NAČRTOVANJE, IZVEDBA IN ANALIZA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/ogriz-andreja.pdfudeleženci posebej pripravljeni (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Politiki, predstavniki

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NAČRTOVANJE, IZVEDBA IN ANALIZA NOVINARSKE KONFERENCE

Kandidatka: Andreja Ogriz Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80023911 Program: visokošolski strokovni - RSTR/3 Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: prof. dr. Damijan Mumel

Prevalje, april 2006

Diplomska naloga Načrtovanje, izvedba in analiza novinarske konference

PREDGOVOR O svetu v katerem živimo, zelo malo vemo iz lastnih izkušenj. Malo ga poznamo iz pripovedi bližnjih in znancev, še največ pa smo o življenju in o dogajanju okoli nas izvedeli iz množičnih medijev – predvsem tiska, radia, televizije in v zadnjem času s svetovnega spleta. Množični mediji v času informacij, komunikacij in interneta ustvarjajo podobo sveta. To kaže na velik pomen medijev in vpliv, ki ga le ti imajo na javno mnenje. Od tu izhaja tudi želja po obvladovanju medijev. Namreč, če te v medijih ni, ne obstajaš, če medijev ne obvladaš, obvladajo oni tebe. Če prideš v medije le, kadar je kriza, potem si problematičen. Biti pripravljen na medije predvsem pomeni izogib krize. Uporabljati orodja za odnose z mediji je tako, kot uporabljati lopato pri izkopu. Če smo vešči uporabe orodij in če imamo dovolj znanja za upravljanje z orodji, potem bo naše izvajanje odnosov z mediji kvalitetno. Izvajanje kvalitetnih odnosov z mediji, pa lahko organizaciji prinese velik ugled. Uglednejša in uspešnejša podjetja lažje zadovoljujejo potrebe in pričakovanja svojih deležnikov, to je: zaposlenih, kupcev, dobaviteljev in drugih skupin v okolju. Vsaka organizacija mora svoje upravljanje z mediji prilagoditi svojim potrebam. Glede na to se potem vodstvo lahko odloči, da bo vse naloge na področju odnosov z mediji upravljalo samo, te naloge lahko zaupa posamezniku, oddelku ali pa jih prenese na zunanjo specializirano agencijo. Pri nas je še vedno veliko organizacij in podjetij, kjer se z mediji ukvarja direktor, ki pa največkrat zaradi obilice drugega dela temu ne posveča posebne pozornosti. Zato je žal, komuniciranje z mediji prepuščeno naključjem. Zaradi tega in zato, ker so odnosi z mediji zelo nova veda, predvidevam, da se bo na tem področju v prihodnjih letih še veliko dogajalo. To je bil tudi motiv za izbiro teme moje diplomske naloge. Organizacije imajo pri delu z mediji na voljo števila orodja. Od situacije, sporočila in javnosti pa je odvisno katerega oz. kombinacijo katerih si bodo izbrali. V svojem diplomskem delu sem si izbrala, danes vedno bolj popularno ustvarjanje dogodkov, tudi medijskih, kamor uvrščamo novinarsko konferenco. Še vedno pogosto naletimo na zmotno prepričanje, da je potrebno novinarsko konferenco organizirati vsaj enkrat do dvakrat letno, da vodilni ne izgubijo stika z novinarji. »Tema? Pa saj to ni pomembno. Važno je le, da se organizira,« tako razmišlja vodstvo marsikatere organizacije, ki je na področju odnosov z javnostmi zaspala in ne uspeva držati koraka s časom. V diplomski nalogi zato želim v petih poglavjih dokazati, da je uspešna izvedba novinarske konference pravi projekt, za načrtovanje katerega si moramo vzeti dovolj časa. Konferenca je namreč medijski dogodek, ki ga je potrebno strateško planirati. Ni dovolj le sklicati konferenco in novinarjem povedati, kar se zdi vodstvu organizacije pomembno, in nato za določeno obdobje prekiniti odnose s predstavniki medijev. Novinarsko konferenco je potrebno strateško umestiti v načrt odnosov z javnostmi, kot tudi skrbno načrtovati njeno izvedbo, le tako bodo doseženi cilji, ki si jih je zadala organizacija. V teoretičnem delu naloge bom najprej skušala z množice različnih definicij odnosov z javnostmi, predstaviti kaj torej odnosi z javnostmi so in kakšna je vloga odnosov z mediji v stroki odnosov z javnostmi. Mnogi so namreč prepričani, da so mediji najpomembnejša javnost organizacije, kar pa največkrat ne drži.

2


Organizacija dogodkov je eden najučinkovitejših način za pridobivanje publicitete, ki tudi v Sloveniji vedno bolj pridobiva na popularnosti. Osredotočila sem se na medijske dogodke, kamor uvrščamo tudi novinarsko konferenco. Tema tretjega poglavja je načrtovanje novinarske konference, ki je zelo široko področje. Začne se z raziskavo razlogov in okoliščin v katerih je smiselno sklicati novinarsko konferenco, nadaljuje skozi devet podpoglavij v katerih bom podrobneje prikazala kompleksnost načrtovanja dogodka.Četrto poglavje opisuje kako pravilno izpeljati novinarsko konferenco in kako odgovarjati na vprašanja novinarjev. Sledi analiza novinarske konference. Tema šestega poglavja je praktičen prikaz poteka novinarske konference podjetja Prevent Global, od ideje do izvedbe in zadnje faze – spremljanje medijske odzivnosti in analize. S pomočjo klipinga sem opravila kvantitativno in kvalitativno analizo medijskih objav po konferenci.in ugotavljala uspešnost, učinkovitost in utemeljenost izvedene konference. Analiza medijskih objav je tudi orodje, s katerim opravičujemo opravljeno delo na področju odnosov z mediji. Ker pa je proučevana novinarska konferenca obravnavala krizno situacijo v podjetju in napovedala odpuščanje zaposlenih, vrednotenje medijskih objav v tem primeru ni bilo smiselno.

3


PREDGOVOR ..................................................................................................... 2 1 UVOD ...................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev problema oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja ............... 6 1.2 Namen in cilji naloge ......................................................................................... 7

1.2.1 Namen........................................................................................................ 7 1.2.2 Cilji.............................................................................................................. 7

1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................................. 8 1.3.1 Predpostavke.............................................................................................. 8 1.3.2 Omejitve ..................................................................................................... 8

1.4 Predstavitev načina dela ................................................................................... 8 2 OPREDELITEV NOVINARSKE KONFERENCE ................................................... 10

2.1 Vloga odnosov z mediji v stroki odnosov z javnostmi...................................... 10 2.2 Značilnosti novinarske konference kot orodja odnosov z mediji...................... 12

2.2.3 Novinarska konferenca kot medijski dogodek .......................................... 14 3 NAČRTOVANJE NOVINARSKE KONFERENCE.................................................. 16

3.1 Razlog novinarske konference oziroma kdaj načrtovati novinarsko konferenco?.............................................................................................................................. 16 3.2 Izbira primernega dne in ure ........................................................................... 17 3.3 Izbira in ureditev prostora................................................................................ 18 3.4 Adrema novinarjev .......................................................................................... 20 3.5 Vsebina in oblika vabila.................................................................................. 21 3.6 Priprava gradiva za novinarje.......................................................................... 22 3.7 Govorci in povezovalec ................................................................................... 24

3.7.1 Povezovalec ............................................................................................. 24 3.7.2 Govorci ..................................................................................................... 24

3.8 Scenarij ........................................................................................................... 25 3.9 Lista prisotnosti ............................................................................................... 27 3.10 Potrebna tehnologija ..................................................................................... 28

4 IZVEDBA NOVINARSKE KONFERENCE.......................................................... 29

4.1 Kako izpeljati novinarsko konferenco.............................................................. 29 4.2 Kako odgovarjati na vprašanja novinarjev....................................................... 30

5 ANALIZA NOVINARSKE KONFERENCE ............................................................. 33

5. 1 Ovrednotenje novinarske konference............................................................. 33 6 PRIMER NOVINARSKE KONFERENCE PODJETJA PREVENT GLOBAL SLOVENJ GRADEC................................................................................................. 38

6.1 Predstavitev podjetja....................................................................................... 38 6.2 Predstavitev vzroka novinarske konference in z njo povezanih načrtov in ciljev.............................................................................................................................. 39 6.3 Potek načrtovanja novinarske konference podjetja Prevent Global ................ 40

6.3.1 Izbira primernega dne in ure..................................................................... 40 6.3.2 Izbira in ureditev prostora ......................................................................... 41 6.3.3 Adrema novinarjev.................................................................................... 42 6.3.4 Vsebina in oblika vabila ............................................................................ 42 6.3.5 Priprava gradiva za novinarje ................................................................... 42

4


6.3.6 Govorci in povezovalka ............................................................................ 43 6.3.7 Scenarij .................................................................................................... 44 6.3.8 Lista prisotnosti......................................................................................... 44 6.3.9 Potrebna tehnologija................................................................................. 44

6.4 Izvedba novinarske konference podjetja Prevent Global ................................ 44 6.5 Analiza novinarske konference podjetja Prevent Global ................................. 46

6.5.1 Spremljanje medijske odzivnosti............................................................... 46 6.5.2 Analiza medijskih objav ............................................................................ 47

7 SKLEP................................................................................................................... 49 8 LITERATURA ........................................................................................................ 52

8.1 Viri................................................................................................................... 53

5


1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja Novinarska konferenca je eno izmed najpogostejših orodij odnosov z mediji. Priredimo jo tedaj, kadar želimo novinarjem sporočiti pomembne informacije in jim pri tem ponudimo možnost osebnega pogovora s ključnimi predstavniki organizacije. Poleg tega je vsebina novinarske konference navadno tema, ki sproža vprašanja novinarjev, na katera morajo biti udeleženci posebej pripravljeni (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Politiki, predstavniki oblasti, podjetja, organizacije, društva in drugi želijo javnosti sporočati svoja stališča prav na novinarskih konferencah, prepričani, da je to najlažja pot do medijev, kar pa ni vedno tako. Prišlo je do prave poplave takšnih konferenc, ki pogosto ne dosegajo več svojega pravega namena in učinka. Sklicujejo jih, kadar je in tudi kadar ni potrebno, pogosto zaradi nepomembnih stvari, misleč, da je to najlažji način, s katerim je moč pritegniti pozornost medijev in posledično priti v javnost. Informacije z novinarskih konferenc so najkrajša in največkrat uporabljena oblika komuniciranja z javnostjo, vendar pa ne tudi najučinkovitejša. Mnogo novinarskih konferenc ne doseže ciljev, ker se podjetje kot organizator konference, premalo poglobi v načrtovanje le te. Razlog za sklic novinarske konference mora biti dogodek ali tema posebnega pomena. Novico o dogodku ali temi organizacija na posebnem srečanju ali novinarski konferenci sporoči vsem medijem hkrati, čemur sledi pogovor. Ta dogodek je osnova za novinarsko sporočanje, zato mora to biti nekaj pomembnega, novega, nenavadnega, izjemnega, originalnega. O tem ali je dogodek dovolj pomemben, da lahko postane podlaga za novinarsko poročanje, odločajo mediji, uredniki in novinarji. Zato je novinarska konferenca primerna le kadar:

- novica vsebuje tudi vizualni element, ki ga ne moremo izraziti s pisanim sporočilom, - Ko je tema konference zapletena in zahtevna in zato upravičeno pričakujemo, da bo

vzpodbudila veliko vprašanj. V takšnih primerih je novinarska konferenca najboljše sredstvo za osebno komunikacijo, ki novinarjem omogoča, da lahko takoj zahtevajo podrobnejšo razlago.

- Smo prepričani, da se bodo novinarji konference udeležili in bo srečanje z njimi utrdilo naše odnose.

Enostavne ali nesporne novice le redko upravičijo trud in stroške, ki so bili vloženi v organizacijo konference, s številom objav v medijih. Pri našem odločanju za novinarsko konferenco je potrebno upoštevati številne vidike, predvsem pa odgovoriti na naslednja vprašanja:

- ali je novica, ki jo želimo posredovati, dovolj pomembna za medije in za javnost, ki jo želimo preko njih doseči?

- Kaj novica pomeni za medije in javnost, ali je novica oziroma tematika, ki jo želimo posredovati zapletena in so potrebna dodatna pojasnila ?

- ali posredovanje novice vključuje možnost razgovora z osebo, ki je neposredno povezana z novico (športnik, znanstvenik, politik, tuj partner, predsednik uprave …)?

- ali se da novico medijem morda sporočiti na kakšen drug bolj primeren način (sporočilo medijem, intervju, strokovni prispevek …)?

6


Če odgovori govorijo v prid srečanju z novinarji, je odločitev jasna in smiselna: organizacija novinarske konference s ciljem: informiranje oziroma sporočanje javnosti tistega, kar želimo. Začnemo s pripravami na novinarsko konferenco, ki morajo biti natančne in temeljite. Kajti, s slabo načrtovano in izpeljano ali celo nepotrebno konferenco lahko zapravimo zaupanje novinarjev za prihodnjič, ko bo stvar pomembnejša. 1.2 Namen in cilji naloge

1.2.1 Namen Namen moje diplomske naloge je, da na podlagi teoretičnih spoznanj in dejanskih ugotovitev na osnovi praktičnega primera novinarske konference podjetja Prevent Global Slovenj Gradec, navedem prednosti in slabosti novinarske konference, v primerjavi z drugimi orodji odnosov z javnostmi. Moj namen je raziskati razloge in okoliščine, v katerih je primerno sklicati novinarsko konferenco. Posej želim izpostaviti pomen načrtovanja novinarske konference, zato velik del naloge namenjam poglobljenemu načrtovanju in pripravi na konferenco. Hkrati pa želim opozoriti na pomembnost profesionalne in za novinarje primerne izvedbe konference. V nalogi želim kritično ovrednotiti to orodje komuniciranja z javnostjo, za katero se zdi, da včasih izgublja svoj pomen in je zlorabljeno. Obenem pogovori z novinarji kažejo, da organizatorji pogosto pripravijo konference brez pravega smisla, kar kaže tudi na zlorabo novinarskih konferenc in podcenjujoč odnos do novinarjev. 1.2.2 Cilji Cilji v teoretičnem delu naloge so:

- opredeliti značilnosti novinarske konference kot orodja odnosov z javnostmi - raziskati razloge in okoliščine v katerih je primerno sklicati novinarsko konferenco - prikazati kako poteka načrtovanje novinarske konference in kaj vse moramo pripraviti

za uspešno konferenco - opisati fazo izvedbe novinarske konference in opozoriti na kaj vse moramo biti

pozorni pri vodenju konference - analiza novinarske konference in spremljanje medijske odzivnost.

Cilji v praktičnem delu naloge so:

- spremljanje načrtovanja in izvedbe izbrane novinarske konference podjetja Prevent Global po posameznih fazah

- analizirati novinarsko konferenco, ali je podjetje doseglo zastavljene cilje - analiza objavljenih člankov - podati svojo oceno in predloge s katerimi bi podjetje izboljšalo načrtovanja in

izvedbo prihodnjih novinarskih konferenc.

7


1.3 Predpostavke in omejitve 1.3.1 Predpostavke Predpostavljam, da je novinarska konferenca še vedno ena najpogostejših oblik komuniciranja z javnostjo. V prihodnosti se bomo srečevali z večjo nasičenostjo z informacijami in dogajanji, zato bo prodor v medije težji in novinarji zahtevnejši. Prav zato bo načrtovanje, izvedba in analiza novinarske konference, kot orodja odnosov z mediji še pridobilo na pomenu. Temu bomo v prihodnosti zagotovo namenjali še več pozornosti in za to potrebnega znanja. Lahko predpostavimo, da so novinarji praviloma do novinarskih konferenc pozitivno naravnani. Redko se zgodi, da so objave po novinarski konferenci negativne za institucijo oz. organizacijo. Predpostavljala sem, da ima podjetje Prevent Global, ki sem ga izbrala za praktični primer v nalogi, dobro organizirano in razvito službo za odnose z javnostmi in dovolj izkušenj na področju organiziranja novinarskih konferenc.

1.3.2 Omejitve Odnosi z javnostmi in mediji so izjemno nova veda. Zato sem se pri pridobivanju gradiva konkretno s to tematiko soočila s pomanjkanjem gradiva v slovenskem jeziku, kar pa predstavlja zame omejitev. Izbrano podjetje ima v svojem arhivu pomanjkljive podatke o izpeljanih novinarski konferenci, prav tako pa lahko podatke o doseženih ciljih tudi prilagodi. 1.4 Predstavitev načina dela V diplomski nalogi sem analizirala novinarsko konferenco podjetja Prevent Global Slovenj Gradec. Opravila sem intervju z organizatorko, ki je povedala zakaj so se odločili za izvedbo novinarsko konferenco in kakšne cilje so si postavili. V pogovoru sem izvedela, kako je potekalo načrtovanje novinarske konference. Predstavljam:

- kako so izbrali primeren dan in uro, - kako so uredili prostor, - pripravili potrebno tehnologijo, - definirali osnovno sporočilo novinarske konference, - pripravili scenarij, - vabilo, - gradivo za novinarje, - listo prisotnosti in - adremo novinarjev.

Za vsako postavko dodajam takojšnjo analizo opravljenega dela in opozarjam na morebitne pomanjkljivosti in slabosti.

8


V nadaljevanju naloge sem: - predstavila in analizirala izvedbo konference, - preverila ali je organizator dosegel postavljene cilje, - spremljala medijsko odzivnost in odmevnost novinarske konference v javnosti, - preverila v katerih medijih je bilo objavljeno, analizirala bom velikost objavljenih

člankov v znakih in tonskih prispevkov v sekundah, pogledala ali so bile objavljene fotografije,

- ocenila ali so bili objavljeni prispevki za organizatorja pozitivni, negativni ali nevtralni.

Na koncu pa sem podala še svojo oceno in predloge s katerimi bi podjetje izboljšalo načrtovanje in izvedbe prihodnjih novinarskih konferenc.

9


2 OPREDELITEV NOVINARSKE KONFERENCE 2.1 Vloga odnosov z mediji v stroki odnosov z javnostmi Obstaja veliko definicij odnosov z javnostmi. Lahko bi celo rekli, da z izidom vsake publikacije, ki se na svojih straneh dotakne tudi te teme, avtor obstoječim definicijam doda svojo. Avtorji (v ABC PR 1990, 6) so zapisali, da so po svetu našteli 472 definicij. Od takrat je preteklo že 16 let in zagotovo bi lahko obstoječim definicijam dodali še nekaj novodobnih. Definicije odnosov z javnostmi povečini vsebujejo dva elementa: komuniciranje in upravljanje. Odnosi z javnostmi so formalna pot, po kateri organizacije komunicirajo s svojimi javnostmi. Čeprav organizacija marsikdaj komunicira tudi naključno, so odnosi z javnostmi tisto komuniciranje, ki ga načrtujejo – se pravi, upravljano komuniciranje. Odnose z javnostjo torej lahko opredelimo kot upravljanje komuniciranja med organizacijo in njenimi javnostmi (Grunig in Hunt 1995, 6). Broom, Center in Cutlip (1994, 6) definirajo odnose z javnostmi kot: »Upravljalsko funkcijo, ki vzpostavlja in ohranja obojestransko koristen odnos med organizacijo ter javnostmi, od katerih je odvisen uspeh ali neuspeh organizacije.« Odnosi z javnostmi so torej neposredna podpora najvišjemu vodstvu, za osveščanje, spodbujanje in motiviranje zaposlenih pri doseganju ciljev organizacije. Pomagajo pa jim tudi pri oblikovanju vizije in poslanstva organizacije ter njene podobe v očeh javnosti. Naloga upravljanja odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi. Tako so vodilni odgovorni za življenje v organizacijah, ki jih vodijo in za odvisnost teh organizacij od vplivov iz okolja. Saj vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi in ne najmočnejši (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 17). Ena od javnosti, s katerimi pogosto sporočajo praktiki odnosov z javnostmi, so mediji. Odnosi z mediji so eno izmed področij dela v okviru odnosov z javnostmi. Od drugih področij se pomembno razlikujejo v tem, da preko medijev lahko dosegamo druge javnosti in tudi oni nas. Odnosi z mediji, so podobno kot novinarstvo, dejavnost, ki jo opravljajo ljudje, pogosto kot poklic, za podjetje oziroma katerokoli institucijo, organizacijo, gibanje, posameznika ali celo idejo. Predmet odnosov z mediji so spremljanje in analiza medijskih objav ter njihovih učinkov na za nas pomembne skupine ljudi in javno mnenje kot celoto. Sem spada tudi snovanje, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje različnih aktivnosti, s katerimi obveščamo, prepričujemo, razpravljamo in se pogajamo z novinarji in njihovimi občinstvi, odzivanje na novinarska in druga javno postavljena vprašanja, priprava in urjenje za delovanje v krizi in splošna skrb za tiste okoliščine delovanja, ki vplivajo na to, kaj ljudje prepoznavajo kot pomembno ali problematično v zvezi z nami, preko dela novinarjev, urednikov in medijev (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 15). Hunt in Grunig (1995, 43) menita, da: »Odnosi z mediji sestavljajo stržen večine programov odnosov z javnostmi – deloma že zato, ker so se odnosi z javnostmi zgodovinsko razvijali kot prizadevanja po nadzoru in vplivu na medijsko poročanje o organizaciji«.

10


Za delovanje na področju odnosov z mediji je potrebno poznati organizacijsko in uredniško politiko medijev ter vsebine njihovih poročil in se usposobiti ter organizirati za izvajanje dolgoročnih, stalnih in dejavnih odnosov z novinarji. Množični mediji (tisk, radio, televizija; pa tudi internet, op.a.) so vse kaj drugega kot mehanizmi za prenašanje in širjenje sporočil (Gruban, Verčič in Zavrl 1997, 113). Praktiki odnosov z javnostmi morajo razumeti vlogo informacije, poznati različne medije in njihovo delovanje ter vrednote tistih, ki nadzorujejo dostop do medijev. Razumeti morajo, da so mediji omejeni s tehničnimi zahtevami in vrednotami, pravili in – večina medijev – z zagotavljanjem občinstva oglaševalcem (Broom, Center in Cutlip 1994, 279). Na poročanje je mogoče vplivati, če poznamo organiziranost in način dela medijev, njihove vsebine in če smo sami primerno organizirani. Nekaj pravil pri delu z mediji (Gruban in drugi 1997):

- odnosi z mediji niso oglaševanje in imajo svoja pravila, zato ne pritiskajte na urednike, češ da ne boste več oglaševali, če ne bo objavil prispevka o organizaciji,

- praviloma zadevajo neplačani medijski čas ali prostor in zato so merila objavljivosti na strani urednikov,

- če je novinar odkril napako, ne odstranjuj novinarja, ampak svojo napako, - ne poskušaj tekmovati z novinarji, kdo je pametnejši, - ne laži, ker te bodo slej ko prej ujeli na laži, posledice pa bodo veliko večje, kot če

resnico predstaviš na začetku, - ne poskušaj zatreti zgodbe, način, kako preprečiti, da bi nezaželene zgodbe prišle v

medije, je preprečiti situacije, ki jih povzročajo, - ne pošiljajte množice sporočil za medije brez prave novičarske vrednosti, ker se s tem

možnost objave ne povečuje; večja je le verjetnost, da bo sporočilo naslednjič romalo v koš.

Ključna beseda, ki je v zvezi z medijskimi odnosi zelo pomembna je razmerje – pozitivno, trajno in dolgoročno razmerje z mediji. Uspešni odnosi z mediji so predvsem odraz načrtnega dela z njimi. Če bomo na odnosih z mediji delali načrtno, bomo imeli želene uspehe, če se nam bodo odnosi z mediji »zgodili«, bomo slej ali prej v javnosti doživeli hladen tuš. Velja rek – če te v medijih ni, ne obstajaš, če prideš v medije le kadar je kriza, si problematičen. Namen odnosov z mediji ni le izdajanje sporočil za javnost, priprava novinarskih konferenc in odgovarjanje na vprašanja novinarjev. Cilj dobrih odnosov z mediji je čim izčrpneje obveščati ciljno javnost in skušati nanjo tudi vplivati ter skrb za splošen ugled podjetja ali institucije. Odnosi z mediji lahko prispevajo k doseganju dolgoročnih strateških ciljev podjetja ali institucije:

- boljša podoba institucije oziroma organizacije v javnosti, - ustrezen medijski profil, - sprememba vedenja ciljne javnosti, - boljši odnosi z okoljem, kjer delujemo, - večji tržni delež v primeru podjetij, - vpliv na politiko na krajevni, državni in meddržavni ravni, - boljši odnosi v panogi… (LSPR – London Scool of Publik Relations. SPEM

Komunikacijska skupina. 2005. Odnosi z mediji – delavnica.).

11


Odnosi z mediji ne nastajajo in ne potekajo sami po sebi. Zanje mora nekdo skrbeti. V manjših organizacijah so to navadno kar vodilni sami, ko pa organizacija doseže določeno velikost in s tem zanimanje javnosti, postane količina novinarskih potreb in zahtev prevelika, da bi jih bilo mogoče zadovoljevati kar mimogrede. Hkrati postane mnenje drugih tudi preveč pomembno, da bi ga lahko prepustili naključjem. Zato organizacija skrb za odnose z mediji naložijo najprej posamezniku, kasneje pa ustanovijo poseben oddelek ali službo (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 15). Zaradi vseh zgoraj naštetih dejavnikov odnosov z mediji, mora imeti tisti ki se ukvarja z mediji vidno vlogo v podjetju ali instituciji, kot tudi dober odnos z direktorjem. V zadnjem času so v Sloveniji vodilni že spoznali pomembno vlogo tistih, ki se ukvarjajo z mediji. Če bodo odnose z mediji pametno načrtovali, jih analizirali, merili, se njihov vloga lahko le še utrdi. Vodstvo jim bo hvaležno, odnos do novinarjev v instituciji oziramo organizaciji se bo popravil, saj bodo zaposleni vedeli, da lahko računajo na nekoga, ki jih obvladuje. Ne smemo pozabiti, da je za medije najboljša slaba novica, nasprotno pa se institucije oziroma organizacije želijo javnosti prikazati v dobri luči. Razkorak med tema dvema interesoma je velik, ni pa nepremostljiv. Naloga dobrega piarovca je, da novico plasira tako, da bo za novinarja zanimiva in da bo v prid instituciji za katero dela. Razmerje med praktiki odnosov z javnostmi in mediji se vzdržuje z uporabo različnih komunikacijskih orodij. Število in raznovrstnost orodij je odvisna predvsem od izvirnosti in ustvarjalnosti praktika odnosov z javnostmi, v nadaljevanju pa naštevam le nekaj najbolj pogosto uporabljenih:

- pisni in elektronski pregled medijskega poročanja (imenovan tudi kliping, cliping ali zbirka medijskih objav, op.a.),

- analize medijskega poročanja, - pisni organogrami medijev in uredništev, - pisne predstavitve, gradiva, brošure, mape, itd., - slikovno in zvokovno gradivo ( fotografije, posnetki …), - pisna in elektronska sporočila za medije, - predstavitvene strani na internetu (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 58).

Novinarske konference avtorji k najpogosteje uporabljenim orodjem tu niso prišteli, vendar bi jo morali, saj gre za eno najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih orodij odnosov z mediji. Vključujejo pa jo v strokovnih krogih izvajalcev odnosov z mediji, ki poleg le te med orodja štejejo tudi intervjuje, izjave in podobno. 2.2 Značilnosti novinarske konference kot orodja odnosov z mediji Včasih je bil pri nas v uporabi izraz »tiskovna konferenca«, ki je bil direkten prevod iz angleščine »press conference«. Z vse večjim uveljavljanjem elektronskih medijev, zlasti televizije in radia, pa ta izraz ni bil več ustrezen. Zato se je uveljavil termin » novinarska konferenca«, ki pa je s semantičnega vidita tudi budil nekatere pomisleke, saj pomeni, da konferenco sklicujejo oziroma vodijo novinarji. Morda bi bil ustreznejši izraz » konferenca za novinarje«. Opaziti pa je tudi izraze, kot so pogovori z novinarji, srečanje z novinarji, novinarski zajtrk, klepet z novinarji, press koktajl, konferenca za medije itd. Ker je termin novinarska konferenca v zadnjem času pri nas v praksi največkrat uporabljen, se mi zdi ustrezen in ga bom uporabljala tudi sama.

12


Novinarska konferenca je eno izmed najpogostejših orodij odnosov z mediji. Priredimo jo takrat, kadar želimo novinarjem sporočiti pomembne informacije in jim pri tem takoj ponudimo možnost osebnega pogovora s ključnimi predstavniki organizacije. Poleg tega je vsebina novinarske konference navadno tema, ki sproža vprašanja novinarjev, na katera morajo biti udeleženci posebej pripravljeni (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Obdobje razmaha novinarskih konferenc pri nas sovpada z obdobjem uveljavljanja demokratičnih sprememb, tržnega gospodarstva in strankarskega pluralizma. Le spomnimo se dobro desetletje nazaj – prvih demokratičnih volitev, razglasitev samostojnosti republike Slovenije in druge aktivnosti, ki so povezane tudi z mednarodnim uveljavljanjem naše mlade države. Rdeča nit so bile novinarske konference, preko katerih so predstavniki domačo in tujo javnost sproti seznanjali s slovenskimi odločitvami, stališči, načrti in problemi. Ta srečanja z novinarji so doživela pravi razcvet in izjemno pozornost javnosti zlasti med vojno v Sloveniji in na Hrvaškem. »Slovenski minister za informiranje Jelko Kacin je znal optimalno in profesionalno izkoristiti vse tehnike in orodja, ki jih lahko ponudi ta PR pristop, in postal medijska zvezda doma in v tujini. Njegovemu hrvaškemu kolegu Hrvoju Hitrecu se to ni posrečilo in je doživel poraz na vsej črti. Slovenija je, na medijskem področju, zlasti zaradi nastopanja na novinarskih konferencah, vojno v celoti dobila, Hrvaška pa izgubila« (Maksimovič 1991, 5). Novinarska konferenca je medijski dogodek. To pomeni, da jo je dovoljeno sklicati le v primeru, ko sporočilnosti ni mogoče doseči na drugačen način in ko je njena predviden vsebina vredna objave v informativnem mediju po merilih profesionalnega novinarskega dela. Novinarska konferenca je PR dogodek, na katerem vsem povabljenim Medijem na enak način sporočimo novico o nekem dogodku, nato pa damo novinarjem možnost, da postavljajo vprašanja. Pogled na novinarsko konferenco od zunaj, kaže da vse poteka gladko, umirjeno in tekoče, zato le malokdo ve, koliko priprav in profesionalnega dela se skriva za vsem tem. Vendar tako kot različne oblike javnega nastopanja, tudi novinarska konferenca zahteva natančne in temeljite priprave. Več o tem pa v naslednjem poglavju. Tako kot je komuniciranje z mediji le eden od načinov kompleksnega in celovitega komuniciranja organizacije z različnimi javnostmi, je novinarska konferenca le eden od načinov komuniciranja organizacije z mediji. V okviru odnosov z mediji namreč obstaja še cela vrsta drugih načinov. Prvo pravilo je, da mora imeti organizacija ali posameznik tehten razlog za sklic novinarske konference. Podjetja in ustanove pogosto napačno razumejo vlogo novinarske konference, pa skličejo novinarje na pogovor vsakič, ko bi jim radi kaj povedali. Po drugi strani pa nekateri podcenjujejo njen pomen in se raje poslužujejo drugih, včasih celo povsem neprimernih tehnik (Maksimovič 1991, 6). Za izvedbo novinarske konference potrebujemo precej več časa in planiranja, zato se upravičeno pričakuje tudi večji medijski izkupiček. Pripravimo jo, kadar imamo dober dogodek in želimo pritegniti pozornost vseh zvrsti medijev – tiska, radia in televizije. Z novinarskih konferenc novinarji običajno objavijo posnetke govorcev tako na televiziji, kot na radiu, v tiskanih medijih jih citirajo. Tako novinarske konference organiziramo tudi v primerih, ko želimo, da se institucija ali določena oseba (običajno direktor) večkrat pojavlja v medijih.

13


Kadar javnosti želimo predstaviti projekt, ki bo trajal dlje časa, je to dobra priložnost za novinarsko konferenco. V zvezi s projektom lahko pripravimo več novinarskih konferenc, če se projekt odvija na več krajih, tudi novinarske konference lahko pripravljamo v različnih krajih in tako spremljamo projekt. Novinarska konferenca zahteva zelo specifičen pristop v okviru odnosov z javnostmi in če želimo, da bo kar najbolj učinkovita in da bo dosegla svoj cilj, moramo dobro poznati zakonitosti v zvezi s pripravo in izvedbo takega srečanja z novinarji. S slabo načrtovano in izpeljano ali celo nepotrebno novinarsko konferenco, si bomo naredili več škode kot koristi. Naleteli bomo na skromen odziv in medlo publiciteto in kar je še huje, lahko se zgodi, da si zapravimo zaupanje novinarjev za naslednjič, ko bo stvar pomembnejša. Novinarska konferenca ima tudi svoje slabe plati. Novico o dogodku sporočamo vsem medijem hkrati, tako vsi novinarji prejmejo enako informacijo in kakršnakoli ekskluzivnost ne pride v poštev. Seveda pa je obdelava informacije tista, po kateri se mediji razlikujejo med seboj (vest, poročilo, intervju, izjava, komentar, reportaža itd). Prav tako nekateri novinarji neradi prihajajo na takšna srečanja, ker se bojijo, da bodo konkurenčni mediji lahko slišali in objavili odgovore na vprašanja, ki so jih postavili oni. To velja predvsem za časopise in revije s področja visokih tehnologij. Zato je v razvitem svetu že opaziti, da zlasti korporacije, ki se ukvarjajo z visokimi tehnologijami, opuščajo pogoste novinarske konference in jih nadomeščajo z različnimi seminarji za novinarje, katerih namen je poglabljati znanje medijev o določeni temi (genetika, sončna energija, mikroelektronika, robotika itd) (Maksimovič 1991, 8). Novinarji so praviloma do novinarskih konferenc pozitivno naravnani. Redko se zgodi, da so objave po konferenci negativne za institucijo oziroma organizacijo. V tem primeru smo nekaj spregledali. Morda smo obdelali nezanimivo temo ali pa smo se odločili za novinarsko konferenco v času, ko je naša podoba v javnosti izjemno slaba in z gradivom in govornimi prispevki nismo uspeli prepričati novinarjev. Posebno poglavje so seveda represivni organi – tu so novinarske konference lahko zelo mučne. V zadnjem času novinarje pritegnejo drugačne oblike novinarskih konferenc – terenske, potujoče. Oboje zahtevajo še več priprav in koordinacije, je pa druženje z novinarji lahko prijetneje. Takšne novinarske konference lahko prinesejo tudi več, kot le en prispevek v istem mediju. Ker je takšna konferenca daljša, si novinar lahko priskrbi več gradiva in piše obširneje in večkrat. Načrtovanje in izvedba novinarske konference je kompleksna in interdisciplinarna dejavnost, ki terja temeljito vnaprejšnje načrtovanje, podrobno pripravo in usklajenost vseh aktivnosti, kar bom v nadaljevanju podrobneje predstavila. 2.2.3 Novinarska konferenca kot medijski dogodek Ustvarjanje dogodkov je eden najučinkovitejših načinov, kako poskrbeti za objavo želenega sporočila v medijih. Z dogodkom ustvarimo novico, ki je novinarji ne iščejo sami, temveč jim jo ponudimo. Cilj tovrstnih dogodkov je predstaviti pogled organizacije v medijih (Hunt in Grunig 1984, 395). Dogodki nudijo drugačen pristop k javnosti, ki so zasute z oglaševalskimi sporočili, na katera niso več pozorne.

14


Z dogodki, ki morajo biti brezhibno izpeljani in načrtovani, da so učinkoviti, lahko organizacije dobijo veliko pozitivne publicitete, še več pa se lahko pojavi organizaciji naklonjenih govoric od ust do ust, saj je običajno na takih dogodkih prisotno veliko ljudi. Dogodki, ki so organizirani zato, ker želijo doseči čim več publicitete v medijih, so medijski dogodki. Medijski dogodek je vsakršen dogodek, ki je vreden objave v informativnem mediju po merilih profesionalnega novinarskega dela. Mnogi dogodki, ki jih organizacije ustvarjajo s svojim osnovnim delovanjem (npr. letni zbor, izdelava novega izdelka ali storitve, večja nesreča), so že sami po sebi medijski dogodki, mnoge pa je potrebno primerno prirediti, da takšni postanejo. So pa tudi dogodki, ki jih organizacije izvajajo izključno kot medijske dogodke, npr. novinarske konference (Gruban, Verčič in Zavrl 1997, 142). Dogodkom, ki se zgodijo le zato, ker si jih je nekdo izmislil, s primarnim namenom, da bodo mediji o tem poročali, pravimo psevdodogodki. So taktika, ki se uporablja v obliki novinarskih konferenc, uradnih obiskov, strankarskih konvencij, demonstracij, terorističnih dejanj, protestov itd. (Erjavec 1998, 53). Daniel Boorstin (v McManus, 1994, 74) pravi da vse bolj dovršene oblike pomoči /ki jih novinarjem posredujejo praktiki odnosov z javnostmi, op.a./ vsebujejo dogodke, ki so pripravljeni za poročanje in s tem pomagajo množičnim medijem do večjega števila bralcev, poslušalcev in gledalcev. Nasprotnega mnenja pa je Bertrand (v Erjavec 1998, 7), ki takšne dogodke imenuje »false news« (napačne novice), ker meni, da je ključni namen psevdodogodkov imeti dobiček od medijske pozornosti. Na navedeni problem opozarja tudi Borstin (v Erjavec 1998, 53) ki predlaga, da novinarji psevdodogodkov ne obravnavajo kot dogodek, kar pa je po mojem mnenju vprašljivo. Če bi se njegova zahteva uresničila, bi bili časopisi danes napol prazni. S stališča medijev je vsekakor lažje in ceneje priti do zgodbe tako, da novinarja pošljejo npr. na novinarsko konferenco, kjer dobi izdelano zgodbo, kot pa da v njegovo delo investirajo veliko denarja, ki se le redko obrestuje v obliki dobre zgodbe, ki jo prebere veliko število bralcev, kar je želeni končni produkt množičnih medijev. Novinarske konference so torej najpogostejši medijski dogodki. Zato prav te najbolje ponazarjajo prednosti in slabosti medijskih dogodkov v primerjavi z drugimi orodji, na primer sporočili za javnost. Medijski dogodki od novinarjev praviloma zahtevajo, da se jih vsaj nekateri osebno udeležijo. Ker pa je vseh dogodkov pogosto preveč ali pa nimajo potrebne novičarske vrednosti, ostanejo neobiskani. Zato moramo pri pripravi medijskih dogodkov najprej analizirati, na kakšen način bodo zanimivi za medije, preveriti kakšno udeležbo novinarjev lahko pričakujem in kakšno vrsto pomoči lahko novinarjem ponudimo. Kakovost novinarskega poročanja z dogodka je namreč zelo odvisna od kakovosti gradiva, ki smo ga za nje pripravili. Dogodki so tudi priložnost za druženje in mnogi novinarji se jih udeležujejo zato, da lahko v neformalnem ozračju po dogodku pogovorijo z vodstvom organizacije, preverijo kakšno informacijo in slišijo kakšno mnenje. Zato pri pripravi dogodka razmislimo tudi o tem, kako bo potekal neformalni del druženja z novinarji. V primeru dolgotrajnejših prireditev uredimo novinarsko središče, ki novinarjem olajša poročanje. Kadarkoli poskušamo z dogodki spodbujati medijske objave, moramo najprej razmisliti, kaj bi radi povedali. Če nimamo zgodbe, je škoda časa in denarja, ki ju vložimo v neki dogodek samo zato, da bi svoje ime spravili v medije. Objavljanje imena brez vsebine je pogosto bolj škodljivo kot koristno. Dogodek kot orodje namreč ne more nadomestiti zgodbe, lahko jo le narediti bolj nazorno in odmevno. Zato velja, da zgodbam prirejamo dogodek in ne nasprotno (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 117-118).

15


3 NAČRTOVANJE NOVINARSKE KONFERENCE 3.1 Razlog novinarske konference oziroma kdaj načrtovati novinarsko konferenco? Predmet novinarske konference zahteva dialog, torej dvosmerno komunikacijo med organizacijo in mediji. To pa je tudi edini razlog, da namesto distribucije sporočil za javnost, organizacija organizira novinarsko konferenco. Obstajajo le naslednji trije razlogi za sklicevanje novinarske konference (Black 1993, 66):

1. ko novica zahteva, da je potrebno pokazati kak model ali materialno stvar, 2. ko je tema konference zapletena in zahtevna in zato upravičeno pričakujemo, da bo

vzbudila veliko vprašanj; v takšnih primerih je novinarska konferenca najboljše sredstvo za osebno komunikacijo, ki novinarjem omogoča, da lahko takoj zahtevajo podrobnejšo razlago,

3. ko je potrebno povedati veliko pomembnih informacij iz ozadja (background information).

Temu pritrjujeta tudi Hunt in Grunig (1995, 127), ki pravita da je novinarska konferenca upravičena, »kadar je jasno, da bodo mediji dali več pomena informaciji, če se bodo lahko prej pogovorili s strokovnjaki pri njenem viru«. Razlog za novinarsko konferenco je dogodek posebnega pomena:

- podpis pomembne pogodbe, - začetek novega projekta, - predstavitev letne bilance, - krizna situacija, - otvoritev nove tovarne, - katastrofa večjih razsežnosti, - združitev dveh podjetij …

Obstajajo pa tudi redne1 (mesečne, četrtletne …) novinarske konference oziroma srečanja z novinarji. Lahko pa je tudi dejavnost celotnega komunikacijskega načrta, ki je predvidena vnaprej za posebno priložnost. »Dogodek je nekaj, kar je novo, nenavadno, izjemno, izredno, originalno,« pravi Meta Maksimovič (1991, 7). Dogodek je surovina za novinarsko vest. O tem, ali je dogodek dovolj pomemben, da lahko postane podlaga za vest, novico, pa odločajo mediji in ne tisti, ki novico o dogodku sporočajo (prav tam, 7). Zato morajo organizatorji dogodkov dobro poznati novičarske kriterije.

1 To predvsem velja pri vladnih organizacijah, ki vsakodnevno obveščajo o dogajanju na primer v parlamentu, vladi…

16


Za sklic novinarske konference moramo torej imeti utemeljen razlog. Pri odločanju za novinarsko konferenco je potrebno upoštevati številne vidike, predvsem pa odgovoriti na naslednja vprašanja:

- ali je novica, ki jo želimo posredovati, dovolj pomembna, ne le za nas, ampak tudi za medije in za javnost, ki jo želimo preko njih nagovoriti?

- Kaj novica pomeni za medije in javnost (kakšno korist, kakšno spremembo?) pomembne (»velike«) novice morajo biti posredovane s prve roke!

- Ali je tematika (novica), ki jo želimo posredovati zapletena in težko razumljiva? Ali so potrebna dodatna pojasnila? V tem primeru je pogovor z novinarji primernejši kot morda premalo jasno sporočilo za javnost.

- Ali sta po posredovanju novice potrebni še poglobljena diskusija in osvetlitev iz različnih zornih kotov? Potem je novinarska konferenca umestna.

- Ali je javnost pravilno informirana o organizaciji oziroma o tematiki, ki jo želimo predstaviti? Ali je potrebno seznanjanje javnosti s pravilnimi (argumentiranimi) informacijami?

- Ali posredovanje novice vključuje možnost razgovora z osebo, ki je neposredno povezana z novico (športnik, znanstvenik, politik, tuj partner, predsednik uprave …)? V tem primeru je dobro, da se novinarji z njimi seznanijo »v živo«.

- Ali se da novico medijem morda sporočiti na kakšen drug bolj primeren način (sporočilo za medije, intervju, strokovni prispevek …)?

Če odgovori govorijo v prid srečanju z novinarji, je odločitev jasna in smiselna - organizacija novinarske konference s ciljem: informiranje oziroma sporočanje javnosti tistega, kar želimo. Začnemo z načrtovanjem novinarske konference, ki mora biti natančno in temeljito. 3.2 Izbira primernega dne in ure Novinarsko konferenco je potrebno terminsko dobro planirati, torej ne le dan in uro, ampak tudi mesec ali celo letni čas. Če želimo novinarjem predstaviti nov izdelek, recimo vodo, je primeren čas pred poletjem, če pa predstavljamo nov sistem centralnega ogrevanja, moramo to storiti pred kurilno sezono in ne po njej. Izogibati pa se velja praznikom, pa tudi pred prazničnih dni, saj takrat pozornost urednikov in novinarjev usmerjena k drugim zadevam. Ob izteku leta so pri nas sicer dokaj pogoste konference t.i. sprejemi. Sklicujejo jih zlasti ministri, državniki, župani in predvsem večja podjetja in organizacije, ki pa ponavadi nimajo izrazito delovnega značaja. Gre bolj za neformalna srečanja z novinarji z obveznimi voščili in dobrimi željami za prihodnje leto. Tudi v vročih poletnih mesecih, v času kislih kumaric, se organizacije načeloma izogibajo organiziranju konferenc, vendar pa so te zaradi »mrtve sezone«, ko se praktično nič ne dogaja, lahko dobro obiskane in srečanja presenetljivo odmevna. Tako redakcije ob pomanjkanju dogodkov, lahko objavijo tudi informacijo, ki jo sicer ob poplavi najrazličnejših aktualnih tem, ne bi uvrstile v svoje medije. Za pravi rezultat in uspešno izpeljano novinarsko konferenco je pomemben tako izbrani dan v tednu, kot tudi ura. Novinarske konference ni priporočljivo sklicati za vikend, nikoli v ponedeljek, petek in ne prvi dan po praznikih. Razen če gre za krizni dogodek, takrat je pravi dan vsak dan in vsaka ura. Sicer pa so ponedeljki namenjeni kolegijem (tudi pri novinarjih), načrtovanju dela ali dokončanju že začetega. Prav tako so neprimerni petki, ki pomenijo konec tedna tudi za večino novinarjev. Izbira katerega izmed teh dveh dni, bi lahko že vnaprej pokazala, da priprave novinarske konference nismo vešči.

17


Ne glede na to, da je tehnika napredovala in da se je delavnik bistveno podaljšal, tudi v piaru veljajo železna pravila, kjer pa imamo vedno tudi izjeme. Kot npr., če imamo pomembno otvoritev v petek zvečer, lahko mirno pripravimo po tem dogodku še novinarsko konferenco. Med železnimi pravili je tudi ura običajne novinarske konference. »Zgodaj zjutraj boste težko privabili množico novinarjev, ker imajo takrat običajno sestanke redakcij. Po 12. uri je ponavadi neprimeren čas zaradi oddajanja gradiv in zaključevanja redakcij« (Maksimovič 1991, 14). V praksi se je izkazalo, da so najprimernejši dnevi torek, sreda ali četrtek. »Najprimernejša ura pa je deseta ali enajsta« (prav tam, 14), kar pa je po mojem mnenju vprašljivo, saj imajo mnoge medijske hiše ( televizija in radio) osrednjo informativno oddajo na sporedu šele zvečer in tako zaključujejo redakcijo šele takrat. Enako velja tudi za tiskane medije. Zato bi lahko mirno rekli, da je primerna ura – med 10. in 14. uro. Ob posebnih priložnostih (obletnicah, pomembnih dosežkih organizacije …) lahko organiziramo sprejem (običajno zvečer) z namenom, da se vodstvo in novinarji neformalno srečajo in tako izmenjajo mnenja na bolj sproščen način.V ta namen je prav tako potrebno pripraviti scenarij, ki lahko vključuje govore, demonstracije in avdio vizualne predstavitve (Jefkins 1993, 110). Pri izbiri najprimernejšega dneva za novinarsko konferenco moramo biti pozorni na druge vnaprej znane dogodke, ki bi utegnili pritegniti pozornost »naših« novinarjev. Če ugotovimo, da bo na izbrani dan, naša konferenca le ena izmed mnogih, jo je bolje sklicati kak drug dan. Splača se preveriti, ali nima novinarske konference na isti dan tudi naš tekmec (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Uspeh novinarske konference nikakor ni zagotovljen že z njenim organiziranjem. Slaba sinhronizacija dogodka ali pa vzporedno odvijanje senzacionalnega dogodka lahko odvrne pozornost medijev. Zato je potrebno preveriti, ali se sočasno ne odvija še kakšen drug dogodek. Novinarska konferenca ne sme trajati predolgo, idealno je ura, izjemoma uro in pol. Novinarjem dnevnikov in elektronskih medijev se običajno vedno mudi, zato je priporočljivo, da jim omogočimo, da se kar najhitreje seznanijo z našo novico. Po konferenci pa lahko ostanejo tisti, ki imajo nekaj več časa (tedniki, mesečniki) in si zagotovijo dodatne informacije za bolj poglobljeno obdelavo tematike. 3.3 Izbira in ureditev prostora Izbor lokacije je odvisen od tega, kaj bo organizacija na konferenci predstavila. Če želijo predstaviti nov stroj, proizvodno linijo, opremo ali nov proizvodni obrat, je najbolje da udeležence povabi kar na samo lokacijo v tovarno (sledi ogled). Stvar je lahko še bolj izvirna, če jih popeljejo iz zbirne točke na mesto dogajanja: nova tovarna, proizvodna linija, praktičen prikaz uporabe izdelka… Pri tem je potrebno poskrbeti za prevoz. V primeru, da je razlog novinarske konference katastrofa večjih razsežnosti moramo novinarje obvezno povabiti na lice mesta oziroma v neposredno bližino. Če pa je namen bolj splošne narave (npr. podpis pogodbe) in podjetje nima primerne dvorane ali sejne sobe z ozvočenjem, lahko ustrezno sobo najame, primerno je, da je v centru mesta na ugledni lokaciji.

18


Pri opremljenosti prostora je še posebej pomembno naslednje: - da je dovolj sedežev in miz, - pomembna je tudi pravilna razporeditev sedežev in miz, - da je prostor možno ozvočiti in zatemniti za morebitni prikaz filmov, diapozitivov,

prosojnic, - v bližini prostora mora biti garderoba, kjer lahko odložijo oblačila, - da je možnost parkiranja v neposredni bližini, - da je dovolj električnih priključkov za avdio in video opremo, - v bližnjem prostoru morajo biti novinarjem na razpolago tudi telefoni, dostop do

elektronske pošte in faksa, da jim je omogočeno javljanje, priprava prispevkov itd; to predvsem velja za radijske novinarje, za katere je še posej značilna ažurnost.

Izbran prostor mora po velikosti ustrezati približnemu številu udeležencev. Imeti mora dovolj sedežev in miz. Če ocenjujemo, da bo novinarjev mnogo in pričakujemo tudi kamere, je dovolj velik prostor bistvenega pomena. Premajhen in prevroč prostor je lahko prva mora tako za novinarje, kot tudi za govorce. Po drugi strani, pa je lahko zelo neprijetno, če imamo gromozanski prostor z enim govorcem in petimi novinarji. Pomembna je tudi vizualna identiteta organizacije, zato velja poskrbeti, da bodo pred govorci postavljene promocijske zastavice in za njimi logotip organizacije, da bi jih lahko ujela tudi televizijska kamera. Ob primernem prostoru moramo poskrbeti tudi za dovolj parkirnih mest v neposredni bližini. V hiši, kjer smo pripravili novinarsko konferenco označimo pot z napisi in puščico in novinarje pripeljimo do pravega prostora. Prostor mora biti opremljen z govorniško mizo, ki naj bo pogrnjena s prtom, ki bo proti novinarjem segal do tal. Pred govorce bomo poleg pijač, ozvočenja (če to zahteva velikost prostora) in tehnične opreme (grafoskop, računalnik …) postavili tudi tablice z njihovimi imeni, da ne bi prišlo do napačnega navajanja. Vnaprej določimo tudi sedežni red govorcev. Desno od povezovalca sedi najpomembnejši govorec, na levi drugi najpomembnejši, drugi na desni je naslednji najpomembnejši govorec itd. Novinarja naj na mizi pričaka kava in brezalkoholne pijače ter mapa z osnovnimi podatki o podjetju – press kit kot tudi dodatni prazni listi in pisala. Po konferenci lahko pripravimo tudi manjšo pogostitev. Pri načrtovanju novinarske konference se velikokrat srečamo tudi s pod izvajalci. To so npr: fotograf, zunanji povezovalec, lektor, prevajalec, katering … Izbiramo jih na osnovi izkušenj, kakovosti, cene in dodatnih prednosti. Če je npr, povezovalec dodatno lahko tudi prevajalec ali fotograf poskrbi za hitro razvijanje fotografij, je to pomembna prednost. Vse podrobnosti, tudi najmanjše, je potrebno natančno, tudi večkrat, preveriti, da pri izvedbi konference ne bi prišlo do banalnih zapletov.

19


3.4 Adrema novinarjev Na novinarsko konferenco povabimo vse novinarje, ki bi jih izbrana tema utegnila zanimati, bolje preveč kot premalo, da bodo obveščeni vsi, za katere to želimo, in da dosežemo večjo publiciteto (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Organizacija običajno povabi novinarje na podlagi posebnega seznama, spiska. To je adrema2 novinarjev, ki pokrivajo določeno področje in njihovih urednikov. Vključeni so dnevniki, radijske in televizijske postaje, tedniki, mesečniki, regionalni in lokalni časopisi ter revije, odvisno od teme. Poleg nacionalnega radia in televizije, ne gre pozabiti tudi na celo mrežo lokalnih radijskih postaj ter komercialnih in regionalnih televizij. V adremi so navedeni naslednji podatki3 :ime medija, naslov medija, ime in priimek novinarja, ime in priimek urednika, telefonska številka, naslov elektronske pošte in še nekaj drugih uporabnih podatkov o medijih, njihovih urednikih in novinarjih, ki pokrivajo ciljne skupine, ki je hkrati tudi strateška javnost organizacije. Najbolje je da so mediji razvrščeni po tipih: nacionalni, regionalni, lokalni, informativni, komercialni, ženski, družinski itd. Pripravimo si lahko adreme za različne potrebe:

- po pokrajinah, - po vrstah medijev (časopisi, radio, tv, STA-slovenska tiskovna agencija), - po vsebini (gospodarski, strokovni, ženski,…), - po izhajanju (dnevniki, tedniki, štirinajstdnevniki, mesečniki,…).

Koristni so tudi podatki o delu uredniške politike: stil pisanja, roki za oddajo materialov, čas izdajanja … Dobro pripravljene adreme so izjemnega pomena. Ko pošiljamo sporočilo za javnost morajo biti le te že pripravljene, sicer je ves trud zaman. Pri vsakem sporočilu naredimo adremo odposlanega sporočila in beležimo objave. Najpomembnejše pa je, da so podatki v adremah redno ažurirani. Prav je da si za vsako novinarsko konferenco naredimo svojo adremo. Označimo si kateri novinarji so prišli in ali smo na koga morda pozabili. Slednje je prav, da jih naslednjič osebno povabimo. Takšne geste so še posebej zaželene v manjših krajih, kjer novinarskih konferenc ni ravno mnogo. Pošiljanje vabila kar na urednike, se največkrat pokaže kot zmotno. Ta lahko pošlje najmanj izkušenega novinarja ali tistega, ki je slučajno pri roki. Vabilo naj bo zato naslovljeno na novinarja, ki pokriva ustrezno področje in spremlja dejavnost organizacije. Vendar velja pravilo, da hkrati pošljemo tudi na uredništvo oziroma glavnemu, odgovornemu ali rubričnemu uredniku, odvisno od notranje organizacije medija (Maksimovič 1991, 19). Etični zadržki narekujejo, da vabilo ne sme biti naslovljeno na domači naslov novinarja, saj potem ne bo več jasno ali je povabljen poklicno ali zasebno. Včasih vsebina konference narekuje, da naj organizacija povabi tudi predstavnike vlade, občine, raznih združenj, itd. Vendar obstaja možnost, da povabljenci zasenčijo predstavnike organizacije in se mediji osredotočijo predvsem na njih.

2 Mediji dnevno dobivajo veliko količino sporočil. Zato je večja verjetnost, da bo sporočilo tudi objavljeno, če je naslovljeno kar se da natančno. 3 V seznamu naj bo najprej naveden odgovorni urednik, urednik določene rubrike, ki je za organizacijo še posebej zanimiva (na primer: turizem) in novinar, ki pokriva področje, ki je primarno za organizacijo.

20


To gotovo ni namen, zato moramo predvideti tak scenarij, da ostane v ospredju organizacija in njena tematika. Nastop drugih pa naj zgolj dopolnjuje osrednjo temo (Maksimovič 1991, 19). 3.5 Vsebina in oblika vabila Z vabilom obvestimo medije o dogodku – novinarski konferenci. Vsebovati mora vse najpomembnejše podatke, na osnovi katerih se novinarji odločajo za udeležbo. Vabilo naj bo tipkano, lahko tudi tiskano, odvisno od priložnosti. Vsebinsko in oblikovno pa mora biti kar se da vabljivo in ne suhoparno, da vzbudi zanimanje medijev. Nekatere organizacije imajo standardna, profesionalno oblikovana vabila z dobro vidnim logotipom. To je priporočljivo, saj jih novinarji takoj prepoznajo v množici drugih vabil. Na uredništva namreč dnevno prihaja na desetine vabil, zato je razumljivo, da je pri tem nujno uredniška selekcija in da imajo določeno prednost vabila, ki so pregledna in opremljena z nujnimi elementi za presojo (Maksimovič 1991, 20). Vabilo naj ponuja odgovore na ključna novinarska vprašanja: KAJ, KDO, KJE, KDAJ, KAKO in ZAKAJ. Povedati ne smemo ne preveč in ne premalo. Vse kakor moramo povedati dovolj, da vsebina novinarja pritegne. Če pa vabilo vsebuje preveč informacij, je to lahko že sporočilo za objavo in je v tem primeru novinarska konferenca nesmiselna. Vsebina vabila mora vsebovati:

- čas in kraj dogajanja, - namen novinarske konference in - udeležence novinarske konference.

Tako v vabilu na kratko opišemo temo, ki jo bomo obravnavali, močneje pa izpostavimo datum in čas. Pri tem mesec napišemo z besedo, leto pa lahko spustimo, saj jih zagotovo ne vabimo za naslednje leto. Zelo pomembno je, da v vabilu navedemo predvidene govorce, saj so le ti pravi magnet za novinarje. Če je kraj dogajanja zapleteno najti, pošljemo zraven še zemljevid z označenim krajem dogajanja. Vabilo naj se konča s prošnjo naj novinarji potrdijo svojo udeležbo. Navedemo ime, telefonsko številko in elektronsko pošto kontaktne osebe, ki je zadolžena za odnose z mediji, prav tako je potreben podpis naročnika (udeleženega na novinarski konferenci). Vabila pošljemo na podlagi adreme novinarjev. Pošljemo jih najmanj pet dni pred novinarsko konferenco po pošti ali po faksu, danes največ po elektronski pošti (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Vabilo lahko objavimo tudi na svoji spletni strani. Maksimovič Meta (v Tiskovna konferenca, 1991, 19) pravi, da je najbolje vabila poslati teden dni pred konferenco. Avtorica pravi, da če jih pošljete prej, se lahko v množici vabil kam založijo in novinarji pozabijo nanje; če jih pošljete kasneje , se utegne zgoditi, da so vas drugi že prehiteli in so novinarji že »oddani«. Maksimovičeva pravi, da je le v izjemnih primerih, ko tako narekujejo nujni in nenavadni dogodki, dovoljeno telefonsko obveščanje. Vendar je tudi v tem primeru priporočljivo, da organizacija hkrati po elektronski pošti pošlje tudi pisno vabilo. Tudi v praksi se je nekako najbolj uveljavilo nenapisano pravilo, da je potrebno poslati vabila teden dni pred konferenco, da si novinarji in uredniki lahko razporedijo dogodke, ki se jih nameravajo udeležiti.

21


Pomembno je dan pred dogodkom poklicati in preveriti udeležbo tistih, ki je še niso potrdili. Tako bomo lažje načrtovali zasedenost prostora in govorce pripravili na morebitno fotografiranje ali snemanje. Poleg tega pa marsikdaj ravno ta klic privede novinarje na našo konferenco. Novinarjem, ki se konference ne bodo udeležili, je potrebno poslati gradivo. Ponudi pa se jim tudi možnost kasnejšega obiska in posebnega pogovora. Nekateri praktiki odnosov z javnostmi so prepričani, da je osebna prepričljivost njihov najmočnejša stran, zato bodo ubrali naslednjo taktiko: deset dni pred novinarsko konferenco bodo telefonirali uredniku in ga opozorili na bližajoči se dogodek, vabilo pa bodo poslali po pošti le nekaj dni prej. 3.6 Priprava gradiva za novinarje Potem ko smo določili kraj in čas konference ter poslali vabila, se naše delo nadaljuje s pripravo gradiva za novinarje, ki je eno izmed najpomembnejših opravil pri načrtovanju novinarske konference. Če je pripravljeno dobro, bo posledično:

- konferenca imela večji učinek, - zastavljenih bo manj vprašanj, ker novinarji vedno preletijo gradivo že med

konferenco, - poročanje bo ustreznejše.

Novinarsko gradivo ali angl. »press kit« naj bi bilo novinarju v pomoč pri pripravi prispevka, zato naj bi vsebovalo naslednje:

- sporočilo za objavo, - razlagalno gradivo4 o proizvodih ali storitvah, - prospekte organizacije, - seznam (ime in funkcija) govorcev in njihove govore, - letno poročilo, - življenjepis vodilnih v organizaciji in organogram5, - osebno izkaznico6 organizacije, - tehnične in statistične podatke, - ponatise komentarjev drugih medijev, - slovarček izrazov (v primeru strokovne zahtevnosti besedil), - fotografije (na primer strank, ki uporabljajo novi izdelek, storitev …), - vzorce proizvodov, - brošuro organizacije, če jo ta ima, - letak, plakat o dogodku, - interni časopis, če obstaja itd.

4 Razlagalna gradiva so običajno pisni, lahko pa tudi slikovni ali drugačni materiali. Praviloma niso namenjena medijskim objavam, ampak razkrivanju in dodatnemu pojasnjevanju ozadij in okoliščin. So nepogrešljiv del obveščanja novinarjev na novinarskih konferencah, zlasti ob sporočanju zahtevnih informacij, ki terjajo še dodatno razlago in pojasnila.. 5 Organogram je grafični prikaz formalnih poti komuniciranja določene organizacije. Je temeljna shema vsake organizacije, ki ponazarja, kako naj bi organizacija komunicirala. 6 Osebna izkaznica pomeni pisno ali delno tudi slikovno predstavitev organizacije, s čim se ukvarja, kakšni so izdelki njenega delovanja, kdo jo vodi, kdo v njej kaj dela itd. Omogoča hitro seznanjanje o delovanju organizacije.

22


Pri tem pa je potrebno paziti, da gradivo ne bo preobsežno, saj se v tem primeru lahko osnovno bistvo izgubi. Prav tako naj vsebuje le informacije, ki so v določenem trenutku aktualne, sveže in za novinarje uporabne, so preverjene in temeljijo na raziskavah. Informativni paket se lahko posreduje tudi elektronsko, preko elektronske pošte ali CD-ROM-a (Wilcox in Nolte 1997, 229). Gradivo je vloženo v mapo z obveznim logotipom organizacije ali s katerim drugim identifikacijskim simbolom. V zadnjem času klasične mape vse bolj nadomeščajo zgoščenke. Če gre za posebne priložnosti se podjetja pogosto odločajo za posebne mape, izdajo brošure, knjige, ki so oblikovalsko opremljene posebej za to priložnost. Skupek vseh uporabnih gradiv za novinarje se imenuje »novinarska mapa«. Vsebuje temeljno gradivo o organizaciji (osebno izkaznico, letno poročilo ipd.), ki je že vnaprej pripravljeno, ki mu priložimo še aktualno gradivo za novinarsko konferenco (sporočilo za javnost, razlagalno gradivo, fotografije idr.). Novinarsko mapo lahko uporabljamo tudi v drugih naključnih in načrtovanih stikih z novinarji (medijski dogodki, seminarji, konference ipd.). Pomembno je, da je v njej vselej aktualno, sveže in za novinarje uporabno gradivo. Oblika novinarske mape je odvisna predvsem od sredstev, ki jih imamo na razpolago. Vedeti moramo namreč, da gre za »potrošni material«, ki ga nenehno dajemo iz rok, zato moramo njegove zaloge redno obnavljati. Ponavadi je to predvsem navadna korporativna mapa, z malce več domišljije pa lahko namesto nje uporabimo tudi z logotipom organizacije opremljeno torbo, nahrbtnik, kovček …(Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 98). »Vprašanje, koliko tiskanega gradiva pripraviti ter kje in kako ga razdeljevati, je vselej težavno. Če boste razdelili kopijo govora in obilo dopolnilnih podatkov, bo to novinarjem všeč – res pa je, da utegnejo potem motiti potek, ko bodo šušljali s papirji, še hujše pa je, da se jim zazdijo podatki na papirju zadostni, tako da sklenejo kar oditi. Po drugi strani pa jih utegne vznejevoljiti spoznanje, da so ves čas po nepotrebnem in nadrobno zapisovali govor, takoj po koncu pa jim ga prinašate na pladnju« (Grunig in Hunt 1995, 135). Če dobijo novinarji občutek, da na novinarskih konferencah nekega podjetja tako ali tako vse dobijo v obliki tiskanih materialov, se lahko zgodi, da jih naslednjič na konferenco sploh ne bo. Po Grunigu in Huntu (1995, 135) je najprimernejše, da na enem listu, ki jih že čaka na mizi, praktiki za odnose z mediji povzamejo vsebino konference, dogodka, na informacijskem pultu se jim pripravi ključne informacije, besede glavnega govornika pa naj jih čakajo ob odhodu na vratih. Na problem preobsežnosti gradiva opozarja tudi Maksimovičeva (v Tiskovna konferenca 1991, 24), ki pravi, da ni smotrno, da novinarja zasujemo prav z vsemi publikacijami in brošurami, ki jih imamo trenutno na razpolago, saj se bo v tem primeru osnovna poanta izgubila. Novinarjem, ki bi želeli priti na konferenco, a imajo takrat druge obveznosti, lahko pošljemo gradivo v naprej, vendar pa se moramo z njimi dogovoriti o spoštovanju pravila embarga7

7 Embargo je časovna omejitev javne objave informacije: mediji ne smejo objaviti prispevka do določenega trenutka. Čeprav se le redko dogaja, da novinarji to pravilo kršijo, pa se vseeno ni preveč za zanašati.

23


3.7 Govorci in povezovalec 3.7.1 Povezovalec Povezovalec konference je običajno oseba, ki je v organizaciji odgovorna za odnose z mediji in ki novinarsko konferenco tudi pripravlja. Če je izjemoma povezovalec druga oseba (zunanji moderator), se mora s vsebino novinarske konference dobro seznaniti. Povezovalec je ključna oseba za uspešen potek konference. Vodi jo avtoritativno z odločnim in rahlo močnejšim glasom. Na začetku pozdravi novinarje in jim zaželi dobrodošlico, zatem predstavi organizatorja in vse govorce, na koncu pa predstavi še sebe. Zelo pomembna naloga povezovalca je ustaviti oziroma prekiniti novinarsko konferenco, kadar pride do potenciranja neprijetnih vprašanj. Zgodi se namreč, da na novinarsko konferenco pridejo predstavniki zainteresirane javnosti, ki tam želijo rešiti svoj osebni problem. Če se izkaže, da vprašanja postavljajo le ti, jih povezovalec, seveda z veliko mero previdnosti, pozove, da prepustijo vprašanja novinarjem. Če se nekdo pri zastavljanju vprašanja ne predstavi, je nalogo povezovalca, da ga na to prijazno opozori. Lastnosti dobrega povezovalca konference so:

- izražati se mora lahko in jasno, - biti mora avtoritativen in vzbujati zaupanje, - biti mora veder, odprt in dobro razpoložen, - znati mora hitro reagirati, - pozorno poslušati, - odlično poznati problem, - predstaviti mora različnost mnenj in - dobro povzeti zaključke in sklepne misli.

3.7.2 Govorci Za konferenco ali dogodek mora biti izbrana govorno najbolj ustrezna oseba, ki je vešča nastopa pred kamero in radijskim mikrofonom. Prav tako to ne sme biti arogantna oseba, ali premalo samozavestna oseba. Daje namreč ton dogodku in odgovarja na vprašanja novinarjev. Hkrati se mora zavedati, da novinarska konferenca »ni strokovno predavanje, temveč pogovor« (Maksimovič 1991, 37). Govorci so izbrani glede na temo, običajno so to vodilni delavci: generalni direktor, direktor finančne službe in izvršni direktor. Le ti morajo temo, ki jo predstavljajo zelo dobro poznati, ne smejo biti konfliktne osebe, hkrati morajo znati govoriti razločno in smiselno. Pomembno je, da govorci svoje teme ne preberejo, ampak povedo. Mediji želijo poosebiti zgodbo, zato potrebujejo informacije in izkušnje iz prve roke. Zato je dobro, da je na novinarski konferenci prisoten tudi direktor proizvodnje, če je tema na primer predstavitev novega proizvoda ali storitve. Predvideni govorec se mora na novinarsko konferenco dobro pripraviti. Poznati mora temo, predvideti kritična novinarjeva vprašanja in koncipirati argumentirane odgovore. Paziti mora, da se ne oddalji od osrednje teme in da navzočih ne utruja z neposrednimi podrobnostmi. V sam potek konference mora vnesti svoj stil. Zelo pomembno je tudi, da z novinarji komunicira odkrito, na partnerski osnovi in si prizadeva, da bi ga mediji v celoti in pravilno razumeli.

24


»Menedžerji, ki poznajo in razumejo zakonitosti sodobnih odnosov z javnostmi, bodo kos vsakemu položaju. Pozorno bodo znali prisluhniti svojemu sodelavcu za odnose z javnostmi ali zunanjemu svetovalcu in predvsem vedeli kaj lahko od njega pričakujejo. Menedžer z veliko znanja, pa tudi intuicije, vizionarstva in zdrave pameti bo – tudi v kriznih in konfliktnih situacijah – znal komunicirati z mediji tako, da bo deležen njihovega razumevanja in s tem tudi dolgoročnega zaupanja« (Maksimovič 1991, 38). Priporočljivo je, če seveda imamo to možnost, da med govorce uvrstimo vsaj eno izmed javno znanih oseb, tudi če bo le ta novinarje samo pozdravil in spregovoril le nekaj besed. Zavedati se moramo, da bo nekatere novinarje privabila takšna oseba in ne toliko tema, ki jo predstavljamo. Govorci morajo na vsa novinarjeva vprašanja odgovoriti prepričljivo in pozitivno. Pripravijo na posebnem treningu, ki ga vodijo strokovnjaki s področja odnosov z javnostmi. Pred novinarsko konferenco izvedemo kratko generalko z udeleženci in se pogovorimo o poteku. Če je govorcev več, pazimo na hierarhijo. Generalni direktor zagotovo ne more nastopiti zadnji, razen če pred njim govori minister ali predstavnik iz Evropske skupnosti. Kadar so naši govorci tujci, moramo poskrbeti za ustrezno prevajanje. To moramo upoštevati tudi pri trajanju, prevajanje namreč podaljša nastop (10 min, postane najmanj 15 minut). Iz slovenščine v tuj jezik prevajalec prevaja le gostu, zato vselej sedi tik ob njem. Na novinarski konferenci imamo tri do največ pet govorcev. Več kot pet govorcev je nesmiselno, ker se zato podaljša trajanje konference, manj kot tri pa tudi ni primerno. Izjemoma je lahko govorec le eden, vendar mora biti v tem primeru nujno direktor. Prav ta ima običajno na novinarski konferenci ključno vlogo, ima glavno besedo, odgovarja na vprašanja novinarjev in daje ton dogodku. Tako je potek in uspeh konference še kako odvisen od njegovih komunikacijskih in drugih sposobnosti. Naši direktorji, zlasti tisti, ki niso dorasli svoji vlogi, delajo nepopravljive napake. Nekateri direktorji se obnašajo zvezdniško, kot da so novinarji tam zaradi njihove karizmatične osebnosti, drugi delujejo preplašeno in neprepričljivo, tretji so pretirano vljudni, četrti so pokroviteljski in nestrpni ob vprašanjih, izgubljajo se v obilici strokovnih podrobnosti in so nerazumljivi (Maksimovič 1991, 36). Vsi govorci naj imajo posebne označbe, na primer imenske priponke. Posebej skrbno preverimo doseženo izobrazbo in naziv govorcev. S tem preprečimo nevšečnosti v zvezi z zamenjavo oseb, nepravilnimi imeni, priimki in nazivi. Gradivu priložimo tudi seznam govorcev in sodelujočih. Na koncu novinarske konference naj bodo predstavniki podjetja in gostje na voljo novinarjem za krajše izjave ali intervjuje ter fotografiranje. 3.8 Scenarij Scenarij predstavlja celoten potek konference: vrstni red, tematike govorcev in čas trajanja. Pripravimo ga vedno kadar načrtujemo novinarsko konferenco, četudi je to že naša tisoč in prva konferenca. Priložimo ga k gradivu za novinarje, ki jim ga izročimo ob prihodu. Scenarij je zlasti pomemben v primeru, če je novica, ki jo sporočamo kompleksnejša in če bo na konferenci sodelovalo več ljudi (Maksimovič 1991, 24).

25


Vključuje vse bistvene elemente dogodka: datum in kraj dogajanja, točna ura začetka in predvidenega konca, kateri novinarji so povabljeni, kdo iz organizacije bo prisoten, kdo so govorci, kakšne so njihove teme, kaj bo vseboval paket za novinarje, katere vizualne pripomočke se bo uporabilo in kakšen bo potek srečanja (sprejem novinarjev, uvodni pozdrav povezovalca, ki predstavi govorce, govori, razgovor z novinarji ter zaključek, sledi lahko prigrizek). Novinarska konferenca naj bo kratka in jedrnata – traja lahko največ uro in pol. V scenariju se torej osredotočimo na zaporedje tem, opredelimo kaj natančno bo kdo povedal in koliko časa bo za to porabil. Smiselno je predvideti tudi vizualne predstavitve (prosojnice, s katerimi nazorneje prikažemo poslovanje, fotografijo novega proizvodnega obrata …). Organizator tiskovne konference mora vnaprej natančno razdeliti vloge in odgovoriti na vrsto vprašanj:

- Kdo bo konferenco vodil in tako pozdravil novinarje, - Kaj bo osnovno sporočilo, - Kdo bodo glavni govorniki, - Kdo od predstavnikov organizacije bo prisoten, - Kdo bo obravnaval posamezne teme in odgovarjal na vprašanja, - Predvideti je potrebno katera občutljiva oziroma neprijetna vprašanja lahko zastavijo

novinarji, - Kdo bo po končani konferenci na voljo za morebitne izjave in intervjuje, - Kdo bo vodil ogled tovarne, hotela, banke itd., - Kdaj je čas za kosilo oziroma pogostitev in kdo se je bo udeležil, - Kako doseči kar največjo odmevnost, - Kako reagirati, če pride do nenačrtovane situacije (Maksimovič 1991, 24).

Primer scenarija:

1.) Uvod – trajanje: 5 minut Povezovalec začne s pozdravnim nagovorom, v katerem, predstavi namen novinarske konference, njen okvirni potek, predstavi govorce in teme, ki jih bodo ti predstavili. Po tem pove, kaj vsebujejo pripravljena gradiva za novinarje, tako da novinarji vedo, česa jim med konferenco ni potrebno pisati in kaj bodo vprašali. Povezovalec v uvodu pove še koliko časa bo trajala konferenca in novinarje prosi, da s vprašanji počakajo do konca. Če se organizator odločil, da bodo sprejeli le nekaj vprašanj, potem to povemo že na začetku. V uvodu že povabimo prvega govorca, da začne.

2.) Predstavitev osrednje teme – trajanje: od 20 do 30 minut Govorci predstavljajo vsak svojo temo. Ko govorec konča se mu zahvalimo in nagovorimo naslednjega. Po možnosti naj bosta največ dva govornika in dolžina posameznega prispevka največ 15 minut. Priporočljivo je, da govorniki uporabljajo tehnične pripomočke za boljšo ponazoritev teme. Še posebej zaželeni so grafični prikazi in ponazoritve, če obravnavamo zelo strokovne teme. Po predstavitvah se povezovalec zahvali govorcem in pove, da smo s predstavitvijo končali, nato povabi novinarje k vprašanjem.

26


3.) Diskusija8 – trajanje: od 30 do 40 minut V tej točki sledijo odgovori na zastavljena vprašanja. V primeru, ko novinarji nimajo vprašanj, konferenco zaključimo. Če pa je vprašanj preveč, ali postajajo iz minute v minuto neprijetnejša, povezovalec pove, koliko vprašanj bomo še sprejeli. S posameznimi novinarji se dogovori za ločene pogovore (intervjuje, izjave, snemanja, fotografiranja) po uradnem zaključku konference.

4.) Zaključek konference Za zaključek lahko novinarje povabimo na manjšo pogostitev (koktail, prigrizek, kosilo …) Scenarij naj govorci skupaj z povezovalcem konference večkrat preigrajo, da se izognejo presenečenjem. To je tako imenovana »mokra vaja«, ki med govorci ni posebej priljubljena, vendar koristna, saj amatersko izpeljana konferenca škodi ugledu organizacije in lahko zmanjša njeno kredibilnost. Kadar ima organizacija vešče govorce in nezahtevno temo, mokra vaji ni obvezna. Če pa imajo novinarsko konferenco le enkrat ali dvakrat letno, je »mokra vaja« vsekakor priporočljiva. Prav tako naj skupaj razmislijo o možnih vprašanjih novinarjev, predvsem o tistih zahtevnih in medijsko spornih in oblikujejo jasne in argumentirane odgovore. Priporočljivo je, da govorci organizacije odgovorijo na vsa novinarska vprašanja, saj to pripomore k večji verodostojnosti organizacije v javnosti. »Stalno je treba imeti pred očmi dejstvo, da hitro in pošteno informiranje učinkovito preprečuje razne govorice in napačne interpretacije ter zožuje manevrski prostor za najrazličnejše dezinformacije. To velja še zlasti v primeru številnih kriznih in konfliktnih situacij, ko novice, ki jih posredujete javnosti, niso ravno prijetne« (Maksimovič 1991, 26). Upoštevati pa je potrebno tudi specifičnost medijev, kakršna sta televizija in radio in se z njimi predhodno dogovoriti, kaj potrebujejo. Morda bodo želeli določene stvari posneti vnaprej ali naknadno (npr. prizorišče nesreče, izjavo očividcev …). 3.9 Lista prisotnosti Pred novinarsko konferenco pripravimo listo navzočih, na katero se vpisujejo novinarji. Le ta nam olajša pošiljanje sporočil za javnost tistim novinarjem, ki se konference niso udeležili, hkrati pa nam tudi omogoča spremljanje vedenja določenega novinarja ( Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 94). Lista prisotnosti je obvezen pripomoček pri načrtovanju novinarske konference in dobro izhodišče za nadaljnje delo. Tako si pridobimo podatke o tem kdo je na novinarski konferenci bil, hkrati lahko preverimo ali so naše adreme pravilne. Praviloma velja, da naj bo na listi prisotnosti čim manj rubrik, nujne potrebne pa so naslednje: ime in priimek, medij in e-naslov. Za ustrezno izpolnitev liste prisotnosti naj poskrbi oseba iz organizacije. Priporočljivo je, če povezovalec listo prisotnosti dobi pred postavljanjem vprašanj, saj tako lahko že med novinarsko konferenco pregleda kateri novinarji in mediji so prisotni. Večkrat že iz same liste lahko sklepajo tudi na kasnejša vprašanja. 8 V primeru, da novinarji ne postavijo nobenega vprašanja, nekatere organizacije med novinarje posedejo zaposlene iz oddelka za odnose z javnostmi, ki v pravem trenutku postavijo vprašanje, ki naj bi bilo v pomoč medijem.

27


3.10 Potrebna tehnologija Danes si težko predstavljamo novinarsko konferenco brez računalnikov in predstavitev s pomočjo »Power pointa«. Vse to je tudi razbremenjujoče za govorce, saj imajo lahko svoje gradivo vsak trenutek na vpogled, hkrati pa je pomembno tudi dejstvo, da novinarji ne gledajo le govorca. Zaradi različne uporabljene tehnike je novinarska konferenca bolj dinamična in zanimiva. Če je dvorana velika, moramo poskrbeti tudi za ozvočenje. Če imamo med govorci tujca, pa so zaželene prevajalske kabine s slušalkami. K potrebni tehnologiji spadajo tudi klimatske naprave, ki poleti hladijo in pozimi grejejo. Poleg tega je dobro, da pred konferenco preverimo tudi neonske luči. Utripajoča neonka na stropu je sicer skrajno banalna, vendar ena izmed najneprijetnejših stvari, ki se nam na novinarski konferenci lahko zgodi.

28


4 IZVEDBA NOVINARSKE KONFERENCE 4.1 Kako izpeljati novinarsko konferenco Nemoteno in uspešno lahko poteka le novinarska konferenca, ki je vnaprej skrbno pripravljena vse do najmanjših podrobnosti. »Če pa ji boste vdahnili še živahnost, stil in gostoljubnost, predvsem pa, če se boste striktno osredotočili na vašo osnovno temo, boste zadeli v črno,« je prepričana Meta Maksimovič (1991, 29). Običajno, vsaj v večjih podjetjih in organizacijah, je za brezhiben potek konference zadolžena oseba za odnose z javnostmi. Le ta konferenco pripravi in je zato tudi najbolj odgovorna za koordiniranje vseh aktivnosti. »Zato bi si ji morali vsi 'nastopajoči' v tem smislu tudi podrediti,« je prepričana Meta Maksimovič (1991, 28). Profesionalec za odnose z javnostmi vodi in usmerja potek konference skoraj nevidno, kot da dogodek poteka sam od sebe. V bistvu pa je povsod navzoč; »lahko bi rekli, da z nevidno taktirko vodi lepo uglašen orkester« (Maksimovič 1991, 28). Njegova primarna naloga je omogočiti novinarjem optimalne pogoje za nemoteno delo. Novinarje sprejme, jim izroči pripravljeno gradivo, jih seznani z drugimi udeleženci in običajno konferenco tudi povezuje. Na željo novinarja organizira izjave, intervjuje z govorci. Poskrbi tudi, da so v bližini na voljo telefon, faks, računalniki, dostop do elektronske pošte … Po končani konferenci se novinarjem zahvali za udeležbo in se od njih poslovi (Maksimovič 1991, 29). S konferenco poskušamo začeti točno ob dogovorjeni uri. Sicer je dovoljena pet minutna zamuda, predvsem, če je novinarjev ob določenem času premalo. Do zamude lahko pride tudi, če zamuja zelo pomemben govorec. Vendar tudi v tem primeru novinarjev ne smemo pustiti predolgo čakati. Na začetku novinarje pozdravimo in jim razdelimo pripravljeno gradivo. Potem izročimo novinarjem v kroženje listo prisotnosti, ki nam služi za evidenco, za informacijo komu naknadno poslati gradivo in koga naslednjič povabiti. Novinarska konferenca se začne z otvoritveno izjavo, ki mora biti skrbno pripravljena.Vsebovati mora glavno temo in bistvo sklica novinarske konference. Pomembno je, da smo v uvodnih besedah kratki, preprosti in jedrnati, zato že v prvem stavku predstavimo srž problema. Če smo novinarjem razdelili gradivo, kar je seveda zaželeno, nam v uvodniku ni potrebno podrobneje razlagati o dogodku. Novinarji si namreč želijo selekcionirane oziroma le najpomembnejše informacije o dogodku in ne celotno kronološko zgodbo. Pomembno je, da povezovalec konference v svojem celotnem nastopu deluje optimistično, razpoloženo in odločno. Meta Maksimovič (1991, 28) pa opozarja: »Ne pričnite tiskovne konference z besedami, da pri vas sicer v bistvu ni nič novega!« Krmiljenje poteka prireditve:

- kratek pozdrav, - referat A, - referat B, - referat C, - diskusija in - neformalni del.

29


Za profesionalno izpeljavo novinarske konference je pomembno, da se držimo predstavitve, ki smo jo vadili. Predstavitev naj bo kratka, vsak govorec ima na razpolago približno 5 do 10 minut časa, tako da nam v nadaljevanju ostane še dovolj časa za vprašanja novinarjev. Novinarji bodo zahtevali jasne in točne odgovore, argumentirane z resničnimi informacijami. Zato morajo biti govorci dobro pripravljeni, saj jih lahko novinarji sprašujejo tudi stvari, ki niso omenjene v otvoritveni izjavi oziroma niso tema sklicane konference. Upoštevati je potrebno tudi specifičnost medijev kot sta televizija in radio in se z njimi predhodno dogovoriti, kaj potrebujejo. Morda bodo želeli določene stvari posneti vnaprej ali naknadno (izjavo direktorja, prizorišče nesreče…). Prav to nekateri novinarji ne želijo v pričo drugih novinarjev postavljati vprašanja, katerih odgovor bi bil zanimiv tudi za druge. Želijo predvsem ekskluzivne teme. Za tovrstne novinarje je potrebno organizirati intervju z govorcem ali pridobiti informacije, ki si jih želijo kako drugače. Marsikaj se lahko zgodi, zato je prav, da smo pripravljeni na to, da lahko gre kaj tudi narobe. Lahko se pokvari produkt, ki ga demonstriramo, projektor, itd. Zato je priporočljivo imeti rezervni načrt (plan B), v primeru, da kaj spodleti. Že vnaprej je potrebno predvideti vse mogoče probleme in jih tudi sproti reševati. Zato je prav, da si pripravimo rezervne žarnice, rekvizite, kopije materialov, pa tudi krpe za brisanje polite pijače. Z gosti moramo ravnati lepo pred, med in po konferenci. Ponudimo jim čaj, kavo itd. ko pridejo in po potrebi druge pijače in hrano, ko se konferenca konča. To nam daje priložnost za druženje in navezavo osebnih stikov z novinarji. 4.2 Kako odgovarjati na vprašanja novinarjev Bistvo vsake novinarske konference je prav v odgovarjanju na vprašanja novinarjev, zato moramo za ta del konference nameniti dovolj časa in novinarjem omogočiti, da zastavijo vas vprašanja. Novinarji sicer lahko vprašajo karkoli, tudi stvari, ki niso vezane na temo sklicane konference, vendar kljub vsemu lahko glede na trenutno situacijo v medijih, predvidevamo kakšna bodo vprašanja. Če jih zberemo in zapišemo, dobimo priročnik najpogostejših vprašanj in odgovorov. »V njem so zbrana vsa možna prijetna in neprijetna, splošna in konkretna novinarska vprašanja o organizaciji in njenih posameznikih, ter odgovori nanje, zato nam je v pomoč v različnih oblikah obveščanja novinarjev in pogovorov z njimi« (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 94). Priročnik je tako nujno gradivo za vse nastopajoče na novinarski konferenci, najmanj iz treh razlogov:

- prvič, ker zajema nabor vprašanj, ki jih lahko pričakujemo od novinarjev in je zato uporaben kot pripravljalno gradivo,

- drugič, takšen priročnih poenoti informacije, ki jih različni govorci posredujejo javnosti, kar torej preprečuje nasprotujoča si razumevanja in pojmovanja med novinarji in tudi v sami organizaciji,

- tretjič, priročnik vprašanj in odgovorov ima poleg interne tudi širšo uporabno vrednost, saj lahko služi kot razlagalno gradivo za novinarje (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 94).

30


Pri pripravi priročnika se je najbolje vživeti v vlogo novinarja in zastaviti čim več vprašanj. Pri tem se moramo zavedati, da bolj kot uspehi naše organizacije, novinarje zanimajo njeni padci in nepravilnosti, zato so v priročniku, veliko bolj kot prijetna ali nevtralna vprašanja pomembna neprijetna vprašanja, ki nam jih bodo novinarji morda postavili in na katera ne smemo odgovoriti z molkom, ampak jasno in razumljivo. Pri iskanju možnih neprijetnih vprašanj in pripravi odgovorov nanje, so koristne tudi medijske objave (kliping), iz katerih so razvidne vsebine, ki novinarje še posebej zanimajo. Na vprašanja novinarjev je torej potrebno odgovarjati kratko, jasno, enostavno, jedrnato in konkretno brez nepotrebnega okoliševanja in fraziranja. Izogibajmo se predolgim in raztegnjenim stavkom polnih praznih besed, navajanju natančne kronologije dogajanja, nepomembnih datumov, dokumentov in zgodb iz preteklosti. S tem si boste le zapravili verodostojnost in zaupanje. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da bo televizija o naši konferenci objavila približno dvajset sekund dolgo izjavo, zato je še posebej pomembno, da so naše izjave kratke in jasne. V enem stavku poudarimo ime organizacije, naš cilj in sporočilo konference. Frazo z našim poročilom pa lahko še enkrat ali dvakrat ponovimo. Posredujemo samo preverjene podatke in informacije. Prav tako ne ugibamo, predpostavljamo ali kako drugače špekuliramo. O zadevah katerih nismo prepričani, da so resnične ali če nimamo za to argumentiranih dokazov, ki temeljijo na resničnih informacijah, raje sploh ne govorimo. Odgovor na posamezno vprašanje, omejimo na eno minuto ali največ tri minute. Pri tem bodimo prijazni in odprti, saj to ustvarja ugodno razpoloženje na konferenci. Če novinarskih vprašanj ni, to ne pomeni vedno, da smo jih tako temeljito informirali, da jim je vse jasno, ampak, da je bila tema tako dolgočasna in nezanimiva, da nas niso imeli kaj vprašati. Na provokativna in neugodna vprašanja odgovarjamo umirjeno, brez jeze, toda odločno z argumenti in dejstvi. Nikoli se ne prepirajmo, ampak kontrolirajmo svoja čustva in reakcije. Le tako bomo ustvarili vtis močne in stabilne osebe, ki se popolnoma obvlada in se hitro znajde tudi v zapletenih situacijah. Vsaka javna oseba mora biti pripravljena na neugodna vprašanja, vendar se ne sme pustiti izzvati novinarjem. Prav tako ne smete dovoliti, da vas novinarji s svojimi vprašanji skrenejo s teme, ki jo želijo prenesti javnosti. V takšnem primeru, lahko včasih odgovorite tudi takole: »Vem, da je to pomembno vprašanje, ampak dovolite, da vam najprej pojasnim naslednje …« Še nekaj dodatnih pomembnih nasvetov za razgovor z novinarji (Grunig in Hunt 1995; Wilcox 1995):

- Pred razgovorom je potrebno pridobiti informacije: Kdo je novinar, iz katerega medija prihaja, novinarska zvrst in kaj novinar želi od organizacije.

- Če na kakšno vprašanje predstavnik organizacije ne more odgovoriti, novinarja pokliče pozneje in mu odgovor posreduje, pri tem pa upošteva novinarjev rok za oddajo prispevka. Novinarja lahko napoti tudi na drugo osebo, ki pa jo mora predhodno o tem obvestiti.

- Ne sme se izogibati vprašanjem, za katera novinar ve, da lahko nanje dobi odgovor; še posebej, če so bile informacije že javno objavljene. Novinar lahko namreč podvomi v dobre namene in poštenost predstavnika. Če je informacija novinarju dosegljiva pri drugih virih, se jo ravno tako pove, čeprav ni ugodna za organizacijo.

31


- Odgovori na vprašanja naj bodo kratki. Tiskovni poročevalci si bodo zapisovali jedrnate navedke, ki zadenejo v polno. Elektronski poročevalci pa tako ali tako potrebujejo samo nekaj odrezavih stavkov, da si jih posnamejo. Govorce, ki dolgovezijo, bodo 'parafrazirali' ali pa jih sploh ne bodo navedli.

- Če je možno, naj predstavnik ne uporabi odgovora »Brez komentarja«. To bi lahko pri novinarju vzbudilo sume in ga lahko vodilo v namigovanja in negativne poudarke v članku.

- Če novinar sprašuje po informaciji, ki mu jo predstavnik ne more dati, mu mora povedati zakaj.

- Neuradnih izjav se ne daje. Govori se samo o potrjenih informacijah. - Na vprašanja, ki ne vključujejo organizacije neposredno, se ne odgovarja. - Konkurence se ne blati ali kako drugače črni. - Če je tema zapletena in problem kompleksen, poleg tega novinarju ni dobro znan, se

na vprašanja ne odgovarja po telefonu. - Predstavnik organizacije naj bo z novinarjem prijazen , vendar odločen. - Na negativna vprašanja si ne sme dovoliti refleksno defenzivnega odgovora. Če ga je

organizacija karkoli polomila, je prav, da pojasni, kaj se je zgodilo in kaj počenjajo zdaj, da bi popravili škodo. Nikar naj ne ignorira vsebine vprašanja, ampak naj poskuša z glavnino odgovora pridobiti 'plus' v prid svojemu videnju.

- Šaljiv odgovor je dvorezen, ko je natisnjen namreč lahko izgleda povsem drugače. - Predvsem pa mora ohraniti mirno kri in se poskuša smehljati. Saj konec koncev samo

opravlja svoje delo – prav tako tudi novinarji.

32


5 ANALIZA NOVINARSKE KONFERENCE 5. 1 Ovrednotenje novinarske konference Po končani novinarski konferenci dela nikakor ni konec. Začne se ocenjevanje odnosov z javnostmi po štirih sklopih(Gruban, Verčič in Zavrl 1997, 123):

1. uspešnost 2. učinkovitost 3. utemeljenost 4. ustvarjalnost 5. upravičenost

Programi odnosov z javnostmi so uspešni, če dosegajo vnaprej zastavljene namene in cilje. Sposobnost ugotavljanja uspešnosti programa je odvisna od znanja ocenjevalca in od predhodne določitve meril uspeha. Če nismo vnaprej opredelili, po katerih kazalcih bomo merili uspeh, potem tega ne moremo storiti za nazaj, temveč moramo najti nadomestne kazalce, ki nam omogočijo cenitev uspešnosti programa (Gruban in drugi 1997, 125). Če komuniciranje po Lasswellu opredelimo kot proces, kdo pravi kaj komu, kako in s kakšnim učinkom, pridemo do petih področij raziskovanja in sicer vir, sporočilo, javnost, kanal in izdelek ali rezultat. Med učinki je še posebej pomembno razlikovati med izdelki in rezultati (Gruban in drugi 1997, 125). Velik članek v nekem mediju je lahko pomemben izdelek, nikakor pa ne more biti končni rezultat. Rezultat je dvig poznavanja ali zavedanja o neki stvari ali pa celo vplivanja na vedenje. Zato sama medijska objava, ki je ne vidi dovolj veliko število ljudi, še ne pomeni ničesar, saj tudi prebrana objava, le stežka takoj in neposredno vpliva na vedenje. Ko preverjamo uspešnost ni dovolj le reči, da bi radi dosegli večjo prepoznavnost organizacije, ampak je potrebno reči: zdaj je nivo poznavanja takšen in s tem programom, ga nameravamo dvigniti na določen nivo. Mnogi rezultati so vidni takoj, na primer: zakon je ali pa ni sprejet, medij je objavil sporočilo organizacije ali pa ne, … za druge pa je potrebno določiti kazalce, po katerih bomo spremljali uspeh ali neuspeh. Učinkovitost programov odnosov z javnostmi se izkazuje kot donosnost sredstev vloženih v programe odnosov z javnostmi. Le ti morajo praviloma sami ustvarjati dodano vrednost na vložena sredstva, in sicer neposredno ali pa s prihranki, ki jih je organizacija dosegla, ker je preprečila izgube. Za vsak program odnosov z javnostmi je mogoče izračunati njegovo denarno vrednost. »Na splošno sredstva, vložena v odnose z javnostmi, prinašajo visoke donose,« pravi Gruban (1997, 127) Pri odnosih z mediji se donosnost izračuna v protivrednosti doseženih objav v cenah oglaševalskega prostora, pri čem je dovoljeno uredniški prostor oceniti še pet do sedemkrat več, kot pa stane oglasni prostor v konkretnem mediju (Gruban in drugi 1997, 128). Še boljša metoda pa je izračunavanje vrednosti doseženih sprememb v stališčih, znanju ali vedenju javnosti, ki smo jih preko množičnih medijev želeli doseči.

33


Utemeljenost programa odnosov z javnostmi se kaže v tem, da program ni povzročil škodljivih stranskih ali naknadnih učinkov. Dogaja se, da program kratkoročno uspe, dolgoročno pa škoduje tako, da so kasnejši stroški večji od takojšnjega dobička (Gruban in drugi 1997, 130). Program zbujanja pozornosti organizacije v splošni javnosti, lahko vzbudi dodatno zanimanje novinarjev, ki potem pri svojem raziskovanju organizacije odkrijejo prikrite napake in slabosti o katerih potem obširno poročajo. Tako je končni rezultat ta, da je organizacija še bolj znana, vendar v negativnem smislu. Upravljanje odnosov z javnostmi si ni mogoče predstavljati brez ustvarjalnosti – uvajanja novih in odkrivanja privlačnih prvin življenja. Merilo ustvarjalnosti vsebuje dve sestavini: sposobnost za odkrivanje in uvajanje vedno novih idej in rešitev za probleme pri odnosih z javnostmi ter skrb z lepoto. »Ustvarjalnost je še posebej pomembna pri tistih programih odnosov z javnostmi, ki ne rešujejo neposrednih problemov deležnikov in javnosti, temveč organizacij samih. V teh primerih je treba najprej vzbuditi pozornost, to pa je mogoče le z novostmi in zanimivostmi« (Gruban in drugi 1997, 133). Upravičenost: Vsa dejanja praktikov in nasveti, ki jih dajejo, morajo biti opravičljivi po zakonskih, etičnih in moralnih merilih, saj se odnosi z javnostmi ukvarjajo z ljudmi in odnosi med njimi. Odnosi z javnostmi so odvisni od demokratične pravne ureditve države. V Sloveniji si le teh ne moremo predstavljati brez ustavne zaščite svobode govora in tiska. Splošno področje odnosov z javnostmi pri nas zakonsko ureja: Ustava Republike Slovenije, Zakon o avtorskih pravicah in Kazenski zakonik Republike Slovenije. Obstajajo pa še drugi zakoni, ki urejajo odnose z javnostmi po posameznih področjih. Vsakdo na področju odnosov z javnostmi odgovarja za svoja dejanja najprej pred seboj in svojo vestjo, šele nato sledi odgovornost do delodajalcev in naročnikov. Vzporedno tej odgovornosti gre odgovornost do javnosti in množičnih medijev. 5.2 Spremljanje in analiza medijske odzivnosti Po zaključeni novinarski konferenci se prične temeljito spremljanje in analiza odmevov v medijih. Medijske objave lahko razvrstimo v vsaj tri osnovne kategorije:

- nevtralni, - pozitivni in - negativni prispevki.

Spremljanje in analiziranje medijskih objav je koristno vsaj iz dveh razlogov:

- zagotavlja stalno (dnevno, tedensko) obveščenost o pojavljanju naše organizacije v medijih,

- o dejavnostih konkurence in - o dogajanju na našem področju poslovanja ter - omogoča pravočasno odzivanje na kritične medijske objave (Rijavec, Verčič in Zavrl

2002, 102).

34


Uspešno izvajanje odnosov z mediji je odvisno tudi od tega, kako dobro smo seznanjeni z obsegom in vsebino medijskega poročanja o naši organizaciji.Vendar pa je slovenski medijski prostor preobsežen, da bi mu lahko v celoti kakovostno sledili samo s pregledovanjem časopisov, zato to prepustimo specializiranih podjetjem, ki omogočajo ažuren pregled nad količino in kakovostjo medijskih objav – tudi elektronskih, na radijskih in televizijskih postajah in v svetovnem spletu. Celovita obveščenost o medijskem poročanju se začne z rednim in načrtnim spremljanjem medijev, ki mu pravimo tudi kliping. Kliping ali zbirka medijskih objav je po določenih ključnih besedah urejen pregled objavljenih novinarskih prispevkov v tisku, na radiu, televiziji ali v drugih medijih. Zbirka omogoča preglednost nad novinarskim poročanjem ter je osnova za kasnejše analize medijske podobe in upravljanja odnosov z mediji. To orodje bi morala uporabljati vsaka organizacija, če želi profesionalno dvosmerno komunicirati s svojimi ciljnimi javnostmi. Pri izvajanju odnosov z javnostmi je koristno redno spremljati objave in s tem podobo organizacije v medijih. Tako smo zmožni pravočasni zaznati opozorilna znamenja in se nanje tudi odzvati. Najbolj ažurno je seveda dnevno spremljanje medijev, ki omogoča pravočasno odzivanje in prilagajanje načrtov odnosov z mediji. Priporočljivo je da s pregledom klipinga začnemo delovni dan in od njega je tudi odvisno kako ga bomo nadaljevali. Na spremljanje medijev moramo biti posebej pozorni tudi, če poslujemo v tujini ali če o naši dejavnosti v mednarodnem prostoru mediji pogosto poročajo (npr. bančništvo, telekomunikacije). V tem primeru je nujen še kliping iz tujine, ki nam omogoča ne le spremljanje pojavljanja naše organizacije v tujih medijih, pač pa tudi sledenje trendom na področju našega poslovanja (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 103-104). Rezultati clipinga so pomembni za vodstvo podjetja in za agencijo, ki je organizirala novinarsko konferenco, saj služi kot podlaga analizi dogodka in kot osnova za nadaljnje delovanje, hkrati pa je na nek način odsev ugleda naročnika v javnosti. Pomembno dopolnilo klipinga so analize medijskih objav. S pregledom klipinga dobimo odgovor na vprašanje o količini objav, ne vemo pa kakšna je njihova kakovost, medtem ko nam analiza medijskih objav omogoča prav to. Analiza medijskih podob so podrobna poročila o tem:

- kateri mediji so o organizaciji poročali in kako so ji bili (ne)naklonjeni, - kateri avtorji oz. mediji so naklonjeni in kateri nenaklonjeni, - katerim temam so namenjali največ pozornosti, - katere so ključne nenaklonjene teme in katere ključne naklonjene teme o katerih so

poročali mediji, - v koliko objavah se je organizacija pojavila kot osrednja tema - kolikšen je delež naklonjenih, nenaklonjenih in nevtralnih objav ter - kolikšen je delež objav, ki so posledica dejavnosti oddelka za odnose z javnostmi

(Rijavec, Verčič in Zavrl 2002,104). Analiza medijskih objav omogoča kvalitativno in kvantitativno spremljanje medijske podobe o organizaciji in spremljanje sprememb skoz čas ali v primerjavi s konkurenco, o dometu teh objav (koliko ljudi jih je prebralo, videlo, slišalo), kot tudi spremembe med različnimi mediji. S spremljanjem daljših časovnih obdobij lahko primerjamo trende in razvijemo spodoben sistem zgodnjega opozarjanja na nevarnosti (Gruban in drugi 1997, 116).

35


Tako analize medijskih podob neke organizacije služijo na eni strani kot ocena njenega trenutnega delovanja na področju odnosov z mediji in na drugi strani kot napotilo za nadaljnje ravnanje pri komuniciranju z uredništvi in posameznimi novinarji ter pri odločanju o tem, katere teme plasirati v katere medije, kdaj in kako. Tista podjetja, ki se zavedajo, da so povratne informacije še kako pomembne za uspešno komuniciranje z mediji, vodijo podrobnejšo informacijsko dokumentacijo: datum, naziv medija, avtor, ključni vsebinski poudarki kontekst oblika medijskega sporočila, čas in okvir objave, osebna opažanja itd. Zbrani podatki so zelo koristen napotek za prihodnje novinarske konference (Maksimovič 1991, 31). Meta Maksimovič (1991, 31) ugotavlja: »Vedno znova je prav zanimivo in celo osupljivo ugotavljati, kako različne vidike in pristope uporabljajo novinarji v prispevkih o vaši tiskovni konferenci. Nekateri po vašem mnenju bistveni poudarki so lahko delno ali v celoti zbledeli, nekateri so v poročilih našli ustrezno mesto. Pogosto je sporočilo prispevka popolnoma drugačno, kot ga je prireditelj želel.« Kaj je torej šlo narobe? Po Maksimovičevi (1991, 31) se je ob analiziranju objav potrebno vprašati:

- Ali so bili govorniki dovolj jasni? - V katerih segmentih so bili pravilno in kje napačno razumljeni? - Ali so spregledali osnovni cilj sklica konference? - Zakaj so se novinarji bolj zanimali za druge teme in ne za tiste, ki smo jim mi dali

prednost? - Ali so se pustili preveč provocirati? - Ali je bilo gradivo nezadostno ali premalo razumljivo? - Je bil prostor ustrezen? - Je bila postrežba zadovoljiva? - Je bil trenutek pravšnji? - So bili drugi pogoji ustrezni itd.

Najpomembnejše ugotovitve je potrebno zabeležiti in temeljito analizirati. Na ta način se izognemo napakam v prihodnje. Tako pri pozitivnem, kot tudi pri kritičnem, a poštenem, objektivnem poročanju praktiki odnosov z javnostmi svetujejo (Maksimovič 1991, 32), da brez zadržkov in pomislekov, avtorju namenimo nekaj pohvalnih besed. Tudi novinarji so ljudje in se veselijo ugodnega odmeva. Nasprotno pa pri neugodnem, negativnem poročilu raje analizirajte, zakaj je do njega prišlo, kot pa takoj pisati ogorčeno pismo urednikom. Za vsak medij sicer obstajajo določena pravila, ki se od medija do medija razlikujejo, hkrati pa velja tudi nekaj splošnih pravil, ki jih je pri odnosih z mediji priporočljivo upoštevati. Meta Maksimovič (1991, 33) pravi, da v zvezi z reagiranjem na novinarske prispevke velja upoštevati dve zlati pravili:

1. Če so v poročilu navedena točna dejstva in podatki, novinar pa je zgodbo predstavil v neprijazni luči, se je bolje vzdržati reakcije. Novinarjeva naloga je, da posreduje točna dejstva, pri osebni presoji pa je popolnoma svoboden. Dokler novinarju ne moremo dokazati dejanskih napak, se ne splača polemizirati o osebnih pogledih.

2. Če pa je poročilo netočno, potem lahko in moramo reagirati. Pri tem imamo na voljo tri možnosti: popravek, nasprotna trditev ali mnenje in pisma bralcev. Popravek so mediji v skladu z zakonom o javnem obveščanju dolžni tudi objaviti.

36


V zvezi z analizo medijskih odmevov na novinarsko konferenco, pa velja omeniti še naslednji dokaj pogost pojav. Zgodi se, da si novinarji pogosto zelo dobro zapomnijo, kaj so na novinarski konferenci vodilni v organizaciji napovedali, obljubljali, pa se ni uresničilo. Taki prispevki so lahko sila neprijetni, saj se ponavadi njihova vsebina glasi nekako tako: »Podjetje XY je na svoji novinarski konferenci napovedalo povečanje izvoza za X odstotkov. Glede na rezultate se je izkazalo, da so bile optimistične napovedi le pesek v oči« (Maksimovič 1991, 34). Organizacije naj se v svojih izjavah ne prenaglijo z napovedmi, če niso prepričane, da jih bodo lahko uresničile!

37


6 PRIMER NOVINARSKE KONFERENCE PODJETJA PREVENT GLOBAL SLOVENJ GRADEC Spremljala sem načrtovanje, izvedbo in analizo novinarske konference podjetja Prevent Global, ki je bila v sredo 22. marca 2006, ob 9. uri, v sejni sobi Prevent Globala, d.d., Kidričeva ulica 6, Slovenj Gradec. V prvem delu sem analizirala načrtovanje novinarske konference po vseh fazah, v drugem sledi analiza izvedbe in v tretjem spremljanje medijske odzivnosti z analizo objavljenih prispevkov. 6.1 Predstavitev podjetja Podjetje Prevent Global, družba za upravljanje, investicije in razvoj, d.d. s sedežem na Kidričevi 6 v Slovenj Gradcu je bilo ustanovljeno leta 1952. Danes zaposluje 9100 ljudi. Realizirana prodaja v letu 2004 je znašala 530 milijonov evrov, od tega predstavlja izvoz 320 milijonov evrov. Skupino Prevent sestavljajo Prevent Global d.d., ki skrbi za strateško usmerjanje razvoja, ter družbe, ki so samostojne pravne osebe, povezane na osnovi lastništva in poslovnih povezav. Dejavnosti podjetja so razdeljene na: avtomobilski program, program zaščite, specialnih kovinskih izdelkov, lesarstva, gradbeništva in logistike. Avtomobilski program vključuje proizvodnjo avtomobilskih sedežnih prevlek, kaširanje tekstilij, sestavljanje avtomobilskih sklopov, kalupiranje mehke poliuretanske pene ter proizvodnjo sukancev in trakov. Prevent je vodilni evropski proizvajalec avtomobilskih sedežnih prevlek, ki na evropskem trgu zavzema 16-odstotni delež. V preteklih 29 letih so izdelali 24 milijonov garnitur avtomobilskih prevlek, namenjenih avtomobilskim tovarnam Volkwagen, Renault, Peugeot, Citroen, Ford, Porsche, BMW in Mercedes. V sedežnih prevlekah je veliko njihovega lastnega znanja, zato v Preventu sedežne prevleke ne samo izdelujejo, pač pa sodelujejo tudi pri njihovem razvoju. S sodelovanjem koncerna Volkswagen so razvili prevleko za stranski sedežni meh, mnoge prevleke pa so njihov samostojni dosežek. Na osnovi teh uspehov jim je Volkswagen dodelil dejavnost razvoja prevlek za njihove avtomobile. Program zaščite predstavlja proizvodnja delovnih oblačil in zaščitnih rokavic. S kreiranjem in šivanjem poklicnih oblačil se Prevent ukvarja že skoraj pet desetletij. Razvili so specialna oblačila za poklice, ki zahtevajo posebno zaščito. Za gasilce so razvili obleko, ki je ognjevarna, za gozdne delavce odporna proti vrezu in za cestarje dobro vidna tudi v slabih vremenskih razmerah. Letno izdelajo okoli 200.000 kosov delovnih oblačil in 2 milijona parov zaščitnih rokavic. Slednjih na domačem trgu prodajo le 10 odstotkov, saj so njihovi največji kupci iz Nizozemske, Italije,Avstrije, Avstralije, Nove Zelandije in Brazilije. Podjetje Prevent Les d.o.o. je eno najmlajših podjetij skupine Prevent. Združuje tri podjetja z dolgoletno lesarsko tradicijo:

- Žago Otiški Vrh, ki se ukvarja z razrezom hlodovine in sušenjem žaganega lesa - Tovarno pohištva Pameče, ki izdeluje notranja vrata in - Tovarno ivernih plošč Otiški Vrh, ki obsega proizvodnjo različnih vrst ivernih plošč.

38


Kakovost predstavlja gonilno filozofijo Preventovega obstoja. O tem pričajo mnoge nagrade in certifikati. Čeprav Prevent večino svoje proizvodnje namenja mednarodnemu prostoru, se zaveda svoje odgovornosti do lokalne skupnosti. Zato se vseskozi aktivno vključuje v njene dejavnosti in preko mnogih sponzorstev in donacij vzpodbuja njen razvoj. 6.2 Predstavitev vzroka novinarske konference in z njo povezanih načrtov in ciljev Vodstvo podjetja Prevent Globala d.d. se je odločilo za sklic novinarske konference z namenom pojasniti ukrepe racionalizacije poslovnih procesov in programe prilagajanja kapacitet, ki so potrebni glede na tržno situacijo podjetja. Razlog za sklic novinarske konference je utemeljen:

- ker gre za krizno situacijo v podjetju, - ker gre za novico, ki je pomembna za širšo javnost, saj govori o odpuščanju

zaposlenih, - ker novica prinaša velike spremembe v podjetju in je zato prav, da je posredovana iz

prve roke, - ker lahko upravičeno pričakujejo, da bo najavljena tematika vzbudila veliko vprašanj

in je zato novinarska konferenca najprimernejše sredstvo za osebno komunikacijo, ki novinarjem omogoča, da lahko takoj zahtevajo podrobnejšo razlago,

- ker je za podjetje pomembno, da je javnost pravilno informirana in seznanjena z argumentiranimi informacijami in

- ker posredovanje novice vključuje tudi možnost razgovora z osebami, ki so neposredno povezane z nastalo situacijo.

Vsi navedeni razlogi govorijo v prid srečanju z novinarji in če dodam še podatek, da so v podjetju prejeli več klicev novinarjev, ki so spraševali o nastali situaciji v podjetju, lahko zaključim, da je v navedenih okoliščinah bila odločitev podjetja za sklic novinarske konference smiselna in pravilna. Glede na najavljeno tematiko so v podjetju pričakovali, da bo konferenca dobro obiskana in odziv medijev buren. Prisotnih je bilo 10 predstavnikov različnih medijev. Cilj podjetja je bil javnosti pojasniti razloge, ki podjetje silijo v racionalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov v podjetjih skupine Prevent. Eden izmed nujnih procesov je zmanjševanje števila zaposlenih in hkratna nova sistematizacija delovnih mest. S tem bodo dosegli fleksibilno strukturo zaposlenih, ki bo lahko sledila hitrim spremembam v industriji in hkrati omogočila dolgoročno pozitivno poslovanje podjetja. Hkrati želijo javnosti predstaviti program in kriterije za določitev presežnih delavcev zaradi poslovnih razlogov. Program je bil oblikovan v sodelovanju z sindikatom in poslan v potrditev na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predstaviti želijo tudi finančno ovrednotenje in serijo pripravljenih ukrepov za preprečevanje negativnih posledic zmanjševanja števila zaposlenih. Zato so na konferenco povabili tudi predstavnici Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, s katerim Prevent že dalj časa išče ustrezne rešitve za zmanjšanje negativnih posledic, ki jih bo imelo odpuščanje v družbah Skupine Prevent na Koroško regijo.

39


Namen organizatorja je, da novinarji na sklicani novinarski konferenci dobijo celovito informacijo o obravnavani tematiki. Zato so na konferenco povabili tudi predsednika sindikata in predstavnici Urada za delo zavoda republike Slovenije za zaposlovanje. Tako lahko novinarji takoj dobijo izjave vseh vpletenih strani in podajo celostno podobo problematike. Poleg tega pa je verjetnost, da bodo le ti izjavili kaj negativnega v tem primeru veliko manjša. Organizator si na tak način zagotovi, da so informacije, ki pridejo v javnost enotne in imajo boljši nadzor. 6.3 Potek načrtovanja novinarske konference podjetja Prevent Global Kako so v podjetju Prevent Global d.d. načrtovali novinarsko konferenco, bom predstavila v naslednjih podpoglavjih. Hkrati bom podala svojo oceno in predloge za izboljšanje njihove aktivnosti. 6.3.1 Izbira primernega dne in ure Podjetje je za svojo novinarsko konferenco izbralo sredo, 22. marec ob 9. uri. Izbrali so primeren dan in uro. Saj po pravilih iz teorije in prakse novinarske konference ni priporočljivo sklicevati za vikend, prav tako ne v ponedeljek, petek in ne prvi dan po praznikih. Ponedeljki so namreč namenjeni kolegijem (tudi pri novinarjih) in načrtovanju dela za nov teden. Prav tako so neprimerni tudi petki, ki pomenijo konec tedna tudi za večino novinarjev. Med železnimi pravili je tudi ura običajne novinarske konference. Za neprimerno velja zgodnja jutranja uro, ker imajo takrat običajno sestanke redakcij in pozna popoldanska ura. Tako velja kot primerna ura – med 10. in 14. uro. Zgodilo pa se je nekaj, kar je bilo v zgodnji fazi načrtovanja skoraj nemogoče predvideti, in sicer to, da se je na isti dan, le uro kasneje odvijala še novinarska konferenca Policijske uprave Slovenj Gradec. Vendar menim, da zaradi pomembnosti napovedane tematike, to ni odvrnilo pozornosti medijev.

40


6.3.2 Izbira in ureditev prostora Za lokacijo konference so izbrali sejno sobo podjetja Prevent Global na Kidričevi 6 v Slovenj Gradcu, kjer so potekale tudi vse prejšnje novinarske konference, tako da posebna označitev poti ni bila potrebna. Menim pa, da bi podjetje, glede na pričakovano veliko udeležbo novinarjev, lahko izbralo večji prostor še zlasti, ker je bilo na konferenci prisotnih več televizij – 4 kamere. Neprimerno je bilo tudi to, da so nastopajoči in novinarji sedeli kar za isto sejno mizo, tako je bila gneča na eni in drugi strani mize, saj je na konferenci sodelovalo kar pet govorcev. Napačen je bil tudi sedežni red, saj je povezovalka konference sedela na skrajnem levem robu mize. Slabo je bilo poskrbljeno tudi za vizualno identiteto podjetja. Pred govorci ni bilo promocijskih zastavic, ki bi jih sicer številne televizijske kamere lahko ujele. Res pa je, da bi glede na temo: odpuščanje delavcev, pretirana promoviranost, sprožila negativni odziv. Ureditev prostora v katerem je potekala novinarska konferenca je podrobneje predstavljena v Prilogi 1. Slika 1: UTRINEK IZ NOVINARSKE KONFERENCE PODJETJA PREVENT GLOBAL

Za Preventovo sejno mizo se je zaradi zanimive teme – odpuščanje delavcev, zbralo veliko število novinarjev in snemalcev. Bilo pa je tudi kar pet govorcev, ki so predstavljali vsak svoje področje v navezi s temo konference. Sejna soba, ki jo Prevent sicer vedno uporablja za novinarske konference, je bila tokrat premajhna.

41


6.3.3 Adrema novinarjev V podjetju imajo zgledno pripravljene adreme novinarjev, ki jih tudi redno ažurirajo. V seznamu imajo novinarje razvrščene po vrstah medijev: radio, televizija, dnevniki, tedniki, mesečniki, interna glasila, tuji časopisi in revije. Novinarje delijo na: stalne novinarje, dopisnike in tiskovne agencije. Na novinarsko konferenco sicer povabijo vse novinarje iz adreme, vendar nekaterih bolj oddaljenih medijev, ki tega področja ne pokrivajo, niti ne pričakujejo, saj le ti povzemajo informacije po STA – Slovenski tiskovni agenciji. 6.3.4 Vsebina in oblika vabila Podjetje je vabila za novinarsko konferenco pošiljajo novinarjem po elektronski pošti, 6 dni pred dogodkom. Vabila so pošiljali na podlagi vnaprej pripravljene adreme novinarjev. Vabila so bila tipkana in vsebovala vse najpomembnejše podatke, kot so čas in kraj dogajanja, namen novinarske konference in udeležence novinarske konference.Tema konference je opisana na kratko, datum in čas pa sta močneje izpostavljena. V vabilu so navedli tudi povabljena gosta. Vsebinsko in oblikovno izgleda vabilo standardno, skoraj suhoparno, dobro pa je, da ima zgoraj jasno viden logotip podjetja. Primer vabila je v Prilogi 2. 6.3.5 Priprava gradiva za novinarje Organizatorka konference je za novinarje pripravila »novinarsko mapo«. Vsebovala je temeljno gradivo o podjetju (osebno izkaznico), ki je bilo že vnaprej pripravljeno, ki mu je priložila še aktualno gradivo za novinarsko konferenco (razlagalno gradivo in sporočilo za javnost). Gradivo je bilo aktualno, z navedenimi številkami in drugimi podatki, ki so bili novinarjem v pomoč. Na skupno petih straneh so povzeli poslovanje podjetja in globalne trende, predvideno reorganizacijo in konsolidacijo, posvetovanja s sindikatoma, kriterije in merila za določitev presežnih delavcev ter ukrepe za preprečevanje negativnih posledic zmanjševanja števila zaposlenih. Podrobnejša vsebina gradiva za novinarje je v Prilogi 3. Vsebina gradiva je temeljila zlasti na pojasnjevanju tržne situacije v kateri se je znašlo podjetje. Navaja ekonomske in organizacijske razloge, zaradi katerih mora družba spremeniti svoje poslovanje in organiziranost. Zmanjševanje števila zaposlenih pa je navedeno kot nujen ukrep v konsolidaciji podjetja. Če namreč želi podjetje ohraniti svoj položaj na trgu, mora kot globalno podjetje iskati rešitve v okviru držav z nižjimi stroški dela, kjer že ima svoja podjetja – med njimi predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, v Moldaviji in Maroku. To je nujen pogoj za obstoj Preventa in ohranitev razvoja in proizvodnje najzahtevnejših maloserijskih in individualnih sedežnih prevlek v Sloveniji ter razvoj Skupine Prevent v prihodnje. Opaziti je, da v gradivu namesto besede odpuščanje uporabljajo izraze: racionalizacija in optimiziranje kapacitet, fleksibilna struktura zaposlenih, odpoved pogodb, program razreševanja presežnih delavcev … V gradivu je poudarjeno sodelovanje z obema aktivnima sindikatoma, s katerima so ves čas potekali dogovori in usklajevanja za pripravo izhodišč in programa razreševanja presežnih delavcev. Plod skupnega dela so sprejeti kriteriji za določitev presežnih delavcev.

42


Obširno navajajo tudi vse aktivnosti in ukrepe, ki so jih v Preventu skupaj z Zavodom za zaposlovanje, že izvedli in s tem pripomogli k zmanjševanju negativnih posledic prehoda v odprto brezposelnost. Med drugim bodo pripravili tudi serijo motivacijskih delavnic. Trdim, da je bilo gradivo dobro pripravljeno, ker odgovarja na vsa temeljna novinarska vprašanja (kdo, kje, kaj, kako, kdaj, zakaj), ki so bistvenega pomena za poročevalske novinarske žanre. Zato je bilo posledično:

- zastavljenih manj novinarskih vprašanj in - poročanje ustrezno.

Novinarjem, ki se konference niso udeležili so naslednji dan po elektronski pošti poslali sporočilo za javnost. Celotno sporočilo za javnost je v Prilogi 4. 6.3.6 Govorci in povezovalka Povezovalka konference je bila oseba, ki je v organizaciji odgovorna za odnose z mediji oz. javnostmi in ki je novinarsko konferenco tudi pripravljala – ga. Monika Žvikart. Zato je natančno poznala vsebino in scenarij konference. Na izbrani konferenci je nastopilo pet govorcev po ustrezni hierarhiji in sicer: Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent Global, d.d., Matjaž Hudopisk, direktor podjetja Prevent SG, d.o.o., Vlado Zorman, predsednik sindikata ZSSS Prevent, Karmen Leskošek, direktorica velenjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Jasmina Uršič, vodja koroškega urada za delo zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Pet govorcev je sicer maksimalno dopuščeno število na eni novinarski konference, ker pa gre v našem primeru za krizno konferenco in ker je organizator želel problem odpuščanja osvetliti z vseh zornih kotov, menim da je to sprejemljivo. Javnosti so želeli pokazati, da so v nastali tržni situaciji, storili vse kar je v njihovi moči, zato so na novinarsko konferenco povabili tudi predstavnika sindikata in dve predstavnici Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Pred govorce so postavili tablice z njihovimi imeni in funkcijami, ki jih opravljajo. Govorci so bili izbrani glede na temo in vsak izmed njih je predstavil svoj del predstavljene tematike. Videlo se je, da so se govorci na novinarsko konferenco dobro pripravili, ker teme niso brali, ampak povedali. Govorili so razločno, razumljivo in smiselno. Kot še posebej dober, bi lahko ocenili nastop Jožeta Kozmusa predsednika uprave Prevent Global, ki je s svojim glasom in karizmatično osebnostjo vnesel v potek konference »svoj stil«. Drugi govorec – Matjaž Hudopisk, direktor podjetja Prevent SG d.o.o. pa je v svojem govoru navajal preveč neposrednih podrobnosti (letnic, planiranih naročil, realizacij, odstotkov, stroškov…) in bil zaradi tega manj zanimiv in tudi predolg. Ostali govorci so se držali predviden dolžine in teme. Na koncu novinarske konference so bili vsi predstavniki podjetja in gostje na voljo novinarjem za krajše izjave ali intervjuje ter fotografiranje. Za medije sta bila najzanimivejša predsednik uprave Jože Kozmus in Vlado Zorman, predsednik sindikata ZSSS Prevent.

43


6.3.7 Scenarij Scenarij za novinarsko konferenco je pripravila oseba, ki je v podjetju odgovorna za odnose z javnostmi in ki celotno konferenco tudi pripravlja. Ker ima podjetje dokaj pogoste novinarske konference, si pri tem pomaga tako, da ima pripravljen standardni obrazec, v katerega potem za vsako konferenco vpiše manjkajoče podatke. Scenarij novinarske konference je pripravljen na dveh listih. Na prvem listu so osnovni podatki o novinarski konferenci, kot so: termin, lokacija, predstavitev govorcev, tem, sporočil in gradiva. Na drugem listu pa sledi časovnica in natančen scenarij srečanja z novinarji. Sprejem novinarjev je planiran ob 8:50 in ob 9:00 začetek novinarke konference s pozdravnim govorom povezovalke. V scenariju je za prva dva govorca predviden čas – 5 minut, za tretjega 6 minut ter za četrtega in petega po 4 minute. Predvidoma ob 9:30 se povezovalka zahvali govorcem in pozove novinarje, da postavijo dodatna vprašanja. Predviden zaključek novinarske konference je okoli 10. ure. Tako je bilo načrtovano v scenariju, pri izvedbi pa so bili prav vsi govorci daljši od predvidenega, še zlasti prvi in drugi govorec, ki sta govorila skoraj 15 minut. Očitno je, da organizator pred konferenco ni opravil »mokre vaje«. S strani novinarjev je bilo postavljenih le nekaj vprašanj na katere so govorci hitro odgovorili. Konferenca se je zaključila ob 10.10. Načrtovani scenarij novinarske konference je v Prilogi 5. 6.3.8 Lista prisotnosti Pred konferenco je organizator pripravil listo prisotnosti, ki je bila opremljena z logotipom podjetja in osnovnimi podatki o konferenci. Za vpisovanje novinarjev pa so bile pripravljene naslednje rubrike: ime in priimek, medij, elektronska pošta in podpis. Na konferenci je bilo prisotnih 11 novinarjev iz naslednjih medijev: Televizija Slovenija, Radio Slovenija, POP tv, Koroški radio Slovenj Gradec, STA - slovenska tiskovna agencija, Delo, Večer, Dnevnik, radio Maribor, VTV Velenje in Kabelska televizija Dravograd. Pripravljena lista prisotnosti pa zaradi meni neznanega razloga ni zaokrožila med prisotnimi novinarji, zato je ostaja neizpolnjena. Listo prisotnosti prilagam kot Prilogo 6. 6.3.9 Potrebna tehnologija Na izbrani novinarski konferenci podjetja Prevent Global, d.d. ni bilo uporabljene posebne tehnologije. Zaradi majhnega prostora tudi ozvočenje ni bilo potrebno. 6.4 Izvedba novinarske konference podjetja Prevent Global Novinarje je ob 10:05 uvodoma pozdravila povezovalka, predstavnica za stike z javnostmi v podjetju Monika Žvikart, se zahvalila za številno udeležbo, predstavila govorniki in jim predala besedo. Prvi govornik, Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent Globala je pojasnil, da mora Prevent zaradi globalnih tržnih razmer v avtomobilski industriji, spremeniti svoje poslovanje in organiziranost. Avtomobilska industrija namreč ne prenese več proizvodnje enostavnih velikoserijskih izdelkov na območjih z visokimi stroški dela.

44


Tako mora Prevent kot globalno podjetje iskati rešitve v okviru držav z nižjimi stroški dela, kjer že imajo svoja podjetja, med njimi predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, v Moldaviji in Maroku. Če hoče Prevent obdržati vsaj dve tretjini delovnih mest, mora enostavnejše prevleke proizvajati na območjih z nižjimi stroški. V nasprotnem primeru celotnemu podjetju grozi stečaj. Matjaž Hudopisk, direktor podjetja Prevent SG, d.o.o. je postregel s konkretnimi podatki. Povedal je da bo od 962 zaposlenih 189 delavcev prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za določitev presežnih delavcev so uporabili naslednje kriterije: strokovna izobrazba, delovne izkušnje, neprekinjena delovna doba v Preventu, socialni kriteriji, oddaljenost od kraja dela in premoženjsko stanje delavca. Pojasnil pa je tudi, način obveščanja ljudi o odpovedi pogodb. Vlado Zorman, predsednik svobodnega sindikata v podjetju je povedal, da je sindikat poskušal storiti vse, da bi zaščitil delavce. Iskali so možnosti prezaposlitve na druga delovna mesta in v druge d.o.o., vendar teh prostih mest ni bilo dovolj. Izrazil je skrb, ker bodo med odpuščenimi tudi starejši ljudje, ki bo težko našli zaposlitev, pričakuje pa tudi konflikte. Predstavnici zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek in Jasmina Uršič sta pojasnili, da se bo zaradi odpuščanja stanje na trgu dela na Koroškem, kjer brezposelnost že zdaj znaša 10,9 odstotka, še poslabšalo. Povedali sta, da je delovnih mest relativno malo, da je Koroška regija geografsko dokaj zaprta, da je mobilnost delovne sile slaba in da je delovnih mest premalo za vse iskalce zaposlitve. Pričakujejo, da se bo še povečal delež brezposelnih žensk, ki trenutno znaša 55 odstotkov in je že nad nivojem Slovenije. Nato se je povezovalka zahvalila govornikom, novinarje pa pozvala novinarje k morebitnim vprašanjem. Novinarje so zanimala dodatna pojasnila v zvezi z odpravninami in morebitna nova odpuščanja, kakšna bo usoda preostalih zaposlenih v podjetju, kakšne so razmere na trgu, zanimale pa so jih tudi aktualne razmere v drugih Preventovih podjetjih, kjer so prav tako težave. Sogovorniki so jim ponudili jasne odgovore. Povezovalka je novinarsko konferenco sklenila ob 10.10. Govorniki pa so bili novinarjem še na razpolago za snemanje izjav, krajših intervjujev ali neformalne razgovore. Ocenjujem, da je novinarska konferenca podjetja Prevent Global d.d. potekala nemoteno in uspešno, ker je bila vnaprej skrbno pripravljena. Za brezhiben potek konference je bila zadolžena oseba, ki v podjetju skrbi za odnose z javnostmi. Le ta je konferenco pripravila in je bila tudi odgovorna za koordiniranje vseh aktivnosti. Konferenco so začeli z nekaj minutno zamudo, ker ob dogovorjenem času, še niso bili prisotni vsi novinarji. Povezovalka je pred tem novinarjem razdelila pripravljeno gradivo in jim izročila v kroženje listo prisotnosti. Na splošno gledamo je bila konferenca izpeljana profesionalno. Opozorila pa bi na dejstvo, da so bili nekateri govorci predolgi in preveč obširni v navajanju statističnih podatkov, ki se niso nanašali neposredno na temo. Predstavitve govorcev morajo biti kratke, največ od 5 do 10 minut, tako, da v nadaljevanju konference ostane še dovolj časa za vprašanja novinarjev. V primeru, ko imamo planiranih kar pet govorcev, tako kot je bilo na izbrani novinarski konferenci, pa bi bilo potrebno še posebej skrbno preveriti dolžine posameznih predstavitev. V proučevanem primeru se je zaradi predolgih predstavitev konferenca zavlekla in potem ni bilo na razpolago dovolj časa za temeljitejšo diskusijo in vprašanja novinarjev, saj se jim je že mudilo na konferenco v drugo organizacijo.

45


6.5 Analiza novinarske konference podjetja Prevent Global 6.5.1 Spremljanje medijske odzivnosti Celovita obveščenost o medijskem poročanju se začne z rednim in načrtnim spremljanjem medijev, ki mu pravimo tudi kliping. Podjetje Prevent d.d. ima naročen kliping pri specializirani agenciji Press Clipping d.o.o. iz Maribora. Medijske objave spremljajo po določenih opisnih besedah. V konkretnem primeru spremljanja odzivnosti na novinarsko konferenco so bila gesla naslednja: Jože Kozmus, direktor, Prevent d.d. in Prevent Slovenj Gradec. Zaradi obravnavane tematike je bilo poročanje medijev razpotegnjeno v daljše časovno obdobje. V prvih objavah po konferenci so mediji poročali o dogodku, v obliki novice, v naslednjem valu medijskih objav pa so bili komentarji. Spremljala in analizirala sem medijske objave, ki so bile realizirane po novinarski konferenci podjetja Prevent Global d.d., v vseh slovenskih medijih. V analizo sem zajela:

- elektronske medije (radijske in televizijske postaje, nacionalne in lokalne, informativne in komercialne)

- tiskane medije (nacionalni in lokalni, dnevniki in tedniki) - in svetovni splet.

Za spremljanje sem si določila čas od 22. do 27. marca, to je pet dni po novinarski konferenci. Predpostavljam, da so bile v tem času realizirane vse medijske objave, ki so bile vsebinsko neposredno povezane z novinarsko konferenco. Poročanje o podjetju, pa se je zaradi izvrševanja na konferenci napovedanega odpuščanja sicer še nadaljevalo, vendar pa menim, da vse nadaljnje medijske podobe niso več posledica novinarske konference, pač bolj izvrševanja napovedanih ukrepov. Prvi dan, to je v sredo, 22. marca so o novinarski konferenci podjetja poročali elektronski mediji (radijske in televizijske postaje) in posamezne spletne strani. Zabeležila sem objave v 14 različnih medijih in sicer: Radio Slovenija, Koroški radio Slovenj Gradec, Radio City, Radio Maribor MM1, Radio Ognjišče, Radio Šmarje pri Jelšah, Radio Val, Radio Velenje, Radio Glas Ljubljana, POP TV, RTS Televizija, Televizija Slovenija, www.finance-on.net in www.24ur.com. Od tega na 9 radijskih postajah, 3 televizijskih postajah in 2 spletnih straneh. Na skupno 9 radijskih postajah je bila novica objavljena v 15 različnih oddajah, v skupni izmerjeni dolžini 22 minut. Tri televizije so novico objavile v treh informativnih oddajah in ji skupno namenile 6 minut programskega časa. Spletni strani pa sta dogodku namenili prostor v velikosti 233,68 cm2. Ker ni vseeno, kje in kdaj je novica objavljena, naj dodam še to, da sta obe televiziji novico objavili v svoji osrednji informativni oddaji – Dnevnik in 24 ur. Radio Slovenija je o dogodku poročal v vseh svojih informativnih oddajah: Danes do 13, Dogodki in odmevi, V eter in Zrcalo dneva. V oddaji z naslovom »V eter« je bilo poročanje o dogodku obširnejše z več izjavami, v skupnem času 8 minut. Drugi dan, to je v četrtek, 23. marca je v bil v znamenju tiskanih medijev. Poročanje o dogodku je zabeležilo 5 časopisov in sicer: Delo, Dnevnik, Večer, Finance in Direkt. Kot je bilo tudi pričakovano, je najobširneje o tem poročal Večer, prav vsi dnevniki pa so objavili tudi fotografijo. Skupna izmerjena dolžina člankov tega dne bila 2077,49 cm2.

46

http://www.finance-on.net/

http://www.24ur.com/


Vsi članki so bili zaradi teže dogodka objavljeni na gospodarskih straneh, če pa bi jih uvrstili na regionalne strani, bi to pomenilo veliko nižji doseg. Poleg časopisov so tega dne o novinarski konferenci poročale tudi naslednje radijske postaje: Koroški radio Slovenj Gradec, Radio Center in Radio Velenje, v skupni izmerjeni dolžini prispevkov 2 minuti in 30 sekund. TV Slovenija, TV Maribor in VTV Velenje so poročanju s konference skupno namenili 1 minuto in 35 sekund. Če vsem naštetim medijem dodamo še teletext TV Slovenija, ugotovimo, da je drugi dan o izvedeni novinarski konferenci poročalo skupaj 12 medijev. Tretji dan, to je petek, 24. marca so se v medijih že pojavili komentarji o novinarski konferenci podjetja Prevent Globala d.d. Časnik Večer je na 2. strani objavil komentar z naslovom »Ne(prevent)ivno« v obsegu 188,21 cm2. Delo komentira dogajanje na novinarski konferenci na svoji 5. strani z naslovom »Kam gre Prevent?«. Dolžina članka je 278,08 cm2. Hkrati pa so tega dne v podjetju začeli z izročanjem namer o odpovedi zaposlitvenih pogodb, kar je sprožilo nov val objav. O tem so poročali: Radio Slovenija – v oddaji »Danes do 13-ih«, Televizija Slovenija – v oddaji »Slovenska kronika«, Večer in Radio Maribor MM1. Skupen obseg poročanja v elektronskih medijih je bil 4 minute in 25 sekund in v Večeru 324,15 cm2. Vest o novinarski konferenci pa so tega dne objavili še na spletni strani www.avtoin.com. 27. marca sem zabeležila še dve objavi v tiskanih medijih. V Financah se je v članku, kjer izbirajo pozitivno in negativno osebnost tedna, znašel tudi Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent Globala. Druga vest je bila objavljena v tedniku Mladina, v obsegu 94,97 cm2. Če seštejem vse objave o novinarski konferenci podjetja Prevent Global d.d. v vseh petih dnevih so podatki naslednji:

1.) V elektronskih medijih (radijske in televizijske postaje) je bila skupna dolžina poročanja 35,1 minut

2.) V tiskanih medijih je bil skupen obseg poročanja 2962,9 cm2 3.) V svetovnem spletu pa so objave dosegle obseg 312,07 cm2.

V prilogi številka 7 prilagam seznam vseh medijskih objav in izbrane primere poročanja na radiu, televiziji, v časopisu in na spletni strani. Prilagam tudi primer komentarja. 6.5.2 Analiza medijskih objav V podjetju Prevent Global d.d. s pomočjo klipinga redno, vsakodnevno spremljajo poročanje medijev. Na koncu leta pripravijo analizo vseh objav, ki pove kateri novinarji so o njih poročali, o katerih temah in v kakšnem obsegu. Z analizo preverijo tudi, ali kateri novinarji stalno negativno pišejo o njih in zakaj. Z analizami medijskih objav po izvedenih novinarskih konferencah pa se ne ukvarjajo. V podjetju ocenjujejo poročanje o tokratni novinarski konferenci kot korektno in v skladu z njihovimi pričakovanji. Novinarji so dogodek obravnavali kot novico. Pri poročanju so se osredotočili na navajanje dejstev, kot so: opis tržne situacije in razlogov za zmanjševanje števila zaposlenih, število odpuščenih delavcev, merila, ki so jih upoštevali pri pripravi programa odpuščanja itd. To pa je prav to kar je podjetje želelo pojasniti javnosti. Verjetno je k takšnemu poročanju botrovalo tudi to, da so navedene ukrepe napovedali že na prejšnji novinarski konferenci decembra 2005, tako da so bili nekako pričakovani. V prispevkih so novinarji v izjavah največkrat povzeli Jožeta Kozmusa, predsednika uprave Prevent Globala in predsednika Svobodnega sindikata v Preventu Vlada Zormana.

47

http://www.avtoin.com/


Ostali gostje so bili deležni manj medijske pozornosti, kar pa so v podjetju tudi pričakovali, saj niso bili glavna tema konference. So pa bili v prispevkih omenjeni, tako da je bil njihov namen dosežen. Predsednika sindikata in predstavnici zavoda za zaposlovanje so na konferenco povabili zato, da novinarjem na istem mestu ponudijo izjave vseh vpletenih strani in tako obravnavano tematiko predstavijo iz vseh zornih kotov. To je del strategije, ki je po mnenju organizatorja uspešnejša, kot če novinarjem prepustijo, da sami iščejo dodatne informacije. Na ta način si zagotovijo, da pridejo v javnost enotne informacije, ki so običajno tudi manj negativne. Dokaz, da je bilo na novinarski konferenci ponujeno dovolj izčrpno informiranje, je tudi, to, da v naslednjih dnevih v podjetju niso prejeli nobenega klica novinarjev. O novinarski konferenci je poročalo kar 24 različnih medijev. Skupaj sem zabeležila 39 objav, zato menim, da je organizator po številu objav v medijih izpolnil svoj cilj. Seveda je k temu pripomogla tudi aktualna tema novinarske konference. Po opravljeni vsebinski analizi objavljenih prispevkov v medijih lahko svoja spoznanja strnem v naslednje ugotovitve:

- da so mediji poročali dokaj enotno, - da lahko prispevke ocenim kot nevtralne, - da so dogodek obravnavali kot novico, - da so v poročanju navajali dejstva, - da so povzeli vse tiste poudarke, ki si jih je podjetje želelo pojasniti javnosti in - da se vsebina objavljenega ujema s vsebino posredovanega, v sporočilu za medije.

Iz navedenega lahko sklenem, da je novinarska konferenca dosegla svoj namen in organizator izpolnil zastavljene cilje. Zato lahko trdim, da je bila novinarska konferenca za organizatorja uspešna. Seveda pa glede na obravnavano tematiko ne moremo govoriti o doseženi promociji podjetja. Ker je konferenca obravnavala krizno situacijo v podjetju in napovedala zmanjševanje števila zaposlenih, dosežena količina objav v medijih ne pomeni dosežene donosnosti za podjetje. Zato izračunavanje protivrednosti doseženih objav v cenah oglaševalskega prostora, v tem primeru ni smiselno.

48


7 SKLEP Odnosi z javnostmi in mediji so izjemno nova veda. Odnosi z mediji so osrednjega pomena za odnose z javnostmi, vendar pa predstavljajo dejansko le enega od njegovih delov. Mediji so ključna javnost vsake organizacije, s katero mora ta redno komunicirati in vzpostavljati dobre odnose, ki naj temeljijo na poštenem in odkritem razmerju, če želi, da mediji o njej poročajo svojim bralcem, poslušalcem ali gledalcem. Množični mediji delujejo kot posredovalci sporočil. Njihova osnovna prednost je, da lahko nekaj hkrati povedo mnogim, kar bi sicer vedeli le redki. S pomočjo medijev si organizacije gradijo ugled v javnosti, zato je zelo pomembno, da skrbijo za svojo medijsko podobo in komunicirajo s svojimi strateškimi javnostmi. Ne glede na številne različne teorije, menim da so uspešni odnosi z mediji predvsem odraz praktičnega dela z njimi. Dejstvo je, da je delo z mediji drugačno v Ljubljani kot v Celju, v Mariboru, Postojni ali na Koroškem. Ljubljana kot osrednji prostor ima svoje prednosti in slabosti. Slednjih je morda celo več. Tu se srečujemo z nasičenostjo z informacijami in dogajanjem, zato je prodor v medije težji in novinarji zahtevnejši. Na drugi strani pa je lahko organiziranje novinarske konference v kraju, ki novinarskih konferenc nima ravno vsak dan, zelo prijetno doživetje. Seveda, če se pri tem potrudimo in pripravimo vse po pravilih, novinarje bogato obložimo z gradivom in konferenco izpeljemo profesionalno. Takšne konference se nam lahko obrestujejo na potenco, prodor naše institucije v medije, pa je zagotovljen. Klasična orodja – med katere sodi tudi klasična novinarska konferenca, zamenjujejo ne klasične oblike. Navedem lahko terensko in potujočo novinarsko konferenco. Gre za novi obliki, ki jih že zaradi terenskega pristopa novinarji radi obiščejo, zagotovo pa jih pritegne tudi nov pristop. Obe pa zahtevata še več priprav in koordinacije, je pa druženje z novinarji prijetneje in manj stresno. Takšne konference nam lahko prinesejo tudi več, kot le en prispevek v istem mediju. Novinarska konferenca je eno najpogosteje uporabljanih orodij v odnosih z mediji. Je medijski dogodek, ki je namenjen novinarjem, posredno pa občinstvom medijev, torej, širši javnosti. V diplomski nalogi ugotavljam, da mora biti novinarska konferenca, dobro načrtovana in profesionalno izpeljana, le tako bodo doseženi načrtovani cilji. Odgovorni za odnose z javnostmi, morajo zato dobro poznati medije in biti hkrati tudi govorno in pisno usposobljeni ter imeti posluh za zahteve novinarjev in kar je najpomembnejše vseskozi morajo imeti pred očmi novičarske vrednosti. Za novinarsko konferenco veljajo določena pravila, kdaj jo organizirati, da se bodo mediji nanjo odzvali. Od ideje do realizacije pa je potrebno prehoditi kar nekaj stopnic: pripraviti adremo in poslati vabila, izbrati lokacijo in ustrezen čas odvijanja konference, pripraviti gradivo za novinarje, govor in govorno usposobiti govorce. Vse to je proces, ki zahteva svoj čas in ki ga organizacija ne sme prepustiti naravnemu teku. Kadar imamo na razpolago le malo časa, se raje poslužimo drugih tehnik komuniciranja z mediji. Saj se nam morebitni spodrsljaji lahko maščujejo, tako , da se novinarji naslednjič ne odzovejo vabilu organizacije, ali pa je organizacija v medijih deležna kritik. Zato morata biti vsaka stvar in vsak korak pri organizaciji novinarske konference dvakrat preverjena. V praktičnem delu naloge sem spremljala načrtovanje, izvedbo in analizo novinarske konference podjetja Prevent Global.

49


Ugotavljam, da se je podjetje pravilno odločilo za sklic novinarske konference. Konferenco so dobro načrtovali in jo tudi profesionalno izpeljali. Tako so navkljub negativni tematiki (odpuščanje zaposlenih), dosegli nevtralno poročanje v medijih. Iz vsebine medijskih objav ugotavljam, da so mediji o novinarski konferenci poročali dokaj enotno, da v objavah prevladuje poročevalski stil z navajanjem dejstev, povzeli pa so tudi vse tiste poudarke, ki jih je podjetje želelo pojasniti javnosti. Tako se poročanje medijev v veliki meri ujema s vsebino posredovanega v sporočilu za javnost. Zato lahko trdim, da je bila novinarska konferenca za organizatorja uspešna. V diplomski nalogi proučevani praktični primer dokazuje in potrjuje tezo, da lahko z dobro načrtovano in profesionalno izpeljano novinarsko konferenco, dosežemo postavljene cilje. To je povečanje ugleda organizacije v javnosti ali v danem primeru, namesto negativnega poročanje doseči nevtralne medijske objave. POVZETEK Novinarska konferenca je eno najpogosteje uporabljenih orodij v odnosih z mediji. Je medijski dogodek, ki je namenjen novinarjem, posredno pa občinstvu medijev, torej širši javnosti. Zato ga je potrebno, tako kot vse druge dogodke, strateško planirati. Ni dovolj le sklicati novinarsko konferenco, povedati novinarjem, kar se predstavnikom organizacije zdi omembe vredno, ampak je potrebno konferenco strateško umestiti v načrt odnosov z javnostmi. Organiziramo jo, kadar imamo dogodek oz. novico, ki je pomembna za medije in javnost, ki jo želimo preko njih nagovoriti. Enostavne ali nesporne novice, le redko upravičijo trud in stroške vložene v organizacijo konference, s številom objav v medijih. Od ideje do realizacije pa je potrebno prehoditi kar nekaj stopnic: izbrati primerno urejen prostor in ustrezen čas odvijanja konference, pripraviti adremo in poslati vabila, pripraviti scenarij, gradivo za novinarje, potrebno tehnologijo, govor in tudi govorno usposobiti govorce. Vse to je proces, ki zahteva svoj čas, zato se kadar imamo na razpolago le malo časa, se raje odločimo za druge tehnike komuniciranja. Priprave na novinarsko konferenco morajo biti natančne in temeljite. Mnogo novinarskih konferenc ne doseže zastavljenih ciljev, ker se organizator premalo poglobi v načrtovanje le te. S slabo načrtovano in izpeljano ali celo nepotrebno konferenco pa si lahko zapravimo zaupanje novinarjev za prihodnjič, ko bo stvar pomembnejša. Raziskovalni del naloge govori načrtovanju, izvedbi in analizi novinarske konference podjetja Prevent Global Slovenj Gradec. Ugotavljam, da je bil razlog za sklic novinarske konference utemeljen, da so bile priprave natančne in izvedba dobra, vendar pa je možnih še nekaj izboljšav, kot na primer: primernejša ureditev prostora, boljša govorna usposobljenost govorcev, skrajšati dolžino posameznih govorov in s tem celotne novinarske konference. Ugotavljam, da so odnosi z mediji sinergija teorije in prakse. To je tudi za novinarsko konferenco, ki spada med klasična orodja odnosov z mediji. Ključne besede: odnosi z javnostmi, medijski dogodki, novinarska konferenca, razlog novinarske konference, adrema novinarjev, gradivo za novinarje, sporočilo za javnost, lista prisotnosti, scenarij novinarske konference, spremljanje medijske odzivnosti.

50


SUMMARY A press conference is one of the most commonly used tools in the sphere of public relations. It is a media event, intended for the journalists and indirectly for the media audience, that is for the wider public. This is also the reason why a press conference has to be strategically planned as well as all the other events. It is not enough only to call a press conference and inform the press what is evaluated as being news worthy by the representatives of the organizations, but to strategically insert a press conference into the public relations plan. A press conference is organized when an event or a news is relevant to the media and to the public that is entitled through the press conference as such. Simple or undisputed news only rarely justify the effort or the costs, inputted by the organization of the press conference, with the number of public publications in the media. There are quite a few steps needed before the idea is realized: proper space and time of a press conference, the preparation of list of attendants and sending the invitations, preparation of scenario and press release, proper technology, speech and also rhetorical educations for the speakers. This whole spectre is a process that needs time; that is why the eventual lack of time calls for decisions to use other communicational techniques. The press conference preparations have to be precise and radical. Many press conferences do not reach their goals, because their organizers lacked deeper preparations. However, not well planned, badly performed or even unnecessary conference can lead to the lack of trust by the journalists who will not attend in the future when the issue could be more relevant. The research part of the thesis discusses planning, performing and analysing the press conference of the enterprise Prevent Global Slovenj Gradec. It is claimed that the reason for the press conference was grounded, that preparations were precise and the performance was good. However, some improvements could still be done, such as more suitable organization of the space, better rhetoricians, shortening the length of the speeches, and consequently the press conference as a whole. It is concluded that the public relations are a synergy of a theory and a practice. This can also be claimed for the press conference as a classic tool within public relations. Ključne besede public relations, media events, a press conference, a reason for a press conference, a list of journalists, a press material, a public release, a list of attendants, a press conference scenario, press clipping.

51


8 LITERATURA

1. Hart, Andrew. 1991. Understanding the Media: A Practical Guide. London:

Routledge. 2. Black, Sam. 1993. The Essentials of Publik Relations. London: Kogan Page. 3. Leskovar, Bojana, in Leon Magdalenc. 1994. ABC javnega nastopanja. Ljubljana:

Pristop. 4. Broom, Glen M., Center, Allien H., Cutlip, Scot M. 1994. Effective public relations.

Prentice Hall Internaltional: Englewood Cliffs. 5. Gruban, Brane. 1998. Izobraževanje v odnosih z javnostmi.V: Preskok v odnose z

javnostmi, urednik B. Gruban. Ljubljana: Pristop: 25-42. 6. Gruban, Brane, Meta Maksimovič, Dejan Verčič in Franci Zavrl. 1990. ABC PR

Odnosi z javnostmi na prvi pogled. Ljubljana: Tiskovno središče Ljubljana. 7. Gruban, Brane, Dejan in Franci Zavrl.1997. Pristop k odnosom z javnostmi. Ljubljana:

Pristop. 8. Klain, Hana in Vedran Peršič. 2005. Priprema konferencije za novinare. Sarajevo 9. Hunt, Todd in James E. Grunig. 1984. Managing public relations. Philadelphia:

Harcourt Brace Jovanovich College. 10. Hunt, Todd. 1995. Tehnike odnosov z javnostmi. Ljubljana: DZS. 11. Jolič, Stipe. 2003. Kako komunicirati s novinarima, medijama i javnošču. Zagreb:

Press Data, medijska agencija. 12. Kovačič, Melita: Novinarska konferenca: kultura govornega izražanja in odnosi z

javnostmi primer novinarske konference: diplomsko delo 13. Plavšak, Krajnc, Kristina. 2001. Odnosi z mediji, priročnik za nevladne organizacije,

Ljubljana: Pristop. 14. Maksimovič, Meta. 1991. Tiskovna konferenca: specifičen PR pristop. Ljubljana: PR

Center, Agencija za odnose z javnostmi 15. Mandič, Tijana. 1998. Psihologija komunikacije. Ljubljana: Glotta Nova. 16. McManus, John H. 1994. Market-driven journalism: let the citizen beware?.London:

Sage Publications, Thousand Oaks, New Delhi. 17. Novak, Božidar. 2000. Krizno kumuniciranje in upravljanje nevarnosti, priročnik za

krizne odnose z javnostmi v praksi. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 18. Petan, Nevenka. Odnosi z mediji – novinarska konferenca: diplomsko delo. (Fakulteta

za družbene vede, Univerza v Ljubljani). Ljubljana: [N. Petan], 2001. 19. Rijavec Petja, Verčič Dejan in Zavrl, Franci. 2002. Odnosi z mediji. Ljubljana: GV

založba. 20. Rijavec, Petja. 1998. Odnosi z mediji. V: Preskok v odnose z javnostmi. urednik B.

Gruban. Ljubljana: Pristop: 189-202. 21. Slanič, Petra. Novinarska konferenca: kultura govornega izražanja in odnosi z

javnostmi primer novinarske konference: diplomsko delo. (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani). Ljubljana: [P. Slanič], 2003.

22. Gruban, Brane. 1991. Vloga in pomen sodobnih odnosov z javnostmi pri komuniciranju podjetniške identitete v tržnem gospodarstvu. V: Gradivo za podiplomski študij MBA, Opcijski modul – Mednarodni management, urednik Jurše. Maribor: EPF: 221-249.

52


8.1 Viri

23. Media Forum, center za javno komuniciranje Ljubljana – Zakon o medijih. Dostopno na: http://www.medi-forum.si/pravo/pravni-viri/zakon-o-medijih.pdf.

24. Mencher, Melvin. 2000. News reporting and writing. Boston: McGraw-Hill. 25. RTV Slovenija. Ljubljana 2002. Novinarski kodeks.

26. Prevent (marec 2005). Press clippning. Zbirni list objav. 26. SPEM - Komunikacijska skupina. 2005. Vse, kar ste hoteli vedeti o novinarski

konferenci. Maribor. 27. LSPR – London School of Public Relations. Slovenija. 2005. Grdadolnik O.Vili. Kako

se lotimo odnosov z mediji. 28. LSPR – London School of Public Relations. SPEM Komunikacijska skupina. 2005.

Kocjan, Mateja. Odnosi z mediji – delavnica. Ljubljana. 29. O odnosih z javnostmi – Zbirka Teorija in praksa, let. 34, št.5, 2002 30. The institute of public relations, 21. junij 2003, /on line/, Dostopno na:

http://www.ipr.org.uk/Careers/careersframeser.htm 8.2 Priloge PRILOGA 1: Skica ureditve prostora PRILOGA 2: Primer vabila PRILOGA 3: Gradivo za novinarsko konferenco PRILOGA 4: Sporočilo za javnost PRILOGA 5: Scenarij novinarske konference PRILOGA 6: Lista prisotnosti PRILOGA 7: Press cliping

53

http://www.medi-forum.si/pravo/pravni-viri/zakon-o-medijih.pdf

http://www.ipr.org.uk/Careers/careersframeser.htm


PRILOGA 1: Ureditev prostora

TABLA Z LOGOTIPOM

Vodja urada direktorica velenjske za delo Koroška območne enote Zavoda predsednik direktor predsednik uprave za zaposlovanje sindikata Prevent SG Prevent Global moderatorka

Jasmina URŠIČ

Karmen LESKOVŠEK

Vlado ZORMAN

Matjaž HUDOPISK

Jože KOZMUS

Monika ŽVIKART

cvetlični aranžma

4 3 2 1

65 1110987

N O V I N A R J I

kamera 1 kamera 4 kamera 2 kamera 3

VHOD

54


PRILOGA 2: Primer vabila

Spoštovani,

vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco,

na kateri bomo pojasnili ukrepe racionalizacije poslovnih procesov

in programe prilagajanja kapacitet, ki so potrebni glede na tržno situacijo podjetja.

Novinarska konferenca bo

v sredo, 22. marca 2006, ob 9.00 uri,

v sejni sobi Prevent Global, d.d., Kidričeva ulica 6, Slovenj Gradec.

Na novinarski konferenci se nam bosta pridružila tudi

predsednik sindikata ZSSS družbe Prevent in

predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Vljudno vabljeni.

Jože Kozmus,

predsednik uprave Prevent Global, d.d.

Slovenj Gradec, 17. marec 2006

55


PRILOGA 3: Gradivo za novinarsko konferenco

GRADIVO ZA NOVINARSKO KONFERENCO

Slovenj Gradec, 22.3.2006

56


I – POSLOVANJE IN GLOBALNI TRENDI

Tržno okolje sili Skupino Prevent v racionalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov ter

vrsto ukrepov v proizvodnji avtomobilskih sedežnih prevlek. Eden izmed nujnih procesov je

optimiziranje kapacitet - zmanjševanje števila zaposlenih in hkratna nova sistematizacija

delovnih mest. S tem bodo v vseh družbah Skupine Prevent (v prvi fazi v družbi Prevent SG,

d.o.o.) dosegli fleksibilno strukturo zaposlenih, ki bo lahko sledila hitrim spremembam v

industriji in hkrati omogočila dolgoročno pozitivno poslovanje podjetja. Slednje je za

ohranitev dela proizvodnje v Sloveniji nujno.

Zmanjševanje števila zaposlenih sledi kot nujni ukrep v konsolidaciji podjetja. Zaradi

ekonomskih in organizacijskih razlogov mora družba spremeniti svoje poslovanje in

organiziranost. Avtomobilska industrija namreč ne prenese več proizvodnje enostavnih

velikoserijskih izdelkov na območjih z visokimi stroški dela. Temu se prilagajajo vsi

dobavitelji avtomobilski industriji.

Tako mora tudi Prevent kot globalno podjetje iskati rešitve v okviru držav z nižjimi stroški

dela, kjer že ima svoja podjetja – med njimi predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, v

Moldaviji in Maroku. To je nujen pogoj za obstoj Preventa in ohranitev razvoja in

proizvodnje najzahtevnejših maloserijskih in individualnih sedežnih prevlek v Sloveniji ter

razvoj Skupine Prevent v prihodnje.

S strani lastnikov Prevent Global je bila tako sprejeta odločitev, da se v obdobju med leti 2006

do 2008, zaradi prevelikih stroškov dela v Sloveniji, 15 odstotkov proizvodnje avto sedežnih

prevlek letno preseli na področja z nižjo ceno delovne sile. Če hoče Prevent Global v

Sloveniji obdržati vsaj dve tretjini delovnih mest, mora enostavnejše prevleke proizvajati na

območjih z nižjimi stroški.

Prevent bo v naslednjem srednjeročnem obdobju predvsem krepil področja visoko kakovostne

proizvodnje in tehnološkega razvoja.

V Skupini Prevent, ki v Sloveniji trenutno zaposluje 4.100 ljudi, so postopna zmanjševanje

števila zaposlenih, in sicer 15 do 20 odstotkov letno v obdobju treh let, napovedali že pred

meseci, predvsem za del skupine s področja avto-delov, kamor spadajo podjetja, ki so

dobavitelj avtomobilski industriji, in v Sloveniji zaposlujejo 3.150 ljudi.

57


II – REORGANIZACIJA IN KONSOLIDCIJA KOT POGOJ ZA DOLGOROČNO

USPEŠNO POSLOVANJE

Prevent je globalno podjetje, ki proizvodnjo optimizira znotraj svojih proizvodnih enot po

celem svetu. Vseeno pa je močno vpet v lokalno okolje na Koroškem, saj ima tu kar 2.800

zaposlenih, zato se zaveda svoje odgovornosti do okolja. Čeprav v določenem delu

spremenjen, Prevent dolgoročno vsekakor ostaja na Koroškem. Ne glede na zahtevne tržne

razmere Skupina Prevent s svojimi podjetji po celem svetu ostaja s sedežem v Slovenj

Gradcu.

V letu 2005 so število zaposlenih v podjetjih za proizvodnjo delov za avtomobilsko industrijo

že zmanjšali za preko 100 delovnih mest, večinoma s potekom pogodb, sklenjenih za določen

čas. Glede na že navedeno

dejstvo o 15 – 20 % zmanjševanju števila zaposlenih v naslednjih treh letih, to pomeni v

letošnjem letu izgubo najmanj 350 delovnih mest. Od tega je bilo že izvedenih 35

individualnih odpovedi iz poslovnega razloga v dveh podjetjih, v Prevent Mežici in Prevent

Radljah. V začetku aprila pa se bo pričel uresničevati tudi program razreševanja presežnih

delavcev v največji družbi v Skupini Prevent – Prevent SG, kjer bo delovno razmerje

prenehalo189 zaposlenim.

Negativni trend poslovanja družbe Prevent SG, ki je viden v izkazu uspeha, kaže na izrazito

poslabšanje poslovanja in izgubo. Razlogov za to je več. Eden pomembnejših je velik pritisk

končnih kupcev na znižanje cen izdelkov, pri čemer je največji pritisk ravno na komponento

dela, ki je glavni vir dohodka. Tudi zaradi tega je prenova in racionalizacija delovnih

procesov nujna. Glede na opisane spremembe v procesu dela ter zahteve po boljši

izkoriščenosti delovnega časa, v kar silijo trendi zniževanja priznanih stroškov, je treba

zagotoviti optimalno zasedenost tehničnih in kadrovskih kapacitet, katere cilj je polna

zaposlitev vseh zaposlenih ves efektivni delovni čas. V letu 2005 so bila tudi naročila kupcev

precej nižja, kot so bila napovedana konec leta 2004. Iz izkaza uspeha za celotno obdobje

preteklega leta je razvidno, da družba Prevent SG trenutno posluje z izgubo iz tekočega

poslovanja.

58


III – POSVETOVANJA S SINDIKATOMA

V Preventu sta aktivna dva sindikata:

• Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije – Sindikat ZSSS družbe Prevent in

• Neodvisnost KNSS – Sindikat Prevent Slovenj Gradec.

Ves čas od seznanitve sindikata z razmerami in predvidenim postopkom kolektivne odpovedi

so potekali dogovori in usklajevanja za pripravo izhodišč in programa razreševanja presežnih

delavcev. Tako se je družba sestala s predstavniki sindikatov nekajkrat že v mesecu januarju,

kjer so se načelno dogovorili kriterije za presežne delavce.

Organiziranih je bilo več skupnih posvetovanj, pri čemer so bile upoštevane nekatere

pripombe in sugestije sindikata, predvsem glede delovnih izkušenj za zasedbo posameznih

delovnih mest. Na usklajenih izhodiščih je bil nato oblikovan program, ki je bil v potrditev

posredovan na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Med pripombami sindikatov so bili upoštevani v programu Preventa naslednji predlogi:

• socialni kriteriji,

• podana večja teža uteži za kriterij delovne dobe,

• upoštevan predlog sindikata za korekcijski kriterij,

• spremenjen način točkovanja za kriterij oddaljenost od kraja dela,

• spremenjen način točkovanja za kriterij delovna doba.

IV – SPREMEMBE AKTA O SISTEMATIZACIJI IN KRITERIJI IN MERILA ZA

DOLOČITEV PRESEŽNIH DELAVCEV – Prevent SG d.o.o.

Družba Prevent SG d.o.o. je sprejela spremembe in prilagoditve Akta o sistematizaciji

delovnih mest in bo tako začela poslovati po novi organizaciji. To pomeni, da bodo vsem

zaposlenim odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj pod dosedanjimi

pogoji ni možno zagotavljati dela nobenemu delavcu. Kategorijam, ki jim po zakonu ni

mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se pogodbe ne bodo

odpovedovale.

59


Nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi bodo ponujene delavcem, ki bodo izbrani po kriterijih,

določenih s programom razreševanja presežnih delavcev.

V družbi Prevent SG, d.o.o. je bilo na dan 15. marca 2006 zaposlenih 962 delavcev. Ob

drugačni organiziranosti in sprejeti sistematizaciji je ugotovljeno optimalno število delavcev

763, kar bo omogočalo racionalno in kakovostno poslovanje. Delavcem, ki jim ponudbe dela

na novem delovnem mestu oziroma pod spremenjenimi pogoji in s tem ohranitve zaposlitve

ne bo mogoče zagotoviti, bo v skladu z zakonodajo prenehalo delovno razmerje z dnem izteka

odpovednega roka, ki je določen individualno. V času odpovednega roka bodo delavci

opravljali svoje delo, omogočeno jim bo koriščenje sorazmernega dela letnega dopusta, ali pa

bodo doma in prejemali 100-odstotno nadomestilo plače.

Za določitev presežnih delavcev zaradi poslovnih razlogov bodo uporabljeni naslednji

kriteriji:

• strokovna izobrazba, delovne izkušnje in dodatna znanja na delovnem mestu;

• neprekinjena delovna doba v Preventu;

• socialni kriteriji;

• strokovna izobrazba;

• oddaljenost od kraja dela in

• premoženjsko stanje delavca.

Nova organizacija dela in izvedba načrtovane reorganizacije bo pomenila, da bo:

• 654 delavcem odpovedane pogodbe o zaposlitvi hkrati s ponudbo nove pogodbe o

zaposlitvi na ustrezno delo,

• 108 delavcem ne bodo odpovedane pogodbe (starejši delavci, delavci, ki koristijo

starševski dopust, delavke ki dojijo, nosečnice, sindikalni zaupniki) oziroma jim bodo

po prenehanju zaščitnih razlogov odpovedane pogodbe s ponudbo nove pogodbe o

zaposlitvi,

• 11 delavcem teče odpovedni rok v posledici sporazumne razveljavitve pogodbe o

zaposlitvi,

• 189 delavcem odpovedana pogodba o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe.

60


Izhajajoč iz navedenih usmeritev to pomeni, da bo prešlo v odprto brezposelnost 189

delavcev. V naslednjih štirinajstih dneh bodo zaposlenim vročena obvestila o nameravanih

odpovedih ter odpovedi pogodb o zaposlitvi, nato pa bo začel teči zakonsko določen

odpovedni rok, ki se glede na delovno dobo giblje med 30 in 150 dni.

V – FINANČNO VREDNOTENJE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE

NEGATIVNIH POSLEDIC ZMANJŠEVANJA ŠTEVILA ZAPOSLENIH

Delavcem bo zaradi prenehanja delovnega razmerja izplačana odpravnina v višini, kot jo

določa 109. člen ZDR. Upoštevaje število presežnih delavcev (189 delavcev), povprečno

delovno dobo delavcev v družbi (11 let) in povprečno bruto plačo zadnjih treh mesecev v

družbi (201.169 SIT), bo družba delavcem, ki jim bo prenehalo delovno razmerje na račun

odpravnine izplačala skupno predvidoma 104,5 milijona tolarjev. Odpravnine delavcem bodo

izplačane do izteka odpovednega roka oziroma ob zadnji plači.

Finančno obveznost družbe pa predstavljajo tudi t.i. indirektni stroški, ki niso posledica

programa, so pa izplačila delavcem, ki jim v času trajanja delovnega razmerja – to pa je še ves

čas odpovednega roka - pripadajo – gre za izplačilo:

• regresa za leto 2006,

• plač v času odpovednega roka – po vročitvi odpovedi.

Ker želijo v Preventu, kolikor se le da preprečiti negativne posledice zmanjševanja števila

zaposlenih, so pripravili serijo ukrepov pomoči. Zavedajo se namreč, da bo zmanjševanje

števila zaposlenih v njihovih podjetjih lahko imelo širše družbeno negativne posledice tudi

glede na dejstvo, da kar 82 % zaposlenih predstavljajo ženske.

Od 4.200 zaposlenih v Skupini Prevent v Sloveniji jih je v družbah, ki so dobavitelj

avtomobilski industriji zaposlenih 2.078 (stanje 31.12.2005). To predstavlja 12,3 odstotkov

aktivnega prebivalstva v Koroški regiji in 61 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji znotraj

skupine Prevent. Zato z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje v Preventu že dalj

časa iščejo ustrezne rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali negativne posledice, ki jih bo imelo

odpuščanje v družbah Skupine Prevent na Koroško regijo.

61


V Preventu skupaj z Zavodom za zaposlovanje preučujejo možnost vključitve zaposlenih, ki

bodo prešli v odprto brezposelnost v programe izobraževanj, ki jih Zavod nudi brezposelnim

osebam. Čim bolj jim želijo pomagati tudi pri urejanju formalnosti pri prehodu v odprto

brezposelnost in z informacijami glede ugodnosti in različnih vrst pomoči, ki jih brezposelnim

nudi Zavod za zaposlovanje, zato bodo organizirali tudi prisotnost predstavnikov Zavoda za

zaposlovanje v podjetju.

Nekatere od navedenih aktivnosti so že bile že izvedene, druge pa se bodo pričele izvajati v

sklopu izvajanja programa:

• zaposlitev pri drugem delodajalcu - 13 delavcev (od 1. januarja 2006 - 31. marca 2006

– v drugi polovici leta se predvideva možnost prezaposlitve 20 delavcev),

• upokojitve v letu 2006 - 6 delavcev,

• prenehanje pogodb o zaposlitvi za določen čas v letu 2006 - 1 delavec,

• vsem delavcem, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi brez ponudbe nove in

bodo prešli v odprto brezposelnost, bosta ponujena pomoč in svetovanje pri

uveljavljanju njihovih pravic na zavodu v obliki informacij in usmeritev,

• stimuliranje samozaposlitve (izvedba izobraževanj s strani zunanjih sodelavcev).

V skupini Prevent bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo skušali najti še dodatne

ustrezne rešitve, ki bi pripomogle k zmanjšanju negativnih posledic prehoda v odprto

brezposelnost. Z zunanjim izvajalcem bodo pripravili serijo motivacijskih delavnic. Iščejo pa

tudi nove poslovne priložnosti, ki bi omogočile nova zaposlovanja.

Dodatne informacije: Monika Žvikart, predstavnica za odnose z javnostmi, Prevent, d.d., Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec Telefon: 02 88 23 109, Telefax: 02 88 23 119

Elektronski naslov: [email protected]

62


PRILOGA 4: Sporočilo za medije SPOROČILO ZA MEDIJE

Racionalizacija in optimizacija poslovnih procesov v skupini Prevent

(Slovenj Gradec, 22. marec 2006) Na današnji novinarski konferenci so Jože Kozmus,

predsednik uprave Prevent Global, d.d., Matjaž Hudopisk, direktor podjetja Prevent SG, d.o.o.,

predsednik sindikata ZSSS Prevent, Vlado Zorman in Jasmina Uršič, vodja koroškega Urada za

delo Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje, predstavili razloge ter potek racionalizacije in

optimizacije poslovnih procesov v podjetjih Skupine Prevent. Jože Kozmus in Matjaž Hudopisk

sta pojasnila, da bodo s tem v družbah, v prvi fazi pa v družbi Prevent SG d.o.o., dosegli

fleksibilno strukturo zaposlenih, ki bo lahko sledila hitrim spremembam v proizvodnji in hkrati

omogočila dolgoročno pozitivno poslovanje podjetja. Vlado Zorman in Jasmina Uršič pa sta

pojasnila potek usklajevanj in programe nudenja pomoči tistim, ki bodo prešli v odprto

brezposelnost.

Zaradi globalnih tržnih razmer v avtomobilski industriji mora tudi Prevent, tako kot mnogi drugi

proizvajalci, spremeniti svoje poslovanje in organiziranost. Avtomobilska industrija namreč ne

prenese več proizvodnje enostavnih velikoserijskih izdelkov na območjih z visokimi stroški dela. Tako

mora Prevent kot globalno podjetje iskati rešitve v okviru držav z nižjimi stroški dela, kjer že ima

svoja podjetja – med njimi predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, v Moldaviji in Maroku. Če hoče

Prevent Global v Sloveniji obdržati vsaj dve tretjini delovnih mest, mora enostavnejše prevleke

proizvajati na območjih z nižjimi stroški.

Družba Prevent SG, d.o.o. je sprejela spremembe in prilagoditve Akta o sistematizaciji delovnih mest.

To pomeni, da bodo vsem zaposlenim odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj pod

dosedanjimi pogoji ni mogoče zagotavljati dela nobenemu delavcu. Kategorijam, ki jim po zakonu ni

mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se pogodbe ne bodo odpovedovale. V

družbi Prevent SG, d.o.o. je bilo na dan 15. marca 2006 zaposlenih 962 delavcev. Ob drugačni

organiziranosti in sprejeti sistematizaciji je ugotovljeno optimalno število 763 delavcev, kar bo

omogočalo racionalno in kakovostno poslovanje.

63


Delavcem bo zaradi prenehanja delovnega razmerja izplačana odpravnina v višini, kot jo določa 109.

člen ZDR. S tem bo družba delavcem, ki jim bo prenehalo delovno razmerje izplačala skupno

predvidoma 104,5 milijona tolarjev. V tem znesku niso upoštevani posredni stroški.

Ves čas od seznanitve sindikata z razmerami in predvidenim postopkom kolektivne odpovedi so

potekali dogovori in usklajevanja za pripravo izhodišč in programa razreševanja presežnih delavcev.

Organiziranih je bilo več skupnih posvetovanj, pri čemer so bile upoštevane nekatere pripombe in

sugestije sindikata, predvsem glede delovnih izkušenj za zasedbo posameznih delovnih mest. Na

usklajenih izhodiščih je bil nato oblikovan program, ki je bil v potrditev posredovan na Zavod

Republike Slovenije za zaposlovanje.

V Preventu so pripravili serijo ukrepov pomoči, saj želijo olajšati prehod pri odpovedi delovnega

razmerja. Zato z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje v Preventu iščejo ustrezne rešitve, s

katerimi bi lahko zmanjšali negativne posledice, ki jih bo imelo zmanjševanje števila zaposlenih v

družbah Skupine Prevent na Koroško regijo. V skupini Prevent bodo storili vse, kar je v njihovi moči,

da bodo našli dodatne ustrezne rešitve, ki bi pripomogle k zmanjšanju negativnih posledic prehoda v

odprto brezposelnost. Z zunanjim izvajalcem bodo pripravili serijo motivacijskih delavnic. Iščejo pa

tudi nove poslovne priložnosti, ki bi omogočile nova zaposlovanja.

Prevent je globalno podjetje, ki proizvodnjo optimizira znotraj svojih proizvodnih enot po celem

svetu. Vseeno pa je močno vpet v lokalno okolje na Koroškem, saj ima tu kar 2.800 zaposlenih, zato

se zaveda svoje odgovornosti do okolja. Čeprav v določenem delu spremenjen, Prevent dolgoročno

vsekakor ostaja na Koroškem. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo krepil področja visoko

kakovostne proizvodnje in tehnološkega razvoja. V Skupini Prevent, ki v Sloveniji trenutno zaposluje

4.100 ljudi, so postopna zmanjševanje števila zaposlenih, in sicer 15 do 20 odstotkov letno v obdobju

treh let, napovedali že pred meseci, predvsem za del skupine s področja avto-delov, kamor spadajo

podjetja, ki so dobavitelj avtomobilski industriji. Ta v Sloveniji zaposlujejo 3.150 ljudi.

Dodatne informacije: Monika Žvikart, predstavnica za odnose z javnostmi, Prevent, d.d., Kidričeva 6, 2380 Slovenj Gradec Telefon: 02 88 23 109, Telefax: 02 88 23 119, Elektronski naslov: [email protected]

64

mailto:[email protected]


PRILOGA 5 : Primer scenarija novinarske konference

SCENARIJ NOVINARSKE KONFERENCE

65


NATANČEN SCENARIJ SREČANJA Z NOVINARJI

8:50 – 9:00 Sprejem novinarjev.

9:00 - 9:02 Pozdravni govor moderatorja. Moderator predstavi govorce in napove

prvega govornika......

9:02 – 9:07 Prvi govornik predstavi ........

9:07 – 9:08 Moderator napove drugega govorca, .............

9:08 – 9:13 Drugi govorec predstavi......

9:13 – 9:14 Moderator napove tretjega govorca ......................

9:14. – 9:20 Tretji govorec predstavi .........

9:20 – 9:21 Moderator napove četrtega govorca............

9:21 – 9:25 Četrti govorec predstavi ...........

9:25 – 9:26 Moderator napove petega govorca....................

9:26 – 9:30 Peti govorec predstavi ...................

9:30 – 9:31 Moderator se zahvali govorcem in pozove novinarje, da postavijo dodatna vprašanja.

9:31 – 9:40 Vprašanja novinarjev.

9:40 - 9:41 Moderator se zahvali novinarjem in jih povabi, da posnamejoi dodatne izjave govorcev za TV in radio.

9:41 – 9: 55 Govorci novinarske so na razpolago, da mediji posnamejo dodatne izjave za svoje prispevke.

Predviden zaključek novinarske konference je okoli 10. ure.

66


PRILOGA 6: primer pripravljene liste prisotnosti LISTA PRISOTNOSTI

novinarska konferenca, datum, kraj, tema

IME IN PRIIMEK

MEDIJ

ELEKTRONSKA POŠTA

PODPIS

67


PRILOGA 7: Press clipping Prevent d.d. 22.3.2005 RA Slovenija 1 / Radio / perioda: dan, 0

termin, 22.00, brez naslova

povzetek Prevent iz Slovenj Gradca bo v okviru programa presežnih delavcev prihodnji mesec odpustil 189 zaposlenih.

oddaja Zrcalo dneva žanr,trajanje poročilo 0.50 min ocena

22.3.2006 Koroški radio Slovenj Gradec / Radio / perioda: dan, 0

termin, 14.30, brez naslova povzetek Prevent bo odpustil 189 zaposlenih

oddaja Poročilažanr,trajanje poročilo 1 min ocena

22.3.2006 RA City / Radio / perioda: dan, 0

termin, 11.00, 13.00, brez naslovapovzetek v Preventu Slovenj Gradcu bodo odpustili 189 zaposlenih

oddaja Novice žanr,trajanje razglas 0,35 min ocena

22.3.2006 RA Maribor MM1 / Radio / perioda: dan, 0


povzetek V Preventovem podjetju za izdelavo avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu, ki zaposluje okrog 960 ljudi bodo v okviru programa presežnih delavcev odpustili 189 zaposlenih


22.3.2006 RA Maribor MM1 / Radio / perioda: dan, 0

termin, 17.00, brez naslova avtor Petra Kos

povzetek Vodstvo Preventa iz Slov. Gradca je potrdilo črnoglede napovedi, da bo, v kratkem, prišlo do zmanjševanja števila zaposlenih.

oddaja Dnevnikžanr,trajanje dialogizirano poročilo 3 min ocena

22.3.2006 RA Ognjišče / Radio / perioda: dan, 1


povzetek V Preventovem podjetju za izdelavo avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu, bodo prihodnji mesec odpustili 189 zaposlenih

oddaja Info oddaja žanr,trajanje poročilo 0,30 min ocena

22.3.2006 RA Slovenija 1 / Radio / perioda: dan, 0


68


povzetek V slovenjgraškem Preventu bodo aprila začeli odpuščati delavce po v naprej določenem programu, ki so ga izoblikovali v sodelovanju s sindikatom

oddaja Danes do 13-ih žanr,trajanje poročilo 1 min ocena

22.3.2006 RA Slovenija 1 / Radio / perioda: dan, 0termin, 15.30, brez naslova

avtor Petra Lesjak

povzetek Vodstvo slovenjgraškega Preventa je danes skupaj s predstavniki sindikata in območnega zavoda za zaposlovanje predstavilo program reševanja problema presežnih delavcev v družbah, v katerih izdelujejo avtomobilske sedežne prevleke

oddaja Dogodki in odmevi žanr,trajanje dialogizirano poročilo 2 min ocena

22.3.2006 RA Šmarje pri Jelšah / Radio / perioda: dan, 0


povzetek

Minister za promet Janez Božič je včeraj obiskal Maribor. Kjer se je med drugim srečal tudi z županom Borisom Sovičem.z njim se je pogovarjal o programu gradnje avtocest v SV Sloveniji in državnih cest na območju mariborske občine, ter z dogajanjem v zvezi z delovanjem tamkajšnjega letališča

oddaja Poročilažanr,trajanje poročilo 0,50 min ocena

22.3.2006 RA Val / Radio / perioda: dan, 0

termin, 12.00, brez naslova povzetek Prevent bo odpustil 189 delavcev

oddaja Novice žanr,trajanje poročilo 0,4 min ocena

22.3.2006 RA Velenje / Radio / perioda: dan, 0

termin, 14.30, brez naslova povzetek Prevent bo odpustil 189 zaposlenih


22.3.2006 Radio glas Ljubljane / Radio / perioda: dan, 1


povzetek V Preventovem podjetju za izdelavo avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu, ki zaposluje 962 ljudi bodo v okviru programa presežnih delavcev odpustili 189 zaposlenih.

oddaja RGL Obvešča in komentiražanr,trajanje poročilo 0.40 min ocena

22.3.2006 Radio 1 / Radio / perioda: dan, 1


69


povzetek V Preventovem podjetju za izdelavo avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu bodo po besedah generalnega direktorja Jožeta Kozmusa v okviru programa presežnih delavcev odpustili 189 zaposlenih

oddaja Poročilažanr,trajanje poročilo 0,40 min ocena

22.3.2006 POP tv / Televizija / perioda: dan, 1

termin, 19.00, brez naslova avtor Duška Žolger

povzetek Zaradi razmer v avtomobilski industriji, ki zahteva vse nižje stroške dela, bodo že konec tedna v slovenjgraškem Preventu odpustili 189 delavcev

oddaja 24 ur žanr,trajanje dialogizirano poročilo 2 min ocena

22.3.2006 RTS / Televizija / perioda: dan, 1

termin, 18.00, brez naslova avtor Alenka Šurlan, Duška Žolger

povzetek Zaradi razmer v avtomobilski industriji, ki zahteva vse nižje stroške dela bodo že konec tedna v slovenjgraškem Preventu odpustili sto devetinosemdeset delavcev. Po besedah generalnega direktorja Jožeta Kozmusa se želi Prevent s takšnim ukrepom prilagoditi razmeram na trgu.

oddaja Kronikažanr,trajanje dialogizirano poročilo ti razmeram ocena

22.3.2006 TV Slovenija 1 / Televizija / perioda: dan, 1

termin, 19.00, brez naslova avtor Tomaž Ranc

povzetek Eno izmed najuspešnejših slovenskih podjetij doma in v tujini, slovenjegraški Prevent, še naprej odpušča delavce.

oddaja Dnevnikžanr,trajanje dialogizirano poročilo 2.00 min ocena

22.3.2006 www.finance-on.net / Internet / perioda: dan, 1

termin, -, 189 Preventovih delavcev na cestoavtor STA

povzetek Po besedah generalnega direktorja Prevent Globala Jožeta Kozmusa, bodo 189 zaposlenih odpustili zaradi težkih razmer v avtomobilski industriji

žanr,trajanje poročilo 0 ocena 22.3.2006 www.24ur.com / Internet / perioda: dan, 1

stran, naslov: 0, Ob delo 189 ljudi avtor STA

povzetek v Preventu so pričeli odpuščati ljudi

Žanr,površina poročilo 155.29 cm2 ocena 23.3.2006 Delo / Tiskani / doseg: 228000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 11, V prvem valu na cesto skoraj dvesto delavkavtor Ivan Praprotnik

70


povzetek odpuščanje v slovenjgraškem Preventu

rubrika gospodarstvo Žanr,površina poročilo 392.09 cm2 ocena

23.3.2006 Direkt / Tiskani / doseg: 80000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 2, Odpuščanmje v Prevent Globalu

povzetek Prevent bo odpuščal

rubrika moja dežela Žanr,površina poročilo 78.39 cm2 ocena

71


23.3.2006 Dnevnik / Tiskani / doseg: 187000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 21, V Preventu za 350 ljudi ne bo več delaavtor Zlatka Strgar

povzetek Generalni direktor Preventa Jože Kozmus je včeraj predstavil razloge za prvi val odpuščanja, ki bo zajel 189 ljudi, večinoma žensk. Do konca leta 2006 bo od trenutno 3100 ljudi, ki delajo v programu za avtomobilsko industrijo, ostalo zaposlenih 2750.

rubrika poslovni Dnevnik Žanr,površina poročilo 568.29 cm2 ocena

23.3.2006 Finance / Tiskani / doseg: 50000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 6, Prevent bo letos odpustil 350 delavcevavtor Mateja Bertoncelj

povzetek Jože Kozmus, predsednik uprave Preventa Globala, bo letos odpustil 350 delavcev, prihodnji dve leti pa še približno 980

rubrika dogodki in ozadja Žanr,površina poročilo 439.60 cm2 ocena

23.3.2006 Finance / Tiskani / doseg: 50000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 16, Prevent To Lay Off 350 Workersavtor Mark M. Volčanšek, Tilen Šarlah

povzetek Prevent bo letos odpustil 350 delavcev

rubrika Breakfast with SloveniaŽanr,površina poročilo 457.10 cm2 ocena

23.3.2006 TV Slovenija - teletext / Tiskani / doseg: 1 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 0, Prevent bo odpustil 189 delavcev

povzetek Prevent je pričel odpuščati delavce

Žanr,površina poročilo 59.09 cm2 ocena 23.3.2006 Večer / Tiskani / doseg: 188000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 8, Prvega aprila sklepi o odpovedi za 189 zaposlenihavtor Jasmina Detela

povzetek Prevent Global napoveduje nova odpuščanja, tokrat v slovenjgraški tovarni

rubrika gospodarstvo Žanr,površina poročilo 599.12 cm2 ocena

23.3.2006 Večer / Tiskani / doseg: 188000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 9, Energetsko in izvozno usmerjena osavtor Aleš Mišič

povzetek hitro cesto od Dravograda do Vinice bi lahko finančno pokrili v devetih letih

rubrika gospodarstvo Žanr,površina Poročilo 434.01 cm2 ocena +

72


RA Slovenija 1 / perioda: dan, 0 / 22.3.2006 / termin: 15.30 brez naslova

VIR: RA Slovenija 1

DATUM OBJAVE: 22. MAREC 2006

ODDAJA: Dogodki in odmevi

TERMIN: 15.30

AVTOR: Petra Lesjak

TRAJANJE: 2 min

VSEBINA: Vodstvo slovenjgraškega Preventa je danes skupaj s predstavniki

sindikata in območnega zavoda za zaposlovanje predstavilo program reševanja

problema presežnih delavcev v družbah, v katerih izdelujejo avtomobilske sedežne

prevleke

NATALIJA MURŠIČ: Vodstvo slovenjgraškega Preventa je danes skupaj s

predstavniki sindikata in območnega zavoda za zaposlovanje predstavilo program

reševanja problema presežnih delavcev v družbah, v katerih izdelujejo avtomobilske

sedežne prevleke. Že aprila nameravajo odpustiti 189 delavcev iz njihove največje

družbe v Slovenj Gradcu, skupno pa bo letos izgubilo delo približno 350 zaposlenih.

S tem zmanjševanje števila zaposlenih v Preventovih družbah v Sloveniji ne bo

končano, saj bo tudi v prihodnjih dveh letih moralo oditi od 15 do 20 odstotkov

delavcev na leto. Petra Lesjak.

PETRA LESJAK: 189 zaposlenih v slovenjgraškem Preventu lahko še ta teden

pričakuje odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki bodo začele veljati po preteku posamičnih

določenih odpovednih rokov. Seznam presežnih ljudi so izdelali na osnovi meril, ki so

jih v sodelovanju s sindikati opredelili v programu razreševanja presežnih delavcev.

Kot je pojasnilo vodstvo, je ta ukrep nujen zaradi velikega pritiska avtomobilskih

koncernov na znižanje cen in posledično selitve enostavnejše proizvodnje na trge s

cenejšo delovno silo. Predsednik uprave Prevent Globala Jože Kozmus.

73


JOŽE KOZMUS (predsednik uprave Prevent Globala): Na žalost se moramo pač kot

globalno podjetje prilagodit trgu in odločili smo se, da vseeno zmanjšamo, da

prilagodimo kapacitete, da ne bi kasneje prišlo do tega, da bi moralo it v stečaj

kompletno podjetje.

PETRA LESJAK: Predsednik Svobodnega sindikata v slovenjgraškem Preventu

Vlado Zorman pa pravi:

VLADO ZORMAN (predsednik Svobodnega sindikata v slovenjgraškem Preventu):

Najbolj žal mi je v bistvu delavcev, ki so starejši delavci, ki bodo težko našli

zaposlitev. Ravno v zvezi s tem delavci pričakujejo težave. Delavci, ki so v bistvu ali

ki bodo na teh seznamih, bodo v bistvu prizadeti.

PETRA LESJAK: Letos bo delo v Preventovih družbah po Sloveniji, predvsem na

Koroškem, izgubilo okoli 350 delavcev, večinoma žensk.

74


TV Slovenija 1 / perioda: dan, 1 / 22.3.2006 / termin: 19.00 brez naslova

VIR: TV Slovenija 1

DATUM OBJAVE: 22. MAREC 2006

ODDAJA: Dnevnik

TERMIN: 19.00

AVTOR: Tomaž Ranc

TRAJANJE: 2.00 min

VSEBINA: Eno izmed najuspešnejših slovenskih podjetij doma in v tujini,

slovenjegraški Prevent, še naprej odpušča delavce.

EDITA M. CETINSKI: Eno izmed najuspešnejših slovenskih podjetij doma in v tujini,

slovenjegraški Prevent, še naprej odpušča delavce. Avtomobilske prevleke bodo

namreč šivali drugje, tam kjer je cenejša delovna sila. Zaradi selitve proizvodnje bo

do konca tedna odpoved dobilo 189 delavcev, do leta 2008 pa jih nameravajo vsako

leto odpustiti še od 15 do 20 odstotkov. veliko družin bo tako ostalo brez rednega

dohodka, saj samo tovarna v Slovenj Gradcu zaposluje 962 ljudi.

TOMAŽ RANC: Izguba naročil se je začela leta 2000, lani pa so končno poznali da

obstajata samo dve možnosti, vztrajanje pri proizvodnji serijskih prevlek doma in

zanesljiv propad, ali pa selitev tja, kjer so možnosti za preživetje večje, odločili so se

za slednje. V tem tednu bo ostalo brez dela 189 delavcev, 654 bodo ponudili nove

pogodbe v zaposlitvi za nedoločen čas, 108 zaščitenih delavcev bo ohranilo sedanje

pogodbe, 11 pa jih je podjetje zapustilo prostovoljno.

JOŽE KOZMUS PREDSEDNIK UPRAVE PREVENTA GLOBALA): na žalost se

moramo pač kot globalno podjetje prilagoditi trgu in odločili smo se, da vseeno

zmanjšamo, da prilagodimo kapacitete, da ne bi kasneje prišlo do tega, da bi moralo

iti v stečaj kompletno podjetje. Ja mislim, da se bo ta trend moral nadaljevati, da

bomo v Sloveniji proizvajali predvsem individualne prevleke, v bistvu bomo v Sloveniji

imeli praktično butično proizvodnjo.

TOMAŽ RANC: Iz Preventa lahko torej tudi v prihodnje pričakujemo tudi podobne

novice, a tudi sindikat je prepričan, da druge možnosti ni.

75


VLADO ZORMAN (PREDSEDNIK ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV V

PREVENTU): najbolj žal mi je v bistvu delavcev, ki so starejši delavci, ki bodo težko

našli zaposlitev ravno v zvezi s tem, delavci pričakujejo težave.

TOMAŽ RANC: V tem tednu odpuščenim delavce, pripadajo odpravnine v skupni

vrednosti 104 milijone tolarjev, kar jim ne zagotavlja svetle prihodnosti, preostane jim

le iskanje nove zaposlitve in pomoč Zavoda za zaposlovanje.

76


www.24ur.com / perioda: dan, 1 / 22.3.2006 / termin: Ob delo 189 ljudi

77


Večer / doseg: 188000 / perioda: dan, 1 / 23.3.2006 / stran: 8 Prvega aprila sklepi o odpovedi za 189 zaposlenih

78


Prevent d.d. 22.3.2006 RA Slovenija 1 / Radio / perioda: dan, 0


povzetek

Vodstvo skupine Prevent Slovenj Gradec je danes predstavilo program razreševanja presežnih delavcev, ki so ga zaradi racionalizacije, oziroma selitve proizvodnje enostavnejših avtomobilskih sedežnih prevlek na trge s cenejšo delovno silo pripravili v sodelovanju s predstavniki sindikata v podjetju. Tako lahko 189 zaposlenih v največji Preventovi družbi v Slovenj Gradcu pričakujejo odpovedi pogodb o zaposlitvi že v prihodnjih dneh. Skupno bodo letos sicer v Preventovih družbah zmanjšali število zaposlenih za 350 delavcev.

oddaja V Eter žanr,trajanje dialogizirano poročilo 8 min ocena

23.3.2006 Koroški radio Slovenj Gradec / Radio / perioda: dan, 0

termin, 14.30, brez naslova povzetek V kratkem ostalo brez dela 189 presežnih delavcev slovenjgraškega Preventa

oddaja Poročilažanr,trajanje Poročilo 1,2 min ocena

23.3.2006 Ra Center / Radio / perioda: dan, 0

termin, 06.25, brez naslova avtor Vesna Vujinović

povzetek V podjetju Prevent, kjer izdelujejo sedežne obleke za avtomobile in zaposlujejo nekaj manj kot 1000 ljudi bodo sprva odpustili 189 delavcev

oddaja Poročilažanr,trajanje Poročilo 0, 50 min ocena

23.3.2006 RA Velenje / Radio / perioda: dan, 0


povzetek 189 delavcev Preventa konec tedna ne bo dobilo v podpis novih pogodb o zaposlitvi

oddaja Poročilažanr,trajanje Vest 0,2 min ocena

23.3.2006 TV Maribor / Televizija / perioda: dan, 1


povzetek V Preventovem podjetju za izdelavo avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu se je začel val odpuščanja

oddaja V objektivu žanr,trajanje dialogizirano poročilo 0,7 min ocena

23.3.2006 TV Slovenija 1 / Televizija / perioda: dan, 1

termin, 07.00, brez naslova povzetek VEČER piše: Prevent napoveduje odpuščanja

oddaja Dobro jutro žanr,trajanje Poročilo 0,35 min ocena

79


23.3.2006 VTV Velenje / Televizija / perioda: dan, 1termin, 18.40, brez naslova

povzetek Prevent Global pojasnil ukrepe racionalizacije poslovnih procesov oddaja REGIONALNE NOVICE

žanr,trajanje Poročilo 0,30 min ocena 24.3.2006 Večer / Tiskani / doseg: 188000 / perioda: dan, 1

stran, naslov: 2, Ne(prevent)ivno avtor Srečko Klapš

povzetek odpuščanje delavcev v Preventu

rubrika v žariščužanr,površina Komentar 188.21 cm2 ocena

80


Večer / doseg: 188000 / perioda: dan, 1 / 24.3.2006 / stran: 2

Ne(prevent)ivno

81

Documents

NAČRTOVANJE, IZVEDBA IN ANALIZA …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/ogriz-andreja.pdfudeleženci posebej pripravljeni (Rijavec, Verčič in Zavrl 2002, 91). Politiki, predstavniki