PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOVpefprints.pef.uni-lj.si/4799/1/gruber-eva_magistrsko-delo...students' awareness on the importance of healthy diet, and to enable them access

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje: Predmetno poučevanje

Eva Gruber

PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS

ŠTUDENTOV

MAGISTRSKO DELO

Ljubljana, september 2017

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje: Predmetno poučevanje

Eva Gruber

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec

PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS

ŠTUDENTOV

MAGISTRSKO DELO

Ljubljana, september 2017

ZAHVALA

»Kdo je moder? Tisti, ki se uči od slehernega človeka.« (Talmud)

Zahvalila bi se svojemu mentorju, doc. dr. Stojanu Kostanjevcu, za njegov trud in

usmeritve med pisanjem magistrskega dela.

Hvala tudi Mednarodni pisarni Univerze v Ljubljani za pomoč pri empiričnem delu

magistrskega dela.

Zahvalila bi se Nini Šega, ki je bila pripravljena pomagati pri strokovnem pregledu in

prevodu povzetka.

Velika zahvala pa je namenjena družini, prijateljem, fantu in vsem bližnjim, ki so mi v vseh

teh letih študija stali ob strani.

POVZETEK

Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki. Danes prečkamo meje in komuniciramo

z drugimi kulturami pogosteje kot kadarkoli prej. Vedno bolj na pomenu pridobiva tudi

študij v tujini, saj lahko študenti razvijajo poklicne spretnosti in pridobivajo dodatno

znanje tujih jezikov ter spoznavajo druge kulture. Erasmus študenti v času izmenjave,

poleg kulture in jezika, spremenijo tudi svoje prehranjevalne navade. Urejena prehrana

študentov lahko pomembno vpliva na zdravje, zato morajo biti nanjo pozorni v času

izmenjave.

V raziskovalnem delu magistrskega dela sem želela ugotoviti, kaj so prednosti in

pomanjkljivosti v prehrani Erasmus študentov. V raziskavo je bilo vključenih 346 Erasmus

študentov, ki so bili na izmenjavi v Sloveniji. Podatke sem pridobila s pomočjo spletnega

vprašalnika. Obdelala sem jih s pomočjo programov SPSS ter MS Office Excel, pri tem

sem uporabila inferenčno metodo. Raziskava je pokazala, da se prehranjevalne navade

Erasmus študentov bistveno ne spremenijo. Raziskava je pokazala, da je za prehrano

Erasmus študentov ustrezno poskrbljeno. Smiselno bi bilo, da bi tudi študente na izmenjavi

ozaveščali o pomenu zdrave prehrane in jim zagotovili možnosti za dostop do kakovostne

in zdrave prehrane. Nadaljnje raziskave so lahko usmerjene v podrobnejše analize zaužite

hrane in v analizo hranilne vrednosti zaužite hrane.

Ključne besede: izmenjava, Erasmus študenti, prehranjevalne navade, prehrana študentov

ABSTRACT

Europe is a continent of different traditions and languages. Today, people cross its borders

and communicate with other cultures more than ever before. Studying abroad is also

gaining importance as it allows students to develop their professional skills and acquire

additional knowledge in foreign languages, as well as familiarize themselves with other

cultures. In addition to changing culture and language while on exchange, Erasmus

students also change their eating habits. Balanced diet can have a significant effect on

students’ health, therefore, they should pay attention to it during the exchange.

In the empirical part of the thesis I tried to determine the advantages and disadvantages in

the nutrition of Erasmus students. 346 students on exchange in Slovenia were included in

the research. The data was gathered through an online questionnaire and then processed

with the SPSS and MS Office Excel, using statistical inference method. The research

showed that the eating habits of Erasmus students do not change. I have also determined

that their diet is well-provided for. However, it would be reasonable to raise exchange

students' awareness on the importance of healthy diet, and to enable them access to high-

quality and healthy nutrition. Further research could be focused on more detailed analyses

of food intake and an analysis of nutritive value of food.

Key words: student exchange, Erasmus students, eating habits, student nutrition

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL .................................................................................................... 2

2.1 ŠTUDIJ V TUJINI ................................................................................................................................. 2 2.1.1 Program ERASMUS ...................................................................................................................... 3

2.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI ŠTUDIJA V TUJINI ............................................................................ 3 2.2.1 Prednosti študija v tujini ................................................................................................................. 4 2.2.2. Slabosti študija v tujini ................................................................................................................... 5

2.3 PREHRANA ŠTUDENTOV ................................................................................................................. 5

2.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREHRANSKO VEDENJE ........................................................ 6 2.4.1 Dejavniki, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov ................................................................ 7

2.4.1.1 Osebni dejavniki ................................................................................................................... 7 2.4.1.2 Socialnookoljski dejavniki .................................................................................................... 8

2.5 SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZA ŠTUDENTE ................................................. 9 2.5.1 Energijski vnos ............................................................................................................................... 9 2.5.2 Maščobe v prehrani ...................................................................................................................... 10 2.5.3 Beljakovine v prehrani ................................................................................................................. 11 2.5.4 Ogljikovi hidrati v prehrani .......................................................................................................... 13 2.5.5 Vitamini v prehrani ...................................................................................................................... 13

2.6 SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA .................................................................... 14

2.7 PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOV ......................................................... 15 2.7.1 Pogostost uživanja dnevnih obrokov ............................................................................................ 16 2.7.2 Priprava hrane med študenti ......................................................................................................... 16 2.7.3 Hitra prehrana v prehrani študentov ............................................................................................. 17 2.7.4 Uživanje sadja in zelenjave med študenti ..................................................................................... 19 2.7.5 Uživanje vode in sladkih pijač ..................................................................................................... 19 2.7.6 Uživanje alkohola in alkoholnih pijač med študenti ..................................................................... 20 2.7.7 Uživanje energijskih pijač med študenti ....................................................................................... 22 2.7.8 Prehranjevanje študentov v restavracijah ..................................................................................... 23 2.7.9 Neofobija pri študentih ................................................................................................................. 24 2.7.10 Vpliv stresa in depresije na prehranjevalne navade študentov................................................. 24 2.7.11 Vpliv okolja na prehranjevalne navade študentov ................................................................... 25 2.7.12 Branje deklaracij in prehransko znanje vplivata na izbiro živil ....................................................... 26 2.7.13 Spremembe prehranjevalnih navad v času študija v tujini ............................................................... 27

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 28

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ................................................................... 28 3.1.1 Cilji raziskave ............................................................................................................................... 28 3.1.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................................ 29

3.2 METODA RAZISKOVANJA ............................................................................................................. 29

3.2.1 Opis merskega instrumenta ........................................................................................................... 29 3.2.2 Opis vzorca ................................................................................................................................... 30 3.2.3 Statistična obdelava podatkov ....................................................................................................... 32

3.3 REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................................................. 32 3.3.1 Prehranjevalne navade Erasmus študentov v času izmenjave ....................................................... 32

3.3.1.1 Pogostost uživanja obrokov v času izmenjave .................................................................... 33 3.3.1.2 Število obrokov hrane, ki jih Erasmus študenti dnevno zaužijejo v času izmenjave ........... 37 3.3.1.3 Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače .................................................................... 39 3.3.1.4 Pogostost prehranjevanja na različnih lokacijah .................................................................. 53 3.3.1.5 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane v času izmenjave v Sloveniji ................................... 54 3.3.1.6 Pogostost priprave obrokov v času izmenjave v Sloveniji .................................................. 55 3.3.1.7 Pogostost izbire različnih tipov restavracij v času izmenjave v Sloveniji ........................... 55 3.3.1.8 Razlogi za obisk restavracije s subvencionirano študentsko prehrano ................................ 56 3.3.1.9 Mnenje o hrani v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano.............................. 57 3.3.1.10 Prednosti in slabosti restavracij s subvencionirano študentsko prehrano ............................ 57

3.3.2 Poznavanje prehranskih priporočil ................................................................................................ 59 3.3.2.1 Vpliv dejavnikov na zdrav način prehranjevanja ................................................................ 59

3.3.3 Spremembe v prehrani v času izmenjave ...................................................................................... 60 3.3.3.1 Spremembe v prehranjevalnih navadah v času izmenjave v Sloveniji ................................ 60

4 SKLEPI ...................................................................................................................... 63

5 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 66

6 VIRI SLIK ................................................................................................................. 79

7 PRILOGE .................................................................................................................. 80

7.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik ............................................................................................................. 80

Kazalo tabel

Tabela 1: Priporočen energijski vnos skupnih in esencialnih maščob po državah (Hlastan

Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and

Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating

Guidelines in Ireland, 2011) ................................................................................................ 11

Tabela 2: Priporočen vnos beljakovin glede na telesno maso in priporočen energijskih vnos

beljakovin po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide,

2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific

Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)................................... 12

Tabela 3: Priporočen energijski vnos ogljikovih hidratov po državah (Hlastan Ribič idr.,

2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical

Research Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in

Ireland, 2011)....................................................................................................................... 13

Tabela 4: Demografska struktura vzorca glede na spol ....................................................... 30

Tabela 5: Struktura vzorca glede na izbiro fakultete ........................................................... 31

Tabela 6: Pogostost uživanja obrokov glede na spol ........................................................... 33

Tabela 7: Povprečna vrednost pogostosti uživanja obrokov glede na lego držav v Evropi, iz

katerih prihajajo Erasmus študenti ...................................................................................... 34

Tabela 8: Pogostost uživanja obrokov glede na bivalne razmere Erasmus študentov v času

izmenjave (nadaljevanje tabele na strani 36) ....................................................................... 35

Tabela 8: Pogostost uživanja obrokov glede na bivalne razmere Erasmus študentov v času

izmenjave ............................................................................................................................. 36

Tabela 9: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na spol ........................ 37

Tabela 10: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na lego držav v Evropi,

iz katerih so prišli Erasmus študenti .................................................................................... 38

Tabela 11: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na bivalne razmere ... 38

Tabela 12: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol

(nadaljevanje tabele na strani 41) ........................................................................................ 40

Tabela 12: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol 41

Tabela 13: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času

izmenjave glede na spol (nadaljevanje tabele na strani 45) ................................................. 44


izmenjave glede na spol (nadaljevanje tabele iz strani 44) ................................................. 45

Tabela 14: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego

držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti (nadaljevanje tabele na strani 48) .... 47


držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti (nadaljevanje tabele na strani 49) .... 48


držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti .......................................................... 49


izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katere prihajajo Erasmus študenti .................. 52

Tabela 16: Pogostost prehranjevanja na različnih lokacijah glede na spol ......................... 53

Tabela 17: Pomembnost dejavnikov, ki vplivajo na izbiro hrane glede na spol ................. 54

Tabela 18: Pogostost priprave posameznega obroka v času izmenjave .............................. 55

Tabela 19: Pogostost obiska različnih tipov restavracij v času izmenjave v Sloveniji ....... 56

Tabela 20:Razlogi za obisk restavracije s subvencionirano študentsko prehrano v času

izmenjave ............................................................................................................................ 56

Tabela 21: Mnenje o hrani v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano ........... 57

Tabela 22: Ocena anketirancev, kako dejavniki vplivajo na zdrav način prehranjevanja

glede na spol ........................................................................................................................ 59

Tabela 23: Spremembe prehranjevalnih navad v času izmenjave v Sloveniji v primerjavi z

izvorno državo glede na spol ............................................................................................... 61

Tabela 24: Spremembe prehranjevalnih navad v času izmenjave v Sloveniji glede na spol

............................................................................................................................................. 62

Tabela 25: Sprememba telesne mase v času izmenjave v Sloveniji glede na spol ............. 62

Kazalo slik

Slika 1: Delež Erasmus študentov iz posameznih držav v Sloveniji (d-maps.com, 2017) . 31

Slika 2: Subvencionirana študentska prehrana (Študentska prehrana, b.d.) ........................ 58

GRUBER, E. (2017). Prehranjevalne navade erasmus študentov. Magistrsko delo.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

1

1 UVOD

Program Erasmus je program Evropske unije, ki omogoča izmenjavo in zagotavlja

finančno podporo evropskim študentom za študij v tujini. Ponuja večje možnosti za

zaposlitev, saj spodbuja mednarodno mobilnost in osebne veščine, kot so medkulturna

zavest, odprtost in prilagodljivost (Böttcher idr., 2016). Slabost študija v tujini je, da se pri

študentih pojavijo neželene spremembe prehranjevalnih navad (Papadaki, Hondros, Scott

in Kapsokefalou, 2007). Gruber (2008) je ugotovil, da povečan vnos kalorij in zmanjšana

poraba energije pri študentih povzročita povečano telesno težo zaradi slabših

prehranjevalnih navad in športne neaktivnosti. Edwards, Hartwell in Brown (2010) so

ugotovili, da se je pri študentih, ki so študirali v tujini, spremenilo uživanje nekaterih vrst

živil, zmanjšalo se je tudi število obrokov. Mednarodni študenti največkrat izpuščajo

obroke, uživajo živila z nizko energijsko vrednostjo in se izogibajo nekaterim vrstam

hranljivih živil (Cahill in Stavrianeas, 2013). Rezultati študij, ki so raziskovale prehrano

mednarodnih študentov, so razkrili številne dejavnike, ki vplivajo na izbiro hrane in na

želje študentov. Na izbiro hrane vplivajo okus, razpoložljivost in uživanje v hrani

(Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou, 2007; Perez-Cueto, Verbeke, Lachat in

Remaut-De Winter, 2008), poleg naštetega pa še cena, vrstniki, lakota, oznake hranilnih

vrednosti živil in zdravstvene težave.

Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade študentov, ki se

vključijo v program Erasmus in so na izmenjavi v Sloveniji. Poleg tega sem skozi

magistrsko delo želela ugotoviti tudi, kako so Erasmus študenti zadovoljni s sistemom

subvencionirane študentske prehrane, z namenom, da bi se v naslednjih letih izboljšala

ponudba hrane za študente, da bo bolj zdravju primerna.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 ŠTUDIJ V TUJINI

Globalizacija visokega šolstva z mobilnostjo študentov se je znatno povečala v zadnjih 40

letih (Beine, Noël in Ragot, 2014). Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki.

Prečkanje mej in komuniciranje z drugimi kulturami sta danes pogostejši kot v preteklosti

(Banytė, 2014). Zato je študij v tujini postal zelo priljubljen med študenti (Böttcher,

Araújo, Nagler, Mendes, Helbing in Herrmann, 2016). Programi, ki omogočajo študij v

tujini, ponujajo možnosti za izkustveno mednarodno izobraževanje. Mednarodno

izobraževanje je namreč pomembno, saj s tem študenti pridobijo dodatna znanja na

akademskem, kulturnem in kariernem področju in se osebno razvijejo (Brux in Fry, 2010).

Kar 90 % mednarodnih študentov je obiskovalo institucije v državah, ki sodijo v

Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in sicer ZDA, Velika

Britanija, Nemčija, Francija in Avstralija. Od tega se je po študiju v tujini več kot 70 %

študentov tudi zaposlilo (Verbik in Lasanowski, 2007). Študenti lahko študirajo v tujini en

semester ali pa se odločijo, da ostanejo na izmenjavi celo leto. Na mednarodni ravni je

največji in najpomembnejši program, ki omogoča izmenjavo, program Erasmus. Program

financira Evropska komisija (Doyle, Gendall, Meyer, Hoek, Tait, McKenzie in Loorparg,

2010).

Cilji študija v tujini oziroma mobilnosti so, da se (Program ERASMUS +, 2016):

izboljšajo učne kompetence,

povečata zaposljivost in možnost zaposlitve,

povečata iniciativnost in podjetništvo,

izboljšata ali povečata samozavest in samospoštovanje,

izboljša jezikovna sposobnost,

poveča medkulturna zavest,

aktivno sodeluje v družbi,

bolje spozna (evropske) projekte in vrednote,

poveča motiviranost za nadaljnje (formalno in neformalno) izobraževanje.



3

Spiering in Erickson (2006) navajata, da se študenti za študij v tujini odločijo iz različnih

razlogov. Nekateri študenti se zanj odločijo, ker želijo povečati možnosti za zaposlitev,

izboljšati znanje tujega jezika ali postati strokovnjaki na svojem akademskem področju.

Drugi se za študij v tujini odločajo predvsem zato, da bi našli osebno svobodo, izkusili

avanturo ali pa si želijo predvsem razumeti drugo kulturo. Kljub številnim prednostim

študija v tujini pa se večina študentov ne odloči zanj. Študenti navajajo čas in denar kot

ključna dejavnika, ki vplivata na njihovo odločitev za študij v tujini (Spiering in Erickson,

2006).

2.1.1 Program ERASMUS

Program Erasmus je program Evropske unije, ki omogoča izmenjavo in zagotavlja

finančno podporo evropskim študentom za študij v tujini. Združuje več kot tisoč

akademskih ustanov in podjetij, v programu sodeluje kar 33 držav. Ponuja možnosti za

zaposlitev s tem, da spodbuja mednarodno mobilnost in osebne veščine, kot so

medkulturna zavest, odprtost in prilagodljivost (Böttcher idr., 2016). Program Erasmus

študentom omogoča, da študirajo v tujini v obdobju od treh mesecev do enega leta (Banytė,

2014). Sodelovanje v programu Erasmus se je znatno povečalo. Podatki kažejo, da je leta

1987 v programu sodelovalo komaj 3000 udeležencev, medtem ko jih je leta 2012 252.827.

V letih 2011 in 2012 se je programa Erasmus udeležil skoraj 1 % vseh visokošolskih

študentov. Ta podatek kaže, da je program odličen primer za vpis študentov v programe, ki

omogočajo izmenjavo (Böttcher idr., 2016). Program Erasmus omogoča tako mobilnost

osebja kot tudi mobilnost študentov (Endes, 2015).

2.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI ŠTUDIJA V TUJINI

Kot sem že navedla, je v zadnjih desetletjih število študentov po vsem svetu, ki so se

odločili za študij v tujini, hitro naraščalo. Velika prednost študija v tujini je, da imajo

študenti večjo možnost zaposlitve, ker pridobijo v tujini dodatna znanja in izkušnje.

Študente z izkušnjami in dodatnim znanjem pa delodajalci radi zaposlijo. Programi, ki

omogočajo izmenjavo, povečajo možnosti za delo v tujini, kar koristi študentom, ki želijo

graditi mednarodno kariero (Di Pietro, 2014). Kljub mnogim prednostim študija v tujini pa

se večina študentov ne odloči zanj. Študenti navajajo čas in denar kot ključna dejavnika, ki

vplivata na njihovo odločitev, da ne bodo študirali v tujini. Poleg tega so študenti

izpostavili še druge razloge, ki sodijo med slabosti študija v tujini: težave pri prenosu



4

kreditnih točk, neznanje tujega jezika idr. (Spiering in Erickson, 2006). Za študij v tujini se

študenti ne odločajo, ker večina ustanov nima dovolj informacij, ki bi spodbujale študente,

da naj se vključijo v programe študija v tujini (Smith, 2013).

2.2.1 Prednosti študija v tujini

Študij v tujini ima kar nekaj prednosti za študente. Matz (1997, v Brux in Fry, 2009) trdi,

da dobijo študenti širši pogled na človeško stanje v svetu. Pomembno je, da študenti, ki se

odločijo za izmenjavo, spoznajo čim več novih ljudi. Namreč, cilj študija v tujini je, da se

ustvari t. i. kulturni most, ki bo povezoval avtohtono kulturo in ljudi, ki prihajajo iz tujine.

S tem študenti pridobijo večji občutek za lastna prepričanja in vidijo sebe ter družbo v

drugačni luči (Smith, 2013). Številni raziskovalci (Kell in Vogel, 2008; Mahat in

Hourigan, 2007 v Alghamdi in Otte, 2016) trdijo, da mednarodno izobraževanje krepi

medkulturno interakcijo, zmanjšuje rasizem in povečuje strpnost med ljudmi (Alghamdi in

Otte, 2016). Brux in Fry (2009) sta namreč ugotovila, da se študenti iz Združenih držav

Amerike soočajo z novim občutkom za zgodovino, razširijo svoja obzorja in spoštujejo

druge kulture. Seveda je prednost študija v tujini tudi ta, da si študenti pridobijo nova

znanja in izkušnje na svojem področju, ki jih pozneje izkoristijo za iskanje službe. Če

študenti izkoristijo študij v tujini tudi za delo, si lahko z delom v tujini gradijo mednarodno

kariero, kar je še ena izmed prednosti študija v tujini (Di Pietro, 2014). Prednost študija v

tujini je tudi v tem, da se lahko študenti v tujini šolajo dlje časa (1 leto), a so nekatere

raziskave pokazale, da je učinkovito tudi, če študenti ostanejo na izmenjavi najmanj 6

tednov. Posledice 6-tedenske izmenjave, ki jih navajajo v raziskavi, pa so razvoj

akademskih, medosebnih, poklicnih in medkulturnih veščin (Dwyer in Peters, 2004). Študij

v tujini omogoča študentom, da se naučijo tujega jezika, tako bodo pri iskanju službe imeli

večjo možnost za zaposlitev. Poleg tega so študenti, ki so bili na mednarodni izmenjavi,

bolj motivirani, neodvisni, pripravljeni sprejeti izzive in so se sposobni soočati s težavami

in nepredvidenimi situacijami (Smith, 2013).



5

2.2.2. Slabosti študija v tujini

Študij v tujini ima tudi svoje slabosti. Bracht, Engel, Janson, Over, Schomburg in Teichler

(2006) so v svojem poročilu navedli, da imajo Erasmus študenti največ težav v zvezi z

nastanitvijo, s financami, z administracijo, s kreditnimi točkami in s prenosom kreditnih

točk, z različnimi metodami poučevanja in učenja, poleg navedenega pa se soočajo s

težavo, da predavanja, ki se jih udeležijo, potekajo v tujem jeziku (Souto-Otero, Huisman,

Beerkens, de Wit in Vujić, 2013). Marsikateri študent se za študij v tujini ne odloči, ker

pridobi premalo informacij o možnostih študija izven lastnega domačega okolja. Poleg tega

so študenti v strahu, da ne bodo pridobili ustrezne podpore pred odhodom v tujino.

Študenti se za študij ne odločajo tudi zaradi akademskih ovir, ker so mnenja, da jim

primanjkuje akademske usposobljenosti, in tudi zaradi kreditnih točk, saj se jih ne priznava

povsod (Junor in Usher, 2008). Pomanjkanje finančnih sredstev je lahko tudi zelo

pomemben dejavnik pri odločitvi študenta, ali bo študiral doma ali v tujini. Finance se ne

nanašajo le na pomanjkanje denarja, ampak tudi na način študentskega življenja

(zaposlitve, ki jih študenti ne želijo izgubiti v času študija v tujini, izguba šolnine idr.)

(Junor in Usher, 2008). Slabost študija v tujini je tudi v tem, da pri študentih nastanejo

neželene spremembe prehranjevalnih navad. To so ugotovili Papadaki, Hondros, Scott in

Kapsokefalou (2007), ko so izvedli raziskavo na grških študentih, ki so študirali v

Glasgowu za manj kot eno leto. Ta raziskava je pokazala, da neželene spremembe v

prehrani povzročajo prehranjevalne navade Škotov in da so neželene spremembe v

prehrani posledica hitre prilagoditve novemu okolju. Ugotovitve te raziskave so pokazale

tudi, da življenje stran od domačega okolja in odgovornost za nabavo in pripravo hrane

vplivajo na prehranjevalne navade študentov (Kremmyda, Papadaki, Hondros,

Kapsokefalou in Scott, 2008).

2.3 PREHRANA ŠTUDENTOV

Študenti, stari med 18 in 24 let, pridobijo nove izkušnje, osebno svobodo in razvijejo

občutek identitete, saj preidejo iz obdobja adolescence v obdobje odraslosti. Na žalost pa v

tej fazi študenti težijo k nezdravemu prehranjevanju, izpuščanju obrokov in k uživanju

hitre prehrane. Slabe prehranjevalne navade in omejena telesna dejavnost lahko povečajo

tveganje za nastanek osteoporoze, debelosti, hiperlipidemije, diabetesa in raka pozneje v

življenju (Pei Lin in Wan Dali, 2012), kar trdijo tudi drugi avtorji (Deshpande, Basil in



6

Basil, 2009). Menijo namreč, da prehod na fakulteto poslabša prehranjevalne navade

študentov, kar lahko pozneje v življenju privede do različnih problemov (Deshpande, Basil

in Basil, 2009). Mnoge jedilnice na fakultetah ponujajo veliko različnih prehrambnih

izdelkov, predstavljeni so v obliki samopostrežne restavracije. Ugotovljeno je bilo, da je

treba dati študentom smernice za zdravo izbiro živil. Študenti namreč zaužijejo velike

količine maščob, nasičenih maščob in majhne količine ogljikovih hidratov oziroma vlaknin

(Peterson, Duncan, Null, Roth in Gill, 2010). Študija, ki jo je izvedlo Ameriško

visokošolsko zdravstveno združenje, je pokazala, da je le 7,3 % študentov zaužilo pet ali

več obrokov sadja in zelenjave na dan (American College Health Association, 2006).

Slabše prehranjevalne navade študentov in nezadostna telesna aktivnost vodijo v povečanje

telesne teže. Razlog za porast telesne teže je, da študenti v času študija povečajo kalorični

vnos in zmanjšajo porabo energije (Gruber, 2008).

2.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PREHRANSKO VEDENJE

Na prehransko vedenje vplivajo različni dejavniki, ki so med seboj povezani. Individualne

značilnosti posameznika (npr. starost, spol) ter širše in ožje okolje (npr. vrstniki, družina,

družba) vplivajo neposredno na prehransko vedenje (Gregorič, 2015).

Cullen idr. (2001, v Gregorič, 2015) so razvrstili dejavnike, ki vplivajo na prehransko

vedenje, v tri skupine. Prvi dejavnik, ki vpliva na prehransko vedenje, je fizično okolje. Pri

fizičnem okolju gre predvsem za razpoložljivost hrane doma, v šoli, v restavracijah in za

dostopnost hrane, ki je ponujena v obliki in v prostoru, ki spodbuja uživanje hrane. Drugi

dejavnik, ki prav tako vpliva na prehransko vedenje, je družinsko okolje. Družinsko okolje

zaznamujejo predvsem normativna pričakovanja, posnemanje, vodenje gospodinjstva,

vedenje družine in življenjski slog staršev. Zadnji dejavnik, ki vpliva na prehransko

vedenje, pa je vpliv vrstnikov. Za otroka so zelo pomembna pričakovanja, prepričanja in

vedenje njegovih vrstnikov (Gregorič, 2015). Poleg naštetih dejavnikov ima precejšen

vpliv na prehransko vedenje tudi trženje hrane. Princip trženja je takšen, da zavaja

prehransko znanje, spreminja preferenco za posamezna živila in posledično potrošniške ter

prehranjevalne navade (Hastings idr., 2003 v Gregorič, 2015). Gregorič (2015) je omenil,

da se največkrat tržijo skupine živil, ki so v nasprotju s prehranskimi priporočili za zdravo

izbiro živil (npr. sladke pijače, kosmiči, mesni izdelki, sladki prigrizki).



7

2.4.1 Dejavniki, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov

Tudi prehransko vedenje študentov se v času študija spremeni. Raziskava, ki so jo izvedli

LaCaille, Dauner, Krambeer in Pedersen (2011), je temeljila predvsem na dejavnikih, ki

vplivajo na prehransko vedenje, fizično aktivnost in spremembo telesne teže. Rezultati te

raziskave so pokazali, da na prehransko vedenje vplivajo psihosocialni in okoljski

dejavniki in da so ti povezani tako z zdravim kot tudi z nezdravim prehranjevanjem. Med

psihosocialne dejavnike prištevajo predvsem posameznikovo motivacijo in samokontrolo,

medtem ko sodijo pomanjkanje zdrave prehrane v kampusu, pomanjkanje časa, stroški in

samopostrežne kavarne med okoljske dejavnike (Verhoeven, 2013). Tudi Greaney idr.

(2009) so med okoljske dejavnike, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov, prišteli

pomanjkanje časa, dostop do zdrave hrane, pomanjkanje denarja, takojšen dostop do

restavracij s hitro hrano. Poleg tega razlikujejo med osebnimi in medosebnimi dejavniki.

Med osebne dejavnike Greaney idr. (2009) štejejo omejen čas, zanašanje na že vnaprej

kuhane obroke, nezadostno znanje, stres, skušnjave in pomanjkanje discipline, medtem ko

med medosebne dejavnike sodijo vedenje drugih, družbene razmere (npr. ko gredo študenti

v restavracijo), zunanji družbeni pritisk.

2.4.1.1 Osebni dejavniki

Osebni dejavniki so tisti, ki vplivajo na posameznika in na njegove prehranjevalne navade.

Značilnosti so bile navedene tudi v študiji, ki so jo izvedli Story, Neumark-Sztainer in

French (2002, v Verhoeven, 2013). Story idr. (2002, Verhoeven, 2013) so med osebne

dejavnike prištevali psihosocialne dejavnike, biološke dejavnike in dejavnike življenjskega

sloga. Med psihosocialne dejavnike so šteli predvsem izbiro hrane, prednost okusa,

zdravstvena vprašanja, samoučinkovitost, pomene, ki so vezani na živila (simbolni in

funkcionalni pomen, npr. užitek) ter znanje (Story idr., 2002 v Verhoeven, 2013). Greaney

idr. (2009) so ugotovili, da med dejavnike, ki vplivajo na prehransko vedenje študentov,

vpliva tudi znanje o nakupu živil oziroma priprava zdrave hrane. Poleg tega so ugotovili

tudi, da na prehransko vedenje študentov vplivajo še pomanjkanje discipline, dolgčas in

stres (Greaney idr., 2009). V raziskavi, ki so jo izvedli LaCaille idr. (2011), so sodelovali

študenti in študentke. Rezultati so pokazali, da so študenti mnenja, da je osebna motivacija

tista, ki je ključna pri izbiri zdravih jedi. Namreč, pomembno je splošno spoznanje vsakega

posameznika, da se sam odloči, kaj bo jedel (LaCaille idr., 2011). Med biološke dejavnike,



8

ki vplivajo na prehransko vedenje študentov, prištevajo lakoto in spol (Story idr., 2002 v

Verhoeven, 2013). Več raziskovalcev (Story idr., 2002; LaCaille idr., 2011; Greaney idr.,

2009 v Verhoeven, 2013) je ugotovilo razlike med spoloma, saj spol vpliva na izbiro hrane

pri študentih (Verhoeven, 2013). Dejavniki življenjskega sloga vključujejo stroške,

razpored obrokov, dieto, čas in udobje (Story idr., 2002 v Verhoeven, 2013). Na

prehranjevalne navade študentov vpliva tudi pomanjkanje časa, kar je eden izmed ključnih

dejavnikov življenjskega sloga (LaCaille idr., 2011; Greaney idr., 2009).

2.4.1.2 Socialnookoljski dejavniki

Prehranjevalne navade mladostnikov so pod močnim vplivom socialnega okolja. Izbira

hrane mlajših odraslih vpliva na medosebne odnose med njimi in njihovimi družinami,

prijatelji ter med vrstniki. Med socialnookoljske dejavnike prištevamo družino in družinske

obroke, demografske značilnosti in vrstnike. Vzorniki, socialna podpora in dojemanje

norm imajo velik vpliv na prehransko vedenje mladostnikov (Story idr., 2002 v

Verhoeven, 2013). Tudi LaCaille idr. (2011) ter Greaney idr. (2009) so ugotovili, da na

prehransko vedenje študentov vplivajo družbene norme, socialna podpora, socialne

razmere in zunanji pritisk družbe. Story idr. (2002 v Verhoeven, 2013) štejejo

razpoložljivost hrane med socialnookoljske dejavnike, saj menijo, da starši vplivajo na

živila, ki so na voljo doma. LaCaille idr. (2011) so v svoji raziskavi ugotovili, da prijatelji,

družina in starševske vrednote prispevajo k izbiri hrane tudi v času študija.

Adedeji in John (2015) med okoljske dejavnike, ki vplivajo na izbiro hrane, prištevata

individualizem, socialno okolje, fizično okolje in makro okolje. K individualizmu sodijo

odnos do hrane, želje in biološki dejavnik. Med dejavnike socialnega okolja, ki vplivajo na

izbiro hrane, sodijo dom, starši, prijatelji in vrstniki, medtem ko med fizično okolje sodijo

šola, trgovine in restavracije s hitro prehrano. V makro okolje pa Adedeji in John (2015)

prištevata oglaševanje, kulturne norme in verska prepričanja, ki pripomorejo k izbiri hrane.



9

2.5 SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZA ŠTUDENTE

Zdrava prehrana omogoča človeku, da se optimalno razvije na psihofizičnem področju,

poleg tega pa omogoča intelektualno sposobnost, delovno storilnost, poveča odpornost,

vitalnost in zorenje. Študentsko življenje poteka od 19. do 25. leta in ravno to obdobje je za

večino študentov precej stresno zaradi različnih študijskih obveznosti. Poleg tega študenti

največkrat stanujejo v podnajemniškem stanovanju ali v študentskem domu, zato si mora

vsak sam organizirati čas in si razporediti dnevno prehrano (Zupančič in Hoyer, 2006).

Pomembno je, da je jedilnik študenta pester in uravnotežen. Z uravnoteženo in pestro

prehrano si študent lahko zagotovi priporočeno količino energije in hranilnih snovi. V

prehrano je treba vključiti raznovrstna živila, ki sodijo v različne skupine živil. Pri tem pa

je treba upoštevati tudi različne tehnike priprave hrane in gastronomski vidik

prehranjevanja (Hlastan Ribič, Zakotnik, Seljak, Pokorn in Poličnik, 2008).

2.5.1 Energijski vnos

Za študente, stare od 19 do 25 let, je priporočljiv energijski vnos 3100 kilokalorij na dan,

medtem ko je za študentke, stare od 19 do 25 let priporočljivo, da na dan zaužijejo 2500

kilokalorij na dan. Te orientacijske vrednosti veljajo, če so študenti fizično aktivni, imajo

normalno telesno maso in telesno višino (Hlastan Ribič idr., 2008). K energijskemu vnosu

največ prispevajo makrohranila, med katera sodijo beljakovine, maščobe in ogljikovi

hidrati. Obstaja vedno več dokazov, da relativni deleži porabljenih makrohranil vplivajo na

tveganje za nastanek kroničnih boleznih, poleg tega pa lahko vplivajo na vnos mikrohranil

(National Health and Medical Research Council, 2013).

Sprejemljivi deleži makrohranil, ki naj bi zmanjšali tveganje za nastanek kroničnih

bolezni, so po avstralskih prehranskih priporočilih naslednji (National Health and Medical

Research Council, 2013):

20–35 % celotnega energijskega vnosa predstavljajo maščobe,

45–65 % energijskega vnosa predstavljajo ogljikovi hidrati,

15–25 % energijskega vnosa so beljakovine.

Prehranska priporočila za Američane (2015) priporočajo študentom, starim od 19 do 25 let,

da na dan zaužijejo od 2400 do 3000 kalorij, medtem ko je za študentke priporočeno, da na



10

dan zaužijejo od 2000 do 2400 kalorij. Vnos energijske vrednosti je odvisen od tega,

koliko so študenti aktivni (sedeči zmerno aktivni) (Dietary Guidelines for Americans

2015–2020; 2015). Prav tako prehranska priporočila za Irce (2011) priporočajo, da

študenti, stari med 19 in 25 let, zaužijejo 2200 kalorij na dan, če so neaktivni, oziroma od

2400 do 2800 kalorij, če so zmerno aktivni. Študentke enake starosti morajo v primeru

neaktivnosti zaužiti 1800 kalorij na dan oziroma od 2000 do 2200 kalorij, če se ukvarjajo z

zmerno aktivnostjo (Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland,

2011).

2.5.2 Maščobe v prehrani

Olja in maščobe našemu telesu pomagajo pri absorpciji v maščobah topnih vitaminov A,

D, E in K (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015), povečujejo energijsko

gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus hrane (Hlastan Ribič idr., 2008). 1 g

maščob sprosti kar 37 kJ oziroma 9 kilokalorij energije, tako da imajo maščobe res veliko

energijsko vrednost (Hlastan Ribič idr., 2008). Maščobe so sestavljene iz manjših enot, ki

jih imenujemo maščobne kisline. Maščobne kisline so lahko nasičene, trans maščobne

kisline in nenasičene (poli- in mononenasičene). Maščobe so prisotne v živilih naravnega

izvora: v mesu, ribah, siru, oreščkih in v avokadu. Znaten del maščob posameznik zaužije s

hrano, ki so je dodana olja (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011). Po nacionalnih

priporočilih za maščobe v več evropskih državah velja, da manj kot 30 % dnevnega

energijskega vnosa predstavljajo skupne maščobe in manj kot 10 % dnevnega energijskega

vnosa predstavljajo nasičene maščobe (WHO, 2017). Esencialne maščobne kisline, med

katere prištevamo omega-3 in omega-6, so tiste, ki jih organizem sam ne more sintetizirati.

Pravilno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami je zelo pomembno za

zdravje človeka (razmerje omega-6 : omega-3 = 5 : 1). Omega-6 maščobne kisline se

nahajajo v sončničnem olju in v olju iz koruznih kalčkov, medtem ko omega-3 maščobne

kisline najdemo v ribjem olju, oreščkih, algah, zeleni listnati zelenjavi idr. (Hlastan Ribič

idr., 2008). V ameriških priporočilih zasledimo podatek, da lahko na dan zaužijemo 27 g

maščob (približno 5 čajnih žličk) v primeru, da zaužijemo na dan 2000 kalorij (Dietary

Guidelines for Americans 2015–2020; 2015).



11

Tabela 1: Priporočen energijski vnos skupnih in esencialnih maščob po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating

Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific

Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)

Države Starost Maščobe

(% energije)

Esencialne maščobne

kisline (% energije)

n-6 n-3

Slovenija 19–25 let 30 2,5 0,5

Avstralija / 20–35 4–10 0,4–1

Irska 19–25 let 20–35 ni podatka ni podatka

Kanada 19 let in starejši 20–35 ni podatka ni podatka

2.5.3 Beljakovine v prehrani

Po kanadskih prehranskih priporočilih se beljakovinska živila delijo v dve podskupini, in

sicer na (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011) :

mleko in alternative ter

meso in alternative.

V Ameriki prav tako delijo skupino beljakovinskih živil na dve podskupini, in sicer na

(Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015):

mleko in mlečne izdelke ter

druga beljakovinska živila (meso, jajca, oreščki idr.).

Hlastan Ribič idr. (2008) delijo beljakovine na beljakovine živalskega izvora in na

beljakovine rastlinskega izvora. Naloga beljakovin v prehrani je, da organizem oskrbujejo

z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so še kako potrebne za proizvodnjo

telesu lastnih beljakovin ter drugih substanc, ki jih potrebujemo za metabolizem (Ribič

idr., 2008). S hrano mora človek zaužiti potrebne aminokisline, ki so nujne za njegov

organizem. Med esencialne aminokisline sodijo histidin, izolevcin, metionin, lizin, treonin,

fenilalanin, triptofan in valin (Hlastan Ribič idr., 2008). Hlastan Ribič idr. (2008)

priporočajo, da študenti zaužijejo 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno.

Omenjajo še, da beljakovine predstavljajo od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa

glede na starostno skupino, ne pa več kot 20 % dnevnega energijskega vnosa. Skupina

mleka in mlečnih izdelkov vsebuje veliko hranilnih snovi: kalcija, fosforja, vitamina A in



12

D, riboflavina, vitamina B12, beljakovine, kalij, cink, holin, magnezij in selen (Dietary

Guidelines for Americans 2015–2020; 2015). Mnoge od teh hranilnih snovi so zelo

pomembne za razvoj močnih kosti, zmanjšajo pa tudi tveganje za osteoporozo (Eating

Well with Canada's Food Guide, 2011). V skupino mleka in mlečnih izdelkov prištevamo

mleko, sojino mleko, konzervirano mleko, mleko v prahu, sir in jogurt (Dietary Giudelines

for Americans 2015–2020; 2015 in Eating Well with Canada's Food Guide, 2011). Po

ameriških priporočilih sodijo med beljakovinska živila meso, perutnina, morska hrana

(ribe, školjke), jajca, oreščki, semena in sojini produkti (Dietary Giudelines for Americans

2015–2020; 2015), medtem ko v Kanadi v to skupino prištevajo še stročnice (čičerika,

fižol v zrnju) in tofu (Eating Well with Canada's Food Guide, 2011).

Tabela 2: Priporočen vnos beljakovin glede na telesno maso in priporočen energijskih vnos beljakovin po državah

(Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research

Council, 2013 in Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)

Države Starost Beljakovine

g/kg/dan

Beljakovine

(% energije)

Slovenija 19–25 let 0,8 10–15

Avstralija / ni podatka 15–25

Irska 19–25 let ni podatka ni podatka

Kanada 19 let in starejši ni podatka 10–35

V ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Irskem določajo vnos beljakovin s številom obrokov na

dan. V prehranskih priporočilih za Američane sem zasledila podatek, da na dan lahko

zaužijejo približno 142 gramov beljakovinskih živil (mesa itd.) in 3 skodelice mleka ter

mlečnih izdelkov (Dietary Guidelines for Americans 2015–2020; 2015). V Kanadi je

priporočeno, da osebe, stare med 19 in 25 let, zaužijejo po 2 obroka mleka in mlečnih

izdelkov ter od 2 do 3 obroke beljakovinskih živil (Eating Well with Canada's Food Guide,

2011). Avstralska priporočila pa priporočajo osebam, starim od 19 do 25 let, da na dan

zaužijejo 2 obroka in pol, ki vsebuje mleko in mlečne izdelke, ter 2 obroka in pol, obrok

naj vsebuje beljakovinska živila, kot so meso, jajca, ribe itd. (National Health and Medical

Research Council, 2013).



13

2.5.4 Ogljikovi hidrati v prehrani

Ogljikovi hidrati naše telo oskrbujejo z energijo. So glavna sestavina živil rastlinskega

izvora. Ogljikovi hidrati naj bi predstavljali več kot 50 % dnevnega energijskega vnosa. 1 g

ogljikovih hidratov sprosti kar 17 kJ oziroma 4 kilokalorije energije (Ribič idr., 2008).

Kanadska, Avstralska in Irska priporočila priporočajo, da ogljikovi hidrati v prehrani

študentov predstavljajo od 45 do 65 % skupne energije (Scientific Recommendations for

Healthy Eating Guidelines in Irelan, 2011; Eating Well with Canada's Food Guide, 2011 in

National Health and Medical Research Council, 2013). Priporočljivo je, da študenti uživajo

živila, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate, ker imajo nižji glikemični indeks

(vrednost, ki opisuje, kako hitro se ogljikovi hidrati po uživanju absorbirajo v kri v

primerjavi z glukozo). Sestavljeni ogljikovi hidrati se nahajajo v polnozrnatem in črnem

kruhu, neoluščenem rižu, polnozrnatih testeninah idr. Prednost sestavljenih ogljikovih

hidratov so prehranske vlaknine; te znižujejo glikemični indeks obroku in vplivajo na

prebavo (Ribič idr., 2008).

Tabela 3: Priporočen energijski vnos ogljikovih hidratov po državah (Hlastan Ribič idr., 2008; Eating Well with

Canada's Food Guide, 2011; National Health and Medical Research Council, 2013 in Scientific Recommendations

for Healthy Eating Guidelines in Ireland, 2011)

Države Starost Ogljikovi hidrati

(% energije)

Slovenija 19–25 let Več kot 50

Avstralija / 45–65

Irska 19–25 let 45–65

Kanada 19 let in starejši 45–65

2.5.5 Vitamini v prehrani

Vitamini so organske molekule, ki ne zagotavljajo energije, a so potrebni za ureditev

procesov v telesu. Čeprav ne zagotavljajo energije, pa mnogi od njih delujejo kot

koencimi, saj omogočajo, da se sprosti energija iz ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin

in alkohola (Smolin in Grosvenor, 2013). Vitamini sodijo v skupino mikrohranil (Ribič

idr., 2008). Človek vitaminov ne more sintetizirati sam, zato jih mora nujno pridobiti s



14

hrano. Uživati jih je treba v majhnih količinah, večina ljudi pa zadosti potrebam po

vitaminih z uživanjem različne zdrave hrane.

Obstajata dve vrsti vitaminov: vodotopni in v maščobah topni vitamini (Functions and

Food Sources of Some Common Vitamins, 2013). Med vodotopne vitamine prištevamo

vitamine kompleksa B (B1, B2, B3, B6 in B12), vitamin C in niacin (Hlastan Ribič idr.,

2008 in Functions and Food Sources of Some Common Vitamins, 2013) in v našem telesu

niso shranjeni v velikih količinah. V skupino vitaminov, ki so topni v maščobah, pa

prištevamo vitamine D, E, K in A. Te vitamine telo lahko shrani. Če zaužijemo prevelike

količine vitaminov, ki so topni v maščobi, lahko nastanejo zdravstvene težave (Functions

and Food Sources of Some Common Vitamins, 2013).

2.6 SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA

V Sloveniji ponudnik subvencionirane študentske prehrane zagotovi subvencionirano

študentsko prehrano z odobritvijo posameznih obrokov prehrane. Subvencija študentske

prehrane je izvedena v obliki elektronskega zapisa z računalniško podprtim sistemom, ta

pa zagotavlja preglednost, nadzor in učinkovitost. Subvencija za obrok študentske prehrane

je 2,35 evra, usklajuje pa se na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje

transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (RS). Do

subvencionirane študentske prehrane so upravičeni vsi, ki imajo status študenta, se

izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS. Študent ne sme biti

v delovnem razmerju in ne sme opravljati gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti,

ne sme prejemati pokojnine, razen družinske pokojnine. Poleg tega so upravičenci do

subvencionirane študentske prehrane vsi študenti tujih univerz, ki v Sloveniji opravljajo

študijske obveznosti v okviru izmenjalnih programov (Zakon o subvencioniranju

študentske prehrane, 2014). Študije (Davis, Cullen, Watson, Konarik in Radcliffe, 2009;

Ha in Caine-Bish, 2009; Jeffery, French, Raether in Baxter, 1994; Michels, Bloom,

Riccardi, Rosner in Willett, 2008 v Guagliardo, Lions, Darmon in Verger, 2011), ki so jih

opravili v univerzitetnih prehranskih obratih (kavarnah, restavracijah), so pokazale, da pri

študentih znižanje cene, raznolikost v prehrani in informacije o hranilnih vrednostih

izboljšajo vnos zdrave hrane, še posebej zelenjave in sadja. Tudi v univerzitetnih

prehranskih obratih v Franciji ponujajo hrano, ki jo delno subvencionira država. Prehranski

obrati ponujajo strukturiran obrok za ceno 2,90 evra. Omogočijo cenovno ugoden



15

uravnotežen obrok vsak dan, na ta način lahko zmanjšajo morebitni negativni vpliv na

prehranjevalne navade tistih študentov, ki živijo stran od doma (Guagliardo, Lions,

Darmon in Verger, 2011).

Subvencionirano študentsko prehrano imajo tudi na Hrvaškem, kjer študent, ki pride na

izmenjavo, dobi kartico Xica. S to študentsko kartico ima veliko ugodnosti: – je v

študentskih restavracijah, popust pri vožnjah, za ogled filma v kinu, v gledališču itd.

Hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport omogoča tedensko subvencijo za

študente, ki pridejo na izmenjavo prek programa Erasmus, CEEPUS, in za štipendiste

hrvaške nacionalne agencije za mobilnost in programe EU, ostali študenti pa morajo

plačati polno ceno obroka. Polna cena dnevnega menija znaša 22,60 hrvaških kun (HRK)

(približno 3,05 evra). Študenti na izmenjavi s kartico Xica plačajo za obrok le 6,50 HRK

(približno 0,88 evra), ostalo krije država (Student restaurants and cafeterias, b. d.).

2.7 PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOV

Mladi odrasli (stari od 20 do 29 let), ki živijo stran od doma, porabijo približno 40 %

celotne dnevne energije, ki jo pridobijo s pomočjo vnosa hrane. Hrana in pijača v izbranih

restavracijah lahko znatno vplivata na kakovost prehranjevanja (Larson, Neumark-

Sztainer, Laska in Story, 2011). Neimeier, Raynor, Lloyd-Richardson, Rogers in Wing

(2006; v Larson, Neumark-Sztainer, Laska in Story, 2011) so raziskovali, kakšne so

prehranjevalne navade v času študija. Rezultati so pokazali, da se od dva- do trikrat na

teden študenti prehranjujejo v restavracijah s hitro prehrano. Številne študije so pokazale,

da je prehranjevanje daleč od doma povezano z večjim dnevnim energijskim vnosom,

slabšo kakovostjo hrane in povečano telesno težo (Larson, Neumark-Sztainer, Laska in

Story, 2011). Nezdrave prehranjevalne navade lahko pri študentih povzročijo zdravstvena

tveganja, ki se lahko pozneje prenesejo na naslednje generacije. Raziskali so, da prehrana

vpliva na razpoloženje. Levine, Litwins in Frye (2006 v Mikolajczyk, El Ansari in

Maxwell, 2009) so ugotovili, da na študente vpliva depresija, čeprav naj bi se čustveno

dobro počutili. Dolžina izmenjave vpliva na prehranjevalne navade študentov, če te

primerjamo s prehranjevalnimi navadami, ki jih imajo v svoji državi. Višja stopnja

akulturacije v severnih državah sveta privede do manj zdravega prehranjevanja (Vilela,

Santos, Padrão in Caraher, 2014).



16

2.7.1 Pogostost uživanja dnevnih obrokov

Študija, ki sta jo izvedla Lee in Yoon (2014), je pokazala, da študenti v Južni Koreji

pogosto izpustijo zajtrk. Razlog, ki so ga študenti navedli, pa, da jim največkrat zmanjka

časa. Študenti večkrat jedo zunaj, v restavracijah, saj si tako zagotovijo reden obrok. Za

malico pogosto zaužijejo slaščico ali kruh (Lee in Yoon, 2014). Že Pan (1999 v Papadaki

in Scott, 2002) je ugotovil, da azijski študenti, ki živijo v ZDA, izpuščajo obroke, še

posebej zajtrk. Pan je tudi ugotovil, da azijski študenti na izmenjavi v ZDA zaužijejo

preveč sladkih in slanih prigrizkov ter hitre hrane (Pan, 1999 v Papadaki in Scott, 2002).

Tudi Neslişah in Emine (2011) sta ugotovila, da študenti izpustijo zajtrk, kosilo

nadomeščajo s prigrizki in večjim vnosom gaziranih pijač, kar lahko privede do

nezadostnega vnosa hranil. Dekleta so tista, ki največkrat izpustijo zajtrk, predvsem tista,

ki živijo daleč stran od doma. Poleg tega sta Neslişah in Emine (2011) zasledila, da ta

dekleta vnesejo premalo energije, beljakovin, elementov (kalcija in železa) v primerjavi s

prehranjevanjem v domačem okolju. Rezultati raziskave, ki sta jo izvedla Neslişah in

Emine (2011), so pokazali, da sta zajtrk in kosilo tista dva obroka, ki se ju največkrat

izpusti. Kar 47,7 % študentov izpusti zajtrk, medtem ko kosilo izpusti 25,2 % študentov.

Podobne rezultate sta dobila tudi Bipasha in Goon (2013), saj sta ugotovila, da 54 %

študentov ne zajtrkuje, medtem ko 27 % študentov izpusti kosilo. Razlog, zakaj študenti

izpuščajo obroke, je v tem, da tako lažje vzdržujejo telesno težo (Brunt, Rhee in Zhong,

2008).

2.7.2 Priprava hrane med študenti

Nacionalni prehranski podatki v Združenih državah Amerike kažejo, da večina mladih

odraslih zaužije prevelike količine sladkih pijač in živil z visoko vsebnostjo maščob ter

visoko vsebnostjo natrija, medtem ko zaužijejo premalo polnozrnatih izdelkov, sadja,

zelenjave in izdelkov, obogatenih s kalcijem (Larson, Nelson, Neumark-Sztainer, Story in

Hannan, 2009). Te prehranjevalne navade so mladi odrasli usvojili v času, ko so si hrano

pripravljali stran od doma, in kot kažejo rezultati, so takšne prehranjevalne navade manj

zdrave od prehranjevanja, ko so mladi odrasli v domačem okolju. Sposobnosti za pripravo



17

hrane in nakupovalno vedenje mladih odraslih, ki gredo v času študija proč od doma, so

posebno zanimive. Mladi odrasli imajo namreč premalo znanja o veščinah, ki so povezane

s hrano (Larson, Perry, Story in Neumark-Sztainer, 2006). Raziskave kažejo, da mladi

odrasli zelo cenijo preprostost in udobje, zato je pomanjkanje časa pogosta ovira za

pripravo jedi (Hertzler in Frary, 1992; Horacek in Betts, 1998 in Betts, Amos, Keim, Peters

in Stewart, 1997 v Larson, Perry, Story in Neumark-Sztainer, 2006). Mladi odrasli so

mnenja, da ne pripravljajo hrane, ker imajo premalo denarja za nakup hrane, nimajo vseh

gospodinjskih aparatov, ni prave izbire hrane v lokalnih trgovinah in imajo premalo

kuharskih spretnosti (Betts, Amos, Keim, Peters in Stewart, 1997 v Larson, Perry, Story in

Neumark-Sztainer, 2006). Larson idr. (2006) so v študiji ugotovili, da se je mladim

odraslim, ki bolj pogosto kupujejo hrano in pripravljajo obroke doma, izboljšala kakovost

prehranjevanja. S tem ko so študenti pripravljali hrano doma, so zaužili manj obrokov hitre

hrane, ki vsebuje veliko maščob in natrija. Ugotovili so tudi, da bi se priprava hrane

študentov in nižji prehranski vnos še izboljšala, če bi študenti sodelovali z univerzami in

tečaji, ki temeljijo na skupnosti in učijo študente, kako si pripraviti zdrave obroke.

Pomanjkanje časa lahko vpliva na različno strukturo obroka, kar vključuje organizacijo in

pripravo obroka. Na primer, mladi odrasli se velikokrat srečujejo s časovnim pritiskom,

medtem ko se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, imajo omejeno pripravo hrane v domu in

zaradi pomanjkanja časa največkrat pojedo nekaj na hitro (Larson, Nelson, Neumark-

Sztainer, Story in Hannan, 2009).

2.7.3 Hitra prehrana v prehrani študentov

Čas študija je čas, ko mnogi sprejemajo pomembne odločitve o lastnih prehranjevalnih

navadah. Glede na nizke stroške in udobje, ki ga imajo študenti, je hitra prehrana

priljubljena izbira med študenti (Gerend, 2009). Pogosto uživanje hitre hrane je povezano s

slabšo kakovostjo prehrane in povečanjem telesne teže (Larson, Neumark-Sztainer, Story,

Wall, Harnack in Eisenberg, 2008), kar privede do epidemije debelosti (Gerend, 2009).

Tudi Morse in Driskell (2009) sta ugotovila, da študenti pogosto zaužijejo hitro hrano. V

svojem članku sta omenila, da je to njihov način življenja. Izvedenih je bilo kar nekaj

raziskav, kjer so preverjali razloge, zakaj študenti obiskujejo restavracije s hitro prehrano.

Rezultati različnih raziskav so pokazali, da med razloge za obisk restavracij s hitro

prehrano sodijo: menijska izbira, cena, uživanje, okus, druženje s prijatelji, priložnost, da



18

se študenti odpravijo ven, oglaševanje hitre prehrane, pomanjkanje veščine kuhanja in

lokacija restavracije s hitro prehrano (Morse in Driskell, 2009). Študenti so poročali, da

zaužijejo v restavracijah s hitro hrano kar 6 do 8 obrokov na teden (Driskell, Kim in

Goebel, 2005 v Morse in Driskell, 2009). Moški zaužijejo več hrane, ki je energijsko

obogatena in vsebuje veliko maščob, v primerjavi s ženskami (Liedman, Cameron, Carson,

Brown in Meyer, 2001 v Morse in Driskell, 2009). Morse in Driskell (2009) sta študente v

raziskavi povprašala o razlogih za uživanje hitre hrane; ugotovila sta, da imajo študenti

večkrat omejen čas za kosilo, uživajo v okusu hitre hrane, ob uživanju hitre hrane se

družijo s prijatelji. Med drugim sta ugotovila tudi, da jim je hitra hrana poceni. Bryant in

Dundes (2008) sta izvedli pilotno raziskavo na študentih iz Španije in Amerike glede

hitrega prehranjevanja. Ugotovili sta, da skoraj četrtina španskih anketirancev še nikoli ni

jedla ali kupila hitre hrane, medtem ko so jo 3 % ameriških anketirancev. Raziskava, ki

povezuje prehransko usmeritev z zmanjšanim uživanjem hitre hrane v ZDA (Binkley,

2006), podpira ugotovitve Bryantove in Dundesove (2008), da dajejo Španci večji

poudarek na hranilno vrednost in da manj verjetno kupujejo hitro hrano. Španska

tradicionalna zdrava sredozemska prehrana in prisotnost sveže, lokalne hrane prispevajo k

zavesti španskih študentov, da vedo, kaj je zdravo. Drug razlog, da Španci ne zahajajo v

restavracije s hitro prehrano, je, da ti še vedno prebivajo v mestnih središčih ali njihovi

bližini. Prednost življenja v mestnih središčih pa Špancem omogoča dostop do kavarn in

drugih lokalnih restavracij, kjer strežejo tradicionalne španske jedi (Pells, 1998 v Bryant in

Dundes, 2008). Bipasha in Goon (2013) sta v svoji raziskavi prav tako ugotovila, da okoli

98 % študentov zaužije hitro hrano, med njimi so študenti bolj odvisni od hitrega

prehranjevanja kot študentke. Tudi švedska raziskava (Von Bothmer in Fridlund, 2005 v

Bipasha in Goon, 2013) je potrdila, da imajo študentke bolj zdrav način življenja kot

študenti. V Grčiji je bilo pri študentih, ki živijo daleč od doma, opaziti pozitivne

spremembe v prehrani (npr. zaužili so manj polnomastnih mlečnih izdelkov, belega kruha

in margarine), hkrati pa so zmanjšali vnos svežega sadja, kuhane in surove zelenjave, rib

ter povečali vnos sladkorja in hitre hrane (Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou,

2007). Vilela, Santos, Padrão in Caraher (2014) so med portugalskimi študenti izvedli

raziskavo, ki kaže težave, s katerimi se spopadajo. Ugotovili so namreč, da se portugalski

študenti soočajo s težavo, saj ob preselitvi v severni del Evrope ne morejo ohraniti

tradicionalne sredozemske prehrane. Razlog je ta, kot so poročali portugalski študenti, da v



19

Londonu zaužijejo več pripravljenih jedi in hitre hrane (Vilela, Santos, Padrão in Caraher,

2014).

2.7.4 Uživanje sadja in zelenjave med študenti

Mnogi mladi odrasli oziroma študenti ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave, da bi s tem

preprečili bolezni, ki so posledica neustrezne prehrane. Ugotovili so namreč, da je odstotek

teh ljudi, ki zaužijejo pet ali več obrokov na dan z vključenim sadjem in zelenjavo, le 23,1

% (Richards, Kattelmann in Ren, 2006). Ha in Caine-Bish (2009) sta iz različnih študij

ugotovila, da študenti dnevno zaužijejo med 2 do 5 obrokov sadja in zelenjave, kar je pod

priporočeno vrednostjo, t. j. 9 obrokov. Poleg tega se študenti v primerjavi z odraslimi ne

zavedajo, kakšne koristi ima uživanje sadja in zelenjave ter kakšen je vpliv slabih

prehranjevalnih navad. Številni izobraževalni programi, ki spodbujajo uživanje sadja in

zelenjave, so premalo usmerjeni v študente (Richards, Kattelmann in Ren, 2006). Vilela

idr. (2014) so primerjali prehranjevalne navade študentov na Portugalskem in v Londonu.

Ugotovili so, da se v času izmenjave v Londonu portugalski študenti bolj usmerijo v manj

zdrav zahodni slog prehranjevanja. Za Portugalsko je značilno, da imajo sredozemski način

prehranjevanja. To pomeni, da zaužijejo veliko sadja in zelenjave ter rib. Večina

portugalskih študentov je v tej študiji poročala, da imajo v Londonu največ težav z

iskanjem svežega sadja, rib in zelenjave, kar je eden izmed razlogov, da se slabše

prehranjujejo (Vilela idr., 2014). Tudi Papadaki idr. (2007) so ugotovili, da so grški

študenti, ki živijo daleč stran od doma, zmanjšali vnos svežega sadja ter kuhane in surove

zelenjave. Neslişah in Emine (2011) sta raziskavo izvedla med turškimi študenti in

ugotovila, da je tudi med njimi vnos sadja in zelenjave nizek. Dokazano je, da kakovost

prehranjevanja (t. j. manjši vnos sadja, zelenjave, mleka in več hitre hrane in

brezalkoholnih ter gaziranih pijač) upada od otroštva do mladostništva (Story idr., 2002;

Tayyem idr., 2008 v El-Qudah, Al-Omran, Abu-Alsoud in Al-Shek Yousef, 2012). Študije

med študenti v ZDA in v različnih evropskih državah kažejo, da izbira hrane ni v skladu s

prehranskimi smernicami. Poleg tega kažejo tudi, da je delež študentov, ki uživajo sadje in

zelenjavo, nizek (El-Qudah, Al-Omran, Abu-Alsoud in Al-Shek Yousef, 2012).

2.7.5 Uživanje vode in sladkih pijač



20

Voda je zelo pomembna snov za življenje, vendar je njen pomen prezrt, celo v prehrani ni

upoštevana. Voda je namreč potrebno hranilo za vsa telesna tkiva in je količinsko največja

posamezna komponenta telesa. Obseg, sestava in razporeditev telesnih tekočin ima namreč

znaten vpliv na delovanje celic. Telo lahko oskrbimo z vodo z različnimi pijačami, kot so

na primer mleko, čaj, sadni sokovi in brezalkoholne pijače. Vendar je pomembno, glede na

njihovo prehransko vrednost in vpliv, ki ga imajo na zdravje, da imajo mladi že prej zdrave

prehranjevalne navade (Balaghi, Faramarzi, Mahdavi in Ghaemmaghami, 2011). Balaghi

idr. (2011) so v svoji raziskavi, ki so jo izvedli med študenti, ugotovili, da je povprečni

dnevni vnos tekočine pri obeh spolih nižji od priporočenih vrednosti. Večina odraslih (68

%) zaužije vodo iz pipe. Medtem ko so rezultati raziskave pokazali, da mehiški Američani

zaužijejo več ustekleničene vode (van Erp idr., 2014). Block, Gillman, Linakis in Goldman

(2013) so ugotovili, da je hidracija glavni razlog, da študenti uživajo vodo.

Eden glavnih dejavnikov, da mladi odrasli pridobivajo na teži, je uživanje sladkih pijač.

Študenti največ kalorij zaužijejo s sladkimi gaziranimi pijačami (200–230 kilokalorij na

dan) in s sokovi (100 kilokalorij na dan) (Block idr., 2013). Sladke brezalkoholne pijače so

bogate z energijo, a ne zagotavljajo dovolj hranil. Uživanje gaziranih brezalkoholnih pijač

pa je običajno povezano s povečanim vnosom energije (Scully, Morley, Niven, Crawford,

Pratt in Wakefield, 2017). Raziskava, ki so jo izvedli Block idr. (2013), je pokazala, da sta

med študenti na izbiro pijače vplivala predvsem okus in cena, ne pa zdravje. Študenti so

menili, da bi bile za zmanjšanje vnosa sladkih pijač pri tej populaciji potrebne kampanje z

nazornimi vizualnimi podobami ali pa bi bilo treba zagotoviti cenovno dostopno oziroma

brezplačno vodo, s čimer bi spremenili trenutne navade in izbire študentov.

Rodrigues, Reis Lima, Guiné in Teixeira de Lemos (2013) so ugotovili, da kar 45 %

anketiranih študentov zaužije vodo vsak dan, medtem ko 25 % študentov in 16,7 %

študentk zaužije poleg vode še brezalkoholno pijačo.

2.7.6 Uživanje alkohola in alkoholnih pijač med študenti

Študenti so posebna skupina prebivalstva, saj so zelo izpostavljeni nevarnemu vedenju

zaradi alkohola in zaradi družbenega okolja, v katerega sodijo vrstniki (Akmatov,

Mikolajczyk, Meier in Krämer, 2011). Pitje alkohola zmanjša tolerančni prag študentov in

jih vodi k opravljanju stvari, ki jih drugače ne bi počeli, če ne bi bili pod vplivom alkohola



21

(Kruger Sloan in Kruger, 2015). Wood, Sher in Rutledge (2007) so ugotovili, da študenti

običajno uživajo alkohol v večernih urah in ob vikendih. Študenti največ alkohola popijejo

ob četrtkih, petkih in ob sobotah zvečer, razlog pa je v tem, da največ študijskih obveznosti

zaključijo že v četrtek in jih nimajo do ponedeljka. Kruger Sloan in Kruger (2015) sta

ugotovila, da je značilno, da je nezdrava hrana na voljo v tistem času, ko večina študentov

uživa alkohol. Večina restavracij je odprtih od 9. do 23. ure, medtem ko so ponudniki

hrane, ki vsebuje veliko maščob, odprti 24 ur na dan ali do zgodnjih jutranjih ur (Nelson,

Kocos, Lytle in Perry, 2009). Uživanje alkohola je dejavnik tveganja za razvoj nezdravih

prehranjevalnih navad in debelosti. Kruger Sloan in Kruger (2015) sta dokazala, da je

hrana, ki jo študenti zaužijejo pri pitju alkohola, manj zdrava kot ob običajnih dnevih, ko

ne uživajo alkohola. Ugotovila sta tudi, da je uživanje sadja in zelenjave nizko, medtem ko

je uživanje nezdrave hrane višje v primerjavi s prehranskimi navadami v času, ko študenti

niso pod vplivom alkohola.

Akmatov, Mikolajczyk, Meier in Krämer (2011) so ugotovili, da je prekomerno pitje in

problem pitja alkohola zelo razširjen med študenti v Severnem Porenju – Vestfaliji.

Ugotovili so, da je delež prekomernega pitja alkohola še posebej visok med študenti

moškega spola. Tudi Lukács, Simon, Demeter, Dányi in Kiss-Tóth (2013) so ugotovili, da

alkohol največkrat zaužijejo študenti moškega spola, so pa pod vplivom alkohola tudi

študentke. Rezultati te raziskave so pokazali, da večina študentov redno pije alkohol in da

je to sestavni del njihovega študentskega življenja.

Življenje daleč od doma predstavlja za študentke velik dejavnik tveganja za uživanje

alkohola. Visoka izobrazba pa predstavlja težavo za tvegano uživanje alkohola tako med

študenti kot študentkami (Moure-Rodríguez, Piñeiro, Varela, Rodríguez-Holguín,

Cadaveira in Caamaño-Isorna, 2016).

Ruisoto, Cacho, López-Goñi, Vaca in Jiménez (2016) so ugotavljali razloge, zakaj študenti

večkrat uživajo alkohol. Rezultati so pokazali, da posegajo po alkoholu zaradi večjega

psihološkega stresa, tesnobe in osamljenosti.

Razloge, zakaj se uživanje alkohola razlikuje med študenti iz različnih držav, so ugotavljali

Junqing Chu, Jahn, Khan in Kraemer (2016). Ugotovili so, da je starost eden izmed

razlogov, ki kaže razlike v uživanju alkohola med študenti iz različnih držav. Študenti s

Kitajske zaužijejo manj alkohola kot študenti iz Nemčije. Zelo malo kitajskih študentov



22

zaužije alkohol pred 18. letom, vrhunec uživanja alkohola je šele med 45. in 59. letom.

Medtem ko Evropejci prvič poskusijo alkoholno pijačo pri 12 letih, vrhunec uživanja

alkohola pri študentih iz Evrope pa je med 18. in 20. letom. Drugi razlog, ki kaže razlike v

uživanju alkohola, je raznolikost kulture in družbene norme v posameznih državah.

Kitajski študenti uživajo alkohol, ker so družabni in največkrat ohranjajo socializacijo,

medtem ko nemški študenti zaužijejo alkohol, da se lahko primerjajo med seboj (Junqing

Chu, Jahn, Khan in Kraemer, 2016). Tretji razlog, ki kaže razlike v pitju alkohola med

študenti, so etnične razlike. Že Li in Rosenblood (1994, v Junqing Chu, Jahn, Khan in

Kraemer, 2016) sta ugotovila, da kavkaški študenti popijejo več alkohola kot azijski

študenti.

2.7.7 Uživanje energijskih pijač med študenti

Energijske pijače so pijače, ki zagotavljajo energijo. Vsebujejo kofein (glavna aktivna

sestavina), druge stimulanse na rastlinski osnovi (npr. gvarana), enostavne sladkorje (npr.

glukoza, fruktoza), glukoronolakton (naravni metabolit glukoze), aminokisline (npr. tavrin,

karnitin, kreatin), zelišča (npr. ginko biloba, ginseng) in vitamine. 34 % študentov redno

uživa energijske pijače (O'Brien, McCoy, Rhodes, Wagoner in Wolfson, 2008). Kot večina

brezalkoholnih pijač so tudi energijske pijače agresivno tržili, kljub temu pa oznake ne

zagotavljajo dovolj informacij o sestavinah in količinah. Mladi menijo, da imajo energijske

pijače slasten okus. Komercialno oglaševanje pa spodbuja, da uživanje energijskih pijač

zagotavlja energijo. Oglaševalske agencije običajno ne poudarjajo, da energija prihaja

zaradi sladkorja in kofeina, ampak trdijo, da energijske pijače dajejo energijo zaradi poživil

in vitaminov (Alrasheedi, Bu Mozah, Alharbi, Alghadouni, Alfreedy in Alfawzan, 2016).

Miyake in Marmorstein (2015) sta ugotovili, da so mladi energijske pijače pozneje mešali

z alkoholom. Kar pomeni, da je uživanje energijskih pijač, v kombinaciji z alkoholom,

dejavnik tveganja za zdravje.

Raziskava, ki jo je izvedla Millerjeva (2008), je pokazala, da je uživanje energijskih pijač

tesno povezano s problematičnimi vedenji, še posebej med študenti. Nedavne raziskave so

privedle do tega, da se je v nekaterih državah (Irska, Švedska, Kanada, Norveška) omejilo

energijske pijače, v nekaterih državah pa so jih celo prepovedali (Danska, Francija).

Številne druge države zahtevajo, da označijo energijske pijače z opozorilnimi nalepkami

(Miller, 2008).



23

Razlogov, zakaj mladi poskusijo energijsko pijačo, je več. Mladi pravijo, da so za to krivi

prijatelji, oglaševanje in radovednost (Ibrahim, Iftikhar, Murad, Fida, Abalkhaeil in Al

Ahmadi, 2014). Ibrahim idr. (2014) so ugotovili, da je več kot polovica študentov že

poskusila energijsko pijačo, medtem ko je 33,4 % študentov odgovorilo, da redno uživajo

energijske pijače pred učenjem za izpit.

Pomembno je, da študenti pridobijo dovolj znanja o negativnih posledicah, ki jih povzroči

redno uživanje energijskih pijač, zlasti če so mešane z alkoholom (Spierer, Blanding in

Santella, 2014).

2.7.8 Prehranjevanje študentov v restavracijah

Okoljske spremembe, ki jih doživijo študenti, ko gredo študirati v tujino, imajo negativen

vpliv na kakovost njihovega prehranjevanja. Študije, ki so jih izvedli na študentih, kažejo,

da se v ZDA in v Evropi ti prehranjujejo nezdravo. Študenti namreč ne zaužijejo dovolj

sadja in zelenjave, mesa, zaužijejo pa hrano, ki vsebuje več maščob (Guagliardo, Lions,

Darmon in Verger, 2011). Študenti, ki živijo stran od doma, pokrijejo s hrano približno 40

% celotne dnevne energije. Tako hrana kot pijača imata v izbranih restavracijah velik vpliv

na splošno kakovost hrane (Larson, Neumark-Sztainer, Nelson Laska in Story, 2011). V

povprečju naj bi mladi jedli v restavracijah s hitro prehrano dva- do trikrat na teden, kar so

ugotovili Neimeier, Raynor, Lloyd-Richardson, Rogers in Wing (2006; v Larson,

Neumark-Sztainer, Nelson Laska in Story, 2011). Študija, ki je raziskovala hrano v

belgijski univerzitetni menzi, je pokazala, da ponujajo premalo sadja in zelenjave,

vključujejo pa živila, ki jim dodajajo preveč soli in maščob (Lachat, Huybregts,

Roberfroid, Van Camp, Remaut-De Winter in Debruyne, 2009). Guagliardo, Lions,

Darmon in Verger (2011) so ugotovili, da je cena enega obroka v francoskih univerzitetnih

menzah 2,90 evra. Cena je celo nižja od cene obrokov v restavracijah s hitro prehrano, kjer

en meni stane od 6 do 8 evrov. To pomeni, da politika cen v francoskih univerzitetnih

menzah lahko prepreči slabo izbiro hrane med študenti.

Larson idr. (2011) so izvedli raziskavo med mladimi odraslimi. Rezultati te raziskave

kažejo, da redno zahajajo v restavracije in da se večina mladih odraslih, ki živijo stran od

doma, prehranjuje v restavracijah s hitro prehrano. Poleg tega rezultati nakazujejo, da je pri

mladih odraslih, ki pogosto jedo v restavracijah s hitro prehrano, povečano tveganje za



24

prekomerno težo oziroma debelost ter zaužitje slabe hrane. Medtem ko obisk sendvičarn in

pravih restavracij s postrežbo ni bil povezan s težo, pa imajo lahko tisti, ki pogosto jedo v

sendvičarnah, večji vnos celokupne energije, celokupne maščobe, nasičenih maščob in

natrija. Nasprotno je pri tistih mladih odraslih, ki pogosto zahajajo v restavracije s

postrežbo, saj je večja verjetnost, da bodo zaužili veliko več zelenjave.

2.7.9 Neofobija pri študentih

Neofobija je na splošno opredeljena kot zavračanje novih ali neznanih živil in vsekakor ni

enaka definiciji za izbirčnost. Izbirčno prehranjevanje pa je definirano kot zavračanje že

znanih živil, kar ima za posledico manjše uživanje različnih živil (Dovey, Staples, Gibson

in Halford, 2008). Prehrana posameznikov kaže lastnosti neofobije v slabi prehranski

raznolikosti, ki ima številne negativne posledice. Ko se študenti preselijo v drugo državo,

čeprav so bili navajeni živeti v lokalni skupnosti, morajo sprejeti običaje in kulturo svoje

države gostiteljice. V mnogih primerih se zgodi, da sprejem novih običajev in kulture

privede do negativnih posledic, ki se kažejo v prehrani in zdravju (npr. večje uživanje

alkohola, spremenjene prehranjevalne navade in večji indeks telesne mase) (Gordon-

Larsen idr., 2003; Abraído-Lanza idr., 2005; Lara idr., 2005; McDonald in Kennedy, 2005

v Edwards, Hartwell in Brown, 2010). Na neofobijo vplivajo socialno-ekonomski položaj,

spol, starost, izobrazba in okolje (Olabi, El Ouyoun Najm, Baghdadi in Morton, 2009).

Edwards, Hartwell in Brown (2010) so ugotovili, da so azijski študenti veliko bolj

neofobični kot evropski študenti. Razlog je v tem, da kulturne razdalje povzročijo stres, ki

ga doživljajo priseljenci. Tudi Olabi, El Ouyoun Najm, Baghdadi in Morton (2009) so

ugotovili, da so libanonski študenti bolj neofobični v primerjavi z ameriškimi študenti.

2.7.10 Vpliv stresa in depresije na prehranjevalne navade študentov

Visoka raven stresa lahko pri študentih vpliva na spomin, koncentracijo in reševanje

problemov, kar lahko vodi do zmanjšanega učenja, obvladovanja snovi in slabšega

študijskega uspeha (Goff, 2011). Pri študentih lahko pride zaradi okolja in stresnih situacij

(npr. učenje za izpit) do sprememb v njihovih prehranjevalnih navadah. Prisotnost

akademskega stresa lahko vodi do izbire novih živil, in sicer mnogokrat zaradi

pomanjkanja časa, novih vrst predelanih živil, urnika in razdalje med krajem študija ter

krajem bivanja študenta (Fabián idr., 2013). Ugotovljeno je bilo, da se spremembe v



25

načinu življenja študentov odražajo v njihovih prehranjevalnih navadah, kar vključuje tudi

zmanjšanje števila dnevnih obrokov (Nelson, Larson, Barr-Anderson, Neumark-Sztainer in

Story, 2009; Ibáñez, Thomas, Bicenty, Barrera, Martinez in Gerena, 2008; Tobar-Vargas,

Vasquez-Cardoso in Bautista-Muñoz, 2008). Vargas-Zárate, Becerra-Bulla in Prieto-

Suárez (2010) so ugotovili, da imajo študenti neuravnoteženo prehrano. Poleg tega so

različne raziskave pokazale, da ob doživljanju stresa posameznik običajno poveča ali

zmanjša vnos hrane. Zgodi se, da študenti, ki doživljajo stres, zaužijejo več

visokokalorične hrane, kot so sladkarije in mastna hrana, ter več alkohola. Po drugi strani

pa zaužijejo manj sadja in zelenjave (Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou, 2007).

Tudi Mikolajczyk, El Ansari in Maxwell (2009) so v raziskavi našli povezavo med

uživanjem slaščic, hitre hrane, sadja, zelenjave in doživljanjem stresa ter povezavo med

uživanjem sadja, zelenjave, mesa in doživljanjem depresije. Tudi drugi avtorji so ugotovili,

da med doživljanjem stresa študenti zaužijejo več sladkarij, čokolade, tort in piškotov

(Kandlah, Yake, Jones in Meyer, 2006 v Mikolajczyk, El Ansari in Maxwell, 2009).

Mikolajczyk, El Ansari in Maxwell (2009) so med drugim ugotovili, da predvsem

študentke zaužijejo več sadja in zelenjave v času, ko so prisotni depresivni simptomi. Stres

še kako vpliva na povečanje oziroma na izgubo telesne teže, to je opazno predvsem pri

ženskah. Ugotovili so, da se pri študentkah v prvih letih na fakulteti poveča telesna masa,

za katero je kriva visoka stopnja doživljanja stresa (Serlachius, Hamer in Wardle, 2007).

2.7.11 Vpliv okolja na prehranjevalne navade študentov

Spremenjena ureditev življenja pri študentih vpliva na njihov življenjski slog, npr. na

izbiro prehrane. Študentsko prehranjevanje ima nekaj neželenih posledic, še posebej pri

tistih študentih, ki živijo daleč stran od družine (El Ansari, Stock in Mikolajczyk, 2012). V

Grčiji je bilo pri študentih, ki so živeli daleč stran od doma, ugotovljenih nekaj pozitivnih

sprememb. Študenti so zaužili manj mlečnih izdelkov z maščobami, belega kruha in

margarine, a so hkrati pojedli manj svežega sadja, kuhane in surove zelenjave, mastnih rib.

Pojedli so tudi več sladkorja in hitre hrane (Papadaki, Hondros, Scott in Kapsokefalou,

2007). Poljske študentke, ki so živele ločeno od svojih staršev, so zaužile bistveno manj

energije, ki so jo pridobile iz skupnih maščob, hkrati pa več energije, ki so jo pridobile iz

ogljikovih hidratov (Jaworowska in Bazylak, 2007). Ugotovitve raziskave kažejo, da



26

študenti, ki živijo doma, zaužijejo več sadja ter kuhane in surove zelenjave kot tisti, ki

živijo daleč stran od domačega okolja. To nakazuje na potencialni vpliv staršev na

prehranjevanje njihovih otrok. Študenti, ki živijo daleč stran od doma, razvijejo bolj

neugodne prehranjevalne navade v primerjavi s tistimi, ki živijo doma. To je posledica

dejstva, da tistim študentom, ki živijo doma, ni treba plačevati hrane in zato ne trpijo zaradi

financ (El Ansari, Stock in Mikolajczyk, 2012). Pogostost priprave hrane je povezana z

zdravo izbiro hrane – nižji vnos maščob in ocvrte hrane ter višji vnos sadja ter zelenjave.

Ti dejavniki pa vplivajo na študente, ko se preselijo v drugo mesto v svoji državi ali ko se

preselijo v drugo državo (Arvaniti, Panagiotakos, Pitsavos, Zampelas in Stefanadis, 2006).

Prehranjevanje s hitro hrano največkrat kaže na nezdrave prehranjevalne navade. Rezultati

raziskave so sicer pokazali manj uživanja zdravih živil, kot sta sadje in zelenjava, med

študenti, ki živijo daleč od doma, a so ugotovili, da ni bilo znatnega povečanja vnosa hitre

hrane, prigrizkov in sladkarij (El Ansati, Stock in Mikolajczyk, 2012).

2.7.12 Branje deklaracij in prehransko znanje vplivata na izbiro živil

Označevanje hranilnih vrednosti je najbolj pomembno na pakirani hrani in je namenjeno

ozaveščanju potrošnikov o tem, kakšna je sestava živil, da se pozneje lažje izberejo.

Potrošniki, ki pred nakupom hrane pregledajo oznake, zaužijejo manj maščob in

holesterola, medtem ko zaužijejo več sadja in zelenjave ter razvijejo pozitiven odnos do

prehranjevanja. Zato je še kako pomembno, da mladostniki in študenti razumejo in

preberejo deklaracije na živilih, kar vpliva na zdrave prehranjevalne navade (Misra, 2007).

Graham in Laska (2012) sta ugotovila, da branje prehranskih oznak pri študentih, ki radi

pripravljajo zdrave obroke, pomembno vpliva na zdrave prehranske odločitve. Rezultati

njune raziskave so pokazali, da ima tudi med tistimi, ki si zdravih obrokov ne pripravljajo,

uporaba oznak s hranilnimi vrednostmi pomembno vlogo pri izbiri živil. Študentke

pogosteje pregledajo prehranske oznake (osnovne in specifične informacije o živilu) kot

študenti. Dodiplomski študenti imajo več prehranskega znanja in bolj pozitiven odnos do

oznak na živilih kot podiplomski študenti. Eden razlog je, da je velik delež podiplomskih

študentov mednarodnih študentov in so omejeni pri prehranskem izobraževanju in branju

oznak na živilih. Drugi razlog pa je, da so dodiplomski študenti bolj izpostavljeni

prehranskemu izobraževanju, kar si lahko razlagamo s tem, da je njihov odnos do oznak na

živilih pozitiven, imajo pa tudi več znanja (Misra, 2007).



27

Povečano znanje o prehranskih smernicah je pozitivno povezano z bolj zdravim načinom

prehranjevanja pri študentih. Rezultati raziskave kažejo, da imajo boljši jedci več znanja o

prehrani. Za sadje, mleko in mlečne izdelke, beljakovine in polnozrnata živila se poveča

poznavanje prehranskih smernic. Zaradi posameznih odločitev je odnos med znanjem in

boljšim prehranskim vedenjem močnejši (Kolodinsky, Harvey-Berino, Berlin, Johnson in

Reynolds, 2007).

2.7.13 Spremembe prehranjevalnih navad v času študija v tujini

V času študija v tujini se spremeni življenjski slog študentov (npr. uživanje hrane in

alkohola, telesna dejavnost). To je lahko povezano z manjšo razpoložljivostjo želene izbire

živil ali zaradi neprilagojenosti. Razlog je v tem, da mednarodni študijski programi svojih

študentov ne izobrazijo dovolj o možnostih prehranjevanja v državi gostiteljici in o zdravih

možnostih prehranjevanja, zato ti večkrat odidejo v tujino nepripravljeni (Perez-Cueto,

Verbeke, Lachat in Remaut-De Winter, 2008). Mednarodni študenti so poročali, da v času

študija v tujini zaužijejo manj beljakovin, svežega sadja, zelenjave, stročnic in rib, hkrati

pa zaužijejo več brezalkoholnih pijač, alkohola ter prigrizkov (Cahill in Stavrianeas, 2013).

Tudi Muramatsu in Harmer (2005; v Cahill in Stavrianeas, 2013) sta poročala, da je 48 %

japonskih študentov na ameriški univerzi zaužilo več sladkarij in slaščic.

V študiji, ki so jo izvedli Edwards, Hartwell in Brown (2010), se niso pokazale bistvene

spremembe v prehranjevalnih navadah med evropskimi in azijskimi študenti, ki so bili na

izmenjavi v Veliki Britaniji. Ugotovili pa so, da se je spremenilo uživanje nekaterih vrst

živil, poleg tega so se zmanjšali tudi obroki. Mednarodni študenti največkrat izpuščajo

obroke, uživajo živila z nizko energijsko vrednostjo in se izogibajo nekaterim vrstam

hranljivih živil (Cahill in Stavrianeas, 2013). Rezultati študij, ki so raziskovale prehrano

mednarodnih študentov, so pokazali številne dejavnike, ki vplivajo na izbiro hrane in želje

študentov. Na izbiro hrane vplivajo okus, razpoložljivost in uživanje v hrani (Papadaki,

Hondros, Scott in Kapsokefalou, 2007; Perez-Cueto, Verbeke, Lachat in Remaut-De

Winter, 2008), poleg navedenega pa še cena, vrstniki, lakota, oznake hranilnih vrednosti

živil in zdravstvene težave. Glavna razloga, da se študenti v času študija v tujini



28

prehranjujejo manj kot trikrat na dan, sta pomanjkanje časa za pripravo hrane in finančne

težave (Ibáñez, Thomas, Bicenty, Barrera, Martinez in Gerena, 2008).

Ker na izbiro hrane vplivata uživanje in cena, študenti zaužijejo preveč hitre hrane, ki pa je

za njih nezdrava (Kolodinsky, Green, Michahelles in Harvey-Berino, 2008). Za zajtrk

študenti največkrat zaužijejo mlečne izdelke, medtem ko za kosilo in večerjo pojedo meso,

jajca in stročnice (Ibáñez, Thomas, Bicenty, Barrera, Martinez in Gerena, 2008).

Kremmyda, Papadaki, Hondros, Kapsokeafalou in Scott (2008) so ugotovili, da so bili

mladi grški študenti občutljivi na hitro prehransko akulturacijo, ko so študirali v Glasgowu.

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Študij v tujini vedno bolj pridobiva na pomenu. Študenti se namreč odločijo, da bodo

pridobili izkušnje v svojem poklicu, poleg tega se seznanijo tudi z drugo kulturo in

jezikom (Banytė, 2014). Ko študenti odidejo na izmenjavo, potem spremenijo tudi

prehranjevalne navade. Prehranjevalne navade se oblikujejo že v zgodnjem življenju in

gledano na dolgi rok, lahko slabe prehranjevalne navade vplivajo na zdravje posameznika

(Johansen, Rasmussen in Madsen, 2006). Mladi pogosto nimajo izkušenj z nakupovanjem

hrane, pripravo in načrtovanjem obrokov. Med razloge, ki vplivajo na izbiro hrane pri

študentih, prištevamo spremembe v življenjski ureditvi, stroške, dohodek študentov in

dostopnost do hitre prehrane (Papadaki, Hondros, A. Scott in Kapsokefalou, 2007).

Pomemben čas življenja za izbiro hrane je, ko človek naredi prvi samostojni korak in

sprejema odločitve glede hrane. Za mnoge ljudi je pomemben čas ravno čas študija, saj se

morajo študenti že sami odločati glede hrane. To pa lahko negativno vpliva na

prehranjevalne navade študentov (Deshpande, 2009).

3.1.1 Cilji raziskave

Namen empiričnega dela raziskave je ugotoviti, ali v času izmenjave Erasmus študenti

spremenijo prehranjevalne navade in kakšno je njihovo poznavanje prehranskih priporočil.

Poleg tega sem ugotavljala, kakšno je mnenje Erasmus študentov o subvencionirani

študentski prehrani. S tem sem ugotovljala, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti

študentske prehrane, ter oblikovati predloge za njeno izboljšanje.



29

3.1.2 Raziskovalna vprašanja

Glede na namen raziskave sem oblikovala pet raziskovalnih vprašanj:

1. Kako se razlikuje prehrana Erasmus študentov glede na spol?

2. Katero prehransko vedenje so Erasmus študenti spremenili v času izmenjave?

3. Kakšno mnenje imajo Erasmus študenti o sistemu subvencionirane študentske

prehrane?

4. Kateri dejavniki vplivajo na spremembo prehranjevanja študentov v času

izmenjave?

5. Kako dobro Erasmus študenti poznajo prehranska priporočila?

3.2 METODA RAZISKOVANJA

Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi raziskovanja. Za

raziskavo sem uporabila kvantitativno tehniko zbiranja podatkov.

3.2.1 Opis merskega instrumenta

Za namen raziskave sem pripravila spletni anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili Erasmus

študenti (Priloga 1).

Anketni vprašalnik je vseboval več vsebinskih sklopov. V prvem sklopu anketnega

vprašalnika sem zbirala demografske podatke o Erasmus študentih (spol, starost študenta,

bivanje v času izmenjave, čas izmenjave, država, iz katere študent prihaja na izmenjavo,

fakulteta in smer študija, ki ju študent obiskuje v času izmenjave, ter kateri letnik

obiskuje), v drugem sklopu pa se vprašanja vsebinsko navezujejo na naslednja področja:

prehranjevalne navade Erasmus študentov v času izmenjave,

poznavanje prehranskih priporočil in

spremembe v prehrani v času izmenjave.



30

V vprašalnik sem zajela vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Stališča in stopnjo strinjanja

se je ocenjevalo z večstopenjsko ocenjevalno lestvico. Vprašanja, s katerimi sem preverjala

prehranjevalne navade Erasmus študentov v času izmenjave v Sloveniji, so bila zastavljena

tako, da sem odgovore študentov lahko primerjala z ugotovitvami, ki so bile objavljene v

strokovni in znanstveni literaturi.

3.2.2 Opis vzorca

Vzorec je neslučajnostni in namenski. V raziskavo je bilo zajetih 346 Erasmus študentov,

ki so bili na izmenjavi v Sloveniji. V povprečju so bili stari 23,15 leta.

Demografska struktura vzorca glede na spol je predstavljena v tabeli 4.

Tabela 4: Demografska struktura vzorca glede na spol

Spol f f %

Moški 119 34,4

Ženski 227 65,6

Skupaj 346 100,0

Večina anketiranih Erasmus študentov je bila ženskega spola (65,6 %), medtem ko je bilo

34,4 % anketiranih moškega spola. Takšno strukturo vzorca sem pričakovala, saj je bilo

tudi iz podatkov podobnih študij ugotovljeno, da so na vprašanja o prehrani in spremembi

prehranjevalnih navad raje odgovarjale ženske kot moški.

Erasmus študenti prihajajo iz držav Evrope, Amerike, Azije in tudi iz Afrike. Na karti

sveta (slika 1) je označen delež posameznih držav, iz katerih so prišli Erasmus študenti na

izmenjavo v Slovenijo.



31

Slika 1: Delež Erasmus študentov iz posameznih držav v Sloveniji (d-maps.com, 2017)

Iz slike 1 je razvidno, da največ Erasmus študentov prihaja iz Evrope, več kot 11 % jih je

iz Nemčije, medtem ko jih je več kot 9 % s Poljske in s Češke. Okrog 8 % Erasmus

študentov je prišlo na izmenjavo v Slovenijo iz Španije in s Portugalske. Iz karte je

razvidno tudi, da je manj kot 1 % Erasmus študentov prišlo iz Rusije, skandinavskih držav

(Norveška, Švedska), Estonije, Kanade, Brazilije, Mehike, Maroka in iz azijskega dela

(Indija, Japonska, Kazahstan in Pakistan).

V času izmenjave je Pedagoško fakulteto obiskovalo 7,8 % Erasmus študentov, medtem ko

je preostalih 92,2 % Erasmus študentov obiskovalo preostale fakultete, ki so članice

Univerze v Ljubljani, kar je razvidno iz tabele 5.

Tabela 5: Struktura vzorca glede na izbiro fakultete

Fakulteta f f %

Pedagoška fakulteta 27 7,8

Ostale fakultete 319 92,2

Skupaj 346 100,0



32

3.2.3 Statistična obdelava podatkov

Podatke, zbrane s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, sem analizirala s pomočjo

računalniških programov Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistics 22. Analiza

podatkov je potekala na ravni deskriptivne statistike. Opravljena je bila tudi inferenčna

statistika, s katero sem ugotavljala razlike analiziranih vrednosti glede na predvidene

spremenljivke. Rezultate sem predstavila v tabelah. Merilo statistične pomembnosti je bila

stopnja tveganja 0,05.

3.3 REZULTATI Z RAZPRAVO

V nadaljevanju empiričnega dela so predstavljeni rezultati, ki sem jih pridobila v času

raziskave. Rezultati so predstavljeni po posameznih vsebinskih področjih: prehranjevalne

navade Erasmus študentov v času izmenjave, poznavanje prehranskih priporočil in

spremembe v prehrani v času izmenjave.

3.3.1 Prehranjevalne navade Erasmus študentov v času izmenjave

Glede na to, da sta Lee in Yoon (2014) ugotovila, da študenti največkrat izpuščajo obroke,

še posebej zajtrk, me je v prvem vsebinskem delu vprašalnika o prehranjevalnih navadah

Erasmus študentov predvsem zanimalo, ali res izpuščajo obroke in koliko obrokov na dan

dejansko zaužijejo v času izmenjave. Ker večina študentov v času izmenjave zaužije

prevelike količine sladkih pijač in živil z visoko vsebnostjo maščob, natrija in manj

polnozrnatih izdelkov, sadja, zelenjave in izdelkov, ki so obogateni s kalcijem (Larson,

Nelson, Neumark-Sztainer, Story in Hannan, 2009), me je v tem delu zanimalo, kako

pogosto Erasmus študenti uživajo določeno vrsto hrane in pijače, kako pogosto obiščejo

restavracije in kakšni so razlogi za odločitev, da bodo raje jedli v restavraciji kot doma.

Zanimalo me je tudi, kako pogosto si sami pripravljajo posamezne obroke (zajtrk, kosilo,

večerjo) in katero vrsto restavracije najpogosteje izberejo. Ker je Slovenija ena izmed

redkih držav, ki ima subvencionirano študentsko prehrano (Zakon o subvencioniranju

študentske prehrane, 2014), sem Erasmus študente povprašala tudi po prednostih oziroma

slabostih sistema subvencionirane študentske prehrane in kakšna se jim zdi hrana, ki jo

zaužijejo v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano.



33

V nadaljevanju so predstavljene tabele s frekvencami odgovorov in analiza odgovorov

Erasmus študentov glede na spol, držav, iz katerih prihajajo (primerjava med državami

južne in severne Evrope), in glede na bivalne razmere v času izmenjave.

3.3.1.1 Pogostost uživanja obrokov v času izmenjave

V anketnem vprašalniku sem ugotavljala, kako pogosto Erasmus študenti uživajo zajtrk,

dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo.

Tabela 6: Pogostost uživanja obrokov glede na spol

Pogostost

uživanja

posameznih

obrokov

Spol Nikoli 1- do 2-

krat na

teden

3- do 4-

krat na

teden

Pet- do

6-krat na

teden

Vsak dan χ2

α

f f % f f % f f % f f % f f %

Zajtrk M 7 5,9 33 27,7 13 10,9 13 10,9 53 44,5 34,451 0,000

Ž 10 4,4 15 6,6 17 7,5 28 12,3 157 69,2

Dopoldanska

malica

M 47 39,5 43 36,1 17 14,3 4 3,4 8 6,7 13,012 0,011

Ž 64 28,2 67 29,5 51 22,5 26 11,5 19 8,4

Kosilo M 1 0,8 4 3,4 16 13,4 18 15,1 80 67,2 6,149* 0,188

Ž 2 0,9 2 0,9 17 7,5 34 15,0 172 75,8

Popoldanska

malica

M 16 13,4 39 32,8 39 32,8 12 10,1 13 10,9 9,858 0,043

Ž 19 8,4 52 22,9 77 33,9 37 16,3 42 18,5

Večerja M 0 0,0 4 3,4 7 5,9 21 17,6 87 73,1 3,873* 0,423

Ž 2 0,9 12 5,3 20 8,8 43 18,9 150 66,1 Opombe: * Ker pogoj za χ2-preizkus ni izpolnjen, je navedena in uporabljena vrednost Kullbackovega preizkusa 2Î.

Iz tabele 6 je razvidno, da so vrednosti χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti statistično

pomembne pri ugotavljanju razlik med spoloma glede pogostosti uživanja zajtrka (χ2

=

34,451; α = 0,000), dopoldanske malice (χ2 = 13,012; α = 0,011) in popoldanske malice (χ

2

= 9,858; α = 0,043). Večina Erasmus študentov (44,5 %) in študentk (69,2 %) zaužije

zajtrk vsak dan. Dopoldansko malico in popoldansko malico Erasmus študenti in študentke

ne uživajo tako pogosto kot zajtrk. Dopoldansko malico Erasmus študenti (36,1 %)

zaužijejo enkrat do dvakrat na teden ali nikoli (39,5 %), medtem ko je delež Erasmus

študentk še manjši. Erasmus študenti in študentke enkrat do štirikrat na teden zaužijejo

popoldansko malico. Medtem ko vrednosti Kullbackovega preizkusa 2Î. niso statistično

pomembne pri ugotavljanju razlik med spoloma glede pogostosti uživanja kosila (2Î =

6,149; α = 0,188) in večerje (2Î = 3,873; α = 0,423). Večina Erasmus študentov (67,2 %) in

študentk (75,8 %) namreč uživa kosilo vsak dan. Prav tako 73,1 % Erasmus študentov in

66,1 % Erasmus študentk zaužije večerjo vsak dan. Predvidevam, da je razlog za to v tem,



34

da imajo v Sloveniji Erasmus študenti možnost koriščenja subvencionirane študentske

prehrane od zjutraj od 8. ure do večera do 20. ure.

Zanimalo nas je tudi, ali se med Erasmus študenti, ki prihajajo iz držav južne Evrope

(Španije, Grčije in Portugalske) oziroma iz držav Severne Evrope (Finske, Latvije in

Švedske) pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti uživanja posameznih

obrokov. Rezultati so predstavljeni v tabeli 7.

Tabela 7: Povprečna vrednost pogostosti uživanja obrokov glede na lego držav v Evropi, iz katerih prihajajo

Erasmus študenti

Pogostost uživanja

posameznih

obrokov

Države N M* SD Preizkus razlik aritmetičnih

sredin (t-test za neodvisne

vzorce)

t α

Zajtrk j. Evrope 61 4,33 1,179 –0,473 0,638

s. Evrope 12 4,50 1,000

Dopoldanska

malica

j. Evrope 61 2,56 1,118 0,815 0,418

s. Evrope 12 2,25 1,545

Kosilo j. Evrope 61 4,87 0,465 0,232 0,817

s. Evrope 12 4,83 0,577

Popoldanska

malica

j. Evrope 61 3,34 1,078 0,949 0,346

s. Evrope 12 3,00 1,477

Večerja j. Evrope 61 4,69 0,672 –0,721 0,474

s. Evrope 12 4,83 0,389

Legenda: * Povprečna vrednost (M) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1: nikoli; 2: En- do dvakrat na teden; 3:

Tri- do štirikrat na teden; 4: Pet- do šestkrat na teden; 5: vsak dan)

Ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc t-test za neodvisne vzorce ni pokazal

statistično pomembnih razlik glede pogostosti uživanja zajtrka, dopoldanske malice, kosila,

popoldanske malice in večerje med Erasmus študenti, ki prihajajo iz držav južne Evrope, in

Erasmus študenti, ki prihajajo iz držav severne Evrope. Podatkov torej ne moremo

posplošiti na osnovno množico, za vzorec pa lahko rečemo, da Erasmus študenti iz držav

Južne Evrope bolj pogosto zaužijejo dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico

kot Erasmus študenti iz držav Severne Evrope. Medtem ko lahko za vzorec navedemo, da

Erasmus študenti iz držav severne Evrope bolj pogosto uživajo zajtrk in večerjo v



35

primerjavi z Erasmus študenti iz držav južne Evrope, čeprav raziskave kažejo, da približno

44 % študentov, ki živijo v državah južne Evrope, dan začne z zajtrkom. Študentke so tiste,

ki največkrat posegajo po zdravem zajtrku v primerjavi s študenti (Cefai in Camilleri,

2011).

Ocenjujem, da so razlogi, da prihaja do razlik med Erasmus študenti iz držav južne in

severne Evrope, povezani s spremembami okolja, ker študenti živijo daleč stran od svojega

domačega okolja, nimajo dovolj znanja in kuharskih veščin. To potrjuje tudi raziskava, ki

so jo izvedli Vilela, Santos, Padrão in Caraher (2014), ki so jo izvedli med študenti s

Portugalske, ki so bili na izmenjavi v Veliki Britaniji, in med študenti Velike Britanije, ki

so študirali v svojem okolju. Tudi Chourdakis, Tzellos, Papazisis, Toulis in Kouvelas

(2010) so ugotovili, da študenti, ki prihajajo iz držav južne Evrope (npr. Grčije), zaužijejo

zajtrk manj pogosto kot študenti, ki prihajajo iz drugih evropskih držav (npr. Francije,

Velike Britanije).

V času izmenjave so Erasmus študenti stanovali v študentskih domovih, stanovanju ali v

hiši, hostlih, zasebnih študentskih hišah ali so si delili stanovanje še z drugimi študenti. V

tabeli 8 so predstavljeni rezultati, kako pogosto bivalne razmere študentov v času

izmenjave vplivajo na pogostost uživanja obrokov.

Tabela 8: Pogostost uživanja obrokov glede na bivalne razmere Erasmus študentov v času izmenjave

(nadaljevanje tabele na strani 36)

Pogostost

uživanja

posameznih

obrokov

Bivalne

razmere

Erasmus

študentov

v času

izmenjave

Nikoli 1- do 2-

krat na

teden

3- do 4-

krat na

teden

5- do 6-

krat na

teden

Vsak dan χ2

α

f f % f f % f f % f f % f f %

Zajtrk študentski

dom

7 4,5 24 15,6 9 5,8 19 12,3 95 61,7 5,839 0,665

stanoval

sam v

stanovanju/

hiši

9 4,9 23 12,4 21 11,4 21 11,4 111 60,0

Dopoldanska

malica

študentski

dom

41 26,6 44 28,6 42 27,3 10 6,5 17 11,0 31,539* 0,000

stanoval

sam v

stanovanju/

hiši

63 34,1 66 35,7 26 14,1 20 10,8 10 5,4



36

Tabela 9: Pogostost uživanja obrokov glede na bivalne razmere Erasmus študentov v času izmenjave

Opombe: *Ker pogoj za χ2-preizkus ni izpolnjen, je navedena in uporabljena vrednost Kullbackovega preizkusa 2Î.

Rezultati kažejo, da ni večjih razlik v pogostosti uživanja zajtrka med študenti, ki so

stanovali v študentskem domu, in študenti, ki so stanovali sami. Študenti so v času

izmenjave v Sloveniji zajtrkovali vsak dan. Študenti, ki so v času izmenjave stanovali v

študentskih domovih (77,9 %), so zaužili kosilo bolj pogosto kot študenti, ki stanujejo sami

(69,2 %). Poleg tega se pojavljajo tudi razlike pri uživanju dopoldanske malice. Ugotovila

sem, da študenti, ki so stanovali sami (35,7 %), zaužijejo dopoldansko malico enkrat do

dvakrat na teden, medtem ko je študenti, ki so stanovali v študentskem domu, je ne

zaužijejo tako pogosto (28,6 %). Popoldansko malico so v primerjavi s študenti, ki so

stanovali sami (29,2 %), pogosteje zaužili študenti, ki so stanovali v študentskem domu

(39,6 %). Prav tako ni večjih razlik v pogostosti uživanja večerje, saj je večina študentov v

času izmenjave zaužila večerjo vsak dan.

Sklepam, da je vzrok za bolj pogosto uživanje zajtrka, kosila in večerje subvencionirana

študentska prehrana. Omogoča namreč, da študenti zaužijejo prvi subvencioniran obrok ob

zjutraj ob 8. uri, zadnjega pa zvečer ob 20. uri. Med prvim in naslednjim obrokom, ki se ga

koristi s študentskim bonom, morajo preteči 4 ure. Študenti si tako lažje razporedijo, kdaj

Pogostost

uživanja

posameznih

obrokov

Bivalne

razmere

Erasmus

študentov

v času

izmenjave

Nikoli 1- do 2-

krat na

teden

3- do 4-

krat na

teden

5- do 6-

krat na

teden

Vsak dan χ2

α

f f % f f % f f % f f % f f %

Kosilo študentski

dom

1 0,6 1 0,6 12 7,8 20 13,0 120 77,9 9,462 0,305

stanoval

sam v

stanovanju/

hiši

1 0,5 5 2,7 20 10,8 31 16,8 128 69,2

Popoldanska

malica

študentski

dom

14 9,1 32 20,8 61 39,6 22 14,3 25 16,2 15,123* 0,057

stanoval

sam v

stanovanju/

hiši

18 9,7 58 31,4 54 29,2 25 13,5 30 16,2

Večerja študentski

dom

0 0,0 7 4,5 12 7,8 28 18,2 107 69,5 6,542 0,587

stanoval

sam v

stanovanju/

hiši

2 1,1 9 4,9 14 7,6 36 19,5 124 67,0



37

bodo zaužili zajtrk, kosilo in večerjo. Poleg tega sem mnenja, da je izbor hrane za študente

pester in raznolik, kar privede do tega, da si lahko v restavracijah s subvencionirano

študentsko prehrano vsak dan izberejo drugačen meni, s katerim zadovoljijo potrebe.

Medtem ko menim, da je razlog, da študenti ne zaužijejo dopoldanske oziroma

popoldanske malice vsak dan, v tem, da imajo v času malice predavanja in za malico

nimajo dovolj časa.

3.3.1.2 Število obrokov hrane, ki jih Erasmus študenti dnevno zaužijejo v času izmenjave

V času študija je zelo pomembno, koliko obrokov na dan zaužijejo študenti. Raziskave

namreč kažejo, da le petina študentov zaužije tri obroke na dan (Scott-Sheldon, Carey B. in

Carey P., 2008). Prav tako so Serlachius, Hamer in Wardle (2007) ugotovili, da študenti v

času izobraževanja zaužijejo manj obrokov na dan.

V nadaljevanju predstavljam rezultate raziskave, ki razkrivajo, koliko obrokov na dan so

zaužili Erasmus študenti in študentke v času izmenjave v Sloveniji.

Tabela 10: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na spol

Spol 1 obrok 2 obroka 3 obroki 4 ali več

obrokov

Drugo χ2

α

f f % f f % f f % f f % f f %

M 5 4,2 38 31,9 52 43,7 24 20,2 0 0,0 20,089 0,000

Ž 6 2,6 33 14,5 111 48,9 68 30,0 9 4,0

Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti je statistično pomembna (χ

2 = 20,089; α =

0,000). S tveganjem, manjšim od 0,1 %, trdimo, da se v osnovni množici med Erasmus

študenti in študentkami pojavljajo razlike v številu zaužitih obrokov dnevno. Opazimo

lahko, da kar 66,0 % Erasmus študentk in 79,8 % Erasmus študentov zaužije maksimalno

tri obroke na dan. Nekaj Erasmus študentk (4,0 %) je odgovorilo, da zaužije 6 do 7

obrokov na dan.

Menim, da bi lahko Erasmus študenti zaužili vsaj pet obrokov na dan, a zaradi natrpanih

urnikov na fakultetah, pomanjkanja časa raje zaužijejo manj obrokov kot preveč. Poleg

tega menim, da so Erasmus študenti v strahu, da bi pridobili telesno maso.



38

Študije so namreč pokazale, da so tisti študenti, ki so pridobili ≥ 5 % telesne mase v času

študija, v povprečju pojedli 2,1 več obroka na teden, ko so bili v kampusu (Wengreen in

Moncur, 2009).

Zanimalo me je, ali je v času izmenjave prišlo do razlik v številu zaužitih obrokov na dan

med študenti iz držav južne in severne Evrope. Rezultati so prikazani v tabeli 10.

Tabela 11: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli

Erasmus študenti

Države 1 obrok 2 obroka 3 obroki 4 ali več

obrokov

χ2

α

f f % f f % f f % f f %

J. Evrope 1 1,6 8 13,1 20 32,8 32 52,5 2,028* 0,567

S. Evrope 0 0,0 2 16,7 6 50,0 4 33,3

Opombe: * Ker pogoj za χ2-preizkus ni izpolnjen, je navedena in uporabljena vrednost Kullbackovega preizkusa 2Î.

Vrednost Kullbackovega preizkusa 2Î. ni statistično pomembna (χ2

= 2,028; α = 0,567).

Podatkov iz vzorca ne morem posplošiti na osnovno množico. Podatki anketiranih v

vzorcu pa kažejo, da so Erasmus študenti, ki so prišli na izmenjavo v Slovenijo iz držav

južne Evrope, zaužili več obrokov (52,5 %) kot Erasmus študenti, ki so prišli iz držav

severne Evrope (33,3 %). Sklepam, da so razlog, da Erasmus študenti iz držav južne

Evrope zaužijejo več obrokov, navade, ki jih imajo. Navajeni so namreč, da zaužijejo 5

obrokov na dan. Vzamejo si dovolj časa za obrok, obroke si časovno razporedijo čez dan,

poleg tega pa se redno gibajo. Rezultati sicer variirajo, saj je bilo na izmenjavi v Sloveniji

več študentov iz južne Evrope kot iz severne Evrope.

Zanimalo me je tudi to, ali bivanje v študentskih domovih oziroma samostojno bivanje v

stanovanju vpliva na število zaužitih obrokov na dan. Rezultati so prikazani v tabeli 11.

Tabela 12: Število zaužitih obrokov na dan v času izmenjave glede na bivalne razmere

Bivalne razmere

Erasmus študentov v

času izmenjave

1 obrok 2 obroka 3 obroki 4 ali več

obrokov

χ2

α

f f % f f % f f % f f %

Študentski dom 4 2,6 33 21,4 65 42,2 52 33,7 9,149* 0,330

Stanoval sam v

stanovanju/hiši

7 3,6 38 19,8 98 51,0 49 26,5

Opombe: * Ker pogoj za χ2-preizkus ni izpolnjen, je navedena in uporabljena vrednost Kullbackovega preizkusa 2Î.



39

Vrednost Kullbackovega preizkusa 2Î. ni statistično pomembna (χ2

= 9,149; α = 0,330).

Podatkov iz vzorca ne morem posplošiti na osnovno množico. Podatki anketiranih v

vzorcu pa kažejo, da je večina Erasmus študentov, ki so v času izmenjave stanovali sami v

stanovanju (51,0 %), zaužila 3 obroke na dan v primerjavi z Erasmus študenti, ki so

stanovali v študentskih domovih. Slednji so v času izmenjave zaužili 4 ali več obrokov na

dan (33,7 %).

Predvidevam, da so se Erasmus študenti, ki so v času izmenjave stanovali v študentskih

domovih, bolj posluževali subvencionirane študentske prehrane. Ta je cenovno dostopna

vsem študentom, izbira restavracij je raznolika, časovni razmak za koriščenje študentskih

bonov je 4-urni, tako da si lahko razporedijo obroke čez dan. Poleg tega sem mnenja, da so

Erasmus študenti, ki so stanovali v študentskih domovih, imeli več družbe in so se lahko

skupaj odpravili v restavracijo s subvencionirano študentsko prehrano. Medtem ko se

Erasmus študentom, ki so stanovali sami v stanovanju, verjetno ni dalo pripravljati več

obrokov na dan, zato so zaužili le tri.

3.3.1.3 Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače

V času študija študenti pogosto posežejo po hitri hrani – hamburgerjih, slanem krompirju

in prigrizkih, ter po pijači, ki vsebuje veliko sladkorja in alkohola. V nadaljevanju

predstavljam rezultate, ki kažejo na to, po kateri hrani in pijači so posegali Erasmus

študenti v času izmenjave v Sloveniji.

GRUBER, E. (2017). Prehranjevalne navade erasmus študentov. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

40

Tabela 13: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol (nadaljevanje tabele na strani 41)

Pogostost uživanja posamezne hrane in

pijače


krat na

mesec

1-krat na

teden

2- do 3-

krat na

teden

4- do 6-

krat na

teden

1- do 2-

krat na

dan

Več kot

3-krat

na dan

f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Sadje M 3 2,5 2 1,7 9 7,6 32 26,9 42 35,3 25 21,0 6 5,0

Ž 2 0,9 4 1,8 12 5,3 36 15,9 73 32,2 91 40,1 9 4,0

Zelenjava M 4 3,4 2 1,7 4 3,4 24 20,2 45 37,8 33 27,7 7 5,9

Ž 2 0,9 2 0,9 4 1,8 32 14,1 83 36,6 90 39,6 14 6,2

Ribe M 37 31,1 52 43,7 16 13,4 11 9,2 2 1,7 1 0,8 0 0,0

Ž 56 24,7 84 37,0 54 23,8 26 11,5 6 2,6 1 0,4 0 0,0

Meso M 7 5,9 4 3,4 5 4,2 30 25,2 55 46,2 16 13,4 2 1,7

Ž 27 11,9 16 7,0 27 11,9 75 33,0 68 30,0 13 5,7 1 0,4

Mesni izdelki M 11 9,2 4 3,4 14 11,8 30 25,2 42 35,3 16 13,4 2 1,7

Ž 38 16,7 17 7,5 36 15,9 66 29,1 56 24,7 13 5,7 1 0,4

Mlečni izdelki (jogurt, sir …) M 7 5,9 3 2,5 13 10,9 39 32,8 24 20,2 29 24,4 4 3,4

Ž 8 3,5 9 4,0 16 7,0 47 20,7 67 29,5 75 33,0 5 2,2

Ocvrta hrana M 5 4,2 17 14,3 30 25,2 51 42,9 14 11,8 1 0,8 1 0,8

Ž 15 6,6 55 24,2 75 33,0 53 23,3 23 10,1 4 1,8 2 0,9

Stročnice (fižol, grah …) M 7 5,9 21 17,6 37 31,1 29 24,4 21 17,6 4 3,4 0 0,0

Ž 18 7,9 40 17,6 66 29,1 66 29,1 31 13,7 6 2,6 0 0,0

Oreščki M 23 19,3 40 33,6 26 21,8 16 13,4 10 8,4 4 3,4 0 0,0

Ž 51 22,5 65 28,6 49 21,6 30 13,2 20 8,8 11 4,8 1 0,4

Pripravljene jedi M 31 26,1 33 27,7 19 16,0 20 16,8 15 12,6 1 0,8 0 0,0

Ž 71 31,3 65 28,6 33 14,5 40 17,6 13 5,7 4 1,8 1 0,4

Kruh M 4 3,4 6 5,0 18 15,1 30 25,2 28 23,5 28 23,5 5 4,2

Ž 7 3,1 20 8,8 29 12,8 56 24,7 61 26,9 52 22,9 2 0,9

Riž M 8 6,7 19 16,0 36 30,3 39 32,8 15 12,6 2 1,7 0 0,0

Ž 11 4,8 33 14,5 65 28,6 83 36,6 28 12,3 7 3,1 0 0,0

Krompir M 3 2,5 11 9,2 37 31,1 44 37,0 24 20,2 0 0,0 0 0,0

Ž 11 4,8 41 18,1 75 33,0 77 33,9 22 9,7 1 0,4 0 0,0

Slani prigrizki (čips …) M 20 16,8 26 21,8 32 26,9 30 25,2 10 8,4 1 0,8 0 0,0

Ž 44 19,4 72 31,7 70 30,8 33 14,5 7 3,1 1 0,4 0 0,0


41

Tabela 14: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol

Pogostost uživanja posamezne hrane in

pijače


krat na

mesec

1-krat

na teden

2- do 3-

krat na

teden

4- do 6-

krat na

teden

1- do 2-

krat na

dan

Več kot

3-krat na

dan

f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Sladkarije (čokolada, bonboni …) M 6 5,0 20 16,8 25 21,0 32 26,9 24 20,2 11 9,2 1 0,8

Ž 7 3,1 29 12,8 38 16,7 73 32,2 53 23,3 26 11,5 1 0,4

Mleko M 29 24,4 23 19,3 9 7,6 19 16,0 20 16,8 17 14,3 2 1,7

Ž 60 26,4 23 10,1 21 9,3 30 13,2 35 15,4 55 24,2 3 1,3

Brezalkoholne pijače (sokovi, ledeni čaj

…)

M 12 10,2 16 13,6 19 16,1 26 22,0 16 13,6 18 15,3 11 9,3

Ž 43 18,9 47 20,7 41 18,1 32 14,1 23 10,1 25 11,0 16 7,0

Gazirane pijače (fanta, sprite …) M 25 21,0 19 16,0 41 34,5 19 16,0 11 9,2 4 3,4 0 0,0

Ž 92 40,5 63 27,8 41 18,1 23 10,1 7 3,1 0 0,0 1 0,4

Alkoholne pijače (pivo, vino …) M 11 9,2 9 7,6 18 15,1 32 26,9 36 30,3 12 10,1 1 0,8

Ž 15 6,6 36 15,9 60 26,4 76 33,5 36 15,9 3 1,3 1 0,4

Energijske pijače M 82 68,9 22 18,5 9 7,6 3 2,5 2 1,7 1 0,8 0 0,0

Ž 186 81,9 25 11,0 7 3,1 6 2,6 2 0,9 1 0,4 0 0,0

Čaj M 18 15,1 19 16,0 10 8,4 22 18,5 23 19,3 18 15,1 9 7,6

Ž 15 6,6 17 7,5 10 4,4 32 14,2 34 15,0 76 33,6 42 18,6

Kava M 27 22,9 9 7,6 9 7,6 22 18,6 17 14,4 28 23,7 6 5,1

Ž 46 20,4 16 7,1 14 6,2 36 15,9 31 13,7 70 31,0 13 5,8

Voda M 1 0,9 1 0,9 0 0,0 1 0,9 3 2,6 24 20,5 87 74,4

Ž 0 0,0 0 0,0 2 0,9 0 0,0 7 3,1 23 10,2 194 85,8



42

Tabela 12 prikazuje, kako pogosto so študenti zaužili posamezno živilo oziroma pijačo v

času izmenjave v Sloveniji. 35,3 % študentov je v času izmenjave zaužilo sadje štiri- do

šestkrat na teden, medtem ko je kar 40,1 % študentk zaužilo sadje enkrat do dvakrat na

dan. Prav tako velja za zelenjavo, saj jo je 37,8 % Erasmus študentov zaužilo štiri- do

šestkrat na teden, 39,6 % Erasmus študentk pa enkrat do dvakrat na dan. Mednarodne

raziskave kažejo, da je delež študentov, ki vključujejo sadje in zelenjavo v svoje obroke,

nizek (Neslişah in Emine, 2011). Razlog, zakaj je tako nizek delež uživanja sadja in

zelenjave, je v svežini sadja in zelenjave, saj ni tako sveža kot v njihovi državi. Približno

40 % Erasmus študentov in študentk zaužije ribe enkrat do trikrat na mesec, čeprav je po

prehranskih priporočilih treba ribe zaužiti vsaj enkrat do dvakrat na teden (Gregorič, 2015).

46,2 % Erasmus študentov oziroma 35,3 % študentov zaužije meso in mesne izdelke štiri-

do šestkrat na teden, medtem ko so meso in mesne izdelke manj pogosto zaužile Erasmus

študentke (manj kot 40 %). Zaužile so ga najmanj dva- do trikrat na teden. Rezultati

raziskave, ki sta jo izvedli Zupančič in Hoyer (2006), pa kažejo, da študenti zaužijejo meso

in mesne izdelke vsaj trikrat na teden. Priporočeno pa je, da se petkrat na teden zaužije

pusto meso in ne več kot 100 g. Priporočeno je, da se mleko in mlečne izdelke zaužije vsak

dan (Gregorič, 2015). Zelo majhen delež Erasmus študentov in študentk uživa mleko in

mlečne izdelke vsak dan (manj kot 5 %). Mlečni izdelki se pri 32,8 % Erasmus študentih

pojavijo na jedilniku dva- do trikrat na teden, medtem ko se pri 33,0 % Erasmus študentk

znajdejo na jedilniku vsaj enkrat do dvakrat na dan. Mleka nikoli ne zaužije 24,4 %

Erasmus študentov in 26,4 % Erasmus študentk. Kar 42,9 % Erasmus študentov zaužije

ocvrto hrano dva- do trikrat na teden, medtem ko jo 33,0 % Erasmus študentk zaužije

enkrat na teden. Očitno je, da je uživanje ocvrte hrane manj pogosto, kot kažejo raziskave.

Te namreč navajajo, da študenti zaužijejo 6 do 8 obrokov hitre hrane na teden (Driskell,

Kim in Goebel, 2005 v Morse in Driskell, 2009). Priporočeno je, da se ocvrto hrano

zaužije manj kot trikrat na mesec (Gregorič, 2015). Približno 30 % Erasmus študentov in

študentk zaužije stročnice enkrat na teden, medtem ko 33,6 % Erasmus študentov in 28,6

% Erasmus študentk zaužije oreščke enkrat do trikrat na mesec. Tako stročnice kot tudi

oreščki so pomembni za naše zdravje. Stročnice so pomemben vir vitaminov, beljakovin in

mineralnih snovi, oreščki pa vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline (Hlastan

Ribič idr., 2008). Erasmus študenti in študentke skoraj nikoli ali največ do trikrat na mesec

posegajo po že pripravljenih jedeh. Predvidevam, da je razlog pomanjkanje časa.



43

Erasmus študenti (25,2 %) zaužijejo kruh dva- do trikrat na teden, medtem ko ga Erasmus

študentke (26,9 %) uživajo pogosteje, in sicer štiri- do šestkrat na teden. Tudi raziskava, ki

sta jo izvedli Zupančič in Hoyer (2006), je pokazala, da okrog 30 % študentov zaužije

različne vrste kruha. 32,8 % Erasmus študentov in 36,6 % Erasmus študentk zaužije riž

dva- do trikrat na teden. Enkrat na teden posegajo po slanih prigrizkih Erasmus študentke

(30,8 %) in Erasmus študenti (26,9 %), ravno tako tudi po sladkarijah. Dva- do trikrat na

teden sladkarije zaužije 32,2 % Erasmus študentk in 26,9 % z Erasmus študentov. Erasmus

študenti in študentke v zelo majhnem deležu zaužijejo brezalkoholne pijače. 22,0 %

Erasmus študentov jih zaužije dva- do trikrat na teden, medtem ko 20,7 % Erasmus

študentk zaužije brezalkoholne pijače enkrat do trikrat na mesec. Raziskave kažejo, da 25

% študentov in 16,7 % študentk zaužije poleg vode še brezalkoholno pijačo (Rodrigues

idr., 2013). 34,5 % Erasmus študentov zaužije gazirane pijače enkrat na teden, 40,5 %

Erasmus študentk jih ne zaužije nikoli. Rezultati raziskave, ki sem jo izvedla, kažejo, da

Erasmus študenti (30,3 %) bolj pogosto zaužijejo alkoholne pijače kot Erasmus študentke

(33,5 %). Erasmus študenti jih uživajo štiri- do šestkrat na teden, medtem ko jih Erasmus

študentke zaužijejo dva- do trikrat na teden. Tudi rezultati mednarodnih raziskav kažejo, da

je visok delež pitja alkohola in alkoholnih pijač zaznaven pri študentih moškega spola

(Akmatov idr., 2011 in Lukács idr., 2013). Zanimivi so rezultati uživanja energijskih pijač.

Predvidevala sem namreč, da jih Erasmus študeni in študentke uživajo pogosto. Rezultati

namreč kažejo, da jih tako Erasmus študenti (68,9 %) kot Erasmus študentke (81,9 %)

nikoli ne zaužijejo. Bolj pogosto Erasmus študentke (33,6 %) uživajo čaj, in sicer rezultati

kažejo, da ga zaužijejo enkrat do dvakrat na dan. Medtem ko ga Erasmus študenti (19,3 %)

zaužijejo le štiri- do šestkrat na teden. Tako Erasmus študenti (23,7 %) kot študentke (31,0

%) zaužijejo kavo vsak dan. Predvidevam, da je razlog v druženju s prijatelji in lažje

učenje za izpite. Ppreseneča pa dejstvo, da kar 74,4 % Erasmus študentov in 85,8 %

Erasmus študentk zaužije vodo vsak dan. Razlog za to je, da je voda še vedno najcenejša in

dostopna vsem. Raziskave pa kažejo, da 45 % študentov zaužije vodo vsak dan (Rodrigues

idr., 2013).

T-test za neodvisne vzorce je pokazal statistično pomembne razlike med Erasmus študenti

in študentkami pri uživanju sadja, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov,

ocvrte hrane, krompirja, slanih prigrizkov, brezalkoholnih in gaziranih pijač, alkoholnih

pijač, energijskih pijač, čaja in vode. Podatke pri naštetih živilih lahko posplošim na



44

osnovno množico. Rezultati so pokazali, da Erasmus študentke bolj pogosto uživajo sadje,

zelenjavo, mlečne izdelke, sladkarije, čaj in vodo kot Erasmus študenti. Medtem ko

Erasmus študenti bolj pogosto zaužijejo meso in mesne izdelke, ocvrto hrano, krompir,

slane prigrizke, brezalkoholne, gazirane, energijske in alkoholne pijače. Iz podatkov

sklepam, da Erasmus študenti pogosteje posegajo po manj zdravih oziroma manj

priporočenih živilih kot Erasmus študentke (Tabela 13).

Kot je pokazal t-test za neodvisne vzorce, med Erasmus študenti in študentkami statistično

pomembnih razlik ni pri uživanju rib, stročnic, oreščkov, pripravljenih jedi, kruha, riža,

sladkarij, mleka in kave ni. Torej podatkov pri naštetih živilih ne morem posplošiti na

osnovno množico. Rezultati so pokazali, da Erasmus študentke bolj pogosto zaužijejo ribe,

oreščke, riž, sladkarije, mleko in kavo kot Erasmus študenti. Medtem ko Erasmus študenti

bolj pogosto zaužijejo stročnice, pripravljene jedi in kruh.

Tabela 15: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol

(nadaljevanje tabele na strani 45)

Hrana in pijača Spol N M* SD Preizkus razlik aritmetičnih sredin (t-test

za neodvisne vzorce)

t α

Sadje M 119 4,74 1,218 –2,999 0,003

Ž 227 5,13 1,104

Zelenjava M 119 4,94 1,244 –2,763 0,006

Ž 227 5,28 1,000

Ribe M 119 2,09 1,050 –1,862 0,063

Ž 227 2,32 1,075

Meso M 119 4,50 1,275 4,416 0,000

Ž 227 3,81 1,419

Mesni izdelki M 119 4,21 1,449 3,822 0,000

Ž 227 3,56 1,517

Mlečni izdelki M 119 4,45 1,425 –2,023 0,044

Ž 227 4,77 1,335

Ocvrta hrana M 119 3,50 1,088 2,636 0,009

Ž 227 3,15 1,195

Stročnice M 119 3,40 1,230 0,687 0,492

Ž 227 3,31 1,216

Oreščki M 119 2,68 1,340 –0,343 0,732



45

Ž 227 2,74 1,455

Tabela 16: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na spol

(nadaljevanje tabele iz strani 44)

Hrana in pijača Spol N M* SD Preizkus razlik aritmetičnih sredin (t-test

za neodvisne vzorce)

t α

Pripravljene

jedi

M 119 2,65 1,400 1,266 0,206

Ž 227 2,45 1,370

Kruh M 119 4,48 1,413 0,776 0,438

Ž 227 4,36 1,380

Riž M 119 3,34 1,144 –0,987 0,325

Ž 227 3,46 1,126

Krompir M 119 3,63 0,990 3,130 0,002

Ž 227 3,27 1,036

Slani prigrizki M 119 2,89 1,247 2,905 0,004

Ž 227 2,52 1,082

Sladkarije M 119 3,71 1,385 –1,634 0,103

Ž 227 3,96 1,301

Mleko M 119 3,31 1,867 -1,266 0,206

Ž 227 3,59 1,992

Brezalkoholne

pijače

M 119 3,98 1,797 2,923 0,004

Ž 227 3,37 1,873

Gazirane pijače M 119 2,87 1,352 5,519 0,000

Ž 227 2,09 1,173

Alkoholne

pijače

M 119 3,95 1,443 3,662 0,000

Ž 227 3,42 1,189

Energijske

pijače

M 119 1,52 0,964 2,066* 0,040*

Ž 227 1,31 0,794

Čaj M 119 3,87 1,891 –5,452 0,000

Ž 227 4,99 1,775

Kava M 119 3,86 2,001 –1,133 0,258

Ž 227 4,12 2,019

Voda M 119 6,62 0,878 –1,973* 0,050

Ž 227 6,80 0,574

Opombe: * Ker pogoj za t-test za neodvisne vzorce ni izpolnjen, je uporabljen aproksimativni t-test za neodvisne vzorce.



46

Za prebivalce severa Evrope je značilno, da zaužijejo več mesa in živalskih maščob,

medtem ko je za jug Evrope značilno, da pojedo več rib, sadja in zelenjave. Zato me je

zanimalo tudi, ali se pojavljajo razlike v pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače

med Erasmus študenti, ki so prišli na izmenjavo iz držav Južne Evrope, in Erasmus

študenti, ki so prišli na izmenjavo iz držav Severne Evrope. Rezultati so predstavljeni v

nadaljevanju v Tabeli 14.


47

Tabela 17: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti (nadaljevanje tabele na strani 48)

Pogostost uživanja

posamezne hrane in

pijače

Države Nikoli 1- do 3--

krat na

mesec

1-krat

na teden

2- do 3-

krat na

teden

4- do 6-

krat na

teden

1- do 2-

krat na

dan

Več kot

3-krat

na dan

f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Sadje j. Evrope 0 0,0 1 1,6 4 6,6 21 34,4 12 19,7 20 32,8 3 4,9

s. Evrope 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 8,3 4 33,3 7 58,3 0 0,0

Zelenjava j. Evrope 1 1,6 0 0,0 1 1,6 16 26,2 19 31,1 21 34,4 3 4,9

s. Evrope 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 8,3 5 41,7 4 33,3 2 16,7

Ribe j. Evrope 12 19,7 20 32,8 15 24,6 8 13,1 6 9,8 0 0,0 0 0,0

s. Evrope 2 16,7 7 58,3 2 16,7 0 0,0 0 0,0 1 8,3 0 0,0

Meso j. Evrope 2 3,3 3 4,9 3 4,9 23 37,7 22 36,1 7 11,5 1 1,6

s. Evrope 2 16,7 0 0,0 1 8,3 2 16,7 6 50,0 1 8,3 0 0,0

Mesni izdelki j. Evrope 4 6,6 2 3,3 8 13,1 26 42,6 15 24,6 6 9,8 0 0,0

s. Evrope 2 16,7 1 8,3 1 8,3 2 16,7 4 33,3 2 16,7 0 0,0

Mlečni izdelki j. Evrope 1 1,6 1 1,6 4 6,6 9 14,8 22 36,1 22 36,1 2 3,3

s. Evrope 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 41,7 3 25,0 4 33,3 0 0,0

Ocvrta hrana j. Evrope 1 1,6 11 18,0 20 32,8 18 29,5 9 14,8 2 3,3 0 0,0

s. Evrope 1 8,3 1 8,3 1 8,3 6 50,0 3 25,0 0 0,0 0 0,0

Stročnice j. Evrope 4 6,6 11 18,0 15 24,6 14 23,0 13 21,3 4 6,6 0 0,0

s. Evrope 1 8,3 0 0,0 6 50,0 3 25,0 2 16,7 0 0,0 0 0,0

Oreščki j. Evrope 21 34,4 15 24,6 9 14,8 10 16,4 3 4,9 3 4,9 0 0,0

s. Evrope 2 16,7 4 33,3 3 25,0 2 16,7 1 8,3 0 0,0 0 0,0


48

Tabela 18: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti (nadaljevanje tabele na strani 49)

Pogostost uživanja

posamezne hrane in

pijače

Države Nikoli 1- do 3--

krat na

mesec

1-krat na

teden

2- do 3-

krat na

teden

4- do 6-

krat na

teden

1- do 2-

krat na

dan

Več kot

3-krat

na dan

f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Pripravljene jedi j. Evrope 12 19,7 14 23,0 14 23,0 12 19,7 7 11,5 2 3,3 0 0,0

s. Evrope 1 8,3 4 33,3 3 25,0 3 25,0 1 8,3 0 0,0 0 0,0

Kruh j. Evrope 1 1,6 3 4,9 10 16,4 18 29,5 12 19,7 15 24,6 2 3,3

s. Evrope 0 0,0 1 8,3 3 25,0 4 33,3 1 8,3 3 25,0 0 0,0

Riž j. Evrope 0 0,0 5 8,2 8 13,1 30 49,2 12 19,7 6 9,8 0 0,0

s. Evrope 1 8,3 2 16,7 4 33,3 3 25,0 2 16,7 0 0,0 0 0,0

Krompir j. Evrope 2 3,3 6 9,8 21 34,4 18 29,5 13 21,3 1 1,6 0 0,0

s. Evrope 0 0,0 3 25,0 6 50,0 2 16,7 1 8,3 0 0,0 0 0,0

Slani prigrizki j. Evrope 17 27,9 14 23,0 14 23,0 13 21,3 3 4,9 0 0,0 0 0,0

s. Evrope 2 16,7 1 8,3 5 41,7 3 25,0 1 8,3 0 0,0 0 0,0

Sladkarije j. Evrope 5 8,2 9 14,8 7 11,5 19 31,1 16 26,2 5 8,2 0 0,0

s. Evrope 1 8,3 1 8,3 3 25,0 4 33,3 1 8,3 2 16,7 0 0,0

Mleko j. Evrope 9 14,8 7 11,5 2 3,3 10 16,4 10 16,4 23 37,7 0 0,0

s. Evrope 5 41,7 2 16,7 0 0,0 1 8,3 2 16,7 2 16,7 0 0,0

Brezalkoholne pijače j. Evrope 12 19,7 12 19,7 10 16,4 9 14,8 10 16,4 6 9,8 2 3,3


49

s. Evrope 1 8,3 0 0,0 1 8,3 3 25,0 2 16,7 4 33,3 1 8,3

Tabela 19: Pogostost uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego držav v Evropi, iz katerih so prišli Erasmus študenti

Pogostost uživanja

posamezne hrane in

pijače

Države Nikoli 1- do 3-

krat na

mesec

1-krat

na teden

2- do 3-

krat na

teden

4- do 6-

krat na

teden

1- do 2-

krat na

dan

Več kot

3-krat na

dan

f f % f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Gazirane pijače j. Evrope 26 42,6 9 14,8 13 21,3 8 13,1 5 8,2 0 0,0 0 0,0

s. Evrope 1 8,3 2 16,7 5 41,7 3 25,0 1 8,3 0 0,0 0 0,0

Alkoholne pijače j. Evrope 1 1,6 10 16,4 12 19,7 16 26,2 18 29,5 3 4,9 1 1,6

s. Evrope 1 8,3 1 8,3 2 16,7 5 41,7 3 25,0 0 0,0 0 0,0

Energijske pijače j. Evrope 48 78,7 7 11,5 2 3,3 2 3,3 1 1,6 1 1,6 0 0,0

s. Evrope 8 66,7 1 8,3 2 16,7 1 8,3 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Čaj j. Evrope 9 14,8 5 8,2 7 11,5 14 23,0 11 18,0 12 19,7 3 4,9

s. Evrope 1 8,3 1 8,3 1 8,3 3 25,0 1 8,3 5 41,7 0 0,0

Kava j. Evrope 14 23,0 4 6,6 7 11,5 10 16,4 11 18,0 15 24,6 0 0,0

s. Evrope 2 16,7 1 8,3 1 8,3 0 0,0 3 25,0 5 41,7 0 0,0

Voda j. Evrope 0 0,0 0 0,0 1 1,6 0 0,0 2 3,3 8 13,1 50 82,0

s. Evrope 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 5 41,7 7 58,3



50

Rezultati kažejo, da 34,4 % Erasmus študentov iz Južne Evrope zaužije sadje dvakrat do

trikrat na teden, medtem ko ga Erasmus študenti (58,3 %) iz Severne Evrope zaužijejo do

dvakrat na dan. Pri uživanju zelenjave pa je ravno obratno. Do dvakrat na dan jo zaužije

34,4 % Erasmus študentov iz južne Evrope in do šestkrat na teden 41,7 % Erasmus

študentov iz severne Evrope. Ker je za jug Evrope značilno, da uživajo tudi ribe, jih 32,8 %

Erasmus študentov iz tega predela Evrope zaužije enkrat do trikrat na mesec, ravno tako

ribe zaužije do trikrat na mesec 58,3 % Erasmus študentov iz severne Evrope. Meso in

mesne izdelke pogosteje uživajo Erasmus študenti, ki so prišli iz severne Evrope. 50,0 %

Erasmus študentov iz držav severne Evrope zaužije meso do šestkrat na teden, enako tudi

mesne izdelke. Medtem ko 36,1 % Erasmus študentov iz južne Evrope zaužije meso do

šestkrat na teden, mesne izdelke pa do trikrat na teden. Za sever Evrope je tudi značilno, da

pojedo več mesa kot na jugu Evrope. Mlečni izdelki so na jedilniku pri Erasmus študentih

iz južne Evrope več kot trikrat na dan, medtem ko so pri Erasmus študentih iz Severne

Evrope do trikrat na teden. Pričakovano je, da se ocvrta hrana zaužije do trikrat na teden

pri kar 50,0 % Erasmus študentih, ki prihajajo iz severne Evrope, medtem ko Erasmus

študenti zaužijejo ocvrto hrano le enkrat na teden (32,8 %). Stročnice se pri Erasmus

študentih, ki prihajajo z juga Evrope, pojavijo na krožniku pogosteje – do trikrat na teden –

kot pri študentih, ki prihajajo s severa Evrope. Zaužijejo jih namreč le enkrat na teden. 34,4

% Erasmus študentov iz držav južne Evrope ne uživa oreščkov, 33,3 % Erasmus študentov

iz držav severne Evrope pa jih zaužijejo enkrat do trikrat na mesec. Malo manj pogosto so

na jedilniku pripravljene jedi, saj jih tako Erasmus študenti iz južne Evrope kot tudi

Erasmus študenti iz severne Evrope zaužijejo le enkrat do trikrat na mesec. Do trikrat na

teden uživa kruh 29,5 % Erasmus študentov iz držav južne Evrope in 33,3 % Erasmus

študentov iz držav severne Evrope. Riž pogosteje uživajo Erasmus študenti, ki prihajajo iz

južne Evrope, v primerjavi z Erasmus študenti, ki prihajajo iz severne Evrope. 41,7 %

Erasmus študentov iz severnega dela Evrope zaužije slane prigrizke enkrat na teden,

medtem ko jih 27,9 % Erasmus študentov iz južnega dela Evrope ne uživa. Približno enak

delež Erasmus študentov iz južne in severne Evrope zaužije sladkarije do trikrat na teden.

Enkrat do dvakrat na dan zaužijejo mleko Erasmus študenti iz južnega dela Evrope,

medtem ko ga skoraj večina Erasmus študentov iz severnega dela Evrope ne zaužije.

Brezalkoholne in gazirane pijače pogosteje uživajo Erasmus študenti iz držav severne

Evrope kot Erasmus študenti iz držav južne Evrope, ki jih sploh ne zaužijejo. 29,5 %



51

Erasmus študentov iz južnega dela Evrope zaužije alkoholne pijače pogosteje kot Erasmus

študenti iz severnega dela Evrope, ki alkoholno pijačo zaužijejo do trikrat na teden.

Presenetil me je rezultat uživanja energijskih pijač, saj tako Erasmus študenti iz južne

Evrope kot tudi Erasmus študenti iz severne Evrope ne posegajo po njih. Čaj pogosteje

pijejo Erasmus študenti iz držav severne Evrope. Kavo si do dvakrat na dan privošči 24,6

% Erasmus študentov iz južne Evrope in 41,7 % Erasmus študentov iz severne Evrope. Kar

je bistveno, je to, da tako Erasmus študenti iz držav južne Evrope kot tudi Erasmus študenti

iz držav severne Evrope zaužijejo vodo več kot trikrat na dan. Glede na pridobljene

rezultate, ki so predstavljeni v Tabeli 14, lahko potrdim, da Erasmus študenti iz severne

Evrope tudi v času izmenjave v Sloveniji pojedo več mesa in ocvrte hrane kot Erasmus

študenti iz južne Evrope. Vzrok za to je, da je za ljudi iz držav severne Evrope značilno, da

zaužijejo več rastlinskih in živalskih maščob (Trichopoulou, Soukara in Vasilopoulou,

2007) v primerjavi z ljudmi, ki prihajajo iz držav južne Evrope. Slednji zaužijejo več

zelenjave, stročnic, sadja, žitaric, rib, oljčnega olja, v zmernih količinah zaužijejo tudi

mlečne izdelke in vino ter manj rdečega mesa (Olsen, Egeberg, Halkjær, Christensen,

Overvad in Tjønneland, 2011).

T-test za neodvisne vzorce je pokazal statistično pomembne razlike med Erasmus študenti,

ki prihajajo iz južne Evrope, in Erasmus študenti, ki prihajajo iz severne Evrope, v

pogostosti uživanja riža, mleka, brezalkoholnih pijač in gaziranih pijač. Podatke lahko

posplošim na osnovno množico. Rezultati so pokazali, da Erasmus študenti iz držav južne

Evrope bolj pogosto uživajo riž in mleko, medtem ko Erasmus študenti iz držav severne

Evrope pogosteje uživajo brezalkoholne in gazirane pijače. Iz podatkov sklepam, da se

Erasmus študenti iz južne Evrope tudi v času izmenjave držijo sredozemske prehrane

(Tabela 15).

Kot je pokazal t-test za neodvisne vzorce, med Erasmus študenti iz južne Evrope in

Erasmus študenti iz severne Evrope statistično pomembnih razlik v pogostosti uživanja

sadja, zelenjave, rib, mesa in mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, ocvrte hrane, stročnic,

oreščkov, pripravljenih jedi, kruha, krompirja, slanih prigrizkov, sladkarij, alkoholnih

pijač, energijskih pijač, čaja, kave in vode ni. Torej podatkov pri naštetih živilih ne morem

posplošiti na osnovno množico. Rezultati so pokazali, da Erasmus študenti iz severne

Evrope pogosteje zaužijejo sadje, zelenjavo, ocvrto hrano, oreščke, pripravljene jedi, slane

prigrizke, energijske pijače, čaj in kavo, medtem ko Erasmus študenti iz južne Evrope



52

pogosteje uživajo ribe, meso in mesne izdelke, mlečne izdelke, stročnice, kruh, krompir,

sladkarije in vodo.

Tabela 20: Povprečna vrednost pogostosti uživanja posamezne hrane in pijače v času izmenjave glede na lego

držav v Evropi, iz katere prihajajo Erasmus študenti

Hrana oziroma

pijača

Država N M* SD Preizkus razlik aritmetičnih sredin (t-

test za neodvisne vzorce)

t α

Sadje j. Evrope 61 4,90 1,136 –1,759 0,083

s. Evrope 12 5,50 0,674

Zelenjava j. Evrope 61 5,08 1,069 –1,520 0,133

s. Evrope 12 5,58 0,900

Ribe j. Evrope 61 2,61 1,229 0,698 0,488

s. Evrope 12 2,33 1,303

Meso j. Evrope 61 4,39 1,173 0,784 0,436

s. Evrope 12 4,08 1,621

Mesni izdelki j. Evrope 61 4,05 1,231 0,246* 0,809*

s. Evrope 12 3,92 1,782

Mlečni izdelki j. Evrope 61 5,03 1,154 0,329 0,743

s. Evrope 12 4,92 0,900

Ocvrta hrana j. Evrope 61 3,48 1,105 –0,775 0,441

s. Evrope 12 3,75 1,215

Stročnice j. Evrope 61 3,54 1,361 0,298 0,767

s. Evrope 12 3,42 1,084

Oreščki j. Evrope 61 2,48 1,479 –0,420 0,676

s. Evrope 12 2,67 1,231

Pripravljene

jedi

j. Evrope 61 2,90 1,411 –0,035 0,972

s. Evrope 12 2,92 1,165

Kruh j. Evrope 61 4,48 1,337 0,731 0,467

s. Evrope 12 4,17 1,337

Riž j. Evrope 61 4,10 1,028 2,536 0,013

s. Evrope 12 3,25 1,215

Krompir j. Evrope 61 3,61 1,084 1,566 0,122

s. Evrope 12 3,08 0,900

Slani prigrizki j. Evrope 61 2,52 1,246 –1,214 0,229

s. Evrope 12 3,00 1,206



53

Sladkarije j. Evrope 61 3,77 1,419 0,045 0,964

s. Evrope 12 3,75 1,485

Mleko j. Evrope 61 4,21 1,872 2,149 0,035

s. Evrope 12 2,92 2,109

Brezalkoholne

pijače

j. Evrope 61 3,31 1,775 –2,592 0,012

s. Evrope 12 4,75 1,658

Gazirane

pijače

j. Evrope 61 2,30 1,358 –2,202* 0,041*

s. Evrope 12 3,08 1,084

Alkoholne

pijače

j. Evrope 61 3,87 1,284 0,502 0,617

s. Evrope 12 3,67 1,231

Energijske

pijače

j. Evrope 61 1,43 1,024 –0,738 0,463

s. Evrope 12 1,67 1,073

Čaj j. Evrope 61 4,00 1,798 –0,738 0,463

s. Evrope 12 4,42 1,730

Kava j. Evrope 61 3,74 1,897 –0,985 0,328

s. Evrope 12 4,33 2,015

Voda j. Evrope 61 6,74 0,681 0,743 0,460

s. Evrope 12 6,58 0,515

Opombe: * Ker pogoj za t-test za neodvisne vzorce ni izpolnjen, je uporabljen aproksimativni t-test za neodvisne vzorce.

3.3.1.4 Pogostost prehranjevanja na različnih lokacijah

Erasmus študente sem spraševala, kako pogosto se prehranjujejo doma oziroma ali so šli

raje v restavracijo, ko so bili na izmenjavi v Sloveniji, in če lahko pogostost prehranjevanja

na različnih lokacijah primerjajo z njihovo matično državo. Rezultati so predstavljeni v

nadaljevanju.

Tabela 21: Pogostost prehranjevanja na različnih lokacijah glede na spol

Pogostost

prehranjevanja na

različnih lokacijah

Spol Manj pogosto Enako kot doma (v

svoji državi)

Bolj

pogosto

f f % f f % f f %

Doma (npr.

študentski dom)

M 70 58,8 38 31,9 11 9,2

Ž 137 60,4 59 26,0 31 13,7

Prehranjevanje

zunaj doma (npr.

v restavracijah)

M 13 10,9 8 6,7 98 82,4

Ž 18 7,9 25 11,0 184 81,1

Tabela 16 prikazuje, da se Erasmus študenti (82,4 %) in študentke (81,1 %) bolj pogosto

prehranjujejo zunaj. To pomeni, da raje obiščejo restavracijo kot, da bi si kuhali doma.



54

Razlog je v tem, da imamo restavracije, ki ponujajo subvencionirano prehrano, ki jo lahko

koristijo tudi Erasmus študenti. Veliko privarčujejo, ostane jim čas za druge dejavnosti, ker

jim ni potrebno kuhati doma.

3.3.1.5 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane v času izmenjave v Sloveniji

Na izbiro hrane vplivajo različni dejavniki: okus, razpoložljivost, kakovost, svežina, zdrave

koristi hrane, čas kuhanja in cena hrane. Za študente je velikokrat pomembno, da je cena

hrane ugodna in da se hitro pripravi. Zanimalo pa me je, kateri od teh dejavnikov še

posebej vpliva na izbiro hrane pri Erasmus študentih, ki so bili v Sloveniji na izmenjavi.

Rezultati so predstavljeni v tabeli 17.

Tabela 22: Pomembnost dejavnikov, ki vplivajo na izbiro hrane glede na spol

Dejavniki, ki

vplivajo na izbiro

Spol Sploh ne

vpliva

Ne vpliva Neodločen Nekoliko

vpliva

Zelo vpliva

f f % f f % f f % f f % f f %

Okus hrane M 9 7,6 13 10,9 12 10,1 47 39,5 38 31,9

Ž 18 7,9 26 11,5 21 9,3 90 39,6 72 31,7

Razpoložljivost

hrane

M 4 3,4 12 10,1 13 10,9 58 48,7 32 26,9

Ž 9 4,0 22 9,7 22 9,7 80 35,2 94 41,4

Kakovost hrane M 8 6,7 10 8,4 18 15,1 53 44,5 30 25,2

Ž 12 5,3 34 15,0 41 18,1 81 35,7 59 26,0

Svežina hrane

M 9 7,6 18 15,1 18 15,1 54 45,4 20 16,8

Ž 13 5,7 36 15,9 36 15,9 76 33,5 66 29,1

Zdrave koristi hrane

M 11 9,2 22 18,5 20 16,8 44 37,0 22 18,5

Ž 18 7,9 48 21,1 36 15,9 69 30,4 56 24,7

Čas kuhanja

M 6 5,0 16 13,4 22 18,5 46 38,7 29 24,4

Ž 11 4,8 34 15,0 32 14,1 73 32,2 77 33,9

Cena hrane

M 5 4,2 10 8,4 9 7,6 42 35,3 53 44,5

Ž 9 4,0 16 7,0 16 7,0 74 32,6 112 49,3

Dejavnika, ki najbolj vplivata na izbiro hrane, sta cena in razpoložljivost hrane. Kar 49,3 %

Erasmus študentk in 44,5 % Erasmus študentov je mnenja, da je cena zelo pomembna pri

izbiri hrane. Zelo pomemben dejavnik je tudi razpoložljivost hrane. 48,7 % Erasmus

študentov in 35,2 % Erasmus študentk se je strinjalo, da razpoložljivost hrane nekoliko



55

vpliva tudi na njeno izbiro. Na izbiro hrane najmanj vplivajo oziroma sploh ne vplivajo

zdrave koristi hrane. Tako je odgovorilo 9,2 % Erasmus študentov in 7,9 % Erasmus

študentk. Poleg tega se 7,6 % Erasmus študentom in 7,9 % Erasmus študentkam zdi, da

okus hrane sploh ne vpliva na izbiro hrane.

3.3.1.6 Pogostost priprave obrokov v času izmenjave v Sloveniji

Priprava jedi ponavadi vzame preveč časa, zato velikokrat predstavlja oviro pri študentih.

Poleg tega imajo študenti premalo denarja za nakup hrane, nimajo gospodinjskih aparatov

niti nimajo kuharskih spretnosti. Erasmus študente sem vprašala, kako pogosto si

pripravljajo obroke sami med izmenjavo v Sloveniji. Rezultati so predstavljeni v tabeli 18.

Tabela 23: Pogostost priprave posameznega obroka v času izmenjave

Obrok Nikoli ali

enkrat na

teden

2- do 3-krat

na teden

4- do 5-krat

na teden

6- do 6-krat

na teden

Vsak dan

f f % f f % f f % f f % f f %

Zajtrk 65 18,8 49 14,2 31 9,0 32 9,2 169 48,8

Kosilo 92 26,6 140 40,5 62 17,9 31 9,0 21 6,1

Večerja 51 14,7 107 30,9 89 25,7 61 17,6 38 11,0

Kot kaže, si 48,8 % Erasmus študentov pripravi zajtrk vsak dan, 40,5 % Erasmus študentov

si pripravi kosilo do trikrat na teden, prav tako si do trikrat na teden pripravi večerjo 30,9

% Erasmus študentov. Predvidevam, da si zajtrk pripravijo vsak dan zato, ker imajo zjutraj

več časa kot čez dan. V času kosila gredo Erasmus študenti raje skupaj s prijatelji v

restavracijo, ki ponuja subvencionirano prehrano. Tudi večerjo si verjetno raje privoščijo

zunaj, preden gredo na kakšno zabavo, ali pa se je treba učiti za izpit in jim zmanjka časa

za pripravo obroka doma.

3.3.1.7 Pogostost izbire različnih tipov restavracij v času izmenjave v Sloveniji

Glede na različne raziskave in literaturo, ki sem jih pregledala, sem ugotovila, da gre

večina študentov najraje v restavracije, v katerih pripravljajo hitro hrano, torej

hamburgerje, ocvrt krompir, pice itd. Erasmus študente sem vprašala, katero restavracijo so

obiskali pogosteje v času, ko so bili na izmenjavi v Sloveniji. V tabeli 19 so zbrani

rezultati.



56

Tabela 24: Pogostost obiska različnih tipov restavracij v času izmenjave v Sloveniji

Restavracije Manj kot

trikrat na

mesec

Enkrat na

teden

Večkrat na

teden

Vsak dan

f f % f f % f f % f f %

Restavracija s slovensko

kuhinjo

250 72,3 69 19,9 24 6,9 3 0,9

Kitajska restavracija 204 59,0 112 32,4 30 8,7 0 0,0

Mehiška restavracija 175 50,6 141 40,8 28 8,1 2 0,6

Restavracija s hitro hrano 272 78,6 58 16,8 14 4,0 2 0,6

Restavracija s

subvencionirano študentsko

prehrano

20 5,8 38 11,0 174 50,3 114 32,9

Po pričakovanjih so Erasmus študenti (50,3 %) večkrat na teden obiskali restavracije, v

katerih lahko koristijo subvencionirano študentsko prehrano. Manj kot trikrat na mesec so

obiskali restavracije, ki ponujajo hitro hrano; takih je bilo 78,6 %. Razlog za to je v tem, da

je v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano hrana poceni, okusna,

kakovostna. Poleg tega imajo Erasmus študenti v restavracijah s subvencionirano

študentsko prehrano dovolj izbire. Nekatere restavracije s subvencionirano študentsko

prehrano ponujajo različne menije, od mesnih do vegetarijanskih jedi.

3.3.1.8 Razlogi za obisk restavracije s subvencionirano študentsko prehrano

Glede na rezultate, ki sem jih pridobila, je večina Erasmus študentov v času izmenjave

obiskala restavracijo s subvencionirano študentsko prehrano. Zanimalo me je, kaj je glavni

razlog za obisk te vrste restavracije.

Tabela 25:Razlogi za obisk restavracije s subvencionirano študentsko prehrano v času izmenjave

Razlogi za obisk

restavracije s

subvencionirano

študentsko

prehrano

M* Popolnoma se

ne strinjam

Ne strinjam

se

Niti se strinjam

niti se ne

strinjam

Strinjam se Popolnoma se

strinjam

f f % f f % f f % f f % f f %

Ni sposobnosti za

kuhanje doma

1,94 167 48,3 94 27,2 38 11,0 33 9,5 14 4,0

Ni časa za kuhanje

doma

3,05 44 12,7 74 21,4 80 23,1 116 33,5 32 9,2

Hrana ni draga 4,02 13 3,8 15 4,3 53 15,3 136 39,3 129 37,3



57

39,3 % Erasmus študentov je obiskalo restavracijo s subvencionirano študentsko prehrano

zato, ker se strinjajo, da hrana v restavraciji s subvencionirano prehrano ni draga. Tudi

različne raziskave so pokazale, da nižja cena obroka pripomore k bolj zdravemu načinu

prehranjevanja študentov (Davis, Cullen, Watson, Konarik in Radcliffe, 2009; Ha in

Caine-Bish, 2009; Jeffery, French, Raether in Baxter, 1994; Michels, Bloom, Riccardi,

Rosner in Willett, 2008 v Guagliardo, Lions, Darmon in Verger, 2011).

3.3.1.9 Mnenje o hrani v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano

Ker je delež Erasmus študentov, ki so obiskali restavracijo s subvencionirano študentsko

prehrano, visok, me je zanimalo, kakšno je njihovo mnenje o hrani, ki so jo dobili na

krožniku. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju v Tabeli 21.

Tabela 26: Mnenje o hrani v restavracijah s subvencionirano študentsko prehrano

Mnenje o hrani v

restavracijah s

subvencionirano

študentsko

prehrano

M* Popolnoma se

ne strinjam

Ne strinjam

se

Niti se strinjam

niti se ne

strinjam

Strinjam se Popolnoma se

strinjam

f f % f f % f f % f f % f f %

Poceni hrana 4,25 5 1,4 6 1,7 42 12,1 139 40,2 154 44,5

Okusna hrana 3,95 1 0,3 13 3,8 58 16,8 206 59,5 68 19,7

Zdrava hrana 3,17 8 2,3 60 17,3 163 47,1 94 27,2 21 6,1

Raznolika hrana 3,82 3 0,9 26 7,5 86 24,9 148 42,8 83 24,0

Kakovostna hrana 3,63 6 1,7 17 4,9 117 33,8 164 47,4 42 12,1 Opombe: *M – povprečna vrednost

44,5 % Erasmus študentov se popolnoma strinja, da je hrana v restavracijah s

subvencionirano študentsko prehrano poceni. 59,5 % Erasmus študentov je mnenja, da je

hrana, ki jo dobijo na krožniku v restavracijah s subvencionirano prehrano, okusna. Torej

lahko potrdim, da je cena obroka zelo pomemben dejavnik za izbiro hrane in restavracije.

Poleg tega mora biti v restavracijah s subvencionirano prehrano hrana tudi okusna.

3.3.1.10 Prednosti in slabosti restavracij s subvencionirano študentsko prehrano

Pri Erasmus študentih sem želela ugotoviti, kakšne so prednosti in slabosti restavracij, ki

ponujajo subvencionirano študentsko prehrano. Nekatere prednosti, ki jih Erasmus študenti

navajajo, so:

– hrana je poceni in okusna;

– lahko se je dobro, poceni in udobno;



58

– zaradi restavracij je več časa za učenje in ostale dejavnosti;

– restavracije s subvencionirano prehrano se nahajajo povsod v mestu;

– spoznavanje novih ljudi;

– raznolikost in razpoložljivost hrane;

– rešitev v situaciji, ko v študentskem domu pride do težav s kuhanjem;

– v domu ni opreme, ki bi omogočala kuhanje, zato se raje odpravim v restavracijo s

subvencionirano prehrano;

– dovolj izbire različnih jedi in restavracij, kjer se koristi subvencionirana prehrana.

Seveda pa so Erasmus študenti navedli tudi kar nekaj slabosti restavracij s subvencionirano

študentsko prehrano. Navedli so:

– da je v restavracijah velikokrat treba čakati zaradi gneče;

– da se poje preveč in da je tako prehranjevanje nezdravo;

– nikoli se ne ve, kako kakovostna je hrana na krožniku;

– v nekaterih restavracijah je premalo ponudbe in kakovost hrane je slaba.

Če povzamem, Erasmus študenti so zelo navdušeni nad sistemom subvencionirane

študentske prehrane, ker je hrana poceni in okusna, ostane jim čas za druge dejavnosti,

izpostavljajo možnost izbire različnih menijev. Vendar imajo restavracije s

subvencionirano prehrano tudi slabosti, saj je velikokrat v teh restavracijah gneča, poje se

veliko več, kot če bi si kuhali doma. Poleg tega menijo, da je v nekaterih restavracijah

premalo ponudbe in da je kakovost hrane slaba.

Slika 2: Subvencionirana študentska prehrana (Študentska prehrana, b. d.)



59

3.3.2 Poznavanje prehranskih priporočil

Kolodinsky idr. (2007) so ugotovili, da povečano znanje o prehranskih smernicah

pozitivno vpliva na zdrav način prehranjevanja pri študentih. Študenti se lažje odločajo za

nakup živil, če znajo prebrati oznake na živilu.

3.3.2.1 Vpliv dejavnikov na zdrav način prehranjevanja

Pri Erasmus študentih sem želela ugotoviti, kako pomembni so za njih dejavniki za zdrav

način prehranjevanja. Zanimalo me je tudi, ali dajejo Erasmus študentke večji poudarek na

te dejavnike in ali se posledično bolj zdravo prehranjujejo v primerjavi z Erasmus študenti.

V tabeli 22 so predstavljeni rezultati.

Tabela 27: Ocena anketirancev, kako dejavniki vplivajo na zdrav način prehranjevanja glede na spol

Dejavniki, ki

vplivajo na zdrav

način

prehranjevanja

M* Spol Ni

pomembno

Manj

pomembno

Tako

tako

Pomembno Zelo

pomembno

f f % f f % f f % f f % f f %

Jesti manj sladkorja. 3,73 M 10 8,4 14 11,8 34 28,6 39 32,8 22 18,5

Ž 9 4,0 12 5,3 45 19,8 88 38,8 73 32,2

Jesti več izdelkov z

nizkim deležem

maščob.

3,26 M 18 15,1 19 16,0 30 25,2 40 33,6 12 10,1

Ž 26 11,5 27 11,9 58 25,6 73 32,2 43 18,9

Dodati manj soli. 3,18 M 14 11,8 24 20,2 38 31,9 27 22,7 16 13,4

Ž 31 13,7 28 12,3 60 26,4 70 30,8 38 16,7

Jesti več hrane,

obogatene s

prehranskimi

vlakninami.

3,41 M 15 12,6 14 11,8 40 33,6 33 27,7 17 14,3

Ž 15 6,6 22 9,7 56 24,7 96 42,3 38 16,7

Jesti manj ocvrte

hrane.

3,83 M 10 8,4 12 10,1 27 22,7 48 40,3 22 18,5

Ž 9 4,0 8 3,5 33 14,5 100 44,1 77 33,9

Jesti več zelenjave. 4,31 M 3 2,5 3 2,5 20 16,8 58 48,7 35 29,4

Ž 3 1,3 2 0,9 12 5,3 78 34,4 132 58,1

Jesti več sadja. 4,23 M 3 2,5 3 2,5 23 19,3 63 52,9 27 22,7

Ž 2 0,9 3 1,3 18 7,9 82 36,1 122 53,7

Piti manj gaziranih

pijač.

3,61 M 11 9,2 13 10,9 31 26,1 37 31,1 27 22,7

Ž 27 11,9 10 4,4 42 18,5 76 33,5 72 31,7

Piti manj alkoholnih

pijač.

3,21 M 25 21,0 27 22,7 24 20,2 22 18,5 21 17,6

Ž 23 10,1 30 13,2 61 26,9 64 28,2 49 21,6

Jesti manj predelane

hrane.

3,62 M 13 10,9 16 13,4 32 26,9 36 30,3 22 18,5

Ž 8 3,5 20 8,8 52 22,9 82 36,1 65 28,6

Vnesti manj energije

s hrano.

2,85 M 22 18,5 27 22,7 43 36,1 16 13,4 11 9,2

Ž 30 13,2 40 17,6 94 41,4 45 19,8 18 7,9

Jesti 5 obrokov na

dan.

2,73 M 32 26,9 30 25,2 32 26,9 20 16,8 5 4,2

Ž 48 21,1 45 19,8 52 22,9 52 22,9 30 13,2



60

Rezultati kažejo, da se 58,1 % Erasmus študentkam zdi zelo pomembno, da pojedo več

zelenjave, in 53,7 % Erasmus študentkam se zdi zelo pomembno, da se poje več sadja,

medtem ko se 48,7 % Erasmus študentom zdi pomembno jesti več zelenjave in 52,9 %

Erasmus študentom se zdi pomembno jesti več sadja. Sklepam lahko, da dejavnika, da je

najbolj pomembno pojesti več zelenjave in sadja, še najbolj vplivata na Erasmus študentke,

kar pomeni, da dajejo večji poudarek na zdrav način prehranjevanja. 26,9 % Erasmus

študentom in 21,1 % Erasmus študentkam se ne zdi pomembno, pojesti 5 obrokov na dan.

Priporočeno je, da ima študent dovolj časa za uživanje posameznega obroka, obroki pa

morajo biti ponujeni na način, ki spodbuja pozitiven odnos do prehranjevanja. Obroki za

študente morajo biti prilagojeni tako, da se upošteva priporočene energijske in hranilne

vnose. Pri tem je treba upoštevati starost študentov in zmerno težko telesno dejavnost

(Hlastan Ribič idr., 2008). 31,1 % Erasmus študentom in 33,5 % Erasmus študentkam se

zdi pomembno, da se popije manj gaziranih pijač, medtem ko se 22,7 % Erasmus

študentom zdi manj pomembno piti manj alkoholnih pijač, 28,2 % Erasmus študentkam se

zdi pomembno, da se alkoholne pijače pije v manjših količinah. Iz rezultatov lahko

sklepam, da Erasmus študenti zelo radi uživajo alkoholne pijače v primerjavi z Erasmus

študentkami in ta dejavnik zelo malo vpliva na zdrav način prehranjevanja pri Erasmus

študentih. Ugotavljam, da so dejavniki, našteti v tabeli 22, pomembni za zdrav način

prehranjevanja.

3.3.3 Spremembe v prehrani v času izmenjave

S tem ko se študenti odločijo za študij v tujini, se spremeni njihov življenjski slog. To je

povezano tudi z manjšo razpoložljivostjo določene vrste živil in neprilagojenostjo kulturi,

v kateri živijo v času študija.

3.3.3.1 Spremembe v prehranjevalnih navadah v času izmenjave v Sloveniji

Erasmus študente sem zato povprašala, ali so se v času izmenjave spremenile njihove

prehranjevalne navade v primerjavi s tistimi, ki jih imajo v svoji izvorni državi. Rezultati

so prikazani v nadaljevanju v tabeli 23.



61

Tabela 28: Spremembe prehranjevalnih navad v času izmenjave v Sloveniji v primerjavi z izvorno državo glede

na spol

Spremembe

prehranjevalnih navad

Spol Manj

pogosto kot

doma

Ni

sprememb

Bolj

pogosto

kot doma

f f % f f % f f %

Uživanje sadja M 16 13,4 55 46,2 48 40,3

Ž 48 21,1 120 52,9 59 26,0

Uživanje zelenjave M 22 18,5 52 43,7 45 37,8

Ž 54 23,8 109 48,0 64 28,2

Uživanje mesa M 17 14,3 66 55,5 36 30,3

Ž 75 33,0 108 47,6 44 19,4

Uživanje mesnih izdelkov M 18 15,1 74 62,2 27 22,7

Ž 65 28,6 128 56,4 34 15,0

Uživanje prigrizkov M 31 26,1 71 59,7 17 14,3

Ž 34 15,0 138 60,8 55 24,2

Uživanje hitre hrane M 28 23,5 54 45,4 37 31,1

Ž 36 15,9 112 49,3 79 34,8

Uživanje hrane v

restavracijah

M 5 4,2 9 7,6 105 88,2

Ž 3 1,3 23 10,1 201 88,5

Uživanje zajtrka M 27 22,7 88 73,9 4 3,4

Ž 20 8,8 187 82,4 20 8,8

Uživanje večerje M 8 6,7 99 83,2 12 10,1

Ž 14 6,2 199 87,7 14 6,2

Pitje sladkih pijač M 34 28,6 80 67,2 5 4,2

Ž 37 16,3 166 73,1 24 10,6

Pitje gaziranih pijač M 38 31,9 73 61,3 8 6,7

Ž 32 14,1 174 76,7 21 9,3

Pitje alkoholnih pijač M 14 11,8 46 38,7 59 49,6

Ž 18 7,9 88 38,8 181 53,3

Rezultati kažejo, da kar 88,2 % Erasmus študentov in 88,5 % Erasmus študentk obiskuje

restavracije v času izmenjave pogosteje kot v svoji državi. Pogosteje kot v svoji državi so v

času izmenjave uživali alkoholne pijače. Kar 53,3 % Erasmus študentk in 49,6 % Erasmus

študentov je uživalo več alkohola kot doma. 31,9 % Erasmus študentov je manj pogosto

zaužilo gazirane pijače, medtem ko je 33,0 % Erasmus študentk manj pogosto zaužilo

meso. Pri uživanju sadja, zelenjave, mesnih izdelkov, prigrizkov, hitre hrane, zajtrka,

večerje, sladkih in gaziranih pijač se niso zgodile bistvene spremembe pri Erasmus

študentih. Sklepam, da je uživanje alkoholnih pijač pogostejše zaradi družbe in okolja, v

katerem živijo Erasmus študenti v času študija v Sloveniji. Vzrok pogostejšega obiska

restavracij je, da imamo v Sloveniji na voljo od države subvencionirane obroke, in jih

lahko koristijo tudi Erasmus študenti. Poleg tega so cenovno ugodni za študente.



62

78,1 % Erasmus študentov in študentk trdi, da se njihove prehranjevalne navade v času

izmenjave v Sloveniji niso spremenile, 69,9 % Erasmus študentov in študentk je mnenja,

da so se prehranjevalne navade spremenile na slabše, medtem ko je 51,9 % Erasmus

študentov in študentk mnenja, da so se njihove prehranjevalne navade spremenile na

boljše. To kažejo tudi rezultati, predstavljeni v tabeli 24.

Tabela 29: Spremembe prehranjevalnih navad v času izmenjave v Sloveniji glede na spol

Spremembe

prehranjevalnih navad

Spol Na boljše Na slabše Ni

spremembe

f f % f f % f f %

V času izmenjave v

Sloveniji

M 33 27,7 36 30,3 50 42,0

Ž 55 24,2 90 39,6 82 36,1

Opazili pa so spremembe v telesni masi, saj so jo Erasmus študenti v času izmenjave

pridobili.

Tabela 30: Sprememba telesne mase v času izmenjave v Sloveniji glede na spol

Sprememba telesne

mase

Spol Stabilna

telesna masa

Pridobljena

telesna

masa

Izguba

telesne

mase

Ne vem

f f % f f % f f % f f %

M 45 37,8 33 27,7 26 21,8 15 12,6

Ž 53 23,3 102 44,9 40 17,6 32 14,1

Ugotovim lahko, da je 44,9 % Erasmus študentk in 27,7 % Erasmus študentov pridobilo na

telesni teži v času izmenjave v Sloveniji, medtem ko je 37,8 % Erasmus študentov

odgovorilo, da je njihova telesna masa ostala stabilna. Razlog, da so Erasmus študentke

pridobile na telesni masi, lahko poiščemo v prehranskem vedenju, saj so anketiranke

navajale, da so se večkrat prehranjevalne v restavracijah, popile več alkoholnih pijač kot

doma in se prehranjevalne v poznih večernih urah.



63

4 SKLEPI

Z raziskavo, ki je bila opravljena za namen magistrskega dela, sem želela ugotoviti, kakšne

so prehranjevalne navade Erasmus študentov v času izmenjave v Sloveniji in ugotoviti,

kakšno je njihovo mnenje o sistemu subvencionirane študentske prehrane. Študij o

prehranjevalnih navadah Erasmus študentov je malo, bolj malo pa je raziskanega na

področju subvencionirane študentske prehrane. Vzorec Erasmus študentov je bil

slučajnostni in namenski, vključeval pa je 119 Erasmus študentov in 227 Erasmus

študentk. Zastavila sem si pet glavnih raziskovalnih vprašanj. Glavne ugotovitve, ki so

povezane z raziskovalnimi vprašanji, so predstavljene v nadaljevanju.

Kako se razlikuje prehrana Erasmus študentov glede na spol?

Kakšna je prehrana Erasmus študentov glede na spol sem ugotavljala tako, da sem

preverjala kako pogosto študenti vključujejo posamezna živila v svoj jedilnik v času

izmenjave v Sloveniji. Ugotovila sem, da najbolj pogosto uživajo sadje, zelenjavo, mlečne

izdelke, sladkarije, čaj in vodo Erasmus študentke, medtem ko Erasmus študenti pogosteje

zaužijejo meso in mesne izdelke, ocvrto hrano, krompir, slane prigrizke, brezalkoholne,

gazirane, energijske in alkoholne pijače. Sklepam lahko, da Erasmus študenti (moški) bolj

pogosto posegajo po nezdravih živilih v primerjavi z Erasmus študentkami. Večina

Erasmus študentk uživa zajtrk in kosilo vsak dan, medtem ko večina Erasmus študentov

vsak dan zaužije kosilo in večerjo. Sklepam, da je razlog v subvencionirani študentski

prehrani, katera omogoča hranjenje od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer z 4-urnimi vmesnimi

odmori. Predvidevam pa tudi, da si Erasmus študentke zjutraj vzamejo več časa za

pripravo zajtrka kot Erasmus študenti.

Katero prehransko vedenje so Erasmus študenti spremenili v času izmenjave?

Rezultati kažejo, da je večina Erasmus študentov in študentk v času izmenjave pogosteje

obiskovala restavracije v primerjavi, ko so študirali v svoji državi. V času izmenjave so

Erasmus študentke in študenti prav tako pogosteje uživali alkoholne pijače. Razlog, da so

pogosteje obiskovali restavracije na izmenjavi je v tem, da je v Sloveniji organizirana

subvencionirana študentska prehrana, ki jo lahko uporabljajo tudi Erasmus študenti. Obisk

restavracij, ki so vključene v sistem študentske prehrane, se je zdel Erasmus študentkam in



64

študentom cenovno ugoden in praktičen. Medtem ko pogostejše uživanje alkoholnih pijač

pripisujem predvsem pogostemu druženju študentov. Erasmus študentke zaužijejo

alkoholno pijačo do trikrat na teden, medtem ko jo Erasmus študenti pogosteje. Tudi

raziskave kažejo, da se alkohol ponavadi uživa v večernih urah in ob vikendih, saj do

ponedeljka študenti nimajo študijskih obveznosti (Wood, Sher in Rutledge, 2007).

Kakšno mnenje imajo Erasmus študenti o sistemu subvencionirane študentske

prehrane?

Erasmus študenti so zadovoljni s sistemom subvencionirane študentske prehrane, ker je

hrana poceni in okusna, prihranijo čas za druge aktivnosti, imajo možnost izbirati med

različnimi meniji, kar pomeni, da je hrana lahko raznolika. A se Erasmus študenti strinjajo,

da ima sistem subvencionirane študentske prehrane svoje slabosti. Menijo namreč, da je v

restavracijah velikokrat gneča, poleg tega se poje več, kot če bi si kuhali doma. Nekateri

Erasmus študenti so omenili, da sta ponudba in kakovost hrane v nekaterih restavracijah s

subvencionirano študentsko prehrano slabši.

Nekatere raziskave kažejo, da v Franciji, v univerzitetnih prehranskih obratih, nižja cena

obroka vpliva na boljšo izbiro hrane (Guagliardo, Lions, Darmon in Verger, 2011).

Kako dobro Erasmus študenti poznajo prehranska priporočila?

Večini Erasmus študentkam se zdi najbolj pomembno, da se čez dan poje dovolj sadja in

zelenjave. Rezultati raziskave, ki sem jo izvedla kažejo, da se Erasmus študentom ne zdi

pomembno, da je na dan potrebno zaužiti vsaj 3 do 5 obrokov. Se pa Erasmus študentkam

zdi pomembno, da se hrani ne dodaja veliko soli, medtem ko se Erasmus študentom zdi to

manj pomembno. Priporočeno je, da se hrane ne dosoljuje (Gregorič, 2015). Glede na

rezultate, ki sem jih pridobila z raziskavo, ugotavljam, da so Erasmus študentke bolj kot

študenti ozaveščene in da vedo, kaj je pomembno za zdrav način prehranjevanja.

Kateri dejavniki vplivajo na spremembo prehranjevanja Erasmus študentov v času

izmenjave?

V času izmenjave v Sloveniji je večina Erasmus študentov zaužila več alkoholnih pijač in

pogosteje so obiskali restavracije kot v njihovih izvornih državah. Sklepam, da je uživanje

alkoholnih pijač pogostejše zaradi družbe in okolja, v katerem živijo Erasmus študenti v



65

času študija v Sloveniji. Vzrok pogostejšega obiska restavracij je, da imamo v Sloveniji na

voljo subvencionirane obroke, ki jih sofinancira država, in jih lahko koristijo tudi Erasmus

študenti. Poleg tega so cenovno ugodni za študente. Pri Erasmus študentih se niso zgodile

bistvene spremembe v uživanju sadja, zelenjave, mesnih izdelkov, prigrizkov, hitre hrane,

zajtrka, večerje, sladkih in gaziranih pijač. Naštete skupine živil so uživali enako, kot če bi

živeli doma, v svoji državi. V večini se torej prehranjevalne navade Erasmus študentov v

času izmenjave v Sloveniji niso bistveno spremenile, kar so pokazali tudi rezultati. Vendar

je večina Erasmus študentk po lastni oceni pridobila telesno maso v času izmenjave v

Sloveniji, medtem ko so Erasmus študenti ocenili, da je njihova telesna masa stabilna.

Glede na objavljene vire sklepam, da se v času izmenjave pri Erasmus študentih

spremenijo nekatere prehranjevalne navade. Primerjava prehrane Erasmus študentov iz

držav južne Evrope in Erasmus študentov iz držav severne Evrope pokaže, da ni bistvenih

razlik v njihovih prehranjevalnih navadah. Erasmus študenti iz južne Evrope kljub

spremembi okolja še vedno držali sredozemskega načina prehranjevanja. Za Erasmus

študente je zelo uporaben sistem subvencionirane študentske prehrane, saj je takšna

prehrana finančno ugodna. Študetni imajo s sistemom subvencionirane študentske prehrane

možnost, da zaužijejo več rednih dnevnih obrokov.

Ugotavljam, da je za prehrano Erasmus študentov ustrezno poskrbljeno. Predvidevam, da

bi bilo smiselno tudi študente na izmenjavi ozaveščati o pomenu zdrave prehrane,

predvsem pa jim zagotoviti možnosti, da jim je dostopna kakovostna in zdrava prehrana.

Nadaljne raziskave so lahko usmerjene v podrobnejše analize zaužite hrane in v analizo

hranilne vrednosti hrane.



66

5 VIRI IN LITERATURA

Adedeji, O. A. in John, U. I. (2015). Food Environment and Unhealthy Eating Habits

among Adolescents in Tertiary Institutions. American International Journal of Research in

Humanities, Arts and Social Sciences, 9(1), 72-77.

Akmatov, M. K., Mikolajczyk, R. T., Meier, S. in Krämer, A. (2011). Alcohol

Consumption Among University Students in North Rhine-Westphalia, Germany – Results

From a Multicenter Cross-sectional Study. Journal of American College Health, 59(7),

620-626.

Alghamdi, H. in Otte, S. (2016). The Challenges and Benefits of Study Abroad.

International Journal of Humanities and Social Science, 6(5), 16-22.

Alrasheedi, A. A., Bu Mozah, A. A., Alharbi, O. H., Alghadouni, S. A., Alfreedy, M. S. in

Alfawzan, A. I. (2016). Use of energy drinks by male students of Qassim University, Saudi

Arabia. Int J Community Med Public Health, 3(5), 1229-1234.

American College Health Association. (2006). American College Health Association-

National College Health Assessment (ACHA-NCHA) spring 2004 reference group data

report. Journal of American College Health, 54, 201-211.

Arvaniti, F., Panagiotakos,, D. B., Pitsavos, C., Zampelas, A. in Stefanadis, C. (2006).

Dietary habits in a Greek sample of men and women: the ATTICA study. Central

European Journal of Public Health, 14(2), 74-77.

Balaghi, S., Faramarzi, E., Mahdavi, R. in Ghaemmaghami, J. (2011). Fluids Intake and

Beverages Consumption Pattern among University Students. Health Promotion

Perspectives, 1(1), 54-61.

Banytė, I. (2014). Towards successful integration of ERASMUS students into Lithuanian

culture. Language in Different Contexts, 6(1), 169-175.



67

Beine, M., Noël, R. in Ragot, L. (2014). Determinants of the international mobility of

students. Economics of Education Review, 41, 40-54.

Binkley, J. K. (2006). The effect of demographic, economic, and nutrition factors on the

frequency of food away from home. Journal of Consumer Affairs, 40, 372-391.

Bipasha, M. S. in Goon, S. (2013). Fast food preferences and food habits among students

of private universities in Bnagladesh. South East Asia Journal of Public Health, 3(1), 61-

64.

Block, J. P, Gillman, M. W., Linakis, S. K. in Goldman, R. E. (2013). »If It Tastes Good,

I'm Drinking It«: Qualitative Study of Beverage Consumption Among College Students.

Journal of Adolescent Health, 52(6), 702-706.

Böttcher, L., Araújo, N. A. M., Nagler, J., Mendes, J. F. F., Helbing, D. in Herrmann, H. J.

(2016). Gender Gap in the ERASMUS Mobility Program. PLoS ONE, 11(2), 1-8.

Bracht, O., Engel, C., Janson, K., Over, A., Schomburg, H. in Teichler, U. (2006). The

professional value of ERASMUS mobility. Kassel, Germany: International Centre for

Higher Education Research, University of Kassel.

Brunt, A., Rhee, Y. in Zhong, L. (2008). Differences in Dietary Patterns Among College

Students According to Body Mass Index. Journal of American College Health, 56(6), 629-

634.

Brux, J. M. in Fry, B. (2009). Multicultural Students in Study Abroad: Their Interests,

Their Issues, and Their Constraints. Journal of Studies in International Education, 14(5),

508-527.

Bryant, R. in Dundes, L. (2008). Fast food perception: A pilot study of college students in

Spain and the United States. Appetite, 51, 327-330.



68

Cahill, C. R. in Stavrianeas, S. (2013). Assessing Dietary Changes in International

Students and the Barriers to Healthy Living Abroad: A Review. Journal of Exercise

Physiology, 16(4), 51-63.

Cefai, C. in Camilleri, L. (2011). The dietary habits of Maltese university students. Malta

Medical Journal, 23(2), 7-12.

Chourdakis, M., Tzellos, T., Papazisis, G., Toulis, K. in Kouvelas, D. (2010). Eating

habits, health attitudes and obesity indices among medical students in northern Greece.

Appetite, 55, 722-725.

Cullen, K. W., Baranowski, T., Rittenberry, L., Cosart, C., Hebert, D. in De Moor, C.

(2001). Child-reported family and peer influences on fruit, juice and vegetable

consumption: realibility and validity of measures. Health Education Research, 16(2), 187-

200.

Deshpande, S., Basil, D. M. in Basil, Z. D. (2009). Factors Influencing Healthy Eating

Habits Among College Students: An Application of the Health Belief Model. Health

Marketing Quarterly, 26, 145-164.

Dietary Guidelines for Americans 2015-2020. (2015). Pridobljeno s

https://health.gov/dietaryguidelines/2015/resources/2015-2020_Dietary_Guidelines.pdf

Di Pietro, G. (2014). University study abroad and graduates' employability. Pridobljeno s

https://wol.iza.org/uploads/articles/109/pdfs/university-study-abroad-and-graduates-

employability.pdf?v=1

Dovey, T. M., Staples, P. A., Gibson, E. E. in Halford, J. C. G. (2008). Food neophobia

and »picky/fussy« eating in children: a review. Appetite, 50, 181-193.

https://health.gov/dietaryguidelines/2015/resources/2015-2020_Dietary_Guidelines.pdf

https://wol.iza.org/uploads/articles/109/pdfs/university-study-abroad-and-graduates-employability.pdf?v=1

https://wol.iza.org/uploads/articles/109/pdfs/university-study-abroad-and-graduates-employability.pdf?v=1



69

Doyle, S., Gendall, P., Meyer, L. H., Hoek, J., Tait, C., McKenzie, L. in Loorparg, A.

(2010). An Investigation of Factors Associated With Student Participation in Study

Abroad. Journal of Studies in International Education, 14(5), 471-490.

Dwyer, M., & Peters, C. (2004). The benefits of study abroad. Transitions Abroad, 27(5),

56-57.

Eating Well with Canada's Food Guide. A Resource for Educators and Communicators.

(2011). Pridobljeno s http://www.hc-sc.gc.ca/fn-an/alt_formats/hpfb-dgpsa/pdf/pubs/res-

educat-eng.pdf

Edwards, J. S. A., Hartwell, H. L. in Brown, L. (2010). Changes in food neophobia and

dietary habits of international students. Journal of Human Nutrition and Dietetics, 23, 301-

311.

El Ansari, W., Stock, C. in Mikolajczyk, T. (2012). Relationships between food

consumption and living arrangements among university students in four European

countries – A cross-sectional study. Nutrition Journal, 11(28), 1-7.

El-Qudah, J. M., Al-Omran, H., Abu-Alsoud, B. in Al-Shek Yousef, T. O. I. (2012).

Nutritional Status among a Sample of Saudi College Students. Current Research Journal

of Biological Sciences, 4(5), 557-562.

Endes, Y. Z. (2015). Overseas education process of outgoing students within The Erasmus

Exchange Programme. Procedia – Social and Behavioral Sciences, 174, 1408-1414.

Fabián, C., Pagán, I., Ríos, J. L. idr. (2013). Dietary patterns and their association with

sociodemographic characteristics and perceived academic stress of college students in

Puerto Rico. Puerto Rico Health Sciences Journal, 32(1), 36-43.

http://www.hc-sc.gc.ca/fn-an/alt_formats/hpfb-dgpsa/pdf/pubs/res-educat-eng.pdf

http://www.hc-sc.gc.ca/fn-an/alt_formats/hpfb-dgpsa/pdf/pubs/res-educat-eng.pdf



70

Functions and Food Sources of Some Common Vitamins. (2013). Pridobljeno s

http://www.dietitians.ca/Downloads/Factsheets/Functions-Sources-Common-

Vitamins.aspx

Gerend, M. A. (2009). Does Calorie Information Promote Lower Calorie Fast Food

Choices Among College Students? Journal of Adolescent Health, 44, 84-86.

Goff, A. M. (2011). Stressors. Academic Performance, and Learned Resourcefulness in

Baccalaureate Nursing Students. International Journal of Nursing Education Scholarship,

8(1), 1-20.

Greaney, M. L., Less, F. D., White, A. A., Dayton, S. F., Riebe, D., Blissmer, B., Shoff, S.,

Walsh, J. R. in Greene, G. W. (2009). College students' barriers and enablers for healthful

weight management: A qualitative study. Journal of Nutrition Education and Behavior, 41,

281-286.

Gregorič, M. (2015). Prehranjevanje mladih v Sloveniji. Pridobljeno s

http://www.zdravjemladih.si/data-si/file/prehrana.pdf

Gruber, J. K. (2008). Social Support for Exercise and Dietary Habits Among College

Students. Adolescence, 43(171), 557-575.

Guagliardo, V., Lions, C., Darmon, N. in Verger, P. (2011). Eating at the university

canteen. Associations with socioeconomic status and healthier self-reported eating habits

in France. Appetite, 56, 90-95.

Hastings, G., Stead, M., McDermott, L., Forsyth, A., MacKintosh, A. M., Rayner, M.,

Godfrey, C., Caraher, M. in Angus, K. (2003). Review of research on the effects of food

promotion to children. Final report. Glasgow: Centre for Social Marketing, University of

Strathclyde.

http://www.dietitians.ca/Downloads/Factsheets/Functions-Sources-Common-Vitamins.aspx

http://www.dietitians.ca/Downloads/Factsheets/Functions-Sources-Common-Vitamins.aspx

http://www.zdravjemladih.si/data-si/file/prehrana.pdf



71

Hlastan Ribič, C., Zakotnik Maučec, J., Seljak Koroušić, B., Pokorn, D. in Poličnik, R.

(2008). Smernice zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki. A. Čampa Širca (ur.). 45

str. Pridobljeno s http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S80HO2V2

Ibáñez, E., Thomas, Y., Bicenty, A., Barrera, J., Martinez, J. in Gerena, R. (2008).

Changes of nourishing habits of the dentistry students of the University Foundation San

Martin, Bogotá, Colombia. Nova – Publicación Científica en Ciencias Biomédicas, 6, 27-

34.

Ibrahim, N. K. R., Iftikhar, R., Murad, M., Fida, H., Abalkhaeil, B. in Al Ahmadi, J.

(2014). Energy Drinks Consumption amongst Medical Students and Interns from Three

Colleges in Jeddah, Saudi Arabia. Journal of Food and Nutrition Research, 2(4), 174-179.

Jaworowska, A. in Bazylak, G. (2007). Residental factors affecting nutrient intake and

nutritional status of female pharmacy students in Bydgoszcz. Roczniki Panstwowego

Zakładu Higieny, 58(1), 245-251.

Junor, S. in Usher, A. (2008). Student Mobility and Credit Transfer: A National and

Global Survey. Pridobljeno s http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED529950.pdf

Junqing Chu, J., Jahn, H. J., Khan, M. H. in Kraemer, A. (2016). Alcohol consumption

among university students: a Sino-German comparison demonstrates a much lower

consumption of alcohol in Chinese students. Journal of Health, Population and Nutrition,

35(25), 1-11.

Kolodinsky, J., Green, J., Michahelles, M. in Harvey-Berino, J. R. (2008). The use of

nutritional labels by college students in a food-court setting. J Am Coll Health, 57(3), 297-

301.

Kolodinsky, J., Harvey-Berino, J. R., Berlin, L., Johnson, R. K. in Reynolds, T. W. (2007).

Knowledge of current dietary guidelines and food choice by college students: better eaters

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S80HO2V2

http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED529950.pdf



72

have higher knowledge of dietary guidance. Journal of the American Dietetic Association,

107(8), 1409-1413.

Kremmyda, L. S., Papadaki, A., Hondros, G., Kapsokefalou, M. in Scott, J. A. (2008).

Differentiating between the effect of rapid dietary acculturation and the effect of living

away from home for the first time, on the diets of Greek students studying in Glasgow.

Appetite, 50, 455-463.

Kruger Sloan, J. in Kruger, D. J. (2015). The impact of alcohol consumption on food

choices among college students. American Journal of Health Studies, 30(2), 70-73.

LaCaille, L. J., Dauner, K. N., Krambeer, R. J. in Pedersen, J. (2011). Psychosocial and

Environmental Determinants of Eating Behaviors, Physical Activity, and Weight Change

Among College Students: A Qualitative Analysis. Journal of American College Health,

59(6), 531-538.

Lachat, C. K., Huybregts, L. F., Roberfroid, D. A., Van Camp, J., Remaut-De Winter, A.

M. in Debruyne, P. (2009). Nutritional profile of foods offered and consumed in a Belgian

university canteen. Public Health Nutrition, 12, 122-128.

Larson, N. I., Perry, C. L., Story, M. in Neumark-Sztainer, D. (2006). Food Preparation by

Young Adults is Associated with Better Diet Quality. Journal of the American Dietetic

Association, 106(12), 2001-2007.

Larson, N. I., Nelson, M. C., Neumark-Sztainer, D. R., Story, M. T., Wall, M. M.,

Harnack, L. J. in Eisenberg, M. E. (2008). Fast Food Intake: Longitudinal Trends during

the Transition to Young Adulthood and Correlates of Intake. Journal of Adolescent Health,

43, 79-86.

Larson, N. I., Nelson, M. C., Neumark-Sztainer, D., Story, M. in Hannan, P. J. (2009).

Making Time for Meals: Meal Structure and Associations with Dietary Intake in Young

Adults. Journal of the American Dietetic Association, 109(1), 72-79.



73

Larson, N., Neumark-Sztainer, D., Laska, M. N. in Story, M. (2011). Young Adults and

Eating Away from Home: Associations with Dietary Intake Patterns and Weight Status

Differ by Choice of Restaurant. Journal of the American Dietetic Association, 111(11),

1696-1703.

Lee, J.-E. in Yoon, W.-Y. (2014). A study of dietary habits and eating-out behavior of

college students in Cheongju area. Technology and Health Care, 22, 435-442.

Lukács, A., Simon, N., Demeter, J., Dányi, É. in Kiss-Tóth, E. (2013). Alcohol

consumption among university students. Egészségtudományi közlemények: A miskolci

egyetem közleménye, 3(2), 57-61.

Mikolajczyk, R. T., El Ansari, W. in Maxwell, A. E. (2009). Food consumption frequency

and perceived stress and depressive symptoms among students in three European countries.

Nutrition Journal, 8(31), 1-8.

Miller, K. E. (2008). Energy Drinks, Race, and Problem Behaviors Among College

Students. Journal of Adolescent Health, 43, 490-497.

Misra, R. (2007). Knowledge, attitudes, and label use among college students. Journal of

the American Dietetic Association, 107(12), 2130-2134.

Miyake, E. R. in Marmorstein, N. R. (2015). Energy drink consumption and later alcohol

use among early adolescents. Addictive Behaviors, 43, 60-65.

Morse, K. L. in Driskell, J. A. (2009). Observed sex differences in fast-food consumption

and nutrition self-assessments and beliefs of college students. Nutrition Research, 29, 173-

179.



74

Moure-Rodríguez, L., Piñeiro, M., Varela, M. C., Rodríguez-Holguín, S., Cadaveira, F. in

Caamaño-Isorna, F. (2016). Identifying Predictors and Prevalence of Alcohol Consumption

among University Students: Nine Years of Follow-Up. PLoS ONE, 11(11), 1-15.

National Health and Medical Research Council. (2013). Australian Dietary Guidelines.

Canberra: National Health and Medical Research Council.

Nelson, M. C., Kocos, R., Lytle, L. A. in Perry, C. L. (2009). Understanding the Perceived

Determinants of Weight-related Behaviors in Late Adolescence: A Qualitative Analysis

among College Youth. Journal of Nutrition Education and Behavior, 41(4), 287-292.

Nelson, M. C., Larson, N., Barr-Anderson, D., Neumark-Sztainer, D. in Story, M. (2009).

Disparities in dietary intake, meal patterning, and home food environments among young

adult nonstudents and 2 and 4 year college students. American Journal of Public Health,

99(7), 1216-1219.

Neslişah, R. in Emine, A. Y. (2011). Energy and nutritient intake and food patterns among

Turkish university students. Nutrition Research and Practice, 5(2), 117-123.

O'Brien, M. C., McCoy, T. P., Rhodes, S. D., Wagoner, A. in Wolfson, M. (2008).

Caffeinated Cocktails: Energy Drink Consumption, High-risk Drinking, and Alcohol-

related Consequences among College Students. Academic Emergency Medicine, 15(5),

453-459.

Olabi, A., El Ouyoun Najm, N., Baghdadi, O. K. in Morton, J. M. (2009). Food neophobia

levels of Lebanese and American college students. Food Quality and Preference, 20, 353-

362.

Olsen, A., Egeberg, R., Halkjær, J., Christensen, J. Overvad, K. in Tjønneland, A. (2011).

Healthy Aspects of the Nordic Diet Are Related to Lower Total Mortality. The Journal of

Nutrition, 141(4), 639-644.



75

Papadaki, A. in Scott, J. A. (2002). The impact on eating habits of temporary translocation

from a Mediterranean to a Northern European environment. European Journal of Clinical

Nutrition, 56, 455-461.

Papadaki, A., Hondros, G., Scott, J. in Kapsokefalou, M. (2007). Eating habits of

University students living at, or away from home in Greece. Appetite, 49, 169-176.

Pei Lin, L. in Wan Dali, W. P. E. (2012). The Impact of Nutrition Education Interventions

on the Dietary Habits of College Students in Developed Nations: A Brief Review. The

Malaysian Journal of Medical Sciences, 19(1), 4-14.

Perez-Cueto, F., Verbeke, W., Lachat, C. in Remaut-De Winter, A. M. (2008). Changes in

dietary habits following temporal migration. The case of international students in Belgium.

Appetite, 52, 83-88.

Peterson, S., Duncan, D. P., Null, D. B., Roth, S. L. in Gill, L. (2010). Positive Changes in

Perceptions and Selections of Healthful Foods by College Students After a Short-Term

Point-of-Selection Intervention at a Dining Hall. Journal of American College Health,

58(5), 425-431.

Program ERASMUS +. (2016). Pridobljeno s https://www.uni-

lj.si/mednarodno_sodelovanje_in_izmenjave/program_erasmus_plus/

Richards, A., Kattelman, K. K. in Ren, C. (2006). Motivating 18- to 24-Year-Olds to

Increase Their Fruit and Vegetable Consumption. Journal of American Dietetic

Association, 106(9), 1405-1411.

Rodrigues, T. H., Reis Lima, M. J., Guiné, R. P. F. in Teixeira de Lemos, E. (2013).

Evaluation of Eating Habits among Portuguese University Students: A Preliminary Study.

World Academy of Science, Engineering and Technology, 79, 481-485.

https://www.uni-lj.si/mednarodno_sodelovanje_in_izmenjave/program_erasmus_plus/

https://www.uni-lj.si/mednarodno_sodelovanje_in_izmenjave/program_erasmus_plus/



76

Ruisoto, P., Cacho, R., López-Goñi, J. J., Vaca, S. in Jiménez, M. (2016). Prevalence and

profile of alcohol consumption among university students in Ecuador. Gaceta Sanitaria,

30(5), 370-374.

Scientific Recommendations for Healthy Eating Guidelines in Ireland. (2011). Pridobljeno

s https://www.fsai.ie/science_and_health/healthy_eating.html

Scott-Sheldon, L. A. J., Carey, K. B. in Carey, M. P. (2008). Health behavior and college

students: Does Greek affiliation matter? J Behav Med, 31, 61-70.

Scully, M., Morley, B., Niven, P., Crawford, D., Pratt, I. S. in Wakefield, M. (2017).

Factors associated with high consumption of soft drinks among Australian secondary-

school students. Public Health Nutrition, 20(13), 1-9.

Serlachius, A., Hamer, M. in Wardle, J. (2007). Stress and weight change in university

students in the United Kingdom. Physiology & Behavior, 92, 548-553.

Smith, B. (2013). The Beneficial and Consequential Effects of Study Abroad Programs.

Undergraduate Journal of Global Citizenship, 1(3), 1-15.

Smolin, A. L. in Grosvenor, B. M. (2013). Nutrition: Science and Applications. New

Jersey: John Wiley and Sonc Inc.

Souto-Otero, M., Huisman, J., Beerkens, M., de Wit, H. in Vujić, S. (2013). Barriers to

International Student Mobility: Evidence from the Erasmus Program. Educational

Researcher, 42(2), 70-77.

Spierer, D. K., Blanding, N. in Santella, A. (2014). Energy Drink Consumption and

Associated Health Behaviors Among University Students in an Urban Setting. Journal of

Community Health, 39, 132-138.

https://www.fsai.ie/science_and_health/healthy_eating.html



77

Spiering, K. in Erickson, S. (2006). Study abroad as innovation: Applying the diffusion

model to international education. International Education Journal, 7(3), 314-322.

Story, M., Neumark-Sztainer, D. in French, S. (2002). Individual and environmental

influences on adolescent eating behaviors. Journal of the American Dietetic Association,

102(3), 40-51.

Student restaurants and cafeterias. (b.d.). Pridobljeno s

http://www.unizg.hr/homepage/international-exchange/exchange-students/student-

services/student-restaurants-and-cafeterias/

Tobar-Vargas, L., Vasquez-Cardoso, S. in Bautista-Muñoz, L. (2008). Description of food

habits of Faculty of Science Students in the Pontificia Universidad Javeriana – 2005.

Universitas Scientiarum, 13(1), 55-63.

Trichopoulou, A., Soukara, S. in Vasilopoulou, E. (2007). Traditional foods: a science and

society perspective. Trends in Food Science & Technology, 18, 420-427.

Van Erp, B., Webber, W. L., Stoddard, P., Shah, R., Martin, L., Broderick, B. in Induni, M.

(2014). Demographic Factors Associated With Perceptions About Water Safety and Tap

Water Consumption Among Adults in Santa Clara County, California, 2011. Preventing

Chronic Disease, 11, 1-6.

Vargas-Zárate, M., Becerra-Bulla, F. in Prieto-Suárez, E. (2010). Evaluating university

student's dietary intake in Bogotá, Colombia. Revista de Salud Pública, 12(1), 116-125.

Verbik, L. in Lasanowski, V. (2007). International Student Mobility: Patterns and Trends.

Velika Britanija: The Observatory on Borderless Higher Education.

Verhoeven, H. (2013). Determinants of fruit & vegetable and fat intake in university

students: a cross-sectional explanatory study (Magistrsko delo). Fakulteta za telesno

vzgojo in fizioterapijo: Bruselj.

http://www.unizg.hr/homepage/international-exchange/exchange-students/student-services/student-restaurants-and-cafeterias/

http://www.unizg.hr/homepage/international-exchange/exchange-students/student-services/student-restaurants-and-cafeterias/



78

Vilela, S., Santos, S., Padrão, P. in Caraher, M. (2014). Length of Migration and Eating

Habits of Portuguese University Students Living in London, United Kingdom. Ecology of

Food and Nutrition, 53, 419-435.

Wengreen, H. J. in Moncur, C. (2009). Change in diet, physical activity, and body weight

among young-adults during the transition from high school to college. Nutrition Journal, 8,

1-7.

WHO. (2017). Food based dietary guidelines in the WHO European Region. Danska:

WHO Regional Office for Europe.

Wood,P. K., Sher, K. J. in Rutledge, P. C. (2007). College Student Alcohol Consumption,

Day of the Week, and Class Schedule. Alcoholism: Clinical and Experimental Research,

31(7), 1195-1207.

Zakon o subvencioniranju študentske prehrane /ZSŠP/ (2014). Uradni list RS, št. 46

(6.10.2014). Pridobljeno s http://www.sou-

lj.si/sites/default/files/zakon_o_subvencioniranju_studentske_prehrane_2015_0.pdf

Zupančič, A. in Hoyer, S. (2006). Prehranjevalne navade študentov. Obzornik zdravstvene

nege, 40, 157-163.

http://www.sou-lj.si/sites/default/files/zakon_o_subvencioniranju_studentske_prehrane_2015_0.pdf

http://www.sou-lj.si/sites/default/files/zakon_o_subvencioniranju_studentske_prehrane_2015_0.pdf



79

6 VIRI SLIK

Študentska prehrana. (b.d.). pridobljeno s http://www.sou-lj.si/sl/organizacije/studentska-

prehrana

http://www.sou-lj.si/sl/organizacije/studentska-prehrana

http://www.sou-lj.si/sl/organizacije/studentska-prehrana



80

7 PRILOGE

7.1 Priloga 1: Anketni vprašalnik

Eating habits of ERASMUS students

I would kindly ask you to take some time and participate in a survey which studies the eating habits of the

ERASMUS exchange students. Participation in the survey is anonymous and the results will be used solely

for research purposes. Please take a few moments and complete this survey by clicking on Next page. The

questionnaire was prepared by Faculty of Education Ljubljana. Thank you for your cooperation.Eva Gruber,

Faculty of Education

Q1 - Section I: Demographic Data XSPOL - Gender:

Male Female

XSTARleta - How old are you?

Q2 - Residential condition:

Student dormitory Live independently in a flat or house Other:

Q3 - How long are you staying on student exchange in Slovenia?

1 - 3 months 4 - 6 months 1 year Other:

Q4 - Country of origin:

Q5 - Which faculty do you visit in the area of the University of Ljubljana?

Faculty of Education Other:

Q6 - Which course are you studying on the faculty?



81

Natural sciences (Biology, Chemistry, ...) Social sciences (Education, Law, History, Economics...) Other:

Q7 - Which year are you attending on the selected faculty?

First year Second year Third year Fourth year Other:

Q8 - Section II: Eating habits of ERASMUS students in Slovenia Q9 - How often do you have the following meals?

Never Once to

twice per

week

3 - 4

times per

week

5 - 6

times per

week

Every day

Breakfast Morning snack Lunch Afternoon snack Dinner

Q10 - How many meals do you usually have per day?

1 meal 2 meals 3 meals 4 or more meals Other:

Q11 - How often do you eat these foods since you came in Slovenia?

None 1 - 3 times

per month

1 time per

week

2 - 3 times

per week

4 - 6 times

per week

1 - 2 times

per day

More than

3 times

per day

Fruit Vegetables Fish Meat Meat products Dairy

products (yogurt,

cheese, ...)

Fried foods Legume (beans,

peas, ...)



82

None 1 - 3 times

per month

1 time per

week

2 - 3 times

per week

4 - 6 times

per week

1 - 2 times

per day

More than

3 times

per day

Nuts Ready dishes Bread Rice Potatoes Savory snacks

(crisps, chips, ...)

Sweets (chocolate,

candies, ...)

Other:

Q12 - How often do you drink these drinks since you came in Slovenia?

None 1 - 3 times

per month

1 time per

week

2 - 3 times

per week

4 - 6 times

per week

1 - 2 times

per day

More than

3 times

per day

Milk Non-alcoholic

drinks (juice, ice

tea, water with

flavour, ...)

Soft drinks (coca-

cola, sprite, fanta,

...)

Alcoholic drinks

(beer, wine, ...)

Energy drinks (Red

Bull, Burn,

Monster...)

Tea Coffee Water Other: Q13 - How much water and other drinks you drink per day in everage? Write down in deciliter (dL).

Water

Juice

Soft drinks (coca-cola, sprite, fanta, ...)

Non-alcoholic drinks (juice, ice tea, water

with flavour, ...)

Energy drinks (Red Bull, Burn, Monster, ...)



83

Alcoholic drinks (beer, wine, ...)

Other:

Q14 - Do you usually take sugar in:

Yes No I don't drink

Tea Coffee Q15 - How often do you eat in different places if compared with situation when you are home (in your

country)?

Less often The same as at

home (in my

country)

More often

Eating at home (student dormitory; ...) Eating outside (restaurants, fast food

restaurants etc.)

Q16 - How does each of the following factors influence your food consumption since you have come to

Slovenia?

Not at all Not really Undecide

d

Somewha

t

Very

much

Taste of food Availability of food Quality of food Freshness of food Healthy benefits of food Time cooking The price of food Q17 - How often do you cook meals, since you have come to Slovenia?

Never or

once per

week

2 - 3

times per

week

4 - 5

times per

week

5 - 6

times per

week

Every day

Breakfast Lunch Dinner Q18 - How often do you choose the following types of restaurantswhen you decide to eat out when you

are in Slovenia?

Less than 3

times per

month

Once a

week

Several

times a

week

Every day

Restaurant with Slovenian cuisine



84

Less than 3

times per

month

Once a

week

Several

times a

week

Every day

Chinese restaurant Mexican restaurant Fast food restaurants (McDonald's; Burger

King, etc.)

Restaurant where you eat subsidized

students meals

Q19 - How strong do you agree with some reasons to eat in restaurantsand students restaurants?

Totally

disagree

Disagree Neither

agree nor

disagree

Agree Totally

agree

I eat in restaurants, because I don't have

skills to cook at home.

I eat in restaurants, because I don't have

time to cook at home.

I eat in restaurants, because food in

restaurants is not expensive.

Q20 - What do you think about food in subsidizedstudents restaurants?

Totally

disagree

Disagree Neither

agree nor

disagree

Agree Totally

agree

Food is cheap. Food is tasty. Food is healthy. Food is diverse. Food is good quality. Q21 - How often do you eat alone or with friends?

Never Rarely Sometimes Almost

always

I eat alone. I eat with friends. Q22 - What are the advantages and the disadvantages of restaurants with subsidized students

restaurants in Slovenia? Write in table.

Advantages of restaurants with subsidized

restaurants

Disadvantages of restaurants with

subsidized restaurants



85

Q23 - How many EUR do you spend in Slovenia for food per week on everage?

EUR (€)

Q24 - This amount of money is:

Less than at home. The same as at home. More than at home.

Q25 - Section III: General nutrition knowledge Q26 - How important are the following factors for your healthy eating?

Not

important

Less

important

So-So Important Very

important

Eat less sugar. Eat more low fat products. Add less salt. Eat more fiber-rich foods. Eat less fried foods. Eat more vegetables. Eat more fruits. Drink fewer soft drinks. Drink less alcoholic drinks. Eat less processed foods. Intake less energy by food. Eat 5 meals per day. Q27 - How are you now, when you're on the student exchange in Slovenia, attentive to healthy eating if

compared with eating at home?

More attentive Same attentive Less attentive

Q28 - Section IV: Rating nutrition during exchanges in Slovenia Q29 - What changes in your diet have you made since your arrival in Slovenia if compared with the

diet in your country?

Less often than

at home

No changes More often

than at home

I eat fruits. I eat vegetables. I eat meat. I eat meat products. I eat snacks. I eat fast food. I eat in restaurants.



86

Less often than

at home

No changes More often

than at home

I eat breakfast. I eat dinner. I drink sweet drinks (ice tea, juice, ...). I drink soft drinks (coca-cola, fanta, sprite,

...).

I drink alcoholic drinks (beer, wine, ...). Q30 - How have your eating habits changed since you had come to Slovenia?

On the better. On the worse. No change.

Q31 - Have you noticed changes in your weight since moving to Slovenia?

My weight has been stable. I have gained weight. I have lost weight. Do not know.

Q32 - Please feel free to add any other information on changes that may have occurred in your eating

habits since you had come to Slovenia.

Documents

PREHRANJEVALNE NAVADE ERASMUS ŠTUDENTOVpefprints.pef.uni-lj.si/4799/1/gruber-eva_magistrsko-delo...students' awareness on the importance of healthy diet, and to enable them access