Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Edukacijske vede
Diplomsko delo
VLOGE VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC V ENEM PRIMORSKEM VRTCU
Simona Prezelj
Koper 2017
Mentorica: prof. dr. Majda Cencič
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Majdi Cencič za vso strokovno pomoč,
usmerjanje in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela.
Hvala vsem vzgojiteljicam in pomočnicam v primorskem vrtcu, ki so si vzele čas in
mi odgovorile na zastavljena vprašanja.
Hvala staršem, sestri Juditi ter fantu Žanu, ki ste pri vseh mojih vzponih in padcih
verjeli vame, me spodbujali ter mi nesebično pomagali.
***
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Simona Prezelj, študentka univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje Edukacijske vede,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Vzgojiteljica v vrtcu skrbi za celosten razvoj otroka. Razvija njegovo samostojnost,
komunikacijo, radovednost, razmišljanje ter sposobnosti. Otroku pomaga pri
razumevanju odnosov, ki bodo služili kot podlaga za otrokova dejanja, reakcije in
interakcije v svetu, v katerem bodo živeli kot odrasli. Pomočnica vzgojiteljice je
odgovorna za različna dela – sodeluje z vzgojiteljico pri načrtovanju, izvajanju ter
pripravi vzgojnega dela. Poleg pomoči vzgojiteljici je odgovorna tudi za čistočo
igralnice, dvorišča, za nego in higieno otrok ipd.
Vzgojiteljica in pomočnica morata zaradi družbenih sprememb sprejeti nekatere
nove vloge, nekatere spremeniti ali pa celo opustiti. Na vse vloge pa se ni mogoče
pripraviti v času študija.
Vzgojiteljica in pomočnica potrebujeta za uspešno delo v vrtcu tudi določene
kompetence, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces, na ustanovo ter na
profesionalni razvoj.
V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev z vzgojiteljicami in pomočnicami
enega vrtca ugotavljali, katera dela, naloge in vloge opravljajo. Ugotovili smo, da danes
dela in naloge vzgojiteljice ter pomočnice niso več strogo ločena, kot so bila včasih.
Vlog, ki jih opravljajo, je veliko in se med seboj dopolnjujejo. Izvedeli smo, da morajo
vzgojiteljice in pomočnice določene kompetence, ki so jih pridobile v času formalnega
izobraževanja, še vedno razvijati, predvsem s pomočjo prakse. Pogrešajo predvsem
znanje o otrocih s posebnimi potrebami ter negi in boleznih otrok. Delo vzgojiteljice in
pomočnice zahteva tudi nekatere osebnostne lastnosti. Intervjuvanke so izpostavile
empatijo, ustvarjalnost ter prilagodljivost. Povzemamo, da vzgojiteljica in pomočnica
otrokom predstavljata avtoriteto, hkrati pa tudi prijateljico, ki jim nudi varno zavetje in
toplino.
Ključne besede: vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, dela in naloge, vloge,
kompetence, osebnostne lastnosti, študij.
ABSTRACT
The role of preschool teachers and their asisstants in a kindergarden in Primorska
A kindergarden teacher’s objective is the better facilitation of child development in
its broadest sense, including independence, communication, curiosity, thinking ability,
and physical skill. Children also need to learn how to better understand relationships,
as this is the foundation of their actions, reactions and interactions in the world of
adults. Kindergarden teaching assistants are responsible for different tasks, they are
involved in planning, preparing and delivering schemes of work, and, further to this, are
responsible for the nursing and hygiene needs of the children under their care, and
internal and external learning space cleanliness.
The teacher and assistant must keep themselves aware of the broader
environment in which they work, such as economic and sociological change, and act
accordingly, that is, better develop and/or abandon their approach when necessary,
and this is a great challenge when studying.
The teacher and assistant must ensure that they better develop the necessary
skills and knowledge to achieve their objectives within the context of the institute they
work for and their own professional development.
Empirically, this thesis is based on interviews with teachers and assistants at a
kindergarden. Primarily, we found that contemporary teacher and assistant tasks are
not as strictly delineated as they were in the past; their work is complementary.
Secondly, they both have skills and knowledge developed during their formal education
which must constantly be developed in practice. They expressed that they mostly need
training in terms of special needs, nursing and child disease. Their work also demands
specific personality characteristics, especially, empathy, creativity and flexibility. In
summation, kindergarden teachers and their assistant must represent authority in a
friendly manner and ensure that their students’ psychological and physical well-being.
Key words: teachers, teachers assistants, work and tasks, roles and
responsibilities, skills and knowledge, personal characteristics, study.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 3
2.1 Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok .............................................. 3
2.1.1 Vzgojiteljica predšolskih otrok ................................................................................. 3
2.1.2 Pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok ............................................................. 10
2.2 Vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v vrtcu ................................................... 13
2.2.1 Opredelitev pojma vloge ....................................................................................... 14
2.2.2 Najpogostejše vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ................................. 15
3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................ 24
3.1. Problem, namen in cilji ............................................................................................... 24
3.1.1 Problem ................................................................................................................ 24
3.1.2 Namen ................................................................................................................. 24
3.1.3 Cilji ....................................................................................................................... 24
3.2 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 25
3.3 Metodologija ............................................................................................................... 25
3.3.1 Raziskovalna metodologija ................................................................................... 25
3.3.2 Vključene osebe v raziskavo ................................................................................ 25
3.3.3 Pripomočki ........................................................................................................... 27
3.3.4 Postopek zbiranja podatkov.................................................................................. 27
3.3.5 Postopek obdelave podatkov ................................................................................ 27
3.4 Rezultati in razprava ................................................................................................... 28
3.4.1 Dela in naloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice........................................... 28
3.4.2 Spreminjanje in prihod novih vlog vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ............. 31
3.4.3 Vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ........................................................ 33
3.4.4 Kompetence vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ............................................. 35
3.4.5 Študij vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ........................................................ 37
3.4.6 Osebnostne lastnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ................................ 39
3.4.7 Lik vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice ............................................................. 40
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................................. 42
5 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 44
6 PRILOGE .......................................................................................................................... 49
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Vzgojiteljice in vzgojitelji ter pomočnice in pomočniki1v današnjem vrtcu nimajo ene
same vloge, temveč mnogo različnih, vendar medsebojno povezanih vlog.
Vsakodnevno so vzgojiteljice in pomočnice postavljene pred nove izzive, zato se
morajo nanje odzvati z različnimi vlogami (Cencič, 2015). Družba stremi k izboljšanju
kakovosti izobraževanja, to je tudi en izmed razlogov za spreminjanje in prilagajanje na
nove vloge (Kramar, 2003).
Vzgojiteljice in pomočnice opravljajo tudi različna dela in naloge. Vzgojiteljica
opravlja tako pedagoška kot organizacijska in administrativna dela. Odgovorna je tudi
za nadzor v skupini.
Včasih se je delo vzgojiteljice in pomočnice jasno ločilo, danes pa sta pri svojem
delu precej enakopravni in delujeta kot tim (Cigale, 2014). Samostojna dela pomočnice
so povezana s prehranjevanjem, z nego otrok ter s čistočo igrišča in igralnice. Pri
ostalih delih nudi pomoč vzgojiteljici, predvsem pri načrtovanju dejavnosti, spremljanju
napredka otrok ipd.
Vsakdo ni primeren za delo vzgojiteljice oziroma pomočnice, saj so za to potrebne
nekatere osebnostne lastnosti. Pogosto je čut za delo z otroki tudi prirojen. Primerne
osebnostne lastnosti pa niso dovolj za delo z otroki, saj so potrebne tudi določene
kompetence, ki so jih vzgojiteljice in pomočnice pridobile v času formalnega
izobraževanja in jih v praksi gradijo, saj je formalno izobraževanje le podlaga za
kasnejše vseživljenjsko učenje.
Temo smo izbrali z namenom, da izvemo, katere vloge opravljajo vzgojiteljice in
pomočnice. Predvsem nas je zanimal razlog za spremembe in prihod novih vlog.
Izvedeti smo tudi želeli, katera znanja, kompetence ter osebnostne lastnosti so
pomembne za delo s predšolskimi otroki.
V empiričnem delu smo izvedli intervju z vzgojiteljicami in s pomočnicami v enem
izmed vrtcev na Primorskem. S pomočjo intervjujev smo spoznali, katera dela, naloge
in vloge opravljajo vzgojiteljice in pomočnice, izvedeli smo tudi razloge za spreminjanje
in prihod novih vlog vzgojiteljic in pomočnic. Vzgojiteljice in pomočnice so nam
povedale, katere kompetence potrebujejo za opravljanje svojega poklica, katera znanja
so pridobila v času formalnega izobraževanja ter katere osebnostne lastnosti so
1 V nadaljevanju smo uporabljali pojma vzgojiteljica/e in pomočnica/e vzgojiteljic/e, saj so bile v
izbranem vrtcu le osebe ženskega spola.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
2
potrebne za opravljanje poklica vzgojiteljice oziroma pomočnice. Na koncu smo
predstavili še lik dobre vzgojiteljice oziroma pomočnice.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok
2.1.1 Vzgojiteljica predšolskih otrok
V zadnjih dveh stoletjih se je z industrijsko delitvijo dela poklicno razvilo tudi delo
vzgojiteljice. V preteklosti so bile vzgojiteljice prisotne le pri družinah svečenikov,
pisarjev in zdravnikov. Prav tako so kmetje in obrtniki vzgajali svoje otroke v
poučevanju delovnih veščin in organizaciji vodenja posla. Vendar je bilo pri njih
vzgajanje povezano z delom, saj je bilo glavno delo kmetovanje in opravljanje svoje
obrti (Ramovš, 2003).
Vzgojo danes vodijo poklicne vzgojiteljice z visokošolsko strokovno izobrazbo
(Ramovš, 2003). Kdo pa je vzgojiteljica predšolskih otrok? Bevčič (b. l.2) navaja:
»Vzgojitelj predšolskih otrok skrbi za celosten razvoj otroka. Ustvarja in zagotavlja
možnosti za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Razvija otrokovo
samostojnost, samoiniciativnost, radovednost, komunikacijo, sposobnost
razmišljanja, ustvarjalnega izražanja in pozitivno podobo o sebi.«
Poklic vzgojiteljice spada med mlajše poklice, medtem ko je učiteljski star že
tisočletja. Poklic vzgojiteljice predšolskih otrok se je pojavil v najhujših krizah
kapitalističnega zanemarjanja otrok in mladine (Ramovš, 2003).
Vzgojiteljice usmerjajo otroka tako, da otroci osvojijo določene veščine, ki so
potrebne za pridobivanje razumevanja in znanja, pomagajo otroku pri razumevanju
samega sebe, mesta, v katerem živi, ter sveta okrog sebe. Otroku pomagajo tudi pri
razumevanju odnosov, ki bodo služili kot podlaga za otrokova dejanja, reakcije in
interakcije v svetu, v katerem bodo živeli kot odrasli. Cilj pa je, da otroci razvijejo željo
po nadaljnjem učenju ter razvoju veščin, ki bodo povod za srečo in zadovoljstvo v
življenju posameznika (Nations, 1962).
Tako dodiplomsko kot podiplomsko izobraževanje daje in povečuje samo
znanje vzgojiteljice, osebnosti nekega strokovnjaka pa se ne moremo naučiti.
Vendar je pri delu vzgojiteljice njena osebnost enako pomembna kot strokovno
znanje. Osebnost dobre vzgojiteljice pa ne more dati nobena fakulteta (Ramovš,
2003).
2 Kratica b. l. označuje dela brez letnice nastanka.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
4
Pogoji, da bo človek v vzgojiteljskem poklicu uspešno vzgajal otroke in bo pri
tem tudi zadovoljen ter bo kot človek napredoval, so trije. Človek mora imeti:
· veselje do dela in sožitja z otroki;
· potrebno izobrazbo;
· potrebne intelektualne in osebnostne sposobnosti za vzgojiteljski poklic.
Obstaja določena formula, katera velja za uspešno delo z ljudmi. Ta pravi, da
je uspeh zmnožek kakovosti strokovnjaka kot človeka − osebnosti in njegovega
strokovnega znanja:
»x = znanje,
y = človek kot strokovnjak,
z = uspeh njegovega dela z ljudmi in za ljudi (Ramovš 2003, str. 35)."
Ramovš (2003) navaja smeri osebnostne rasti, ki so pomembne za uspešno
vzgojno delo:
· čut odgovornosti,
· dobro komuniciranje,
· čut za situacijo,
· poznavanje samega sebe,
· občutljivost za čustva in doživljajske poteke,
· občutljivost za motnje individualnih in odnosnih obrambnih mehanizmov,
· občutljivost za vzvratna sporočila,
· obvladovanje tehnik za sproščenost in sprotno sproščanje večjih
napetosti, saj je sproščenost pogoj za pristnost,
· zdrava lastna samozavest (avtonomija) v ravnotežju z odprtim
doživljanjem soljudi (sodelovanje),
· vzvodi za doseganje lepših doživetij v vsakdanjosti.
x * y = z
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
5
2.1.1.1 Delo in naloge vzgojiteljice
Vzgojiteljica opravlja dela in naloge, ki so določene s predpisi, letnim delovnim
načrtom ter naloge, ki so v skladu s sklepi vodstva zavoda (Opis delovnih mest, b.
l.).
Glavna dela in naloga vzgojiteljice so:
· opravljanje dela vzgojiteljice v oddelku;
· načrtuje, usklajuje in organizira delo v enoti;
· analizira stanje v oddelku (začetna evalvacija);
· vodi dokumentacijo o svojem strokovnem delu (letni načrt dela, priprave in
evalvacije);
· sodeluje s strokovnimi sodelavci znotraj zavoda in v aktivih enote;
· analizira in vrednoti svoje lastne postopke;
· spremlja razvoj ter napredek otrok in opažanja tudi zapiše;
· strokovno vodi pomočnico vzgojiteljice pri načrtovanju in izvedbi
vzgojnega dela v oddelku;
· neposredno izvaja vzgojne programe v skupini, enoti, zavodu in zunaj
tega;
· sodeluje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu;
· vodi in povezuje delo vseh zaposlenih v enoti v okviru načrtovanega
vzgojnega in drugega dela;
· se izobražuje za svoje področje dela (posveti, seminarji, literatura,
strokovne delavnice in ogledi);
· izvaja priprave na vzgojno-varstveno delo z otroki s posebnimi potrebami
in drugo delo s starši, sodelavci in z zunanjimi strokovnimi delavci;
· načrtuje vzgojno delo;
· vodi in ureja dokumentacijo za enoto in spremlja izvajanje predpisanih
evidenc o delavcih in otrocih v enoti za potrebe zavoda;
· spremlja delo zdravstveno-higienskega področja, področja varstva pri
delu in požarnega varstva;
· razvija zavod z vidika uvajanja novosti na pedagoškem in organizacijskem
področju ter na področju poslovanja;
· se sprotno strokovno izobražuje pri uvajanju novosti;
· opravlja druga dela v skladu z zakoni, veljavnimi predpisi ter po navodilih
ravnatelja in po dogovoru z njim;
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
6
· načrtuje, spremlja in izvaja druga dela v zvezi z vzgojno-varstvenim
delom;
· se pripravlja na vzgojno delo s sprotno vsebinsko pripravo, z metodično
pripravo in s pripravo didaktičnih pripomočkov in igral;
· opravlja druga dela v zvezi z vzgojno-varstvenim procesom:
o sodeluje s starši;
o sodeluje v strokovnih organih vrtca;
o ureja igralnice, zbirke, telovadnice, igrišča, nasade ipd.;
o opravlja druge naloge, določene z letnim delovnim načrtom;
o vključuje se v organizirano strokovno izobraževanje in usposabljanje;
o pripravlja in vodi izlete, bivanje v naravi ipd., ki jih organizira zavod;
o sodeluje s šolami in z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne
delavce;
o je mentorica pripravnikom,
o zbira in obdeluje podatke v zvezi z opravljanjem vzgojno-varstvenega
in drugega reda;
o organizira kulturne, športne in druge splošno koristne in človekoljubne
akcije, pri katerih sodelujejo otroci vrtca;
· opravlja druga dela, po katerih se potreba pojavi občasno ali
nepričakovano:
o dela v inventurnih komisijah,
o dela v strokovnih organih in strokovnih skupinah,
o sodeluje pri pripravi letnega delovnega načrta ter publikacije vrtca
(Opis delovnih mest, b. l. str. 27−28).
Vzgojiteljica se torej pojavi v vlogah kot uslužbenka, kot strokovnjakinja ter kot
oseba oziroma osebnost (Logar, 2014). Delo pa obsega tako pedagoške,
organizacijske in administrativne dejavnosti. Vzgojiteljica je odgovorna tudi za
disciplino ter nadzor v skupini. Ker ima vzgojiteljica več različnih del, ima
posledično tudi več vlog.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
7
2.1.1.2 Kompetence vzgojiteljice
Pojem kompetence lahko opredelimo kot: »Celoto znanj, spretnosti in osebnostnih
lastnosti ter oblik vedenje (Zore, 2014, str. 10).« Vse našteto vpliva na to, kako bo
posameznik deloval ob različnih priložnostih in situacijah. Kompetence so še posebej
pomembne v delovnem okolju, saj odgovarjajo na vprašanje, kakšen mora biti nekdo,
da svoje delo dobro opravlja Vendar pa različni avtorji pojem kompetence različno
interpretirajo ter uporabljajo v različnih kontekstih (Zore, 2014).
V grobem kompetence delimo na ključne/splošne, generične/splošne ter delovno
specifične/delovne kompetence. Temeljne kompetence so lahko prenosljive med
delovnimi opravili in zadevajo celotno organizacijo (primer: kompetence na področju
vzgoje in izobraževanja). Generične kompetence so skupne za podobna opravila
oziroma za skupine delovnih mest (primer: za poklic vzgojiteljice in pomočnice
vzgojiteljice). Delovne kompetence pa so specifične za posamezno delovno mesto
(primer: naloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice). Znanje, veščine, osebnostne
lastnosti ter zmožnosti so sestavni deli kompetenc, vendar predstavljajo le zmožnost,
da zaposleni nekaj naredijo, kar pa še ni nujno, da bodo v praksi tudi dejansko pokazali
(Logar, 2014).
Vse kompetence so enako pomembne, med seboj pa se prekrivajo in povezujejo
(Jakopič, 2009). Med osem ključnih kompetenc sodijo: sporazumevanje v maternem
jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne
kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in
državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kompetenca kulturne
zavesti in izražanja (O ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, 2006).
Kompetence vzgojiteljic povezane tudi z njenimi stališči, vrednotami, s
samopodobo ter pričakovanji. Slaba samopodoba, prevelika ali premajhna
pričakovanja in nerealni cilji ovirajo doživljanje uspešnosti vzgojiteljic (Lepičnik
Vodopivec, 2005).
Marentič Požarnik (2007) navaja glavne splošne kompetence, ki veljajo za
vzgojiteljice in se med seboj dopolnjujejo ter prepletajo. To so komunikacija in odnosi,
učinkovito poučevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim
okoljem ter profesionalni razvoj (Marentič Požarnik, 2007).
Za uspešno opravljanje poklica vzgojiteljice niso dovolj le splošne kompetence.
Potrebne so tudi kompetence poznavanja sodobne izobraževalne tehnologije, inkluzije
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
8
otrok s posebnimi potrebami, delo s skupinami različnih otrok (medkulturno mešane),
administrativna opravila ter menedžment ustanove (Golčer, 2014).
Floridska komisija za izobraževalne standardne (Educator Accomplished
Practices, 1999, v Caserman, 2014, str. 24) je navedla kompetence, ki naj bi jih imele
vse vzgojiteljice. To so:
· preverjanje in evalviranje,
· profesionalna rast,
· razvijanje kritičnega mišljenja,
· sprejemanje in spodbujanje različnosti,
· etičnost,
· poznavanje otrokovega razvoja in metod ali načinov posredovanja vsebin,
· znanje o posredovanih vsebinah,
· ustvarjanje spodbudnega učnega okolja,
· načrtovanje,
· sodelovanje z udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa,
· uporaba tehnologije.
Cigale (2014) je v empirični raziskavi Kompetence vzgojitelja skozi oči pomočnika
vzgojitelja prišla do rezultatov, da je za pomočnice najpomembneje, da imajo
vzgojiteljice strokovno znanje, so dosledne in vztrajne, znajo prisluhniti otrokom ter
znajo upoštevati njegove želje. Za pomočnice je pomembna kompetenca tudi dobra
komunikacija, prilagodljivost, iznajdljivost, sočutje, prijaznost in strpnost.
Kot specifične kompetence, ki vključujejo specializirana pedagoška znanja,
skupina za prenovo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani navaja (Devjak, Batistič Zorec in
Vogrinc, 2006, str. 201-202):
· poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in
učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela,
· poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in
kurikula prvega razreda devetletne osnovne šole,
· poznavanje vseh področij dejavnosti v vrtcu in predmetov v prvem razredu
devetletne osnovne šole ter njihovo (interdisciplinarno) povezovanje v
procesu učenja,
· učinkovita ter fleksibilna organizacija prostora in časa: ureditev igralnice
za različne dejavnosti in igro, kotički za igro in umik, izbira didaktičnih in
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
9
igralnih pripomočkov, fleksibilno časovno razporejene dejavnosti in
prehodi med njimi,
· opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok,
· prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med
otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih
stikih, družinskem oziroma socialno-kulturnem okolju ipd.) pri vzgojnem
delu,
· nudenje čustvene varnosti otrokom in spodbujanje samostojnosti v skladju
z njihovo zrelostjo,
· negovanje radovednosti, upoštevanje notranje motivacije in interesov,
širjenje interesov ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja,
· sodelovanje v paru s pomočnico vzgojiteljice, vzgojiteljico ali učiteljico,
timsko delo v strokovnem kolektivu vrtca in sodelovanje z drugimi
strokovnjaki zunaj vrtca,
· učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik
sodelovanja z njimi.
Po pregledu specifičnih kompetenc, ki jih navaja skupina za prenovo na Pedagoški
fakulteti v Ljubljani, lahko rečemo, da večina kompetenc velja tako za vzgojiteljico kot
za njeno pomočnico. Vse kompetence mora obvladovati tudi pomočnica, saj le tako
lahko uspešno deluje v vrtcu in sodeluje z vzgojiteljico v skupini.
2.1.1.3 Lik dobre vzgojiteljice
Vzgojiteljica mora biti občutljiva na potrebe otrok, znati mora prisluhniti
otrokovim nagnjenjem, pomembna so tudi metodično–didaktična znanja. Bistveno
je pozorno in spoštljivo poslušanje, odzivanja na otrokova vprašanja in prošnje,
uporaba pozitivnih navodil, na otroka pozitivno vpliva tudi nasmeh, dotik,
govorjenje v višini otrokovih oči ter prijem (Bevčič, b. l.).
Pri osebnosti pa je najbolj pomembno, da je vzgojiteljica zrela oseba, saj
otroke vzgaja s svojim zgledom (Bevčič, b. l.). Dobra vzgojiteljica uresničuje tudi
načelo enakih možnosti ter upošteva različnosti med otroki. Otrokom omogoča
enakovredne pogoje za optimalen razvoj ter upošteva individualne razlike pri
razvoju in učenju (Kurikulum za vrtce, 1999).
Dolžnost vsake vzgojiteljice je, da podpira vrednote in cilje otrok, ki jih
izobražuje in vzgaja. Vzgojiteljica kot oseba razvija razumevanje za druge, razume
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
10
samo sebe in zadovoljuje odnose skozi interakcijo z drugimi v mnogih situacijah.
Vsaka vzgojiteljica se mora počutiti sprejeto, tako od sodelavk kot od otrok
(Nations, 1962).
Nations (1962) navaja dva vidika osebnosti, ki sta velikega pomena za
vsakega zdravega, produktivnega in ustvarjalnega posameznika:
a) razumevanje in občutljivost za druge ter
b) osebne sposobnosti, preko katerih pridobi posameznik zadovoljstvo v
lastnem življenju.
Vzgojiteljica postane najprej oseba novih izzivov, šele nato pravi zgled za
mlade (Nations, 1962).
Če hoče učiteljica in tudi vzgojiteljica sprejemati različne vloge, mora biti
fleksibilna, občutljiva, imeti mora različne kompetence, s katerimi se odziva na
potrebe, zahteve in pričakovanja otrok ter okolja (Cencič, 2015). Pomembna
osebnostna lastnost je tudi skladnost oziroma kongruentnost. To pomeni, da je
vzgojiteljica v odnosu pristna in takšna, kakršna je. Pri sporočanju ne sme biti
neskladja med doživljanjem ter izražanjem. Dobra vzgojiteljica mora izražati
brezpogojno naklonjenost ter zaupanje otrokom, biti mora empatična ter mora
otroke sprejemati takšne, kot so. Za delo učiteljice kot tudi vzgojiteljice so
dokazano pomembne naslednje lastnosti: »Empatičnost, ekstravertiranost,
»odprtost do negotovosti« (pomeni, da je vzgojiteljica odprta za inovacije ter
prožna v uporabi različnih metod in postopkov), samozaupanje, pozitivna
samopodoba, osebnostna zrelost in stabilnost (Marentič Požarnik, 2000, str.
226).«
2.1.2 Pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok
Pomočnica vzgojiteljice v vrtcu opravlja dela, ki so določena z Zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996) ter dela določena s
področnimi zakoni. Opravlja dela povezana s sodelovanjem z vzgojiteljico – pomoč
pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela. Pomaga tudi pri drugih
nalogah, ki so povezana z dejavnostmi v vrtcu. Skupaj z drugimi strokovnimi
delavci opravlja vzgojno izobraževalno delo. S tem se ustvarja možnost za razvoj
in učenje otrok. Odgovorne so tudi za varnost otrok. Pomembno področje dela je
tudi sodelovanje s starši, saj sodeluje pri roditeljskih sestankih ter v skupinskih
oblikah sodelovanja vrtca in staršev (Opis poklica, b. l.).
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
11
Strokovna in splošna izobrazba, ustrezne sposobnosti, gibalne in ročne
spretnosti, posluh ter osebnostne lastnosti so priporočene za opravljanje poklica
pomočnice vzgojiteljice, saj se otrok z njo istoveti in jo posnema. Predvsem pa je
pomembno veselje do dela z otroki, znanje s področja komunikacije ter
poznavanje socialnih veščin. Pri delu mora biti motivirana, razvito mora imeti tudi
občutljivost in empatijo – sposobnost vživljanja v doživljanje otrok. Zavedati se
mora tudi, da deluje in vzgaja tudi s svojim zgledom (Opis poklica, b. l.).
2.1.2.1 Delo in naloge pomočnice vzgojiteljice
Pomočnica vzgojiteljice predšolskih otrok opravlja dela in naloge, ki so
določene s predpisi, letnim delovnim načrtom zavoda ter v skladu s sklepi vodstva
zavoda (Opis delovnih mest, b. l).
Glavne naloge:
· sodeluje z vzgojiteljico pri pripravi na vzgojno delo;
· sodeluje z vzgojiteljico pri načrtovanju in izvajanju vzgojnega dela;
· sodeluje z vzgojiteljico pri delu s starši;
· sodeluje z vzgojiteljico pri organizaciji življenja in dela v vrtcu;
· sodeluje z vzgojiteljico pri analizi stanja v oddelku;
· sodeluje pri spremljanju razvoja in napredka otrok ter pri zapisovanju
tega;
· vodi dokumentacijo o svojem strokovnem delu (letni načrt dela,
evalvacija);
· pripravlja in izvaja prehranjevanje, nego ter počitek otrok;
· vzdržuje in ohranja red in čistočo sredstev, igrač, opreme, igral in
prostorov v vrtcu ter oblačil in obutve otrok;
· opravlja druga dela v zvezi z vzgojno-varstvenim procesom:
o sodeluje s strokovimi sodelavci znotraj enote, v zavodu in zunaj
njega;
o sodeluje v strokovnih organih vrtca;
o sodeluje pri razvoju dejavnosti, neposrednem delu z otroki, starši
in okoljem;
o vključuje se v organizirano strokovno izobraževanje in
usposabljanje za področje dela;
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
12
o pomaga vzgojiteljici pri urejanju igralnic, zbirk, telovadnice, igrišča
ipd.;
o pomaga vzgojiteljici pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih
splošno koristnih in človekoljubnih akcij, pri katerih sodelujejo
otroci vrtca;
o pomaga pri pripravi in izvedbi izletov, bivanja v naravi ipd., ki jih
organizira vrtec;
· opravlja druga dela, po katerih se potreba pojavi le občasno ali
nepričakovano, npr.:
o dela v inventurnih komisijah;
o dela v strokovnih organih in strokovnih skupinah;
o se sproti strokovno izobražuje pri uvajanju novosti;
o vzdržuje pribor, posodo, delovne stroje in prostore;
o sodeluje z vzgojiteljico pri izvajanju varstvenega in drugega dela v
skupini;
o po potrebi samostojno sprejema otroke v jutrnjih urah in jih oddaja
staršem;
o opravlja druga dela v skladu z zakoni, veljavnimi predpisi ter po
navodilih vodje enote, organizacijskega vodje in ravnatelja;
· opravlja druga dela po navodilh ravntelja in direktorja v skladu s predpisi
in letnim delovnim načrtom (Opis delovnih mest, b. l., str. 23−30).
Pomočnica vzgojiteljice ima naloge, ki bi jih v grobem lahko razdelili na
pripravo na vzgojno-varstveno delo, neposredno izvajanje vzgojno-varstvenega
dela ter opravljanje drugega dela z zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, ki so
določena z letnim delovnim načrtom (Maček, 2014).
Veliko nalog, ki jih opravlja pomočnica, se navezuje na pomoč vzgojiteljici v
oddelku. Obema pa je skupno, da se neprestano strokovno izobražujeta. Prav tako
je pomembna evalvacija njunega dela. Pomočnica samostojno opravlja naloge, ki
so povezane s prehranjevanjem, nego ter počitkom otrok, skrbi za urejenost in
čistočo igrišča, igralnice, opreme ter za urejenost oblačil ter obutve otrok. Razlika
med deli in nalogami vzgojiteljice ter pomočnice je v tem, da vzgojiteljica
vodi/načrtuje/spremlja napredek otrok, pomočnica pa ji pri tem pomaga in ne izvaja
teh nalog samostojno. Razlika se pojavi, ker ima pomočnica vzgojiteljice manj
kompetenc kot vzgojiteljica. Tudi samo ime pomočnica vzgojiteljice nam pove, da
izvaja dela in naloge, ki so v pomoč vzgojiteljici.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
13
2.1.2.2 Kompetence pomočnice vzgojiteljice
Za kakovostno opravljanje vloge pomočnice vzgojiteljice je pomembno, da ima
posameznica kompetence, ki so potrebne za sodelovanju v timu, za komunikacijo v
timu ter za sodelovanje s starši. V timskem delu vzgojiteljice – pomočnice slednja
konstruktivno razmišlja (kritično, učenje iz napak, odprtost za kritiko ipd.), sklepa
kompromise (znotraj tima se prilagaja, uresničuje skupne interese in dogovore,
prizadeva si za skupno odločitev ipd.), podpira vzgojiteljico (nudi pomoč, spremlja in
spodbuja delo vzgojiteljice ipd.) ter tudi sama aktivno sodeluje v timu (aktivno spremlja
dogajanje v timu, zastopa svoje predloge ipd.) (Maček, 2014).
Pomočnica vzgojiteljice mora biti iskrena, odprta ter pripravljena vzajemno
sodelovati z vzgojiteljico. Vzajemna komunikacija je ključnega pomena za osebnostno
rast ter poklicni razvoj pomočnice. Pri komunikaciji s starši mora pomočnica
vzgojiteljice zna staršem podati informacije o otroku, oceniti mora znati način, kako bo
staršem to informacijo podala, koliko informacij je treba staršem podati na dan ter kako
odgovoriti na vprašanja staršev. Prav tako mora znati oceniti, kdaj naj se starši
pogovorijo z vzgojiteljico (Maček, 2014).
Pšunder in Dečman Dobrnjič (2010, str. 65) razdelita kompetence vzgojiteljice, ki
po našem mnenju veljajo tudi za pomočnico vzgojiteljice, na:
· kompetence, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces (izkazuje
svoje strokovno znanje in ga posreduje, pomaga pri načrtovanju in
realizaciji vzgojnih dejavnosti, uporablja učinkovita vzgojna sredstva ipd.);
· kompetence, ki so vezane na vzgojno skupino in posameznega otroka
(uporablja ustrezno komunikacijo − tako verbalno kot tudi neverbalno,
spodbuja otroke, obvladuje disciplino ter vedenje otrok, sodeluje s
sodelavci in starši ipd.);
· kompetence, ki so vezane na ustanovo (pozna razvojne načrte, evidentira
napredek in razvoj posameznega otroka ter skupine ipd.);
· kompetence, ki so vezane na profesionalni razvoj (evalvira svoje delo,
odgovorna je za svoje delo in lastni profesionalni razvoj).
2.2 Vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v vrtcu
Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic danes nimajo le ene vloge – vloge
vzgoje in nege otrok, ampak kopico različnih, medsebojno povezanih vlog.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
14
Vloga vzgojiteljic se spreminja tudi zaradi prizadevanj za izboljšanje kakovosti
izobraževalnega procesa in njegovih učinkov. Zahteve po spreminjanju vloge
izhajajo tudi iz novih spoznanj razvojne psihologije in psihologije učenja (Kramar,
2003).
2.2.1 Opredelitev pojma vloge
V nadaljevanju smo predstavili pomen vlog, spreminjanje teh, navedli smo
nekatere vloge vzgojiteljice in njene pomočnice. Večino vlog govori o učiteljih,
vendar smo jih prenesli na vloge vzgojiteljice.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014, str. 909) vlogo opredeli kot: »Kar kaj
opravlja glede na svoj namen.« Richards in Lockhart (1994, v Cencič, 2015, str. 39)
vlogo opredelita kot: »Tisti del, ki ga nekdo zavzame, v katerem koli delu interakcije.«
Te vloge so v nekaterih interakcijah fiksne, pri drugih pa so bolj odprte za spremembe
(Cencič, 2015). Različnim vlogam je skupno, da vključujejo različne vrste dela ter
nivoje odgovornosti, različne vrste odnosov in različne vzorce interakcij ter komunikacij
in tudi različne nivoje odnosov (Richards in Lockhart, 1994, v Cencič, 2015).
Vloga vzgojiteljice se je razširila v neposredni povezavi z razširitvijo funkcije vrtca
samega. Ne zadostuje več, da vzgojiteljica le prenaša znanje iz svoje glave ali iz knjig
v glave otrok. Odgovornost vrtca je postala več kot le frontalno prenašanje znanja od
vzgojiteljice na otroke. Prav tako so se povečale potrebe otrok (Nations, 1962).
Vloga vzgojiteljice je najbolj povezana s poklicem, vendar pa je vloga
določena tudi z vrtcem, v katerem je zaposlena – zato vsaka vzgojiteljica
interpretira svojo vlogo glede na vrsto vrtca, v katerem dela (npr. privatni ali
državni vrtec). Pri interpretaciji vloge je pomembna še kultura ali filozofija vrtca, v
katerem je vzgojiteljica zaposlena, metode in oblike dela, ki jih uporablja v skupini,
osebnost vzgojiteljice ter kulturno okolje. Vse vloge niso stalno prisotne, saj so
odvisne od več dejavnikov. Vloge se menjujejo in med seboj dopolnjujejo.
Vzgojiteljica mora biti pri tem fleksibilna in občutljiva, imeti raznovrstne
kompetence, da lahko sprejema različne vloge in se odziva na zahteve, potrebe in
pričakovanja okolja in otrok (Cencič, 2015).
Razdevšek Pučko (2004) trdi, da ne gre povsem za nove vloge, ampak se
spreminjajo predvsem poudarki. Vzgojiteljica mora zaradi sprememb v družbi
sprejeti nekatere nove vloge, nekatere spremeniti ali pa celo opustiti (Hirvi, 1996, v
Razdevšek Pučko, 2004). Vzgojiteljica je tudi svetovalka, odpoveduje se
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
15
avtoritarnim pozicijam, represivnim metodam, z otroki pa vzpostavlja enakopravne
odnose ter dvosmerno komunikacijo (Javornik in Šebart, 1991).
Kvalifikacije, ki jih vzgojiteljica dobi skozi študij, ne zadoščajo več, zato je
treba nenehno izpopolnjevanje profesionalnih kompetenc – privzemanje novih vlog
(Day, 1999, v Razdevšek Pučko, 2004).
Na vse vloge ni mogoče vzgojiteljico pripraviti v času študija. V času študija
gre le za pripravo na dolgo – vseživljenjsko učenje, za opravljanje vzgojiteljskega
poklica. Vsak dan pa zahteva spremembe v odnosu do poklica, saj je danes
potreba takšna, jutri že lahko drugačna potreba po novem znanju in novih
spretnostih (Vonta, 2005).
2.2.2 Najpogostejše vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
V nadaljevanju smo navedli nekatere najbolj pogoste in nam najpomembnejše
vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice.
Vzgojiteljica reflektivna praktičarka
Vzgojiteljica v vlogi reflektivne praktičarke pozorno razmišlja o izobraževanju
ter vzgoji, sposobna je tudi etičnih odločitev (Vonta, 2005). Ta vloga zahteva
nekatere osebnostne lastnosti vzgojiteljice, kot so iskrenost, odprtost, sodelovanje,
etičnost, odgovornost ipd. Vzgojiteljica o svojem delu razmišlja – razmišlja o
svojem delovanju in razvijanju (Cencič, 2015).
Vzgojiteljica strokovnjakinja za razvoj otroka
Vse pridobljeno profesionalno znanje o otrokovem razvoju vzgojiteljica
uporablja, da bi se lahko odzvala na vse potrebe otrok (Vonta, 2005). Vzgojiteljice
morajo otrokom v vrtcu omogočati le najboljše. To so izzivi, ki za otroke niso ne
prelahki in ne pretežki. Vzgojiteljice podajajo povratne informacije, ki zmanjšujejo
neko negotovost, hkrati pa povečujejo sposobnost premagovanja in obvladovanja
stresa. Spodbujajo govorjenje, raznolike dejavnosti ter reševanje problemov
(poudarek je na procesu in ne na rešitvi) (Zore, 2014).
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
16
Vzgojiteljica oblikovalka spodbudnega okolja
V tej vlogi vzgojiteljica ve, kako oblikovati zdravo, razvojno primerno ter varno
fizično okolje za učenje (Vonta, 2005). Poleg ustvarjanja fizičnega okolja mora
vzgojiteljica vzdrževati disciplino v skupini. Probleme je treba preprečiti, še preden
se pojavijo, kot pa da jih kasneje obravnava z grožnjami, opomini ali s kaznimi.
Pomembno se je predhodno dogovoriti glede pravil obnašanja v skupini in se
dogovorov dosledno držati za vzdrževanje discipline v skupini (Marentič Požarnik,
2000). Kako bo vzgojiteljica to naredila, je odvisno tudi od njene osebnosti, ugleda
pri starših ter ravnatelju ter strokovne podkovanosti same vzgojiteljice (Cencič,
2015).
Vzgojiteljica mora organizirati učno okolje, ki bo spodbujalo različne vrste
učenja. Tako načrtuje učenje izven igralnice, vrtčevsko okolje pa organizira v
spodbudno okolje, tako da otroke neformalno nagovori ter neformalno uči (Cencič,
2015).
Poleg oblikovanja spodbudnega učnega vrtčevskega okolja se vzgojiteljica
znajde tudi v vlogi organizatorke različnih prireditev, ki so namenjene otrokom,
staršem ter sodelavcem (Cencič, 2015).
Vzgojiteljica sledilka kurikula za vrtce
Kroflič (2001, str. 11) kurikulum opredeli kot: »Presek različnih dejavnosti, ki
vplivajo na dogajanje v vzgojno-izobraževalni ustanovi.« Načrtovanje vzgojno-
izobraževalnega procesa poteka na več ravneh: od nacionalnega kurikula preko
letnega delovnega načrta (oblikuje se na ravni vrtca) do neposrednih priprav
vzgojiteljic. Kurikulum za vrtce pa ne predpisuje konkretnih vzgojnih tem, oblik
operativnih vzgojnih priprav ter metod evalviranja vzgojne dejavnosti. Tako se ta
del strokovnih odločitev prenese na raven vrtca in na posamezne vzgojiteljice
(Kroflič, 2001). V Kurikulumu za vrtce so opredeljeni cilji, načela uresničevanja teh
ciljev, otrok v vrtcu ter področja dejavnosti v vrtcu. Ti se nato delijo še na
podpoglavja. Kurikulum je dokument, ki spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, hkrati
pa s pomočjo novejših teoretskih pogledov na zgodnje otroštvo dopolnjuje,
nadgrajuje in spreminja dosedanje delo v vrtcu (Kurikulum za vrtce, 1999).
Vzgojiteljica mora poznati in avtonomno izvajati kurikul za predšolsko področje
(Logar, 2014). Znati mora načrtovati dejavnosti, projekte, programe in tematske
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
17
sklope. V naštetih pa je treba zaznati spoštovanje do različnosti in enkratnosti
otrok, družin ter skupnosti (Vonta, 2005). Pomembno je, da zna vsa področja
kurikula povezati v neko celoto (Zore, 2014).
Za zagotavljanja kriterija kakovosti v vrtcu je treba, da vzgojiteljica sledi
načelom ter napotkom nacionalnega kurikula za vrtce. Če jim vzgojiteljica sledi,
potem vrtec zagotavlja enake možnosti, multikulturalizem, različnost vsakega
otroka, spoštuje tako zasebnost kot intimnost, se povezuje in aktivno sodeluje s
starši in z okolico, zaposleni se timsko povezujejo ter se redno izobražujejo (Zore,
2014).
Vzgojiteljica odločevalka
Pri vzgojiteljici odločevalki je izredno pomembno učinkovito in hitro odločanje
med možnimi alternativami (Vonta, 2005). Vsak dan odloča o tem, katere cilje bo
izbrala, katere dejavnosti bo vključila, odloča o tem, kako bo uredila učno okolje,
katere materiale bo ponudila otrokom ter kako bo uredila potek dejavnosti
celotnega dne (Zore, 2014).
Vzgojiteljica načrtovalka vzgoje in izobraževanja
Vzgojiteljica razume različne nivoje in načine skupne organizacije in
načrtovanja življenja, hkrati zna implementirati smiseln kurikulum – da je skladen s
potrebami in z interesi otrok (Vonta, 2005).
Vzgojiteljica evalvatorka
Vzgojiteljica zna slediti dosežkom in učinkom napredka vsakega otroka ter tudi
svojega dela (Vonta, 2005). Poleg tega mora kritično opazovati in vrednotiti.
Vrednoti napredek otrok kot tudi svoje lastno delo, kot je na primer načrtovanje
dela, sodelovanje s starši ipd. (Cencič, 2015).
Vzgojiteljica kot model otrokom
Vzgojiteljica deluje na otroke kot model, s katero se otroci identificirajo. Krapež
(2005) poda naslednjo primerjavo: »Otroci so kot »gobice«, ki vsrkajo vase vplive
iz okolja in si tako (večinoma na nezavedni ravni) ustvarjajo podobo sveta in sebe
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
18
v njem.« Vsaka vzgojiteljica bi se morala vprašati, kakšen zgled daje otrokom.
Otroci si bolj kot besede vzgojiteljice zapomnijo njeno vedenje in dejanja (Cencič,
2015).
Vzgojiteljica svetovalka
Najpomembneje je, da vzgojiteljica gradi spoštovanje in zaupanje med vrtcem
in šolo in je vir informacij za vse družine (Vonta, 2005). Vzgojiteljica se mora
zavedati, da preživi z otrokom veliko več časa kot njegovi starši. Ni pa svetovalka
le otrokom, ampak tudi otrokovim staršem, saj ima veliko več znanja glede razvoja,
značilnosti in posebnosti določenega življenjskega obdobja. Svetovanje in
ocenjevanje vzgojiteljice naj bi bilo nepristransko.
Dobro je tudi kolegialno svetovanje, vendar je to manj razvito v praksi (Cencič,
2015).
Vzgojiteljica profesionalka
Vzgojiteljica išče različne poti za svoje razvijanje, raziskuje svojo prakso ter
evalvira svoj napredek (Vonta, 2005). Znanje vzgojiteljice (teoretično, praktično ter
strokovno) vpliva na njeno pravo ravnanje. To pomeni, da opazuje otroke, jih
razume, se nanje občutljivo odziva, jih spoštuje, prav tako pa razmišlja tudi o svoji
lastni praksi (Zore, 2014). V svojem profesionalnem razvoju mora vzgojiteljica
pridobiti znanje o integraciji otrok s posebnimi potrebami, dela z otroki druge
narodnosti, delo z napredujočo informacijsko komunikacijsko tehnologijo, biti mora
pripravljena na vseživljenjsko učenje ter sposobna vzpostavljati odnose s starši
otrok (Logar, 2014).
Od vzgojiteljice profesionalke se zahteva profesionalno ravnanje, fleksibilnost,
sodelovanje s starši, sprejemanje vloge vodje, poznavanje in delovanje znotraj
pravil in šolske ureditve, odprtost za novo učenje, prepoznavanje in razumevanje
vloge in odnosov v kolektivu (Hriberšek, 2014).
Vzgojiteljica upravljalka z viri
Vzgojiteljici, ki upravlja z viri, bi lahko rekli tudi vzgojiteljica v vlogi
menedžerke. Za spodbujanje in podpiranje otrok, sebe ter družin zna pridobiti in
uporabiti fizične in človeške vire (Vonta, 2005). Odgovorna je za nadziranje virov
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
19
ter za zagotavljanje, da so viri dobro uporabljeni. Nenehno išče izboljšave, ustvarja
klimo, ki iz ljudi izvablja le najboljše, poleg tega usmerja tudi delo drugih (Everard
in Morris, 1996, v Cencič, 2015).
Vzgojiteljica spodbujevalka učenja
Vzgojiteljica mora stalno spodbujati otroke ter jih motivirati za učenje.
Pomembne so tudi povratne informacije, ki jih vzgojiteljica posreduje otrokom.
Pomaga jim tudi pri usmerjanju interesov, spodbuja jih, da izboljšajo svoje
spretnosti organiziranja, zbiranja in uporabe znanja. Otrokom pomaga pri
odkrivanju in izgrajevanju lastnega znanja, poleg tega pa verjame v otroka ter
spodbuja njegove dobre sposobnosti in lastnosti (Cencič, 2015). Vzgojiteljica
učenje spodbuja s pomočjo vprašanj, raznih komentarjev, spodbud, miselnih
izzivov, problemskih situacij, preko spremljanja in opazovanja znanja in spretnosti,
ki ga otroci že imajo, česa so se zmožni še naučiti, kakšni so njihovi interesi ipd.
(Zore, 2014).
Vzgojiteljica mentorica
Vzgojiteljica ima lahko vlogo mentorice otrokom (neformalno mentorstvo) ali
vlogo mentorice študentom in/ali kolegom, ki so pravkar vstopili v pedagoški poklic
(formalno mentorstvo) (Cencič, 2015).
Kot mentorica otrokom usmerja njihovo zanimanja in jih spodbuja pri nalogah.
V tej vlogi ni le vzgojiteljica, ampak tudi tovarišica, saj si z otrokom delita isti svet −
noben od njiju ne ve več kot ve drugi (Ščuka, 2008). Otrokom pomaga razvijati
procese, ki vodijo v integracijo intelektualne, moralne ter čustvene plati njihove
osebnosti. Če vzgojiteljici to uspe, postane eden izmed najpomembnejših
sodelavcev v otrokovem razvoju (Cencič, 2015).
Biti mentorica študentom ali pripravnikom je občutljivo področje. Mentorice se
med seboj zelo razlikujejo. Nekatere pripravnike precenjujejo – prišli so z veliko
novega znanja in se jih zato celo bojijo, drugi jih podcenjujejo – bili naj bi brez
izkušenj, spet tretji se za njih sploh ne zmenijo in jih prepustijo, da se znajdejo
sami. Zato je pri mentorstvu veliko odvisno od osebnostnih lastnosti tako
mentorice kot pripravnika, drugih vzgojiteljic, ravnatelja ter zunanjih sodelavcev
šole. Dobra mentorica je tista, ki načrtuje delo pripravnika, ga opazuje pri delu ter
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
20
mu sporoča povratne informacije, po potrebi mu svetuje – vendar mu ne vsiljuje
svojih metod in oblik dela (Cencič, 2015).
Ščuka (2008, str. 278) je še dodal: »Brez mentorja je mlad človek vedež brez
moči.«
Vzgojiteljica timska delavka
Vedno bolj v ospredje prihaja poudarek na timskem delu. Prav tako lahko
vzgojiteljice veliko del opravijo kakovostnejše pri sodelovanju z drugimi. Timi, v
katere se povezuje vzgojiteljica, so lahko stalni (za delo z otrokom s posebnimi
potrebami je vzgojiteljica v timu z različnimi strokovnimi delavci) ali pa samo za
omejen čas (do doseženega cilja, npr. organizacija zaključne prireditve v vrtcu)
(Cencič, 2015).
Da v skupini ne pride do zlorabe zaupanja, prilaščanja dela celotne skupine s
strani le nekaterih članov, navajajo nekateri avtorji (Horne, Brownova, 1997, v
Cencič, 2015, str. 43, 44) priporočila za timsko delo:
· bodi v vzajemno pomoč;
· redna srečanja;
· razvijanje sodelujočega in izmenjujočega vodenja;
· vsi člani tima naj sodelujejo pri sprejemanju odločitev.
Vzgojiteljica si s timskim delom krepi svojo samozavest, sprejema
konstruktivno kritiko, ki je nujna za lastno refleksijo ter se preizkuša v novih vlogah.
Pri timskem delu Zalokar Divjak (2005) pogreša nekatere osebnostne značilnosti
posameznikov, kot so odprtost, iskrenost in pogum.
Timsko delo ima prednosti na treh področjih:
1. prednost za posameznika (člana tima),
2. za sam tim ter
3. za organizacijo v celoti.
Posameznik si prihrani čas, pridobi na samopodobi, dvigne raven morale in
motivacije, pridobiva novo znanje iz izkušenj zaposlenih, boljše tudi izkoristi svoje
sposobnosti in prednosti. Pri prednostih tima je najpomembnejši dvig delovne
motivacije, medsebojna delovna integracija med zaposlenimi, skupaj lažje
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
21
obvladujejo nove in kompleksne naloge, boljše uporabijo ideje ter večplastno in
ustvarjalno oblikujejo rešitve. Pri prednostih organizacije je izrednega pomena
večja povezanost zaposlenih ter sodelovalna klima (Pamič in Kotnjak, 2014).
Vzgojiteljica kot partnerica staršem
Nova partnerstva ali sodelovanja je treba nenehno spodbujati in razvijati. Eno
izmed takšnih je partnerstvo s starši, saj spodbuja otrokov socialni, čustveni in
intelektualni razvoj. Hkrati tudi zagotavlja uspešnost otroka na različnih področjih
(Cencič, 2015).
Vsak starš si želi, da bi njegov otrok postal odgovoren in samostojen. Pri tem
pa se zaveda, da so mu pedagoški delavci pri tej želji dobri sodelavci. Pod
vodstvom dobrih vzgojiteljic se otroci igraje marsičesa naučijo. Vse to poteka v
družbi vrstnikov ter pod strokovnim nadzorom in poteka mnogo hitreje kot doma.
Da otrok vse navade ohrani tudi doma, je dobra komunikacija in sodelovanje vrtca
s starši ključnega pomena. Potreben je skupni cilj staršev in vzgojiteljic, kaj si želijo
za otroka (Lašič Lončarič, 2005).
Sodelovanje ne vpliva le na otroka, ampak tudi na boljše odnose v družini ter
na vzgojiteljico, saj ta postaja bolj zadovoljna s svojim delom. Kakovostno
sodelovanje prav tako prispeva k zagotavljanju optimalnega izobraževanja otrok
(Šteh, 2008). Osnova za dobro sodelovanje so: poslušanje, enakopravnost,
empatija, dvosmerna komunikacija ter participacija. Pomembno je upoštevanje
individualnosti vsakega posameznika. Sodelovanje je treba vzdrževati neprestano
in ne le takrat, ko pride do problema oziroma je z otrokom kaj narobe. Pri rednem
sodelovanju vzgojiteljica pridobiva tudi zaupanje staršev (Cencič, 2015).
Sodelovanje vrtca s starši je eden izmed najpomembnejših dejavnikov
otrokovega razvoja. Pridobivanje novih izkušenj in učenje imata v otroštvu zelo
bistveno vlogo. Za otrokov razvoj mora biti tudi usklajen sistem delovanja in
sodelovanja med družino in vrtcem. Sodelovanje med vrtcem in starši lahko
razumemo tudi kot komunikacijo. Ta pa je učinkovita takrat, kadar pošiljatelj in
prejemnik enako prepoznavata vsebino sporočil (Lepičnik Vodopivec, 2012).
Pomembna je tako verbalna kot neverbalna komunikacija. Komunikacija mora biti
na obeh straneh odprta, poštena in neposredna. Ob negativni komunikaciji se
lahko zgodi, da se v določenih situacijah sprožijo negativne misli. Vzgojiteljice
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
22
morajo staršem prisluhniti pri kakršnih koli vprašanjih, pripombah, dilemah, nanje
pa se odzivati z odprtim razgovorom (Novak, 2005).
Obstajajo različna pričakovanja vzgojiteljic do staršev ter staršev do
vzgojiteljic. Med tipična pričakovanja staršev Hornby (2000) navaja: vzgojiteljice
se morajo posvetovati s starši in prisluhniti njihovemu pogledu in stopiti z njimi v
stik, če menijo, da ima otrok kakršne koli težave. Starši pričakujejo upoštevanje
individualnih razlik otrok ter obravnavanje otrok s spoštovanjem. Starši od
vzgojiteljic tudi pričakujejo, da bodo za njihovega otroka našle primeren ključ za
odpravljanje vzgojnih težav, dilem ter da bodo otroka spodbujale k celostnemu
razvoju (Golčer, 2014).
Kakovostno sodelovanje staršev in vrtca prispeva h kakovostni predšolski
vzgoji (Novak, 2005).
Družini in vrtcu je skupno, da si prizadevata za zdrav otrokov napredek in
njegovo srečno prihodnost. Vrtec ne sme posegati v zasebno okolje družine,
staršem mora nuditi le storitve. Spoštovati mora identiteto, prepričanja, vrednote,
jezik, navade in običaje staršev (Novak, 2005).
Prav tako morajo starši upoštevati meje svojega odločanja. Starši imajo tudi
pravico do sodelovanja pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu ter v oddelku, pri
tem pa morajo upoštevati strokovno avtonomijo vrtca in vzgojiteljice (Novak, 2005).
»Starši se že v začetku vsakega novega šolskega leta seznanijo z letnim delovnim
načrtom vrtca, projekti in aktivnostmi na nivoju vrtca oziroma na nivoju posameznih
enot« (Novak, 2005, str. 58).
Kje pa je meja sodelovanja? Vzgojiteljice so večkrat v dilemi, kje in kako
postaviti meje strokovne avtonomije. Starši imajo kljub vsemu pravico do želja,
zahtev in mnenj, vendar pri tem ne smejo škodovati otroku ali stroki. Pomembno
je, da se nekatere dogovore poišče skupaj s starši, pri tem pa se upošteva tako
otroka, starše ter vzgojiteljico. Večkrat je treba postaviti meje, jih jasno predstaviti
staršem in jih strokovno zagovarjati (Novak, 2005).
Vzgojiteljica inkluzivne skupine
»Koncept inkluzije teži k iskanju poti za boljše reševanje vzgojno-
izobraževalnih problemov, ki izhajajo iz drugačnosti otrok« (Cencič, 2015, str. 46).
V skupino drugačnih otrok spadajo otroci s posebnimi potrebami, otroci s
specifičnimi učnimi težavami, otroci, ki imajo težavave v socialni integraciji, otroci,
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
23
ki izhajajo iz socialno depriviligiranih okolij, otroci beguncev, priseljencev in
manjšin (Medveš, 2003). V to skupino sodijo tudi otroci iz drugega jezikovnega in
kulturnega okolja (Cencič, 2015).
Inkluzija vključuje tako načelo individualizacije kot tudi diferenciacije.
Vzgojiteljica v inkluzivni skupini mora neprestano prilagajati učno okolje vsakemu
otroku posebej, saj je vsak otrok nekaj posebnega (Cencič, 2015).
Navajamo še nekatere vloge vzgojiteljice:
· vzgojiteljica zagovornica otrok: zaveda se, da je otrok v samem središču
dogajanja v vzgoji in izobraževanju;
· vzgojiteljica olajševalka učenja: vzgojiteljica razume socio-kulturne ter
kognitivno-psihološke teorije, prav tako razume njihov pomen za
implementacijo v praksi;
· vzgojiteljica mediatorka: vzgojiteljica modelira načine reševanja
problemov in konfliktov (Vonta, 2005);
· vzgojiteljica v vlogi razredničarke: vzgojiteljica prevzame formalno vodenje
skupine – po eni strani postane del skupine, po drugi pa vez med starši,
vodstvom vrtca, svetovalno službo ipd. (Lipovec, 2014).
Vzgojiteljice in pomočnice opravljajo različna dela in naloge, pojavijo se v
različnih vlogah, zato potrebujejo tudi določena znanja in kompetence. Poleg tega
ni vsaka primerna za delo vzgojiteljice oziroma pomočnice, saj potrebuje določene
osebnostne lastnosti, da je v svojem poklicu uspešna. Katera dela in naloge
opravljajo, v katerih vlogah se znajdejo, katere kompetence, znanja in osebnostne
lastnosti potrebujejo vzgojiteljice in pomočnice pri svojem delu, smo izvedeti v
enem vrtcu na Primorskem.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
24
3 EMPIRIČNI DEL
3.1. Problem, namen in cilji
3.1.1 Problem
Spremembe v družbi se odražajo tudi v spremembi vlog in nalog, ki jih izvajajo
vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic ter v kompetenčnem profilu, ki se postavlja pred
vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic.
Kompetence, naloge in vloge se pogosto navajajo v literaturi, v kateri pa ni
izpostavljeno, katere so najpogosteje uporabljene in kako nanje gledajo pomočnice
in vzgojiteljice.
3.1.2 Namen
Namen diplomskega dela je ugotoviti in predstaviti, katera dela in naloge opravljajo
vzgojiteljice ter pomočnice, v katerih vlogah se znajdejo ter katere kompetence
potrebujejo za opravljanje dela vzgojiteljice oziroma pomočnice. V ta namen smo izbrali
enega izmed vrtcev na Primorskem ter s pomočjo raziskave ugotovili dela, naloge,
vloge ter kompetence vzgojiteljic ter pomočnic.
3.1.3 Cilji
V diplomskem delu smo si zastavili naslednje cilje:
1. Ugotoviti, katera dela in naloge opravljajo vzgojiteljice in pomočnice.
2. Ugotoviti glavne razloge za spreminjanje in prihod novih vlog vzgojiteljic in
pomočnic.
3. Ugotoviti, katere vloge opravljajo vzgojiteljice in pomočnice.
4. Ugotoviti, katere kompetence, ki so pomembne za opravljanje dela
vzgojiteljice oziroma pomočnice, so pridobile v času študija.
5. Ugotoviti, katera znanja, potrebna za delo, bi si želele pridobiti v
formalnem izobraževanju.
6. Ugotoviti, katere osebnostne lastnosti so pomembne za delo vzgojiteljice
oziroma pomočnice.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
25
3.2 Raziskovalna vprašanja
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Katera dela in naloge opravljajo vzgojiteljice in pomočnice?
2. Kateri so glavni razlogi za spreminjanje in prihod novih vlog vzgojiteljice in
pomočnice?
3. Katere vloge opravljajo vzgojiteljice in pomočnice?
4. Katere kompetence, pomembne za opravljanje poklica vzgojiteljice in
pomočnice, so vzgojiteljice in pomočnice pridobile v času študija?
5. Katera znanja bi si vzgojiteljice in pomočnice še želele pridobiti v času
formalnega izobraževanja?
6. Katere osebnostne lastnosti so pomembne za opravljanje dela
vzgojiteljice oziroma pomočnice?
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalna metodologija
V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja
ter kvalitativno paradigmo raziskovanja. Kvalitativna raziskava je raziskava, pri kateri
sestavljajo temeljno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi
ali pripovedi, in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano besedno, brez
uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili (Vogrinc, 2008).
Podatki so zbrani predvsem v besedni in ne numerični obliki. Pomembna značilnost
kvalitativne raziskave je tudi, da je raziskovalec neposredno vključen v okolje, kjer
proučuje (Vogrinc, 2008).
3.3.2 Vključene osebe v raziskavo
Udeleženke v naši raziskali smo izbrali namensko – izbrali smo vrtec na Primorskem
ter v njem intervjuvali vse zaposlene vzgojiteljice ter pomočnice.
Pri kvalitativnih raziskavah se raziskovalci večkrat osredotočajo na manjše število
proučevanih primerov ali pa celo na en sam primer (na primer ena oseba, dogodek,
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
26
skupina, kultura ipd.). Raziskovalec pa mora vključiti toliko primerov, da bo pridobil
potrebne informacije, s katerimi si odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja
(Vogrinc, 2008). S pomočjo namenskega vzorčenja lahko v raziskavo vključimo
posameznike iz neke širše populacije ali pa proučujemo celotno podskupino širše
populacije. Ugotovitve, pridobljene s pomočjo namenskega izbora vzorca, ne
posplošimo na neko širšo populacija, ampak so omejene na proučevan vzorec (Engel
in Schutt, 2005, v Vogrinc, 2008).
V raziskavo je bilo vključenih 10 žensk – 5 vzgojiteljic ter 5 pomočnic vzgojiteljice v
enem izmed vrtcev na Primorskem. Delovna doba vzgojiteljic je od 6 do 35 let, delovna
doba pomočnic pa od 1 do 7 let.
Vzgojiteljica 1 (I1): ima 30 let in ima 6 let delovne dobe. Njeni hobiji so sprehodi v
naravi, branje strokovne literature in romanov ter druženje.
Vzgojiteljica 2 (I2): ima 46 let in 24 let delovne dobe. V prostem času bere strokovno
literaturo (predvsem o otrocih s posebnimi potrebami), hodi na dolge sprehode v
naravi, igra klavir ter se druži s prijatelji.
Vzgojiteljica 3 (I3): ima 56 let ter ima 36 let delovne dobe. Njen hobi so razna ročna
dela ter aerobika.
Vzgojiteljica 4 (I4): ima 40 let ter 15 let delovne dobe. Njeni hobiji so sprehodi v
naravi z družino, obiskovanje galerij in predstav ter jadranje.
Vzgojiteljica 5 (I5): ima 58 let, njena delovna doba je 34 let. V prostem času se druži
z vnučki, se sprehaja, kolesari in bere.
Pomočnica vzgojiteljice 1 (I6): je stara 22 let in ima dve leti delovne dobe. V prostem
času se izobražuje ter druži s prijatelji.
Pomočnica vzgojiteljice 2 (I7): je stara 24 let ima le eno leto delovne dobe. Njeni
hobiji so druženje s prijatelji, sprehodi v naravo ter razna izobraževanja.
Pomočnica vzgojiteljice 3 (I8): ima 32 let in ima 7 let delovne dobe. V prostem času
je najraje v miru, saj se na ta način sprošča. Rada tudi teče.
Pomočnica vzgojiteljice 4 (I9): ima 28 let in 4 leta delovne dobe. V prostem času se
sprehaja, uživa ter lenari.
Pomočnica vzgojiteljice 5 (I10): ima 30 let in 2 leti delovne dobe. Njeni hobiji so
sprehodi s psičkom ter druženje v dobri družbi.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
27
3.3.3 Pripomočki
Podatke smo pridobili s pomočjo kvalitativne tehnike pridobivanja podatkov –
intervjuja. Intervju je ena izmed najpogostejših tehnik zbiranja podatkov. »Podatke se
zbira s pomočjo pogovorne komunikacije, kjer ena oseba sprašuje (intervjuist), druga
pa odgovarja (intervjuvanec) (Sagadin, 1995, str. 101).« Med intervjujem je
spraševalec pozoren tudi na neverbalno komunikacijo, na vedenje vprašane osebe,
mimiko obraza, ton odgovarjanja ipd. Pri polstrukturiranem intervjuju si raziskovalec v
naprej pripravi nekaj bistvenih vprašanj − običajno odprtega tipa, ki jih postavi vsem
udeležencem raziskave. Ostala vprašanja pa raziskovalec oblikuje tekom intervjuja
(Vogrinc, 2008).
Intervju je bil sestavljen iz vprašanj, ki so se nanašale na osebne podatke – spol,
starost, delovno dobo ter hobije/prosti čas. Sledila so odprta vprašanja, najprej
vprašanja o delu in nalogah vzgojiteljice/pomočnice, nato vprašanja o vlogah, vprašanji
o kompetencah, študiju oziroma srednji šoli, osebnostnih lastnostih, na koncu pa še
vprašanji o liku vzgojiteljice oziroma pomočnice. Intervju smo snemali s pomočjo
snemalnika zvoka.
3.3.4 Postopek zbiranja podatkov
Z vzgojiteljicami in s pomočnicami smo stopili v kontakt po e-pošti v mesecu
februarju 2017 ter se dogovorili o datumu in kraju izvedbe intervjuja. Nato smo
intervjuje izvedli v mesecu februarju in marcu. Pred vsakim intervjujem smo
intervjuvanko vprašali za dovoljenje snemanja intervjuja. Povedali smo tudi, da se
podatke potrebuje le za namen diplomskega dela, prav tako smo vsaki zagotovili
anonimnost. Intervjuji so potekali individualno, časovno so trajali med 15 in 20 minut.
Intervjuvanke se predhodno niso seznanile s vprašanji.
Z vsemi sodelujočimi je intervju potekal v zbornici izbranega vrtca, le intervju s
pomočnico vzgojiteljice 2 (I2) je potekal na njenem domu zaradi bolniške odsotnosti.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
28
3.3.5 Postopek obdelave podatkov
Iz pridobljenih podatkov smo naredili transkripcijo (pretvorba iz govornega v pisni
zapis), nato pa odgovore analizirali s pomočjo kodiranja. Z njegovo pomočjo
oblikujemo teoretično razlago ali pa pojasnimo proučevan pojav (Vogrinc, 2008).
Zaradi lažje analiziranja smo odgovore zapisali v tabelo (priloga 1). Odgovore
(besedilo) smo nato razdelili na posamezne enote. Iz posameznih odgovorov smo
najprej izpeljali kode, iz njih pa kasneje kategorije, ki so se navezovale na raziskovalna
vprašanja.
Pri predstavitvi rezultatov v poglavju Rezultati in razprava so predstavljeni izseki
najpomembnejših izjav vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.
3.4 Rezultati in razprava
V nadaljevanju so predstavljeni rezultate naše raziskave.
3.4.1 Dela in naloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Vzgojiteljice opravljajo različna dela in naloge. Njihova naloga je, da pripravijo
otroke na šolo, razvijajo otrokovo osebnost, njihove intelektualne, estetske in telesne
sposobnosti. Vodijo predpisano dokumentacijo, sodelujejo znotraj tima ter se
neprestano strokovno izobražujejo. Poleg naštetega spremljajo uspeh otrok, razvijajo in
uvajajo nove metode in oblike dela za delo s predšolskimi otroci (Opis delovnih mest in
nalog za plačne skupine, b. l.). Prav tako je pomembno njihovo sodelovanje s starši,
pogosto pa je vzgojiteljica tudi mentorica pripravnikom (Opis delovnih mest, b. l.).
Podoben odgovor nam je podala vzgojiteljica 5: »V mislih imam predvsem pisanje
priprav in načrtovanje, saj je danes zelo pomembno, da izhajamo iz otrok. Če bi
načrtovala vse sama brez otrok, ne bi bilo takega interesa, tako pa je interes zelo velik.
Skratka ogromno dela imam z dokumentacijo, v mislih imam pisanje priprav, zapis
dnevnega opazovanja otrok in evalvacije.«
Pomočnice vzgojiteljice so zadolžene za opravljanje različnih del in nalog.
Zadolžene so za razvijanje osebnostni predšolskih otrok, ročnih spretnosti,
likovnega izražanja, za razvijanje otrokovih kulturnih in higienskih navad. Njihova
naloga je jutranje in opoldansko varstvo ter varstvo med malico in kosilom.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
29
Pomočnica vzgojiteljice sodeluje z vzgojiteljico na način, da ji nudi pomoč pri
izdelavi didaktičnega materiala in drugih pripomočkov. Izdeluje in ureja dekoracijo
vrtca, glede na svoje interese vodi različne interesne dejavnosti. Poleg naštetega
je naloga pomočnice, da se stalno strokovno izobražuje (Opis delovnih mest in
nalog za plačne skupine, b. l.). Tudi naše intervjuvanke so zajele velik del zgoraj
napisanih del in nalog.
Pomočnica vzgojiteljice 1 pravi: »Skozi celotno dnevno rutino sodelujem in
pomagam vzgojiteljici. Med počitkom otrok pospravim igralnico, enkrat tedensko
preoblečem ležalnike, skrbim za čistočo igralnice. Med samim počitkom tudi
pripravljam gradivo za nadaljnje dejavnosti, dekoracijo igralnice in garderobe.
Vzgojiteljici pomagam pri načrtovanju dejavnosti in evalvaciji. Pogosto se z
vzgojiteljico po končani dejavnosti pogovoriva, kaj nama je uspelo in kaj bi lahko
izboljšale. Opazujem otroke med dejavnostjo, jih opozarjam na pravilno sedenje,
skrbim za njihovo redno higieno. Največ časa pa opravljam pripravo na nadaljnje
dejavnosti. To zajema načrtovanje skupaj z vzgojiteljico in otroci. Izbor dejavnosti
in njihova opredelitev (cilji, metode, dela ipd.), priprava in izdelava gradiva in
pripomočkov.«
Pomočnica vzgojiteljice 4 odgovarja: »Pospravljanje, urejanje oglasnih desk.
Pomoč pri načrtovanju dejavnosti, priprava otrok na hranjenje in kasneje na
počitek.«
Včasih je bila meja med delom vzgojiteljice in njene pomočnice jasno ločena.
Vzgojiteljica je vodila oddelek, dejavnosti, pomočnica pa je skrbela predvsem za nego
otrok in skrbela za urejenost igralnice. Danes pa je vloga vzgojiteljice in sposobnosti.
Vodijo predpisano dokumentacijo, sodelujejo znotraj tima ter se neprestano strokovno
izobražujejo. Poleg naštetega spremljajo uspeh otrok, razvijajo in uvajajo nove metode
in oblike dela za delo s predšolskimi otroci (Opis delovnih mest in nalog za plačne
skupine, b. l.). Prav tako je pomembno njihovo sodelovanje s starši, pogosto pa je
vzgojiteljica tudi mentorica pripravnikom (Opis delovnih mest, b. l.).
Vzgojiteljica 1 je povedala: »Največ pa se osredotočam najprej na načrtovanje
dejavnosti. Predvsem se trudim zares izhajati iz otrok in upoštevati njihove želje pri
dejavnostih. Pri vodenju dejavnosti mi pomaga tudi pomočnica, sama prevzamem
vodenje, pomočnica pa pripravi vse potrebno za dejavnost. Skozi celoten dan si na
vnaprej pripravljeno shemo beležim opažanja o otrocih. Kot na primer otrok X je danes
brez spodbude pri kosilu pojedel špinačo. Po končanih dejavnostih so seveda še
refleksije in analize dejavnosti, ki nama s pomočnico vzamejo veliko časa.«
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
30
Vzgojiteljica 4 odgovarja: »Največ sigurno načrtujem, saj se trudim da zares
izhajam iz otrok. To pa ni ravno lahko narediti, saj je treba otroke dobro poznati in jih
pomočnice precej bolj enakopravna, saj naj bi delovali kot tim ter skupaj
izvajali vzgojne dejavnosti znotraj skupine (Cigale, 2014).
Pomočnica vzgojiteljice 2 je odgovorila: »Menim, da je za dobro skupine treba
veliko sodelovanja med vzgojiteljico in pomočnico. Težko odgovorim na vprašanje,
ker z vzgojiteljico nimava točno ločenega dela. Nekako več dela imam s
preoblačenjem ležalnikov 1x na teden, z urejanjem igralnice, skratka pospravljanje
(npr.: zlivanje vode iz bazena, pometanje, brisanje praha ipd.), ob menjavi teme
dekoracije v igralnici ali garderobi ter urejanje oglasne deske.«
Podobno je odgovorila tudi pomočnica vzgojiteljice 4: »Z vzgojiteljico se
skupaj pripraviva na vsak posamezni dan v vrtcu. Pomagam ji pri načrtovanju
dejavnosti, prav tako tudi sama sodelujem s starši. Sama tudi spremljam razvoj
otrok, svoja opažanja si zapisujem. Poleg tega se trudim, da sta garderoba in
igralnica pospravljeni. Igralnico pripravim za hranjenje, poskrbim tudi, da so otroci
čisti.«
Tudi vzgojiteljica 1 nam je podala odgovor: »Sama mislim, da sva s
pomočnico vzgojiteljice zelo enakovredni glede dela.«
Različna dela vzgojiteljicam ter pomočnicam vzamejo največ časa. Večina
vzgojiteljic največ časa porabi za načrtovanje, evalvacijo ter vsakodnevno beleženje
opazovanj otrok.
Vzgojiteljica 2 je odgovarila: »Največ časa porabim vsekakor za načrtovanje,
pripravo gradiva za roditeljske sestanke, dodatne sestanke za otroka s posebnimi
potrebami, vsakodnevno beleženje opazovanj in dokumentiranje otrok.«
Pomočnice vzgojiteljice pa največ časa porabijo za čiščenje in pripravo gradiva ter
pripomočkov za dejavnosti.
Pomočnica vzgojiteljice 1 je odgovarila: »Največ časa mi vzame priprava gradiva,
pripomočkov za dejavnost ter čiščenje.«
Tako vzgojiteljice in pomočnice so povedale, da bi si želele več časa za
opazovanje otrok.
Vzgojiteljica 1 je povedala: »Ob natrpanem delu v skupini in skakanju sem ter tja
pa se mi zdi, da premalo opazujem otroke pri delu.«
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
31
Pomočnica vzgojiteljice 1 je odgovorila podobno: »Včasih se ob prenatrpani dnevni
rutini premalo posvetim otrokom in sem predvsem osredotočena na dejavnost ne pa na
njihovo počutje, stanje.«
Sklenemo lahko, da vzgojiteljice v vrtcu načrtujejo ter izvajajo dejavnosti, beležijo
opažanja otrok, po posamezni dejavnosti naredijo analizo in refleksijo dejavnosti.
Pomočnice vzgojiteljice pa pri vsem tem pomagajo vzgojiteljici. Poleg pomoči
vzgojiteljici je njihova vloga skrb za čistočo igralnice, igrišča ter skrb za nego, higieno in
počitek otrok, priprava gradiva za dejavnosti in skrb za dekoracijo v igralnici. Dela in
naloge vzgojiteljice in pomočnice se danes strogo ne ločujejo, velik pomen ima dobro
sodelovanje med njima.
3.4.2 Spreminjanje in prihod novih vlog vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
V 21. stoletju se srečujemo z mnogimi spremembrami, kot so hitro nastajanje
novega znanja, spremembe vrednost, revščina, neenakost itd. Zaradi vseh naštetih
nasprotij je vloga vzgoje in izobraževanja postala zelo pomembna – za posameznika in
tudi za družbo v celoti (Pušnik in Zorman, 2004). V sodobnem svetu nastajajo tudi
spremembne na področju izobraževanja učiteljic/vzgojiteljic: »Od poudarka na vsebini k
poudarku na kompetencah, od poudarka na sprejemanju znanja in reprodukciji k
poudarku na uporabi znanja in produkciji, od iskanja informacij v učbenikih in knjigah k
iskanju infromacij na spletu, od pasivnega k aktivnemu učenju, od učiteljice/vzgojiteljice
kot ekspert k učiteljici/vzgojiteljici kot trenerki, od učiteljice/vzgojiteljice k učencu/otroku
(Cvetek, 2004, str. 146−147)«.
Pri novih vlogah je v ospredju preusmeritev od poučevanja k učenju,
usposobljenost za delo z različnimi otroki (multikulturne razlike in otroci s
posebnimi potrebami), sodelovanje z drugimi vzgojiteljicami, starši ter drugimi
strokovnimi delavci, znanje za refleksijo, evalvacijo lastnega dela in raziskovanje
(Razdevšek Pučko, 2004).
Kar nekaj vzgojiteljic nam je odgovorilo, da so se časi spremenili, vse napreduje –
tudi vzgoja in izobraževanje.
Vzgojiteljica 1 nam je odogvorila: »Danes so drugačni časi kot pred leti. Predvsem
to povezujem z vse večjimi zahtevami staršev, napredovanju v izobraževanju, nove
teorije, potrebami otrok ter na splošno izboljšanje kakovosti dela v skupini in v vrtcu.«
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
32
Vzgojiteljica 3 odgovarja: »Danes so drugačni časi kot pred desetletjem. Vse se
razvija naprej tako tudi vzgoja in izobraževanje.«
Vzgojiteljice spremembam vlog pripisujejo tudi vse večje zahteve staršev, vse več
otrok s posebnimi potrebami ter vse večja pričakovanja od vzgojiteljic.
Vzgojiteljica 2 pravi: »Predvsem to pripisujem napredku vzgoje in izobraževanja.
Saj noben starš ne bi peljal otroka k zdravniku, ki zdravi s 50 let staro metodo, tako se
tudi vzgoja in izobraževanje neprestano razvija. Mislim, da se tudi strokovni delavci
veliko več izobražujejo kot pred leti, vse to pripelje do novih pogledov na vzgojo in
izobraževanje. Predvsem pa danes vrtec ni le varstvo, ampak tudi vzgoja za nadaljnjo
življenje, seveda je učinkovitejša v sožitju s starši.«
Vzgojiteljica 5 je poudarila še pomembnost nenehnega izobraževanja vzgojiteljic:
»Sam način dela se je zelo spremenil od mojih začetkov, zato velikokrat poudarim
mojim mlajšim sodelavkam, da jih čaka lepo, a zelo zahtevno delo v prihodnosti.
Zahteve staršev so vse večje, otrok s posebnimi potrebami je vse več, potreba po
nenehnem izobraževanju, saj vrtec danes ni samo varstvo, ampak tudi vzgoja in
izobraževanje skozi igro.«
Zelo podobno kot vzgojiteljice razmišljajo tudi pomočnice. Velik del pomočnic vidi
razloge v spremembi, razvoju vzgoje in izobraževanja, v vse večjih pričakovanjih
staršev pa tudi v spremembi osnovne funkcije vrtca, torej varstva otrok.
Pomočnica vzgojiteljica 2 nam je odgovorila: »Mislim, da je to predvsem povezano
s tem, da so o vzgoji in izobraževanju neprestano nove teorije, starši imajo vse večja
pričakovanja od vrtca, otroci so zelo različni (nekateri so manj, drugi bolj zahtevni).
Velik pomen pa pripisujem tudi prehodu iz tradicionalne vzgoje in izobraževanja v
progresivno vzgojo in izobraževanje. Menim, da so bili včasih vrtci predvsem za
varstvo otrok, danes pa se je to korenito spremenilo. Izhajati je treba iz otroka, da bo
rad prišel v vrtec ter upoštevati razvojno lestvico. Temu pripisujem zelo velik pomen.«
Pomočnica vzgojiteljice 1 vidi razlog tudi v dojemanju strokovnega osebja v vrtcu:
»Mislim, da razlog tiči v razvoju vzgoje in izobraževanja ter potreb otrok in staršev. Vse
prej našteto se je zelo spremenilo, strokovno osebje ni samo oseba, ki otroke varuje,
ampak tudi vzgaja. Na spreminjanje in prihod novih vlog je pripomogel tudi kurikulum
za vrtce, saj je točno opredelil področja. Mislim tudi, da se je kakovost programov
vrtcev po nastopu kurikuluma izboljšala.«
Izpostavljamo, da so glavni razlogi za spreminjanje in prihod novih vlog
vzgojiteljice in pomočnice, razvoj in napredek vzgoje in izobraževanja, vse večje
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
33
zahteve staršev in več otrok s posebnimi potrebami. Spremenila se je tudi prvotna
funkcija vrtca – varstvo. Izboljšala se je tudi kakovost dela tako v vrtcu kot tudi v
posamezni skupini. Vedno več se tudi zahteva tudi od vzgojiteljic, ki so v vlogi
zdravnika ali psihologa. Nekateri pa razlog vidijo tudi v prehodu iz tradicionalne vzgoje
in izobraževanja v progresivno vzgojo in izobraževanje.
3.4.3 Vloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Otrok se v vrtcu prvič sreča z drugimi vrstniki, z odraslimi – postane del
novega socialnega sistema. Vzgojiteljica ima, poleg staršev, pomembno vlogo, saj
s svojim strokovnim znanjem zmore oblikovati spodbudno okolje, kjer se bo otrok
počutil varnega in sprejetega. Pri tem pa je pomembno, da vzgojiteljica ohranja in
razvija identiteto vsakega posameznega otroka (Kobal, 2009).
Vlog, ki jih opravljajo vzgojiteljice in pomočnice, je veliko. Vonta (2005, str. 17)
navaja naslednje: »Reflektivna praktičarka, zagovornica otrok, strokovnjakinja za
razvoj otroka, olajšavalka učenja, kreatorka in oblikovalka spodbudnega okolja,
sledilka kurikukulma za vrtce, odločevalka, načrtovalka vzgoje in izobraževanja,
evalvatorka, mediatorka in model otrokom, svetovalka, profesionalka ter
upravljalka z viri.« Cencič (2015) navaja naslednje: spodbujevalka učenja,
mentorica, timska delavka, partnerica staršem ter vzgojiteljica inkluzivne skupine.
Veliko naštetih vlog so nam v intervjuju omenile tudi vzgojiteljice.
Vzgojiteljica 2 odgovarja: »Spremljanje otrok, spodbujanje otrok pri igri, skrb
za higieno, dajanje otrokom občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti,
načrtovanje, analiziranje, reflektiranje, sodelovanje s starši in skrbniki.«
Vzgojiteljica 5 nam je v odgovoru podala še nekatere vloge, ki jih vzgojiteljica
2 ni: »Letos sem bila mentorica dijakinji na praksi ter študentki, dnevno opazujem
otroke ter si opažanja takoj napišem na listek, načrtovanje, dokumentiranje
izdelkov otrok, evalviranje tako dejavnosti kot tudi same sebe. Vlog je ogromno,
zavedam se, da smo vzgojiteljice kot tudi pomočnice vse od psihologa, prijatelja in
strokovnega delavca.«
Pomočnice vzgojiteljice opravljajo podobne vloge kot vzgojiteljice, vendar pri
nekaterih vlogah le pomagajo, kot npr. pomoč pri načrtovanju in evalviranju. Poleg
pomoči vzgojiteljici skrbijo tudi za čistočo igralnice, skrbijo za higieno otrok itd.
Pomočnica vzgojiteljice 1 nam je odgovorila: »Vzdrževanje higiene igralnice,
izdelovanje dekoracij, spremljanje otrok, pomoč vzgojiteljici pri načrtovanju,
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
34
evalviranju, opazovanje otrok, dokumentiranje otrok, izdelovanje daril za rojstne
dneve otrok, skrb za higieno otrok, skrbim, da se otroci v vrtcu počutijo sprejete,
varne, zaželene, oblikujem pozitivno in spodbudno učno okolje.«
Med pomembnejše dejavnike, ki pozitivno vplivajo na otrokov razvoj v vrtcu,
navaja Cugmas (2009, str. 41) naslednje: »Varno in zdravo okolje; možnosti za
razvojno primerne in spodbudne dejavnosti; interakcije z odraslimi dajejo otroku
zaupanje; možnosti za otrokovo socialno delovanje in razvoj govornih ter
komunikacijskih spretnosti; okolje spodbuja otrokovo neodvisnost in sodelovanje;
odnosi z vrstniki spodbujajo otrokovo otrokov socialni in emocionalni razvoj.«
Vzgojiteljica v vrtcu ima zelo pomembno vlogo pri uresničevanju teh dejavnikov,
saj je otrokom partnerica v igri, skrbi za zadovoljevanje otrokovih potreb, otroka
vodi skozi dejavnosti ter ga poučuje. Ima tudi vlogo skrbnice. Odgovorna je za
prehranjevanje otrok, skrbi, da je otrok čist, da mu je toplo, odgovorna je tudi za
dnevni počitek otrok. V času, ko je otrok v vrtcu, niso prisotni starši, zato je
odgovornost vzgojiteljice, da otroku zagotovi telesno in čustveno varnost (Howes
in Hamilton, 1992, v Cugmas, 2009).
Kar trem od petih pomočnic vzgojiteljic se zdi, da je najpomembnejša vloga ta,
da se otroci v vrtcu počutijo varne ter zaželene.
Pomočnica vzgojiteljice 1 odgovarja: »Vse se mi zdijo zelo pomembne,
posebej pa izpostavljam, da se otroci v vrtcu počutijo sprejete, ljubljene in varne,
saj se po mojem mnenju na tej predpostavki vse ostalo gradi naprej. Če tega ni, je
delo veliko težje oziroma onemogočeno.«
Da so pomembne vse vloge in da se te med seboj prepletajo, nam je povedala
vzgojiteljica 2: »Vse so zelo pomembne za otrokovo čim večjo uspešnost in
optimalni razvoj. Ena vloga brez druge ne gre in so si med seboj v sožitju.«
Vzgojiteljica 5 je omenila pomembnost vloge mentorstva tako dijakom kot
študentom: »Če omenim moje mentorstvo dijakinji in študentki, pa naj rečem, da
se mi zdi izredno pomembno, da jim pomagaš in se jim zares posvetiš, da bodo
kasneje kot zaposlene lažje nastopile v vrtcu.«
V intervjuju smo tako vzgojiteljice kot tudi pomočnice vprašali po prednostnih
vlogah. 3 vzgojiteljice so odgovorile, da so pomembne vse vloge ter da prednost
ne dajejo nobeni. Vzgojiteljica 4 pa je kot prednostno vlogo navedla spremljanje
otrok. Kar 4 pomočnice vzgojiteljic so kot prednostne vloge navedle skrb za otroke
ter za njihovo počutje.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
35
Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice v vrtcu opravljajo veliko vlog.
Nobeni vlogi ne želijo dati prednost, trudijo se, da ne zapostavljajo nobene. Vloge
se med seboj tudi prepletajo in delujejo v sožitju ena z drugo. Vzgojiteljice in
pomočnice so izpostavile naslednje vloge: sodelovanje s starši, mentorstvo
dijakom oziroma študentom, dokumentiranje opažanj, skrb za pozitivno in
spodbudno vrtčevsko okolje, načrtovanje, evalviranje ter reflektiranje.
3.4.4 Kompetence vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
UP PEF Koper navaja predmetno specifične kompetence, ki jih ima diplomirana
vzgojiteljica po končanem 3-letnem študiju predšolske vzgoje.
Navedli bomo le tiste, ki se nam zdijo najpomembnejše. Diplomirana vzgojiteljica
predšolskih otrok je zmožna (Predšolska vzgoja − Opis programa od vpisa v 1. letnik v
študijskem letu 2016/2017 dalje, b. l.):
· opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok;
· učinkovito komunicirati s starši in uporabiti različne oblike sodelovanja z
njimi;
· negovati radovednosti otrok in spodbujati raziskovanja pri zgodnjem
učenju;
· načrtovati in pripraviti didaktična gradiva za zgodnje učenje;
· kritično analizirati institucije z vidika 'prikritega kurikula';
· prepoznati otroke s posebnimi potrebami, jim prilagoditi programe in
sodelovati v timu pri pripravi individualiziranih programov zanje;
· kritično vrednotiti in uporabiti teorije o otroštvu, razvoju in učenju pri
načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela;
· opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok;
· otrokom nuditi čustveno varnost in jih spodbujati k samostojnosti v skladu
z njihovo zrelostjo;
· ustvarjati spodbudno igralno okolje in medsebojne odnose ter učinkovito
reševanje problemov;
· uporabiti ustrezne strategije za soočanje z neprimernim vedenjem,
agresivnostjo in konflikti.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
36
Vzgojiteljice so skozi formalno izobraževanje pridobile predvsem kompetenco
pisanja priprav, načrtovanj dejavnosti, pomembna se jim zdi tudi kompetenca
komuniciranja s starši.
Vzgojiteljica 1 je odgovorila: »Pridobila sem si znanje s področja psihologije,
pisanja priprav, načrtovanja dejavnosti.«
Vzgojiteljica 2 je dodala še kompetenco sodelovanja in komuniciranja s starši:
»Fleksibilnost, ustvarjalnost, načrtovanje, empatijo, komunikacija s starši …«
Več kot polovica pomočnic vzgojiteljic je se za poklic pomočnice prekvalificirale iz
drugega poklica, zato so vse pridobile zelo malo kompetenc v času formalnega
izobraževanja.
Pomočnica vzgojiteljice 1 je odgovarila: »Šolo za pomočnico sem delala s
prekvalifikacijo in sem vse naredila v 1 letu. Tako, da sem skozi šolanje pridobila zelo
malo.«
Pomočnica vzgojiteljice 2 nam je povedala zelo podobno, kot so odgovarjale
vzgojiteljice: »Veliko znanja sem pridobila o načrtovanju, evalviranju, dokumentiranju
otrok, psihologiji in pedagogiki.« Pomočnica vzgojiteljice je izpostavila predvsem
znanje, ki pa je le ena sestavina kompetenc.
V času formalnega izobraževanje ni mogoče vzgojiteljice in pomočnice pripraviti na vse
vloge, ki jih bosta opravljali. V tem času jih pripravi le na dolgo vseživljenjsko učenje
(Vonta, 2005). Jarvis (1983, v Cvetek, 2004) trdi, da od nekoga, ki šele pride v določen
poklic, ni mogoče pričakovati, da bo kompetentno deloval na vseh področjih, ki jih
poklic zahteva, vendar naj bi po koncu začetnega izobraževanja imel osnove, na
katerih bo kasneje gradil prakso. Večino vzgojiteljic nam je odgovorilo, da še vedno
razvija vse kompetence.
Vzgojiteljica 1 nam je odgovorila: »Vse. Prav zaradi sprememb in dopolnjevanju
vlog moram graditi tudi na vseh kompetencah. Na primer vse bolj zahtevni starši, zato
tudi gradim in delam na kompetenci sodelovanja s starši.«
Podoben odgovor nam je podala vzgojiteljica 4: »Skozi leta še vse razvijam, ker
znanja ni nikoli dovolj in tako tudi kompetentnosti.«
Prav tako kot vzgojiteljice so nam tudi pomočnice odgovorile, da prav vse
kompetence še vedno razvijajo.
Pomočnica 1 je odgovarila: »Popolnoma vse kompetence, saj kot sem že omenila,
v času šolanja nisem dobila veliko.«
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
37
Povzemamo, da so vzgojiteljice v času študija pridobile predvsem kompetence o
pisanju priprav, načrtovanju dejavnosti in sodelovanja s starši. O kompetencah,
pridobljenih v času formalnega izobraževanja, smo zelo malo izvedeli od pomočnic
vzgojiteljic, saj je več kot polovica intervjuvank šolo naredilo s pomočjo prekvalifikacije,
ki trajala le leto dni. Izvedeli smo še, da večino vzgojiteljic in pomočnic še vedno gradi
na prav vseh kompetencah.
3.4.5 Študij vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Tancing (2006) je analizirala kompetence v izobraževanju učiteljev in drugih
pedagoških delavcev. Analizirala je tudi kompetence študijskega programa predšolska
vzgoja. Diplomant je po končanem študiju predšolske vzgoje bolje usposobljen za
timsko delo (sodelovanje v paru), nudenje čustvene varnosti in spodbujanje
samostojnosti ter spodbujanje raziskovalnega dela in aktivnega učenja. Slabše pa je
pripravljen na uporabo specialno-pedagoškega dela za delo z otroki s posebnimi
potrebami, obvladovanje postopkov svetovalnega dela ter razumevanje osnov
svetovalnega dela. Batistič Zorec, Devjak in Vogrinc (2006) so naredili raziskavo o
kompetencah, ki so jih pridobili diplomanti na študiju predšolske vzgoje. Anketiranci so
študij končali v zadnjih desetih letih. Rezultati so pokazali, da diplomanti visoko
usposobljeni za sodelovanje s starši, dobro poznajo vsebine in metodike področja,
dobro usposobljeni za pedagoško vodenje razreda in/ali skupine, razumejo in
uporabljajo vsebina kurikula in splošno didaktično znanje. Po mnenju anketirancev
diplomanti najmanj poznajo delo z otroki s posebnimi potrebami, slabše obvladajo
svetovalno delo, pomanjkljivo znanje je tudi pri poznavanju in kritičnemu vrednotenju
teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega
dela.
Intervjuvane vzgojiteljice so nam na vprašanje, katera znanja so pridobile v času
študija, odgovorile zelo različno. Dve vzgojiteljici sta poudarili, da sta se nekaj naučili o
razvojni psihologiji.
Vzgojiteljica 2 je dodala: »Nekaj malega psihologije, ki pa je od takrat že veliko
napredovala in je res treba veliko dodatnega izobraževanja, da prideš na zeleno vejo.
V okviru prakse pa smo napisali veliko priprav in evalvacij, tako da predvsem to ter
nego otroka in bolezni.«
Tudi vzgojiteljica 5 je omenila nego in bolezni otrok, dodala pa je še: »Veliko je bilo
nege in bolezni otrok, kar pa danes v šoli pogrešajo mlajše kolegice. Nekaj pa je bilo o
načrtovanju dejavnosti.«
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
38
Ko smo vzgojiteljice vprašali po znanjih, katere pogrešajo iz časa študija, so kar 3
vzgojiteljice odgovorile, da pogrešajo znanje o negi in boleznih otrok.
Vzgojiteljica 1 nam je odgovorila: »Pogrešala sem predvsem predmet, ki bi nas
poučil o negi otrok, boleznih in njihovih znakih, kako delati z otroki s posebnimi
potrebami ter predmet, kjer bi se učili veščin komunikacije s starši. Tega v vseh letih v
šoli nisem slišala nič.«
Vzgojiteljica 5 je pogrešala glasbo, kar se ji pozna še danes, vzgojiteljica 1 pa
pogreša znanje o sodelovanju s starši – predvsem, kako ravnati v neprijetnih situacijah.
Ker je večina pomočnic vzgojiteljic (tri od petih) naredila šolo za pomočnico s
prekvalifikacijo, smo si pogledali urnik poklicnega tečaja za pridobitev naziva pomočnik
vzgojitelja. Ljudska univerza Koper ima v enoletnem tečaju 8 strokovnih predmetov. To
so: komunikacijske veščine, predšolska pedagogika, razvojna psihologija, varnost in
zdravje v vrtcu, kurikulum oddelka v vrtcu, likovno, glasbeno in plesno izražanje,
matematika kot igra ter otrok in jezik. Poleg strokovnih predmetov morajo opraviti 240
ur pedagoške prakse pri izbranem delodajalcu (Predmetnik – predšolska vzgoja, b. l.).
Pomočnici 3 in 5 sta povedali, da sta se največ naučili o kurikulumu za otroke, ki
so ga v času prekvalifikacij razdelali po posameznih področjih. Kot primanjkljaje so te
pomočnice navedle komunikacijo s starši, nego otrok ter razvojno lestvico pri
psihologiji.
Pomočnica 1 je odgovorila: »Želela bi si več psihologije, nege in bolezni otrok,
načinov komunikacije s starši.«
Za razliko od pomočnic, ki so šolo naredile s prekvalifikacijo, sta ostali dve
pomočnici (2 in 4) največ znanja pridobili o psihologiji. Tako kot nekatere vzgojiteljice in
tudi pomočnice (1, 2 in 5) sta tudi pomočnici 2 in 4 kot primanjkljaj navedli premalo
znanja o boleznih in negi otrok.
Poleg formalnega izobraževanja je tudi za vzgojiteljice in pomočnice pomembno
vseživljenjsko izobraževanje, saj je znanje temelj profesionalnega razvoja. Za
opravljanje vseh nalog in vlog, ki jih opravljajo, ne zadostuje le znanje iz časa študija
ter pripravništva. Strokovno se morajo izobraževati skozi celotno profesionalno kariero.
Brez vseživljenjskega učenja, stalnega usvajanja novega znanja se strokovni delavci
(tudi vzgojiteljice in pomočnice) ne morejo prilagajati vsem spremembam, ki jih prinaša
družba, prav tako ne morejo izpolniti pričakovanj, ki so postavljena pred njih
(Hargreaves, 2003, v Skudnik, 2012).
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
39
Starejše vzgojiteljice so v času študija pridobile veliko znanja o negi ter boleznih
otrok. To znanje pa mlajše vzgojiteljice zelo pogrešajo. Vzgojiteljice pogrešajo tudi
znanja o otrocih s posebnimi potrebami ter znanje komunikacije s starši. Prav tako kot
vzgojiteljice tudi pomočnice pogrešajo znanja o negi in bolezni otrok ter komunikaciji s
starši. Znanja s področja psihologije pogrešajo predvsem tiste pomočnice, ki so
naredile le enoletni tečaj za poklic pomočnice vzgojiteljice.
3.4.6 Osebnostne lastnosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Cugmas (2009) kot poglavitne lastnosti vzgojiteljice v vrtcu navaja občutljivost,
empatičnost, prilagodljivost, toplino in odzivnost. Če ima vzgojiteljica vse te lastnosti, v
otroku vzbuja razvoj samozaupanja, njegovo komunikacijo in govornjenje, mišljenje in
ustvarjanje zamisli, učenje in razsikovanje (Leachj idr., 2008, v Cugman, 2009).
MecBeth (1999, v Devjak, 2004) navaja, da je ravno osebnost vzgojiteljiice
(učiteljice) eden izmed ključnih faktorjev, ki pokaže uspeh oziroma neuspeh vrtca
(šole).
Plestenjakova (1990, v Skudnik, 2012, str. 5−6) pravi, da je pokazatelj nivoja
predšolske vzgoje poklicna in osebna kakovost vzgojiteljice. Kot pomembne lastnosti
vzgojiteljic navaja:
· dobro splošno in strokovno izobraževanje,
· ljubezen do otrok in poklica,
· osebnostne lastnosti: humanost, samostojnost, sproščenost, živahnost,
optimizem, ustvarjalnost, objektivnost, pozornost, tolerantnost,
razumevanje, samokritičnost, čustvena stabilnost, sposobnost
opazovanja, inteligentnost, vztrajnost, duševno zdravje, čustvena toplina,
prijaznost, odgovornost ter smisel za humor.
Za dobro in usešno delo vzgojiteljice in pomočnice veljajo zgoraj naštete
osebnostne lastnosti, ki jih potrebujejo pri svojem poklicu. Veliko večino osebnostnih
lastnosti, ki smo jih navedli, so v odgovorih podale tudi intervjuvane vzgojiteljice in
pomočnice.
Vzgojiteljica 1 je odgovarila: »V mislih imam predvsem empatičnost, ustvarjalnost,
prilagodljivost, humanost, sproščenost, veliko optimizma, objektivnost, razumevanje,
tolerantnost, sposobnost opazovanja, čustvena toplina, odgovornost.«
Vzgojiteljica 5 je poleg naštetih dodala prijaznost.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
40
Pomočnica vzgojiteljice 1 je dodala še vztrajnost: »Ustvarjalnost, empatija,
vztrajnost in fleksibilnost.« Pojavile so se še nekatere osebnostne lastnosti, ki zgoraj
niso naštete. To so: srčnost, pozitivnost, potrpežljivost in iznajdljivost.
Vzgojiteljice in pomočnice smo vprašali tudi, katere osebnostne lastnosti morajo še
vedno razvijati. Mislimo, da je to zelo odvisno od posameznice. Nekatere gradijo in
razvijajo vse osebnostne lastnosti (vzgojiteljice 1 in 2 in 3 ter pomočnici 2 in 5), druge
pa so šibkejše le na določenem področju, na primer pomočnica 3 najbolj gradi na
potrpežljivosti: »Vsekakor mi pogosto zmanjka potrpežljivosti sploh pri zahtevnih
otrocih, ki te vrtijo okrog prsta.« Vzgojiteljica 5 pa najbolj gradi na empatiji.
Za delo vzgojiteljice in pomočnice so potrebne nekatere osebnostne lastnosti.
Intervjuvanke so poudarile predvsem naslednje osebnostne lastnosti: empatičnost,
ustvarjalnost, fleksibilnost, prijaznost, čut za delo z otroki, razumevanje, objektivnost,
čustvena toplina, odgovornost itd. Neprestano pa je treba graditi na vseh oziroma le na
določenih osebnostih lastnostih, odvisno od posamezne vzgojiteljice oziroma
pomočnice.
3.4.7 Lik vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Vzgojitelji v vrtcu pogosto bolje razumejo svoje delo, kot pa tisti, ki imajo doktorski
naziv (Palmer Parker, 2001). Palmer Parker (2001) vidi razlog v tem, da so otroci na
nižjih stopnjah podobni otroku v knjigi Cesarjeva nova oblačila. To pa utemelji s tem,
da otrok ne zanima, kako visoko šolo so obiskovale vzgojiteljice, koliko knjig so
napisale, ampak hitro začutijo, ali so vzgojiteljice pri svojem delu pristne ali ne.
Otrok v vrtcu se pogosto naveže na vzgojiteljico, pod njenim okriljem se počuti
varno, prav tako zazna njeno občutljivost na svoje potrebe. C. Howes in C. E. Hamilton
(1992, v Cugmus, 2009, str. 43) sta v svoji raziskavi o otrokovi navezanosti na
vzgojiteljico ugotovili slednje: »Vzgojiteljica, ki otroku nudi občutek varnosti, ga manj
kritizira, grozi in kaznuje, se bolj zanima za otroke, jih bolj nadzoruje, z otroki ima tudi
več interakcij, prav tako več odgovarja na otrokove signale.«
Vzgojiteljica na otroke deluje tudi kot model, s katerim se otroci identificirajo
(Cencič, 2015). Vzgojiteljica kot model tudi vodi otrokovo vedenje (Vonta, 2005).
Bevčič (b. l.) trdi, da vzgojiteljica in pomočnica otroke vzgajata s svojim zgledom.
Vzgojiteljica mora biti otrokom vzor, saj imajo otroci neko potrebo, da vidijo pred seboj
vzor, h kateremu lahko stremijo. Predvsem prve otrokove vzgojiteljice so njegov ideal
(Behrić, 2012).
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
41
Na vprašanja, kaj otrokom predstavljajo same vzgojiteljice oziroma pomočnice
smo velikokrat dobili odgovor, da so otrokom zgled in da jim dajejo občutek varnosti in
sprejetosti.
Vzgojiteljica 5 nam je odgovorila: »Oseba, ki za njih oblikuje varno in spodbudno
učno okolje, oseba, ki jim pomaga, če kaj ne zmorejo sami, in jih potolaži, ko so
žalostni.« Podoben odgovor nam je podala pomočnica 5: »Za njihovo toplo osebo, ki
jim daje občutek varnosti in zaželenosti.«
Večina vzgojiteljic in pomočnic je odgovorila, da za otroke predstavlja zgled in da
je oseba, ki jim nudi oporo, toplino, varnost in zdravo mero avtoritete.
Kakšna pa je dobra vzgojiteljica? Je mehkobna, srčna in je magnet za otroke
(Colja, b. l.). Otrok in vzgojiteljica skupaj spleteta globoko in ljubečo vez. Otrok se mora
počutiti varnega in sprejetega, prav tako mora zaupati vzgojiteljici. Pri dobri vzgojiteljici
je pomembno, da obvladuje svoja čustva, je zanesljiva, potrpežljiva in prijazna ter da
zna obvladovati svojo jezo. Pomembno je, da ima v sebi naravno naklonjenost in željo
za delo z otroki – da se tudi ti v njeni družbi počutijo prijetno. Vsaka ne mora biti
zdravnica ali inženirka, zato tudi vsaka ne mora biti dobra vzgojiteljica. Dobra
vzgojiteljica tudi razume otroke, jim postavi zdrave meje, jih ljubi in sprejme, kakršne
so, prav tako ne vpije na njih in jih ne tepe (Colja, b. l.). O lastnostih dobre vzgojiteljice
smo vprašali tudi naše intervjuvanke.
Vzgojiteljica 1 nam je odgovorila: »Dobra vzgojiteljica je po mojem mnenju najprej
zelo empatična, čustvena, ustvarjalna, ima čut za otroke, je pozitivna, urejena, zgledna,
organizirana, sposobna, čustveno stabilna in sproščena.«
Vzgojiteljica 2 je poudarila tudi, da je pomembno, da vzgojiteljica ne dela razlik
med otroki, spoštuje tako njihovo kulturo, religiozno pripadnost itd. Podobno kot
vzgojiteljice so nam odgovorile tudi pomočnice.
Pomočnica 3 je povedala: »Dobra pomočnica mora imeti veliko mero pozitivne
energije, je ustvarjalna, energična, nasmejana, empatična, prilagodljiva in predvsem z
občutkom za otroški svet. Ne more biti vsak vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja«
Sklenemo lahko, da vzgojiteljice in pomočnice otrokom pomenijo prijateljice z
avtoriteto, so osebe, ki jim nudijo varno in spodbudno učno okolje. Otrokom morajo dati
občutek, da so zaželeni in sprejeti. Lastnosti dobre vzgojiteljice oziroma pomočnice pa
se skladajo z osebnostnimi lastnosti, ki jih mora imeti vzgojiteljica oziroma pomočnica.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
42
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Z diplomskim delom smo želeli izvedeti, katere glavne vloge opravljajo vzgojiteljice
ter pomočnice v vrtcu. Zanimali so nas tudi razlogi za spreminjanje ter prihod novih
vlog. S pomočjo intervjujev smo želeli izvedeti tudi, katera dela in naloge vzgojiteljice in
pomočnice opravljajo, katera znanja so pridobila v času formalnega izobraževanja,
katere kompetence potrebujejo za opravljanje svojega poklica ter katere osebnostne
lastnosti mora imeti vzgojiteljica oziroma pomočnica.
Ugotovili smo, da se dela in naloge vzgojiteljice in pomočnice ne ločijo več tako
strogo, kot so se v preteklosti. Vzgojiteljica predvsem vodi dejavnosti, jih načrtuje,
pomočnica pa ji pri vsem tem pomaga. Obe delata tako pedagoška kot organizacijska
in administrativna dela. Pomočnica je poleg pomoči vzgojiteljici odgovorna tudi za
čistočo igralnice, igrišča, igral ipd. ter za osebno higieno otrok, njihovo prehrano ter
počitek.
Vzgojiteljice in pomočnice opravljajo vse več vlog. Glavni razlog za spremembo
vlog vidijo intervjuvanke v vse večjih zahtevah staršev, v razvoju vzgoje in
izobraževanja, v porastu številka otrok s posebnimi potrebami in v vse večjih zahtevah
in pričakovanjih okolja. Ugotovili smo tudi, da vrtec nima več le vloge varstva, ampak
tudi vlogo vzgoje za življenje – vzgoje skozi igro. Vlog vzgojiteljice in pomočnice ne
ločujejo, saj so vse v sožitju druga z drugo in se med seboj dopolnjujejo. Zato je tudi
težko določiti, katera vloga se posamezni vzgojiteljici oziroma pomočnici zdi
prednostna, saj se jim zdijo vse enako pomembne in se trudijo, da nobene ne
zapostavljajo.
Ugotovili smo tudi, da so za delo vzgojiteljice in pomočnice potrebne tudi določene
kompetence, ki so jih pridobile v času formalnega izobraževanja. Med pomembne
kompetence sodijo načrtovanje dejavnosti, znanja iz psihologije, komunikacija s starši,
ustvarjalnost itd. Kar tri intervjuvane pomočnice so šolo naredile s prekvalifikacijo, zato
smo dobili tudi zelo skromne odgovore o kompetencah, saj jih v enem letu ni mogoče
veliko pridobiti. Vse kompetence pa je treba v času prakse tudi graditi in jih razvijati.
Študij vzgojiteljice in pomočnice pripravi na dolgo vseživljenjsko učenje. V času
študija so pridobile določena znanja, na katerih gradijo skozi delovno prakso. Kar nekaj
znanja so tako vzgojiteljice kot tudi pomočnice pridobile o razvojni psihologiji, le
prekvalificirane pomočnice so iz razvojne psihologije navedle pomanjkljivo znanje.
Veliko vzgojiteljic in pomočnic (predvsem mlajših vzgojiteljic ter pomočnic) pa pogreša
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
43
znanje o negi ter bolezni otrok. Več znanja si želijo tudi z delom z otroki s posebnimi
potrebami ter sodelovanju s starši.
Za delo z otroki so potrebne tudi določene osebnostne lastnosti vzgojiteljic in
pomočnic. Ugotovili smo, da so pomembne osebnostne lastnosti empatija,
ustvarjalnost, prilagodljivost, čustvena toplina, predvsem pa čut za delo z otroci.
Neprestano pa je treba graditi na vseh ali določenih osebnostnih lastnostih. Nekatere
vzgojiteljice in pomočnice gradijo le na določeni lastnosti, na tisti, kjer so šibkejše (npr.
komunikacija, potrpežljivost), druge pa skozi prakso gradijo in delajo na vseh
osebnostnih lastnostih.
Otroci se v vrtcu pogosto močno navežejo na vzgojiteljico in pomočnico. Pod
njunim okriljem se počutijo varne. Poleg občutka varnosti, vzgojiteljica in pomočnica
delujeta na otrok kot model, s katerim se otroci identificirajo. Bolj kot besede si otroci
zapomnijo vedenje vzgojiteljice in pomočnice. Vzgojiteljica in pomočnica otroke
vzgajata tudi z zgledom, za njih oblikujeta varno in spodbudno učno okolje,
predstavljata osebo, ki jim nudi toplino in občutek zaželenosti.
Tudi v prihodnosti bo tema vlog vzgojiteljic in pomočnic zanimava, saj bodo prišla
nova pričakovanja in zahteve družbe ter še večja pričakovanja staršev, zato bo tudi
vlog vzgojiteljic in pomočnic še več. Prav tako se študijski programi spreminjajo. Čez
nekaj let bi bilo zanimivo ponovno analizirati predmetnik študijskega programa
Predšolska vzgoja.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
44
5 LITERATURA IN VIRI
Batistič Zorec, M., Devjak, T. in Vogrinc, J. (2006). Analiza kompetenc študijskega
programa predšolske vzgoje. V T. Devjak in S. Tancing (ur.), Prispevki k
posodobitvi pedagoških študijskih programov (str. 13−16). Ljubljana: Pedagoška
fakulteta.
Behrić, E. (2012). Starši kot avtoriteta, ideal in vzgled pri otroku. Zapisnik srečanja za
starše dne 5.10.2012 z doc. dr. Zdenko Zalokar Divjak. Vrtec Ciciban. Pridobljeno
4. 4. 2017, http://vrtec-ciciban.si/starsi/sola-za-starse/arhiv-zapiskov-srecanj-sole-
za-starse.
Bevčič, L. (b. l.). Poklic vzgojitelja in učitelja. Pridobljeno 23. 1. 2017,
http://www.uje.si/vzgoja/poklic-vzgojitelja-in-ucitelja.
Caserman, A. (2014). Kompetence vzgojitelja v družbi znanja. V M. Željeznov Seničar
(ur.), Kompetence vzgojitelja - izzivi, izkušnje, spoznanja (str. 21−29). Ljubljana:
MiB.
Cencič, M. (2015). Izbrani pristopi k spodbujanju refleksije učiteljev. Koper:
Univerzitetna založba Annales.
Cigale, T. (2014). Kompetence vzgojitelja skozi oči pomočnika vzgojitelja. V M.
Željeznov Seničar (ur.), Kompetence vzgojitelja - izzivi, izkušnje, spoznanja (str.
61−70). Ljubljana: MiB.
Colja, A. (b. l.). Kakšen je dober vzgojitelj? Apsara. Pridobljeno, 4. 4. 2017,
http://www.apsara.si/kaksen-je-dober-vzgojitelj/.
Cugmas, Z. (2009). Kakovost vrtca in otrokova navezanost na vzgojiteljico. Sodobna
pedagogika, 60 (3), 40−54.
Cvetek, S. (2004). Kompetence v poučevanju in izobraževanju učiteljev. Sodobna
pedagogika, 55 (121), 144−160.
Devjak, T. (2004). Usposobljenost in kompetentnost učiteljev za poučevanje predmeta
državljanska vzgoja in etika. Sodobna pedagogika, 55 (121), 210−219.
Golčer, K. (2014). Vzgojitelj s srcem, sem to tudi jaz. V M. Željeznov Seničar (ur.),
Kompetence vzgojitelja − izzivi, izkušnje, spoznanja (str. 39−46). Ljubljana: MiB.
Hornby, G. (2000). Improving parental involvement. London, New York: Cassell.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
45
Hriberšek, V. (2014). Profesionalni razvoj vzgojiteljice. V M. Željeznov Seničar (ur.),
Kompetence vzgojitelja − izzivi, izkušnje, spoznanja (str. 78−84). Ljubljana: MiB.
Jakopič, H. (2009). Kulturna zavest in izražanje – Od tam, kjer smo doma. V F. Fras
Berro, U. Margan, M. Senica, M. Sivec, U. Stritar, M. Turk in N. Zore (ur.),
Spodbujanje otrokovih kompetenc v vrtcu (str. 69−78). Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Javornik, M. in Šebart, M. (1991). O vlogi učitelja v pedagoškem procesu. Sodobna
pedagogika, 42 (1/2), 27−37.
Kobal, M. (2009). Vloga vzgojitelja pri spodbujanju pobude otrok. V F. Fras Berro, U.
Margan, M. Senica, M. Sivec, U. Stritar, M. Turk in N. Zore (ur.), Spodbujanje
otrokovih kompetenc v vrtcu (str. 51−55). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Kramar, M. (2003). Konstruktivizem in učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu. V B.
Marentič – Požarnik (ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev (str.
14−15). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
Krapež, B. (2005). Postavljanje meja v šolskih klopeh. Soutripanje, 39. Pridobljeno, 10.
5. 2017, http://cdk.si/soutripanje/st39/postavljanje_meja.htm.
Kroflič, R. (2001). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V B.
Marjanovič Umek (ur.), Priročnik h kurikulu za vrtce (str. 7−25). Maribor: Založba
Obzorja.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Lašič Lončarič, M. (2005). Jasni, razumsko utemeljeni cilji pomagajo k pravilnemu
vzgojnemu ravnanju. V R. Malej (ur.), Strokovna avtonomija vzgojitelja (str.
48−57). Ljubljana: Skupnost vrtec Slovenije.
Lepičnik Vodopivec, J. (2005). Avtonomija vzgojiteljice in vzgojitelja v odnosu s starši.
V R. Malej (ur.), Strokovna avtonomija vzgojitelja (str. 38-47). Ljubljana: Skupnost
vrtec Slovenije.
Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Lipovec, A. (2014). Vzgojiteljica v vlogi razrednika. V M. Željeznov Seničar (ur.),
Kompetence vzgojitelja − izzivi, izkušnje, spoznanja (str. 90−98). Ljubljana: MiB.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
46
Logar, D. (2014). Vzgojiteljeve kompetence za sodobni čas. V M. Željeznov Seničar
(ur.), Kompetence vzgojitelja − izzivi, izkušnje, spoznanja (str. 12−20). Ljubljana:
MiB.
Maček, J. (2014). Kompetence pomočnika vzgojitelja skozi oči vzgojitelja. V M.
Željeznov Seničar (ur.), Kompetence vzgojitelja − izzivi, izkušnje, spoznanja
(str.71−77). Ljubljana: MiB.
Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B. (2007). Čemu potrebujemo širši odgovor o temeljnih učiteljevih
zmožnostih/kompetencah. Vzgoja in izobraževanje, 38 (5), 44-50.
Medveš, Z. (2003). Integracija/inkluzija v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli: sklepi
strokovnega posveta. Sodobna pedagogika, 54/posebna izdaja, 278-286.
Nations, E. J. (1962). The Teacher as a Person. Association for Supervision and
Curriculum Development. Pridobljeno 23. 1. 2017,
http://www.ascd.org/ASCD/pdf/journals/ed_lead/el_196211_nations.pdf.
Novak, R. (2005). Kvalitetno sodelovanje med starši in vrtcem. V R. Malej (ur.),
Strokovna avtonomija vzgojitelja (str. 58−63). Ljubljana: Skupnost vrtec Slovenije.
O ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, (2006). Uradni list Evropske unije.
Pridobljeno 13. 2. 2017, http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:sl:PDF.
Opis delovnih mest, (b. l.). Osnovna šola Dobrovo. Pridobljeno 17. 1. 2017,
http://www.os-
.dobrovo.si/si/file/open/40_1564f0c5476d2/OPIS%20DELOVNIH%20MEST%20pr
iloga%202.pdf .
Opis delovnih mest in nalog za plačne skupine, (b. l.). Center za sluh in govor Maribor.
Pridobljeno 28. 3. 2017,
http://www2.arnes.si/~mbusgm1s/novi_placni_sistem/Priloga_III.pdf.
Opis poklica, (b. l.). Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Pridobljeno 23. 1.
2017, http://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=600.
Palmer Parker, J. (2001). Poučevati s srcem: raziskovanje notranjih pokrajin
učiteljevega življenja. Ljubljana: Educy.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
47
Pamič, I. in Kotnjak, K. (2014). Delo v tandemu dveh vzgojiteljic ali ko se združijo
znanje in izkušnje. V M. Željeznov Seničar (ur.), Kompetence vzgojitelja - izzivi,
izkušnje, spoznanja (str. 55−60). Ljubljana: MiB.
Predmetnik – predšolska vzgoja (b. l.). Ljudska univerza Koper. Pridobljeno, 4. 4. 2017,
http://www.lu-koper.si/files/2016/01/PRED%C5%A0OLSKA-VZGOJA-PT.pdf.
Predšolska vzgoja − Opis programa od vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2016/2017
dalje, (b. l.). PEF Koper. Pridobljeno, 3. 4. 2017,
http://www.pef.upr.si/izobrazevanje/dodiplomski_studij_1%20_stopnje/predsolska
_vzgoja_(vs)/od_2016-2017/.
Pšunder, M in Dečman Drobnič, O. (2010). Alternativni vzgojni ukrepi med teorijo,
zakonodajo in prakso. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pušnik, M. in Zorman, M. (2004). Od znanja h kompetencam. Vzgoja in izobraževanje,
35(3), 9-18.
Ramovš, J. (2003). Krepitev vzgojiteljske kondicije – zdravilo proti poklicni izgorelosti
(razširjene teze za referat). V S. Puš Seme (ur.), Posvet, zaupaj vase, poskrbi
zase (biti vzgojitelj) (str. 34−40). Ljubljana: Skupnost vrtcev republike Slovenije.
Razdevšek Pučko, C. (2004). Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in
jutrišnja) šola? Sodobna pedagogika, 55 (posebna izdaja), 52−74.
Sagadin, J. (1995). Standardizirani intervju. Sodobna pedagogika, 3−4, 101−111.
Skudnik, N. (2012). Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok. Diplomsko
delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Druga, dopolnjena in deloma prenovljena
izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ščuka, V. (2008). Šolar na poti do sebe. Oblikovanje osebnosti. Priročnik za učitelje in
starše. Radovljica: Didakta.
Šteh, B. (2008). Učitelji in starši v očeh drug drugega pri medsebojnem »sodelovanju«.
Sodobna pedagogika 59/5, 30–50.
Tancing, S. (2006). Generične in predmetno – specifične kompetence v izobraževanju.
V T. Devjak in S. Tancing (ur.), Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih
programov (str. 13−16). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
48
Vonta, T. (2005). Profesionalni razvoj vzgojiteljice v funkciji njene avtonomnosti. V R.
Malej (ur.), Strokovna avtonomija vzgojitelja (str. 13−32). Ljubljana: Skupnost
vrtec Slovenije.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, (1996). Pravno –
informacijski sistem. Pridobljeno 4. 4. 2017,
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445.
Zalokar Divjak, Z. (2005). Timsko delo v vrtcu. V R. Malej (ur.), Strokovna avtonomija
vzgojitelja (str. 93). Ljubljana: Skupnost vrtec Slovenije.
Zore, N. (2014). Pomen kompetenc vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pri
zagotavljanju kakovosti vrtca. V M. Željeznov Seničar (ur.), Kompetence
vzgojitelja − izzivi, izkušnje, spoznanja (str. 6−12). Ljubljana: MiB.
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
49
6 PRILOGE
Priloga 1: Primer odgovorov shranjenih v tabelo, s svojo kodo ter kategorijo.
Številka
odgovora,
številka
intervjuja
Dobesedni odgovori
Kode
Kategorije
O1, I1 Sama mislim, da sva s
pomočnico vzgojiteljice
zelo enakovredni glede
dela. Največ pa se
osredotočam najprej na
načrtovanje dejavnosti.
Predvsem se trudim
izhajati iz otrok in
upoštevati njihove želje pri
dejavnostih. Pri vodenju
dejavnosti mi pomaga tudi
pomočnica, sama
prevzamem vodenje,
pomočnica pa pripravi vse
potrebno za dejavnost.
Skozi celoten dan si za v
naprej pripravljeno shemo,
kjer beležim opažanja o
otrocih. Kot na primer otrok
X je danes brez spodbude
pri kosilu pojedel špinačo.
Po končanih dejavnostih so
seveda še refleksije in
analize dejavnosti, ki pa
nama s pomočnico
vzamejo veliko časa.
· načrtovanje
dejavnosti
· vodenje
dejavnosti
· shema za
beleženje
· refleksija in
analiza
dejavnosti
dela in naloge
vzgojiteljice
O1, I2 Največ sem vsakodnevno v
neposrednem stiku z otroci
· neposreden
stik z otroki
Prezelj, Simona (2017): Vloge vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v enem primorskem vrtcu. Diplomsko
delo. Koper: UP PEF.
50
preko dejavnosti in
vsakodnevne rutine, poleg
tega pa tudi načrtujem in
evalviram dejavnost.
· načrtovanje in
evalvacija
dejavnosti
O1, I3 Delam vse, s pomočnico
nimava strogo ločenega
dela. Načrtujem predvsem
jaz, seveda ob njeni
pomoči in idejah. Prav
načrtovanja pa je res
največ ter neposrednega
dela v skupini.
· načrtovanje
dejavnosti
· neposredno
delo v skupini
O1, I4 Največ načrtujem, saj se
trudim, da zares izhajam iz
otrok. To pa ni ravno lahko
narediti, saj je treba otroke
dobro poznati in jih redno
opazovati in spraševati.
Sestavni del službe so tudi
strokovna izobraževanja na
različne teme.
· načrtovanje
· strokovna
izobraževanja
O1, I5 V mislih imam predvsem
pisanje priprav in
načrtovanje, saj je danes
zelo pomembno, da
izhajamo iz otrok. Če bi
načrtovala vse sama brez
otrok, ne bi bilo takega
interesa, tako pa je interes
zelo velik. Skratka
ogromno dela imam z
dokumentacijo, v mislih
imam pisanje priprav, zapis
dnevnega opazovanja
· pisanje priprav
· načrtovanja
· delo z
dokumentacijo