Ogrevanje starih objektov

• Slovenija ima 170. gradov in skoraj 3000 cerkva. Seveda vsi objekti niso v funkciji je pa večina.

• Veliko starejših objektov uporablja klasičen način ogrevanja (olje, plin, drva).

• Pri tem nastaja ekološki in ekonomski problem. Povprečen objekt porabi recimo 5000 litrov kurilnega olja na kurilno sezono. To je 5000 evrov na leto.

• Večino tega denarja prihaja iz našega žepa. Če bi zmanjšali strošek ogrevanja velikih starih objektov za 50% bi prihranili cca. 15 milijonov evrov na kurilno sezono.

• Škotska porabi za ogrevanje kulturno zaščitenih objektov 1. milijardo funtov na leto. Njihov namen je bil zmanjšati ta strošek in odločili so se za Infrardeče ogrevanje.

• Prednost infrardečega ogrevanja je ohranjanje objekta, nizki stroški investicije in minimalne izgube ogrevanja pri slabi izolaciji. V večini primerov kvaliteto izolacije ne smemo ali ne moremo izboljšati. (ohranjanje kulturne dediščine).

• Veliko objektov pri nas ni ogrevanih.Velikokrat zaradi velike investicije ali pa je potrebno za kratek čas funkcionalnosti objekt zelo dolgo ogrevati. Če je na primer 1. urna maša je zato potrebno cerkev ogrevati skoraj cel dan. (topel zrak nenehno uhaja ali se akomulira pod stropom). Isto velja pri gradovih kjer jih v večini primerov uporabljajo za kratke poroke ali protokolarne storitve.

• Rešitev infrardčega ogrevanja je v tem primeru, da ogrevamo osebe v objektu in ne objekt sam. S tem prihranimo več 100% pri stroških ogrevanja.

Ogrevanje starih objektov

Primer ogrevanja v cerkvi

Primer ogrevanja v cerkvi

Gradovi

Gradovi