PRIMERI PRED POSEBNIM SODIŠČEM ZA SIERRO LEONE

Univerza v Ljubljani

Pravna Fakulteta

Katedra za mednarodno pravo

PRIMERI PRED POSEBNIM SODIŠČEM ZA SIERRO LEONE

(diplomska naloga)

Avtorica: Natja Lavrič

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin, univ. dipl. prav.

Ljubljana, september 2012

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici, doc. dr. Vasilki Sancin, za izkazano dobro voljo in za sprotno

spremljanje mojega dela. Hvala za pomoč pri pripravi mojega diplomskega dela, od

izoblikovanja začetne ideje do iskanja virov in končnega zapisa ter priprave na zagovor.

Hvala mami in očetu, ker sta mi omogočila, da se v času študija nisem učila samo iz knjig,

ampak tudi iz lastnih izkušenj. S tem sta mi podarila najboljšo popotnico za nadaljnje

življenje. Zahvaljujem se tudi sestri Miriam za vso pomoč in podporo med študijem, saj mi je

s svojo konstruktivno kritiko ter občasno realno pohvalo olajšala pisanje diplomske naloge.

Za prvotno idejo za naslov diplomske naloge ter za vso spodbudo v času pisanja se

zahvaljujem Pii Pečnik.

Za natančno in hitro lektoriranje, za vse popravke in vstavljene vejice se zahvaljujem ga.

Andreji Dobnikar, ki je s tem prevzela del skrbi za mojo diplomsko nalogo.

Zahvaljujem se tudi prijateljem in sorodnikom, ki so mi stali ob strani. Hvala.

III

POVZETEK

Naslov: Primeri pred Posebnim sodiščem za Sierro Leone

Avtorica: Natja Lavrič

Mentorica: doc. dr. Vasilka Sancin, univ. dipl. prav.

Sierra Leone je bila po končanem oboroženem spopadu brez delujočega pravosodnega

sistema, v pomanjkanju finančnih sredstev in brez zadostnega izobraženega kadra, ki bi

pomagal državi iz krize. Da bi povrnili mir v državo, kaznovali povzročitelje največjih

hudodelstev in s tem omogočili razmere, ki bi privedle do sprave med prebivalci, se je vlada

odločila prositi za pomoč mednarodno skupnost. Ustanovljeno je bilo posebno sodišče za

Sierro Leone (PSSL), ki ga štejemo med drugo generacijo mednarodnih kazenskih sodišč, za

katera se je uveljavil skupni izraz internacionalizirana (hibridna) sodišča oz. tribunali. Za ta

sodišča je značilno, da uporabljajo tako mednarodno kot domače pravo, da izvršujejo sodno

funkcijo v kazenskih zadevah ter da so ustanovljena za določen čas. Te značilnosti

internacionalizirana sodišča ločijo od drugih mednarodnih kazenskih sodišč ter hkrati

opredeljujejo tako njihove prednosti kot tudi slabosti. PSSL je prvo hibridno sodišče,

ustanovljeno na podlagi sporazuma med OZN in vlado Sierre Leone. Sporazum določa, da

ima PSSL primarno pristojnost, kar pomeni, da morajo vsa ostala nacionalna sodišča z njim

sodelovati. PSSL je tudi prvo moderno sodišče, ki ima sedež v državi, kjer so bili storjeni

zločini (Freetown), kar povečuje legitimnost sodišča in približuje sojenje lokalnemu

prebivalstvu. S tem je postopek sprave in rehabilitacije lahko bolj uspešen. Personalna

pristojnost PSSL je opredeljena tako kot pri ostalih mednarodnih sodiščih, s posebnostjo, da

so lahko predmet kazenskopravnega pregona tudi mladoletniki oz. osebe med petnajstim in

osemnajstim letom starosti ter pripadniki mirovnih sil OZN in njihovo osebje. Stvarna

pristojnost PSSL je določena v njegovem statutu in se razteza na hudodelstva zoper

človečnost, kršitve skupnega 3. člena Ženevskih konvencij in Drugega dopolnilnega

protokola, nekatera hudodelstva po pravu Sierre Leone ter druge hude kršitve mednarodnega

humanitarnega prava. PSSL je prvo sodišče, ki je obsodilo nekdanje voditelje uporniških

skupin za nabor in izrabljanje otrok vojakov ter za napade na pripadnike mirovnih sil ZN, s

čimer je postavilo zelo pomemben mejnik na področju mednarodnega kazenskega prava.

Največjo svetovno prepoznavnost pa je PSSL dobilo z obtožbo in obsodbo nekdanjega

IV

liberijskega predsednika Charlesa Taylorja za hudodelstva zoper človečnost, ki je s tem postal

prvi državni poglavar, ki je bil obtožen in obsojen na mednarodnem kazenskem sodišču.

Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, posebno sodišče za Sierra Leone,

internacionalizirano sodišče, državljanska vojna, hudodelstva zoper človečnost, nabor ali

vključevanje otrok, otroci vojaki, Charles Taylor.

V

ABSTRACT

Title: Jurisprudence of The Special Court for Sierra Leone

Author: Natja Lavrič

Mentor: doc. dr. Vasilka Sancin, univ. dipl. prav.

At the end of the civil war in Sierra Leone, the country was in a situation without judicial

system, in lack of financial means and without educated people, who would help to bring it

out of the crisis. In order to bring back peace in the country, to punish the perpetrators of the

worst offences and to enable circumstances that would bring reconciliation amongst people,

the government decided to ask for help the international community. They established Special

Court for Sierra Leone (SCSL), which is a second generation international criminal court also

called internationalized (hybrid) court or tribunal. What these courts have in common is that

they use international and also national law, that they all execute judicial function in criminal

matters and are established for a certain period of time. These characteristics separate

internationalized courts from other international criminal courts and at the same time define

their advantages and disadvantages. SCSL is the first hybrid court which was established by

the agreement between UN and the government of Sierra Leone. The agreement defines that

SCSL has the primary jurisdiction, which means that all other national courts have to

collaborate with it. SCSL is also the first modern court which has its headquarters in the

country where the crimes were perpetrated (Freetown) which makes it more legitimate and

approaches the trial to local community. In that way the reconciliation procedure can be more

efficient. Personal jurisdiction of the SCSL is defined the same as in other international

courts, with special provisions under which also the minors (persons between fifteen and

eighteen years of age) and UN peace makers are an object of criminal persecution. According

to its Statute, SCSL has jurisdiction for crimes against humanity, violations of article 3

common to the Geneva Convention and of Additional Protocol II, for some crimes under

Sierra Leonean law and other serious violations of international humanitarian law. SCSL is

the first tribunal to convict former rebel leaders for the use of child soldiers and for attacks

directed against UN peacekeepers and so reached an important milestone in the field of

international criminal law.

VI

The SCSL gained the broadest media recognition with indictment and conviction of former

Liberian president Charles Taylor for crimes against humanity, who became the first head of

state that was accused, tried and convicted in front of international criminal court.

Keywords: international criminal law, Special Court for Sierra Leone, internationalized court,

civil war, crimes against humanity, conscription or enlistment of children, child soldiers,

Charles Taylor.

VII

KAZALO

Seznam okrajšav in kratic ........................................................................................................ IX

1 Uvod .................................................................................................................................... 1

2 Prikaz oboroženih spopadov v Sierri Leone in ustanovitev Posebnega sodišča za Sierro

Leone .......................................................................................................................................... 3

2.1 Državljanska vojna ...................................................................................................... 3

2.2 Vloga Organizacije združenih narodov v Sierri Leone ............................................... 5

2.2.1 Resolucija Varnostnega sveta OZN 1132 (1997) ................................................. 5

2.2.2 Opazovalna misija OZN za Sierro Leone – UNOMSIL ...................................... 6

2.2.3 Mirovna operacija OZN – UNAMSIL ................................................................. 7

2.2.4 Ustanovitev Posebnega sodišča za Sierro Leone ............................................... 10

2.3 Posebno sodišče za Sierro Leone............................................................................... 13

2.3.1 Posebno sodišče za Sierro Leone kot »internacionalizirano« sodišče ............... 13

2.3.2 Sestava sodišča ................................................................................................... 16

2.3.3 Sedež in financiranje sodišča ............................................................................. 19

2.3.4 Personalna pristojnost sodišča ............................................................................ 22

2.3.5 Pravo, ki ga uporablja sodišče ............................................................................ 24

2.3.6 Stvarna pristojnost sodišča ................................................................................. 25

2.3.7 Časovna in krajevna pristojnost sodišča ............................................................. 29

2.3.8 Delovanje sodišča ............................................................................................... 30

3 Primeri pred Posebnim sodiščem za Sierro Leone ........................................................... 31

3.1 Nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali skupine ali

njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje pri sovražnostih ................................................ 35

3.1.1 Otroci v oboroženih spopadih ............................................................................ 35

3.1.2 Novačenje otrok v mednarodnem pravu ............................................................ 37

3.1.3 Predhodna odločitev v primeru Hinga Norman ................................................. 38

3.1.4 Obtožbe za točko c) 4. člena in odločitve .......................................................... 39

3.2 Odločitve Posebnega sodišča za sierro leone ............................................................ 43

3.2.1 Revolucionarni svet oboroženih sil .................................................................... 43

3.2.2 Civilne obrambne sile ......................................................................................... 44

3.2.3 Revolucionarna združena fronta ......................................................................... 45

3.2.4 Charles Taylor .................................................................................................... 46

4 Zaključek ........................................................................................................................... 48

VIII

5 Literatura ........................................................................................................................... 51

5.1 Monografije ............................................................................................................... 51

5.2 Članki in diplomske naloge ....................................................................................... 51

5.3 Mednarodne pogodbe ................................................................................................ 52

5.4 Drugi dokumenti ........................................................................................................ 53

5.5 Odločitve Posebnega sodišča za Sierra Leone .......................................................... 54

5.6 Spletne strani ............................................................................................................. 56

6 Priloga: Statut Posebnega sodišča za Sierro Leone .......................................................... 57

IX

SEZNAM OKRAJŠAV IN KRATIC

AFRC Armed Forces Revolutionary Council, Revolucionarni svet oboroženih sil

APC All People's Congress, Vseljudski kongres

CDF Civil Defence Force, Civilne obrambne sile

ECOMOG Economic Community of West African States Monitoring Group, Vojaška

opazovalna skupina Ekonomske skupnosti Zahodne Afrike

ECOWAS Economic Community of West African States, Ekonomske skupnosti Zahodne

Afrike

MKSJ Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo

MKSR Mednarodno kazensko sodišče za Ruando

NPFL National Patriotic Front of Liberia, Nacionalne patriotske fronte Liberije

npr. na primer

NPRC National Provisional Ruling Council, Začasni državni upravni svet

OAU Organisation of African Unity, Organizacija Afriške enotnosti

odst. odstavek

oz. oziroma

OZN Organizacija Združenih narodov

PSSL Posebno sodišče za Sierro Leone

RUF Revolutionary United Front , Revolucionarna združena fronta

RSLAF The Republic of Sierra Leone Armed Forces, Oborožene sile Republike Sierre

Leone

SCSL Special Court for Sierra Leone, Posebno sodišče za Sierro Leone

SLPP Sierra Leone People's Party, Sierraleonska ljudska stranka

str. stran

št. številka

TRC Truth and Reconciliation Commission, Komisije za resnico in spravo

UNAMSIL United Nations Mission in Sierra Leone, Mirovna operacija za Sierro Leone

UNIOSIL United Nations Integrated Office for Sierra Leone, Enotna služba Združenih

narodov za Sierro Leone

UNIPSIL United Nations Integrated Peacebuilding Office in Sierra Leone, Enotna služba

za graditev miru v Sierri Leone

UNITA National Union for the Total Independence of Angola, Nacionalno unijo za

popolno neodvisnost Angole

http://en.wikipedia.org/wiki/All_People%27s_Congress

http://en.wikipedia.org/wiki/National_Patriotic_Front_of_Liberia

http://en.wikipedia.org/wiki/Sierra_Leone_People%27s_Party

X

UNOMSIL United Nations Observer Mission in Sierra Leone, Opazovalna misija ZN za

Sierro Leone

VS OZN Varnostni svet Organizacije združenih narodov

1

1 UVOD

Državljansko vojno, ki je med leti 1991 in 2002 pustošila po Sierri Leone, je

zaznamovala nepopisna brutalnost. Država se je znašla na bojišču treh oboroženih

skupin, vsaka od njih pa je prispevala svoj delež k hudodelstvom zoper človečnost in h

kršitvam mednarodnega humanitarnega prava. Po koncu državljanske vojne je bilo

pravosodje Sierre Leone popolnoma uničeno, primanjkovalo jim je kadra in finančnih

sredstev, kar je pripomoglo k temu, da država sama ni bila sposobna izvesti zapletenih

postopkov proti najhujšim zločincem in končati nekaznovanost ter hkrati omogočiti

razmere, ki bi privedle do sprave med prebivalci. Glede na izkušnje ad hoc

mednarodnih kazenskih sodišč za Jugoslavijo in Ruando, se je vlada Sierre Leone

skupaj z OZN odločila, da bo ustanovila posebno, hibridno sodišče, katerega osnovni

namen bo pregon odgovornih za najhujša mednarodna hudodelstva. Skušali so

ustvariti nov model mednarodnega kazenskega sodstva, ki bi povečal legitimnost v

očeh lokalnega prebivalstva ter prispeval k obnovi sodnega sistema prizadete države.

V tej diplomski nalogi je najprej predstavljena vloga mednarodne skupnosti pri

poskusu reševanja konfliktov v Sierri Leone. Med oboroženim spopadom v državi je

Varnostni svet Organizacije združenih narodov (VS OZN) pooblastil ekonomsko

skupnost Zahodne Afrike (ECOWAS), da si z mirnimi sredstvi prizadeva za končanje

konflikta in obnovitev legitimne oblasti. Z istim namenom so ustanovili opazovalno

misijo UNOMSIL, ki je kasneje prerasla v precej večjo mirovno operacijo UNAMSIL,

katere namen je bil pomagati vladi in drugim strankam v sporu pri uveljavljanju

mirovnega sporazuma iz Loméja ter pomoč pri razorožitvi, demobilizaciji in

reintegraciji. Z ustanovitvijo UNAMSIL se je začel trend »robustnih mirovnih

operacij«.1 Ključno dejanje mednarodne skupnosti v Sierri Leone pa je bilo izvedeno s

sklenitvijo mednarodnega sporazuma med ZN in vlado Sierre Leone, na podlagi

katerega je bilo ustanovljeno PSSL.

V drugem delu naloge je najprej opisana narava PSSL, uvrščamo ga namreč med

internacionalizirana sodišča. Zanje je značilno, da tako pri njihovi ustanovitvi, sestavi

1 Več o tem glej: V. Sancin, D. Švarc, M. Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov (2009), str.

309.

2

organov in osebja, kot tudi pri pravu, ki ga uporabljajo, zasledimo prepletanje

mednarodnih in nacionalnih elementov. Poleg PSSL v to skupino uvrščamo še panele

okrožnega sodišča Dili z ekskluzivno jurisdikcijo za resna hudodelstva v Vzhodnem

Timorju; panele kosovskih okrožnih sodišč, senat za vojna hudodelstva BiH ter

izredne senate sodišč v Kambodži. V nalogi na kratko primerjam navedena sodišča

glede vprašanj o njihovi sestavi, sedežu in financiranju, o pravu, ki ga uporabljajo

sodišča ter o personalni, stvarni, časovni in krajevni pristojnosti sodišč. V tem

poglavju so navedene tudi prednosti in slabosti internacionaliziranih tribunalov.

Zadnji, tretji del diplomske naloge je posvečen primerom pred PSSL. Pred PSSL je

bilo obtoženih 13 posameznikov, in sicer zaradi hudodelstev proti človečnosti ter

drugih hudih kršitev mednarodnega prava. Sodišče je postopke proti trem nekdanjim

voditeljem AFRC (Armed Forces Revolutionary Council), dvema članoma CDF (Civil

Defence Forces) in trem nekdanjim voditeljem RUF (Revolutionary United Front)

združilo glede na njihovo pripadnost določeni oboroženi skupini. Postopek zoper

bivšega liberijskega predsednika Charlesa Taylorja je potekal samostojno. Zaradi

varnostnih razlogov ta postopek ni potekal v Freetownu, kjer ima PSSL sedež, temveč

v Haagu.

Sodna praksa tega sodišča je pomembna predvsem zaradi prelomne odločitve glede

kaznivega dejanja nabora ali vključevanja otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene

sile ali skupine. Glede na to, da so bili prvič v zgodovini mednarodnega kazenskega

prava bivši voditelji oboroženih skupin obsojeni prav na tem sodišču ter zaradi

prostorskih omejitev, se posvečam analizi samo tega kaznivega dejanja.

3

2 PRIKAZ OBOROŽENIH SPOPADOV V SIERRI LEONE

IN USTANOVITEV POSEBNEGA SODIŠČA ZA SIERRO

LEONE

2.1 DRŽAVLJANSKA VOJNA

Med leti 1991 in 2002 je po Sierri Leone pustošila državljanska vojna in za seboj

pustila več kot 50.000 mrtvih ter uničila skoraj vso infrastrukturo v državi.

Državljanska vojna je izbruhnila kot posledica vladne korupcije, negospodarnega

izkoriščanja ter prilaščanja diamantnih polj ter množičnih zlorab položaja s strani

vladajočih. Pomembno vlogo pri izbruhu izgredov in kasneje vojne v Sierri Leone je

imela tudi brutalna državljanska vojna v sosednji državi Liberiji. Charles Taylor,

voditelj nacionalne patriotske fronte Liberije (National Patriotic Front of Liberia,

NPFL) je skupaj z nekdanjim desetnikom Fodajem Sankohom ustanovil skupino z

imenom Revolucionarna združena fronta (Revolutionary United Front, RUF), ki je

začela napadati vasi v vzhodnem delu Sierre Leone ob liberijski meji. Njihov cilj je bil

strmoglaviti skorumpirano vlado vseljudskega kongresa (All People's Congress, APC).

Prvi napad pod vodstvom Sankoha in s pomočjo Taylorja je RUF izvedla 23. marca

1991.

Po volitvah, maja 1996, so se predsednik Kabbah, Sierreleonska ljudska stranka

(Sierra Leone People's Party, SLPP) in RUF začeli pogajati o prenehanju bojev. Sprva

pogovori niso bili uspešni, vendar so s prekinitvami vztrajali več mesecev. 20.

novembra 1996 je bil v Abidžanu (Slonokoščena obala) podpisan mirovni sporazum.2

Toda podpisu niso sledili razorožitev, demobilizacija in reintegracija, zato so se boji še

kar nadaljevali.

Leta 1997 so ustanovili novo vojaško skupino, ki so jo poimenovali Revolucionarni

svet oboroženih sil (Armed Forces Revolutionary Council, AFRC). Pod vodstvom

2 Letter dated 11 December 1996 from the Permanent Representative of Sierra Leone to the UN

Adressed to the Secretary General, S/1996/1034, Abidjan Peace Accord, 30 November 1996. Cilji

sporazuma so bili ustanovitev Narodne komisije za vzpostavitev miru, ustanovitev nevtralne opazovalne

skupine, ki bi jo sestavljalo 700 vojakov, vsi bojevniki RUF bi se razorožili in podeljena bi jim bila

amnestija, prizadevali bi si za reintegracijo upornikov RUF v družbo, tuje koristoljubne skupine bi

zapustile državo po ustanovitvi skupne opazovalne skupine.

http://en.wikipedia.org/wiki/National_Patriotic_Front_of_Liberia

http://en.wikipedia.org/wiki/All_People%27s_Congress

http://en.wikipedia.org/wiki/Sierra_Leone_People%27s_Party

4

podporočnika Johnnya Paula Korome je z oblasti vrgla Kabbaha in k sodelovanju v

novi vladi povabila RUF.

V prizadevanjih za obnovitev vlade je predsednik Kabbah ustanovil civilne obrambne

sile (Civil Defence Force, CDF3), da bi koordinirale aktivnosti med več vladnimi

vojaškimi skupinami in vojaško opazovalno skupino ekonomske skupnosti Zahodne

Afrike (Economic Community of West African States Monitoring Group,

ECOMOG)4. ECOMOG, ki jo je vodila Nigerija, je marca 1998 pregnala AFRC in na

oblast se je vrnil demokratično izvoljeni predsednik Kabbah. Januarja 1999 je zopet

sledil poskus državnega udara s strani RUF. Boji so se razširili v Freetown in zahtevali

več tisoč smrtnih žrtev in ranjencev. Po več tednih, so sile ECOMOG-a odbile napad

RUF.

Julija istega leta sta predsednik Kabbah in voditelj RUF Fodaj Sankoh v Loméju

podpisala mirovni sporazum5, ki je upornikom zagotavljal udeleženost v novi vladi in

splošno amnestijo za vse borce. Vlada je ostala brez vsakega vpliva in uporniki so še

vedno nadzorovali vsaj polovico ozemlja.

3 CDF je bila obrambna enota, sestavljena po večini iz Kamajorov, ki so se na strani vlade borili proti

AFRC in RUF, od novembra 1996 do decembra 1999. Izraz “Kamajor” se je sprva uporabljal za

moškega predstavnika plemena Mendov, ki je dobro poznal gozd in gozdne rastline oziroma zelišča.

Kamajori so bili lovci in so varovali skupnosti pred “naravnimi in nadnaravnimi grožnjami, ki so segale

preko vaških meja”. Druge etnične skupine, so Kamajore poimenovale z drugimi imeni. Prosecutor v.

Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-T, Trial Judgement, 2 August 2007, v nadaljevanju: CDF Trial

Judgment, odst. 62. 4 Ekonomska skupnost Zahodne Afrike (ECOWAS, The Economic Community Of West African States)

je regionalna organizacija 15 držav, ki je bila ustanovljena leta 1975. Njena naloga je promocija

ekonomske integracija na vseh področjih ekonomske dejavnosti, še posebej na področjih industrije,

prometa, telekomunikacij, energetike, agrikulture, naravnih virov, rešuje denarna in finančna vprašanja,

socialne in kulturne probleme idr. Vojaška opazovalna skupina Ekonomske skupnosti Zahodne Afrike

(The Economic Community of West African States Monitoring Group, ECOMOG) je bila Zahodno

Afriška multilateralna oborožena skupina ustanovljena s strani ECOWAS. ECOMOG je bil uradni

dogovor za skupno delovanje samostojnih vojsk. Glavna opora je bila Nigerijska vojska in njeni

finančni viri, bataljone pa so prispevale tudi druge države članice ECOWAS (Gana, Gvineja, Sierra

Leone, Gambija, Liberija, Mali, Burkina Faso, Niger in ostale).

http://www.comm.ecowas.int/sec/index.php?id=about_a&lang=en (3.10.2011). 5 Letter dated 12 July 1999 from the Chargé d'Affaires ad Interim of the Permanent Mission in Togo to

the UN Adressed to the President of the Security Council, S/1999/777, Lóme Peace Agreement, 7 July

1999. S sporazumom je bila določena tudi ustanovitev Komisije za resnico in spravo (Truth and

Reconciliation Commission, TRC), ki naj bi delovala kot forum za izpovedi žrtev in kršiteljev

človekovih pravic ter zagotovila dokončno spravo.

http://www.comm.ecowas.int/sec/index.php?id=about_a&lang=en

5

Maja 2000, ko je predsednik Varnostnega sveta OZN obtožil Sankoh-a, da je kršil

mirovni sporazum iz Loméja6, so pripadniki RUF postrelili 20 udeležencev

demonstracij proti RUF pred Sankohovo rezidenco. Zaradi teh kršitev mirovnega

sporazuma so bili Sankoh in drugi voditelji RUF aretirani, RUF pa je izgubila svoj

položaj v vladi.

Leta 2001 je bil podpisan še drugi mirovni sporazum v Abidžanu. Po tem se je začela

obsežna razorožitev, demobilizacija in reintegracija. Nasilje se je občutno zmanjšalo.

Z razorožitvijo pa je vlada prevzela oblast še na območjih, ki so bila prej pod

nadzorom upornikov. Januarja 2002 je predsednik Kabbah razglasil konec

državljanske vojne.

2.2 VLOGA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV V SIERRI

LEONE

2.2.1 Resolucija Varnostnega sveta OZN 1132 (1997)

VS OZN je obravnaval oboroženi konflikt v Sierri Leone po državnem udaru leta

1997. Sprejel je resolucijo 1132 (1997), s katero je ta konflikt označil za »grožnjo

mednarodnemu miru in varnosti«.7 Na podlagi VII. poglavja ustanovne listine OZN je

pooblastil ECOWAS, da si z mirnimi sredstvi prizadeva za končanje konflikta in

obnovitev legitimne oblasti.8 Z resolucijo je VS državam prepovedal nudenje tranzita

za člane vojaških skupin in njihove družine. Vstop in tranzit skozi državo mora biti

dovoljen s strani odbora, ki je ustanovljen s to resolucijo ter samo iz humanitarnih

razlogov. Hkrati je VS prepovedal prodajo in dobavo nafte, orožja in vojaške opreme

v Sierri Leone. Te prepovedi pa niso veljale za ECOMOG.9

Ko je marca 1998 ECOMOG z oboroženo akcijo pregnal AFRC in se je na oblast vrnil

demokratično izvoljeni predsednik Kabbah, ECOMOG za to dejanje ni imel

avtorizacije Varnostnega sveta. To pa je pravno sporno, vendar temu VS ni namenjal

6 Statement by the President of Security Council S/PRST/2000/14 of 4 May 2000, The Situation in

Sierra Leone. 7 Resolucija Varnostnega sveta 1132, z dne 8. oktobra 1997, str. 2.

8 D. Türk, Temelji mednarodnega prava (2007), str. 512-516.

9 Resolucija Varnostnega sveta 1132, z dne 8. oktobra 1997.

6

posebne pozornosti10

, saj so se boji v Sierri Leone tudi po tej akciji nadaljevali. Države

članice ECOWAS so s svojimi prizadevanji »pozitivno vplivale na vzpostavitev miru,

varnosti in stabilnosti«11

, njihova vojaška opazovalna skupina ECOMOG pa je imela

pomembno vlogo »pri implementaciji načrta vlade Sierre Leone za razorožitev,

demobilizacijo in reintegracijo«.12

Obe skupini sta prispevali svoj delež pri pogajanjih

za vzpostavljanje miru, vse do podpisa mirovnega sporazuma, s katerim se je

državljanska vojna končala.

2.2.2 Opazovalna misija OZN za Sierro Leone – UNOMSIL

Dne 13. julija 1998 je VS sprejel resolucijo 1181 (1998), s katero je izrazil »hudo

zaskrbljenost zaradi izgub življenja in trpljenja prebivalcev Sierre Leone, vključno z

begunci, izseljenimi osebami ter otroci«.13

VS je obsodil »kontinuirani odpor

upornikov do legitimne oblasti in nasilje, ki ga izvajajo nad civilnim prebivalstvom ter

zahteval, da nemudoma odložijo orožje.«14

S to resolucijo je VS odločil, da se uvede opazovalna misija UNOMSIL (United

Nations Observer Mission in Sierra Leone), ki je sprva vključevala 70 vojaških

opazovalcev in majhno medicinsko enoto s potrebno tehnično opremo ter določeno

število civilnega osebja.

Namen mandata misije je bil spremljanje vojaške in varnostne situacije in dobava

informacij posebnemu predstavniku generalnega sekretarja, spremljanje razoroževanja

in demobilizacije, vključno s spremljanjem vloge ECOMOG pri varnostnih ukrepih ter

pri zbiranju ter uničevanju orožja.15

VS je zaradi še vedno zaskrbljujočega stanja v državi in ob upoštevanju poročil

generalnega sekretarja, z resolucijo 1220 (1999) podaljšal mandat UNOMSIL-a do 13.

marca 1999 ter z resolucijo 1245 (1999) do 13. decembra 1999.

10

D. Türk, Temelji mednarodnega prava (2007), str. 512-516 11

Resolucija Varnostnega sveta 1181, z dne 13. julija 1998, odst. 5. 12

Prav tam. 13

Prav tam, str. 1. 14

Prav tam, odst. 1. 15

Prav tam, str. 2.

7

2.2.3 Mirovna operacija OZN – UNAMSIL

Oktobra 1999 je VS OZN ukinil misijo UNOMSIL ter namesto nje z resolucijo 1270

(1999)16

, ustanovil novo in precej večjo mirovno operacijo UNAMSIL (United

Nations Mission in Sierra Leone) z namenom, pomagati vladi in drugim strankam v

sporu pri uveljavljanju mirovnega sporazuma iz Loméja ter pri razorožitvi,

demobilizaciji in reintegraciji.

UNAMSIL je bila sprva »slabo načrtovana, premalo usposobljena in neučinkovito

vodena operacija«17

, zato je v začetku leta 2000 skoraj propadla. Mirovniki so skušali

razorožiti upornike v vzhodnem delu države, ko je ponovno izbruhnilo nasilje. RUF je

kršila določila mirovnega sporazuma tako, da je zasegla orožje in strelivo več kot

petsto pripadnikom misije, ki se niso bili sposobni braniti. Zaradi poslabšanja situacije,

je Velika Britanija poslala v svojo nekdanjo kolonijo osemsto paravojaških enot. Sprva

je bil namen operacije Palliser, da evakuirajo vse britanske in tuje državljane, nato pa

so operaciji podaljšali mandat in pomagali organizirati in uriti enote OZN, krepiti

njihove položaje, odpravljati cestne zapore, ščititi glavno mesto in njegova letališča ter

izvajati skupne akcije z enotami UNAMSIL.18

Operacija Palliser je bila uspešna, saj so

kmalu uspeli zagotoviti izpustitev večine zajetih mirovnikov OZN in okrepiti

stabilnost UNAMSIL.19

Iz resolucije VS 1270 (1999) izhaja, da je mandat UNAMSIL-a obsegal naslednje

naloge:

- sodelovanje z vlado Sierre Leone in drugimi strankami mirovnega sporazuma

pri implementaciji tega sporazuma;

- pomagati vladi pri implementaciji načrta razorožitve, demobilizacije in

reintegracije;

- biti prisotni/navzoči na ključnih lokacijah po vsem teritoriju države, vključno v

razorožitvenih/sprejemnih ter demobilizacijskih centrih;

- zagotoviti varnost in svobodo gibanja za osebje Združenih narodov;

16

Resolucija Varnostnega sveta 1270, z dne 22. oktobra 1999, S/RES/1270 (1999). 17

V. Sancin, D. Švarc, M. Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov (2009) , str. 310. 18

Prav tam. 19

Prav tam.

8

- spremljati vdanost končanju spopadov v skladu z sporazumom o končanju;

- spodbujanje strank pri razvijanju mehanizmov zaupanja in podpora pri

njihovem delovanju;

- pospešiti dostavo humanitarne pomoči;

- podpirati operacije civilnih funkcionarjev Združenih narodov, vključno z

posebnim predstavnikom generalnega sekretarja in njegovim osebjem,

uradnikom za človekove pravice in uradnikom za državljanske/civilne zadeve;

- priskrbeti podporo na volitvah, ki naj bi se izvedle v skladu z Ustavo Sierre

Leone.20

Z resolucijo je bilo tudi določeno prvotno število pripadnikov mirovne operacije, ki je

znašalo 6.000 vojakov, od tega 260 vojaških opazovalcev.21

Sklenili pa so, da se bo

število članov misije spreminjalo glede na redna poročila o poteku misije, okoliščine v

državi ter glede na napredek pri vzpostavljanju miru.

Februarja 2000 je VS ponovno pregledal mandat ter ugotovil, da kljub napredku pri

razorožitvi, demobilizaciji in reintegraciji, še vedno niso uspešni pri reševanju

ugrabljencev ter problemu novačenja otrok, prav tako pa so uporniki nadaljevali z

zajemanjem talcev in humanitarnega osebja. Zato so mandat UNAMSIL-a razširili

vsebinsko in številčno. Po resoluciji 1289 (2000) je mandat vključeval 11.000 vojakov

ter že sodelujoče vojaške opazovalce. UNAMSIL je tudi uradno dobil širša pooblastila

za uporabo sile oz. »vseh potrebnih ukrepov« za izvajanje novih, razširjenih nalog: za

zagotavljanje varnosti na ključnih lokacijah in v vladnih poslopjih; za omogočanje

prostega gibanja oseb, materiala in humanitarne pomoči po predvidenih koridorjih; za

zagotavljanje varnosti na vseh lokacijah za izvajanje programov razorožitve,

demobilizacije in ponovne vključitve nekdanjih oboroženih upornikov; za

koordinacijo in pomoč vladi Sierre Leone pri zagotavljanju zakonitosti in reda na

območjih skupne razmestitve; za varovanje orožja, streliva in druge vojaške opreme

nekdanjih borcev ter za pomoč pri njihovem naknadnem uničenju.22

Z resolucijo je

mirovne sile pooblastil za uporabo »vseh potrebnih sredstev« pri izvajanju svojega

mandata. To je storil z namenom zagotavljanja varnosti in svobode gibanja osebja ter

20

Resolucija Varnostnega sveta 1270, z dne 22. oktobra 1999, str. 2. 21

Pripadniki opazovalne misije UNOMSIL so bili integrirani v enote UNAMSIL. Prav tam, str. 3. 22

Resolucija Varnostnega sveta 1289, z dne 7. februarja 2000, str. 3.

9

v okviru svojih zmožnosti in območja razmestitve ob upoštevanju tovrstnih obveznosti

vlade Sierre Leone za zaščito civilistov pred neizbežnimi grožnjami s fizičnim

nasiljem.23

Mirovna operacija UNAMSIL je pomembna, ker se je z njo začel trend »robustnih

mirovnih operacij«. Za te operacije je značilno, da potekajo v izredno nestabilnem in

nevarnem okolju, zato VS OZN na predlog generalnega sekretarja pogosto pooblasti

vojaški del misije za uporabo sile onkraj samoobrambe za izvrševanje nalog mandata

in za vzdrževanje javne varnosti.24

V primeru UNAMSIL je generalni sekretar Kofi

Annan zaradi nevarnosti napadov na pripadnike mirovnih sil prvič odkrito opozoril

VS, da morajo biti mirovne sile OZN sposobne in pripravljene s silo odgovoriti tudi v

primeru manifestacije sovražnega namena in ne le dejanskega oboroženega napada na

OZN. Vsaka taka uporaba sile naj bi bila upravičena in legitimna.25

Število pripadnikov mirovne misije UNAMSIL se je 19. maja 200026

povečalo na

13.000 vojakov ter 30. marca 200127

na 17.500 vojakov.

Misija UNAMSIL je izvršila večino nalog iz mandata: pomagala je pri prostovoljni

vrnitvi več kot pol milijona beguncev in notranje razseljenih oseb, vladi je pomagala

pri ponovni vzpostavitvi administracije in socialnih storitev na območjih, ki so bila

pod nadzorom upornikov, usposobila je na tisoče policistov in pomagala pri ponovni

vzpostavitvi policijskega sistema v državi.28

UNAMSIL je uspešno zaključila svoj

mandat decembra 2005, ko jo je zamenjala operacija UNIOSIL (United Nations

Integrated Office for Sierra Leone), ki jo je ustanovil VS z resolucijo 1620 (2005).

Namen misije je bila pomoč pri nadaljnjem vzpostavljanju in ohranjanju miru v

državi, pri pospeševanju ekonomskega in političnega vodstva, pri gradnji nacionalnih

zmožnosti za preprečevanje konfliktov ter pri pripravi na volitve leta 2007.29

23

Prav tam. 24

V. Sancin, D. Švarc, M. Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov (2009), str. 309. 25

Forth Report of the Secretary-General pursuant to Security Council Resolution 1270 (1999) on the

United Nations Mission in Sierra Leone, UN Doc S/2000/455, 19. maj 2000, odst. 89. 26

Resolucija Varnostnega sveta 1299, z dne 19. maja 2000. 27

Resolucija Varnostnega sveta 1346, z dne 30. marca 2001, str. 1. 28

V. Sancin, D. Švarc, M. Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov (2009), str. 311. 29

Resolucija Varnostnega sveta 1620, z dne 31. avgusta 2005.

10

UNIOSIL je končala svoj mandat 30. septembra 2008, zamenjala pa jo je misija

UNIPSIL (United Nations Integrated Peacebuilding Office in Sierra Leone). VS je

poudaril pomembnost kontinuirane podpore Združenih narodov in mednarodne

skupnosti za dolgoročni mir, varnost in razvoj Sierre Leone.30

2.2.4 Ustanovitev Posebnega sodišča za Sierro Leone

Predsednik Kabbah je junija leta 2000 oznanil, da bo prosil VS OZN, da ustanovi

tribunal za Sierro Leone ali z vzpostavitvijo posebnega sodišča ali tako da razširi

mandat Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando (MKSR) še na območje Sierre

Leone.31

V pismu predsednika Sierre Leone, ki ga je 12. junija 2000 naslovil na generalnega

sekretarja, je predsednik pojasnil okoliščine, ki so pripeljale do ideje o posebnem

sodišču ter zaprosil OZN, da pomagajo pri ustanovitvi močnega sodišča z namenom

vzpostaviti in obdržati mir in varnost v državi.32

Zaradi občutljivosti zadeve in želje po

čimprejšnjem ukrepanju je predsednik Kabbah povabil predstavnike OZN, da obiščejo

Sierro Leone in preučijo možnosti za ustanovitev posebnega sodišča. Sierra Leone

zaradi teže in razsežnosti storjenih zločinov ni imela primernih sredstev in

strokovnjakov za vodenje procesov proti vojnim zločincem. Dolgotrajna državljanska

vojna je namreč uničila tudi pravosodno infrastrukturo v državi, hkrati pa nacionalno

kazensko pravo ni obsegalo tako strašnih zločinov, ki so bili izvedeni s strani RUF in

drugih skupin upornikov. Pismu je predsednik Kabbah dodal tudi aneks, ki vsebuje

okvirni načrt za ustanovitev in delovanje PSSL.33

Dne 14. avgusta 2000 je VS zaradi »globoke zaskrbljenosti zaradi velikih zločinov

storjenih na ozemlju Sierre Leone … in da bi preprečili nekaznovanost« sprejel

resolucijo 1315 (2000), s katero je prosil generalnega sekretarja Kofija Annana, da

sklene dogovor z vlado Sierre Leone, na podlagi katerega bi ustanovili neodvisno

30

Resolucija Varnostnega sveta 1829, z dne 4. avgusta 2008, str. 1. 31

Slednji predlog je bil zavrnjen s strani Richarda Holbroka, ki je bil takrat stalni predstavnik ZDA pri

OZN. 32

Letter dated 9 August 2000 from the Permanent Representative of Sierra Leone to the United Nations

adressed to the President of the Security Council, UN Doc S/2000/786, Anex to the Letter, 10. avgust

2000. 33

Prav tam, Aneks.

11

posebno sodišče v skladu z resolucijo.34

Z resolucijo so predlagali tudi stvarno in

personalno pristojnost ter poudarili pomembnost nepristranskosti, neodvisnosti in

verodostojnosti sodnega procesa, še posebej z vidika statusa sodnikov in tožilcev.

V besedilu resolucije je VS tudi poudaril, da določila iz mirovnega sporazuma v

Loméju glede amnestije ne bodo veljala za mednarodne zločine kot so genocid,

hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in druge hude kršitve mednarodnega

humanitarnega prava.35

Pogajanja so potekala v New Yorku na sedežu OZN od 12. do 14. septembra 2000.

Kot predstavnika Sierre Leone sta se pogajanj udeležila minister za pravosodje in

vrhovni državni tožilec. Pogajanja na prvi stopnji so se osredotočila na pravni okvir in

ustavne instrumente potrebne pri ustanavljanju PSSL. Razpravljali so predvsem o

statutu sodišča in sporazumu med OZN in vlado. Četrtega oktobra je generalni

sekretar pred VS OZN predstavil svoje poročilo o ustanavljanju PSSL »za pregon

oseb, ki so najbolj odgovorne za hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva,

hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in zločine po relevantnem pravu

Sierre Leone storjene na njenem teritoriju«.36

V poročilu je poudaril vlogo sodišča pri ukvarjanju z nekaznovanostjo in razvijanju

vladavine prava v Sierri Leone. Vzpostavitev sodišča pa naj bi prinašala tudi

izobraževalno sporočilo preko širjenja javnih informacij in izobraževalne kampanije.

Ni pa bilo dogovorjeno, kakšno bo razmerje in sodelovanje med PSSL na eni strani in

nacionalnimi sodišči ter komisijo za resnico in spravo na drugi strani. Poudarjeno pa je

bilo, da ni amnestije za mednarodne zločine, le to lahko potrdi vlada Sierre Leone le

na podlagi svoje domače zakonodaje.37

Generalni sekretar je v oktobru 2000 v Sierro Leone poslal misijo, da bi obiskala

regijo ter se sestala s čim več ljudmi, ki so bili vpleteni v krizno situacijo. Ta misija je

v svojem poročilu ugotovila, da je vlada opozorila, da je treba čimprej izvesti

34

Resolucija Varnostnega sveta 1315, z dne 14. avgusta 2000, str. 2. 35


Report of the Secretary-General on the establishment of a Special Court for Sierra Leone, UN Doc

S/2000/915, 4. oktober 2000. 37

John R.W.D. Jones, Steven Powles, International Criminal Practice (2003), str. 19.

12

kampanjo, s katero bodo razložili javnosti, kakšne so pristojnosti in omejitve moči

PSSL ter zakaj sodišče še ni bilo ustanovljeno. Vlada je ocenila, da bi moralo sodišče

imeti pristojnosti po VII. poglavju Ustanovne listine OZN tako bi imelo zadostno

avtoriteto, da obravnava vsakega posameznika po mednarodnem in nacionalnem

pravu, hkrati pa bi lahko zahtevalo od tretjih držav, da izročijo osebe, ki se morajo

podrediti PSSL.38

Izrazili so tudi željo, da bi VS pospešil odločitev glede PSSL, da bi

se procesi lahko začeli v razumnem času (6 mesecev), saj vlada ne bo mogla

zadrževati osumljencev neomejeno dolgo.39

V nadaljnjih mesecih so potekale kontinuirane diskusije in pogajanja med VS OZN in

generalnim sekretarjem. Glavni problem je bil v praktični izvedbi in financiranju

sodišča, zato je generalni sekretar pozval vse države naj prispevajo denarna sredstva,

osebje in druge storitve. 13. julija 2001 je generalni sekretar sporočil, da so zbrali

zadostna sredstva za vzpostavitev PSSL in VS je to podprl 24. Julija 2001.

Dne 16. januarja 2002 je bil med OZN in vlado Sierre Leone podpisan Sporazum o

ustanovitvi PSSL.40

Sporazum je bil ratificiran aprila 2002 in zagotavlja okvir v okviru

katerega bo lahko vlada Sierre Leone sodelovala s PSSL.

Posebni predstavnik za Sierro Leone veleposlanik Allieu Ibrahim Kanu in pravni

svetovalec OZN Hans Corell sta 16. aprila 2002 izmenjala instrumente, na podlagi

katerih je sporazum naposled začel veljati. Dne 19. aprila je generalni sekretar

imenoval glavnega tožilca ter tajnika PSSL.41

38

UNSC, Report of the Security Council mission to Sierra Leone, UN Doc S/2000/992, 16. oktober

2000, odst. 47. 39


Sporazum o ustanovitvi PSSL je skupaj s Statutom PSSL objavljen kot priloga pisma generalnega

sekretarja predsedniku VS z dne 6. marec 2002 (UN Doc. S/2002/246). Slovenski prevod obeh aktov je

objavljen v: Zagorac, D. (ur.) Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti z

uvodnimi pojasnili. Druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, (Zbirka Izobraževanje za človekove

pravice), Ljubljana: Društvo Amnesty international Slovenije, 2003. 41

John R.W.D. Jones, Steven Powles, International Criminal Practice (2003), str. 20, 21.

13

2.3 POSEBNO SODIŠČE ZA SIERRO LEONE

2.3.1 Posebno sodišče za Sierro Leone kot »internacionalizirano« sodišče

Pri PSSL »gre za zanimivo zmes mednarodnih in sierraleonskih elementov, ki je vidna

pri skoraj vseh vidikih sodišča in zaradi katere se pogosto govori tudi o »hibridnem«

oz. »mešanem« sodišču.«42

Pri internacionaliziranih sodiščih se prepletajo mednarodni

in nacionalni elementi, kar je najbolj izrazito pri načinu njihove ustanovitve, pri

njihovi stvarni pristojnosti, njihovem sedežu, sestavi organov, osebja in funkcionarjev

sodišča kot tudi pri pravu, ki ga uporabljajo. Poleg PSSL uvrščamo med

internacionalizirana sodišča še štiri druge modele kazenske jurisdikcije: paneli

okrožnega sodišča Dili z ekskluzivno jurisdikcijo za resna hudodelstva v Vzhodnem

Timorju; paneli kosovskih okrožnih sodišč, senat za vojna hudodelstva BiH ter izredni

senati sodišč v Kambodži.43

Razlogi za ustanovitev internacionaliziranih sodišč so ponavadi v graditvi miru,

institucionalni obnovi, politični stabilizaciji in preprečevanju ponovnega konflikta.

Pomembni pa so zato, ker nacionalnim sodiščem v razmerah po oboroženem spopadu

pogosto primanjkuje zmogljivosti, neodvisnosti in politične volje. Poleg tega hibridni

mehanizmi zagotavljajo spoštovanje mednarodnih standardov, to pa lahko pozitivno

vpliva na nacionalne pravne sisteme.44

Za ustanovitev internacionaliziranega sodišča je potrebno, da so izpolnjeni določeni

pogoji. Prvi med njimi je, da obstoji nacionalno pravosodje, da se do določene mere

lahko oprejo na nacionalna sodišča. Potrebno je omehčati nacionalistične zahteve

lokalnega prebivalstva, da sprejmejo idejo o mednarodni pravičnosti. Mednarodna

skupnost ne sme imeti interesa oz. politične volje za ukvarjanje s to zadevo na

42

D. Zagorac, MKS: Posebno sodišče za Sierra Leone, v PP 2002, št. 44, str. 30. Podrobneje o

internacionaliziranih sodiščih: Arnol Ajda, Internacionalizirana kazenska sodišča v primerjavi z

mednarodnimi kazenskimi sodišči, Diplomska naloga, Ljubljana, PF, 2008. 43

Nekateri avtorji pojem »internacionalizirana« sodišča tolmačijo bolj široko in mednje štejejo tudi

Iraško posebno sodišče, ki ga je pozneje nasledil Vrhovni iraški kazenski tribunal in Posebni kazenski

tribunal za Libanon. Za ti dve sodišči je značilna nižja stopnja internacionalizacije, kar se tiče narave

kazenskega materialnega in procesnega prava. G. Maučec, Internacionalizirana kazenska sodišča in

tribunali, Sierra Leone, Vzhodni Timor, Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon

(2009), str. 35, 36. 44

M. Ambrož, L. Bavcon, Z. Fišer, D. Korošec, V. Sancin, L. Selinšek in M. Škrk, Mednarodno

kazensko pravo, 2012, str. 391.

14

mednarodni ravni ali pa ne more zagotoviti potrebnih sredstev za ustanovitev

mednarodnega kazenskega sodišča.45

Vsem internacionaliziranim tribunalom so skupne tri značilnosti:

1) da izvršujejo sodno funkcijo v kazenskih zadevah;

2) da je zanje značilen mednarodni element, kombiniran z nacionalnimi;

3) ter njihova ah hoc narava.46

Prva značilnost ima za posledico to, da na teh institucijah sodijo kazenski sodniki, ki

morajo znati uporabljati tako nacionalno kot mednarodno kazensko pravo ter so vezani

z vrsto mednarodnopravnih načel in standardov, ki urejajo sodno funkcijo. Drugi

element je bistven za ugotovitev internacionaliziranosti posameznega tribunala. Ta je

namreč odvisna od intenzitete obsega domačih in mednarodnih prvin, ki se razlikuje

med različnimi sistemi.47

PSSL je po svoji naravi najbližje resnično mednarodnemu

kazenskemu tribunalu, zato bi lahko govorili tudi o »nacionalizaciji« mednarodnega

tribunala, vendar je s statutarnega in simboličnega vidika to nacionalno sodišče.48

Tretja skupna poteza pa se kaže v njihovi začasni naravi. Internacionalizirani tribunali

so bili namreč ustanovljeni za čisto posebne situacije. Njihov namen je doseči določen

cilj, kar pomeni, da morajo s svojim delovanjem prenehati takoj, ko je ta cilj

dosežen.49

Ob preučevanju karakteristik internacionaliziranih tribunalov pa naletimo

še na eno skupno značilnost in sicer njihovo povezanost z ZN. To se kaže na eni strani

v tem, da so cilji teh tribunalov tudi cilji ZN (ki so npr. boj zoper nekaznovanost za

najhujše mednarodne zločine in rekonstruiranje nacionalnega sodnega sistema ter s

tem ohranitev in vnovična vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti) ter da so ZN

45

A. Cassese, The Role of Internationalized Courts and Tribunals in the Fight Against International

Criminality, v Cesare P.R. Romano, André Nollkaemper, and Jann K. Kleffner (Ed.), Internationalized

Criminal Courts and Tribunals, 2004, str. 25. 46

G. Maučec, Internacionalizirana kazenska sodišča in tribunali, Sierra Leone, Vzhodni Timor,

Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon (2009), str. 43. 47



Ni pa nujno, da je začasna narava tribunalov časovno omejena. To je značilno za instituciji v Sierri

Leone in Kambodži, medtem ko bodo Paneli na Kosovu in Senat za vojna hudodelstva v BiH

nadaljevali s svojim delom tudi po odhodu mednarodnega osebja iz teh institucij. Prav tam, str. 45.

15

bolj ali manj intenzivno udeleženi pri oblikovanju internacionaliziranih kazenskih

sodišč.50

Za internacionalizirana sodišča je značilno, da v izvajanju sodnega procesa sodeluje

lokalno osebje, ki dobro pozna ozemlje, jezik in navade obtoženca. Sodni procesi se

načeloma odvijajo na teritoriju na katerem so bili izvršeni zločini, kar pomeni, da se

sodišča približajo lokalni populaciji in s tem omogočijo, da se vsakdo seznani s

hudodelstvi in se zaveda njihove teže, hkrati pa lahko to prispeva k procesu pomiritve

in sprave v lokalni skupnosti. Prednost internacionaliziranih sodišč pa je tudi v tem, da

prispevajo k promoviranju pravnega izobraževanja in urjenju osebja kazenskega

pregona ter lahko pospešijo proces kazenskega pregona, ne da bi bilo pri tem ogroženo

spoštovanje mednarodnih standardov človekovih pravic in pravnih norm

mednarodnega kazenskega prava.51

Kljub vsemu pa se sodišča kakršno je PSSL srečujejo tudi z določenimi praktičnimi in

pravnimi problemi. Največja težava je kako zagotoviti dobro sodelovanje med

nacionalnimi in mednarodnimi komponentami. Ta se kaže predvsem v sestavi sodišča,

ki ga sestavlja tako domače kot tuje osebje na ravni sodnikov, tožilcev in

administrativnega osebja, kar je potrebno zaradi združevanja različnih pravnih

aspektov, stališč in filozofij v sodnem procesu. Nezmožnost sodnikov doseči soglasje

o nekem vprašanju pa lahko povzroči popolno zaustavitev sodnega procesa. Druga

težava pa se kaže v načinu financiranja PSSL.52

Internacionalizirana sodišča se srečujejo z nekaterimi pravnimi problemi. Med njimi je

najpomembnejši ustanovitev pravnega telesa, ki sestoji iz predpisov in določil

materialnega in procesnega kazenskega prava. Velik problem je tudi vprašanje

dobrega in učinkovitega sodelovanja z nacionalnimi oblastmi (države v kateri so

ustanovljeni ali z oblastmi tretjih držav). Ena najbolj očitnih razlik, ki mednarodna in

internacionalizirana kazenska sodišča razločuje od nacionalnih sodišč je prav v tem, da

ob sebi nimajo državnega aparata, ki sicer nacionalnim sodiščem zagotavlja

50

Prav tam in L. Condorelli, T. Boutruche, Internationalized Criminal Courts and Tribunals: Are They

Necessary? v Cesare P.R. Romano, André Nollkaemper, and Jann K. Kleffner (Ed.), Internationalized

Criminal Courts and Tribunals, 2004, str. 429. 51



Prav tam, str. 57.

16

učinkovitost. PSSL npr. nima na razpolago policije, ki bi skupaj s tožilcem opravljala

predhodni postopek in bi tako sodišču nudila pomoč pri različnih dejanjih.53

Nacionalna sodišča in druge oblasti so na podlagi sporazuma o ustanovitvi zavezani k

sodelovanju s PSSL na način, da zbirajo dokaze, vabijo na zaslišanja priče in

zagotavljajo njihovo navzočnost na sodnih obravnavah itd. Nikjer pa ni urejeno ali

sploh in kako lahko PSSL postopa v primeru, če nacionalna sodišča in drugi organi

nočejo sodelovati.54

Še večji problem pa se pojavi, če katera od tretjih držav na

ozemlje katere se je zatekel obtoženec ali priča noče sodelovati s PSSL, tako da bi

izročila obtoženca ali dopustila tožilcu, da zasliši pričo. Sporazum o ustanovitvi PSSL

je namreč bilateralna pogodba, ki zavezuje samo OZN in Sierro Leone, ne veže pa

tretjih držav. Vprašanje je torej ali ima OZN na razpolago kakšna sredstva, da prisili

tretjo državo k sodelovanju.55

Naslednji večji pravni problem pa je vprašanje ustrezne

pravne pomoči obtožencem. Tribunali morajo delovati pošteno in pravično in ves čas

postopka, v katerem mora biti obtožencu zagotovljen enakopraven položaj, upoštevati

in spoštovati vsa temeljna načela mednarodnega kazenskega prava. Le tako se ohranja

verodostojnost in krepi zaupanje v delovanje sodišč.56

PSSL in nacionalna sodišča imajo konkurirajočo pristojnost, vendar lahko PSSL na

katerikoli stopnji postopka uradno zahteva od domačega sodišča, da mu prepusti svojo

pristojnost. PSSL ima prednost pred domačimi sodišči.57

Pravilo ne bis in idem pa

mora biti spoštovano.58

2.3.2 Sestava sodišča

V organizacijskem smislu je bilo PSSL zamišljeno kot »samostojna entiteta«,

sestavljena iz treh organov:

- senatov (ki jih sestavljajo eden ali več sodečih senatov in en pritožbeni

senat),

53

M. Ambrož, L. Bavcon, Z. Fišer, D. Korošec, V. Sancin, L. Selinšek in M. Škrk, Mednarodno

kazensko pravo, 2012, str. 489. 54



Prav tam. 56


8. člen Statuta PSSL (v nadaljevanju Statut). 58

9. člen Statuta.

17

- tožilca in

- tajništva.59

PSSL sestavljata dva senata60

, sodeča na prvi stopnji, sestavljena iz treh sodnikov.

Enega sodnika v vsakem senatu določi vlada Sierre Leone, dva sodnika pa sta

določena s strani generalnega sekretarja ZN.61

Pritožbeni senat62

sestoji iz petih

sodnikov, od katerih tri imenuje generalni sekretar OZN, dva pa vlada Sierre Leone.63

Sodniki morajo biti osebe z visokim moralnim ugledom, nepristranski in verodostojni

ter izpolnjevati nacionalne pogoje za imenovanje na najvišje sodniške funkcije. Pri

opravljanju svojih nalog so neodvisni in ne sprejemajo in ne zahtevajo navodil od

nobene vlade ali drugega vira.64

Tožilca imenuje generalni sekretar, njegov namestnik pa je iz Sierre Leone. Tožilec

deluje neodvisno kot samostojen organ sodišča. Pooblaščen je za zasliševanje

osumljencev, žrtev in prič, za zbiranje dokazov in opravljanje preiskovalnih dejanj na

kraju samem. Pri izvrševanju njegovih nalog mu pomaga njegov namestnik, druge

osebe iz Sierre Leone in mednarodno osebje, z namenom opraviti naloge uspešno in

učinkovito. V primerih, kjer so vpleteni mladoletniki mora tožilec poskrbeti, da

otrokova rehabilitacija zaradi postopka ni ogrožena.65

59

11. člen Statuta. 60

V času pisanja te diplomske naloge sodeči senat I. sestavljajo: sodnik Pierre G. Boutet (Kanada),

predsednik senata, sodnik Benjamin Mutanga Itoe (Kamerun), oba imenovana s strani generalnega

sekretarja OZN ter sodnica Justice Rosolu John Bankole Thompson (Sierra Leone), imenovana s strani

vlade Sierre Leone. V sodečem senatu II pa sedijo: sodnica Teresa Doherty (Severna Irska), predsednica

senata, sodnica Julia Sebutinde (Uganda), obe imenovani s strani generalnega sekretarja OZN, sodnik

Richard Lussick (Samoa), imenovan s strani vlade Sierre Leone in sodnik El Hadji Malick Sow

(Senegal), nadomestni sodnik, imenovan v postopku sojenja Charlesu Taylorju s strani OZN.

http://www.sc-sl.org/ABOUT/CourtOrganization/Chambers/TrialChamberI/tabid/88/Default.aspx

(27.8.2012);

http://www.sc-sl.org/ABOUT/CourtOrganization/Chambers/TrialChamberII/tabid/89/Default.aspx

(27.8.2012). 61

Točka a prvega odstavka 12. člena Statuta. 62

Pritožbeni senat sestavljajo: sodnik Jon Kamanda (Sierra Leone), predsednik Posebnega sodišča,

imenovan s strani vlade Sierre Leone, sodnik Emmanuel Ayoola (Nigerija), podpredsednik Posebnega

sodišča, imenovan s strani generalnega sekretarja OZN, sodnik George Gelaga King (Sierra Leone),

imenovan s strani vlade Sierre Leone, sodnica Renate Winter (Avstrija), imenovana s strani generalnega

sekretarja OZN, sodnica Shireen Avis Fisher (ZDA), imenovana s strani generalnega sekretarja OZN.

http://www.sc-sl.org/ABOUT/CourtOrganization/Chambers/AppealsChamber/tabid/87/Default.aspx

(27.8.2012). 63

Točka b prvega odstavka 12. člena Statuta. 64

Prvi odstavek 13. člena Statuta. 65

15. člen Statuta.

http://www.sc-sl.org/ABOUT/CourtOrganization/Chambers/TrialChamberI/tabid/88/Default.aspx

http://www.sc-sl.org/ABOUT/CourtOrganization/Chambers/TrialChamberII/tabid/89/Default.aspx

18

Tako tožilec kot tudi sodniki PSSL so imenovani za dobo treh let z možnostjo

ponovnega imenovanja.

Dejstvo, da je PSSL sestavljeno tako iz domačih kot tudi iz mednarodnih sodnikov,

tožilcev in zagovornikov, prispeva k večji legitimnosti sodišča. Prisotnost

mednarodnega osebja zagotavlja, da sodišče deluje v skladu z najvišjimi

mednarodnimi standardi in preprečuje vtis, da gre za zrežirane procese z vnaprej

določenim izidom. Sodelovanje lokalnih pravnikov pa preprečuje, da bi državljani

Sierre Leone dojemali sodišče kot uveljavljanje volje mednarodne skupnosti in

ustvarja občutek lokalnega nadzora nad procesom pravičnosti.66

Na podlagi 12. člena Sporazuma o ustanovitvi PSSL, sodniki, tožilec in tajnik PSSL

ter njihovi družinski člani uživajo diplomatske privilegije in imunitete, oprostitve in

olajšave, ki so dane diplomatskim agentom v skladu z Dunajsko konvencijo o

diplomatskih odnosih iz leta 1961. Podobni privilegiji in imunitete, vendar v ožjem

obsegu, so v 13. členu podeljeni tudi mednarodnemu in sierraleonskemu osebju ter v

14. členu zagovorniku obtoženega.

Sporazum o ustanovitvi PSSL ne določa natančno ali se njegov 12. člen uporablja tako

za mednarodne kot za lokalne sodnike, tožilce in tajnika ali zgolj za mednarodne.

Maučec je mnenja, da se določbe 12. člena uporabljajo za obe kategoriji sodnikov oz.

osebja. Opira se na argument, da Sporazum o ustanovitvi PSSL v naslovu 13. člena

natančno določa, da se nanaša na privilegije in imunitete mednarodnega in

sierraleonskega osebja. Na podlagi tega avtor sklepa, da snovalci Sporazuma niso

čutili potrebe, da bi enako dikcijo uporabili tudi za 12. člen Sporazuma.67

Po mojem

mnenju pa bi bilo bolj smiselno ravno nasprotno sklepanje. Z uporabo sistematične

razlage bi lahko prišli do zaključka, da se 12. člen ne nanaša na mednarodne in

domače subjekte (kot 13. člen), saj način opredelitve upravičencev do privilegijev in

imunitet, ki izhaja iz naslovov obeh določb, ni enak.

66

E. Kuhelj, Posebno sodišče za Sierra Leone na poti k ljudem, v: PP, 2005, št. 28, str. 20. 67


Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon, 2009, str 93.

19

Drugi argument, ki ga podaja avtor je v tem, da drugi odstavek 12. člena določa, da

ima generalni sekretar OZN ob posvetovanju s predsednikom pravico in dolžnost do

odpovedi imunitete v primerih, ko je ta lahko odpovedana brez škode za namen, zaradi

katerega je bila dana.68

Tudi tej razlagi ni mogoče pritrditi, saj jo je po mojem mnenju

mogoče razumeti ravno nasprotno. V skladu s to določbo je generalni sekretar OZN

tisti, ki je kot predstavnik mednarodne skupnosti pristojen za odpoved privilegijev in

imunitet, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da se le-ti nanašajo na mednarodno osebje

in ne nujno tudi na domače.

Sicer se strinjam z ugotovitvijo, da se privilegiji in imunitete iz 12. člena Sporazuma

nanašajo tako na mednarodne kot na domače sodnike, tožilca in tajnika, vendar

menim, da do tega sklepa lahko pridemo s sklepanjem z manjšega na večje. Če so

privilegiji in imunitete podeljeni tako mednarodnemu kot sierraleonskemu osebju,

potem so verjetno podeljeni tudi mednarodnim in nacionalnim sodnikom, tožilcu in

tajniku (ki gotovo nosijo večjo odgovornost).

Tajništvo je odgovorno za upravljanje in pomoč PSSL. Sestavljajo ga tajnik, ki ga

imenuje generalni sekretar ZN po posvetovanju s predsednikom PSSL in se šteje, da je

član osebja ZN in osebje. Tajnik je odgovoren za ustanovitev enote za pomoč žrtvam

in pričam. Ta enota zagotavlja varstvene ukrepe in ureditev varstva, svetovanje in

drugo ustrezno pomoč pričam, žrtvam, ki pridejo na sodišče in drugim, ki so v

nevarnosti zaradi pričanja teh oseb.69

2.3.3 Sedež in financiranje sodišča

2.3.3.1 Sedež

PSSL ima sedež v Sierri Leone.70

To, da ima PSSL sedež v glavnem mestu Sierre

Leone zagotavlja večjo legitimnost v očeh lokalnega prebivalstva, ki je nujna, če želi

sodišče resnično služiti sierraleonskemu ljudstvu ter prispevati k nacionalni spravi,

povrnitvi trajnega miru, okrepitvi zaupanja v vladavino prava, hkrati pa imajo

68


Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon, 2009, 93. 69


10. člen Sporazuma o ustanovitvi PSSL.

20

odločitve sodišča generalnopreventivni učinek. Lokalno prebivalstvo naj bi tako lažje

sledilo in razumelo procese pred PSSL.71

Da bi se PSSL še bolj približalo lokalnemu prebivalstvu je ustanovilo oddelek za stike

z lokalnim prebivalstvom. Sprva je oddelek organiziral srečanja v mestih in vaseh na

katerih so predstavniki sodišča prebivalstvu pojasnjevali svoj mandat in odgovarjali na

njihova vprašanja. Kasneje so sledile še druge aktivnosti: oblikovali so informativne

knjižice in plakate, ki so slikovno in na preprost način opisovale sodišče in predstavile

njegovo delovanje; sodelovali so v radijskih programih o sodišču, organizirali so

seminarje, poročali po radiu o poteku sojenja, snemali in predvajali so videoposnetke

sodnih obravnav po vsej državi in spodbujali prebivalstvo naj se udeleži sodnih

obravnav.72

Delo PSSL je tako prišlo v časopise in razprave v radijskih oddajah in s

tem postalo del vsakdana lokalnega prebivalstva.

2.3.3.2 Financiranje

PSSL se financira s prostovoljnimi prispevki mednarodne skupnosti73

, ki so mnogo

manjši in težje zagotovljivi kot vnaprej določeni denarni prispevki članic ZN.74

Tak

način financiranja je predlagal VS v resoluciji75

, namen pa je, da so države darovalke

odgovorne za administrativne zadeve sodišča ter da stranki Sporazuma o ustanovitvi,

ZN in vlada SL, ne prevzemata nobene finančne odgovornosti. Predlog je sprva naletel

na burne odzive, tudi generalni sekretar je zavračal tak način financiranja, z

argumentom, da način ustanavljanja sodišča brez zagotovljenih sredstev predstavlja

veliko tveganje, tako z vidika moralne odgovornosti kot glede izgube kredibilnosti

OZN.76

Sčasoma je bil vseeno sprejet predlog VS vendar pod pogojem, da se PSSL ne

bo začelo ustanavljati, dokler ZN ne pridobijo zadostnih prispevkov za financiranje

njegove ustanovitve in njegovo enoletno delovanje.77

Generalni sekretar je sporočil,

71

Prav tam. 72

Human Rights Watch, Bringing Justice: the Special Court for Sierra Leone, september 2004, Vol. 16,

No. 8(A), str. 33, URL: http://www.hrw.org/reports/2004/09/08/bringing-justice-special-court-sierra-

leone (27.8.2012). 73

6. člen Sporazuma o ustanovitvi PSSL. Prispevki so lahko v obliki denarnih sredstev, prispevanja

različnih storitev, pripadnikov osebja sodišča in njegove opremljenosti. 74

Iz sredstev OZN se financirata MKSJ in MKSR. 75

Resolucija Varnostnega sveta 1315 (2000), 14. avgust 2000. 76


Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon, 2009, str. 105. 77

6. člen Sporazuma o ustanovitvi PSSL.

http://www.hrw.org/reports/2004/09/08/bringing-justice-special-court-sierra-leone

http://www.hrw.org/reports/2004/09/08/bringing-justice-special-court-sierra-leone

21

kdaj je bilo zbranih dovolj prispevkov, da so lahko začeli z ustanovitvijo sodišča.

Upravni odbor, ustanovljen s strani zainteresiranih držav naj bi pomagal generalnemu

sekretarju pri zagotavljanju sredstev. Odbor sestavljajo glavni darovalci v proračun

sodišča ter predstavniki generalnega sekretarja in vlade SL.78

Zagovornik obtoženega Sama Hinge Normana je v predhodnem postopku vložil

predhodni predlog (preliminary motion)79

, s katerim je izpodbijal pristojnost sodišča,

saj naj bi bila kršena pravica do pravičnega sojenja, ker obstaja utemeljen strah, da

sodišče ni neodvisno. Ta strah pa naj bi izviral iz načina financiranja PSSL, saj naj bi

upravni odbor, ki je sestavljen iz držav darovalk lahko vplival na odločitev sodišča

tako, da bi zadržal donacijo, če se ne bi strinjal z odločitvijo sodišča.80

Tožilstvo je

izpodbijalo trditve, saj obstaja veliko varovalk s katerimi se zagotavlja neodvisnost

sodišča (npr. postopek izbora sodnikov, diplomatske imunitete podeljene sodnikom,

zgolj posvetovalna vloga upravnega odbora in druga strukturna varovala določena v

dokumentih sodišča).81

Bistveno vprašanje je ali financiranje na podlagi prostovoljnih prispevkov sodišča res

lahko vpliva na sodniške odločitve.82

Sodišče je menilo, da tudi če je temu tako, zgolj

pritožba s strani obtoženca še ni zadostni razlog za sum o nepristranskosti sodnika.

Potrebno bi bilo resno in razumno pojmovanje povprečnega človeka, da ni verjetno, da

bo sodnik sprejel nepristransko odločitev.83

Na podlagi tega testa je sodišče odločilo,

da so domneve obtoženca brez dejanske osnove. Sodniki so pogodbeno vezani s

sodiščem za tri leta in so lahko ponovno imenovani. Plačilo vsakega posameznega

sodnika je fiksno določeno s pogodbo. Sposobnost sodišča, da plača sodnike pa ni

pogojeno s prostovoljnimi prispevki mednarodne skupnosti, saj je v sporazumu o

ustanovitvi PSSL določeno, da v primeru primanjkljaja sredstev za delovanje sodišča,

OZN najde druge načine financiranja.84

Na podlagi vseh teh dejstev je sodišče

78

6. in 7. člen Sporazuma o ustanovitvi PSSL. 79

Uporabljen je prevod avtorice, saj prevod tega pojma v slovenskem pravnem jeziku še ni ustaljen. 80

Prosecutor v. Sam Hinga Norman, Case No. SCSL-2004-14-AR72 (E), Decision on Preliminary

Motion Based on the Lack of Jurisdiction (Judicial Independence), 13. marec 2004, v nadaljevanju: Sam

Norman Judicial Independence Decision, odst. 18. 81

Sam Norman Judicial Independence Decision, odst. 19. 82



Prav tam, odst. 37.

22

odločilo, da ni verjetnosti, da bi države darovalke s svojimi prispevki manipulirale s

sodniki.85

2.3.4 Personalna pristojnost sodišča

Politične razmere v državi so narekovale, da so sprejeli restriktivno definicijo

personalne jurisdikcije tako PSSL kot tudi kamboških izrednih senatov. Situacija je

bila namreč v obeh državah taka, da so politično stabilnost dosegli šele z reintegracijo

bivših borcev v redno vojsko in v družbo. PSSL je pristojno za pregon oseb, ki so

najbolj odgovorne za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava Sierre

Leone, storjene na teritoriju Sierre Leone od 30. novembra 1996.86

Sodišče preganja le

osebe, ki so najbolj odgovorne za zločine storjene med državljansko vojno.87

S 6.

členom statuta je odpravljena vsaka možnost imunitete za uradne osebe, vzpostavljena

pa je tako odgovornost nadrejenega kot tudi odgovornost za delovanje po ukazu vlade.

To vključuje »tiste voditelje, ki so s storitvami hudodelstev ogrožali začetek in

izvajanje mirovnega procesa v Sierri Leone«.88

V statutu PSSL je kar nekaj omejitev

glede personalne pristojnosti, vendar sta bili dodatno vključeni dve kategoriji oseb, ki

še nikoli prej nista bili predmet kazenskopravnega pregona, in sicer: 1) mladoletniki

oz. osebe med petnajstim in osemnajstim letom starosti ter 2) pripadniki mirovnih sil

ZN in njihovo osebje.

V oboroženem spopadu v Sierri Leone se je borilo zelo veliko število otrok, zato se je

ob pisanju statuta pojavilo vprašanje ali preganjati tudi te otroke in mnoge

mladoletnike, ki so zagrešili grozovite zločine. Potekale so burne razprave glede

problematike kazenskopravnega pregona mladoletnih storilcev. Hoteli so doseči pravo

razmerje med pravičnostjo, ki jo zahtevajo žrtve hudodelstev in tveganjem, da

programi rehabilitacije in varstva otrok ne bodo uspešni, če bodo podvrženi sodnim

postopkom.89

Predstavniki držav članic VS ZN so v pismu predsednika VS

generalnemu sekretarju predlagali alternativno rešitev, in sicer mehanizem presoje

nesodne odgovornosti mladoletnih storilcev, katerega izvajanje naj bi prevzela

85


1. člen Sporazuma o ustanovitvi PSSL in prvi odstavek 1. člena Statuta. 87




Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon, 2009, str. 209.

23

komisija za resnico in spravo.90

Nazadnje so sprejeli kompromis, ki določa, da

»sodišče ni pristojno za osebe, ki so bile v času domnevne storitve hudodelstva mlajše

od 15 let«, osebe stare med 15 in 18 let, ki bodo prišle pred sodišče pa bodo

obravnavane s spoštovanjem njihovega dostojanstva, pri čemer se bo upoštevala

njihova mladost in potreba po rehabilitaciji.91

Pri obravnavanju mladoletnih oseb mora

sodišče poskrbeti, da se otroka posebej zasliši in se mu priskrbi pomoč strokovnjaka,

pri kaznovanju mladoletnega storilca pa se teži k rehabilitaciji, ponovni vključitvi v

družbo in konstruktivni vlogi v njej, v skladu z mednarodnimi standardi človekovih in

otrokovih pravic.92

Glede na to, da PSSL obravnava samo tiste osebe, ki so najbolj

odgovorne za kršitve prava, je malo verjetno, da bodo otroci preganjani. Pomembno

pa je tudi, da je odločitev o tem ali se bo preganjalo tiste, ki so prisilili otroke k

izvrševanju zločinov ali pa otroke same, v izključni pristojnosti tožilstva, ki pa se v

dosedanji praksi ni odločil za slednjo možnost.

V oboroženem spopadu v Sierri Leone naj bi pripadniki ECOMOG izvajali obsodbe in

usmrtitve ter s tem grobo kršili norme mednarodnega humanitarnega prava. Kršitve

mednarodnega humanitarnega prava so bile zagrešene v številnih mirovnih operacijah,

vendar je bila v statutu PSSL prvič uvedena možnost, da je pripadnik mirovnih sil

lahko tudi kazensko preganjan zaradi teh zločinov.93

Za pripadnike mirovnih sil je

sicer primarno pristojna država pošiljateljica, mirovniki pa morajo biti na ozemlju

države prisotni na podlagi veljavnega Sporazuma o statusu misije, sklenjenega med

ZN in vlado Sierre Leone ali na podlagi sporazuma med Sierro Leone in drugimi

vladami ali regionalnimi organizacijami ali pa so mirovne operacije potekale v skladu

s privolitvijo vlade Sierre Leone, če takšnega sporazuma ni bilo.94

Velja načelo

komplementarnosti, kar pomeni, da lahko PSSL nad pripadniki mirovnih sil ZN izvaja

90

Komisija za resnico in spravo je bila ustanovljena z mirovnim sporazumom iz Loméja (1999). V aktu

o Komisiji za resnico in spravo (TRC) je določeno, da PSSL lahko zahteva informacije od te komisije.

Sodišče in Komisija si delita skupne administrativne službe. Komisija posreduje informacije sodišču, če

sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: zahtevana informacija je dosegljiva samo Komisiji in

informacija mora biti odločilna za specifično sojenje. Sicer pa je Komisija pristojna za zbiranje

nepristranskega historičnega arhiva o kršitvah človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava

v zvezi z oboroženim spopadom, za reševanje problema nekaznovanosti, za iskanje ustreznih načinov za

obravnavo žrtev, za pospeševanje procesa zdravljenja in sprave ter za prevencijo pred ponovnimi

zlorabami. Prav tam. 91





Drugi odstavek 1. člena Statuta.

24

pristojnost, če ga za to na predlog katere koli države pooblasti VS, kadar katera od

držav pošiljateljic noče ali dejansko ne more izvesti preiskave ali pregona.95

2.3.5 Pravo, ki ga uporablja sodišče

Pomembna značilnost internacionaliziranih sodišč je ta, da se vsa pri svojem delu

srečujejo z zmesjo mednarodnega in nacionalnega prava, od vsake institucije posebej

pa je odvisno, kakšno je razmerje med njima.96

Državljansko vojno v Sierri Leone štejemo med nemednarodne oborožene spopade za

katere se uporabljajo pravila mednarodnega humanitarnega prava v nemednarodnih oz.

notranjih oboroženih spopadih. Ta pravila najdemo v skupnem 3. členu Ženevskih

konvencij (ŽK) in drugem Dopolnilnem protokolu k Ženevskim konvencijam iz leta

1977 (DP II). Zaščita žrtev, ki jo urejajo ŽK pa je bistveno slabša v notranjih

oboroženih spopadih kot pa zaščita, ki je predpisana za žrtve mednarodnih oboroženih

spopadov. Dejansko je zelo težko ločiti med obema kategorijama spopadov, zato se je

v teoriji uveljavil pojem »internacionaliziranih notranjih oboroženih spopadov«. Gre

za spopade v katere se na različne načine vmešavajo tretje države. Države npr. nudijo

ekonomsko pomoč, dobavljajo orožje, pošiljajo vojaške svetovalce in osebje ali pa

celo vključijo svoje vojaške sile v sam oboroženi spopad.97

Razmere v Sierri Leone torej lahko štejemo za internacionalizirani notranji oboroženi

spopad, katero pravo pa se bo uporabilo je odvisno od razmerij med udeleženci v

spopadih, zato je najboljša možna rešitev, da se za razmerja med oboroženimi silami

uporabi pravo mednarodnih oboroženih spopadov, za ostala razmerja pa pravo

notranjih oboroženih spopadov. 98

95

Tretji odstavek 1. člena Statuta. 96

V. Sancin, Uporaba mednarodnega humanitarnega prava v internacionaliziranih notranjih oboroženih

spopadih, Zbornik znanstvenih razprav, letn. 65, 2005, Separat, str. 303. 97

Charles Taylor je med državljansko vojno nudil pomoč upornikom RUF in ker je bil takrat

predsednik Liberije, lahko njegova ravnanja pripišemo državi Liberiji. PSSL ga je obsodilo na podlagi

vseh točk obtožnice in s tem odločilo, da je imel dejanski vpliv na potek državljanske vojne preko

vplivanja in sodelovanja z uporniki, zato je razmerje, ki se sicer šteje kot notranji oborožen spopad

preraslo v mednarodno razmerje, za katerega se v celoti uporabi mednarodno humanitarno pravo. 98

Na ta način se uporabo prava prilagaja mednarodnim in nemednarodnim razmerjem v notranjih

oboroženih spopadih. Za podrobnejšo razlago glej: prav tam, str. 310-311.

25

2.3.6 Stvarna pristojnost sodišča

PSSL je stvarno pristojno za štiri kategorije hudih kaznivih dejanj:

- hudodelstva zoper človečnost,

- kršitve skupnega 3. člena Ženevskih konvencij in Drugega dopolnilnega

protokola99

,

- druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava100

,

- nekatera hudodelstva po pravu Sierre Leone.

Hudodelstva zoper človečnost so v statutu PSSL opredeljena kot »široko razširjen ali

sistematičen napad zoper civilno prebivalstvo«.101

V tem se tudi razlikujejo običajna

kazniva dejanja in hudodelstva zoper človečnost, saj pri slednjih za žrtve ne štejemo le

posameznike, temveč celotno človeštvo.102

Definicija je torej enaka kot v 3. členu

statuta MKSR z razliko, da slednji zahteva kot element hudodelstva zoper človečnost

še obstoj diskriminatornega namena na strani povzročitelja. Takšen zločin mora biti

storjen na »narodnostnem, političnem, etničnem, rasnem ali verskem temelju«. V

drugem členu statuta so naštete izvršitvene oblike hudodelstev zoper človečnost, kot

so umor (lahko tudi samo ene same osebe, če do tega pride v sklopu velikega ali

sistematičnega napada na civilno prebivalstvo), iztrebljanje (naklepno kratenje dostopa

do hrane in zdravil, kar naj privede do delnega uničenje prebivalstva), zasužnjevanje

(storilec ravna, kot bi imel lastninsko pravico nad določeno osebo, tudi trgovanje z

ljudmi), deportacija (prisilne in neupravičena odstranitev oseb z izgonom z območja,

na katerem zakonito prebivajo), odvzem prostosti (zapor ali drug strog odvzem

prostosti, s kršenjem temeljnih pravil mednarodnega prava), mučenje (naklepna

povzročitev hude bolečine, telesnega ali duševnega trpljenja osebi, ki jo je obtoženec

pridržal ali je pod njegovim nadzorom), preganjanje na politični, rasni, etnični ali

verski osnovi103

ter posilstvo, pri opredelitvi katerega je še posebej viden tudi vpliv

99




V. Sancin, D. Švarc, M. Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov, 2009, str. 395. 103

Prav tam, str. 396.

26

Rimskega statuta MKS v tem, da eksplicitsno omenja še »spolno suženjstvo, vsiljeno

prostitucijo, prisilno nosečnost ali katerokoli drugo obliko spolnega nasilja«.104

V ŽK je bistveno vprašanje uporabe 3. člena, ki določa, da je člen uporabljiv v

primeru oboroženega spopada, ki ni mednarodnega pomena, a se začne na ozemlju ene

izmed pogodbenic. Opazimo lahko dva kriterija. Prvi se nanaša na geografsko lego

spopada, ki se mora odvijati na teritoriju ene od visokih pogodbenic105

, drugi kriterij

pa zahteva obstoj oboroženega spopada. Do danes še ni bilo sprejete definicije pojma

»oboroženi spopad«, vendar to v primeru mednarodnih oboroženih spopadov ne

predstavlja večjih težav, saj ga države običajno prepoznajo. V primeru oboroženega

spopada, ki ni mednarodnega pomena, je situacija drugačna, saj države nimajo

interesa, da bi se omejevale s pravili, ki štejejo kot podpora uporniškim gibanjem, zato

raje zanikajo obstoj oboroženega spopada.106

Kljub temu, da ne obstoji definicija

notranjega oboroženega spopada, morajo biti izpolnjeni določeni kriteriji, ki služijo

kot vodilo pri presoji ali lahko uporabimo skupni 3. člen. Sprejeto je mnenje, da je za

obstoj notranjega oboroženega spopada potrebna določena stopnja organiziranosti

upornikov (ni pa določena intenziteta), oblast mora biti prisiljena zateči se k uporabi

oboroženih sil (ker je upor postal tako intenziven, da je potrebno aktiviranje vojaških

sil za prenehanje sovražnosti) ter priznanje upornikov kot vojskujoče se strani.107

Določbo 3. člena je dolžna spoštovati »vsaka vojskujoča se stran«. Pogodbenice

ženevskih konvencij so države, zato ni nič spornega, če jim določbe nalagajo določene

obveznosti. Drugače pa je z uporniki, ki se nikoli niso strinjali, da bi postali stranke

konvencij in tudi nimajo sposobnosti, da bi to postali. Vendar mora mednarodno

humanitarno pravo na prvem mestu zaščititi žrtve oboroženih spopadov, ne glede na to

ali se znajdejo v spopadih med vladnimi skupinami in uporniki ali med različnimi

uporniškimi skupinami.108

V teoriji in med državami je torej splošno sprejeto, da

104



Glede na to, da so bile Ženevske konvencije zelo široko sprejete, se večini določbe ženevskega prava

danes priznava status mednarodnega običajnega prava, kar pomeni, da zavezujejo vse države

mednarodne skupnosti, ne glede na to, ali so pogodbenice ženevskih konvencij ali ne. V. Sancin, D.

Švarc, M. Ambrož, Mednarodno pravo oboroženih spopadov, 2009, str. 87. 106

Prav tam. 107

Prav tam, str. 88, 89. 108

Prav tam, str. 92.

27

skupni 3. člen zavezuje tudi uporniške strani v notranjem oboroženem spopadu,

razlikujejo pa se mnenja o tem na kateri osnovi.109

Določbe skupnega 3. člena so bile izpopolnjene in razvite v DP II, ki se v celoti nanaša

na nemednarodne oz. notranje oborožene spopade. Ena glavnih pomanjkljivosti

skupnega 3. člena je bila v odsotnosti definicije »oboroženega spopada, ki ni

mednarodnega pomena«. Ta problem so hoteli rešiti ali z uvedbo posebnega postopka,

na podlagi katerega bi objektivno presodili ali gre za oborožen spopad ali pa z

določitvijo konkretnih materialnih elementov. Države so se odločile za drugo

možnost.110

Elementi uporabe DP II so določeni v 1. členu, ki določa, da se njegove

določbe uporabljajo samo za spopade med oboroženimi silami države in odpadniškimi

oboroženimi skupinami, ki imajo odgovorno poveljstvo in izvršujejo nad delom

ozemlja takšen nadzor, ki jim omogoča izvajanje trajnih in organiziranih vojaških

operacij in izpolnjevanje tega protokola. Ena od pomanjkljivosti protokola je v tem, da

se njegova uporaba na razširja na primere, ko sta v spopadu dve ali več oboroženi

skupini, od katerih nobena ni na strani vlade. 111

Nadzor, ki ga imajo uporniki nad

delom ozemlja, mora biti takšen, da jim omogoča nenehne in usmerjene vojaške

operacije in uporabo tega protokola. Takšna določba naj bi prinesla večjo objektivnost

pri presoji, kdaj gre za oboroženi spopad, za katerega se uporabi DP II, vendar

državam vseeno dopušča široko polje za interpretacijo.112

Protokol je bolj natančen kot

skupni 3. člen, hkrati pa ima tudi vpliv na skupni 3. člen, saj bolj jasno in natančno

ureja zaščito, ki jo ta nudi. Še vedno pa v DP II ne najdemo definicije oboroženega

spopada.113

Posebna značilnost mešanih sodišč in tudi ena od bistvenih razlik z ad hoc

mednarodnimi kazenskimi sodišči, kot sta MKSJ in MKSR je tudi ta, da jim njihovi

statuti podeljujejo pristojnost za številna kazniva dejanja po domačem pravu. Ta

109

Nekateri so mnenja, da so uporniki zavezani na pogodbeni osnovi, drugi vidijo temelj v t.i. »doctrine

of legislative jurisdiction«, spet tretji, da je temelj zavezanosti upornikov v tem, da izvajajo učinkovito

kontrolo nad državnim ozemljem ali pa, da so uporniki zavezani s 3. členom kot posamezniki. Ne

nazadnje pa so države z dikcijo »vsaka vojskujoča se stran« implicitno podelile uporniškim skupinam

mednarodnopravno subjektiviteto, ki je potrebna, da so nosilci pravic in obveznosti po 3. členu. Prav

tam, str. 93, 94. 110

Prav tam, str. 97-98. 111



Prav tam, str. 98.

28

dejanja so npr. umor, spolna kazniva dejanja in mučenje v primeru Vzhodnega

Timorja ter uboj, mučenje in religiozna persekucija v primeru Kambodže.114

PSSL ima

pristojnost za nekatera hudodelstva po pravu Sierre Leone, ki so v statutu citirana

neposredno iz relevantnih sierraleonskih zakonov kot so kazniva dejanja povezana z

zlorabo deklic115

, samovoljno uničevanje premoženja in požiganje bivalnih hiš, javnih

in drugih zgradb.116

Razlog za takšno konkurirajočo ureditev pristojnosti je verjetno v tem, da imajo

internacionalizirani tribunali in sodišča stvarno pristojnost za tista kazniva dejanja, ki

spadajo v njihovo časovno pristojnost. V primeru Sierre Leone pa je bil problem tudi v

tem, da so nekatera ravnanja, ki veljajo v Sierri Leone za kazniva, neurejena ali pa

slabo urejena po mednarodnem pravu.117

Argumenti, ki podpirajo takšno ureditev so v

tem, da z obtožbo obtoženca zaradi zagrešitve mednarodnih in domačih hudodelstev,

lahko glede kaznovanja za konkurirajoča kazniva dejanja postanejo uporabna posebna

pravila, ki omejujejo najvišjo kazen, ki se lahko izreče. Drugi argument je v tem, da

lahko mešano sodišče odloči, da je obtoženec oproščen za storitev mednarodnega

hudodelstva in hkrati ugotovi, da isto ravnanje pomeni kršitev po domačem pravu. V

takem primeru pravilo ne bis in idem118

v statutu ne prepoveduje novega sojenja tej

osebi pred drugim sodiščem. Naslednji argument je v tem, da je hudodelstva po

domačem pravu lažje dokazati, saj je za dokazovanje mednarodnih hudodelstev

potrebno dokazati dodatne elemente. Pristojnost za hudodelstva po domačem pravu pa

je pomembna tudi v primeru, če je oseba osumljena za ravnanje, ki v času njegove

storitve še ni pomenilo hudodelstva po splošnem mednarodnem pravu, je pa bilo

prepovedano po nacionalnem pravu.119

114



Po Zakonu o preprečevanju okrutnosti do otrok, številka 1926 (poglavje 31), 5. člen Statuta. 116

Po Zakonu o zlonamerni škodi, številka 1861, 5. člen Statuta. 117





Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon, 2009, str. 159.

29

2.3.7 Časovna in krajevna pristojnost sodišča

Časovna pristojnost PSSL se razteza od 30 novembra 1996120

do datuma, ki bo

določen s poznejšim dogovorom med strankami. Začetni datum sovpada z datumom

podpisa prvega mirovnega sporazuma v Abidžanu, ki je vsem odgovornim jamčil

amnestijo. Kot izhaja iz poročila generalnega sekretarja VS, so pri določanju datuma

začetka časovne pristojnosti želeli upoštevati, 1) da mora biti časovna pristojnost

razumno omejena v času, da tožilec in sodišče ne bosta preobremenjena, 2) da bi

začetni datum sovpadal z dogodkom ali novo fazo v konfliktu, ne da bi imel politično

konotacijo in 3) da bi zajel najbolj resne zločine izvršene s strani vseh političnih in

vojaških skupin, z vseh geografskih področij v državi.121

Pri določanju datuma so

tehtali med tremi možnostmi, vendar nobena od njih ni sovpadala z datumom

dejanskega začetka konfliktov. Hudodelstva storjena med marcem 1991 in

novembrom 1996 ne spadajo pod pristojnost sodišča, čeprav je vlada Sierre Leone

OZN prosila, naj bo začetek časovne pristojnosti dejanski začetek spopadov (tj. marec

1991). OZN je prošnjo zavrnila z razlogom, da bi sodišče moralo obravnavati

preveliko število primerov.122

Nekateri avtorji menijo, da je bil začetek časovne

pristojnosti sodišča postavljen na dan podpisa prvega sporazuma zato, ker pri podpisu

le-tega ZN niso ugovarjali amnestiji, pri podpisu mirovnega sporazuma iz Loméja pa

so že uveljavili svojo razlago določb o amnestiji.123

Mirovni sporazum iz Loméja je zagotavljal amnestijo vsem upornikom in s tem

razveljavljal personalno in časovno pristojnosti PSSL. Sporazum o ustanovitvi PSSL,

pa je ukinjal amnestijo in je zato postal temelj za vlaganje predhodnih predlogov

zagovornikov, ki so se sklicevali na nezakonitost PSSL prav zaradi kršenja amnestije,

ki je bila podeljena upornikom.124

120


Report of the Secretary-General on the establishment of a Special Court for Sierra Leone, UN Doc.

S/2000/915, 4. oktober 2000, odst. 25. 122


D. Zagorac, Amnestija za mednarodna hudodelstva, v: PP 2004, št. 14, str. 18. 124

J. Doria, The Work of the Special Court for Sierra Leone through its jurisprudence, v Jose Doria et

al. The Legal Regime of the International Criminal Court: Essays in Honour of Professor Igor P.

Blishchenko, 2009. Pritožbeno sodišče, ki je obravnavalo predhodne predloge več obtoženih je 13.

marca 2004 izdalo skupno odločitev glede predhodnih predlogov Morrisa Kallona in Brime Bazzyja

Kamare. Glej: Prosecutor v. Morris Kallon, Brima Bazzy Kamara, Cases No. SCSL-2004-15-AR72 (E);

SCSL-2004-16-AR72 (E), Decision on Challenge to Jurisdiction: Lomé Accord Amnesty, 13 March

2004, v nadaljevanju Kallon in Kamara Amnesty Decision.

30

Teritorialna pristojnost PSSL se razteza nad ozemljem Sierre Leone.125

2.3.8 Delovanje sodišča

Za potek postopka pred PSSL se mutatis mutandis uporabljajo Pravila o postopku in

dokazih, ki veljajo za MKSR.126

Sodniki odločajo z večino glasov. Sodba se javno razglasi in vsebuje pisno

obrazložitev. Ločena in odklonilna mnenja so dovoljena.127

Pritožba je možna iz

razlogov: 1) kršitev določb o postopku, 2) napačne uporabe prava, ki vpliva na

veljavnost sodbe ali 3) zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je povzročila kršitev

pravičnosti. Pritožbeno sodišče obravnava pritožbo podano s strani obsojenega ali

tožilca. Pritožbeni senat lahko potrdi, razveljavi ali spremeni odločitev sodečega

senata. Pri odločitvi se sodišče lahko nasloni na odločitev pritožbenega senata MKSJ,

MKSR ali na Vrhovno sodišče Sierre Leone, če gre za razlago ali uporabo zakonodaje

Sierre Leone.128

Statut PSSL predvideva tudi revizijo postopka, če so bila odkrita nova

dejstva, ki niso bila znana v času postopka pred sodečim ali pritožbenim senatom in ki

bi lahko bila odločilnega pomena za sodbo.129

Najhujša kazen, ki jo lahko določi PSSL je dosmrtni zapor. Lahko pa se določi tudi

dodatne kazni poleg zaporne (npr. zaplemba premoženja ter protipravno pridobljene

koristi in njeno vrnitev pravemu lastniku ali državi Sierri Leone).130

Obsojene osebe

prestajajo kazen v Sierri Leone ali »v kateri koli izmed držav, ki so z MKSJ ali MKSR

sklenile sporazum o izvrševanju kazni.«131

125






Tretji odstavek 19. člena Statuta. 131

22. člen Statuta.

31

3 PRIMERI PRED POSEBNIM SODIŠČEM ZA SIERRO

LEONE

PSSL je po vložitvi obtožnic tožilstva zaradi načela ekonomičnosti in hitrosti združilo

postopke obtoženih glede na njihovo pripadnost oboroženi skupini, ki je sodelovala v

sovražnostih v Sierri Leone. Sojenje trem bivšim voditeljem AFRC132

, dvema članoma

CDF133

in trem bivšim voditeljem RUF134

se je (že) zaključilo. Vsi obtoženi so bili

obsojeni na prestajanje zaporne kazni. Marca 2011 sta v postopku zoper bivšega

Liberijskega predsednika Charlesa Taylorja135

tožilstvo in obramba podala zadnje

zaključne govore, 26. aprila 2012 pa je bila izdana sodba na prvi stopnji.136

Dne 30

maja 2012 je bil obsojen na prestajanje 50 letne zaporne kazni.137

Postopek se bo

nadaljeval pred pritožbenim senatom.

V vseh primerih pred PSSL so bili obtoženci obravnavani zaradi naslednjih kaznivih

dejanj:

132

Izvirne obtožnice proti Alexu Tambi Brima, Brimi Bazzyju Kamari in Santigieju Borborju Kani so

bile potrjene 7. marca 2003 (Glej: Prosecutor v. Brima, SCSL-2003-06-I, Indictment, 7 March 2003;

Prosecutor v. Brima, SCSL-2003-06-I, Decision Approving the Indictment and Order for Non-

Disclosure, 7 March 2003), 28. maja 2003 (Glej: Prosecutor v. Kamara, SCSL-2003-10-I, Indictment,

26 May 2003; Prosecutor v. Kamara, SCSL-2003-10-I, Decision Approving the Indictment, the Warrant

of Arrest, and Order for Non-Disclosure, 28 May 2003.) in 16. septembra 2003 (Glej: Prosecutor v.

Kanu, SCSL-2003-13-I, Indictment, 15 September 2003; Prosecutor v. Kanu, SCSL-2003-13-I,

Decision Approving the Indictment, the Warrant of Arrest and Order for the Transfer and Detention and

Order for Non-Public Disclosure, 16 September 2003.). Te obtožnice so bile kasneje združene in

spremenjene (Glej: Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-2004-16-PT, Further Amended

Consolidated Indictment, 18 February 2005, v nadaljevanju: AFRC Indictment). 133

Izvorni obtožbi proti Fofani in Kondewi, ki sta bili priznani 24. junija 2003, so 5. februarja 2004

združili z obtožbo proti Normanu. Po smrti Normana (22. februarja 2007) se je sodišče odločilo, da

zaključi sojenje proti njemu in da se njegovo ime umakne iz imena zadeve. Že prej so vse tri CDF

primere združili v enega in določili novo številko zadeve, SCSL-04-14. Glej: Prosecutor v. Norman,

SCSL-03-08-I, Indictment, 7 March 2003; Prosecutor v. Fofana, SCSL-03-11-I, Indictment, 24 June

2003; Prosecutor v. Kondewa, SCSL-03-12-I, Indictment, 24 June 2003; Prosecutor v. Norman, Fofana

and Kondewa, SCSL-03-14-I, Indictment, 5 February 2004, datirana 4 February 2004, v nadaljevanju:

CDF Indictment. 134

Voditelja RUF, Foday Saybana Sankoh in Sam Bockarie sta bila obtožena 7. marca 2003, vendar sta

bili obtožnici zoper njiju umaknjeni 8. decembra 2003 zaradi smrti obeh obtožencev. Prvotni obtožnici

zoper obtoženca Isso Hassana Sesaya in Morrisa Kallona sta bili potrjeni 7. marca 2003, prvotna

obtožnica zoper Gbao pa 16. aprila 2003. Dne 3. februarja 2004 je sodeči senat združil vsa sojenja v en

primer (glej: Prosecutor v. Sesay, Kallon, Gbao, SCSL-2003-15-PT, Decision for the Assignment of a

new case number, 3 February 2004. Nova številka primera je SCSL-2004-15-PT.) in 5. februarja 2004

je tožilec izdal skupno obtožnico (Prosecutor v. Sesay et al., SCSL-04-15-T, Corrected Amended

Consolidated Indictment, 5 February 2004, v nadaljevanju: RUF Indictment.) 135

Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-01-PT, Prosecution's Second Amended Indictment, 29 May

2007, v nadaljevanju: Charles Taylor Indictment. 136

Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-1-T, Judgement Summary, 26 April 2012. 137

Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-01-PT, Sentensing Judgement, 30 May 2012.

32

- hudodelstev zoper človečnost, in sicer iztrebljanja, umora, posilstev,

spolnega suženjstva, drugih nečloveških dejanj in zasužnjevanja (v skladu z

2. členom Statuta);

- kršitev skupnega 3. člena Ženevskih konvencij in Drugega

dopolnilnega protokola, in sicer napadov na življenje, zdravje in fizično

ali duševno celovitost oseb, še posebej terorističnih dejanj, kolektivnega

kaznovanja, umorov, napadov na osebno dostojanstvo, pohabljanja,

plenjenja in jemanja talcev (v skladu s 3. členom Statuta);

- drugih hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, še posebej

nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali

skupine ali njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje pri sovražnostih (v

skladu s 4. členom Statuta).

Obtožnica zoper voditelje AFRC je navajala, da so bili obtoženi individualno

kazensko odgovorni v skladu s prvim in tretjim odstavkom 6. člena Statuta za

navedene zločine in da so sodelovali v hudodelski združbi z RUF, s skupnim

namenom prevzeti oblast in nadzor nad ozemljem Sierre Leone, še posebej na

območjih rudnikov diamantov.138

Tožilstvo je trdilo, da je Brima v določenem

obdobju vodil AFRC, Kamara pa naj bi odrejal in usklajeval napade upornikov.

Kanuja je obtožnica bremenila odgovornosti za ugrabitve civilnega prebivalstva in za

njihovo usposabljanje. Brima in Kanu naj bi ukazala posilstva deklet iz šole Annie

Walsh, pa tudi posilstva žensk v prestolnici Freetown. Požig slednje naj bi po

navedbah tožilstva ukazal Brima.139

V obtožnici zoper Fofano in Kondewo je tožilstvo navajalo, da so se pripadniki CDF,

predvsem Kamajori, bojevali proti združenim RUF in AFRC upornikom v več

predelih Sierre Leone. Civilisti, vključno z ženskami in otroci, ki so bili osumljeni

podpiranja in simpatiziranja z uporniki ali pa se jim ni uspelo aktivno upreti, so bili

označeni kot »kolaboranti«. Če so bili ti kolaboranti ujeti s strani CDF, so jih ubili.

138

AFRC Indictment, odst. 33. 139

Jernej Letnar Černič, Dominika Švarc, Prve obsodbe Posebnega sodišča za Sierro Leone, v: PP,

2007, št. 33, str. 28.

33

Žrtve so bile po navadi razsekane do smrti ali zažgane. Izvajali so tudi človeška

žrtvovanja in kanibalizem.140

CDF in Kamajori so tudi plenili, uničevali zasebno

lastnino in izsiljevali denar od civilistov, z namenom terorizirati in groziti civilnemu

prebivalstvu. Veliko civilistov je bilo priča tem dogodkom ali pa so se vrnili domov in

jih je pričakala množica trupel, pohabljenih žrtev, oropanih in uničenih domov.141

V obtožnici so navajali, da so bila vsa dejanja in opustitve, ki so bila hudodelstva

zoper človečnost, storjena kot del razširjenega in sistematičnega napada, usmerjenega

proti civilnemu prebivalstvu Sierre Leone142

, torej proti »osebam, ki niso oz. niso več,

aktivno sodelovale v sovražnostih.«143

Navedbe tožilstva v obtožnici zoper voditelje RUF so bremenile obtožence, da so bili

udeleženi v kriminalni združbi (»Joint criminal enterprise«), ki je imela namen, storiti

karkoli bi bilo potrebno, da pridobijo in izvajajo politično moč in nadzor nad

teritorijem Sierre Leone, zlasti na območjih diamantnih polj. Naravni viri Sierre

Leone, še posebej diamanti, so bili dobavljeni osebam zunaj Sierre Leone v zameno za

pomoč pri izvajanju namena kriminalne združbe. Skupni namen je vključeval

pridobivanje in izvajanje nadzora nad prebivalstvom Sierre Leone, da bi preprečili ali

zmanjšali upor ter uporabili prebivalce za pridobivanje podpore članom kriminalne

združbe. Zločini, navedeni v obtožnici, vključno s protipravnimi umori, ugrabitvami,

prisilnim delom, fizičnim in spolnim nasiljem, izrabljanjem otrok vojakov, plenjenjem

in požiganjem stanovanjskih objektov, so bila dejanja storjena s skupnim kriminalnim

namenom ali pa so posledica skupnega kriminalnega namena.144

Glede na status, položaj in funkcije, ki so jih imeli obtoženi voditelji AFRC, CDF in

RUF v strukturi oboroženih skupin, so bili vsi obtoženi na podlagi individualne

kazenske odgovornosti v skladu s prvim odstavkom 6. člena Statuta za storitve in

opustitve zločinov navedenih v 2., 3. in 4. členu Statuta. Vsi obtoženi naj bi kazniva

dejanja, za katera so bili obtoženi, načrtovali, spodbujali, ukazali, storili ali pa kako

140

CDF Indictment, odst. 23. 141




RUF Indictment, odst. 36, 37.

34

drugače pomagali in bili udeleženi pri načrtovanju, pripravljanju ali izvršitvi

hudodelstev, ki je bila splošni cilj vsakega od obtožencev.145

Dodatno oz. alternativno so obtoženci odgovorni tudi po tretjem odstavku 6. člena

Statuta, ki določa odgovornost nadrejenega. Obtoženci so dajali ukaze in izvrševali

nadzor nad podrejenimi, zato so individualno kazensko odgovorni za zločine,

navedene v 2., 3. in 4. členu Statuta. Vsak od obtoženih je odgovoren za zločine svojih

podrejenih, če je vedel ali bi moral in mogel vedeti, da bo podrejeni storil taka dejanja.

Obtoženi so tudi, če niso sprejeli nujnih in razumnih ukrepov, da bi preprečili taka

dejanja in kaznovali storilce.146

Charles Ghankay Taylor, nekdanji Liberijski predsednik, je bil obtožen marca 2003,

obtožnica pa je postala pravnomočna v času njegovega prvega obiska izven države,

junija 2003. Avgusta istega leta je Charles Taylor odstopil s predsedniškega položaja

in pobegnil v Nigerijo, kjer je dobil azil. Marca 2006 ga je Nigerija predala PSSL v

Freetownu. Junija 2006 so ga zaradi varnostnih razlogov premestili v Haag, kjer je

potekalo sojenje.

Zaradi obsežnosti žal ne morem opisati vseh kršitev mednarodnega humanitarnega

prava, zajetih v obtožnicah, zato se bom posvetila samo kaznivemu dejanju nabora ali

vključevanja otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali skupine ali njihovo

izrabljanje za aktivno sodelovanje pri sovražnostih.147

145

AFRC Indictment, odst. 33; CDF Indictment, odst. 20; RUF Indictment, odst. 36, 38-39. 146

CDF Indictment, odst. 21. 147

4 (c) člen Statuta.

35

3.1 NABOR ALI VKLJUČEVANJE OTROK, MLAJŠIH OD

PETNAJST LET, V OBOROŽENE SILE ALI SKUPINE ALI

NJIHOVO IZRABLJANJE ZA AKTIVNO SODELOVANJE PRI

SOVRAŽNOSTIH

Odločitev pritožbenega senata v zadevi Hinga Norman148

glede novačenja otrok je

mejnik pri uveljavitvi zločina nabora otrok v mednarodnem kazenskem pravu.

Obtoženi pred PSSL so bili prvič v zgodovini mednarodnega kazenskega prava

obsojeni za kaznivo dejanje nabora otrok.

3.1.1 Otroci v oboroženih spopadih

Otroci so od nekdaj sodelovali v oboroženih spopadih.149

V zadnjih desetletjih je

mednarodna skupnost posvetila več pozornosti reševanju tega problema, kar naj bi bila

posledica dveh razlogov: povečanje izrabljanja otrok vojakov in sprememba v

dojemanju pojma »otroštvo« in kdaj se le to zaključi.150

V preteklosti je bila vez med

odraslimi in zmožnostjo nositi orožje večja, danes pa se z razvojem tehnologije in

proizvodnjo lahkega avtomatskega orožja ta vez oži in omogoča, da se otroci lahko

borijo z ramo ob rami z odraslimi pripadniki oboroženih sil. Čeprav so otroci zaradi

svoje velikosti in spretnosti še vedno izrabljani predvsem za vohunstvo, prenašanje

informacij in razminiranje, danes vedno bolj sodelujejo v oboroženih spopadih tudi kot

vojaki.

Spremembe v družbi so povzročile, da se je meja med otroštvom in odraslostjo

pomaknila navzgor. Čeprav je sprejetih veliko konvencij, ki vključujejo tèrmin otrok,

ne obstaja splošno sprejeta definicija. Četrta Ženevska konvencija iz leta 1949

nakazuje, da se otroštvo konča, ko oseba dopolni petnajst let. Nasprotno pa

148

Prosecutor v. Samuel Hinga Norman, Case No. SCSL-2004-14-AR729E, Appeals Chamber, Special

Court for Sierra Leone, Decision on preliminary motion based on lack of jurisdiction (child

recruitment), 31 May 2004, v nadaljevanju: Hinga Norman Child Recruitment Decision. 149

Glede te problematike podrobneje: Tanja Murn, Otroci vojaki, Diplomska naloga, Ljubljana, PF,

2009, Nina Kušar, Udeležba otrok v mednarodnih oboroženih spopadih, Diplomska naloga, Ljubljana,

PF, 2012 in Tea Juratovec, Mednarodnopravno varstvo otrok v oboroženih spopadih, Diplomska

naloga, Ljubljana, PF, 2007. 150

Matthew Happold, Child Recruitment as a crime under the Rome Statute of the International

Criminal Court, v Jose Doria et al. The Legal Regime of the International Criminal Court: Essays in

Honour of Professor Igor P. Blishchenko, 2009, str. 579.

36

Konvencija o otrokovih pravicah (1989) definira otroka kot osebo mlajšo od osemnajst

let. Trendi nakazujejo, da sposobnost za nošenje orožja ni več bistven element pri

presoji ali je oseba otrok ali ne, temveč se šteje, da osebe mlajše od osemnajst let niso

dovolj psihološko zrele za odločitev o tem ali bodo sodelovale v sovražnostih ali za

spopadanje s psihološkimi pritiski, ki so posledica takega sodelovanja.151

Mednarodna skrb za otroke, ki sodelujejo v oboroženih spopadih, se kaže v več

smereh. Povečal se je napor za postrožitev pravnih standardov, ki prepovedujejo

novačenje otrok v oborožene skupine in sile in njihovo sodelovanje v sovražnostih,

preko sprejetja različnih pogodb in konvencij. Slednje so v veljavi med državami, na

žalost pa se večina nezakonitega novačenja otrok izpelje preko nedržavnih akterjev

(oboroženih skupin). Povečala se je tudi vpletenost političnih organov ZN, še posebej

VS, ki je leta 2005 ustanovil skupino za spremljanje, poročanje in sodelovanje. Ta naj

bi imela pregled nad strankami oboroženih spopadov, tako vladnimi kot nevladnimi.

Premik je bil narejen tudi na področju mednarodnega kazenskega pregona, to je, da se

kaznuje posameznike, ki kršijo mednarodna pravila s področja novačenja in izrabljanja

otrok v oboroženih spopadih.152

Najpomembnejši napredek na tem področju je bil dosežen z inkriminacijo kaznivega

dejanja novačenja otrok v Rimskem statutu mednarodnega kazenskega sodišča. Prvi

obtoženec pred MKS je bil obtožen izključno za novačenje otrok. MKS ima

pristojnost za kaznivo dejanje novačenja otrok ne glede na to ali gre za mednarodni ali

nemednarodni oboroženi spopad. 153

Točka c) 4. člena Statuta PSSL določa, da je »nabor ali vključevanje otrok, mlajših od

petnajst let, v oborožene sile ali skupine ali njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje

v sovražnostih« huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava, za katero je

pristojno PSSL. Osnutek Statuta, ki ga je pripravil generalni Sekretar ZN, je vseboval

drugačno določbo. V svojem Poročilu o ustanovitvi PSSL154

je pojasnil:

151



8 (2)(b) člen in 8(2)(e) člen Rimskega statuta, v Zagorac, D. (ur.) Rimski statut Mednarodnega

kazenskega sodišča in drugi dokumenti z uvodnimi pojasnili, 2003. 154

Report of the Secretary-General on the establishment of a Special Court for Sierra Leone, UN Doc

S/2000/915, 4 October 2000.

37

»Čeprav je prepoved novačenja otrok do sedaj pridobila značaj mednarodnega

običajnega prava, je precej manj jasno ali je priznana kot vojno hudodelstvo, ki

predvideva individualno kazensko odgovornost obtoženega. Inkriminirano

hudodelstvo v Rimskem statutu MKS ni enako tistemu v Statutu PSSL. Definicija

hudodelstva kot novačenje vključuje uradno dejanje zapisa imena osebe na seznam in

uradni vstop v oborožene sile. Elementi hudodelstva novačenja otrok v osnutku statuta

so: a) ugrabitev, ki je bila v primeru otrok iz SL izvirno hudodelstvo in je sama po sebi

hudodelstvo pod določbo skupnega tretjega člena Ženevskih konvencij, b) prisilno

novačenje v najbolj osnovnem smislu – uradne formalnosti, c) sprememba otroka v in

njegova uporaba kot otroka-vojaka.«155

Točka c) 4. člena osnutka statuta PSSL je torej inkriminirala: »Ugrabitev in prisilno

novačenje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali skupine z namenom

izrabljati jih za aktivno sodelovanje v sovražnostih.« Sledila je kampanja s strani

nevladnih organizacij za spremembo osnutka statuta, da bi se skladal z določbami

Rimskega statuta.156

VS je zaprosil, naj se osnutek točke c) 4. člena Statuta spremeni

tako, da bo v skladu z obstoječim pravom leta 1996 in prav tako s pravom, ki je

trenutno sprejet v mednarodni skupnosti.157

VS je predlagal, da naj nova določba točke

c) 4. člena pokriva »nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v oborožene

sile ali skupine ali njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje v sovražnostih.«158

Sprememba je bila sprejeta s strani Vlade Sierre Leone in je bila vključena v Statut

PSSL.

3.1.2 Novačenje otrok v mednarodnem pravu

Novačenje in izrabljanje otrok v oboroženih spopadih je bilo prvič urejeno z določbo v

DP II, ki se nanaša na mednarodne oborožene spopade.159

DP II, ki se uporablja za

nemednarodne oborožene spopade, določa, da »otroci, ki še niso dopolnili petnajst let,

155

Prav tam, odstavka 17, 18. 156

Matthew Happold, International Humanitarian Law, war criminality and child recruitment, Leiden

Journal of International Law, 18 (2005), str. 287. 157

Letter dated 22 December 2000, from the President of the Security Council Adressed to the

Secretary General, S/2000/1234, 22 December 2000. 158

Prav tam, Anex. 159

Stranke v konfliktu bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da se otrok, ki še ni dopolnil petnajst let, ne

bo neposredno sodeloval v sovražnostih in se bodo vzdržale novačenja otrok v svoje oborožene sile.

Člen 77(2)DP I

38

ne bodo novačeni v oborožene sile niti jim ne bo dovoljeno sodelovati v

sovražnostih«.160

Podobna določba je bila sprejeta tudi v Konvenciji o otrokovih

pravicah.161

Mednarodna organizacija dela (International Labour Organization) je leta

1999 sprejela Konvencijo 182 glede prepovedi in takojšnje akcije za prenehanje

najhujših oblik otroškega dela, ki prepoveduje prisilno novačenje otrok v oborožene

spopade. Leto kasneje je Generalna skupščina ZN sprejela opcijski protokol h

Konvenciji o otrokovih pravicah glede vpletenosti otrok v oborožene spopade.

Protokol prepoveduje strankam, da sprejemajo prostovoljne pristope otrok, mlajših od

šestnajst let in prepoveduje prisilno novačenje vseh otrok. Države stranke morajo

sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo neposredno sodelovanje otrok v

sovražnostih. Prepoved velja tudi za nevladne oborožene skupine.

Določeni mehanizmi pa so bili sprejeti tudi na regionalni ravni. Afriška listina o

pravicah in blaginjah otroka,162

sprejeta 1990, zahteva od držav, da sprejmejo vse

potrebne ukrepe, da zagotovijo, da otroci ne bodo neposredno sodelovali v oboroženih

spopadih in da ne novačijo otrok v svoje oborožene skupine.163

3.1.3 Predhodna odločitev v primeru Hinga Norman

Hinga Norman je izpodbijal pristojnost PSSL za zločine pod točko c) 4. člena Statuta,

ker kaznivo dejanje nabora otrok ni bilo del mednarodnega običajnega prava v času,

ko je bila izdana obtožnica zoper njega. V skladu s členom 72 (E) Pravil o postopku in

dokazih, je njegov predlog neposredno obravnaval pritožbeni senat in ga 31. maja

2004 zavrnil164

, z obrazložitvijo, da je mednarodno običajno pravo razjasnilo naravo

zločina nabora otrok že pred 30. novembrom 1996 (začetek časovne pristojnosti

160

4(2)(c) člen DP II 161

Države stranke konvencije bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo zagotovile, da osebe, ki še

niso dopolnile petnajst let, ne bodo neposredno sodelovale v sovražnostih, in se bodo vzdržale

novačenja oseb, ki še niso dopolnile petnajst let, v oborožene sile. 38. člen Konvencije o otrokovih

pravicah, 1989. 162

53 afriških držav je podpisalo to konvencijo, Sierra Leone jo je podpisala 14.4.1992 in ratificirala

13.5.2002. http://www.africa-

union.org/root/au/Documents/Treaties/List/African%20Charter%20on%20the%20Rights%20and%20W

elfare%20of%20the%20Child.pdf (zadnji ogled: 21.3.2012) 163



Honour of Professor Igor P. Blishchenko, 2009, str. 582. 164

Hinga Norman Child Recruitment Decision – majority decision.

http://www.africa-union.org/root/au/Documents/Treaties/List/African%20Charter%20on%20the%20Rights%20and%20Welfare%20of%20the%20Child.pdf



39

PSSL165

). Sodnik Robertson je podal zelo močno argumentirano odklonilno ločeno

mnenje.

Pri svoji odločitvi je pritožbeni senat preizkusil velik niz nacionalnih in mednarodnih

zakonov, posebej pa se je osredotočil na določbe Ženevskih konvencij (1949) in

Dodatnih protokolov I in II (1977), kot tudi na Konvencijo o otrokovih pravicah

(1989). Na podlagi teh virov je sodišče izločilo normo mednarodnega običajnega

prava, ki določa, da je bilo novačenje otrok kaznivo dejanje in kršitev mednarodnega

humanitarnega prava že pred novembrom 1996.166

Pri oblikovanju te odločitve je

sodišče pojasnilo, da je jasno, da se države počutijo vezane s pravno obveznostjo, da

ne novačijo otrok.167

Pojasnili so tudi, da se je razprava pri oblikovanju Rimskega

statuta MKS osredotočila na kodifikacijo in implementacijo že obstoječih norm

običajnega prava in ne na ustvarjanje novih norm.168

Na drugi strani je sodnik Robertson v svojem odklonilnem ločenem mnenju zavzel

stališče, da novačenje otrok nima statusa mednarodnega običajnega prava in se oprl na

osnutek točke c) 4. člena Statuta v poročilu generalnega sekretarja ZN.169

Sodnik ni

našel zadostnih dokazov, da bi se lahko strinjal z večinskim mnenjem, da je ta zločin

bil del mednarodnega običajnega prava že pred letom 1998, ko je bil sprejet Rimski

Statut.170

Treba je poudariti, da je VS s tem, ko je zaprosil za uskladitev Statuta PSSL

z Rimskim statutom, izrazil soglasno voljo držav članic in njihova pravna mnenja, kar

je samo po sebi dokaz o opinio juris. Večina sodnikov pritožbenega senata je torej

upoštevala prakso držav in opinio juris ter izločila pravilo mednarodnega običajnega

prava, kar pušča malo prostora za dvom o tem ali je večinska odločitev pravilna.171

3.1.4 Obtožbe za točko c) 4. člena in odločitve

Voditelji vseh oboroženih skupin so bili obtoženi za »nabor ali vključevanje otrok,

mlajših od petnajst let, v oborožene sile ali skupine ali njihovo izrabljanje za aktivno

165

1 (1) člen Statuta PSSL. 166

Hinga Norman Child Recruitment Decision – majority decision, odst. 52, 53. 167



Hinga Norman Child Recruitment Decision – dissenting opinion, odst. 3 – 5. 170

Prav tam, odst. 32 in 47. 171

A. Smith, ‘Child Recruitment and the Special Court for Sierra Leone’, v Journal of International

Criminal Justice 2 (2004), str. 1143.

40

sodelovanje pri sovražnostih«, na podlagi točke c) 4. člena Statuta. Obtožnica je

bremenila obtožene, da so odgovorni za rutinski nabor, vključevanje in izrabljanje

dečkov in deklic mlajših od petnajst let.172

Specifični (posebni) elementi novačenja oz. vključevanja otrok mlajših od petnajst let

v oborožene sile ali skupine ter izrabljanje za aktivno sodelovanje v sovražnostih so:

- ena ali več oseb je bilo vključenih v oborožene sile ali skupine s strani

obtoženenega in izrabljenih s strani obtoženega za aktivno sodelovanje v

sovražnostih;

- oseba ali osebe so bile mlajše od petnajst let;

- obtoženi je vedel ali bi moral vedeti, da so določene osebe mlajše od petnajst

let in da bodo vključene v urjenje in izrabljene v oboroženih spopadih;

- obtoženi je imel naklep vključiti omenjene osebe v oboroženo silo ali skupino

ali jih izrabiti za aktivno sodelovanje v sovražnostih (mentalni element

kaznivega dejanja, mens rea).173

Pritožbeni senat je odločil, da je potrebna vzročna zveza med aktivnostjo obtoženega

in otrokovo priključitvijo v oboroženo silo ali skupino, da so izpolnjeni pogoji za

nabor. Ali takšna vzročna zveza obstaja, je dejansko vprašanje, o katerem se odloča v

vsakem primeru posebej.174

Po mnenju sodečega senata so pravila mednarodnega humanitarnega prava primerna

za vse stranke v oboroženem spopadu, ne glede na način, kako je potekal nabor oz.

kako so bile stranke vključene v spopad. Sodišče je mnenja, da določba točke d

tretjega odstavka 4. člena Dopolnilnega protokola II (1977) ostaja uporabljiva. Slednja

določa, da bo otrokom, mlajšim od petnajst let, zagotovljena pomoč in oskrba, ki jo

potrebujejo ter jim bo nudena posebna zaščita, tudi če so bili vključeni in izrabljeni za

aktivno sodelovanje v sovražnostih.175

172

Prosecutor v. Sesay, Kallon, Gbao, SCSL-04-15-T, Trial Judgement, 2 March 2009, v nadaljevanju:

RUF Trial Judgement, odst. 183. 173

Prav tam, odst. 190, 193. 174


Prav tam, odst. 194.

41

3.1.4.1 Nabor oz. vključevanje

Sodišče je opredelilo pojem »nabor«, ki pomeni sprejeti ali novačiti posameznike, ki

se prostovoljno želijo pridružiti oboroženim silam ali skupinam. Nabor torej zahteva

prostovoljno privolitev posameznika, da bo del oborožene skupine. Pritožbeni senat

PSSL je poudaril, da nabor ne more biti ozko definiran kot formalni proces, še posebej

ne v primerih, ko oborožena skupina ni običajna vojaška organizacija, ampak je treba

dejanje nabora razumeti v širšem smislu, ki vključuje kakršnokoli dejanje, ki sprejema

otroka kot del vojske. Tako vedenje vključuje tudi prisilo, da otrok sodeluje v vojaških

operacijah.176

Sodnik Robertson je v svojem odklonilnem ločenem mnenju v primeru Hinga

Norman177

poudaril, da je novačenje pojem, ki zahteva aktivno pridobivanje rekrutov,

s pritiski in prepričevanjem, naj se pridružijo, kar pa nima istega pomena kot termin

vključevanje.178

Običajni pomen pojma »vključevanje« je vpisati se v vojaško telo oz.

skupino, zavezati se kot vojak. Novačenje pa pomeni podrediti se vojaški službi z

vpisom, pomeni da se oseba vključi v obvezno služenje vojske.179

Sodnik Robertson je

torej razlikoval med prisilnim novačenjem, ki je vedno prepovedano in prostovoljno

vključitvijo otrok v oborožene sile za izvrševanje nevojaških nalog.180

Napaka pri tem

razlikovanju je, da vojaki uporabljeni v boju ali ne, ohranijo status bojevnika, ne glede

na naloge, ki jih opravljajo.181

Kar pomeni, da otroci-vojaki izgubijo zaščito, ki jim

sicer pripada po mednarodnem humanitarnem pravu.

Sodišče je opredelilo tudi pojem »vključevanje«, ki pomeni prisilno novačenje oseb v

vojaško službo. V razmerah zakonitih vlad je vključevanje po navadi legitimirano z

ustavnimi in zakonodajnimi močmi. Vendar v drugačnih razmerah vključevanje

176


Hinga Norman Child Recruitment Decision – dissenting opinion. 178




Knut Dörman, Elements of war Crimes under the Rome Statute of the ICC, Sources and

Commentary (2003), str. 377. 180

Hinga Norman Child Recruitment Decision – dissenting opinion, odst. 9. 181


Criminal Justice 2 (2004), str. 1147.

42

obsega tudi »prisilno novačenje«, ko so posamezniki vključeni v oborožene sile z

nezakonitimi sredstvi, kot npr. z uporabo sile ali z ugrabitvijo.182

Obstaja torej jezikovna razlika med pojmoma novačenje in vključevanje v oborožene

skupine, vendar iz besedila 4. člena Statuta (kot tudi iz podobnih določb v Rimskem

statutu MKS) izhaja, da je vsako vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, v vladne

ali nevladne oborožene sile, tako prostovoljno kot prisilno, bodisi kot posledica vladne

politike ali posameznikove iniciative, del tega kaznivega dejanja in je zato

prepovedano. Posledično se otrokova privolitev ne upošteva kot obramba obtoženega

takšnega kaznivega dejanja.183

3.1.4.2 Izrabljanje otrok

Pri definiranju pojma »izrabljanje (otrok) za aktivno sodelovanje v sovražnostih« je

sodeči senat izrazil strinjanje s komentarjem določbe Rimskega statuta MKS.

Komentar pripravljalne komisije je bil sledeč:

»Pojma »izrabljanje« in »sodelovanje« sta bila sprejeta z namenom, da pokrijeta tako

neposredno sodelovanje v bojih, kot tudi aktivno sodelovanje v vojaških aktivnostih,

povezanih s samim bojevanjem, kot npr. ogledovanje terena, vohunjenje, sabotaža in

izrabljanje otrok za vabe, kurirje ali na položajih na vojaških mejah. Navedena pojma

ne zajemata aktivnosti, ki niso jasno povezane s sovražnostmi, kot npr. dostava hrane

v letalsko oporišče in izrabljanje gospodinjskih uslužbencev v poveljniških

nastanitvah. Izrabljanje otrok za neposredno podporo v sovražnostih, npr. za

prenašanje zalog na prvo bojno črto ali aktivnosti v prvi bojni vrsti, pa se štejejo kot

del izrabljanja in sodelovanja v pomenu 4. člena Statuta.«184

Hudodelstvo izrabljanja otrok za aktivno sodelovanje pri sovražnostih ni omejeno na

neposredno sodelovanje v boju ali na oborožene otroke ali na otroke, ki so bili

vključeni v oborožene sile ali skupine, ampak se nanaša na izrabljanje kateregakoli

182

RUF Trial Judgement, odst. 186. 183




Prav tam, odst. 188 in K. Dörmann, Elements of war Crimes under the Rome Statute of the ICC,

Sources and Commentary (2003), str. 376.

43

otroka s strani oborožene sile ali skupine, z namenom izrabiti ga za neposredno

sodelovanje v sovražnostih. To pa zajema tako neposredno sodelovanje v bojih, kot

tudi kakršnokoli drugo aktivno sodelovanje v vojaških aktivnostih.185

Prepoved nabora je ločena in neodvisna od prepovedi izrabljanja, kar pomeni, da gre

za hudodelstvo, če se izrabi otroka za aktivno sodelovanje v sovražnostih, ne glede na

to ali je bil otrok predhodno vključen v oboroženo skupino. Podobno je nabor kaznivo

dejanje ne glede na namen, za katerega se otroka novači. Dejanje nabora je samo po

sebi prepovedano, če so tudi ostali elementi kaznivega dejanja izpolnjeni.186

3.1.4.3 Oborožene sile ali skupine

Izraz »oborožene sile ali skupine« lahko pomeni vladne ali nevladne sile ali skupine.

Sodniki sodečega senata so sprejeli definicijo oboroženih skupin, kot jo je oblikovalo

MKSJ v primeru Tadić.187

Treba je razlikovati situacijo, ko posamezniki delujejo v

imenu države, brez izključnih navodil, od situacije, ko posamezniki oblikujejo

organizirano in hierarhično strukturirano skupino. Take so npr. vojaške enote ali v

primeru državljanske vojne, oborožene tolpe prostovoljcev ali upornikov.

Organizirane skupine se razlikujejo od posameznikov v tem, da imajo določeno

strukturo, verigo poveljstev in pravila ter tudi zunanje simbole, ki izražajo avtoriteto.

Po navadi član skupine ne deluje kot posameznik, ampak se podredi prevladujočim

normam v skupini in je subjekt nad katerim vodja izvaja svojo avtoriteto.188

3.2 ODLOČITVE POSEBNEGA SODIŠČA ZA SIERRO LEONE

3.2.1 Revolucionarni svet oboroženih sil

V sojenju bivšim voditeljem AFRC je sodeči senat vse obtožence spoznal za krive po

enajstih od štirinajstih točk obtožnice. Soglasno so ugotovili, da so obtoženi odgovorni

za kršitve skupnega 3. člena Ženevskih konvencij in Drugega dopolnilnega protokola,

za hudodelstva zoper človečnost in za druge hude kršitve mednarodnega

185


Criminal Justice 2 (2004), str. 1146. 186


Tadić Appeal Judgement, IT-94-1, odst. 120, http://www.icty.org/case/tadic/4#acjug (8.9.2012). 188

RUF Trial Judgement, odst. 189.

http://www.icty.org/case/tadic/4#acjug

44

humanitarnega prava.189

Brima in Kanu sta bila obsojena na 50 let zaporne kazni in

Kamara na 45 let. Čas, ki so ga prestali v priporu PSSL, se je vštel v kazen.190

Sledil je

pritožbeni postopek. Pritožbeni senat je v svoji odločitvi 22. februarja 2008 zavrnil

pritožbe obsojenih in potrdil odločitev sodišča na prvi stopnji. Potrdili so tudi kazni za

vse tri obsojene.191

3.2.2 Civilne obrambne sile

Sodeči senat je izdal obsodbo v primeru voditeljev CDF 2. avgusta 2007.192

Večina

sodnikov193

je spoznala Fofano in Kondewo za kriva in ju obsodila za napade na

življenje, zdravje in fizično ali duševno celovitost oseb, še posebej umore kot tudi

okrutna ravnanja, plenjenja in kolektivna kaznovanja. Fofana in Kondewa nista bila

spoznana za kriva hudodelstev zoper človečnost, in sicer umorov in drugih

nečloveških dejanj in za teroristična dejanja. Sodišče je namreč odločilo, da tožilstvo

ni dokazalo onkraj razumnega dvoma, da so bili civilisti primarni objekt napada,

čeprav so bili vzpostavljeni elementi za razširjen napad.194

Glavne zahteve za

hudodelstva zoper človečnost in druge resne kršitve mednarodnega humanitarnega

prava pa so po mnenju sodnikov bile izpolnjene, saj je oboroženi spopad v Sierri

Leone potekal od marca 1991 do januarja 2002 ter so bili navedeni zločini zelo

povezani z oboroženim konfliktom in so se krivci zavedali zaščitenega statusa žrtev, ki

so bili ali civilisti ali ujeti bojevniki.195

Večina sodnikov196

je Kondewo spoznala za

krivega za nabor ali vključevanje otrok in njihovo izrabljanje za aktivno sodelovanje

pri sovražnostih. Glede Fofane pa je večina sodnikov197

odločila, da ni kriv za to

189

Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-04-16-PT, Trial Judgement, 20 June 2007, v

nadaljevanju: AFRC Trial Judgement, odst. 2113, 2114, 2117, 2118, 2121, 2122; 190

Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-04-16-T, Trial Judgement, 19 July 2007, v

nadaljevanju: AFRC Sentencing Judgment, str. 36. 191

Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-04-16-A, Appeal Judgement, 22 February 2008, v

nadaljevanju AFRC Appeal Judgement, Disposition, 22. februar 2008, str. 105, 106. 192

Prosecutor v. Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-T, Trial Judgement, 2 August 2007, v

nadaljevanju: CDF Trial Judgment, Disposition, str. 290-292. 193

Sodnik Thompson je podal ločeno nasprotno mnenje. 194

CDF Trial Judgment, odst. 692-694. 195

Prav tam, odst. 696-697, 699-700. 196

Sodnik Thompson je podal ločeno nasprotno mnenje. 197

Sodnik Itoe, je podal ločeno nasprotno mnenje.

45

kaznivo dejanje.198

Dne 9. oktobra 2007 je sodišče obsodilo Fofano na 6 let in

Kondewo na 8 let zaporne kazni za vse zločine za katere sta bila obsojena.199

Pritožbeni senat je spremenil odločitev sodečega senata glede Kondewe za nabor ali

vključevanje otrok in odločitev glede Fofane in Kondewe za kolektivno kaznovanje ter

ju spoznal za nedolžna glede teh hudodelstev. Večina sodnikov je izdala nove obsodbe

glede kršitev 2. člena Statuta. Obsodbe glede kršitev 3. člena Statuta so ostale po

večini nespremenjene, povečane so bile kazni. Fofana je bil obsojen na prestajanje 15-

letne zaporne kazni, Kondewa pa prestajanje 20-letne.200

3.2.3 Revolucionarna združena fronta

Sodeči senat je ugotovil, da je v obdobju, ko so se AFRC in RUF sile združile,

obstajala kriminalna združba med »starejšimi« voditelji AFRC in RUF, vključno z

obtoženimi201

in da so Sessay, Kallon in Gbao sodelovali v tej združbi.202

Večina sodečih sodnikov je spoznala vse tri obtožene krive za iztrebljanje, umore,

posilstva, spolno suženjstvo, druga nečloveška dejanja (še posebej prisiljene poroke in

fizično nasilje) in zasužnjevanje na podlagi 2. člena Statuta. Na podlagi 3. člena

Statuta so bili spoznani za krive tudi za napade na življenje, zdravje in fizično ali

duševno celovitost oseb (še posebej za teroristična dejanja, kolektivno kaznovanje,

umore, napade na osebno dostojanstvo, pohabljenje in plenjenje). Obsodili pa so jih

tudi za namerno usmerjene napade proti pripadnikom mirovnih sil, skladno s 4.

členom Statuta.203

198

CDF Trial Judgment, Disposition, str. 290-292. 199

Prosecutor v. Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-T, Judgment on the Sentencing of Moinina Fofana

and Allieu Kondewa, 9 October 2007, v nadaljevanju: CDF Sentencing Judgment, Disposition, odst.

33,34. Te kazni so veljale za uspeh obrambe, saj je tožilec predlagal 30 let zapora za oba obtoženca.

Sodišče je določilo nižjo kazen, zaradi olajševalnih okoliščin, ker se je CDF prizadeval, za ponovno

vzpostavitev demokratično izvoljene vlade, kar je po mnenju sodečega senata »zelo pripomoglo k

ponovni vzpostavitvi vladavine prava v tej državi, kjer so kriminaliteta, anarhija in brezzakonje (…)

postali pravilo dneva«. V: "Jail for S Leone self-defence duo", BBC News, 9 October 2007, URL:

http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7035190.stm. 200

Prosecutor v. Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-A, Appeal Judgement, 28 May 2008, v

nadaljevanju: CDF Appeal Judgement, Disposition, odst. 189, 190. 201

RUF Trial Judgement, odst. 1985, 2054, 2072, 2159-2160. 202

Na slednjo ugotovitev je sodnik Boutet dal nasprotno mnenje, kar zadeva sodelovanja Gbaoa. Glej:

RUF Trial Judgment, odst. 2002, 2008, 2009, 2049, 2055-2056, 2057-2061, 2082-2091, 2093-2103,

2104-2110, 2161-2163, 2164-2172. 203

RUF Trial Judgment, Disposition odst. 677-687.

http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7035190.stm

46

Sessay in Kallon sta bila spoznana za kriva za nabor in izrabljanje otrok ter za aktivno

sodelovanje v sovražnostih na podlagi 4. člena Statuta ter za napade na življenje,

zdravje in fizično ali duševno celovitost oseb, še posebej za umore pripadnikov

UNAMSIL v skladu s 3. členom Statuta.204

Sodba o kaznih je bila izdana 8. aprila 2009. Sodeči senat je Sesaya obsodil na 52 let

zaporne kazni in Kallona na skupno 40 let zapora. Večina sodnikov205

je Gbaoa

obsodilo na 25 let zaporne kazni. Sodišče je odločilo tudi, da se bo čas, ki so ga

prestali v priporu, vštel v kazen.206

Dne 26. oktobra 2009 je pritožbeni senat razveljavil obsodbo Gbaoa glede kršitev 3.

člena Statuta, potrdil pa je odločitev sodečega senata glede 52 let trajajoče zaporne

kazni za Sesaya, 40 let za Kallona in 25 let za Gbaoa.

3.2.4 Charles Taylor

Sojenje na prvi stopnji zoper nekdanjega liberijskega predsednika Charlesa Taylorja se

je zaključilo marca 2011, ko sta tožilstvo in obramba podala zadnje zaključne govore

207, sodba na prvi stopnji pa je bila izdana 26. aprila 2012

208. PSSL je Charlesa

Taylorja spoznalo za krivega na podlagi vseh enajstih točk obtožnice, ki so ga

bremenile odgovornosti za zločine storjene s strani uporniških sil. Ti zločini so

teroristična dejanja, umor, posilstvo in spolno suženjstvo, druga nehumana dejanja,

napadi na osebno dostojanstvo, fizično nasilje, zasužnjevanje, plenjenje in

vključevanje otrok mlajših od petnajst let v oborožene sile. Sodeči senat je enoglasno

ugotovil, da je Taylor pomagal upornikom RUF in AFRC pri storitvi vojnih zločinov

in hudodelstev zoper človečnost.209

Dne 30. maja 2012 je bil obsojen na prestajanje

50-letne zaporne kazni.210

Postopek se bo nadaljeval pred pritožbenim senatom.

204

RUF Trial Judgment, Disposition, odst. 677-687. 205

Sodnik Boutet je naprotoval. - Prosecutor v. Sesay, Kallon, Gbao, SCSL-04-15-T, Sentencing

Judgement, 8 April 2009, v nadaljevanju: RUF Sentencing Judgement, Disposition, odst. 93-98. 206


Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-01-PT, Prosecution's Second Amended Indictment, 29 May

2007, v nadaljevanju: Charles Taylor Indictment. 208

Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-1-T, Judgement Summary, 26 April 2012. 209

Charles Taylor Judgement, Press Release, 26 April 2012. 210

Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-01-PT, Sentensing Judgement, 30 May 2012.

47

Charles Taylor je prvi predsednik države, ki je bil obtožen in so mu sodili ter ga

obsodili na mednarodnem sodišču. 211

211

Za prvo sojenje nekdanjemu državnemu poglavarju pred mednarodnim sodiščem velja sojenje

nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću (pred MKSJ zaradi vojnih hudodelstev in

hudodelstev zoper človečnost), ki pa se je leta 2006 zaradi njegove smrti končalo brez razsodbe.

48

4 ZAKLJUČEK

PSSL je zaradi posebnosti pri njegovem načinu ustanovitve, njegovi stvarni

pristojnosti, sedežu, sestavi organov ter osebja kot tudi po pravu, ki ga uporablja

pomembna pridobitev v mednarodnem kazenskem pravu. PSSL je prvo hibridno

sodišče, ustanovljeno na podlagi sporazuma med OZN in vlado Sierre Leone in je prvo

takšno sodišče, ki ima sedež v državi, kjer so bili storjeni zločini.

Internacionalizirana sodišča, kakršno je PSSL, imajo določene prednosti v primerjavi z

nacionalnimi in mednarodnimi sodišči:

- pri izvajanju pravosodnih funkcij so lokalno osebje sodišča, tožilci in sodniki

seznanjeni z ozemljem, na katerem delujejo, z jezikom in navadami

obtoženega;

- sojenje poteka na teritoriju, kjer so bili zločini storjeni, lokalno prebivalstvo

izpostavijo preteklim hudodelstvom, tako da se zločinov zavedajo tudi tisti, ki

so bili na strani storilcev. Hkrati taki sistemi z javno stigmatizacijo hudodelcev

in pravičnim povračilom omogočijo, da se začne očiščevalen proces za žrtve in

njihove sorodnike;

- takšna sodišča promovirajo pravno izobraževanje pripadnikov lokalne

skupnosti, tako za tožilske kot sodniške službe;

- pospešitev sodnih postopkov, brez da bi ogrozili mednarodne standarde

človekovih pravic in mednarodnega kazenskega prava.

Seveda pa imajo internacionalizirana sodišča tudi določene slabosti in pravne

probleme:

- Tako tožilstvo kot sodni senati so sestavljeni iz nacionalnega in mednarodnega

osebja, zato je potrebno zagotoviti, da dobro sodelujejo, da se razumejo ter

delujejo uspešno in usklajeno pri izpolnjevanju skupnega cilja.

- Problem finančnih virov - PSSL je prvo in za enkrat edino internacionalizirano

sodišče, ki se financira izključno iz prostovoljnih prispevkov držav članic

mednarodne skupnosti. Obtoženi so izpodbijali tak način financiranja, saj naj

bi vplival na neodvisnost in nepristranskost sodišča. Sodišče se je ukvarjalo s

tem vprašanjem in na koncu ugotovilo, da tak način ne vpliva na objektivnost

odločanja sodnikov.

49

- Pravni problemi se lahko kažejo pri določitvi tako materialnih kot procesnih

zakonov, ki jih bo sodišče uporabljalo. PSSL se upira predvsem na svoj Statut

(katerega določbe so skoraj identične Rimskemu statutu MKS) in procesna

pravila MKSR.

- Potrebno je zagotoviti tudi sodelovanje nacionalnih sodišč s PSSL. Slednje ima

namreč primarnost nad njimi, vendar nikjer ni zapisanih pravil, s katerimi bi

lahko to primarnost uveljavil, kar lahko predstavlja problem, v primeru da

sodišča Sierre Leone ne bi želela prostovoljno sodelovati s sodiščem. Problem

pa postane še večji, če se vplete tretja stranka (načelo primarnosti je namreč

obveznost, h kateri sta se zavezala OZN in vlada Sierre Leone, ne pa tretje

države).

- Pomembno je tudi vprašanje pravne pomoči obtoženim. PSSL mora namreč

odločati pošteno, z upoštevanjem kazensko procesnih pravil, načela enakosti in

pravil pravičnega sojenja.212

Posebnost pri določitvi personalne pristojnosti PSSL je, da sta bili vključeni dve novi

kategoriji oseb, in sicer mladoletne osebe in pripadniki mirovnih sil. V sierraleonskem

oboroženem spopadu naj bi pripadniki ECOMOG izvajali obsodbe in usmrtitve po

hitrem postopku. Posledično je bila v Statut PSSL prvič vnesena možnost

kazenskopravne preiskave in pregona mirovnikov (ki je sicer v primarni pristojnosti

države pošiljateljice). V dosedanji praksi sodišča pa ta možnost še ni bila uveljavljena,

prav tako tožilec ni uporabil možnosti, da bi vložil obtožnico zoper otroka.

Stvarna pristojnost je v Statutu PSSL enako določena kot za ostala internacionalizirana

sodišča, s posebnostjo, da PSSL ni pristojno za zločin genocida, saj v državljanski

vojni ni bilo dokazov za masivne in zelo obsežne napade zoper določeno narodnostno,

etnično, rasno ali versko skupino, z namenom uničiti tako skupino.

Sodna praksa PSSL je pomemben mejnik na področju mednarodnega kazenskega

prava. PSSL je prvo sodišče, ki je obsodilo nekdanje voditelje uporniških skupin za

nabor in izrabljanje otrok vojakov ter za prisilne poroke (kot hudodelstvo proti

212

A. Cassese, The Role of Internationalized Courts and Tribunals in the Fight Against International

Criminality, v Cesare P.R. Romano, André Nollkaemper, and Jann K. Kleffner (Ed.), Internationalized

Criminal Courts and Tribunals, 2004, str. 25.

50

človečnosti) ter za napade na pripadnike mirovnih sil OZN. Pri odločanju o obtožbah

za kaznivo dejanje nabora otrok je sodišče najprej moralo presoditi ali je ta zločin del

mednarodnega običajnega prava. Pritožbeni senat PSSL je zato preizkusil velik niz

nacionalnih zakonov in mednarodnih konvencij in naposled izločil normo

mednarodnega običajnega prava, ki določa, da je bilo novačenje otrok kaznivo dejanje

in kršitev mednarodnega humanitarnega prava že pred novembrom 1996 (začetek

časovne pristojnosti PSSL). Sodišče je pojasnilo, da je jasno, da se države počutijo

vezane s pravno obveznostjo, da ne novačijo otrok (opinio iuris). Glede na to, da je šlo

za prvo tako sodno odločitev na tem področju, so sodniki podrobno opredelili vse

specifične elemente tega kaznivega dejanja in opredelili posamezne pojme, kot so

vključevanje, novačenje ter izrabljanje otrok. Sodba je zato prelomna odločitev na tem

področju in je vir sklicevanja mnogih avtorjev.

Pred PSSL je bil za pomoč upornikom RUF in AFRC pri storitvi hudodelstev zoper

človečnost obtožen tudi Charles Taylor. Nekdanji liberijski predsednik je prvi državni

poglavar, ki je bil obtožen in obsojen na mednarodnem kazenskem sodišču. S sodbo

proti Charlesu Taylorju je PSSL dosegel še en zelo pomemben mejnik na področju

mednarodnega kazenskega prava.

51

5 LITERATURA

5.1 MONOGRAFIJE

- Ambrož M., Bavcon L., Fišer Z., Korošec D., Sancin V., Selinšek L. in Škrk M.,

Mednarodno kazensko pravo, 2012, Uradni list, Ljubljana, 2012.

- Doria Jose et al. The Legal Regime of the International Criminal Court: Essays in

Honour of Professor Igor P. Blishchenko, Martinus NIJHOFF Publishers, Leiden –

Boston, 2009.

- Dörmann K., Elements of war Crimes under the Rome Statute of the International

Criminal Court: Sources and Commentary, Cambridge, 2003.

- Jones R.W.D. John, Powles Steven: International Criminal Practice, third edition,

Transnational Publishers, Inc., Ardlsey, NY, USA, Oxford University Press, 2003.

- Maučec G., Internacionalizirana kazenska sodišča in tribunali, Sierra Leone, Vzhodni

Timor, Kambodža, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Irak, Libanon, Ljubljana : KATR,

2009.

- Romano Cesare P.R., Nollkaemper André, and Kleffner Jann K. (Ed.),

Internationalized Criminal Courts and Tribunals, Sierra Leone, East Timor, Kosovo

and Cambodia, Oxford University Press, New York, 2004.

- Sancin V., Švarc D., Ambrož M., Mednarodno pravo oboroženih spopadov,

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, Littera picta, Ljubljana,

2009.

- Türk D., Temelji mednarodnega prava, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2007.

5.2 ČLANKI IN DIPLOMSKE NALOGE

- Arnol Ajda, Internacionalizirana kazenska sodišča v primerjavi z

mednarodnimi kazenskimi sodišči, Diplomska naloga, Pravna fakulteta univerze v

Ljubljani, Ljubljana, 2008.

- Happold Matthew, International Humanitarian Law, war criminality and child

recruitment, Leiden Journal of International Law, 18 (2005), str. 283–297.

52

- Jail for S Leone self-defence duo, BBC News, 9 October 2007, dostopno na:

http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/7035190.stm.

- Kuhelj Eva, Posebno sodišče za Sierro Leone na poti k ljudem, Pravna praksa, Letnik

24, št. 28 (21. julij 2005), str. 20-21.

- Kušar Nina, Udeležba otrok v mednarodnih oboroženih spopadih, Diplomska naloga,

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2012.

- Letnar Černič Jernej, Švarc Dominika, Prve obsodbe Posebnega sodišča za Sierro

Leone, Pravna Praksa, Letnik 26, št. 33, 30. avgust 2007, str. 28-29.

- Murn Tanja, Otroci vojaki, Diplomska naloga, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani,

Ljubljana, 2009.

- Tea Juratovec, Mednarodnopravno varstvo otrok v oboroženih spopadih, Diplomska

naloga, , Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2007.

- Sancin Vasilka, Uporaba mednarodnega humanitarnega prava v internacionaliziranih

notranjih oboroženih spopadih, Zbornik znanstvenih razprav, letn. 65, 2005, Separat,

str. 301-320.

- Smith Alison, Child Recruitment and the Special Court for Sierra Leone, Journal of

International Criminal Justice 2 (2004), Oxford University Press, str. 1141-1153.

- Zagorac Dean, Amnestija za mednarodna hudodelstva, Pravna praksa, Letnik 23, št.

14, 22. april 2004, str. 18, 35.

- Zagorac Dean, MKS: Posebno sodišče za Sierra Leone, Pravna praksa, Letnik 21, št.

44, 12. december 2002, str. 30-31.

5.3 MEDNARODNE POGODBE

- Ženevske konvencije 1949 in Dopolnilna protokola I in II 1977, dostopni na:

http://www.icrc.org/eng/war-and-law/treaties-customary-law/geneva-

conventions/index.jsp

- Konvencija o otrokovih pravicah, 1989, dostopno na: http://www.varuh-

rs.si/index.php?id=105.

- Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, slovenski prevod v Zagorac, D.

(ur.) Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti z uvodnimi

pojasnili. Druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, (Zbirka Izobraževanje za

človekove pravice), Ljubljana: Društvo Amnesty international Slovenije, 2003.



http://www.icrc.org/eng/war-and-law/treaties-customary-law/geneva-conventions/index.jsp

http://www.icrc.org/eng/war-and-law/treaties-customary-law/geneva-conventions/index.jsp

53

5.4 DRUGI DOKUMENTI

- Agreement between the United Nations and the Government of Sierra Leone on the

Establishment of the Special Court for Sierra Leone, signed on 16 January 2002,

dostopno na: http://www.scsl.org/documents.html;

- Human Rights Watch Report, Bringing Justice: the Special Court for Sierra Leone,

september 2004, Vol. 16, No. 8(A), str. 32-35, dostopno na:

http://www.hrw.org/reports/2004/09/08/bringing-justice-special-court-sierra-leone.

- Resolucije VS OZN, Poročilo misije VS OZN, poročila Generalnega sekretarja,

pisma naslovljena na predsednika VS OZN in na Generalnega sekretarja, dostopno na:

http://www.un.org/Docs/sc/ (8.9.2012):

* Forth Report of the Secretary-General pursuant to Security Council Resolution 1270

(1999) on the United Nations Mission in Sierra Leone, UN Doc S/2000/455, 19 May

2000.

* Letter dated 12 July 1999 from the Chargé d'Affaires ad Interim of the Permanent

Mission in Togo to the UN Adressed to the President of the Security Council,

S/1999/777, Lóme Peace Agreement, 7 July 1999.

* Letter dated 11 December 1996 from the Permanent Representative of Sierra Leone

to the UN Adressed to the Secretary General, S/1996/1034, Abidjan Peace Accord, 30

November 1996.

* Letter dated 9 August 2000 from the Permanent Representative of Sierra Leone to

the United Nations adressed to the President of the Security Council, UN Doc

S/2000/786, Anex to the Letter, 10 August 2000.

* Letter dated 22 December 2000, from the President of the Security Council Adressed

to the Secretary General, S/2000/1234, 22 December 2000.

* Report of the Secretary-General on the establishment of a Special Court for Sierra

Leone, UN Doc S/2000/915, 4 October 2000.

* Report of the Security Council mission to Sierra Leone, UN Doc S/2000/992, 16

October 2000.

* Resolucija Varnostnega sveta 1181, z dne 13. julija 1998.

* Resolucija Varnostnega sveta 1132, z dne 8. oktobra 1997.

* Resolucija Varnostnega sveta 1270, z dne 22. oktobra 1999.

* Resolucija Varnostnega sveta 1289, z dne 7. februarja 2000.

* Resolucija Varnostnega sveta 1299, z dne 19. maja 2000.

http://www.scsl.org/documents.html

http://www.un.org/Docs/sc/

54

* Resolucija Varnostnega sveta 1315, z dne 14. avgusta 2000, S/RES/1315/2000.

* Resolucija Varnostnega sveta 1346, z dne 30. marca 2001.

* Resolucija Varnostnega sveta 1620, z dne 31. avgusta 2005.

* Resolucija Varnostnega sveta 1829, z dne 4. avgusta 2008.

- Rules of procedure and evidence of the Special Court of Sierra Leone, dostopno na:

http://www.scsl.org/documents.html.

- Slovenski prevod Sporazuma o ustanovitvi PSSL in Statuta PSSL: Zagorac, D. (ur.)

Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi dokumenti z uvodnimi

pojasnili. Druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, (Zbirka Izobraževanje za

človekove pravice), Ljubljana: Društvo Amnesty international Slovenije, 2003.

- Statement by the President of Security Counsil, S/PRST/2000/14, of 4 May 2000,

The Situation in Sierra Leone.

- Statute of the Special Court for Sierra Leone, dostopno na: http://www.sc-

sl.org/DOCUMENTS/tabid/176/Default.aspx (8.9.2012)

- Tadić Appeal Judgement, IT-94-1, dostopno na:

http://www.icty.org/case/tadic/4#acjug (8.9.2012).

5.5 ODLOČITVE POSEBNEGA SODIŠČA ZA SIERRA LEONE

- Charles Taylor Judgement, Press Release, 26. april 2012.

- Prosecutor v. Brima, SCSL-2003-06-I, Indictment, 7 March 2003; Prosecutor v.

Brima, SCSL-2003-06-I, Decision Approving the Indictment and Order for Non-

Disclosure, 7 March 2003.

- Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-04-16-A, Appeal Judgement, 22

February 2008, v nadaljevanju AFRC Appeal Judgement.

- Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-2004-16-PT, Further Amended

Consolidated Indictment, 18 February 2005, v nadaljevanju: AFRC Indictment.

- Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-04-16-T, Sentencing Judgement, 19

July 2007, v nadaljevanju: AFRC Sentencing Judgment.

- Prosecutor v. Brima, Kamara and Kanu, SCSL-04-16-PT, Trial Judgement, 20 June

2007, v nadaljevanju: AFRC Trial Judgement.

- Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-1-T, Judgement Summary, 26 April 2012.

- Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-01-PT, Prosecution's Second Amended

Indictment, 29 May 2007, v nadaljevanju: Charles Taylor Indictment.

http://www.scsl.org/documents.html

http://www.sc-sl.org/DOCUMENTS/tabid/176/Default.aspx

http://www.sc-sl.org/DOCUMENTS/tabid/176/Default.aspx

http://www.icty.org/case/tadic/4#acjug

55

- Prosecutor v. Charles Taylor, SCSL-03-01-PT, Sentensing Judgement, 30 May 2012.

- Prosecutor v. Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-A, Appeal Judgement, 28 May

2008, v nadaljevanju: CDF Appeal Judgement, Disposition.

- Prosecutor v. Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-T, Judgment on the Sentencing of

Moinina Fofana and Allieu Kondewa, 9 October 2007, v nadaljevanju: CDF

Sentencing Judgment.

- Prosecutor v. Fofana and Kondewa, SCSL-04-14-T, Trial Judgement, 2 August 2007,

v nadaljevanju: CDF Trial Judgment.

- Prosecutor v. Kamara, SCSL-2003-10-I, Indictment, 26 May 2003; Prosecutor v.

Kamara, SCSL-2003-10-I, Decision Approving the Indictment, the Warrant of Arrest,

and Order for Non-Disclosure, 28 May 2003.

- Prosecutor v. Kanu, SCSL-2003-13-I, Indictment, 15 September 2003; Prosecutor v.

Kanu, SCSL-2003-13-I, Decision Approving the Indictment, the Warrant of Arrest

and Order for the Transfer and Detention and Order for Non-Public Disclosure, 16

September 2003.

- Prosecutor v. Kondewa, SCSL-03-12-I, Indictment, 24 June 2003.

- Prosecutor v. Morris Kallon, Brima Bazzy Kamara, Cases No. SCSL-2004-15-AR72

(E); SCSL-2004-16-AR72 (E), Decision on Challenge to Jurisdiction: Lomé Accord

Amnesty, 13 March 2004, v nadaljevanju Kallon in Kamara Amnesty Decision.

- Prosecutor v. Norman, SCSL-03-08-I, Indictment, 7 March 2003; Prosecutor v.

Fofana, SCSL-03-11-I, Indictment, 24 June 2003.

- Prosecutor v. Norman, Fofana and Kondewa, SCSL-03-14-I, Indictment, 5 February

2004, v nadaljevanju: CDF Indictment.

- Prosecutor v. Sam Hinga Norman, Case No. SCSL-2004-14-AR72 (E), Decision on

Preliminary Motion Based on the Lack of Jurisdiction (Judicial Independence), 13

March 2004, v nadaljevanju: Sam Norman Judicial Independence Decision.

- Prosecutor v. Samuel Hinga Norman, Case No. SCSL-2004-14-AR729E, Appeals

Chamber, Special Court for Sierra Leone, Decision on preliminary motion based on

lack of jurisdiction (child recruitment), 31 May 2004, v nadaljevanju: Hinga Norman

Child Recruitment Decision – majority decision in dissenting opinion.

- Prosecutor v. Sesay et al., SCSL-04-15-T, Corrected Amended Consolidated

Indictment, 5 February 2004, v nadaljevanju: RUF Indictment.

- Prosecutor v. Sesay, Kallon, Gbao, SCSL-2003-15-PT, Decision for the Assignment

of a new case number, 3 February 2004. Nova številka primera je SCSL-2004-15-PT.

56

- Prosecutor v. Sesay, Kallon, Gbao, SCSL-04-15-T, Sentencing Judgement, 8 April

2009, v nadaljevanju: RUF Sentencing Judgement.

- Prosecutor v. Sesay, Kallon, Gbao, SCSL-04-15-T, Trial Judgement, 2 March 2009,

v nadaljevanju: RUF Trial Judgement.

5.6 SPLETNE STRANI

- http://www.comm.ecowas.int (3.10.2011).

- http://www.sc-sl.org (3.10.2012).

- http://www.africa -union.org (21.3.2012).

- http://www.icrc.org/eng/index.jsp (8.9.2012)

- http://www.un.org/Docs/sc/ (8.9.2012).

http://www.comm.ecowas.int/

http://www.icrc.org/eng/index.jsp

http://www.un.org/Docs/sc/

57

6 PRILOGA: STATUT POSEBNEGA SODIŠČA ZA

SIERRO LEONE

Slovenski prevod Statuta PSSL, iz:

- Zagorac, D. (ur.) Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in drugi

dokumenti z uvodnimi pojasnili. Druga, spremenjena in dopolnjena izdaja,

Zbirka Izobraževanje za človekove pravice, Ljubljana: Društvo Amnesty

international Slovenije, 2003, str. 293-302.

58

IZJAVA O SAMOSTOJNEM DELU

Podpisani/a ______________________ se zavedam, da mora biti diplomska naloga

rezultat samostojnega dela, raziskovanja in preučevanja, ter da je vsak poskus, da tuje

delo predstavim kot lastno, v nasprotju z akademsko etiko in s pričakovanimi

moralnimi prepričanji pravnika.

Potrjujem tudi, da sem seznanjen/a z navodili o navajanju, ki jih določa Pravilnik o

diplomski nalogi.

Zavedam se, da je plagiatorstvo težja kršitev dolžnosti študentov.

S svojim podpisom zato jamčim, da je predložena diplomska naloga plod mojega

samostojnega dela in da sem pri njenem pisanju upošteval/a določbe Pravilnika o

diplomski nalogi.

Ljubljana, ______________ Podpis:______________