UVOD

UMESTITEV PREKRŠKOV

Prekrški so umeščeni v sistem kaznovalnega prava.

Ex JUG je poznala TRIHOTOMNI SISTEM kaznovalnega prava, kamor so bili uvrščeni:1. KD2. Prekrški3. Gospodarski prestopki

Gospodarski prestopki so bili posebnost jugoslovanskega pravnega sistema. Prvič so se pojavili z zakonom leta 1953. Njihov namen je bil varovati družbeno lastnino. Za gospodarski prestopek so odgovarjale predvsem pravne osebe.

Leta 2000 pa smo prešli na DIHOTOMNI SISTEM:1. KD2. Prekrški

Gospodarski prestopki so bili ukinjeni. Te kršitve so postali prekrški. Razloga za spremembo sta bila dva: - Spremenjen objekt varstva (družbena lastnina je bila ukinjena)- Sprejem Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja

Prekrški so ogromno in nepregledno področje. Število kaznivih dejanj, ki jih poznamo v Sloveniji lahko preštejemo, saj so opredeljeni v glavnem le v KZ, nekaj (malo) pa jih je tudi v drugih zakonih. Za število prekrškov pa tudi približno ne vemo koliko jih je, saj se nahajajo v mnogo zakonih in drugih aktih = gre za inflacijo prekrškov.

Zakon o prekrških je sestavljen iz dveh delov. Obsega materialni del in procesni del. Ne vsebuje pa posebnega dela, kjer bi bili določeni posamezni prekrški, kot je v KZ. Tak sistem imajo tudi drugod po svetu.

DEFINICIJA PREKRŠKA

Prekršek je kršitev pravil ravnanja, teža teh kršitev pa je nižja v primerjavi s kaznivimi dejanji.

6. člen ZP-1: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti (zapisanega pravila), ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek kazen.

Sedaj nimamo nekega splošnega navodila zakonodajalcu katera dejanja naj opredeli za prekrške; sodnik pa tudi nima možnosti presoje ali je prekršek takšne teže, da ga je potrebno sankcionirati, ali ne = prekršek je s tem približan upravnim kršitvam, kjer gre za formalno koncepcijo prekrška.Razlika: ali dejanje pomeni kaznivo dejanje ali upravno kršitev: če pomeni kaznivo dejanje, potem ima posameznik pravico uveljaviti vse pravice, ki mu jih zagotavlja notranji pravni red, konvencije… Če pa pomeni upravno kršitev, potem posamezniku ni potrebno omogočiti vseh teh pravic.

Kritika ZP-1:V novem zakonu se daje velik (na nekaterih mestih prevelik) poudarek na učinkovitost samega postopka, kar je (bo) v določenih primerih pripeljalo do zanemarjanja procesnih pravic posameznika v postopku.

1

Stara ureditev: Stari ZP: Prekršek je z zakonom ali drugimi predpisi določena kršitev javnega reda. Definicija vsebuje formalno in materialno sestavino prekrška:

Formalna sestavina pomeni določitev predpisov, s katerimi se lahko določi prekršek (zakon ali drugi predpisi).

Materialna sestavina pa pomeni določitev vsebine prekrška (gre za kršitev javnega reda) - problem je bil le, ker zakon ni opredeljeval kaj javni red je. Materialna sestavina je napotilo zakonodajalcu, da določi katera dejanja pomenijo kršitev javnega reda in s tem, da pravno kvalificira prekrške. Zakonodajalec se mora pri tem vprašati le, ali dejanje predstavlja nevarnost za druge in ali gre za dovolj veliko motjo = ukvarjati se mora s stopnjo nevarnosti ravnanja (tj., da gre za kršitev javnega reda).Zakonodajalec pa je sodniku nalagal, da v okviru pravne kvalifikacije prekrška ugotovi ali gre res za tako veliko nevarnost, da je potrebno storilca kaznovati. Sodnik je torej moral ugotavljati ali je ravnanje materialno protipravno. Če je sodnik pri tem ugotovil, da ne gre za dovolj veliko stopnjo nevarnosti ravnanja, da je ravnanje majhnega pomena, potem je sodnik postopek ustavil. (primer: če starejši niso oddajalii napovedi za dohodnino)

Zakaj je bila potrebna sprememba zakona iz leta 1983?1) poskus spremembe je bil že leta 1993. Predlog zakona je izhajal iz odločb evropskega sodišča, s katerimi

pa je bil stari zakon v nasprotju.AIDP – mednarodno združenje za kazensko pravo. Na enem izmed kongresov so razpravljali o prekrških. O tem ali morajo biti postopki o prekrških vodeni po načelih kazenskega ali po načelih upravnega prava. Na tem kongresu so sprejeli neobvezujoča priporočila. Ena izmed pomembnejših točk se je nanašala na odvzem prostosti. Zavzeli so stališče, da če je v postopku možno izreči zaporno kazen, potem gre za kazensko

zadevo in se mora spoštovati 6. člen EKČP (temeljne procesne garancije osebe, ki ji je odvzeta prostost). Tako mnenje je zavzelo tudi ESČP. Na kongresu je bilo sprejeto mnenje, da postopek o prekršku smejo voditi upravni organi, vendar pa mora imeti oseba možnost sodnega postopka v nadaljevanju.

Obdolžencem je potrebno zagotoviti minimalne procesne pravice, ki izhajajo iz KP (domneva nedolžnosti, informiranost o obtožbi, pravica do zaslišanja, pravica do zagovornika…).

Ustavno sodišče je na podlagi teh smernic določilo, da gre glede funkcije sodnikov za prekrške za sodno funkcijo, zato uživajo ti sodniki enake pravice glede plače, trajnosti mandata, volitev..., kot ostali sodniki. (glej naprej)Na tej podlagi je bil leta 2003 sprejet nov zakon.

2) odnos javnosti do sodnikov za prekrškeKo je bil v veljavi stari zakon, posamezniki vsaj 60% denarnih kazni niso plačali v določenem jim roku. Če denarna kazen ni bila plačana, se je v postopku za izvršbo (ki ga je opravljal davčni organ) pogledalo, ali je imel posameznik redne dohodke ali ne. Če jih je imel se je ta denarna kazen odtrgala od njegovih dohodkov. Problem teh postopkov je bil, da so dolgotrajni in veliko zadev je zastaralo (zastaralni rok je bil 2 leti, posamezniki so namerno zavlačevali postopke). Poleg tega pa veliko ljudi ni imelo rednih dohodkov in v tem primeru se je denarna kazen spremenila v zaporno kazen (ljudje so raje presedeli kakšen dan v zaporu, kot pa plačali denarno kazen) - od 3705 oseb, ki so bile kaznovane za prekršek z denarno kaznijo, je bilo 90% tistih, ki se jim je kazen spremenila v zaporno kazen. To vse kaže na nespoštovanje države; tedanji sistem ni bil učinkovit in moralo je priti do sprememb.

2

VIRI PRAVA O PREKRŠKIH

Krovni zakon je ZP-1, ki obsega tako materialne kot postopkovne norme; ne vsebuje pa posamičnih inkriminacij (opredelitev posameznih prekrškov) in zato je tudi zelo nepregleden. Od leta 2005 popolnoma nov koncept prekrškov. Doživlja nenehne spremembe, sedaj že novela E (marec 2008).

Struktura ZP-1 :- Materialne in procesne določbe - Evidence-razvrstitev prekrškov- Organizacijski del.

ZP-1 napotuje tudi na uporabo ZKP, KZ, ZOPOKD.

Prekrški se lahko določijo z (3. člen ZP-1):

o Področnimi zakoni npr. Zakon o varnosti cestnega prometa, Zakon o živalih, ZPrevzemih, ZATVP, ZVCP, ZJRM…

ZJRM-Zakon o prekrških zoper javni red in mir ZJRM (to je eden izmed zakonov, ki so tehnično slabi in je zelo pogosto uporabljen. Sprejet je bil leta 1974 - v povsem drugačnih razmerah, zato je večina določb neprimernih. Inkriminira npr. klatenje, beračenje… kar danes ni več primerno, da je to obravnavano kot prekršek. Nazadnje noveliran l. 2003, vendar le določbe, ki se nanašajo na prostitucijo. V pripravi je predlog novega zakona, ki naj bi določil, da je beračenje prekršek le, če tisti ki berači nadleguje ali ustrahuje ljudi.);

o Uredbo Vlade RS; se določajo prekrški samo za kršitve:

- Uredbe (zakonov ne!!)- Evropskih aktov, ki se v RS uporabljajo neposredno.

o Odlokom samoupravne lokalne skupnosti: to je pri vsem tem še najbolj problematično, ker imamo trenutno v Sloveniji skoraj 200 občin. Vsaka občina pa lahko določa prekrške v skladu z njeno pristojnostjo - to pomeni ogromno število zakonodajalcev na področju prekrškov. V pristojnosti občin je npr. cestni režim, področje javnega reda in miru…; predpiše se lahko samo globa; velja samo na območju lokalne skupnosti

EVROPSKA PROCESNA JAMSTVA V POSTOPKU O PREKŠKIH

Zakaj so odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice sploh pomembne? – odločbe so pomembne, ker

določajo prakso (imajo precedenčni pomen) imajo velik pomen v konkretnih primerih vplivajo na oblikovanje nacionalnih zakonodaj - če sodišče ugotovi, da določena država ne spoštuje

EKČP, potem mora ta država spremeniti svojo zakonodajo.

Slovenija evropske konvencije uporablja neposredno – na tistih področjih, ki sploh niso urejena v nacionalni zakonodaji in tam, kjer je nacionalna zakonodaja v nasprotju z evropskimi konvencijami.

3

Z evropskimi procesnimi jamstvi je mišljeno ali se v postopku o prekrških uporabljata 5. in 6. člen Konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah. Slovenija je to konvencijo ratificirala leta 1994. Ta dva člena določata katere pravice morajo biti zagotovljene posamezniku v primeru kazenske obtožbe. Če gre za kazensko zadevo morajo biti posamezniku zagotovljena naslednja jamstva:

dostop do sodišča (o zadevi odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče) pravica obdolženca da se brani sam ali s pomočjo zagovornika pravica obdolženca, da zasliši obremenilne priče brezplačna pomoč tolmača pravica do molka pravica do pravnega sredstva in druge.

Odločilnega pomena je, ali neka kršitev predstavlja kazensko zadevo ali ne. Če ne, potem gre lahko za klasični postopek; če ja, potem mora iti za kazenski postopek, kjer se upoštevajo pravice iz EKČP.

Ne glede na to ali državna zakonodaja določa, da gre za disciplinski postopek ali postopek za prekrške, veljajo določbe 5. in 6. konvencije, v primeru da gre za kazensko zadevo. Evropsko sodišče se srečuje s posameznimi primeri samo, če nekdo uveljavlja svoje pravice iz EKČP v konkretnem primeru. V teh primerih potem sodišče odloča ali je šlo za kazensko zadevo ali ne. Pri tem si je pa do sedaj že postavilo določena merila.

STALIŠČA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

1. ŐZTŰRK vs. NEMČIJA (1984) – je temeljna in najpomembnejša odločba ESTurški državljan naredi prekršek v Nemčiji – zaletel se je v parkiran avto, bilo je 5.000 DEM škode na obeh vozilih. Njegov prekršek je obravnaval upravni organ in mu izrekel kazen globe v višini 60 DEM. Vložil je ugovor (pravno sredstvo), v katerem je zatrjeval, da je bila odločba izdana brez njegovega zaslišanja. Postopek je prevzelo sodišče. Zaslišan je bil prek tolmača, ker ni znal nemško; zaslišane so bile tudi priče. Nato je umaknil ugovor. Odločba (upravnega organa) je z umikom postala pravnomočna. Sodišče je odločilo samo, da mora nositi vse svoje stroške postopka in tudi stroške tolmača. V primeru, da gre za postopek po 6. členu Konvencije, potem mora biti tolmač plačan s strani države (sodišča). Sodišče za človekove pravice je odločilo, da je šlo za kazensko zadevo in, da mu mora biti tolmač dodeljen brezplačno.Pogoj za to, da lahko začneš postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je, da si izkoristil vso pravno pot v državi.

V tem primeru je sodišče postavilo merila za ugotavljanje, ali gre za kazensko zadevo ali ne. Sodišče jih preverja po vrstnem redu. Ta merila so:

Uvrstitev kršitve v nacionalnem pr. sistemu:Kazniva dejanja Prekrški Disciplinski prestopki

Če nacionalni pravni sistem pravi, da gre za kaznivo dejanje, potem se delo ES konča izkazana je potreba po spoštovanju 6. člena EKČP. Če pa nacionalno pravo dejanje uvršča v katero koli drugo kategorijo, potem lahko ES odloči tudi drugače; torej da ne gre za to kar pravi nacionalni pravni sistem. Sodišče odloča neodvisno od nacionalne zakonodaje.

Narava pravnega pravila, ki določa kršitev:Tu ES ne izhaja iz konkretnega dejanja, ampak iz predpisa, torej iz konkretnega pravnega pravila, zaradi katerega se je začel postopek. Izhaja iz narave tega pravila. Kaj pa je narava pravila?

4

Vidik dejanskega stanu = opis ravnanja iz pravnega pravila (ne mešaj z dejanskim stanjem = opis samega dogodka, kaj se je dejansko zgodilo)Ta vidik je sestavljen iz:

- predmet zavarovane dobrine – kaj je predmet urejanja pravnega predpisa (npr. varnost javnega prometa, življenje...)

- personalno področje uporabe - na kakšen krog ljudi je to pravno pravilo naslovljeno - če je krog storilcev omejen (delicta propria), potem ne gre za kazensko zadevo v smislu 6. člena Konvencije (mora biti močna omejitev).

Vidik pravnih posledic:ES ocenjuje vrsto sankcije in njen cilj. Pomembna je zagrožena/predpisana sankcija zadeve ne pa konkretno izrečena kazen. Pomembno je tudi ali ima ta sankcija preventivni ali represivni značaj = pomembna je narava sankcije. Če ima oba značaja, potem gre za kazensko zadevo.

Preventivni – v smislu generalne prevencije – vplivanje na druge ljudi. Represivni – strogost, maščevalnost (specialna prevencija – vplivanje na posameznika)

Sodišče ne podaja natančnejših meril.

Vrsta in teža sankcije (če prvi dve merili ne utemeljujeta uporabe kazenskega prava, potem se uporabi še to merilo) ES upošteva potencialne učinke sankcije na konkretnega obdolženca (kako lahko prizadene obdolženca predpisana sankcija) glede na:

Vrsto kazni (denarna, zaporna...)Zagrožena višina kazniNačin izvrševanja zagrožene kazni

Kadar je zagrožena prostostna kazen gre načeloma vedno za kazensko zadevo in jo mora obravnavati sodišče.V primeru, ko je zagrožena denarna kazen sodišče ni postavilo fiksnega zneska. Treba je ugotoviti v konkretnem primeru kolikšen je primeren znesek. Pri tem se upošteva tudi ekonomska situacija države. Gleda se tudi ali ima izrek kazni občutne, daljnosežne posledice za obdolženega.Če se denarne kazni zaradi neplačila lahko spremenijo v zapor, potem je odvisno v katerih situacijah je to mogoče… in glede na to se potem presoja ali gre za kazensko zadevo ali ne.

2. ENGEL vs. NIZOZEMSKA (1976) Šlo je za kršitev pravil vojaške službe, torej za disciplinsko kršitev. Predpisana je bila zaporna kazen do 2 dni in premestitev. Sodišče je odločilo, da ne gre za kazensko zadevo.Ali spada disciplinski postopek v katerem je možno izreči zaporno kazen v kazensko zadevo? Ne, ker je kazen kratkotrajna in kazen tudi ne povzroča nobene bistvene slabe stvari za prizadeto osebo.

3. PALAORO vs. AVSTRIJA (1995) Storilec prometnega prekrška zaradi prehitre vožnje na avtocesti. Najprej so ga izmerili iz avtomobila, ki je vozil za njim, ob istem času pa še z radarjem. Bil je 2x obtožen za en prekršek – postopek je vodil upravni organ. Pritožil se je na upravno in kasneje še na ustavno sodišče Avstrije. Obe sta zavrgli njegovo pritožbo, saj nista pristojni za presojanje dejanskega stanja, ampak lahko presojata le pravna vprašanja. Nato išče pravico na sodišču v Strassburgu. Ali avstrijska upravno in ustavno sodišče ustrezata merilom sodišča po EKČP? – Čeprav gre za sodišče po nacionalni (avstrijski) zakonodaji, pa ne gre za »sodišče« po 6. členu EKČP, ker sodišči dejansko ne moreta presojati dejanskega stanja, ne moreta spreminjati odločbe upravnega organa; ugotavljata lahko samo pravno stanje in razveljavita odločbo in jo vrneta upravnemu organu v ponovno odločanje. – Manjka element razsojanja.

5

Ugotovitev:Zadevo je potrebno obravnavati na sodišču in sicer na podlagi dejstev in na podlagi pravnih pravil. Nato se razsoja. Če so sodišča pristojna le za pravna vprašanja, potem dejansko ne sodijo. Sodišče mora biti neodvisno in nepristransko. Neodvisnost se kaže v postopku volitev in razreševanja sodnikov, imunitete, trajanju mandata…Sklepi upravnih organov, ki sami ne ustrezajo zahtevam Evropske Konvencije, morajo biti izpostavljeni naknadni kontroli sodnega organa, ki ima polno pristojnost.

Pojem »kazenska obtožba« lahko zajema tudi prekrške, če konkreten primer, pred konkretnim sodiščem, presojan po konkretnem postopku, izpolnjuje merila kazenske zadeve, kot jih je postavilo ESČP. Določila 6. člena EKČP pod določenimi pogoji lahko veljajo tudi v primeru prekrškov. Odločilen argument je pri tem tudi narava sankcije – če lahko pride do odvzema prostosti, potem je velika verjetnost, da gre za kazensko zadevo.

NAČELA PRAVA O PREKRŠKIH

1. NAČELO LEGITIMNOSTI

Uporaba prisilnih sredstev kot »ultima ratio«.

2. NAČELO ZAKONITOSTI – razširjeno glede na 28. čl. URS!!!

=sankcija se lahko izreče le za v naprej predpisana dejanja.

a) V pravu o prekrških se prekrški ne predpisujejo le z zakonom, ampak so lahko predpisani tudi s kakšnim drugim pravnim aktom (uredbo vlade, odlokom občinskega sveta). Gre za rahljanje načela zakonitosti.

Varovalke, ki naj bi zagotavljale uporabo načela zakonitosti kljub razrahljanosti:Občinski svet in vlada lahko določijo prekrške le za tisto področje za katero so posebej

pooblaščeni – za tiste kršitve, ki jih lahko sami določajo kot prekrške, in samo s tistimi predpisi, ki jih lahko sami izdajajo. (npr. cestno-prometno ureditev v konkretnem kraju lahko občine same predpišejo)

Podzakonski (občinski) predpisi morajo biti v skladu z zakoni in s sistemskim zakonom ZP-1.

b) V kazenskem pravu pa to načelo določa, da: mora biti kaznivo dejanje določeno z zakonom (vsi zakonski znaki), določena mora biti

sankcija in pa predvideno mora biti kot KD še preden je to dejanje izvršeno lex certa – pravilo mora biti določno – mora biti jasno, natančno…, da vemo kaj je kaznivo in

kaj ne prepovedana je pravna (sklepanje iz splošnih pravnih načel) in zakonska (sklepanje iz drugih z

zakonom določenih KD) analogija dopustna je analogija intra legem – je sicer nezaželena, a se ji ne moremo izogniti. Zakon

določa s katerimi dejanji lahko storimo določeno KD, vendar ne mora določiti prav vseh, zato zakonodajalec na koncu določbe doda »ali na podoben način«. Sodišče mora pri tem zavzemati čim bolj ozko razlago, da ne širi polja KD.

3. NAČELO MATERIALNE RESNICE

6

a) Pravo o prekrških: načelo materialne resnice je omiljeno s členom 118 ZP-1, ki določa:Če obdolženec prizna storitev prekrška in je priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati še drugih dokazov.(V KP – sodišče mora kljub priznanju ugotavljati dejansko stanje in preveriti obdolženčevo priznanje).

Nadaljnje izjeme od načela materialne resnice: pri izterjavi denarne kazni na kraju storitve prekrška (ko uradna oseba sama zazna prekršek) – šteje

se, da je zaznava uradne osebe resnična v skrajšanem postopku – ta se izvede na sodišču (je oblika sodnega postopka), a se odločba izda brez

zaslišanja obdolženca.

b) Kazenski postopekCilj kazenskega postopka:

v evropskem kontinentalnem sistemu je ugotoviti resnico v anglo-ameriškem sistemu pa razrešitev spora v korist stranke z močnejšimi dokazi.

Danes se oba sistema počasi približujeta. V evropskem kontinentalnem sistemu se krepi načelo kontradiktornosti – v ospredju pa je še vedno ugotavljanje materialne resnice. Sodišče ne le, da presoja spor med strankama, ampak je zavezano, da tudi samo ugotavlja dejstva, ki jih ni predlagala nobena stranka.

4. NAČELO SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI

Odgovornost za prekršek9. člen

(1) Za prekršek je odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom.(2) Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom.

5. NAČELO PRIMARNOSTI KAZENSKEGA Po

Postopek o prekršku se ne vodi, če je podan sum storitve KD, ki ima znake prekrška, dokler ni postopek v zvezi s KD končan. Če Po zaradi odloženega pregona ni bil uveden ali če začne teči med Po o prekršku, se Po o prekršku prekine do PM odločitve.

Ni mogoča združitev KPo in PoPre. DT lahko vloži obdolžilni predlog za prekršek po koncu KPo če celotna kriminalna količina prekrška ni zajeta v oprostilni / obsodilni sodbi / poravnavi.

Po o prekršku se ne vodi tudi kadar je podana imuniteta po mednarodnem pravu (obvesti ministra za zunanje zadeve)

6. NAČELO SORAZMERNOSTI

7. NAČELO SODNEGA VARSTVA

1. del ZP-1

7

MATERIALNOPRAVNE DOLOČBE ZP-1

Spremembe ZP-1C: razmerje PoPre – KPo prekrškovna odgovornost posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost – posebna kategorija

storilca spremembe sankcij (razmerje opomin – stranske sankcije; ureditev načina izrekanja kazenskih točk;

globe v evrih; prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja)

Spremembe ZP-1 D: polovično plačilo izrečene globe »razširjeni« plačilni nalog !!!

Spremembe ZP-1 E: Sprememba zneskov globe Vročanje v rednem sodnem postopku – ne več po ZKP, ampak po ZUP! Možnost odpustitve kazni za prekršek zoper varnost j. prometa (nov 23/V) Prekrški na področju varstva konkurence

- nov zastaralni rok za zastaranje pregona – 5 let - izključna pristojnost Okrajnega sodišča v LJ

Dopolnjene določbe o skrajšanem Po pred prekrškovnim organom (čl. 55 in 55a) Po za izdajo plačilnega naloga: novost:storilcu se mora predstaviti storjeni prekršek in dokaze, ki ga

utemeljujejo! Meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa-ex offo (nov 62 a člen) Odločanje sodišča na 1. st. Pritožba zoper odločbe sodišča 1. st.:

- prekrškovnega organa - DT

Način odločanja Višjega sodišča:- Seja senata (ponovi že izvedene dokaze)- Ustna obravnava (ponovi že izvedene dokaze, lahko pa izvaja tudi nove!!!)

Odločitve Višjega sodišča o pritožbi Ugovor na izdano sodno odločbo v skrajšanem postopku (čl, 129/a) Delna razveljavitev sodbe ni več dopustna

1. TEMELJNE DOLOČBE

KAJ DOLOČA ZP-1 (VSEBINA):

splošne pogoje za predpisovanje prekrškov & sankcij zanje splošne pogoje za odgovornost za prekrške splošne pogoje za izrekanje & izvrševanje sankcij določbe o postopku organe in sodišča, ki odločajo

Splošni del velja za vse prekrške (ne glede na to, kateri zakon jih določa). Druge predpise, ki določajo prekrške, se uporablja le v skladu z ZP-1.VELJAVNOST PREDPISOV O PREKRŠKIH:

Teritorialno načelo – predpisi o prekrških veljajo na območju tistega organa, ki je predpis izdal:

8

o ZP-1 ter vsi ostali zakoni in uredbe, ki določajo prekrške se uporabljajo na celotnem območju SLO sem pa padajo tudi ladje, ki so vpisane v pristaniščih na območju RS in zrakoplovi, ki so vpisani v register oz. evidenco zrakoplovov na območju RS.

o Odloki LS pa le na območju LS, ki je odlok izdala.

Storilec prekrška je kaznovan ne glede na državljanstvo - tujci so lahko storilci prekrškov pri nas in mi v tujini.

Izjeme so le pri delicta propria - to so tisti prekrški, pri katerih je določeno katera oseba jih lahko stori (to je določeno z zakonom).

Imuniteta (procesna ovira). - V KP imajo imuniteto poslanci in diplomatski (konzularni) predstavniki, ter uslužbenci

diplomatskih predstavništev. Proti njim ni mogoče izvršiti hišne in osebne preiskave.- V pravu prekrškov pa poslanci imunitete nimajo. Imajo jo diplomatski in konzularni

predstavniki, ter njihovi uslužbenci. O prekršku, ki ga stori takšna oseba, se ne vodi postopek o prekršku in se ji tudi ne izreče sankcije za prekršek.

MEJE SANKCIONIRANJA PREKRŠKOV - Načelo zakonitosti:

Ni sankcije, če ni prekršek opredeljen pred storitvijo in ni bila zanj predpisana kazen. Če se po storitvi prekrška spremeni predpis, velja tisti, ki je za storilca milejši.

Prekrški se lahko predpisujejo le z: - zakonom- uredbo vlade (za kršitve uredbe in kršitve neposredno uporabljivih aktov EU)- odlokom LS (kršitve predpisov lokalne skupnosti, ki jih Z ne sankcionira; samo globa; samo na

območju skupnosti)

2. TEMELJNI ELEMENTI PREKRŠKA IN ODGOVORNOST ZANJ

8. člen ZP-1 določa za te institute smiselno uporabo določb KZ. S tem pridemo do približevanja prava o prekrških s KP (vsaj v temeljnih institutih).

KZ se uporablja (če ZP-1 ne določa drugače) silobran skrajna sila sila in grožnja neprištevnost naklep

malomarnost dejanska & pravna zmota udeležba pri KD čas & kraj storitve KD

Kako se lahko stori Pre? s storitvijo ali opustitvijo (dejanje, ki bi ga moral storiti)

a) Temeljni elementi prekrška so:

voljnost ravnanja protipravnost

9

odgovornost za prekršek (ima dva elementa: prištevnost in krivdo)

b) Prekršek neznatnega pomena

Novost – novela E- umestitev med materialno-pravne določbe (prej v procesnih). Gre za prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebej lahkega in pri katerem ni nastala oz. ne bo nastala škodljiva posledica. Posledica:

c) Odgovornost za prekršek

Posebnosti:1. Velja načelo subjektivne odgovornosti! 2. Velja domneva nedolžnosti!3. Storilec nikoli ne odgovarja za poskus!4. Udeležba: Pomagaču in napeljevalc u se sme kazen odpustiti, če do izvršitve prekrška ni prišlo ali če

je bilo storjeno v posebno olajševalnih okoliščinah.

Če primerjamo področje prava o prekrških s kazenskim pravom ugotovimo, da obstajajo (kar se tiče subjektivne odgovornosti) med njima 2 razliki:

1. razlika = oblika krivde:

V KP je temeljna, osnovna oblika krivde naklep – če zakon (KZ) ne določa kakšna oblika krivde je potrebna, potem je potreben naklep. Dejanje storjeno iz malomarnosti je kaznivo le, če zakon to izrecno določa. Če storilec stori dejanje iz malomarnosti, pa ne gre za kaznivo dejanje, potem lahko odgovarja samo odškodninsko.

Kdo odgovarja za Pre?V pravu o prekrških je temeljna oblika krivde malomarnost. Vsak prekršek je lahko storjen z naklepom ali iz malomarnosti (ali ena ali druga oblika krivde). Za vse prekrške zadošča, da so storjeni iz malomarnosti. Za določena ravnanja pa predpisi izrecno določajo, da so kazniva le, če so storjena z naklepom – naklep mora biti posebej naveden.

Odgovornost za prekršek9. člen

(1) Za prekršek je odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom.(2) Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom.

Glede vsebine oblik krivde, pa med KP in PP ni razlik. - naklep – kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga

je hotel storiti (direktni naklep); ali če se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da takšna posledica nastane (eventualni naklep);

- malomarnost – kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala (zavestna malomarnost); ali če se ni zavedel, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).

2. razlika = subjekti prekrškov

V KP lahko kaznivo dejanje stori fizična in pravna oseba (Zakon o odgovornosti pravnih oseba za KD - ZOPOKD). Glede pravnih oseb je pomembno to, da je dejansko odgovorna »odgovorna« oseba

10

pravne osebe. In še to le za KD, ki jih ta zakon izrecno našteva. Gre za odgovornost posameznika, ki je odgovorna oseba pravne osebe.

Za prekrške lahko odgovarjajo: Fizična oseba Pravna oseba Samostojni podjetnik posameznik Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost Odgovorna oseba

Pravna oseba

- RS in samoupravne lokalne skupnosti za ne odgovarjajo za prekršek. Samo kakšen poseben področni zakon lahko predpiše, da lahko odgovarja odgovorna oseba v državnem organu;

- pravna oseba je odgovorna za prekršek samo, če je to pri konkretnem prekršku posebej, izrecno določeno;

- odgovornost pravne osebe je akcesorna- dopolnilna, pridružilna – vezana je na dejanje neke druge osebe (obstajati mora odgovornost odgovorne fizične osebe + pri posebnem prekršku mora biti določeno, da je pravna oseba lahko odgovorna zanj) – postopki tečejo hkrati;

- za odgovornost pravnih oseb se smiselno uporablja ZOPOKD.

Kako odgovarja PrOs/s.p./posamez,, ki samost.opravlja poklic?

lahko odgovarjata za prekršek druge osebe v stečaju odgovarja ne glede ali Pre storjen pred ali po uvedbi, ni globe, le odvzem

premoženjske koristi / predmetov če zaposluje druge osebe – smiselno ZOPOKD

Pogoji za odgovornost po čl. 4 ZOPOKD !!!!!!Da je moč govoriti o odgovornosti pr.o., morata biti podan dva temelja:

formalni temelj Storilec je storil k.d. 1. v imenu ali2. na račun ali3. v korist pravne osebe

(Vendar storilec ne more samovoljno naprtiti odgovornosti pr.o. tako, da daluje v njenem imenu ali na njen račun, ampak mora za to dejstvo obstajati določeno pooblastilo, mandatna pogodba, poklicna dolžnost ali delovanje v okviru org. pravil pr.o.)

in (kumulativno)

materialni temeljda je bilo to dejanje storjeno v eni izmed naštetih izvršitvenih oblik, ki pomenijo protipravno ravnanje organov pr.o.:

1. če pomeni storjeno k.d. izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov Gre za najintenzivnejši prispevek pr.o., saj so sklepi in nalogi organov za storilca obvezni.

11

2. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil k.d.;

3. če p.o. razpolaga s protipravno pridobljeno premož. koristjo, ali uporablja predmete, dobljene s k.d.;

4. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.

Povzeto: ugotavljanje odgovornosti p.o. poteka torej v 3 zaporednih korakih:1. naprej se preveri ali je storilec k.d. storil k.d., za katero lahko p.o. odgovarja.2. nato se ugotavlja ali obstaja vsaj eden od 3 formalnih pogojev-temeljev

odgovornosti in3. ali obstaja eden od 4 materialnih pogojev

Odgovorna oseba ZP-1: ne podaja definicije, podaja pa samo pogoje za odgovornost odgovorne osebe. Njena odgovornost izhaja iz pooblastila na podlagi katerega deluje; z njim so določene tudi njene naloge. To pooblastilo pa mora trajati v času storitve prekrška (vseeno je, če je kasneje pooblastilo preklicano). Pooblastitelj je lahko pravna oseba ali s.p.,

Stari ZP: Odgovorna oseba je tisti, ki mu je poverjeno določeno področje pri upravljanju vodenju in poslovanju pravne osebe. Npr. direktor, blagajnik, računovodja, skladiščnik,..Praviloma je odgovorna oseba zaposlena pri pravni osebi, ni pa nujno. Ko delovno razmerje preneha lahko ta oseba vseeno odgovarja za prekrške, ki so bili storjeni v času ko je imela ta status odgovorne osebe.

Kako odgovarjajo odgovorne osebe? za prekršek, storjen pri opravljanju poslov za dejanja ali opustitev dolžnega nadzorstva ne preneha s prenehanjem DR / PrOs / s.p.

Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnostNova kategorija storilca – ZP-1C. Položaj podoben s.p., ampak drugačna organizacijska oblika. Doslej s.p. interpretiran organizacijsko, ni zajemala svobodnih poklicev – doslej odgovarjali kot fizične osebe. Veljajo strožje sankcije.Odgovarja enako kot odgovorna oseba ali s.p.Postopkovno se uporablja določbe, ki veljajo za s.p.

3. SANKCIJE ZA PREKRŠKE

ZP-1 ne pozna več delitve na kazni, opomine in varstvene ukrepe (kot ZP iz l.1993), ampak uvaja enoten pojem»sankcij«.

Ni več zaporne kazni (kot včasih – do 30 dni), ker kratki zapori ne dosegajo namena!

12

Manjša družbena pomembnost prekrškov se odraža v milejših sankcijah.

Za storjen prekršek se lahko izreče

Sankcija Opozorilo Odvzem premož. koristiNanaša na odgovornost storilca nanaša na nevarnost storilca

namesto uvedbePo o prekršku

delimo na

glavne stranske vzgojne ukrepe za mld. izreka glede na odgovornost st. izreka glede na nevarnost st.

1. globa 1. kazenske točke 1. ukor nadomestile s. odvzema voz. dovoljenja 2. navodila in pepovedi

2. opomin, 2. prepoved vožnje mot.vozila 3. nadzorstvo se izreče namesto globe 3. izgon tujca iz države

4. odvzem predmetovPoleg glavne s. se lahko izreče eno ali več stranskih(pogoj: izrečena glavna sankcija)

1. GLOBA

Ima naravo denarne kazni.

Predpiše se jo lahko v: določenem znesku razponu na področju davkov v večkratniku ali % od davka/carine/trošarine, ki bi ga bilo treba plačati./ na

področju varstva konkurence pa v % od letnega prometa

Je prihodek države/lokalne skupnosti (odvisno od tega kje je predpisan).

ZP-1 določa splošni minimum in splošni maksimum za posameznega storilca prekrška:

posameznik s.p./samostojni posameznik

Pr.oseba odgovorna oseba (v pr.os./s.p.)

Z / uredba – v razponu 40 – 5.000 EUR 200 – 150.000 EUR 200-250,000€ 40 – 10.000 €Z / uredba – v fiksnem 40-2.000€ 200-75.000 € 200-125.000€ 200-75.000€odlok LS – samo fiksno 40-1.200 € 100-30.000 € 100-75.000€ 40-.500€

IZJEME (ne velja za prekrške iz predpisov LS) 3x maksimum za:

- najhujše kršitve z določenih področji + ogromni zneski po ZPre ZVK,…- visoka škoda +- višina protipravne koristi +- naklep / namen koristoljubja

13

Plačilo globe v roku, določenem v odločbi v zakonskem okviru 8 dni-3 mes.. Na predlog storilca se plačuje obročno, če: izrečena večja od 3x minimuma globe.

Kaj v primeru neplačila:a) Če storilec globe ne plača v določenem roku, mu sodišče lahko izreče uklonilni zapor !!!. To ni

sankcija, ampak način prisiljenja storilca k spoštovanju izdane odločbe oz. k plačilu globe. Z izvršitvijo ne preneha obveznost plačila globe - če ne plača, gre v prisilno izterjavo (tudi tu možna sprememba v delo v splošno korist).o trajanje: max 30 dnio nadomestitev ukl. zapora z opravo neke naloge v javno korist ali v korist LS 40- 400 ur.:

- na predlog storilca- če to opravičuje njegovo slabo premoženjsko stanje ali osebne okoliščine (npr. zdravje)

novela E!!!- če nalogo opravi, se zapor ne izvrši in globa ne izterja.

Uklonilnega zapora pa se ne more določiti: - za globo na podlagi plačilnega naloga – to je posebna vrsta postopka, ki ga izvedejo

prekrškovni organi na samem mestu. Takrat je možna samo prisilna izterjava.- pred PM odločbe o prekršku.- mladoletniku, ki ni plačal globe.- tudi ne pravnim osebam – takoj v prisilno izterjavo.

b) Prisilna izterjava se opravi, če:- uklonilni zapor ni bil določen (Sodišče namreč lahko odloči, da gre odločba takoj v prisilno izterjavo in

ne določi uklonilnega zapora. Kdaj sodišče odloči eno in kdaj drugo zakon nič ne določa in zaradi tega je pomanjkljiv)

- uklonilni zapor ni bil izvršen ali - storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe.- pri pravnih osebah, če globe ne plačajo v določenem roku (nikoli se ne more izreči uklonilni

zapor)

c) V zakonu je določeno tudi, da se tistemu storilcu, ki ne plača globe, lahko ne izda določenega potrdila ali odločbe iz upravnega postopka (konkretno naj bi to določil drug zakon), vendar mora biti to vezano na naravo prekrška (biti mora neka povezava, npr. če storilec prehitro vozi, potem ne moremo reči, da mu ne izdamo gradbenega dovoljenja, ampak ne podaljša se vozniško).

RAZLIKE:

Globa Denarna kazen (KP)

Vedno je v denarnem znesku Lahko se določi tudi v obliki dnevnih zneskov

Lahko je predpisana v razponu ali v določenem znesku Vedno je predpisana v razponu

Možna je izterjava na kraju samem (plačilni nalog) Ni možna izterjava na kraju samem

2. OPOMIN

Je glavna sankcija, ki se izreka namesto globe =alternativna sankcija.Poleg opomina izrečejo tudi stranske sankcije (Stranske sankcije: zaradi storilčeve nevarnosti; glavna: glede na odgovornost)

14

Izreče se lahko v primerih?1. da je bil prekršek storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebej lahkega ali2. če je bil prekršek v tem, da ni bila poravnana kaka obveznost ali je bila z njim povzročena škoda, pa je bila pred izdajo odločbe povrnjena škoda / izpolnjena obveznost

3. KAZENSKE TOČKE V CESTNEM PROMETU S PRENEHANJEM VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

Stranska sankcija, ki je nadomestila je sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

izrečejo se samo, če so v ZVCP predpisane za konkretni prekršek predpiše se lahko 1 – 18 točk (fiksno, ne več v razponu): če je izrečenih 18 točk, pomeni da storilcu

avtomatično preneha veljavnost vozniškega dovoljenja za vse kategorije(vozniški izpit je potrebno delati ponovno). Vozniško dovoljenje preneha veljati tudi, če je bilo več prekrškov in je skupni seštevek kazenskih točk enak 18.

Doba seštevanja kazenskih točk je 3 leta. Če preneha veljati vozniško dovoljenje (pri izreku 18 KT), se ne more izreči stranska sankcija prepoved

vožnje motornega vozila =prepoved akumuliranja kaz. sankcij. Tujec: namesto kazenskih točk se mu izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlji

RS. Za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja za tujce je krajevno pristojno Okrajno v Celju.

4. PREPOVED VOŽNJE MOTORNEGA VOZILA

Stranska sankcija, ki se lahko izreče le, če je predpisana v ZVCP pri konkretnem prekršku. Lahko pa se izreče za 1 mesec – 1 leta.

5. IZGON TUJCA IZ DRŽAVE

Stranska sankcija, ki se izreče , če je bila z dejanjem povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oz. je z dejanjem nastala škodljiva posledica.

Trajanje: 6 mesecev – 5 let

6. ODVZEM PREDMETOV

Stranska sankcija To so predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so s prekrškom nastali, če so

- storilčeva last/z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec, - Če niso v lasti storilca/pr, osebe , pa odvzem terja splošna varnost (3. oseba lahko zahteva

odškodnino od storilca) Odvzem je načeloma fakultativen : sodišče samo odloča ali bo predmete odvzelo, zakon pa lahko določi

primere, v katerih je odvzem obvezen.

ODMERA SANKCIJE

Težnja po usklajenosti sankcije s težo prekrška.

Storilcu prekrška se odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep.

15

Pri tem se upoštevajo olajševalne in obteževalne okoliščine, zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, zlasti, ali je poravnal škodo.

Pri odmeri globe se upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti, pri prekrških s področja davkov in carin pa tudi sorazmerje višine globe z višino prikrajšane dajatve.

Sodišče sme storilcu omiliti kazen =odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije.

STEK

Storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba in za vse teče en postopek, se določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije.

Če so za prekrške v steku določene sankcije iste vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.

Nadaljevani prekršek je možno konstruirati analogno KMP. Gre za posebno obliko navideznega realnega steka Zastaranje teče od storitve zadnjega prekrška v verigi.

ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI

NI sankcija, ampak ukrep posebne narave, ki temelji na načelu, da nihče ne sme biti okoriščen s prekrškom. Nanaša se samo na korist, ki jo pridobi storilec, za druge osebe se uporablja KZ.

Obsega: odvzem denarja predmetov vsake druge premoženjske korističe to ni mogoče pa plačilo določenega denarnega zneska, ki ustreza prem. koristi

Odvzame z odločbo organa ali sodbo sodišča, s katero:STO spoznan za odgovornegaPo ustavljen, ker Z določa, da se sankcija ne izrečeSTO izrečen vzgojni ukrep

VZGOJNI UKREPI / SANKCIJE ZA MLADOLETNEGlej poglavje o Po zoper mladoletnike

4. ZASTARANJE

POSTOPEK ZASTARA: - 2 leti po storitvi prekrška

Izjemi: 5 let-na področju varstva konkurence3 leta – podaljšan rok za najtežje prekrške

16

- rok ne teče: ko Po po Z ne sme začeti / nadaljevati

- pretrga: vsako dejanje organa, pristojnega za Po, ki meri na pregon STO

ter v zast. roku storjen enako hud ali hujši istovrstni prekršek

- absolutno zastaranje: 2x čas za zastaranje Po

IZVRŠITEV SANKCIJE ZASTARA: - 2 leti po PM (pogoj - ne sme se začeti izvrševati)

- rok ne teče: ko se sankcija ne sme izvrševati

- pretrga: vsako dejanje SOD / organa za izvršitev, ki meri

na izvršitev sankcije (prične znova teči)

- absolutno zastaranje: 4 leta po PM.

2. del ZP-1

POSTOPEK O PREKRŠKIH

17

SPLOŠNE DOLOČBE

ORGANODLOČANJA

prekrškovni organi:- upravni organi v praksi: policija, carina, inšpektorji, ATVP, UVK,- drugi državni organi Banka Slovenije, naravovarstveniki- nosilci JP- organi LS

sodišča - prve in druge stopnje

ODLOČBA z njo POrg ali sodišče odloči o storitvi prekrška, o sankciji in o drugih vprašanjih Po. s SKLEPOM se vsak čas lahko popravi očitne pomote

STROŠKI izdatki v postopku ali zaradi njega nastali v zvezi z zavarovanjem potrebnih dokazov hramba zaseženih in odvzetih predmetov pred uvedbo Po

ZAKONSKE DEFINICIJE

KRŠITELJ – zoper njega začet Po pred prekrškovnim organom (POrg)OBDOLŽENEC – pred sodiščem vložen obdolžilni predlogSTORILEC – kršitelj, obdolženec, oseba ki ji je izrečena sankcija za PreOŠKODOVANEC – premoženjska ali osebna pravica s Pre ogrožena ali prekršena

I.

HITRI POSTOPEK (pri prekrškovnem organu)

Prekrškovni organi (policija, carina, inšpektorji, davčni organi) vodijo t.i. hitri postopek, ki naj bi bil pravilo, razlog je v hitrosti in ekonomičnosti Po, redni postopek pred sodišči (na I. stopnji) pa le izjema.

Bistvo hitrega postopka:- poenostavljen je dokazni postopek - dokazi se zberejo hitro in na enostaven način;- v odločbi se navedejo samo tisti dokazi na katere organ opre svojo odločitev (= ni dokazne ocene);- odločba se izda brez zaslišanja obdolženega; lahko se mu da samo možnost, da poda pisno izjavo.

PristojnostSe določi po določbah ZUP.

Hitri Po se NE vodi v primerih (čl. 52)

(1) O prekrških se odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače(2) Hitri postopek ni dovoljen

– če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi; (nekaznivost samopoškodbe) novela E!

18

– če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu; (stranska sankcija torej ni več pogoj; potrebno obrazložiti – če so izpolnjeni pogoji za odločanje, bo SOD odločilo po UD)

– če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;– če je potrebno odločiti o premoženjsko pravnem zahtevku; novela E!– proti mladoletnim storilcem prekrškov;– za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s področja nezdružljivost javnih funkcij s

pridobitno dejavnostjo;– za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih

točk

(3) V hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače.

Sankcija v hitrem Po: Samo globa ( v predpisanem znesku/če je določena v razponu – v najnižjem znesku) Namesto globe se lahko izreče opozorilo, kadar gre za neznaten pomen prekrška in organ oceni da je

to zadosten ukrep.

Faze postopka – odločitev prekrškovnega organa:

1) Začetek Po - po uradni dolžnosti (sam zazna prekršek) ali - na pisni predlog (oškodovanec, DT, državni organ, nosilec javnih pooblastil, lok. sk.)

2). Organ začne obravnavati storilca prekrška. Pri tem ima več možnosti ravnanja= oportunitetno n.:Če ugotovi, da so podani zakonski znaki prekrška, ima 4 možnosti:

Storilca ustno opozori- kadar gre za prekršek neznatnega pomena in organ oceni, da je ustno opozorilo dovolj.

Če so podani zakonski pogoji za izvedbo hitrega postopka, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku.

Če hitri Po ni dovoljen, mora vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog – redni Po

Se odloči, da odločbe o prekršku ne bo izdal / ne bo vložil obdolžilnega predloga, tudi če vidi, da je bil prekršek storjen: oportuniteta!!!

- če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da ne gre za prekršek- če je pregon zastaral- če gre za prekršek neznatnega pomena (=storjen v okoliščinah, ki ga

delajo posebno lahkega in ni škodljivih posledic), nizka st. storilčeve odgovornosti in njegove osebne okoliščine pa kažejo, da Po ne bi bil smotrn.

Se odloči, da bo vodil hitri postopekHitri postopek lahko vodi pooblaščena oseba znotraj prekrškovnega organa (določena z Z ali PZA) s V. stopnjo izobrazbe, za izdajo odločbe pa je potrebna VII. stopnja izobrazbe + opravljen preizkus znanja za odločanje po ZP.

Faze Po:

1. Prekrškovni organ hitro, brez odlašanja in enostavno ugotovi dejansko stanje.

19

2. O prekršku (še pred izdajo odločbe) navdano kar ustno, na kraju obvesti kršitelja in ga pouči :

- da ima pravico, ne pa dolžnost izjaviti se o okoliščinah prekrška (Isto kot ZKP- Miranda)

- da mora navesti vsa dejstva in dokaze, sicer jih kasneje ne bo mogel več. Ta PP zabeleži v zapisnik, ali naredi UZ, kar kršitelj potrdi s podpisom.

Če kršitelj ni imel možnosti, da se izjavi ali pa mu ni bilo mogoče dati obvestila in PP, ga organ pisno obvesti o prekršku njegovih pravicah – Miranda ter ga pouči, da lahko kršitelj poda pisno izjavo v 5 dneh in navede vse v svojo korist (kasneje ne more več);

3. izda pisno odločbo, ki ne vsebuje dokazne ocene (ocena ali verjeti enemu dokazu ali ne in zakaj). V odločbi mora obvezno opozoriti na:

- uklonilni zapor, - prisilno izterjavo – davčni organ!, - možnost nadomestila z določenimi nalogami- polovično plačilo globe, če ne bo vložil zahteve za sodno

varstvo. Mora jo plačati v 8 dneh po PM odločbe, če ne gre ta v izterjavo v celoti. Ta opcija ne velja za prekrške s področja konkurence.

- pravico do pravnega sredstva.

4. zahteva za sodno varstvo =pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je na I. stopnji izdal prekrškovni organ Posledica te zahteve je, da steče redni postopek pred sodišči.

Upravičenci: oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zakoniti zastopnik, zagovornik, lastnik odvzetih predmetov

Razlogi: kršena materialna določba ZP / predpisa, ki določa prekršek kršitev določb postopka:

o ni odločil pristojni organo storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o prekrškuo sodelovala oseba, ki bi po Z morala biti izločena / je bila

izločenao kršene določbe o uporabi jezika v postopkuo izrek nerazumljiv, sam s sabo v nasprotjuo odločba nima vseh sestavin

zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja (nova dejstva le, če vlagatelj izkaže za verjetno, da jih brez krivde ni mogel uveljaviti v hitrem postopku)

če se odločba opira na nezakonito pridobljene dokaze. zaradi izrečenih sankcij, odvzema premoženjske koristi, stroškov

postopka, odločitve o PPZ.

Rok: v 8 dneh od vročitve odločbe o prekršku.

Zahteva zadrži izvršitev odločbe.

Vložitev pri prekrškovnem organu, ki je odločbo izdal.

Organ najprej ex offo preizkusi: (novost novela –E)

20

- ali je odločil pristojni organ, - ali je storilcu bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, - ali je izrek odločbe razumljiv in - ali se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne

more opirati, ali je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in

Organ nato odloči:

a) ZAVRŽE nedovoljeno ali prepozno zahtevo s sklepom

- vložila oseba, ki po ZP nima P vložiti- zahteva umaknjena- zahteva vložena po umiku- po Z ni dovoljena

b) DOPOLNI dokazni postopek (glede na navedbe) - zoper ta sklep dovoljena zahteva za sodno varstvo.

Če je zahteva utemeljena:

c) ODLOČBO ODPRAVI in USTAVI PoO tem obvesti storilca č) ODLOČBO ODPRAVI IN VLOŽI PREDLOG (za začetek Po o in osebo, ki je vložila d) prekršku) PRI PRISTOJNEM ORGANUzahtevo za sod. varstvo. e) SAM NADOMESTI ODLOČBO Z NOVO zoper novo odločbo

f) SAM IZREČE OPOMIN NAMESTO SANKCIJE je dopustna nova zaht.za sodno varstvo.

g) Če zahteve ne zavrže, ne odpravi ali nadomesti odločbe, zahtevo skupaj s spisom in dokazi POSREDUJE pristojnemu sodišču

5. Odločanje sodišča o zahtevi (sodišče I. stopnje; ki bi bilo pristojno v rednem postopku) Ponovni preizkus :

a) s sklepom ZAVRŽE nedovoljeno ali prepozno zahtevo.

Odločanje b) s sodbo ZAVRNE kot neutemeljeno, če niso podani razlogi iz 62. člena

(razlogi za vložitev zahteve) in tudi ne kršitve, na katere mora paziti ex offo že organ (62/a.čl)

c) UGODI zahtevi in:- Odpravi odločbo organa (hude procesne kršitve)- Spremeni odločbo organa (kadar gre za kršeno materialno pravo).

d) Dopolni dokazni Po, kadar gre za nepopolno ugotovljeno DS in nato- zahtevi ugodi, in izda novo odločbo, - zahtevo zavrne.

Novela-E: Uveljavila se je prepoved reformatio in peius (čl. 65/11)

Prej to ni veljalo- v pravnem pouku odločbe organa je moralo biti navedeno, da v sodnem postopku ne velja prepoved reformatio in peius. Položaj storilca prekrška se je lahko poslabšal.. Če sodišče je ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil prekrškovni organ, potem je lahko izreklo hujšo sankcijo. Razlog tega je, da se zmanjša število pravnih sredstev.

21

6. Pritožba

Upravičenci = zahteva za sodno varstvo + prekrškovni organ, kadar sodišče spremeni ali odpravi njegovo odločbo (0novost novela-E). Organ ima obveznost napovedati pritožbo, pritoži pa se potem državni tožilec.

Razlogi: 1. Bistvene kršitve Po2. Kršitve materialnega prava3. Zaradi odločitve o sankciji, stroškmih Po in odvzeti premoženjski koristi

(Napačno ugotovljeno DS ne več)

Vložitev pri organu, ki je odločbo izdal v hitrem Po. Ta jo nato posreduje sodišču, ki je odločalo o zahtevi.

7. O pritožbi se odloča enako kot v rednem Po.

IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA je posebna oblika hitrega postopka

Plačilni nalog (PN) je oblika odločbe o prekršku.

Faze Po:

1. Pri tem postopku je bistveno, da storitev prekrška zazna sama pooblaščena oseba (lahko tudi z uporabo tehničnih sredstev).

2. Storilcu se PN izda na kraju samem in se mu hkrati predstavi storjeni prekršek in predoči dokaze, kar se zaznamuje na PN! (novost novela E).

Če PN ni mogoče izdati in vročiti na kraju samem, se PN vroči po določbah ZUP, hkrati s kratkim opisom DS in navedbo dokazov. Na kraju pa se pusti obvestilo o prekršku.

2 možnosti:

V 8 dneh od vročitve v roku 8 dni po PM odločbe plača ½ globe.vloži zahtevo za sodno varstvo. Če zamudi rok, se globa v celoti prisilnopri organu, ki je PN izdal, da ga najprej izvrši.preizkusi (dovoljen/ pravočasna /ex offo kršitve) in morebiti dopolni dokazni postopek in PN:

1. zavrže/odpravi/nadomesti z novim ali pa 2. pošlje zahtevo skupaj s PN in dokazi na sodišče.

Za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v 8. dneh od vročitve plačilnega naloga. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Pouk o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter o tem, da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze

22

v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati, je del pouka o pravici do pravnega sredstva na plačilnem nalogu.

Posebnosti Po za izdajo PN: ne plača se stroškov postopka Če se globe ne plača v roku in če storilec ne vloži pravnega sredstvo, pride do prisilne izterjave – tu

ni uklonilnega zapora (prekrškovni organ pošlje PN v izvršitev davčni upravi). Ni predhodnega pisnega opomina (isto stori tudi sodišče, če zavrne oziroma zavrže zahtevo za sodno varstvo).

Glede pristojnosti, vlog, vročanja, izločitve ,.. se uporabljajo določbe ZUP.

RAZŠIRJENI PLAČILNI NALOG=posebna oblika PN, uvedena z novelo D

Za kršitve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih ali o nadzoru državne meje ter predpisov o javnih zbiranjih se izda in vroči kršitelju plačilni nalog takoj na kraju prekrška tudi, če niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga (ni neposrednega zaznavanja s tehničnimi pripomočki) ampak pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek ugotovi na podlagi zbranih obvestil in dokazov.

Plačilni nalog iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov.

V postopku, ki se konča z izdajo plačilnega naloga iz prvega odstavka tega člena, se plačajo stroški postopka.

Posebno pravno sredstvo-ugovor! Zoper plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v 8 dneh od vročitve plačilnega naloga. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Plačilni nalog vsebuje tudi pouk o dolžnosti plačila globe po določbah 57. člena tega zakona in o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter o tem, da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.

II

SODNI POSTOPEK

Po na ZAHTEVO ZA REDNI sodni Po SODNO VARSTVO na obdolžilni predlog po določbah rednega Po lahko se izvede tudi kot skrajšan Po

(glej zgoraj!) (glej v nadaljevanju!)prek. organ – odločba obdolžilni predlogzahteva za sodno varstvo skrajšan Po –sodbaredni Po– sodba ugovorpritožba redni Po - sodba

pritožbaa) REDNI SODNI POSTOPEK

na obdolžilni predlog

1. TEMELJNE DOLOČBE

23

UPORABA DOLOČB ZKPKolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP o:

- jeziku v postopku,- vlogah in zapisnikih,- vročanju pisanj, ZUP- rokih,- zaslišanju obdolženca, temeljno vodilo =- zasliševanju prič, načelo materialne resnice!!!- izvedenstvu,- hišni in osebni preiskavi,- zasegu in odvzemu predmetov,- glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem,- hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem

premoženjske koristi- prenosu krajevne pristojnosti.

N. MATERIALNE RESNICE

SOD po resnici & popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekrškuRAZEN v primeru obdolženčevega priznanja!! Če obdolženec prizna storitev prekrška in je priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati še drugih dokazov.

enako skrbno preiskati razloge v škodo kot v korist skrbeti, da nevednost/nepoučenost udeležencev ni v škodo njihovim pravicam Kot eden izmed pritožbenih razlogov se lahko navaja zmotna in nepopolna

ugotovitev dejanskega stanja.

ZASLIŠANJE OBDOLŽENCA

pred izdajo sodbe obvezno zaslišan o tistem, o čemer je obdolžen+poučen o pravici, da se zagovarja, predlaga dokaze, vlaga pr. sredstva, da si lahko vzame zagovornika.

če ne pride & ne opraviči lahko SOD izreče tudi BREZ zaslišanja

POSTOPEK ZOPER PRAVNO IN ODGOVORNO

OSEBO

zoper obe enoten postopeko RAZEN, če zaradi pravnih in dejanskih ovir ni mogoče zoper odgovorno,

se vodi le zoper pravno če preneha PrOs, se vodi le zoper odgovorno

smiselno uporablja za s.p.PROSTA

PRESOJA DOKAZOV

SOD ni vezano na formalna dokazna pravila

PREPOVED ZLORABE PRAVIC

SOD izvesti Po brez zavlačevanja onemogočiti zlorabo P udeležencev

PRIDRŽANJE OBDOLŽENCA

dovoljeno preden se izda sodba ali sklep o prekršku + ZP določa

PRITOŽBA

zopero sodbo / sklep izdano na I. stopnjio na višje sodišče če ZP ndd

zoper sodbo / sklep višjega ni pritožbe

24

PRAVNA POMOČ

med sodišči, potrebe izven območja tistega, ki vodi SOD lahko zaupa izvršitev postopka drugemu sodišču

PREDHODNO VPRAŠANJE

če uporaba predpisov o prekršku odvisna od predhodne odločitve o pravnem vprašanju, ki v pristojnosti drugega organa:o SOD samo odloči po določbah ZP – učinkuje samo v tej zadevi

NE MORE ODLOČATI: obstoj zakonske zveze, ugotovitev očetovstva, obstoj KD, drugo po Z

o glede obstoja KD: vezano na PM sodbo, s katero spoznan za krivega

NAČELO IN DUBIO PRO REIO (v dvomu v korist obdolženca)

Dokazno breme v PP nosi tisti, ki je vložil predlog za začetek postopka. Dovolj je, da dokaže, da je obdolženec storil prekršek s stopnjo UTEMELJENE VERJETNOSTI. Če ta ne dokaže, potem je potrebno razsoditi v korist obdolženca.

PREDLAGALNO NAČELO zagotavlja delitev funkcije sojenja in obtožbe

- v rednem sodnem postopku (103. člen) : načelo je izpeljano v svoji polni meri – sodišče začne postopek samo, če je bil vložen obdolžilni predlog (v njem je napisano kaj se posamezniku očita), ki ga lahko vloži prekrškovni organ ali DT. Sodišče ne more začeti postopka po lastni iniciativi, ker potem ne bi bilo nepristransko – šlo bi za mešanje funkcije obtožbe in sojenja.

- hitri postopek (50. člen) vodi prekrškovni organ, ki je upravni organ in ne sodni, zato se postopek lahko začne na predlog ali po uradni dolžnosti. Če se postopek začne po uradni dolžnosti, potem govorimo o OFICIALNEM načelu. Postopek po uradni dolžnosti lahko prekrškovni organ vodi samo v primerih, ko je za to pristojen po zakonu.

Predlagatelji so lahko: oškodovanec DT državni organi nosilci javnih pooblastil samoupravna lokalna skupnost

OBRAMBA OBDOLŽENCA

- Materialna obramba – vsakdo ima pravico se zagovarjati, predlagati dokaze, vložiti pritožbo, uporabi druga pravna sredstva. Vsakdo ima možnost za izvajanje obrambe.

- Formalna obramba – pravica do pomoči zagovornikaV KP je obramba obvezna pri težjih kaznivih dejanjih in pri odvzemu prostosti.V PP nimamo obvezne formalne obrambe. Obdolženca pa je potrebno pred prvim zaslišanjem opozoriti, da ima pravico do zagovornika in da je ta lahko navzoč pri zasl. Opustitev opozorila ne pomeni absolutne bistvene kršitve (po 155. členu), pomeni pa lahko relativno kršitev. Smejo mu ga najeti

25

tudi zakonec / sorodniki; zagovornik mora predložiti pooblastilo; obdolženec ga lahko da ustno na zapisnik.

PRAVNE OSEBE:

zastopanjeo zastopnik upravičen za vsa dejanja, za katera upravičen obdolženeco ima lahko samo enega zastopnika, mora imeti enega

zastopniko kdor po zakonu/statutu/aktu državnega organa upravičen zastopatio kolektivni organ lahko pooblasti enega izmed sebe ali koga drugegao če PrOs nima organa / ne obvesti SOD kdo je določen, ga določi SOD

prepoved zastopanja PrOSo kdor povabljen za prilo (organ PrOs določi drugega zastopnika)o odgovorna oseba zoper katero se vodi postopek

skupni zagovornik

PrOs in odgovorna oseba imata vsaka svojega; lahko skupnega, če je v korist obrambe obeh

2. ZAČETEK IN POTEK Po

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

S H E M A - faze Po:

Obdolžilni predlog se poda, ko se ne more voditi hitrega postopka (52. člen – glej nazaj).

1. Vloži ga lahko prekrškovni organ (policija, inšpektor - tisti, ki je določen za nadzor nad

izvajanjem zakona) ali državni tožilec.

2. Ko sodišče prejme obdolžilni predlog, lahko: zavrne predlog, ker ni pogojev za začetek postopka; in izda sodbo o

zavrnitvi izvede postopek (redni ali skrajšani) in izda sodbo.

3. Po končanem postopku lahko sodišče: ustavi postopek s sodbo – zaradi formalnih razlogov ali ker ni dovolj dokazov, da je storilec

storil prekršek – (ni zavrnilne ali oprostilne sodbe) izda sodbo.

4. Zoper odločitev sodišča je možna PRITOŽBA. Razlogi zanjo so podobni razlogom v ZKP: kršitev materialnega prava absolutne bistvene kršitve postopka zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja izrečena sankcija.

26

5. Pritožbo OBRAVNAVA višje sodišče. Ta lahko: pritožbo zavrne kot neutemeljeno, potrdi sodbo sodišča I. stopnje ugodi pritožbi:

- izda novo sodbo- razveljavi sodbo in jo vrne sodišču I. stopnje.

6. IPS- Zahteva za varstvo zakonitosti-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PODROBNEJE O POSTOPKU

1. Začne se s (pisnim) obdolžilnim predlogom, ki ga pri sodišču lahko vložita predlagatelja:

prekrškovni organNi subsidiarnega tožilca, predlagatelj lahko le predlaga nadzornemu organu prekrškovnega organa, da se vloži. Če SOD izve za prekršek, za katerega ni bil vložen predlog, sporoči prekrškovnemu organu.

DT

2. Postopek na sodišču

SODIŠČEoceni ali so podani pogoji za Po

formalna presoja vsebinska presoja

Predlog nepopoln ali nerazumljiv

rok 15 dni za dopolnitev

ni pogojev !!!

ni prekršek okoliščine, ki izključujejo

odgovornost zastaranje – Po ni mogoč prekršek neznatnega pomena druge okoliščine, da Po ni mogoč

so pogoji

dopolnitev OK

- dopolnitev ni OK/ ni v roku,

- predlog vloži nepristojni organ/oseba

s sodbo ZAVRNE predlog & obvesti oškodovanca in ga s PP napoti na pravdo

izvede postopekex offo

vsebinska presoja pogojev

ZAVRŽE

ZDRUŽITEV / IZLOČITEV Po

če več Pre & isto SOD – en Po PrOs & odgovorna oseba – en Po obdolženec & sostorilci, napeljevalci, pomagači – en Po čzndd

27

izločitev iz tehtnih razlogov

UKREPI ZA ZAGOTOVITEV OBDOLŽENČEVE NAVZOČNOSTI

Gre za omejitev svobode gibanja.V ZP-1 poznamo 3 oblike:

1. Pridržanje 2. Privedba3. Varščina

(ZKP pozna: pripor, prisilno privedbo in pridržanje.)

1. PRIDRŽANJE !!!

POGOJI:utemeljen sum o storitvi prekrška in eden od 3 razlogov:

- ni znana istovetnost obdolženca ali- obdolženec nima prebivališča v RS in obstaja sum na pobeg ali- kadar gre za hujši prekršek in bi se storilec z odhodom zaradi bivanja v tujini lahko izognil

odgovornosti ( razloga ponovitvene nevarnosti, tako kot je to določeno v ZKP NI!

ODREDITEV PRIPORA: Sodnik za prekrške s pisnim sklepom o odreditvi pridržanja. Obdolžencu mora biti sklep z navedbo razlogov za odvzem prostosti s pravnim poukom, vročen takoj, najkasneje pa v treh urah po pridržanju. Dokler traja pridržanje, ima obdolženec pravico do pritožbe zoper sklep, ki pa ne zadrži odvzema prostosti. O pritožbi mora odločiti zunajobravnavni senatsenat pristojnega okrožnega sodišča v 48 urah.

PRAVNI POUK-MIRANDA! Obdolženec, ki je pridržan, pa mora biti poučen o vseh njegovih pravicah (Miranda). Obdolženec, ki je pridržan, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen

o razlogih za pridržanje. Takoj mora biti tudi poučen, da:

- ni dolžan ničesar izjaviti, - ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, - pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o pridržanju obvestiti njegove najbližje

oziroma delodajalca, če je tuj državljan pa na njegovo zahtevo tudi konzulat njegove države.

ČAS TRAJANJAmax 24 ur. V tem času je potrebno pridržanega zaslišati in

- bodisi izdati odločbo o prekršku - bodisi ga izpustiti.

VŠTEVANJE ČASA PRIDRŽANJA:Čas pridržanja se storilcu všteje v izrečeno globo:

- trajalo do vključno 12 ur =20 €- več kot 12 ur = 40 €

1/a .PRIDRŽANJE OSEBE POD VPLIVOM ALKOHOLA in DRUGIH PSIHOAKTIVNIH SNOVI

POGOJI: oseba zalotena pri prekršku in

28

je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi (ugotavlja na podlagi videza ali s tehnično opremo) in

obstaja ponovitvena nevarnost (da bo še naprej delal prekrške)

ODREDITEV PRIPORA: Sodnik za prekrške ali policist s pisnim sklepom o odreditvi pridržanja. (vse ostalo =pridržanje)

ČAS TRAJANJA.: do iztreznitve, max 12 ur.

2. PRIVEDBA OSEBE

Možna je privedba tudi proti volji domnevnega storilca prekrška.

2 NAČINA /VRSTIa. Brez odredbe sodnika (privedba osebe, zalotene pri prekršku)

Istovetnost storilca ni znanaBegosumnostPonovitvena nevarnostStorilca je potrebno v tem primeru brez odlašanja privesti k pristojnemu sodišču. Privede ga policija.

Če je zaloten v času, ko sodišče ne dela in privedba ni mogoča, ga lahko policija ob podanih zgornjih razlogih pridrži (policijsko pridržanje) za čas dokler ga ne privede k sodišče, vendar max 12 ur. Obdolženec, ki je pridržan, mora biti s strani policije v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za pridržanje. Takoj mora biti tudi poučen, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o pridržanju obvestiti njegove najbližje. Če traja pridržanje več kot tri ure, mora biti obdolženec s pisnim sklepom obveščen o razlogih za odvzem prostosti. Dokler traja pridržanje, ima obdolženec pravico do pritožbe zoper sklep, ki pa ne zadrži odvzema prostosti. O pritožbi mora odločiti senat pristojnega okrožnega sodišča v 48 urah.

b. Z odredbo - ko postopek že teče1) pa se obdolženec noče odzvati vabilu na zaslišanje, pa je njegova navzočnost nujna (on

pa ne pride in ne opraviči svojega izostanka). Pogoj: v vabilu pa je bil opozorjen, da bo v primeru, da se na vabilo ne bo odzval, priveden.

2) Ali pa ko obdolžencu ni mogoče vročiti vabila zaradi njegovega izmikanja (s privedbo se onemogoči zavlačevanje postopka).

3. VARŠČINA

Varščina se določi v primeru: nima bivališča v RS & želi zapustiti ali začasno v tujini ali begosumnost

Določi se le na predlo storilca. Sodišče o predlogu odloči s sklepom - da položi varščino – Pogoj: obdolženec je bil zaslišan. Višina odvisna od teže prekrška, škode, osebnih razmer.Če pobegne ali se ne odzove vabilu – gre v proračun. Če ne plača globe, poravna škode – se poplača iz varščine.V praksi se varščina redko uporablja.

29

DOKAZOVANJE

Dokaze je mogoče predlagati do konca ustne obravnave!

1. Zaslišanje obdolženca

Kritika umestitve – zaslišanje obd. ne sodi v dokazni Po!!!! (analogno ZKP). To je njegov zagovor, ki ni dokaz v postopku!

POTEK: Najprej se mu pove, česa je obdolžen da pravni pouk (samoobtožba / izpoved zoper bližnje / priznanje) vpraša, kaj navede v zagovor če molči se ga opozori, da si s tem utegne otežiti obrambo ob prvem zaslišanju se zbere osebne podatke in da pouk glede spremembe bivališča pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih

pozneje ne bo mogel uveljavljati da je lahko navzoč pri izvedbi dokazov praviloma ustno; sodišče pa lahko zahteva pisen zagovor (če ustni ni potreben glede na težo

prekrška in podatke iz spisa) – obdolženec lahko to odkloni in zahteva ustno obravnavo možna je privedba (gl. zgoraj)

-

Če obdolženec da jasno in popolno PRIZNANJE, sodišču ni treba zbirati še drugih dokazov.. Pri jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v obrazložitvi sodbe ali sklepa kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.

1/a Zaslišanje zastopnika pravne osebe - smiselna uporaba –zaslišanje obd.

2. Zaslišanje prič

3. Ogled

4. Izvedenstvo PSIHIATRIČNI PREGLED se odredi, ko je podan sum na duševno bolezen….dvom o prištevnosti!

5. Zaseg predmetov lahko pred izdajo sodbe o prekršku odredba: SOD, ki vodi postopek; Z lahko prek. organu pooblastilo za to lastniku se da potrdilo lahko se prodajo, če je hramba draga

PREKINITEV POSTOPKA

RAZLOGI:sodišče, ki vodi postopek, lahko s sklepom prekine Po, če je:

30

- obdolženčevo bivališče neznano, obdolženec na begu, obdolženec nedosegljiv ptavosodnim organom, obdolženec v tujini za nedoločen čas,

- začasno duševno zbolel, ali je pri njem nastala začasna duševna motnja

Pred prekinitvijo zbere vse možne dokaze.NADALJUJE se, ko prenehajo razlogi. Obvesti oškodovanca.

USTNA OBRAVNAVA

KDAJ SE OPRAVI?Če tako odloči sodnik, ker je pomembno, da se razjasnijo stvari (o obravnavi se obvesti predlagatelja in oškodovanca).

Se lahko opravi v ODSOTNOSTI OBDOLŽENCA?DA! Pogoji:

OK vabljen in opozorjen na posledice izostanka+ sodišče oceni, da navzočnost ni nujna za pravilno ugotovitev stanja stvari. že zaslišan + (nič več!)

JAVNOST USTNE OBRAVNAVEZaslišanje obd. – vselej javno!Izključitev javnosti (po zaslišanju) je mogoča iz razlogov:

- tajnosti- javni red in morala- osebno življenje- koristi ML- škodilo pravičnosti

REDOVNA GLOBA

= denarna kazen za: priča / izvedenec, ki nočeta pričati do 400 € nedostojno vedenje do 400€ - za vse navzoče, razen obdolženca – njega se lahko le odstrani iz

prostora.

4. Odločitev : sodba + stroški + PPZ

Z izdajo sodbe se konča postopek na I. stopnji. Nanaša se lahko samo na določeno osebo in določeno dejanje (ni vezano na pravno kvalifikacijo v predlogu).

VRSTE SODB:

a) Sodba, s katero se Po USTAVI !!! (V KPo je to oprostilna sodba):

31

1. dejanje ni prekršek2. za isti prekršek obdolženec PM spoznan za odgovornega ali je bil Po ustavljen, ker je

predlog podal neupravičen predlagatelj;3. če obd. uživa imuniteto po mednarodnem pravu4. če je pregon zastaran5. ni dokazano, da prekršek storil obdolženec6. obdolženec umre med postopkom7. če zakon določa, da se storilcu ne izreče sankcija8. če so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek9. če gre za prekršek neznatnega pomena in postopek ne bi bil smotrn;10. če so podane druge okoliščine, ki izključujejo Po-11. če predlagatelj umakne predlog

b) SODBA, s katero se obdolženec SPOZNA ZA ODGOVORNEGA (V KPo obsodilna sodba)

Vsebina izreka: kateri Pre, DS, predpis sankcija (izreče, odpusti), za posamezne prekrške, skupna odvzem premoženjske koristi vštetje pridržanja in pripora stroški premoženjskopravni zahtevek rok (globa), uklonilni zapor, prisilna izterjava kaj z odvzetimi predmeti

Vsebina obrazložitve: dejstva in razlogi temelji za odločitev o odgovornosti podlaga za stroške

Vsebina pravnega pouka P do pritožbe, rok in način vložite

Sodba zajema tudi odločitve o :

ODVZEM PREDMETOV

Lastniku / osebi, kateri se zasežejo preden je izdana sodba: se vrnejo: če se Po ustavi in ni razlogov za odvzem se morajo odvzeti – ne glede na ustavitev Po ali izrečen opomin, kadar je po zakonu določeno, da se

morajo odvzeti, ali to terja splošna varnost. - Lastnik ima P do pritožbe)

PREMOŽENJSKOPRAVNI ZAHTEVEK

Uveljavlja oškodovanec pred sodnikom, ki vodi Po o prekršku najkasneje do izdaje sodbe.

VSEBINA PPZ:

32

vrnitev stvari povrnitev škode razveljavitev pravnega posla

MAKSIMALNI PPZ kot meja za odločanje sodnika posameznika v pravdnem postopku. Če je višji – napotitev na pravdo.

ODLOČANJE:če s sodbo spoznan za odgovornega, SOD sme

- ugodi zahtevku v mejah pristojnosti (max višina): - v celoti- delno, s presežkom napoti na pravdo

- če škode ni mogoče ugotoviti oziroma bi preveč zavleklo postopek,- napoti na pravdo.

če s sodbo ustavi Po, vedno napoti na pravdo.

STROŠKI POSTOPKA

KATERI SO:1. izdatki za priče, izvedence, tolmače, oglede, hišne & osebne preiskave,

hrambo odvzetih predmetovv naprej se zagotovijo 2. privedba obdolžencaiz sredstev organa, nato 3. potni stroški uradnih osebpa se izterjajo 4. zdravljenje obdolženca med pridržanjem

5. potni stroški obdolženca6. povprečnina (poseben predpis glede na trajanje in zamotanost)

od 1.1.09 »sodna taksa«7.nagrada & potni stroški zagovornika8. potrebni izdatki oškodovanca, zakonitega zastopnika in pooblaščenca

TOLMAČPravica obdolženca - pripadnika manjšine ali obdolženca, ki ne razume jezika Po – obdolženec ne plača!

KDO PLAČA (redne) STROŠKE :1) Storilec, ki mu je izrečena sankcija za prekršek

Če več obdolžencev – se določi delitev, odgovarjajo nerazdelnoKdaj se lahko oprosti plačila? Kadar je ogroženo preživljanje (razen nagrade in stroškov zagovornika)

2) Proračunče je Po ustavljen

3) Kdor vede vloži krivo prijavoKDO PLAČA POSEBNE STROŠKE = stroški, nastali po krivdi katerega izmed udeležencev, in sicer:

- privedba – tisti ki se ga privede- drugi nastali stroški, povzročeni po krivdi- ustrezen del povprečnine

33

STROŠKI PRI PRITOŽBI- odloči višje sodišče- povprečnina je, če je zadeva zavržena ali zavrnjena- povprečnine ni, če je odločeno v korist obdolženca

STROŠKI PRI IPS- smiselno kot za redna

5. Pritožba

UPRAVIČENCI: obdolženec, zagovornik, zakonec, sorodnik v ravni vrsti, posvojenec, brat, sestra, rejnik, zastopnik PrOs

– brez dovoljenja, ne proti volji - v korist obdolženca predlagatelj - v škodo ali korist lastnik predmetov - glede odvzema stvari komur izrečena redovna globa

ROKI8 dni od vročitve sodbe.

NAPOVED PRITOŽBE Nov institut pri prekrških, uveden z namenom racionalnosti-pisanja obrazložitve sodbe! Če pritožba ni napovedana, se obrazložitev ne piše, izda se le izrek. Rok za napoved pritožbe je 8dni.Možni sta 2 situaciji:

Če je sodba ustno razglašena , začne teči rok za napoved pritožbe z dnem razglasitve sodbeČe ni ustne razglasitve, ali če niso navzoči obd., zagovornik, predlagatelj ali lastnik odvzetih

predmetov niso navzoči, jim sodišče pošlje prepis izreka sodbe. Rok za napoved teče od dneva vročitve prepisa. Če nato vsaj eden od upravičencev v 8 dneh napove pritožbo, začne teči pritožbeni rok (8 dni) od vročitve pisne sodbe (z obrazložitvijo).

ODPOVED PRAVICI DO PRITOŽBE takoj, če razglašena v navzočnosti če je vročena pisno - do konca pritožbenega roka NEPREKLICNO

UMIK PRITOŽBE do izdaje odločbe na II. stopnji

PRITOŽBENI RAZLOGI

1) BISTVENE KRŠITVE DOLOČB POSTOPKAabsolutne

1. sodelovala oseba, ki je / bi morala biti izločena2. predlog podal, kdor ne more biti predlagatelj

34

3. obdolženec ni bil zaslišan pred izdajo sodbe (razen 69/II.-pravilno vabljen, izostanka ne opraviči in 129.a- skrajšani Po)

4. obdolženec kljub zahtevi prikrajšan za uporabo jezika5. prekoračen zahtevek6. sodba opira na nedovoljen dokaz (pridobljen s kršitvijo ČPS, Z)7. če je bila s sodbo o prekršku, izdano po ugovoru v skrajšanem Po prekršena določba o prepovedi

reformatio in peius ali če je bila izdana na podlagi zahteve za sodno varstvo (-vedno redni Po).8. nerazumljiv izrek, nasprotuje razlogom, ni razlogov, nerazumljivi razlogi

relativne1. kršitev druge določbe ZP-1 + je / bi mogla vplivati na zakonitost odločbe

2) KRŠITEV MATERIALNIH DOLOČB ZP ALI Z, KI DOLOČA PRE1. ali je dejanje prekršek2. okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek3. okoliščine, ki izključujejo Po o Pre, Po zastaral, res iudicata4. uporabljen predpis, ki ne bi smel biti uporabljen (glede prekrška)5. prekoračena sankcija, odvzem prem.koristi6. kršenje določb pri vštevanju pridržanja, pripora

3) ZMOTNA ali NEPOPOLNA UGOTOVITEV DS zmotna: odločilno dejstvo zmotno ugotovljeno ali iz dejstva napravljen napačen sklepnepopolna: odločilna dejstva niso bila ugotovljena

NOVI DOKAZI: lahko predložijo, če dokaže, da brez krivde ni mogel prej (+predloži dokaz & kaj želi dokazati)

4) ODLOČITEV O SANKCIJI, ODVZEMU PREMOŽENJSKE KORISTI, STROŠKIH, PPZSankcija -- Sodišče ni pravilno odmerilo glede na okoliščine

odvzem premoženjske koristi - nepravilno izdalo ali kljub pogojem ni izdalo

stroški / premoženjskopravni zahtevek - če v nasprotju z ZP-1

6. Odločanje o pritožbi (novosti novela E)

PREIZKUS SODBE O PREKRŠKU

1) v mejah pritožbe +2) ex offo.

a. ABK 1,5,6,7,8 Na absolutne bistvene kršitve se lahko sklicuje le, če se med Po ni mogel oziroma sodišče tega ni upoštevalo

b. Kršitve MP – v škodo obdolženca

ODLOČANJE O PRITOŽBI

1. SODIŠČE I. st. pritožbo

ZAVRŽE - prepozna (potekel rok)

35

- nedovoljena (vložila oseba, ki ne more vložiti, se je odpovedala, umaknila, ponovno vložila po umiku, formalni preizkuspo Z ni dovoljena)

2. SODIŠČE II. st.

ZAVRŽE (če tega ni storilo sodišče I. st.)- prepozna formalni preizkus- nedovoljena

vsebinsko odločanje

Sodišče II. st. ima 2 možnosti: sodbo I. st. POTRDI / SPREMENI! Možnosti RAZVELJAVITVEi sodbe in vrnitve v ponovno odločanje na I. st. ni več, ker ima sodišče II. st. po novem dolžnost, da v primeru napačno/nepopolno ugotovljenega DS na podlagi novih dejstev samo opravi ustno obravnavo in samo izvede postopek po pravilih, ki veljajo za redni Po na I. st.

…se pravi, da PRITOŽBO

1. ZAVRNE in POTRDI prvostopenjsko sodbo

- niso podani razlogi iz pritožbe / tisti, na katere pazi ex offo

2. UGODI pritožbi in SPREMENI oz. izda novo SODBO v primeru, ko so podane:

- vse bistvene (ABK+RBK) kršitve postopka - napačno / nepopolno ugotovljeno DS in sodišče po izvedenem dokaznem Po ugotovi drugačno

DS, ki terja drugačno uporabo MP.- zmotna presoja listin in drugih dokazov, ki jih sodišče I. st. ni samo izvedlo

Pri odločanju je sodišče II. st. sodišče UPOŠTEVA: pritožba enega obdolženca je v korist drugih – kot da bi se pritožili če je vložena samo v korist obdolženca, velja prepoved ref. in peius

RAZŠIRJEN OBSEG PRITOŽBE:

Pritožba zaradi 1) zmotne ali nepopolne ugotovitve DS ali 2) kršitve MP, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah in o odvzemu premoženjske koristi.

7. IPS – zahteva za varstvo zakonitosti

ZOPER vsako PM odločbo vsako odločbo na II. stopnji

36

RAZLOGIkršitve ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek

UPRAVIČENEC:DT : - ex offo

- na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe

ODLOČANJEVrhovno sodišče – senat 3 sodnikov.

b) SKRAJŠANI POSTOPEK (spremembe novela E)

Če sodišče , ki vodi Po na podlagi obdolžilnega predloga ter vsebine dokazov, ki so mu priloženi, spozna, da je obdolženec storil prekršek, lahko odloči brez zaslišanja obdolženca – ni ustne obravnave.Prav tako ni potrebno izvajati dokazov. Vse se napravi na podlagi obdolžilnega predloga.

Postopek ni mogoč, če je vložena zahteva za sodno varstvo.

OMEJITVE GLEDE SANKCIJLahko se izreče le

glavneo globao opomin

stranskeo kazenske točke (ne v višini, za katerega preneha vozniško dovoljenje= 18 KT)o prepoved vožnje motornega vozilao odvzem predmetov

NE more pa se izreči sankcija »izgon tujca« ali »vzgojni ukrep za mld. - vzgojni ukrep se lahko izreče samo v rednem sodnem postopku.

SODBA

Sodba obsega le dokaze iz obdolžilnega predloga, ki opravičujejo skrajšani postopek in okoliščine pri odmeri kazni – KRAJŠA OBRAZLOŽITEV. Pravni pouk: V pouku o pravici do ugovora mora biti obdolženec poučen, da lahko hkrati z ugovorom poda pisni zagovor ali zahtevo, da ga sodišče zasliši in da bo v primeru, če ne bo podal pisnega zagovora niti zahteval zaslišanja, sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Obdolženca je treba poučiti, da mora hkrati z ugovorom navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati

UGOVOR KOT PRAVNO SREDSTVO

Obdolženec izve, da je zoper njega tekel postopek šele, ko mu je vročena sodba. In zato ima obdolženec možnost vložiti pravno sredstvo, ki se imenuje UGOVOR zoper sodbo.

37

Vsebina: dovolj je, da reče, da se ne strinja z izrečeno sodbo; sodba se razveljavi in začne teči redni sodni postopek – v rednem Po velja prepoved reformatio in peius.Obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši.

Upravičenci: - Obdolženec- Zakoniti zastopnik- Zagovornik- Predlagatelj – v škodo obd.

Rok: 8 dni od vročitve.

ODLOČANJE O UGOVORUOdloča sodišče, ki je izdalo sodbo:

Formalni preizkus: s sklepom ZAVRŽE prepozen in nedovoljen ugovor. Zoper sklep je dopustna pritožba.

Če ne zavrže,

Izvede redni sodni postopek in s sodbo:

ZAVRNE ugovor kot neutemeljen, če po izvedenem rednem sodnem postopku spozna, da je obdolženec storil prekršek, opisan v izreku sodbe, izdane v skrajšanem postopku.

UGODI ugovoru in izda NOVO SODBO, s katero razveljavi prejšnjo ter hkrati odloči o prekršku.

NAČELO UČINKOVITOSTI V PRAVU O PREKRŠKIH

Kot načelo, ni to nikjer zapisano v zakonu. Vendar je bil cilj zakonodajalca, da postopek čim hitreje steče in se tudi čim hitreje konča. Vsa ostala načela so podrejena temu načelu.

V kaznovalnem pravu lahko načelo učinkovitosti trči v načelo varovanja človekovih pravic. Ti dve načeli konkurirata med seboj, a ni dobro da katero prevlada. Potrebno je stalno usklajevanje teh dveh načel.

Instituti zakona, ki zagotavljajo učinkovitost: hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi; (ne velja prepoved reformatio in peus- se ni uveljavilo; novela E je uvedla prepoved!) pritožba ne zadrži izvršitve odločbe pri nižjih kaznih (do 25.000 SIT); vročanje v hitrem postopku (pravila ZUP); uklonilni zapor (namen je, da bo sankcija realizirana); pomen priznanja obdolženca; podaljšanje zastaralnih rokov (ob hkratnem povečanju zaposlenih in zmanjšanju obsega prekrškov bi

pomenilo večjo učinkovitost).

III

POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM

38

MATERIALNE DOLOČBE

1997 1998 1999 2000 2001Skupaj obravnavanih 28.682 30.408 27.811 23.746 22.515

Javni red in mir 11,5 % 13 % 13,5 % 13,8 % 13,5 %Varnost cestnega

prometa * 85,2 % 82,9 % 80,1 % 77,3 % 77,8 %

Javna varnost ** 2,7 % 3,5 % 5 % 8 % 7,8 %* največ je bilo prekrškov zaradi vožnje brez izdanega vozniškega dovoljenje (20% vseh rešenih zadev)** največ je bilo prekrškov glede mamil (ta dejanja so tudi v porastu)

Za primerjavo s kazenskim postopkom – tam je na leto obravnavanih pod 1000 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.

Sodniki za prekrške se v več kot 95% primerov odločijo za izrek vzgojnega ukrepa in ne denarne kazni. Eden izmed razlogov za tak trend je namen zakona, po katerem naj bi bila denarna kazen izrečena le izjemoma.

KDO JE MLADOLETNIK

2 starostni kategoriji mladoletnikov:

Starost: min. 14 let = otrok : izključena je odgovornost otrok - pod to starostjo se ne vodi Po, ne izreče sankcija

obvesti se CSD.Če je postopek pomotoma uveden, sekasneje ustavi, če se ugotovi, da ob storitvi še ni bil star 14 let

14-16 mlajši mld.: lahko izreče le vzgojni ukrep (VZGU) lahko se izrečeta stranski sankciji: 16-18 starejši mld. : izreče vzgojni ukrep, izjemoma globa - kazenske točke

- odvzem predmetov

Odmera globe v steku – omejitev: izreče se enotna kazen max v višini, predpisani za tisti prekršek v steku, za katerega je predpisana najvišja globa

NAMEN VZGU:

- vzgoja!!!! =KPo- specialna & generalna prevencija

VRSTE VZGU:1. Ukor

Najmilejši ukrep. Izreče se , kadar je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.

2. Navodila in prepovedio za uspešen vpliv je nujna pripravljenost mld. k sodelovanju.

redno obiskovanje šoledelo v korist humanitarnih organizacij / lokalne skupnosti preizkus znanja prometnih predpisovprepoved vožnje motornega vozila (isti pogoji kot za polnoletne)obvezen obisk posvetovalnice

o max 6 mesecevo pred iztekom roka se lahko spremeni / odpravio 1,2,5: vodi CSD & sodeluje sodnik – min. 1x mesečno preveriti izvajanja + odločiti ali se

ustavi ali spremeni

39

o 3,4: nadzoruje policijao če ne izpolnjuje: lahko izrek VZGU nadzorstva

3. Nadzorstvopotrebna strokovna pomoč & nadzortrajnejši vpliv na vzgojonadzirajo: starši, rejnik, skrbnik (če možno), sicer CSDmax 1 leto

4. Globa – izjemoma, le starejšemu mld., če je bil dovolj razvit in zrel, da je mogel razumeti pomen prekrškače so nastale hujše posledice, ali je bila podana večja stopnja odgovornosti za prekršekče jo je zmožen plačati -NI uklonilnega zapora

Ni dovoljeno akumuliranje VZGU-lahko se mu izreče le eden od ukrepov, ki se izbere glede na starost, razvitost, psihične lastnosti, nagibe, vzgojo, okolje in razmerje, težo prekrška, že izrečen ukrep/globo.

Izrekanje sankcije POLNOLETNEMU, KI STORI PREKRŠEK KOT MLD.

Lahko se mu izrečejo pod pogojem, da je to glede na njegovo osebnost in okoliščine smotrno: vsi VZGU, razen nadzorstva, globa če med Po postane polnoleten in izrek ni več smotrn, se Po ustavi. stranski sankciji.

POSTOPEK

GLAVNA NAČELA: Oportuniteta Izključitev javnosti Hiter in enoten postopek

bistvo je ugotavljanje potreb in osebnosti mladoletnika

uporablja za osebe, ki so storile Pre kot mladoletniki + ob začetku postopka še niso stare 19 let če je storil en prekršek kot mladoleten, drugega kot polnoleten – vodi se en postopek po določbah za

polnoletne

organi morajo hitro ukrepati, čimprej končati postopek

o začetku postopka se obvesti starše, skrbnika in CSD; CSD ima pravico, da se seznani s postopkom, daje mnenja, predloge, dokaze; ti in mladoletnik imajo P, da se seznanijo s potekom, predlagajo dokaze, opozarjajo na dejstva

mladoletnika sodišče vabi / vroča po starših / zakonitem zastopniku; ne sme vročati s pritrditvijo na oglasno desko

sodba/sklep se ne more izdati brez zaslišanja mladoletnika (to pomeni, da skrajšani postopek ni mogoč) !!!!!namen: sodnik v osebnem stiku z mladoletnikom najbolje oceni ustreznost izbire vzgojnega ukrepa; nujno obzirno ravnanje.

40

nihče ne more biti oproščen pričevanja o okoliščinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duševne razvitosti ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih živi

načelo smotrnosti: n. oportunitete!!!a. sodnik se lahko odloči, da ne bo začel postopka proti mladoletniku, ker ta ne bi bil smiseln,

smotrn glede na naravo prekrška; obdolžilni predlog s sklepom zavrneb. lahko s sklepom ustavi postopek, če ne bi bilo smotrno izreči sankcije; lahko zahteva poročila

od staršev in drugih oseb in ustanov

v odločbi se ne izreče, da je odgovoren za prekršek, le opiše dejanje in obrazloži

MLD ne plača stroškov in ne more se mu naložiti izpolnitve premoženjskopravnega zahtevka, razen če mu je bila izrečena globa

pritožba v ML korist: lahko tudi proti njegovi volji.

objava poteka postopka / odločbe: ne brez dovoljenja sodnika; tudi z dovoljenjem se ne sme objaviti imena in drugih podatkov, po katerih bi se ga dalo identificirati

IV

POSTOPEK ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI

premoženjska korist, dosežena s prekrškom se ugotavlja v postopku o prekršku EX OFFO!! prekrškovni organ / sodišče mora zbrati dokaze, ki so pomembni za ugotovitev prem. koristi če oškodovanec uveljavlja vračilo stvari, se ugotavlja korist samo v delu, ki ni zajet s

premoženjskopravnim zahtevkom !!

Izrek odvzema Z ODLOČBO O PREKRŠKU S SODBO O PREKRŠKU S SKLEPOM O PREKRŠKU, S KATERIM IZREČEN VZGOJNI UKREPnavede se, kateri vrednostni predmeti / denarni zneski se odvzamejo

lahko se odloči tudi ločeno od izreka sankcije, če bi se sicer postopek preveč zavlekel

V

41

POVRNITEV ŠKODE, REHABILITACIJA IN DRUGE PRAVICE OSEB, KI SO JIM BILE NEOPRAVIČENO IZREČENE SANKCIJE ALI JIM JE BILA

NEUTEMELJENO ODVZETA PROSTOST

Pravico do povrnitve škode ima:

1. vsak, komur je bila v PoPre neupravičeno izrečena sankcija IN je zaradi neupravičenega izreka sankcije utrpel škodo (zajema tudi plačano globo in stroške postopka), pod pogojem da je:

PM odločba / sodba / sklep o prekršku: SPREMENJEN, RAZVELJAVLJEN in POSTOPEK PM USTAVLJEN zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, podani

razlogi, ki izključujejo odgovornost

Pravice nima kdor s krivim priznanjem ali drugače povzročil izrek sankcije.(najprej zahtevo na državno pravobranilstvo, nato tožbo zoper RS)

2. kdor je bil (neupravičeno ) pridržan, in nato ni bil začet postopek ali postopek PM ustavljen ali komur je bila zaradi napake ali nezakonitega dela sodišča kakorkoli neutemeljeno odvzeta prostost.Nima pravice, če je s svojim nedovoljenim dejanjem povzročil, da mu je bila odvzeta prostost.

3. če prenehalo DR zaradi izvršitve neutemeljene sankcije / odvzema prostosti: se prizna delovna in zavarovalna doba, kot da bi oseba delala čas, ko ni delala zaradi neupravičenih dejanj

Dediči dedujejo glede povrnitve premoženjske škode; če je oškodovanec že vložil, lahko v mejah njegovega zahtevka.

smiselno uporablja za povrnitev neupravičeno izrečene ali neupravičeno izterjane globe, odvzema premoženjske koristi, predmetov in izkupička od prodanih predmetov

3. del ZP-1

42

IZVRŠITEV IN EVIDENCE ODLOČB

IZVRŠITEV

odločba je PM ni mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo / pritožbo ali če zoper njo ni pravnega sredstva

izvršitevodločba PM + ni drugih ovirplačilo globe, stroškov Po se izvrši po preteku paricijskega roka, ki je določen v odločbi

zavarovanje izvršitve

če bi STO lahko izognil plačilu – organ za PoPre I. stopnje določi takojšnjo izvršitev (brez paricijskega roka)

če obstaja nevarnost, da bo pobegnil : začasni odvzem vozniškega dovoljenja, potne listine, dokumenti vozila, prevozne listine,…(max za 6 mes.)

izvrševanje

plačilo (globa, stroški, odvzem PK s plačilom denarnega zneska): davčni organ po davčni izvršbi

drugo (odvzem v.d.,prepoved vožnje, odvzem predmetov,..) izrečeno z odločbo prek. organa ali sodišča : po določbah ZIKS

odvzem predmetov: proda DURS po ZDavPo uklonilni zapor: izvrši Okrajno sodišče po določbah ZIKS

izbris PM sodbe 3 leta od PM

EVIDENCE

Vodijo SODIŠČA:

43

Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za učinkovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistično poročanje vodijo sodišča naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige):- vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji; - vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji;- splošni vpisnik;- vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve;- vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi KT na 1.st.;- vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi KT na 2. st.;- druge vpisnike v skladu s sodnim redom;- seznam odvzetih predmetov;- evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov.

Vodijo PREKRŠKOVNI ORGANI

- vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni nalog;- vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o prekršku;- vpisnik za zadeve, v katerih se vloži obdolžilni predlog;- seznam odvzetih predmetov;- evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov.

Vodenje SKUPNE EVIDENCE KT

Pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, se vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Ministrstvo, pristojno za pravosodje obvesti pristojno sodišče o tem, da je storilec prekrška dosegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. O izbrisanih kazenskih točkah, izrečenih po posameznih kategorijah motornih vozil, se obvesti upravna enota, ki je izdala vozniško dovoljenje.

Obdelovanje podatkov iz evidenc:

V času pet let po pravnomočnosti odločbe

Kdo: prekrškovni organi, sodišča, državna tožilstva, policija, drugi državni organi v okviru svojih pooblastil, stranke oziroma drugi udeleženci, ki so na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, če so za uporabo podatkov pooblaščeni z zakonom.

4. del ZP-1

PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODIŠČ ZA PREKRŠKE

44

PRISTOJNOST

1) Stari zakon (do leta 2005):b. I. stopnja: SODNIK ZA PREKRŠKE

Izjema: Davčni organi in carina (za zelo omejen krog prekrškov)c. II. stopnja: SENAT ZA PREKRŠKE.d. Izredna pravna sredstva: VRHOVNO SODIŠČEe. Organi za izterjavo denarne kazni za prekršek na samem mestu: redarji (občine), policaji (država,

občine)

2) po letu 2005:

I. stopnja: PREKRŠKOVNI ORGANI so upravni organi ali drugi državni organi z javnim pooblastilom, za izvajanje nadzora nad izvajanjem zakonov (policija, carina, inšpektorji, redarstvo, davčna uprava). Postopek v katerem delujejo se imenuje "hitri postopek". Zoper odločbo, ki jo izda prekrškovni organ, ni možna pritožba; možna pa je zahteva za sodno varstvo - o tem potem odloča sodišče na I. stopnji, ki postopek začne na novo.

SODIŠČE ZA PREKRŠKE (1. stopnje) - organizacijsko ni več ločen organ od rednega sodišča. Funkcijo na tej stopnji opravljajo okrajna sodišča. Sodišče za prekrške ne predstavlja instance prekrškovnemu organu.

II. stopnja: SODIŠČE ZA PREKRŠKE (2. stopnje) - višje sodišče

Izredna pravna sredstva (zahteva za varstvo zakonitosti): VRHOVNO SODIŠČE

ORGANIZACIJA SODIŠČ

I. stopnja: okrajna sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa odločanje o Pre na I. stopnji pravna pomoč drugo po Z dežurstva (pridržanje, privedba)vodi Po in odloča: sodnik posameznikposamezna dejanja: lahko strokovni sodelavec

II. stopnja: višja pritožbe zoper I. stop. odločbo spor o pristojnosti med okrajnimi drugo po Z1 in 2: senat: predsednik senata + sodnik poročevalec + sodnik član senata3: sodnik posameznik čzndd

POSEBNOSTI:

1. kršitev finančnih predpisov (=davčnih, deviznih, carinskih in trošarinskih) je za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč z območja posameznega

45

okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča. (npr. Okrajno CE, MB, LJ,…)

2. Za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Za izdajo sklepa o prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju

3. Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa o prekršku s področja varstva konkurence je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Nujne zadeve tudi v sodnih počitnicah:- STO pridržan- tujci- zaseženo hitro pokvarljivo blago- zavarovanje izvršbe (101. ZP-1)

46