Pripravljeni na selitev? Kaj morate vedeti o življenju in delu v tujini

PRIPRAVLJENI NA SELITEV?Kaj morate vedeti o ivljenju in delu v tujini in e veliko ve

PRIP

RAV

LJEN

I NA

SELI

TEV

?Ka

j mor

ate

vede

ti o

ivl

jenj

u in

del

u v

tujin

i in

e

velik

o ve

Socialna Evropa

Europe Direct je sluba za pomo pri iskanju odgovorovna vpraanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplana telefonska tevilka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11(*) Informacije so brezplane, kakor tudi veina klicev

(nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaraunajo).

Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije.

Fotografija na naslovnici: Evropska unija

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Kataloki podatki in povzetek so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

ISBN 978-92-79-26946-2 (print)doi:10.2767/85803 (print)ISBN 978-92-79-31325-7 (online) doi:10.2767/68518 (online)ISBN 978-92-79-31379-0 (ebook) doi:10.2767/76292 (ebook)

Evropska unija, 2014Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Luxembourg

T , ()

http://europa.eu

Evropska komisija

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vkljuevanje

Enota C.3

Rokopis je bil dokonan maja 2013.

PRIPRAVLJENI NA SELITEV? Kaj morate vedeti o ivljenju in delu v tujini in e veliko ve

Europe Direct je sluba za pomo pri iskanju odgovorovna vpraanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplana telefonska tevilka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11(*) Informacije so brezplane, kakor tudi veina klicev

(nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaraunajo).

Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije.

Fotografija na naslovnici: Evropska unija

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Kataloki podatki in povzetek so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

ISBN 978-92-79-26946-2 (print)doi:10.2767/85803 (print)ISBN 978-92-79-31325-7 (online) doi:10.2767/68518 (online)ISBN 978-92-79-31379-0 (ebook) doi:10.2767/76292 (ebook)

Evropska unija, 2014Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Luxembourg

T , ()

1. Uvod 42. Zakaj delati v tujini? 73. Delo v drugi evropski dravi 84. Vekaj, deli, ivkni

Kako z drubenimi mediji do idealne zaposlitve? 135. Pripravite se na ivljenje v tujini:

nasvete je pripravil Edoardo Clementi, vodja svetovalne ekipe, Ernst & Young Business School 16

6. Razgovori na podlagi kompetenc 187. Prijavni postopki po dravah:

najpomembneji namigi in nasveti lokalnih strokovnjakov v zvezi z iskanjem dela in razgovorom za delo v tujini 19

1. Belgique/Belgi/Belgien (Belgija) 282. (Bolgarija) 323. esk republika (eka) 364. Danmark (Danska) 415. Deutschland (Nemija) 466. Eesti (Estonija) 517. ire/Ireland (Irska) 558. (Grija) 599. Espaa (panija) 63

10. France (Francija) 6811. Hrvatska (Hrvaka) 7212. Italia (Italija) 7613. sland (Islandija) 8014. (Ciper) 8515. Latvija (Latvija) 8916. Liechtenstein (Lihtentajn) 9317. Lietuva (Litva) 97

18. Luxembourg (Luksemburg) 10119. Magyarorszg (Madarska) 10620. Malta (Malta) 11021. Nederland (Nizozemska) 11522. Norge (Norveka) 12023. sterreich (Avstrija) 12524. Polska (Poljska) 13025. Portugal (Portugalska) 13526. Romnia (Romunija) 14027. Schweiz/Suisse/Svizzera/

Svizra (vica) 14528. Slovenija 14929. Slovensko (Slovaka) 15430. Suomi/Finland (Finska) 15831. Sverige (vedska) 16332. United Kingdom (Zdrueno

kraljestvo) 167

Vsebina

4 P R I P R A V L J E N I N A S E L I T E V ?

UVODAli si elite spremembe okolja?Ali bi radi razvili svoja poklicna in osebna znanja in spretnosti?Ali imate teave pri iskanju zaposlitve v bliini doma?Ali elite spoznati druge drave in kulture?Ali bi vaa znanja in spretnosti morda ve pomenili delodajalcu v drugi evropski dravi?Ali ste pripravljeni na nov izziv v ivljenju?

e ste na katero izmed zgornjih vpraanj odgovorili pritrdilno, je morda ta knjiica kot nala za vas. Namenjena je vsem, ki razmiljajo o selitvi v tujino, da bi tam iveli in delali ali da bi se kot ezmejni delavci vsak dan vozili na delo v sosednjo dravo. Vkljuuje nas-vete o iskanju zaposlitve in prijavljanju na delovno mesto v posameznih dravah lani-cah Evropske unije ter na Islandiji, v Lihtentajnu, na Norvekem in v vici. Vse te drave so sklenile sporazum, v skladu s katerim lahko njihovi dravljani potujejo in delajo v vseh drugih dravah.

To knjiico je pripravil Eures, evropska mrea za zaposlovanje, ki je bila ustanovljena leta 1993 za spodbujanje in uresnievanje naela Evropske unije o prostem gibanju delav-cev (1). Euresovi svetovalci iz vseh drav v mrei si izmenjujejo strokovno znanje o lokalnih razmerah in posebnostih, da iskalcem zaposlitve pomagajo iskati delo v drugi dravi, se pri-javiti na delovno mesto, uspeno opraviti razgovor, pripraviti dokumentacijo za delo in iv-ljenje v tujini ter se nastaniti v novem okolju.

Njihovi nasveti so rezultat ve kot 20-letnih izkuenj, pridobljenih, odkar je Eures zael povezovati prosta delovna mesta in iskalce zaposlitve v Evropi ter zagotavljati strokovne in prilagojene informacije in navodila iskalcem zaposlitve, zaposlenim, ki elijo zamenjati slubo, in delodajalcem v vseh fazah zaposlitvenega postopka.

eprav je knjiica namenjena iskalcem zaposlitve, pa bo koristila tudi delodajalcem, da se bolje seznanijo s kulturnim ozadjem prosilcev.

Vse ve ljudi spoznava prednosti pridobivanja delovnih izkuenj v drugi evrop-ski dravi. Z delom v tujini lahko izboljate svoje znanje in spretnosti ter si poveate monosti za boljo zaposlitev v domovini. Naelo Evropske unije o prostem gibanju delavcev pomeni, da so prilonosti za motivirane in mobilne iskalce zaposlitve bolje kot kdaj prej.

(1) Za nekatere dravljane EU je lahko dostop do evropskega trga dela za doloen as omejen, odvisno od tega, kdaj je njihova drava pristopila k EU. Eures vas lahko seznani s tem, v katere drave se lahko preselite brez posebnih omejitev in za katere potrebujete delovno dovoljenje.

5P R I P R A V L J E N I N A S E L I T E V ?

Men for Trees je podjetje, specializirano za gozdarstvo in povezana podroja. Imamo partnerski podjetji na Cipru in v Romuniji, nai glavni trgi pa so Nemija, Avstrija in vedska. Ko smo pri mrei Eures objavili oglas za prosto delovno mesto in prejeli ustre-zne ivljenjepise, nam je Eures omogoil, da smo najeli priblino 25 delavcev iz Romu-nije z znanjem nemkega jezika kar je velika prednost za na sektor v Avstriji. S storitvami mree Eures in naim plodnim sodelovanjem smo nadvse zadovoljni.

Men for Trees, Avstrija

KAKO UPORABLJATI TO KNJIICO?

Na zaetku knjiice so uvodni razdelki, ki iskalcem zaposlitve pomagajo pri razmiljanju o tem, kaj selitev v tujino zaradi dela v resnici pomeni, zagotavljajo pa tudi splone nasvete za prijavo na delovno mesto in pripravo na razgovore ter informacije o mrei Eures in nai-nih, kako vam lahko pomaga pri iskanju.

Knjiica zajema tevilna prievanja delodajalcev, delavcev in Euresovih svetovalcev o sto-ritvah, ki jih zagotavlja mrea Eures, ter nasvete o delu v tujini. Poleg tega je svetovalec in vodja usposabljanja o medkulturnih vpraanjih v intervjuju predstavil svoj pogled na izzive in koristi dela v tujini. Poglavje o drubenih medijih ponuja nasvete, kako pri iskanju dela najbolje izkoristiti internet.

Najveji del te knjiice zavzemajo razdelki o 32 evropskih dravah, ki so lanice mree Eures. V razdelkih so predstavljeni trg dela in zaposlitveni vidiki v vsaki od teh drav.

V kratkem pregledu vsake drave so na voljo podrobne informacije o znanjih, spretnostih in poklicih, po katerih se najve povprauje (med pisanjem te knjiice) na lokalnem trgu dela. Sledijo praktini nasveti o iskanju dela, navezavi stika z delodajalcem, pripravami na razgo-vor in im bolji predstavitvi lastnega znanja in izkuenj.

Ni ga ez nasvet lokalnega strokovnjaka: ali ste vedeli, da je norveka poslovna kultura pre-cej neformalna? Ali da je na Nizozemskem sprejemljiv le moen stisk roke? Ali da morate biti v nekaterih dravah pripravljeni navesti svoje zahteve glede plae, v drugih pa se je pogovoru o denarju priporoljivo izogniti, dokler vam ne ponudijo zaposlitve? To je nekaj bistvenih tem, ki se obravnavajo v razdelkih o posameznih dravah.


VE INFORMACIJ

V tej knjiici seveda marsiesa ni bilo mogoe zajeti, zato vam priporoamo, da za ve informacij obiete portal Eures za zaposlitveno mobilnost. Na njem lahko najdete pove-zave na druga spletia, ki so zanimiva za iskalce zaposlitve in delodajalce, poiete zapo-slitvene prireditve, objavite svoj ivljenjepis, si ogledate trenutno ponudbo delovnih mest in e veliko ve. Podrobne informacije o tem, kaj ponuja portal, so na voljo na strani 6 te knji-ice. e potrebujete individualno pomo v zvezi s kaknim vpraanjem, se lahko tudi pos-vetujete z enim od ve kot 900 Euresovih svetovalcev ali drugimi partnerji mree, ki so navedeni na spletu.

Ali bi se radi povezali z drugimi iskalci zaposlitve in uporabniki storitev mree Eures, da bi si izmenjali izkunje in zamisli? Potem je eno od najboljih izhodi za iskanje stran mree Eures na omreju Facebook. e imate poleg tega zamisel, za katero menite, da bo poma-gala ohranjati aurnost informacij iz te knjiice za prihodnje izdaje, bi bili zelo veseli, e bi se nam oglasili. e nam elite poslati povratne informacije, uporabite kontaktni obra-zec na portalu Eures.

Nazadnje, te knjiice ne bi bilo mogoe pripraviti brez trdega dela in strokovnega znanja posameznih Euresovih svetovalcev/koordinatorjev, zato se jim zahvaljujemo, da so zagoto-vili tako izrpne in posodobljene informacije o tem, kaj zares pomeni iveti in delati v nji-hovi dravi. Prepriani smo, da vam bo ta knjiica koristila, e razmiljate o selitvi v tujino zaradi dela, in vam elimo veliko uspehov na poti k dosegi tega cilja!

Navezava stikov z mreo Eures je bila najbolja stvar, kar sem jih lahko naredila za svojo kariero. Lani sem lokalnemu Euresovemu svetovalcu poslala dopis, v katerem sem mu pojasnila, da elim opraviti pripravnitvo v vinarskem podjetju v Italiji. Tri mesece pozneje je Eures Italija nael delovno mesto, ki je vkljuevalo nastanitev in stroke bivanja. Euresova podpora je trajala vse pripravnitvo. Ko sem prispela v dravo, mi je Eures pomagal izpolniti obrazce za pridobitev vseh potrebnih dokumentov.

Dalma, iskalka zaposlitve z Madarske


ZAKAJ DELATI V TUJINI?

Za razmislek o selitvi v tujino zaradi dela je veliko dobrih razlogov. V nadaljevanju so nave-deni le nekateri.

Pridobite delovne izkunje in izboljate svoj ivljenjepis.

Izboljate osebne spretnosti, kot so prevzemanje pobude, odlonost in prilagodljivost.

Postanete samozavestneji.

Izkoristite poklicno usposabljanje ali pripravnitvo.

Poskusite kaj novega in doivite pustolovino.

Okrepite svoje monosti za zasluek.

Doivite novo kulturo in izboljate jezikovna znanja.

Najdete ve prostih delovnih mest na izbranem podroju.

Izkoristite drugaen morda celo bolji nain ivljenja.

Vzamete si odmor od obiajne slube in naredite nekaj druganega.


DELO V DRUGI EVROPSKI DRAVI

EVROPA PODPIRA MOBILNE DELAVCE

Mobilnost delovne sile je pomembna, saj pripomore k uravnoteenosti trga dela. Tako na primer obmoja z veliko rastjo morda teko zapolnijo prosta delovna mesta, medtem ko imajo druge regije dolgotrajno visoko stopnjo brezposelnosti. To neravnovesje lahko poma-gajo odpraviti Evropejci, ki se elijo in so se pripravljeni preseliti v tujino, da bi tam iveli in delali, ali bi se celo vsak dan vozili na delo ez mejo.

Naelo Evropske unije o prostem gibanju delavcev pomeni, da se lahko zaposlite ali ivite ali tudirate v vseh dravah Evropske unije ter na Islandiji, v Lihtentajnu, na Norvekem ali v vici (2).

IZZIVI IN PRILONOSTI ZA DELAVCE

Delavci in iskalci zaposlitve se spopadajo s edalje vejimi izzivi. Trg dela se spreminja hit-reje kot kdaj prej in se prilagaja zahtevam svetovne konkurence. Delodajalci od zaposlenih priakujejo vejo prilagodljivost, zagotavljajo pa manj varnosti. Le malo ljudi ima e vedno slubo za vse ivljenje. Vseivljenjsko uenje je postalo nujno, e elite biti na tekoem z novimi tehnologijami ter izpolnjevati zahteve po novih znanjih in spretnostih.

Te nove razmere na podroju dela pa zagotavljajo tudi vznemirljive prilonosti. e nikoli ni bilo toliko monosti za raziskovanje najrazlinejih vlog, panog in krajev kot zdaj. e bodo delodajalci in delavci prilagodljivi in odprtega duha, bodo lahko imeli koristi od lajega iska-nja dela in poslovanja v Evropi.

S krajim ali daljim delom v tujini lahko pridobite in izboljate znanja in spretnosti, raz-irite svoje obzorje in se nauite sodelovanja z ljudmi iz razlinih kultur. Za veliko ljudi je to izkunja, ki jih obogati in jim lahko zaradi vein, ki so jih pridobili pri delu v tujini, omo-goi, da najdejo boljo slubo, ko in e se odloijo za vrnitev domov. Vendar pa odloitve za delo v tujini ne moremo sprejeti kar ez no to je odloitev, ki jo je treba dobro premis-liti. Bistvena je dobra priprava.

(2) Za nekatere dravljane EU je lahko dostop do evropskega trga dela za doloen as omejen, odvisno od tega, kdaj je njihova drava pristopila k EU. Eures vas lahko seznani s tem, v katere drave se lahko preselite brez posebnih omejitev in za katere potrebujete delovno dovoljenje.


BODITE PRIPRAVLJENI: UPORABITE EURES!

Iskalci zaposlitve lahko z ustrezno pomojo in podporo najdejo prilonosti za delo zunaj svojega neposrednega okolja.

Eures, evropska mrea za zaposlovanje, zagotavlja storitve posredovanja dela in zaposlo-vanja za vse drave Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (3) in vico. Iskalcem zapo-slitve in zaposlenim, ki elijo zamenjati slubo, pomaga pri iskanju zaposlitve, delodajalcem pa omogoa izbiranje delavcev iz irega kroga kandidatov z znanji in spretnostmi, ki jih potrebujejo za razvoj poslovanja. Vse storitve mree Eures za iskalce zaposlitve in delavce so brezplane.

Eures ima mreo partnerjev, vkljuno z javnimi zavodi za zaposlovanje, zdaj pa se e iri, da bi se vkljuili tevilni dodatni akterji s podroja zaposlovanja v vai domovini, kot so zasebne agencije za zaposlovanje. Ve informacij je na voljo na portalu Eures za zaposlit-veno mobilnost.

EURESOVE STORITVE

Euresove storitve so celovite in na voljo vsem evropskim iskalcem zaposlitve pred iska-njem zaposlitve, med njim in po njem. Obravnavajo vse vidike ivljenja in dela v tujini, od zagotavljanja poklicnega usmerjanja, pregledovanja in prevajanja ivljenjepisov, analize ponudb in omogoanja videokonferennih storitev za razgovore do zagotavljanja informa-cij o evropskem trgu dela, nudenja pravnih nasvetov in nasvetov o socialni varnosti, orga-niziranja zaposlitvenih sejmov ter svetovanja o prilonostih za usposabljanje, uenje jezika ali financiranje.

Portal Eures za zaposlitveno mobilnostNa portalu Eures je objavljenih ve kot milijon prostih delovnih mest iz 32 evropskih drav in skoraj toliko ivljenjepisov ter podatki o tisoih registriranih delodajalcev. Ponuja orodja za:

ustvarjanje profila, ki omogoa oznaevanje zanimivih sektorjev ali drav ter prejemanje e-pote z obvestili o ustreznih prostih delovnih mestih;vnos in urejanje ivljenjepisa v eni ali ve jezikovnih razliicah ter njegovo objavo na

spletu, kjer si ga lahko ogleda 30 000 delodajalcev, registriranih na portalu;iskanje informacij o ivljenju in delu v izbrani dravi;iskanje evropskih dnevov zaposlovanja in drugih zaposlitvenih prireditev v vai regiji terpovezovanje z drugimi iskalci zaposlitve in izmenjavo nasvetov o iskanju zaposlitve ter

ivljenju in delu v tujini.

(3) Drave EGP so 28 drav lanic EU ter Islandija, Lihtentajn in Norveka.


Euresovi svetovalciNa Euresove svetovalce in druge strokovnjake za zaposlovanje v mrei Eures se lahko med postopkom zaposlovanja ali selitvijo obrnete vedno, ko potrebujete informacije in nasvete. Ker imajo strokovno znanje s podroja praktinih, pravnih in upravnih vidikov mobilnosti evropske delovne sile, lahko:

priporoijo zanimive ponudbe na podlagi vaega profila in celo poskuajo povezati va profil z ustreznim delodajalcem v drugi evropski dravi;pomagajo pri prijavi na delovno mesto in posredujejo va ivljenjepis morebitnim

delodajalcem;priskrbijo informacije o ivljenjskih in delovnih razmerah v vai ciljni dravi terpomagajo pri zaetkih v novi dravi z zagotavljanjem informacij o nastanitvi, socialni

varnosti in obdavenju ter po potrebi informacij o olah in zdravstveni oskrbi za vao druino.

Vsak dan stotinam ezmejnih delavcev odgovarjamo na vpraanja, kot so ,Kje pla-ujem davke?, ,Kje lahko uveljavljam otroki dodatek? in ,Ali lahko uporabljam zdra-vstvene storitve?. To mobilnim delavcem, ki se selijo v drugo dravo, olaja prehod.

Joe Lavery, Euresov svetovalec, ezmejno partnerstvo IrskaSeverna Irska

Opozarjamo vas, da se lahko razpololjive storitve med dravami ali Euresovimi partnerskimi organizacijami razlikujejo.

Ve informacij in kontaktne podatke lokalnega Euresovega svetovalca in drugih strokovnja-kov za zaposlovanje lahko najdete na portalu Eures za zaposlitveno mobilnost.

Eures v ezmejnih regijahivljenje in delo v dveh razlinih dravah je najpogosteja oblika zaposlitvene mobil-nosti. Eures deluje tudi v ezmejnih regijah po vsej Evropi. Informacije za ezmejne delavce so na voljo na portalu Eures za zaposlitveno mobilnost in pri vaih lokalnih Euresovih svetovalcih.

Evropski dnevi zaposlovanja in druge prireditvePo Evropi vsako leto poteka na stotine Euresovih prireditev, ki so zlahka dostopne in brezplane. Najbolj znani so evropski dnevi zaposlovanja, ki so idealni za spoznavanje morebitnih delodajalcev, na kraju prireditve ali na spletu, na njih pa se lahko udeleite tudi prireditev, na katerih strokovnjaki neposredno odgovarjajo na vpraanja udeleencev, ter izkoristite osebno videomentorstvo strokovnjakov za zaposlitveno mobilnost in drugih ustreznih strokovnjakov. Eures gosti tudi konference, seminarje in informativne dneve o sploni mobilnosti, na katerih so Euresovi svetovalci na voljo za strokovne nasvete o iska-nju zaposlitve v Evropi. Evropski dnevi zaposlovanja so lahko sploni ali osredotoeni na


poseben sektor oziroma sektorje. Za ve informacij o prireditvah v svoji bliini preverite koledar prireditev na portalu Eures za zaposlitveno mobilnost.

Concentrix e leta sodeluje z mreo Eures. To partnerstvo je kljunega pomena za na uspeh pri zaposlovanju. Oglaujemo po vsej mrei Eures, navezali smo trajne odnose s posameznimi svetovalci po Evropi ter se redno udeleujemo Euresovih zaposlitvenih prireditev v razlinih dravah. Ker imamo velike potrebe po zaposlovanju in raznolike jezikovne zahteve, je uporaba Euresovega portala in mree svetovalcev za nacionalno oglaevanje kljunega pomena. Njihove storitve so neprecenljive, tako kot njihovo lokalno znanje in svetovanje.

Concentrix, Severna Irska

DRUGE EVROPSKE MREE ZA MOBILNOST IN STORITVE

Poleg Euresa se vam bodo morda zdele zanimive naslednje evropske mree za mobilnost.

Tvoja EvropaV razdelku Dravljani tega spletia so na voljo praktine informacije o selitvi, ivljenju, delu in tudiju v drugi evropski dravi. Vkljuuje nasvete o registraciji vozila, zdravstvenem zavarovanju in varstvu potronikov. Loen razdelek Podjetniki zagotavlja praktine infor-macije o poslovanju v Evropi.http://europa.eu/youreurope/index.htm

Tvoja Evropa nasvetie imate vpraanje v zvezi z vaimi pravicami EU, vam bo ekipa neodvisnih pravnih stro-kovnjakov slube Tvoja Evropa nasveti v enem tednu brezplano in osebno svetovala v vaem jeziku. Pojasni vam lahko tudi predpise EU, ki veljajo v vaem primeru.http://europa.eu/youreurope/advice

SOLVITDravljani ali podjetja lahko naletijo na teave v drugih dravah EU, ki nastanejo zaradi napane uporabe prava EU. Ta elektronska mrea je namenjena pragmatinemu reeva-nju tovrstnih teav, na primer pri pridobivanju dovoljenja za prebivanje, priznanju poklicnih kvalifikacij ali v zvezi s pravicami, ki izhajajo iz zaposlitve, socialnega varstva ali dohodnine.http://ec.europa.eu/solvit

Generalni direktorat za izobraevanje in kulturo (GD EAC)Od leta 2014 bo imelo do 5 milijonov oseb monost tudirati ali se usposabljati v tujini z nepovratnimi sredstvi v okviru programa Erasmus za vse, programa, ki zdruuje programe EU in mednarodne programe na podroju izobraevanja, usposabljanja, mladih in porta.http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/index_en.htm

http://europa.eu/youreurope/index.htmhttp://europa.eu/youreurope/advicehttp://ec.europa.eu/solvithttp://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/index_en.htm


EuropassDokumenti Europass tudentom in iskalcem zaposlitve omogoajo predstavitev znanj, spretnosti in kvalifikacij organizacijam, delodajalcem in posrednikom zaposlitve v drugih dravah.http://europass.cedefop.europa.eu

EuroguidanceTa mrea organov za poklicno usmerjanje pomaga spodbujati monosti za uenje v Evropi.http://www.euroguidance.eu

Mrea Enterprise Europe Network (Evropska podjetnika mrea)Ta mrea pomaga malim podjetjem, da kar najbolj izkoristijo prednosti evropskega trga. Delodajalci lahko izvejo, kako raziriti posel, izkoriati nove tehnologije ter dostopati do financiranja in finannih informacij EU.http://een.ec.europa.eu

Evropski portal za mala podjetjaTo spletie zdruuje vse informacije o malih in srednje velikih podjetjih (MSP) in za mala in srednja velika podjetja, vkljuno s politinimi vpraanji, praktinimi nasveti in lokalnimi kontaktnimi tokami.http://ec.europa.eu/small-business

http://europass.cedefop.europa.euhttp://www.euroguidance.euhttp://een.ec.europa.euhttp://ec.europa.eu/small-business


VEKAJ, DELI, IVKNI KAKO Z DRUBENIMI MEDIJI DO IDEALNE ZAPOSLITVE?

Leta 2011 je ve kot 51 % vseh spletnih uporabnikov v EU uporabljalo vsaj enega izmed tevilnih drubenih medijev.

Kako uinkovito pa jih iskalci zaposlitve uporabljajo za oglaevanje svojih znanj in spret-nosti delodajalcem?

Kot iskalec zaposlitve morate poskrbeti vsaj za to, da vas prisotnost na spletu ne ovira pri zaposlitvi. V neki raziskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo 20 % kandidatov zavrnjenih deloma tudi zaradi vsebin, ki so jih delodajalci nali v njihovih profilih na drubenih medijih.

e elite uporabljati drubene medije za pritegnitev pozornosti delodajalcev, naj bo va profil taken, kot se elite predstaviti v javnosti in naj bo tako kot ivljenjepis prilagojen vaemu ciljnemu obinstvu.

PRILAGODITE SVOJ POKLICNI PROFIL

Svoje profile na drubenih medijih uredite tako, da bodo zanimivi za potencialne deloda-jalce. Navedite pomembne informacije, in e elite, da delodajalec vidi ve vaih profilov na drubenih omrejih, objavite hiperpovezave, na primer vnesite naslov svojega rauna LinkedIn v osebno predstavitev na omreju Twitter.e elite zares opozoriti na svoja znanja in spretnosti na omreju Facebook ali Google+, v

izbranem omreju oblikujte dovreno stran. To je mogoe objaviti enako kot osebni profil na drubenem omreju, vsebuje pa lahko vse pomembne informacije o vas, s imer delo-dajalcem prihranite pregled svojega osebnega profila. Posodabljajte stran in jo vzdrujte kot blog, da ne boste izpadli neresni.Zanimanje delodajalca lahko vzbudite tudi tako, da na omreju, kot je LinkedIn, objavite

reference ali priporoila prejnjih delodajalcev. Delodajalci lahko takoj vidijo referenco in pridobijo kontaktne podatke vaega prejnjega delodajalca.Na strani profila dodajte svojo profesionalno in nedavno fotografijo. e uporabljate ve

profilov drubenih omreij, naj bodo ti enaki. To kae, da se zavedate vizualne identitete in znamenja, delodajalci pa laje opredelijo, kdo ste.

SODELUJTE V SPLETNIH SKUPNOSTIH

Sledite podjetjem, ki vas zanimajo. Pokaite, da vas zadevna industrija zanima, in sprem-ljajte novice o njej. To jasno kae, da sledite tekoemu dogajanju.


Konstruktivno komentirajte kampanje, novice ali skupine iz zadevne panoge ali podjetja, v katerem elite delati. To kae, da razumete, kar berete, delodajalci pa bodo videli vae raziskovalne in analitine sposobnosti.Stopite v stik z zaposlenimi v podjetju, da izveste ve o njem. Odgovora morda ne boste

vedno prejeli, vendar vam stvari, ki jih izveste o podjetju z vidika zaposlenega, lahko pomagajo pri odloitvi o zaposlitvi v zadevnem podjetju ali panogi.

RAZMILJAJTE KOT DELODAJALEC

Tudi e ne elite, da delodajalci vidijo va profil, bodite pripravljeni na to, da si ga bodo ogledali. Glede na neko ameriko poroilo 45 % delodajalcev uporablja drubene medije kot del postopka preuevanja kandidatov.

Delodajalci bodo pri pregledovanju vaih profilov pozorni na naslednje.Predstavitev: kako se predstavite? Ste pozitivni? Se pritoujete ez prejnje delodajalce?Medosebne spretnosti: kako se sporazumevate in pogovarjate z drugimi?Preverjanje: ali so stvari, ki jih objavljate, skladne z vaim ivljenjepisom?

IZKORIAJTE DRUBENE MEDIJE

Izberite svojo najljubo platformo drubenih medijev. e elite izraziti svoje mnenje o potekajoih dogodkih ali komunicirati v realnem asu, je najbolja monost Twitter. e iete informacije o podjetju ali se elite vkljuiti v strokovno razpravo, je morda primer-neji LinkedIn.

V razlinih poklicnih sektorjih se morda uporabljajo razlini drubeni mediji. e ste ustvar-jalni, lahko posamezna dela objavite na spletnem mestu http://www.reddit.com ali celo oblikujete infografini ivljenjepis. e boste v ivljenjepis vkljuili videoposnetke ali novi-narske prispevke, ustvarite videoivljenjepis in ga objavite na kanalu YouTube. Poskrbite, da bodo vaa prizadevanja opaena, in jih dodajte na poklicni profil, kot je LinkedIn, ali vkljuite povezave nanje v svoj ivljenjepis.

Uporabite lahko tudi krajanje hiperpovezav, kot so http://bitly.com, http://tinyURL.com in http://goo.gl. S prilagajanjem svojih povezav ustvarite kratke in nepozabne povezave, ki jih lahko najdejo delodajalci, poleg tega lahko z nekaterimi storitvami tudi spremljate, kdaj in kje je bila vaa povezava kliknjena. Tako veste, da se je nekdo zanimal za vas, in to lahko omenite na razgovoru z morebitnim delodajalcem.

Svoj profil drubenega omreja prilagodite industriji, v kateri bi radi delali. e je teh-nina ali raunalnika, dokaite ta znanja in spretnosti na svojem profilu s komentarji na lanke. e se zanimate za trenje ali stike z javnostmi, poudarite svoje socialne spret-nosti s sodelovanjem v pogovorih.

http://www.reddit.comhttp://bitly.comhttp://tinyURL.comhttp://goo.gl


DRUBENI MEDIJI PO SVETU

Med pisanjem te knjiice je bil Facebook glavno drubeno omreje v Evropi, priljubljene so tudi platforme Twitter, LinkedIn in Google+. Vendar pa preverite priljubljenost platform v dravi, v kateri elite delati, s pregledom storitev trenjskih raziskav, kot je Comscore, ali nacionalnih statistinih slub. Med pisanjem te knjiice je bilo v naslednjih evropskih dra-vah priljubljenih ve drugih platform:

Nemija: Xing (http://www.xing.com);Nizozemska: Hyves (http://hyves.nl);Poljska: Nasza Klasa (http://nk.pl);panija: Tuenti (http://www.tuenti.com).

http://www.xing.comhttp://hyves.nlhttp://nk.plhttp://www.tuenti.com


PRIPRAVITE SE NA IVLJENJE V TUJINI: NASVETE JE PRIPRAVIL EDOARDO CLEMENTI, VODJA SVETOVALNE EKIPE, ERNST & YOUNG BUSINESS SCHOOL

Najbolji nasvet za iskalce zaposlitve, ki razmiljajo o odhodu na delo v tujino, je vseka-kor: nauite se jezika. Kulturo razumete skozi jezik. Nekaterih stvari preprosto ni mogoe prevesti.

Kadar se ljudje zaradi dela selijo v tujino, pogosto podcenjujejo pomen kulturnih vpraanj. To vkljuuje jezik in predpise o trgu dela, pa tudi organizacijsko kulturo na delovnem mestu in iro drubo. V nordijskih dravah je obiajno malo hierarhije. V Franciji je hierarhije veliko, sistem pa je zelo centraliziran. V vzhodnoevropskih dravah je avtoriteta navadno zelo pomembna, negativne povratne informacije pa niso vedno dobrodole.

Zdi se mi, da se Euresovi svetovalci resnino zavedajo pomena kulture. Zaposleni so v vekulturni organizaciji in imajo stike s kolegi iz vse Evrope, zato so dober vir za iskalce zaposlitve.

Ljudje se vasih ne pripravijo ustrezno na ivljenje in delo v tujini. Ne zavedejo se, da se morajo pozanimati o svojih pravicah in obveznostih. Prednost uporabe storitev mree Eures je, da so brezplane, dostopne in zagotavljajo informacije, zaradi katerih je postopek iskanja zaposlitve, selitve in dela v tujini veliko varneji.

Piret Ustav, Euresova svetovalka, Estonija

VELIKE KORISTI

Prilagajanje na delo v tujem okolju je e samo po sebi veina. Oseba, ki je na primer nekaj asa delala v paniji, Romuniji in na vedskem, se je prilagodila razlinim kulturnim vzor-cem in ve, kako najbolje delati in sodelovati s tamkajnjimi prebivalci. To so zelo drago-cene veine.

Nekdo, ki dela v romanski dravi, kot je Italija, je navajen prilagodljivosti in ve, kaj pomeni pet minut, kakor ve tudi, da pet minut za Italijana pomeni nekaj drugega kot za Nemca.


UNOVITE SVOJE IZKUNJE

Delo v tujini, etudi za kratek as, je lahko koristno pozneje, celo v drugem sektorju, saj dokazuje prilagodljivost. tevilni delodajalci elijo preveriti mednarodne izkunje kandidata.

PRIPRAVITE SE NA OVIRE

Bodite pripravljeni na kulturni ok, saj ga boste doiveli. tevilni se odpravijo na pot in gle-dajo na stvari skozi ronata oala, vendar je streznitev neizogibna. Pomembno je, da se pripravite in im bolj ublaite morebitne negativne uinke.

Zgodilo se je e, da so se ljudje preselili v drugo evropsko dravo in iskali zaposlitev, ne da bi imeli potrebna jezikovna ali druga znanja, nazadnje pa so ostali brez strehe nad glavo in sredstev za vrnitev domov. Bili so tudi primeri, da so priseljenci ostali v dravi po tem, ko so zaradi gospodarske krize ostali brez zaposlitve, vendar se niso hoteli vrniti domov in priznati, da jim ni uspelo. Euresovi svetovalci vam lahko zagotovijo koristne nasvete, kako se temu izogniti.

Udeleil sem se zaposlitvenega sejma v Baslu in se sreal z Euresovim svetovalcem iz Luksemburga. Dal mi je praktine in koristne nasvete, vkljuno z informacijami o trgu dela, ivljenjskih in delovnih razmerah v dravi, ter mi pojasnil, kako naj se prija-vljam na delovna mesta. Predstavil mi je tudi korake, ki jih je treba narediti pred seli-tvijo v tujino.

Iskalec zaposlitve iz vice, ki ivi in dela v Luksemburgu

PRIPRAVITE SE NA VRNITEV DOMOV

Ko se po delu v tujini vrnete domov, lahko doivite kulturni ok ob vrnitvi. Navadili ste se namre udobnega ivljenja v mestu, ob vrnitvi domov pa ne najdete primerljive kakovosti ivljenja. Vae dojemanje kakovosti ivljenja se je spremenilo.

Poleg tega nekateri vasih priakujejo, da se bodo vrnili domov v isto okolje, vendar so morda lahko razoarani. Njihov kraj, zaposlitev, druina in socialna mrea so se po treh letih spremenili. Stvari so se morda izboljale, lahko pa so tudi bolj zapletene. Konec kon-cev, malo verjetno je, da bo ob vrnitvi domov vse enako, kot je bilo ob odhodu.


RAZGOVORI NA PODLAGI KOMPETENC

Vse ve delodajalcev izvaja razgovore na podlagi kompetenc (pravimo jim tudi strukturi-rani ali situacijski razgovori). Ti so se izkazali za zelo uinkovite pri napovedovanju prihod-nje delovne uspenosti in so objektivneji od nestrukturiranih razgovorov.

V razgovoru na podlagi kompetenc je vsako vpraanje zasnovano za preizkuanje poseb-nega znanja, spretnosti ali kompetence kandidata. Odgovor je mogoe primerjati glede na vnaprej doloena merila in ustrezno oceniti. Tako se kandidati primerjajo z zahtevanim standardom, ne pa med sabo.

Kandidatom se postavljajo vpraanja v zvezi z njihovim vedenjem v posebnih okoliinah, ki jih morajo podkrepiti s konkretnimi primeri. Izpraevalci lahko zahtevajo dodatna pojasnila in kandidate prosijo za razlago njihovega obnaanja oziroma spretnosti.

KAKO SE PRIPRAVITI?

Na vpraanja na podlagi kompetenc se pripravite tako, da se prepriate, katera znanja, spretnosti in kompetence se zahtevajo za zadevno delovno mesto. Primeri splonih spret-nosti so:

delo z drugimi;nartovanje in organizacija;analiza in reevanje teav;vodenje in odloanje;komuniciranje.

Nato vadite po tako imenovani metodi STAR: okoliine, naloga, dejavnost, rezultat.

e vas na primer vpraajo, kako obvladujete stres, in zahtevajo, da navedete primer, ko ste delali pod pritiskom, najprej opiite razmere (okoliine), vkljuno s tem, kaj je bilo od vas zahtevano (naloga), nato to naj bo glavnina odgovora opiite, kaj ste naredili (dejav-nost), nazadnje pa navedite, kaj se je zgodilo (rezultat). Poudarite svojo vlogo in kaken je bil va prispevek h konnemu rezultatu.

Pri odgovorih na ta vpraanja je bistveno, da uporabljate resnine primere, ki ste jih doi-veli, in jih podrobno opiete, ne pa da o temi razpravljate le teoretino.


PRIJAVNI POSTOPKI PO DRAVAH: NAJPOMEMBNEJI NAMIGI IN NASVETI LOKALNIH STROKOVNJAKOV V ZVEZI Z ISKANJEM DELA IN RAZGOVOROM ZA DELO V TUJINI

ISKANJE ZAPOSLITVE

Kje iskati zaposlitevZaposlitveni oglasi so objavljeni na spletu, v asopisih, na zavodih za zaposlovanje in pri zasebnih agencijah za zaposlovanje. Ne pozabite obiskati portala Eures za zaposlit-veno mobilnost. Tudi na spletiu podjetja lahko vasih najdete podatke o prostih delov-nih mestih, podjetje pa lahko uporabi zunanjega zaposlitvenega agenta, da opravi prvi izbor kandidatov.

Preverjajte spletia in medije, namenjene posebnim poklicem in panogam oziroma poseb-nim regijam v Evropi. Ti so lahko koristni za opredelitev podjetij in stikov, za katere bi morda eleli delati. Nekatere drave imajo spletia, ki so posebej namenjena tujim iskal-cem zaposlitve.

Objavite svoj ivljenjepis na portalu Eures za zaposlitveno mobilnost in drugih spletiih za iskalce zaposlitve. Ne pozabite: e v objavi ni naveden zakljuni datum, pred prijavo preve-rite, ali je prosto delovno mesto e na voljo. Objave na nekaterih spletiih so lahko zastarele.

tevilne agencije za zaposlovanje so specializirane za prosta delovna mesta v nekem sek-torju in hranijo ivljenjepise obetavnih kandidatov, da jih lahko predloijo delodajalcem. Pozanimajte se, kdo so specializirani zaposlovalci na vaem izbranem podroju in stopite v stik z njimi glede sedanjih in prihodnjih prostih delovnih mest.

V nekaterih dravah se tevilna prosta delovna mesta oglaujejo ustno in prek osebnih mre. Za dodatne informacije preverite razdelke o posameznih dravah v tej knjiici. Pra-viloma lahko tako zaposlujejo manja podjetja. Veja podjetja elijo im ire triti prosta delovna mesta, da pritegnejo najbolje kandidate.

Vsako leto sodelujemo na Euresovih zaposlitvenih dnevih ali drugih zaposlitvenih pri-reditvah. Statistini podatki so lahko impresivni. Na enem zaposlitvenem sejmu je bilo na primer 900 prostih delovnih mest iz 17 drav EGP, ki so zajemala razline panoge, vkljuno z gradbenitvom, gostinstvom in hotelirstvom, vrtnarstvom, informacijsko teh-nologijo, zdravstvenim varstvom in industrijo.

Ewa Staniewicz, Euresova svetovalka, Poljska


as od objave prostega delovnega mesta do sklenitve delovnega razmerjaas, ki mine od objave prostega delovnega mesta do njegove zapolnitve, je odvisen od vrste zaposlitve. Nekatera delovna mesta so lahko objavljena in zasedena istega dne. Vendar morda delodajalec eli spoznati druge kandidate ali preveriti ozadje in zahteva reference.

Poleg tega so lahko v nekaterih dravah odpovedni roki dolgi ve mesecev. Delodajalci pri-akujejo, da se bodo morali pogajati o datumu nastopa dela in prestopnih obdobjih z odha-jajoimi in prihajajoimi lani osebja.

PRIJAVLJANJE NA DELOVNO MESTO

Prijava na objavljeno prosto delovno mestoUpotevajte postopek prijave, ki je opisan v oglasu za delovno mesto. Nekatera podjetja od kandidatov zahtevajo, naj se prijavijo z ivljenjepisom in predstavitvenim pismom. Druga zagotovijo prijavni obrazec, ki ga je treba v celoti izpolniti.

Prijava naj bo vedno napisana v jeziku oglasa, razen e je navedeno drugae.

e je mogoe, naj bo prijava im bolj osebna: pozanimajte se o imenu osebe, ki vodi izbor to je lahko uslubenec kadrovskega oddelka ali vodja oddelka , in prijavo naslovite nanjo.

Vodite evidenco prostih delovnih mest, na katera ste se prijavili, saj jo boste potrebovali, e bo delodajalec stopil v stik z vami.

Vzpostavitev stika po telefonuPodjetje po potrebi pokliite, da pridobite podrobne podatke, kako se prijaviti, prijavni obra-zec ali ime kontaktne osebe, da lahko pismo naslovite na ustrezno osebo.

Kadar kliete v zvezi s posebnim delovnim mestom, pojasnite, ali kliete zaradi dodatnih informacij ali dejanske prijave na delovno mesto. e as klica ni primeren, zadevno osebo vpraajte, kdaj jo lahko spet pokliete. Govorite jasno in kratko, s imer pokaete, da ste se pripravili na klic. e kliete iz tujine, to tudi povejte. Povejte, e bi telefonski klic raje opra-vili v maternem jeziku ali drugem (tujem) jeziku.

Pripravite kratko in jasno samopredstavitev, pojasnite, zakaj ste primerni za delovno mesto, in se poskuajte dogovoriti za osebni razgovor. Izogibajte se hrupnemu okolju, zlasti kadar kliete z mobilnega telefona.

Bodite pripravljeni, da si zapiete vse informacije, ki jih dobite med telefonskim pogovorom.


Prijava na slepo sreoPri pisnih prijavah na lastno pobudo morate biti prepriljivi. Delodajalca morate prepriati, da sreanje z vami zanj ne bo izguba asa. Slovnica in rkovanje morata biti brez napak, ton vaega pisma pa pozitiven in prepriljiv.

Na zaetku navedite, za kakno vrsto delovnega mesta se zanimate, ter podrobno oprede-lite spretnosti, znanja in izkunje, ki jih imate in verjetno ustrezajo potrebam delodajalca. Nato navedite druge informacije o sebi, ki bodo verjetno vzbudile njegovo zanimanje, in ne pozabite navesti svoje razpololjivosti. Vae pismo naj bo kratko in jedrnato.

ivljenjepis in predstavitveno pismoivljenjepis je lahko sploen, eprav je vedno bolje, da ga prilagodite zadevni prijavi.

Predstavitveno pismo ni le pismo, ki je priloeno ivljenjepisu. Biti mora osebno in relevan-tno ter pritegniti pozornost. Za pismo uporabite nacionalno obliko in standarde o njih se pozanimajte vnaprej.

Vae pismo mora biti vedno prilagojeno posebnemu delovnemu mestu in podpisano, v njem pa morate navesti tudi razloge, zakaj se prijavljate. Vkljuiti morate pravilen naslov podje-tja, datum, delovno mesto, na katero se prijavljate, podatke o tem, kje ste nali zaposlitveni oglas, kaj lahko ponudite (kvalifikacije ter delovne in druge izkunje), pronjo za osebni raz-govor, vae ime in pravilne kontaktne podatke. e nimate imena kontaktne osebe v podje-tju, pismo (e-poto ali dopis) zanite s Spotovani.

Poudarite, zakaj ste primerni za zadevno delovno mesto, in opiite, kaj boste doprinesli podjetju. Dotaknite se najpomembnejih zahtev iz zaposlitvenega oglasa in s svojimi bese-dami navedite, kako jih izpolnjujete. Osredotoite se na to, kaj lahko ponudite delodajalcu in kaj bo imelo podjetje od vas, e se mu pridruite (ne pa na to, katere koristi boste imeli vi, e dobite slubo).

elite izstopati? Potem se pred prijavo pozanimajte o podjetju: njegovih zaposlenih in kulturi, izpostavah doma in v tujini, velikosti delovne sile in prihodnji strategiji. Da si ustva-rite iro sliko, poiite podrobnosti o podjetju v poslovnem tisku in na spletiu podjetja (o konkurenci, stanju na trgu, lokalnih gospodarskih dejavnikih).

Bodite pozorni na predstavitev: bistveno je, da imata pismo in ivljenjepis jasno obliko. Evropska oblika ivljenjepisa Europass se ire uporablja v nekaterih dravah, vendar ne v vseh za posebne nasvete si preberite razdelke o posameznih dravah v tej knjiici.

Vai dokumenti naj bodo lahko berljivi in urejeni, da bodo delodajalcu veni. Ne poiljajte animacij ali naikanih okraskov, razen e se to zahteva za delovno mesto.


Prodajajte svoja znanja in spretnosti: poleg izobrazbe, usposabljanja in delovnih izku-enj navedite podrobne podatke o znanjih in spretnostih, ki ste jih pridobili med prostovolj-nimi dejavnostmi ali konjiki. Potrdite, e imate vozniki izpit, navedite jezike, ki jih govorite (in na kateri stopnji), ter raunalnika in druga znanja, ki jih imate.

Fotografije: v nekaterih dravah je obiajno, da se prijavi na delovno mesto priloi foto-grafija. V drugih dravah to ni priporoljivo. Za nasvete si preberite razdelke o posameznih dravah v tej knjiici.

Elektronske prijaveNe uporabljajte aljivih ali egavih e-naslovov ali nejasnih zadev elektronskih sporoil. Pri-jave ne poiljajte iz e-potnega predala trenutnega delodajalca ali s skupinsko e-poto.Zadeva elektronskega sporoila naj bo naziv delovnega mesta, na katero se prijavljate.

Priponke e-sporoilaPriponk naj bo im manj, velikih datotek pa ne poiljajte. e je vaa prijava sestavljena iz predstavitvenega pisma in ivljenjepisa ali prijavnega obrazca, v elektronskem sporoilu napiite kratko spremno opombo, v kateri opiete priponke. ivljenjepis in predstavitveno pismo se obiajno poljeta kot priponki (za posebne nasvete preverite razdelke o posame-znih dravah v tej knjiici).

e je treba izpolniti prijavni obrazec, se prepriajte, da ste odgovorili na vsa vpraanja.

akanje na odgovorPogosto se zgodi, da odgovora na prijavo ne prejmete, e delodajalec ni zainteresiran za va profil.

PRIPRAVE NA RAZGOVOR

Tako kot se razlikujejo podjetja in organizacije na trgu, se med seboj razlikujejo tudi razgo-vori. Vnaprej poskuajte izvedeti im ve o postopku. Ali morate s seboj prinesti dokumente, pripraviti predstavitev ali opraviti psihometrine, praktine ali druge teste? Koliko asa bo trajal postopek in s kom se boste verjetno sreali?

Za nestrokovna delovna mesta je razgovor navadno le eden. e je prosto delovno mesto strokovno ali bolj vodstveno, je lahko ve krogov, kandidate pa ocenjuje komisija izpraevalcev.

Zavedati se morate, da se znana podjetja in blagovne znamke po dravah razlikujejo. Raziite ustreznike vseh znanih imen v svojem ivljenjepisu, da izpraevalcu olajate


razumevanje vaih poklicnih izkuenj. To naredite tudi za orodja, programsko opremo in protokole: poskusite poiskati pravilne izraze ali njihove ustreznice v jeziku drave, v kateri se prijavljate na delovno mesto.

Isto velja tudi za izobrazbo in usposabljanje. Univerze, ustanove za usposabljanje in kva-lifikacije se lahko mono razlikujejo. Pripravite kratek opis glavnih tematskih podroij, ki ste jih obravnavali, da boste delodajalcu laje pokazali, kako izpolnjujete njegove zahteve.

Splonega priznavanja izobrazbe po vsej Evropi trenutno ni, kar pomeni, da ima lahko delo-dajalec v eni dravi pomisleke glede zaposlitve delavca iz druge drave, ker ne razume, kakna je stopnja njegove izobrazbe. Ena reitev je uporaba evropske mape kompetenc Europass, ki vam lahko pomaga, da predstavite celostno sliko svojih kompetenc in usposo-bljenosti z oblikovanjem mape za vse vae dokumente (http://europass.cedefop.europa.eu/sl/documents/european-skills-passport).

Z letom 2013 bodo na portalu Eures uvedeni tudi sektorski potni listi spretnosti, ki bodo iskalcem zaposlitve pomagali opisati njihove spretnosti tako, da bodo to brez teav razu-meli delodajalci po vsej Evropi.

Koristne informacije lahko najdete tudi na portalu Tvoja Evropa: http://europa.eu/youreurope/citizens.

Vam bodo povrnili potne stroke, e na razgovor pripotujete od dale? Zapiite si toen naslov kraja razgovora, kako priti do tja in koliko asa vam bo vzelo potovanje, da ne boste zamudili. S seboj imejte podatke in kontaktne telefonske tevilke, da lahko ob morebitni zamudi obvestite podjetje.

Vnaprej si pripravite oblaila, ki jih boste imeli na sebi, in se zavedajte uinka svoje osebne predstavitve, odnosa, govorice telesa in naina izraanja. Nebesedna komunikacija je sko-raj enako pomembna kot besedna.

S sabo imejte pisalo in belenico, da si med razgovorom lahko delate zapiske.

Nasveti za razgovor

Vnaprej preverite/se pozanimajte o poteku razgovora, ali ta vkljuuje teste in kako pote-kajo, ali morate pripraviti predstavitev in ali morate prinesti kopije ali izvirnike sprieval oziroma drugih dokumentov.

http://europass.cedefop.europa.eu/sl/documents/european-skills-passporthttp://europass.cedefop.europa.eu/sl/documents/european-skills-passporthttp://europa.eu/youreurope/citizenshttp://europa.eu/youreurope/citizens


S seboj imejte kopijo ivljenjepisa, prijavni obrazec, belenico in pisalo ter seznam vpra-anj, ki bi jih radi postavili.

Potrdite udelebo na razgovoru ter dvakrat preverite datum, uro in ime kontaktne osebe.

OSEBNA PREDSTAVITEV

Delodajalec je med razgovorom pozoren na tonost, videz, obvladanost, samozavest, kret-nje in pripravljenost.

Preden vstopite v prostor, v katerem poteka razgovor, izklopite mobilni telefon. Stisnite roko izpraevalcem, e vam jo ponudijo. Ne usedite se, dokler vam ne ponudijo stola. Poskuajte biti samozavestni in obvladani. Govorite jasno in ne prepotiho. Ne kaite znakov ivnosti. Vzpostavite oesni stik.

Pazite, da ne kritizirate prejnjih delodajalcev ali drugih oseb. e vas pozovejo, da izrazite kritiko o neem ali nekom, poskuajte to izpeljati tako, da stvari predstavite im bolj pozi-tivno. Ne razpravljajte o osebnih ali finannih teavah.

ODGOVARJANJE NA VPRAANJA

Dobro se pripravite na najrazlineja vpraanja, ki vam jih lahko postavijo. Veina se jih bo verjetno nanaala na vae izkunje, znanja, spretnosti in motivacijo. Izpraevalce prepri-ajte, da ste zelo motivirani za zadevno delovno mesto. Povejte jim, da so vae prednosti in interesi skladni s tistimi, ki jih iejo. Na vpraanja odgovorite v celoti, vendar jedrnato. Govorite le o dejstvih, ki bi lahko zanimala delodajalca. Bodite vljudni, iskreni in profesio-nalni. Vedno govorite resnico.

Odgovarjajte jasno in jedrnato ter ne uporabljajte argonskih besed ali kratic. Pogosta vpraanja, ki jih postavljajo delodajalci na razgovoru, so:

Zakaj si elite to zaposlitev?Kaj lahko doprinesete naemu podjetju?Povejte mi kaj o sebi. Kdo ste?Katere so vae prednosti in slabosti?Zakaj elite delati v tej dravi?Kako dolgo nameravate ostati v tej dravi?Zakaj ste pustili zadnjo zaposlitev?Ali vae kvalifikacije ustrezajo zaposlitvi, ki jo ponujamo?

Najverjetneje boste morali navesti praktine primere, da boste dokazali motivacijo, zna-nja in spretnosti.


KOLJIVA VPRAANJA

Na vpraanja o slabostih ali neustreznih kvalifikacijah odgovorite diplomatsko. Svoje sla-bosti poskusite predstaviti kot prednosti. Slabe izkunje uravnoteite z izkunjami, ki so se dobro iztekle in pri katerih ste se izkazali.

Vnaprej pripravite odgovore na vpraanja o razlogih, zakaj ste pustili druge slube ali prejnje delodajalce. Preizkusite jih v druini ali pri prijateljih, ki vam morajo odkrito pove-dati, ali so odgovori prepriljivi.

OSEBNA VPRAANJA

Na nekaterih razgovorih se morda obravnavajo nepoklicne teme. Kljub temu se nekatera podroja tejejo za zasebna, zato kandidatom ni treba odgovarjati na vpraanja o njih. Vse drave imajo zakone o boju proti diskriminaciji v skladu s pravili EU v zvezi s spolno usmer-jenostjo, starostjo, invalidnostjo, raso, narodnostjo in verskimi preprianji. Druga podroja, ki se na razgovoru ne smejo obravnavati, so politina preprianja, zdravje, zakonski stan ali nartovanje druine. e vam na razgovoru postavijo takno vpraanje, vam svetujemo, da vpraate: Kako je to povezano z delovnim mestom, na katero se prijavljam?

POSTAVLJANJE VPRAANJ

Na splono lahko spraujete na koncu razgovora. Vpraanja lahko zadevajo: upravno struk-turo podjetja, znailen delovni dan zaposlenega na tem delovnem mestu, rok za prejem povratnih informacij ter programe za izobraevanje in usposabljanje zaposlenih v podjetju.

RAZPRAVLJANJE O DENARNIH ZADEVAH

Razprave o plailu so odvisne od drave in delovnega mesta, na katero se prijavljate (za posebne nasvete si preberite razdelke o posameznih dravah v tej knjiici). e ste v dvomih, poakajte, da to vpraanje nane delodajalec. Na prvem razgovoru se izogibajte pogovora o zahtevah glede plaila. V tevilnih dravah se navadno poaka, da delodajalec kandidatu ponudi zaposlitev, ele nato potekajo pogajanja o plai in drugih dodatkih.

Morda boste imeli ve monosti za pogajanja o plailu in dodatkih v majhnem podjetju, saj velika podjetja in ustanove obiajno uporabljajo doloeno plano lestvico.

Ali je plaa izraena v urni postavki, dnevnem, mesenem ali letnem znesku, je odvisno od sektorja in drave. Za ve informacij si preberite razdelke o posameznih dravah.


KAKO NAREDITI DOBER VTIS?

PRAVILA OBLAENJA

Pozanimajte se o pravilih oblaenja za zadevno panogo (npr. konservativen in umirjen ali izviren in individualen) in se raje oblecite prilonosti primerno, kot da sledite trenut-nim modnim zapovedim. Obiajno je, da se za razgovor obleete profesionalno, tudi e je delovno okolje sproeno.

Kandidati naj bodo na splono isti in urejeni. evlji naj bodo elegantni in isti. Izogibajte se portnim ali drznim oblailom (kratkim krilom, majicam in bluzam z globokim izrezom). Ne uporabljajte monih dezodorantov in parfumov. Lasje in brada morajo biti isti in urejeni, bodite diskretno nalieni in ne nosite vpadljivega nakita. Za nasvete o pravilih oblaenja po dravah si preberite razdelke o posameznih dravah v tej knjiici.

SPLONI NASVETI

Bodite vljudni, prijazni in nasmejani. Vzpostavite oesni stik z izpraevalcem. Pozorno pri-sluhnite vpraanjem in na vsako od njih odgovorite (v najve dveh minutah). Govorite raz-lono, samozavestno in umirjeno.

Primerjajte svoje prednosti in izkunje z zahtevami za delovno mesto, na katero se prijav-ljate. Delodajalcu se zahvalite za njegov as.

Svojo zainteresiranost za zaposlitev v podjetju dokaite tako, da poskusite e pred razgo-vorom o podjetju izvedeti im ve.


KJE V EVROPI LAHKO NAJDETE EURES?

V dravah lanicah EU: v Belgiji, Bolgariji, na ekem, Danskem, v Nemiji, Estoniji, na Irskem, v Griji, paniji, Franciji, na Hrvakem, v Italiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksem-burgu, na Madarskem, Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, na Slovakem, Finskem, vedskem in v Zdruenem kraljestvu.

V dravah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) = drave lanice EU + Islandija, Lihtentajn in Norveka.

V vici.

Eures je zastopan v razlinih ezmejnih in drugih regijah. Ve podrobnosti je na voljo na portalu Eures.

e iete najblijega Euresovega svetovalca, obiite spletno stran http://eures.europa.eu.

V naslednjem poglavju so bili pri pisanju predstavitvenih besedil o posameznih dravah, ki vsebujejo turistine informacije in informacije v zvezi s trgom dela, uporabljeni viri, kot so razdelki o posameznih dravah na spletiu Eures, spletia nacionalnih zavodov za zapo-slovanje in poroila Eurobarometer. Druge informacije v tem razdelku so zagotovile organi-zacije, ki so lanice mree Eures v posameznih dravah.

http://eures.europa.eu

28

BELGIJA Uradni jeziki nizozemski (sever), francoski (jug), nemkiUreditev ustavna monarhijaPrebivalstvo 11,2 milijonaGlavno mesto BruseljValuta evro (EUR)lanica EU ali EGP EUMednarodna klicna tevilka +32Domenska konnica .be

ZAKAJ ISKATI DELO V BELGIJI?

Belgija, v kateri imajo sede institucije EU in druge mednarodne organizacije, je bogata in vejezina drava. Nizozemsko govorei flamski sever se ponaa z obalnimi letovii, zgodovinskima mestoma Brugge in Gent ter ivahnim pristanikim mestom Antwerpen. Na jugu, v francosko govorei Valoniji, najdemo goste gozdove in odrono resavo ter bolj umirjeno ivljenje. Bruselj je talilni lonec teh dveh kultur in velike mednarodne skupnosti.

Pomanjkanje delavcev se po regijah razlikuje. Veliko prostih delovnih mest je zlasti v Valoniji in Bruslju. To je deloma posledica neskladja med profili iskalcev zaposlitve in potrebami delodajalcev. Veina delovnih mest je v storitvenem ali javnem sektorju. Stalno se povprauje po zdravstvenih delavcih in delavcih s podroja informacijske tehnologije, strokovnih delavcih v osnovnoolskem izobraevanju, istilnem osebju na domu, prodajnem osebju in pisarnikih delavcih.

29B E L G I J A

ISKANJE ZAPOSLITVE

Pri iskanju zaposlitve v Belgiji vam koristi znanje nizozemine in/ali francoine, ki sta najbolj razirjena jezika. Nemina se govori le v majhnem delu drave. Glavno mesto Bruselj je dvojezino: tukaj se za veino delovnih mest zahteva znanje obeh jezikov, nizozemskega in francoskega. Ven-dar v Belgiji, zlasti v Bruslju, najdejo zapo-slitev tudi tevilne angleko govoree osebe. Zaposlitvene prilonosti za osebe, ki govorijo angleko, so objavljene na spletni strani http://jobsinbrussels.com.

Belgija ima tiri javne zavode za zaposlova-nje za razline regije in jezikovne skupnosti.

Actiris v glavnem mestu Bruselj (dvoje-zini, nizozemski/francoski): http://www.actiris.be

Le Forem v Valoniji (juna in francosko govorea regija): http://www.leforem.be

VDAB v Flandriji (severna in nizozemsko govorea regija): http://www.vdab.be

ADG na nemko govoreih obmojih v vzhodni Belgiji: http://www.adg.be

Razdelek Povezave na portalu Eures vklju-uje povezave na druga zaposlitvena sple-tia in asopise, v katerih se objavljajo oglasi za prosta delovna mesta. Obiite tudi spletie o mednarodni mobilnosti in Belgiji: http://www.bijob.be.

Nasveti za prijavo na delovno mesto

Veina delodajalcev izbira kandidate na podlagi ivljenjepisa in predstavitvenega

pisma. e se prijavljate po e-poti, upo-rabite profesionalen e-naslov. Poskrbite, da pismo vsebuje jasen sklic, ter pazite na obliko predstavitvenega pisma in ivljenje-pisa. Pri pisanju predstavitvenega pisma uporabite sprejete belgijske standarde (BIN-normen, e jih poznate).

Ali se ivljenjepisu obiajno priloi fotografija?

Ne, to ni priporoljivo.

Ali so zaelene lastnorono napisane prijave?

Ne, veina prijav je poslanih po e-poti.

Ali se ivljenjepis Europass ire uporablja in je sprejet?

Prednost ima nacionalna oblika, vendar se vedno bolj uporablja tudi ivljenjepis Europass.

Vzpostavitev stika po telefonu

Kadar delodajalca pokliete, se na kratko in jasno predstavite ter govorite v ustreznem jeziku. e se prijavljate na lastno pobudo, se predstavite in pojasnite, katero delovno mesto vas zanima.

Ali moram prijavi priloiti sprievala?

Ne, v tej fazi to obiajno ni potrebno. Vendar jih boste morda morali predloiti ob pod-pisu pogodbe, zato poskrbite, da boste imeli pripravljen prevod sprievala.

http://jobsinbrussels.comhttp://www.actiris.behttp://www.actiris.behttp://www.leforem.behttp://www.vdab.behttp://www.adg.behttp://www.bijob.be

30 B E L G I J A

Obiajni as od objave prostega delovnega mesta do sklenitve delovnega razmerja

est tednov, eprav je lahko to obdobje precej kraje pri nekaterih delovnih mes-tih (npr. delovnih mestih, na katerih je malo prosilcev).

Priprave na razgovor

e delodajalca zanima va profil, vas lahko poklie na enega ali ve razgovorov, pri-akujete pa lahko tudi ocenjevanje, pre-verjanje spretnosti in znanj ter psiholoko testiranje.

Dobro se pripravite in se pozanimajte o podjetju, pri emer razmislite o razlogih, zakaj elite delati za tega delodajalca in v tem sektorju, in vadite odgovore na vpraa-nja v drugem jeziku.

Razgovor lahko velja bolj za obliko pogaja-nja kot za sestanek z vpraanji in odgovori. Za delodajalca so kljunega pomena vae vedenje, samozavest, vljudnost in to, kako se predstavite. Predstavljali boste podjetje, zato se morate ujemati s skupino.

Kdo bo navzo na razgovoru?

Prvi razgovor po navadi opravi psiho-log. Potem imate lahko razgovor z vodjo oddelka ali pa celo prihodnjim sodelavcem. Zadnji razgovor, med drugim za pogajanje o plai, bo opravil predstavnik oddelka za kadrovske zadeve. Priakujte, da bo razgo-vor trajal 45 minut, preizkusi pa pol dneva.

Ali se rokujemo?

Da, v Belgiji je to v navadi.

Ali obstaja tipini potek razgovora?

Na zaetku razgovora se po navadi najprej predstavijo izpraevalci. Nato zaprosijo za predstavitev e kandidata. Izpraevalec bo na zaetku postavljal zelo splona vpraa-nja, nato pa vedno podrobneja. Ob koncu lahko kandidat postavi dodatna vpraanja, razgovor pa se zakljui s praktinim dogo-vorom o obdobju za odloitev o izbranih kandidatih in povratnih informacijah.

Ozraje na sestanku je po navadi uradno in profesionalno. Pred razgovorom in po njem se vedite profesionalno. Govorite samo o zadevah, ki bi lahko zanimale delodajalca. Bodite pozorni na to, kako se predstavijo izpraevalci, in pri nagovarjanju uporabite njihovo ime, samo e to storijo tudi sami. Zavedati se morate, da ozraje na razgo-voru ne kae vedno kulture podjetja.

Katera vpraanja so neprimerna?

Ni vam treba odgovarjati na vpraanja o religiji, spolnosti, druinskih nartih itd. e niste pripravljeni odgovarjati na koljiva vpraanja, lahko to dokazuje vao nepo-pustljivost do delodajalca in se vam lahko teje v dobro. e menite, da ste rtev diskri-minacije, se lahko uradno pritoite.

Ali moram predloiti reference, priporoilna pisma ali potrdilo o nekaznovanosti?

Reference in priporoilna pisma se v Bel-giji ne uporabljajo. Lahko se zahtevajo,

31B E L G I J A

a se to ne dogaja pogosto. Za nekatera delovna mesta se lahko zahteva potrdilo o nekaznovanosti.

Pogajanja o plailu in dodatkih

Pogajanja o plai po navadi potekajo v zad-njem delu postopka zaposlovanja, ko lahko kandidat postavlja vpraanja. Plaa je nava-dno izraena kot bruto plailo na mesec ali uro, odvisno od vrste pogodbe. Naj se vam ne bo nerodno pozanimati glede natanne razlenitve plae. Pri letni plai se lahko pogajate o dodatni 13. ali celo 14. meseni plai, ki nista vkljueni v plao, navedeno v oglasu. O plai se je mogoe pogajati samo v zasebnem sektorju.

Glavne neobvezne ugodnosti so: boni za prehrano, zavarovanje za bolninino zdravljenje, slubeni avtomobil, mobilni telefon, raunalnik in povrailo strokov pre-voza na delo in z njega. Pogajata se prosilec in predstavnik za kadrovske zadeve.

Ali se obiajno zahteva poskusno delo?

S pravnega vidika enodnevno poskusno delo ni mogoe, razen e se uredi prek agencije za zaasna dela (to pomeni, da boste za ta dan prejeli plailo). Praktien preizkus na delovnem mestu je mogo, vendar pa lahko traja samo toliko asa, da se preverijo vae spretnosti in znanja.

Kako dolga je obiajno poskusna doba?

Od sedem do tirinajst dni za fizine delavce in od enega do dvanajstih mesecev za druge delavce.

Ali mi delodajalec povrne stroke udelebe na razgovoru?

Delodajalec vam obiajno ne povrne potnih strokov.

Kdaj bom obveen o odloitvi delodajalca?

To je odvisno od delovnega mesta in delodajalca.

Pridobitev povratnih informacij in nadaljnje poizvedovanje

e vam je delodajalec obljubil, da se vam bo oglasil v enem tednu, ga ne kliite prej. e pa vas tudi po dveh tednih ne poklie, ga lahko pokliete in zaprosite za povratne informacije.

Koliko prej naj pridem na razgovor?

Vedno bodite toni. Poskusite priti pet minut prej. e priakujete, da boste zamudili zaradi prometa, zamude vlaka itd., o tem obvestite delodajalca. Na pot na razgovor vzemite njegovo telefonsko tevilko.

Nasveti za izbiro oblail

Oblecite se tako, kot se vam zdi, da bi bila obleena oseba na poloaju, na kate-rega se prijavljate. Ne pretiravajte pri izbiri oblail, a pazite tudi, da ne boste oble-eni preskrom no. Nakit ali parfum naj bo usklajen z oblaili. Zavedajte se, da s svojo predstavitvijo razkrivate svojo osebnost.

32

BOLGARIJA Uradni jezik bolgarskiUreditev parlamentarna republikaPrebivalstvo 7,3 milijonaGlavno mesto SofijaValuta lev (BGN)lanica EU ali EGP EUMednarodna klicna tevilka +359Domenska konnica .bg

ZAKAJ ISKATI DELO V BOLGARIJI?

Ljubitelji sonca se zgrinjajo na plae rnomorske obale, tisti bolj pustolovski pa se lahko podajo v divje gore in gozdove, po katerih se e vedno potikajo risi, medvedi in druge redke divje ivali. Navduenci nad zgodovino si lahko ogledajo mnogotevilne ruevine iz rimskih asov in se seznanijo s starimi Traani, predzgodovinskim plemenom, znanim po obdelavi kovin, jahalnih spretnostih in kulturnih delih.

Bolgarija doivlja mono gospodarsko rast, odkar se je leta 2007 pridruila EU, vendar se e vedno spopada z veliko brezposelnostjo in za Evropo nizkimi plaami. Ve prilonosti je morda za podjetnike, pa tudi tevilne nadnacionalne korporacije potrebujejo osebje za svoje edalje veje poslovne interese. Veina delovnih mest je v storitvenem sektorju, sledita proizvodnja in kmetijstvo. Hotelirstvo in turizem sta panogi, v katerih je precej povpraevanja po delavcih.

Bolgarija je dobra drava za ivljenje in delo. Je gostoljubna in spotljiva do tujcev, njeni prebivalci so odprti, iskreni in topli. Podeelje je zelo lepo, podnebje je dobro, kulturno ivljenje ivahno in razgibano pa tudi vino in hrana sta odlina!

Elena Vidinska, Euresova svetovalka, Bolgarija

33B O L G A R I J A

ISKANJE ZAPOSLITVE

Iskalci zaposlitve lahko na zaetku iejo zaposlitev prek nacionalnega zavoda za zaposlovanje, ki je najveji posredovalec na trgu dela. Dovoljenje za obratovanje ima tudi ve zasebnih agencij, vkljuno z dru-bami Adecco Bolgarija, Manpower Bolgarija, Job Tiger in Jobs.bg. Spletne povezave do teh organizacij so na voljo v razdelku Pove-zave portala Eures. Med drugimi viri so stran Eures na portalu bolgarskega nacio-nalnega zavoda za zaposlovanje (http://www.az.government.bg/eures) in lokalni uradi za delo po vsej dravi.


Obiajni postopek prijave poteka tako, da se kandidati prijavijo na delovno mesto, nato pa so povabljeni na razgovor z delodajal-cem in/ali njegovim predstavnikom. Deloda-jalec poleg ivljenjepisa po navadi zahteva kratko motivacijsko pismo, v katerem kan-didat navede, zakaj se zanima za zadevno delovno mesto.


Svetujemo vam, da ivljenjepisu priloite fotografijo, eprav to ni obvezno.


Ne, predstavitveno pismo mora biti napi-sano na raunalnik.


Da, prednost ima evropska oblika ivljenje-pisa (Europass).


Na splono prijave na delovno mesto po telefonu niso priporoljive, saj delodajalec tako lae zavrne kandidata. S telefonskim pogovorom naj bi se dogovorili za razgovor z delodajalcem. Pri tem je pomembno nas-lednje: predstavite se in pojasnite, za katero delovno mesto se zanimate in zakaj kliete. Na kratko in jasno obrazloite, zakaj ste pri-merni za to delovno mesto, in se poskusite dogovoriti za datum razgovora.


Ne, vendar boste morda morali predloiti kopijo sprievala na razgovoru.


To je odvisno od zahtev delodajalca, vendar redko traja ve mesecev.


Prosilec mora biti seznanjen z dejavnost- jo podjetja, upravo, strankami in tekmeci ter razvojnimi prilonostmi. Delodajalec je med razgovorom pozoren na tonost, videz, obvladanost, samozavest in kretnje.

http://www.az.government.bg/eureshttp://www.az.government.bg/eures

34 B O L G A R I J A


e razgovor poteka v lokalnem uradu za delo, sodelujejo svetovalec za zaposlova-nje, kandidat in delodajalec ali njegov pred-stavnik. e razgovor poteka v podjetju, pa sodelujeta delodajalec ali njegov predstav-nik in kandidat.

Ali se rokujemo?

Vasih, vendar le na pobudo izpraevalca. e je izpraevalcev ve, se ne rokujete.


Sestanek traja od pol ure do najve eno uro. Kadar delodajalec zahteva, naj kandidat po razgovoru opravi e praktini preizkus, je postopek dalji.

Taki sestanki najpogosteje potekajo tako: po pozdravu delodajalec ali njegov predstavnik kandidatu postavljata vpraanja. Delodaja-lec si bo prizadeval za obiajen pogovor s kandidatom. Od prosilca se priakuje, da je samozavesten in obvladan.

Kandidati naj bodo vljudni, prijazni in se smehljajo; vzpostavijo naj oesni stik, pozorno posluajo vpraanja in na vsako odgovorijo (najve dve minuti); govorijo naj razlono, samozavestno in umirjeno; na kratko naj povzamejo svoje prednosti ter povedo, kako njihove izkunje ustrezajo zahtevam za delovno mesto, na katero se prijavljajo.

Kandidat lahko zastavi vpraanja na koncu razgovora. Zadevajo lahko upravno struk-turo podjetja, znailen delovni dan zaposle-nega na tem delovnem mestu, rok za

prejem povratnih informacij, programe za izobraevanje in usposabljanje zaposlenih v podjetju itd.


Zakon o spodbujanju zaposlovanja prepo-veduje neposredno ali posredno diskrimina-cijo pri postopkih prijave na delovno mesto. Delodajalec kandidatov ne sme sprae-vati o njihovem zasebnem ivljenju. Zakon o varstvu osebnih podatkov doloa, da so osebni podatki opredeljeni kot kakrne koli informacije o posamezniku, ki jih je mogoe izslediti prek posamezne tevilke.


Prejnji delodajalci lahko zagotovijo refe-rence, ki dokazujejo, da je kandidat primeren za prosto delovno mesto. Nekateri deloda-jalci lahko zahtevajo priporoilna pisma. Od vrste delovnega mesta je odvisno, ali potre-bujete potrdilo o nekaznovanosti.


Kandidati naj med razgovorom ne nae-njajo vpraanja plaila. Obiajno se poaka, da delodajalec kandidatu ponudi zaposli-tev, ele nato potekajo pogajanja o plai in drugih dodatkih. Glede na pogodbo se pla-ilo obraunava po urah ali na mesec. Viina plaila se doloi glede na dolino delovnega asa ali proizvodne rezultate. Zaposleni in delodajalec se s pogajanjem dogovorita o znesku plaila za posamezno postavko (proizvodno kvoto), ki pa ne sme biti manji od zneska, doloenega v kolektivni pogodbi. Za nekatere skupine poklicev se uporabljajo

35B O L G A R I J A

pragi za viino plaila. V vseh drugih pri-merih plailo ne bi smelo biti nije od mini-malne plae, ki jo vsako leto doloi vlada.

Plaa se po navadi izplaa vsak mesec, eprav je v nekaterih primerih mogoe tedensko plailo. Obiajno je, da se prib-lino na sredini mesenega obdobja prejme predujem (del mesene plae). Nekatere velike zasebne drube izplaujejo nagrade za uspenost.

Pogajanja o drugih dodatkih niso obiajna. Delodajalec odtegne od plae prispevke za socialno varnost, prispevke za zdravstveno zavarovanje in davke, ki so doloeni z zako-nodajo. e eli ponuditi dodatne ugodnosti ali ve dni dopusta, to lahko stori.


Le kot del poskusne dobe (glej spodaj).

Kako dolga je obiajna poskusna doba?

Podjetja od kandidatov obiajno zahte-vajo poskusno delo/dobo, ki traja najve est mesecev, kar je v skladu z bolgarskim delovnim zakonikom. V tem obdobju je mogoe delavca odpustiti brez odpoved-nega roka.


Zelo redko. Potni stroki se lahko povrnejo v okviru nekaterih posebnih programov za brezposelne osebe, prijavljene v uradih za delo.


Kadar kandidata k delodajalcu napoti urad za delo, mora delodajalec v sedmih dneh obvestiti lokalni urad za delo o rezultatih izbirnega postopka. Kadar lokalni urad za delo sodeluje pri organizaciji razgovora, se priakuje, da neuspene kandidate obvesti o odloitvi delodajalca. V drugih primerih ni pravnih zahtev, v skladu s katerimi morajo delodajalci kandidate obvestiti o rezultatu izbirnega postopka.


Na koncu razgovora se delodajalcu zahva-lite za as, ki si ga je vzel, ali mu po tem celo napiite zahvalno pismo. Kandidat lahko ez nekaj asa stopi v stik z deloda-jalcem in se pozanima o rezultatih razgo-vora, e se prej nista dogovorila drugae.


Priakuje se, da kandidati za delovno mesto pridejo deset minut pred razgovorom.


Oblecite nekoliko elegantneja neformalna oblaila: ne nosite portnih oblail, kratkih kril ali krieih barv. Oblaila naj bodo ista, evlji pa zloeni in usklajeni z oblaili. Ne uporabljajte monih dezodorantov in par-fumov, pazite tudi na podrobnosti, kot so isti lasje, nohti, urejena prieska. Moki naj bodo svee obriti ali imajo urejeno brado. Ne nosite vpadljivega nakita.

36

EKA Uradni jezik ekiUreditev parlamentarna republikaPrebivalstvo 10,5 milijonaGlavno mesto PragaValuta eka krona (CZK)lanica EU ali EGP EUMednarodna klicna tevilka +420Domenska konnica .cz

ZAKAJ ISKATI DELO NA EKEM?

eka republika, ki zajema zgodovinski pokrajini eko in Moravsko, lei na stiiu evropskih kultur. Prestolnica Praga je osupljivo lepa in ima ivahno umetniko sceno, podeelje pa je posejano z gradovi, zgodovinskimi vasicami in zdravilikimi mesti.

Gospodarska kriza je prizadela tevilna eka podjetja. Vendar sta jo gradbenitvo in storitveni sektor razmeroma dobro odnesla, tako da velikega zmanjanja delovnih mest ni bilo. Stopnje brezposelnosti se po regijah zelo razlikujejo: sever in vzhod se spopadata s precej vejo brezposelnostjo kot Praga in osrednja regija, ki se lahko ponaa z nenehnim zanimanjem tujih vlagateljev in mnoicami turistov. Pogosto se iejo gostinsko osebje in osebje v prodaji na drobno, prodajni zastopniki, varnostniki, vozniki tovornjakov, usposobljeni inenirji in tehniki ter upravljavci strojev.

37 E K A

ISKANJE ZAPOSLITVE

Urad za delo in delodajalci objavljajo prosta delovna mesta, eprav tevilni delodajalci na ekem uporabljajo storitve zasebnih agencij za zaposlovanje, ki vam poiljajo podrobnosti o prostih delovnih mestih, e se prijavite pri njih.


Na objavljeno prosto delovno mesto, ki vas zanima, se odzovite im prej in upotevajte merila, navedena v oglasu. Va cilj je priteg-niti zanimanje delodajalca, prvi stik z njim pa je zelo pomemben.

e se prijavite elektronsko, poljite predsta-vitveno pismo, ki naj ne bo dalje od ene strani, in strukturiran ivljenjepis. Prijave ne poiljajte iz e-potnega predala trenutnega delodajalca, z e-naslova z vzdevkom ali s skupinsko e-poto.

Vpiite zadevo e-sporoila, na primer naziv delovnega mesta, in jasno opiite priponke k sporoilu. ivljenjepis poljite v priponki.


Da, to je obiajno.


Ne, prijave so lahko napisane lastnorono ali natipkane. e prijavo napiete na roko, poskrbite, da je pisava berljiva.


Da, ta oblika je najbolj zaelena.


e se na delodajalca obrnete po telefonu, je priporoljivo poklicati na zaetku delov-nega dne. Prizadevajte si govoriti z osebo, ki je odgovorna za vae podroje. Pripra-vite se na vpraanja pri roki imejte pisalo, belenico in ivljenjepis. Na vpraanja odgo-varjajte kratko in natanno ter zaprosite za osebni sestanek z delodajalcem. Potrudite se, da sprejmete as sestanka, ki ga pred-laga delodajalec.


Ne, zaposlovalci po navadi sprievala ali druge dokumente preverijo na razgo-voru. Prosilci morajo obiajno predloiti kopije sprieval in dokumentov po podpisu pogodbe o delu.


Ta je razlien. V oglasu je lahko naveden toen datum zaetka pogodbe ali pa se o njem dogovorita delodajalec in prosilec.


Zaposlovalci priakujejo, da so prosilci sez-nanjeni s podjetjem (organizacijo in dejav-nostmi podjetja) in podrobnostmi o prostem delovnem mestu. Prosilca bodo vpraali,

38 E K A

zakaj si eli delati v tem podjetju. Prosi-lec mora biti tudi pripravljen odgovarjati na vpraanja o strokovnem znanju in drugih kvalifikacijah (osebne lastnosti, sposobnost za samostojno delo ali delo v skupini, zane-sljivost, prilagodljivost in izkunje). Neka-teri delodajalci od prosilca zahtevajo tudi oprav ljanje psihodiagnostinih testov, da preverijo njegovo osebnost.

Najpogosteji razgovori so osebni. Prvi krog razgovorov se lahko opravi po e-poti. Novi mediji se ele zaenjajo uporabljati.


Obiajno eden do trije izpraevalci.

Ali se rokujemo?

Da, to je v navadi.


Veina sestankov se zane s kratkim uvod-nim pogovorom o osebnih podatkih. Sle-dijo vpraanja, s katerimi kadrovski delavec pridobi podrobneje informacije o prosilcu, njegovih priakovanjih in poklicnih ciljih. Ta vpraanja so osredotoena na izobrazbo in delovne izkunje. Naslednji del razgovora je namenjen delovnemu mestu. V tem delu dobi prosilec informacije o podjetju, notra-njih odnosih in delovnem okolju podjetja.

Pogosta vpraanja so: Nam lahko poveste kaj o sebi? Kaj priakujete od zaposlitve v naem podjetju? Zakaj se vam zdi, da bi vas morali zaposliti? Zakaj ste zapustili prejnje delovno mesto? Kaj ste poeli, medtem ko ste bili brezposelni? Kdaj lahko zanete

delati? Kakno plailo priakujete? Ste pri-pravljeni delati nadure?

Na koncu razgovora lahko pridejo na vrsto nepoklicna vpraanja ali pa prosilec pojasni motivacijo za to delovno mesto in pokae svoje spretnosti in znanja. Pomembno je, da ste samozavestni in pokaete, da vas delovno mesto in podjetje zanimata. Z vpra-anjem plaila je najbolje poakati, dokler ga delodajalec sam ne omeni ali pa vam pove, da vas eli zaposliti.


Zakonodaja o boju proti diskriminaciji je vkljuena v ve zakonskih predpisov (npr. delovni zakonik, delovno pravo itd.). Ne bi vas smeli spraevati o politini usmeritvi, lanstvu v politini stranki, veroizpovedi, druinskih razmerah in premoenju ali part-nerskih odnosih in zakonskem stanu.


Reference in priporoilna pisma se obiajno ne zahtevajo. Delodajalci preverijo infor-macije o prosilevi zadnji zaposlitvi, tako da opravijo telefonski pogovor s prejnjim delodajalcem.

Potrdilo o nekaznovanosti se na splono zahteva za nekatere poklice, na primer za uitelje, sodnike ali policiste. Izda ga eki nacionalni terminal za vnos in preverjanje informacij (Czech POINTs), mrea asistira-nih centrov javne uprave, kjer lahko vsak dravljan pridobi informacije o podatkih, ki jih o njem v osrednjih registrih hrani drava.

39 E K A


e se elite pogajati o plailu, morate biti seznanjeni s plaami, saj se te razliku-jejo glede na panogo in kraj. Z zasebnimi in manjimi delodajalci se boste uspe-neje pogajali o plai. V velikih podjetjih, javni ali dravni upravi in ustanovah, odvi-snih od prorauna, je plana lestvica v glav-nem doloena. Plailo je izraeno v urnih postavkah ali mesenih zneskih, le redko pa na letni ravni, razen pri najvijih vodstvenih poloajih.

Pravila za plaani dopust so doloena v delovnem zakoniku, vendar se lahko spre-menijo z dogovorom med delodajalcem in sindikati. Vasih se je mogoe pogajati o letnih dodatkih in pogojih, po navadi pri pogodbah vodilnih delavcev.

Druge ugodnosti se lahko ponudijo kot spodbuda, na primer monost nakupa izdel-kov podjetja po niji ceni, boni za prehrano, vstopnice za gledalie, bazen, popusti ali regres. O tem se lahko pogajata delodajalec in sindikat podjetja.


Poskusno delo je nezakonito. Delavci morajo imeti pogodbo in prejeti plailo za vsako opravljeno delo.


Delavec ali delodajalec lahko odpove pogodbo kadar koli med poskusno dobo, ki ne sme trajati dlje kot tri mesece (est

mesecev za vodstvene delavce). Poskusno dobo je morda mogoe skrajati (da je torej kraja od treh mesecev). Prosilci na splono sprejmejo predlog podjetja.


Ne, to ni obiajno.


Odloitev delodajalca (ki naj bi bila pisna) boste prejeli kmalu po razgovoru. e je pozi-tivna in se odloite, da se boste zaposlili, stopite v stik s kadrovskim delavcem (vodjo kadrovskih zadev) v podjetju, ga obvestite o svoji odloitvi ter se dogovorite o datumu zaetka zaposlitve in drugih pomembnih podrobnostih pogodbe o zaposlitvi.


Neuspeni kandidati lahko pokliejo in se pozanimajo, zakaj niso bili izbrani, vendar se to ne dogaja pogosto.


Zelo nezaeleno je, da prosilec zamudi na razgovor. Po navadi je pet minut zamude e sprejemljivo, ve pa ne.


Oblaila morajo biti primerna za delovno mesto. Za moke se na splono priporo-ajo temna obleka, preprosta kravata, kako-vostni usnjeni evlji in aktovka. Za enske

40 E K A

se priporoajo nevpadljiv dvodelni kostim, hlani kostim ali pla in krilo (krilo naj sega do kolen), kakovostni salonarji, nevpadljiva liila in prieska, ki pristaja osebi. Nakit samo kot dodatek k obleki je lahko majhna broka, tanka ogrlica in majhni uhani.

e kaken nasvet?

Poiite im ve informacij o podjetju, zapo-slenih in korporacijski kulturi. Na razgo-vor se dobro pripravite, bodite pozitivni in se im bolj prilagodite kulturi podjetja. Ne bodite preve zgovorni. Na vpraanja odgo-varjajte jasno.

41

DANSKA Uradni jezik danskiUreditev ustavna monarhijaPrebivalstvo 5,6 milijonaGlavno mesto KbenhavnValuta danska krona (DKK)lanica EU ali EGP EUMednarodna klicna tevilka +45Domenska konnica .dk

ZAKAJ ISKATI DELO NA DANSKEM?

Danska, kjer niste nikoli ve kot eno uro oddaljeni od obale, je drava, ki slovi kot ena od najsrenejih na svetu, znana pa je tudi po vrhunskem oblikovanju in rokodelstvu ter uinkovitih javnih storitvah. Razlike med bogatimi in revnimi so v tej dravi zelo majhne, veina Dancev pa se uvra v cvetoi srednji razred.

Brezposelnost je nija od evropskega povpreja, in eprav se Danska ni izognila vplivu gospodarske krize, delodajalci e vedno teko zapolnijo nekatera prosta delovna mesta. Primanjkuje na primer strojnih inenirjev in inenirjev informacijske tehnologije, zdravnikov, psihologov, svetovalcev za informacijsko tehnologijo, razvijalcev programske opreme, farmakoekonomistov (strokovnjakov za farmacevtske izdelke) in drugih profilov.

42 D A N S K A

ISKANJE ZAPOSLITVE

Delodajalci objavijo prosta delovna mesta na svoji spletni strani ali uradni spletni strani http://jobnet.dk. Prosta delovna mesta za tuje iskalce zaposlitve so objav-ljena tudi na spletni strani http://www.wor-kindenmark.dk, na kateri lahko predloite tudi svoj ivljenjepis. Vasih delodajalci zahtevajo, naj se delovna mesta objavijo na posebnih spletnih straneh, ali pa naja-mejo agencijo za zaposlovanje, da opravi prvi izbor kandidatov.


Postopek prijave je opisan v oglasu za delovno mesto in ga je treba upotevati.

Stik med kandidatom in delodajalcem je po navadi neposreden. Pri poiljanju prijave (navadno elektronskem) je zelo pomembno, da prijavo prilagodite posameznemu delo-dajalcu. Z njim naveite stik samo v jeziku, ki ga zahteva v oglasu. Ni vam treba imeti vseh kvalifikacij, morate pa govoriti jezik, ki je naveden v oglasu za prosto delovno mesto. Vedno napiite prijavo in naveite stik sami osebno. Dokumenti v tujem jeziku morajo biti overjeni.

V postopku prijave nikakor ne smete nare-diti naslednjega: napano zapisati imena in naslova podjetja, narediti napake v prijavi, izraati nelojalnosti do preteklih delodajal-cev, zamuditi na razgovor.

Euresova svetovalka mi je zagotovila informacije o obiskovanju teaja za vrtnarja v rastlinjaku na Danskem, ki je

zajemal tudi jezikovni teaj danskega jezika in delo na danski farmi. Ta pri-lonost se mi je zdela zanimiva, tudi kot nain za pridobitev novih spretnosti in znanja za moje prihodnje poklicno iv-ljenje. Raziri ti obzorje, te naredi bolj samostojnega, povea tvojo samoza-vest in raziri tvojo osebno mreo!Sarunas, iskalec zaposlitve iz Litve


Fotografije so neobvezne, eprav se prila-gajo vse pogosteje.


Ne, prijava naj ne bo lastnorono napisana.


ivljenjepisi Europass pri danskih delo-dajalcih niso priljubljeni. Od vas se pria-kuje, da boste pripravili oseben in namenski ivljenjepis.


Svetujemo vam, da stopite v stik s podje-tjem po telefonu, e elite poslati prijavo na lastno pobudo. To bo pripomoglo k namen-skosti vae prijave. V zaposlitvenih ogla-sih je navedeno, na koga se je treba obrniti. Preden poljete prijavo, lahko brez zadrkov stopite v stik s podjetjem. Dobro pripravite svoja vpraanja, da si vas ne bodo zapom-nili kot kandidata, ki je zapravljal njihov

http://jobnet.dkhttp://www.workindenmark.dkhttp://www.workindenmark.dk

43D A N S K A

as. Izogibajte se vpraanj o plai, saj bo ta tema obravnavana med razgovorom.


Ne, razen e se to izrecno zahteva v zapo-slitvenem oglasu. Prijava je sestavljena iz ivljenjepisa in predstavitvenega pisma, razen e je navedeno drugae.


Ta se razlikuje, vendar priblino eden do dva meseca.


Razgovor je pogovor med vami in izpra-evalci, zato se od vas priakuje, da ste dejavni in postavljate vpraanja. Pripravite jih vnaprej, pozanimajte se tudi o vrednotah in poslanstvu podjetja. Morda boste morali opraviti tudi psiholoke in praktine teste.


tevilo ljudi na razgovoru je razlino, po navadi od ena do pet. Pomembno je, da ohranjate dober oesni stik z vsemi izprae-valci. Poskrbite, da se vsi poutijo vkljuene. Sestanek obiajno traja najve eno uro, kandidatu pa pogosto ponudijo kavo ali aj.

Ali se rokujemo?

Vsem navzoim stisnite roko, ko se spoz-nate in poslovite. Stisk roke naj bo trden, pri tem pa osebi glejte v oi.


Delodajalci so zlasti pozorni na to, ali ima prosilec zahtevane kvalifikacije.

Sestanek poteka po posebnem vrstnem redu. Najprej se morda na kratko pogovorite o vremenu, poti na sestanek ali drugi splo-ni temi. Nato ima podjetje kratko predsta-vitev, prosilci pa se lahko predstavijo. Ob koncu sestanka lahko prosilec postavi vpra-anja o delovnem mestu, plai, delovnih razmerah, pogodbi, dopustu, dodatkih itd.

Sestanek se kona z informacijami o na -slednjih stopnjah zaposlitvenega postopka. Navadno je ozraje prijateljsko in odkrito, tak odnos pa se priakuje tudi od prosilca. Ne pozabite ohranjati dobrega oesnega stika.

Na razgovoru so najpomembneje poklicne teme. Med najpogostejimi vpraanji so vpraanja o vaih slabostih in prednostih ter kje se vidite ez tri do pet let po raz-govoru. Zavajajoih vpraanj ni. Kot doda-tek ali v kramljanje ob koncu razgovora so lahko vkljuene tudi nepoklicne teme, na primer domae ivali/otroci/port in druga podroja, ki vas zanimajo.


Danska ima zakone o boju proti diskrimi-naciji v skladu s pravili EU v zvezi s spo-lom, starostjo, invalidnostjo, raso, religijo in politinimi preprianji. Ni vam treba odgo-voriti na vsa vpraanja. Spolna usmerjenost in nartovanje druine veljajo za strogo zasebne zadeve.

44 D A N S K A


Zahteva po referencah je odvisna od oko-liin. Delodajalec bo navezal stik z ose-bami, ki mu lahko zagotovijo reference, e je delovno mesto zelo strokovno, na primer za vodstvena ali akademska delovna mesta. Reference lahko zagotovijo prejnji delo-dajalci ali kolegi (priakuje se, da se bodo odzvali na delodajalevo morebitno pronjo za reference).

Priporoilno pismo je lahko koristno. Dobra priporoila so vedno koristna. e elite delati z otroki, starejimi ali v finannem sektorju, potrebujete dokazilo o nekaznovanosti.


Na voljo so standardne pogodbe o zaposli-tvi, vendar pa lahko podjetje uporabi tudi svojo. Individualno pogodbo primerjajte s standardno pogodbo, da ne bi esa izpustili. Kupite jo lahko v vseh knjigarnah.

V navadi je, da se pogajate o plai ali delov-nem asu, pa tudi o dodatnih ugodnostih, odvisno od ravni delovnega mesta. Plailo se lahko doloi na uro, teden ali mesec, redko na leto. Plailo letnega dopusta je doloeno z zakonskimi zahtevami. More-bitni sistem nagrajevanja je treba posebej omeniti.

Mogoe se je pogajati o posebnih ugod-nostih, odvisno od ravni delovnega mesta.

Najpogosteje so brezplani telefon, aso-pisi, slubeni avto, internet itd. Pogajate se z vodjo podjetja ali oddelka za kadrovske zadeve.


Poskusno delo ni v navadi, razen v redkih poklicih. Lahko ga zavrnete.


Pogosta je trimesena poskusna doba.


Potni stroki, ki jih imate z udelebo na raz-govoru, se redko povrnjeno.


To je razlino, vendar vas delodajalec o odloitvi obiajno obvesti v enem tednu po razgovoru. e pogoje izpolnjujejo tudi drugi kandidati, boste morda povabljeni na drugi razgovor.


V navadi je ponoven telefonski pogovor ali sestanek za ovrednotenje kandidata, da ta izve, na katerih podrojih se lahko e izbolja.

45D A N S K A


Danci so zelo toni. Raji pridite od pet do deset minut prej. Ne priakuje se, da boste potrdili svojo udelebo. e se razgovora ne boste udeleili, ne boste dobili nove prilo-nosti, razen e imate izjemne kvalifikacije, zaradi katerih vas je vredno poakati.


Oblecite se bolj klasino, ne preve vpa-dljivo ali sproeno. Nakit naj ne bo vpadljiv in na splono brez piercingov na vidnih mestih.

46

NEMIJA Uradni jezik nemkiUreditev zvezna parlamentarna republikaPrebivalstvo 80,5 milijonaGlavno mesto BerlinValuta evro (EUR)lanica EU ali EGP EUMednarodna klicna tevilka +49Domenska konnica .de

ZAKAJ ISKATI DELO V NEMIJI?

Najveja lanica EU ima vse, od svetovljanskih velemest do ljubkih vasic in pravljinih gradov, spektakularnih gora, prostranih gozdov in peenih pla vse to pa lahko v stilu raziete z eleznico, ki ji na svetu ni para.

Nemija je industrijska velesila, znana po kakovostni proizvodnji in oblikovanju, zlasti motornih vozil in elektronike. Uspeno je prebrodila gospodarsko krizo in poveala tevilo delovnih mest, medtem ko se je v drugih dravah EU njihovo tevilo zmanjalo. Iskalci zaposlitve najlaje najdejo delo na jugu in jugozahodu drave, medtem ko je brezposelnost v vzhodnih zveznih deelah (Lnder) skoraj dv

Documents

Pripravljeni na selitev? Kaj morate vedeti o življenju in delu v tujini