijo ravnatelja in hišnika.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 30
Razgovor: Kaj pomeni nalepka pri umivalniku?Kam vse bi jo morali nalepiti? Kaj pa doma?
PUSTIMO VODOTUDI NAŠIM ZANAMCEM! ZAPIRAJMO PIPE!
Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 32
Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA
187
Zarajajmo v počitnice JUHUHU!Petje in rajanje ob pesmicah, ki smo jih najraje poslušali in peli.Delo z delovnim zvezkom: DZ2/iDZ, stran 33
Priročnik - SLOVENŠČINA
188
Priročnik - SLOVENŠČINA
189
Dr. Albinca Pesek
PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE
V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
GLASBAGlasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, učbenik
Glasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, delovni učbenik
Glasba 1, Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo, delovni učbenik:http://www.ucimte.com/?q=interaktivni_ucbenik/1526
Priročnik - GLASBA
190
KAZALO
I. PRISLUHNIMO ZVOKOM OKOLI SEBE ..................................................................... 192
SPOZNAJMO GLASBENE MIŠKE,ODKORAKAJMO NA MIŠJI KARNEVAL ................................................................................... 192
PRISLUHNIMO GLASBI IN ZAPLEŠIMO ................................................................................... 193
BODIMO SREČNI ............................................................................................................................ 194
SPREMENIMO SE V GLASBILA ................................................................................................... 194
NAPOVEJMO VREME,IGRAJMO SE Z BURJO .................................................................................................................. 195
POJDIMO V HRIBE IN PRISLUHNIMO ODMEVU ................................................................... 196
POGOVARJAJMO SE V ŽIVALSKIH JEZIKIH,POLETIMO S ČMRLJEM ................................................................................................................ 197
RAZLIKUJMO URE,ZATIKTAKAJMO .............................................................................................................................. 198
SPOZNAJMO GLASBILA CARLA ORFFA ................................................................................. 199
ZAIGRAJMO NA GLASBILA CARLA ORFFAREŠIMO GLASBENE UGANKE (DELOVNI UČBENIK) ............................................................ 201
II. ZARAJAJMO Z GLASBO V PRAZNIČNI ČAS ........................................................... 202
ZAKORAKAJMO V ZIMO,POIGRAJMO SE S SNEŽINKAMI ................................................................................................. 202
POZDRAVIMO DEDKA MRAZA ................................................................................................. 203
PRIČARAJMO BOŽIČI ČAS,NARIŠIMO ZIMSKO PRAVLJICO ................................................................................................. 204
UGLASBIMO ČESTITKO ................................................................................................................ 205
POSLADKAJMO SE S TORTO,NARIŠIMO SVOJE ŽELJE ............................................................................................................... 206
VOŠČIMO MAMICI ZA ROJSTNI DAN ...................................................................................... 207
III. POIGRAJO SE S TONI ............................................................................................... 208
ZAPLEŠIMO S TONI........................................................................................................................ 208
UGLASBIMO PRAVLJICO,NARIŠIMO SVOJO GLASBENO PRAVLJICO ............................................................................ 209
OBIŠČIMO ŽIVALI V GOZDU,NARIŠIMO ŽIVALI V GOZDU ....................................................................................................... 210
NAREDIMO ROPOTULJE … IN ZAIGRAJMO Z NJIMI ......................................................... 211
IV. POVABIMO ŽIVALI V SVOJ GLASBENI SVET ......................................................... 212
PRIDRUŽIMO SE DOMAČIM ŽIVALIM … IN NARIŠIMO NJIHOVO OGLAŠANJE ........ 212
POIŠČIMO ŽIVALI V GLASBI ........................................................................................................ 213
POSPREMIMO BIBO ....................................................................................................................... 215
ZAPLEŠIMO Z ŽIVALMI ................................................................................................................. 216
ZAKUKAJMO,KOLIKO JE URA? .............................................................................................................................. 217
Priročnik - GLASBA
191
UČITELJU ZA POPOTNICO
Praktični priročnik za učitelja pri pouku glasbene umetnosti vsebuje didaktična napotila za delo v razredu. Posamezno enoto lahko obravnavamo eno ali več pedagoških ur, odvisno od sposobnosti otrok in lastne presoje. Pri vsaki enoti so na-vedeni cilji, ki jih dosežemo skozi glasbene dejavnosti: petje, poslušanje, gib in ples, igranje na glasbila in ustvarjalnost.
Ponujene glasbenodidaktične igre lahko še bolj popestrijo glasbeno uro v razredu. Sestavni del glasbenih dejavnosti je tudi glasbeno opismenjevanje, ki se odraža v obliki zapisa simbolov. Glasbene pojme naj prvošolčki doživijo prek glas-bene igre in doživetja.
Učitelj naj poskuša mlade vedoželjneže pripeljati do čimbolj kvalitetnega glasbenega izvajanja, vendar naj bo pot do tega cilja igriva in za otroke prijetna.
Naj živi glasba!
Priročnik - GLASBA
192
I. PRISLUHNIMO ZVOKOM OKOLI SEBE
SPOZNAJMO GLASBENE MIŠKE, ODKORAKAJMO NA MIŠJI KARNEVAL
DU/iDU str. 4, 5, 68
cILJI ENOTE• Razlikovanje petja in govora• Razlikovanje pojmov besedilo in melodija• Enakomerno gibanje – korakanje
PetjeAlbinca PesekGlasbenemiške
Igra na glasbila Spremljanje petja s ploskanjem
Poslušanje Robert Novak Mišjikarneval
Gibanje Izvajanje »raparskih« gibov ob izvajanju govorjenih delov pesmi
Ploskanje ob petih delihKorakanje ob skladbi Mišjikarneval
Ustvarjalnost Izmišljanje »raparskih« gibov
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom: Na podlagi ilustracij ugotovijo, da miške predstavljajo glasbene dejavnosti, s katerimi se bomo ukvarjali pri glasbeni vzgoji. Slišimiška predstavlja poslušanje glasbe, Lalamiška pe-tje, Cvilimiška igranje na glasbila in Hoplamiška ples oziroma gibanje ob glasbi. Kažimiška pa je voditeljica vsega glasbenega dogajanja, saj pokaže, kdaj moramo začeti peti, igrati ali plesati in kdaj nehati. Na drugi strani učbenika so narisane različne aktivnosti mišk v skupi-nah. Učenci obkrožijo tisto skupino, ki ponazarja vsebino skladbe Mišjikarneval.
Glasbenodidaktična igra:ZAPOMNIMO SI HITROST KORAKANJAUčenci ob poslušanju skladbe Mišjikarneval»korakajo« sedé na mestu. Predvajanje skladbe od časa do časa prekinemo, naloga učencev pa je, da korakajo tudi tedaj, ko glasbe ne sliši-jo. Njihova naloga je, da si zapomnijo hitrost korakanja. Tiste, ki pohitevajo, lahko poimenu-jemo pohitevančki, tiste, ki zaostajajo, pa zaostajančki.
Pojmi:Petje, govor, besedilo, melodija, enakomerno korakanje
Priporočila:1. Pri petju pesmi Glasbenemiške izberemo šest učencev, ki bodo izvajali govorjene dele
pesmi, pete dele pa izvajajo vsi učenci.2. Z učenci se pogovorimo, kdaj pri pesmi Glasbenemiške pojemo in kdaj govorimo (recitiramo).
Priročnik - GLASBA
193
3. Zapojemo znano pesem, na primer Ringa,ringa,raja, potem povemo le besedilo in na-zadnje zapojemo na zlog la. Učenci naj ugotovijo, da so prvič slišali pesem z besedilom in melodijo, drugič so slišali le besedilo in tretjič le melodijo.
PRISLUHNIMO GLASBI IN ZAPLEŠIMODU/iDU str. 6, 7, 69
cILJ ENOTE• Enakomerno gibanje ob glasbi
PetjeSlovenska ljudska Inmismolačni, Slovenska ljudska Diradičindara
Igra na glasbilaSpremljanje plesa čindara z enakomernim udarjanjem na boben ali druga ritmična glasbila (izberemo manjšo skupino učencev, ki predstavlja ritmični orkester)
PoslušanjeRobert Novak Mišjikarneval
GibanjeKorakanje ob pesmi MišjikarnevalEnakomerno gibanje ob petju pesmi Inmismolačni (na primer: s pestmi udarjamo po klopi in želimo hrano) Ples čindara ali kačo viti. Učenci se primejo za roke (z desno roko primejo sošolca pred seboj, z levo pa sošolca za seboj) in naredijo dolgo vrsto. Vodja ima v prosti roki rutico, zadnji plesalec pa da prosto roko v bok. Vodja začne viti kačo, ko začnejo pre-pevati, in sicer tako, da učenci na vsako dobo naredijo po en korak ali skok. Kačo lahko vije med klopmi, če pa smo na prostem, lahko dodamo tudi sliko, ko vodja popelje kačo med dvema sošolcema.
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci v prazne prostore narišejo, kaj bi želeli jesti, in to vpletejo v pesmico kot nove verze. Na desni strani je narisana ena od možnih postavitev plesa čindara.
Glasbenodidaktična igra:KAJ BI JEDEL?Učenci na listke narišejo, kaj bi želeli jesti, in sicer na vsak listek le eno stvar (pomarančo, banano, solato ...), ter jih dajo v vrečko. Razred razdelimo na dve skupini. Predstavnika prve pokličemo, da izvleče listek in ga pokaže svoji skupini, ki mora vključiti hrano na listku v pesmico. Če to naredi pravilno, prisluži točko za svojo skupino.
Pojem:Enakomerno gibanje
Priporočilo:Pri pesmi Diradičindara naredimo prvi korak na težko dobo, ki sovpada z besedo čindara (beseda diradi je v predtaktu). Ples lahko plešejo tudi ob petju pesmi Inmismolačni.
Priročnik - GLASBA
194
BODIMO SREČNIDU/iDU str. 8, 9, 70
cILJA ENOTE• Prepoznavanje in razlikovanje lastnih glasbil• Izvajanje zvokov z lastnimi glasbili
PetjeŠvedska ljudska Kosisrečen
Igra na glasbilaIzvajanje zvokov z lastnimi glasbili
PoslušanjePoslušanje in poimenovanje različnih zvokov lastnih glasbil
GibanjeIzvajanje gibov ob petju pesmi
UstvarjalnostIzmišljanje novih verzov k pesmi KosisrečenPrimer:Kosisrečen,sezavrtinaokrog,kosisrečen,sezavrtinaokrog,kosisrečen,sezavrtiinnasmejsenavesglas,kosisrečen,sezavrtinaokrog.
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci se ob ilustracijah pogovarjajo o vsebini pesmi.
Glasbenodidaktična igra:PLES OKOLI STOLOVV krog postavimo stole (enega manj, kot je učencev), tako da so s hrbtnimi stranmi obrnjeni navznoter. Predvajamo ali igramo glasbo in ko le-to prekinemo, morajo učenci sesti na naj-bližji stol. Tisti, ki ostane brez sedeža, izpade. Pri vsakem nadaljevanju odstranimo en stol. Učenci, ki so iz igre izpadli, sodelujejo kot glasbeniki, ki spremljajo skladbo z zvoki lastnih glasbil (topotajo z nogami, tleskajo z jeziki ...).
Pojmi:Zvoki lastnih glasbil (tleskanje, ploskanje, topotanje z nogami ...)
Priporočilo:V uvodnem delu ure se pogovorimo o sreči (kdaj smo srečni, kako izražamo srečo ...).
SPREMENIMO SE V GLASBILADU/iDU str. 10, 11, 71
cILJI ENOTE• Izvajanje zvokov z lastnimi glasbili• Izvajanje poudarjenih in nepoudarjenih dob• Gibanje v dvodobni meri
Priročnik - GLASBA
195
PetjeSlovenska ljudska Abraham’masedemsinov
Igra na glasbilaIzvajanje zvokov z lastnimi glasbili
PoslušanjeRobert Novak Mišjikarneval
GibanjeEnakomerno korakanje in (ali) ploskanje ob petju kitice pesmi Abraham’masedemsinov in upoštevanje poudarjenih in nepoudarjenih dob; ples ob pesmi Diradičindara in korakanje ob skladbi Mišjikarneval
UstvarjalnostIzmišljanje gibov ter zvokov z lastnimi glasbili ob petju refrena pesmi Abraham’masedemsinov
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci na podlagi ilustracije spletejo vsebino pesmi. Narišejo gibe, ki bi jih lahko Abraha-movi sinovi še izvajali.
Glasbenodidaktična igra:ZVOČNE UGANKEUčence razdelimo v dve skupini. Predstavnik prve skupine izvaja zvok z lastnim glasbilom, v drugi skupini, ki dogajanje spremlja z zaprtimi očmi, pa morajo ugotoviti, na kakšen način je bil zvok izvajan, ali pa ga poimenovati (na primer: slišali smo udarec z nogo ob tla ali to-potanje). Če v drugi skupini pravilno odgovorijo, lahko nekdo med njimi z igro nadaljuje.
Pojmi:Zvoki lastnih glasbil (topotanje, trkanje, tleskanje s prsti in jezikom, cmokanje, ploskanje, žvižganje, pihanje, šklepetanje z zobmi ...); dvodobna mera (štetje do dva); poudarjene in nepoudarjene dobe
Priporočilo:Učitelj pri petju pesmi Abraham’masedemsinov pri vsakem naslednjem refrenu pokaže na drugega učenca, ki si mora izmisliti nov gibalni vzorec. Ko pa si učenci izmišljajo spremlje-valne zvoke, pri besedi tako ritmično zažvižgajo, zašklepetajo z zobmi, tlesknejo z jezikom, zacmokajo itd.
NAPOVEJMO VREME, IGRAJMO SE Z BURJO
DU/iDU str. 12, 13, 71
cILJI ENOTE• Razlikovanje zvokov narave• Posnemanje zvokov narave z zvoki lastnih glasbil• Izvajanje enakomernega gibanja
PetjeJanez Bitenc Burjapiha
Priročnik - GLASBA
196
Igra na glasbilaPonazarjanje vremenskih pojavov z zvoki lastnih glasbil
PoslušanjeRobert Novak VremenskanapovedPrvi vremenski pojav v skladbi je veter, ki napoveduje nevihto. Kmalu se pojavi grmenje, ki je vedno glasnejše. Prve dežne kaplje preidejo v močnejši dež, ki postopoma pojenjuje. Skladba se konča z veselim žuborenjem potočka.
GibanjeEnakomerno gibanje pri izvajanju izštevanke ter spremljanju ilustracij v didaktičnem gradivu
UstvarjalnostIzmišljanje zgodb o vremenu ter spremljanje pripovedi z zvoki lastnih glasbil (veter prika-žemo s pihanjem, kapljice s tleskanjem jezika, grmenje s topotanjem nog, šelestenje listov z drgnjenjem dlani ob dlan itd.)
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom: Učenci v prazne prostorčke nalepijo sličice, ki ponazarjajo zvoke narave. Nalepijo jih po takem vrstnem redu, kot so se pojavili v skladbici. Pri petju pesmi Burjapiha (učitelj jo lahko preslika na prosojnico) ritmično spremlja oziroma kaže na sličice, ki ponazarjajo posamezne verze. Kasneje učenci sami ritmično spremljajo sličice po zapisu.
Glasbenodidaktična igra:IZŠTEVANKAUčenci se postavijo v krog. V njegovo sredino pokličemo enega izmed učencev, ki ima na-logo »izštevalca«. Medtem ko učenci pojejo, učenec v krogu ritmično izšteva. Tiste, ki je »izštet«, mora sedaj v krog. Igro lahko večkrat ponovimo.
Pojmi:Zvoki narave (pihanje vetra, burje, šumenje potočka, padanje dežja itd.); enakomerno gi-banje
Priporočili:1. Učitelj naj pesem uči po metodi odmeva skupaj z gibi (in s tem poudarja dvodobno
mero) – na prvo, poudarjeno dobo z dlanmi udari na klop ali po kolenih, na drugo, ne-poudarjeno pa ploskne. Na pavze naj tleskne s prsti.
2. Učenci skušajo s pojmom enakomerno gibanje povezati bitje srca (če le-to ne bije ena-komerno, nismo zdravi), tiktakanje ure (če ni enakomerno, je ura pokvarjena) in gibanje pri izštevanki (če ne pojemo in izštevamo enakomerno, nastane zmeda).
POJDIMO V HRIBE IN PRISLUHNIMO ODMEVUDU/iDU str. 14, 15, 72
cILJA ENOTE• Razlikovanje tihega in glasnega v glasbi (dinamika)• Razumevanje in izvajanje odmeva
PetjeJanez Bitenc BurjapihaSlovenska ljudska Vremenskaporočila
Priročnik - GLASBA
197
PoslušanjeRobert Novak VremenskanapovedRobert Novak Odmev
GibanjeGibno ponazarjanje odmeva: učenec naredi močan gib, ki ga mora nato sošolec ponoviti, vendar manj intenzivno.
UstvarjalnostIzmišljanje kratkih dvo- ali tritonskih melodičnih vzorcev, ki naj bodo osnova za odmev; sošo-lec naj skuša domislico ponoviti (tiše); učenci naj si izmišljajo tudi ritmične vzorce, ki jih izvaja-jo bodisi s ploskanjem bodisi na glasbila – tudi te vzorce naj sošolci ponovijo kot odmev.
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci naj prerišejo slike v prazne prostore ob njih. Rišejo naj rahlo, da bodo risbe blede in bodo predstavljale odmev. Na desni strani je ilustracija pesmi Vremenskaporočila. Učenci naj ugibajo, kakšno vreme jih bo doletelo v hribih.
Glasbenodidaktična igra:SKRITO PLOSKANJEUčitelj naj za oviro zaploska ritmični vzorec, ki ga morajo učenci (ali učenec) ponoviti. To je lahko igra na izpadanje ali pa tekmovanje dveh skupin.
Pojmi:Tiho in glasno; odmev
POGOVARJAJMO SE V ŽIVALSKIH JEZIKIH, POLETIMO S ČMRLJEM
DU/iDU str. 16, 17, 73
cILJA ENOTE• Razlikovanje in posnemanje glasov živali• Prevajanje zvočnega vtisa (poslušane glasbe) v gibno govorico (ples)
PetjeŠvedski napev Živalskijeziki
Igra na glasbilaSpremljanje pesmi z lastnimi glasbili (ploskanje, tleskanje s prsti itd.)
PoslušanjePosnetki oglašanja različnih živali (glasovi konja, slavčka, psa, krave, race in purana); Nikolaj Rimski-Korsakov Čmrljevlet
GibanjeOponašanje gibanja čmrlja ob poslušanju skladbe; oponašanje gibanja različnih živali ob petju pesmi Živalskijeziki
UstvarjalnostIzmišljanje zgodbic o domačih živalih ter petje v njihovih jezikih; iskanje »živalskih glasov« za nove kitice pesmi Živalskijeziki
Priročnik - GLASBA
198
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci nalepijo v označene prostore slike živali po takem vrstnem redu, kot se oglašajo na posnetku. Na desno stran narišejo vsebino skladbe Čmrljevlet.
Glasbenodidaktična igra:PETJE PESMI V ŽIVALSKIH JEZIKIHUčenci sedijo v krogu. Razdelimo jih v skupine po vsaj tri. Vsaka skupina si mora določiti glasove živali, s pomočjo katerih bo izvajala določeno pesem (na primer na melodijo pesmi Ringa,ringa,raja bomo namesto besedila te pesmi oponašali glasove psa). Učitelj prevza-me vlogo dirigenta in kaže na posamezne skupine, ki morajo na njegov znak začeti izvajati pesem. Najboljše je, da vsaka skupina izvaja po en verz.
Pojmi:Glasovi živali (oglašanje mačke, psa, goske, petelina ...)
Priporočili:1. Pri učenju pesmi Živalskijeziki moramo biti pozorni pri polovinkah, ki jih učenci zelo radi
skrajšajo, zato jih na to že vnaprej opozorimo. Pozornost na dolgi ton jim usmerimo tako, da pri polovinkah dvakrat tlesknemo s prsti in jim to tudi povemo.
2. Pri prvem poslušanju skladbe Čmrljev let ugotavljamo, ali skladatelj opisuje veliko ali majhno žival (ker je skladbica hitra in gibčna, v njej nastopa majhna in gibka živalca). Pri drugem poslušanju naj se učenci odločijo za naslov skladbe (ponudimo jim nekaj naslovov na izbiro, na primer: Kikirikanje petelina, Žabja pojedina, Čmrljevlet, Prašiči na sprehodu).
RAZLIKUJMO URE, ZATIKTAKAJMO
DU/iDU str. 18, 19, 74
cILJI ENOTE• Razlikovanje zvokov različnih ur (zvočna barva)• Izvajanje enakomernega gibanja ob poslušanju skladbe• Razumevanje vloge metronoma v glasbi
PetjeJanez Bitenc Ura
Igra na glasbilaSpremljanje petja z Orffovimi glasbili (s palčkami spremljamo tikataka, z bobnom pa bim, bam, bom, in sicer tako, da udarimo na vsak zlog oziroma ton v pesmici)
PoslušanjePosnetki zvokov različnih ur (elektronske budilke, stenske ure, klasične budilke, ure s kuka-vico, ure na zvoniku); Joseph Haydn SimfonijavD-duru,op.101,Andante(Ura)
& 42 Kœ Kœ Kœ KœHov,Rin - ga,
hov,rin -
hov,ga,
hov,
œ œra -
hov, hovja
Priročnik - GLASBA
199
GibanjeOponašanje tiktakanja različno velikih ur; enakomerno gibanje ob poslušanju skladbe Ura
UstvarjalnostIzmišljanje zgodbic o družini ur ter oponašanje njihovih zvokov
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci lahko na podlagi zvočnih posnetkov posameznih ur nalepijo v označene prostore sličice. Po ilustracijah skušajo ugotoviti vsebino pesmi Ura.
Glasbenodidaktična igra:METRONOMPokličemo učenca, ki bo imel vlogo metronoma. Enakomerno se bo pozibaval sem ter tja ali pa bo z roko posnemal gibanje nihala na metronomu. Posameznik ali skupina bo skušal ujeti hitrost gibanja svojega sošolca metronoma pri petju izbrane pesmi. Ta naloga je dokaj zahtevna, zato bo pomoč učitelja vsaj v začetku dobrodošla. Igra je lahko tudi tekmovalna. V tem primeru učence razdelimo v dve skupini. Iz ene pokličemo »metronom«, učenec iz druge skupine pa mora peti tako, kot mu nakazuje sošolec. Če ujame hitrost, pridobi točko za svojo skupino.
Pojmi:Zvoki različnih ur; enakomerno gibanje; enaki in različni ritmično-melodični vzorci; metronom
Priporočila:1. V uvodu se pogovorimo o urah in njihovem pomenu. Najprej ugotovimo, katera gibanja
v našem telesu so praviloma enakomerna (bitje srca, dihanje). Enakomerno tiktaka tudi ura, kar je zelo pomembno. Če bi namreč tiktakala vedno hitreje, bi prehitevala in nas prehitro zbudila. Če pa bi bila vedno počasnejša, bi zjutraj gotovo dlje spali in zamudili v šolo (pohitevanje ure lahko prikažemo na dveh kartonskih urah: na eni kazalce premika-mo enakomerno, na drugi pa pohitevamo). Tudi pri glasbi je enakomerno gibanje zelo pomembno, predvsem če želi več glasbenikov igrati skupaj. Kako nenavadno bi bilo, če bi eden od pevcev prehiteval (učitelj lahko to uprizori). In kako bi šele plesali, če glasba ne bi bila enakomerna; najbrž bi se kar spotikali.
2. Razgovor o metronomu. Učencem pokažemo metronom in povemo, da je to posebna ura, ki glasbenikom meri čas in jim pomaga, da enakomerno igrajo.
3. Ko pesem Ura usvojimo, se pogovorimo o ritmično-melodičnem vzorcu, ki se pojavi sku-paj z besedilom tika, taka in bim, bam, bom. Ugotovimo, da se vzorec »tika, taka« pojavi v vsaki kitici dvakrat in je obakrat enak. Enako je z vzorcem »bim, bam, bom«. Vzorca »tika, taka« in »bim, bam, bom« pa se med seboj razlikujeta.
4. Učenci naj ob prvem poslušanju skladbe Ura ugotovijo njeno vsebino. Lahko jim ponu-dimo nekaj naslovov (Promet, Polet na luno, Vesela ura ...). Ob drugem poslušanju naj uprizorijo tiktakanje ure (s trdimi koleni naj se pozibavajo sem ter tja).
SPOZNAJMO GLASBILA cARLA ORFFADU/iDU str. 20, 21
cILJI ENOTE• Razlikovanje zvokov in poimenovanje Orffovih glasbil• Raziskovanje zvokov posameznih glasbil• Razlikovanje in izvajanje dolgih in kratkih zvokov
Priročnik - GLASBA
200
PetjePetje pesmi po izbiri otrok
Igra na glasbilaIzvabljanje zvokov iz posameznih glasbil
PoslušanjeRobert Novak Trenutki (kratke skladbice s posameznimi Orffovimi glasbili, ki si sledijo po na-slednjem vrstnem redu: triangel, strgalo, ksilofon, činele, kastanjete, metalofon, ropotulja, tamburin, blok, zvončki, palčke, boben)
GibanjeGibno posnemanje zvokov posameznih glasbil
UstvarjalnostRaziskovanje zvokov glasbil (igranje na najrazličnejše načine – na primer na boben lahko udarjamo s prsti, z dlanjo, s palčko, po njem lahko drgnemo z dlanjo itd.); ustvarjanje glas-benih domislic z Orffovimi glasbili.
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci lahko nalepijo sličice z glasbili v označene prostorčke in sicer po takem vrstnem redu, kot so posneti na zvočnem nosilcu (učitelj naj med posameznimi deli skladbe prekine predvajanje zato, da bodo učenci lahko nalepili sličico).Posamezna glasbila tudi poimenujejo (imena naj poenostavijo).
Glasbenodidaktična igra:ČAROBNE GLASBENE SKRINJICEUčitelj spravi Orffova glasbila v več škatel in jih označi bodisi s številkami bodisi z drugimi znaki. Učencem zastavi naslednjo uganko: Izbral si bom glasbilo v eni izmed čarobnih skri-njic in nanj zaigral. Medtem ko bom izbiral in igral, boste imeli oči zaprte. Glasbilo bom po-spravil nazaj v skrinjico, vi pa boste prišli k skrinjicam, pogledali vanje in ugotovili, v kateri je glasbilo, na katero sem igral.Učitelj po uspešno rešeni uganki vzame glasbilo ponovno iz skrinjice, nanj zaigra in ga po-imenuje. Učiteljevo vlogo lahko nadaljujejo učenci. Posameznik zaigra na glasbilo, sošolec pa ga mora poiskati. Če je pri tem opravilu uspešen, sme nadaljevati igro. Učence lahko izbiramo po abecednem redu, po barvi oblačil itd.
Pojmi:Zvoki Orffovih glasbil (boben, tamburin, triangel, kastanjete, činele, ropotulje, strgalo, blok, palčke, zvončki, metalofon, ksilofon); kratki in dolgi zvoki
Priporočila:1. V uvodnem delu ure učitelj igra kratke glasbene misli in poimenuje posamezna glasbila.
Za ksilofon lahko v začetku uporabi naziv glasbilo z lesenimi ploščicami, za metalofon pa glasbilo s kovinskimi ploščicami.
2. Ko učenci spoznajo zvoke glasbil, se pogovorimo o dolgih in kratkih zvokih. Ugotovimo, da na nekaterih glasbilih zvoki trajajo dlje (na trianglu in metalofonu), na drugih pa so kratki (če igramo na boben, ropotuljo, če udarjamo s palčkami itd.).
3. Pogovorimo se, kako in iz kakšnih snovi so sestavljena posamezna glasbila.
Priročnik - GLASBA
201
ZAIGRAJMO NA GLASBILA cARLA ORFFA REŠIMO GLASBENE UGANKE
DU/iDU str. 22, 23
cILJA ENOTE• Usvajanje načina igre na posamezna glasbila• Povezovanje pojmov (na primer jeza, veselje) z zvoki glasbil
PetjeUtrjevanje že znanih pesmi
Igra na glasbilaUsvajanje načina igre na posamezna glasbila
PoslušanjeRobert Novak Trenutki; poslušanje izmišljenih skladbic, ki jih izvajamo z Orffovimi glasbili
GibanjeIzrazno gibanje ob poslušanju skladbe Trenutki ter ob poslušanju izmišljenih skladbic
UstvarjalnostIzmišljanje melodij na glasbilih; povezovanje pojmov z zvoki (primer: jezo povežemo z udarcem na boben, veselje z igranjem na triangel itd.)
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom: Na levi strani delovnega učbenika so narisana glasbila in miške, ki nanje igrajo. Učenci po-snemajo način držanja glasbil in igranja nanje. Na desni strani je tombola z glasbili. Učenci jih najprej poimenujejo. Igro lahko izvajamo na dva načina. Pri prvem povemo ime glasbila; učenec ga mora pokazati na sliki ter povedati, da je v polju, ki ga označujeta na primer rde-ča in zelena barva. Pri drugem načinu pa učenec vpraša sošolca, katero glasbilo je v polju, ki ga označujeta omenjeni barvi.
Glasbenodidaktični igri:TOMBOLA Z GLASBILINa prosojnici (preslikavi strani iz učbenika) in v delovnem učbeniku so v posameznih poljih tombole narisana glasbila. V zgornji vodoravni vrsti ter prvi navpični vrsti so simboli, ki po-magajo učencu označiti prostor, kjer je posamezna sličica glasbila (če bodo na primer slišali ksilofon, bodo rekli, da je glasbilo v polju, ki ga označujeta na primer modra in rumena barva). Učitelj razdeli razred na dve skupini. Za določeno oviro zaigra na eno izmed glasbil (učenci ga ne smejo videti) in pokliče učenca, ki mora to glasbilo poimenovati in ga locirati glede na polje v tomboli. Če je odgovor pravilen, dobi točko za svojo skupino, učitelj pa polje s pravilnim odgovorom na prosojnici označi s simbolom, ki označuje skupino (to so lahko na primer iz papirja izrezani trikotniki za eno skupino in krogci za drugo skupino).IGRA Z UŠESIUčenci sedijo v krogu in pred seboj ima vsak svoje glasbilo (če glasbil ni dovolj, lahko vsak drugi ali tretji učenec igro spremlja s ploskanjem). Učitelj ima pred seboj glasbilo (na primer metalofon). Naloga učencev je, da ga tiho spremljajo vsak s svojim glasbilom (ali ploska-njem) vse dotlej, dokler igra. Ko pa preneha igrati, morajo s spremljanjem prenehati tudi učenci (po navadi prenehajo eno dobo za učiteljem, kar seveda toleriramo). Če se kateri učenec zmoti, izpade iz igre in prevzame vlogo sodnika. Ob vsakem začetku igre učenci za-menjajo svoj prostor v smeri urnega kazalca, da lahko pridejo v stik z vsemi glasbili. Učitelj postopoma stopnjuje hitrost svojega izvajanja.
Priročnik - GLASBA
202
Pojmi:Zvoki Orffovih glasbil
Priporočilo:Učitelj naj demonstrira, kako držimo in igramo na posamezno glasbilo. Učenci sprva posne-majo učitelja tako, da igrajo na namišljena glasbila.
II. ZARAJAJMO Z GLASBO V PRAZNIČNI ČAS
ZAKORAKAJMO V ZIMO, POIGRAJMO SE S SNEŽINKAMI
DU/iDU str. 24, 25, 75
cILJI ENOTE• Enakomerno gibanje ob glasbi• Prepoznavanje zunajglasbene vsebine skladbe in izrazni ples• Razlikovanje zvočnih barv Orffovih glasbil
PetjeČrnska duhovna KoSvetivsikorakajo
Igra na glasbilaIzvajanje poudarjenih in nepoudarjenih dob v pesmi z lastnimi in Orffovimi glasbili
PoslušanjeAntonio Vivaldi Zima (Štirje letni časi)
GibanjeKorakanje in svobodno ritmično gibanje ob petju pesmi KoSvetivsikorakajoIzrazni ples ob poslušanju skladbe Zima
UstvarjalnostUstvarjanje gibov in koreografije za ples ob skladbi Zima
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Vsebina štirih kitic pesmi KoSvetivsikorakajo je ilustrirana, ob vsaki kitici pa je prazen pro-stor, kamor bodo učenci »risali« pike. Pripravijo naj štiri flomastre ali barvne svinčnike in za vsako kitico določijo drugo barvo. Ob petju prve kitice naj s prvim svinčnikom ritmično na-našajo pike (korakajo z barvico) v prvi prostor, pri petju druge kitice z drugim svinčnikom v drugi prostor in tako dalje. Svinčnike imajo lahko pripravljene v obeh rokah (pri drugi kitici naj rišejo z drugo roko). V prazni prostor lahko učenci narišejo vsebino skladbe Zima.
Glasbenodidaktična igra:PREMIKANJE K SVOJEMU GLASBILUV razredu naredimo krog. Enemu izmed učencev damo glasbilo, drugemu, ki je v sredini kroga, pa zavežemo oči. Naloga slednjega je, da se približa sošolcu, ki igra na glasbilo. Igro lahko razširimo tudi na več inštrumentalistov in »iskalcev« zvoka. V sredino kroga pokli-čemo tri učence in jim zavežemo oči. Vsakemu povemo, h kateremu glasbilu se bo moral
Priročnik - GLASBA
203
gibati, in nanj zaigramo. Tri glasbila nato razdelimo med učence, ki oblikujejo krog, in to čim bolj neslišno. Na učiteljev znak začno vsi hkrati igrati, učenci v krogu pa se gibajo vsak k svojemu glasbilu.
Pojmi:Enakomerno gibanje; zvočne barve Orffovih glasbil
Priporočila:1. Učenci naj pri pesmi KoSvetivsikorakajo začno risati pike na zlog vsi, ker je pred tem
predtakt. Pred risanjem naredimo nekaj vaj z namišljenim svinčnikom.2. Pri plesu ob skladbi Zima se dogovorimo za pripomočke, ki nam bodo pomagali pričara-
ti zimsko razpoloženje (snežinke iz lepenke, belo platno...). Gibe lahko učenci improvizi-rajo, lahko pa se zanje tudi vnaprej dogovorimo.
3. Pri glasbenodidaktični igri ponovimo, da glasbila med seboj ločimo zato, ker imajo raz-lične zvočne barve.
POZDRAVIMO DEDKA MRAZADU/iDU str. 26, 27, 76
cILJI ENOTE• Izvajanje pesmi v tridobni meri• Razlikovanje kitice in refrena• Izvajanje gibov ob petju pesmi v enakomernem tempu• Razumevanje vloge dirigenta
PetjeJanez Bitenc DedekMraz
Igra na glasbilaSpremljanje pesmi z Orffovimi glasbili (za kitici izberemo drugačna glasbila kot za refren)
PoslušanjeAntonio Vivaldi Zima
GibanjePles ob pesmi v tridobni meri (težji korak na prvo dobo v taktu)
UstvarjalnostIzmišljanje gibov in glasbene spremljave za kitici in refren
Aktivnosti z učenci in didaktičnimi gradivi :Učenci ob petju ritmično spremljajo sličice, ki ponazarjajo vsebino pesmi DedekMraz (pred tem jih učitelj s pomočjo prosojnice – odslikave strani iz učbenika – seznani z nalogo: s palčko se ritmično giba od sličice do sličice, ki prikazujejo vsebino pesmi).
& 43 Kœ KœSi- va
œ œ Kœ Kœku- ~ma, be- la
œ œKœ Kœ
bra - da, to- pel
œ œ Kœ Kœko- `uh, zvr- han
˙ko{.
Priročnik - GLASBA
204
Glasbenodidaktična igra:GLASBENA KUČMAUčence razdelimo v dve skupini. Prva predstavlja orkester, druga pa sodeluje v igri. Za učen-ce druge skupine postavimo stole tesno drug ob drugega. Nanje sedejo učenci, eden med njimi ima na glavi kučmo (sprva si jo podajamo iz roke v roko, ker je lažje). Ko začnejo glas-beniki na naš znak enakomerno udarjati po glasbilih, si začnejo učenci podajati kučmo z glave na glavo, pri tem pa morajo biti pozorni na hitrost izvajanja orkestra (na vsako dobo naredijo gib). Ko da učitelj znak za prenehanje muziciranja, iz skupine izpade učenec, ki ima na glavi kučmo, ter se priključi orkestru. »Zmaga« tisti, ki zadnji ostane s kučmo.Vlogi skupin nato zamenjamo.
Pojmi:Enakomerno gibanje; tridobna mera (štetje do tri); refren; dirigent
Priporočila:1. Z učenci se ponovno pogovorimo o enakomernem gibanju ter poudarjenih in nepou-
darjenih dobah v tridobni meri (to je takrat, ko štejemo do tri). Pozorni smo na predtakt (le-ta vsebuje zloga si-va), torej se bo prva težka doba (udarec na klop) pojavila šele na zlog ku.
2. Prvo (težko) dobo udarimo po kolenih, na lahki dobi pa plosknemo.3. Pogovorimo se o pripevu oziroma refrenu, to je delu pesmice, ki se pri vsaki kitici ponovi.4. Pogovorimo se tudi o vlogi učitelja, ki daje znak za začetek ali konec petja in igranja
na glasbila. Njegova naloga je, da vodi glasbenike – dirigira. Pokaže, kako hitro in kako glasno moramo peti. Po navadi imajo dirigenti na koncertih črn frak, v rokah pa držijo dirigentsko palico.
PRIČARAJMO BOŽIČI ČAS NARIŠIMO ZIMSKO PRAVLJIcO
DU/iDU str. 28, 29, 77
cILJA ENOTE• Razlikovanje kitice in refrena• Prepoznavanje tridelne skladbe
PetjeJ. Pierpoint Vprezimosani
Igra na glasbilaGlasbena spremljava k pesmi Vprezimosani z Orffovimi glasbili (kitico na primer spremlja-mo z lastnimi glasbili, refren pa s trianglom in zvončki)
PoslušanjeRobert Novak ZimskapravljicaSkladba Zimskapravljica se začne z refrenom, ki ponazarja ples snežink. V srednjem delu je poudarek na gibanju melodije navzgor in navzdol, ki ponazarja sankanje (hoja po hribu navzgor ter spust). Skladbo zaključi refren, ki se pojavi že v začetku skladbe. Glasbena obli-ka te skladbe je torej enaka kot pri pesmi Vprezimosani.
GibanjePles ob poslušanju skladbe Zimskapravljica
Priročnik - GLASBA
205
UstvarjalnostUstvarjanje glasbene spremljave k pesmiVprezimosani in gibov za ples ob skladbi ZimskaPravljica
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci spremljajo ilustracije v učbeniku, ki ponazarjajo vsebino pesmi Vprezimosani, ter ugotavljajo kitico in refren. Nato narišejo vsebino skladbe Zimskapravljica na desno stran v tri prostorčke, ki predstavljajo refren, kitico in ponovno refren.
Glasbenodidaktična igra:GLASBENA KUČMA in druge igre po izbiri učencev ali učitelja
Pojma: Refren; skladba iz treh delov
Priporočila:1. Pri petju pesmi in poslušanju skladbe ugotovimo, da so določeni glasbeni deli enaki in
se ponavljajo. Spomnimo se, da jih imenujemo pripev ali refren.2. Pred risanjem vsebine skladbe ugotovimo, da imamo refren na začetku in na koncu,
torej bosta risbici v prvem in zadnjem prostorčku enaki.3. Pri plesu smo prav tako pozorni, da izvajamo enake gibe pri refrenu. V srednjem delu
ponazorimo gibanje melodije navzgor (učenci se s sanmi vzpenjajo po hribu) in navzdol (spust s sanmi).
UGLASBIMO ČESTITKODU/iDU str. 30, 31
cILJI ENOTE• Zapisovanje zvokov v obliki grafičnih znakov• Izvajanje enakih in različnih ritmičnih vzorcev• Razlikovanje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov besed
PetjePetje pesmi po izbiri učencev
Igra na glasbilaIzvajanje enakih in različnih ritmičnih vzorcev
PoslušanjeRobert Novak Trenutki; poslušanje »čestitk« – novo nastalih glasbenih domislic učencev
GibanjeIzvajanje enakih in različnih gibalnih vzorcev
UstvarjalnostIzmišljanje gibalnih in zvočnih ritmičnih vzorcev z Orffovimi in lastnimi glasbili
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci posamično ali v skupinah izvajajo enake in različne ritmične vzorce z glasbili, ki so narisana ob njih (boben: dva udarca – kratka pavza – trije udarci; metalofon: hitro drsenje
Priročnik - GLASBA
206
po ploščicah navzgor – kratka pavza – hitro drsenje po ploščicah navzdol; petje: dolgi ton, dva kratka tona, dolgi ton – kratka pavza – dolgi ton, dva kratka tona, dolgi ton; ropotulja: tresenje, zamah, tresenje – kratka pavza – dva zamaha, tresenje). Učitelj lahko vodi izvajanje s pomočjo prosojnice kot odslikave iz didaktičnega gradiva.Na drugi strani imajo učenci prostor za lastne glasbene domislice. Izberejo si glasbilo, ga narišejo v prvi prostorček in nadaljujejo s pikami, črtami in krivuljami v drugem prostorčku. Skladbica naj bo glasbena čestitka prijateljem ali staršem za rojstni dan.
Glasbenodidaktična igra:PLES IMENUčenci naredijo krog. Enega med njimi pokličemo v sredino, kjer mora povedati svoje ime. Če ima ime dva zloga, naredi dva giba – na poudarjeni zlog večji in močnejši gib kot na nepoudarjenega. Na učiteljev znak vsi učenci izgovorijo ime sošolca ter ponovijo gibe. Igro pred tem utrjujemo tako, da otrok poudarjeni zlog podkrepi z bobnom (brez gibov), preo-stali učenci pa na ta zlog pri ponovitvi zaploskajo.
Pojmi:Zapis glasbe; enaki in različni ritmični vzorci; poudarjeni in nepoudarjeni zlogi
Priporočilo:Pogovorimo se o poudarjenih in nepoudarjenih delih besed. Pri poudarjenih delih smo glasnejši, pri nepoudarjenih pa tišji. Če napačno poudarjamo besede, zvenijo nenavadno. Naredimo nekaj primerov.
POSLADKAJMO SE S TORTO, NARIŠIMO SVOJE ŽELJE
DU/iDU str. 32, 33, 78
cILJ ENOTE• Razlikovanje ter izvajanje ritma melodije in enakomernega gibanja v okviru mere
PetjeIzštevanka Kdobotortodanesjedel? (Albinca Pesek); petje drugih že znanih pesmi
Igra na glasbilaIzvajanje melodičnega ritma in mere izštevanke Kdobotortodanesjedel?
PoslušanjePoslušanje izštevanke Kdobotortodanesjedel? (boben izvaja dobe, palčke pa ritem melodije)
GibanjeIzvajanje melodičnega ritma in mere izštevanke Kdobotortodanesjedel? Ko izvajamo me-lodični ritem, hodimo tako, da na vsak zlog v besedilu naredimo en korak. Na osminke ho-dimo hitreje, na pavzo se ustavimo, na četrtinke hodimo počasneje. Pri izvajanju mere pa naredimo dva giba v vsakem taktu.
UstvarjalnostIzmišljevanje melodije k izštevanki Kdobotortodanesjedel?
Priročnik - GLASBA
207
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Kažimiška stoji v krogu. Njena naloga je izštevanje. Učenec se ritmično s prstom ali palčko premika od živali do živali ter izšteva. Na koncu se pogovorimo, katera žival je izšteta. Igro lahko večkrat ponovimo, začnemo pa pri različnih živalcah. Učitelj naj pred delom z učbe-nikom prikaže izštevanje na prosojnici kot odslikavi primera iz didaktičnega gradiva. Prvi gib naredimo pri živali, pri kateri začnemo izštevati. Kjer je prostor za otroško risbo, lahko učenci narišejo svoje želje za rojstni dan.
Glasbenodidaktična igra:DARILOUčenci naredijo krog. Izberemo enega izmed njih, ki bo izšteval. Tisti, ki ima rojstni dan (učenec, ki je »izštet«), si lahko izmisli glasbeno željo v obliki pesmice, skladbice, igre na glasbila itd. Izbere tudi tistega, ki bo naslednji izšteval.
Pojmi:Ritmično gibanje melodije ter štetje in gibanje na dva
Priporočili:1. Pred delom z didaktičnim gradivom naredimo več vaj v okviru didaktične igre.2. Poleg melodičnega ritma merimo tudi dobe mere; tokrat je dvodobna. Ritem izvajamo
(ploskamo ali igramo na glasbila) tako, da udarimo na vsak zlog, pri meri pa upošteva-mo poudarjeno in nepoudarjeno dobo (klop – plosk). Učence kasneje razdelimo na dve skupini, ena izvaja melodični ritem, druga pa meri dobe.
VOŠČIMO MAMIcI ZA ROJSTNI DANDU/iDU str. 34, 35, 78
cILJI ENOTE• Izvajanje pesmi v dvodobni meri• Izvajanje poudarjenih in nepoudarjenih dob• Razlikovanje zvoka violine od drugih glasbil
PetjeJanez Kuhar Jazimampagoslice
Igra na glasbilaSpremljava pesmice z lastnimi in Orffovimi glasbili (pozorni smo na poudarjene in nepo-udarjene dobe)
PoslušanjeRobert Novak Mišjikarneval
Priročnik - GLASBA
208
GibanjeOponašanje igre na gosli (violino) – z namišljenim lokom vlečemo po strunah dol (težka doba) in gor (lahka doba)
UstvarjalnostIzmišljanje poudarjenih in nepoudarjenih gibov za ples ob petju pesmi Jazimampagoslice ter ob poslušanju skladbe Mišjikarneval
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Na levi strani je prostor za otroško risbo, kjer lahko učenci narišejo čestitko mamici za roj-stni dan. Na desni strani pa v prazne prostorčke rišejo dobe (cikcak), tako da na težko dobo potegnejo črto navzdol iz levega kota v spodnji desni kot, na lahko dobo pa črto navzgor iz levega spodnjega kota v desni zgornji kot. Najprej naj »rišejo« po zraku.
Glasbenodidaktična igra:LUKNJASTO PETJEOtroci pojejo pesem in pri tem merijo dobe. Če je pesem v dvodobni meri (težko udarimo na klop, láhko zaploskamo), lahkó na primer pojemo na prvo dobo in utihnemo na drugo. Lahko pojemo tudi vsak drugi takt. (Prvi dve dobi pesmi oziroma prvi takt, ki zajema bese-dilo »jaz imam pa«, pojemo na glas, drugi dve dobi oziroma drugi takt, ki zajema besedilo »goslice«, pa pojemo le v mislih, torej smo tiho. Enako nadaljujemo pri vsej pesmi – vsak drugi takt pojemo na glas, preostalo pa v mislih).
Pojmi:Dvodobna mera (štetje do dva); poudarjene in nepoudarjene dobe; gosli (violina), godenje
Priporočila:1. Pred delom z didaktičnim gradivom naredimo več vaj. Po zraku in po klopi vlečemo cik-
cakaste črte. Učenci se lahko postavijo v pare, se držijo za roke ter jih zibajo sem ter tja ali dol in gor (večji oziroma močnejši gib naredijo na težko dobo).
2. Pogovorimo se o glasbilu gosli, ki jim rečemo tudi violina. Imajo štiri strune, na katere godemo z lokom.
3. Ponovno se pogovorimo o poudarjenih in nepoudarjenih dobah ter o dvo- in tridobni meri (o štetju do dva oziroma do tri).
III. POIGRAJO SE S TONI
ZAPLEŠIMO S TONIDU/iDU str. 36, 37
cILJA ENOTE• Razlikovanje in izvajanje visokih in nizkih tonov• Grafični zapis nizkih in visokih tonov
PetjePetje pesmi Živalskijeziki v visokem (čiv, čiv, fili čiv, čiv, čiv) in nizkem (brunda, fili brunda brun) registru (legi)
Priročnik - GLASBA
209
Igra na glasbilaIzvajanje visokih in nizkih tonov na glasbilih
PoslušanjeRobert Novak MedoNizkojedo ter PticaVisokica
GibanjeGibanje ob poslušanju skladb; gibno ponazarjanje visokih in nizkih tonov
UstvarjalnostIzvajanje (petje in igranje) nizkih in visokih tonov (oglašanja živali)
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom.:Učenci ob medvedu narišejo nizke tone, ob ptici pa visoke. Tone ponazorijo z različnimi simboli: barvnimi krogci, zvezdicami, cvetlicami itd.
Glasbenodidaktična igra:GLASBENE LUTKEUčitelj ima pred seboj skrita tri ali štiri različna glasbila. Vnaprej se z učenci dogovori, kako se bodo gibali, ko bo igral na posamezno glasbilo. Ko bodo slišali tamburin, bodo na primer krožili z rokami, ob ksilofonu bodo hodili po prstih, ob metalofonu korakali, ob bobnu pa bodo krožili okoli svoje osi. Če imajo učenci igro radi, jo večkrat ponavljamo in dodajamo še nove zvoke in gibe. Pri igri lahko sodeluje polovica razreda, druga pa opazuje pravilnost gibov ob določenih glasbilih. Kasneje vlogi skupin zamenjamo.
Pojma:Visoki in nizki toni
Priporočili:1. Pojma visoki in nizki toni najlažje razložimo z naslednjo primerjavo: z glasbili z nizkimi
toni ponazorimo gibanje medveda in njegovo brundanje (povemo, da medved lomasti nizko in ima tudi nizek glas), z visokimi toni pa ponazorimo let ptice (ptice letajo visoko in imajo tudi visok glas).
2. Ko igramo visoke in nizke tone, naj jih učenci gibno ponazarjajo (pri visokih tonih stojijo, pri nizkih pa čepijo).
UGLASBIMO PRAVLJIcO, NARIŠIMO SVOJO GLASBENO PRAVLJIcO
DU/iDU str. 38, 39
cILJA ENOTE• Povezovanje besednih vsebin z glasbenimi vsebinami• Povezovanje zvokov posameznih glasbil z onomatopoetskimi glasovi
PetjeŠvedski napev Živalskijeziki (Jezikiglasbil)Igranje na glasbilaGlasbena spremljava k izmišljenim zgodbicam
PoslušanjePoslušanje skladbe po izbiri učencev
Priročnik - GLASBA
210
GibanjeGibanje ob pripovedovanju pravljice
UstvarjalnostIzmišljanje zgodbic, glasbenih spremljav in gibov
Aktivnosti z učenci in didaktičnimi gradivi:Učenci povežejo sličice živali s sličicami glasbil, ki najbolje označujejo oglašanje živali (vsa-ka črta naj bo drugačne barve).
Glasbenodidaktične igre:Igre za utrjevanje razlikovanja zvočnih barv (npr. ČAROBNE GLASBENE SKRINJICE ali GLAS-BENE LUTKE)
Pojma:Glasbena spremljava k zgodbicam; »poimenovanje« zvokov posameznih glasbil
Priporočila:1. Učence spodbudimo k razmišljanju o možnostih poimenovanja zvokov posameznih
glasbil (npr. zvok triangla je cin-cin, bobna bom-bom itd.).2. Ponovimo pesem Živalski jeziki in jo dramatiziramo z ustreznimi zvoki glasbil. Z učen-
ci se pogovorimo o glasbeni spremljavi k pesmi, in sicer, s katerimi glasbili bi najbolje ponazorili oglašanja posameznih živali (npr. čiv-čiv s triangelom, rega-rega, s strgalom, kvak-kvak s kastanjetami).
3. Pesem Živalski jeziki preoblikujemo v pesem Jeziki glasbil. Na melodijo pesmi Živalskijeziki spesnimo novo besedilo, kjer bomo namesto živalskih glasov »izgovarjali« zvoke glasbil (npr. cin-cin, fili cin-cin-cin …)
4. Izvajamo znane pesmi in iščemo glasbila za spremljavo. Učenci naj predlagajo možna glasbila za spremljavo k pesmim, kot je npr. Burjapiha. Burjo ponazorijo z bobnom, de-žek s palčkami, sonce s trianglom …
OBIŠČIMO ŽIVALI V GOZDU, NARIŠIMO ŽIVALI V GOZDU
DU/iDU str. 40, 41
cILJI ENOTE• Povezovanje glasbenih vsebin z besednimi vsebinami (programska glasba)• Razlikovanje barv človeških glasov• Razlikovanje barv glasbil
PetjePetje pesmi po izbiri učencev
Igra na glasbilaUstvarjanje lastnih skladbic z Orffovimi glasbili
PoslušanjeC. Saint-Saens Kokošje dvorišče iz Živalskegakarnevala, Robert Novak Živalivgozdu
Priročnik - GLASBA
211
GibanjeUprizarjanje gibanja živali v povezavi z vsebino glasbene pravljice
UstvarjalnostIzmišljanje skladbic s programskimi vsebinami
Glasbenodidaktična igra:KDO SE OGLAŠA?V razredu izberemo slepo miško, ki ima nalogo, da z zaprtimi očmi ugotovi, kdo se je oglasil. Ugotoviti mora ime sošolca, ki je na primer rekel dober dan, ali poimenovati glasbilo, ki se je oglasilo. Učitelj lahko pokaže tudi na dva učenca, ki se oglasita, ali na dve ali več glasbil, na katera učenci hkrati zaigrajo. Če je slepa miška pravilno rešila odgovor, lahko sedaj ona določi sošolca, ki mu zavežemo oči, in pokaže na učence ali glasbila, ki bodo zastavila novo uganko.
Pojmi:Zvočne barve človeških glasov in glasbil; programska glasba
Priporočila:1. Zapojemo nekaj pesmi in se pogovorimo o njihovih besednih vsebinah. Pred predvaja-
njem skladbe Kokošjedvorišče zastavimo poslušalska vprašanja o njeni vsebini. Učenci skušajo ugotoviti naslov skladbe. Ugotovimo, da lahko tudi s samo glasbo pričaramo pravljico, saj si ob poslušanju predstavljamo njeno vsebino oziroma program.
2. Učencem povemo, da bomo poslušali pravljico, ki jo bodo predstavila posamezna glas-bila: boben bo medved, strgalo žaba, ropotulja veverica, flavta ptica, lovca pa bo pred-stavljal rog.
3. Učenci pripovedujejo pravljico, ki so si jo zamislili ob poslušanju skladbe Živalivgozdu.4. Učence razdelimo v skupine, vsaka predstavlja posamezno vrsto živali in jo ob posluša-
nju skladbe oponaša. Vloge skupin pri kasnejšem ponavljanju menjavamo.5. Učenci naj si izmislijo pravljico in jo predstavijo z glasbili. Predstavimo na primer pravlji-
co o ptici, ki se odpravi na sprehod: najprej mirno leti (na triangel enakomerno in tiho udarjamo), potem leti vedno hitreje (udarjamo vedno hitreje) in nespretno pade (močan udarec). Čez nekaj časa začne ponovno leteti (tiho in enakomerno udarjanje); za druge živali izberemo druga glasbila. Učenec pravljico predstavi, drugi pa morajo uganiti nje-no vsebino. Lahko pa hkrati z igranjem pripoveduje zgodbo.
6. Ponovimo, da posameznike in glasbila razlikujemo po različnih barvah glasu oziroma zvoka.
NAREDIMO ROPOTULJE … IN ZAIGRAJMO Z NJIMIDU/iDU str. 42, 43, 79
cILJ ENOTE• Razlikovanje zvokov naravnih snovi
PetjeAlbinca Pesek Ropotulja
Igra na glasbilaSpremljanje pesmi s samostojno izdelanimi ropotuljami; izvajanje zapisa z ropotuljami raz-ličnih vsebin
Priročnik - GLASBA
212
PoslušanjePoslušanje zvokov različno napolnjenih ropotulj
GibanjeGibno spremljanje izvajanja zapisov v učbeniku, ki so jih ustvarili otroci za igro z ropotulja-mi (na primer skoki ob posameznem stresanju z ropotuljami in tek ob tresenju)
UstvarjalnostIzmišljanje skladbic ob kombiniranju ropotulj z različnimi vsebinami
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci na podlagi ilustracij v delovnem učbeniku spletejo zgodbico o pesmici, ki se je bodo naučili. V označenih prostorčkih za skladbice lahko učenci namenijo igri s posameznimi ropotuljami. Pred vsakim prostorčkom je krogec, kamor bodo narisali vsebino, s katero je napolnjena ropotulja. Če bo prva skladbica namenjena ropotulji s fižolčki, bodo v prvi kro-gec narisali fižolčke. Prostore, namenjene zapisu skladb, bodo izpolnili s pikami (stresanja) in vijugami (dolgotrajnejše tresenje).
Glasbenodidaktični igri:KATERO ROPOTULJO SLIŠIM?V vrsti imamo postavljenih nekaj ropotulj z različnimi zvočno kontrastnimi vsebinami. Eden izmed učencev je obrnjen proč od njih. Njegova naloga je, da poišče tisto ropotuljo, na ka-tero smo zaigrali, in sicer tako, da preizkuša njihov zvok.POIŠČIMO ENAKO ZVENEČE PAREPred učenca postavimo več ropotulj enakih oblik z različnimi vsebinami – po dve in dve ropotulji imata enako vsebino (dve vsebujeta riž, dve pesek, dve kamenčke itd.). Naloga učenca je, da jih potrese in jih na podlagi enakih zvokov zloži v pare z enakimi vsebinami.
Pojmi:Zvoki naravnih snovi
Priporočila:1. Za izdelavo ropotulj lahko uporabimo jogurtove lončke, balone, plastenke itd., ki jih na-
polnimo z različnimi snovmi (z rižem, kamenčki, peskom, testeninami ...).2. Učenci si lahko izmišljajo skladbice z dolgimi in kratkimi zvoki in zgodbice, ki jih podkre-
pijo z zvočnimi zamislimi.3. Ugotovimo, da imajo različne snovi različne zvoke.
IV. POVABIMO ŽIVALI V SVOJ GLASBENI SVET
PRIDRUŽIMO SE DOMAČIM ŽIVALIM … IN NARIŠIMO NJIHOVO OGLAŠANJE
DU/iDU str. 44, 45, 80, 81
cILJA ENOTE• Razumevanje in izvajanje naraščajočih pesmi (dodajanje besedila na enake ritmično-melodične
vzorce)• Razlikovanje in izvajanje kitice in refrena
Priročnik - GLASBA
213
PetjeSevernoameriška ljudska Jutronafarmi
Igra na glasbilaSpremljanje kitice z izbranimi glasbili, ki najbolje oponašajo oglašanje posameznih živali; spremljanje refrena z vedno enakimi glasbili
PoslušanjeCamille Saint-Saëns: Osebezdolgimiušesi iz Živalskegakarnevala
GibanjeRitmično oponašanje gibanja posameznih živali
UstvarjalnostIzmišljanje novih verzov k pesmi Jutronafarmi
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci ugotovijo, da se bodo učili pesmico, katere vsebina je nastala na farmi oziroma kmetiji. V prostorih so narisane živali, ki nastopajo v pesmi. Poleg njih naj grafično ozna-čijo oziroma narišejo njihovo oglašanje. Ker je prostorčkov več kot nastopajočih živali, si izmislijo še nove goste, jih vključijo v pesmico (na primer: Na farmi ’ma pa goski dve ...) in narišejo. Pred poslušanjem skladbe Osebezdolgimiušesi si ponovno ogledajo sličice, ki predstavljajo različne živali, po poslušanju pa obkrožijo sličico z vsebino, ki so jo prepo-znali v skladbi.
Glasbenodidaktična igra:PETJE PESMI V ŽIVALSKIH JEZIKIH
Pojmi:Naraščajoča pesem; kitica in refren
Priporočila:1. Učenci naj pri glasbeni spremljavi izvajajo melodični ritem (skladno z zlogi v pesmi – na
vsak zlog en zvok) ter dobe (dve v enem taktu).2. Pri petju refrena lahko določimo posameznike ali skupine učencev, ki predstavljajo po-
samezne živali. Kitico pojemo vsi.3. Pogovorimo se o refrenu, ki je vedno daljši. Melodija in ritem ostajata ista, novo je bese-
dilo. Takim pesmim pravimo naraščajoče pesmi.
POIŠČIMO ŽIVALI V GLASBIDU/iDU str. 46, 47
cILJA ENOTE• Doživljanje in razumevanje programske glasbe• Prenos glasbenega sporočila v besedno, likovno in gibno govorico
PetjePetje znanih pesmi o živalih
Priročnik - GLASBA
214
Igra na glasbilaOponašanje gibanja in oglašanja živali z otroškimi glasbili (npr. osličkovo oglašanje »I - A« uprizorimo tako, da hitro potegnemo po ploščicah metalofona, ksilofona ali zvončkov nav-zgor »I«, nato pa udarimo po najnižji ploščici »A«, gibanje slona ponazorimo s počasnim udarjanjem na boben itd.)
PoslušanjeRobert Novak Živalskezgodbe:Zajček,Kukavice,Petelininputke,Mačjiprepir,Nadležnikomar
GibanjeIzrazni ples ob poslušanju Živalskihzgodb
UstvarjalnostSpletanje zgodbic o živalih, ki nastopajo v skladbah; likovno in gibno izražanje vsebine skladb
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci nalepijo v označene prostore slike z živalmi po takšnem vrstnem redu, kot nastopajo v skladbah. Na drugo stran narišejo vsebino izbrane skladbe.
Glasbenodidaktična igra:PETJE PESMI V ŽIVALSKIH JEZIKIH
Pojma:Glasbene vsebine; glasbeno slikanje
Priporočilo:Učitelj spomni učence, da z glasbo slikamo tudi živali, saj lahko na podlagi poslušanja ugo-tovimo, katere živali nam želi glasbenik – skladatelj predstaviti.
Druga priporočila:1. Zapojemo nekaj pesmi in se pogovorimo o njihovih besednih vsebinah. Pred predvaja-
njem skladbe Kokošjedvorišče zastavimo poslušalska vprašanja o njeni vsebini. Učenci skušajo ugotoviti naslov skladbe. Ugotovimo, da lahko tudi s samo glasbo pričaramo pravljico, saj si ob poslušanju predstavljamo njeno vsebino oziroma program.
2. Učencem povemo, da bomo poslušali pravljico, ki jo bodo predstavila posamezna glasbila: bo-ben bo medved, strgalo žaba, ropotulja veverica, flavta ptica, lovca pa bo predstavljal rog.
3. Učenci pripovedujejo pravljico, ki so si jo zamislili ob poslušanju skladbe Živalivgozdu.4. Učence razdelimo v skupine, vsaka predstavlja posamezno vrsto živali in jo ob posluša-
nju skladbe oponaša. Vloge skupin pri kasnejšem ponavljanju menjavamo.5. Učenci naj si izmislijo pravljico in jo predstavijo z glasbili. Predstavimo na primer pravlji-
co o ptici, ki se odpravi na sprehod: najprej mirno leti (na triangel enakomerno in tiho udarjamo), potem leti vedno hitreje (udarjamo vedno hitreje) in nespretno pade (močan udarec). Čez nekaj časa začne ponovno leteti (tiho in enakomerno udarjanje); za druge živali izberemo druga glasbila. Učenec pravljico predstavi, drugi pa morajo uganiti nje-no vsebino. Lahko pa hkrati z igranjem pripoveduje zgodbo.
6. Ponovimo, da posameznike in glasbila razlikujemo po različnih barvah glasu oziroma zvoka. Učenci na podlagi ilustracij v učbeniku spletejo zgodbico o pesmici, ki se je bodo učili. Na drugi strani imajo prostorčke za skladbice, ki jih bodo namenili igri s posamezni-mi ropotuljami. Pred vsakim prostorčkom je krogec, kamor bodo narisali vsebino, s ka-tero je napolnjena ropotulja. Če bo prva skladbica namenjena ropotulji s fižolčki, bodo v prvi krogec narisali fižolčke. Prostore, namenjene zapisu skladb, bodo izpolnili s pikami (ki pomenijo posamezna stresanja) in vijugami (ki pomenijo dolgotrajnejše tresenje).
Priročnik - GLASBA
215
Pojma:Glasbene vsebine; glasbeno slikanje
In še eno priporočilo:Učitelj spomni učence, da z glasbo slikamo tudi živali, saj lahko na podlagi poslušanja ugo-tovimo, katere živali nam želi glasbenik – skladatelj predstaviti.
POSPREMIMO BIBODU/iDU str. 48, 49, 82
cILJA ENOTE• Enakomerno gibanje ob glasbi• Razlikovanje in izvajanje dob in ritma melodije
PetjeSlovenska ljudska Bibaleze
Igra na glasbilaIzvajanje dob in ritma melodije z lastnimi in otroškimi glasbili
PoslušanjeRobert Novak Mišjikarneval
GibanjeEnakomerno gibanje (korakanje) ob skladbi Mišjikarneval; gibno uprizarjanje dob in ritma melodije ob petju pesmi Bibaleze
UstvarjalnostIzmišljanje gibov za enakomerno gibanje ob glasbi
Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom:Učenci spremljajo bibo (enakomerno korakajo – na vsako dobo naredijo en korak) s kazal-cem in sredincem po označenih poljih. Vsaka kitica ima »pot« označeno z drugo barvo. Pri inštrumentalnih medigrah med posameznimi kiticami se učenci pripravijo na pohod tako, da s kazalcem v zraku čakajo na začetek.
Glasbenodidaktični igri:GIBALNI TELEFONUčenci sedijo v krogu. Ob petju pesmi Bibaleze drug za drugim enakomerno ponavljajo gibe (na vsako dobo en gib). Prvi učenec vstane, takoj za njim drugi, nato tretji in tako dalje do konca pesmi (vsi, ki so vstali, stojijo do konca pesmi).Pri ponovnem petju si izmislijo nov gib: eden med njimi na primer prime soseda za ramo, ta naredi enako svojemu sosedu in tako naprej (vsi, ki so ta gib naredili, obdržijo svoje roke na rami sošolcev). Gibe lahko menjavajo tudi pri vsaki naslednji kitici – učenec, pri katerem se začne nova kitica, si izmisli gib, ki ga nato delajo sosedje do konca te kitice.
42Dobe œ œ œ œ œ œ œ œ
42Ritem melodijeKœ Kœ Kœ Kœ
Bi - ba le - ze,
Kœ Kœ œbi - ba gre,
Kœ Kœ Kœ Kœda bi pri - {la
Kœ Kœ œdo go - re ...
Priročnik - GLASBA
216
Pojma:Enakomerno gibanje v glasbi; ritem melodije
Priporočilo:Pred delom z učbenikom in glasbenodidaktično igro naj učenci ob petju pesmi korakajo ali se kako drugače enakomerno gibajo.
ZAPLEŠIMO Z ŽIVALMIDU/iDU str. 50, 51, 83
cILJI ENOTE• Ritmično prilagajanje besed taktovskemu načinu oziroma dobam• Enakomerno gibanje• Izvajanje ritma melodije
PetjeSevernoameriška ljudska Skombiplesala,deklica?
Igra na glasbilaSpremljanje pesmi (ritma melodije) z lastnimi in otroškimi glasbili
PoslušanjePoslušanje skladb o živalih (Čmrljevlet,Mišjikarneval,MedoNizkojedo,PticaVisokica,Kokošjedvorišče,Osebezdolgimiušesi,Živalskezgodbe)
GibanjePles ob petju pesmi Skombiplesala,deklica?V vrečo damo slike ali risbe živali ter nekaj praznih listkov (vseh skupaj naj bo toliko, kolikor je učencev). Učenci iz vreče vlečejo listke, jih dajo v drugo vrečo in si zapomnijo, katero žival bodo predstavljali. Če je listek prazen, bodo le plesalci. Oblikujejo krog, se primejo za roke in pripravijo za hojo v krogu v nasprotni smeri urnega kazalca. Izberemo deklico, ki se odpravi v sredino kroga. Ob petju prve kitice učenci hodijo v ritmu petja – na vsako prvo dobo v taktu naredijo en korak.
Deklica medtem razmišlja o živali, ki si jo bo izbrala za ples, in ob koncu prve kitice pove njeno ime. Učenec, ki predstavlja to žival pride v sredino in deklico pleše do konca druge kitice. Učenci, ki oblikujejo krog, se pri petju druge kitice obrnejo proti sredini in ploskajo ritem melodije. Po končani pesmi »živalca« ostane v krogu in ples se nadaljuje od začetka. Če je »živalca« deček, pojemo besedilo druge kitice, če pa je deklica, pojemo besedilo prve kitice. Namesto besed deklica in deček lahko uporabimo prava imena učencev.
UstvarjalnostIzmišljanje gibov za ples v dvoje v krogu
Aktivnost učencev z didaktičnim gradivom:Učenci prepoznavajo na ilustracijah plesa kako bodo plesali ob petju prve in druge kitice.
42 œKœ Kœ
S komdesna
bi ple -
œ œsa -leva
la,
Kœ .œdesnade - kli -
œ Œca,leva
Kœ .œdesnade - kli -
œ Œlevaca,
Kœ .œdesnade - kli -
œ Œlevaca,
Priročnik - GLASBA
217
41Kœ Kœ
Mu - ca,
‡œ ‡œ ‡œ ‡œve - ve - ri - ca,
Kœ ‰kos,
‡œ ‡œ Kœgr - li - ca
Glasbenodidaktična igra:KATERO ŽIVAL IMAM V MISLIH?Učencem skupaj z izgovarjavo ritmično odploskamo nekaj imen živali z različnim številom zlogov. Učenci ponovijo imena živali skupaj s ploskanjem ritma besed. Učitelj nato brez govorjenja odploska ritem ene od omenjenih živali, učenci pa jo morajo poimenovati.
Pojma:Enakomerno gibanje v glasbi; ritem melodije
Priporočili:1. Z učenci pred plesom naredimo nekaj vaj, ki se nanašajo na ritmično izgovorjavo imen
živali. Ime morajo v celoti povedati na prvo dobo v taktu.
2. Drugi kitico lahko izvajamo tudi v živalskih jezikih, in sicer tako, da namesto besedila pojemo glasove živali.
ZAKUKAJMO, KOLIKO JE URA?
DU/iDU str. 52, 53, 84
cILJ ENOTE• Razlikovanje in izvajanje različnih ritmičnomelodičnih vzorcev (motivov)
PetjeJanez Bitenc Kukavica
42 œKœ Kœ
^iv, ~iv, ~iv,
œ œ~iv, ~iv,
Kœ .œ~iv, ~iv,
œ Œ~iv ...
42 œKœ Kœ
U~itelj: S komali: S kom
bibi
ple -rad
œ œsa -ple -
la?sal?
42‡œ ‡œ ‡œ ‡œ Œ
U~enec(ka): Z ve - ve - ri - co
42‡œ ‡œ ‡œ ≈ Œ
s sr - ni - co
42‡œ ≈ ‰ Œ
s psom
42‡œ ‡œ ‰ Œ
s pti - co
Priročnik - GLASBA
218
Igra na glasbilaSpremljanje pesmi; iskanje tonov »ku-ku« (male terce oziroma so in mi) na melodičnih glasbilih
PoslušanjeRobert Novak Kolikojeura?Skladbica je sestavljena iz treh delov. V prvem delu se kukavica na uri oglasi trikrat, v dru-gem šestkrat in v tretjem dvakrat.
GibanjeGibni prikaz motiva »ku-ku«
UstvarjalnostIzmišljanje glasbene pravljice, kjer nastopa kukavica
Aktivnosti z didaktičnim gradivom :Učenci v prostorčke narišejo toliko kukavic, kolikorkrat zapojejo »ku-ku« pri pesmi Kukavica (ena kukavica predstavlja dva tona oziroma en »ku-ku«).Pri poslušanju pravljice o soncu (glej priporočila) obkrožijo sonček vselej, ko zaslišijo to be-sedo, pri poslušanju skladbe Kolikojeura? pa v vsaki vrstici, ki predstavlja prvi, drugi oziro-ma tretji del skladbe, toliko ur, kolikorkrat zaslišijo motiv »ku-ku«.
Glasbenodidaktična igra:KATERA GLASBENA MISEL JE DRUGAČNA?Učitelj zaigra tri kratke ritmične ali ritmičnomelodične vzorce (dva enaka in enega drugač-nega). Pred izvajanjem vsakega pove številko ena, dve ali tri. Učenci na koncu povedo šte-vilko tistega vzorca, ki je drugačen. Sprva so lahko ti vzorci zelo različni, kasneje manj.
Pojmi:Motiv (kratka glasbena misel ali ritmično-melodični vzorec); enaki in različni ritmično-me-lodični vzorci
Priporočila:1. Z učenci se pogovorimo o kukavici (ljudsko izročilo namreč pravi, da bomo vse leto bo-
gati, če bomo imeli v žepu denar, ko bomo spomladi prvič slišali kukavico; vemo tudi, da kukavice rade podtaknejo svoja jajca v tuja gnezda).
2. Učitelj lahko na okarino, blokflavto ali na katerokoli drugo melodično glasbilo zaigra motiv »ku-ku«, učenci pa zapojejo preostali del pesmi Kukavica.
3. Ugotovimo, da zveni motiv (glasbena misel) »kuku« vedno enako, prav tako zvenijo ena-ko tudi deli pesmi, ki predstavljajo drugi motiv. Imamo torej dve različni glasbeni misli: pri prvi je enako tudi besedilo, pri drugi pa se spreminja.
4. Razmišljanje o različnosti dveh motivov podkrepimo tudi z izbiro glasbil. 5. Učence spodbudimo za iskanje motiva »ku-ku« na glasbilu s ploščicami ali tipkami (plo-
ščice ali tipke lahko označimo z različnimi barvami: f in d na primer z rdečo, g in e z zele-no ter c in a z rumeno).
6. Priprava na poslušanje skladbe Kolikojeura?:• Izmislimo si tri kratke zgodbice o soncu, v katerih naj se beseda sonce večkrat ponovi.
Na primer: Ko zasije sonce, se vsi otroci na tem svetu razveselijo. Pomanejo si zaspane oči in povedo veselo novico o svetlem soncu svojim mamicam in očkom. »Poglejta,
& 441.
œ œ Œ œ œ Œ2.
œ œŒ œ œ Œ
3.
œ œ Œ œ œ Œ
Priročnik - GLASBA
219
danes nas je svetlo sonce znova obdarilo s svojimi žarki!« »Sonce, sonce,« se razve-selita mamica in očka ... Učenci naj pri prvem pripovedovanju ob vsaki besedi sonce dvignejo roko, ob drugem pripovedovanju pa označijo sonce na delovnem listu.
• Po prvem poslušanju skladbe Kolikojeura? naj učenci ugotovijo, katera žival nastopa v skladbici.
• Pri drugem poslušanju naj preštejejo, kolikokrat se je oglasila kukavica pri posame-znih delih skladbe, pri tretjem poslušanju pa naj označijo v posameznih vrstah v uč-beniku toliko ur, kolikor motivov »ku-ku« so slišali pri posameznih delih skladbe.
7. Pri gibanju nakažemo kukavičje motive bodisi z zibanjem levo in desno ali pa jih poka-žemo z roko.
8. Učenci zapojejo nekaj besed ali svoje ime (če ima dva zloga) s toni »ku-ku«.
Priročnik - GLASBA
220
DODATNA GLASBENA LITERATURA MK
