PREGOVORITE ZA POSTIGNUVAWE NA OHRIDSKIOT DOGOVOR

PREGOVORITE ZA POSTIGNUVAWE NA OHRIDSKIOT DOGOVOR


Pr

ego

vor

ite

za

po

sti

gnuv

awe

na

Ohr

id

ski

ot

do

govo

r

Vet

on

Qat

if

i

Veton Qatifi

Д-р Ветон Љатифи е предавач на Универзитетот на Југоисточна Европа во Македонија. Истовремено работи и како политички аналитичар. Меѓу другото тој предавал и на следните универзитетски центри: Харвард Универзитетот, Џон Ф. Кенеди Владина школа (САД); Лондонската школа за економија и политички науки (Велика Британија); Европската академија на Берлин (Германија); Савариа Меѓународен Универзитет (Унгарија); Универзитетот на Мисури (САД); Универзитетот на Масачусетс (САД), и др.

Автор е на книгата “Macedonian Challenges in the Process of Democratization and Stabilization” (КАС, 2003). Автор е и на низа поглавја од книги и други томови главно објавени на англиски јазик.

Ветон Љатифи докторирал во областа на Политичките науки, додека магистрирал во областа на Меѓународните односи и дипломатија.

За секој коментар и сугестија околу оваа книга пиши му на авторот на следната e-mail адреса: [email protected]

1Veton Qatifi

VETON QATIFI

PREGOVORITE

ZA POSTIGNUVAWE

NA OHRIDSKIOT DOGOVOR

Skopje

2008

2 Pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor

CIP – Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje316.485.6 : 321.7 (497.7) “2001”Qatifi, Veton

Pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor / Veton Qatifi. - Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija, 2008. – 200 str. : ilustr. : 23 smBibliografija: str.183 – 200ISBN 978-9989-185070-0a) Makedonija – Ohridski dogovor 2001 – Razre{uvawe konfliktiCOBISS.MK – ID 73314570

Izdava~Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija

Za izdava~otVladimir Mil~in

Prevod na makedonski jazikLirim Hajredini

Lektura i korekturaZoran Ivanov

Podgotovka i pe~atKOMA

Tira`500

Pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor

3Veton Qatifi

SODR@INA

Voved ........................................................................................................................................... 5

I DEL

Poglavje 1 Pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor 13

Pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor: Kratok op{t pregled ............................................................................................................. 15

Podgotvitelnite razgovori vo Skopje koi im prethodea na pregovorite vo Ohrid: Eden formalen politi~ki dijalog ............................ 18

Patot za Ohrid i po~etokot na pregovorite .............................................................. 29

Te{kata atmosfera vo Ohrid i po~etokot na pregovorite .................................. 33

Specifikite na metodologijata vo tekot na pregovorite vo Ohrid: Koi bea procedurite vo tekot na pregovorite? ................................... 47

Kr{ewe na kopjata za vreme na pregovorite vo Ohrid: Dijametralno sprotivni stavovi za ustavnite promeni okolu pra{aweto na upotrebata na jazicite i nadle`nostite na policijata vo lokalnata vlast .................................................................................... 54

Me|unarodnite olesnuva~i: Pristapot i nivnata tipi~na posredni~ka uloga, no so drugo, nametnato imenuvawe za da se izbegne iritacijata na makedonskata pregovara~ka strana .............................. 60

Odnosite me|u u~esnicite za vreme na pregovorite ................................................ 66

Vlijanieto na incidentite na teren vrz pregovara~kata masa vo Ohrid: Privremen prekin na pregovorite ................................................................................... 70

Parafirawe na Dogovorot: Kompromis i predvremeno zaokruùvawe na razgovorite za da se izbegne totalniot neuspeh na pregovorite vo Ohrid ..................................................................................... 74

Ceremonijata na oficijalnoto potpi{uvawe na Ohridskiot dogovor: Prviot test za funkcionirawe na rezultatite od pregovorite vo Ohrid ...................................................................... 80


Poglavje 2 Politi~kite slu~uvawa i reakciite po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor: Politi~kite reperkusii i zna~eweto na Dogovorot ....................................................................................................... 87

Denot na potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, datum koj se pameti i koj nema da se slavi nekolku godini podocna: Retrospektiven pogled okolu zna~eweto na dogovorot ............................................ 97

Gledi{tata na nekoi od glavnite protagonisti na politi~kata scena vo Makedonija pet godini po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor .......................................................................................... 105

Politi~kite reperkusii na Ohridskiot ramkoven dogovor: Edno novo poglavje za politi~kiot sistem na Makedonija ................................. 109

II DEL

Pregovaraweto kako osnovna tehnika za re{avawe na konfliktite: Teoriska interpretacija na vodeweto na pregovorite vo Ohrid ........................... 119

Pregovaraweto kako osnovna tehnika za re{avawe na konfliktite: Op{ta teoriska interpretacija na vodeweto na pregovorite ............................ 124

Klasifikacija na Ohridskite pregovori ..................................................................... 130

Odnesuvaweto na pregovara~kata masa i slu~ajot so Ohridskite pregovori ............ 134

Intervencijata na Tretata strana. Ulogata na posreduvaweto vo tekot na ohridskite pregovori .................................................................................. 143

Pregovara~ki ciklus: Slu~ajot so Ohridskite pregovori .................................... 152

Planiraweto, potrebite i motivacijata za vreme na pregovorite: Slu~ajot so Ohridskite pregovori ................................................................................. 156

Fazi / etapi na pregovara~kiot proces ....................................................................... 165

Razli~nite faktori koi vlijaeja vrz pregovorite vo Ohrid ............................. 169

Prethodno strukturirawe na pregovara~kite mehanizmi za spre~uvawe na eventualnite problemi pri zaìvuvawe na postignatite dogovori so pomo{ na pregovori: Slu~ajot so Ohridskite pregovori ................................................................................. 178

Zabele{ki i referencii .................................................................................................... 183

Bibliografija ......................................................................................................................... 201

5Veton Qatifi

VOVED

Kontekst

Izminaa nekolku godini od postignuvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor so {to se stavi kraj na sedummese~niot vooruèn konflikt vo Makedonija vo 2001 godina. Dogovorot za koj se pregovara{e kon krajot na juli i po~etokot na avgust 2001 godina, so me|unarodno posredni{tvo, vo pretsedatelskata vila smestena vo edno predgradie na ohridskoto krajbre`je, go zapo~na procesot na politi~kite reformi vo zemjava. Kompromisno, dvete zavojuvani strani se soglasija da mu stavat kraj na vooruèniot konflikt.

Iako liderite na ~etirite glavni politi~ki partii vo Makedonija go potpi{aa Dogovorot, tie toa go storija po te{ki pove}enedelni pregovori i pod silen pritisok na Soedinetite Amerikanski Dràvi i Evropskata unija.

Za vreme na pregovorite me|u albanskata i makedonskata pregovara~ka strana vo Ohrid, na 13 avgust 2001 godina, bea postignati pove}e politi~ki i op{testveni prava za Albancite, vo razmena za mirot. Niedna od stranite ne be{e zadovolna so kompromisot, no sepak, site


bea svesni deka postignuvaweto na Dogovorot be{e eden golem ~ekor, iako ne moè da se smeta i za idealen. Dogovorot be{e postignat pod silen pritisok na me|unarodnata zaednica i potpi{an od liderite na ~etirite glavni partii vo Makedonija.

Voenite sudiri sozdadoa u{te podlabok jaz vo vnatre{nite me|uetni~ki odnosi vo Makedonija. Nadminuvaweto na nedoverbata }e trae podolgo otkolku {to traeja mesecite na nasilstvo i pregovorite za negovoto izbegnuvawe. Vo me|uvreme, gledano od ovoj aspekt, so potpi{uvaweto se napravija samo simboli~ni ~ekori vo odnos na predvidenata agenda za negovoto sproveduvawe. Duri i tie ~ekori sekoga{ se pravea samo so posredstvo na me|unarodniot faktor.

Ohridskiot dogovor slede{e po razoruùvaweto i rasformiraweto na Osloboditelnata Nacionalna Armija (ONA) i go odbeleà po~etokot na procesot na politi~kite reformi vo Makedonija. Mesecite na te{kite razgovori okolu zakonodavstvoto na zemjata donesoa ustavni izmeni i usvojuvawe na novi zakoni so koi im se davaa pove}e prava na etni~kite Albanci. No, i po pet godini od potpi{uvaweto na mirovniot Dogovor, s$ u{te ne bea sprovedeni site zakonodavni merki koi se predvideni so nego.

[to se odnesuva na pri~inite za konfliktot, stavovite i den denes mnogu se razlikuvaat eden od drug. Ovaa kniga ne pretendira da dade odgovor na pra{aweto zo{to se slu~i vooruèniot konflikt vo Makedonija 2001 godina. Orientacioniot kurs na ovaa kniga ne treba da se razbere kako izbegnuvawe na ova pra{awe zaradi negovata kompleksna priroda, nitu pak kako izbegnuvawe zaradi nedostigot na relevantni informacii. Ednostavno, avtorot na knigata ne pretendira da odgovori na ova pra{awe so cel da se izbegne mo}noto defokusirawe od su{tinskata tema – vodeweto na pregovorite. Toj vsu{nost se stremi da se odrì ednoobraznosta vo nasoka na glavnata pojdovna to~ka na knigata: da frli svetlo vrz dinamikata, razvojot, karakteristikite i prirodata na pregovorite vo Ohrid, a ne na celiot vooruèn konflikt.

Avtorot u{te od po~etokot na istraùvawata za potrebite na ovaa kniga, za da gi postigne svoite celi, nastojuva ovaa nasoka, koja vsu{nost e pojdovna nasoka, da ja zadrì do krajot na knigata. Toj se fokusira samo na eden specifi~en tematski modul, vodeweto na pregovorite za prekin na konfliktot, bez da navleguva vo drugite

7Veton Qatifi

segmenti na konfliktot, kako bi se izbegnalo sozdavawe konfuzija i dezorientacija na ~itatelot, no i na samiot avtor na knigata vo tekot na strukturirawe na materijalot za knigata.

Pove}e od pragmati~ni i principielni otkolku od tehni~ki pri~ini, knigata e podelena vo dva dela, imaj}i go predvid nekompatibilniot t.e razli~niot pristap, prirodata, metodologijata, no i publicisti~ko-istraùva~kiot i analiti~kiot karakter na prviot del, nasproti nau~no-istraùva~kiot i teoretski karakter na vtoriot del.

Temite, pristapot i koristenata metodologija

Preku prviot del od knigata, za prv pat, javno, celosno i sistematski se objavuva i se dava odgovor na pra{aweto: {to vsu{nost se slu~uva{e vo tekot na pregovorite vo Ohrid, letoto 2001 godina?

Prviot del e baziran vrz direktnite istraùvawa na avtorot, vrz se}avawata na direktnite lokalni i me|unarodni u~esnici vo pregovorite vo Ohrid i originalnite dokumenti od koi nekoi od niv za prv pat se objavuvaat za po{irokata javnost. Produktot ima analiti~ki i istraùva~ki premisi.

Vtoriot del ima empiriski pristap. Gi inkorporira sporedbenite i sovremenite iskustva na mirovnite procesi i re{avaweto na konfliktite voop{to, so {to se stava poseben akcent na va`nosta na intervencijata na Tretata strana i ulogata na posrednik za vreme na pregovorite, osvrnuvaj}i se osobeno na slu~ajot na pregovorite vo Ohrid.

Vo vtoriot del se prou~uva prirodata na pregovorite i glavnite karakteristiki na procesot na pregovorite voop{to, so poseben osvrt na konkretnite teoriski interpretacii na karakteristikite na pregovorite vo Ohrid, letoto 2001 godina.

Preku ovoj del, temata na pregovorite na mirovnite procesi (osobeno na tie vo Ohrid) se postavuva na nivo na akademsko istraùvawe, vo edna nau~no-istraùva~ka ramka na poslednite slu~uvawa na sovremenata teorija na pregovorite so metodologija na komparativna analiza.


Sodrìnata i metodologijata vo prviot del ne pretendiraat da se pretstavat kako prira~nik na ve{tinite za pregovarawe. Sepak, odredeni delovi na knigata slobodno moè da se iskoristat kako del od nekoj prira~nik ili sovetnik za razvivawe na odredeni sposobnosti za odvivawe na pregovorite pri re{avaweto na konfliktite, kako i za teoriski pouspe{no da se razbere procesot na pregovarawe i negovoto praktikuvawe.

Tekstot od sodrìnata na knigata e prosleden so:

Originalni skenirani dokumenti od pregovorite; yOriginalni fotografii od pregovorite vo Ohrid i nekoi od niv yprv pat se objavuvaat; [ematski dijagrami; yTabeli; yOsnovni elementi na akademskiot aparat: fusnoti, bele{ki, yreferencii, itn.

Ovaa kniga e rezultat na ispituva~ko-istraùva~ki trud na avtorot sproveduvan poslednite 4-5 godini.

Namerata

Ovaa kniga vo koja se istraùvaat i opi{uvaat pregovorite vo Ohrid nastojuva na istraùva~ite na teorijata na pregovarawata i studiite za konfliktite da im prikaè nov slu~aj za prou~uvawe.

Namerata na avtorot vo vtoriot del na knigata e da gi prezentira karakteristikite na pregovorite vo Ohrid od gledna to~ka na sovremenite teorii na pregovarawe, re{avaweto na konfliktite i od nekoi drugi aspekti na me|unarodnite odnosi vo odnos na tangiranite temi, vo edna objektivna nau~no-istraùva~ka ramka, bez pritoa da bide ideolo{ki pristrasen.

Zo{to moè da bide potrebna ovaa kniga?

Vo balkanskata univerzitetska tradicija izdadeni se knigi od razli~ni profesionalni oblasti, no nema dovolno knigi na balkanskite jazici od oblasta na pregovaraweto. Od toj aspekt, ova moè da bide edna od malobrojnite knigi na eden od jazicite vo ovoj region, koja tretira temi od teorijata i praktikuvaweto na pregovaraweto.

9Veton Qatifi

Za taa cel, vo vtoriot del od knigata se pravi izbegnuvawe od po~etnata nasoka, so {to se pravi edna strukturna i funkcionalna analiza na pregovaraweto voop{to.

Knigata ima za cel da se otvorat i drugi politi~ki debati po objavuvaweto na nekoi podatoci vo vrska so slu~uvawata vo tekot na pregovorite vo Ohrid koi do sega ne & bile poznati na po{irokata javnost, no i da pottikne eden pointenziven politi~ki dijalog so albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija, koj so godini e nezna~itelen i mo{ne anemi~en. So toa, do izvesna mera, }e zapo~ne procesot na demistifikacija na nekoi slu~uvawa i nastani od procesot na pregovorite vo Ohrid, no pred s$ na samite politi~ki opcii, kako i na poziciite na politi~kite pretstavnici koi ~esto se nedefinirani i nekonzistentni.

Kade moè da se upotrebi ovaa kniga i komu e nameneta?

Ovoj tekst e upotrebliv samo za qubopitnite ~itateli koi sakaat da znaat {to vsu{nost se slu~uva{e vo Ohrid i kako te~ea pregovorite. Isto taka, ovoj tekst, blagodarenie na teoretskiot del, e upotrebliv i za studentite i istraùva~ite koi sakaat da studiraat na temi od me|unarodnite odnosi i politi~kite nauki, za istraùva~ite na mirot i konfliktite, vo ~ija ramka pripa|a i teorijata na pregovaraweto.

Znaewata od oblasta na pregovaraweto se zna~aen del od op{tata univerzitetska i postdiplomska podgotvenost na razli~nite specijalisti i eksperti.


11Veton Qatifi

I DEL


13Veton Qatifi


glava 1


15Veton Qatifi

Pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor: Kratok op{t pregled

Po sedummese~nite borbi vo 2001 godina vo Makedonija, preku eden miroven dogovor za koj se pregovara{e i be{e postignat vo Ohrid, so posredstvo na me|unarodnata zaednica, se stavi kraj na vooruèniot konflikt vo zemjata. Uspe{noto zavr{uvawe na pregovorite odràni vo Ohrid, letoto 2001 godina, {to rezultiraa so postignuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor, izbegna edna mo`na gra|anska vojna koja be{e tolku mnogu blisku da se slu~i dokolku ne se postigne{e kompromis.

Epilogot od vodeweto na pregovorite vo Ohrid, odnosno produktot koj }e bide potpi{an na 13 avgust 2001 godina, go zapre ponatamo{noto prodolùvawe na borbite me|u makedonskite vladini bezbednosni sili i pripadnicite na Osloboditelnata nacionalna armija, koja bara{e pove}e prava za etni~kite Albanci vo Makedonija.

Bez razlika dali bile soglasni pod pritisok, svesni ili vo nedostig na drugi alternativi, tie koi go stavija svojot potpis na kone~niot tekst od Ohrid, vklu~itelno i drugite u~esnici na pregovorite, go delea istoto mislewe deka dokolku toa leto pregovorite vo Ohrid zavr{ea


so neuspeh, posledicite }e imaa nepredvidlivi {teti, a nivnoto pro{iruvawe vo po{irokiot region }e be{e neizbe`no.

Ili, kako {to vele{e toga{niot generalen sekretar na NATO, Xorx Robertson, dokolku ne se postigne{e dogovor vo tekot na pregovorite vo Ohrid, be{e mnogu verojatno deka zemjata }e te`nee{e kon gra|anska vojna. “Ima{e mnogu fakti koi n$ nateraa da veruvavme deka edna takva rabota e apsolutno sigurna”,1 bidej}i, spored visokiot pretstavnik za nadvore{na politika i bezbednost na EU, Havier Solana, vo dvata tabora ima{e lu|e koi ne bea sre}ni so postignuvaweto re{enie od pregovorite. “Tie koi osobeno ne bea zainteresirani za edno pregovara~ko re{enie se obiduvaa da iskoristat pogoden moment za vr{ewe pritisok so cel da ne se postigne uspeh vo pregovorite”.2

Ima{e brojni obidi za upotreba na sila so cel propa|awe na pregovorite. Me|unarodnata zaednica nikoga{ nema{e da prifati deka voenoto re{enie moè da bide prifatliv epilog i prodolùva{e da veruva vo taa opredelba. “Glavnata alternativa ostanuva{e vojnata koja bi nanela takva {teta vrz Makedonija, so {to bi se dovelo vo pra{awe nejzinoto postoewe kako dràva”,3 znae{e da kaè amerikanskiot pratenik za re{avawe na konfliktot vo Makedonija, diplomatot Xejms Pardju.

Proizvod od tekot na pregovorite vo Ohrid bea ustavnite promeni. Zavr{niot dokument potpi{an vo Ohrid, na krajot na pregovorite, sodrì devet novi zna~ajni zakoni i niza novi ustavni amandmani koi se odnesuvaat na pra{aweto na jazikot, policijata, decentralizacijata na lokalnata vlast i dr.4 Noviot ustav na Republika Makedonija koj proizleze od odrànite pregovori vo Ohrid pretrpe bitni izmeni vo sporedba so sodrìnata na prethodniot Ustav od 1991 godina, donesen po osamostojuvaweto na Makedonija.5 No, vedna{ po potpi{uvaweto na Dogovorot, eden od me|unarodnite olesnuva~i, Fransoa Leotar, predupredi deka treba da se ima predvid deka ohridskiot proces e dolg.6

So Ohridskiot ramkoven dogovor, vedna{ po zavr{uvaweto na pregovorite i potpi{uvaweto na kone~niot dokument, nema da bidat potpolno zadovolni nitu potpisnicite kaj makedonskoto, nitu pak onie kaj albanskoto politi~ko rakovodstvo. Sepak, epilogot na pregovorite be{e prifaten od nivna strana kako neophoden del od mo{ne dolgiot miroven proces za spre~uvawe na ponatamo{noto krvoprolevawe.

17Veton Qatifi

“Koga na krajot nikoj nema da bide potpolno zadovolen – toa fakti~ki zna~i deka ste postignale vistinski kompromis”7 – na ovoj na~in go opi{uvaat krajot na pregovorite albanskite i makedonskite pregovara~i, u~esnici na nekolkumese~niot politi~ki dijalog pred i za vreme na nivniot prestoj vo Ohrid so cel da se zapre vooruèniot konflikt vo 2001 godina vo Makedonija.

Postignatiot dogovor vo tekot na pregovorite vo Ohrid go unapreduva politi~ko - pravniot status na Albancite vo Makedonija, {to voedno i be{e barawe na albanskite pretstavnici. Istovremeno toj go ~uva unitarniot karakter na dràvata,8 ona na {to insistiraa makedonskite pretstavnici. Fakti~ki, tuka se krie su{tinata na op{tiot kone~en kompromis od tekot na pregovorite vo Ohrid.

Razlikite vo stavovite na albanskite i makedonskite pregovara~ki timovi te{ko deka }e bea nadminati za vreme na pregovorite vo Ohrid bez posredstvo na Soedinetite amerikanski dràvi i Evropskata unija. Procesot na pregovorite, kako i samiot Ohridski dogovor, za celo vreme ima{e nepokolebliva poddr{ka od me|unarodnata zaednica. Pregovorite i Dogovorot pod me|unarodno pokrovitelstvo bea krucijalnite faktori koi vlijaeja pregovara~kite timovi na dvete strani na krajot na razgovorite da gi prifatat odnosno da se soglasat so postignatite kompromisi od tekot na pregovorite, no i so Dogovorot voop{to.


Podgotvitelnite razgovori vo Skopje koi im prethodea na pregovorite vo Ohrid: Eden formalen politi~ki dijalog

Na kone~nite pregovori vo Ohrid im prethodea nekolkumese~nite politi~ki razgovori vo Skopje, koi gi vode{e pretsedatelot na Make-donija, Boris Trajkovski i na koi u~estvuvaa pretstavnicite na al-banskite i makedonskite politi~ki partii.

Ovoj neformalen politi~ki dijalog koj ne se odviva{e vo stilot na pregovori za okon~uvawe na konfliktot, tuku vo stilot na taktizirawe “toplo-ladno” zavisno od slu~uvawata na terenot, ne izgleda{e dovolno seriozen za da iznajde kone~no re{enie za zapirawe na vooruènite sudiri me|u makedonskite bezbednosni sili i Osloboditelnata nacional-na armija, koi se odvivaa vo severniot i zapadniot del na zemjata.

Vpe~atokot {to se dobiva{e vo toj period (mart - juni 2001) be{e deka s$ pove}e se diskutira{e samo zaradi formalnost.

I dvete strani taktiziraa vo o~ekuvawe na ona {to }e go donese vre-meto od aspekt na razvojot na nastanite na diplomatsko pole i na sos tojbata na terenot kade se odvivaa borbite.

Taktizirawata na albanskata strana soodvetstvuvaa so dobivaweto vreme, so cel vo razgovorite da bidat vklu~eni i me|unarodnite posrednici, kako i pretstavnicite na ONA kako direktni u~esnici vo borbite.

Istovremeno, taktizirawata na makedonskata strana se pravea so nade` deka }e postignat nekoja pobeda na terenot so {to bi zabeleàle uspeh vo zazemaweto teritorii koi gi kontrolira{e ONA.

Celta na dvete strani be{e da se zazeme {to popovolna pregovara~ka pozicija. Na toj na~in i nivnata politi~ka pozicija bi bila popo-volna na pregovara~kata masa za koja s$ poneizvesno be{e deka e neiz-be`na vo periodot koj sleduva{e.

Makedonskata strana be{e protiv sednuvaweto na tipi~na pregovara~ka masa so cel iznao|awe miroven dogovor, poradi upotrebata na oru`je od strana na albanskite buntovnici za postignuvawe na nivnite poli-ti~ki celi – podobruvawe na pravniot i politi~kiot status na Alban-

19Veton Qatifi

cite vo Makedonija. Sprotivstavuvaweto osobeno doa|a{e od stravot de ka so sednuvaweto na pregovara~kata masa za re{avawe na konf-liktot moè{e da se slu~i sednuvawe na pregovara~kata masa i na pret stavnicite na ONA, na {to makedonskata strana kategori~ki se sprotivstavuva{e.

Ovoj period (pred da zapo~nat ohridskite pregovori), eden od direkt-nite u~esnici vo ovie razgovori, go oceni kako edno pridviùvawe od negativen kon pozitiven teren. “Treba{e da pominat nekolku meseci pred da zapo~nat razgovorite zaradi la`nite nadeì na makedonskata strana deka politi~ki }e ja dobijat bitkata protiv albanskiot subjekt”,9 pojasnuva pretsedatelot na Demokratskata partija na Albancite (DPA), Arben Xaferi. “Vo ova vreme postoeja golemi nadeì deka albanskiot faktor }e go izgubi svojot kredibilitet vo svetot i deka makedonskata kauza }e bide poddràna isto kako {to prethodno be{e poddràna kosovskata kauza od me|unarodnite odlu~uva~ki sili”.10

Fakti~ki, sekojdnevnata bitka na dvete strani se manifestira{e: pre-ku sredbi so diplomatite i intervjua po mediumite. Vsu{nost, na poli ti~koto pole se vojuva{e so logi~ni, fakti~ki, politi~ki, geo-strate{ki i drugi argumenti.

Makedonskite vlasti i makedonskite politi~ki partii ne sakaa da prifatat da sednat na pregovara~kata masa za izmeni na Ustavot od 1991 godina so obrazloènie deka toj pretstavuva dovolna ramka za reali zacija na pravata i slobodite na ~ovekot. Albanskata strana ima-{e sprotiven stav – deka tokmu Ustavot e generator na krizata i zatoa bara{e promena na Ustavot, so cel Albancite da dobijat ramnopravni prava so Makedoncite. Se veli deka najgolemiot otpor od makedonskata strana doa|a{e zaradi upotrebata na oru`jeto od strana na Albancite zaradi nivnite politi~ki celi.

Potsetuvaj}i se na periodot od pregovorite i neformalnite razgovori, rakovodstvoto na ONA, po nejzinoto rasformirawe, objasnuva deka od ovaa organizacija bile kombinirani site sili koi go favoriziraa re{avaweto na konfliktot, vklu~itelno i efektot od terenot so voe nite trupi i komunikacijata so pretstavnicite na me|unarodnata zaednica.

“Toga{ nie imavme stav deka e zna~ajno da se materijalizira idejata”,11 se potsetuva politi~kiot pretstavnik na rasformiranata ONA, Ali


Ahmeti. “Nie trgnavme od toa deka e zna~ajno da se materijalizira ide-jata. Pravata koi bi gi dobile Albancite od razgovorite bea pova`ni od faktot deka nie (ONA), treba da se imponirame kako voen subjekt i po sekoja cena da bideme prisutni na konferencijata vo Ohrid”.12

Po potpi{uvaweto na Dogovorot i zavr{uvaweto na konfliktot, Ah-meti }e prifati deka vlijanieto na rakovodstvoto na ONA pri done-suvaweto odluki bilo ramnopravno, na site nivoa, so drugite albanski u~esnici na pregovorite, iako pretstavnicite na ONA formalno ne u~estvuvaa nitu na formalnite razgovori vo Skopje, nitu pak na pre-govorite vo Ohrid.

Dvete glavni albanski politi~ki partii vo Makedonija, Demokratskata partija na Albancite i Partijata za demokratski prosperitet, preku dvata nivni partiski dokumenta za re{avawe na konfliktot vo Make-donija, podgotveni i objaveni po~etokot na april 2001 godina, predla-gaat da se zapo~ne organiziraweto na klasi~ni pregovori za otvorenite pra{awa, so me|unarodno posredni{tvo.

Vo dokumentot na PDP “Ramka na pregovorite za otvorenite pra{awa na Albancite vo Republika Makedonija”, eksplicitno se veli:

“Partijata za demokratski prosperitet insistira albansko-make-donskite razgovori da imaat pregovara~ki karakter i osven stran-ite, vo razgovorite da u~estvuva i me|unarodniot faktor (EU, OBSE, NATO i SAD)... Partijata za demokratski prosperitet smeta deka forum za diskusija ne moè da bide nitu Komisijata za evro-atlantski integracii pri Sobranieto na Republika Makedonija, nitu pak trkaleznata masa inicirana od pretsedatelot Trajkov-ski, bez dneven red, bez u~estvo na me|unarodniot faktor i bez definiran status na u~esnicite vo razgovorite”.13

I vo dokumentot poznat kako “Non-pejpr na DPA za izlez od krizata vo Makedonija”, se bara otvorawe na vistinski dijalog:

“…DPA so silno ubeduvawe ocenuva deka krizata vo Makedonija, takanare~ena jugoslovenska treska, moè da se nadmine samo do kol ku se otvori konkreten dijalog so mandat i odredeni rokovi za ovie temi”.14

Baraweto na albanskite politi~ki partii, DPA i PDP, u~esnici na razgovorite kaj pretsedatelot na dràvata, bea Albancite da do-

21Veton Qatifi

bijat ramnopraven status so Makedoncite vo ovaa dràva. Isto taka, prodolùva{e insistiraweto na Albancite vo razgovorite vo Skopje da ima me|unarodno posredni{tvo. No, stavot na makedonskite vlasti be{e deka konfliktot vo zemjata moàt da go re{at samo politi~kite partii na albanskata i makedonskata strana, bez me|unarodno posredni{tvo.

Razgovorite vo Skopje bea prolog na ohridskite pregovori. Se}avawata na u~esnicite na dvete albanski partii, DPA i PDP, na razgovorite vo Skopje, kako {to velat tie, se mnogu gorki, bidej}i spored niv voop{to ne se tretirani kako seriozen partner vo razgovorite od strana na makedonskite partii.

“Sekoga{ koga nie, Albancite, }e sednevme na tie stol~iwa, treba{e da se ~uvstvuvame mnogu lo{o”,15 se potsetuva pretsedatelot na Parti-jata za demokratski prosperitet (PDP), Imer Imeri. Toj se potsetuva na eden moment koga albanskite politi~ki partii predale eden pi{an predlog do pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski, za ustavnite izmeni, a toj go prosledil do negovite eksperti.16 Utredenta kaj al-banskite lideri pristignal odgovor vo koj za sekoja to~ka - barawe ekspertite na pretsedatelot na dràvata napi{ale: “nema vrska, nema vrska,...” Zaradi takvite iritira~ki momenti, albanskite lideri ~esto-pati gi bojkotirale sredbite kaj pretsedatelot Trajkovski.

Fakti~ki, zaradi takvite i sli~ni slu~ai, ~elnicite na albanskite partii mnogupati i po celi denovi ne prifa}ale da u~estvuvaat vo ra zgovorite (i vo Skopje, a podocna i vo Ohrid) pred s$ koga se iz-leguvalo nadvor od ramkata na ona za {to tie o~ekuvale deka }e se razgovara. Od o~aj, liderite na albanskite politi~ki partii ponekoga{ odbivale da odat na tie razgovori smetaj}i gi tie razgovori kako neso-dràjni i neseriozni. Tie se potsetuvaat osobeno na momentot koga pret -sedatelot na dràvata, Trajkovski, vo eden segment na razgovorite pred- loìl da se razgovara za pravata na ̀ enite, za pra{awata od eko logijata, za socijalnite i individualnite prava, dodeka na terenot se odvivaa surovi borbi koi baraa re{avawe na pravata od sosem drug karakter.

Eden od Albancite - u~esnici vo ovie razgovori, atmosferata pred ohridskite pregovori ja opi{uva so slednive zborovi: “u{te od po~etokot, pri prvite razgovori pod pokrovitelstvo na pretsedatelot Trajkovski, se po~uvstvuva edna atmosfera na golemi sprotivstavuvawa me|u Albancite i Makedoncite i na nivo na politi~arite”.17


Prvata stranica od dokumentot “Predlog za Dogovorot” predloèn na 3 juli 2001 godina od me|unarodni eksperti predvodeni od Pol Vilijams, kako sovetodaven oblik i pregovara~ki plan na albanskata pregovara~ka strana

23Veton Qatifi

“Pregovara~kata ramka za otvorenite pra{awa na Albancite vo Republika Makedonija”, Partijata za demokratski prosperitet,

Tetovo, april 2001 godina


“Non pejperot na DPA”, objaven vo integralna forma vo vesnikot “Fakti”, Skopje, 9 april 2001 godina, str. 3

25Veton Qatifi

Pismoto na Arben Xaferi isprateno do amerikanskiot dràven sekretar, Kolin Pauel, po povod imenuvaweto na Xejms Pardju za specijalen ameri-kanski pratenik vo Makedonija, isprateno na 2 juli 2001 godina, str.1


Pismoto na Arben Xaferi isprateno do amerikanskiot dràven sekretar, Kolin Pauel, po povod imenuvaweto na Xejms Pardju za specijalen

amerikanski pratenik vo Makedonija, isprateno na 2 juli 2001 godina, str.2

27Veton Qatifi

Zaradi dijametralno sprotivstavenite stavovi dijalogot kaj pretsedatelot na dràvata Trajkovski vleze vo eden slep kolosek bez izlez na povidok. Be{e jasno deka ne postoi vnatre{en faktor koj moè{e da gi vodi razgovorite napred.

Vo periodot od 15 do 20 juni 2001 godina neformalnite razgovori kaj pretsedatelot na dràvata me|u makedonskite i albanskite politi~ki partii doìveaja celosen neuspeh.18

Be{e jasno deka samo direktnoto vklu~uvawe na me|unarodnata zaednica bi moèlo da gi izvadi dvete strani od nivnite politi~ki pozi-cionirani tvrdini. Visokiot pretstavnik za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika na EU, Havier Solana i generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, odvreme-navreme, preku nivnata {atl diplo-matija,19 se obiduvaa da gi smirat tenziite, no me|unaroden posrednik vo Skopje s$ u{te nema{e.

Vo sredinata na juni 2001 godina, Vladata na SAD go imenuva svo-jot specijalen pratenik za re{avawe na konfliktot vo Makedonija, iskusniot diplomat vo amerikanskiot Stejt Department, Xejms Pardju. Evropskata unija, na 28 juni 2001 godina, istata zada~a mu ja doveri na porane{niot minister za odbrana na Francija, Fransoa Leotar.

“Dlaboko sum blagodaren za va{ata odluka da ispratite specijalen pratenik vo Makedonija. Imav sredba so ambasadorot Xejms Pardju i ubeden sum deka toj e odlu~en da pomogne vo pregovaraweto i re{avaweto na na{ite problemi. Sakam da ve uveram, kako {to mu ka-àv i nemu (na Xejms Pardju), deka jas, isto taka, }e se angaìram da storam s$ {to e vo moja nadle`nost za da pomognam vo negovata misi ja da se postigne uspeh i da se spre~i ponatamo{noto nasilstvo vo Make-donija”20, mu pi{uva Arben Xaferi vo edno pismo na amerikanskiot dràven sekretar, Kolin Pauel, po povod imenuvaweto na Xejms Pardju za specijalen amerikanski pratenik vo Makedonija.

Be{e jasno deka ovoj pat EU i SAD }e dejstvuvaat vo tandem, preku posredni{tvo, vo re{avaweto na konfliktot vo Makedonija, za razlika od porane{nite mirovni procesi na Balkanot.21 Iako ne be{e javno, be{e jasno deka dvajcata diplomati }e ja igraat ulogata na me|unarodni


posrednici i so toa stana jasno deka se o~ekuva da se odvivaat seri-ozni pregovori.

“Intenzivnite pregovori gi zapo~navme okolu 1 juli, dvièj}i se tok-mu okolu Skopje. No, Skopje be{e mo{ne optovareno politi~ki vo toa vreme. Ima{e niza demonstracii i nie treba{e da odime od edno na drugo mesto”,22 se potsetuva Pardju.

29Veton Qatifi

Patot za Ohrid i po~etokot na pregovorite

Po neuspe{nite razgovori vo Skopje be{e predloèno Ohrid da bide mestoto na pregovara~kata masa. Specijalniot pratenik na EU, Fransoa Leotar, be{e toj koj vo eden moment, kon krajot na juli za vreme na razgovorite vo Skopje, mu predloì na pretsedatelot na Makedonija, Boris Trajkovski kako doma}in, da se odi vo Ohrid za da se odvivaat pregovorite.

Predlogot za odeweto vo Ohrid be{e prosleden so argumentite deka vo Ohrid, ~etvoricata glavni pregovara~i (liderite na ~etirite politi~kite partii) }e bidat izolirani i so toa sekoj od niv }e bide na edno mesto so {to }e se ovozmoì razgovorite da prodolàt.

Ova be{e eden od klu~nite ~ekori za uspehot na pregovorite za spre~uvawe na vooruèniot konflikt, bidej}i vo Skopje razgovorite traeja mo{ne dolgo i bea neefikasni, pa zatoa nivnoto ponatamo{no prodolùvawe ve}e nema{e smisla. Makedonskite u~esnici vo razgo-vorite se potsetuvaat deka vo Skopje se sre}avale re~isi sekoj den, a ve}e sledniot den, seto ona za koe se razgovaralo prethodno, trebalo povtorno da go zapo~nat od po~etok. No, pred da se odi vo Ohrid, vo eden moment planot se menuva. Od makedonska strana se pravat obidi po sekoja cena da ne se odi vo Ohrid i so toa u{te edna{ bi se izbegnala mo`nosta za tipi~ni pregovori me|u albanskata i makedonskata strana so me|unarodno posredni{tvo.

Be{e predloèno Tetovo da bide mestoto na odrùvawe na mirovnite pregovori. Predlogot go dade pretsedatelot na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija (SDSM), Branko Crvenkovski. Den pred zaminu-vaweto za Ohrid, liderite i partiskite eksperti koi bea planirani kako u~esnici vo pregovorite, se sretnaa vo Tetovo, mesto naseleno prete`no so Albanci. Sepak, od bezbednosni pri~ini, pregovorite ne prodolìja vo ovoj grad. Vo Tetovo se u{te traeja borbite.

U{te pred po~etokot i za vreme na pregovorite vo Ohrid, vo Tetovo, ne samo vo predgradieto, tuku i vo urbaniot del na ovaa zona, se odvivaa borbi. Spored gradona~alnikot na Tetovo, Murtezan Ismaili, celta na tenziite be{e Tetovo da se iskoristi kako ko~nica za ohrid-


skite pregovori, sostojbata vo Tetovo da izleze von kontrola i so toa da se prekinat pregovorite vo Ohrid. Toj smeta deka imalo razli~ni inicijatori na ovie tenzii i deka Tetovo bilo vooruèno do zabi od dvete strani. “Osobeno vo toa vreme zagriùva{e faktot {to javno se dele{e oru`je i dràvni avtomobili od strana na instituciite vo naselbite so makedonsko naselenie”.23

Karavanot na pregovara~ite i me|unarodnite posrednici trgnuva kon jugot na zemjata, vo Ohrid.

Serioznite pregovori vo Ohrid zapo~nuvaat na 28 juli 2001 godina, vo pretsedatelskata vila “Biljana”. Pod silno voeno i policisko obezbeduvawe, lokacijata na pregovorite be{e nekolku kilometri daleku od centarot na Ohrid, na krajbre`jeto na ezeroto i so toa

31Veton Qatifi

pregovara~ite na nekoj na~in bea izolirani kako ne bi se ~uvstvuvale pod direkten pritisok na terenot.

Po pristignuvaweto vo Ohrid na u~esnicite na pregovorite im stana jasno deka izleguvaweto od Ohrid nema da bide tolku lesno i deka se o~ekuvaat intenzivni i seriozni pregovori. Be{e jasno i deka bez postignuvawe na nekakov miroven dogovor koj bi go zaprel konfliktot, nema izleguvawe od vilata “Biljana” i od Ohrid. “U{te na po~etokot ni stana jasno deka celta na me|unarodnata zaednica, a mislam i na Trajkovski, be{e da ostaneme tamu (vo Ohrid) se dodeka ne potpi{eme ne{to”,24 se se}ava pregovara~ot na makedonskata strana od redovite na SDSM, Radmila [e}erinska.

Celite na me|unarodnite pregovara~i, koordinirani so drugite svetski li~nosti, bea vo tekot na pregovorite da se postignat ustavnite promeni na smetka na voenata opcija, za {to Solana i Robertson nekolkupati eksplicitno im dadoa do znaewe na partiskite lideri i na dràvnite vlasti za vreme na sredbite i komunikacijata so niv. “Glavnite seriozni partii znaeja deka nemaa druga alternativa, osven da se pregovara za eden rebalans na ustavot”,25 se se}ava lordot Xorx Robertson, koj za vreme na pregovorite be{e vo postojan kontakt so u~esnicite vo Ohrid.

Ova pak, od druga strana, u{te od po~etokot podrazbira{e deka na pregovara~kata masa nema da se razgovara za teritorijalniot integritet na Makedonija, tuku samo }e se diskutira za ustavnite promeni, no ne i za podelba na Makedonija. Fakti~ki, u{te od samiot po~etok, pa s$ do krajot na pregovorite vo Ohrid, voop{to ne be{e diskutirano


za podelba na Makedonija po etni~ka linija. Podocna ova }e bide potvrdeno i od samiot pretsedatel na dràvata, Boris Trajkovski, koj gi vode{e pregovorite vo Ohrid.

“Ako gi zememe predvid na{ite na~elni stavovi u{te od samiot po~etok – nie se dogovorivme za teritorijalniot integritet i suverenitet, a ne za nekakva podelba ili unitaren karakter na dràvata. Ova be{e osnovata za koja ne be{e diskutirano vo nitu eden moment”.26

Isto taka, podocna, Havier Solana, koj celo vreme be{e vo kontakt so u~esnicite vo ohridskite pregovori, be{e kategori~en vo tvrdeweto deka na pregovara~kata masa nikoga{ ne bilo diskutirano za nekakva opcija za podelba na teritorijata na Makedonija.

“Liderite koi bea zaedno vo Ohrid nikoga{ ne odlu~uvaa za taa mo`nost na masa, nikoga{. Taa opcija be{e vo vesnicite, be{e na drugi mesta, no nikoga{ na pregovara~kata masa”,27 se prisetuva Havier Solana.

Me|unarodnite pretstavnici (bilo posrednicite ili visokite pretstavnici na me|unarodnite organizacii) u{te od po~etokot na pregovorite im pojasnija na site strani involvirani vo konfliktot i na samite u~esnici na pregovorite deka treba da se iznajde mirovno re{enie za kompromisot, preku pregovori, bidej}i vo edna gra|anska vojna nitu edna strana ne moè da bide pobednik.

Spored u~esnicite na pregovorite, (a podocna be{e potvrdeno i od samite me|unarodni posrednici,) Leotar i Pardju prvite denovi vo Ohrid, nastojuvale da gi ubedat pregovara~kite strani deka izvojuvaweto pobeda na ednata ili na drugata strana voop{to ne e vozmo`no.

Sepak, vo Ohrid treba{e seriozno da se pregovara, bidej}i vostanieto i vooruèniot konflikt ve}e be{e edna realnost koja ne moè{e da se zatvori bez pregovarawe. Ili, kako {to direktno vele{e Pardju, bez nekoj osoben diplomatski re~nik, konfliktot “go doveduva{e vo opas-nost postoeweto na makedonskata dràva i se zakanuva{e da zapo~ne vojna”, pa zatoa nema{e drug izlez osven da se pregovara so edna sistematska dinamika.

33Veton Qatifi

Te{kata atmosfera vo Ohrid i po~etokot na pregovorite

Atmosferata za vreme na pregovorite vo Ohrid generalno be{e te{ka. Borbite vo severniot i zapadniot del na zemjata prodolùvaa, taka {to situacijata za albanskite i makedonskite pregovara~i voop{to ne be{e relaksira~ka. Edinstveno, spored niv, po malku se relaksirale za vreme na ru~ekot, razmenuvaj}i po nekoja slobodna misla so Pardju ili Leotar, koja ne bila povrzana so nekoe politi~ko pra{awe. “No ne sekoga{ sme moèle da razgovarame slobodno, bidej}i i toga{ pov-torno na eden ili na drug na~in se razgovara{e na temi povrzani so ohridskite pregovori”,28 se potsetuvaat u~esnicite vo pregovorite.

Albanskite pregovara~i se prisetuvaat deka za celo vreme vo Ohrid bile pod eden vid psiholo{ki pritisok i ~esto pati vo edna takva atmosfera trebalo da gi zatvoraat u{ite i o~ite za da ne gi slu{aat raznite navredi, zakani i pritisoci, so cel da se koncentriraat na ona {to e su{tinsko, odnosno na pregovara~kiot proces. Osobeno, spored niv, atmosferata na pregovorite bila ote`nata i zaradi mesto-to kade {to bile smesteni.

“Bidej}i bevme vo edna turisti~ka sredina, se soo~uvavme so ovacii, vrisoci, navredi od lu|eto koi ne gledaa dodeka so voziloto minu-vavme kraj niv. Vakvite vrisoci doa|aa odvreme-navreme i od ezeroto: se dobliùvaa razni lu|e so kaj~iwa do vilata kade se razgovara{e izvikuvaj}i nedoli~ni zborovi, navredi od nacionalna priroda protiv Albancite i dr”.29

Od pri~ini {to se po~uvstvuvala nesigurna, albanskata strana vo Ohrid ima prespieno samo edna ve~er. Drugite ve~eri, kako pretstav-nicite na DPA, taka i onie na PDP, se povlekuvale od Ohrid i patu-vale vo nivnite domovi. Nikoga{ pove}e, za vreme na pregovorite, ja nemaat pominato no}ta vo Ohrid, nitu pak vo okolinata. Iako razgo-vorite zavr{uvale docna nave~er, tie patuvale i po nekolku ~asa za da stignat do Skopje ili do Tetovo za utredenta, rano nautro, povtorno da trgnat kon Ohrid.

Ova be{e rezultat na te{kata vonredna sostojba. Vo toa vreme, Al-bancite, vo mnogu gradovi vo Makedonija se ~uvstvuvaa mo{ne nesig-


urno. Zaradi sozdadenite neprijatelstva me|u Albancite i Makedoncite, so po~etokot na konfliktot, albanskite partiski ~elnici ne moèle nitu da zastanat vo Ohrid za da se napijat kafe ili da ru~aat odnosno ve~eraat, a vo nikoj slu~aj ne moè da stane zbor da prespijat, ne{to {to slobodno moèle da go napravat pred zapo~nuvaweto na konf-liktot. Kako {to samite kaùvaat, pregovara~ite na dvete albanski politi~ki partii obi~no ru~ale ili ve~erale vo blizina na Ohrid, poto~no vo Struga, koj e isto taka na ohridskoto krajbre`je i kade ìvee mnozinstvo albansko naselenie.

U{te od po~etokot na sostavuvaweto na sodrìnata na Ohridskiot ramkoven dogovor, ~ija verzija postoe{e duri i pred transferot na pregovorite vo Ohrid, jasno be{e deka najgolemata bitka }e se odviva okolu 2-3 pra{awa. Ednoto od niv be{e jazikot, drugoto Zakonot za policijata i nekolku delovi povrzani so ustavnite promeni.30

U{te na po~etok na pregovorite, paralelno so zapo~nata pregovara~ka bit ka, zapo~nuvaat i prvite ispituvawa na pulsot, odnosno kako }e se reagira vo ponatamo{niot tek. Prvite testirawa se pravat so pra-{a weto za upotrebata na jazikot. Pardju i Leotar go pravat prvo to testirawe na javnosta i reakciite na u~esnicite pretstavuvaj}i go pred logot koj jasno ukaùva{e deka postojat dva oficijalni jazici vo Makedonija: makedonskiot i albanskiot. Makedonskata pregovara~ka strana ostro reagira{e, zakanuvaj}i se deka vedna{ }e gi zapre pre-govorite.

U{te na samiot po~etokot na pregovorite atmosferata u{te pove}e se zagrea.

I dodeka se kr{ea kopjata, se pravea podgotovki za iznao|awe ar-gumenti, za postavuvawe na poziciite, a evidenten be{e i jazot na op{testvenite odnosi me|u pregovara~ite na dvata etni~ki politi~ki kampusi, zaradi {to u~esnicite vo Ohrid imale mnogu malku slobodno vreme. Sepak, vo edna takva te{ka atmosfera tie se obiduvaa da gi za~uvaat ìviot humor i ladnokrvnosta.

Arben Xaferi se prisetuva kako vo toa vreme, vo eden moment izmislile vic povrzan so faktot {to generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, pred periodot na po~etokot na pregovorite se izjasnil mnogu negativno za ONA.

35Veton Qatifi

Spored vicot, Robertson pristignuvaj}i od Brisel, izleguva od edna prodavnica na Bit pazar vo Skopje i vleguva vo edna berbernica za da se potstriì. Bidej}i imal meka kosa, ~e{elot na berberot ne moèl da ja fati kosata i berberot imal te{kotii za da go potstriì. Vo toj moment, eden ~ovek koj ~ekal red kaj berberot go spomnal imeto na Ali Ahmeti na {to negovata kosa (na Robertson) se krenala nagore i berberot potoa mnogu lesno go potstriàl (Robertsona). Ovoj vic mu e kaàn i na Solana i na g. Robertson podocna. ...Nie otsekoga{ sakavme gospodinot Ahmeti da go dobliìme do nas bidej}i vo sekoj moment toj be{e tema na razgovorite i se obiduvavme da sozdademe edna pozitivna slika kaj nego.31


Dizajniraweto na agendata na ohridskite pregovori

Bea napraveni obidi dizajniraweto na agendata na ohridskite prego-vori da bide formulirano vo Skopje, u{te na samiot po~etokot od razgovorite, me|u site politi~ki partii, koi se odvivaa kaj pretse-datelot Boris Trajkovski. No, sprotivstavuvawata na makedonskata i albanskata strana bile posilni otkolku formulacijata na agendata na razgovorite.

Be{e mo{ne te{ko na po~etokot koga treba{e da se odredi {to vsu{nost }e bide tema na pregovorite. Sepak, postepeno, so nasto-juvawe na albanskiot politi~ki faktor i osobeno so pomo{ta na me|unarodniot faktor,32 za vreme na sredbite koi }e se slu~at me|u albanskata i makedonskata strana, doa|a do fokusirawe na eden dneven red, odnosno okolu ramkata za tekot na pregovorite koi }e sledat me|u makedonskata i albanskata strana. Ova }e se slu~i dve nedeli pred da zapo~nat ohridskite pregovori.

Vo Ohrid po~na da se pregovara spored re~isi fiktivna agenda koja prethodno ve}e be{e dizajnirana so po{iroki konturi vo Skopje.

Za vreme na odreduvaweto na agendata na razgovorite, najprvo make-donskata strana voop{to ne prifa}a{e na dneven red da bidat staveni razgovorite za ustavnite promeni. Vo me|uvreme, albanskata strana insistira{e na ustavni promeni kako osnova za agendata na razgo-vorite so izgovor deka ne moè da te~at ponatamo{nite razgovori dokolku kako prva to~ka ne bidat predvideni ustavnite promeni.

Genezata na dizajnirawe na agendata na ohridskite pregovori pred s$ treba da se bara vo planot za zapirawe na konfliktot pretstaven od amerikanskiot ambasador vo ramkite na OBSE, Robert Frovik.

No, i na albanskite pregovara~i ne im be{e jasno kakva treba da bide agendata na pregovorite vo Ohrid, bidej}i ne im be{e jasno {to to~no baraat, na koj na~in baraat i kako }e go postignat toa barawe.

37Veton Qatifi

Amerikanskiot ekspert angaìran od albanskata strana, Pol Vilijams, poznat po {irokite kontakti so amerikanskite diplomati, prethodno se sretnal so amerikanskiot olesnuva~ Xejms Pardju i razgovaral kako bi izgledala strukturata i dinamikata na pregovorite, za podocna da moè da gi naso~i i sovetuva albanskite pregovara~i (glavno Arben Xaferi), okolu ona {to gi o~ekuva pregovara~ite za vreme na prego-vorite i kako treba tie da se odnesuvaat za vreme na pregovorite od aspekt na nivnite stavovi.33

U~estvoto vo dizajniraweto od strana na Albancite bilo, na nekoj na~in, gotovo u{te so izgotvuvaweto na platformite na dvete glavni albanski politi~ki partii vo zemjata, DPA i PDP, za re{avawe na vooruèniot konflikt vo april 2001 godina.34

Ohridskiot ramkoven dogovor ima mnogu sli~nosti so predlogot na dvete albanski politi~ki partii, DPA i PDP, za izlez od krizata i za ustavnite promeni vo april 2001 godina. Albanskata strana se obidela za vreme na ohridskite pregovori da se pridrùva, kolku e mo`no pove}e, do Dogovorot od Prizren. Ohridskiot dogovor nema direktni sli~nosti so Prizrenskiot dogovor, bidej}i i dvata se od razli~na priroda, kako spored namenata, taka i od aspekt na sodrìnata. Priz-renskiot dogovor se slu~il po re{avaweto na osnovite na politi~kite razgovori.

Prizrenskiot dogovor35 gi odreduva odnosite me|u albanskite subjekti so ONA. Iako ima usoglasenost vo to~kite na politi~koto pra{awe na Prizrenskiot dogovor so nekoi to~ki od Ohridskiot dogovor, sepak toj pretstavuva eden vid unificirana ramka na albanskiot fak-tor, a ne na stavot na albanskite i makedonskite pregovara~i ili na nekoj dogovor za re{avawe na konfliktot, onaka kako {to predviduva Ohridskiot dogovor.

Sepak, Prizrenskiot dogovor e prvoto seriozno predupreduvawe deka vo idniot period od mirovniot proces vo Makedonija }e se odvivaat pregovorite vo Ohrid. Vo posledniot paragraf vo dokumentot od Prizren eksplicitno se istaknuva deka albanskata strana vo toa vreme se streme{e kon odrùvawe na klasi~ni pregovori so me|unarodno olesnuvawe.


Fakti~ki, posledniot paragraf od Prizrenskiot dogovor ima profetski karakter za slu~uvawata koi }e sledat na pregovara~kata masa vo Ohrid:

“Vo dijalogot na liderite na sega{nata vladina koalicija, koj }e se odviva na trkalezna masa i }e bide predvoden od pretsedatelot na Republika Makedonija so posredstvo na SAD i EU, }e se sozdade konsenzualen oblik na u~estvo na albanskiot politi~ki faktor”.36

U{te vo tekstot od Prizrenskiot dogovor, potpi{an na 22 maj 2001 godina, ne be{e te{ko da se zabeleì koi }e bidat barawata i glavnite opredelbi na albanskata strana na idnite mirovni pregovori:

“Vrz osnova na ovie principi, albanskite lideri vo Makedonija se odlu~ni da u~estvuvaat vo procesot na reformisti~kiot dijalog, tretiraj}i gi slednive pra{awa:

amandmanite na Ustavot na Makedonija; ynepre~enata upotreba na albanskiot jazik kako eden od oficijalnite yjazici vo Makedonija;proporcionalnata etni~ka zastapenost vo dràvnite institucii; yzgolemuvaweto na ingerenciite na lokalnata vlast; ycelosnata sekularizacija na Ustavot, t.e. dràvata; ypostavuvaweto na konsenzualna demokratija za pra{awata koi se yodnesuvaat na nacionalnite prava/ t.e. ograni~uvawe na procesot na nadglasuvawe vo regionite vo koi direktno se odnesuvaat na etni~kite prava;pravoto na slobodna i nepre~ena komunikacija vo albanskiot ykulturen prostor”.37

Dokumentot koj e najblizok, skoro sli~en so tekstot na Ohridskiot ramkoven dogovor i koj mu predni~i na Ohrid e dokumentot poznat kako “Predlog za dogovor”, izgotven 3 juli 2001 godina.38 Toj e dizajniran od me|unarodnite eksperti predvodeni od amerikanskiot ekspert, angaìran od strana na DPA, profesorot Pol Vilijams, kako eden oblik na pregovara~ki model “za da mu dade kraj na konfliktot i da go promovira mirovniot harmoni~en razvoj na civilnoto op{testvo, po~ituvaj}i go etni~kiot identitet i interesite na site gra|ani na Makedonija.”39

39Veton Qatifi

Ovoj dokument koj ima forma na pregovara~ki model e organiziran pod ovie poglavja:

procesot; ypoliti~kite pra{awa; ybezbednosta i ysproveduvaweto. y

Ovoj dokument koj fakti~ki e prolog na agendata na Ohridskite pregovori u{te toga{ predviduva{e procesot na postignuvawe na mirovniot dogovor da ima dvodimenzionalna struktura na pregovara~kiot proces. Kako prvo, za da se postigne i potpi{e prekin na ognot garantiran od NATO, so cel da se sozdadat neophodni uslovi za uspe{na mirovna inicijativa, treba da se spre~i ireverzibilnoto {irewe na konfliktot so {to Makedonija }e go za~uva teritorijalniot integritet na multietni~ka dràva.

Kako vtoro, za da se obezbedi postojan mir vo Makedonija i da se instalira soodvetna osnova za multietni~ko op{testvo, ovoj dokument sugerira dogovorot za prekin na konfliktot vo Makedonija da bide sostaven najmalku od slednive mirovni dokumenti:

Naredba za iten prekin na ognot; y

Generalen ramkoven dogovor baziran na osnovnite na~ela vrz koi bi ymoèlo da funkcionira multietni~koto op{testvo na Makedonija. Generalniot ramkoven dogovor bi trebalo da ja ima silata na vnatre{niot/ustavniot zakon i bi trebalo da bide potpi{an od site strani, so svedoci od Evropskata unija, Soedinetite amerikanski dràvi, Francija i sekoja druga dràva koja bi odigrala pogolema uloga vo mirovniot proces;

Kompilacija od neophodnite amandmani i potrebnite ustavni ypromeni za da stapat vo sila dogovorenite na~ela na Generalniot ramkoven dogovor;

Zakonot za op{tinite dizajniran da go obezbedi zadovolitelnoto ysproveduvawe na Generalniot ramkoven dogovor;

Aneks za bezbednost, potpi{an od stranite i generalniot sekretar yna NATO, za da se osigurat zna~ajnite pra{awa kako {to e


prekinot na ognot, demobilizacijata, bezbednosta so prisustvoto na NATO, kako i reformite vo policijata i vojskata;

Aneks za sproveduvawe kade }e bide detalno objasneto involviraweto yna me|unarodnata zaednica, ne{to {to e neophodno za da se obezbedi soodvetniot razvoj na mirot i op{testvoto vo Makedonija, kako i vremenskite rokovi za postignuvawe na dogovorenite celi i za povlekuvawe na pretstavnicite na me|unarodnata zaednica po fazi.40

Spored poglavjeto za ureduvawe na politi~kite pra{awa na ovoj dokument, {to be{e prolog na agendata na pregovorite vo Ohrid od ovaa sfera, so cel da se garantiraat pravata na site etni~ki zaednici vo Makedonija, vo tekot na pregovorite bi trebalo da se usvojat i slednive na~ela od dogovorot, koi }e obezbedat:

formirawe izvr{na funkcija za potpretsedatelot na dràvata; ysoodvetna zastapenost na site nacionalnosti vo Parlamentot; ysproveduvawe na mehanizmite za paralelno usvojuvawe so cel da se yza{titat nacionalnite interesi; sozdavawe na Odbor za harmonizacija na pra{awata od me|uetni~ki ykarakter;sekularen Ustav na Makedonija i ysoodvetna zastapenost vo sudstvoto. y 41

Otkako me|unarodnite eksperti gi islu{aa zabele{kite na dvete strani, po~etokot na juli 2001 godina, gi fokusiraa site poproblemati~ni pra{awa za razgovori, kako {to se preambulata za Ustavot, jazikot itn. Potoa be{e podgotven konceptot za tekot na politi~kiot dijalog za kogo se pretpostavuva{e deka }e se odrùva nekade nadvor od Skopje, no vo toa vreme s$ u{te ne se spomnuva{e Ohrid.

41Veton Qatifi

“Izjavata na albanskite lideri vo Makedonija vo vrska so mirovniot i reformskiot proces vo Republika Makedonija” ili dokumentot poznat kako

Prizrenski dogovor, 22 maj 2001 godina, str.1


“Izjavata na albanskite lideri vo Makedonija vo vrska so mirovniot i reformskiot proces vo Republika Makedonija” ili dokumentot poznat kako

Prizrenski dogovor, 22 maj 2001 godina, str.2

43Veton Qatifi

Vo tekot na Ohridskite pregovori, delot na aneksot A i delumno na aneksot B od Ohridskiot ramkoven dogovor dojde kako rezultat na pregovorite na nivo na partiski i me|unarodni eksperti. Delot od Ohridskiot ramkoven dogovor {to se odnesuva na sproveduvaweto na ustavnite promeni i na Dogovorot, generalno e amerikanski plan.42

I segmentite {to se odnesuvaat na merkite za gradewe na doverbata i zgolemuvawe na brojot na Albancite vo policiskite organi, isto taka imaat amerikanska inicijativa, koja e podràna glavno od predlogot na amerikanskiot ambasador Robert Frovik.

U{te na prvite sredbi na liderite na politi~kite partii so politi~kiot vrv na ONA, koi prvenstveno bea organizirani vo Tirana, zapo~nuva da se dizajnira platformata na albanskata strana za idnite hipoteti~ki pregovori. Potoa, vo Prizren, se konkretiziraat premisite na albanskata pozicija so cel istite da izlezat na videlina tokmu na pregovorite koi tuku{to zapo~naa. Tokmu vrz osnova na tie premisi, Prizrenskiot dogovor i pogolemiot del od planot na Robert Frovik, albanskite lideri formuliraa edna zaedni~ka platforma koja }e posluì kako osnova za pregovorite vo Ohrid.

Vo platformata formulirana so pomo{ na pravniot ekspert Pol Vilijams, bea detalizirani site barawa na Albancite projaveni vo tekot na pregovorite, po~nuvaj}i od politi~kite barawa, pa s$ do amnestijata za pripadnicite na ONA.

“Nie go imavme na{iot plan. Znaevme do detali do kade sakame da stigneme. Znaevme do detaq do kade moè da ne poddrì me|unarodniot faktor. Znaevme do detaq koi se strate{kite pozicii na makedonskata strana”, se se}ava Arben Xaferi.43

Imaj}i go predvid Prizrenskiot dogovor koj go definira{e pojavuvaweto na DPA, PDP i ONA so edna zaedni~ka platforma na pregovorite, albanskite pregovara~i za vreme na pregovorite vo Ohrid se pojavija kako pregovara~ki tim i glavno so usoglaseni barawa i stavovi.44

Vo dokumentot “Strukturata na pregovorite” izgotven od amerikanskiot sovetnik angaìran za potrebnite podgotovki na albanskata pregovara~ka ekipa, Pol Vilijams, postojano vo tekstot se provlekuva terminot


’albanska delegacija’45 za albanskata pregovara~ka strana, kako edna zaedni~ka delegacija bez razliki na partiskite opredelbi.

Duri toj vo eden segment vo vtoriot del od ovoj dokument ja sugerira i ulogata na liderot na albanskata delegacija, koj vsu{nost, spored nego, bi trebalo ’na krajot na sekoja sredba da gi razgleda i analizira pregovara~kite ili operativnite to~ki koi se dogovoreni‘.46 No, formalno, do krajot na pregovorite nikoga{ ne dojde do odreduvaweto na edna takva formalna uloga, iako neformalno taa uloga za vreme na pregovorite ja odigra Arben Xaferi za delegacijata koja be{e sostavena od pretstavnicite na DPA i Imer Imeri za delegacijata koja be{e sostavena od pretstavnicite na PDP.

45Veton Qatifi

Eden brifing dokument za pretsedatelot na DPA, Arben Xaferi, podgotven od strana na amerikanskiot sovetnik, Pol Vilijams, namenet kako eden podgotvitelen dokument za prvata sredba so Xejms Pardju, po negovoto imenuvawe kako amerikanski pratenik za re{avawe na konfliktot vo

Makedonija.


47Veton Qatifi

Specifikite na metodologijata vo tekot na pregovorite vo Ohrid: Koi bea procedurite vo tekot na pregovorite?

Metodologijata na Ohridskite pregovori, koja na krajot se pokaà kako efektivna, be{e rezultat na primenetiot pristap od strana na me|unarodnite olesnuva~i na pregovorite, koi vsu{nost voop{to ne vleguvaa vo polemika so nitu eden pregovara~ od koja bilo strana.

Olesnuva~ite Pardju i Leotar za vreme na pregovorite samo slu{aat, im postavuvaat pra{awa na albanskite i makedonskite pregovara~i ili pak samo gi slu{aat argumentite {to gi dava nekoja od stranite so koi tie razgovaraat okolu nekoe pra{awe.

Me|unarodnite olesnuva~i upotrebuvaat metodologija so koja vo pove - }e to slu~ai ne se vpu{taat vo kontekstot na partiskite barawa, ili vo postavuvaweto na kontra-argumenti.

Vo eden moment od ovie razgovori me|u makedonskite i albanskite politi~ari, koi bea polni so sprotivstavuvawa, amerikanskiot pratenik, Xejms Pardju, postavil decidno barawe: Do odreden ~as da zapo~ne komunikacijata na me|unarodnite eksperti so albanskite, makedonskite i ekspertite na pretsedatelot na dràvata. I pokraj nastojuvawata, otporot i brojnite sprotivstavuvawa, na krajot toa i se slu~i: Pardju go presekol jazot {to gi popre~uva{e pregovorite, no istovremeno i jasno naglasil deka vo ponatamo{niot tek na pregovorite toj, so negoviot avtoritet, }e bide klu~nata li~nost.

U{te na po~etokot, sekoj u~esnik na pregovorite vo Ohrid be{e zapoznaen so procedurite. Nautro, me|unarodnite olesnuva~i Leotar i Pardju im davaat pregovara~ki predlozi na dvete strani. Pregovara~ite po~nuvaat da razmisluvaat za predlozite izneseni od strana na pregovara~kite ekipi i ekipite na politi~kite partii ili pak da diskutiraat odvoeno, bilo da se vo rabotni grupi, na plenarni sesii, ili vo direktna komunikacija so olesnuva~ite, Leotar i Pardju.

Glavno, rabotata se odvivala vo mali rabotni grupi koi gi formirale makedonskata i albanskata strana so pretstavnici/eksperti na ~etirite


politi~ki partii. Potoa, seto toa bilo prosleduvano do pretsedatelot na dràvata ili liderite na politi~kite partii.47 Makedonskata pregovara~ka strana vo Ohrid, kako i prethodno vo Skopje, postojano se obiduva{e razgovorite da ne dobijat karakter na formalni pregovori za da ima {to pomalku sredbi i pregovori so albanskite pregovara~i.

“Za postignuvawe na Ohridskiot dogovor nie pregovaravme so me|unarodnite pretstavnici, a ne so Albancite. Vsu{nost, tuku{to razgovaravme so me|unarodnite eksperti i tie go podrùvaa toa {to nie im go adresiravme i za koe veruvaat deka e prifatlivo za albanskite interesi. Ova be{e fakti~kata sostojba vo tekot na pregovorite”,48 tvrdat makedonskite pregovara~i.

Razgovorite se vodeni oddelno. Me|unarodnite olesnuva~i Pardju i Leotar imale odvoeni sredbi so albanskite i makedonskite partiski eksperti, kako i so ekspertite na pretsedatelot na dràvata.

Zaedni~ka formalna sredba me|u makedonskite dràvni vlasti i pretstavnicite na albanskite i makedonskite partii so me|unarodnite olesnuva~i vo Ohrid imalo samo prviot den od pregovorite i u{te dvapati dodeka traele istite i toa vo vrska so proceduralnite pra{awa.

Prirodata na metodologijata na pregovorite ne dozvoli vo Ohrid da se razvijat tolku mnogu otvoreni debati ili direktni razmeni na argumenti me|u albanskite i makedonskite pregovara~i.

Me|unarodnite pretstavnici pretstavuvale most na komunikacijata vo tekot na site denovi na pregovorite so isklu~ok na zaedni~kite sredbi na koi e razgovarano za ~lenot 7 i ~lenot 118 od porane{niot Ustav. Duri i najspornite pra{awa na pregovorite, kako {to se pra{aweto za jazikot, ustavnata preambula i pra{aweto za lokalnata policija, se re{eni vo oddelni sredbi, na koi bile odvoeni duri i samite dve albanski odnosno makedonski politi~ki partii.

Koga se stignuvalo blizu nekoj kompromis za nekoe pra{awe ili za formulacija koja moè da bide bliska do dvete etni~ki strani, me|unarodnite olesnuva~i gi sednuvale na masa dvete strani za na krajot istite da se sloàt ili da ne se sloàt. Potoa se prodolùvalo so odvoeni razgovori preku posreduvawe vo drugite pra{awa.

49Veton Qatifi

Ohridskite pregovori glavno se odvivaa so tezi i kontra-tezi, koi na krajot bile izveduvani kako zaklu~oci ili pak bile pojasnuvani od strana na me|unarodnite olesnuva~i.

Predlozite na albanskata strana odele kon postignuvawe status i ramnopravnost na isto nivo na makedonskiot i albanskiot entitet, bez nekakov oblik na majorizacija ili ekskluzivnost, odnosno, vo vrska so predlogot za albanskiot jazik, toj da bide vtor oficijalen jazik, dodeka pak okolu konstituiraweto na dràvata, taa da bide konstituirana od dvata glavni entiteti: Makedoncite i Albancite. No, ova po se izgleda bila glavnata frustracija na makedonskata pregovara~ka strana. Fakti~ki tuka bila osnovata na najgolemite albansko-makedonski sprotivstavuvawa vo tekot na pregovorite vo Ohrid.49 “I nie, kako Albanci, no i makedonskiot blok, osobeno vo oblasta na jazikot i policijata, imavme golemo me|usebno sprotivstavuvawa okolu predlozite”, se potsetuvaat albanskite partiski eksperti.50

Predlozite na Albancite vo vrska so ovie pra{awa obi~no soodvetstvuvaa me|u sebe. Takov be{e slu~ajot i so predlozite od makedonskata strana, so isklu~ok na eden marginaliziran slu~aj t.e so predlogot na ekspertot na pretsedatelot na dràvata, Qubomir Fr~kovski. Imeno, spored albanskite u~esnici, ovoj predlog nastojuval vo izvesna mera da ja namali upotrebata na albanskiot jazik i zastapenosta na Albancite vo policijata, so {to politi~kite razgovori na ekspertsko nivo vo Ohrid zapadnale vo kriza. No, so posredni{tvo na g. Pardju i g. Leotar, preku silna intervencija, sostojbata bila vedna{ sanirana, pa taka, ponatamo{niot dijalog vo Ohrid bil spasen vo posleden mig.

Otkako me|unarodnite posrednici gi islu{ale barawata na Albancite, na primer, zo{to tie go problematiziraat ~lenot 7 ili preambulata na Ustavot i koi se barawata na Albancite vo toj pravec, vedna{ formulirale pra{awa od barawata i argumentite na Albancite i vo forma na pra{alnik & gi dostavile na makedonskata strana so cel da se izjasni dali taa se sloùva. Otkako gi slu{nale reakciite na makedonskata strana, kako na primer, koi se argumentite zaradi koi ne treba da se menuva preambulata na Ustavot od 1991 godina, toga{ grupata na me|unarodnite eksperti se povlekuva i odrùva po edna sredba - najprvo so albanskata, a potoa i so makedonskata strana, za na kraj da se povle~e zaradi me|usebni konsultacii i formulirawe nivni predlozi kako me|unarodni pretstavnici, baziraj}i se na argumentite


{to gi slu{nale na oddelnite sredbi so makedonskite i albanskite partiski eksperti.

Imalo slu~ai koga posrednicite i me|unarodnite eksperti ne bile ubedeni deka samo zaradi edno pra{awe treba da se menuva nekoj ~len i toga{ toa zavr{uvalo na nivo na me|unarodna arbitraà.

Albanskata strana osporuvala i drugi ~lenovi od ustavot od 1991 godina, koi ne bile del od agendata na pregovorite za Ohridskiot dogovor. No, me|unarodnite olesnuva~i ne bile ubedeni deka nekoj od tie ~lenovi e problemati~en ili deka proizveduva me|uetni~ka neramnopravnost ili kriza vo Makedonija i istite ne gi zemale predvid vo ponatamo{ni pregovori.

Imalo slu~ai, na primer, okolu nekoj ~len da preovladuvaat argumentite na makedonskata strana, odnosno deka toj ~len ne bi trebalo da se menuva, dodeka pak albanskata strana tvrdela deka tokmu toj ~len e fokus na krizata, pa zaradi toa me|unarodnite pretstavnici vo Ohrid davale svoj predlog. Obi~no toj predlog bil ili identi~en so predlogot {to go dale albanskite pregovara~i ili vo pove}eto slu~ai se menuvale samo formulacijata ili imenuvaweto od lingvisti~ki aspekt na toj predlog {to podocna bil prezentiran.51

Pregovara~ite istaknuvaat deka vo nieden moment vo tekot na pregovorite vo Ohrid ne pomislile deka pregovorite nema celosno da uspeat. Sepak, tie na momenti se soo~uvale so situacii koga pomisluvale deka pregovorite i nema da bidat uspe{ni onaka kako {to tie o~ekuvale. Vo toj pravec imalo momenti koga u~esnicite vo pregovorite bile vo dilema dali vredi i ponatamu da se razgovara ili ne?! No, obi~no po eden ili dva ~asa razgovori tie go menuvale nivnoto mislewe, zatoa {to poziciite na makedonskata strana se menuvale, a odvreme-navreme i zaradi ulogata na me|unarodnite olesnuva~i. “Toga{ nie se ohrabruvavme za da gi prodolìme razgovorite”, bilo ~uvstvoto na albanskite pregovara~i.

Za vreme na pregovorite, me|unarodnite olesnuva~i nai{le na golem problem pri ubeduvaweto na makedonskata, za razlika od albanskata pregovara~ka strana, za postigawe kompromis. Vo makedonskiot pregovara~ki tabor trebalo da bidat ubedeni tri strani.52 Za razlika od razgovorite vo Skopje, za vreme na pregovorite vo Ohrid, makedonskite

51Veton Qatifi

pregovara~i nemale sekoga{ unificiran predlog ili stav, kako {to toa bilo slu~aj so albanskata strana. Dvete albanski politi~ki partii, DPA i PDP, skoro sekoga{ imale eden zaedni~ki predlog.53

Me|unarodnite olesnuva~i na~elno trebalo da razgovaraat so premierot Qup~o Georgievski, potoa so pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski i na krajot so pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski. Seto toa baralo mnogu vreme, zaradi harmonizacija na nivnite stavovi, odnosno se gube{e vreme vo ubeduvawe na sekoja od stranite na makedonskiot pregovara~ki tabor.

Albanskite u~esnici vo pregovorite smetaat deka koga sedele, na primer, na terasata na vilata “Biljana” vo Ohrid, dolgo vreme i bez mnogu formalnosti razmenuvale argumenti so me|unarodnite olesnuva~i Pardju i Leotar i so nivnite sorabotnici vo vrska so toa kako da se nadmine nekoj od sporovite vo pregovorite, ili zo{to edno pra{awe treba da se re{ava, odnosno da ne se re{ava vaka, a ne onaka (konkretno stanuva zbor za ~lenot 7), zatoa {to makedonskata strana nema da se sloì so toa, itn. Obi~no na takvite sredbi se postignuvalo soglasnost ne samo so albanskata, tuku i so makedonskata strana.

Vo sproveduvaweto na metodologijata na pregovorite, zna~ajna uloga odigrale i partiskite eksperti na albanskite i makedonskite politi~ki partii. Albanskite politi~ki partii, PDP i DPA, na nivo na partiski eksperti bile pretstavuvani od odbrani pravnici koi rasporedeni po rabotni grupi zaedno so pravnicite na makedonskite partii i me|unarodnite olesnuva~i rabotele konkretno na izrabotkata na zakonskite propisi proizlezeni od pregovorite vo Ohrid.54

Na toj na~in, pri konkretnoto sostavuvawe na ustavnite promeni, politikata ne me{ala mnogu prsti, tuku toa, vo pogolemiot broj slu~ai, go napravile partiskite eksperti.

Konkretnata uloga na partiskite eksperti be{e pretstavuvaweto na nivnata politi~ka partija vo pregovorite na ekspertsko nivo, iako ovie razgovori ne bile striktno ekspertski, tuku imale politi~ko-ekspertski karakter. Fakti~ki, nivnata uloga bila, pomalku ili pove- }e, u{te od samiot po~etok da gi utvrdat poziciite od ekspertski aspekt {to bi bilo vo funkcija na iznao|awe re{enija za sporovite za koi se pregovara{e, osobeno za ustavnite pra{awa koi predviduvaa


re{enie za unapreduvawe na polo`bata na Albancite vo pravniot i politi~kiot sistem vo Makedonija.

Ekspertite ja opi{uvaat nivnata zada~a kako uloga za eksponirawe na nivnite pozicii od aspekt na nivnite partii ili od poziciite na Albancite i Makedoncite voop{to, pred s$ pred me|unarodnite olesnuva~i. Vrz osnova na eksponiraweto na ovie stavovi sozdaden e i stavot na me|unarodnite eksperti za pra{awata koi bea tema na debatata vo Ohrid.

Od druga strana, politi~kite sovetnici imale posebna uloga vo metodologijata i strukturata na pregovorite vo Ohrid, odnosno so nivnite soveti i iskustvo pomagale pri re{avaweto na nekoe pra{awe koe bi moèlo da go dovede vo opasnost prodolùvaweto na razgovorite, poto~no nivnata pomo{ bila vo nasoka na insistirawe za re{avawe na tie pra{awa i pove}eto od niv za vreme na pregovorite se odnesuvale tokmu taka.

Tipi~no sovetodavna e ulogata na amerikanskiot sovetnik, Pol Vilijams, angaìran od albanskiot pregovara~ki tim, so cel da ja sovetuva albanskata strana vo tekot na razli~nite fazi na pregovorite, okolu politi~kite i pravnite pra{awa i dejstvuvawata vo tekot na samoto pregovarawe. Ova najdobro moè da se zabeleì vo dokumentot “Strukturata na pregovorite”, podgotveno za albanskata delegacija tokmu od profesorot Vilijams, kade toj vo oblik na eden op{t model gi sugerira instrukciite, odnosno kako generalno treba da dejstvuva albanskata pregovara~ka ekipa pred i za vreme na sekojdnevnite pregovori. Dokumentot e sostaven od dva dela: ‘Izgotvuvawe na eden kontrolen spisok za podgotovka na sredbite’ i ‘Kontrolen spisok za strukturata na sredbite’.55

U{te vo prviot paragraf od prviot del na ovoj dokument se sugerira: “Podgotvete ja agendata na pra{awata za koi Albancite sakaat da diskutiraat, vo nekolku kopii, za da im se distribuira na site u~esnici pred po~etokot na sredbata, a dokolku e vozmo`no predvreme da im se dostavi i na Pardju/Leotar. Ova }e ѝ pomogne na delegacijata za fokusirawe na nejzinite celi, poto~no za prethodna podgotovka na poziciite pred sekoja sredba so cel da gi minimizira iznenaduvawata”.56

53Veton Qatifi

Za albanskite eksperti, u~estvoto vo pregovorite be{e zna~ajno, bidej}i albanskite politi~ari na nekoj na~in steknaa novo iskustvo od edna za niv poinakva priroda.

Tie bea neiskusni vo poleto na pregovorite za re{avawe na konfliktite i im nedostasuva{e obuka za nivnite pregovara~ki sposobnosti. Ova be{e mnogu interesen predizvik za niv. Po~naa da go steknuvaat prvoto pregovara~ko iskustvo po nekolku godini aktivno u~estvo vo politikata.

No, blagodarenie na nivnata agenda na barawa i pregovori, tie se pretstavija ako eden koheziven element vo ramkite na eden pregovara~ki tim.


Kr{ewe na kopjata za vreme na pregovorite vo Ohrid: Dijametralno sprotivni stavovi za ustavnite promeni okolu pra{aweto na upotrebata na jazicite i nadle`nostite na policijata vo lokalnata vlast

Op{to zemeno, kopjata, vo tekot na Ohridskite pregovori, najmnogu se kr{ea okolu pra{aweto za upotrebata na albanskiot jazik, kako i za ingerenciite na lokalnata vlast nad policijata, odnosno rakovodni funkcii na Albancite vo policijata po op{tinite.

Albanskoto barawe be{e albanskiot jazik da ima poln kapacitet na vtor oficijalen jazik vo Makedonija, vo site institucii. Ova be{e formulacijata i na me|unarodnite olesnuva~i.

Ovaa po~etna formulacija albanskiot jazik da ima ist tretman so makedonskiot, ne be{e dobro prifatena od makedonskata strana. Vo toj slu~aj makedonskata strana ostro reagira{e {to za malku }e dovede{e razgovorite potpolno da bidat blokirani u{te pred da se otpatuva za Ohrid, no i na po~etokot na pregovorite vo Ohrid (na krajot na juli i po~etokot na avgust, 2001 godina).

Po ostrite reakcii i uslovuvawa na makedonskite pregovara~i od strana na me|unarodnite pretstavnici, be{e napravena otstapka so toa {to be{e prethodno inicirana formulacijata na Albancite i na me|unarodnite pretstavnici za jazikot. Sepak, na krajot se dojde do zaklu~okot albanskiot jazik da bide oficijalen, no ne so kapacitetot {to go bara{e albanskata strana.

Makedonskite pregovara~i se obiduvaa za vreme na pregovorite, po sekoja cena, da ja so~uvaat ekskluzivnosta na makedonskiot jazik kako edinstven oficijalen jazik na dràvno nivo. “Elementarnoto pra{awe koe treba{e da se sfati be{e deka makedonskiot jazik i negovoto kirili~no pismo se oficijalniot jazik i pismo vo Republika Makedonija. Vo onie oblasti kade pove}e od 20% od naselenieto ̀ iveat pripadnici na etni~kite zaednici, bilo vo lokalnata samouprava

55Veton Qatifi

ili na celata teritorija na zemjata, etni~kite zaednici imaat pravo nivniot maj~in jazik da go koristat i vo formalnata komunikacija so vladinite institucii i vo lokalnata samouprava”, tvrdi makedonskiot pregovara~ od redovite na VMRO-DPMNE, Marjan \or~ev.

Kako rezultat na Ohridskite pregovori okolu ovoj segment, so Ramkovniot dogovor, Makedonija ne stanuva{e bilingvalna dràva so paralelna upotreba na dvata jazika na celata teritorija na zemjata, kako {to pretendira{e albanskata strana.57

Makedonskite pregovara~i smetaat deka za postignuvawe na eden kompromis i nadminuvawe na sporot za upotrebata na jazikot, krucijalno bilo deka sepak se dozvoli albanskiot jazik da bide oficijalen, no so odredeni specifi~nosti vo vrska so toa kade to~no }e moè da se upotrebuva kako oficijalen. Ova bilo specificirano vo kone~niot tekst na Ohridskiot ramkoven dogovor, kako na primer: pratenicite moàt da go upotrebuvaat albanskiot jazik vo Parlamentot, no ne i vo vladinite institucii, gra|anite moàt da go upotrebuvaat albanskiot jazik na sud, vo komunikacijata so nivnite vlasti, vo li~nite dokumenti i nekoi drugi detali.58 Spored pregovara~ot od redovite na SDSM, Nikola Popovski, site pra{awa zaprea tuka. “Mislam deka Albancite bea zadovolni, no mislam deka i Makedoncite ne izgubija ni{to. Od moja gledna to~ka, ova e eden dobar kompromis”.59

Objasnuvaweto zo{to pra{aweto za jazikot pominalo mnogu pote{ko za razlika od drugite pra{awa na pregovorite vo Ohrid, spored albanskite pregovara~i treba da se pobara vo faktot deka jazikot e eden mnogu zna~aen simbol za Albancite u{te od osamostojuvaweto na Makedonija. Pra{aweto za jazikot be{e edno od osnovnite barawa na Albancite u{te od osamostojuvaweto na Makedonija, a upotrebata i oficijaliziraweto na albanskiot jazik be{e edna od najserioznite celi na albanskite politi~ki barawa vo Makedonija po nejzinata desetgodi{na demokratija. “So osporuvaweto na jazikot, makedonskata strana go osporuva{e i konstituiraweto na Albancite kako dràvotvoren element”, ocenuva partiskiot ekspert na DPA, Nasufi.

Arben Xaferi e otvoren i direkten okolu ova pra{awe:

“Za takvi situacii nema teritorijalizacija na etni~koto pra{awe. Teritorijalizacijata vo su{tina ja pravi upotrebata na jazikot.


Jazikot i vlasta se glavnite kodovi {to diktiraat koga po~nuva i koga zavr{uva pravoto. Za nas glavniot napad se odviva{e protiv ovie kodovi... Zna~i, se napa|aa kodovite koi odbeleùvaa eden vid neteritorijalna federalizacija. Vo Belgija nema federalizacija na teritorii, tuku lingvisti~ka federalizacija”60

Vo vrska so toa kako, spored Ustavot, da se regulira upotrebata na albanskiot jazik razgovarano e u{te prviot den od pregovorite vo Ohrid, no ne e postignat nekakov koncizen dogovor. Svesni za te{kotiite za nadminuvawe na ovoj pregovara~ki spor zaradi {to bi moèle da zaglavat i da propadnat pregovorite u{te prviot den, no i so cel da se postigne eden ohrabruva~ki progres za tekot na pregovorite, me|unarodnite olesnuva~i u{te od samiot po~etok insistirale pra{aweto za upotrebata na albanskiot jazik da se prolongira so toa {to uslovno }e se priznae kako re{eno pra{awe, dokolku ponatamu vo me|uvreme ne nastanat drugi problemi kaj drugite to~ki od ponatamo{nite pregovori.

“I toga{, treba{e da go prifatime toa pod uslov pra{aweto na jazikot da se smeta kako re{eno, iako i za nas be{e te{ko da go prifatime toa”,61 smeta Imeri. Toj osobeno se se}ava na navredlivite zborovi za albanskiot jazik za vreme na pregovorite. “Makedonskata strana se odnesuva{e kako da stanuva zbor za jazik na eden narod koj gi nema moralnite i eti~kite vrednosti, sporedbeno so makedonskiot narod”.62 Ovoj moment be{e razo~aruva~ki za albanskite pregovara~i. Tie se borea so argumenti.

Tie treba{e da zboruvaat za osnovnite raboti na jazikot za drevnosta i istorijata na albanskiot jazik, negovoto poteklo, brojot na lu|eto vo svetot koj go zboruvaat ovoj jazik itn.

Razo~arani, tie vo eden mig se najdoa sebesi kako se pra{uvaat dali i ponatamu vredi da se razgovara so makedonskata strana, koga istata se odnesuva so navredi ili so ignorirawe kon drevnosta na albanskiot jazik. No, tuka bea me|unarodnite olesnuva~i za da ja ublaàt sostojbata i da se nadmine ovaa mra~na atmosfera. Ponekoga{ se pravea mali otstapki i rabotata prodolùva{e ponatamu.

Podocna, koga u{te edna{ be{e otvorena diskusijata za upotrebata na albanskiot jazik, odnosno ~lenot 7 od Ustavot, se razgovara{e i

57Veton Qatifi

pregovara{e cela nedela. Niedna strana ne otstapuva{e s$ dodeka vo Ohrid ne dopatuva visokiot pretstavnik na EU, Havier Solana. [atl-diplomatijata na Solana vrodi so plod i vo vrska so pra{aweto za nadle`nostite na lokalnata policija. Solana be{e deciden deka nema da si zamine od Ohrid s$ dodeka dvete pregovara~ki strani ne se soglasat vo vrska so ovie dve pra{awa. Taka i se slu~i. Na edinstvenata konferencija za mediumite odràna za vreme na pregovorite vo Ohrid, popladneto na 5 avgust 2001 godina, Havier Solana }e izjavi deka za vreme na zaedni~kata sredba postignat e progres vo pregovorite. Sepak, za javnosta ne bea potpolno jasni okolnostite za posetata i prisustvoto, istiot den, na ukrainskiot minister za nadvore{ni raboti, Anatolij Zlenko, vo vilata “Biljana”, pristignuvaj}i vo Ohrid od Kiev, Ukraina, za da go pridruùva Solana.

Albanskite u~esnici vo ohridskite pregovori izrazija svoeto nezadovolstvo pred Havier Solana za prisustvoto na ministerot za nadvore{ni raboti na Ukraina, toj den, vo negova pridru`ba, dodeka negoviot odgovor bil deka Zlenko go ima pokaneto li~no toj, za da moàt Albancite samite da mu go iskaàt nivnoto nezadovolstvo i negativnite stavovi zaradi voenata poddr{ka {to i ja dava Ukraina na Makedonija. Sepak, albanskite pregovara~i ne prifatija da se sretnat so ukrainskiot minister za nadvore{ni raboti, bidej}i bea iritirani od faktot {to Ukraina ja snabduva Makedonija so te{ko vooruùvawe.

Takvite stavovi i iritacii na albanskite pregovara~i kon Zlenko bile preneseni preku gospodinot Solana, iako, ovoj posledniov, u{te edna{ izvr{il pritisok nad albanskite pregovara~i da se sretnat so Zlenko i li~no da slu{nat od {efot na ukrainskata diplomatija deka negovata zemja nema pove}e da ja snabduva Makedonija so te{ko vooruùvawe.

Upotrebuvaj}i go kompromisot za prekin na snabduvaweto na Makedonija so te{ko ukrainsko vooruùvawe, evropskiot diplomat Solana izgleda deka uspeal da gi ubedi albanskite pregovara~i za tie, od druga strana pak, da napravat kompromis okolu pra{awata koi gi blokirale pregovorite vo toj moment: upotrebata na albanskiot jazik i nadle`nostite na lokalnata policija.


Pra{aweto za nadle`nostite na policijata vo op{tinite naseleni so mnozinsko nemakedonsko naselenie izleze deka e edno od najproblemati~nite pra{awa, duri izleze deka e pove}e sporno i pove}e polemizirano otkolku pra{aweto za upotrebata na jazikot. Me|unarodnite olesnuva~i smetaat deka glavnata pri~ina za toa bil faktot {to pra{aweto za policijata, za razlika od drugite pregovarani pra{awa, e popragmati~no, a politi~ki i najprakti~no pra{awe. Albanskite pregovara~i vo tekot na Ohridskite pregovori insistiraa nadle`nostite na lokalnata administracija da se pro{irat i vo sferata na policijata: soobra}ajniot red i bezbednosta. Makedonskite pregovara~i se sprotivstavija na ova barawe. Golemoto nedorazbirawe {to predizvika vlo{uvawe na odnosite na ovaa tema e pra{aweto na procentualnata zastapenost na nemakedonskoto naselenie vo policiskite strukturi. Pregovara~ite baraat ova pra{awe da se regulira spored procentot na naselenieto vo sekoja op{tina i na krajot od pregovorite na ovaa tema ova barawe se otfrla i se prifa}a predlogot procentualnata zastapenost da se reflektira spored op{tiot procent na naselenieto na nivo na celata dràva.

Objasnuvaweto na albanskite u~esnici vo ohridskite pregovori vo vrska so re{avaweto na pra{aweto za policijata moè da se sublimira so retrospektivnata teza deka: pred po~etokot na konfliktot, Makedonija izleze od eden komunisti~ki sistem kade policijata bila i politi~ki kreator i izvr{itel i nabquduva~ na marginaliziranata politika kon Albancite vo porane{nata federativna Jugoslavija. Spored niv, bidej}i policijata be{e taa koja postojano gi kaznuva{e Albancite i go uni{tuva{e nivniot nacionalen identitet, razbirlivo e {to vo ovoj segment se pravi osporuvawe, bidej}i so golemoto involvirawe na Albancite vo policiskiot sistem se urivaa {emite na ekskluzivnosta na ovoj sistem, koja be{e prisutna so decenii.

Razo~aruva~ki momenti za albanskite pregovara~i ima{e vo denovite koga se diskutiralo pra{aweto za policijata, brojot na Albancite koi treba da bidat policajci i sl., osobeno koga makedonskata strana ima{e stav deka brojot na policajcite Albanci treba da porasne, no tie da ne rabotat po albanskite naseleni mesta, tuku vo drugite delovi na Makedonija. “Ova be{e ednakvo na opstrukcija, bidej}i policaecot Albanec nema {to da bara vo Gevgelija i Strumica, tuku da bide prisuten tamu kade ima albansko naselenie. Be{e osobeno

59Veton Qatifi

razo~aruva~ko sprotivstavuvaweto na makedonskata strana so slabi argumenti okolu pra{aweto za jazikot”.63

Pra{aweto koe re~isi najmalku e pregovarano, a koe pred pregovorite se o~ekuva{e deka }e pretstavuva najgolemiot problem na pregovorite, be{e pra{aweto za preambulata na Ustavot na Makedonija. Albanskite pregovara~i u{te na po~etokot insistiraa da se smeni dotoga{nata formulacija “Makedonija – dràva na Makedoncite i drugite nacionalnosti koi ìveat vo nea”,64 kade Albancite se tretiraa kako nacionalnost i gra|ani od vtor red.

Albanskite pregovara~i za vreme na Ohridskite pregovori ponudile tri verzii za preambulata:

Makedonija da bide binacionalna dràva na Makedoncite i yAlbancite;gra|anska dràva; ili yda nema voop{to preambula vo Ustavot. y 65

“Nie bevme soglasni voop{to da nema ustavna preambula i toa pra{awe da se regulira so deklaracija koja bi ja opi{uvala istorijata na osnovaweto na Makedonija”, se potsetuva pregovara~ot od redovite na PDP, Naser Ziberi. Takvata podgotvenost na albanskata pregovara~ka strana za kompromis be{e povrzana so recipro~niot kompromis od albanskata pregovara~ka strana vo vrska so nekoe drugo barawe na Albancite.

No, vo posleden moment, bez nekoe osobeno osporuvawe od albanskite i makedonskite pregovara~i, be{e prifaten predlogot na me|unarodnite olesnuva~i preambulata da ja dobie slednava formulacija: “Makedonija e dràva na site gra|ani”66 i ovaa solucija za preambulata vleze vo kone~niot dokument na Ohridskiot ramkoven dogovor.

Iako pra{aweto na preambulata ne projde tolku te{ko vo Ohrid, podocna, vo periodot na sobraniskoto usvojuvawe na zakonskite propisi na Ohridskiot dogovor, pra{aweto na preambulata, u{te vo negovata prva faza, se pokaà kako najproblemati~noto pra{awe za usvojuvawe vo parlamentarna procedura i pretrpe su{tinski izmeni od tekstot {to be{e dogovoren za vreme na pregovorite vo Ohrid.67


Me|unarodnite olesnuva~i: Pristapot i nivnata tipi~na posredni~ka uloga, no so drugo, nametnato imenuvawe za da se izbegne iritacijata na makedonskata pregovara~ka strana

Pretstavnicite na albanskite politi~ki partii i voop{to albanskoto naselenie vo Makedonija smetaat deka za zatvoraweto na celiot politi~ki proces, pa s$ do fazata na po~etokot na sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, klu~na uloga, kaj me|unarodniot faktor, odigrale dve figuri: Robert Frovik i Xejms Pardju, dvajca iskusni amerikanski diplomati za pra{awata na Balkanot i pratenici na amerikanskiot Stejt Department za re{avawe na konfliktot vo Makedonija. Tie, od albanskata strana, se smetaa za klu~ni figuri.

Amerikanskiot ambasador na OBSE vo Skopje, Robert Frovik, gi postavi ramkite na agendata za idniot Ohridski dogovor, dodeka Xejms Pardju se potrudi tie ramki da bidat postignati za vreme na pregovorite i istite da se profiliziraat.

Frovik gi postavil prvite elementi okolu toa kako treba da se re{i krizata i “s$ ona {to be{e napraveno vo vrska so Ohridskiot dogovor i so voeno-tehni~kata sorabotka me|u pretsedatelot na dràvata Boris Trajkovski i NATO, e sostaven del od planot na Frovik”.68 Tuka se misli na na~inot na povlekuvawe na policiskite punktovi, na~inot na povlekuvawe na ONA, vleguvaweto na policijata vo albanskite sela i pred se na politi~kiot dogovor i to~kite {to treba da gi sodrì toj Dogovor.

Site tie elementi se del od planot na amerikanskiot ambasador vo OBSE, Robert Frovik, zaradi {to toj se najde vo istata situacija, kako {to podocna se najde i drugiot amerikanski pratenik za Balkanot, Xejms Pardju, pod silen udar i ostri kritiki na makedonskite mediumi koi vlijaeja za sozdavaweto negativno mislewe za nego i diplomatot Frovik be{e proglasen za persona non-grata vo Makedonija.69

61Veton Qatifi

Sepak, fakt e deka klu~nite elementi na Dogovorot i elementite za izlez od krizata dojdoa od Robert Frovik. Planot na Frovik mu prethode{e na ona {to se slu~uva{e vo Ohrid. Sodrìnata na ovoj plan fakti~ki se sodrì od nekolku zna~ajni segmenti na samiot dokument od Ohrid.

Albanskite pregovara~i go delat istoto mislewe deka nivnite gledi{ta, {to se odnesuvaa na jazikot, policijata, decentralizacijata na lokalnata vlast, mehanizmite za konsenzus i drugo, naiduvaat na dobro razbirawe kaj me|unarodnite pretstavnici.

No, makedonskite pregovara~i, vo najmala raka mnozinstvoto od niv, mislat deka, za vreme na pregovorite, evidentna bila me|unarodnata pristrasnost vo polza na Albancite. “Treba da se prifati deka albanskiot blok ima{e edna vidliva i zna~ajna prednost: me|unarodnite u~esnici izrazija pove}e simpatii kon niv”,70 be{e mo{ne otvoren eden od pregovara~ite na SDSM, Nikola Popovski.

Koga tie nema{e da gi prifatat predlozite i sugestiite na Xejms Pardju, toj }e stane{e i }e po~ne{e da se {eta nadvor. Istoto toa go prave{e i za vreme na samite pregovori. Toj, vo negov stil i so visoko pregovara~ko iskustvo vo mirovnite procesi, ~esto }e ja napu{ta{e sobata kade se razgovara{e, dodavaj}i na kategori~en na~in deka toj ve}e nema namera da pregovara ponatamu. Spored Nikola Popovski, od negova gledna to~ka, Leotar be{e postabilen. “Pregovorite vo Ohrid bea eden vid neprijatelstvo, no toa i ne be{e nekoja golema rabota. Vsu{nost, toa be{e edna profesionalna i fer diskusija, koncentrirana na odredeni pra{awa”,71 ja opi{uva takvata situacija Xejms Pardju.


63Veton Qatifi

Vo nekoi slu~ai od tekot na Ohridskite pregovori, amerikanskiot posrednik Pardju imal povremeni polemiki so pretstavnikot na EU, Fransoa Leotar, sugeriraj}i mu da stoi nastrana koga toj se obiduva da napravi kompromis vo polza na makedonskata strana. No, zemeno generalno, Pardju i Leotar bile osobeno koordinirani me|u sebe.

Formalniot primat, za vreme na Ohridskite pregovori, vo taborot na me|unarodnite posrednici go imal pratenikot na EU, Fransoa Leotar, bidej}i ja pretstavuva{e Evropskata unija, koja pak ja prevode{e me|unarodnata zaednica vo iznao|awe na re{enie za konfliktot vo Makedonija. Od druga strana, fakti~kata mirovna uloga vo pregovorite vo Ohrid i ulogata na vr{itel na pritisokot i vlijanieto vrz pregovara~kite stranite ja imal amerikanskiot pratenik, Xejms Pardju.


Stilot na Xejms Pardju bil poseben. Spored albanskata strana na pregovorite, sekoga{ najproblemati~nite i najspornite pra{awa gi re{aval gospodinot Pardju preku negovoto vlijanie i posredni{tvo. Od druga strana pak, zemaj}i ja predvid negovata koordinacija so Fransoa Leotar, vo pove}eto slu~ai izgleda{e kako tie dvajca u{te prethodno da gi podelile ulogite, odnosno SAD, iako oficijalno bea na zadnoto sedi{te, zad Evropa, vo vrska so vode~kata uloga vo re{avaweto na konfliktot vo Makedonija bea so pogolemo vlijanie vo donesuvaweto na kone~nite odluki.

Na edna od poslednite sredbi vo Skopje, kon krajot na juli, pred da zapo~nat pregovorite vo Ohrid, poto~no vo vreme koga razgovorite bea blokirani, me|unarodnata zaednica, odnosno Pardju i Leotar, izlegoa so predlog koj be{e ponapreden otkolku toj vo Ohrid, so koj pred s$ se predviduva{e albanskiot jazik da bide ramnopraven so makedonskiot vo sekoja sfera od ìvotot vo Makedonija. Vo toa vreme, makedonskata strana ostro reagira{e protiv ovoj proekt. Nikoj od niv, nitu Trajkovski, nitu Georgievski, nitu pak Crvenkovski, ne prifatija da sednat na razgovori.

Isto taka, na edna sredba koja be{e organizirana po edna polemi~ka debata, osobeno me|u Georgievski i albanskite lideri, koga izgleda{e deka site obidi za da se iznajde politi~ko re{enie za koe be{e zainteresirana me|unarodnata zaednica }e padnat vo voda, Pardju gi prekina site razgovori i im se obrati na pretsedatelot na dràvata Trajkovski, premierot Georgievski i na liderite na makedonskite partii deka iako mu se dopa|a nivnata sposobnost za govor i evocirawe na nivnite spomeni za toa {to se slu~ilo vo Makedonija, sepak toj smeta deka treba da se prekinat razgovorite so takov stil i da se premine konkretno na pra{awata za koi be{e predvideno da se razgovara.

No, makedonskata strana ne prifati da se razgovara okolu predlogot na me|unarodnata zaednica, ocenuvaj}i ja kako mo{ne {tetna za Makedonija, odnosno kako sodrìna za nejzino definitivno uni{tuvawe. I Pardju vo eden takov moment mu se obratil odlu~no na pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski, koj gi vode{e politi~kite razgovori: “Gospodin pretsedatele, dali ste za da gi prodolìme razgovorite ili ne?!”. Trajkovski bil prinuden da prifati da se prodolàt razgovorite, bidej}i vo sprotivno tie }e bea prekinati i so toa Makedonija }e se dovede{e mo{ne blisku do gra|anska vojna.

65Veton Qatifi

Istoto pra{awe so eden karakteristi~en predupreduva~ki ton mu be{e postaveno i na Georgievski i na ostanatite, po red, vklu~itelno i na albanskite pregovara~i, za na kraj, iako nevolno, da dobie pozitiven odgovor. Na taa sredba be{e preskoknat rubikonot so {to definitivno politi~kite razgovori izlegoa od eden }or-sokak.

Imalo sli~ni slu~ai i vo drugite segmenti od Ohridskite pregovori koga gospodinot Pardju sakal da ja iskoristi negovata politi~ka sila, negoviot avtoritet i vlijanie, se razbira, imaj}i predvid deka toj direktno ja pretstavuva{e amerikanskata administracija. Skoro site razgovori bile vodeni vo toj stil. Albanskite pregovara~i informiraat deka gospodinot Leotar sekoga{ bil vo zadna linija i vo vtor plan. Se doznava deka toj ne se imponiral vo istiot stil kako Pardju. Tie velat deka se zadovolni od odnesuvaweto na pratenikot na EU, Fransoa Leotar. Tie go smetaat za osobeno korektna li~nost. “Moèbi nemu mu nedostasuva{e silata na imponiraweto, za razlika od Pardju. No sepak, toj be{e krajno korekten i osobeno spremen za sorabotka”, tvrdat albanskite partiski eksperti, u~esnici na pregovorite.

Me|unarodnite olesnuva~i za vreme na pregovorite vo Ohrid gi karakterizirala neumornosta za razgovori. Tie ne znaele za umor. Od ranite utrinski ~asovi pa s$ do 22:00 ~asot nave~er im se posvetuvale na pregovorite od toj den, kako i na podgotovkite za pregovorite za utre{niot den. Taka, neumorno, tie rabotele od prviot pa s$ do posledniot den i ovaa komponenta od nivna strana bila mnogu zna~ajna za postignatiot uspeh vo realizacijata na agendata i strukturata na pregovorite.


Odnosite me|u u~esnicite za vreme na pregovorite

Odnosite me|u albanskata i makedonskata pregovara~ka strana bile ve{ta~ki korektni, dodeka sodrìnski nekorektni. Me|u albanskata i makedonskata strana imalo samo 2-3 direktni sredbi i istite se slu~ile za vreme na pregovorite vo Ohrid, ili za vreme na obrocite. Ovoj podatok govori za edna golema oddale~enost, do stepen na vlo{uvawe na sostojbata, me|u pregovara~ite na dvata entiteti na pregovara~kata masa.

Od druga strana, odnosite na albanskite i makedonskite politi~ki partii pred pregovorite vo Ohrid (za vreme na neformalnite razgovori vo Skopje), vo sedi{tata na politi~kite partii i vo prostoriite na zgradata na Parlamentot, bea potopli, {to ne be{e slu~aj i na masata kade se vodea seriozni i formalni razgovori, kade {to be{e odreden dneven red za ona {to }e se razgovara. Neformalni odnosi nadvor od pregovara~kata masa imalo me|u PDP i SDSM, DPA i SDSM, SDSM i VMRO-DPMNE.

Zna~i, indirektno, i na pregovara~kata masa, no vo pove}eto slu~ai i nadvor od pregovara~kata masa vo Ohrid, sporovite me|u albanskite i makedonskite pregovara~i ne prestanale potpolno. Sredbi i neformalni konsultacii sepak imalo, iako, generalno zemeno, konkretno za vreme na ovie neformalni komunikacii odnosite me|u albanskite i makedonskite u~esnici se opi{uvaat kako mo{ne ladni, osobeno onie me|u albanskite pregovara~i i makedonskiot premier Qub~o Georgievski.

67Veton Qatifi

Periodot pred po~etokot na razgovorite vo Ohrid (juni-juli, 2001 god.) se karakterizira so toa {to partijata na makedonskiot premier Qub~o Georgievski, VMRO-DPMNE, gi prekina odnosite so albanskite politi~ki partii. Duri izgleda{e deka sorabotkata be{e prekinata i me|u VMRO-DPMNE i DPA koi do pred po~etokot na vooruèniot konflikt, kako lideri vo vladinata koalicija, imaa odli~ni odnosi i edna so druga se smetaa za strate{ki partneri.

Vo edna takva konstelacija, SDSM ja prezede ulogata na ‘baj-pas’, {to gi povrzuva{e dvata politi~ki bloka na etni~ka osnova: makedonskiot i albanskiot, konkretno, albanskite u~esnici i pretstavnicite na partijata na premierot. Vo istiot period, juni-avgust, pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski, imal posredni~ki sredbi so dvajcata albanski partiski lideri, Arben Xaferi i Imer Imeri, kako i so premierot Qub~o Georgievski.

Odnosite me|u DPA i PDP od samite albanski pregovara~i se opi{uvaat kako mnogu korektni u{te na po~etokot na Ohridskite pregovori i tie nema da se izmenat nitu podocna vo Ohrid. So ova, nivnite odnosi za vreme na pregovorite }e bidat produktivni. Vo tekot na neformalnite razgovori vo Skopje nivnite odnosi bea krajno nestabilni i so mnogu kavgi.72


Za razlika od toa, vo Ohrid, od samiot po~etok pa s$ do krajot na pregovorite, albanskite pregovara~i voop{to ne bea preokupirani i vodeni od porane{nite me|upartiski rivalstva vo vrska so toa koja od niv }e bide pouspe{na. Albanskite pregovara~i vo Ohrid, u{te od po~etokot na pregovorite, }e bidat preokupirani so postignuvawe na {to povisoka kreativnost i kako na razli~ni i poubedlivi na~ini da gi pretstavat nivnite argumenti so {to }e se potvrdi deka albanskite barawa se opravdani i deka treba da bidat prifateni.

“Seto ova go pravevme vo sorabotka, onaka kako {to bara{e situacijata”, tvrdat pretstavnicite na albanskite politi~ki partii, DPA i PDP, u~esni~ki na Ohridskite pregovori. So ova me|upartiskite kavgi koi dotoga{ bea pre~ka, za vreme na pregovorite bea zaboraveni. Tie denovi, dodeka traeja pregovorite vo Ohrid, pred niv imaa edna cel: da bidat {to pouspe{ni vo nivnite politi~ki razgovori.

Taka, albanskite politi~ki partii vo Ohrid se bea pretstavile kako eden pregovara~ki tim/strana so zaedni~ki barawa za vreme na razgovorite, so cel da se pridràt kon Ohridskiot dogovor.

Edinstvenite razliki me|u DPA i PDP se pojavija okolu pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik. Tie vo Ohrid bea so podeleni stavovi okolu ova tradicionalno problemati~no pra{awe {to od aspekt na vremenska dimenzija zema vreme za nadminuvawe na me|ualbanskite razliki.

PDP insistira{e, vo prisustvo na me|unarodnite posrednici, da ja iskoristi situacijata vo Ohrid i vo aneksot B da se inkorporira u{te edna to~ka koja predviduva{e dotoga{niot sostav na Parlamentot, do krajot na negoviot mandat, da donese zakon so koj }e se osnova dràven univerzitet na albanski jazik vo Makedonija, insistiraj- }i na oficijalizirawe na Tetovskiot univerzitet. Od druga strana, DPA ostana na stavot deka ova pra{awe bara zaedni~ko re{enie so proektot na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa koj zasega se bazira na stranski donacii, no i na vetuvawe deka po negovoto pro{iruvawe so drugi katedri }e se obezbedi i negovo dràvno finansirawe.

Ova be{e edinstvenoto pra{awe kade se sudrija gledi{tata na dvete albanski politi~ki partii.

69Veton Qatifi

I vo slu~ajot so Ohridskite pregovori, kako i prethodno, za vreme na pregovorite vo Dejton i Rambuje za spre~uvawe na konfliktot vo Bosna i Kosovo, se slu~i da ne moè da se o~ekuva pregovara~kite strani na konfrontiranite sprotivni entiteti po vakvite razgovori da se sprijatelat. Slu~uvawata {to im prethodea na Ohridskite pregovori bea manifestirani i so odnosite me|u pregovara~ite za vreme na samite razgovori.

Na~elno, ovie razgovori bea mnogu protivre~ni me|u sebe, kako {to e i voobi~aenata praktika na tekot na pregovorite za spre~uvawe na konfliktot. Makedonsko-albanskite odnosi na pregovara~kata masa vo Ohrid fakti~ki go izrazuvaat toa {to be{e realnost vo politi~ko-op{testveniot ìvot, no i po{iroko, vo sekojdnevniot ìvot, so krajno vlo{eni me|uetni~ki odnosi vo Makedonija.

Odnosite me|u albanskite i makedonskite pregovara~i ne se prekinaa sosema, so isklu~ok na eden slu~aj, no sepak i vo toj moment ne dojde do nekakvo ekstremno prekinuvawe na komunikativnite odnosi kako {to toa be{e slu~aj so pregovorite za postignuvawe dogovor me|u albanskata i srpskata delegacija vo Rambuje.

Ekstremnoto prekinuvawe na sekakva komunikacija be{e izbegnato poradi dve pri~ini: zaradi maliot broj `rtvi i pomekite posledici vo Makedonija vo sporedba so Kosovo; kako i osobeno blagodarenie na komuniciraweto na albanskite i makedonskite politi~ki partii nadvor od pregovara~kata masa vo Ohrid i vo prv red i pred s$ blagodarenie na dvajcata me|unarodni olesnuva~i, Pardju i Leotar, koi sledej}i ja lekcijata vo Kosovo i Bosna ne sakaa da dozvolat da se slu~i eden ekstremen prekin na komunikacijata i odnosite me|u u~esnicite.

No, na 8 avgust 2001 godina, koga zaginaa 10 makedonski vojnici pri napad kaj Karpalak (na magistralata Skopje - Tetovo), malku pred da se slu~i parafiraweto na tekstot na pregovaraniot dokument, me|upartiskite albansko-makedonski kontakti i sredbi bea potpolno prekinati do oficijalnoto potpi{uvawe na Ramkovniot dogovor, na 13 avgust 2001 godina.


Vlijanieto na incidentite na teren vrz pregovara~kata masa vo Ohrid: Privremen prekin na pregovorite

Nizata incidenti na teren ja menuvaat nasokata na pregovorite za ustavnite promeni na pregovara~kata masa vo Ohrid. Incidentite od vtorata nedela na avgust go doveduvaat vo pra{awe mirovniot proces i procesot na pregovorite za moment be{e potpolno blokiran, bidej}i direktno se reflektiraa na dinamikata na razgovorite na pregovara~kata masa vo vilata “Biljana”. Iako seto toa se slu~uva{e na oddale~enost od skoro 150 kilometri od pregovara~kata masa vo Ohrid, otkako prodolìja pregovorite se sozdade edna mra~na atmosfera.

Tie incidenti s$ u{te ostanuvaat misterija, kako i pra{aweto {to fakti~ki se slu~i, koj i zo{to gi lansira{e i gi pottikna. Dali be{e namerata na nekoja od pregovara~kite strani da bidat potpolno prekinati ili da ne uspeat pregovorite vo Ohrid ili be{e taktizirawe za da se dobie plus nekoe pra{awe ili da se prekinat pregovorite i da se zatvori procesot na pregovorite onamu do kade {to stigna? Direkten i to~en odgovor ne be{e vo sostojba da dade nikoj od u~esnicite na toga{niot proces, a toa ne moèa da go napravat nitu istraùvawata na dokumentite za potrebite na ovaa kniga.

Na 7 avgust vo ranite utrinski ~asovi, vo edna skopska naselba, makedonskata policija ubiva na spiewe pet albanski pripadnici na ONA so pretekst deka prekinala diverzantska akcija vo Skopje. Dva dena prethodno, na 5 avgust, pripadnicite na ONA zemaat pod kontrola pogolemi del od teritorijata, osobeno patnite pravci.

Na 8 avgust, ubieni se 10 makedonski vojnici vo blizina na Karpalak (na magistralniot pat Skopje - Tetovo) vo napad so minofrla~i vrz transporten voen kamion, kade bilo natovareno i zna~itelno koli~estvo voeno-eksplozivni materii. Istiot den, makedonskite i albanskite pregovara~i bea prinudeni predvreme da gi zavr{at pregovorite vo Ohrid, pod pritisok na me|unarodnite olesnuva~i, za da ne propadne celiot proces na pregovori, odnosno da se spasi barem ona {to be{e postignato, a

71Veton Qatifi

ostanuva{e da se pregovara u{te za nekoi drugi detali, kako i za pra{aweto za re{avawe na visokoto obrazovanie na albanski jazik so dràvno finansirawe. Tie bea prinudeni da se sloàt so parafirawe na Dogovorot i istiot da go potpi{at oficijalno na 13 avgust 2001 godina vo Skopje, vo prisustvo na svetskite li~nosti Solana i Robertson.

Sepak, iako se postignuva parafiraweto na Dogovorot me|u dràvnite vlasti i pretsedatelite na politi~ki partii so {to pregovorite vo Ohrid zavr{uvaat, incidentite ne prestanuvaat. Na 10 avgust, eden voen transporten kamion na ARM nagazuva na mina vo blizina na Quboten, na severot od Skopje, i pritoa ìvotot go zagubija 8 makedonski vojnici. Zapo~nuva akcija na bezbednosnite sili na Makedonija vo seloto Quboten kade zaginuvaat mnogu civili od ova selo.

Vtoriot vikend od avgust, na 11 i 12 avgust, borbite me|u bezbednosnite sili na Makedonija i pripadnicite na ONA ne samo {to ne prestanuvaat, tuku naprotiv, istite se intenziviraat, glavno vo blizina na Radu{a i izlezot na Skopje, kade bea iskoristeni i voeni helikopteri i tenkovi.

Pregovara~ite vo Ohrid konstantno i so golemo vnimanie sledat s$ {to se slu~uva{e tie denovi vo reonot na Tetovo, Kumanovo i Skopje. Kako {to }e izjavi podocna pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski, tie dva-tri dena be{e kriti~no. “Toa {to moè{e vedna{ da se zabeleì be{e stravot me|u u~esnicite na pregovorite, ne zaradi nastanite, tuku zaradi na~inot kako bea prezentirani vo mediumite, so filmski inserti od sobite, krevetite, krvavite posteli itn. Eden den, posle eden tragi~en nastan, se slu~i katastrofalniot incident vo blizina na Karpalak”.73

I Pardju se se}ava na toj den. “Fakti~ki, toa be{e posledniot den (na pregovorite), denot koga be{e parafiran Dogovorot i...jas...jas se upla{iv deka koga }e stanam }e slu{nam lo{i vesti deka...deka Mirovniot dogovor e ubien”.74

U~esnicite vo pregovorite vo Ohrid nemaa takvi informacii koi bi moèle so to~nost da objasnat zo{to i {to vsu{nost se slu~uvalo za vreme na incidentite. Taka nivnite odgovori se samo na nivo na politi~ka ocenka. Spored kaùvawa na albanskite pregovara~i,


momentot koga se slu~ile prvite incidenti bil takov {to gi nateral da razmisluvaat deka toa bile montirani nastani so cel da se prekinat razgovorite. Tie velat deka incidentite, bez somnenie, bile inicirani od makedonskite vlasti.75

Pred da zavr{at pregovorite, na 6 avgust,76 gospodinot Pardju gi zapra{al stranite {to u{te ostanuva da se razgovara naredniot den (koga }e se slu~i Karpalak)? Gospodinot Xaferi rekol deka treba da se razgovara u{te edna{ za upotrebata na albanskiot jazik. Makedonskata strana barala da razgovara za preambulata i istata da se preispita. I dvata predlozi ne bile prifateni od strana na gospodinot Pardju so argumentot deka tie pra{awa ve}e imaat pominato na dneven red. Imeri pak, predlaga da se razgovara za visokoto obrazovanie na Albancite vo Makedonija. Ovoj predlog bil prifaten od Pardju kako tema na razgovorite za utre{niot den so eden optimizam deka ova pra{awe }e se re{i pozitivno.

No, slednoto utro, koga albanskata delegacija stignala vo Ohrid, ve}e se be{e slu~il “Karpalak” i makedonskata strana gi prekina ponatamo{nite pregovori.

Toj den ne se odvivaa pregovorite so pretstavnicite na politi~kite partii. Albanskite pregovara~ki timovi, od pretpladneto pa s$ do 14:00 ~asot, ~ekale da se pojavi makedonskata strana vo salata za pregovori i da se finalizira posledniot spor na pregovorite. Zaradi nivnoto otsustvo, toj den pregovorite ne se odràa i so toa generalno pregovorite vo Ohrid bea zaokruèni.

Pardju i Leotar so sebe ve}e go imaa na hartija predlogot na albanskite politi~ki partii kako da se re{i pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik. Vo edna mra~na atmosfera po incidentot vo Karpalak, makedonskite partiski delegacii i pretstavnicite na kabinetot na pretsedatelot Trajkovski toj den voop{to ne se ni sretnale da se pozdravat so pretstavnicite na albanskite politi~ki partii.

Na albanskite pregovara~i toj den im bil mnogu teòk. Tie bile gladni i èdni. Makedonskata strana ne se pojavuvala i nikoj ve}e ne kontaktiral so albanskite pregovara~i. Nivnata bezbednost, toj den vo Ohrid, bila dovedena vo pra{awe. Spored albanskite pregovara~i ova bil najte{kiot den od site denovi na pregovorite.

73Veton Qatifi

Xejms Pardju prodolùval za celo vreme da go drì penkaloto vo raka i ne spomnuval nekakvo ponatamo{no prodolùvawe na razgovorite. Pardju sednal na masata kaj Arben Xaferi i Imer Imeri stavaj}i go pred niv Ramkovniot dogovor, velej}i im ladnokrvno i so glas koj podrazbira deka nema druga alternativa: ‘Povelete, potpi{ete!’.

Albancite bile prinudeni da si zaminat od pretsedatelskata vila Biljana, otkako go parafiraa Ohridskiot ramkoven dogovor, no bez voop{to da se sretnat so pretstavnicite na VMRO-DPMNE, SDSM, nitu pak so nekoj od Kabinetot na pretsedatelot na dràvata.

So borbite vo tekot na vikendot, kako i so prethodnite incidenti seriozno be{e dovedeno vo pra{awe oficijalnoto potpi{uvawe na Dogovorot. Ova se ~uvstvuva{e me|u albanskite pregovara~i. “Dejstvijata na makedonskata strana, preku bezbednosnite i voenite sili, odea vo pravec na slu~uvawe ekcesi i borbeni akcii so {to bi se sozdal pretekst kako obrazloènie za da ne se potpi{e Dogovorot”, be{e kategori~en Imeri.77 No, so insistirawe na me|unarodniot faktor makedonskata strana be{e ubedena deka potpi{uvaweto mora da se slu~i.


Parafirawe na Dogovorot: Kompromis i predvremeno zaokruùvawe na razgovorite za da se izbegne totalniot neuspeh na pregovorite vo Ohrid

Po incidentite koi se slu~ija na terenot vo severniot i zapad-niot del od zemjata, dodeka te~ea pregovorite vo Ohrid, imponira{e zaklu~okot deka {to pove}e se prolongira zatvoraweto na pregovorite i potpi{uvaweto na Dogovorot, tolku pove}e se zgolemuva mo`nosta za novi incidenti. Pobornici na ovaa teza bea osobeno makedonskite eks-perti koi deluvaa vo ramkite na ekspertskata ekipa na pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski.

“Moè{e da se slu~i da se prezemat ponatamo{ni akcii od strana na vojskata i policijata, rabotite moèa da eskaliraat u{te pove}e i toga{ procesot (na pregovorite) }e se okon~a{e. Ova be{e pri~inata zo{to brzavme da zavr{ime (so pregovorite)”,78 objasnuva Qubomir Fr~kovski, angaìran kako ekspert i sovetnik na pretsedatelot na dràvata za vreme na pregovorite.

Tokmu denot koga treba{e da se parafira Dogovorot e vsu{nost povr-zan so najgor~livite i najte{kite momenti {to gi pamtat site al-banski pregovara~i - u~esnici vo Ohrid.

Tie, toj den, ne samo {to }e bidat izloèni na te{ka psiholo{ka sos-tojba zaradi incidentite na terenot, tuku treba{e i da donesat golema odluka: dali da se potpi{e Dogovorot ili ne, bidej}i toj den ne bea zavr{eni pregovorite za site pra{awa koi bea predvideni so agendata pred da se slu~at incidentite.

Iako prethodno be{e najaveno deka toj den }e se pregovara i eventual-no }e se odlu~i pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik, be{e jasno deka do toa nema da dojde. Duri vo pra{awe be{e doveden i celiot proces na pregovori so dogovorenite zakoni do toj moment.

Makedonskite pregovara~i toj den ne sakaa nitu da slu{nat da se sret-nat so niv i da go potpi{at Dogovorot, a vo vilata “Biljana” kade se vodea pregovorite, na albanskite pregovara~i ne im se dava{e nitu

75Veton Qatifi

~a{a voda od organizatorite i hotelskite ugostiteli za da ja namalat èdta na tie visoki avgustovski temperaturi. Pa taka, tie minaa {est ~asa ~ekaj}i na visokite klimatski i politi~ki temperaturi. “Edna depresivna i mo{ne te{ka atmosfera ne isprati kon doma toj den, a na patot kon doma treba{e da se pominat i brojnite policiski punktovi”,79 se se}avaat albanskite pregovara~i.

No, pred da trgnat kon nivnite domovi i pred da ja napu{tat za pos-leden pat vilata na pregovorite, Xejms Pardju im go pokaà penkaloto vo raka, najprvin na albanskite lideri, stavaj}i im do znaewe deka tie bez razlika na s$ treba da potpi{at toj den, iako toj samiot be{e svesen deka pred da se slu~i ubistvoto vo blizinata vo Karpalak, den porano, im dade vetuvawe na albanskite pregovara~i deka pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik }e se re{i pozitivno.

Albanskite lideri, Arben Xaferi i Imer Imeri, odbivaat da go potpi{at Dogovorot vo oblik na parafirawe. Toga{, Xejms Pardju drèj}i samo edno penkalo vo raka im kaàl deka toj den }e ima potpi{uvawe samo za ona {to se postignalo vo Ohrid. Toj istaknal i deka drugi pregovori nema da ima.

Vo eden moment, vidno iritiran, amerikanskiot pratenik go vadi Dogovorot na masa pred dvajcata albanski partiski lideri za da go parafiraat. Xaferi svesen za posledicite i diplomatskite signali na Xejms Pardju kako amerikanski pratenik, podgotven e da potpi{e, no ne i Imeri koj u{te edna{ bara ponatamo{ni pregovori. So nego u{te edna{ se solidarizira i Xaferi. Sega i Xaferi odbiva da potpi{e. Amerikanskiot pratenik Xejms Pardju e deciden so zborovite deka so nepotpi{uvaweto na Dogovorot }e se napravi akt so {to }e mu se presudi na narodot so mo`nata tragedija koja moè{e da nastane.

Pokraj golemiot pritisok na Xejms Pardju, se pravat i poslednite konsultacii so partiskite eksperti koi bea vo Ohrid. Na krajot, politi~kiot vrv na ONA, Ali Ahmeti, po telefon, dava zeleno svetlo i Dogovorot se parafira. Najprvo potpi{uvaat Imeri i Xaferi, a podocna, vo drugite prostorii na pregovara~kata vila, potpi{uvaat i makedonskite partiski lideri.

Teìnata na odgovornosta be{e mnogu golema, insistiraweto na me|unarodnite pretstavnici be{e odlu~na vedna{ da go premineme toj


moment zaradi idninata, mirot, mo`nosta od ponatamo{noto sozdavawe posledici i pogolemi uni{tuvawa, za da se nadmine konfliktnata sostojba koja ne isprovocira nas, kako pregovara~i, bidej}i vesta za incidentite be{e lo{a, a od druga strana go stavi pod znak pra{alnik prodolùvaweto na razgovorite od makedonska strana. Spored nekoi od albanskite pregovara~i, seto ova be{e, na nekoj na~in, isplanirano i ima{e za cel da vlijae vrz albanskite politi~ki pretstavnici i so ovie provokacii da se prekine dijalogot. Na vakov na~in, albanskite pregovara~i i generalno albanskite pretstavnici }e bea proglaseni za vinovnici {to go spre~uvaat ponatamo{niot proces na re{avaweto na krizata vo Makedonija.

Albanskite pregovara~i ne krijat deka postoela tesna komunikacija so visokite lideri na ONA dodeka se odvivaa pregovorite vo Ohrid.

Albanskite politi~ki lideri, okolu predlozite na me|unarodnite posrednici ili na makedonskite politi~ki partii za vreme na razgovorite vo Ohrid, vo pove}eto slu~ai se konsultirale so liderot na ONA, Ali Ahmeti. Najzna~ajnite odluki ili kompromisi na albanskite partiski pretstavnici vo Ohrid ne se donesuvale bez blagoslov na liderot na ONA.

Albanskite pregovara~i velat deka so visokite pretstavnici na ONA ne se konsultirale za sekoj predlog, tuku samo za klu~nite odluki kako {to be{e slu~ajot koga treba{e na krajot da se prifati ili ne tak-vi ot Dogovor, pa zatoa i DPA i PDP se konsultiraa so albanskiot voen faktor.

Tie smetaat deka e mo{ne ~esno da se konsultiraat so nego, bidej}i celiot proces na razgovorite be{e povrzan so razvojot na terenot. Tie go argumentiraat ova so zborovite deka “}e be{e slepo dokolku nie, kako akteri na masata, go ignorirame terenot, bidej}i moè{e da se slu~i tie da ne go prifatat Dogovorot ili nekoj zna~aen predlog i s$ da padne vo voda”,80 veli eden od albanskite pregovara~i.

“Ne moèvme da go prifatime Dogovorot bez nivno odobruvawe, bidej- }i ONA }e prodolè{e so vojnata i toga{ ni{to ne be{e postignato”, se se}avaat Nasufi i Ziberi.

Vo toj kontekst, postoele kontakti so ONA koi bile glavno telefonski, bez mo`nosti i za fizi~ki kontakti.

77Veton Qatifi

No, ONA i prethodno be{e vo tek so procesot na pregovorite vo Ohrid, informiraj}i se preku pretstavnicite na NATO. Pretstavnikot na NATO, Piter Fejt,81 osven za voeniot del, odnosno za postignuvaweto voeno-tehni~ki dogovor za prekin na ognot, na~inot na razoruùvawe i sl., isto taka postojano go informiral [tabot (rakovodstvoto) na ONA i za tekot na politi~kiot proces. Bez blagoslovot na ONA, albanskite politi~ki partii nemale na um da go prifatat potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor. “Potpi{ete go! Odgovornosta ja delime zaedno”, bile kone~nite zborovi na Ali Ahmeti upateni kon albanskite lideri, koga ovie na denot na parafiraweto imale dosta dilemi dali da go potpi{at ili ne?!

Arben Xaferi veli deka vo tekot na ohridskite pregovori go infor-miral Ali Ahmeti za “sekoja nijansa na izmenite koi treba{e da se nap ravat na prvi~niot tekst”.82 Toj ja koristel sekoja pauza za vreme na pregovorite vo Ohrid da se povrze telefonski so Ahmeti, a isto-vremeno i nad 20 pati ima otpatuvano vo Prizren za li~no da se sretne so nego. I Imer Imeri zboruva otvoreno za momentot koga pre ku telefon razgovaral so Ali Ahmeti na denot na parafiraweto na Dogovorot vo Ohrid.

“Ali Ahmeti mi kaà: potpi{i go Dogovorot i odgovornosta }e ja spo delime zaedno”,83 se se}ava pretsedatelot na PDP, Imer Imeri. Is-tovremeno, pretstavnikot na NATO, Piter Fejt, be{e glavnata oska na komunikacijata me|u u~esnicite i olesnuva~ite vo pregovorite od edna strana i politi~kiot lider na ONA, Ali Ahmeti, od druga strana.

Sepak, Ahmeti nekako izbegnuva da otkrie celosno kako te~ela komu-nikacijata so albanskite u~esnici i so Piter Fejt, odnosno i vo ovoj slu~aj ne preferira da spomnuva imiwa. “Sigurno deka ovie pra{awa }e se ostavat na vremeto i na idninata. Ne bi sakal da zboruvam za toa... Vo toa vreme, sakam da kaàm, vo [ipkovica ima{e dosta dele ga cii od me|unarodnata zaednica so koi komuniciravme vo site pravci”.84

No, Ahmeti e pootvoren koga zboruva kako e realizirana sorabotkata so me|unarodnite olesnuva~i Pardju i Leotar, za vreme na pregovorite vo Ohrid, kako i vo vrska so celokupnata komunikacija so u~esnicite vo Ohrid, obelodenuvaj}i deka “tie imale svoi pretstavnici vo [ipkovica kade se nao|a{e {tabot na ONA. Drugite komunikacii se napraveni preku drugite pretstavnici (na Pardju i Leotar)”.85


Istraùvawata za potrebite na ovaa kniga pokaùvaat deka bez blagoslovot na Ali Ahmeti i na drugite lideri na ONA ne bilo vozmo`no da se dogovaraat najkontradiktornite pra{awa na pregovorite kako {to se pra{aweto za jazikot, lokalnata policija, preambulata i dr.

“Vo ovoj pravec rabotevme site, zaedno so u~esnicite vo Ohrid”, po~nuva skromno da zbori Ali Ahmeti, za da prodolì so celosna transparentnost i sigurnost: “sekoja to~ka i zapirka koja se nao|a vo Ohridskiot dogovor stavena e od samata raka na Osloboditelnata nacionalna armija. Za nas ne be{e va`no dali }e bideme fizi~ki prisutni na konferencijata vo Ohrid. Za nas be{e zna~ajno idejata da bide tamu i taa ideja da se materijalizira”.86

Za vreme na pregovorite vo Ohrid, okolu kompromisite koi treba{e da se napravat, Arben Xaferi se se}ava deka se konsultiral postojano so negoviot tim na nadvore{ni eksperti. Negovata partija go angaìrala poznatiot amerikanski ekspert za pravni pra{awa, profesorot Pol Vilijams. “So nego sekoj den proizveduvavme materijali. Vo mojata kancelarija se podgotvuvaa na{ite planovi i dodeka makedonskata strana so nejzinite eksperti podgotvuvaa po stranica i pol, nie proizveduvavme tekstovi so nad 100 stranici”.87

Komunikacijata so amerikanskiot profesor Vilijams, no i so drugite amerikanski eksperti be{e mnogu tesna i glavno be{e realizirana preku Internet. Xaferi postojano go zapoznava{e Ahmeti za sekoja ni-jansa od izmenite koi treba{e da mu se napravat na prvi~niot tekst.

“Tuka rabotevme site zaedno. Zna~i, i me|unarodnata zaednica go po~ituva{e faktorot ONA”,88 se se}ava Ahmeti.

Politi~kiot pretstavnik na ONA, Ali Ahmeti, ~uvstvuva deka najgo-le mite kompromisi od negova strana, za vreme na pregovorite vo Oh rid, se napraveni vo vrska so upotrebata na jazikot. Spored nego, pozna~ajno bi bilo dokolku albanskiot jazik ne se zboruva kako eden oficijalen dràven jazik na celata teritorija, otkolku konfliktot da prodolì i da bidat ubieni u{te 10.000 ili 5.000 vojnici ili civili, vo slu~aj da ne se nadmine{e sporot za re{avawe na jazikot za vreme na pregovorite.

79Veton Qatifi

“Da kaème, dokolku bidat ubieni 10 iljadi vojnici, se postavuva pra{aweto dali u{te }e moè da se zboruva za jazikot? Sigurno deka ne. Dali treba da ubieme u{te iljada vojnici za albanskiot jazik da se upotrebuva i nadvor? Sigurno deka ne. Tuka e napraven najgolemiot kompromis. Nie silite gi imavme na teren i najgolemiot problem be{e da komanduva{ so tie sili za da ne mar{iraat napred, tuku sekoga{ da se povlekuvaat. Tokmu tuka be{e i poentata {to vojnata ne zede pogolemi razmeri”.89

Toj prifa}a deka vojnata na ONA be{e pove}e vojna za da se alarmira me|unarodnata javnost i da se prezemat soodvetni merki za pomo{ vo konfliktot i vo donesuvaweto politi~koto re{enie, a ova re{enie be{e postignato na 13 avgust 2001 godina.

“Takvite dogovori (kako {to e Ohridskiot dogovor) gi spre~uvaat konfliktite i vo sebe neophodno sodràt elementi na kompromis. Kompromisot e napraven zaradi politi~ki, psiholo{ki i drugi pri~ini”, tvrdi Arben Xaferi, spored kogo, kompromisite, vo su{tina, za vreme na Ohridskite pregovori, se napraveni vo sferata na strani~nite elementi, a nikako vo fundamentalnite prava koi }e gi uìvaat Albancite.

Glavnata pri~ina na pregovorite vo Ohrid be{e da se prekine konfliktot, bidej}i mirot be{e povisoka kategorija od konfliktot.

Parafiraweto na Ohridskiot ramkoven dogovor se reflekti ra pozi-tivno na celokupnata atmosfera, osobeno vo regionot na Tetovo i Kumanovo, no istovremeno se gleda i so doza na skeptici-zam dali }e bide dovolen akt za prekin na konfliktot.

So potpi{uvaweto koe nabliùva{e, me|u obi~nite gra|ani na dvete strani zaiskri nade`ta deka }e se pronajde izlezot od spiralata na borbi {to na kraj se intenziviraa. No, ima{e i brojni frustracii.

Pokraj pozitivnite nadeì, vo kriznite regioni od dvete strani istovremeno ima{e i nedoverba vo toa {to se potpi{uva{e. S$ u{te, pred da se slu~i oficijalnoto potpi{uvawe, ima{e dilemi od site strani kako toa {to se potpi{uva }e se sproveduva vo idnina.


Ceremonijata na oficijalnoto potpi{uvawe na Ohridskiot dogovor: Prviot test za funkcionirawe na rezultatite od pregovorite vo Ohrid

Po vooruènite presmetki vo tekot na vikendot na 11 i 12 avgust, ~etirite partiski lideri treba{e da go potpi{at i oficijalno dokumentot, za prekin na vooruèniot konflikt, za {to i se pregovara{e vo Ohrid. Parafiraniot Ramkoven dogovor koj gi zaokruì Ohridskite pregovori treba{e da bide potpi{an oficijalno na 13 avgust vo Skopje.

Zaradi bezbednosni pri~ini na u~esnicite, za javnosta ne be{e obelodeneto kade }e se odviva ceremonijalniot akt na potpi{uvawe. Samo mal broj novinari uspeaja, preku nivnite partiski izvori, da doznaat deka dogovorot }e se potpi{uva vo rezidencijata na pretsedatelot na Makedonija, Boris Trajkovski, na Vodno – lokacija koja se nao|a vo planinskiot del, kade glavniot grad se gleda kako na dlanka.

Imaj}i gi predvid borbite za vikendot i poslednite incidenti, postoe{e somnevawe kaj albanskata strana i me|unarodnite pretstavnici dali na ceremonijalniot akt voop{to }e se pojavi makedonskata pregovara~ka delegacija. Postoe{e strav dali makedonskite pregovara~i i vlasti }e potpi{at ili nema da potpi{at po nivnoto odbivawe da se sretnat so albanskata strana na denot na parafiraweto na Dogovorot vo Ohrid, no i potoa.

“Sepak, na krajot na krai{tata, {tom me|unarodniot faktor odlu~il da ja odigra svojata uloga, toj toa i }e go napravi”,90 ocenuva podocna Imer Imeri. Vo eden moment, pred po~etokot na ceremonijata na potpi{uvaweto, makedonskata strana se obide da go izbegne oficijali-ziraweto na eden dodaten dogovoren del vo vrska so amnestiraweto na pripadnicite na ONA. Pra{aweto za amnestijata ne be{e opfateno so kone~niot tekst na Ohridskiot ramkoven dogovor, tuku preku specijal-niot pratenik na NATO za Makedonija, Piter Fejt, za vreme na nego-vite paralelni direktni komunikacii i posreduvawe so makedonskiot dràven vrv i so vrvot na ONA. Imeno, toj uspeal da dogovori edna posebna dodatna glava so koja se regulira{e pra{aweto za amnestijata

81Veton Qatifi

me|u trite strani: pretsedatelot na dràvata, ONA i me|unarodnata zaednica.

Formulacijata deka moè da bidat goneti samo onie lica koi bile vklu~eni vo konfliktot i storile dela protiv ~ove{tvoto i za niv }e bide kompetenten samo Tribunalot vo Hag, ne be{e prifatena od makedonska strana, koja pak insistira{e goneweto na tie lica da go vr{at makedonskite sudski organi. Za eden mig se prekinuva ceremonijata na potpi{uvaweto na dogovorot. Makedonskite politi~ki lideri baraat pauza za da moàt da se dogovorat. No niv gi sledi i generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, ne ostavaj}i ja makedonskata strana da donese nekakva odluka koja bi go dovedela do neuspeh kone~noto potpi{uvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor.

Za vreme na pauzata, ~ovekot broj eden na NATO im objasnuva na makedonskite pregovara~i deka pra{aweto za amnestijata moè da se regulira samo na toj na~in i neophodno e da se prifati ona {to e formulirano vo izjavata na Piter Fejt. Toj im objasnuva i deka makedonskite sudovi ne moàt da bidat kompetentni da im sudat na Albancite, bidej}i vo ova zemja se slu~il konflikt i na~elno nadle`nost za voenite zlostorstva moè da ima samo Ha{kiot tribunal za voenite zlostorstva vo porane{na Jugoslavija, kako {to be{e i slu~ajot so prethodnite konflikti vo porane{na Jugoslavija.

Iako nevolno, makedonskata strana e prinudena da ja prifati ovaa zabele{ka. Sega moè{e da se trgne kon salata za ceremonijalno potpi{uvawe.

Boris Trajkovski (pretsedatel na Makedonija) i partiskite lideri: Qub~o Georgievski (VMRO-DPMNE), Arben Xaferi (DPA), Branko Crvenkovski (SDSM) i Imer Imeri (PDP) go potpi{uvaat Ramkovniot dogovor. Iako nivnoto pozdravuvawe vo znak na ~estitki ne izgleda{e iskreno, sepak ~inot na potpi{uvaweto be{e eden signal za gra|anite na ovaa zemja deka konfliktot zavr{uva. Isto taka potpi{uvaat i me|unarodnite olesnuva~i, Xejms Pardju, vo imeto na vladata na SAD i Fransoa Leotar, vo imeto na EU, dodeka Havier Solana (EU), Xorx Robertson (NATO) i Mir~ea Goana (OBSE) so zadovolna nasmevka rakopleskaat pri stavaweto na potpisite, a vsu{nost i zaradi toa {to nivnata {atl-diplomatija na ovoj del od Balkanot ovoj pat postigna uspeh.


Liderite na rasformiranata ONA po potpi{uvaweto na dogovorot }e bidat sigurni deka Ohridskiot ramkoven dogovor bez somnenie }e se sproveduva, bidej}i e postignat vo prisustvo na Evropskata unija i Soedinetite amerikanski dràvi.

Arben Xaferi be{e na stavot deka dokolku ne se potpi{e{e Ohridskiot dogovor, toga{ albanskoto pra{awe }e se degenerira{e i kako takvo }e se dovede{e kontra me|unarodniot faktor, a vo eden takov slu~aj }e mu na{tete{e na albanskiot interes voop{to na Balkanot.

“]e se slu~e{e vtora Bosna, dokolku ne se potpi{e{e Ohridskiot dogovor. I vo ~ija polza }e be{e ova dokolku tuka zaginea 100 ili 200 iljadi `rtvi?!!”, 91 veli Ali Ahmeti.

ôvekot koj vo imeto na ONA go predvode{e sedummese~niot vooruèn konflikt vo tekot na 2001 godina, Ali Ahmeti, ne krie “deka sigurno e zadovolen” od toa {to be{e postignato so Dogovorot na krajot na pregovorite. Sepak, toj ne zaborava da dodade deka Ohridskiot dogovor ne e idealen. “Ohridskiot dogovor e kompromis i so negovoto postignuvawe Albancite pobedija. No, ova ne zna~i deka ne e ostaven prostor po parlamentaren pat da se ispolnat i nedostatocite na ovoj Dogovor, spored kogo dvete zaednici imaat ramnopravni prava vo dràvata Makedonija”.92

Toj smeta deka Ohridskiot ramkoven dogovor e edno novo poglavje vo istorijata na Makedonija, bidej}i, spored nego, so ovoj Dogovor zapo~nuva edna nova istorija kade Makedonija stanuva dràva na Albancite i na ostanatite.

“Do 2001 godina, Makedonija postoe{e kako dràva bez Albancite. Od 2001 godina se otvora edna nova stranica, i integritetot i suverenitetot, kako i granicite na ovaa dràva }e se ~uvaat od sinovite i }erkite i na Albancite, i na Makedoncite i na drugite zaednici koi ìveat vo ovaa zemja. Nie se ~uvstvuvame sebe si kako dràvjani na Makedonija tokmu od 2001 godina, so Ohridskiot dogovor”,93 kategori~en e Ali Ahmeti. Tokmu zaradi ovie pri~ini politi~kiot vrv na ONA, po potpi{uvaweto, }e pobara vo idnina da ne se slavi po~etokot na konfliktot, tuku da se slavi zavr{uvaweto na konfliktot i 13 avgust da se proglasi za dràven praznik vo Makedonija.

83Veton Qatifi

Pove}eto od albanskite i makedonskite pregovara~i, no i me|unarodnite u~esnici vklu~eni vo pregovorite, bilo na eden ili na drug na~in, se ednoglasni deka Ohridskiot dogovor se postigna kako eden dokument na kompromis i pretstavuva dokument na konsenzus.

Ili, kako {to }e se izrazi podocna pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski pod ~ie rakovodstvo se odvivaa pregovorite, Ohridskiot dogovor e eden dobar instrument za da se apsorbira krizata. “Toj be{e dobra osnova za sekakov vid iskustvo za vo idninata, eden pravec spored koj nema izvinuvawe ili povlekuvawe, bidej}i albanskite politi~ki partii pregovaraa za nego, go glasaa, go potpi{aa dokumentot i se razbira deka so toa dokumentot gi potvrdi vo praksa demokratskite rezultati vo Republika Makedonija”.94

Makedonskite pregovara~i bea svesni deka, osven ovoj kompromisen dokument, za niv nema druga alternativa, dokolku sakaat, na miren na~in, da gi za~uvaat edinstvoto i suverenitetot na dràvata. Ova napravi nekoi od u~esnicite na pregovorite da ne go gledaat pregovaraniot dogovor kako edna kapitulacija. Eden od niv e i Marjan \or~ev. Inaku, spored makedonskiot pregovara~ \or~ev, dokolku ne se postigne{e Ohridskiot dogovor, drugata alternativa be{e totalna gra|anska vojna vo Makedonija.

Prviot test za toa kako }e funkcionira vo praksa ona {to be{e dogovoreno na krajot na pregovorite vo Ohrid, be{e prviot javen predizvik od pretsedatelot na DPA, Arben Xaferi, koj podocna od strana na makedonskite vlasti i makedonskite mediumi }e bide interpretiran kako namerna provokacija.

Po zavr{uvaweto na ceremonijalniot ~in na potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, ~etvoricata partiski lideri i me|unarodnite pretstavnici, po red, i se obratija na javnosta so nivnite komentari preku mediumite. Koga na red dojde Xaferi, toj na novinarite i na prisutnite im se obrati na albanski jazik, iskoristuvaj}i ja vedna{ mo`nosta za koristewe na pravoto za upotreba na albanskiot jazik proizlezeno od Ramkovniot ohridski dogovor, iako toa s$ u{te ne be{e stapeno na sila.

Negoviot govor {to be{e preveden na makedonski jazik od strana na preveduva~ite, naide na negativni reakcii kako od strana na


makedonskite mediumi taka i od strana na makedonskite politi~ki lideri. Negoviot trigodi{en vladin koaliciski partner, premierot Qub~o Georgievski, vedna{ ja napu{ti scenata kade se davaa izjavite i sosema se povle~e od ceremonijata vo znak na protest.

Visokite me|unarodni pretstavnici u{te edna{ treba{e da interveniraat po ceremonijata za da gi smirat strastite me|u makedonskata i albanskata strana, koi povtorno se naelektriziraa.

85Veton Qatifi


87Veton Qatifi

POLITI^KITE SLUÛVAWA I REAKCIITE PO POTPI[UVAWETO NA OHRIDSKIOT DOGOVOR:

POLITI^KITE REPERKUSII I ZNAÊWETO NA DOGOVOROT

glava 2


89Veton Qatifi

Tenzi~nite zabo{otuvawa na politi~ki plan vo vrska so ratifikacijata i sproveduvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor bea karakteristika na mirovniot proces vo Makedonija vo tekot na esenta 2001 godina, no i podocna.

Pred sè, po zavr{uvaweto na pregovorite vo Ohrid, konfliktot vo Makedonija ne zavr{i vedna{. Dali krajot na konfliktot be{e na 26 septemvri 2001 godina (koga NATO go zaokruì sobiraweto na oru`jeto od Osloboditelnata nacionalna armija) ili podocna, koga se ratifikuvaa, vo Parlamentot, pogolemiot del na zakonite proizlezeni od Ohridskiot dogovor, nikoj ne moè da dade to~en odgovor?! No, nekade vo toj proces, vo toj period, situacijata se izmeni i konfliktot od {iroki dimenzii ostana zad nas.

U{te na samiot po~etok, Ramkovniot dogovor od Ohrid realno ne be{e prifaten od nitu edna strana, no bea inicirani merki od me|unarodnata zaednica za gradewe na doverbata, {to fakti~ki go smenija pravecot na trendot na konfliktot.

Po zavr{uvaweto na pregovorite za postignuvawe na Dogovorot, tenziite me|u akterite koi u~estvuvaa vo Ohrid ne prestanaa u{te nekolku meseci. Otkako mirovnite sili, predvodeni od NATO, go nabquduvaa sobiraweto na iljadnicite par~iwa oru`je od vooruènata grupa – Osloboditelnata nacionalna armija, politi~kite tenzii i


novite pregovori prodolìja. Ova be{e pove}emese~en period prosleden so te{ki pregovori, vo Sobranieto, za dopolnuvawe na Ustavot na dràvata, so cel da pominat novite zakoni predvideni so Dogovorot koj be{e postignat za vreme na pregovorite vo Ohrid vo avgust 2001 godina.

Kon sredinata na oktomvri 2001 godina, otkoga pretsedatelot na Sobranieto, Stojan Andov, izjavi deka nema da dozvoli debata za ustavnite amandmani da vlezat vo sobraniskata agenda sè dodeka ne se razjasni misterioznoto is~eznuvawe na 12 makedonski civili od vremeto na konfliktot, be{e jasno deka sobraniskoto ratifikuvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor }e naide na golem otpor kaj makedonskite dràvni vlasti.

Odreden del od Ohridskiot dogovor ve}e pomina, no drugiot del ostana da se provlekuva so godini i diskusiite povtorno prodolùvaa.

Iako Dogovorot gi prekina serioznite sudiri, sostojbata ostana napnata i dvete zaednici prodolìja so ponatamo{ni delbi i so ìveewe odvoeni ìvoti.

Mirovniot proces vo tekot na 2001 i 2002 godina }e prodolì samo so finansiska pomo{ i politi~ki pritisok od Soedinetite amerikanski dràvi i Evropskata unija.

Me|unarodnite analiti~ari i hroni~ari, edna godina podocna, }e go komentiraat Ohridskiot dogovor „kako uspe{na diplomatija, no ne tolku uspe{en obid za smiruvawe”.95 Spored niv, mirot zna~i mnogu pove}e otkolku anulirawe na vojnata, no i samiot fakt {to vojnata ja snema be{e dobredojden za Makedonija.

Prolongiranoto ratifikuvawe na Mirovniot dogovor vo Sobranieto, koe be{e predvideno da se slu~i vo vremenski period ne podolg od 45 dena od datumot na potpi{uvaweto na Dogovorot, celosno go prekina miroven proces vo post-konfliktna Makedonija vo toj period. Pa taka, na po~etokot na noemvri 2001 godina, }e se rodat mnogu frustracii kaj makedonskite vlasti re~isi za upotrebata na sekoe pra{awe, a sè so cel da se zavle~e i prolongira usvojuvaweto na ustavnite amandmani koi im davaa na Albancite pove}e prava predvideni so Ohridskiot dogovor.

91Veton Qatifi

Ova prolongirawe ne gi iritira{e samo Albancite, tuku i glavnite poddrùva~i na procesot od redovite na me|unarodnata zaednica, Havier Solana, Xorx Robertson, Xejms Pardju itn., koi otvoreno po~naa da go iskaùvaat nivnoto nezadovolstvo vo vrska so ovaa praktika na prolongirawe vo Makedonija vo poslednite tri meseci.

Sepak, pod silen pritisok na EU, SAD i NATO, Sobranieto na Makedonija kone~no }e go ratifikuva Ramkovniot dogovor od Ohrid i ustavnite promeni, to~no na polno}, na 17 noemvri 2001 godina, so pove}e od {estnedelno zadocnuvawe. Istiot den, pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski, go pojasni pra{aweto za amnestija na pripadnicite na ONA vo nasoka na barawata na me|unarodnata zaednica.

Ovie dvièwa mu dadoa nov duh na Ramkovniot dogovor. Sepak, so niv, rizikot ne be{e celosno otstranet, nitu pak, samo so niv, Makedonija be{e izbavena od rizikot. Vladinite organi se sprotivstavuvaa na dogovorenite reformi vo Ohrid i jasno be{e deka }e pruàt otpor kon ponatamo{noto sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Kako {to }e izvestat i nabquduva~ite i stranskite organizacii, vo makedonskata javnosta be{e sozdadena edna takva klima, {to i samite obi~ni makedonski gra|ani, vo pove}eto slu~ai, dlaboko go mrazea na~inot na koj be{e postignat Ohridskiot dogovor i imaa golem somne` vo celokupnata uloga na me|unarodnata zaednica.96

Ova moèbi sozdava{e seriozna pre~ka za reformisti~kiot proces i nezadovolstvo od eksploatiraniot politi~ki anti-reformisti~kiot kampus sprotiven na Ohridskiot dogovor.

Prolongiranoto ratifikuvawe i sobraniskoto odolgovlekuvawe zna~e{e deka sproveduvaweto na Dogovorot vo idnina }e bide isto taka prolongiran i zavlekuvan. Samo da dodademe deka sè u{te postoe{e golema opasnost od povtorna eskalacija na krizata vo Makedonija vo toj period.

Vo me|uvreme, site pogledi bea naso~eni kon idnite sobraniski re{enija koi bea prevideni za januari 2002 godina (a podocna zakaàni za septemvri 2002 godina), {to pove}eto od nabquduva~ite go gledaa kako edna po~etna iskra, bidej}i mnozinstvoto od politi~kite lideri bea nurnati vo barawe na poddr{ka i dobivawe na politi~ki poeni


na sekakov moèn na~in. Postoeja politi~ki elementi, vo taborite na dvete zaednici, {to po sekoja cena ja sakaa vlasta i so ova postoe{e opasnost deka tie }e baraa sekakov vid re{enie duri i lansirawe na edno novo nasilstvo samo za da gi realiziraat nivnite celi.

Transformiranata me|unarodna scena po teroristi~kite napadi na 11 septemvri 2001 godina protiv SAD, odigra uloga koja ne ostana bez vlijanie vrz Makedonija vo periodot koj slede{e. Obidite na makedonskite vlasti za da go revidiraat Ohridskiot ramkoven dogovor vo delot na ustavnata preambula bea intenzivirani tokmu po 11 septemvri, iskoristuvaj}i go otsustvoto na fokusiranoto amerikansko prisustvo vo regionot.

Toga{ be{e soop{teno deka odredeni makedonski politi~ki krugovi ~uvstvuvaat deka povtorno bi moèlo da se pregovara sega za eden posoodveten Dogovor za Makedoncite, obiduvaj}i se da gi povrzat Albancite generalno so teroristi~kite mreì i osobeno so mreàta na Al Kaeda na Bil Laden.97

No, takvite obidi na vlastite i obidite na nekoi mediumi na makedonski jazik da se alarmira za edna takva improvizirana povrzanost nema da uspeat vo nedostatok na vistinskite fakti i me|unarodnata zaednica nema da nasedne na eden takov propagandisti~ki paket.

Sepak, makedonskite vlasti, iskoristuvaj}i go namalenoto amerikansko prisustvo vo toj period, uspeaja da napravat izmeni na originalnata verzija na ustavnata preambula dogovorena za vreme na pregovorite vo Ohrid, bez da se zeme predvid faktot deka Ohridskiot dogovor vo toj period, so dotoga{ nevideno golemata pomo{ i poddr{ka od strana na me|unarodnata zaednica vo mirovnite procesi vo odnos na novite konflikti na Balkanot po rasformiraweto na porane{na Jugoslavija, uspea da go zapre ponatamo{noto krvoprolevawe vo Makedonija.

Dogovorot isto taka do nekoja mera po~na da gi namaluva i neprijatelstvata me|u gra|anite na dvete najgolemi zaednici vo Makedonija: Makedoncite i Albancite. No, postojano, u{te od samiot po~etok, prisutna e dilemata: dali }e funkcionira ovoj Dogovor?!

Ovaa dilema se postavuva{e glavno zaradi faktot {to Ramkovniot dogovor od Ohrid be{e postignat kako eden dogovor na kompromis i

93Veton Qatifi

na krajot, nitu makedonskata nitu albanskata strana ne bea potpolno zadovolni so sodrìnata na ovoj Dogovor. Na ova moàt da se dodadat i ~estite odolgovlekuvawa na razvojot na procesot na sobraniskoto ratifikuvawe i sproveduvaweto na ovoj Dogovor.

Be{e jasno deka ovoj Dogovor be{e dobredojden za i onaka slabata demokratija vo Makedonija ispolneta so nedostatoci vo po{iroka smisla, a ne samo vo razbirawe na etni~kite premisi. Pa taka, be{e jasno deka idninata na Makedonija, me|u drugoto, vidno }e zavisi i od faktot kako }e te~e procesot na sproveduvawe na Ohridskiot dogovor, bidej}i ovoj Dogovor, me|u drugoto, pretstavuva{e i sredstvo za demokratizacija na zemjata.

Na~elno, tekot na procesot na sproveduvawe na Dogovorot }e zapo~ne{e da go afektira tekot na procesot na demokratizacija na Makedonija.

Segmentot za indiskriminacija i ramnopravna zastapenost, kako i sobraniskite proceduri98 vo tekstot na Dogovorot oceneti se od ekspertite kako najzna~ajni delovi na dokumentot vo smisla na demokratizacijata na zemjata.

Toa {to Ohridskiot ramkoven dogovor go pravi unikaten i razli~en od drugite mirovni dogovori vo regionot e faktot {to ovoj miroven dogovor e dizajniran istovremeno i kako osnoven dokument za: pacifizacija, evropeizacija i demokratizacija na zemjata.

Isto taka, unikaten e i zaradi faktot {to ovoj miroven dogovor predviduva promovirawe na mirovniot i harmoni~niot razvoj na gra|anskoto op{testvo vo zemjata, po~ituvaj}i gi istovremeno etni~kiot identitet i interesite na site gra|ani na Makedonija.

Ohridskiot ramkoven dogovor, vo silni crti, sodrì ~etiri osnovni idei: politi~ki rebalans, prekin na neprijatelstvata, kulturni aspekti i decentralizacija na vlasta.

Dobro }e be{e i za idninata i perspektivata na Makedonija dokolku porano, u{te vo periodot na potpi{uvaweto na Dogovorot, se razbere{e od strana na makedonskite vlasti, deka od golemo zna~ewe e ovoj Dogovor da ima uspeh i so ova zemjata kone~no da zapo~ne da izleguva na vistinskiot pat koj vodi kon integraciite vo EU i NATO. Sepak,


ova nema da se razbere nitu vo prvite meseci, nitu pak godini po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, pa taka, hroni~nite problemi }e ostanat prisutni vo makedonskoto op{testvo.99

Kako i da e, od druga strana, treba da se vnimava so predviduvawata kakvi {to bea vo prvite meseci po konfliktot, koga kaj eden zna~itelen del od naselenieto postoe{e iluzija deka so Ohridskiot dogovor }e se re{at site problemi vo makedonskoto op{testvo.

Vo ovoj period }e nedostasuva edna figura koja bi bila op{to prifatena od dvete zaednici, koja bi bila vo mo`nost da ja prenese neophodnata poraka za toj period deka po pregovorite vo Ohrid i zavr{uvaweto na konfliktot, gra|anite na ovaa zemja i nivnite politi~ki lideri }e treba, paralelno so procesot na sproveduvawe na Ohridskiot dogovor, zaedni~ki i uporno da rabotat na zacvrstuvaweto na doverbata me|u zaednicite.

Dizajniran glavno kako miroven dokument, Ohridskiot dogovor be{e dogovoren od rakovodstvata na dvete najgolemi albanski i makedonski politi~ki partii. No, odgovornosta treba{e da se gleda vo po{iroka smisla i tokmu zaradi toa se slu~i eden vidliv neuspeh vo periodot posle Ohrid. Toa be{e osobeno potrebno bidej}i Ohridskiot dogovor vo sebe sodrè{e novi predizvici. Reformite predvideni so Ohridskiot dogovor }e gi generiraa ne samo po~etnite reformi, tuku i potrebite za drugite dodatni reformi.

Niskata zastapenost na etni~kite Albanci vo voenite i policiskite strukturi na Makedonija be{e edno od pogolemite barawa i àlbi na Albancite vo Makedonija, no blagodarenie na sodrìnata na tekstot na Ohridskiot dogovor ova pra{awe po~na pozitivno da se menuva vo godinite koi }e sledat, bidej}i kako obvrski na ovoj dogovor vlastite vo Skopje po~naa da ovozmoùvaat zgolemuvawe na procentot na Albancite vo ovie strukturi, iako seto ova sè u{te se prave{e pod me|unaroden pritisok.

Vo eden izve{taj na amerikanskiot Stejt Department vo 2003 godina se napravi sporedba deka pred Ohridskiot dogovor, Albancite bea zastapeni so okolu 3,8% od vkupniot procent na dràvnite policiski sili, dodeka etni~kite Makedonci 91,9%100 i kako rezultat na obvrskite od Ohridskiot dogovor, Vladata odredi kvota spored koja, za nekolku

95Veton Qatifi

godini, Albancite treba da bidat zastapeni so 22% od vkupniot broj policajci, regrutiraj}i gi preku srednite policiski u~ili{ta.

Za da go zgolemi procentot na policiskite pripadnici od redovite na etni~kite nemakedonski zaednici, Ramkovniot dogovor od Ohrid, so pomo{ na me|unarodnata zaednica, predviduva{e obuka na 1.000 novi policajci od redovite na ovie zaednici (glavno Albanci) do juli 2003 godina.

Od druga strana, majoriziraniot procent se zabeleùva{e i vo dru gite segmenti na dràvnite institucii, no sepak so po~etokot na spro ve-duvaweto na Ohridskiot dogovor, procentot zapo~na da se dviì po-zitivno. Spored spomnatite amerikanski dokumenti, etni~kite Make-donci bea zastapeni so 85% na rabotnite mesta vo javnite/dràvnite in stitucii; Albancite so pomalku od 10% i drugite zaednici so okolu 5%.101

Sepak nemakedonskite etni~ki zaednici (glavno Albancite) imaa pri~ina {to se àlea i zaradi neproporcionalnosta vo institucionalnata hierarhija, bidej}i, tie, u{te od prethodno, pred Ohrid, od vremeto na osamostojuvaweto na Makedonija, bea stavani na pozicii so ponisko rakovodno nivo.

Ustavnite amandmani proizlezeni od kone~niot dokument na pregovorite vo Ohrid ovozmoùvaat albanskiot jazik da moè da se upotrebuva kako vtor oficijalen jazik vo delovite kade istiot go zboruvaat pove}e od 20% od vkupnoto naselenie vo toj del.102 Dogovorot predviduva{e albanskiot jazik za prv pat oficijalno da se zboruva i od govornicata na Sobranieto, po~nuvaj}i od prvata sesija na noviot sostav na Parlamentot, od izborite vo septemvri 2002 godina. Esenta 2002 godina, novoizbranite pratenici na izborite vo septemvri 2002 godina na sobraniskite sednici dobija mo`nost da zboruvaat na albanski jazik so obezbeden prevod na makedonski jazik za nealbanskite pratenici. No, i progresot na oficijalnata upotreba na albanskiot jazik }e odi mnogu bavno i }e bide edno od problemati~nite pra{awa za sproveduvawe, kako {to prethodno be{e i edno od najè{kite pregovara~ki pra{awa vo Ohrid, za vreme na pregovorite, letoto 2001 godina. So Ohridskiot dogovor se predviduva gra|anite so albanskata etni~ka pripadnost da imaat mo`nost za dobivawe na li~ni dokumenti


na albanski jazik. Zakonot za upotreba na albanskiot jazik kaj li~nite karti }e bide usvoen od Sobranieto bez nekakvi posebni problemi.

Me|utoa, problemot za koj ne moè{e da se iznajde re{enie i {to }e predizvika odolgovlekuvawe i novi me|usebni sprotivstavuvawa, }e bide pra{aweto na Zakonot za upotreba na albanskiot jazik kaj paso{ite. Predloènata verzija za upotreba na ovie patni ispravi ja reducira{e upotrebata na albanskiot jazik reguliraj}i go ova pra{awe vo 2003 godina, preku eden vladin dogovor na koaliciskite partneri SDSM i DUI, nadvor od ramkite na originalnata verzija {to be{e predvidena so kone~niot dokument od Ohrid.

Ova pra{awe }e sozdade golemo nezadovolstvo me|u albanskoto naselenie, bidej}i novata verzija na Zakonot za upotreba na jazicite vo paso{ite ne im ode{e vo prilog na Albancite, za razlika od prvata, originalna verzija dogovorena vo Ohrid.103

Multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo treba da se ~uva i da se reflektira vo javniot ìvot, predviduva Ohridskiot ramkoven dogovor.104 Isto taka, se istaknuva deka na~elata na indiskriminacija i ramnopravno tretirawe na site pred zakonot celosno }e se po-~ituvaat.105

Analiziraj}i gi ovie i drugite sli~ni sekcii koi se spomnuvaat vo tekstot na Ohridskiot ramkoven dogovor, a koi se vo interes na dvete najgolemi zaednici vo zemjata, i voedno zemaj}i gi predvid politi~kite slu~uvawa vo zemjata po i pred zapo~nuvaweto na sproveduvaweto na Dogovorot, no i zaradi pove}edeceniskiot otpor na digawe raka zaradi praktikuvawe na mo`nosta za odrùvawe na primatot na ekskluzivitet na edna od zaednicite; ostanuva otvoreno pra{aweto dali i vo praksa }e bidat funkcionalni nekoi pra{awa koi gi sodrì tekstot na Dogovorot?!

97Veton Qatifi

Denot na potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, datum koj se pameti i koj nema da se slavi nekolku godini podocna: Retrospektiven pogled okolu zna~eweto na Dogovorot

Edna godina podocna, iako 13 avgust za Makedonija, bez somnenie, be{e datum so istorisko zna~ewe {to }e se pameti, sepak nema da se slavi.

Pomina edna godina od datumot otkako, pod voeni okolnosti, be{e sklu~en Dogovorot koj za Makedoncite ne gi otstrani izme{anite ~uvstva na frustracija, o~aj, lutina i nesigurnost. Od druga strana, za Albancite pretstavuva eden sklop na zadovolitelni postignuvawa na novite kolektivni prava, no isto taka i na nerealiziranite nadeì ili o~ajnite o~ekuvawa na ona {to i den denes ne gi zadovoluva potrebite na ~ovekovite prava.106 Me|u site niv, }e ima i zadovolni so postignuvawata, kako na primer me|unarodnata zaednica, koja preku svojot silen anga`man pomogna pri postignuvaweto na Dogovorot. Taa i den denes go sledi i podrùva mirovniot proces vo Makedonija. Za Evropskata unija i NATO, Makedonija e eden primer za uspe{na diplomatska prevencija.107

Ohridskiot dogovor postigna uspeh vo spre~uvawe na pro{iruvaweto na konfliktot vo edna gra|anska vojna vo Makedonija, koja be{e sè poizvesna. No, me|uetni~kite odnosi me|u albanskoto i makedonskoto naselenie vo zemjata sè u{te ostanuvaat te{ki, i pokraj potpi{uvaweto na dogovorot. Dogovorot, duri i po nekolku godini, nikoga{ ne uspea da stane naroden.

Iako edna godina podocna, specijalniot pretstavnik na EU vo Makedonija, Alen le Roa, ja izvadi na videlina ulogata na politi~arite vo Makedonija, karakteriziraj}i go 13 avgust kako zna~aen den za me|unarodnata zaednica i pokaùvaj}i deka liderite na partiite vo Makedonija i nivnite politi~ki pretstavnici se sposobni da najdat kompromis i spored nego, za vreme na pregovorite vo Ohrid „tie bile mo{ne efektivni”.108 Sepak, politi~arite vo zemjava, edna godina podocna, ne sakaa da dobijat pofalbi za Dogovorot.


Ne be{e planiran nitu eden oficijalen nastan na dràvno nivo so cel odbeleùvawe na godi{ninata, pa duri i od strana na mediumite be{e posveteno mnogu malku vnimanie.

Sepak, nitu makedonskite politi~ari, nitu etni~kite Albanci ne bea mnogu sre}ni so kompromisot koj be{e postignat. Porane{niot politi~ki pretstavnik na ONA, sega ve}e politi~ar, Ali Ahmeti, smeta deka toa be{e „istoriski” ~ekor napred. „Dvete zaednici, po 100 godini nedorazbirawa i kontradikcii, kone~no se dogovorija. Nezavisno od toa {to zborat lu|eto, Ohridskiot dogovor sigurno e eden golem ~ekor, iako ne moè da se kaè deka e idealen”.109

Na prvata godi{nina na Ohridskiot dogovor, najgolemiot del od etni~kite makedonski politi~ari }e se izjasnat preku makedonskite mediumi vo Skopje, deka tie go smetaat Dogovorot kako „neophoden |avol za spre~uvawe na nasilstvoto”.110

Od druga strana, zboruvaj}i za prvata godi{nina od Dogovorot, pretstavnicite na me|unarodnata zaednica nema da krijat deka 13 avgust e sè u{te zna~aen datum, bidej}i so nego se pokaùva kako liderite na albanskite i makedonskite politi~ki partii bile vo sostojba da najdat zaedni~ki kompromis. „Dokolku go sporedime konfliktot vo Makedonija so site konflikti koi se slu~ija na Balkanot, moè da videte kolku sozreani bea partiite vo Makedonija, {tom bea vo mo`nost da najdat kompromis”.111

[efot za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika na EU, Havier Solana, koj odigra klu~na uloga vo posreduvaweto na Dogovorot, na denot od godi{ninata na Ohridskiot dogovor izjavi deka „Dogovorot donel mir i stabilnost”112 vo balkanskiot regionot. „Za period od edna godina postignato e mnogu, no potrebni se postojani napori”.113

Pozdravuvaj}i gi postignuvawata {to gi ima napraveno Makedonija vo tekot na edna godina, amerikanskata administracija gi povika vlastite vo zemjava da se potprat na ovie postignuvawa.114

Iako Dogovorot glavno se smeta za uspe{en, edna godina podocna, ka ko oblasti kade {to se potrebni ponatamo{ni obidi, se smetaat: et ni~koto pomiruvawe, sproveduvaweto na usvoenite zakoni, podobru-

99Veton Qatifi

vaweto na bezbednosta i {to e mo`no pobrzoto vra}awe na iljadnicite raseleni lica.

I dve godini po potpi{uvaweto, za razlika od lokalnite lideri, za pretstavnicite na me|unarodna zaednica, ednoglasno, Ohridskiot ramkoven dogovor ostanuva edno monumentalno i smelo politi~ko postignuvawe koe }e obezbedi unitet i podobra idnina za site.

Vo edna izjava na OBSE za mediumite, u{te edna{ se istaknuva stavot na me|unarodnata zaednica vo vrska so zna~eweto na postignatiot dokument vo Ohrid i pokraj te{kotiite koi se pojavija vo procesot na sproveduvawe:

„Ohridskiot ramkoven dogovor be{e predizvik za pregovori i voedno pretstavuva i predizvik za sproveduvawe. Ona {to e dobro ne doa|a lesno, nitu pak preku no}... Jasno e deka dràvata ima pogolema bezbednost... Samiot Ramkoven dogovor ne e kraj. Toj e eden proces koj si bara ponatamo{na obvrska, posvetenost i recipro~na doverba. Toa e eden predizvik, no isto taka i edna mo`nost – da se izgradi posilna dràva i dràva so prosperitet; dràva so nepovredlivi i nepromenlivi granici i kako {to kaà premierot – dràva „koja ramnopravno im pripa|a na site: na Makedoncite i Albancite, na Srbite i Turcite, na Romite, na Vlasite i Bosancite, na hristijanite i muslimanite”.115

Samata me|unarodna zaednica mnogu pove}e go poddrùva zna~eweto i samoto sproveduvawe na Ohridskiot dogovor, otkolku liderite na zemjava i dràvnite vlasti sive ovie godini”...se povikuvaat site potpisnici (na Ramkovniot dogovor) da zastanat zad nego i da gi promoviraat na~elata za koi se obvrzaa pred dve godini...”116

Za da go odrì kontinuitetot i interesot na politi~kite pretstavnici i dràvnite vlasti, me|unarodnata zaednica na devetgodi{ninata od potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor }e ja zasili tezata deka ovoj miroven dokument e pat odnosno vrata preku koja se stignuva do evro-atlantskite integracii na Makedonija.

Vo ovoj period po~nuvaat da izleguvaat na povr{ina i me|ualbanskite polemiki za motivite na po~etokot na vooruèniot konflikt vo


Makedonija i ne samo toa, tuku i polemikite za dràvnite koncepti od aspekt dali za Albancite }e be{e poopravdan:

Konceptot na nacionalni dràvi {to po~na da go promovira ypretsedatelot na DPA, Arben Xaferi, ostro kritikuvaj}i go multietni~kiot koncept; iliIntegriraniot koncept na Albancite za da se integriraat vo yramkite na multietni~kata dràva Makedonija, {to se favorizira{e so Ohridskiot ramkoven dogovor i koncept koj go promovira{e pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti.

Ovie dva koncepti soo~eni na devetgodi{ninata na Ohridskiot dogovor po~nuvaat da sozdavaat instalirawe na dve strui: ednata, koja go kritikuva procesot na Ohridskiot dogovor kako proces koj gi onevozmoùva Albancite da bidat del od edna etni~ka dràva; i drugata, koja go upotrebe{e vo sekoja smisla zna~eweto na Ohridskiot dogovor.

Spored Arben Xaferi, Makedonija nitu pred, nitu pak po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor ne uspea da go postigne uslovot na vnatre{na kohezija koj e eden od neophodnite uslovi za funkcionirawe na zapadnite sovremeni dràvi.

„Dokolku se analiziraat site problemi koi se pojavija za vreme na razgovorite vo Ohrid vo vrska so modelot na dvojazi~nosta, mehanizmite na vetoto koi go branea albanskiot interes i ne go zagrozuvaa makedonskiot interes, dokolku se analizira pozicioniraweto pred, vo tekot i po razgovorite na makedonskata strana kon sekoja izmena koja ja podobruva albanskata polo`ba vo op{testvoto, a ne ja rizikuva makedonskata, dokolku se analiziraat diskusiite vo Sobranieto i drugite politi~ki igri za vreme na glasawata za ustavni promeni, dokolku se analiziraat postojanite modificirawa na Ohridskiot dogovor, dokolku se analiziraat namernite docnewa okolu sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, dokolku se analizira nepo~ituvaweto na Zakonot za amnestija itn., stanuva jasno deka nema podgotvenost nitu vizija kako da se postigne me|uetni~koto pomiruvawe i so toa kako da se eliminira generatorot koj gi obnovuva me|uetni~kite antagonizmi”.117

101Veton Qatifi

Na devetgodi{ninata od Ohridskiot dogovor, pretstavnikot na porane{nata ONA, Ali Ahmeti, }e izjavi deka konfliktot vo Makedonija be{e rezultat na diskriminacijata na Albancite. „Glavnata cel na ONA be{e realizirawe na pravata na Albancite vo Makedonija, promena na Ustavot i re{avawe na statusot na Albancite vnatre vo dràvata”.118

Tri godini podocna, se intenziviraat kritikite vo odnos na Ramkovniot dogovor od Ohrid od strana na dvata politi~ki kampusi, albanskiot i makedonskiot. Ohridskiot ramkoven dogovor na negovata trigodi{nina po~na da go gubi svoeto zna~ewe. Za albanskata strana, glavno zaradi dve pri~ini: zaradi dinamikata na odolgovlekuvawe na sproveduvaweto i zaradi promenite koi se pravea nad originalniot tekst od Dogovorot od edniot ili drugiot koaliciski partner.

Makedonskite kritiki glavno doa|aa od krugovi koi bea so stav deka so Dogovorot, na Albancite vo Makedonija im se davaat pove}e prava otkolku {to e potrebno. Makedonskata zagriènost, tri godini podocna, be{e deka ustavnite promeni koi se slu~ija so Ohridskiot dogovor vo prv plan go izmestija konceptot na kolektivnite prava i deka ovoj pat kvalifikaciite na gra|aninot ostanuvaat pomalku zna~ajni otkolku pripadnosta na ednata ili na drugata etni~ka grupa.119 Vo me|uvreme, poglasni stanaa razmisluvawata deka Ohridskiot dogovor be{e proizvod imponiran od me|unarodnata zaednica.120

Be{e potrebno da pominat 5 godini od potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor za istiot kone~no da bide odbeleàn na institucionalen na~in, tokmu koga ve}e i po~na da se gubi negovoto zna~ewe.

Potpisnicite na Ohridskiot dogovor po pet godini }e se vratat vo pretsedatelskata vila „Biljana” vo Ohrid kade se odvivaa pregovorite za stavawe kraj na vooruèniot konflikt vo 2001 godina, no bez porane{niot pretsedatel na Makedonija, Boris Trajkovski koj zagina.

Odbeleùvaweto na petgodi{ninata na Ohridskiot dogovor za prv pat be{e organizirano od dràvnite institucii vrz osnova na programata za odbeleùvawe na zna~ajnite nastani i poznatite li~nosti. Pretsedatelot na Makedonija, Branko Crvenkovski, samoinicijativno, na 17 avgust, organizira{e do~ek na gostite i na potpisnicite na OD vo vilata „Biljana”, bidej}i od Vladata na Makedonija koja be{e na zaminuvawe


ne stignala nitu edna informacija dali zapo~nale podgotovkite za odbeleùvawe na ovoj datum.121 Za prv pat Crvenkovski }e napravi edna vakva organizacija.122

Na do~ekot vo vilata „Biljana” prisutni bea pretstavnicite na parlamentarnite politi~ki partii, na me|unarodnata zaednica i na diplomatskiot kor. Od potpisnicite na Ramkovniot dogovor, osven pretsedatelot Crvenkovski, be{e samo u{te Imer Imeri od PDP, dodeka vo ime na po~inatiot pretsedatel, Boris Trajkovski, na ceremonijata u~estvuva{e negovata sopruga, Vilma Trajkovska.123

Pet godini podocna, albanskite mediumi }e izvestuvaat deka ostanuvaat u{te edna niza zakoni za usvojuvawe za da zaìvee Ohridskiot dogovor.124 „Re~isi zapreno e usvojuvaweto na Zakonot za jazicite, zastapenosta na Albancite vo instituciite na dràvata, kako i donesuvaweto odluki vo Sobranieto na Makedonija”.125

I po pet godini od potpi{uvaweto na Dogovorot, ne se sprovede celosno i realno, vo dnevnata politika na Makedonija, idejata na fragmentot na potpi{aniot dokument za da „go promovira mirniot i harmoni~en razvoj na gra|anskoto op{testvo po~ituvaj}i gi istovremeno etni~kiot identitet i interesite na site gra|ani na Makedonija”.

Od druga strana pretstavnicite na me|unarodnata zaednica, na petgodi{ninata od potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, so zadovolstvo }e konstatiraat deka e postignat zna~aen napredok vo pravec na razvojot na stabilna i multietni~ka demokratska dràva, blagodarenie na Ohridskiot dogovor, ne zaboravaj}i u{te edna{ da go spomenat golemoto zna~ewe na Ohridskiot dogovor.

Pretstavnicite na me|unarodnata zaednica,126 preku edno zaedni~ko soop{tenie za mediumite, }e istaknat deka o~ekuvaat da prodolì rabotata za ponatamo{noto konsolidirawe na gra|anskite i demokratskite na~ela, opfateni vo Dogovorot koj be{e potpi{an pred pet godini:

“Vo 2001 godina, dràvata se nao|a{e na krstopat. So potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, liderite – kako tie od porane{nata vlast, taka i tie nadvor od nea – se opredelija za edna mirna multietni~ka, demokratska i zaedni~ka idnina. Od toga{, so odlu~na i naporna rabota, vlastite i gra|anite

103Veton Qatifi

na ovaa zemja napravija golem napredok so sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor. Site zakoni koi proizlegoa kako obvrska od Dogovorot se usvoeni vo Parlamentot, napraven e odli~en po~etok na sproveduvaweto na vitalnite procesi poa|aj}i od proporcionalnata zastapenost i decentralizacijata, pa sè do upotrebata na znamiwata i simbolite”, se veli vo zaedni~koto soop{tenie. Koga zemjata se soo~uva so predizvici {to gi nosi idninata, taa ve}e postignala zna~aen porast vo poleto na gradewe na idnata demokratija, vladeewe na pravoto, prosperitetot i zajaknatata solidarnost me|u site gra|ani”.127

So ova, pretstavnicite na me|unarodnata zaednica na diplomatski na~in u{te edna{ gi potsetija site politi~ki protagonisti i dràvnite vlasti za nivnite obvrski koi proizleguvaat od pregovorite vo Ohrid. „Vladata, politi~kite partii i vo ista mera gra|anite, preku intenziven dijalog, treba da ovozmoàt da prodolì celosnoto sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, kako deklarativno, taka i vo praksa”.128

Vo ovie obidi me|unarodnata zaednica }e prodolì silno da go podrùva ohridskiot proces i pet godini potoa. Ova izgleda naiduva i na argumentirana poddr{ka kaj me|unarodnite eksperti, ~ie mislewe ima zna~itelno vlijanie vo sozdavaweto na poziciite na me|unarodnata zaednica za regionot i istata129 i po pet godini }e go tretira Ohridskiot dogovor kako dokument koj re{i mnogu problemi.

Na petgodi{ninata na Ohridskiot ramkoven dogovor, Daniel Server, direktor na balkanskata inicijativa vo Amerikanskiot institut za mir (USIP), }e go nare~e ovoj dokument odli~en uspeh i pet godini podocna, spored nego, glavnite pra{awa za Makedonija, pred sè leàt vo ramkata na samite etni~ki zaednici, na Makedoncite i Albancite, a ne me|u niv.

„Ohridskiot dogovor re{i mnogu problemi i gledano nanazad, voop{to ne mislam deka nekoja od stranite zagubila, tuku vo golema mera ima{e polza i kaj dvete zaednici”.130

Pet godini podocna albanskite analiti~ari i hroni~ari }e go nare~at Ohridskiot dogovor kako golema lekcija ne samo za Albancite i Makedoncite i nivnite politi~ari, tuku i za celata politika na


Balkanot, za toa kako se pravi i kako treba da se pravi kompromis i dijalog.

„Za da stignat do Ohridskiot dogovor, makedonskite i albanskite politi~ari nau~ija da sproveduvaat dijalog so sekogo, dijalog so cel da se stigne do kompromisot. I treba da se kaè deka makedonskite i albanskite politi~ari kompromisot go realiziraa na samiot kraj”,131 }e kaè Ko~o Danaj, politi~ki analiti~ar od Tirana. Fakti~ki, nivniot kompromis ne be{e prosto prinuden kako {to ~esto se slu~uva na balkanskite politi~ki sredini. Spored nego ‘Ohridskiot dogovor e eden kompromis ne samo prinuden od me|unarodnata zaednica, tuku i posakuvan i od makedonskata i od albanskata zaednica i sl. Gruevski bega od Ohridskiot dogovor. Toa zna~i deka go otvora patot za raspad na Makedonija.’132

Spored Qubomir Fr~kovski, koj za vreme na pregovorite vo Ohrid be{e angaìran kako sovetnik na pretsedatelot Trajkovski, Ohridskiot dogovor i po pet godini ostanuva eden dobar politi~ki dogovor koj do dadeniot moment ima dve nivoa: „Edniot e simboli~en: znak deka moè da se postigne dogovor. Vsu{nost, duhot na Ohridskiot dogovor e duh na eden dogovor koj ima{e uspeh za vreme na najte{kite konfrontacii, koga ima{e kulturni razliki me|u akterite, dodeka vtoroto nivo se konkretnite pravni obvrski”.133

105Veton Qatifi

Gledi{tata na nekoi od glavnite protagonisti na politi~kata scena vo Makedonija pet godini po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor

Ali Ahmeti: Dogovorot be{e so istorisko zna~ewe

Nie mislime deka ovoj Dogovor ne samo ovaa jubilejna godina, tuku i idnite godini, treba da pretstavuva mnogu zna~aen nastan za albanskiot narod vo Makedonija, bidej}i so nego se napravija dlaboki promeni vo pravec na statusot, vo pravec na gradeweto na nacionalnite vrednosti na Albancite na Makedonija.

Nie o~ekuvavme deka petgodi{ninata }e se odbeleì i od strana na dràvnite strukturi. Site sme svedoci deka nitu eden zakon ne e usvoen od partijata na VMRO-DPMNE, odnosno i od partijata na gospodinot Georgievski, no i od partijata na gospodinot Xaferi. Za nas e malku zagriùva~ka indiferentnosta {to denes se pokaùva kon ovoj Dogovor, zatoa {to ovie sili ne se angaìraat ili barem vo nivnite programi ne ni padnalo vo o~i da vidime kakva odgovornost prezemaat za ponatamo{noto negovo sproveduvawe. No, kako i da e, nie sme mnogu optimisti deka tie koi garantiraa, olesnuva~ite, kako {to se Soedinetite amerikanski dràvi, Evropskata unija i NATO, nema da sedat indiferentni.

Izvor:: “Pet godini od Ohridskiot dogovor”, BBC, www.bbc.co.uk/albanian, objaveno vo: ponedelnik, na 14 avgust 2006 - 17:37 CET.


Arben Xaferi: Ne mislam deka Dogovorot sozdade istoriska presvrtnica

Staviv potpis na toj Dogovor poradi sudbinite na lu|eto i zagriènosta deka vojnata moè{e da zeme drug, nekontroliran pravec, kako i poradi ubeduvaweto deka na albanskiot narod vo tie momenti mu be{e potreben mir i pozitiven imix pred me|unarodniot faktor. Od ovoj aspekt mislam deka Ohridskiot dogovor odigra edna zna~ajna uloga za vospostavuvawe na mirot i otvorawe na patekite za re{avawe na me|uetni~kite sporovi preku dijalog.

Su{tinski promeni sè u{te nema, bidej}i vo Makedonija se koristi taa stara taktika na nesproveduvawe na zakonite. Zakonite postojat sekade. Tie samite po sebe se mnogu dobri, no vo procesot na sproveduvawe naiduvaat na razli~ni pre~ki. Sekoj ustav i sekoj zakon go garantira pravoto na vrabotuvawe na lu|eto, no vrabotuvawa nema, taka {to ~esto sme soo~eni so fenomenot na neiskoristeni prava. Jas ne mislam deka Ohridskiot dogovorot so magi~no stap~e sozdade edna golema istoriska presvrtnica, tuku pred sè vlijae{e da bidat zatvoreni neprijatelstvata i da se izbegnat spiralite na nasilstvoto, koi{to, kako {to gledate, vo svetot moè da potraat so decenii.

Izvor: Ibid.

107Veton Qatifi

Imeri, porane{en pretsedatel na PDP: Ima{e pritisok za da se potpi{eIma komentari od razli~ni prirodi, no, so vremensko rastojanie otkako be{e potpi{an, pa do denes, mislam deka izbrzavme koga go potpi{avme Ohridskiot dogovor. Ova go velam bidej}i razgovorite za Dogovorot ne bea zavr{eni, tuku bea stopirani ednostrano, od makedonskata strana, a ova go poddrà i me|unarodniot faktor. Gospodinot Pardju, toa utro, na masa go izvadi Politi~kiot dogovor {to go postignavme do toj den i re~e „denes samo potpi{uvawe, drugo nema. Razgovorite zavr{ija”! Gospodinot Xaferi vedna{ go zema penkaloto da go potpi{e toj Politi~ki dogovor. Jas ne moèv, bidej}i nemav mandat. Mislam deka ne treba{e da se potpi{e toj den, no pritisokot be{e tolku golem {to ostanav sosem sam. Pritisocite doa|aa od site strani, kako od ONA, od politi~kite partii, od subjektite vo Tirana i Pri{tina, pa zatoa se obvrzav da go potpi{am.Ne moàm da kaàm deka e bezna~ajno, no za Albancite ne e tolku uspe{en, kako {to velat nekoi. Toj Dogovor be{e devalviran vedna{ po potpi{uvaweto, bidej}i na nego be{e intervenirano i povtorno ima{e pritisok koj go natera albanskiot politi~ki faktor da go potpi{e i devalviraweto na toj dogovor. Mislam deka ja ima svojata uloga, bidej}i istorijata ~uva sè i }e go za~uva i nego. Go ima{e svoeto zna~ewe, bidej}i im stavi kraj na borbite, se prekina nasilstvoto, no nie ispu{tivme dobra prilika za eden podobar dogovor za Albancite.

Izvor: Ibid


Branko Crvenkovski: Makedonija moè da se gordee so nejzinoto minato I vo minatoto imam kaàno deka na{iot narod, vo klu~nite istoriski momenti, znael da napravi vistinska razlika: {to e patriotizam, {to e nacionalizam, {to e smelost, {to e ludilo, {to e fatalno, {to e razumno. I tokmu zaradi ova, so ~ista sovest odlu~iv da go stavam mojot potpis na Ohridskiot ramkoven dogovor.Znaev deka ima razum i iskrena volja kaj na{iot ~ovek, bez razlika na negovata etni~ka ili verska pripadnost, da se sprovede eden takov Dogovor, da se po~ituva, da ìvee mnogu dolgo za da gi vidime negovite pridobivki.

êsto ja slu{am tezata deka Ohridskiot ramkoven dogovor ni bil imponiran od nadvor, od me|unarodnata zaednica. Dokolku edna takva rabota e vistina, toga{ jas sum siguren deka voop{to nema{e da se slu~at krvoprolevawa vo Bosna, Hrvatska ili vo Kosovo, nitu pak bi imalo nere{eni vojni vo celiot svet...

Makedonija za samo pet godini go pomina patot od voena katastrofa do stabilna i mirna zemja – zemja so silno me|uetni~ko veruvawe i tolerancija, zemja - kandidatka za ramnopravno ~lenstvo vo EU i NATO.

Izvor: “Makedonija moè da se gordee so nejzinoto minato”, Novinska agencija MIA, Ohrid, objaveno na 18 avgust 2006 godina, www.mia.com.mk.

109Veton Qatifi

Politi~kite reperkusii na Ohridskiot ramkoven dogovor: Edno novo poglavje za politi~kiot sistem na Makedonija

Sodrìnata na Ohridskiot ramkoven dogovor vo globalni dimenzii opfa}a sekcii koi predviduvaat: unapreduvawe na ~ovekovite prava, poefektivno politi~ko organizirawe, sovremeno funkcionirawe na dràvnite institucii, decentralizacija na vlasta itn. Normalno e {to edna takva ramka ne opfa}a nekoj segment {to na ekspliciten na~in }e razjasne{e so kakva efikasnost ovie, kako i drugite sekcii, }e se sproveduvaat.

Vedna{ po zavr{uvaweto na Ohridskite pregovori be{e jasno deka }e zavisi od mnogu faktori kolku daleku }e otide sodrìnata na dogovoreniot dokument vo praksa. Pred sè, }e zavisi i od razvojot na politi~kata scena, odnosno }e zavisi od voljata i spremnosta za sproveduvawe na makedonskite i albanskite politi~ki pretstavnici.

Fakti~ki, u{te prvite denovi po potpi{uvaweto be{e jasno deka uspehot i sudbinata na Dogovorot, me|u drugoto, }e se afektira i od obvrskite na albanskite i makedonskite politi~ki subjekti, za da go animiraat glasa~koto telo i nivnite aktivisti za promocija na pozitivnite delovi od Dogovorot.

Oblikot na triumfalizam vo vrska so epilogot na pregovorite od Ohrid od strana na nekoi od dràvnite ili politi~kite vlasti, jasno deka direktno }e go zagroze{e ne samo Dogovorot, tuku i idninata na gra|anite, no i samata stabilnost na Makedonija.134 Fakti~ki, po Ohrid nema{e nitu prostor nitu pri~ina za bilo kakvo triumfalno odnesuvawe na nekoja od stranite. Sodrìnata na Ohridskiot ramkoven dogovor ne gi opfa}a barawata na Albancite, koi Makedoncite bi gi percipirale kako maksimalni, a ne se opfa}aat nitu kompromisite na Makedoncite, koi Albancite bi gi po~uvstvuvale kako minimalni.

Voobi~aeno, spremnosta za pregovori podrazbira isto taka i spremnost za prifa}awe na rezultatite od kompromisot, se razbira dokolku epilogot na tie pregovori e pozitiven, kako {to be{e slu~ajot so pregovorite vo Ohrid. Sledstveno na toa, pripadnicite na dvete glavni


zaednici vo Makedonija, Makedoncite i Albancite, nemaa pri~ina po potpi{uvaweto generalno da ne go prifatat i po~ituvaat Ohridskiot dogovor. Osven ova, àlbite i nezadovolstvoto sekoga{ }e ostanat vo okolnostite na Makedonija.

Ohridskiot ramkoven dogovor predviduva{e izlez od konfliktot vo 2001 godina preku ustavnite promeni i reformite vo politi~koto organizirawe vo Makedonija. Ustavnite promeni treba da se tretiraat kako pat za spre~uvawe na vooruèniot konflikt, no isto taka i kako novo poglavje vo politi~kite slu~uvawa vo zemjava. Edna od glavnite pri~ini za izbuvnuvawe na konfliktot be{e baraweto za promena na Ustavot na Makedonija, kako klu~no barawe na Albancite.

Za ~udo, so Ustavot na Makedonija usvoen po osamostojuvaweto na Makedonija i vo po~etokot na mnogupartiskiot sistem i demokratskata era (1991), pravata na etni~kite zaednici izgleda bea skrateni vo sporedba so Ustavot od 1974 godina, dodeka Makedonija be{e del od porane{nata SFRJ. Fakti~ki, mnogumina razmisluvaat deka Ustavot od 1974 godina ima mnogu sli~nosti so nekoi ustavni sekcii na Ohridskiot ramkoven dogovor.

Ohridskiot ramkoven dogovor pretstavuva edna su{tinska osnova za po~etok na edna nova politi~ka praksa vo Makedonija, koja treba{e da se slu~i mnogu porano, u{te vo vremeto na osamostojuvaweto i vo prvite denovi na demokratijata vo Makedonija.

Sepak, od Dogovorot ne treba da se o~ekuva politi~ko ~udo za da gi re{i site dilemi i hendikepi na organizirawe na politi~kiot ìvot vo Makedonija, osobeno koga }e se zemat predvid problemite na koi }e naide sproveduvaweto na nekoi segmenti od Dogovorot.

No, glavnoto e deka Dogovorot im dava jasni signali na dvete strani deka ne postojat ve}e voeni solucii za krizite vo regionot i deka institucionalniot pat e edinstveniot pat {to moè da se iskoristi kako arena za bilo kakva politi~ka bitka. Fakti~ki, Dogovorot e poslednata mo`nost za dràvnite institucii vo Makedonija da zapo~nat da funkcioniraat kako {to treba.

111Veton Qatifi

I vo toj slu~aj, pripadnicite na dvete najgolemi zaednici }e ja dobijat porakata za seriozno da gi po~ituvaat tie dràvni institucii i istite da gi ~uvstvuvaat kako institucii na svojata dràva, koga se zema predvid nelojalnosta {to go sozdale samite tie institucii vo odnos na Albancite, od osamostojuvaweto pa sè do postignuvaweto na Ohridskiot dogovor. Eden takov duh }e im pomogne{e i na samite dràvni institucii kone~no, na eden demokratski na~in, da po~nat da funkcioniraat vo praksa i da im stavat kraj na inerciite na nivnoto formalno funkcionirawe, kako {to be{e evidentno do periodot pred Ohrid.

Za vreme na konfliktot, no i potoa, odbeleàni se brojni nekonstruktivni inputi vo oblik na izjavi, idei i koncepti koi ni malku nema da pomognat vo sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor. Eden od niv be{e i inputot koj doa|a{e od odredeni makedonski krugovi koi go predizvikuvaa Ohridskiot dokument za da ja promoviraat tezata deka sekakov postignat miroven dogovor vo okolnosti na vooruèn konflikt }e ima nevalidna vrednost, bidej}i e postignat pod pritisok na oru`jeto.

Site onie koi tvrdea deka Ohridskiot ramkoven dogovor i epilogot na konfliktot vo Makedonija }e posluàt eventualno kako inspiracija za drugite narodi vo drugite zemji i nadvor od Balkanot, zemaj}i go oru`jeto za unapreduvawe na nivniot politi~ko-praven status, kako {to postapija Albancite vo Makedonija vo 2001 godina, nemaa pravo. Okolnostite na konfliktot vo Makedonija bea specifi~ni vo odnos na pravata koi gi dobija Albancite so Mirovniot dogovor i ne dozvoluvaa takvo voop{tuvawe zaradi nekoi specifi~ni pri~ini.

Pred sè, Osloboditelnata nacionalna armija kako direkten u~esnik vo konfliktot ne zede direktno u~estvo na mirovnite pregovori vo Ohrid, tuku albanskoto u~estvo be{e pretstaveno od strana na albanskite politi~ki partii. Zna~i, stranata koja go zapo~na vooruèniot konflikt ne sedna na pregovara~kata masa. Dogovorot e pregovaran i potpi{an i od strana na legitimnite politi~ki makedonski pretstavnici.

Ponatamu, Ohridskiot ramkoven dogovor ima edna sodrìna koja vo svoite klu~ni segmenti se osnova na iskustvoto i me|unarodnite normi, kako i na planot na pretsedatelot na Makedonija, Boris Trajkovski, za izlez od krizata i ne e baziran na nekakov celosen plan ili barawe na


ONA. Kone~no, najgolemiot del od reformite sodràni vo Dogovorot se pove}egodi{ni barawa i na samite albanski politi~ki partii vo Makedonija.

Daleku od nekoja konstatacija deka Ohridskiot ramkoven dogovor e bez negativni strani. Osven profesionalnite formulacii koi se evidentni vo pogolemiot del na segmentite, od druga strana toj sodrì i nekoi delovi koi ne se to~no definirani nitu vo profesionalna smisla, nitu pak od aspekt kako bi moèl istiot da funkcionira vo praksa. Ova poslednoto }e napravi od nekoi aspekti Dogovorot da se nare~e svedo{tvo ili produkt na normativniot iluzionizam.135 Eve zo{to: preambulata na ovoj Dogovor izjavuva deka to~kite vo Dogovorot nudat edna harmoni~na ramka koja }e i obezbedi na Makedonija idnina i demokratija i ponatamu bi & obezbedil najbrz razvoj i integrirani odnosi na Republika Makedonija so evro- atlantskata zaednica, miren i harmoni~en razvoj na gra|anskoto op{testvo, po~ituvaj}i gi etni~kiot identitet i interesite na site gra|ani na Makedonija istovremeno. Poslednata re~enica pretstavuva edno contradictio in adjecto, bidej}i vo ponatamo{niot del na promenite na tekstot na Dogovorot poimot ‘gra|ani’ nema da moè da se najde nikade. Akcentot na Dogovorot e na ethnos-ot, no vo nejasna definirana forma i vo nekoi slu~ai lo{o interpretirana.

Ohridskiot dogovor ne sodrì to~no definirani linii kako }e se slu~uvaat izmenite vo praksa i kakvi }e bidat garanciite ili negativnite sankcii dokolku toa ne profunkcionira. Nedostatokot na ovoj mehanizam, te{koto sproveduvawe ~esto onevozmoèno zaradi postojanite opstrukcii na vlastite kon negovoto sproveduvawe, sekoga{ bi moèlo da napravat Dogovorot da ostane samo na par~e hartija.

Fakt e deka vo dokumentot od Ohrid ima nekoi nebulozi i deka dokumentot od sodrìnski aspekt ne e sovr{en, no sepak izgleda deka porakata koja ja nosi go pravi da bide dokument na koj treba da se gleda pozitivno i da se promoviraat negovite pozitivni aspekti.136 Generalno zemeno, Dogovorot pretstavuva edna osnova za izlez od krizata i za zapo~nuvawe na reformisti~kiot proces koj }e vodi kon progres povrzan so pra{awata predvideni so sodrìnata na samiot dogovor, no i od drugi pra{awa koi vo me|uvreme bi moèlo da se pojavat kako neophodni za da se dodadat na reformisti~kiot mozaik.

113Veton Qatifi

So Ohridskiot dogovor predvideno e da se usvojat okolu 100 zakoni, od koi 80 se odnesuvaat na decentralizacijata i lokalnata samouprava. Be{e predvideno i veteno od dràvnite vlasti procesot na sproveduvawe na Dogovorot da se kompletira pred idnite lokalni izbori vo 2004 godina,137 no toj rok ne be{e ispo~ituvan zaradi ~estite odolgovlekuvawa so sproveduvaweto na Dogovorot.

Od druga strana, sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor, iako nekompleten i odolgovlekuvan vo odnos na originalniot vremenski rok,138 povtorno ovozmoì restavracija na mirot i stabilizacijata i gradualno normalizirawe na sostojbata vo Makedonija.

So ova, Ohridskiot ramkoven dogovor ne dozvoli da zapo~ne gra|anska vojna. No, praktikuvaweto na zakonskite preduslovi od Dogovorot zavisi od stepenot na razvoj na demokratskite institucii i pazarnata ekonomija. Za da se promovira demokratiziraweto i od tuka stabilnosta na Makedonija treba itno da se sprovedat nekoi ~ekori na stabilnost na smetka na demokratijata, soglasno dokumentot od Ohrid, no i paralelni ~ekori {to osobeno proizleguvaat od obvrskite na ovoj dokument.

Hendikepite na demokratijata vo Makedonija ne moè da se nadminat samo preku takanare~enite priodi gore-dolu. Eden seriozen predizvik so koj treba da se soo~i demokratijata vo Makedonija e stimuliraweto na praksata i politi~koto organizirawe na lokalno nivo. Ova bi bil eden efektiven pat za da se namali jazot me|u gra|anite i politi~kite eliti. Ovaa funkcija ne e razviena vo gra|anskoto op{testvo na Makedonija, a vo pove}eto slu~ai se identifikuva so nevladinite organizacii.

Slu~uvawata vo Makedonija nema da se sudat vrz osnova na zaslugite na takanare~enite ‘griì za stabilnost’, tuku protiv procesite na demokratizacijata. Nestabilnosta i pred i po Ohrid be{e proizvod, a ne izvor na nedostatok na demokratizacijata. Edna od zna~ajnite merki koi bi trebalo da se prezemat so cel nadminuvawe na ‘fenomenot na stabilnost’ i promoviraweto na demokratizacijata e poddr{kata na konzistentnite standardi povrzani so politi~kite slobodi i vistinskata politi~ka zastapenost.


Evidentno e deka edna dolgoro~na strategija ne bi moèla uspe{no da se razvie, nitu pak da se sprovede, vo nedostatok na eden stabilen politi~ki i ekonomski ambient i bez konflikti. Razvojot na demokratskiot sistem na Makedonija „e limitiran poradi regionalnata nestabilnost i vnatre{nite strukturni hendikepi na politi~ko i ekonomsko nivo”.139 Makedonija, pred sè, treba da gi intenzivira i zabrza vnatre{nite reformi koi }e obezbedat bezbednost, prosperitet i stabilnost ne samo vo samata Makedonija, tuku i vo regionot.

Edna od krucijalnite strukturni-istoriski deficiti na Makedonija e slabosta na dràvnite institucii i pokraj silnite nastojuvawa za za~uvuvawe na suverenosta i konceptot na silna dràva po sekoj uslov. Nedostatokot na edna efikasna slu`ba na dràvnata administracija, nezavisno sudstvo, bezbednosni sili so odgovornost, kako i nedostatokot na drugite dràvni sovremeni institucii, sè u{te nè potsetuvaat vo mnogu slu~ai na komunisti~kiot period i na na~inot na nivnoto funkcionirawe. Procesot na modernizacija na dràvnite strukturi treba da bide pove}e od edno generalno barawe na procesot na tranzicija vo zemjite na Jugoisto~na Evropa.140 Makedonija ne e samo edna ‘tranziciska dràva’,141 tuku pred sè edna dràva so slabi dràvni institucii i so vnatre{ni i nadvore{ni predizvici od samiot po~etok na nejzinoto postoewe. Od druga strana, ova ovozmoùva korupcijata da pri~ini golemi {teti i so ova Makedonija da ima ili razviena korupcija ili stabilnost, no ne i dvete. Nekonvencionalni re{enija vo ovoj pravec se potrebni i ova pretstavuva u{te edna mo`nost {to svedo~i deka Ohridskiot dogovor ne moè da gi re{i site sistematski defekti vo Makedonija.

Za da se postigne eden efektiven progres na reformisti~kiot pat, se bara povolen politi~ki ambient, bez konflikti, i edna instalacija na politi~ki dijalog koj }e ja pomogne ramnopravnata integracija na site etni~ki zaednici. Za ovaa cel, potpolnoto i navremenoto sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor }e bide eden od odlu~uva~kite faktori.

Stabilizacijata na politi~kiot sistem vo Makedonija }e se kompletira tokmu so potpolnoto navremeno sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor preku realizacija na slednive tri elementarni poraki na ovoj Dogovor:

115Veton Qatifi

Pacifizirawe na zemjata preku tri segmenti y – 1). Razoruùvawe i pomiruvawe; 2). Obezbeduvawe na koegzistencija na multietni~kite vladi so {to }e se ovozmoì ramnopravna mo`nost za u~estvo i gradewe na idninata na Makedonija; 3). Sozdavawe na mo`nostite za instituciite na sistemot da go razvijat nivniot kredibilitet so kapacitet, politi~ki i ideolo{ki komponenti i nepristrasnost; Insistirawe za vladeewe na zakonite, {to treba da se obezbedi ypreku mehanizmite za prevencija od korupcijata i konfliktot na interesi i preku mehanizmite koi treba da obezbedat, me|u drugoto i edna funkcionalnost na dràvnite institucii vo funkcija na ekonomskiot razvoj, vladeeweto na zakonite i procesite na integracija na Makedonija vo EU;Gradewe na dobri odnosi so sosedite, bidej}i e vo interes na ysamiot ekonomski razvoj. Procesot na regionalna integracija e edna od osnovite preku koja bi moèlo da se postigne integracijata na Makedonija vo EU.142

Eden od itnite predizvici so koi treba{e da se soo~at gra|anite na Makedonija, vedna{ po Ohrid, no se soo~uvaat i denes dokolku sakaat da mu dadat {ansa na dolgoro~niot mir, e gradeweto doverba. Vooruèniot konflikt vo 2001 godina i post-konfliktniot period gi prodlabo~ija stravot i ponatamo{noto me|uetni~ko polarizirawe. I pokraj site te{ki i mra~ni situacii za vreme na vooruèniot konflikt vo 2001 godina, od koi makedonskoto i albanskoto naselenie i nivnite politi~ki pretstavnici treba ja nau~at lekcijata za vo idnina, sepak i po Ohrid, Makedonija ostanuva zemja podelena po etni~ki linii.

Evidentna e odlu~nata sorabotka me|u albanskite i makedonskite politi~ki pretstavnici. Taa sorabotka ne moè da se smeta kako zadovolitelen indikator na nivoto na me|uetni~kata doverba, tuku pove}e kako edna sorabotka osnovana na politi~ki tradicionalni sojuzi na nivo na vladini koalicii, a ne kako edna generalna dolgoro~na me|uetni~ka sorabotka.

Duri i vo ramkite na tie politi~ki koalicii me|u politi~kite subjekti na dvete zaednici, sprotivstavuvawata vo poslednite godini ponekoga{ se nadminuvani samo pod silno me|unarodno posredni{tvo. Kako nedostatok na edna dolgoro~na i stabilna doverba me|u etni~kite Makedonci i Albanci, me|uetni~kite odnosi me|u niv, sli~no kako so


procesot na sproveduvawe na Ohridskiot dogovor, se na stakleni noze, bidej}i kontroverzniot miroven i za~esten proces po Ohrid nekolku pati pokaàl deka me|uetni~kata nedoverba moè mnogu lesno povtorno da se zaostri.143

117Veton Qatifi

II DEL


119Veton Qatifi

PREGOVARAWETO KAKO OSNOVNA TEHNIKA ZA RE[AVAWE NA KONFLIKTITE:

TEORISKA INTERPRETACIJA NA VODEWETO NA PREGOVORITE VO OHRID


121Veton Qatifi

Iako diplomatijata sama po sebe ja opfa}a formalnata komunikacija me|u dràvite preku oficijalnite pretstavnici koi gi pretstavat dràvnite interesi, no i drugite funkcii, sepak najzna~ajnata faza na diplomatskiot proces e pregovaraweto. Ovaa etapa vo sistemot na me|unarodni odnosi, pretstavuva pred sè eden vid specifi~na komunikacija za da se re{at konfliktite i da se izbegne upotrebata na sila.

Su{tinata na samoto pregovarawe fakti~ki e eden vid trguvawe me|u dve ili pove}e strani, koi davaat ponudi ili se sprotivstavuvaat sè dodeka stranite, zasegnati vo tie pregovori, ne postignat dogovor. Pregovaraweto bara eden duh na kompromis za davawe i primawe, bidej}i sekoja od stranite nastojuva da gi istakne napred svoite stavovi i da dobie maksimalno od drugata strana, a pritoa da napravi samo nekolku kompromisi ili koncesii, dokolku toa e neophodno.

Glavnata pojdovna pretpostavka pred pregovaraweto e dali pregovara~kite strani sakaat re{enie za pregovaranite problemite ili konfliktot. Dokolku najmalku edna od stranite misli deka moè da se postigne kone~en uspeh preku nediplomatski sredstva, toga{ edno od re{enijata koi proizleguvaat od pregovorite e bez nade`. Za da se razvijat uspe{ni pregovori so site pregovara~ki strani, treba da postoi potreba za iznao|awe re{enie i tie ne moàt da go postignat toa bez da zapo~nat seriozni pregovori.144 Osven dobrata podgotvenost i


potrebata od pregovori, potrebna e i podgotvenost na stranite za da napravat kompromisi na nivnite soodvetni stavovi za re{enie.

Duri i najsurovite oponenti koi se podgotveni za voeni bitki i se nao|aat zatvoreni vo nivnite stavovi bez perspektiva za prekin na ognot, obi~no, po dolgite i bolni konflikti, na kraj moè da odlu~at da pregovaraat, namesto i ponatamu da vojuvaat.145

Rezultatot od pregovaraweto ne e sekoga{ neophoden, bidej}i vo nekolku poznati situacii vo teorijata i praksata na pregovaraweto se dokaàlo kako ‘win-lose’ (davaj}i i na ednata strana pove}e pridobivki na smetka na nanesuvaweto {teta na drugata strana).

So golemiot razvoj na disciplinata na pregovaraweto i na~elno na razvojot na pregovara~kite kapaciteti i sposobnosti, vo dvete posledni decenii, vo ovaa sfera se pove}e stanuva praksa rezultatot od pregovaraweto da dovede do situacija koja vo teorijata i praksata na pregovaraweto e nare~ena ‘win-win’ (od taa situacija pridobivaat istovremeno dvete strani).

Me|u prou~uva~ite na teorijata i praksata na pregovaraweto ne postoi konsenzus vo vrska so dilemata dali pregovaraweto treba da se tretira kako edna nau~na disciplina ili kako oblast koja se odnesuva na sposobnostite. Ako tuka ja dodademe i drugata poddilema, odnosno izvorot i prirodata na tie sposobnosti, }e zabeleìme deka ve}e dolgo vreme se razviva edna polemika: dali sposobnostite i ve{tinite na pregovara~ot vo oblasta na pregovaraweto se rezultat na ne{to {to e rodeno vo oblik na darba, ili se rezultat na obuki/ve`bi, ili pak se kombinacija na dvete komponenti?! Prou~uva~ite se podeleni okolu nivnite teoriski argumentacii vo vrska so ova pra{awe.

Istraùva~ot Linda P. Bredi e edna od prvite vo literaturata na teorijata na pregovaraweto koja ja dokaùva razlika me|u umetnosta i naukata na pregovorite.146 Kako umetnost, pregovorite se zamisleni da bidat kako eden mnogu unikaten fenomen, {to diplomatite so iskustvo ne moàt da im go prenesat ili prosledat na po~etnicite vo ovaa oblast. Spored ovoj priod, diplomatite imaat vrodena darba koja ne e rezultat na nekakva obuka ili na nivnoto obrazovanie. Diplomatite so praksa imaat sklonost da gi gledaat pregovorite kako edna umetnost i se ~uvstvitelni kon

123Veton Qatifi

li~nite raboti, kulturnite razliki, nacionalnite/dràvnite stilovi na pregovorite koi go afektiraat nivnoto posredni{tvo ili vodeweto na pregovorite.

Za razlika od ovaa interpretacija, pregovorite, kako edna nauka, go prifa}aat racionalniot proces na posreduvawe ili pregovarawe, poznavaj}i ja podgotvenosta od slu~aj vo slu~aj i go dozvoluva razbiraweto vo teoriski uslovi. Duri nekoi istraùva~i se obidele da go dubliraat procesot na pregovarawe vo laboratoriski simulacii preku odredeni eksperimenti.

Ovoj del na knigata ne pretendira potpolno da se vnese nitu vo ednata nitu vo drugata struja, tuku, tretiraj}i gi pregovorite istovremeno od teoriski, komparativen i prakti~en aspekt, im prio|a kako edna kombinacija na elementite, odnosno komponenta koja gi gleda pregovorite kako umetnost i komponenta {to gi tretiraat pregovorite od nau~en aspekt. Nezavisno dali e umetnost ili edna nau~na disciplina, i pregovaraweto, kako i diplomatijata, funkcioniraat pod pravila koi ja so~inuvaat etabliranata sfera na me|unarodnoto pravo i vo ramkite na drugite pravila koi vladeat vo sovremeniot sistem na me|unarodnite odnosi.


Pregovaraweto kako osnovna tehnika za re{avawe na konfliktite: Op{ta teoriska interpretacija na vodeweto na pregovorite

Pregovaraweto e sekade okolu nas, postojano i vo site nivoa, so~inuvaj- }i go najzna~ajniot del od na{iot sekojdneven ìvot.147 Sekoj od nas konstantno e involviran vo pregovori od razli~na priroda.148

Pregovorite se osnovnoto sredstvo za da se dobie ona {to go posakuvate od drugata strana. Fakti~ki, sekoj oblik na komunikacija koj ima za cel postignuvawe na dobro razbirawe ili dogovor moè da se smeta za pregovori. Ova e dvonaso~na i dinami~na komunikacija, sostavena za postignuvawe dogovor, koga vie, so drugata strana, imate nekoi zaedni~ki i nekoi razli~ni interesi. Se razbira, sekoj posakuva da zeme u~estvo vo odlukite {to se odnesuvaat na nego,149 no, od druga strana, lu|eto ~esto doa|aat vo situacii koga treba da gi prifatat odlukite na nekoj drug. Zaradi ovaa pri~ina, pregovorite pretstavuvaat eden kompleksen proces, ~ij rezultat ne zavisi samo od pregovara~kite strani, tuku, isto taka, i od drugite strani, odnosno od razli~nite u~esnici {to vo tie pregovori moàt da imaat direktni ili indirektni interesi.

Nekoi istraùva~i ja lansiraat tezata deka pregovorite se edna relacija na trguvawe me|u stranite koi ili imaat razli~ni interesi ili pak imaat aktuelen me|useben konflikt. U~esnicite vo sporot/konfliktot vleguvaat dobrovolno vo edna privremena relacija, sostavena so nekakva svesna cel na vzaemni potrebi i interesi, za razmena na specifi~nite resursi ili za re{avawe na edno ili pove}e „razli~ni” pra{awa, kako na primer oblikot na nivnite odnosi vo idnina, ili procedurite so koi treba da se re{avaat nivnite problemi.

Normalno deka site imame idea i ubeduvawe {to e pregovaraweto, no eden takov {irok koncept, kako {to e pregovaraweto, bez somnenie ne e tolku lesno da se definira so nekoja seopfatna definicija. Edna edinstvena definicija ne moè da gi opfati site negovi aspekti i poradi toa neophodno e da se zemat predvid site pristapi vo tekot na definiraweto na pregovorite, bidej}i vo sprotivno seopfatnoto definirawe bi bilo nekone~no ili prosto.

125Veton Qatifi

Profiliranite re~nici gi definiraat pregovorite kako glavna tehnika na re{avawe na konfliktite, konkretiziraj}i deka procesot na pregovarawe, odnosno da pregovara{, zna~i da se sovetuva{ so nekogo za da se postigne re{enie povrzano so nekoe pra{awe.150

Vo sferata na teorijata na konfliktot, pregovaraweto pretstavuva edno od mo`nite sredstva, odnosno alternativi za re{avawe na konfliktot, opfa}aj}i gi tuka u{te: posreduvaweto, arbitraàta, kaznuvaweto i voeniot konflikt.

Pregovorite isto taka moè da se definiraat kako obid da se kontroliraat ili omeknat sprotivnite mislewa so cel da se postigne prifatliv kraj. Bez da se zeme predvid prirodata na prifa}aweto, {to moè da ja favorizira ednata strana, celta na pregovorite e identifikuvawe na zonite so zaedni~ki interes od konfliktot.151 Vo ovoj pravec, zavisno od celite na stranite, zonite na zaedni~kite interesi moè da se pojasnat, da se filtriraat i da im se dade oblik i sodrìna na pregovori. Promenlivite zoni ~esto pati se slu~uva da stanat predmet za idni pregovori, ili da ostanat protivre~ni. Vo tie slu~ai koga stranite imaat sprotivni ili polarizirani152 odnosi, vo procesot dominira objasnuvaweto, ~esto pati i javno, vo zonite na konfliktot. Ponekoga{, vo nekoi drugi oblici na pregovori, sluàt i za drugi celi, a ne samo za da go omeknat konfliktot.153

Vo smisla na seopfatnost, pregovaraweto e eden proces preku koj dve ili pove}e strani se vo potraga po dogovor so koj }e se odlu~i {to }e dade ili {to }e zeme, napravi ili prifati sekoj od niv pri me|usebnata transakcija.154

Glavnite to~ki na ovaa definicija se: Dve ili pove}e strani; yKonvergenten i divergenten interes; yDobrovolni odnosi; yDistribucija ili menuvawe na jasnite i nejasnite izvori; yPosledovatelen, dinami~en proces; yNepotpolna informacija; yRazli~ni vrednosti od ubeduvaweto i vlijanieto. y 155

Pregovaraweto kako termin se upotrebuva pove}e vo tehni~ka smisla.


Dvete ograni~uva~ki karakteristiki na pregovaraweto se: Komunikacijata da se slu~uva vo obid za re{avawe na konfliktot (ili ykako prevencija na eskalacijata, ili da se zgolemi konfliktot); U~esnicite na pregovorite da se ograni~eni od samite strani, na yprimer da nema opfatnost na treta strana.156

Od analiti~kata literatura,157 knigata na Fred K. Ikle „Kako pregovaraat narodite” ve}e dolgo vreme se smeta za antologisko delo napi{ano za prou~uvawe na pregovorite. Ikle ja izbegnuva {irokata definicija {to pregovorite gi postavuva vo ramkite na konceptot, odnosno znaeweto za trguvawe ili komunikacija. Spored nego, ovie {iroki koncepti imaat tendencija da gi ignoriraat ili zamaglat nekoi od osnovnite karakteristiki na procesot na pregovarawe (kako na primer razgleduvaweto na dnevniot red i poddr{kata na procesot na pregovarawe za nadminuvawe).

Nasproti ovoj priod, Ikle pregovorite gi definira eksplicitno vrz osnova na razmenuvawe na predlozite:158

Pregovorite se proces vo koj se davaat eksplicitni predlozi, so cel da se postigne dogovor ili razmena, odnosno realizacija na zaedni~kite interesi, onamu kade {to se prisutni sprotivnite interesi. Toa {to go razlikuva pregovaraweto od tivkoto trguvawe ili od drugite oblici na konfliktuozni odnesuvawa e konfrontiraweto na eksplicitnite predlozi.

Pregovorite se tesno povrzani so konfliktite. Tie se vrzani edni so drugi kako sijamski bliznaci. Sledstveno, i nivnata kombinacija e neodminliv del od postoe~kata realnost. Dinami~nite slu~uvawa vo svetot, no i samiot ìvot, za àl, ne moàt da se zamislat bez konflikti. Nie postojano sme soo~eni so konfliktite okolu nas, me|u razli~nite grupi, me|u socijalnite partneri, me|u razli~nite zemji, kako i vo samite niv.

Konfliktite baraat odluki i akcii za nivno re{avawe. Tie moàt da se pretvorat vo nekontrolirani sudiri, duri i vo gra|anska vojna. I obratno, eden konflikt moè da evoluira vo pregovori i mir.159

127Veton Qatifi

Terminot konflikt, vo po{iroka smisla, ima dve zna~ewa:Otvoren konflikt, y koj se odnesuva na dejstvijata pri sudir na dve ili pove}e strani, kako pri dràven udar i vostanija ili borbi; Subjektiven konflikt y , koj se odnesuva na percipiranite divergencii na interesot ili arbitra`noto iritirawe kon drugata strana. 160

Subjektivnite konflikti se izvor na otvoreni konflikti. No, subjek-tivnite konflikti moàt da proizvedat i drugi rezultati, opfa}aj - }i gi tuka osnovnite strategii kako {to se: soo~uvaweto (predizvik, natprevar), re{avaweto na problemite, predavaweto (ili popu{tawe) i pasivnosta (ne dvièwe).

Konfliktite se slu~uvaat na site nivoa vo op{testvoto, od me|upersonalnite do me|unarodnite, i sledstveno na toa nivnoto prou~uvawe go privlekuva vnimanieto na razli~nite granki na op{testvenite nauki. Tradicionalno, konfliktite go privlekuvaat vnimanieto na istraùva~ite glavno zaradi nivnata cena i golemite pridobivki.

Pod cena na konfliktot se podrazbira fazata koga konfliktite eskaliraat do stepen na uni{tuvawe na odnosite, uni{tuvawe na dobrata, ili na ~ove~kite ìvoti. Pridobivkite doa|aat bidej}i pove - }eto konflikti vodat kon zna~ajni op{testveni promeni, pridonesuvaat za solidarnost me|u grupite vo konfliktot; kako i vo najmodernite oblici, vo pove}eto slu~ai vodat kon pomiruvawe na legitimnite interesi, osobeno na onie za zajaknuvawe na odnosite i za~uvuvawe na mirot.

Od ovaa prizma i treba da se gleda zna~eweto na pregovaraweto i prou~uvaweto na pregovaraweto.

Edno zna~ajno voop{tuvawe vo ovoj pravec, vo vrska so pregovaraweto, e deka najvisokite barawa i najniskite koncesii go ote`nuvaat postignuvaweto na eden dogovor. Dokolku se postigne dogovor, vo pove}eto slu~ai se ocenuva deka i teoriski i prakti~no proizveduva popovolni rezultati otkolku pred po~etokot na pregovaraweto,161 bez da se zeme predvid deka na prv pogled dogovorot moè da ne bide op{to prifaten.


Re{avaweto na konfliktite (angliski ‘conflict resolution’) se odnesuva na kakvi bilo namaluvawa na zaostrenosta na konfliktite ili omeknuvawe na nivnite naglaseni pri~ini.162 Re{avaweto na konfliktite moè da zapo~ne na nekolku na~ini, no za da bide uspe{no, obi~no treba da kulminira so pregovori. So drugi zborovi, stranite vo konfliktot, za da go re{at konfliktot uspe{no, neophodno e da napravat obidi, koi voobi~aeno se pravat vo tekot na pregovorite, za nadminuvawe na razlikite.

Osven {to tradicionalno se pravat mnogu istraùvawa vo oblasta na me|unarodnoto pravo, politi~kite nauki, prou~uvawata na mirot i konfliktite, prou~uvawata na pregovorite pak bile niza godini vo fokusot na prou~uvawe i na socio-psiholo{kiot pristap kon konfliktite. Najgolemiot del od ovie prou~uvawa se slu~uvale vo laboratorii so pomo{ na eksperimentalni igri. Isto taka, nekoga{ se upotrebuvale i pra{alnici. Sovremenite prou~uvawa vo ovoj pravec voobi~aeno se svrteni kon kompleksnite temi koi imaat integriran potencijal, vo smisla site strani da postignat uspeh dokolku se zaangaìraat vo re{avawe na problemot.163

Istraùva~ite na socio-psiholo{kata oblast dolgo vreme se interesirale za ulogata na op{testveniot kontakt i komunikacijata vo re{avaweto na konfliktot. Prou~uvawata na Dat~ pokaàle deka ovie proceduri pomagaat bidej}i se namaluva intenzitetot na najmekite konflikti, no moàt da bidat nekorisni vo ostrite konflikti, pritoa ostavaj- }i argumenti za borbite da prodolàt.164 Istraùva~ot [erif,165 prethodno do{ol do konstatacija deka najdobriot na~in za menuvawe na tekot na eskalacijata vo negoviot prou~uva~ki kampus bil da gi natera u~esnicite da sorabotuvaat za subordiniranite celi. Vrednosta na ovaa tehnika podocna e potvrdena i vo drugi okolnosti.

Cartman, eden poznat svetski istraùva~ vo ovaa oblast, koj ima upotrebeno eden psiholo{ki pristap, vo 1997 godina argumentiral deka ostrite konflikti vo pove}eto slu~ai se re{avaat koga dvete strani se motiviraat da go napu{tat konfliktot i toj uslov go narekuva zrelost (na angliski ripeness).166 Toj doa|a do konstatacija deka superordinarnite celi167 retko ja pobeduvaat zrelosta vo me|unarodnite konflikti i gra|anskite vojni. Spored nego zrelosta voobi~aeno e produkt na eden teòk pat so recipro~ni uni{tuvawa, kade stranite doznavaat deka tie doìveale neprifatliva cena za bitkite koi tie ne moàt da gi

129Veton Qatifi

dobijat, ponekoga{ percipirani na nekoja idna katastrofa dokolku konfliktot bi prodolìl.

Ovie vidovi konflikti potencirani od Cartman moè da se dviàt kon re{avawe, dokolku zrelosta e suplementarna so optimizmot povrzan so uspehot na pomiruva~kite dejstvija. Vo ovie slu~ai, takanare~eniot optimizam na Cartman doa|a od dva izvora:

Gradeweto doverba (vo original y workingtrust), doverba koja isto taka e motivirana za re{avawe na konfliktot; i Percipiraweto na zaedni~kata osnova (vo original y perceived common ground), percepcija deka e moèn recipro~no prifatliv dogovor.

No, vo pove}eto konflikti, optimizmot za postignuvawe na eden miroven dogovor po pat na pregovori gi nema za osnova dvata izvora na Cartman, tuku, prvi~no drugite izvori go nosat optimizmot, za potoa da gi generiraat dvata gorenavedeni izvori na Cartnan vo idnite fazi na mirovniot proces, prete`no na sekundarno nivo. Eden vakov tipi~en slu~aj e onoj so Ohridskite pregovori za prekin na vooruèniot konflikt vo Makedonija vo 2001 godina.

Vo Ohridskite pregovori, kako i vo pregovorite za mnogute drugi konflikti, optimizmot na Cartman poteknuva, pred sè, od intervencijata na posrednicite. Vo ovie slu~ai, psiholo{koto i op{testvenoto rastojanie me|u pregovara~kite strani e golemo, taka {to eden sinxir na dva ili pove}e pregovara~i e neophoden za da se minimizira jazot.


Klasifikacija na Ohridskite pregovori

Vo svojata kniga „Kako pregovaraat narodite”, Fred Ikle pravi klasifikacija na me|unarodnite pregovori spored celite na stranite168 za postignuvawe na dogovor. Me|u niv na prvo mesto se:

Dogovorite za kontinuitet. y 169 Nivnata cel e da ja prodolàt momentalnata sostojba na rabotite. Kako takvi, dogovorite ~estopati se slu~uva da bidat rutinski.

Dogovor za y normalizacija. Ovoj vid e predviden za nadminuvawe na nekoj konflikt, kako {to se na primer dogovorite za prekin na ognot, mirovnite dogovori ili povtornoto postavuvawe na diplomatskite odnosi. Celta na razgovorite {to prethodat e normalizirawe koe moè da involvira visok stepen na raspredeluvawe.

Vo pregovorite za y raspredeluvawe se baraat promena na status quo ili momentalni aran`mani vo vrska so teritorijalnite granici, silite na glasa~ite vo nekoja me|unarodna institucija, pridonesite na buxetot i nekoi drugi pra{awa.

Inovativnite y dogovori. Tuka stranite se obiduvaat da dadat razni grupi na obvrski ili odnosi za dvièwe, na odredeno nivo, na politikata ili pravnata sila na nedràvnite institucii, planiraweto na novi institucii170 ili institucii za sorabotka. Kinesko-britanskiot dogovor od 1984 godina za idninata na Hongkong pretstavuva primer za interes na dogovorot za normalizacija i inovacija, eksponiraj}i go statusot i ovlastuvaweto na Hongkong, vo 1997 godina i negovo proglasuvawe za administrativen region na Narodna Republika Kina.171

Pregovorite na y strani~ni efekti. Vo ovoj vid pregovori edna ili pove}e strani moè da imaat celi koi ne se direktno povrzani so postignuvaweto na dogovorot. Tie moè da gi opfatat registriranite izjavi za odreden stav, propaganda, sobirawe na informacii za pregovara~kata pozicija, za posilnite i poslabite aspekti na edna od stranite ili za diskreditacija na odlukata na protivnikot.

131Veton Qatifi

Ovie kategorii obezbeduvaat osnovna klasifikacija na pregovorite, koi moàt da bidat upotrebeni i za povtorno sogleduvawe na izmenite na odnosite me|u dràvite, grupite ili stranite. Se razbira, gorenavedenite kategorii pretstavuvaat eden vid ideali, bidej}i vo praksa pregovorite ~esto se od ‘me{an’172 karakter i imaat elementi na ~ista trgovija173, normalizirawe i raspu{tawe, zaradi razli~nite faktori, kako na primer, eskalacija na razlikite me|u stranite.

Pregovorite za prekin na konfliktite koi go prosledija rasformiraweto na federacijata na Socijalisti~ka Jugoslavija, opfa}aj}i gi tuka i Ohridskite pregovori, spored klasifikacijata na Ikles, bi trebalo da se smestat vo kategoriite na pregovori za normalizacija, iako postojat nekoi elementi karakteristi~ni za onie od me{an karakter, bidej- }i pregovorite ~ija cel e normalizacija, zavisat od samata priroda i sodràt stepen na raspu{tawe.

Ohridskite pregovori sodràt i eden element {to istite gi karakterizira do stepen na me{an karakter: visokata kompleksnost na ovie pregovori rezultira so promenata na pristapot i odnesuvaweto na pregovara~ite, taka {to se slu~uva pregovara~kite strani, vo tekot na pregovorite, da ja smenat nivnata strategija i toa od optimum, koga se bara visok stepen na otstapki, pa do zadovolitelno, koga se prifa}aat poprakti~ni i dramati~ni rezultati. So ovie varijacii se menuva i formata na pregovorite so {to dobivaat elementi na kategorijata na pregovori za raspu{tawe.

Sepak, glavnata cel na ovie pregovori (Dejton, Rambuje, Ohrid i dr.) gi sodrì tipi~nite elementi na pregovorite za postignuvawe na dogovor za normalizacija, bidej}i i tie se predvideni za nadminuvawe na konfliktite (Bosna, Kosovo, Makedonija) preku koi se postignuva miroven dogovor i opfa}aat eden visok stepen na raspu{tawe na novite op{testveni konstelacii vo ramkite na nivnite politi~ki sistemi.

Od druga strana, dokolku ja zememe predvid dihotomskata klasifikacija na vidovite na pregovarawe:

pregovori bazirani na stav (pozicii) i ypregovori bazirani na interes, y 174


toga{ pregovorite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor, generalno, ne bi moèle da se stavat samo vo ednata od dvete kategorii, bidej}i tie se od me{an karakter. Zna~i, pregovorite vo Ohrid istovremeno se kombinacija na dvata prethodno navedeni vidovi pregovori, no sepak so prednost na pozicioni pregovori, bidej}i tie se tipi~ni za pregovori me|u konfrontiranite strani koi se opfateni vo eden vooruèn konflikt.

Pregovorite vo Ohrid pove}e gi imaat karakteristikite od prvata kategorija (pozicioni), bidej}i celta na samite pregovara~ki strani vo Ohrid e identi~en so op{tata cel na poziciskite pregovori, zatoa {to i vo ovoj slu~aj strategijata e naso~ena kon ispolnuvawe na li~nite interesi (etni~kata strana) na smetka na interesite na protivnikot (drugata pregovara~ka strana) i evidentno e nastojuvaweto za li~no re{avawe (vo ovoj slu~aj stranata na ednata etni~ka zaednica se personificira preku pretstavnicite na politi~kite partii na Makedoncite i Albancite).

No, ne samo od aspekt na op{tata cel na pozicionite pregovori, tuku i od aspekt na karakteristikite, pregovorite vo Ohrid generalno sodràt nekoi od glavnite karakteristiki na pozicionite pregovori, kako {to se:

Dvete strani vo Ohrid trgnaa od odredeni stavovi; yOdnosite me|u makedonskata i albanskata pregovara~ka strana ynemaa nekoe golemo zna~ewe, no zna~ajno be{e postignuvaweto na eden dogovorOtkaùvaweto od pregovorite vo Ohrid na edna od stranite ypovrzano so nekoe odredeno pra{awe bi se ocenilo kako znak na slabost;Vojnata na pregovara~kata masa vo Ohrid se odviva{e do kraj, {to e yvo soglasnost so edna od tipi~nite karakteristiki na pozicionite pregovori: „moeto re{enie e podobro i popravi~no”;Drugata strana se gleda kako protivnik, a ne kako partner i dr. y

Zna~i, celta na pregovara~kite strani vo Ohrid, kako, generalno, i samata cel na pozicionite pregovori, e da se dobie {to e mo`no pove}e, bez ogled na sredstvata za toa postignuvawe, opfa}aj}i gi tuka i strani~nite vlijanija na incidentite i borbite na terenot, kako {to be{e slu~aj vo vremeto dodeka se odvivaa pregovorite vo Ohrid.

133Veton Qatifi

Elementite na karakterot na pregovorite nakloneti na interesite vo slu~ajot na pregovorite vo Ohrid treba da se baraat vo obidite na me|unarodnite posrednici {to se poklopuva so celta na ovoj vid pregovori, kade strategijata na pregovorite se naso~uva kon ispolnuvawe na interesite na site onie {to pregovaraat.

Ovie elementi se poklopuvaat do nekoj stepen i so nekoi glavni na~ela na pregovorite nakloneti na interesite, metodologijata, kako i ulogata na me|unarodnite posrednici, odnosno tretata strana koja intervenira{e vo Ohrid. Imeno, so insistirawe na tretata strana, vnimanieto na posrednicite be{e skoncentrirano na spornite pra{awa i na problemot {to be{e predmet na razgovorite, a ne na li~nosta na u~esnicite. Ovie dva elementi go so~inuvaat edno od glavnite na~ela na pregovorite, bazirani na interes.

Pregovorite vo Ohrid sodràt i u{te dve drugi glavni generalni na~ela na pregovorite bazirani na interes, koi ne bea inicirani ili prifateni so celosna èlba od dvete pregovara~ki strani, tuku bea sprovedeni kako rezultat na pritisokot na tretata posreduva~ka strana:

Donesuvawe re{enie so konsenzus i yBarawe na razli~ni varijanti pred da se donese re{enieto y 175.

Sepak, toa {to gi pravi Ohridskite pregovori da se razlikuvaat od pregovorite bazirani na interes e faktot {to Ohridskite pregovori ja nemaat kako zaedni~ki imenitel pregovara~kata strana koga zboruvame za strategijata na pregovorite za ispolnuvawe na {to pove}e interesi na site onie koi pregovaraat, {to zna~i, ova e karakteristika na albanskite i makedonskite pregovara~i vo Ohrid, no e osobina i na tretata strana koja intervenira.

Karakteristikite na pregovorite vo Ohrid se sovpa|aat ili se sli~ni i so nekoi od op{tite negativni karakteristiki na poziciskite pregovori:176

Nisko nivo na otvorenost na makedonskite i albanskite pregovara~i yvo Ohrid;Blef na nekoi od partiskite lideri u~esnici vo pregovorite yi nedostatok na to~na informacija za toa {to to~no se


slu~uva{e na pregovara~kata masa vo Ohrid, no i mnogu slu~ai na dezinformacija;Destruktivno odnesuvawe na nekoi od makedonskite dràvni vlasti yi polarizacija na edno visoko nivo vrz etni~ka osnova me|u u~esnicite;Mnogu nisko nivo na doverba me|u makedonskite i albanskite ypregovara~i, osobeno po negativnite slu~uvawa na terenot;Nezainteresiranost kon interesite na drugite predlaga~i i yfokusiranost samo na ponudenite re{enija.

Iako nekoi vidovi na pregovori gi opfa}aat ovie osnovni klasifikacii i vo nekoi od niv slobodno moè da se vbrojat i pregovorite vo Ohrid, kako i pregovorite za prekin na drugite konflikti vo porane{na Jugoslavija vo 90-te godini, sepak op{to zemeno postojat pregovori za mirovni procesi sekade niz svetot, koi ne moàt lesno da se vbrojat vo nitu edna od klasificiranite kategorii.177

Odnesuvaweto na pregovara~kata masa i slu~ajot so Ohridskite pregovori

Pregovorite moàt da se odvivaat sekade i vo sekoe vreme. Ne e to~en op{tiot zaklu~ok deka pregovorite voobi~aeno treba da se odvivaat na odredena masa, kako {to na primer e slu~ajot so fudbalskite ili ko{arkarskite natprevari koi treba da se odigraat na soodvetnite sportski igrali{ta.

Koga pregovara~ite se na edno mesto, bitno e kade tie sedat na pregovara~kata masa, pri {to ima odredeni pravila, no ne moè da se kaè deka postojat striktni pozicii na pregovara~kata masa predodredeni na rigorozen na~in. Pregovorite, duri moè i da ne se odvivaat na edna ista lokacija ili vo edna ista prostorija. Pregovara~kite strani moàt da pregovaraat preku tele-konferencii, razni satelitski vrski, telefon, faks ili Internet.

Zna~i, duri i koga otsustvuva direktnata diskusija, stranite moàt da pregovaraat.

Vo mnogu pregovara~ki procesi, ednostavno, pregovara~kata masa e mestoto kade stranite razmenuvaat predlozi i informacii prosledeni so ~esti odluki, doneseni duri i na sesii daleku od formalnata

135Veton Qatifi

pregovara~ka masa. Ovie sredbi, kriti~arite ~esto gi narekuvaat tajni ili konspirativni sredbi, sakaj}i da dadat na znaewe deka postoi ne{to nepovolno ili kobno vo vrska so tie sredbi. Drugite pak, na niv se odnesuvaat kako na izvr{ni sesii.

Na po~etokot na mirovnite pregovori za Vietnam, odràni vo Pariz, na po~etokot na 70-te godini, eskalira{e edna golema protivre~nost vo odnos na formata na pregovara~kata masa. Ednata strana bara{e masa vo forma na kvadrat, dodeka drugata strana bara{e masata da bide trkalezna. Iako, ova nedorazbirawe zvu~e{e nesfatlivo, sepak be{e relevantno, bidej}i vrz osnova na formata na masata zavise{e dali Vietnam-Kongo i Juèn Vietnam }e se ~uvstvuvaat kako posebna pregovara~ka strana ili kako partneri na Severen Vietnam i na SAD.

Formalnite sesii na pregovorite se odvivaa vo hotel “Maèstik” vo Pariz. No, realnite pregovori se odvivaa na lokacii daleku od javnosta. Razgovorite vo gorespomenatiot hotel bea samo edna fasada. Ova be{e evidentno imaj}i go predvid faktot deka tie bea otvoreni za javnosta, {to ne e slu~aj koga ima realni pregovori. Voobi~aeno, takvite pregovori se zatvoreni i daleku od o~ite na javnosta.

Za vreme na pregovorite vo Pariz, evidentno be{e deka delegatite vo nivnite stavovi ne pravea nikakvi otstapki od toa {to im bilo napi{ano vo izjavite i be{e jasno deka tie u~estvuvaat vo pregovorite so edna zavisna uloga. Dokolku ednata strana dade{e nov predlog, drugata strana ne se izjasnuva{e, sè dodeka ne dobie{e ovlastuvawe od onie koi ne bea prisutni i direktno vklu~eni vo pregovorite vo Pariz.

Iako razli~ni po priroda i kategorija, na~inot na odvivaweto na pregovorite vo Pariz, od aspekt na ~estoto premestuvawe na pregovara~kata masa nadvor od formalnata i slu`benata lokacija, imaat mnogu sli~nosti so na~inot na odvivaweto na ohridskite pregovori, imaj}i gi predvid slednive argumenti:

Pregovorite ne se odvivaa samo vo Ohrid, nitu pak samo me|u yu~esnicite vo pregovorite vo Ohrid. Netipi~ni pregovori vo forma na konsultacii i sredbi so informativen karakter se odvivaa i vo [ipkovica, Prizren, Skopje, Brisel i t.n., kade pretstavnici


na me|unarodnite organizacii ili albanskite partiski lideri paralelno se sre}avale i pregovarale so pretstavnici na ONA, koi ne bea direktno vklu~eni vo pregovorite vo Ohrid;

Pregovorite ~esto bea i indirektni, osobeno koga u~esnicite vo ypregovorite vo Ohrid komuniciraa i razmenuvaa idei i predlozi so me|unarodniot faktor preku telefon ili Internet. U~esnicite priznavaat deka takvi komunikacii,178 vo forma na konsultacii, so visokiot pretstavnik na EU, Havier Solana i generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, imalo ~esto;

Albanskata pregovara~ka strana ne se izjasnuva{e ili ne nose{e yodluki bez da dobie blagoslov od rakovodstvoto na ONA;179

Realnite pregovori se odvivaa daleku od o~ite na javnosta, na ylokacija vo periferijata na Ohrid, i bea zatvoreni za javnosta.

137Veton Qatifi

Fotografija. 3.1. Raspored na u~esnicite na dvete pregovara~ki strani na prego va ra~kata masa so slikovit prikaz za nivoto na sorabotka i nivnite rela cii

Rasporedot na u~esnicite na pregovara~kata masa vo Ohrid (fotografija od po~etokot na pregovorite, vo juli 2001 godina). Od ednata ista strana na pregovara~kata masa sednati se i makedonskite i albanskite pregovara~i, dodeka sproti niv sednati se me|unarodnite olesnuva~i so nivnite sovetnici i preveduva~i.


Voobi~aeno, na pregovara~kata masa delata govorat mnogu pove}e od zborovite. Tuka ni{to ne e povredno otkolku da gi iznese{ celite i da odbere{ strategija. Dovolno e samo edna{ da ne go odrì{ dadeniot zbor i da se izgubi celata doverba steknata so golemi napori. Ne treba da se zaboravi deka za vreme na pregovorite prisutna e i sprotivnata strana, so cel odblisku da ne nabquduva, li~no ili preku svoja delegacija.

Obi~no, protivnikot }e gi proveruva delata napraveni od u~esnicite na sprotivnata strana, a ne nivnite zborovi. Vo otsustvo na iskustvo i pregovara~ka rutina, pogolemiot del od u~esnicite Makedonci i Albanci vo pregovorite vo Ohrid gi nemaa predvid ovie va`ni elementi na pregovara~kite ve{tini i ne uspeeja da sprovedat pogolem del od tie ve{tini.

Od druga strana, tie so tek na vreme nau~ija edna druga ve{tina, a toa e deka sredbite se vsu{nost subjekt broj eden vo pregovorite, iako sekoj se obiduva{e da razgovara za dobrite raboti. Toa be{e primeneto od dvete strani, a osobeno inicirano od me|unarodnite olesnuva~i koi imaa pregovara~ko iskustvo, kako na~in za namaluvawe na tenziite i edinstven moment za razjasnuvawe na pojavenite nesoglasuvawa.

Istraùva~ot i poznatiot ekspert za pregovori Rajmond Saner vo negovata kniga “The expert negotiator”, razlikuva dve varijacii bez ograni~uvawe na mo`nostite za pregovarawe i gi smestuva vo dve osnovni kategorii:

Distributivni i yIntegracioni y 180

Distributivniot dogovor e najpoznata forma na pregovarawe i zatoa lu|eto imaat iskustvo so ovaa forma, koja, vsu{nost, trgnuva od na~eloto deka uspehot treba da se postigne so postojana obuka i istata e edna dokaàna pregovara~ka tehnika. No, dokolku ovaa forma bi bila tajnata na pregovara~kata umetnost, toga{ pregovara~kata teorija ne }e be{e ni{to drugo osven eden prira~nik za tehnikite na pregovarawe i za kratko vreme }e nema{e {to pove}e da se kaè. Od druga strana, ne moè da se negira deka nekolkute formi na distribucija i te{ki dogovori moàt da se vklu~at vo re{avaweto na konfliktite, bidej}i realnata umetnost na ovoj proces e da obezbedi site strani da bidat sre}ni so krajniot rezultat.

139Veton Qatifi

Po nekolkugodi{no istraùvawe, dvajcata istraùva~i na pregovorite, Rekam i Karlisle, uspeale procentualno da gi prikaàt vidovite na odnesuvawe na pregovara~kata masa.181 Vo tabelata br. 3.1 jasno se prikaùva kako se raspredeleni procentite na dejstvijata i odnesuvawata na pregovara~ite na edna pregovara~ka masa.

Slu~ajot so pregovorite vo Ohrid u{te edna{ gi dokaùva zabele{kite na kriti~arite na formulata na Rekam i Karslise, a toa e {to ovaa raspredelba vaì samo vo idealni situacii i glavno e primenliva koga stanuva zbor za pregovara~ki situacii so podgotveni u~esnici i so edna visoka kultura na pregovarawe.

Istraùvawata napraveni za potrebite na ovaa kniga vo odnos na pregovorite vo Ohrid, preku anketirawe na direktnite u~esnici vo pregovorite, a potoa i izrabotkata na podatocite, pokaùvaat deka od gorenavedenite elementi na odnesuvawe vo pregovorite, samo eden mal broj od niv se primeneti kako vidovi na odnesuvawe vo metodologijata na makedonskite i albanskite pregovara~i. I od samite tvrdewa na pregovara~ite vo Ohrid se zabeleùva eden debalans na podatocite dadeni vo Tabelata 3.1. Vo slu~ajot so pregovorite vo Ohrid procentite na odnesuvawe koi se navedeni vo prvata kolona vo Tabelata 3.1 se blizu nula, dodeka kaj pregovara~ite so razvieni ve{tini se povisoko.


Tabela 3.1. Odnesuvaweto na pregovara~kata masa

Odnesuvaweto vo pregovori Pregovara~i so razvieni ve{tini

Pregovara~i prose~ni

Zadevawa 2.3 10.8

Protiv – predlozi 1.7 3.1

Spirala na odbrana/napad 1.9 6.3

Upotreba na etiketira~ko odnesuvawe pred:

nedorazbirawe • 0.4 1.5

sekoj vid na odnesuvawe •osven nedorazbirawe

6.4 1.2

Aktivno slu{awe

testirawe za razbirawe • 9.7 4.1

sumirawe • 7.5 4.2

Pra{awa 21.3 9.6

Emotiven komentar 12.1 7.8

Slabeewe na argumentot 1.8 3.0

Procentualni podatoci vo ramkite na eden ~as pregovori

Izvor: Rekam i Karlisle (1978), str.6

Spored istraùvawata na Rekam i Karlisle, pregovara~ite so razvieni ve{tini mnogu pomalku, za razlika od prose~nite pregovara~i, gi koristat slednite odnesuvawa: zadevawata, protiv-predlozite, spiralata na odbrana/napad i metodot na slabeewe na argumentot, dodeka zna~itelno im se naglaseni odnesuvawata koi se pokaàle kako dosta uspe{ni vo pregovaraweto: aktivnoto slu{awe i postavuvaweto pra{awa na drugite u~esnici vo pregovorite.

141Veton Qatifi

Od site vidovi na odnesuvawe na makedonskite i albanskite pregovara~i na pregovorite vo Ohrid, najmalku se koristeni tokmu ovie dve metodi/odnesuvawe, i dokolku se napravi edna statisti~ka izrabotka, toga{ postavuvaweto pra{awa i aktivnoto slu{awe }e bidat procentualno najmalku zastapeni.

Od druga strana, kako {to izjavuvaat i samite u~esnici na pregovorite vo Ohrid, ovie dve tehniki bile me|u najupotrebuvanite vo odnesuvaweto na me|unarodnite olesnuva~i za vreme na oddelnite sredbi so pregovara~kite strani.182 Ova ja potvrduva interpretacijata na Rekam i Karlisli deka tie e odnesuvawe na pregovara~i so razvieni ve{tini.

Zna~i, vo slu~ajot so ohridskite pregovori, gorespomenatite procenti od Tabela 3.1 ne soodvetstvuvaat so procentot na odnesuvawe na albanskite i makedonskite pregovara~i vo Ohrid, pred sè ako se ima predvid faktot deka pove}eto od albanskite i makedonskite pregovara~i nemaa razvieno ve{tini za pregovarawe i za prv pat u~estvuvaa na pregovori.

Slu~ajot so ohridskite pregovori, no i pregovorite vo drugite mirovni procesi pri raspadot na porane{na Jugoslavija, sugerira deka na tabelata na Rekam i Karlslie i nedostasuva tretata kategorija na pregovara~i koi imaat potprose~ni ve{tini, ako se imaat predvid i razlikite vo politi~kata kultura me|u u~esnicite od razli~nite zemji i kulturi.

Glavno postojat tri vidovi na odnesuvawe na pregovara~kata masa: tolerantno, netolerantno i odnesuvawe na principielni pregovori.183 Na pregovorite vo Ohrid zabeleàno e i tolerantno odnesuvawe, no sepak dominira vtoriot vid na odnesuvawe. Na pregovorite vo Ohrid dominiraa ovie tipi~ni elementi na netolerantno odnesuvawe na pregovara~kite strani:

Celta na pregovara~kite strani vo Ohrid be{e pobeda po sekoja ycena; U~esnicite Makedonci i Albanci procesot go razbiraa kako yvojna;Visok stepen na nedoverba me|u pregovara~kite strani, ~esto duri yi vnatre vo samite strani;


Se koristat direktni zakani na teren za da se sozdade prednost yna pregovara~kata masa;Makedonskite i albanskite pregovara~i se pridrùvaat samo kon ynivnoto re{enie.

Na osobinite na odnesuvawata na pregovorite vo Ohrid treba da im se pridodadat i nekolku od glavnite elementi na tretiot vid na principielnite razgovori:

Celta na pregovara~ite be{e pra{awata da se re{avaat spored ynivniot na~in;Recipro~nite prednosti bea barani na kraj; yUpornosta na u~esnicite vo odnos na su{tinata i tolerancijata yso lu|eto vo pove}eto slu~ai, no ne sekoga{.

143Veton Qatifi

Intervencijata na Tretata strana. Ulogata na posreduvaweto vo tekot na ohridskite pregovori

Konfliktite vo 20 vek, za razlika od prethodnite me|unarodni krizi, ne poteknuvaat od kolonijalnite vojni na supersilite, tuku od politi~kite, ekonomskite i socijalni krizi koi se slu~uvaat vo dràvite vo tranzicija, koi stanuvaat sceni na humanitarni tragedii. Poradi ova, me|unarodniot anga`man (vo forma na intervencija od Tretata strana) vo zonite opfateni so konflikti ili vo zonite koi se izlezeni od konflikt, ima klu~na uloga za bezbednosta i mirot vo svetot.Koga konfliktite se zakanuvaat da eskaliraat i pregovorite se neefektivni, vo pove}eto od slu~aite intervenira Tretata strana.184 Voobi~aeno se koristat pet proceduri za intervencija: posreduvawe, arbitraà, terapija na povrzanosta, za~uvuvawe na mirot i dizajnirawe na sistemite za menaxirawe so konfliktite.185

Posreduvaweto e klasi~na i najpopularna forma na intervencija na Tretata strana, koja se koristi vo forma na direktni pregovori me|u dvete pregovara~ki strani.

Za vreme na pregovorite, Tretata strana pomaga pri nadminuvaweto na nedorazbirawata me|u u~esnicite vo pregovorite. Nekoi od pova`nite tehniki na posrednicite se: gradewe odnosi me|u pregovara~ite; olesnuvawe na komunikacijata; postavuvawe pra{awa vo vrska so nerealnite stremeì; postavuvawe pra{awa vo odredeni ramki; ohrabruvawe na kreativnosta na u~esnicite vo pregovorite; iznao|awe novi re{enija, dokolku u~esnicite ne uspeat vo taa nasoka.186

Istraùva~ot na me|unarodnite odnosi, Kris Braun, kategori~en e vo stavot deka posrednicite vo pregovara~kite procesi moàt da bidat i dràvni i nedràvni akteri.187 Eden primer kade posrednikot be{e dràven akter e slu~ajot koga Alìr intervenira{e me|u Iran i SAD, so cel da se nadmine zalo`ni~kata kriza vo 1979-1980 godina. Ulogata na Kvakers vo gra|anskata vojna vo Nigerija pretstavuva primer za uloga koja moè da ja ima eden nedràven, pa duri i individualen akter.


Novinarot Xon Skali igraj}i uloga na neformalen posrednik be{e glavniot prenesuva~ na diplomatskite poraki me|u Soedinetite amerikanski dràvi i Sovetskiot sojuz za vreme na atomskata kubanska kriza vo 1962 godina.

Efektot na eden posrednik moè da ne bide celosno odlu~uva~ki, no sepak kako {to kaùva istraùva~ot Tomas Prinsen, posrednikot }e postavi ramnoteà me|u pristapot na sprotivstavuvawe i pristapot na sorabotka.188

Niza istraùvawa od ovaa oblast go podrùvaat zaklu~okot deka intervencijata na posrednikot pretendira da bide efektivna koga me|u stranite postoi neprijatelstvo ili otsustvuva motivacijata za nadminuvawe na konfliktot; dodeka intervencijata e kontraproduktivna vo obratniot slu~aj.189

Posrednicite imaat pogolemi {ansi da postignat uspeh vo pregovorite, osobeno koga pregovara~kite strani se visoko motivirani za re{avawe na konfliktot; koga malite koli~ini na resursi ne se ostri i koga pra{awata ne opfa}aat op{ti na~ela. Neutralnosta na posrednicite voobi~aeno pridonesuva posreduvaweto da donese uspeh, no vo so v re-menata teorija i praktika na pregovarawe ovoj element ne e pove}e su{tinski.

Odnosno, kako {to }e kaè istraùva~ot Kresel, uspehot na posreduvaweto ponekoga{ se postignuva blagodarenie tokmu na faktot {to posrednikot e poblizok so pregovara~kata strana koja treba da napravi pove}e otstapki.190 Moèbi ova moè da bide i teoretskata interpretacija na pri~inite za nekakov poblizok i eventualno pristrasen pristap na me|unarodnite olesnuva~i vo odnos na albanskata pregovara~ka strana, kako {to tvrdat mnozinstvoto od makedonskite pregovara~i, no i pogolemiot del od makedonskata javnost.

145Veton Qatifi

Tabela 3.2. Skala na upotrebata na najbitnite taktiki i ulogata na me|unarodnite olesnuva~i vo ohridskite pregovori prikaàno so broevi od 1 do 5:

Vid na taktikata i ulogata na Tretata strana vo OhridSkala na upotreba

(1-5)

Gradewe na odnosi me|u u~esnicite vo pregovorite 3

Olesnuvawe na komunikacijata 5

Postavuvawe pra{awa vo vrska so nerealnite stremeì 5

Postavuvawe pra{awa vo ramka 4

Ohrabruvawe na kreativnosta na u~esnicite vo pregovorite

4

Iznao|awe novi re{enija, dokolku u~esnicite sami ne uspeat vo taa nasoka

5

Izvor: Statisti~kata izrabotka na podatocite posle analizata na odgovorite na u~esnicite vo pregovorite vo ramkite na istraùvawata za ulogata na me|unarodnite olesnuva~i zasnovaj}i se na {este ulogi spored amerikanskiot profesor Din G. Pruit, opi{ani se vo negoviot nau~en trud: „Socijalnata psihologija na konfliktot i re{avawe na konfliktite”.191

Pri arbitraàta,192 Tretata strana dava mislewe vo vrska so soodvetnoto re{avawe na konfliktot. Edna niza studii go istraùvale vlijanieto na takanare~enata procedura med-arb, spored koja arbitraàta se primenuva dokolku ne e postignat nekoj dogovor pri posreduvaweto. Ovaa procedura, obi~no gi motivira u~esnicite vo pregovorite posilno da nastojuvaat da gi re{at spornite pra{awa vo fazata na posreduvawe, bidej}i, kako {to kaùva Kresel,193 tie se pla{at da ne ja izgubat kontrolata nad rezultatite dokolku po~nuva arbitraàta.

Procedurata med-arb be{e sprovedena i na krajot na ohridskite pregovori od strana na me|unarodnite olesnuva~i, po incidentite koi se slu~ija na teren, na denot koga se o~ekuva{e zavr{uvawe na pregovorite i postignuvawe dogovor i koga makedonskata strana celosno gi napu{ti pregovorite.


Koga konfliktite stanuvaat ili se zakanuvaat deka }e stanat nasilni, intervencijata na Tretata strana moè da odigra mirovna uloga. Vo takvi slu~ai, istraùva~ite Fi{er i Ke{li predloìle eden normativen model koj prepora~uva Tretata strana da: a) upotrebi za~uvuvawe na mirot pri nasilnite konflikti;b) obezbedi ohrabruvawe na zrelosta vo eskaliranite konflikti, no

koi ne se nasilni;v) ponudi soveti vo konfliktite eskalirani do moderirano nivo id) posreduva vo konfliktite eskalirani do pomalo nivo.194

Ovoj model pretendira sekoja od ovie strategii da producira neophodni uslovi za uspeh vo menaxiraweto so konfliktite.

Edna od va`nite ulogi na Treta strana e i dizajniraweto na sistemi za upravuvawe so konfliktite za golemite entiteti. Spored istraùva~ot Uri,195 treba da se opfatat slednive aktivnosti na Tretata strana: identifikacija na potencijalnite sprotivstaveni grupi; odreduvawe i obuka na idnite posrednici koi }e im pomagaat na pregovara~ite; i soglasnost za nabquduvawe na konfliktot, koga i da se slu~i toj. Ovie sistemi funkcioniraat podobro dokolku sodràt sistemi za rano predupreduvawe koi dozvoluvaat pregovara~ite i posrednicite da se mobiliziraat pred da izbuvnat neprijatelstvata.

Nekoi istraùvawa gi imaa studirano pregovara~kite preferencii koi se na raspolagawe me|u procedurite za re{avawe na konfliktite. Nivniot kone~en zaklu~ok e deka arbitraàta196 e poèlna koga se nosat avtokratski odluki. Spored istraùva~ite Lind i Tajler,197 ova pokaùva deka dokolku ima{ glas vo deluvaweto, istiot }e pridonese za edno ~uvstvo na proceduralna pravda.

Preferenciite me|u pregovaraweto, posreduvaweto i arbitraàta zavisat od okolnostite. Na primer, kako {to velat dvajcata istraùva~i, izgleda deka vremenskiot pritisok ja zgolemuva èlbata za arbitraà bidej}i na toj na~in, za razlika od drugite formi, pobrzo moè da se dojde do re{enie. Od druga strana, spored istraùva~ite Pruit i Karnevale,198 lu|eto koi se vo pobliski odnosi ja preferiraat arbitraàta, verojatno poradi ograni~uva~kite karakteristiki na arbitraàta.

Nekoi sovremeni istraùva~i se fokusirale na kulturnite razli~nosti vo preferenciite me|u procedurite za re{avawe na konfliktite.

147Veton Qatifi

Na primer, spored istraùva~ot Bazerman, dokolku se raboti za pripadnici na nekoja grupacija, lu|eto od kolektivnite op{testva preferiraat nesoo~uva~ki proceduri, bidej}i tie se pomalku privle~ni za da go naso~at natprevaruvaweto i re{avaweto na problemot, za razlika od lu|eto od individualisti~kite op{testva.199 Dodeka, koga stanuva zbor za pripadnici nadvor od grupaciite, kolektivistite nastojuvaat da bidat pove}e natprevaruva~ki nastroeni, za razlika od individualistite.

Pregovorite ne se odvivaat sekoga{ vo atmosfera na me|usebna doverba i ~esto edinstvenata cel im e da se dobie na vreme ili da se obezbedi mo`nost za propaganda, odnosno da se soberat razuznava~ki podatoci za drugata strana i sl.

Fred ârls Ikle, vo negovata kniga „Kako pregovaraat naciite”, ne slu~ajno, prepora~uvaj}i nekolku pravila za uspe{no sproveduvawe na pregovorite, sugerira da se postigne sostojba vo koja pregovara~kite strani }e sozdadat odnosi na doverba. Toj sugerira, isto taka, pri posreduvaweto da se raboti na:

otstranuvawe na protivre~nostite povrzani so statusot sledej}i go yprethodno utvrdeniot dneven red, po~ituvawe na dogovorenoto, yda se ostane fleksibilen pri pregovara~kiot proces, yrazmena na poddr{kata i olesnuvawa, itn. y 200

Posreduvaweto pretstavuva edno pro{iruvawe i elaboracija na pregovara~kiot proces. Tuka e opfatena intervencijata na Tretata strana, prifatliva za stranite vklu~eni vo sporot, koja voobi~aeno e nepristrasna i neutralna i nema ovlastuvawa da donesuva odluki, tuku samo im pomaga na stranite vo konfliktot vo nivnite nastojuvawa dobrovolno da postignat edno zaedni~ko prifatlivo re{enie za spornite pra{awa.

Posrednicite vo pregovorite sepak ja ostavaat odlukata vo racete na stranite vo konfliktot.201 Posreduvaweto se inicira toga{ koga stranite ne veruvaat deka i ponatamu moàt samite da postignat re{enie za konfliktot i kako edinstven na~in za re{avawe na konfliktot se nametnuva davaweto nepristrasna pomo{ ili olesnuvawe od Tretata strana.


Ulogata na posreduvawe pri odvivaweto na ohridskite pregovori, no i prethodno vo podgotvitelniot proces, be{e klu~na za postignuvawe na eden miroven dogovor.

Ova moè da se zabeleì kako od samiot tek na pregovorite, taka i od tvrdewata na pogolemiot del od u~esnicite vo pregovorite,202 no i od Tabelata 3.3 sostavena kako edna metoda i pokazatel za istraùva~kite potrebi na ovaa kniga so cel da se oceni posredni~kata uloga vo tekot na eden pregovara~ki proces. Ovaa metoda e dizajnirana preku procentot na aktivnostite i ulogata na posrednicite vo dve kategorii, glavno komplementarni, za da se napravi ocenka na validnosta na ulogata na posrednicite vo eden pregovara~ki proces. Spored istraùva~ot Teodor V. Kil, kolku e pogolem krajniot procent od prvata kategorija na ulogite vo Tabelata 3.3, tolku se ocenuva deka e poblizu op{tata uloga na posrednicite vo tie pregovori preku standardnata uloga na posrednicite.

Od Tabelata 3.3 moè da se zabeleì deka vo slu~ajot so ohridskite pregovori dominira prvata kategorija, {to zna~i takanare~enite primarni ulogi na posrednikot.

I vrz osnova na eden drug dopolnitelen element od tabelata moè da se zaklu~i deka ulogata i aktivnostite na me|unarodnite posrednici vo slu~ajot so ohridskite pregovori ne se izlezeni nadvor od ramkata na standardnite i op{tite ulogi na posrednicite: toa zna~i deka procentot na slu~aite koi ne spa|aat vo niedna kategorija na ulogi i aktivnosti e nula (vidi ja poslednata kolona od Tabelata 3.3). Zna~i, vo slu~ajot so ohridskite pregovori ulogite na posrednicite spa|aat najmalku vo edna od dvete kategorii od tabelata.

Na me|unarodnite olesnuva~i na pregovorite vo Ohrid vo 2001 godina, Xejms Pardju i Fransoa Leotar, od pove}eto u~esnici na pregovorite i od rezultatite od istraùvaweto im se davaat ulogite koi se sli~ni (skoro identi~ni) so pette poznati ulogi na posrednicite prikaàni vo grupiraweto na istraùva~ot Teodor V. Kil vo negovata kniga “The Keys to Conflict Resolution: Proven Methods of Settling Disputes Voluntarily” (Kheel: 2001, 59-96).203

149Veton Qatifi

Tabela 3.3. Ulogi, performansi i aktivnosti na posrednicite vo pregovorite

Kategorija 1

Kategorija 2

Kategorija 1 vo

ohridski-ot slu~aj

Kategorija2 vo

ohridski-ot slu~aj

Dvete kategorii

vo ohridski-ot slu~aj

Niedna katego-

rija

Katalizator Inhibitori h

Posreduvaweto kako umetnost

Posreduvaweto kako nauka h

Profesija Zastapuvawe h

Silinata na posrednikot kako negova/nejzina slabost

Silinata na posrednikot ne e negova/nejzina slabost

h

U~estvo vo izborot na tretata strana

Neu~estvo vo izborot na tretata strana

h

Profesionalec so celosen anga`man

Profesionalec so honorar h

Realizira privatni sredbi se sekoja od stranite

Ne realizira privatni sredbi so stranite

h

Dava soop{tenija za javnost

Ne dava soop{tenija za javnost

h

Procentualen prikaz na dvete kategorii vo slu~ajot so me|unarodnite posrednici vo pregovorite vo Ohrid:

62.5% 25% 12.5% 0%

Izvor: Obrabotka na podatocite od istraùvaweto za vodeweto na pregovorite vo Ohrid od odgovorite na u~esnicite na pregovorite i Kil (2001, str. 60).


Tabela 3.4. Ulogite na me|unarodnite olesnuva~i spored Kil

Uloga br.

Upravuva~kite ulogi na KilDali se primenlivi vo ohridskiot slu~aj(DA?NE)

1 Posrednikot kako doma}in NE

2Posrednikot kako teatarski rakovoditel

DA

3 Posrednikot kako edukator DA

4 Posrednikot kako komunikator DA

5 Posrednikot kako inovator DA

Izvor: Obrabotka na podatocite od istraùvaweto za vodeweto na pregovorite vo Ohrid od odgovorite na u~esnicite na pregovorite i Kil (2001, str. 59).

Me|unarodnite olesnuva~i na pregovorite vo Ohrid gi ispolnuvaat uslovite za poslednite ~etiri ulogi, spored Kil, bidej}i nivnite aktivnosti gi opfa}aat pogolemiot del od klu~nite elementi na ulogite, definirani spored Kil, kako na primer:

Vtora uloga:Ulogata na posrednikot vo odreduvaweto na spornite pra{awaIdentifikacija i grupirawe na spornite pra{awa pod eden zaedni~ki naslov od strana na posrednikotRasporeduvawe na spornata diskusija so pove}ekratni pra{awaU~estvo pri donesuvaweto na odlukite

Treta uloga:Vozdrùvawe i obvrzuvawe so pomo{ na iskustvotoKrajna cel: Sozdavawe na situacija “ti dobiva{ – toj dobiva”

êtvrta uloga:Prenesuvawe na porakataBarana pretpazlivost

151Veton Qatifi

Petta uloga:Me|usebno prifa}aweDavawe preporakiPostignuvawe dogovor za izlez od konfliktotMinutaà i trpenie: Postavuvawe na neophodnite sredstva od strana na posrednikotKontrola na minutaàta

Ako se analiziraat gorenavedenite ulogi na me|unarodnite olesnuva~i vo ohridskite pregovori, jasno e deka tie samo se narekuvale olesnuva~i (facilitatori). Spored pogore opi{anite ulogi jasno e deka tie imale tipi~na uloga na posrednici, no od psiholo{ki pri~ini i so cel da se izbegne negativniot efekt pred makedonskata javnost i za da se izbegnat provokaciite i frustraciite na makedonskite vlasti, ovie me|unarodni pretstavnici se pretstaveni na ponisko nivo, odnosno kako olesnuva~i.


Pregovara~ki ciklus: Slu~ajot so ohridskite pregovori

Voobi~aeno pregovara~kiot ciklus e sostaven od tri fazi koi moè da se slu~uvaat vo kratki ili dolgi vremenski periodi: od nekolku meseci, do nekolku godini. Pri tipi~ni transakcii, stranite gi razmenuvaat nivnite barawa vo prvata faza; gi diskutiraat vo vtorata faza; i doa|aat do zaklu~oci vo tretata faza.

Ovoj trifazen ciklus e ispo~ituvan i vo slu~ajot so ohridskite pregovori, so toa {to ~esto se slu~uvalo da ima zamena i me{awa me|u prvata i vtorata faza od pregovara~kiot ciklus.

Kaj kompleksnite sporovi, kako {to e slu~ajot so Ohrid, voobi~aeno e, stranite, vo prvata faza da gi pro{iruvaat nivnite celi, pa taka, tie ne indiciraat samo za{to sakaat ili za{to se vo mo`nost da dadat, tuku i zaradi toa {to taka dejstvuvaat. Ova e tipi~no za ohridskite pregovori.

Vo ovaa faza, vo pogolemiot del se rasprava od op{t aspekt so postavuvawe na pra{awa za pojasnuvawe.

No, vo site fazi, pregovara~kite strani se vo potraga po znaci za toa {to vsu{nost nivniot protivnik bara da dobie od pregovorite.

Pregovara~kite strani, obi~no, vo ranata faza, na jasen na~in gi identifikuvaat spornite pra{awa. Isto taka, gi testiraat to~nosta i relevantnosta na faktite so cel da gi potkrepat nivnite tvrdewa.

Za vreme na ohridskite pregovori pregovara~kite strani, u{te od po~etok, na ekspliciten na~in gi identifikuvaa pra{awata za jazikot, preambulata i nadle`nostite na policijata, za potoa pogolemiot del od vtorata i tretata faza da pominat vo znak na testirawe i taktizirawe okolu faktite koi }e gi potkrepat nivnite stavovi pozicionirani okolu ovie pra{awa.

Vo vtorata faza, pregovara~kite strani obi~no gi istaknuvaat zaslugite za nivnite tvrdewa i se obiduvaat da najdat slabosti vo argumentite

153Veton Qatifi

na drugata strana. Tie }e gi prikaàt odnosno ispolnat nivnite zakani, dokolku ne uspeat da go dobijat ona {to go sakaat, ili svoite vetuvawa, dokolku go dobijat toa {to go posakuvaat. Ova e tipi~no odnesuvawe, sli~no na toa {to se slu~uva{e letoto 2001 godina na pregovorite vo Ohrid.

Mol~eweto i jazikot na teloto (neverbalnata komunikacija) koi gi pridruùvaat zborovite, vo ovaa faza ~esto moàt da pratat poraki so bitna sodrìna. Do ovaa to~ka, pregovorite }e bea sostaveni re~isi celosno od zborovi so neotvoreni dejstvija i sledeni od zakani i vetuvawa. I dodeka ovoj na~in na neverbalna komunikacija se primenuva i e karakteristi~na za me|unarodnite olesnuva~i so prethodni iskustva i ve{tini, ovoj na~in na komunikacija nema da se primeni re~isi voop{to od lokalnite makedonski i albanski pregovara~i.

Tretata faza od pregovara~kiot ciklus za re{avawe na eden konflikt najdobro se zabeleùva vrz osnova na krajniot rok ili, kako {to nekoga{ se narekuva, glodawe (to~ka vo pregovorite koga fakti~ki ne se nosi nikakva odluka). Do fazata na glodawe pregovara~kite strani naj~esto se dvoumat pred da napravat bilo kakva promena na nivnite pozicii. Pred fazata na glodawe postoi mala opasnost da ne se donesat odluki. Glodaweto signalizira deka vremeto na nosewe odluki e dojdeno so nagrada za pravilnite i kazna za pogre{nite odluki.

Kako primer za neuspe{ni pregovori, golem broj na istraùva~i gi istaknuvaat pregovorite na Konferencijata vo Minhen. Ovaa Konferencija nudi ilustracija kako pregovorite moàt da pretstavuvaat sè osven edno potpolno sredstvo za re{avawe na konfliktot. Osobeno e nesoodvetno dokolku pregovara~ot gi ignorira faktorite za re{avawe na konfliktot, gi potcenuva ili ednostavno ne gi zema predvid.

Na primer, takviot potcenuva~ki pristap kon albanskite barawa i potencijal ~estopati }e im bide na {teta na poziciite na makedonskiot pregovara~ki tim pred me|unarodnite olesnuva~i na pregovorite vo Ohrid.

Dokolku pregovara~ot koj za prvpat sednuva na konferenciska masa se obiduva da se soo~i so realnite problemi, negovite/nejzinite {ansi za uspeh se mali. Bidej}i pregovara~kiot ciklus vo pove}eto slu~ai ne e so~inet samo od edno sednuvawe na masa ili samo od eden


ciklus. Obi~no ovie pogre{ni percepcii za pregovara~kiot ciklus moàt da se nadminat ako se posveti pove}e vnimanie na prethodnite podgotovki za pregovarawe.

Ako se sudi spored iskustvoto na pregovara~ite i pregovara~kata teorija, planiraweto na pregovorite pretstavuva eden mnogu biten element na pregovorite vo site negovi fazi.

Toa {to obi~niot ~ovek najmnogu go asocira na pregovori se prostorii za sredbi polni so tutunski dim, denono}no opkruùvawe od novinarski ekipi èdni da gi intervjuiraat stranite vklu~eni vo konfliktot i pregovara~ite okolu progresot na pregovorite ili vo najdobar slu~aj da ~ujat kako nekoj od pretstavnicite proglasuva postignuvawe na nekakov dogovor.

No, toa {to nedostasuva vo ovaa necelosna percepcija se mnogute denovi i nedeli prekumerna rabota zad scenata, beskrajnite preliminarni razgovori i sporeduvaweto na informaciite, ocenata i formulacijata na poziciite i konsultaciite so razli~nite grupi na interes. Nema somnenie deka ova se precizni zada~i i obvrski na ekspertite. Duri i pregovara~ite so svetski avtoritet, kako na primer porane{niot dràven sekretar na SAD i sovetnik za nacionalna bezbednost, Henri Kisinxer, polovina od vremeto nameneto za pregovori go pominuval vo podgotovka i planirawe.

Postojat nekolku vidovi sesii vo tekot na pregovorite koi se rasporedeni vo sekoja od trite fazi na pregovara~kiot ciklus. Se misli deka sesiite, dadeni podolu, se standardni:

Plenarni; ySostanoci na delegaciite; ySostanoci na ekspertite i yNeformalni sostanoci. y 204

Za vreme na ohridskite pregovori odràni se site standardni pregovara~ki sesii, iako naj~esti toa bile sostanoci na ekspertite.

Na ovie sostanoci, ekspertite pregovaraat okolu su{tinskite pra{awa, kako na primer, vo Ohrid se razgovaralo okolu upotrebata na jazicite, nadle`nostite na lokalnata vlast ili lokalnata policija, itn. Zna~i, se pregovara za pospecifi~nite pra{awa na pregovorite. Tie gi

155Veton Qatifi

pretstavuvaat nivnite pozicii, razgovaraat za mo`nite kompromisi i pregovaraat okolu mo`nite opcii. Rabotata na eden ekspertski sostanok e tesno povrzana so pregovara~kiot proces na podoblastite. Zatoa, mo`no e da se napravat kompromisi me|u podoblastite.

Na sostanocite na delegaciite, obi~no se dizajniraat op{tite pregovara~ki strategii na delegacijata i se koordiniraat aktivnostite na delegatite. Poèlno e sekoj ~len na grupata da ima bliski kontakti so svoite kolegi so cel da ja koordinira nivnata rabota i postojano da gi informira drugite kolegi od grupata za postignatiot progres na formalnite i/ili neformalnite sostanoci. Za vreme na ohridskite pregovori, od strana na albanskata i makedonskata delegacija odvoeno e zna~itelno vreme za odrùvawe na vakvi sostanoci.

Formata, temata, vremetraeweto i procedurite na neformalnite sostanoci celosno zavisat od u~esnicite. Neformalnite sostanoci se neophoden del na sekoja me|unarodna konferencija. Tie bea sostaven del i na ohridskite pregovori.

Vakvite sostanoci vo Ohrid bea bilateralni (me|u dvete strani) i glavno sluèa za razmena na informacii okolu odreden problem i preku socijalniot element, barem da se namalat tenziite nadvor od pregovara~kata masa.

Sesiite koi najmalku se odrùvale vo Ohrid bile plenarnite sednici. Toa se formalni seansi na koi u~estvuvaat pretstavnici na pregovara~kite strani, iako pravo na govor na ovie plenarni sesii imaat samo voda~ite na delegaciite. Vo Ohrid se imaat odràno vkupno 2-3 plenarni seansi na koi istovremeno u~estvuvale albanskite i makedonskite pregovara~i i me|unarodnite olesnuva~i.205

Na malkute odràni plenarni sesii vo Ohrid, u~esnicite odlu~uvale za procedurite, odreduvale dneven red za tekot na pregovorite, davale vovedni izjavi vo ime na nivnite delegacii, itn. Iako finalniot dokument, kako rezultat na pregovorite, treba{e da se prilagodi i potpi{e na poslednata plenarna sednica vo Ohrid, sepak toa ne se slu~i poradi vooruènite incidenti na teren i situacijata koja izleze nadvor od kontrola. Taka, edna finalna sredba vo forma na plenarna sesija se odrà nekolku dena podocna, vo Skopje, koja fakti~ki pretstavuva{e ceremonija na potpi{uvaweto na mirovniot dokument.


Planiraweto, potrebite i motivacijata za vreme na pregovorite: Slu~ajot so ohridskite pregovori

Site pregovori zapo~nuvaat so edna ̀ elba. Najmalku eden od u~esnicite ili pregovara~kite strani posakuva da postigne ne{to {to u{te ne e postignato. Zo{to inaku toj/taa bi zapo~nal/a so pregovori? Mnogu ~esto motivot e mnogu jasen, na primer vo slu~ai na prodavawe ili kupuvawe. No i toga{ ima razliki: kolku e itna proda`bata ili kupuvaweto za drugata strana? Dali ima drugi alternativi? Ramnoteàta na pregovara~kata sila zavisi od odgovorite na ovie pra{awa. Stranata koja ima pove}e vreme i re{enija sekoga{ e pred drugata strana.

Od aspekt na odnesuvaweto, pregovaraweto preminuva od konfrontacija kon sorabotka. Za da se slu~i edna vakva transformacija dvete strani treba da gi ostavat nastrana drugite potrebi koi sè u{te ne se ispolneti, koi bi bile spontani ili bi se pojavile specijalno za toj slu~aj.

Vnimatelnata podgotovka, vnimatelnoto nabquduvawe i ve{toto postavuvawe na pra{awa pred ili za vreme na kursot za pregovarawe, nesomneno im pomaga na pregovara~ite polesno da dojdat do odgovor na pra{aweto koe mnogu ~esto se postavuva pred ili za vreme na pregovorite: dali drugata strana e zainteresirana samo za glavnoto pregovara~ko pra{awe ili ima i drugi barawa? Ova se razbira deka bara minimalno poznavawe na ~ovekovata priroda i sposobnost za da se razbere drugiot, kako i malku imaginacija.

Sekoj ima potrebi – po~nuvaj}i od su{tinskite raboti za ìvot: vozduh, voda i hrana. Bez niv ne moè da preìveeme. Isto taka, imame potreba za mir, obleka i pokriv nad glava. Spored psihologot Maslou, ovie osnovni potrebi se sretnuvaat samo edna{, no, istite, lu|eto moàt da gi pretvorat vo drugi èlbi. Od ovoj stav proizleguva deka moè da se sozdade edna hierarhija na ~ove~kite potrebi klasificirani vrz osnova na nivnata va`nost. Maslou, ovie potrebi, gi deli na pet grupi koi moàt grafi~ki da se prikaàt vo forma na piramida (vidi Fig. 3.2).

157Veton Qatifi

Fig. 3.2. Kako da se zadovolat potrebite na drugata strana?

Izvor: Maslou, 1954206

Fig. 3.3 Hierarhija na potrebite

Izvor: Ibid.

Pregovara~ A Pregovara~ B

Li~no aktualizirawe

Ocenka

Pripadnost

Bezbednost

Osnovni potrebi

Predizvik na rabotata,Odgovornost. U~estvo vo re{avaweto na problemite

Tituli, po~ituvawe, tretirawe so „crven protokolaren kilim”Statutarni simboli Prifa}awa/o~ekuvawa, zabava, Socijalno u~estvo,Upotreba na li~nite imiwa

Li~na za{tita. Ako e neophodno blindirano vozilo i telohranitelPrestoj na bezbedno mesto

Redovna hrana i pijalak. Klimatizeri na tropskite mesta ili vo leto

Самоактуализирање на потребитеФинализирање на потенцијалниот раст користејќи го креативниот талент

Оценка, статус, почитПрофесионални постигнувања, признание, престиж

Социјални потребиЉубов, припадност,Признавањето како личност и како припадник на група

Потребите за безбедностЗаштита од опасности,Ослободување од стравотБезбедност

Основни потребиЗадоволување на виталните потреби: воздух, вода, храна, засолниште, итн.

Primer kako potrebite moàt da se zadovolat vo ramkite na pregovorite

Hierarhija na potrebite spored Maslou


Prvata stranica od sovetodavniot dokument „Points of Consensus/Disagreement”, sostaven od amerikanskiot sovetnik Pol Vilijams kako

forma na planirawe na ohridskite pregovori za potrebite na albanskata pregovara~ka strana

159Veton Qatifi

Mnogu ~esto, vo sekoja faza od pregovorite, neophodno e da se napi{at bitnite razmisluvawa vo podgotvitelnata faza. Iako ova dejstvie materijalno ne ja menuva situacijata, pridonesuva vo pojasnuvaweto na nejzinata sodrìna. Ova bilo primeneto i vo slu~ajot so ohridskite pregovori po predlog na amerikanskiot ekspert Dr. Pol Vilijams. Toj ja sovetuva{e albanskata strana, glavno pretsedatelot na DPA, Arben Xaferi.

Edna forma na planirawe podgotvena od Pol Vilijams za ohridskite pregovori prikaàna e podole, na stranica 180.

Na figurata 3.4 ilustrirana e edna univerzalna forma na planirawe koja se koristi za razli~ni vidovi na pregovarawa i na razli~ni kulturi i prostori. Formata na planirawe podgotvena od Pol Vilijams, vo Ohrid, za potrebite na albanskata pregovara~ka strana e poednostavna i na prv pogled se razlikuva od univerzalnata forma na planirawe prikaàna vo Figurata 3.4.

Sepak formata na Vilijams gi sodrì site su{tinski delovi koi se prisutni vo univerzalnata forma na planirawe i fakti~ki formata na sovetnikot Vilijams e mnogu prakti~na za edna pregovara~ka delegacija koja za prv pat pregovara za bitni pra{awa, odnosno za spre~uvawe na eden vooruèn konflikt i potpi{uvawe na miroven dogovor.

So cel formata na planirawe da bide popregledna i poprakti~na, obi~no pregovara~ite ja zgolemuvaat na fotokopir i potoa ja popolnuvaat so najbitnite raboti za dvete strani. Spisokot zapo~nuva so razli~nite potrebi i èlbi i organiziran e na na~in koj ja ima predvid hierarhijata na glavnite potrebi – na primer za{tita, presti`, itn. Spisokot na potrebi moè da se preto~i vo mnogu precizni celi. Tie moè da se formuliraat kako: garantirawe na bezbednosta, pove}e statusni simboli ili golem natprevar vo rabotata.

Potoa, ovie stremeì se obrabotuvaat kako precizni pregovara~ki pozicii: dvajca telohraniteli i edna kola, site patuvawa na edna visoka klasa na edna kompanija. I na kraj, bidej}i ne moème da imame se {to sakame bez da dademe ne{to za vozvrat, nie ja kompletirame formata so raboti koi moème da & gi ponudime na drugata strana.


Formata na planirawe, isto taka, ni pomaga da gi uo~ime stremeìte na drugata pregovara~ka strana i na{ite potrebi i celi zaradi koi se nao|ame vo sega{nata pozicija.

No, pregovara~ite na ednata strana moàt da gi znaat potrebite na drugata strana, dokolku ja poglednat desnata strana od formata na planirawe. Nivnite pregovara~ki pozicii }e im ovozmoàt da napi{at nekolku zaklu~oci, kako i nivnite celi, koi potoa gi pi{uvaat vo formata na planirawe.

Isto taka, moè da se koristi i konceptot na potrebite so cel da imame edna slika za èlbite i motivaciite na drugata strana. So niv moème da sostavime eden mozaik i so toa postepeno }e konstruirame edna kompletna slika za op{tata sostojba. Na kraj, celta na seto ova e na{ata ponuda da ja natera drugata strana da se soglasi so povolnite zaklu~oci.

161Veton Qatifi

Prvata stranica od dokumentot „Struktura na pregovorite”, sostaven od strana na amerikanskiot sovetnik Pol Vilijams, na 1 juli 2001 godina.


Vtorata stranica od dokumentot „Struktura na pregovorite”, sostaven od strana na amerikanskiot sovetnik Pol Vilijams, na 1 juli 2001 godina.

163Veton Qatifi

Fig. 3.4. Forma na planirawe na podgotovkata za pregovori

Potrebi

1...............................2...............................3...............................4...............................

Celi

1...............................2...............................3...............................4...............................

Оценки

1...............................2...............................3...............................4...............................

Celi

1...............................2...............................3...............................4...............................

Pregovara~ki stav

1...............................2...............................3...............................4...............................

Potrebi

1...............................2...............................3...............................4...............................

Na{ata pregovara~ka strana Drugata pregovara~ka strana

Оценки

1...............................2...............................3...............................4...............................

Pregovara~ki stav

1...............................2...............................3...............................4...............................

Izvor: Saner (2000), str. 75

Tabela 3.5. Faktori na uspeh pri planiraweto na pregovorite

Naj{irok moèn dijapazon na opcii•

Pogolemo vnimanie vrz zaedni~kata osnova•

Pogolemo vnimanie vrz dolgoro~nite faktori•

Postavuvawe na gorni i dolni granici za smetka na •fiksiranite celi

Planirawe na spornite pra{awa bez ostri izjavi•

Pove}e vreme da se posveti na istraùvaweto na konfliktot•

Pomalo vnimanie da se posveti na li~nite celi za razlika od •zaedni~koto iznajdeno re{enie

Pomalo vnimanie da se posveti vrz taktikite bidej}i tie •~esto se precenuvaat

Izvor: Adler 1997;207 Dipont 1986.208


Ohridskite pregovori ne spa|aat vo kategorijata na pregovori kade stranite posvetile vnimanie na faktorite na uspeh pri planiraweto na pregovorite spored teorijata na Adler i Dipon (vidi Tabela 3.5.).

Vo slu~ajot so ohridskite pregovori dijapazonot na opciite be{e tesen i ograni~en na potpi{uvawe na dogovori ili prodolùvawe na konfliktot. Vtoriot i tretiot faktor od Tabelata 3.5. (Pogolemo vnimanie vrz zaedni~kata osnova i Pogolemo vnimanie vrz dolgoro~nite faktori) glavno bea zemeni predvid od strana na me|unarodnite olesnuva~i, pomalku od albanskata i najmalku od makedonskata pregovara~ka strana.

Sledstveno na ova, vo Ohrid, dvete pregovara~ki strani mnogu pove}e vnimanie im posvetija na celite na nivnite etni~ki zaednici, otkolku na zaedni~koto re{enie. Pregovara~kite strani mnogu pove}e vnimanie posvetija na planiraweto na taktikite, na smetka na strategiite.

165Veton Qatifi

Fazi / etapi na pregovara~kiot proces

Osnovniot model spored koj se koncipiraat dvostranite i pove- }estranite pregovori e modelot spored koj pregovorite se gledaat kako progresivni i vo koi stranite se dogovaraat za dnevniot red, vo kratki crti gi prezentiraat i istraùvaat po~etnite stavovi i baraat kompromis, so cel da gi namalat razlikite vo stavovi, sè do momentot na postignuvawe zaedni~ka to~ka, koja e vsu{nost i osnova za postignuvawe vistinski dogovor.209

Xon E. Bartson vo negovata kniga „Moderna diplomatija” go pretstavuva ovoj osnoven model, {ematski podeluvaj}i go pregovara~kiot proces na devet fazi:210

1. Podgotvitelna faza:и) podgotovka na stavot na entitetot/grupata;ии) ииdogovor za mestoto na sostanokot;иии)kratka sodrìna na dnevniot red;ив) nivo na pregovorite.

2. Vtora faza (proceduralna):и) potvrduvawe na akreditiranite strani; ии) povtorno potvrduvawe na celta i statusot na pregovorite

(na primer dali se raboti za neformalni i preliminarni ili formalni razgovori i dali se predvideni posledovatelni razgovori i, ako da, za kade se predvideni;

иии) rabotna dokumentacija;ив) rabotna procedura:

Pauzi (dokolku gi ima);a) b) Raboten jazik;v) Proceduralni prava;g) Utvrduvawe koj tekst ili proekt (dokolku go ima) }e se

koristi kako osnova za pregovorite;d) Dali }e ima zapisnik i dali istiot }e se odobri.

3. Vlezna faza (su{tina):и) utvrduvawe ili dopolnuvawe na dnevniot redии) diskusii okolu po~etnite stavovi.


4. Su{tinski pregovori:и)istraùvawe na oblastite kade {to ima promeniии)formirawe na oblasti po dogovor.

5. Odloùvawe na pregovorite za slednata pregovara~ka runda (ako e opravdano).

6. Postignuvawe ramkoven dogovor.

7. Pre~istuvawe na tekstot i drugite predlog–amandmani.

8. Prifa}awe ili potpi{uvawe na krajniot dogovor.

9. Izjava za rabotata ili soop{tenie.

Ovoj model sluì kako osnova za pregovara~kite procesi vo mnogu pregovori i mirovni procesi niz svetot, a osobeno vaì kako eden standarden i univerzalen model na pregovorite za spre~uvawe na konfliktite.

I modelot na pregovara~kiot proces vo Ohrid be{e re~isi identi~en so {ematskiot model na Barston, bidej}i re~isi vo celost gi sodrì site fazi na Barston i e vo soglasnost so fazite na dvata modela. Ova ostava prostor za zaklu~okot deka modelot na fazite vo pregovara~kiot proces vo Ohrid go sledel {ematskiot model na Barston.

Postojat i drugi modeli koi, isto taka, na {ematski na~in go pretstavuvaat pregovara~kiot proces so pomo{ na fazi/etapi, no izgleda deka se posloèni i se nameneti za specifi~ni celi i profilizirani pregovori.

Modelot {to sledi e na edna grupa avtori (univerzitetski profesori po politi~ki nauki od nekolku bugarski univerziteti), pretstaven vo knigata “Politi~ki menaxment”.211 Toj pretstavuva {ematski prikaz za op{ta primena pri pregovorite, glavno vo politi~koto menaxirawe:

167Veton Qatifi

Etapi vo vodeweto na pregovorite

I Etapa - Podgotvitelna1. Izbor na pristapot za razgovori2. Analiza na potrebite i interesite vo odnos na:

- objektot- na~inite- me|u~ove~kite odnosi

3. Obezbeduvawe informacii4. Formirawe li~en tim (da se bara ramnoteà me|u stabilnite

i nestabilnite u~esnici)5. Precizirawe za ona {to }e se razgovara

II Etapa – vodewe na pregovorite 1. Postavuvawe jasni pravila2. Identifikacija na problemot - interesi, kriteriumi i

vidovi re{enija3. Pregovara~ka taktika

- postignuvawe prednost na smetka na upotrebata na sila od strana na protivnikot preku nedokaùvawe na o~ekuvaniot stereotipen stav

- soo~uvawe so neiskrenite potezi na protivni~kata strana oddeluvawe na lu|eto od problemite

III Etapa – Nosewe odluka1. Jasna formulacija2. Precizirawe na rokovite3. Lu|eto

Na prv pogled ovoj model, spored formata, e pokratok i poednostaven od modelot na Barnston. Sepak, pomaliot broj na etapi vo ovoj slu~aj ne pretstavuva tipi~en pokazatel za nivoto na sloènost i primenlivosta na eden model na pregovara~kiot proces.

Bez ogled na toa koj model na pregovara~kiot proces se zema predvid, me|u niv postoi naglasena usoglasenost vo glavnite fazi. I vo dvata modeli po~etnata ili podgotvitelnata faza na pregovorite moè da odzeme mnogu vreme, na primer dilemite za izborot na pretstavnici koi treba da u~estvuvaat vo pregovorite.


Praksata na pregovarawe i procesite na mirno re{avawe sugerira pregovara~kite procesi ~estopati da zapo~nat so takanare~eni preliminarni razgovori.212 Celta na ovie razgovori e da se dokaè ili testira dali pregovorite {to sleduvaat se potencijalno korisni. Isto taka, se pravi i odreduvawe na lokacijata za odrùvawe na idnite pregovori, potoa vo tie pregovori se odreduva koi }e bidat u~esnicite, se dogovara nivoto na pregovorite, itn.

Pra{awata vo preliminarnite razgovori moàt da bidat mo{ne sporni. Isto taka, mnogu sporna i problemati~na moè da bide i sodrìnata na dnevniot red, pa duri sporna moè da bide i formata na pregovara~kata masa. Site ovie pra{awa moàt da bidat pre~ki za su{tinskiot napredok na pregovorite vo po~etnite fazi.

Vo svojata su{tinska faza, pregovara~kiot proces moè da zazeme edna od postoe~kite formi. Vo takanare~enite polarizirani pregovori, pregovara~kiot proces ima tendencija da se karakterizira so dolgi po~etni fazi koi opfa}aat pretstavuvawe na stavovite i postavuvawe na pra{awa od principielen karakter.213 Vo drugite formi na pregovarawe progresot moè da se koncipira na takov na~in {to stranite preminuvaat od po~etnite stavovi kon barawata za kompromisi i gi namaluvaat nesoglasuvawata na poziciite dodeka ne stignat do to~ka na konvergencija za odredena to~ka od dnevniot red ili za nekoe pra{awe. Ova sozdava osnova za pro{iruvawe na zonata za postignuvawe dogovor.

169Veton Qatifi

Razli~nite faktori koi vlijaeja vrz pregovorite vo Ohrid

Pregovara~ot treba da bide brz i ve{t diplomat so naglaseni spo-sobnosti za sledewe i slu{awe, kulturen i prijaten. Da ima samokontrola, so cel da odolee na èlbata da govori bez razmisluvawe za ona {to sa kal da go kaè. Treba da bide vo mo`nost da simulira dostoinstvo iako ne go poseduva, no vo isto vreme treba da izbegnuva nervozno odnesuvawe.

Nekoi lu|e se vrodeni so pregovara~ki sposobnosti, no tie sposobnos-ti moàt i da se pro{irat i prodlabo~at so pomo{ na obuka i praksa. Toa pomaga vo steknuvaweto pregovara~ka rutina.

Obi~no pregovorite vo politi~kite i ekonomskite oblasti ne se kon-troliraat od individualni pregovara~i, tuku od pregovara~ka grupa ili delegacija. Ovoj pristap vo vodeweto na pregovorite ima edna niza prednosti: se raboti za edno bitno specijalizirano znaewe za vreme na pregovorite i rabotite moàt da se podelat me|u razli~ni lu|e.214 So ova se osloboduva i voda~ot na pregovorite od mnogute raboti i odgovornosti i ima mnogu pove}e prostor za manevar.

Normalno e deka za vreme na pregovorite, ~etiri, {est, osum ili {esnaeset o~i gledaat podobro otkolku dve o~i. Edna pregovara~ka delegacija ~esto se koristi namesto eden edinstven pregovara~, bidej}i nudi pove}e kreativnost i, isto taka, ovozmoùva istraùvawe na site alternativi koi stojat na raspolagawe. Nivoto na ispolnuvawe na site ovie o~ekuvawa od strana na delegacijata zavisi od na~inot kako rakovodstvoto na delegacijata gi razgleduva specifi~nite prob-lemi. Rabotata vo grupa pretstavuva su{tinski razli~no iskustvo za pregovara~ot sporedeno so individualnata rabota.215

Edna li~nost moè da pregovara vo svoe ime ili da ovlasti nekoj drug da pregovara vo nejzino ime. Ako individuata pregovara vo svoe ime, toga{ toj/taa vo pogolemiot del od slu~aite nema potreba da se sovetu-va so nekoj drug za da donese kone~na odluka. I obratno, individuata moè lesno da komunicira so negoviot pretstavnik vo pregovorite, dokolku ovlastil nekoj advokat, sovetnik ili drug pretstavnik.


Eve kakvi pouki moè da se izvle~at vo ovaa nasoka, od pregovorite vo Ohrid.

Kako i vo mnogu drugi mirovni procesi, generalno i pregovori, taka i vo slu~ajot so ohridskite pregovori, dokaàno e deka edna koherentna pregovara~ka delegacija e poproduktivna od edna delegacija so diver-gentni elementi. Od praksa poznato e deka ovaa situacija se otslikuva preku procesot na odlu~uvawe na pregovara~kata masa. Vo pove}eto slu~ai, dokolku golemite odluki i dejstvija za vreme na pregovorite gi donesuvaat pove}e lu|e, se slu~uva tie {to donesuvaat odluki vo pregovorite da polemiziraat me|u sebe: kako da dejstvuvaat i {to da odlu~at.

Celta na sekoja pregovara~ka strana e da postigne {to posilna pre-go vara~ka pozicija za sebe. No, bidej}i mnogu ~esto edna pregovara~ka strana e sostavena od razli~ni rivali i elementi so sprotivstaveni interesi, se slu~uva, vo ramkite na samata pregovara~ka grupa, pokraj glavnite pregovori, da se odvivaat i paralelni pregovori. Vakvi slu~ai imalo, na primer, so albanskata pregovara~ka strana vo pregovorite za Kosovo, odràni vo Rambuje vo 1999 godina ili so makedonskata pre-govara~ka strana vo Ohrid 2001 godina, no vakvata situacija osobeno bila naglasena kaj albanskata pregovara~ka strana vo Ohrid, letoto 2001 godina.

So samiot fakt {to vnatre, vo taa pregovara~ka grupa, postojat ne ho-mogeni elementi od aspekt na interesite i celite, logi~ki e vo gru-pata da se odvivaat diskusii koi ~esto moàt da gi stavat vo senka glavnite pregovori. Ova, osobeno vaì vo slu~ai koga pregovara~kata delegacija ne e dovolno edinstvena i ima naglaseni nesoglasuvawa.

êstopati, se slu~uva, kako rezultat na konstelaciite vnatre vo pregovara~kata grupa, glavnite pregovori da izlezat od fokusot ne samo poradi sporovite i nesoglasuvawata na centralnata pregovara~ka masa, tuku i poradi me|ugrupnite razliki i nedorazbirawa so odlu~uva~ite nadvor od centralnata pregovara~ka masa. Ovaa situacija, vo klasi~na forma, se zabeleùva vo ohridskite pregovori od 2001 godina, koi ~esto pati bea blokirani i izleguvaa od kolosek poradi otsustvo na koherencija, vnatre, vo samite pregovara~ki strani.

Bez razlika na kakov na~in edna pregovara~ka strana stignuva do svoite odluki, sepak, stavovite na li~nosta ili li~nostite koi nosat

171Veton Qatifi

odluki obi~no se primenuvaat od strana na slu`benicite koi ja pret stavuvaat grupata (ili nivnite pretstavnici). Vo slu~ajot so oh-ridskite pregovori, makedonskata pregovara~ka strana direktno se pretstavuva{e preku partiskite lideri i vladinite pretstavnici. Albanskata pregovara~ka strana pak, be{e pretstavuvana preku dvete albanski partii, DPA i PDP, koi pri donesuvaweto na odlukite se koordiniraa so rakovodstvoto na ONA i ~esto gi primenuvaa od-lukite na rakovodstvoto na ONA pri nivnoto pozicionirawe vo odnos na razli~nite pra{awa. Iako neformalno, sepak ONA, kako voena strana na pregovorite vo Ohrid, be{e pretstavuvana od dvete albanski partii.

Dosega{nata pregovara~ka praksa pokaùva deka pretstavnicite na pre-govorite (~ij avtoritet izvira od grupata ili li~nosta koja ja pret-stavuva), obi~no se sovetuvaat postojano so onie {to gi ovlastile vo od nos na celite, strategiite i dejstvijata pred i za vreme na pre go vo-rite. Site ovie faktori, vo tekot na pregovara~kiot proces, pa s$ do negovoto zatvarawe, moàt povtorno da se ocenuvaat i modi fi ciraat.

Eden pregovara~, koj e vo uloga na pretstavnik, ~estopati od strana na oponentite e zapra{uvan dali toj/taa ima celosni nadle`nosti da postigne dogovor. I se razbira toj/taa }e preferira da potvrdi deka go uìva pravoto da pretstavuva i da donesuva odluki. Vo sprotivno, ako toj/taa priznae deka nema polno pravo da donesuva odluki vo tie pregovori, toga{ oponentite, dokolku im odgovara, imaat pravo da gi prekinat pregovorite so opravduvawe deka oponentot nema legitimitet i avtoritet za postignuvawe na finalen dogovor.

Albanskata pregovara~ka strana vo Ohrid koja ima{e dvokratni nadle`nosti, bidej}i osven albanskite politi~ki partii go pretstavuva{e i albanskiot voen subjekt, pred me|unarodnite olesnuva~i tvrde{e deka so obvrskite prezemeni od rakovodstvoto na ONA ima pravo da napravi kompromisi ili da postigne kraen dogovor.

Sepak, toa ne se potencira{e i pred makedonskata pregovara~ka strana poradi iritacijata na makedonskite pregovara~i, iako, fakti~ki, makedonskata pregovara~ka strana ja znae{e ovaa nadle`nost na alban-skite partii, no otvoraweto na taa tema moè{e da dovede do situacija da se otvori i temata za direktno vklu~uvawe na ONA vo pregovorite. Makedonskite pregovara~i maksimalno ja izbegnuvaa ovaa varijanta, u{te od po~etokot na neformalnite razgovori vo Skopje.


Nezavisno kakvi nadle`nosti poseduvaat pregovara~ite koi se vo svojs tvo na pretstavnici, vo sekoj pregovara~ki proces tie postojano gi raz gle-duvaat i potvrduvaat pra{awata, poziciite i krajnite odluki vo ko o r- dinacija so onie {to donesuvaa odluki, a se nao|aat nadvor od cen t ral- nata pregovara~ka masa. I protivni~kata pregovara~ka strana go i ma {e predvid faktot deka pregovara~ite, vo svojstvo na pretstavnici, ~e kaat ovlastuvawe od odlu~uva~ite nadvor od pregovara~kata masa bez raz li ka dali toa go prifati ili ne pregovara~ot vo svojstvo na prets tavnik.

Vo slu~ajot so ohridskite pregovori, ovaa pregovara~ka praksa moè mnogu jasno da se zabeleì i od zborovite na pretsedatelot na PDP, Imer Imeri, koj priznava deka samo otkako preku telefon go dobil bla goslovot od pretstavnikot na ONA, Ali Ahmeti, se soglasil da go potpi{e finalniot dokument vo Ohrid. Vidi vo prviot del, str. 85.

Osven nivoto na ve{tina za pregovarawe, eden od mnogu bitnite faktori za efektivno pregovarawe, ~estopati e i prethodnoto iskustvo ili tradicija na pregovara~ite za vodewe na pregovori. Ovoj faktor e vo tesna vrska so edna rutina za profesionalno pregovarawe, {to od druga strana direktno e povrzana so nivoto na poznavawe na osnovnite ~ekori i pravila za uspe{no pregovarawe i nivoto na ve{tina za rutinsko primenuvawe na tie ~ekori i pravila za uspe{no pregovarawe. Vo slu~ajot so ohridskite pregovori, makedonskite i albanskite pre-govara~i ne bile dovolno podgotveni od aspekt na odnosnite ve{tini za pregovarawe i re~isi site imale nedostatok na prethodno iskustvo za vodewe na pregovori. Pogolemiot del od niv za prv pat u~estvuvale vo formalni pregovori za re{avawe na edna golema kriza ili problem. Vo edna takva postavenost na rabotite ne moè da stane zbor za prisustvo na edno rutinsko pregovara~ko odnesuvawe, nitu pak za rutinsko primenuvawe na pregovara~kite op{ti pravila koi pomagaat pri postignuvaweto na rezultati i posilnite pregovara~ki pozicii.

Sledstveno na gorespomenatoto, koga ne se zemaat predvid i ne se primenuvaat tie pravila za pouspe{no pregovarawe, toga{ pregovara~ite i posrednicite naiduvaat na pogolemi te{kotii i pregovorite se komplikuvaat, kako {to se slu~i vo Ohrid. Lokalnite pregovara~i vo pogolemiot del od slu~aite ne gi zemale predvid i ne gi sledele osnovnite ~ekori za pregovarawe, na primer ~ekorite na istraùva~ot Gini Pirson Barns (vidi Tabela 3.6).

173Veton Qatifi

Tabela 3.6. Nekolku osnovni ~ekori za uspe{no pregovarawe

Re{i ja tajnata na pregovaraweto!Zazemi stav za pregovarawe, ostavi gi nastrana mitovite povrzani so pregovara~kiot proces. Taka, otkako }e stapite vo pregovori, pregovaraweto ne treba da bide ne{to negativno i misteriozno. Pregovaraweto treba da go definirate kako ne{to pozitivno i na toa da gledate kako eden obi~en proces koj se odviva me|u lu|eto i od po~etok da razberete {to zna~i da pobedi{.

Doznaj {to ve vodi vas i drugite!Pregovaraweto se bazira vrz potrebite na pregovara~kite strani. Toa {to vie go barate pri pregovaraweto i na~inot na koj se odnesuvate vo prego vorite se bazira vrz potrebite na pregovara~kata strana. Zatoa, u{te od po~etok, vie treba da definirate {to barate i za{to se odne-suvate na takov na~in i potoa treba da vidite kako moète povtorno da go ob-likuvate toa {to go barate, so cel da gi ispolnite va{ite potrebi. Isto taka, treba {to podobro da gi identifikuvate i prifatite i potrebite na va{ite oponenti. Ova opfa}a razbirawe i sposobnost da se davaat izjavi vo vrska so veruvawata, stavovite, vrednostite i ~uvstvata.

Nau~ete se da gi objavite razlikite!Vie treba da nau~ite kako „da vlezete vo tu|i ~evli” i da sozdadete poz-itiven stav vo odnos na liceto i licata. Objavuvaweto na ovie razliki bara eden pozitiven stav. Objavuvaweto na razlikite vo pregovorite opfa}a koristewe na specifi~ni zborovi i odnesuvawa.

Pregovarajte ~esno, so znaewe i razbirawe!Komuniciraweto e biten del od pregovorite. Takanare~eniot govor na te-loto nekoga{ kaùva pove}e i od samite zborovi. Preku nego im kaùvate na drugite {to vie mislite za niv i kako se gledate sebesi. Mnogu e bitno da se identifikuva zna~eweto asocirano so odredeni odnesuvawa i potoa da se gradi kontinuitet me|u toa {to go kaùvate i toa {to }e go pravite. Za da go postignete toa treba da ja koristite „4-S” formata: Care (Vnimatelno), Clear (Jasno), Comprehensive (Celosen) i Calm (Smireni).

Od edno lice koe dava otpor sozdajte eden za{titnik/ poddrùva~Problemati~nite lu|e nekoga{ izgledaat nevozmo`ni. Tie stojat na patot i vikaat „ne” od nerazbirlivi pri~ini, ili pak stanuvaat nervozni, ~uvstvitelni ili izleguvaat od kontrola. Treba da se razbere zo{to lu|eto se odnesuvaat na problemati~en na~in i treba da se nau~at trite magi~ni fazi za neutraliz-irawe na vakvite odnesuvawa: “Se soglasuvam”, “Go po~ituvam” i “Go cenam”. Vo ovoj slu~aj treba da se praktikuvaat strategii za skrotuvawe na te{koto odnesuvawe na nekoj drug.

Bidete zadovolni so va{ite postignuvawa!Se razbira deka e pointeresno i pogolemo zadovolstvo da se pobedi otkolku da se zagubi. Lesno e da si zadovolen koga si pobedil, no pobedata moè da bide kratkoro~na i dolgoro~na. Zatoa pregovaraweto treba da se gleda kako proces, a ne kako nastan za eden moment. Del od ovoj proces e da nau~ite od pregovorite i da ostanete pozitivni na krajot od sekoe pregovarawe.

Izvor: Gini Pirson Barns, , Successful Negotiating: Letting the Other Person Have Your Way, Career Press, 1998, NJ, str.54


Moèbi ovie ~ekori ne se garancija za uspeh vo pregovorite, no sepak dokaàno e deka mnogu pomagaat pri podgotovkata za postignuvawe uspeh, pomagaat i pri samiot proces na pregovarawe i ovozmoùvaat da se napravi ocenka na rezultatite. Se smeta deka ovie ~ekori se korisni i za inspiracija na edno pouspe{no odnesuvawe vo pregovorite.

Idejata na istraùva~ot Barns e pregovaraweto da se razbere kako proces sostaven od nekolku skalila/fazi. Tie opfa}aat postavuvawe na pra{awa, davawe potrebni izjavi, strukturirawe, slu{awe, rezonirawe i povtorno sostavuvawe. Za vreme na ovie fazi, bitno e pregovara~ot da ostane principielen, da pravi razlika i da go oddeli liceto od problemot, da se fokusira na zaedni~kite interesi i da bide angaìran.

No, ne e sekoga{ lesno da se primenuvaat site ovie op{ti pravila pri procesot na pregovarawe. êstopati, razli~nite faktori se pre~ka za zaìvuvawe na gorespomenatite ~ekori i so toa go spre~uvaat postignuvaweto na toa {to bi trebalo da se postigne dokolku bi se primenuvale ovie ~ekori ili pravila.

Ako sakame da pregovarame, isto taka, treba go razbereme i soo~uvaweto so razli~nite kulturi. Normalno e deka pregovara~ite se zapoznaeni so svojata kultura, i iako ima slu~ai koga ne sekoga{ se soglasuvaat, sepak tie vo nivnata sredina funkcioniraat bez nekoj pogolem problem. Rabotite se vlo{uvaat koga pregovara~ite se oddale~uvaat od taa, poznata za niv, sredina i pregovorite se odvivaat vo dale~ni mesta i so razli~ni lu|e i kulturi.

Pregovara~ite }e se najdat sebesi vo edna te{ka situacija dokolku so sebe nemaat eden vodi~ za tehnikite na pregovarawe vo edna odredena kultura. Vo poslednite tri decenii zapadnite biznismeni i diplomati zna~itelno gi podobrile pregovara~kite tehniki – osobeno so po~ituvaweto na mestata i trgovijata na primer vo zemjite od Dale~niot Istok.

Vo po{irok kontekst moè da se razlikuvaat u{te nekolku op{ti grupi na faktori koi vlijaat vrz pregovara~kata dinamika. Osven sredstvata koi stojat na raspolagawe i neo~ekuvanite promeni koi ~esto vlijaat kako faktori vrz pregovara~kata dinamika, tuka ne treba

175Veton Qatifi

da se ispu{ti i faktorot koj vo pregovara~kata teorija e poznat kako pregovara~ki krug ili pregovara~ka sredina.

Spored Barnston,216 sredinata opfa}a faktori kako {to se na primer: lokacijata na pregovorite, nezavisno dali se raboti za dvostrani ili pove}estrani razgovori; nivoto do koe stranite imaat redovni ili prijatelski kontakti, itn.

Faktorot sredina moè da vlijae vrz:

Proceduralnoto rakovodstvo na pregovorite kako rezultat na yformirawe na pove}e grupi vo edna konferencija ili preku institucionalnite nadle`nosti;

Oblasta na deluvawe na pregovorite (na primer pri podgotovkata yna oblasta na deluvawe na mirovnite sili);

Sodrìnata na dnevniot red na nekoja konferencija. y 217

Sloènata i te{kata uloga na diplomatite i pregovara~ite vo diplo-matskiot svet pravi tie da se soo~at i so dopolnitelni sekoj dnevni problemi, stres, kako i prekumerna rabota, no i drugi pritisoci. Za da se soo~at so site ovie problemi potrebno e tie da bidat tolerantni.

êstopati, rabotata na diplomatite bara od niv da begaat od konfron-tacijata i da sorabotuvaat. Ova odnesuvawe opfa}a ne samo da se bide razumen i diplomat, tuku, isto taka i direktno da se u~estvuva vo nastanot.

Vakvite osobini mu dozvoluvaat na eden diplomat da bide pofleksibilen i polesno da se adaptira vo neizbe`nite nastani od okolinata.

Tuka nemaat mesto neumerenite izjavi i mentalnoto kodirawe i dekodirawe na porakite e pote{ko otkolku normalniot razgovor. Za lu|eto koi sakaat da kaàt ne{to, no na koi im e zabraneto, ova bi bilo vistinski stres. Istoto se slu~uva i so predvremenoto postavuvawe uslovi, kade sekoe DA ili NE go zatvora toa {to ve}e bilo otvoreno vo interes na diplomatijata.


Edna druga pri~ina za stresot vo ovoj sektor e pretstavuvawe na konfliktot preku ulogi. Golemite diplomati, pogolemiot del od vremeto treba da igraat uloga na glasnogovornik.

Tabela 3.7. Stresot i emociite vo razli~ni fazi od pregovaraweto.

Faza Emocii Dejstvuvawe

Pred- pregovara~ka faza

StravOcenka na potrebite, celite i vrednostite

ZagriènostIznesuvawe na ideite za opcii i re{enija

Vozbuda Planirawe na strategii i taktiki

I Faza Otvorawe na pregovorite

Tenzii Sozdavawe na prijatelska atmosfera

Voznemirenost Podobruvawe na li~nite relacii

BudewePojasnuvawe na avtoritetot na homolozite

II Faza Konstruktivna Soo~uvawe

Agresivnost Jasno iskaùvawe na poziciite

FrustracijaPojasnuvawe na poziciite na protivnicite

Zameruvawe Upotreba na pazarni taktiki

III Faza Re{avawe na problemot

ZamorIznao|awe na zadni~ko prifatlivi re{enija

SomneÒcenka na potrebite i celite na site vklu~eni strani

NetrpelivostUpotreba na pazarno integrirani taktiki za gradewe na doverba i sorabotka

Nade`

IV Faza Zavr{uvawe

Radost/razo~aruvawe

Iznesuvawe na krajnite zaklu~oci i kompromisi tamu kade e mo`no

Radost/àlostPredlog na formula za re{avawe i dogovor

Zadovolstvo/razo~aruvawe

Potpi{uvawe ili tivko povlekuvawe

Izvor: Saner (2000), 226

177Veton Qatifi

Tabela 3.8. Zaedni~ki gre{ki pod situacii na stres

Preterano otvorawe•

Prerano prifa}awe na nepotrebni kompromisi•

Nemo`nost da se sostavi edna dobra agenda i spisok na •pra{awa za diskusija

Prerana zakana za povlekuvawe •

Nemo`nost da se predvidat taktikite na oponentot•

Izbegnuvawe od konflikti i soo~uvawa koga ne treba•

Doa|awe do }or-sokak•

Nemo`nost da se izdvojat rabotite koi moàt i ne moàt da •se razmenat pri pregovorite

Nemawe volja za zaedni~ki interesi i novi re{enija•

Izvor: Saner (2000), 227.

Tabela 3.9. Simptomi na stres za vreme na pregovori

Mentalni Fizi~ki Emocionalni

Pogre{na logika

Slaba koncentracija

Sklonost kon uprostuvawe

Konfuzija

Iscrpnost

Glavobolka

Пotewe

Zamor od nespiewe

Zgolemen ili namalen apetit

Dijareja

Depresija

Razdraznuvawe

Emocionalna izbuvlivost

Netrpenie

Zagriènost

Panika

Negativno vlijanie od: alkohol, никотин, hrana, дроги (легални или нелегални), итн.

Izvor: Ibid.


Prethodno strukturirawe na pregovara~kite mehanizmi za spre~uvawe na eventualnite problemi pri zaìvuvawe na postignatite dogovori so pomo{ na pregovori: Slu~ajot so Оhridskite pregovori

Za vreme na ohridskite pregovori vo 2001 godina, izostaven e eden biten ~ekor koj se praktikuva, spored teoretskite modeli, za razvoj na efektivni pregovori. Odnosno, ne se instalirani seriozni mehanizmi za izbegnuvawe na eventualnite problemi vo zaìvuvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor.

Vo pregovara~kata praksa ova obi~no se realizira vo pregovara~kiot proces so pomo{ na analizata „~ekor po ~ekor”. Ovaa metoda im ovozmoùva na pregovara~ite da go strukturiraat problemot na ratifikacija i zaìvuvawe na dogovorot, a toa pomaga koga }e se pojavi potrebata za zaìvuvawe na re{enijata vo celost.

Spored ova, vo podgotvitelnata faza na pregovorite vo Ohrid (kako i vo site drugi pregovara~ki i mirovni procesi vo porane{na Jugoslavija), ne se predvideni konkretni i efikasni mehanizmi so ~ija pomo{ bi se izbegnale eventualnite problemi pri ratifikacijata na dogovorot.

Otsustvoto na strukturata za zaìvuvawe na dogovorite, negativno }e se odrazi i vo mirovnite pregovori vo Makedonija, Bosna i Kosovo. Situaciite vo ovie zemji }e se karakteriziraat so politi~ko bezbednosni tenzii, blokirawe na sproveduvaweto na dogovorite itn.

179Veton Qatifi

Tabela 3.10. Predviduvawe na problemot so zaìvuvawe na dogovorite vo procesot na podgotovka na pregovorite

1. Dali postignatiot dogovor e samoodr`liv?

(Ako e, toga{ se {to e povrzano so nego e vo red, no postignatiot dogovor bara sorabotka i od drugata strana.)

2. Na kakov na~in postignatiot dogovor ja bara sorabotkata od drugata strana?

Koga }e se identifikuvaat na~inite na sorabotkata so drugata strana ili so treti strani neophodni za zaìvuvawe na dogovorot, toga{ postavete si pra{awe sebesi dali moè da se iznajde nekoj na~in za sorabotka so drugite strani, {to }e ja namali ovaa zavisnost. Koga potrebata od sorabotka so drugata strana ne moè nikako da se izbegne, toga{ treba da se nastojuva taa sorabotka da bide {to pove}e samoizvr{uva~ka.

3. Kakvi motivi moè da ima drugata strana, so {to bi moèlo da se pottikne izbegnuvawe na sorabotkata?

Op{to zemeno, ovie motivi moàt da bidat od ~etiri vidovi:ûvstvoto na y „stoewe na strana”.Promena na interesite vo fazata na sproveduvawe na dogovorot yNesoodvetni resursi i yMaloto ~inewe na izbegnuvawe na sorabotkata. y

(Tuka postojat i dva dodatni uslovi: dvosmisleni i nekompletni dogovori, iako istite ne moè da se smetaat kako motiv {to im dava mo`nost na drugite da izbegnat sorabotka. Zatoa, pri sostavuvaweto na dogovorite treba da bideme vnimatelni da ne im dademe pri~ina za izbegnuvawe na tie {to sakaat da go napravat toa.)

Izvor: Pregovorite, KIPRED, str. 64-65.

Na primer, za pregovorite vo Ohrid ne be{e podgotvena nekoja strate-gija i taktika za nadminuvawe na pre~kite vo procesot na rati-fikacija na Dogovorot. Ova }e pridonese, vo mesecite {to sleduvaat po potpi{uvaweto, da se sozdade dramati~na politi~ka i bezbednosna


situacija karakterizirana so brojni anulirawa na ratifikacijata i zaìvuvaweto na Dogovorot.218

Vo sovetodavniot dokument na amerikanskiot sovetnik Pol Vilijams „Points of Consensus/Disagreement”, sostaven za potrebite na albanskiot pregovara~ki tim kako forma za planirawe na ohridskite pregovori, se bara, me|u prioritetnite temi vo pregovorite, albanskata strana da go otvori i pra{aweto za zaìvuvawe na eventualno postignatiot dogovor.219

Znaej}i deka ova pra{awe ne be{e adresirano vo predlozite na Badin-ter pred po~etokot na pregovorite, profesorot Vilijams vo ovoj doku-ment predlaga pra{aweto za zaìvuvawe na Dogovorot da se re{i so pomo{ na eden me|unaroden posrednik220 koj bi go nabquduval progre-sot na zaìvuvaweto na Dogovorot.

No, iako ova pra{awe }e bide adresirano na pregovara~kata masa, sepak, kako {to }e kaàt albanskite pregovara~i, poradi otsustvo na interes i èlba kaj makedonskata pregovara~ka strana, vo ohridskite pregovori }e bide izbegnato vklu~uvaweto na mehanizam za kontrola na sproveduvaweto na Dogovorot.

Nekoi dogovori se ednostavni za primena, no pogolemiot del od mirovnite dogovori baraat {iroka elaboracija za nivno zaìvuvawe u{te pred da zavr{at pregovorite. Op{to zemeno, so postignuvawe na dogovorot ne moè da se kaè deka rabotata na pregovara~ite zavr{ila. Vo istorijata na modernite vooruèni konflikti imalo mnogu slu~ai koga samite potpisni~ki strani primenuvale nasilstvo, so cel da go blokiraat sproveduvaweto na dogovorot koi prethodno samite go potpi{ale ili trebalo da go potpi{at.

Problemite so ratifikacijata kako i problemite koi moàt da se pojavat za vreme na sproveduvaweto na dogovorot treba da se imaat predvid od strana na pregovara~ite {to e mo`no porano.221

Pri izborot na pregovara~kite celi i strategii treba da se zemat predvid mo`nite opcii za zaìvuvawe na dogovorot. Razmisluvaj}i za zaìvuvaweto na dogovorot pred zapo~nuvawe na pregovorite moè da se olesni sproveduvaweto na postignatiot dogovor, zgolemuvaj}i gi na takov na~in {ansite za sorabotka me|u stranite.222

181Veton Qatifi

Odgovorite na pra{awata navedeni vo Tabela 3.10. pretstavuvaat patokaz za pristapot koj treba da go imaat pregovara~ite vo tekot na vodeweto na site vidovi pregovori. Na pregovorite vo Ohrid, pregovara~ite ne gi zele predvid ovie pra{awa i odgovori i kako rezultat na ovoj propust ili otsustvo na iskustvoto, pokasno }e dojde do blokirawe na sproveduvaweto na Dogovorot i }e se ospori negoviot legitimitet i validnost.


183Veton Qatifi

Zabele{ki:

1 Izjava na generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, maj 2002, Brisel.

2 Prezemeno od intervjuto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka bezbednost i nadvore{na politika, Havier Solana, maj 2002, Brisel.

3 Izjava na Xejms Pardju dadena vo dokumentarniot film na Institutot za mirnodobsko i voeno izvestuvawe “Ohrid and Beyond” objaven na nekolku televizii vo Makedonija, avgust 2002 godina.

4 Vidi ja sodrìnata od finalniot tekst na Ohridskiot ramkoven dogovor, polnata angliska elektronska verzija moè da se najde na veb stranicata: www.president.gov.mk./eng/info/dogovor.htm

5 Vidi go tekstot na ovaa verzija od Ustavot na Makedonija vo: http://www.binfo. com/places/Macedonia/republic/Constitution.html.

6 Izjava na Fransoa Leotar pred mediumite vo Makedonija po potpi{uvaweto na Dogovorot vo 2001 godina.

7 Veton Qatifi, Vasko Popetrevski, ‘The Ohrid Framework Agreement Negocitations’ vo knigata “Ohrid and Beyond”, Institute for War and Peace Reporting, Skopje, London, 2003, str. 49

8 Vidi go delot 1.2. od Osnovni principi na finalniot tekst od Ohridskiot miroven dogovor, www.president.gov.mk./eng/info/dogovor.htm, str. 1

9 Izvadeno od intervjuto so Arben Xaferi za potrebite na ovaa kniga, 1 maj 2002, Tetovo.

10 Ibid.

11 Izvadeno od intervjuto so Ali Ahmeti za potrebite na ovaa kniga, 17 april 2002, Tetovo.

12 Ibid.

13 Vidi na str. 22 od ovaa kniga dokumentot „Ramka za pregovarawe za otvorenite pra{awa na Albancite vo Republika Makedonija” (Partija za demokratski prosperitet, Tetovo, april 2001, str. 3). Partijata za de-mokratski prosperitet predlaga razgovorite da se odvivaat na poseben forum namenet za ova pra{awe i so ispolnuvawe na odredeni uslovi, kako vo odnos na u~estvoto na me|unarodniot faktor taka i vo odnos na statusot na stranite vo razgovorite. Spored ovoj dokument „objekt na razgovorite treba da bidat normativno-pravnite pra{awa i ednakvata integracija na politi~kite, ekonomskite, obrazovnite i razvojnite interesi na albanskoto


naselenie kako i integracijata na mladite u~esnici vo vooruèniot konflikt i nivnata resocijalizacija”.

14 Vidi „Non paper i PDSH-së” objaven vo integralna forma vo vesnikot „Fakti”, Skopje, 9 april 2001, str. 3.

15 Intervju so Imer Imeri dadeno za potrebite na istraùvaweto vo ovaa kniga, 14 mart 2002, Tetovo.

16 Eksperti angaìrani vo svojstvo na sovetnici za re{avawe na krizata od strana na pretsedatelot Boris Trajkovski, glavno bea makedonski univerzitetski profesori: Qubomir Fr~kovski, Vlado Popovski i Pande Lazarevski.

17 Izjava na Xevdet Nasufi, koj kako partiski ekspert i pretstavnik na DPA u~estvuval na nekolku sredbi organizirani pod patronaà na pretsedatelot na Makedonija. Intervju, 19 mart 2002, Skopje.

18 Na 19 juni 2001 godina albanskite politi~ki partii go prekinuvaat nivnoto u~estvo vo razgovorite vo Skopje.

19 „[atl - diplomatija” e specifi~na forma na diplomatski pregovori koi se vodat od eden posrednik (obi~no me|unaroden) koj ~esto patuva od edno mesto vo drugo so cel da posreduva me|u stranite vklu~eni vo konfliktot.

20 Od pismoto na Arben Xaferi prateno do dràvniot amerikanski sekretar Kolin Pauel, po povod imenuvaweto na Xejms Pardju za specijalen pratenik na SAD vo Makedonija. Pismoto e isprateno na 2 juli 2001 godina. Vidi kopija od pismoto na str. 24 i 25.

21 Od me|unarodni i balkanski eksperti se ocenuva deka za razlika od re{avaweto na konfliktot vo Makedonija, vo procesot na re{avawe na konflikti vo Bosna i Kosovo otsustvuvala celosnata koordinacija me|u EU i SAD. Vo slu~ajot so Makedonija koordinacijata me|u elementite na me|unarodnata zaednica be{e zna~itelno pofunkcionalna od start.

22 Xejms Pardju, citat, dokumentaren film na Institutot za voeno i mirnodobsko izvestuvawe „Ohrid and Beyond” emituvan na nekolku televizii vo Makedonija vo avgust 2002 godina.

23 Podatoci obezbedeni od pretsedatelot na Op{tina Tetovo, Murtezan Ismaili, 17 april 2002, Tetovo.

24 Od spomenite na Radmila [e}erinska dadeni vo dokumentareniot film na Institutot za voeno i mirnodobsko izvestuvawe „Ohrid and Beyond” emituvan na nekolku televizii vo Makedonija vo avgust 2002 godina.

25 Izjava na generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, maj 2002, Brisel.

185Veton Qatifi

26 Izjava na Boris Trajkovski vo emisijata “Ohrid and Beyond”, IVMI, avgust 2002.

27 Na po~etok na juni 2001 godina, koga konfliktot vo Makedonija be{e vo negovata kulminacija, se pojavi predlog za podelba na Makedonija po etni~ka linija. Predlogot go dade Georgi Efremov, toga{en pretsedatel na Makedonskata akademija za nauka i umetnost (MANU), koj toga{ izjavi deka najdobriot na~in da se stavi kraj na nedorazbirawata me|u makedonskata i albanskata zaednica e Makedonija da se podeli na dva entiteta. Dnevniot vesnik na makedonski jazik „Ve~er” go objavi planot za podelba i edna karta so planiranata razmena na teritorii. Spored ovoj plan, Albancite }e se preselat vo zapadnite delovi odnosno Gostivar, Tetovo i Debar, koi potoa bi se soedinile so Albanija. Za vozvrat, Albanija na Makedonija da i go dade gradot Pogradec i zonata okolu Prespanskoto ezero, kade ìvee makedonsko malcinstvo.

Prviot akademik predloì ovaa razmena da se napravi po miren pat i da zavr{i vo rok od tri meseci. Efremov planot go nare~e „dokument za spas na Makedonija”. Toj, za mediumite, izjavi deka po poslednite borbi vo Tetovo i drugite zoni, Albancite i Makedoncite ne moàt pove}e da ìveat zaedno vo mir. Albanskite partii zaedni~ki go otfrlija ovoj plan, dodeka makedonskite partii imaa sprotistaveni mislewa, rizikuvaj- }i ja taka „{irokata koalicija” sozdadena nakolku nedeli prethodno so cel da se vodi zemjata niz ovoj krizen period. Pretsedatelot na Albanskata akademija na naukite i umetnostite, Ilir Popa, isto taka, go otfrli ovoj predlog. „Me|uetni~kite problemi ne moàt da se re{at so razmena na teritorii i naselenie”, izjavi toj. „Edinstveno re{enie za krizata tamu e Makedonija da gi po~ituva pravata na Albancite koi ìveat tamu”.

Otkako makedonskite partii ne go podràa predlogot, a istiot go otfrlija i albanskite partii, pretsedatelot na MANU, Efremov, se obide da se distancira od negoviot plan, kaùvaj}i deka istiot bil pogre{no sfaten. Pretsedatelot na MANU toga{ izjavi deka ovoj plan e samo eden od 25-te mo`ni na~ini za re{avawe na krizata i deka toj ne e oficijalen predlog na MANU, tuku eden li~en stav na nekolku ~lenovi na MANU.

Za podelba na zemjata e razgovarano nekolku pati od proglasuvaweto na nezavisnosta vo 1991 godina. So pojavuvaweto na ONA vo 2001 godina ima{e glasini deka glavna nejzina cel bila federalizacija na Makedonija. No eden mesec potoa ONA go podrà teritorijalniot integritet na Makedonija. ONA pobara podignuvawe na statusot na Albancite vo narod i ovoj status da se vklu~i vo Ustavot na Makedonija.

Vo poslednata dekada, dvete najgolemi makedonski partii imale dlaboki nedorazbirawa okolu integritetot i suverenitetot na zemjata. SDSM go


obvinuva{e VMRO-DPMNE deka raboti za da & dade del od Makedonija na Bugarija. VMRO-DMPNE pak, go obvinuva{e SDSM deka se obiduva zemjata da ja pribliì kon Srbija i da ja vrati vo federacijata na Jugoslavija.

28 Ova go objasnuvaat eksperti na albanskite i makedonskite politi~ki partii i podocna se potvrduva od strana na Pardju.

29 Imer Imeri, intervju za ovaa kniga, 14 mart 2002, Tetovo.

30 Ovie pra{awa se opfateni vo finalniot tekst na Ohridskiot ramkoven dogovor, odnosno vo Aneks A (str. 4-7) i Aneks B (str. 7-9). Aneks A e vo soglasnost so ustavnite amandmani, dodeka Aneks B so ustavnite promeni.

31 Spored Arben Xaferi, izjaveno vo intervjuto vo ramkite na istraùvawata za ovaa tema, 1 maj 2002, Tetovo.

32 Na po~etok so visokiot pretstavnik na EU, Havier Solana, a potoa i so posredniicite Xejms Pardju i Frans Leotard.

33 Ova e potvrdeno i od samiot Arben Xaferi vo edno intervju dadeno vo avgust 2001 g. vo Tetovo. Toa moè jasno da se vidi i vo dokumentite sostaveni od amerikanskiot ekspert Pol Vilijams.

34 Za pove}e vidi gi sodrìnite na platformite na DPA i PDP, objaveni na nivnite veb stranici, kako i vo pe~atot na albanski jazik, dnevnite vesnici Fakti i Flaka vo nivnite broevi od april, 2001 godina.

35 Albanskite politi~ki subjekti, DPA i PDP, i ponatamu gi unificiraa svoite stavovi i barawa, koga Arben Xaferi, Imer Imeri i Ali Ahmeti na 22 maj 2001 godina vo Prizren potpi{aa eden dogovor, koj, isto taka, be{e podràn i od amerikanskiot ambasador Robert Frovik. Po Prizrenskiot dogovor, poradi makedonskite mediumski kampawi protiv Frovik i negovoto proglasuvawe za persona non grata od strana na makedonskite vlasti, toj be{e prinuden da ja napu{ti Makedonija i ohridskite dogovori.

36 Zemeno od „Izjavata na albanskite lideri od Makedonija vo vrska so mirovniot proces vo Makedonija” ili poznat kako Prizrenski dogovor, 22 maj 2001 godina, str. 2. Originalnata verzija na dogovorot vo skenirana forma se nao|a na str. 42 od ovaa kniga.

37 Stav br. 3, str.1 od „Izjava na albanskite lideri od Makedonija vo vrska so mirovniot proces vo Makedonija” „Prizrenski dogovor”. Originalnata verzija na dogovorot vo skenirana forma se nao|a na str. 41 od ovaa kniga.

38 Ovoj dokument e konzistenten so dokumentot „Osnovni na~ela” sostaven na 29 juni 2001 i se razlikuva samo vo toa {to toj gi transformira ovie

187Veton Qatifi

osnovni na~ela vo eden specifi~en jazik so cel da moè da se vklu~at vo mirovniot dogovor.

39 Od prviot stav od ovoj dokument. Originalnata verzija na dogovorot vo skenirana forma se nao|a na str. 21 od ovaa kniga.

40 Vidi stranica 1 i 2 od dokumentot „Predlog za dogovor”, predloèn na 3 juli 2001 godina od me|unarodni eksperti predvodeni od Pol Vilijams.

41 Ibid, str. 3

42 Plan glavno podgotven od ameriskanskiot ekspert angaìran za potrebite na albanskiot pregovara~ki tim Pol Vilijams. Originalnata verzija na dogovorot vo skenirana forma se nao|a na str. 21 od ovaa kniga.

43 Ovde Xaferi aludira na ekspertizite obezbedeni od amerikanskiot ekspert angaìran od negovata partija, Pol Vilijams.

44 Nivnata agenda za u~estvo vo pregovorite be{e podgotvena pred tie da pristignat vo Ohrid.

45 Od dokumentot „Struktura na pregovorite”, sostaven na 1 juli 2001 od so vet nikot Pol Vilijams, str. 2. Vidi ja kopijata od ovoj dokument na str. 180 i 181 vo vtoriot del od knigata za odvivaweto na pregovorite „Pregovaraweto kako primarna tehnika za re{avawe na konflikti”.

46 Ibid, str. 2

47 Spored potvrdenite podatoci na nekolku makedonski i albanski u~esnici vo ohridskite pregovori.

48 Vidi Qubomir Fr~kovski vo poglavjeto na Vasko Popetrevski i Veton Qatifi ‘The Ohrid Framework Agreement Negocitations’ vo knigata “Ohrid and Beyond”, Institute for War and Peace Reporting, Skopje, London, 2003, str. 54.

49 No i pred i za vreme na razgovorite vo Skopje.

50 Zaklu~ok na partiskite eksperti na PDP i DPA, Naser Ziberi (dekemvri 2001) i Xevdet Nasufi (mart 2002, Skopje).

51 Su{tinata fakti~ki bila ista, re~isi identi~na so toa na albanskite pregovara~i, no celta bila poradi ohrabruva~ki mehanizmi vo pona ta-mo{niot tek na pregovorite.

52 Makedonskata pregovara~ka strana be{e sostavena od pretstavnici – pregovara~i na SDSM predvodena od Branko Crvenkovski, partijata VMRO-DPMNE predvodena od premierot Qup~o Georgievski i pretstavnici od ekipata na pretsedatelot na dràvata, Boris Trajkovski.

53 Osven pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik.


54 I nadvore{nite eksperti angaìrani od albanskata strana igrale posebna uloga vo ovaa nasoka i ~esto vlijaele albanskata strana da bide ~ekor ponapred od makedonskata pregovara~ka strana.

55 Vidi kopija od ovoj dokument na str. 177 vo vtoriot del od knigata za odvivaweto na pregovorite „Pregovaraweto kako primarna tehnika za re{avawe na konflikti”.

56 Od dokumentot „Struktura na pregovorite”, sostaven na 1 juli 2001 od sovetnikot Pol Vilijams, stav 1, Del 1 od dokumentot, str. 1.

57 Vo finalniot tekst na Ohridskiot miroven dogovor ova pra{awe formulirano e vo Aneks A vo ramkite na ustavnite amandmani vo Чlen 7:

(1) Na celata teritorija na Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi, slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirili~no pismo.

(2) Sekoj drug jazik koj go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto e, isto taka, slu`ben jazik kako i negovoto pismo, kako {to e odredeno podolu.

(3) Site li~ni dokumenti na gra|anite koi govorat razli~en slu`ben jazik od makedonskiot jazik, isto taka, }e se izdadat na toj jazik i dopolnitelno i na makedonski jazik, vo soglasnost so zakonot.

(4) Sekoe lice koe ìvee vo edinicata na lokalnata samouprava kade najmalku 20% od naselenieto govori slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, moè da go zboruva sekoj slu`ben jazik za komunikacija so regionalnite kancelarii na centralnata vlast, nadle`ni za taa op{tina; Takvata kancelarija }e mu odgovori na toj jazik i dopolnitelno na makedonski jazik. Sekoe lice moè da go koristi sekoj slu`ben jazik za da komunicira so centralnata vlast, koja }e mu odgovori na toj jazik i dopolnitelno na makedonski jazik.

(5) Vo organite na Republika Makedonija, sekoj slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, moè da se upotrebi vo soglasnost so zakonot.

(6) Vo edinicite na lokalna samouprava kade najmalku 20% od naselenieto govori odreden jazik, toj jazik i negovoto pismo }e se koristat kako slu`ben jazik i dopolnitelno }e se koristi makedonskiot jazik i negovoto pismo. [to se odnesuva na jazicite koi gi govorat pomalku od 20% od naselenieto vo edinicite na lokalnata samouprava, lokalnata samouprava }e odlu~i za nivnata upotreba vo nejzinite javni organi.

189Veton Qatifi

58 Osven vo Aneks A kade detalno se elaborira pra{aweto na jazikot, ovie pra{awa adresirani se i vo delovite 6.4, 6.5., 6.6., 6.7. i 8.8, str. 1 i 2 od kone~niot tekst na Ohridskiot miroven dogovor.

59 Nikola Popovski vo izjava dadena za dokumentarniot film na Institutot za voeno i mirnodobsko izvestuvawe “Ohrid and Beyond” emituvan vo nekolku televizii vo Makedonija vo avgust 2002 godina.

60 Arben Xaferi, intervju za potrebite na ovaa kniga, 1 maj 2002, Tetovo.

61 Imer Imeri, intervju za potrebite na ovaa kniga, 14 mart 2002, Tetovo.

62 Ibid.

63 Ibid.

64 Vidi go tekstot na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina, http://www.binfo.com/places/Macedonia/republic/Constitution.html, str. 1.

65 Istraùvawata na nekoi dokumenti od pregovorite, a podocna i samite me|unarodni i albanski pregovara~i ja potvrdile ovaa varijanta na albanskite pregovara~i za preambulata.

66 Finalna verzija na Ramkovniot dogovor: www.president.gov.mk./eng/info/dogovor.htm

67 Pri sobraniskata postapka napravena e zamena so izrazot koj sega stoi vo sega{niot Ustav i koj se razlikuva od originalnata verzija na preambulata dogovorena vo Ohrid. „Makedonskiot narod, kako i gra|anite koi ìveat vo nejzinite granici (Republika Makedonija) koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod, bosanskiot narod i drugite...” (Vidie str. 6 od Ustavot na Republika Makedonija, Чlen IV, Slu`ben vesnik na RM”, br. 91/01).

Ovaa promena e napravena vo periodot posle teroristi~kite napadi od 11 septemvri 2001 godina vo SAD, koga amerikanskiot emisar za Makedonija, Xejms Pardju za kratok period be{e nadvor od slu~uvawata vo Makedonija.

68 Vaka se izjasnile pogolemiot del od pregovara~ite vo dadenite intervjua vo ramkite na istraùvawata na ovaa tema.

69 Persona 'non grata' e diplomatski poim koj predviduva edna li~nost da bide neprifatliva za edna vlada i istata ima pravo da ja protera od dràvata (obi~no stranski diplomat). Vidi go objasnuvaweto na istraùva~ot Kris Braun vo knigata “Understanding International Relations”, Macmillan Press Ltd, London, 1997, str. 233.

70 Nikola Popovski vo dokumentarniot film na Institutot za mirnodobsko i voeni izvestuvawe “Ohrid and Beyond” objaven na nekolku televizii vo Makedonija, avgust 2002 godinina.


71 Xejms Pardju, Ibid.

72 Pred da se odi vo Ohrid i pred da po~nat formalnite pregovori, vnatre vo albanskiot politi~ki subjekt i ONA be{e potpi{an Prizrenskiot dogovor so cel unificirawe na nivnite stavovi. Ovoj dogovor predviduva{e zaedni~ka platforma vo ponatamo{nite pregovori so makedonskite vlasti.

73 Branko Crvenkovski citiran vo poglavjeto ‘The Ohrid Framework Agreement Negocitations’ vo knigata “Ohrid and Beyond”, Institute for War and Peace Reporting, Skopje, London, 2003, str. 56.

74 Xejms Perdju vo dokumentarniot film na Institutot za mirnodobsko i voeno izvestuvawe “Ohrid and Beyond” objaven na nekolku televizii vo Makedonija, avgust 2002 godina.

75 Zaklu~ok na partiskite eksperti na PDP i DPA, Naser Ziberi (dekemvri 2001) i Xevdet Nasufi (mart 2002, Skopje).

76 Taa ve~er (6 avgust) pregovorite zavr{ile okolu 21.00 ~asot so zavr{uvawe na razgovorite za ~len 118. Fakti~ki poslednite pregovori odvieni vo Ohrid bile tokmu ovie od 6 avgust vo vrska so ~len 118.

77 Spored nego, vo tie denovi makedonskata strana vr{ela opstrukcii na politi~ki i voen plan, àlej}i {to go potpi{ala Ohridskiot miroven dogovor. Vo edno negovo intervju dadeno za potrebite na ovaa kniga toj veli deka „i den denes makedonskata strana smeta deka napravila golemi otstapki kon Albancite i nastojuva da improvizira situacija so cel da mu napravi {teta na mirovniot dogovor”.

78 Izjava na Qubomir Fr~kovski, Ibid.

79 Ovaa e opis daden od nekolku albanski pregovara~i.

80 Izjava na Naser Ziberi dadena za istraùvawata napraveni za rasvetluvawe na toa {to se slu~ilo vo Ohrid.

81 Po zavr{uvaweto na vooruèniot konflikt vo Makedonija, Piter Fejt preminuva od zada~ata na specijalen pratenik na NATO vo pobitna pozicija vo EU vo ramkite na kancelarijata na visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika i bezbednost. Se smeta deka uspe{no zavr{enata zada~a na Piter Fejt za vreme na konfliktot vo Makedonija, mu ja donese ovaa nova povisoka pozicija.

82 Arben Xaferi vo intervju dadeno za potrebite na ovaa kniga, 6 juni 2002, Tetovo.

83 Imer Imeri vo intervju dadeno za potrebite na ovaa kniga, 14 mart 2002, Tetovo.

191Veton Qatifi

84 Ali Ahmeti vo intervju dadeno za potrebite na ovaa kniga, 17 april 2002, Tetovo.

85 Ibid.

86 Ibid.

87 Arben Xaferi vo intervju dadeno za potrebite na ovaa kniga, 1 maj 2002, Tetovo.


89 Ibid.

90 Ocenka na Imer Imeri vo edno intervju, 14 mart 2002, Tetovo.



93 Ibid.

94 Izjava na Boris Trajkovski vo dokumentarniot film na Institutot za mirnodobsko i voeni izvestuvawe “Ohrid and Beyond” objaven na nekolku televizii vo Makedonija, avgust 2002 godina.

95 Vidi Bil Hejton, analiza “Mirovnata godina na Makedonija”, BBC World Service, www.bbcworldservice.com, 14.8.2002 1:16 (CET).

96 ‘Dispute Matters and How to Solve It: Macedonia’s Name’, ICG, Skopje/Brisel, Dekemvri, 2001, str. 2

97 Veton, Qatifi, ‘Macedonian Unfinished Crisis: Challenges in the Process of Democratization and Stabilization’, KAS, Skopje 2003, str. 177.

98 Vidi go finalniot tekst na Ohridskiot miroven dogovor, koj moè da se najde i na veb stranicata: www.president.gov.mk./eng/info/dogovor.htm

99 Veton, Qatifi, ‘Macedonian Unfinished Crisis: Challenges in the Process of Democratization and Stabilization’, str. 70.

100 ‘Macedonia, The Former Yugoslav Republic of - Country Reports on Human Rights Practices - 2002‘, Bureau of Democracy, Human Rights, and Labor, Washington, 2003, str. 21.

101 Ibid.

102 „Ohridski miroven dogovor” potpi{an na 13 avgust 2001 i odobren od Sobranieto na Makedonija na 16 noemvri 2001. Del 6.5., www.president.gov.mk./eng/info/dogovor.htm.


103 Ova }e i dade prostor na albanskata opozicija, na DPA od Arben Xaferi, koja }e obvini za otstapuvawe od postignuvawata na Ohridskiot dogovor.

104 Vidi to~ka 1.3. od prviot del „Osnovni na~ela” od finalniot tekst na Ramkovniot ohridski dogovor..

105 ‘Ramkoven ohridski dogovor’, str. 2, del 4.1.

106 “Makedonija i Ohridskiot dogovor”, Zoran Jordanovski, Doj~e Vele, Vesti na makedonski jazik, 13 avgust 2002, www.dwelle.de/macedonian.

107 Odnosno: voenite sudiri bile pod kontrola, brojot na `rtvite be{e relativno mal, nesporedliv so brojot na `rtvite vo drugite vojni na Balkanot.

108 Od intervjuto na Alen Le Rua dadeno za BBC na albanski. Vidi „Le Rua zboruva za Ohridskiot dogovor”, 14.8.2002 1:00 (CET), www.bbc.co.uk/albanian

109 Ali Ahmeti citiran vo „Ohridskiot miroven dogovor – edna godina podocna”, (BBC, AP, VOA - 13/08/02).

110 Vidi “Southeastern Europe Macedonian politicians see Ohrid Peace Agreement as necessary evil...” Radio Free Europe, 14 avgust 2002, www.rfe.org

111 Le Rua zboruva za Ohridskiot dogovor, 14.8.2002 1:00 (CET), www.bbc.co.uk/albanian

112 Izjava na Havier Solana, prenesena vo nekolku mediumi. Vidi (MIA, BBC, AP, VOA - 13/08/02).

113 Ibid.

114 Na primer vidi edna izjava na portparolot na dràvniot sekretar na SAD, Filip Riker, Ibid

115 Soop{tenie za pe~at, Organizacija za bezbednost i sorabotka vo Evropa, Misija vo Skopje, www.osce.org/skopje, 14 avgust 2003, str. 1

116 Ibid

117 Arben Xaferi, „Za{to ne funkcionira{e, Pse nuk funksionoi”, http://www.revistaklan.com/. Spored nego, za àl, Makedonija ne e nevoobi~aen slu~aj, no takvite problemi vo postignuvawe na vnatre{na kohezija vo op{testvoto se pojavuvaat vo site heterogeni op{testva. Fakt e deka i pokraj ogromnite investicii vo Bosna, vnatre{nata kohezija tamu ne e postignata, tuku taa se odrùva so pomo{ na me|unarodniot faktor. „Vo Kosovo Srbite se pove}e ja prifa}aat idejata za podelba na Kosovo, dodeka vo Makedonija op{testvoto se pove}e se polarizira od etni~ki aspekt.”

193Veton Qatifi

118 Ali Ahmeti, „Vojnata vo Makedonija be{e rezultat na diskriminacijata na Albancite”, 6 maj 2003, http://www.kosova.com/lexo.php?kat=3&artikulli=10457.

119 I biv{iot pretsedatel na Makedonija Kiro Gligorov ne se soglasi so eden takov koncept i naglasi deka toa ne e evropski model.

120 Vidi Xejson Miko, “An Ohrid Framework Agreement for All”, objaveno vo www.realitymacedonia.org.mk, na 26 juli, 2004.

121 Toa {to ne go pravi Vladata, }e go napravi Crvenkovski”, Fakti, 9 avgust, 2006, str. 3.

122 Znaej}i deka Crvenkovski nikoga{ prethodno ne organiziral godi{nina na Ohridskiot dogovor dodeka be{e premier, a potoa i pretsedatel na dràvata, no organizira{e vo 2006 godina koga SDSM be{e vo opozicija, se ocenuva deka ovoj pre~ek Crvenkovski go organiziral so cel da ja predizvika novata Vlada na VMRO-DPMNE. Ovaa partija na~elno ne be{e tolku zainteresirana za zaìvuvawe na Ohridskiot dogovor. Taka pretsedatelot Crvenkovski }e go dovede{e vo nezavidna situacija noviot mandator Nikola Gruevski pred me|unaradnata zaednica.

123 Osven po~inatiot pretsedatel Boris Trajkovski vo ceremonijata na petgodi{ninata otsustvuvaa i biv{iot premier Qup~o Georgievski i pretsedatelot na DPA, Arben Xaferi. Isto taka ne bea prisutni i me|unarodnite olesnuva~i potpisnici na Dogovorot, Xejms Pardju i Fransoa Leotar.

124 Vidi vo vesnikot Fakti, 12 avgust 2006, str. 5

125 Ibid.

126 Ambasadorkata na SAD, Xulijan Milovanovi}, specijalniot pretstavnik na EU i {ef na delegacijata na EK, Ervan Fuere, {efot na nabquduva~kata misija na OBSE vo Skopje, Karlos Pai{ i visokiot voen pretstavnik na NATO, brigaden general Xon Durans.

127 Soop{tenie za mediumi objaveno vo nekolku doma{ni mediumi kako integralen tekst na 11 avgust 2006. Na primer vidi MIA, Vesti, „Makedonija napreduva vo edna stabilna i multietni~ka dràva po Ramkovniot dogovor”, 11 avgust, Skopje, www.mia.com.mk.

128 Ibid.

129 Vidi Daniel Serwer vo “Ohrid Agreement solved many problems”, VOA, Macedonian News Service, Washington D.C., 11 gusht 2006, www.voanews.com/macedonian.

130 Intervju na Daniel Server. Ibid

131 Ko~o Danaj vo intervju za Epoka e re, Pri{tina, 9 i 10 avgust 2005,


str. 5

132 Ibid.

133 Qubomir Fr~kovski citiran od BBC na albanski jazik vo „Pet godini od Ohridskiot dogovor”, www.bbc.co.uk/albanian, objaveno: Ponedelnik, 14 avgust 2006 - 17:37 CET. Spored nego zaslugite za postignuvawe na Ohridskiot dogovor mu pripa|aat na po~inatiot pretsedatel Boris Trajkovski.

134 Veton Qatifi, ‘Macedonian Unfinished Crisis: Challenges in the Process of Democratization and Stabilization’, Konrad Adenauer Foundation, Skopje, 2003, str. 73-74.

135 Euro-Balkan (eds.), ‘Framework Agreement and future of Macedonia’, Skopje, 2001, str. 11

136 Veton Qatifi, ‘Macedonian Unfinished Crisis: Challenges in the Process of Democratization and Stabilization’, str. 80.

137 ‘Macedonia, The Former Yugoslav Republic of - Country Reports on Human Rights Practices -2002‘, Bureau of Democracy, Human Rights, and Labor, Washington, 2003, str. 15.

138 Ibid, str. 5.

139 ‘Country strategy paper for Macedonia (2002-2006) - CARDS assistance program’, Evropska Komisija, Brisel, 2001, str. 7.

140 ‘EU and Balkans: From Stabilization to Southeastern Enlargement’, Alexandros Yannis (ELIAMEP), Wim van Meurs (CAP), Atina, str. 13-14.

141 ‘How Corruption Drags the Country Down’, ICG, Skopje/Brisel, avgust 2002, str. 2.

142 ‘National Forum for Accelerated Integration into the EU’, botuar nga International Center for Preventive Activities Conflict Resolutions & Konrad-Adenauer-Stiftung, Skopje 2003, str. 35-36.

143 Veton Qatifi, ‘Macedonian Unfinished Crisis: Challenges in the Process of Democratization and Stabilization’, f. 30.

144 Na primer vo 1968 godina vo Pariz, Soedinetite Amerikanski Dràvi i Severen Vietnam zapo~naa dolgi pregovori za da i stavat kraj na Vietnamskata vojna bidej}i niedna od stranite ne be{e vo mo`nost da ja zavr{i vojnata so pomo{ na oru`je.

145 Vo literaturata za re{avawe na konflikti i pregovarawe ~esto kako tipi~en primer za ovie slu~ai na dominirawe na pregovaraweto nad neprijatelstvata se spomnuva slu~ajot od 1993 godina koga biv{iot britanski premier Xon Mejxer komunicira{e so Geri Adams, pretstavnik

195Veton Qatifi

na politi~kata partija [in Fejn koja politi~ki ja pretstavuva{e organizacija IRA. Ovaa komunikacija be{e po~etna to~ka za re{avawe na problemot so IRA posle 20 godini konflikti i tenzii:

146 Brady P. Linda, The Politics of Negotiation: America’s Dealing with Allies, Adversaries, and Friends. Chapel Hill, NC, University of North Carolina Press, 1991, str. 12-19.

147 I vo privatniot i vo delovniot ìvot. Da zememe ednostaven primer: vo bra~na vrska sekoj od partnerite treba da ima èlba da ìvee so sli~nostite i razlikite me|u eden par – fakti~ki ova pretstavuva edna situacija na postojani pregovori. No, koga nekoga{ lu|eto se raspravaat so sosedite okolu nekoj del od dvor, toga{ tuka nema pregovori, sekoj go saka svojot del i ne e podgotven za otstapki. Ako ednata strana saka celosno da gi ispolni svoite barawa toga{ drugata strana e gubitnik. êsto, na krajot sudot odlu~uva, iako problemot moèl da se re{i lesno so edno sednuvawe na kafe – so eden zbor preku pregovori so na~eloto: „Jas zemam ova, a ti toa”.

148 Vo edna serija knigi od oblasta na me|unarodnite odnosi postoi tendencija celata diplomatija da se aktuelizira preku pregovarawe definiraj}i ja kako „umetnost i praksa na razvoj na pregovorite me|u narodite/dràvite”.

149 Vo rabotnite odnosi i menaxmentot pregovaraweto e poznato kako kolektivno pazarewe. Vo Britanskiot akt za nacionalni odnosi stoi deka „zaedni~ka obvrska na rabotadava~ot i rabotnikot e da se sretnat vo razumno vreme i da se soglasat so doverba po~ituvaj}i ja platata, ~asovite i drugite uslovi na rabota”. Od druga strana vo politika angaìrani se posebni interesni grupi za lobirawe. Neprofitnite organizacii apeliraat za pridonesi. Pita~ite baraat milostina. Bez razlika dali se svesni ili ne site ovie za postignuvawe na nivnite celi koristat pregovarawe.

150 Kheel W., Theodore, The Keys to Conflict Resolution: Proven Methods of Settling Disputes Voluntarily, Four Walls Eight Windows, 2001, New York & London, str.13.

151 Fred Charles Ikle, How Nations Negotiate, Harper and Row, New York, 1964.

152 Vidi primer: Robert L. Rothstein, Global Bargaining, Princeton University Press, Princeton, NJ, str. 150.

153 Ikle, cit. str. 31.

154 Saner Raymond, Verhandlngstechnik Strategie - Taktik - Motivation - Verhalhten- Delegations fuhrung”, Paul Haupt, Publishers, CH - Berne, 1997, str. 5.


155 Ibid.

156 Vidi „Simulacija na me|unarodni pregovori za studentite od Srbija, Kosovo i Makedonija”, Prira~nik, Center of Development of Civil Society, Milenijum, 2006, str. 7.

157 Charles Lockhart, Bargaining in Internacional Conflicts, Columbia University Press, New York, 1979, str. 135.

158 Ikle, Ibid., str. 3 i komentari na Scheling në “Arms and Influence”, Yale University Press, New Haven dhe Londër, 1966, str. 131.

159 Neodlu~nosta moè da dovede do neuspeh na pregovorite i osnovniot konflikt da izbuvne vo krajno nasilstvo.

160 D. G. Pruitt, Social Psychology of Conflict and Conflict Resolution, State University of New York at Buffalo, New York.

161 Zbirka na psiholo{ki istraùvawa vo vrska so pregovorite moè da se najdat na: Bazerman M H, Curhan, J R, Moore, D A dhe Valley, K L, Negotiation. Annual Review of Psychology, Annual Reviews, Palo Alto, CA, 2000; dhe nw Pruitt, D G dhe Carnevale, P J, Negotiation in Social Conflict, Brooks/Cole, Pacific Grove, CA, 1993.

162 Moè da prisili de – eskalacija na eden otvoren konflikt ili pribliùvawe na razli~nite interesi (celosno ili delumno).

163 Pruitt, Dean G. Negotiating Behavior, Academic Press NY 1981.

164 Vidi Deutsch. Morton The Resaultin Of Conflict Constrictive Destructive Process, New Haven and London Yale: University Press 1973.

165 Studija na Sherif, M, Group Conflict and Cooperation, Routledge and Kegan Paul, London 1966.

166 Zartman, W, Explaining Oslo. International Negotiation 2, str. 195–215, 1997.

167 Ili kako {to gi narekuva Zartman „me|usebno privle~ni mo`nosti”.

168 Fred Charles Ikle, “How Nations Negotiate”, Harper and Row, New York, 1964, str. 26-58.

169 Na primer pravata na avijacijata, carinski dogovori, prodolùvawe na mandatot na mirovnite sili, itn.

170 R.P.Barston, “Law of the Sea Conference: Old and New Maritime Regimes”, International Relations (David Davies Institute) v.VI, nr.1 Maj, 1978, str. 306-310.

171 Eden predlog dogovor me|u Obedinetoto Kralstvo i Narodna republika Kina, Misc. nr. 20, 1984, Cmnd. 9352, osobeno Annex 1, str. 14-23.

197Veton Qatifi

172 Ist problem se javuva i vo vrska so mo`nosta da se napravi razlika me|u efikasnosta na pregovorite i distribucijata. Vidi ja zabele{kata na Ikle vo vrska so ova vo “How Nations Negotiate”, Harper & Row, New York, 1964, str. 27.

173 „îsto” pazarewe podrazbira odnosi me|u barawata i otstapuvawata. Pregovorite, vo odnos na sorabotkata, se rezlikuvaat vo toa {to iako se postavuvaat barawa vo procesot ima i kompromisi, formuli i integrativno odnesuvawe. Kako {to naglasuvaat Knut Mitgard i Arid Anderlend, „Чistata trgovija opfa}a nastojuvawa da se dobijat od drugata strana ili strani {to pove}e otstapki, a {to pomalku da davaat. “Multiparty Conferences” në Daniel Druckman(ed), Negociations: Social Psychological Perspektives, Sage Publications, Beverly Hills, California, 1977, str. 332.

174 Ovaa klasifikacija e zemena od avtorite: Antonij Todorov, Dobrin Kanev, Emilija Angelova, Ivan Radev, Ivelin Nikolov, Liljana Kaneva, Magdalena Dikova, Jolian Georgiev i Tatjana Buruxhieva vo knigata ‘Politi~ki menaxment’, Fondacija Fridrih Ebrt i [koloto za politi~ki menaxment, Sofija, str. 108.

175 Ovaa na~elo opfateno e vo slu~ajot so Ohrid, bidej}i se ispo~ituvani dvata klu~ni elementi na ovaa na~elo: diskutirawe i barawe na {irok spektar na re{enija so cel realizirawe na zaedni~kite interesi i harmonizacija na interesite koi se razlikuvaat; kako i odreduvawe na mo`nostite za me|useben dogovor i idna sorabotka pred da se iznajde re{enie.

176 Ovie se negativnite karakteristiki na poziciskite razgovori spored knigata „Politi~ki menaxment”:

• Nisko nivo na otvarawe na u~esnicite

• Blefirawe i dezinformirawe (neeti~ki strategii)

• Pojava na destruktivnost i polarizacija

• Nisko nivo na doverba

• Za{tita pri otstapki

Koncentrirawe ne na interesite na drugite predlaga~i tuku vrz ponudenite re{enija.

177 Ovde u~estvuvaat pregovori za tekstovi, poseta na ministri (potvrduvawe na datite, mestata za sredbi, dneven red i pra{awa za protokolot).

178 Vidi vo prviot del od knigata.

179 Ova e potvrdeno od dvajcata lideri na albanskite politi~ki partii, Arben Xaferi i Imer Imeri, u~esnici vo pregovorite. Vidi vo prvoto poglavje od ovaa kniga.


180 “The expert negotiator”, Kluwer Law Internationl, Boston, 1997, str. 79.

181 Pove}e vo knigata na dvajcata istraùva~i, Nil Rakman i Johen Karlisle, “The effective Negotiator” Prv i Vtor del,, Huthwaite Research Group, JEIT, 2 (1976), str. 6

182 Pove}e za ova vo prviot del od ovaa kniga, vo delot za metodologijata na razvojot na pregovorite vo Ohrid.

183 Vidi ja klasifikacijata vo knigata „Politi~ki menaxment”, 2001, str. 111.

184 Dokaùvaweto na percepciite vo pregovorite moè da se postigne so pomo{ na treta strana, posrednik. Deluvaj}i kako organ na doverba, ovaa treta strana moè da vlijae dvete strani da postignat eden ist pogled na rabotite. Sepak, ova ne e dovolno, tuku treba da postoi i èlba za re{enie.

185 Spored profesorot na State University of New York vo Buffalo, New York SHBA, D. G. Prut, vo negoviot nau~en trud: “Social Psychology of Conflict and Conflict Resolution”.

186 Ibid.

187 Brown, Chris, Understanding International Relations, MACMILLAN Press Ltd, London, 1997, str. 212.

188 Vidi gi pojasnuvawata na Tomas Prinsen vo negovata kniga “Intermediaries in International Conflict, Princeton” (NJ, Princeton University Press, 1992).

189 Rubin, J Z, Pruitt, D G and Kim, S H, Social Conflict: Escalation, Stalemate, and Settlement (2nd ed..), McGraw-Hill, New York,1994.

190 Kressel, K et al., Mediation Research: The Process and Effectiveness of Third-Party Intervention, Jossey-Bass, San Francisco, CA, 1989.

191 Dean G.Pruitt, “Social Psychology of Conflict and Conflict Resolution” në Gilbert, D T, Fiske, S T dhe Lindzey, G, Ed. 1998. (4th ed.), The Handbook of Social Psychology Vol. 2, McGraw-Hill, Boston, MA.

192 Arbitraàta e eden izvoren izraz za eden dobrovolen proces vo koj vme{anite strani vo konfliktot baraat pomo{ od treta strana, nepristrasna i neutralna, koja }e posreduva okolu spornite pra{awa. Rezultatot na odlukata moè da bide sovetodaven, no i obvrzuva~ki. Arbitraàta moè da se rakovodi od edno lice rson ose nga një juri e palëve të treta.

193 Kressel, Ibid.

194 Fisher, R J, The Social Psychology of Intergroup and International Conflict Resolution, Springer-Verlag, New York, 1990.

199Veton Qatifi

195 Ury, W L, Brett, J M and Goldberg, S, 1988. Getting Disputes Resolved: Designing Systems to Cut the Costs of Conflict, Jossey-Bass, San Francisco, CA.

196 Arbitraàta, isto taka, pretstavuva privaten proces kade rezultatite od konfliktot, ~esto pati ne se otvoreni za javnosta. ̂ esto lu|eto ja odbiraat arbitraàta pred sudskite procesi poradi nejzinata neformalnost, pobrza postapka, privatnost i ne e tolku skapa. Pri arbitraà, stranite, ~esto pati se vo sostojba samite da gi izberat arbitrite. Na toj na~in tie pove}e go imaat pod kontrola krajniot rezultat.

197 Lind, E A & Tyler, T R, 1988. The Social Psychology of Procedural Justice, Plenum, New York.

198 Pruitt, D G & Carnevale, P J, Negotiation in Social Conflict, Brooks/Cole, Pacific Grove, CA, 1993.

199 Bazerman M H, Curhan, J R, Moore, D A dhe Valley, K L, Negotiation. Annual Review of Psychology, Annual Reviews, Palo Alto, CA, 2000.

200 Shih Fred Charles Ikle, How Nations Negotiate, Harper and Row, New York, 1964.

201 Ovoj e eden dobrovolen proces kade u~esnicite treba da se podgotveni da prifatat pomo{ od posredni~ka strana so cel re{avawe na sporot.

202 Vidi vo prvoto poglavje od ovaa kniga vo delot za pristapot i ulogata na me|unarodnite olesnuva~i za vreme na ohridskite pregovori.

203 “The Keys to Conflict Resolution: Proven Methods of Settling Disputes Voluntarily”, Kheel: 2001, 59-96, Four Walls Eight Windows, 2001, New York & London, str. 59-96.

204 Klasifikacijata moè da se najde vo niza publikacii, me|u drugite i vo „Simulacii na me|unarodni pregovori za studenti od Srbija, Kosovo i Makedonija”, Prira~nik, Center of Development of Civil Society, Milenium, 2006, str. 10-11.

205 Plenarni seansi vo Ohrid odràni se samo vo prviot den od otvoraweto na pregovorite i dva pati potoa za vreme na pregovorite vo vrska so proceduralni pra{awa. Vidi vo prvoto poglavje od ovaa kniga, vo delot za metodologijata na razvojot na pregovorite vo Ohrid.

206 Maslow, A.H., “Motivation and Personality”, New York, 1954.

207 Adler, Nancy J., Internationmal Dimensions of Organization Behavious, Cincinatti, Ohio: South-Western Colege Publishing, 1997.


208 Dupont, Christophe, La Negociation: conduite, tehorie, applications. Dalloz, 1986.

209 Vidi: William Zartman, “Negotiation: Theory and Reality”, Journal of international Affairs, 29, nr. 1 (spring 1975 ), str.71-72.

210 Barston Ronald Peter, Modern Diplomacy, Longman Inc., New York, 1988, f. 80.

211 “Politi~ki menaxment”, str. 111-112. Grupa avtori: Antonij Todorov, Dobrin Kanev, Emilija Angelova, Ivan Radev, Ivelin Nikolov, Liljana Kaneva, Magdalena Dikova, Jolian Georgiev, Tatjana Buruxieva.

212 Vo slu~ajot so ohridskite pregovori ovie preliminarni razgovori se neformalni razgovori odvieni vo Skopje. Vidi vo prviot del za vodewe na pregovorite, str. 14.

213 Rothstein, str. 148-157.

214 Saner, Raymond, Expert Negotatior, Kulwer Law International, London, 2000.

215 Ibid.

216 Barston Ronald Peter, Modern Diplomacy, Longman Inc., New York, 1988, str. 78.

217 Vidi na primer: Henry Kissinger, The White House Years, Weidenfeld and Nicolson, London, 1979, f. 1.205.

218 Pove}e za ova vo Poglavje 2 od prviot del na stranicite: 98-116

219 Vidi go sovetodavniot dokument “Points of Consensus/Disagreement” (str. 1) na amerikanskiot sovetnik Pol Vilijams.

220 Ibid.

221 Pregovorite, Kosovski institut za istraùvawa i razvoj na politikite, KIPRED, Pri{tina, mart 2005, str. 64.

222 Ibid.

201Veton Qatifi

Atkinson, Gerald G. M. The Effective Negotiator. The Practical Guide to the Strategies and Tactics of Conflict Bargaining, Quest Research Publications, UK, 1975.

Axelrod, Robert, The Evolution of Cooperation, New York, Basic Books, 1984.Barston, Ronald Peter, Modern Diplomacy, Longman Inc., New York, 1988.Bazerman, Max H. & Lewcki, Roy J., Negotiation in Organizations, Sage Publications,

Beverly Hills, 1983.Bazerman, M H, Curhan, J R, Moore, D A and Valley, K L, Negotiation. Annual

Review of Psychology, Annual Reviews, Palo Alto, CA, 2000.

Binnendijk, Hans, National Negotiating Styles, Department of State Publisher, USA, 1987.

Brady P. Linda, The Politics of Negotiation: America’s Dealing with Allies, Adversaries, and Friends. Chapel Hill, NC, University of North Carolina Press, 1991.

Brown, David, Managing Conflict at Organizations Interfaces, Addison Westly, Mas-sachusetts, 1983.

Calero, Henry & Bob Oskam, Negotiate for what you want, Thorsons Publishing Group, UK, 1983.

Camps, Mishin & William Diebold, Jr, The new Multilateralist: Can the world training system be saved?, Council on Foreign Relations, New York, 1983.

Carpentes, Susan & W.J.D. Kennedy, Managing Public Dispute, San Francisco, Jossey-Bass, 1988.

Chambo Albert, Mais que font ces diplomats entre deux cocktails, Paris Editions A, Pedone, 1983.

Cohen Herb, You Can Negotiate Anything, Bantam Books, New York, 1980.Cohen, Raymond, Negotiating Across Cultures: Communication Obstacles in Interna-

tional Diplomacy, Washington, D.C., United Institute of Peace, 1991. Coleman Charles, Managing Labor Relations in the Public Sector, Jossey Bass, Ox-

ford, 1990.Conflict Management Group, A Bibliography on Conflict Research and Publications

of the CMG Members, Western Kentucky University, 1987.Culson, Robert, Business Mediation – What You Need to Know, American Arbitra-

tion Association, 1988.Craig, Cordon, Force and Statecraft Diplomatic Problems of our Time, New York,

Oxford University Press, 1983.De Bono, Edward, Conflict: A Better Way to Resolve Them, Cov Whyman Ltd Rea-

ding, 1985.

Bibliografija:


Deutsch, Morton, The Resolution Of Conflict Constructive & Destructive Process, New Haven and London, Yale University Press 1973.

Diebold Jr. William, Bilateralism, Multilateralism and Canada in US Trade Policy Cambridge, MA, Ballinger, 1988.

Druckman Daniel (ed), Negociations: Social Psychological Perspectives, Sage Publica-tions, Beverly Hills, California, 1977.

Druckman, D, Stages, turning points, and crisis: Negotiating military base rights, Spain and the United States. Journal of Conflict Resolution 30, pp. 327–360, 1986.

Dupont Christophe, La Negotiate Coundite Theorie Application, 2 ed., Dalloz, 1986. Escher, Regina, Friedlische Erledigung von streitegen nach dem System der Verienten

Nationen, Zurich, Schultes, 1985.Faure G. Rubin, Jefrrey Z (Ed.), Culture and Negotiation: The Resolution of Water

Disputes, California 1993.Feltham R.G., Diplomatic Handbook, 5th ed., Longman, New York, 1982.Filley, Alan C., Interpersonal Conflict Resolution, Scott Foresman and Company,

Glenview, 1975.

Fisher Glen, International Negotiation: A Cross-Cultural Perspective, Intercultural Press, USA 1980.

Fisher Roger & Ury, William, Getting to Yes: Negotiating Agreement without Giving In, Penguin Books, UK, 1983.

Fisher, R J, The Social Psychology of Intergroup and International Conflict Resolution, Springer-Verlag, New York, 1990.

Folberg, Jay & Alison Taylor, Mediation. A Comprehensive Guide to Resolving Con-flicts without Litigation, San Francisco, Jossey–Bass, 1984.

Frei, Daniel, Assumption and Perception in Disarmament, United Nations IDIR, New York, 1984.

George L. Alexander, Forceful Persuasion: Coercive Diplomacy as an Alternative to War, United States Institute of Peace, Washington, D.C., 1991.

Gottlieb, Marvin & William J. Healy, Making Deals. The Business of Negotiation, New York, New York Institute of France, 1990.

Graham, John L& Yoshihiro Sano, Smart Bargaining. Doing Business with the Japa-nese, Cambridge, MA, Ballinger Publishing, 1984.

Hendond Donald & Hendon, Rebecca A, How to Negotiate Worldwide, Gower, UK, 1989.

Holland, Harrison M., Managing Diplomacy. The United States and Japan, Standford, CA, Hoover Institution, 1984.

Huff, Darrell, How to lie with statistics, Penguin Books, UK, 1985.Ikle, Fred Charles, How Nations Negotiate, Harper & Row, New York, 1987.

203Veton Qatifi

Ilich, John, Power Negotiating, Addison – Wesley Publishing Co, Inc., New York, 1980.

Jandt, Fred E., Win-Win Turning Conflict into Agreement, John Wiley &Sons, New York, 1985.

Jolibert, Alain & Mood Tixier, La Negociation commerciale, Paris, Presses Univer-satiries de France 1984.

Kahn, Robert L. Mayer Zald, Organizations and Nation-States, New Perspective on Conflict and Cooperation, Jossey-Bass, San Francisco, 1990.

Karrass, Chester L., The Negotiation Game, New York, Crowell, 1970.Karrass, Chester L., Give & Take, The Complete Guide to Negotiation Strategies and

Tactics, Thomas K Crowell, New York, 1974.Kelman, H. C., Informal mediation by the scholar/practitioner, In: Bercovitch, J, Ru-

bin, J Z et al., Mediation in International Relations: Multiple Approaches to Conflict Management, St. Martin’s Press, New York, 1992.

Kennedy, Gavin, Everything is Negotiable: How To Negotiate and Win, Hutschinson Business, UK, 1985.

Kennedy, Paul, Strategy and Diplomacy 1870-1945, Glasgow, Fontana Press, 1983.Khawam, Rene, Le Livre des ruses, La strategie politique des Arabes, Paris, Phebus,

1976.

Kindler, Herbert S., Managing Disagreement Constructively, Crisp Publications Inc., California, 1988.

Kissinger, Henry A, Diplomacy, New York, Simon & Schuster, 1994.Kissinger Henry, The White House Years, Weidenfeld and Nicolson, London, 1979.Kheel W., Theodore, The Keys to Conflict Resolution: Proven Methods of Settling

Disputes Voluntarily, Four Walls Eight Windows, New York & London, 2001.

Kremenyuk, Victor (ed.), International Negotiation: Analysis, Approaches, Issues, Jossey-Bass, San Francisco, 1991.

Kressel, K et al., Mediation Research: The Process and Effectiveness of Third-Party Intervention, Jossey-Bass, San Francisco, CA, 1989.

Lall, Arthur S. Multilateral negotiation and Mediation: Instruments and Methods, New York, Pergamon Press, 1985.

Lax David & James Sebenius, The Manager as Negotiator, Bargaining for Cooperative and Competitive Gains, New York, The Free Press, 1986.

Leritz, Len, No Fault Negotiating: A practical guide to the new deal making strategy that lets both sides, New York, Wamer Books, 1987.

Lewicki, Roy and Joseph, Litterer, Negotiation, Richard D Irvin Inc., Illinois, 1985.Lewin, Kurt, Resolving Social Conflict, Harper &Row, UK, 1948.


Lind, E. A. and Tyler, T. R., The Social Psychology of Procedural Justice, Plenum, New York, 1988.

Lockhart, Charles, Bargaining in International Conflicts, Columbia University Press, New York, 1979.

Maddux, Robert, Successful Negotiation: Successful Negotiation Effective Win–Win Strategies & Tactics, Crisp Publications Inc, California, 1988.

March, Robert M. The Japanese Negotiator. Subtlety and Strategy Beyond Western Logic Kodansha International, Tokyo 1988.

Maslow, A.H., Motivation and personality, New York, 1954.Mastenbroek, Williem, Verhandlen: Strategie, Tachtic, Technik, Frakfurte Allgemeine

Zeitung, Wiesbaden, 1992.Mautner-Markof, Frances, Process of International Negotiation, Westview Press, Boul-

der CO 1989.

Mills, Harry A. Negotiation. The Art of Winning, Gower, UK, 1991.Moore, Christopher, W. The Mediation Process. Practical Strategies for Resolving

Conflict, San Francisco, Jossey – Bass, 1987.Mornson, William F., The Pre-Negotiation Planning Book, New York, John Wiley &

Sons, 1985.Murray, Rau & Sherman, Process of Dispute Resolution. The role of Lawyer, The

Foundation Press Inc, Westbury, NY, 1989.Negociatat, ed., Instituti Kosovar për Kërkime dhe Zhvillime të Politikave, KIPRED,

Prishtinë, mars 2005.Nicolson, Harold, The Evolution of Diplomatic Method, London, Constable, 1954.Nicolson Harold, Diplomacy, London, Oxford University Press, 1963.Nierenberg, Gerard I., The Art of Negotiation, New York, Simon & Schuster, 1981.Nierenberg, Gerard I., The Complete Negotiator, New York, Souvenir Press 1987.Northrup, Herbert & Richard Rowan. Industrial & Labor Relations Review: Multina-

tional Bargaining Approaches in the Western European Flat Glass Industry, New York, Cambridge University Press, 1976.

Pfaff, William, `Munich 1938 – What Might Have Been`, International Herald Tri-bune, 22 September 1988.

Pneuman, Roy & Margaret E. Bruehl, Managing Conflict. A Complete Process-Centered Handbook, Prentice Hall, New Jersey, 1982.

Porter, Gareth, A Peace Denied: The US, Vietnam and the Paris Agreement, Indiana University Press, Bloomington, Ind, 1975.

Princen, Thomas, Intermediaries in International Conflict, Princeton, NJ, Princeton University Press, 1992.

205Veton Qatifi

Pruitt, D. G., Social conflict, In: Gilbert, D T, Fiske, S. T. and Lindzey, G., Ed., (4th ed.), The Handbook of Social Psychology Vol. 2, McGraw-Hill, Boston, MA, 1998.

Pruit, Dean & Jeffrey Rubin, Social Conflicts, Escalation. Stalemate and Settlement, New York, Random House, 1986.

Pruitt, Dean G., Negotiating Behavior, Academic Press, NY 1981.Pruitt, D. G. and Carnevale, P. J., Negotiation in Social Conflict, Brooks/Cole, Pacific

Grove, CA, 1993.

Pye, Lucian, Chinese negotiating Style, Cambridge, MA, Oelgeschaler, Gunn & Hain, 1982.

Raiffa, Howard, The Art and Science of Negotiation, Cambridge, MA, Harvard Uni-versity Press, 1982.

Robert L., Rothstein, Global Bargaining, Princeton University Press, Princeton, NJ, 1986.

Rubin, Jeffrey Z., Dynamics of Third Party Intervention. Kissinger in the Middle East, New York, Praeger, 1981.

Rubin, J Z, Pruitt, D. G., and Kim, S. H., Social Conflict: Escalation, Stalemate, and Settlement (2nd ed.), McGraw-Hill, New York, 1994.

Rummel, Rudolphe, Understanding Conflict and War. The Dynamic Psychological Field, John Wiley & Sons, New York, 1975.

Saner, Raymond, What history teaches us about negotiating behavior), Negotiation Magazine Vol. IV No. 2 June 1991.

Saner, Raymond, How to Conduct Business Negotiation with Americans, Commercial Times, Taipei, May 3, 1986.

Saner, Raymond, Yiu , Lichia Sondergaard, Mikael, Business Diplomacy Management: A Core Competency for Global Company of Management Executive 14, No. 1, February 2000.

Saner, Raymond, Yiu, Lichia, Stake Holder on Third Party Intervention on Cyprus, www.transcend.org March, 2000.

Saner, Raymond, Verhandlngstechnik Strategie-Taktik-Motivation-Verhalhten-Delega-tions fuhrung”, Paul Haupt, Publishers, CH-Berne, 1997.

Schelling, Thomas C., The Strategy of Conflict, Harvard University Press, Cambridge, MA 1980.

Scheling, Thomas C., The Strategy of Conflict, Oxford University Press, London, 1963.

Scheling in “Arms and Influence”, Yale University Press, New Haven & London, 1966.

Schmitt, Carl, `Conpect of the Political`, In: J.Huizinga, Homo Ludens, Hamburg, 1933.


Schweitzer, Sydney C., Winning with Deception and Bluff, Prentice–Hall, Inc., New Jersey, 1979.

Scott Bills, The Skill of Negotiation, Gower, UK, 1981.Sebenius, James K, Negotiating of the Sea: Lessons in the Art and Science of Reach-

ing Agreement, Harvard University Press, Cambridge MA, 1984.

“Simulime të Negociatave Ndërkombëtare për studentë nga rajoni i Serbisë, Kosovës dhe Maqedonisë”, Doracak, Center of Development of Civil Society, Mileni-jum, 2006.

Sherif, M., Group Conflict and Cooperation, Routledge and Kegan Paul, London, 1966.

Snyder, Glenn&Diesing, Paul Conflict Among Nations: Bargaining, Decision Mak-ing and System Structure in International Crisis, Princeton University Press, Princeton NJ, 1977.

Spector, Bertram, Sjosted, Gunnar Zartmann, William (Ed.), Negotiating International Regimes: Lessons Learned from the United Nations Conference on Environ-ment and Development, The Hague, Martinus Nijhoff, 1994.

Steel, Murphy and Russil, It’s a Deal. A Practical Negotiating Handbook, Mc Graw-Hill Book Company, London, 1989.

Stephenson G.M., Brotherton C.J., Industrial Relations. A Social Psychological Ap-proach John Wiley & Sons, New York, 1979.

Sun, Tzu, The Art of War, London, Hooder & Stoughton, 1981.Von Clausewitz, Carl, On War, Reinbek/ Hamburg, Rowholt, 1987.Tajfel, H., Differentiation between Social Groups: Studies in the Social Psychology of

Intergroup Relations, Academic Press, New York, 1978.Tang, Rossalie L., Business Negotiating with the Japanese, Lexington Books, Lexington

Books, Lexington MA 1984.

Tjosvold, Dean & David Johnson, Productive Conflict Management Perspective for Organizations, Minnesota, University of California Press, 1989.

Thant, U. View from the UN, David and Charles, London, 1978.Todorov. Antonij; Kanev Dobrin, Angelova Emilija, Radev Ivan, Nikolov Ivelin, Ka-

neva Liljana, Dikova Magdalena, Georgiev Jolian dhe Buruxhieva Tatjana, ed., ‘Menaxhmenti Politik’, Fondacioni Fridrih Ebert dhe Shkolla për menaxhment politik, Sofje, 2002.

Tollison, Robert D., and Willet Thomas D., Institutional Mechanisms for Dealing with International Externalities: A public Choice Perspective in Ryan C. Amacher & Richard James Sweeny (eds.), The Law of the Sea: US Interesting alterna-tives, American Enterprise Institute for Public Policy Research, Washington, D.C., 1976.

207Veton Qatifi

University of Michigan, Alternative Environmental Conflict Management Alternative Approaches: A citizens Manual, University of Michigan, Ann Arbor, Michigan, 1986.

Ury, W. L., Brett, J. M. and Goldberg, S., Getting Disputes Resolved: Designing Sys-tems to Cut the Costs of Conflict, Jossey-Bass, San Francisco, CA, 1988.

Washington: Special Studies Series on Foreign Affairs Issues, 1984.Winham, Gilbert R., À Practitioner’s View of International Negotiation`, Woodstock,

S., Urugay Round Negotiation, London Royal Institute of International Affairs 1990,

Yui , Lichia, Saner, Raymond Cognitive Requisites of Global Managers: An Understud-ied Dimension; Human Resources Development Quarterly, Vol.11, 2, 2000.

Zagare, Frank C., Game Theory, Concepts and Applications, Sage Publications, Bev-erley Hills, 1984.

Zartman, I. W., Explaining Oslo, International Negotiation 2, pp. 195–215, 1997.Zartman I. William & Berman, Mauren, The Practical Negotiator, Yale University

Press New Heaven 1982.Zartman I. William ed., International Multilateral Negotiation: Approaches to the

Management of Complexity, San Francisco, Jossey-Bass, 1994.Zartman, I. William, and S. Touval, “International Mediation in the Post-Cold-War

Era”, In Chester Crocker and Fen Hampson, eds., Managing Global Chaos, U.S. Institute of Peace Press, Washington, D.C., 1996.




Pr

ego

vor

ite

za

po

sti

gnuv

awe

na

Ohr

id

ski

ot

do

govo

r

Vet

on

Qat

if

i

Veton Qatifi

Д-р Ветон Љатифи е предавач на Универзитетот на Југоисточна Европа во Македонија. Истовремено работи и како политички аналитичар. Меѓу другото тој предавал и на следните универзитетски центри: Харвард Универзитетот, Џон Ф. Кенеди Владина школа (САД); Лондонската школа за економија и политички науки (Велика Британија); Европската академија на Берлин (Германија); Савариа Меѓународен Универзитет (Унгарија); Универзитетот на Мисури (САД); Универзитетот на Масачусетс (САД), и др.

Автор е на книгата “Macedonian Challenges in the Process of Democratization and Stabilization” (КАС, 2003). Автор е и на низа поглавја од книги и други томови главно објавени на англиски јазик.

Ветон Љатифи докторирал во областа на Политичките науки, додека магистрирал во областа на Меѓународните односи и дипломатија.

За секој коментар и сугестија околу оваа книга пиши му на авторот на следната e-mail адреса: [email protected]

Documents

PREGOVORITE ZA POSTIGNUVAWE NA OHRIDSKIOT DOGOVOR