Prenova enodružinskih hiš v lokalne turistične nastanitve - diplomska naloga

FAKULTETA ZA DIZAJNSAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD

PRIDRUŽENA ČLANICA UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Tajda ČEŠAREK

PRENOVE ENODRUŽINSKIH HIŠ V LOKALNE TURISTIČNE NASTANITVE

DIPLOMSKO DELOVisokošolski strokovni študij – 1. stopnja

RENOVATIONS OF FAMILY HOUSES IN THE LOCAL TOURIST ACCOMMODATION

B. SC. THESISProfessional Study Programmes

Ljubljana, 2014

Češarek T. Prenove enodružinskih hiš v lokalne turistične nastanitveDipl. nal Trzin, Fakulteta za dizajn, 2014

II

Diplomska naloga je zaključek visokošolskega strokovnega študija notranje opreme na Fakulteti za di-

zajn, na katedri za Notranjo opremo.

Dekanja Fakultete za dizajn je za mentorja imenovala viš. pred. mag. Jasno KRALJ PAVLOVEC. Senat

Fakultete za dizajn pa je temo naloge potrdil na svoji seji dne 4. 9. 2013.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednica: doc. Bole Petra

Članica: viš. pred. Mojca Perše

Mentorica: viš. pred. mag. Jasna Kralj Pavlovec

Datum zagovora: 22. 9. 2014

Zaključno delo je rezultat samostojnega raziskovalnega dela. Podpisani izjavljam, da so vsi uporabljeni

viri ustrezno citirani. Podpisani izjavljam, da je oddani tiskani izvod identičen z oddanim elektronskim

izvodom. Podpisani avtor dela na Fakulteto neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno

prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki in reproduciranja ter pravico omogoča-

nja javnega dostopa do avtorskega dela na svetovnem spletu preko fakultetnih spletnih strani.

Tajda ČEŠAREK


III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ČEŠAREK, Tajda

PRENOVA ENODRUŽINSKIH HIŠ V LOKALNE TURISTIČNE NASTANITVE

Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja)

lokalni turizem/enodružnske hiše/prenova/rokodelstvo ribniške doline

KRALJ PAVLOVEC, Jasna (mentor)

SI-1236 Trzin, Prevale 10

Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, Katedra za notranjo opremo

2014

VIII, 98 str., 0 pregl., 92 sl., 0 pril., 106 vir.

Turistična panoga ima lahko s svojo dejavnostjo zelo velik učinek na države, predvsem pa

na ožja lokalna območja, v katerih se nahajajo. Raziskave kažejo, da si turistični odjemalci

želijo več ponudbe, ki je lokalno naravnana in ni del masovnega turizma. Nekatere oblike

turizma, kot so npr. kreativni, alternativni, odgovorni in sonaravni, se tako že močno nave-

zujejo na lokalna okolja, v katerih delujejo. S svojim delovanjem, lahko pozitivno vplivajo

na problem lokalnih skupnosti ali pa ohranjajo izročila nekega območja.

V Sloveniji se že vse od 80-ih let prejšnjega stoletja soočamo s težavo gradnje neučinkovitih,

nefunkcionalnih in predimenzioniranih enodružinskih hiš. Težava izhaja iz stalno spremi-

njajočih se bivanjskih potreb ljudi v razmerju do statičnih in dokončno oblikovanih stavb.

Kakovost objektov pa še dodatno znižujejo t. i. »samograditeljske prakse«, ki so se razširile

tudi zaradi slabe pretekle in sedanje prostorske politike.

S prenovami polpraznih in slabo izkoriščenih stavb v delno turistične nastanitvene objekte

bi izboljšali njihovo funkcionalno in energetsko stanje, z izborom primernih in premišljenih

turističnih programov pa bi lahko tudi širša lokalna skupnost pridobila pozitivne vplive.

AV

IN

TD

KG

SA

KZ

ZA

LI

OP

AI


IV

KEY WORDS DOCUMENTATION

ČEŠAREK, Tajda

RENOVATION OF THE SINGLE-FAMILY HOUSINGS INTO LOCAL ACOMMO-

DATIONS FOR TOURISTS

B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes)

local tourism/single-family houses/renovation/handicraft of the Ribnica valley

KRALJ PAVLOVEC, Jasna (mentor)

SI-1236 Trzin, Prevale 10

Faculty of Design, an independent higher education institute, Department for Interior De-

sign

2014

VIII, 98 p. 0 tab., 92 fig., 0 ann., 106 ref.

The tourist industry with its undertaking can have a large effect on the national, but above

all on their local area. Researches show, that the tourists long for more locally coloured

offers that are not a part of the mass tourism. Some forms of tourism, as for example the

creative, alternative, responsible and sustainable, already have a strong co-dependency with

the local areas in which they are present. They can so positively affect the local community

problems or promote the heritage of an area.

Since 1980’s we have been faced with the problem of the construction of inefficient, non-

functional and over sized one-family houses in Slovenia. This problem occurred because of

the constantly changing housing needs of the population in relation to the statically and

ultimately developed buildings. The building quality is even lower because of the so called

»self-building practice«, which grew on account of the bad past and present spatial planning

policy.

By renovating the half empty and poorly used buildings for tourist purposes, we would bet-

ter improve their functional and energy condition. The wider local community would also

be positively affected by deciding on suitable and well considered tourist programmes.

AU

TI

DT

CX

AA

PP

PB

PY

NO

AB


V

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . III

KEY WORDS DOCUMENTATION . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV

KAZALO VSEBINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V

KAZALO SLIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . VI

1 UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

1.1 OBRAZLOŽITEV TEME IN PROBLEMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

1.2 NAMEN IN OPREDELITEV CILJA NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

1.3 METODE RAZISKOVANJA IN ZGRADBA NALOGE . . . . . . . . . . . . . . 1

2 TURIZEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

2.1 TURIZEM IN LOKALNA SKUPNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

2 .1 .1 Turisti in lokalni turizem (Anketa društva Humanitas) . . . . . . . . . . . . 3

2.2 VRSTE TURIZMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

2 .2 .1 Kreativni turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

2 .2 .2 Alternativne oblike turizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

2 .2 .3 Odgovorni turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2 .2 .4 Sonaravni turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

3 REFERENČNI PRIMERI TURISTIČNIH NASTANITEV . . . . . . . . . . . . . . . . 6

3.1 REFERENČNI PRIMERI V TUJINI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

3 .1 .1 Urbanauts – Street Lofts – Dunaj, Avstrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

3 .1 .2 Plus One Berlin – Berlin, Nemčija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

3 .1 .3 Kafuli – odgovorni turizem - Bobo Dioulasso, Burkina Faso . . . . . . . . . 9

3.2 REFERENČNI PRIMERI V SLOVENIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

3 .2 .1 Alma Vista – Goriška Brda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

3 .2 .2 Hiške slovenske Istre – Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

3 .2 .3 Doživite Kras po kraško – Pliskovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

4 ENODRUŽINSKE HIŠE V SLOVENIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

4.1 BIVANJE IN STANOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

4.2 PROBLEMI IN SLABOSTI SLOVENSKIH ENODRUŽINSKIH HIŠ . . . . . . 15

4.3 PRENOVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

4.4 KONCEPT ARHITEKTOV GREGORC/ VRHOVEC . . . . . . . . . . . . . . . 19

5 PRAKTIČNI DEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

5.1 OPIS IZBRANEGA OBJEKTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

5.2 PROGRAMSKA SHEMA TURISTIČNE PONUDBE . . . . . . . . . . . . . . . 21

5.3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OBJEKTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

5 .3 .1 Shema analize obstoječega objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

5 .3 .2 Sheme analiz tlorisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

5 .3 .3 Sheme zasnov prenove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

5 .3 .4 Širša situacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

5.4 NAČRTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

5 .4 .1 Tlorisa izhodiščnega tipskega načrta, 1:100 . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

5 .4 .2 Ožja situacija, 1:500 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

5 .4 .3 Tlorisi obstoječega stanja objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

5 .4 .4 Pogledi obstoječega stanja objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

5 .4 .5 Prerezi obstoječega stanja objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

5 .4 .6 Tlorisa rušitev in novih konstrukcijskih posegov . . . . . . . . . . . . . . 41

5 .4 .7 Tloris premikov inštalacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

5 .4 .8 Tlorisi novih stanj objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

5 .4 .9 Pogledi novega stanja objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

5 .4 .10 Prerezi novega stanja objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

5 .4 .11 Načrti opreme narejene po meri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

5.5 POPIS OPREME IN MATERIALOV (NADSTROPJE) . . . . . . . . . . . . . . . 76

5 .5 .1 Tlaki in stenske obloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

5 .5 .2 Pohištvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

5 .5 .3 Svetila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

5.6 RAČUNALNIŠKE VIZUALIZACIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

6 POVZETEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

7 VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

ZAHVALA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

KAZALO VSEBINE


VI

KAZALO SLIK

Slika1: Tloris Urbanauts enote Couple . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Slika3: Tloris Urbanauts enote Comfort . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Slika2: Spalnica Urbanauts enote Couple . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Slika4: Spalnica Urbanauts enote Comfort . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Slika5: Spalnica apartmaja Plus One Berlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Slika6: Apartma Plus One Berlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Slika7: Tloris apartma Plus One Berlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Slika8: Kafuli hiša za goste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Slika9: Paviljon v Kafuli centru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Slika10: Spalnica v Kafuli hiši za goste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Slika11: Zunanjost vile Alma Vista . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Slika12: Interier vile Alma Viste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Slika13: Zunanjost Hišk slovenske Istre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Slika14: Interier Hišk slovenske Istre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Slika15: Interier Hišk slovenske Istre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Slika16: Značilna slovenska krajina pozidana z razpršenimi individualnimi hišami - Vaše pri Medvo-

dah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Slika17: Primer tipične enodružinske slovenske hiše - pred prenovo . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Slika18: Hiša po prenovi - avtorica: dr. Dominika Batista . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Slika19: Predlogi prenov enodružinskih hiš Grgorc/Vrhovec Arhitektov . . . . . . . . . . . . . . 19

Slika20: Objekt pred gradnjo prizidka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Slika22: Obstoječe stanje objekta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20


Slika21: Objekt pred gradnjo prizidka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20



Slika26: Shema poteka analize objekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Slika27: Shema pogledov in shema konstruktivnih elementov in inštalacijw . . . . . . . . . . . . 23

Slika28: Shema funkcionalne analize in modularne zasnove prenove . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Slika29: Shema osnovne delitve objekta po funkcijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Slika30: Lokacija Nemška vas (Geopedia 2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Slika32: Širša situacija Nemške vasi (Geopedia 2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Slika31: Širša situacija Nemške vasi (Geopedia 2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Slika33: Širša situacija nemške vasi (Geoprostor 2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Slika34: Shemi funkcionalne analize tipskih načrtov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Slika35: Parket Hrast Tintoretto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika36: Keramika Bas Relief - Code Cipria . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika37: Keramika Bas Relief - Code Cipria . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika38: Keramika Dechirer – Mosaico Bitten Calce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika39: Keramika Dechirer – Mosaico Bitten Fango . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika40: Keramika Dechirer – Neutral Bianco . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika41: Keramika Dechirer – Decor Ecru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika42: Shema tlorisa nadstropja z označenim pohištvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Slika43: Sistem polic 30mm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Slika44: Kuhinja Natural skin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Slika45: Vgradni hladilnik ERN1400AOW . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Slika46: Steklokeramično kuhališče ECT610AX . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika47: Vgradna pečica BO71SY2B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika48: Vgradni pomivalni stroj GV61214 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika49: Klop za jedilnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika50: Miza za jedilnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika51: Stol za jedilnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika52: Zofa Fellow . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika53: Kavna mizica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika54: Police Queens 04 folding . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Slika55: Kopalniška omarica Queens 05 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika56: Kopalni[ki lijak AB.KE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika57: Stenska armatura Tara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika58: Toaletna [koljaka Omnia architectura Wall-mounted . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika59: Armatura Tara – Shower mixer for wall-mounting . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika60: Postelja Oak Nordic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika61: Skrinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79


VII

Slika62: Klop in oblazinjen kotiček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Slika63: Postelja Oak Madra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79


Slika65: Postelja Oak Madra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80


Slika67: Lijak AB.R . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

Slika68: Armatura Tara – Tree Hole Basin Mixer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

Slika69: Vrtni stol Pattern armchair . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

Slika70: Jedilna miza Trapesiuam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

Slika71: Stenska svetilka Clessidra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika72: Stropna nadgradna svetilka Olimpia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika73: Viseča svetilka Funnel Suspension . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika74: Stropna svetilka Docus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika75: Stropna svetilka Withwhite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika76: Prenosne svetilke Lanterna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika77: LED trak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika78: Stropna svetilka Etch shade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Slika82: Talna svetilka Funnel Floor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Slika79: Stenska svetilka Tetrax . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Slika80: Stenska svetilka Herkul . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Slika81: Stenska svetilka Duke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Slika83: Računalniški prikaz jedilnice in kuhinje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Slika84: Računalniški prikaz jedilnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Slika85: Računalniški prikaz dnevne sobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

Slika86: Računalniški prikaz dnevne sobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

Slika87: Računalniški prikaz kopalnice 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

Slika88: Računalniški prikaz spalnice 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88




Slika92: Računalniški prikaz kopalnice 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92


1

UVOD 1

OBRAZLOŽITEV TEME IN PROBLEMA 1.1

V slabih ekonomskih razmerah, v kakršnih se trenutno nahaja precejšen del sveta, je turistična panoga

ena redkih, ki se uspešno razvija in raste. V turistični ponudbi se je v zadnjih letih pojavil tudi trend

programov, ki se močno navezujejo na lokalne skupnosti, znotraj katerih se odvijajo. Nekatere od njih

skušajo v takšnih okoljih reševati tudi različne krajevne problematike.

V Sloveniji je bil precejšen del enodružinskih hiš zgrajen v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega

stoletja. Gradnja je sledila logiki »naredi sam«, zato ima številne pomanjkljivosti: od slabe energetske

učinkovitosti, nefunkcionalne razporeditve tlorisov do predimenzioniranih površin stavb. Grajene so

bile namreč z namenom, da bi v njih hkrati bivali vsaj dve generaciji družinskih članov. Ker se mlajše

generacije raje odločajo za popolnoma samostojno življenje, v svojih ločenih bivalnih enotah, se pogosto

zgodi, da v hiši na koncu bivata dva ali celo en sam.

NAMEN IN OPREDELITEV CILJA NALOGE 1.2

Tovrstne predimenzionirane gradnje, bi lahko z njihovo delno prenovo v apartmajske turistične nasta-

nitve spremenili v bolj ekonomične, energetsko učinkovite in funkcionalne zgradbe. S premišljenim

izborom lokacij ter izdelavo programov, bi turistično panogo pripeljali v okolja, kjer še ni toliko razvita,

na drugi strani pa bi turističnim odjemalcem ponudili unikatne izkušnje v še neraziskanih krajih.

METODE RAZISKOVANJA IN ZGRADBA NALOGE 1.3

Za namen te naloge sem najprej teoretično raziskala oblike turizma, ki se navezujejo na lokalna okolja

oziroma skupnosti. Preučila sem tudi tri domače in tri tuje referenčne primere tovrstnih nastanitev. Teo-

retični del obsega še pisne raziskave enodružinske gradnje v Sloveniji ter njihovih prenov. V praktičnem

delu sem opravila analizo izbranega objekta ter predlog prenove v delno turistično-nastanitveni in delno

zasebno-bivanjski objekt. Poleg je tudi shema predloga turističnega programa.


2

TURIZEM 2

Beseda turizem izhaja iz angleške in francoske besede tour, ki pomeni krožno potovanje; v Evropi so se

namreč kot turistična, najprej uveljavila študijska krožna potovanja po sosednjih državah, namenjena

mladim plemičem (Pogačnik 2008). Z uvajanjem izraza v številne jezike, je postala beseda turizem med-

narodno priznan in uveljavljen pojem - več težav je predstavljala enotna definicija turizma, saj so pojem

sprva opredeljevali precej enostransko (Jeršič 1987).

Mednarodno združenje znanstvenih turističnih strokovnjakov (AIEST) je leta 1971 sprejelo univerzalno

definicijo turizma. Le-ta je skrajšana oblika definicije iz leta 1942, avtorjev W. Hunterja in K. Krapfa, ki

se glasi: »Turizem je splet odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem

kraju, kolikor to bivanje ne povzroči stalne naselitve.« (AIEST 1971; cit. po Jeršič 1987, 10)

Definicija nakaže, da lahko turizem razumemo ne le kot potovanje in bivanje ljudi v drugem kraju,

temveč tudi kot splet odnosov in pojavov. Le-ti vzpodbudijo ali omogočijo ljudem udejstvovanje v

turistični dejavnosti in imajo širši učinek na razvoj države ter ožjega turističnega območja ter pokrajine

(Jeršič 1987).

Kot piše A. Pogačnik pa je temeljit pregled definicije turizma obdelal tudi Antunac: »Turizem je prosto-

časna dejavnost, ki služi krepitvi duševnih in telesnih moči, sprostitvi in razvedrilu in ki se odvija izven

kraja stalnega bivanja, dela, šolanja, zdravljenja ali drugih dejavnosti, ki so del nujnega življenjskega

cikla.« (Antunac 2001; cit. po Pogačnik 2008, 18)

Beseda turist v širšem pomenu besede označuje osebe, ki pridejo v nek kraj izven svojega stalnega biva-

nja, dela ali šolanja, ne glede na njihov namen. Izvzeti so okoliški prebivalci, ki v kraj pridejo le po oseb-

nih opravkih. Vanjo pa uvrščamo tudi osebe, ki se v kraju nahajajo občasno, zaradi poslovnih obveznosti

ali nerednega izobraževanja, saj koristijo enake storitve kot preostali turisti.

V ožjem pomenu beseda turist opredeljuje zgolj tiste obiskovalce kraja, ki imajo za svoj poglavitni motiv

obiska rekreacijsko ali kulturno dejavnost (Jeršič 1987).

Jeršič M. pojem turističnega kraja opredeli sledeče:

»Turistični kraj je del pokrajine, kjer se zaradi naravnih ali družbenih turističnih dobrin (privlačnosti)

ter turistične infrastrukture, zlasti turističnih bivalnih in prehrambnih objektov (obratov) in objektov za

turistično rekreacijo, osredotočajo turisti.« (Jeršič 1987).

Glede na prevladujočo obliko turizma lahko turistične kraje delimo na:

- V ožjem smislu:

o Rekreacijski kraji:

Počitniško-rekreacijski kraji

Zdraviliški kraji

Krajši izlet. oz. bližnje rekreacije

- V širšem smislu:

o Prometna središča

o Kraji s kulturnim pomenom

o Upravna središča

o Gospodarska središča

(Jeršič 1987)

Zato, da se turistična dejavnost sploh začne izvajati, morajo obstajati pogoji v dveh skrajnih točkah

turističnega gibanja: v izhodišču turističnih tokov - v kraju stalnega bivanja in v cilju - turističnem kra-

ju; poleg tega so pomembni tudi pogoji na poti ter splošni pogoji. Pogoji v stalnem bivališču zajemajo

različne potrebe, kot so tiste po rekreaciji, turističnem potovanju, kulturi ali želja po stiku z ljudmi,

prosti čas ter finančna sredstva. Pogoji v turističnem kraju pa so: osnovne privlačnosti (naravne, kultur-

ne dobrine) in izredne privlačnosti, ki jih predstavljajo dobrine, katere človek še vedno lahko proizvaja

(Planina 1996).

Pri načrtovanju turizma postaja vse bolj pomembno, da načrtovalci preučijo tudi potrebe po novih

nastanitvenih zmogljivostih. Iz raziskave, ki jo je leta 2007 opravil Eurostat, je razvidno, de je skoraj


3

polovica evropskih turistov prenočevalo v hotelih (42 %), manjši deleži odjemalcev pa so uporabljali

avtokampe (14 %), najeta stanovanja oz. tujske sobe (13 %) in pa druge oblike nastanitve (npr. pri so-

rodnikih in znancih) (Pogačnik 2008).

Kljub vsemu, ogromni hotelski silosi, ki so cveteli v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, niso več pri-

vlačni za sodobne turiste. Le-ti povprašujejo po bolj humanih, domačijskih ali lokalno tipičnih nastani-

tvah. Vse bolj se tako iščejo turistične vasi, apartmajska naselja, bungalovi in hoteli manjših višin (eno do

tri nadstropja) (Pogačnik 2008). Običajno hotelsko ponudbo, lahko dopolnjujejo aparthoteli. Slednji

imajo storitve običajno minimizirane, čeprav nekateri ponujajo tudi dnevno čiščenje, restavracijo in pa

drugo. Enak arhitekturni koncept imajo apartmajske hiše - objekti imajo tudi vso potrebno opremo, da

si turisti lahko v njih sami pripravljajo hrano, posamezna prenočitvena enota ima pogosto lastni parkirni

prostor ali celo garažo (Pogačnik 2008).

TURIZEM IN LOKALNA SKUPNOST 2.1

Hitra rast turizma v drugi polovici dvajsetega stoletja ima pomembne družbene in kulturne vplive. V

nekaterih krajih in državah je tako pozitivno kot negativno vplival na strukturo družbe (višji dohodki,

boljša izobrazba in možnosti zaposlitve, razpad socialnih vrednot, prevlada ekonomskih interesov, pri-

lagajanje kulturnih navad potrebam turistov in drugo). Širitev mednarodnega turizma je povečala stike

med različnimi družbenimi in kulturnimi skupinami. Nekateri v tovrstnem medsebojnem vplivu vidijo

grožnjo tradicionalnim kulturam in skupnostim, drugi pa priložnost za boljše razumevanje različnih

kultur in družb. Takšne družbene vplive, lahko uvrstimo med tiste, ki imajo neposreden vpliv na turiste

in destinacijske skupnosti, v smislu njihove kakovosti življenja.

Na drugi strani imamo v turizmu tudi kulturne vplive, ki šele na dolgi rok spreminjajo in delujejo na

družbene vrednote, prepričanja in kulturna načela. Stopnja vpliva družbeno-kulturnih dejavnikov je

lahko odvisna od številnih vplivov, vključno s številom in vrsto turistov, naravo in hitrostjo razvoja turiz-

ma na nekem območju ter medsebojnega sodelovanja med turisti in gostitelji (Paul in Paul 2013).

Turizem ima močne ekonomske posledice za destinacijsko skupnost - le-te so lahko pozitivne, kot npr.:

potencial turizma, da destinaciji prinese dobiček (preko neposredne turistične potrošnje), posredni lo-

kalni dohodek, združuje lokalno gospodarstvo (povezovanje kmetijstva in drugih sektorjev) ter stimulira

posredne zaposlitvene možnosti. Kljub navedenemu, lahko prinese tudi ekonomsko negotovost, zaradi

sezonske narave te industrije (npr. sezonska in slabo plačana delovna mesta), modnega vpliva, socialnih

in političnih razmer, spodbujanja bolj konkurenčnih kot dopolnjevalnih razmerij s kmetijstvom in dru-

gimi lokalnimi sektorji (Jerman 2002).

Turisti in lokalni turizem (Anketa društva Humanitas) 2 .1 .1

Društvo Humanitas je v sodelovanju z Umanotero, slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, leta 2010

izvedlo anketo o tem, kaj si slovenski turisti želijo od potovanj in kakšna doživetja jih zanimajo. Od-

govori so pokazali, da si več kot polovica anketiranih želi odmik od masovnega turizma in boljši stik z

lokalnim prebivalstvom (65,9 % in 64,6 %). Masovni turizem se namreč pogosto povezuje z »umetno«

postavljeno turistično infrastrukturo in zato ne zagotavlja »avtentičnega« stika z okoljem, v katerem se

potovanje odvija. Masovni turizem je tako po mnenju nekaterih, zaradi svoje agresivne naravnanosti po

»več«, v nasprotju z njihovim pogledom na turistično izkušnjo.

Za bivanje v manjših, okolju prijaznejših in lokalnih prenočiščih, bi bilo tako šestdeset do sedemdeset

odstotkov vprašanih pripravljeno plačati več. Višja cena bi bila zanje sprejemljiva tudi v primeru, da bi

lahko delovali kot aktivni in ne pasivni turisti. Torej, da bi jim bila omogočena vključenost v lokalne

aktivnosti, spoznavanje lokalnega utripa življenja ter posledično več stika z lokalnim prebivalstvom (Suša

et al. 2011).

VRSTE TURIZMA 2.2

Pojem lokalnega turizma se v strokovni literaturi redko pojavlja kot samostojno raziskan pojem. Naj-

večkrat ga avtorji omenjajo v sklopu drugih »večjih vrst turizma«, kot so: alternativne oblike turizma,

kreativni turizem ali celo sonaravni in odgovorni turizem. Sledeči del poglavja je tako razdeljen na vrste

turizma, ki so v svojem bistvu neposredno navezane na lokalno skupnost v odnosu do turistične ponud-

be.


4

Kreativni turizem 2 .2 .1

Vse več krajev, kot odgovor na številne kritike sodobnega turizma, išče alternativne modele v sferi kul-

turne ponudbe. Eden od najbolj modnih je razvoj »kreativnih industrij«, ki v svojih najbolj širokih

definicijah vključujejo tudi turizem (Richards in Wilson 2013).

V devetdesetih letih se je zgodil preobrat v uporabi kulturnega prostora, predvsem v urbanih okoljih,

stran od potrošniške kulture k ustvarjanju. Kreativni procesi lahko pritegnejo podjetja in posameznike

vključene v kulturni sektor ter imajo ob tem velik vpliv na lokalno gospodarstvo. Ustvarjalna produk-

cija je zanimiva tudi zato, ker je dinamična ter usmerjena v prihodnost, kar je pomembno predvsem v

sodobnem času stalnih sprememb in negotovosti (Richards in Wilson 2013).

Kreativne strategije v turizmu imajo številne pozitivne lastnosti in posledice. Kreativnost kot proces ima

možnost, da razvija nove inovativne kulturne produkte in da ohranja kulturno gospodarstvo. Inovacija,

povezana z ustvarjalnostjo, se ujema tudi s podobo dinamike in sprememb, značilnih za sodobni čas.

Trend, »kreativnih industrij« pa se ujema s trendom tako imenovane »izkustvene ekonomije« (Richards

in Wilson 2013).

Kreativnost v ponudbo prinaša dodano vrednost, saj velja za lastnost manjšega števila ljudi. Ker običajno

poteka kot proces, je tudi bolj trajnostna, ker se ne obrabi tako kot materialni kulturni produkti, in je

neprimerljivo bolj obnovljiva. Ob enem je tudi bolj mobilna, saj se lahko umetniške prakse dandanes

ustvarjajo kjer koli. Kreativni turizem omogoča destinacijam hitro proizvodnjo novih produktov oziro-

ma ponudbe in s tem tudi konkurenčno prednost pred tekmeci. Ne prinaša pa zgolj ekonomskih koristi

temveč ustvarja tudi vrednote (Richards in Wilson 2013).

Richard in Raymon sta kreativni turizem definirala takole: »Je turizem, ki obiskovalcem ponuja prilo-

žnost, da razvijejo svoj ustvarjalni potencial skozi aktivno udeležbo na tečajih in učnih izkušnjah, ki so

značilne za počitniško destinacijo v kateri se odvijajo.« (Richard in Raymon 2000, cit. po Richards in

Wilson 2013, 1215).

Porast kreativnega turizma, je bila sprva zaznana kot razširitev kulturnega turizma. Kreativni uporabniki

naraščajo z iskanjem bolj privlačnih, interaktivnih izkušenj, ki jim lahko pomagajo pri njihovi osebni

rasti ter gradnji identitete (Richards in Wilson, 2013).

Nekateri avtorji zaznavajo vse večjo vlogo turistov kot »soustvarjalcev« njihove lastne izkušnje, ki zabri-

suje mejo med produkcijo in potrošnjo. Pojav naj bi bil povezan z naraščajočim zanimanjem za osebno

rast in izkustvena doživetja v turizmu. Tako imenovani »vsestranski turist«, ni izkušen zgolj pri izbiri

lokacije, temveč je sposoben lastnega udejstvovanja in interakcije z destinacijo. Povezovanje kreativne

izkušnje z destinacijo, iz katere izhaja je povezano s primarnim namenom obiskovalcev, da učno izkušnjo

doživijo v neposredni navezavi na lokacijo (Richards in Wilson 2013).

Kreativni turizem je z vidika turista, lahko tudi zelo zahteven. Precejšen del turistične izkušnje je namreč

odvisen od kreativne potrošnje in ustvarjalnosti s strani obiskovalcev samih, seveda pa je pomembno, da

v kreativne vire neke lokacije, svoje znanje, ustvarjalnost in pobudo vnašajo tudi lokalni prebivalci sami

(Richards in Wilson 2013).

Tudi destinacija sama mora biti kreativna in mora preučiti vidike kreativnosti, ki so povezani z njo, in

ki turistom dajejo posebno motivacijo za obisk. Vsaka lokacija ima potencial, da ustvari unikatno kom-

binacijo znanja, spretnosti, socialnega kapitala in atmosfere, ki delajo posamezen kraj posebej primeren

za določene kreativne dejavnosti (Richards, 2013). Vse več mest in regij svoj razvoj tako usmerja v

povezovanje ustvarjalnih dejavnosti. Teorija pravi, da bo povezovanje kreativnih ljudi in kreativnih de-

javnosti, ustvarilo pozitivne posledice za vse člane tovrstnih skupnosti, vendar pa raziskave že obstoječih

kulturnih četrti kažejo, da najbolj vidne koristi prinaša kreativna potrošnja. Le-ta omogoča kreativnim

skupnostim, da pritegnejo večje število potrošnikov, ki prinašajo korist vsem članom skupnosti (Ri-

chards in Wilson 2013).

Alternativne oblike turizma 2 .2 .2

Koncept alternativnega turizma, ki ni bil nikoli popolnoma opredeljen, se je prvič pojavil v sredini

sedemdesetih let 20. stoletja. Kasneje so ga deloma nadomestili s širše zastavljenim konceptom trajno-


5

stnega turizma.

Alternativni turizem v razvoj turizma vpeljuje nove rešitve, drugačne od masovnega turizma. Spodbuja

nove pristope turistov do gostujočega okolja, za katere je osnova pristen stik z domačini ter spoštovanje

njihove vere, kulture in običajev. Pomembno je tudi ustrezno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob

enem spodbuja hitrejši ekonomski razvoj (npr. z uporabo lokalnega prevoza, preprostejšimi oblikami

nastanitve …). Kvaliteta turističnih storitev je tudi višja, cene pa nižje. Z usmerjanjem na manj razvite

turistične znamenitosti in regije, v razvoj vključuje nekatera oddaljena in obrobna območja; ob enem

je prijazen do ohranjanja krajine in turističnih znamenitosti. Cilj alternativnega turizma je ustvarjanje

pogojev, povezanih z ekološkimi in do ljudi prijaznimi načeli. Je nasprotje skrajni komercializaciji in

sodobnemu množičnemu turizmu (Bachvarov 1999).

Odgovorni turizem 2 .2 .3

Tudi model odgovornega turizma je osrednjo vlogo v trajnostnem razvoju te panoge podelil lokalnim

skupnostim. Raste namreč zavedanje, da potovanja neizbežno gospodarsko, socialno in kulturno vpliva-

jo na lokalno skupnost. Cilj tovrstnega turizma je tako spodbujanje stikov med lokalnimi skupnostmi in

turisti, s pozitivnimi posledicami. Pri tem je pomembno spoštovanje avtohtonih kultur ter gospodarski

in družbeni razvoj regije, ki pri tem nastane (Suša et al 2011).

Sonaravni turizem 2 .2 .4

Baum je sonaravni turizem definiral takole:

»Sonaravni turizem lahko interpretiramo kot obliko turizma, ki se razvija v harmoniji z lokalno sku-

pnostjo in njenimi prizadevanji in je tako dovzetna za lokalno demokracijo, v smislu vrste razvoja, ki je

sprejet, kontrole in lastništva takšnega razvoja.« (Baum, 1995; cit. po Jerman 2002, 1389).

Kot že definicija pove, se razvoj tovrstnega turizma močno povezuje z interesi lokalne skupnosti. Lokalna

skupnost se mora, izmed vseh turističnih vlagateljev, najbolj prilagoditi in je najbolj izpostavljena posle-

dicam, ki jih povzroči turistična dejavnost. Čeprav lahko turizem v lokalno skupnost prinese dodatne

spodbude za razvoj, pa vsaka lokalna skupnost ni primerna za razvoj turizma, oziroma vsaka vrsta turiz-

ma ni primerna za vsako lokalno skupnost (Jerman 2002).

Destinacijske skupnosti zaradi svoje strateške vloge postajajo enakovreden turistični partner. Zagotavlja-

jo namreč potrebne človeške vire, skrbijo za namestitvene kapacitete, gostinsko in informacijsko oskrbo

ter druge storitve, od česar je močno odvisna kakovost in obseg turistične ponudbe (Jerman 2002).


6

REFERENČNI PRIMERI TURISTIČNIH NASTANITEV 3

REFERENČNI PRIMERI V TUJINI 3.1

Urbanauts – Street Lofts – Dunaj, Avstrija 3 .1 .1

V sodobnem mestnem tkivu obstaja vse več neizkoriščenih in praznih prostorov, ki jih nihče več ne

uporablja. Prav o tem so razmišljali tudi trije dunajski arhitekti - Christian Knapp, Jonathan Lutter in

Theresia Kohlmayr – ki so zasnovali projekt horizontalnega hotela Urbanauts. V takšen prostor so želeli

vpeljati nove ekonomske in socialne funkcije. Te bi združevale sodobne mestne popotnike s programom,

ki bi prinašal močno turistično izkušnjo, ter na prijazen način oživil lokalne prostore (Prelovšek Niemelä

2012). Skozi raziskavo so na Dunaju odkrili veliko zapuščenih starih trgovin. Ta trend se je tam sicer

pojavil dokaj pozno. Šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, so veliki trgovski centri začeli izpodri-

vati manjše mestne trgovine. Omenjeni arhitekti so ulice razdelili na cone A, B in C, glede na velikost

tovrstne problematike in oddaljenosti od mestnega središča. S svojim projektom so se osredotočili pred-

vsem na cono B in C, kjer je število praznih prostorov večje (Greco 2013). Njihova vizija je trajnostna

oživitev mesta. V iskanju rešitve so se odločili za turizem, saj se ta običajno odvija na ulici, kjer mesto

razkriva svoj pravi obraz, ob enem pa sodobni popotniki vse bolj iščejo pristne izkušnje v avtentičnem

okolju (Urbanauts: Story 2013).

Projekt se je odvijal v treh osnovnih fazah. Najprej je nastal koncept ter odločitev, da ga ne bodo zasnova-

li le kot začasnega, temveč kot trajnega z realnim podjetjem. Nato je sledila faza testiranja prototipa, kot

npr. ali se sami počutijo varne spati v takšnem prostoru. V zadnji fazi so pridobili potrdilo, da njihova

nastanitvena ponudba ustreza štirim zvezdicam, s čimer so dobili zeleno luč za trženje (Greco 2013).

Urbanauts je decentraliziran hotel, kjer so hotelske sobe urejene v zapuščenih trgovinah. Vlogo novega

oblikovanja mestnega turizma jim daje predvsem njihov poudarek na lokalnem. Svoje goste namreč,

skupaj z lokalnimi partnerji, v projektu spodbujajo, da želene storitve (prehrano, zabavo, sproščanje

ipd.) poiščejo pri okoliških ponudnikih (Nisbet 2013). Turisti tako mesto doživljajo zunaj običajnih

turističnih poti in brez turističnih vodnikov odkrivajo nove prostore. S svojim projektom ponujajo revi-

talizacijo mestnih jeder, ki so polna praznih uličnih trgovin, ob enem pa obiskovalcem ponujajo pristno

doživetje mesta (Zapuščene ulične trgovine 2012).

Poleg prenočišča s štirimi zvezdicami gostje prejmejo tudi širok nabor storitev, ki jih opravlja približno

petnajst lokalnih partnerjev (Urbanauts: Fellows 2013). V okoliških kavarnah in restavracijah so na

voljo zajtrk, kosilo in večerja, hammam za vogalom ponuja wellness, rekreirajo se lahko v lokalnem boot-

kampu, svoj začasen delovni prostor pa lahko poiščejo v coworking prostorih. Ob enem jim lahko avtorji

projekta tudi svetujejo in jih uvrščajo na liste obiskovalcev posebnih lokalnih dogodkov in ponudb

(Prelovšek Niemelä 2012). Za vključevanje poslovnih partnerjev v svoje storitve, Urbanauts ne prejema

nikakršnega dodatnega nadomestila s strani ponudnikov. Njihov cilj je predvsem oživitev lokalnega go-

spodarstva, ki je zaradi velikih trgovcev precej ohromljeno (Nisbet 2013).

Trenutno sta v ponudbi dve delujoči enoti. Prva, manjša, imenovana Couple, je delovala tudi kot testni

model. Velika je 25 m2 in je urejena v nekdanji krojaški delavnici. Odsev preteklosti je viden na tapeti

nad posteljo. Pohištvo ima gladke površine, posamezne kose je izdelal eden od avtorjev, Christian Knapp

(Nisbet 2013). Soba vključuje mini bar, paket živil, kozmetiko Charles Pharmaciy, dve kolesi, brezžični

internet, sef, sušilnik za lase, filme, glasbo ter Urbanauts nasvete o četrti (Urbanauts: Street loft Couple

2013).

Večja enota se imenuje Comfort in poleg stalne ponudbe na 35 m2 ponuja ločeno kopalnico, veliko

spalnico (Urbanauts: Street loft Comfort 2013) z odprtimi policami in mizo. Nahaja se v nekdanji

umetniški galeriji. Opečnata stena je prebarvana na belo, za posteljo pa teče zavesa. Okenska izložba

je spremenjena v udobno klop z blazinami, steklene površine se lahko tudi zagrne z žaluzijami, za več

zasebnosti pred morebitnimi pogledi z ulice (Greco 2013).


7

Urbanauts je primer turizma, kjer so avtorji z inovativno prenovo zapuščenih objektov, uspešno začeli

reševati lokalno prostorsko problematiko. S svojim konceptom so spremenili pogled na običajne hotel-

ske sobe, odmaknjene od lokalnega dogajanja in kulture. Posledica praznih trgovskih prostorov je bila

tudi zmanjšana gospodarska dejavnost na tem območju. Program, ki v svoje dejavnosti vključuje lokalne

partnerje, prispeva k revitalizaciji mestnih četrti, tako s prostorskega, družbenega kot gospodarskega

vidika.

Plus One Berlin – Berlin, Nemčija 3 .1 .2

Plus One Berlin je podjetje, ki ga vodi, v Veliki Britaniji rojena, Clara Freeman. Ideja o nastanitvenem

apartmaju, ki v svojih storitvah ponuja tudi spoznavanje lokalnih prebivalcev je nastala, ko je še delala

kot direktorica stikov z javnostjo Design Hotel-ov. Pri svojem delu je veliko potovala po različnih mestih,

pri čemer si je želela spoznati kraje tudi z lokalne perspektive (Lam 2013). Njen koncept sledi dvema

turističnima trendoma, apartmajsko-hotelskim nastanitvam in želji po stiku z lokalnimi prebivalci (The

Social Network 2013).

Program predstavlja nov način gostoljubnosti v sodobno opremljenem prenočišču na dobri lokaciji z

dodatno ponudbo - spoznavanjem izbranega lokalnega prebivalca. Vsak gost prejme seznam domačinov,

s kratkim opisom (starost, poklic, …), ki so pripravljeni nekaj ur preživeti z obiskovalci, jih povabiti

na svoje delovno mesto ali jim razkazati del mesta. Gostje si s seznama izberejo želeno osebo in tako z

njo doživijo Berlin na najbolj resničen in pristen način (Prenočišče +1 2012). Lokalni predstavniki so

bili izbrani na podlagi njihovega poznavanja in navdušenja nad mestom ter imajo različne nacionalne

identitete, izobrazbe in interese. Okolica prenočišč z veliko bari, kavarnami, restavracijami in živahnimi

ulicami privablja predvsem mlade obiskovalce (Taking the idea ... 2014).

Oblikovanje apartmaja je delo berlinskih arhitektov, Paole Bagna iz studia Spamroom in JP Croosa, iz

studia CrossA (Tomić Hughes 2013). Prostor je zasnovan z minimalnim številom pregradnih sten, kar

omogoča večjo prilagodljivost in večjo uporabnost pohištvenih elementov. Prostori so zaradi manjše

kvadrature zasnovani preprosto in funkcionalno. Glavna pohištvena enota je uporabna na več načinov - s

spreminjanjem pozicije, oblike in velikosti odprtin je dosegljiva iz več različnih smeri in prostorov - de-

luje lahko kot manjša kuhinja, shrambna omara za prtljago in oblačila ali pa kot niz polic za kozmetične

izdelke in brisače. Osrednji pohištveni element je zasnovan kot postelja, ob enem pa lahko tvori tudi

bar s stoli. Zabojnik za tretje ležišče se lahko razdeli v tri dele, ki delujejo kot ločeni samostojni sedežni

elementi. Leseni pult pod oknom je lahko uporabljen kot pisalna miza ali kot jedilna miza. 30 m2 velik

prostor je zasnovan tako, da omogoča maksimalen izkoristek. Uporaba recikliranih ali zavrženih materi-

alov in predmetov (ploščice, les, luči, vratne kljuke) je bila drugi zelo pomemben element pri oblikova-

nju. Pohištvo je kolaž vezane plošče in zavrženih starih panelov vrat ter starih parketnih plošč, ki so bili

Tloris Urbanauts enote Couple Slika1: (Singhal, Sumit... 2014)

Spalnica Urbanauts enote Couple Slika2: (Singhal, Sumit... 2014)

Tloris Urbanauts enote Comfort Slika3: (Bed and Brekfast... 2014)

Spalnica Urbanauts enote Comfort Slika4: (Bed and Brekfast... 2014)


8

z obdelavo prirejeni za novo uporabo. Osrednja razsvetljava v prostoru je izdelana iz starih medeninastih

luči ali pa iz bakrenih cevi (Bagna 2013).

Podjetje je svojo ponudbo prenočišč obogatilo s sodelovanjem z drugimi berlinskimi prenočitvenimi

ponudniki. Gostje ga lahko najdejo tudi na spletni strani za trženje in rezervacije nastanitvenih objek-

tov Be My Guest, ki jo vodita dva nekdanja Berlinčana. Izbirajo lahko med butično B&B-nastanitvijo s

poudarkom na energetski varčnosti (Linnen), hotelom, urejenim v nekdanji tovarni (Michelberg Hotel),

sodobnimi lofti dveh berlinskih arhitektov (Miniloft), prenovljeno hišo znamenitega arhitekta Bruna

Tauta, ki je tudi pod UNESCO-vo zaščito (Tautes Heim) ali pa med svetlimi apartmaji v bližini slovitega

Mauer parka (Brilliant Apartments) (Plus One Berlin: Property partners 2013).

Apartma Plus One Berlin s svojo ponudbo seznama lokalnih prebivalcev ter umestitvijo prenočitvene

enote v neturistični del Berlina, predstavlja odličen primer urbanega lokalnega turizma. Gostom omo-

goča spoznavanje mesta skozi oči lokalnih prebivalcev, ob enem pa jih s svojo lokacijo usmerja tudi v

predele, ki nimajo običajnih turističnih atrakcij. Tudi zasnova opreme prostora je dober primer vključe-

vanja lokalnih umetnikov in oblikovalcev v proces snovanja programa in prenočitvene enote. Prostor je

z uporabo več funkcionalne in premišljeno zasnovane opreme pridobil na kakovosti.

Spalnica apartmaja Plus One Berlin Slika5: (Davidson, James... 2014)

Apartma Plus One Berlin Slika6: (Davidson, James... 2014)

Tloris apartma Plus One Berlin Slika7: (Yushkevich, Marina... 2014)


9

Kafuli – odgovorni turizem - Bobo Dioulasso, Burkina Faso3 .1 .3

Humanitas je društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti, ki se zavzema za manj privi-

legirane skupine prebivalstva v Sloveniji in drugod po svetu. S pomočjo medkulturnega dialoga, razvoj-

nega sodelovanja in globalnega sodelovanja širi zavest o soodvisnosti vseh ljudi, ter spodbuja raznolikost

in uveljavljanje človekovih pravic. Deluje na področju botrstva, pravične trgovine, globalnega učenja in

odgovornega turizma (Humanitas 2013).

Nepolitična, nevladna in neprofitna organizacija Kafuli, ustanovljena julija 2005, ima sedež v Bobo Dio-

ulassu v Burkina Fasu. Organizacija združuje prostovoljce, lokalne obrtnike, otroke ter domače in med-

narodne podpornike (Kafuli 2013). Društvo vodi različne projekte od botrstva otrokom, programov za

izobraževanje, pravično trgovinskih izdelkov ter odgovornega turizma. S pomočjo Humanitasa je Kafuli

zgradil manjši center s knjižnico za lokalno prebivalstvo, in manjšim prenočitvenim objektom (Čeligoj

2013). Tako imenovana hiša za goste je del Kafulijevega centra in ima tri spalnice (dve dvoposteljni in

eno enoposteljno z dodatnim ležiščem). Vsaka soba ima svojo kopalnico in ventilacijo. Gostom so na

voljo še zunanja kuhinja, knjižnica ter paviljon (Kafuli 2013).

Zahodnoafriška država Burkina Faso ima bogato in raznoliko kulturo. Ponaša se z razvitimi obrtnimi

dejavnostmi, umetnostjo in filmsko industrijo. Je mešanica številnih etničnih skupin in verskih skupno-

sti, razgibane narave in raznovrstne kulinarike. Zaradi vseh teh lastnosti ima velik potencial za razvoj

turizma, a je ob enem tudi občutljiva za njegove negativne vplive.

Leta 2010 sta društvi Humanitas in Kafuli začeli razvijati projekt odgovornega turizma. Preko njega se

turisti lahko neposredno seznanijo z lokalnimi prebivalci, njihovim delom in izzivi, s katerimi se soočajo

v življenju. Preko delavnic, v katere so vključene ranljive skupine, se zanje proizvaja zaslužek, ob enem

pa je del sredstev namenjen društvu Kafuli, ki jih nato vlaga v nove projekte. Delavnice imajo poudarek

tudi na ozaveščanju o pravični trgovini in odgovornem turizmu (Humanitas 2013).

Delavnice se osredotočajo na lokalne materiale, njihovo pridelavo, predelavo ter obrtniške izdelke, ki

nastajajo iz njih, kot tudi na lokalno kulturo, jezik in kulinariko. Delavnica z naslovom »ABC du Burki-

na Faso« turistom ponuja hitro predstavitev burkina faške kulture, jezika, kulinarike in večkulturnosti v

neformalnem okolju. Udeleženci se naučijo osnov lokalnega jezika Dioula, kar jim denimo olajša obisk

tržnice ali barantanje s trgovci. V delavnici »Dolo, neskončnost okusov«, obiskovalci spoznajo postopek

izdelave tradicionalnega lokalnega piva. Ob pokušanju pijače lahko poklepetajo tudi z drugimi obisko-

valci lokalne dorosso. Če turiste zanima vse o tipičnem burkinofaškem sadežu mangu, se lahko udeležijo

delavnice »Mango Faso«. V sklopu le-te obiščejo polja mangovcev in sušilnico ekološkega manga, kjer

spoznajo različne dele proizvodnje. Kulinarično delavnico, »Skrivnosti burkinofaške kuhinje«, običajno

vodijo lokalne ženske. Svoje goste najprej popeljejo na tržnico, kjer jim predstavijo značilne sestavine za

njihovo kuhinjo. Nakupljena živila nato skupaj z udeleženci pripravijo doma. Značilne obrtniške teh-

nike predstavljata delavnici o bronastih kipcih in tkanju. Pri prvi je predstavljena tehnika »izgubljenega

voska«, ki je značilna za izdelavo kipcev v zahodni Afriki. Udeležence seznani z vsemi deli proizvodnje

od oblikovanja voska in gline do vlivanja v bron. Druga je udeležencem na voljo v krajšem, nekaj urnem

in daljšem, nekaj dnevnem paketu. Udeležence vodi lokalna tkalka skozi vse postopke, od barvanja su-

rovega bombaža do končnega uporabnega izdelka. Osnovno surovino za tkanje pa predstavlja delavnica

z naslovom »Bombaž, belo zlato Burkina Fasa«. V sklopu slednje se obiskovalci odpravijo na plantažo

bombaža, kjer izvedo več o pridelavi, pomenu različnih vrst ter težavah, s katerimi se soočajo pridelovalci

(Humanitas 2013).

Delavnice organizacije Kafuli nastajajo v tesni navezanosti na lokalne prebivalce. Le-ti so neposredno

vključeni v program kot vodje oziroma demonstratorji posameznih tehnik, postopkov in predstavitev.

Delavnice se odvijajo v njihovem avtentičnem okolju, ob enem pa so naravnane na način, da prikažejo

celoten vpliv posamezne dejavnosti na prebivalce in njihov življenjski prostor - so primer dobrega načina

osveščanja ljudi o lokalni problematiki in kulturi preko izobraževanja in predajanja znanja, neposredno

iz lokalne skupnosti.


10

REFERENČNI PRIMERI V SLOVENIJI 3.2

Alma Vista – Goriška Brda 3 .2 .1

V sodobnem turizmu je opaziti vse večje zanimanje za ponudbe počitniških hiš. Tako je denimo na Dan-

skem, ki ni ne morska in ne gorska dežela, zasedenost počitniških hiš okrog dvesto dni v letu. V Sloveniji

je, kljub velikemu povpraševanju, tovrstnih ponudb še vedno izredno malo (Prelovšek Niemelä 2012). V

Vipolžah v Goriških Brdih, je družina Simčič zgradila nadstandardno turistično vilo. Locirana je v lokal-

no okolje in zato s posebnim poudarkom na kulinariki in vinih ponuja pravi občutek domačnosti (Alma

Vista: Explore and Relax 2013). Ideja se je porodila ob razmišljanju, zakaj ne bi gostom, ki pridejo na

degustacijo vin, ponudili prenočišča in jih tako za dalj časa zadržali v regiji (Prelovšek Niemelä 2012).

Vipolže ležijo ob cesti, ki povezuje dolino reke Soče z Furlansko nižino. Okolica vile ponuja številne

možnosti za rekreacijo - od pohodniških in kolesarskih izletov po poteh, ki vodijo mimo vinogradov in

vinskih kleti, do adrenalinskih aktivnosti in ribarjenja v dolini reke Soče. Lahko dostopne so tudi različ-

ne kraške znamenitosti, Postojnska jama, slovenska obalna mesteca in Benetke. Ponudbo dopolnjujejo

še bližnje golf igrišče, možnost jahanja konj in najema električnih skuterjev (Alma Vista 2013).

Briška hiša predstavlja sodobno arhitekturo umeščeno v tradicionalno okolje (Briška hiša prihodnosti

2012). Ohranja značilne poteze, gabarite in materiale arhitekturne dediščine, saj stoji na mestu stare

hiše. Ob enem gostom ponuja odprte sodobne prostore, ki s svetlobo zabrisujejo mejo med zunanjim

in notranjim ter odpirajo poglede. Avtor arhitekture je Boštjan Kikelj iz Studia UR.A.D. (Prelovšek Ni-

emelä 2012). V pritličju vile prevladuje velik osrednji prostor, v sredini katerega je kuhinjski otok z vso

sodobno opremo. Ima tudi velik LCD-televizor ter internetno povezavo. Iz njega je mogoče neposredno

stopiti na zunanjo leseno teraso z bazenom. V prvem nadstropju se nahajata dve ločeni spalnici z mo-

žnostjo dodatnih ležišč ter z kopalnicama. Hodnik služi kot obsežna knjižnica. Majhna klet s prehram-

benimi produkti lokalnega izvora; vini, šampanjci in cigarami vabi v svoje prostore. Od tu so dostopni

tudi spa prostori z wellness programi in savno, masažnimi bazeni ter sobo za počitek. Na vrtu se nahaja

odprto ognjišče za kuhanje in pečenje, primerno je tudi za različne družabne športne aktivnosti ali zgolj

počitek (Alma Vista 2013).

Kafuli hiša za gosteSlika8: (Kafuli: Guest house 2014)

Paviljon v Kafuli centru Slika9: (Čeligoj, Polona... 2014)

Spalnica v Kafuli hiši za Slika10: goste(Kafuli: Guest house 2014)


11

Poseben poudarek interierju dajejo številni izdelki domačih oblikovalcev in umetnikov, ki svojevrstno

dopolnjujejo prostore. Stene tako krasi osem del slikarja, kiparja in oblikovalca Etka Tutta, nekatere kose

pohištva so izdelale oblikovalske skupine Oolop design in Bela Bela, modne dodatke pa Tomi Vugrinec

– TOMI, Ana Lazovski – AL in Tanja Zorn Grželj. V sodelovanju s slednjo je nastal tudi poseben več-

namenski tekstilni kos Firtooh. Oblikovalsko zbirko s svojimi deli zaokrožujeta še Ivan Skubin in Nina

Urh. Kozmetični izdelki, ki so na voljo gostom v vili, so proizvod slovenskega podjetja z ekološkimi

produkti Aroma Herbal (Alma Vista 2013).

Vila Alma Vista je primer sodobne počitniške arhitekture, ki svojo ponudbo, namen in oblikovanje črpa

iz lokalnega okolja. Kljub svojemu sodobnemu konceptu, ohranja spoštljiv odnos do lokalnega in tradi-

cionalnega in z njima tudi uspešno sodeluje. Vključevanje izdelkov domačih oblikovalcev in umetnikov

dopoljnuje njihovo osnovno ponudbo, avtorjem pa daje možnost širše prepoznavnosti.

Hiške slovenske Istre – Koper 3 .2 .2

Na podeželju slovenske Istre, v bližini Kopra (Hiške slovenske Istre 2013), se na nadmorski višini 310

m nahaja zaselek Pri kapelici (Truške). Njegova zgodovina sega v leto 1900, ko so tam zgradili kapelico

Sv. Marije. Lokacija je mirna, s pogledom na morje in okoliško pokrajino (Hiške slovenske Istre 2013).

Zaradi izrazitega pomanjkanja turističnih prenočišč na istrskem podeželju, se je družina Kozlovič odlo-

čila, da svojo obstoječo ponudbo prenočišč dopolni s projektom Hiške slovenske Istre (Gruden 2013).

Namen projekta je sožitje med domačini in turisti - pred hiškami namreč, v sodelovanju z okoliškimi

kmeti, vinogradniki in oljarji, potekajo družabni večeri (Hižar 2013). Projekt je že v prvih mesecih ob-

stoja prejel nagrado na natečaju Razvoj MOK idej 2011 in na razpisu Snovalec (nagrada za inovativne

projekte v turizmu), ki jo podeljuje Slovenska turistična organizacija (Hiške slovenske Istre 2013).

Tri hiške umeščene v domač vinograd in z možnostjo razglededov, so poimenovane po Šavrinkah: Jajča-

rica, Krušarica in Mlekarica. Ženske, ki so vsak dan prehodile več kilometrov do najbližjih večjih mest

(Koper in Trst), so se namreč imenovale Šavrinke. Na ta način so s prodajo domačih proizvodov, poma-

gale preživljati svoje družine.V več jezikih je v vsaki izmed njih predstavljena zgodba Šavrink in zgodo-

vina slovenske Istre. V vsaki je tudi nekaj elementov iz tedanjega obdobja: vrč za mleko v hiši mlekarice,

stara košara v Jajčarici in plenjer v hiški krušarice (Hiške slovenske Istre 2013).

Hiške niso grajene v istrski stavbni maniri, temveč zgolj povzemajo posamezne lokalne arhitekturne ele-

mente, saj so z njimi želeli zgolj prikazati nekatere značilnosti istrske hiše. So brez temeljev in mobilne,

imajo pa na primer dvokapno streho z naklonom značilnim za Istro, krite so z originalnimi korci s stare

hiše, barve pročelij so povzete po nekaterih starejših okoliških stavbah, okna in vrata so tradicionalno

oblikovana (Gruden 2013). Potke, zidovi in ognjišča so zgrajeni z istrskim kamnom, fasada je groba.

Večina pohištva izhaja iz začetka 20. stoletja (Hiške slovenske Istre 2013). Mlekarica ima zakonsko

posteljo in dodatno ležišče, krušarica ima dve postelji ločeni z omaro, v jajčarici pa sta stisnjeni skupaj

(Gruden 2013).

Pred hiškami je postavljena pergola, ki v vročih dneh ponuja prijetno senco, pod njo pa se nahajajo lese-

ne klopi z mizami za posedanje, obroke ali večerna druženja. Pred njimi se razteza tudi raznolik in bogat Zunanjost vile Alma VistaSlika11:

(Boutique homes... exterior 2014)Interier vile Alma VisteSlika12:

(Boutique homes... interior 2014)


12

sadovnjak, ki gostom ponuja češnje, fige, breskve, jabolka, hruške, orehe, lešnike. Poleg je še vinograd

in gredice z zelenjavo (solata, paradižnik, paprika) ter mediteranskimi zelišči (rožmarin, lovor, bazilika,

žajbelj) (Hiške slovenske Istre 2013). Obiskovalcem so brezplačno na voljo vse vrste sadja, zelenjave ter

zelišč (Gruden 2013).

Nedaleč stran je v sosednji stavbi urejena tudi manjša kuhinja, kopalnice in stranišča namenjena obisko-

valcem. Gostje si hrano lahko pripravijo sami, obroke pa jim nudijo tudi v okrepčevalnici, kjer je pou-

darek na lokalni kulinariki. V posebni ponudbi je tudi domači zajtrk, ki je pripravljen samo iz domačih

jedi in živil: pečenega eko kruha iz kmetije v Marezigah, sira iz Potoka, domačega pršuta in klobas, sadja,

zelenjave ter marmelad… Ker so hiške brez elektrike, imajo omejen odpiralni čas, in sicer od začetka

maja do konca septembra. Odločitev lastnikov je bila načrtna, saj so želeli, da njihovi obiskovalci uživajo

naravo v miru in tišini, brez sodobnih elektronskih naprav (Gruden 2013).

Okolica nudi številne možnosti preživljanja prostega časa. Številne slovenske plaže ponujajo sončen od-

dih, za bližnje spoznavanje kulture in tradicije slovenske Istre pa so tam tudi številne urejene sprehajalne

poti, vinske kleti, pozabljene stare vasice in skriti naravni kotički. Po dogovoru lastniki lahko organizira-

jo tudi aktivnosti kot so obiranje oljk, trgatev ali iskanje gob in divjih špargljev v gozdovih. Po okoliških

vaseh v poletnih mesecih potekajo številne veselice, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z lokalno kulina-

riko ter šegami in navadami tamkajšnjih prebivalcev. V mesecu maju se v sosednji vasi Marezige, odvija

tradicionalna prireditev Praznik refoška, v juniju pa največji slovenski festival big bandov MareziJazz

(Hiške slovenske Istre 2013).

Hiške slovenske Istre, z umeščenostjo v neposredno bližino vinograda, sadovnjaka in vrta, gostom omo-

gočajo spoznavanje lokalnih pridelkov in kulinarike iz prve roke. Ker se nahajajo v pristnem okolju, s

svojim programom, ki se povezuje z lokalnimi prireditvami, obiskovalcem omogočajo tudi neposreden

stik z okoliškimi prebivalci.

Zunanjost Hišk slovenske IstreSlika13: (Gruden, Mateja... 2014)

Interier Hišk slovenske IstreSlika14: (Gruden, Mateja... 2014)


13

Doživite Kras po kraško – Pliskovica 3 .2 .3

Majhna kraška vasica, Pliskovica, je vse do danes ohranila številna znanja snovne in nesnovne kulturne

dediščine (S Plisko do znanja 2013). Občina Sežana je v njej obnovila Slamičevo domačijo, ki je s svojo

več kot štiristo letno zgodovino zaščiten kulturni spomenik. V njej je, s pomočjo sredstev Phare, leta

2003 uredila Mladinski hotel Pliskovica. Upravljanje po uradni predaji sedaj vodi zavod ŠTIP Sežana.

Kot plod sodelovanja med javno institucijo in lokalno skupnostjo, se je tam začel projekt Doživite Kras

po kraško (Doživite Kras po kraško 2013).

Obiskovalcem je na voljo ogled domačije, petinštirideset ležišč, polno opremljena kuhinja, letna kuhinja

z žarom, multimedijska dvorana za različne namene ter brezplačen WiFi. Na info točki lahko pridobijo

vse informacije o bližnji in daljni okolici ter turističnih programih, ali pa si izposodijo MTB- ali treking-

kolo. Z njimi ali peš se lahko udeležijo vodenih kolesarjenj ali pohodov po kraški vinski cesti z degustaci-

jami vin, suhih mesnin ali po kraški planoti med vinogradi in suhozidi z ogledi skritih naravnih kotičkov

Krasa. Peš se lahko obiskovalci odpravijo tudi po kraški učni poti - Pliskini poti. Za manjše zaključene

skupine je organiziran tudi eno- ali večdnevni treking z osli. Treking poteka po kolovozih kraške gmajne,

prazgodovinskimi gomilami in gozdovi. Voden ogled vasi v svoj progam vključuje tudi tri doživljajske

delavnice - obiskovalci lahko izbirajo med: čebelarsko delavnico (spoznavanje kraških vrst medu in čebe-

larjenja, izdelava sveč iz voska ali voščin ali poslikava panjskih končnic), zeliščarsko delavnico (izdelava

krem oz. mil ali priprava čajev), noninim kotičkom (polstenje ali izdelava dišečih mošnjičkov), nonoto-

vim kotičkom (izdelava drenovih metlic), kuharsko delavnico (priprava pršutovega toča ali suprema ali

kraške frtajle), degustacijo kraških vin in kamnoseško delavnico. Slednja je na voljo tudi kot samostojna

večdnevna delavnica. V njej se udeleženci najprej seznanijo z dvema tradicionalnima kraškima obrtema

povezanima s kamnom – kamnoseštvom in kamnarstvom. Kamnoseški mojster jih najprej popelje po

vasi, kjer jim pokaže kamnoseške izdelke, vpete v tipično kraško arhitekturo. V kamnoseški delavnici jim

nato predstavi postopke pridobivanja in obdelovanja kamna. Vsak udeleženec si na koncu izdela manjši

reliefni izdelek (S Plisko do znanja 2013). Okolica ponuja tudi bogat program različnih dogodkov, kot

so: Novoletni nočni pohod, Igorjev pohod od Kala do Kala, Mali kraški mednarodni maraton, Veliko-

nočni pohod po Pliskini poti, Dan odprtih borjačev, S kolesom po Krasu, Festival poletje pr’ Slamčevih,

Pohod čar jutra, Izbor kraljice terana, Tekaški pozdrav jeseni na Krasu idr. (Hostel Pliskovica 2013).

Mladinski hotel sodeluje tudi z okoliškimi ponudniki različnih ogledov in aktivnosti, tako je na voljo

ogled kraške hiše in etnografskega muzeja v Repenu, Botanični vrt v Sežani, Pepin kraški vrt v Duto-

vljah, Kosovelovo domačijo v Tomaju, Jama Vilenica, Lipica (Hostel Pliskovica 2013).

Mladinski hotel Pliskovica je umeščen v pristno lokalno okolje, kjer v sodelovanju z lokalnimi prebivalci

in z okoliškimi ponudniki turističnih dejavnosti ustvarja bogat program raznovrstne ponudbe. Še pose-

bej pomembne so pri tem delavnice, ki v tesnem sodelovanju z občani in rokodelskimi mojstri prenašajo

in predstavljajo svoje znanje obiskovalcem.

Interier Hišk slovenske IstreSlika15: (Zalar, Matej... 2014)


14

ENODRUŽINSKE HIŠE V SLOVENIJI 4

BIVANJE IN STANOVANJE 4.1

Pojma »bivanje« in »stanovanje« se vedno pojavljata v osnovnih življenjskih funkcijah človeka. Ko človek

biva, je lokaliziran v določenem prostoru, obenem pa izpostavljen določenemu karakterju ambienta. V

pojem bivanja sta tako vključeni dve psihološki funkciji: orientacija in identifikacija. Človek se v prosto-

ru namreč orientira zato, da si v svojem življenju pridobi varno točko opore. Obenem mora ta prostor

prepoznati, torej se mora z njim identificirati (Kalčič in Perossa 1982).

C. N. Schulz je pojem bivanje opredelil takole: »Človek biva takrat, ko se je zmožen orientirati v ambi-

entu in se z njim identificirati ali bolj enostavno, takrat ko čuti pomen ambienta. Bivališče torej pomeni

nekaj več kot samo 'zaklonišče', ker vključuje tudi prostor, kjer se življenje odvija/…/.« oziroma trdi

»/…/ da pomeni 'bivati' zbrati svet v konkretni konstrukciji ali stvari in to je arhetipsko dejanje graditve

in omejitve.« (Schulz 1971; cit. po Kalčič in Perossa 1982, 12-13).

Vitorio Gregotti pa pravi: »Bivati je način, kako so ljudje na zemlji. To ni samo hiša, to je tudi delovno

mesto, cesta, trgovina, bife itd. Človek biva tudi v prostoru, ki je navidezno izključen iz arhitekture.

Bivati je vedno nek predlog, hipoteza za človekovo bit na zemlji. Arhitektura je potemtakem ustvarjanje

celotnega fizičnega ambienta za bivanje.« (Gregotti 1972; cit. po Kalčič in Perossa 1982, str. 12-13).

Pojem »stanovanje«, v enem od svojih člankov, Adrija Mandelson opredeli kot osnovno celico človekove-

ga življenja (Kalčič in Perossa 1982). Herman Schröder pa razmišljanje o stanovanju razširi ter poudari

tudi pomen bivanja: »V stanovanju mora biti omogočeno spontano življenje. Stanovanje mora biti za

ročno in umsko delo oziroma igro. Dogajanje v stanovanju smo reducirali na funkcionalni aspekt tlorisa,

kar je največja napaka, saj je tudi stanovanje prostor, ki bo dosegel svojo identiteto s procesom življenja

v njem.« (Schröder 1979; cit. po Kalčič in Perossa 1982, 15).

Poseben izziv stanovanja je tako nesoglasje med bistvenima faktorjema - med potrebami stanovalcev, ki

se stalno spreminjajo ter enotnostjo oblike stavbe, ki je običajno dokončna. Na ta konflikt je opozoril že

Herman Lotze, v svoji knjigi Geschicte der Äestetik in Deutschland (Zgodovina estetike v Nemčiji): »Sta-

novanjska hiša neke družine naj ne poizkuša reševati problem enotne celosti zgodbe od konsekvenc stila.

Hiša naj služi življenju, ne pa da se življenje ravna po prostornosti hiše. Nesrečen je tisti, ki je primoran

stanovati v estetskem monumentu, ki ne more slediti niti najmanjši somislici svoje volje, niti popustiti

povečani ali spremenjeni potrebi po kakšnem prizidku, iz strahu da bi porušil enotnost oblike gradnje,

katere parazit je.« (Fischer 1971; cit. po Kalčič in Perossa 1982, 28)

Zaradi navedenga, je pri stanovanju pomemben njegov sociološki aspekt, ki »vsebuje zelo kompleksne

odnose med stanovanjem, stanovanjsko zgradbo, družino in vsakim članom družine kot družbenim in-

dividuumom«. (Tomić 1977; cit. po Kalčič in Perossa 1982, 56) Družina skozi čas spreminja predvsem

svojo starostno in številčno strukturo, kar pa odpira vprašanja in probleme na področju prilagajanja že

zgrajenih stavb tovrstnim spremembam, predvsem pri projektiranju in gradnji. Nekateri avtorji se ob

tem izogibajo pojmu družine, saj naj bi bil preozek, zato je Ray Faulkner podal naslednjo definicijo za

nadomestni izraz »gospodinjstvo«: »Gospodinjstvo je grupa ljudi, ki živijo skupaj in tvorijo delujočo

notranjo enoto«. Definicija je dovolj široka da zajame vse od gospodinjstva ene, dveh ali več oseb, ki niso

sorodstveno povezane, sorodstveno povezanih dveh ali več oseb, nuklearne družine, razširjene družine pa

do komune. (Bohannan, 1982; cit. po Kalčič in Perossa 1982, 59)

Družina oziroma gospodinjstvo pri uporabi stanovanja potrebuje še možnost za udejstvovanje obeh

skrajnih točk sociabilnosti (po prof. dr. Mlinarju sta to »družbenost in individualnost«), ter vseh stopenj

med njima. Načrtovalec stanovanj mora zato ustvariti pogoje, v katerih bo vsak član družine oz. gospo-

dinjstva našel primerno okolje in želeno raven povezovanja z ostalimi člani (Kalčič in Perossa 1982).

Osnovni konflikt med spreminjajočo strukturo družine ter stanovanjem, ki je dobrina trajne vrednosti,

se lahko rešuje na tri načine:

- z zamenjavo stanovanja, kar lahko urejata tradicija ali družbeno–ekonomski sistem;

- z rastjo stanovanj, kar v večini primerov omogoča zgolj enodružinska hiša;

- s fleksibilno zasnovo stanovanjskega objekta oz. stanovanja (Brezar in Kalčič 1984).


15

PROBLEMI IN SLABOSTI SLOVENSKIH ENODRUŽINSKIH HIŠ 4.2

Gledano razvojno je enodružinska hiša primarna oblika stanovanja, saj so v starejših obdobjih človeške

zgodovine gradili izključno enodružinska prebivališča. Šele razvoj mest, z veliko koncentracijo ljudi na

istem mestu, je spodbudil in omogočil večstanovanjske hiše (Ivanšek 1988).

Enodružinska hiša je v Sloveniji ena od osnovnih in tradicionalnih oblik stanovanja, vendar z omejeno

tipologijo. Poglavitna vzroka za to sta več kot dve desetletji trajajoče zapostavljanje in oviranje takšne

oblike gradnje, kar je onemogočalo strokovni razvoj omenjenega področja stanovanjske arhitekture, ter

posamezne lastnosti osnovnih razvojnih oblik dediščine enodružinske hiše (Ivanšek 1988).

Prva oblika je slovenska kmečka hiša, ki ima kar nekaj pozitivnih lastnosti. Odražala je socialne odnose

znotraj družine in vasi ter funkcionalno ustrezala potrebam življenja kmečke družine. Tudi arhitekturno

se je prilagajala regionalnim, klimatskim in geografskim razmeram (Ivanšek 1988).

Pozitivno tradicijo kmečke hiše je prekinila povojna slovenska delavska hiša, ki je zrasla na obrobju mest,

kjer so bivši kmetje iskali nove vire zaslužka. Zgledovala se je po meščanski vili, kar se kaže v njeni od-

tujenosti od zemlje in disharmoniji z okolico in naravo. Ker materialno ni mogla slediti bogatejši obliki

meščanske hiše, le-to posnema zgolj v nekaterih formalnostih (Ivanšek 1988).

Slovenska meščanska »vila« izvira na nemških tleh. Tam se je ob koncu 19. in začetku 20. stol. uveljavila

romantična vila z razkošnim cvetličnim vrtom. Do nas je prišla njena skromnejša oblika, z manjšo parce-

lo ter zelenjavnim vrtom kot nadomestkom cvetličnega. Meščanska vila, je edina od oblik naših enodru-

žinskih hiš, ki za glavno nima zgolj funkcionalne vloge, temveč tudi reprezentativno (Ivanšek 1988).

V prvih letih po drugi svetovni vojni, ko je bila Slovenija del SFRJ, pri nas ni bilo večjega obsega gradnje

enodružinskih hiš. Vzrok je bila predvsem stanovanjska politika takratnih oblasti, ki so zagovarjale več-

stanovanjsko blokovsko gradnjo in zavračale enodružinsko hišo, ki naj ne bi bila združljiva z družbenim

sistemom (Ivanšek 1988).

Z gospodarsko in družbeno reformo, leta 1965, so se zgodile tudi odločilne spremembe na področju sta-

novanjske gradnje in gospodarstva. Pojavilo se je tržno gospodarstvo, ki je stanovanje prekvalificiralo, iz

vsem dostopne in zagotovljene socialne dobrine, v tržno blago, ki ga mora vsak potrošnik kupiti sam. To

je ustvarilo nove odnose na področju stanovanjskega gospodarstva, kar je imelo za posledico povečano

zanimanje občana/ stanovalca za enodružinsko hišo (Ivanšek 1988).

Oblast je pri enodružinski gradnji, spodbujala zasebnike, saj je bila tako razbremenjena družbene stano-

vanjske gradnje. Ugodni kreditni pogoji, spodbujanje samograditeljstava in ohlapen nadzor nad izvaja-

njem zakonov, ki je omogočal posameznikom samovoljno prilagajanje tipskih načrtov, se je kazal v slabi

materialni, vizualni in tudi konstrukcijski izvedbi tovrstnih domov (Moškon 1992).

Obdobje gradbenega ozaveščanja se je začelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Družbene strukture

so takrat začele spoznavati zgrešenost gradbene politike, ki so imele negativen vpliv predvsem na zunaj-

mestni prostor. Tudi arhitekturna stroka se je začela poglobljeno ukvarjati s problematiko individualnih

hiš in ustvarila nekaj najkvalitetnejših primerov načrtov za tovrstno gradnjo. Samograditelji so začeli

bolj kritično gledati na svoje domove zgrajene v preteklih dvajsetih letih, saj so hiše postajale vse bolj

energetsko vprašljive (Moškon 1992).

Val enodružinske gradnje, ki se je pojavil v šestdesetih letih, ni povzročil zgolj potrebnega sociološkega

in urbanističnega ravnovesja med različnimi oblikami stanovanjske gradnje, temveč je imel negativne

vplive tudi na bivanje in urbanizem. Arhitekturno slabe in nekvalitetne hiše, so se razrasle vzdolž cest

v obrobju mest in podeželskih naselij, tudi na območjih, ki za gradnjo niso bila predvidena. Disperzija

gradnje individualnih hiš je zavzela velik del zemljiške površine, ter na podeželju zavzela kmetijsko-ob-

delovalno zemljo. Iz idealne oblike stanovanja, ki je obdano z zelenjem in povezano z okolico, se je spre-

menila predvsem v tako imenovani »družbeni simbol«. Pretirani kolektivizem socialističnih blokovskih

stanovanj, ki uporabnikom ni dovoljeval niti najmanjšega individualizma pri oblikovanju stanovanj,

je povzročila drugo skrajnost – pretirani individualizem stanovalca. Ta je bil kot lastnik enodružinske

hiše prepričan, da lahko na svoji lastnini počne kar želi in povsem zavračal obstoj sveta okrog sebe, ki je

skušal zaščititi širši družbeni interes. Velika želja po lastni hiši in z njo povezana problematika pa ostaja


16

poglavitna značilnost slovenske enodružinske hiše (Ivanšek 1988).

B. Matić v svojem članku Sanje ali mora?, vzroke za veliko željo Slovencev po lastni nepremičnini išče

tudi v zgodovinskih značilnostih naroda. V fevdalnih časih so prebivalci obdelovali zemljo, ki ni bila

njihova, kasneje pa so morali zaradi zadolževanja in izkoriščanja zemljo prepuščati veleposestnikom

(Matić 2010).

Tu je še običajna začetna stanovanjska problematika mlajših posameznikov družbe, ki si ustvarjajo dru-

žine in svojo samostojno pot začenjajo v premajhnih stanovanjih. S prihranjenim denarjem in kreditno

pomočjo po nekaj letih začnejo graditi svoje lastne hiše. Ker razpoložljivi kapital ne zadošča tako zah-

tevnim projektom, investitorji dostopne tipske načrte, ki običajno niso primerni za parcelo, samovoljno

spreminjajo. Ob enem gradnja poteka v samostojni režiji, kar se kasneje kaže v nekvalitetni gradnji.

Zaradi grožnje prostorske stiske stanovanj, gradijo predvsem predimenzionirane hiše, v katerih je vsaj

eno nadstropje namenjeno otrokom. V realnosti, si otroci nato želijo samostojnega bivanja, zato le redki

ostanejo doma. Posledica takšne gradnje so vse številčnejše slabo izkoriščene hiše, razsejane po sloven-

skem podeželju (Matić 2010).

S tem, se degradira tudi urbanizacija slovenskega prostora, kjer je značilno, da so enodružinske hiše

v lasti srednjega oz. kmečko-delavskega sloja. Pozidava se predvsem podeželje in okolice večjih mest,

kjer posamezniki lažje prihajajo do nezazidljivih in cenovno ugodnih parcel, ki jih kasneje spreminjajo

v zazidljive. Z novodobno gradnjo, prihaja tudi do velikih kontrastov med tradicionalnimi kmečkimi

hišami in sodobnimi nadomestnimi gradnjami. S tem podeželje izgublja svojo kmetijsko vlogo, postaja

pa prostor, kjer se ustvarjajo satelitska spalna naselja večjih mest, v katera prebivalci odhajajo na delo ter

vračajo domov, v kvalitetnejše in cenejše bivalno okolje (Gazvoda 2011).

Stihijska rast hiš, ki s tem nastaja, sicer približuje idealen bivalni model prebivalcem, vendar pa obenem

zavzema velik del plodnih površin. Namesto tega bi lahko za gradnjo izkoristili nepozidane vrzeli v okvi-

ru že obstoječih naselij ter jih tako gradbeno zaokrožili (Moškon 1992).

Tako smo dandanes priča arhitekturnemu in urbanističnemu kaosu slovenske krajine, ki je skoraj povsem

pozidana z razpršenimi individualnimi hišami. Te so večinoma v slabi likovni in funkcionalni kondiciji

ter ne dosegajo meril trajnostnih vrednot. Nove nepremičnine se zidajo brez enotnega prostorskega pla-

na in vizije ter brez sankcij. Zaradi tega, ima Slovenija pozidanih ogromno kmetijskih površin, izginjata

tudi narava in lokalna identiteta, predvsem pa raznolikost regij (Ivanič 2012).

Arhitektki, Maja Ivanič in Dominika Batista, se v svojem projektu »Reanimacija. Manj Arhitekture. Več

narave.« ukvarjata prav s problematiko povezano z gradnjo individualnih hiš v Sloveniji ter njihovimi

prenovami. V projektu sta med drugim strnili tudi nekaj statističnih podatkov. Tako ima Slovenija z

2.053.355 prebivalci na 20.273 km2, približno 431.844 individualnih hiš. Povprečna hiša ima od 200

do 300 m2 in je zgrajena na parceli, ki obsega od 500 do 700 m2. Individualna gradnja skupno zaseda

302 km2 slovenskih zemljišč, kar predstavlja približno 1,5 odstotka celotnega ozemlja Slovenije. Zaradi

razpršenega načina gradnje se, ta sicer majhen odstotek, v pokrajini kaže kot nepretrgano pozidana na-

ravna krajina (Ivanič 2012).

Povprečna slovenska hiša ima kar nekaj pomanjkljivosti in težav. Velik del enodružinskih hiš je bil

zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar pomeni, da se stroški njihovega vzdrževanja, zaradi

dotrajanosti materialov, višajo. Večina detajlov je pomanjkljivo izvedenih zaradi samograditeljske pra-

kse brez strokovne pomoči. Propadanje takšnih nepremičnin je tako pospešeno, tudi zaradi nerednega

vzdrževanja. Energetsko je neučinkovita, saj med drugim za ogrevanje porabi precejšen del lastnikovih

stroškov. Tudi arhitekturno in organizacijsko je neprimerna za sodobni čas - nefunkcionalni tlorisi, ne-

primerna orientacija, pomanjkanje zunanjih površin ter premajhne in neprimerno orientirane okenske

odprtine, so še dodatni problemi, ki znižujejo kvaliteto bivanja stanovalcev v njih, ter otežujejo iskanje

rešitev in izvedbo prenov. Hiše so bile običajno zidane za hkratno življenje vsaj dveh generacij, danes pa v

njej živi zgolj ena družina ali celo en sam človek; zato so predimenzionirane in popolnoma neprilagojene

sodobnemu bivanju (Matić 2013).

Kvadratura hiš je prevelika tudi zaradi slabih oziroma slabo prilagojenih tipskih načrtov. Mladi so zato

pogosto prisiljeni ostati doma, tudi ko si že ustvarijo lastne družine, saj so njihovi starši vse svoje življenj-


17

ske prihranke vložili v preveliko hišo, zato se jim odseljevanje otrok ne zdi potrebno. A slaba tlorisna

zasnova običajno onemogoča življenje dveh družin v eni hiši, zato se investitorji množično zatekajo k

gradnji prizidkov, večinoma v samograditeljski maniri (Marn 2013). Sodobna hiša pa nima možnosti

organske rasti, saj ji to preprečuje niz balkonov, oken in drugih sestavin, ki se pojavljajo na vseh štirih

straneh fasade ter tako onemogočajo razširitev prostorov, zaradi novih bivalnih ali delovnih potreb (Mo-

škon 1992).

Eden od dejavnikov, ki močno prispeva k degradaciji slovenskega podeželja, je pojav samograditelstva,

ki je nekakšna unikatna značilnost našega prostora. Razširil se je po drugi svetovni vojni, ko je gradnja

hiše pomenila socialni korektiv v družbi. Takšne hiše so bile zgrajene nestrokovno, nefunkcionalno in

nekvalitetno, ter so porabile celotne prihranke in prosti čas družin. Za večino je bil to edini način za

reševanje bivanjske stiske, pri čemer jih je spodbujala tudi država (Marn 2013). Tudi danes ni dosti dru-

gače. V zakonodaji še vedno obstaja vrsta izjem za samograditelje, ki imajo tako manj težav pri upravnih

postopkih. Seveda ima tovrstna praksa ogromen, predvsem negativen, vpliv na okolje, urbanizem in

družbo. Razraščata se črnograditeljstvo in siva ekonomija. Naselja so degradirana, brez urbanističnih

zasnov ter komunalne opreme. Hiše so neuporabne, neživljenjske, s slabimi tlorisi ter energetsko in

ekološko neučinkovite (Vrhovec 2011).

Večina slovenskih enodružinskih hiš se pri projektiranju in tlorisni zasnovi, vsaj deloma ali v celoti,

naslanja na tipske načrte. Le-ti so, tudi znotraj stroke, večinoma razumljeni kot fiksno in togo zasno-

vani, in kot takšni ne dopuščajo sprememb in ne upoštevajo okolice. Prav tipske hiše imajo potencial,

da postanejo nekakšni arhitekturni nastavki, ki se lahko tudi navzven z volumni prilagajajo okolici (to

je regijskim značilnostim, reliefu terena, podnebnim razmeram, osončenju …), z zasnovo prostora pa

idejam lastnikov in načrtovalcev stanovanj.

Tipske hiše so se pojavile v času industrijske revolucije, ko se je začela pospešena urbanizacija, zaradi

preseljevanja ljudi iz podeželja v mesta, pri nas pa smo jih spoznali po drugi svetovni vojni. Vsi večji

slovenski arhitekti, kot so: Savin Sever, Danilo Fürst, France Ivanšek, Stanko Kristl in drugi so se takrat

ukvarjali s tipskimi načrti. Nastali so nekateri zelo originalni in tudi za današnji čas sodobno zasnovani

načrti (Marn 2011).

V preteklih nekaj desetletjih so projektivne organizacije tipske modele načrtov večinoma zaupale slabše

usposobljenim sodelavcem oz. tistim z manj izkušnjami, tako je večina obstoječih tipskih načrtov, ki so

bili uporabljeni pri gradnji enodružinskih hiš, nekvalitetnih. Zaradi anonimnosti bodočih uporabnikov,

takšni modeli niso upoštevali oziroma mogli predvideti konkretnih lokacij, z orientacijo, lego sonca, ve-

tra ter preostalih želja graditeljev. Samograditeljska praksa je te načrte še dodatno spreminjala po »lastnih

željah«, tako da so ti postali nekakšna zmes opažanj in zgledov, neobčutka za estetiko ter nestrokovnosti

investitorjev (Moškon 1992).

Značilna slovenska krajina pozidana z razpršenimi individualnimi hišami - Vaše Slika16: pri Medvodah(Prijon, Aleš... 2014)


18

PRENOVA 4.3

Gradnja hiš je že sama po sebi izjemno obremenjujoča za okolje, saj pozidava zemlje pomeni neposredno

uničevanje narave. Hiša je oblika redke zazidave, in zato le slabo upravičuje uničenje narave. Poleg tega,

je do vsakega stanovanja potrebno pripeljati komunalno infrastrukturo, kar pomeni polaganje več kilo-

metrov, električnih, vodovodnih in kanalizacijskih cevi, ki zahtevajo dodatno energijo in proizvodnjo.

Zaradi redke poselitve, bivanje v hišah, od stanovalcev zahteva uporabo avtomobila, da stanovalci lahko

pridejo do služb in izobraževalnih ustanov. V posamezno stavbo je vgrajena precejšnja količina, pred-

vsem neobnovljivega materiala, obenem pa bivanje v samostojnih objektih zahteva ogromne količine

energije in jo skozi zunanje zidove tudi veliko izgublja (Matić 2010).

Obstoječega stavbnega fonda je v Sloveniji dovolj. Najvišjo prostorsko in energetsko potrato predsta-

vljajo predvsem prazni in nevseljeni prostori, zato so kakovostne in sodobne prenove bolj smiselne od

intenzivnih gradenj novih objektov. Prenova, namreč ne ohranja zgolj naravnih virov in krajine, temveč

krepi tudi kulturno identiteto. V tem kontekstu, je pomembna predvsem prostorska in oblikovna obno-

va objekta, veliko bolj kot pa energetska. Arhitekt Franz Jaschke je, na Piranskih dnevih arhitekture, o

tej temi povedal sledeče: »Ohranjati obstoječe arhitekturne kakovosti zahteva inteligentne in inovativne

koncepte, ob enem pa odpira nova področja arhitekturnega oblikovanja. Izraba obstoječih stavb name-

sto novogradenj je najvišja stopnja trajnostne gradnje, saj maksimalno ohranja naravne vire.« (Ivanič,

2012, str. 68) Bistvo trajnostne prenove in trajnostne arhitekture tako ostaja kakovostno arhitekturno

oblikovanje in ne tehnični detajli. Hiša, ki pri svojem obstoju upošteva tudi okolico ter naravne danosti,

kot so: osončenje, veter, orientacija ter lokalne materiale in tradicijo, je kakovostnejša ter bolj trajno-

stna. Predimenzionirane enodružinske hiše, ki sicer ustrezajo tehničnim standardom ekološke gradnje so

vprašljive, saj so prevelike, zavzemajo preveč prostora in porabijo preveč energije (Ivanič 2012).

Kot pravi arhitektka Maja Ivanič: »Kakovostna arhitekturna prenova temelji na Vasarijevem principu

drugega moža: 'Ko vstopiš kot drugi v prostor, moraš spoštljivo pozdraviti tistega, ki je že tam.'« (Ivanič

2012, 71-72), Slabe arhitekturne zasnove tako velikokrat ob prenovah zahtevajo drastične intervencije z

rušitvami, vendar pa morajo biti načrtovalci pri posegih v kakovosten arhitekturni prostor spoštljivo za-

držani. Ob prenovi je dobro razmišljati tudi o vključitvi porušenih materialov v novo oblikovani prostor.

Ob enem je pomembna jasno izražena distanca med kakovostnim delom originalne stavbne strukture

ter novimi vsebinami, saj tako omogoča jasno berljivost njene rasti skozi čas (Ivanič 2012).

Primer tipične enodružinske slovenske hiše - Slika17: pred prenovo(Ivanič, Maja... 2014)

Hiša po prenovi - avtorica: dr. Dominika Slika18: Batista(Ivanič, Maja... 2014)


19

KONCEPT ARHITEKTOV GREGORC/ VRHOVEC4.4

Arhitekturni biro Vanje Gregorc in Aleša Vrhovca ustvarja koncept imenovan »Rehabi(li)tacija.si.« …

to je koncept celostne ekonomske in arhitekturne prenove razpršene gradnje tipskih hiš v Sloveniji.«

(S.Š. 2013). Njunemu arhitekturnemu pristopu pravita tudi arhitektura s pobudo. Ustvarjata namreč

prostore socialne interakcije, z ekološkimi materiali, ter racionalnimi zasnovami, kar pomeni, da so tlo-

risi njunih hiš veliki med 90 in 150 m2. Zavzemata se tudi za arhitekturo, kakor so jo razumeli v prvih

povojnih letih, torej, da je arhitekt za dostopno ceno sposoben in dolžan ustvariti kakovosten prostor,

na primer s stikom z vrtom, večjimi okni, kakovostnim tlorisom … Investitorjev ne čakata, temveč jih

poiščeta sama ter nato organizirata tudi gradnjo v celoti (Marn 2013).

Leta 2002 sta v sodelovanju še z nekaterimi slovenskimi arhitekturnimi biroji organizirala razstavo Atip-

ska hiša – razstava drugačnih tipskih načrtov. Arhitekti so se spopadli z izzivom, kako slabe tipske načrte

predelati v boljše, tako da bi lahko ljudje z malo denarja prišli do kakovostnih hiš z zunanjostjo prila-

gojeno okolici, sodobno in fleksibilno tlorisno zasnovo, prostorno in svetlo notranjostjo, večjimi okni,

trajnimi materiali, stikom z vrtom (Marn 2013).

Zaradi pretekle stanovanjske politike, ki izhaja iz petdesetih let dvajsetega stoletja, je stanje na področju

gradnje enodružinskih hiš v Sloveniji, danes v zelo slabem stanju. Država je večinoma spodbujala ljudi k

samograditeljstvu, pri tem pa zanemarila vse strokovne vidike gradnje in projektiranja. Rezultat se kaže

v velikem številu nekvalitetnih gradenj, ki imajo nefunkcionalne zasnove tlorisov, premajhna okna, slabo

energetsko izrabo…

Ker je večina stavbnega fonda, grajenega za življenje dveh generacij pod isto streho, je eden od glavnih

problemov tudi predimenzioniranost enodružinskih hiš ter posledično njihova slaba izraba. Mlajše gene-

racije, namreč želijo živeti na svojem, zato se odseljujejo iz domačih stanovanj. V ogromnih hišah, tako

živita dve ali celo ena sama oseba.

Prenova takšnih objektov, v večstanovanjske ali večnamenske je zato nujna, saj je z več vidikov racional-

nejša od novogradenj. Omogoča namreč kvalitetnejšo izrabo že obstoječih objektov pri tem pa bistveno

ne povečuje dodatnega materiala.

K problematiki, so svoje prispevali tudi arhitekti, ki so v preteklosti, imeli izrazito negativen odnos do

enodružinske gradnje. V današnjem času se z njo, najbolj poglobljeno ukvarjata arhitekta Vanja Gregorc

in Aleš Vrhovec, s svojim konceptom »Rehabi(li)tacija.si«.

Predlogi prenov enodružinskih hiš Grgorc/Vr-Slika19: hovec Arhitektov(Gregorc Vanja... 2014)


20

PRAKTIČNI DEL 5

OPIS IZBRANEGA OBJEKTA 5.1

Enodružinska hiša, ki sem jo uporabila kot praktičen primer v tej diplomski nalogi, se nahaja v Nemški

vasi v občini Ribnica. Na jugovzhodu je obrnjena proti strnjenemu naselju, na severozahodu pa se obra-

ča proti poljem in gozdnatim površinam.

Objekt je enonadstropen s podstrešjem, v skupni tlorisni izmeri 341 m2 + 155 m2. Prvi, večji del objekta,

je bil zgrajen leta 1980, prizidek z dodatnimi bivalnimi prostori pa je dobil leta 1998.

Pritlični del je večinoma namenjen zasebnemu podjetništvu s tlorisno površino 171 m2. V starejšem delu

se nahajajo delavnica, garaža, pisarna, hodnik, tuš in toaletni prostori, kurilnica ter predsoba. S prizid-

kom je objekt pridobil še vetrolov, kuhinjo z jedilnico, drvarnico, kolesarnico, shrambo, prostorom za

gorivo in dodatno garažo.

Prvo nadstropje in pritličje sta povezana z dvoramnim stopniščem. Nadstropje, velikosti 170 m2, je

namenjeno bivanju petčlanske družine. V njem so bili sprva otroška soba, spalnica, kopalnica, dnevna

soba, kuhinja, jedilnica, shramba, kabinet ter dva hodnika. Z razširitvijo so dodali še dve otroški sobi,

sobo za goste, toaletni prostor, pisarno in hodnik.

Objektu pripada tudi večji vrt, velikosti 830 m2, ki se razteza na njegovi jugozahodni strani ter dvorišče,

velikosti 280 m2.

Objekt pred gradnjo prizidkaSlika20: Objekt pred gradnjo prizidkaSlika21:

Obstoječe stanje objektaSlika22: Obstoječe stanje objektaSlika23:

Obstoječe stanje objektaSlika24: Obstoječe stanje objektaSlika25:


21

PROGRAMSKA SHEMA TURISTIČNE PONUDBE5.2

Ker je namen prenove enodružinske hiše v Nemški vasi poleg izboljšanja njene arhitekturne in bivalne

kvalitete tudi ustvarjanje lokalno usmerjenega turizma, turistična shema sledi tej ideji. Sama zasnova

stavbe je razdeljena na zasebni bivalni del, turistični bivalni del ter skupni del, ki je namenjen turistični

dejavnosti. V konkretnem primeru bi se v njem nahajala rokodelska delavnica, kjer bi potekale demon-

stracije in delavnice izdelovanja pletenih košar. S tem bi se gostje ob intenzivnem druženju z lokalnimi

rokodelci seznanili s kulturno dediščino kraja ter pridobili nova znanja. Poleg bi se nahajala tudi trgovi-

na z rokodelskimi izdelki. Program bi se lahko izvajal v sodelovanju z obstoječim turističnimi centri kot

so: Rokodelski center Ribnica, Muzej Ribnica ter Galerija Miklova hiša, s čimer bi pridobil širši in bolj

pester program.

Ribniška dolina in njena okolica ob enem ponujata tudi pestro kulturno in naravno dediščino z neka-

terimi že uveljavljenimi programi in prireditvami. V okviru projekta »Aktivna e-Dolenjska«, so tako

oblikovane nekatere pohodniške in kolesarske poti. V sodelovanju z lokalnimi prebivalci, ki bi delovali

kot vodiči-gostitelji bi bili možni ogledi tudi drugih znamenitosti kot so Francetova jama, Cerkvica sv.

Ane, Grmada nad Ortnekom…

Predvsem v poletnih mesecih je pester tudi program prireditev. V sklopu Grajskih večerov se tako v

Ribniškem gradu odvijajo številne kulturne in glasbene prireditve, V Hrovači prirejajo Fižolov dan, v

Nemški vasi pa denimo Met krompirja. Preko takih prireditev bi turisti spoznavali lokalni način življe-

nja, njegovo kulturo in kulinariko.

S povezovanjem lastnega unikatnega programa (rokodelske delavnice) ter programov oz. turistične po-

nudbe, ki že obstaja bi bilo možno ustvariti zanimiv in bogat program, ki bi poudarjal predvsem spo-

znavanje novih ljudi ter njihovih običajev.


22

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OBJEKTA 5.3

Shema analize obstoječega objekta 5 .3 .1

OKOLJSKI DEJAVNIKI orientacija

lega

pogledi

KONSTRUKTIVNI ELEMENTI

konstruk-cija

kmuni-kacija

vhod

ODPRTINE

okna

vrata

INŠTALACIJE

preskrba z vodo

odvod vode

elektrika in

energijagretje in

vanje

telefon in internet

FUNKCIJE

komuni-kacije

dnevni

sekundarni

zunanji

MODULARNOST

NAMEMBNOST

nastanitve

zasebno stano-vanje

skupni prostori

Shema poteka analize objektaSlika26:


23

Sheme analiz tlorisov5 .3 .2

S

S

S- orientacija - pogledi - objekt

Nadstropje Nadstropje

- dimnik - preskrba in odvod vode

Shema pogledov in shema konstruktivnih elementov in inštalacijwSlika27:


24

Sheme zasnov prenove 5 .3 .3

Komunikacija

Dnevno

No no

Komunikacija

Nadstropje Nadstropje

P

P

- komunikacija - sekundarni prostori - dnevni prostori rostori - zunanje površine - skupni prostoriShema funkcionalne analize in modularne zasnove prenoveSlika28:


25

- zasebno bivanje - skupnoShema osnovne delitve objekta po funkcijahSlika29:


26

Širša situacija5 .3 .4

Lokacija Nemška vas (Geopedia 2014)Slika30:

1km 200m

Širša situacija Nemške vasi (Geopedia 2014)Slika31:

50m

Širša situacija Nemške vasi (Geopedia 2014)Slika32: Širša situacija nemške vasi (Geoprostor 2014)Slika33:


27

NAČRTI 5.4

Tlorisa izhodiščnega tipskega načrta, 1:1005 .4 .1

Pritličje

Nadstropje

Shemi funkcionalne analize tipskih načrtovSlika34:

Prostori:

1 - delavnica 2 - pisarna 3 - hodnik 4 - pomo ni prostor5 - hodnik

Prostori:

2 - hodnik 3 - toaleta 4 - kuhinja5 - jedilnica 6 - hodnik

8 - dnevna soba 9 - spalnica 10 - shramba 11 - otroška soba 12 - kopalnica 13 - soba za goste 14 - balkon

- komunikacija - sekundarni prostori - dnevni prostori - zunanje površine - prostori za dejavnost

7 - hodnik

ž


28

Ožja situacija, 1:5005 .4 .2

S


29

Tlorisi obstoječega stanja objekta5 .4 .3

Objekt z vrtom, 1:200

S- dovoz vozila

- vhod dejavnost

- vhod zasebni

- dvorišče

- vrt

- pomožni objekti

- osrednji objekt


30

Tloris pritličje S

- modularna opeka - armiran beton


31

Tloris nadstropje

S- modularna opeka - armiran beton


32

Tloris pritličja z opremo

Prostori: Prostori prizidek: 10 - vetrolov, 11 - kuhinja, 12 - jedilnica, 13- drvarnica, 14 - kolesarnica, 15 - shramba, 16 - depo goriva, 17 - gara a, 18 - terasa

Sž


33

Prostori: Prostori prizidek: 14 - hodnik, 15 - pisarna, 16 - otroška soba, 17 - toaleta, 18 - soba za goste, 19 - otroška soba

S

Tloris nadstropja z opremo


34

Pogledi obstoječega stanja objekta5 .4 .4

Pogled na fasadao SV


35

Pogled na fasadao JV


36

Pogled na fasadao JZ


37

Pogled na fasadao SZ


38

Prerezi obstoječega stanja objekta5 .4 .5

Prerez AA

Prerez a-b: Prerez c-d: Prerez e-f: keramika 20mm, cementni estrih 50mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 30mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250mmPrerez g-h: Prerez i-j: cementni estrih 70mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 60mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni beton 50mm

ž

ž


39

Prerez k-l: Prerez m-n: Prerez o-p: keramika 20mm, cementni estrih 50mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 60mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250mmPrerez e-f: keramika 20mm, cementni estrih 50mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 40mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250 mm

Prerez BB

žž


40

Prerez CC


41

Tlorisa rušitev in novih konstrukcijskih posegov5 .4 .6

Tloris pritličja S- rušitve sten - dozidava sten - izravnava tlakov


42

Tloris nadstropja

S- rušitve sten - dozidava sten


43

Tloris premikov inštalacij5 .4 .7

S- nova ventilacijska napeljava - nova vodovodna napeljava

Tloris nadstropja


44

Tlorisi novih stanj objekta5 .4 .8

Objekt z vrtom, 1:200

- dovoz vozila

- vhod dejavnost

- vhod zasebni

- dvorišče

- vrt

- pomožni objekti

- osrednji objekt

S


45

Tloris pritličje S- predelne stene - modularna opeka - armiran beton


46

Tloris nadstropje

S- predelne stene - modularna opeka - armiran beton


47

Prostori: S

Tloris pritličja z opremo - idejni


48

Tloris nadstropja z opremo

Prostori: , 10 - hodnik, 11 - spalnica, 12 - kopalnica, 13 - spalnica, S


49

S

Tloris pritličja s tlaki


50

S

Tloris nadstropja s tlaki


51

Tloris nadstropja z razsvetljavo

Svetilke:

svetilka, 20 - stenska svetilka, 21 - stropna nadgradna svetilka, 22 - prenosna svetilka, 23 - stropna nadgradna svetilka, 24 - prenosna svetilka, 25 - stropna nadgradna svetilka, 26 - zunanja stenska svetilka, 27 - zunanja stenska svetilka

S


52

Pogledi novega stanja objekta5 .4 .9

Pogled na fasadao SV


53

Pogled na fasadao JV


54

Pogled na fasadao JZ


55

Pogled na fasadao SZ


56

Prerezi novega stanja objekta5 .4 .10

Prerez a-b: Prerez c-d: parket 14mm, talna podlo�a pluta 4mm, cementni estrih 60mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 30mm, armiran beton 130mm Prerez e-f: keramika 18mm, cementni estrih 260mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 60mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250mmPrerez g-h: parket 14mm, talna podlo�na pluta 4mm, cementni estrih 60mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 30mm, armiran beton 130mm, Prerez i-j: parket 14mm, talna podlo�na pluta 4mm, cementni estrih 260mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 60mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250mm

Prerez AA

ž

žž

ž

ž


57

Prerez k-l: Prerez m-n: parket 14mm, talna podlo�a pluta 4mm, cementni estrih 60mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 30mm, armiran beton 130mm Prerez o-p: keramika 18mm, cementni estrih 260mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 60mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250mmPrerez r-s: keramika 18mm, cementni estrih 280mm, PVC folija 0.2mm, stiropor 40mm, hidroizolacija 4mm, podlo�ni beton 80mm, gramozni tampon 250mm

Prerez BB

žž

ž


58

Prerez CC


59

Načrti opreme narejene po meri5 .4 .11

Tlorisi prostorov z opremeo narejeno po meri, 1:50

Spalnica 1

Spalnica 2

Spalnica 3

Spalnica 4 Jedilnica

A

BC

D

E

F

G H

I J

S


60

Tloris, naris in stranski ris skrinje (A), 1:5


61

Prereza skrinje (A), 1:5

- les masiva


62

Pogled na klopi (B,C), 1:10


63

- les masiva - polnilo pena

Prerezi klopi (B,C), 1:10


64

Tloris, naris in stranski ris skrinje (D), 1:5


65

- les masiva

Prereza skrinje (D), 1:5


66

Tloris, naris in stranski ris skrinje (E), 1:5


67

- les masiva

Prereza skrinje (E), 1:5


68

Tloris, naris in stranski ris skrinje (F), 1:5


69

- les masiva

Prereza skrinje (F), 1:5


70

Tloris, naris in stranski ris skrinje (G), 1:5


71

- les masiva

Prereza skrinje (G), 1:5


72

Tloris, naris in stranski ris klopi (H), 1:510


73

Tloris in stranski ris stola (I), 1:5


74

Naris stola (I), 1:5


75

Tloris, naris in stranski ris mize (J), 1:10


76

POPIS OPREME IN MATERIALOV (NADSTROPJE)5.5

Tlaki in stenske obloge5 .5 .1

Parket Hrast Slika35: Tintoretto (Alpod... 2014)

Tlaki bivalni prostori nadstropje

Osnovne dimenzije: 9x200x0.14cm

Material: dvoslojni hrastov parket

Kvadratura: 118m2

Proizvajalec: Master Floor

Prodajalec: Alpod

Keramika Bas Slika36: Relief - Code Cipria(Mutina: Bas Relief 2014)

Tlaki kopalnica 1

Osnovne dimenzije:

26.5x18x0.9cm

Material: porcelan glina

Kvadratura: 6m2

Proizvajalec: Mutina

Prodajalec: Avenus

Keramika Bas Slika37: Relief - Code Cipria (Mutina: Bas Relief 2014)

Stene kopalnice 1


Material: porcelan glina

Kvadratura: 15m2


Prodajalec: Avenus

Keramika Dechi-Slika38: rer – Mosaico Bitten Calce(Mutina: Dechirere Mosai-co 2014)

Stene kopalnica 2


Material: porcelanasta lončenina

pridobljena s stiskanjem

Kvadratura: 18m2


Prodajalec: Avenus

Keramika Dechi-Slika39: rer – Mosaico Bitten Fango (Mutina: Dechirere Mosai-co 2014)

Stene kopalnica 2


Material: porcelanasta lončenina

pridobljena s stiskanjem

Kvadratura: 7m2


Prodajalec: Avenus

Keramika Dechi-Slika40: rer – Neutral Bianco (Mutina: Dechirere 2014)

Tlaki kopalnica 2


Material: neglazirana porcelan

lončenina

Kvadratura: 2m2


Prodajalec: Avenus

Keramika Dechi-Slika41: rer – Decor Ecru (Mutina: Dechirere 2014)

Tlaki kopalnica 2


Material: neglazirana porcelan

lončenina

Kvadratura: 7m2


Prodajalec: Avenus


77

Pohištvo5 .5 .2

Shema tlorisa nadstropja z označenim pohištvomSlika42:

Sistem polic Slika43: 30mm (Mohd... 2014)

1

Osnovne dimenzije: 3x25x15cm

Material: iveral

Število: 1

Proizvajalec: Lago

Prodajalec: Elementare

1

2

Kuhinja Natural Slika44: skin (Minacciolo... 2014)

2

Osnovne dimenzije: /

Material: /

Število: 1

Proizvajalec: Minacciolo


Vgradni hladilnik Slika45: ERN1400AOW (Ideo... 2014)

3

Osnovne dimenzije:

87.3x54x54.9cm

Material: /

Število: 1

Proizvajalec: Gorenje

Prodajalec: ideo.si

3

4

5

6 78

9

10

1112

131415

16

17

18

19

20 21

22

23

24

12

17 2526

27

28

16

1919

2222

19

1918


78

Steklokeramično Slika46: kuhališče ECT610AX (Gorenje: kuhališče... 2014)

Vgradna pečica Slika47: BO71SY2B (Gorenje: pečica... 2014)

Vgradni pomivalni Slika48: stroj GV61214 (Gorenje: pomivalni stroj... 2014)

Klop za jedilnico Slika49:

Miza za jedilnicoSlika50:

Stol za jedilnicoSlika51:

Zofa Fellow Slika52: (Porada: Fellow... 2014)

Kavna mizicaSlika53:

Police Queens 04 Slika54: folding (Arbi... 04 2014)

4

Osnovne dimenzije:

59.4×5.6×51cm

Material: /

Število: 1


Prodajalec: Gorenje

5

Osnovne dimenzije: 59.7×59.5

×56.5cm

Material: /

Število: 1


Prodajalec: Gorenje

6

Osnovne dimenzije:

59.8×81.8×55cm

Material: /

Število: 1


Prodajalec: Gorenje

7


Material: hrastov les

Število: 1

Proizvajalec: Po meri

Prodajalec:

9



Število: 5


Prodajalec:

10


Material: 2

Število: 1

Proizvajalec: Porada


11



Število: 1


Prodajalec:

12

Osnovne dimenzije: 12.2x110x20.8

cm, 25x110x20.8 cm

Material: /

Število: 3

Proizvajalec: Arbi

Prodajalec: Kersan

8



Število: 1


Prodajalec:


79

Kopalniška omari-Slika55: ca Queens 05 (Arbi... 05 2014)

Kopalni[ki lijak Slika56: AB.KE (Alape... AB.KE 2014)

Stenska armatura Slika57: Tara (Dornbracht: Tara Wall... 2014)

Toaletna [koljaka Slika58: Omnia architectura Wall-mounted (Villeroy Bosch – Omnia... 2014)

Armatura Tara – Slika59: Shower mixer for wall-mo-unting (Dornbracht: Tara Shower... 2014)

Postelja Oak Slika60: Nordic (Curious Grace: Eth-nicraft... 2014)

SkrinjaSlika61:

Klop in oblazinjen Slika62: kotiček

Postelja Oak Slika63: Madra (Domesticshop: Madra... 2014)

13

Osnovne dimenzije: 221x50.5cm

Material: /

Število: 1

Proizvajalec: Arbi

Prodajalec: Kersan

14

Osnovne dimenzije: Ø40x10cm

Material: /

Število: 2

Proizvajalec: Alape

Prodajalec: Avenus

15

Osnovne dimenzije: 18cm

Material: /

Število: 2

Proizvajalec: Dornbracht

Prodajalec: Avenus

16

Osnovne dimenzije: 37x53cm

Material: /

Število: 2

Proizvajalec: Villeroy Bosch

Prodajalec: Avenus

18

Osnovne dimenzije:

205x208x105cm


Število: 2

Proizvajalec: Ethnicraft


19

Osnovne dimenzije: različne di-

menzije


Število: 15


Prodajalec:

20

Osnovne dimenzije:

171x139x74cm

Material: hrastov les, skaj

Število: 1


Prodajalec:

21

Osnovne dimenzije:

217x242x71cm

Material: Hrastov les

Število: 1



17


Material: /

Število: 2


Prodajalec: Avenus


80

Kopalniška omari-Slika64: ca Queens 05 (Architonic: Fellow... 2014)

Postelja Oak Slika65: Madra (Alape: AB.KE 2014)

Kopalniška omari-Slika66: ca Queens 04 (Arbi 04 2014)

Lijak AB.R Slika67: (Alape... AB.R 2014)

Armatura Tara – Slika68: Tree Hole Basin Mixer (Dornbracht: Three hole... 2014)

Vrtni stol Pattern Slika69: armchair (Emu: Adv pattern... 2014)

Jedilna miza Tra-Slika70: pesiuam (RNT Plus... Trapesium 2014)

22


Material: /

Število: 5

Proizvajalec: Porada


23

Osnovne dimenzije:

197x242x71cm


Število: 1



24

Osnovne dimenzije: 150.4x50.5cm

Material: /

Število: 1

Proizvajalec: Arbi

Prodajalec: Kersan

25

Osnovne dimenzije:

58.5x40.5x12.5 cm

Material: /

Število: 1

Proizvajalec: Alape

Prodajalec: Avenus

27

Osnovne dimenzije:

61x56x66/85cm

Material: kovina

Število: 6

Proizvajalec: Emu

Prodajalec: Showroom

28


Material: teak

Število: 1

Proizvajalec:

Prodajalec: RNT Plus

26


Material: /

Število: 1


Prodajalec: Avenus


81

Svetila 5 .5 .3

Stenska svetilka Slika71: Clessidra (Strle svetila: Clessidra 2014)

Stropna nadgradna Slika72: svetilka Olimpia (Sijaj... Olimpia 2014)

Viseča svetilka Slika73: Funnel Suspension (Vertigo Bird: Funnel Su-spension 2014)

Stropna svetilka Slika74: Docus (ES svetila: Docus 2014)

Stropna svetilka Slika75: Withwhite (ES svetila: Withwhite 2014)

Prenosne svetilke Slika76: Lanterna (Arcadia Lightwear: Lanter-na 2014)

LED trak Slika77: (Enaa: LED trak RGB 2014)

Stropna svetilka Slika78: Etch shade (Strle svetila: Etch shade 2014)

1

Osnovne dimenzije:

Ø7.26x24.2cm

Svetlobni vir: 2 Multichip LED

3000K - 600lm - CRI80 - 8W IP

55

Število: 14

Proizvajalec: Flos

Prodajalec: Strle svatila

2, 3, 9, 11, 13, 15, 19, 21, 23, 25


Svetlobni vir: Navadna E27

2x100w, Halogenska G24Q4 2x26w

Število: 10

Proizvajalec: Sijaj Hrastnik

Prodajalec: /

4

Osnovne dimenzije: Ø 45cm

Svetlobni vir: E27 / 1x 75W žarni-

ca ali 1x 20W fluorescentna žarnica

Število: 1

Proizvajalec: Vertigo Bird

Prodajalec: Arcadia Lightwear

6

Osnovne dimenzije: Ø 46x18cm

Svetlobni vir: /

Število: 1

Proizvajalec: /

Prodajalec: ES svetila

7, 12, 14, 22, 24


Svetlobni vir: Klasična E27 1 x 40

W, fluorescentna CFL 1 x 20 W

Število: 10



8


Material: LED diode 12V/DC

CA3W

Število: 1

Proizvajalec: /

Prodajalec: EnaA

9, 18


Svetlobni vir: E27/1x 75W žarnica

ali 1x 20W fluorescentna žarnica

Število: 3

Proizvajalec: Tom Dixon

Prodajalec: Strle svetila

5

Osnovne dimenzije:

9.26x8.9x8.9cm

Svetlobni vir: halogenska sijalka

Število: 3

Proizvajalec:



82

Stenska svetilka Slika79: Tetrax (Sijaj Hrastnik: Tetrax 2014)

Stenska svetilka Slika80: Herkul (Sijaj Hrastnik: Herkul 2014)

Stenska svetilka Slika81: Duke (ES svetila: Duke 2014) Talna svetilka Fun-Slika82:

nel Floor (Vertigo Bird: Funnel Floor 2014)

16, 20

Osnovne dimenzije: 6x31cm

Svetlobni vir: /

Število: 4

Proizvajalec: Sijaja Hrastnik

Prodajalec: /

26

Osnovne dimenzije: 11.2x50cm

Svetlobni vir: 2x klasična žarnica

60w

Število: 6

Proizvajalec: Sijaj Hrastnik

Prodajalec: /

27

Osnovne dimenzije:

17.5x10.4x7cm

Svetlobni vir: halogenska žarnica

Število: 7

Proizvajalec: /


10

Osnovne dimenzije: Ø45x156.5cm

Svetlobni vir: E27 / 1x 75W žarni-

ca ali 1x 20W fluorescentna žarnica

Število: 1




83

RAČUNALNIŠKE VIZUALIZACIJE 5.6

Računalniški prikaz jedilnice in kuhinjeSlika83:


84

Računalniški prikaz jedilnice Slika84:


85

Računalniški prikaz dnevne sobeSlika85:


86

Računalniški prikaz dnevne sobeSlika86:


87

Računalniški prikaz kopalnice 1Slika87:


88

Računalniški prikaz spalnice 1Slika88:


89



90



91



92

Računalniški prikaz kopalnice 2Slika92:


93

POVZETEK 6

V svoji diplomski nalogi sem raziskovala koncept, kako bi lahko s prenovami enodružinskih hiš v delne

turistične nastanitvene objekte, reševali določene lokalne problematike. Koncept na eni strani zajema

turizem kot eno od najbolj rastočih gospodarskih panog, znotraj katere je vse več pozornosti namenjene

lokalno naravnanim ponudbam in programom. Na drugi strani pa obravnava problem nekvalitetne eno-

družinske gradnje v Sloveniji, s katerim se soočamo zadnjih nekaj desetletij. S premišljenimi prenovami

takšnih objektov, bi izboljšali ne-le kvaliteto posameznega objekta, temveč bi tudi pozitivno vplivali na

okoliško krajino in ljudi.

V teoretičnem delu sem se najprej ukvarjala s pojmom turizma ter njegovimi navezavami na lokalne

skupnosti. Beseda turizem izhaja iz francoskega izraza za krožno potovanje (tour). Kasneje so definicijo

izraza razširili tako, da zajema tudi prostočasne dejavnosti, ki se odvijajo izven kraja stalnega bivališča. Z

hitro rastjo turistične panoge, je le-ta pridobila velik vpliv na strukturo družbe; zlasti masovni turizem

je v nekatere destinacije prinesel veliko negativnih vplivov. Kot kaže anketa društva Humanitas (2010),

si vse več tudi slovenskih turističnih odjemalcev želi avtentičnih turističnih doživetij, ki so lokalno na-

ravnane. Pojem lokalni turizem se v literaturi sicer redko pojavlja kot samostojen izraz, ga pa kot del

svojih usmeritev navajajo določene turistične vrste - takšne so npr. kreativni turizem, (ki se osredotoča na

kreativne industrije), alternativni turizem (ki zavrača masovni turizem), odgovorni turizem ter sonaravni

turizem.

V naslednjem poglavju sem preučila še tri tuje in tri domače referenčne primere turističnih nastanitev, ki

so s svojim programom močno vpete v svoje lokalno okolje. Dunajski projekt, Urbanauts – Street Lofts,

je s prenovo zapuščenih trgovskih lokalov v hotelske sobe močno vplival na gospodarsko in družabno

življenje nekaterih mestnih četrti. Apartma Plus One Berlin poleg nastanitev ponuja tudi spoznavanje

lokalnih prebivalcev, ter tako olajšuje povezovanje turistov in »okolice«. Društvo Kafuli pa z organizacijo

različnih delavnic, ki jih vodijo lokalni prebivalci, ohranja kulturno izročilo Burkine Faso. V Sloveniji

je Alma Vista, primer sodobne počitniške vile, ki svojo oblikovno podobo in ponudbo črpa iz lokalnega

okolja. Hiške slovenske Istre v Kopru, s svojo umeščenostjo neposredno poleg vrta in vinograda, omogo-

čajo obiskovalcem spoznavanje lokalne problematike iz prve roke. Tu je še Mladinski hostel Pliskovica,

ki v tesnem sodelovanju z lokalnimi prebivalci ustvarja bogat kulturni program.

V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem se ukvarjala z enodružinskimi hišami v Sloveniji. Te so zaradi

zgrešene stanovanjske politike, ki izhaja še iz sredine prejšnjega stoletja, zelo nekvalitetne. Država je

zanemarjala strokovne vidike gradnje in projektiranja ter ljudi spodbujala k tako imenovanim samo-

graditeljskim praksam. Posledica je veliko število gradenj, ki so nefunkcionalne, neestetske, energetsko

neučinkovite predvsem pa predimenzionirane. Slednja slabost prihaja vse bolj do izraza v zadnjih letih,

ko se mladi odseljujejo od doma. V ogromnih hišah, grajenih vsaj za dve generaciji, ostajajo starejši pari

ali celo posamezniki sami. Prenova takšnih objektov je z energetskega, funkcionalnega in kakovostnega

vidika nujna.

V praktičnem delu sem pripravila načrte za prenovo enodružinske hiše v Nemški vasi pri Ribnici.

Objekt je trenutno delno stanovanjski in delno zasebno-podjetniški. Pri prenovi sem objekt razdelila

na tri osnovne funkcionalne dele. Pritličje kot zasebno stanovanje za lastnike in skupni del z obrtniško

delavnico ter nadstropje za namene turističnih nastanitev. Posegi v zunanji ovoj objekta so bili narejeni z

namenom povečanja in smotrnejše razporeditve okenskih odprtin, ki tako dvigujejo bivanjsko kvaliteto.

Oprema prostorov sledi tradicionalnemu slovenskemu ljudskemu slogu. Glavni material je tako les z

živahnimi barvnimi poudarki.


94

VIRI7

Alape: Sit-on basin AB.KE. Pridobljeno 5. maj 2014. http://www.alape.com/asi-en/produkte/a-form/

aufsatzbecken/3222000000.html

Alape: Sit-on basin AB.R. Pridobljeno 5. maj 2014. http://www.alape.com/asi-en/produkte/a-form/

aufsatzbecken/3201000000.html

Alma Vista: Art+Design. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://almavista.si/art-design/

Alma Vista: Explore and Relax. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://almavista.si/explore/

Alma Vista: The Villa. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://almavista.si/villa/

Alpod: Hrast Tintoretto. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.alpod.si/iskalnik-talnih-oblog/parket-

dvoslojni-garbelotto-master-floor-collection-hrast-tintoretto/

Arbi: Queens 04. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.arbiarredobagno.it/en/prodotto/queens-04/

Arbi: Queens 05. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.arbiarredobagno.it/en/prodotto/queens-05/

Arcadia Lightwear: Lanterna. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.arcadialightwear.com/svetila/lan-

terna-c/

Architonic: Fellow Porada. Pridobljeno 11. avgust 2014. http://www.architonic.com/pmsht/fellow-

porada/1205819

Bad and brekfast: Urbanauts. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.bedandbreakfast.eu/bed-and-bre-

akfast/vienna/urbanauts/347992/

Bachvarov, Marin. »Alternative Tourism – Alternative To What?« V Conditions of the Foreign Tourism

Development in Central and Eastern Europe. uredil Jerzy Wyrzykowski. Wrocław, University of Wro-

cław: Institute of Geography: Department of Regional and Tourism Geography, 1999.

Bagna, Paola. “Plus One Berlin Hotel Room”. Pridobljeno 4. november 2013. http://www.interiordesi-

gnserved.com/gallery/Plus-One-Berlin-Hotel-Room/5760729

Boutique homes: Alma Vista exterior. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.boutique-homes.com/

vacation-rentals/europa/slovenia/alma-vista-vipoze-slovenia/?id=Exterior

Boutique homes: Alma Vista interior. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.boutique-homes.com/

vacation-rentals/europa/slovenia/alma-vista-vipoze-slovenia/?id=Interior

Brezar, Vladimir in Igor Kalčič. “Stanovanjske zgradbe I : povzetek predavanj«. Del. 1. Ljubljana, FAGG,

1984.

“Briška hiša prihodnosti”. Hiše 13 (2012) 47: 78-79.

Curious Grace: Ethnicraft Emorational Wooden Furniture. Pridobljeno dne 11. junij 2014. http://

curiousgrace.com.au/collections/ethnicraft-emorational-wooden-furniture

Čeligoj, Polona Vida. “When Cooking Becomes an Experience … in Burkina Faso”. Pridobljeno 2.

november 2013. http://www.yourtravelchoice.org/2012/10/when-cooking-becomes-an-experience-in-

burkina-faso/

Davidson, James. Plus One Berlin. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.we-heart.com/2012/04/17/

plus-one-berlin/

Domesticshop: Madra Ethnicraft. Pridobljeno dne 11. junij 2014. http://www.domesticoshop.com/

marcas/ethnicraft/cama-madra.html?___store=english&___from_store=default

Dornbracht: Tara Shower mixer for wall mounting. Pridobljeno dne 5. maj 2014. http://www.dorn-

bracht.com/en/Products.aspx?Series=Tara.&preferredItem=2FC7EDB8D2974A9F87CED23C8BE01

62E

Dornbracht: Tara Wall mounted basin mixer. Pridobljeno dne 5. maj 2014. http://www.dornbracht.

com/en/Products.aspx?Series=Tara.&preferredItem=B1BD32F55D8E47FF815E6795290CEB00

Dornbracht: Three hole basin mixer. Pridobljeno dne 5. maj 2014. http://www.dornbracht.com/en/

Products.aspx?Series=Tara.&preferredItem=87D0FA39F7BD422CA315707362CF1DB6

“Doživite Kras po kraško«. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://www.slovenia.info/si/sejalec-nagrada-

za-inovativne-dosezke/Do%C5%BEivite-Kras-po-kra%C5%A1ko.htm?sejalec_nagrada_za_inovativ-

ne_dosezke=6227&lng=1

Emu: Adv pattern Poltronc. Pridobljeno 27. maj 2014. http://me.emu.it/wp-content/uploads/2011/03/

adv-pattern-poltronc-5111.jpg

Enaa: LED trak RGB. Pridobljeno 7. avgust 2014. www.enaa.com/oddelki/conrad/izd_5393_co154976_

led-trak_rgb_13_5cm_12v_dc_ca3w

ES svetila: Docus. Pridobljeno 1. maj 2014. http://es-svetila.com/izdelki/stropna_svetila/519/docus/

Es svetila: Duke . Pridobljeno 7. maj 2014. http://es-svetila.com/izdelki/zunanja_svetila/stenska_stro-

pna_svetila/389/duke/

ES svetila: Withwhite. Pridobljeno 1. maj 2014. http://es-svetila.com/izdelki/stropna_svetila/658/wi-

thwhite


95

Gazvoda, Davorin. “Med varstvom in kaosom: Odnos Slovencev do prostora”. Priloga Bivanje, Mladina

68 (2011) 24: 64-66.

Geopedia. Pridobljeno 17. marec 2014. http://www.geopedia.si/SVNgeopedia/188F24BCA7EE0F8F5

4EC2509C3E11FDE.cache.html

Geoprostor: Ribnica. Pridobljeno 17. marec 2014. http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.

asp?obcina=RIBNICA

Gorenje: kuhališče ECT610AX. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.gorenje.si/gospodinjski_aparati/

kuhalni_aparati/kuhalisca?c=243008

Gorenje: pečica BO71SY2B. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.gorenje.si/gospodinjski_aparati/ku-

halni_aparati/pecice?c=423438

Gorenje: pomivalni stroj GV61214. Pridobljeno 11. avgust 2014. http://www.gorenje.si/izdelki/veliki-

gospodinjski-aparati/pomivanje/modeli/pomivalni-stroji/373773

Greco, Joann. “The Hotel as Neighborhood«. Pridobljeno 27. november 2013. http://www.theatlanti-

ccities.com/neighborhoods/2012/06/hotel-neighborhood/2284/

Gregorc Vanja in Aleš Vrhovec. Po kolapsu gradbeništva. Pridobljeno 3. avgust 2014. http://www.mla-

dina.si/150648/po-kolapsu-gradbenistva/

Gruden, Mateja. “Nedelova sončnica 11: Barvite hiške v poklon šavrinkam”. Pridobljeno 30. oktober

2013. http://www.delo.si/druzba/inovativno/nedelova-soncnica-11-barvite-hiske-v-poklon-savrinkam.

html

Hostel Pliskovica. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://www.hostelkras.com/index.php?option=com_c

ontent&view=article&id=74&Itemid=15&lang=sl

Hiške slovenske Istre. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://hiske.si/

Hižar, Tina. “Idilične hiške slovenske Istre”. Pridobljeno 30. oktober 2013. http://www.dnevnik.si/ma-

gazin/prosti-cas/1042453899

Humanitas: “Odgovorni turizem in Burkina Faso”. Pridobljeno 2. november 2013. http://www.huma-

nitas.si/index.php?subpageid=83

Humanitas: Poslanstvo in dejavnost. Pridobljeno 2. november 2013. http://www.humanitas.

si/?subpageid=31

Ideo: Vgradni hlailnik ERN1400AOW. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.ideo.si/a/vgradni_hladil-

nik_ERN1400AOW_ELECTROLUX

Ivanič, Maja. “Svet je prenasičen: Oživljanje in posodabljanje obstoječe arhitekture je današnja nujnost.”

Priloga Bivanje, Mladina 69 (2012) 17-18:68-72.

Ivanič, Maja. Svet je prenasičen: Oživljanje in posodabljanje obstoječe arhitekture je današnja nujnost..

Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.mladina.si/111779/svet-je-prenasicen

Ivanšek, France. “Enodružinska hiša: od prosto stoječe hiše k nizki zgoščeni zazidavi.” Ljubljana, Ambi-

ent: F. Ivanšek, 1988.

Jerman, Janja. »Razvoj turizma in vpliv na lokalno skupnost.« V Management in Evropska unija: zbor-

nik konference z mednarodno udeležbo. uredil Goran Vukovič, 1389-1395. Kranj, Moderna organiza-

cija, 2002.

Jeršič, Matjaž. “Osnove turizma.” Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1987.

Kafuli. Pridobljeno 2. november 2013. http://kafuli.org

Kafuli: Guest house. Pridobljeno 2. november 2013. http://kafuli.org/eco-tourisme/maison-

d%E2%80%99hotes/

Kalčič, Igor in Mario Perossa. “Kriteriji za vrednotenje in načrtovanje stanovanj in stanovanjskih zgradb

ter predlog nove tipologije.” Ljubljana, FAGG, 1982.

Lam, Sophie. “Go in search of fresh perspectives in Berlin.” Pridobljeno 27. november 2013. http://

www.independent.co.uk/travel/europe/go-in-search-of-fresh-perspectives-in-berlin-8165687.html

Marn, Urša. »Primanjkuje nam splošne kulture«. Priloga Bivanje, Mladina 68 (2011) 42:52-56.

Marn, Urša. “Živimo v družbi, ki ne tolerira drugačnosti: Arhitekta Vanja Gregorc in Aleš Vrhovec o

ustvarjalnosti, kapitalu in inflaciji civilnih pobud.” Pridobljeno 6. september 2013. http://www.mladi-

na.si/47087/zivimo-v-druzbi-ki-ne-tolerira-drugacnosti/

Matić, Boris. “Povrniti življenje: Prenova enodružinskih stanovanjskih hiš.” Pridobljeno 24. november

2013. http://www.mladina.si/120972/

Matić, Boris. “Sanje ali mora? : Slovenska obsedenost s hišami in njene posledice.” Priloga Bivanje, Mla-

dina 67 (2010) 42:50-54.

Minacciolo: Natural skin. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.minacciolo.it/natural-skin-mobili-na-

turali-di-design/cucina-componibile-legno

Mohd: 30mm Lago. Pridobljeno 11. avgust 2014. http://www.mohd.it/catalogo/arredamento/pareti-e-


96

mobili-per-il-giorno/lago-book

Moškon, Dušan. “Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem.” Maribor, Obzorja, 1992.

MTV travel Co: “Taking the idea of living like a local to the next level …” Pridobljeno 24. februar 2014.

http://www.mtvtravelco.com/plus-one-berlin

Mutina: Bas Relief. Pridobljeno 4. maj 2014. http://www.mutina.it/overview.

php?lang=eng&collection=2#

Mutina: Dechirer .Pridobljeno 4. maj 2014. http://www.mutina.it/overview.

php?lang=eng&collection=8

Mutina: Dechirer Mosaico. Pridobljeno 4. maj 2014. http://www.mutina.it/overview.

php?lang=eng&collection=25

My + One:“The Social Network.” Pridobljeno 27. oktober 2013. http://plusoneberlin.com/content/

PDF/CondeNastTravellerApril2012.pdf

Nisbet, Gemma. “Go local with the Urbanauts.” Pridobljeno 27. oktober 2013. http://au.news.yahoo.

com/thewest/travel/a/-/travel/19548804/go-local-with-the-urbanauts

Paul, Brunt in Courtney Paul. “Host Perceptions of sociocultural impacts.” Pridobljeno 22. oktober

2013. http://www.uvm.edu/tourismresearch/agritourism/publications/england.pdf

Plus One Berlin: Property partners. Pridobljeno 27. oktober 2013. http://plusoneberlin.com/property-

partners.html

Porada: Fellow divani. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.porada.it/divani/fellow_it_0_1_918.html

Prelovšek Niemelä, Eva. “Martina Simčič, lastnica turistične vile Alma Vista v Goriških Brdih.” Hiše 12

(2012) 74: 77.

Prelovšek Niemelä, Eva. “Skupina URBANAUTS, lastniki in avtorji turističnih enot »Street Lofts« na

Dunaju.” Hiše 12 (2012) 74: 58.

“Prenočišče +1: Inovativna gostoljubnost.” Hiše 12 (2012) 74: 68-69.

Prijon, Aleš. Prostor kot plen. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.mladina.si/49870/prostor-kot-

plen/

Planina, Janez. “Uvod v turizem.” Portorož, Visoka šola za hotelirstvo in turizem, 1996.

Pogačnik, Andrej. “Prostorsko načrtovanje turizma.” Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,

Komisija za tisk, 2008.

Richards, Greg. “Creativity and tourism: The state of art.” Pridobljeno 22. oktober 2013. http://scholar.

google.si/scholar_url?hl=sl&q=http://www.centri.unicas.it/content/download/5175/27095/file/Richar

ds%252520CREATIVITY%252520AND%252520TOURISM%252520%281%29.pdf&sa=X&scisi

g=AAGBfm2AVqGcoLeNMKC4yadA2S0m06HcwA&oi=scholarr&ei=eiQLU9-LCaH_4QTMnoCo

DQ&ved=0CCUQgAMoADAA

Richards, Greg in Julie Wilson. “Developing creativity in tourist experiences: A solution to the serial

reproduction of culture?” Pridobljeno 22. oktober 2013. http://avalon.cuautitlan2.unam.mx/materia-

lesdidacticos/gerardo_sa/articulos/prueba/prueba5.pdf

RNT Plus: Jedilna miza Trapesium. Pridobljeno 27. maj 2014. http://www.rntplus.si/pohistvo/jedilna-

miza-trapesium.html

S Plisko do znanja – doživite Kras z nami: Program aktivnih doživetij. Pridobljeno 30. 10. 2013. http://

issuu.com/16314/docs/brosura_programi_tisk_max_mala#

S. Š. “Nov koncept prenove hiš.” Pridobljeno 6. september 2013. http://www.delo.si/druzba/kult/nov-

koncept-prenove-his.html

Sijaj Hrastnik: Herkul. Pridobljeno 7. maj 2014. http://www.sijaj.si/products.aspx?categorieid=60

Sijaj Hrastnik: Olimpia. Pridobljeno 7. maj 2014. http://www.sijaj.si/products.aspx?categorieid=35

Siajaj Hrastnik: Tetrax. Pridobljeno 7. maj 2014. http://www.sijaj.si/products.aspx?categorieid=58

Singhal, Sumit. Urbanauts Street lofts in Vienna. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www10.aeccafe.

com/blogs/arch-showcase/2012/05/27/urbanauts-street-lofts-in-vienna-austria-by-christian-knapp-jo-

nathan-lutter/

Strle svetila: Clessidra. Pridobljeno 7. maj 2014. http://www.strlesvetila.com/clessidra.html

Strle svetila: Etch shade. Pridobljeno 6. maj 2014. http://www.strlesvetila.com/etch-shade.html

Suša, Rene, Barbara Vodopivec in Gaja Brecelj. “Nova destinacija: odgovornost : kako delovati skladno z

načeli pravične trgovine in odgovornega turizma? : nabor idej za lokalne skupnosti, podjetja in posame-

znike.” Ljubljana, Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas, 2011.

Travel World: When cooking becomes an experience in Burkina Faso. Pridobljeno 2. avgust 2014.

http://www.thetravelword.com/2012/06/08/when-cooking-becomes-an-experience-in-burkina-faso/

Tomić Hughes, Dana. “Plus One // Berlin Accommodation”. Pridobljeno 24. februar 2014. http://

www.yellowtrace.com.au/2012/08/17/plus-one-berlin-accommodation


97

Urbanauts: Fellows. Pridobljeno 27. oktober 2013. http://www.urbanauts.at/en/index.

php?page=fellows

Urbanauts: Story. Pridobljeno 27. oktober 2013. http://www.urbanauts.at/en/index.php?page=story

Urbanauts: Street loft Comfort. Pridobljeno 27. oktober 2013. http://www.urbanauts.at/en/index.

php?page=comfort

Urbanauts: Street loft Couple. Pridobljeno 27. oktober 2013. http://www.urbanauts.at/en/index.

php?page=couple

Vertigo Bird: Funnel Floor. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.vertigo-bird.com/sl/products/funnel/

funnel-floor

Vertigo Bird: Funnel Suspension. Pridobljeno 1. maj 2014. http://www.vertigo-bird.com/sl/products/

funnel/funnel-suspension

Villeroy Bosch – Omnia toilet. Pridobljeno dne 5. maj 2014. http://www.villeroy-boch.com/pro-

ducts/bath-and-wellness/products/toilets.html?vb_product2[colkey]=62.5572.264.1&vb_produ

ct2[subproductgroupkey]=53.1.22051.1&vb_product2[subcollectionkey]=62.2872.309.1&vb_

product2[action]=detail&vb_product2[backpid]=8416

Vrhovec, Aleš. “Blokada Slovenije: O blokadah in pomenu prostora v obdobju četrte suhe krave«. Prilo-

ga Bivanje, Mladina 68 (2011) 42:48-50.

Yushkevich, Marina. Berlin apartmenty. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.4living.ru/items/arti-

cle/berlin-apartamenty-30-kv-m/

Zalar, Matej. Mladinski hostel Pliskovica z novo nagrado. Pridobljeno 2. avgust 2014. http://www.na-

prostem.si/novice/7910/mladinski_hotel_pliskovica_z_novo_nagrado_.html?id=83%3Furl

“Zapuščene ulične trgovine”. Hiše 12 (2012) 74:56.


98

ZAHVALA

Najprej bi se rada zahvalila mag. Jasni Kralj Pavlovec, njen predlog za temo me je spodbudil k širšemu

pogledu na stroko. Ob enem je vedela kako naprej tudi v trenutku, ko je vse skupaj izgledalo nemogoče.

Bia je najbolša mogoča mentorica.

Hvala tudi vsem prijateljem, ki so me spodbujali ter prebrali diplomsko delo še pred oddajo. Ani za vso

pozornost pri besedah, Kaji in Blažki za vse večerne debate o tehničnih, oblikovalskih in programskih

detajlih in problemih ter Gei za vse praktične nasvete. Iskrena hvala tudi Blanki ker je in še vedno pre-

prosto verjame vame.

Hvala seveda tudi družini za neskončno potrpežljivost in razumevanje ob vseh mojih neodgovorjenih

vprašanjih in večni odsotnosti.

Brez vseh vas bi bilo vse skupaj veliko težje.

Documents

Prenova enodružinskih hiš v lokalne turistične nastanitve - diplomska naloga