PREDSTAVITVENI ZBORNIK - University of Ljubljana · 2018. 2. 12. · University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana ... kritičnost, (samo)refleksivnost,

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92 233

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

Univerzitetni študijski program prve stopnje

RAZREDNI POUK

Študijsko leto 2018/2019

Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja

1

1. SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Ime: RAZREDNI POUK

Vrsta: univerzitetni študijski program prve stopnje (UN)

Trajanje: 4 leta

Število ECTS: 240

Smeri: program nima smeri

Moduli študijskega programa: program nima modulov

Strokovni naslov diplomanta: profesor /profesorica razrednega pouka (UN)

2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA

Temeljni cilji

Temeljni cilji študijskega programa razredni pouk so usposobiti diplomanta za:

- nadaljevanje študija na drugi stopnji, s katerim bo pridobil kompetence za samostojno

delo v razredu v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole,

- drugega učitelja v prvem razredu osnovne šole,

- delo v podaljšanem bivanju osnovne šole,

- samostojno delo na različnih področjih vzgoje in izobraževanja, v družbenih dejavnostih

ter v svobodnih poklicih, kar mu bo omogočalo široko temeljno pedagoško znanje.

Kompetence

PeF UL se je leta 2002 vključil v projekt Tuning (Tuning Educational Structures in Europe), ki

ga je podprla Evropska unija v programu Socrates Erasmus (http://www.unideusto.org/tuning/).

V okviru projekta je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in

izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. S

sodelovanjem v projektu je PeF UL nato uporabila metodologijo opredeljevanja kompetenc,

prilagodila skupaj razviti seznam in ga uporabila pri oblikovanju novih študijskih programov

(gl. zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov; ur. T. Devjak in S.

Tancig; Ljubljana: PeF UL, 2006). Tako oblikovani seznami kompetenc so bili preverjeni pri

zainteresiranih partnerskih skupinah (to so: nekdanji diplomanti, delodajalci in visokošolski

učitelji) ter razdeljeni v tri skupine: dve skupini splošnih (skupina A vsebuje splošne

kompetence vseh visokošolskih diplomantov ne glede na smer študija, skupina B pa splošne

kompetence diplomantov s študijskega področja izobraževanja učiteljev in izobraževalnih ved)

in skupina predmetnospecifičnih kompetenc , ki izražajo posebnosti vsakega posameznega

študijskega programa).

(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov

1. Sposobnost sporazumevanja, sodelovalno/timsko delo.

2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.

3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.

4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo) evalviranje in

prizadevanje za kakovost.

5. Splošna razgledanost, sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki z drugih strokovnih in

znanstvenih področij.

http://www.unideusto.org/tuning/


2

6. Iniciativnost, ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega

usposabljanja.

7. Informacijska pismenost.

8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola

izvajanja načrtov.

9. Sporazumevanje v tujem jeziku.

(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov – strokovnih delavcev v vzgoji in

izobraževanju

1. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in

izobraževanju).

2. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije, obvladovanje komunikacijskih in

drugih socialnih veščin.

3. Poznavanje, razumevanje in delovanje v skladu z razvojnimi zakonitostmi, različnostjo

in potrebami posameznika.

4. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih

temeljih.

5. Poznavanje in upoštevanje institucionalnih okvirov dela (zahteve, zakonodaja,

dokumentacijske potrebe, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela).

6. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.

7. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje

profesionalno-etičnih vprašanj.

8. Poznavanje, razumevanje in delovanje v skladu z načeli inkluzivnosti,

nediskriminativnosti in multikulturalnosti.

(C) Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

1. Poznavanje vsebine in metodike področja.

2. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na

predmetnem področju.

3. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.

4. Uporaba specialnopedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.

5. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.

6. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito

učenje.

7. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in spremljanje napredka učencev

na kognitivnem in nekognitivnem področju.

8. Sporazumevanje s strokovnjaki z različnih vzgojno-izobraževalnih področij.

9. Sodelovanje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence.

10. Razumevanje odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in socialnim okoljem –

sistemsko gledanje in delovanje.

11. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njegovih močnih in šibkih

področij (tako kognitivnih kot nekognitivnih) ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih,

socialnih, kulturnih).

12. Poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev v prvih dveh

vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav,

celostno pojmovanje otroka, spodbujanje razvoja učenca v odgovornega člana družbe.

13. Razumevanje in uporaba strokovnega znanja za doseganje kurikularnih ciljev v prvih

dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike,

naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje.


3

14. Estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških

področjih.

15. Poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojno-

izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja,

tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost med-

predmetnega povezovanja.

16. Pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine.

17. Prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in

kulturno različnost učencev.

18. Poznavanje in razumevanje osnovnih spoznanj specialno-pedagoških strok, povezanih

z delom z otroki s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke prvih dveh triletij

osnovne šole.

19. Sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki,

mreže šol …).

20. Ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov in učinkovito

razreševanje disciplinskih problemov ter razvijanje socialnih veščin.

3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

Splošni pogoji za vpis v program

V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil maturo ali je pred 1. 6. 1995

končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

- splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 60% točk,

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk.

4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI,

PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se

izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega

znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne 29. 05. 2007 in posebnega

Pravilnika o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj,

ki ga je sprejel Senat UL PeF na seji dne 24. 01. 2013 in je objavljen na spletnih straneh

fakultete).

Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidatke in kandidati pridobili pred vpisom v

program po formalni poti, se prične na pobudo študentke oziroma študenta, ki v referat odda

pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami,

ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni

pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki oceni ali je mogoče znanje in spretnosti,

pridobljene pred vpisom v program na formalen način, priznati kot študijsko obveznost.


4

Prizna se lahko za največ 24 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Študentom je možno priznati splošne izbirne predmete (v obsegu do 12 KT) in strokovne izbirne

predmete (v obsegu do 12 KT), v kolikor jih je opravil v primerljivem pedagoškem študijskem

programu.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot opravljena študijska

obveznost in jo je potrebno ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov

po ECTS.

5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 KT.

Manjkajoče KT iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku.

Izjemoma se študent lahko vpiše v višji letnik (če kandidat ne doseže predpisanih 54 KT) ob

upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa 153. člen Statuta UL.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent mora zbrati vsaj 30 KT za letnik, ki ga želi ponavljati. Študent lahko med študijem

enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program.

Pogoji za podaljšanje statusa študenta so opredeljeni v 153. in 158. členu Statuta UL.

6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Kandidat mora za dokončanje študija zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov

programa (obvezni, izbirni ipd.). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene

na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oz. dosežene na podlagi

priznanega znanja in spretnosti, če so bile dosežene v skladu z zakonom, s Statutom UL in

pravili PeF ter bile potrjene na organih fakultete.

7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI

Prehajanje med programi poteka ob upoštevanju 181. do 189. člena Statuta UL.

Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:

- kandidat za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem

programu univerze, na katero je vpisan;

- izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega

se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne

izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoč, če

- se kandidatu pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih

je opravil na prvem (prejšnjem) študijskem programu;

- kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa;

- izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v

katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija

diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.


5

8. NAČINI OCENJEVANJA

Iz učnih načrtov študijskih programov UL PeF je razviden način ocenjevanja, ob zaključku

vsakega semestra pa referat za študijske zadeve naredi analizo opravljenih študijskih obveznosti

(dosežki študentk in študentov v kreditnih točkah po zaključenem izpitnem obdobju). Z analizo

so seznanjeni predstojnice in predstojniki oddelkov, ki o dosežkih opravijo pogovor z

visokošolskimi učiteljicami, učitelji, sodelavkami, sodelavci in študentkami, študenti ter

oblikujejo načrt za izboljšanje stanja. Vsaki študentki oziroma študentu je dostopna analiza

izpita na govorilnih urah. Dokument o spodbujanju kakovosti pri študiju (http://www.pef.uni-

lj.si/index.php?id=508) je dostopen na spletni strani fakultete. Učiteljice in učitelji pri

objavljanju rezultatov pisnega preverjanja znanja le-te objavijo na spletni strani oziroma v VIS,

kar omogoča, da študentka oziroma študent svoj rezultat primerja z rezultati drugih, pri čemer

je zagotovljeno varovanje zasebnosti, saj so rezultati objavljeni pod vpisnimi številkami.

http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508




6

9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA S PREDVIDENIMI NOSILCI

1. letnik, 1. semester (zimski) 1. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji. ** Študentka oz. študent izbere ali Angleški jezik ali Nemški

jezik.

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge obl.

š.

A – Obvezni splošni predmeti

1. Didaktika (s pedagoško prakso I) Milena Valenčič Zuljan 45 45 15* 135 240 8

2.

Razvojna psihologija (s

pedagoško prakso I) Helena Smrtnik Vitulić 60 30 30 15* 135 270 9

3. Tuji jezik: Angleški jezik ali

Nemški jezik**

Karmen Pižorn (ang. j.)

Brigita Kosevski Puljić (nem. j.) 30 30 60 120 4

B – Obvezni strokovni predmeti

4. Matematika

Tatjana Hodnik Čadež, Zlatan

Magajna 60 60 150 270 9

SKUPAJ 195 165 30 30 480 900 30

DELEŽ

21,67

%

18,33

% 3,33 % 3,33 % 53,34 %

100,00

% /


7

1. letnik, 2. semester (letni)

2. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge

obl. š.


1.

Informacijsko komunikacijske

tehnologije v izobraževanju Jože Rugelj 15 15 15 75 120 4


2. Slovenski jezik I Marja Bešter Turk 60 30 90 180 6

3. Uvod v književnost Milena Mileva Blažić 30 15 75 120 4

4. Naravoslovje, kemijske vsebine Iztok Devetak 30 5 21 4* 60 120 4

5. Naravoslovje, fizikalne vsebine Jerneja Pavlin 30 5 21 4* 60 120 4

6. Naravoslovje, biološke vsebine Gregor Torkar 30 5 21 4* 60 120 4

7. Glasba Brina Jež Brezavšček 15 15 15 75 120 4

SKUPAJ 210 15 75 93 12 495 900 30

DELEŽ 23,33 % 1,67 % 8,33 % 10,33 % 1,33 % 55,00 %

100,00

% /


8

2. letnik, 3. semester (zimski)

3. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji. ** Študentka oz. študent izbire med 15 urami seminarja pri

Slovenskem jeziku II in pri Mladinski književnosti (1 KT).

Zap.

št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge obl.

š.


1.

Teorija vzgoje s pedagoško prakso

II Mojca Peček Čuk 60 60 15* 135 270 9


2. Slovenski jezik II Marja Bešter Turk 45 0/15** 15 30 120/135

210/

240 7/8

3. Mladinska književnost Igor Saksida 45 0/15** 30 75/90

150/

180 5/6

4. Didaktika glasbene vzgoje I Barbara Sicherl – Kafol 15 30 75 120 4

C - Strokovni izbirni predmeti

5. C - Strokovni izbirni predmet Različne nosilke in nosilci 30 30 60 120 4

SKUPAJ 195 15 135 60 15 480 900 30

DELEŽ 21,67 % 1,67 %

15,00

% 6,67 % 1,67 % 53,33 %

100,00

% /


9


4. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge obl.

š.


1. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 15 75 150 5

2. Pedagoška psihologija Mojca Juriševič 60 30 30 15* 135 270 9


3. Didaktika slovenskega jezika Marja Bešter Turk 30 15 20 55 120 4

4. Didaktika književnosti Igor Saksida 30 15 10 65 120 4

5. Didaktika matematike I Tatjana Hodnik Čadež 60 30 150 240 8

SKUPAJ 210 120 75 15 480 900 30

DELEŽ

23,33

%

13,33

% 8,33 % 1,67 % 53,34 %

100,00

% /



10

5. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi). ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega

dela.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge obl.

š.

B – Obvezni strokovni

predmeti

1. Didaktika slovenščine

Marja Bešter Turk, Saksida

Igor 24 6* 60 90 3

2. Didaktika matematike II Tatjana Hodnik Čadež 15 42 3* 60 120 4

3. Družboslovje Maja Umek, Darja Kerec 60 30 20 10** 90 210 7

4.

Teorija športa z didaktiko

športne vzgoje I Vesna Štemberger 30 15 30 75 150 5

5.

Ustvarjalni gib in lutka pri

pouku Alenka Vidrih 15 15 60 90 3


6. C - Strokovni izbirni predmet Različne nosilke in nosilci 30 30 60 120 4

D - Splošni izbirni predmeti

7. D - Splošni izbirni predmet Različne nosilke in nosilci 30 30 60 120 4

SKUPAJ 180 30 110 96 19 465 900 30

DELEŽ 20,00 %

3,33

%

12,22

% 10,67 % 2,11 % 51,67 %

100,00

% /


11


6. semester * Priprava seminarske naloge je izbirna. Študentka oz. študent opravi seminarsko nalogo pri Didaktiki družboslovja I in pri Didaktiki naravoslovja I (2 KT).

** Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji.


Kontaktne ure Sam.

delo

študent

a

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge obl.

š.


predmeti

1. Didaktika družboslovja I Maja Umek 30 0/15* 30 60/105

120/

180 4/6

2. Didaktika naravoslovja I

Darja Skribe Dimec, Iztok

Devetak, Jerneja Pavlin 30 0/15* 30 60/105

120/

180 4/6

3. Didaktika glasbene vzgoje II Barbara Sicherl – Kafol 30 30 60 120 4

4. Teorija likovnosti z didaktiko

Beatriz Gabriela Tomšič

Čerkez 45 30 75 150 5

5.


športne vzgoje II Vesna Štemberger 45 30 75 150 5

E- Praksa

6. Pedagoška praksa III Maja Umek 90** 90 180 6

SKUPAJ 180 15 30 120 90 465 900 30

DELEŽ

20,00

%

1,67

%

3,33

%

13,33

% 10,00 %

51,67

%

100,00

% /


12


7. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi). ** Obseg ur se izvede v obliki terenskih

vaj (bazen).


Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge

obl. š.


1.

Inkluzivna vzgoja in

izobraževanje

Mojca Lipec Stopar, Alenka

Kobolt 60 30 90 180 6


predmeti

2. Didaktika družboslovja II Maja Umek 15 12 3* 60 90 3

3. Didaktika naravoslovja II Darja Skribe Dimec 15 12 3* 60 90 3

4. Tehnika z didaktiko Janez Jamšek 15 30 45 90 3

5. Didaktika glasbene vzgoje III Barbara Sicherl – Kafol 30 27 3* 60 120 4

6. Likovna didaktika I


Čerkez 30 30 60 120 4

7.


športne vzgoje III Vesna Štemberger 15 7

3*

20** 45 90 3


8. D - Splošni izbirni predmet

Nosilke, nosilci izbirnih

predmetov 30 30 60 120 4

SKUPAJ 210 60 118 32 480 900 30

DELEŽ

23,33

%

6,67

%

13,11

% 3,56 % 53,33 %

100,00

% /


13


8. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi).** Obseg ur se izvede v obliki praktičnega

pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji.


Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge obl.

š.


1. Filozofija edukacije Janez Krek 45 30 45 120 4

2. Sociologija vzgoje Slavko Gaber 45 30 45 120 4

3.

Angleščina skozi osnovnošolski

kurikul Karmen Pižorn 30 30 60 120 4


4. Likovna didaktika II


Čerkez 30 27 3* 60 120 4


5. C - Strokovni izbirni predmet


predmetov 30 30 60 120 4


6. D - Splošni izbirni predmet


predmetov 30 30 60 120 4

E - Praksa

7. Pedagoška praksa IV Maja Umek 90** 90 180 6

SKUPAJ 210 150 27 93 420 900 30

DELEŽ 23,33 %

16,67

% 3,00 % 10,33 % 46,67 %

100,00

% /


14

210. PODATKI O MOŽNOSTIH IZBIRNIH PREDMETOV IN MOBILNOSTI

Študijski program vsebuje 6 izbirnih predmetov po 4 KT (skupaj 24 KT). Tri izbirne predmete študent izbere med izbirnimi predmeti stroke (C) in

tri med fakultetnimi izbirnimi predmeti (D- splošni izbirni predmeti), slednji so lahko tudi iz drugih fakultet ali univerz.

Študent lahko 30 KT obveznega ali izbirnega dela programa pridobi na kateremkoli verificiranem programu razrednega pouka v tujini

(mobilnost).


=> izvedba v 3., 5. in 8. semestru

Študentka oziroma študent izbere iz spodnjega nabora tri predmete, skupaj v višini vsaj 12 KT. * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi). Pri predmetih

Pevski zbor I in Pevski zbor II opravi štiri (4) nastope. Pri predmetu Pevski zbor III opravi deset (10) nastopov.

Zap. št. Predmet Nosilec

Kontaktne ure

Sam. delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Klinične

vaje

Druge obl.

š.

1. Angleščina I – Jezikovne

zmožnosti Karmen Pižorn 30 30 60 120 4

2. Angleščina II – Angleška

izgovorjava za učitelje Karmen Pižorn 30 30 60 120 4

3. Angleščina III – Priprava na

izpit na jezikovni ravni C1 Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4

4. Didaktična igra pri pouku

slovenščine Igor Saksida 30 30 60 120 4

5. Didaktične igre v naravoslovju Jerneja Pavlin, Katarina Susman 30 30 60 120 4

6. Didaktično-matematična

delavnica Tatjana Hodnik Čadež 30 30 60 120 4


15

7. Didaktika medijev Marjan Blažič 30 30 60 120 4

8.

EPTE Družba, kultura,

vzgoja/EPTE Society,

CultureandEducation Pavel Zgaga, Slavko Gaber

24 6 120 150 5

9. EPTE Matematika/EPTE

Mathematics Tatjana Hodnik Čadež 24 6 120 150 5

10. EPTE Okolje in trajnostni razvoj Gregor Torkar, Iztok Devetak 24 6 120 150 5

11. EPTE Pedagogika in didaktika

Milena Valenčič Zuljan, Mojca

Peček Čuk 24 6 120 150 5

12. EPTE Raznojezično in

medkulturno izobraževanje/+

Karmen Pižorn, Milena Mileva

Blažić 24 6 120 150 5

13. EPTE Umetnost/+

Edvard Majaron, Barbara Sicherl

Kafol 24 6 120 150 5

14. Evolucija človeka Gregor Torkar 30 30 60 120 4

15.

Glasba v stilnih obdobjih in

obravnava praktičnih elementov

glasbenega stavka Brina Jež Brezavšček

15 15 15 10 5 60 120 4

16. Gledališče v razredu Alenka Vidrih 30 30 60 120 4

17. Izbrana poglavja iz ekonomike

in tekstila Francka Lovšin Kozina 30 15 15 60 120 4

18. Književnost z didaktiko Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

19. Kulturna dediščina Slovencev Darja Kerec, Maja Umek 30 20 10* 60 120 4

20. Matematika skozi angleščino

Tatjana Hodnik Čadež, Karmen

Pižorn 30 30 60 120 4

21. Medkulturna mladinska

književnost Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

22. Naravoslovni obiski

Darja Skribe Dimec, Jerneja

Pavlin 30 30 60 120 4

23. Pedagogika Marije Montessori

za učitelje razrednega pouka Darja Skribe Dimec 30 30 60 120 4


16

24. Pevski zbor I Brina Jež Brezavšček 45 15** 60 120 4

25. Pevski zbor II Brina Jež Brezavšček 45 15** 60 120 4

26. Pevski zbor III Brina Jež Brezavšček 30 30** 60 120 4

27. Pragmatično jezikoslovje Marja Bešter Turk 30 30 60 120 4

28. Pravljičarstvo Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

29. Prometna vzgoja in kolesarski

izpit v osnovni šoli Maja Umek 30 30 60 120 4

30.

Prostorsko oblikovanje v 1. in 2.

vzgojno-izobraževalnem

obdobju Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez

30 30 60 120 4

31. Psihologija družine in

sodelovanje s starši Olga Poljšak - Škraban 30 30 60 120 4

32. Računanje nekdaj in danes Vida Manfreda Kolar 30 30 60 120 4

33. Slikanica Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

34. Tehnična ustvarjalnost na

razredni stopnji Janez Jamšek 30 30 60 120 4

35. Ustvarjalni gib pri pouku Simona Tancig 30 30 60 120 4

36.

Vizualna didaktična sredstva v

1. in 2. vzgojno-izobraževalnem

obdobju Beratriz Gabriela Tomšič Čerkez

30 30 60 120 4

37. Zimske aktivnosti v naravi Vesna Štemberger 15 45 60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /

3


17


D – Splošni izbirni predmeti

Študentka oziroma študent izbere iz spodnjega nabora tri predmete, skupaj v višini 12 KT. Izbira lahko tudi iz ponudbe splošnih D izbirnih predmetov

drugih članic Univerze v Ljubljani. *Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela (ekskurzije in obiski institucij).

Zap.

št. Predmet Nosilec

Kontaktne ure Sam.

delo

študenta

Ure

skupaj

ECT

S Pred. Sem. Vaje

Kliničn

e vaje

Druge obl.

š.

1. Angleščina III – priprava na izpit

na jezikovni ravni C1 Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4

2. Angleščina in računalništvo v

pedagoški stroki

Karmen Pižorn, Mateja Dagarin

Fojkar 30 30 60 120 4

3. Atletske vsebine in igre z loparji

v osnovni šoli Vesna Štemberger 5 55 60 120 4

4. Branje in pisanje besedil v

pedagoški stroki v angleščini

Karmen Pižorn, Mateja Dagarin

Fojkar 30 30 60 120 4

5. Branje, pisanje, govor in

poslušanje v angleščini Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4

6. Didaktične igre v naravoslovju Jerneja Pavlin, Katarina Susman 30 30 60 120 4

7. Dodatne vsebine športne vzgoje

v programu osnovne šole Vesna Štemberger 15

30 15* 60 120 4

8. EPTE Družba, kultura, vzgoja Pavel Zgaga, Slavko Gaber

24

6 120 150 5

9. EPTE Matematika Tatjana Hodnik Čadež 24 6 120 150 5

10. EPTE Okolje in trajnostni razvoj Gregor Torkar, Iztok Devetak

24

6 120 150 5

11. EPTE Pedagogika in didaktika

Milena Valenčič Zuljan, Mojca

Peček Čuk 24

6 120 150 5


18

12. EPTE Raznojezično in

medkulturno izobraževanje

Karmen Pižorn, Milena Mileva

Blažić 24

6 120 150 5

13. EPTE Umetnost

Edvard Majaron, Barbara Sicherl

Kafol 24

6 120 150 5

14. Film v angleščini Karmen Pižorn 30 30 60 120 4

15. Gibanje za zdravje Vesna Štemberger 15 45 60 120 4

16. Gimnastične vsebine v osnovni

šoli Vesna Štemberger 5 55 60 120 4

17. Glasbena ustvarjalnost Brina Jež Brezavšček 30 30 60 120 4

18. Govorna komunikacija v

angleščini za učitelje Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4

19. Igraje v svet glasbe Barbara Sicherl Kafol 30 30 60 120 4

20. Igre z žogo v osnovni šoli Vesna Štemberger 5 55 60 120 4

21. Inkluzivne vzgojno-

izobraževalne prakse Mojca Peček Čuk 30 30 60 120 4

22. Instrumentalna igra I Barbara Sicherl - Kafol 30 30 60 120 4

23. Instrumentalna igra II Barbara Sicherl - Kafol 30 30 60 120 4

24. Instrumentalna igra III Barbara Sicherl - Kafol 30 30 60 120 4

25. Interkulturna Slovenija v

multkulturni Evropi

Darja Kerec, Maja Umek, Milena

Mileva Blažić, Brina Jež

Brezavšček

10 10 10** 120 150 5

26. Izletništvo, pohodništvo,

gorništvo Vesna Štemberger 15 15 30* 60 120 4

27. Medkulturna mladinska

književnost Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

28. Načini vzpostavljanja discipline Irena Lesar 30 20 10* 60 120 4

29. Naravoslovje v raziskovalnih

škatlah Darja Skribe Dimec 30 30 60 120 4

30. Osnove supervizije Tomaž Vec 15 45 60 120 4

31. Pedagogika Marije Montessori Darja Skribe Dimec 30 30 60 120 4


19

32. Pedagoško sporazumevanje v

slovenščini Marja Bešter Turk 30 30 60 120 4

33. Podaljšano bivanje

Mojca Peček Čuk, Alenka Polak,

Milena Valenčič Zuljan 30 20 10** 60 120 4

34. Samopodoba otroka in

mladostnika v šoli Mojca Juriševič 30 30 60 120 4

35. Slikanica Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

36. Slovenska ljudska glasbena

dediščina I Barbara Sicherl – Kafol 30 30 60 120 4

37. Slovenska ljudska glasbena

dediščina II Barbara Sicherl – Kafol 30 30 60 120 4

38. Spoznavamo in predstavljamo

Slovenijo Darja Kerec 30 20 10** 60 120 4

39. Šola, pravičnost in učinkovitost Slavko Gaber, Zdenko Kodelja 30 30 60 120 4

40. Šolska interpretacija sodobne

mladinske književnosti Igor Saksida 30 30 60 120 4

41. Timsko delo v vzgoji in

izobraževanju Alenka Polak 30 30 60 120 4

42. Ustvarjalno pisanje Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4

43. Vsebine športne vzgoje na

prostem Vesna Štemberger 15 15** 120 150 5

44. Zborovodstvo I Brina Jež Brezavšček 15 33 12** 60 120 4

45. Zborovodstvo II Brina Jež Brezavšček 8 30 22** 60 120 4

46. Zimske aktivnosti v naravi Štemberger Vesna 15 45* 60 120 4

SKUPAJ / / / / / / / /


20

11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV

A - OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI

DIDAKTIKA (S PEDAGOŠKO PRAKSO I)

Študenti pri predmetu usvojijo temeljne didaktične pojme, ki jih znajo v pedagoški

komunikaciji z učenci, sodelavci, starši in širšo pedagoško javnostjo argumentirano in

premišljeno uporabljati. Temeljni namen predmeta je usposabljanje študentov za načrtovanje,

premišljeno izvajanje in kritično vrednotenje učnega procesa in lastnega profesionalnega

razvoja. Zato je pomemben cilj pridobivanje spretnosti načrtovanja in oblikovanja učnih ciljev,

spoznavanja učnih metod, oblik in pristopov, modelov diferenciacije, artikuliranje učnega

procesa: od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja ter sistematično spremljanje in analiziranje

pouka. Predmet prispeva k oblikovanju razmišljujočega učitelja tudi s kritičnim analiziranjem

vpliva učiteljevih (lastnih) pojmovanj pouka in znanja na izpeljavo in vrednotenje pouka ter na

pripravljenost za inoviranje pedagoške prakse.

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA (S PEDAGOŠKO PRAKSO I)

Študenti spoznajo temeljne zakonitosti razvoja ter interakcijsko delovanje dejavnikov, ki

vplivajo na različna področja razvoja (biosocialni, kognitivni in psihosocialni). Seznanijo se s

teorijami razvoja ter s spodbudnimi in škodljivimi vplivi okolja na razvojni proces v različnih

razvojnih obdobjih, s poudarkom na šolskem otroku (srednje otroštvo in mladostništvo).

Ozavestijo učiteljev vpliv na učence in njihovo odzivanje in prepoznavajo razvojne značilnosti

in posebnosti individualnega otroka v konkretnem šolskem prostoru ter kako v skladu s

teoretičnimi ugotovitvami ukrepati v korist otrokovemu razvoju.

TUJI JEZIK (angleški jezik)

Študentje se pri predmetu Angleški jezik seznanijo z različnimi vidiki, teorijami in dognanji na

področju učenja in poučevanja v osnovni šoli na razredni stopnji, pri čemer jim tuji jezik

(angleščina) služi kot instrument spoznavanja in ozaveščanja prej omenjenih prvin. Študentje

izboljšujejo znanje in vse štiri jezikovne spretnosti v angleškem jeziku (branje, poslušanje,

govor in pisanje), kot jo zahteva poklicno delo bodočega učitelja razrednega pouka. Spoznavajo

različne učne strategije, strategije branja, med njimi še posebej tiste, ki so osnova za kakovostno

učenje in osvajanje tujih jezikov. Študentje razvijajo tudi strategije in tehnike nastopanja v

angleškem jeziku, pri čemer je poseben poudarek namenjen javnem govoru.

TUJI JEZIK (nemški jezik)

Študenti se usposobijo za pridobivanje in posredovanje informacij v nemškem jeziku s

poudarkom na terminologiji stroke ob uporabi tujejezičnih virov in IKT tehnologije.

Nadgrajujejo jezikovno znanje in spretnosti na ravni B2 (po metodologiji Skupnih evropskih

smernic za učenje, poučevanje in preverjanje znanja jezikov) za smiseln diskurz na strokovnem

in splošnem področju v maternem jeziku in nemščini, ter razvijajo študijske tehnike in strategije

za permanentno samoizobraževanje, stalno refleksijo in evalvacijo.

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V IZOBRAŽEVANJU

Študenti spoznajo osnove izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost

pripomočkov za izboljšanje produktivnosti učitelja, usposabljajo se za uporabo IKT orodja za

komunikacijo in sodelovanje na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.


21

TEORIJA VZGOJE (S PEDAGOŠKO PRAKSO II)

Cilj predmeta je prek poznavanja in razumevanja različnih vzgojnih konceptov in zakonitosti

vzgojnega procesa študente usposobiti za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli,

njihovo analizo in reševanje, kakor tudi pomoč pri oblikovanju lastne profesionalne podobe,

lastnega vzgojnega stila, reflektiranju svojega dela in argumentiranju svojih strokovnih

odločitev.

PEDAGOŠKA METODOLOGIJA

Cilj predmeta je usposobiti študente za raziskovanje na pedagoškem področju, za

samoevalviranje lastne prakse in za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in njemu sorodnih

strokovnih področij. Študenti se seznanijo z različnimi vrstami raziskav, s potekom in

značilnostmi raziskovalnega procesa in z osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne

obdelave podatkov.

PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA

V okviru predmeta študenti razvijajo učne strategije za aktivno in samostojno

(samouravnavano) učenje ter se usposabljajo za spodbujanje učnega razvoja učencev. Učenje

in poučevanje spoznavajo kot interaktivni proces v kontekstu različnih dejavnikov učne

uspešnosti in ozaveščajo svojo strokovno vlogo v njem. Z aktivnimi študijskimi pristopi, ki

spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja in refleksije, poglabljajo znanje o različnih pedagoško-

psiholoških problemih, s katerimi se učitelji vsakodnevno srečujejo v pedagoški praksi

(individualne razlike med učenci, učna motivacija, ocenjevanje, razredna interakcija, timsko

delo, komunikacija s starši). Naučijo se voditi učni portfolio.

INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Predmet usposablja študente za boljše razumevanje in prepoznavanje različnih skupin otrok s

posebnimi potrebami. Študentje usvajajo strategije razvijanja znanja, sposobnosti in spretnosti

potrebnih za učinkovito učenje in socialno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v okolje

ter pri tem spoznajo svojo in vlogo drugih strokovnjakov.

FILOZOFIJA EDUKACIJE

Študenti poglobijo poznavanje problematike in vloge filozofskega mišljenja v kulturi,

povezujejo izbrana filozofska vprašanja z disciplinarno problematiko svoje študijske usmeritve

in nalogami pedagoškega poklica, odpirajo si obzorja za širše razumevanje strokovnega

področja, usposabljajo se za avtonomno oblikovanje in argumentiranje lastnih stališč ter za

tolerantnost do drugačnih pogledov kakor tudi za razumevanje kompleksnosti strokovnih in

socialnih nalog učitelja ter za razumevanje etičnih razsežnosti pedagoškega poklica.

SOCIOLOGIJA VZGOJE

Študenti spoznajo in razumejo mesto vzgoje in izobraževanja otrok kot enega od družbenih

podsistemov ter socialno pogojenost edukacije. Spoznajo razliko med skupnostjo (družina,

oddelek v šoli) in družbo (narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Skušajo razumeti

kompleksnost »šole« kot elementa družbene reprodukcije in pri tem reflektirajo (ne)možnost

privzgajanja vrednot. Razumejo pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice.

Reflektirajo reprodukcijo neenakosti, sobivanje različnih kultur in pravico do drugačnosti.

Reflektirajo in kritično ovrednotijo različne pedagoške izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi

in šoli.


22

ANGLEŠČINA SKOZI OSNOVNOŠOLSKI KURIKUL

Študentje pri predmetu spoznavajo vsebinsko in jezikovno integrirano učenje (CLIL) in njegove

prednosti, še posebej pri matematiki. Študentje berejo, poslušajo, gledajo, pišejo, analizirajo in

evalvirajo besedila s področja osnovnošolskega kurikula v angleščini, še posebej tista, ki se

nanašajo na poučevanje otrok vključenih v prvo in drugo triletje. Spoznajo, opazujejo in

uporabljajo izraze, ki so značilni za besedila in učbeniška gradiva v angleščini z naslednjih

predmetnih področij: matematike, naravoslovja, družboslovja, športne, likovne in glasbene

vzgoje itd. Pri tem uporabljajo različne vire besedil, tako učbeniška gradiva, strokovna besedila,

časopisne članke, zvočne posnetke, televizijske oddaje itd. Spoznajo in uporabljajo tudi

določeno znanstveno besedišče, ki se uporablja v povzetkih znanstvenih besedil.

B - OBVEZNI STROKOVNI OBVEZNI PREDMETI

MATEMATIKA

Predmet usposablja študenta za sintetično, analitično, ustvarjalno in kritično mišljenje, za

razvijanje in uporabo različni strategij reševanja matematičnih problemov ter za poglobljeno

poznavanje in razumevanje ozadja vsebin pouka matematike v prvih dveh triletjih osnovne šole.

Študent si ob študiju predmete razvija občutljivost (osveščenost) za naravno in družbeno okolje,

nacionalno kulturo, dediščino, identiteto ter oblikuje pozitiven odnos do matematike in doživlja

matematiko kot ustvarjalno, estetsko in zanimivo dejavnost.

SLOVENSKI JEZIK I – II

Predmet usposablja študente za učinkovito sporazumevanje z otroki in njihovimi starši ter s

svojimi sodelavci. Študentje usvajajo strategije in načela uspešnega tvorjenja in sprejemanja

besedil ter spoznavajo sestavo sporazumevalne zmožnosti, razumejo vlogo strategij, načel ipd.

ter uporabljajo znanje o tem pri tvorjenju in sprejemanju besedil. Študentje usvajajo lastnosti,

vrste in sestavo besedil (tudi enopovednih) in lastnosti besede ter uporabljajo znanje o tem pri

tvorjenju in sprejemanju (govornih in pisnih) besedil. Seznanijo se tudi z mestom slovenščine

med drugimi jeziki, z družbenim položajem slovenščine v RS ter v zamejstvu in izseljenstvu.

Seznanijo se tudi z razvojem in s pomenom slovenskega jezika v preteklosti.

UVOD V KNJIŽEVNOST

Teoretično seznanjanje s pojmoma književnost za odrasle in mladinska književnost ter dvojnim

naslovnikom. Spoznavanje in nagrajevanje teoretičnega znanja o svetovni mladinski

književnosti, med-kulturnosti, vplivih, recepciji, vzgoji za strpnost, problemski tematiki,

prevodih in različnih med-besedilnih prvinah v književnih besedilih. Seznanjanje z

reprezentativnimi književnimi besedili iz slovenske in svetovne mladinske književnosti.

NARAVOSLOVJE, KEMIJSKE VSEBINE

Študent poglablja razumevanje kemijskih vsebin z vidika povezovanja osnovnih kemijskih

pojmov v naravoslovnih procesih. Pri tem nadgradi osnovnošolsko in srednješolsko znanje

nekaterih vsebin zajetih v odgovorih na vprašanja, kot so: kaj je največje čudo na Zemlji, kakšen

zrak dihamo, kaj poganja naš mobilni telefon, kaj je nafta, ali vemo kaj jemo, ali imamo nevarne

snovi doma, kaj se dogaja s snovmi na Zemlji … Znanje, ki ga študent poglobi pri tem

predmetu, je ključno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa naravoslovnih predmetov

prvih dveh obdobji osnovne šole.


23

NARAVOSLOVJE, FIZIKALNE VSEBINE

Študent pri predmetu poglablja fizikalno znanje potrebno za doseganje kurikularnih ciljev v

prvih dveh triletjih osnovne šole in razvija laboratorijske spretnosti. Cilji predmeta vključujejo

nadgrajevanje razumevanja osnovnih fizikalnih zakonitosti in razvijanja in izvajanja

eksperimentalnega dela. Poudarek pri predmetu je na raziskovalnem in problemskem

spoznavanju osnovnih fizikalnih konceptov preko eksperimentov in opazovanj.

NARAVOSLOVJE, BIOLOŠKE VSEBINE

Predmet usposablja študenta za bolj poglobljeno razumevanje bioloških pojmov in procesov, ki

so pomembni za poučevanje naravoslovnih vsebin v prvem in drugem triletju osnovne šole.

Pri tem študent obnovi in nadgradi osnovnošolsko in srednješolsko znanje o značilnostih žive

in nežive narave, organizaciji živih sistemov (celica, tkiva, organi, organski sistemi, organizem,

populacija, združba, ekosistem, biosfera), razmnoževanju organizmov, klasifikaciji

organizmov, evoluciji, ekologiji in varstvu narave

GLASBA

Predmet usposablja za celovito in refleksivno glasbeno izražanje, izvajanje, poslušanje in

ustvarjanje ob uporabi glasbeno-teoretičnih znanj. Cilji predmeta vključujejo razvijanje

estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do slovenske in svetovne glasbene kulture.

MLADINSKA KNJIŽEVNOST

Predmet usposablja študente za strokovno recepcijo mladinske književnosti, predvsem za njeno

tematsko in žanrsko raznovrstnost glede na različne poetike in literarnozgodovinska obdobja,

razvija pa tudi njihovo zmožnost samostojne interpretacije najsodobnejših literarnih del.

DIDAKTIKA GLASBENE VZGOJE I – III

Predmet usposablja za samostojno načrtovanje, izvajanje in kritično vrednotenje ciljev in

vsebin glasbene vzgoje po sodobnih načelih aktivnega in ustvarjalnega poučevanja in učenja.

Cilji predmeta vključujejo nadgrajevanje estetske občutljivosti do zvočnega okolja in kreativno

uporabo glasbenodidaktičnega znanja pri glasbeni vzgoji.

DIDAKTIKA SLOVENSKEGA JEZIKA

Predmet usposablja študente za razumevanje didaktičnih značilnosti jezikovnega pouka za

doseganje kurikularnih ciljev pri predmetu slovenščina v prvih dveh triletjih osnovne šole.

Študentje usvajajo načine razvijanja sporazumevalnih dejavnosti učencev v 1. in 2. triletju,

vključujoč začetno opismenjevanje, in načine razvijanja poimenovalne, upovedovalne,

pravorečne, pravopisne, pragmatične in metajezikovne zmožnosti učencev. Študentje usvajajo

tudi načine preverjanja in ocenjevanja zmožnosti in dosežkov učencev v 1. in 2. triletju.

DIDAKTIKA KNJIŽEVNOSTI

Predmet usposablja študente za šolsko interpretacijo mladinske književnosti glede na temeljna

književno-didaktična načela in izhodišča, razvija pa tudi njihove zmožnosti dialoga z

književnim besedilom ob upoštevanju književnih interesov mladega bralca (učenca).

DIDAKTIKA SLOVENŠČINE

Študentje s hospitacijami in učnima nastopoma pri jezikovnem in književnem pouku ter s

samoreflektiranim vrednotenjem učiteljevega dela pri poučevanju slovenščine pokažejo, da so

sposobni poučevati slovenščino v 1. in 2. triletju osnovne šole kot pomočniki.


24

DIDAKTIKA MATEMATIKE I – II

Predmet usposablja študenta za poznavanje, razumevanje osnovnih teorij poučevanja in učenja

matematike, vsebinskih in didaktičnih posebnosti pouka matematike v osnovni šoli, za

obravnavanje matematičnih problemov (abstarhiranje konkretne situacije, poznavanje strategij,

kritičnost pri obravnavi), povezovanje matematike z drugimi področji človekovega delovanja

ter za jezikovno in strokovno pravilno izražanje pri strokovnem in pedagoškem delu. Študent

se pri predmetu usposobi tudi za vrednotenje matematičnega znanja in uporabo specialno

pedagoških znanj za delo z učenci s posebnimi potrebami, za uporabo strokovnih znanj za

doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole, širokega spektra strategij

poučevanja in učenja glede na potrebe učencev in naravo matematičnih vsebin ter za izvajanje

pouka matematike v prvih dveh triletjih osnovne šole.

DRUŽBOSLOVJE

Študent poglablja geografsko in zgodovinsko znanje potrebno za doseganje kurikularnih ciljev

v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole in za povezovanja pouka s šolskim

okoljem. Poudarek je na raziskovalnem in problemskem spoznavanju lokalne pokrajine in

Slovenije, njune preteklosti in sedanjosti, delu z različnimi primarnimi in sekundarnimi viri,

uporabi IT, samostojnosti študentov.

TEORIJA ŠPORTA Z DIDAKTIKO ŠPORTNE VZGOJE I – III

Študent spozna in razume pomen gibanja za kvaliteto življenja posameznika. Seznani se z

osnovami športne kulture pri nas in v svetu, z vplivi športa na celotni psihosomatski status

človeka ter osnovami biomehanike gibanja, z osnovami didaktičnega procesa za sodelovanje

pri vodenju športne vzgoje v prvem in drugem triletju. Preko aktivnega dela se seznani z

načrtovanjem in evalvacijo športno-vzgojnega procesa ter delom vsebin (igre z žogo ter

dejavnosti v naravi – smučanje, pohodništvo, gorništvo), z dejavnostmi dodatnega in

razširjenega programa (šola v naravi, športni dan, športne interesne dejavnosti). Spozna

nekatere teoretične vsebine pri športni vzgoji. Spozna pomen plavanja ter se seznani s

plavalnimi tehnikami ter metodiko učenja plavanja. Predmet študenta usposobi za pomočnika

pri izvajanju športno-vzgojnega procesa.

USTVARJALNI GIB IN LUTKA PRI POUKU

Predmet študenta usposablja za učenje in poučevanje z umetnostjo in skozi umetnost. Študent

spoznava metodo ustvarjalnega giba in lutke kot celostno metodo poučevanja in učenja ter njen

pomen za otrokov čustveno-socialni, psihomotorični in kognitivni razvoj. Usposobi se za

uporabo lutke in ustvarjalnega giba na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih v osnovni šoli.

Umetnost razume kot obliko medosebne in znotrajosebne komunikacije, s poudarkom na

komunikaciji z lutko in ustvarjalnim gibom.

DIDAKTIKA DRUŽBOSLOVJA I – II

Predmet usposabljam študente za načrtovanje in izvajanje družboslovnih vsebin v prvih petih

razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolja in družba. Študent pridobiva zmožnost

uporabe različnih strategij poučevanja in učenja družboslovja, med-predmetnega povezovanja,

ustvarjanja spodbudnega učnega okolja, prilagajanje pouka družboslovja glede na individualno,

socialno, jezikovno, kulturno različnost učencev s poudarkom na postopkih utemeljenih na

demokratičnih načelih.


25

DIDAKTIKA NARAVOSLOVJA I – II

Študent se seznani z vsebinskimi in didaktičnimi značilnostmi pouka naravoslovja v prvih dveh

triletjih osnovne šole ter razvija občutljivost za specialnodidaktična znanja s tega področja za

doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole. Z izkušenjskim učenjem

študent spoznava in kritično vrednoti različne metode in oblike dela, značilne za pouk

naravoslovja. Namen drugega dela predmeta je, da študent uporabi specialno didaktična znanja

za doseganje kurikularnih ciljev naravoslovja v prvih dveh triletjih osnovne šole. Študent pod

vodstvom mentorja pridobi sposobnosti za načrtovanje, samostojno izvajanje in kritično

vrednotenje svojega vzgojno-izobraževalnega dela na področju naravoslovja ter sposobnosti za

analiziranje in vrednotenje pouka naravoslovja v 1. in 2. triletju.

TEORIJA LIKOVNOSTI Z DIDAKTIKO

Študenti spoznajo posebnosti izvajanja pouka likovne vzgoje, razumejo interakcijo in uspešnost

komunikacije v učnem procesu likovne vzgoje, sredstva likovnega izražanja in oblikovalna

načela in jih znajo uporabiti pri likovnem izražanju z uporabo različnih likovnih materialov in

pripomočkov ter prepoznajo na likovnih izdelkih likovno razvojne značilnosti otrok od začetka

likovnega izražanja do desetega leta.

TEHNIKA Z DIDAKTIKO

Študent se seznani s temeljnimi naravoslovno – tehniškimi koncepti in njihovo uporabo pri

razlagi tehničnih pojavov in dogajanj v okolju. Prav tako spoznava didaktične in vsebinske

značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju tehnične vzgoje. Študent pridobiva

zmožnost za spodbujanje tehnične ustvarjalnosti pri učencih in spozna organizacijo učno-

vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, na strokovnih ekskurzijah).

LIKOVNA DIDAKTIKA I – II

Študenti spoznajo in razumejo didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti

medsebojnega delovanja dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobijo se za

artikuliranje pouka likovne vzgoje po posameznih stopnjah učnega procesa, za povezavo

procesa načrtovanja, med-predmetnega povezovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za

kritično analizo likovno didaktičnih vidikov pouka in raziskovanje likovno didaktičnih vsebin

ter vgrajevanje didaktičnih inovacij v lastno pedagoško prakso.

C - STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI

KNJIŽEVNOST Z DIDAKTIKO

Poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju

slovenščine oz. mladinske književnosti in književnega pouka. Poglabljanje in nadgrajevanje

teoretičnega in didaktičnega znanja o mladinski književnosti, spoznavanje sodobnih smeri

razvoja, med-kulturnosti, vzgoje za strpnost preko mladinske književnosti, problemske

mladinske književnosti, prevodov in podobnih motivno-tematskih prvin v različnih kulturah.

PRAGMATIČNO JEZIKOSLOVJE

Pri predmetu študent spoznava, da je sporazumevanje namerna dejavnost in da okoliščine

sporazumevanja vplivajo na sprejemanje in tvorjenje besedil. S prepoznavanjem učinkov

jezikovnega delovanja, načel in strategij, po katerih se ravnamo pri sporazumevanju, razvija

kritično razmerje do neustreznega sporazumevanja. Pridobljeno znanje uporablja pri tvorjenju

ustnih in pisnih besedil, pri vrednotenju svojih besedil in besedil učencev ter pri razvijanju t. i.

pragmatične zmožnosti (kot dela sporazumevalne zmožnosti) učencev.


26

DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE

Predmet usposablja študente za razumevanje teorij iger, predvsem pa za uporabo didaktične

igre pri pouku slovenščine v povezavi s cilji učnega načrta, ki jih lahko dosežemo z njimi. (npr.

razvijanje tako pragmatične in slovnične zmožnosti, motivacija za doživljanje umetnostnega

besedila, poustvarjale dejavnosti).

DIDAKTIČNO-MATEMATIČNA DELAVNICA

Predmet usposablja študenta za aktivno in ustvarjalno delo pri matematiki, motiviranje učencev

za učenje matematike (matematika in umetnost, magična matematika, matematika in narava…),

delo z nadarjenimi pri matematiki, izdelavo in uporabo didaktičnih iger pri matematiki ter za

izvajanje preprostega akcijskega raziskovanja pri poučevanju in učenju matematike.

RAČUNANJE NEKDAJ IN DANES

Enota vključuje vpogled v zgodovino razvoja pojma število in postopkov računanja na eni strani

ter razvoj številskih predstav pri otroku na drugi strani. Med obema razvojema lahko

potegnemo določene vzporednice, ki pomagajo osvetliti vzroke za težave otrok s šolsko

aritmetiko. Namen predmeta je pridobiti vpogled v otrokovo neformalno znanje o številih pred

vstopom v šolo in raziskati vzroke za njegove težave s šolsko aritmetiko.

NARAVOSLOVNI OBISKI

Namen predmeta je, da študent spozna različne šolske in obšolske ustanove v Sloveniji in bližnji

okolici, ki so učitelju na voljo za pomoč pri poučevanju naravoslovja v 1. in 2. triletju. Študent

z uporabo svetovnega spleta spoznava tudi muzeje in druge naravoslovne ustanove drugod po

svetu. Zbrane izkušnje lahko študent uporabi za sodelovanje v razširjenih programih osnovne

šole (npr. podaljšano bivanje, krožki…).

PEDAGOGIKA MARIE MONTESSORI ZA UČITELJE RAZREDNEGA POUKA

Študent se seznani s teorijo celostnega pedagoškega dela ter spozna prednosti in pomanjkljivosti

pedagogike Marie Montessori, kot ene od alternativnih teorij vzgoje. Prav tako spozna razvojne

značilnosti in potrebe učencev v posameznih obdobjih razvoja, ter to znanje uporabi za

načrtovanje nekaterih specialno pedagoških pristopov, ki jih je razvila Maria Montessori, pri

delu z učenci v 1. in 2. triletju osnovne šole. Študent se seznani z možnostmi vključitve

elementov pedagigike Marie Montessori v pouk naravoslovja, družboslovja….

DIDAKTIČNE IGRE V NARAVOSLOVJU

Študent spozna igre s prirejanjem, razvrščanjem in urejanjem, konstrukcijske igre, gibalne igre

in gibanja igrač, miselne igre, strateške igre, domišljijske igre, zlaganke in sestavljanke,

izdelavo igrač, uporabo računalnika, računalniške igre, svetovni splet, otroško literatura,

poljudno literatura in animiranke. Študent se nauči kritično pregledati in oceniti poljudno

literaturo, namenjeno naravoslvoju za otroke ter aktivnosti v njej ter organizirati delo otrok pri

raziskovanju različnih iger, izdelavi igrač in izvajanju poskusov s poljudne literature.

EVOLUCIJA ČLOVEKA

Študent se seznani s podobnostmi in razlikami med človekom in primati in spozna anatomske

značilnosti modernega človeka, ki so pripomogle k uspehu človeške vrste. Prav tako se seznani

z Darwinom, evolucijo in razlago različnih teorij o evoluciji hominidov. Namen predmeta je

tudi seznanjanje s poučevanjem evolucije človeka v osnovni šoli.


27

TEHNIČNA USTVARJALNOST NA RAZREDNI STOPNJI

Pri predmetu študent s pomočjo projektnih nalog in v obliki med-predmetnih povezav spoznava

pomen in osnove inovativnega dela pri dnevih dejavnosti. Seznani se tudi z ročnim

oblikovanjem in izvirnimi tehnologijami različnih materialov, ki jih bo uporabljal pri

pedagoškem delu. Prav tako spoznava metode in oblike pouka izven učilnice (enotedenski tabor

in strokovne ekskurzije) ter osvaja metode dela z multimedijo.

PEVSKI ZBOR I – III

Predmet usposablja za celovito in refleksivno glasbeno izražanje ob izvajanju del slovenske in

svetovne zborovske zakladnice. Cilji predmeta vključujejo izkustvo umetniškega delovanja,

razvijanje pevskega glasu, muzikalnosti in estetskega doživljanja ter dojemljivosti za vrednote

glasbene kulture.

KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENCEV

Študent spoznava kulturno dediščino Slovencev z vidika etnološke, zgodovinske, geografske

vede in v luči kurikularnih ciljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja s

poudarkom na domovinski in medkulturni vzgoji; uči se razlikovati stereotipe od tipičnosti ter

vrednotiti načine ohranjanja kulturne dediščine.

PROMETNA VZGOJA IN KOLESARSKI IZPIT V OSNOVNI ŠOLI

Študent se usposablja za izvajanje razširjenega programa šole – teoretične in praktične priprave

na kolesarski izpit in izvedbo kolesarskega izpita.

ZIMSKE AKTIVNOSTI V NARAVI

Študent izpopolni svoje znanje smučanja ter spozna metodične postopke učenja smučanja otrok.

Nauči se, kako organizirati timske aktivnosti v naravi ter spozna možnosti med-predmetnega

povezovanja v zimski šoli v naravi.

ANGLEŠČINA I – JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

Predpogoj za učinkovito učenje tujega jezika je naučiti se učiti tuji jezik, zato študenti najprej

spoznajo različne učne stile in inteligence, ugotovijo lastne posebnosti, nato pa uzaveščajo

strategije za pridobivanje, pomnjenje in rabo besedišča in struktur ter drugih jezikovnih in

medkulturnih informacij. Vzporedno nadgrajujejo jezikovne zmožnosti in pridobivajo

spretnosti za delo z otroki. Razvijajo metakognitivne tehnike za organizacijo, usmerjanje in

vrednotenje lastnega učenja, afektivne strategije za ustvarjanje pozitivnih čustev in odnosa,

socialne strategije za sodelovanje z drugimi študenti v učnem procesu, kognitivne strategije za

povezovanje novih informacij z obstoječimi ter za njihovo analizo in klasifikacijo, pomnilne in

kompenzacijske strategije, hkrati pa širijo besedišče v angleščini, uzaveščajo jezikovni sistem

in pridobivajo osnovne spretnosti javnega nastopanja.

ANGLEŠČINA II – ANGLEŠKA IZGOVORJAVA ZA UČITELJE

Predmet usposablja študente za učinkovito rabo osnovnih zakonitosti angleškega glasoslovja in

strategij učenja in poučevanja angleške izgovorjave na zgodnji stopnji. Študentje spoznajo

glavne značilnosti posameznih angleških glasov in njihovo obnašanje v strnjenem govoru,

fonemsko transkripcijo in njeno rabo pri pouku, zlogovne značilnosti, besedni naglas in naglas

v besednih zvezah.

ANGLEŠČINA III – PRIPRAVA NA IZPIT NA JEZIKOVNI RAVNI C1

Pri predmetu študenti z uporabo različnih učnih strategij razvijajo štiri jezikovne zmožnosti v

angleščini (poslušanje, branje, pisanje in govor), širijo besedišče, uzaveščajo jezikovni sistem


28

in pridobivajo spretnosti javnega nastopanja. Berejo in poslušajo avtentična besedila ter

razvijajo ustvarjalnost s spreminjanjem prebranih besedil oz. s pisanjem lastnih. Zastavljajo si

učne cilje, spremljajo lastni napredek, vrednotijo in ocenjujejo svoje delo. Študenti se

podrobneje seznanijo z vsebino mednarodnih izpitov (npr. CAE, IELTS ipd.) in razvijajo

strategije za reševanje mednarodnih jezikovnih izpitov.

PROSTORSKO OBLIKOVANJE V 1. IN 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU

Študenti spoznavajo naravni in kulturni prostor, arhitekturni prostor, družbeno-kulturni pomen

arhitekture, arhitekturni prostor kot likovni element, osnovne elemente arhitekture; se urijo v

zaznavi arhitekturnega prostora in usposobijo za načrtovanje in izvajanje učnega procesa

prostorskega oblikovanja - izdelavo didaktičnih sredstev, načrtovanja metod in oblik dela, izbor

likovne tehnike, oblikovanje likovnega motiva, idr. v 1. in 2. vzgojno izobraževalnem obdobju.

VIZUALNA DIDAKTIČNA SREDSTVA V 1. IN 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM

OBDOBJU

Študenti spoznajo posebnosti verbalnega in vizualnega komuniciranja, posebno vlogo

vizualnega komuniciranja v sodobnem času in razumejo vizualizacijo kot sestavni del vseh

izobraževalnih področij ter namen vizualnega sporočila v učnem procesu. Usposobijo se za

ustvarjalno interpretacijo različnih sporočil in povezovanje informacij ter prilagajanje starostni

stopnji udeležencev učnega procesa ter za načrtovanje in oblikovanje didaktičnih učnih sredstev

z različnimi materiali in orodji ter njihovo uporabo glede na različnost pristopov v učnem

procesu in glede na starostno stopnjo ali ciljno skupino učencev.

GLEDALIŠČE V RAZREDU

Predmet spada med didaktiko učenja in poučevanja z umetnostjo. Poudarek je na komunikaciji

skozi simbolno igro gledališča v različnih oblikah: igra vlog z delitvijo igralci/gledalci, igra z

lutko kot sporočanje skozi posrednika, uprizoritvena praksa v razredu kot oblika socializacije...

Torej ne gre za predmet sam za sebe, marveč za obliko doseganja kurikularnih ciljev v razredu

na kreativen, za učence manj stresen način.

USTVARJALNI GIB PRI POUKU

Študent spoznava metodo ustvarjalnega giba in igre kot celostno metodo poučevanja in učenja

ter njen pomen za otrokov čustveno-socialni, psihomotorični in kognitivni razvoj. Metodo

ustvarjalnega giba zna implementirati v vsa vzgojno-izobraževalna področja v osnovni šoli.

Predmet študenta usposablja za socialno učenje, neverbalno komunikacijo skozi ples in

ustvarjalni gib ter razvija študentovo ustvarjalno mišljenje. Predavanja in vaje pri predmetu

temeljijo na izkustvenem aktivnem učenju.

PSIHOLOGIJA DRUŽINE IN SODELOVANJE S STARŠI

Spoznavanje in razumevanje zakonitosti medosebne komunikacije. Učinkovita komunikacija

med učiteljem in starši. Vloga čustev v komunikaciji, ravnanje s čustvi. Zakonitosti delovanja

družinskega sistema. Različnost družinskih sistemov.

Sodobne oblike, vsebine in načini sodelovanja z različnimi vrstami družin in s starši.

Vzpostavljanje delavnega odnosa. Etika participacije, partnersko sodelovanje in soaktivnost

učitelja v delu s starši in z družino.

DIDAKTIKA MEDIJEV

Študent pozna in razume didaktične zakonitosti učnega procesa, posebej vlogo učnih medijev,

pozna in je sposoben uporabiti različne učne strategije v okviru multimedijskega pristopa,

uporablja ustrezne učne metode, oblike in strategije pri načrtovanju in izvajanju učnega procesa,


29

zna uporabiti teoretična spoznanja iz didaktike medijev pri analizi učne ure, jih kritično

ovrednoti in reflektira, pripravi didaktični material s pomočjo sodobne multimedijske

programske opreme s pripadajočo strojno opremo ter uporabi spoznanja s področja didaktike

medijev v neposredni učni praksi.

MATEMATIKA SKOZI ANGLEŠČINO

Študentje bodo spoznali pristope k poučevanju matematike v angleščini na predšolski stopnji

in razredni stopnji osnovne šole. Razvili bodo zmožnosti poučevanja matematike v angleščini,

in sicer tako da bodo upoštevali matematične vsebine, sodobne učne pristope, jezikovno

komunikacijo, razvoj matematičnih pojmov pri otrocih in učencih in kulturo. Študentje bodo

pri predmetu pridobili in obnovili znanje o matematičnih vsebinah, tujejezikovnih

komunikacijskih zmožnostih in hkrati razvijali in vadili pridobljene zmožnosti v interakciji v

razredu oziroma v skupinah s pomočjo mikro-poučevanja. Z vidika matematike bomo

izpostavili naslednje vsebine: število, številske operacije, oblike ter merjenje količin. Učni

pristopi, na katerih bo temeljilo poučevanje teh vsebin bodo: reševanje problemov,

medpredmetno povezovanje in druge oblike aktivnega učenja in poučevanja.

EPTE OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ / EPTE ENFIRONMENT AND SUSTAINABLE

DEVELOPMENT

Študent je zmožen uporabljati naravoslovne pojme, modele in teorije, ki so pomembni za

pojasnjevanje in utemeljevanje trajnostnega razvoja; načrtovati in izvajati raziskave; v različnih

oblikah prikazati pridobljene rezultate in jih z uporabo ustrezne terminologije razložiti;

pojasniti odnos med naravnim okoljem in zgodovinsko dediščino regije/države; utemeljiti

potrebo po racionalnem razvoju posameznika in družbe kot pogoj za trajnostni razvoj;

razpravljati o tehnoloških možnostih in njihovih vplivih na trajnostni razvoj; seznaniti z

različnimi nevarnostmi v sodobni družbi, ki so rezultati človekovih dejavnosti; iz določenih

vsebin oblikovati učne enote.

EPTE DRUŽBA, KULTURA, VZGOJA / EPTE SOCIETY, CULTURE AND EDUCATION

Namen modula je, študentom ponuditi poznavanje in razumevanje socioloških in filozofskih

ozadij edukacijskih teorij in praks v Evropi ter kontekstualnih razlik med številnimi evropskimi

državami. To jim bo pomagalo oblikovati ustrezen pedagoški diskurz in ga povezati s

kulturnimi tradicijami in političnim razvojem. Tako se bodo študenti znali strokovno spoprijeti

s problematiko pravičnosti ter raznolikim in skupnim v polju edukacije.

EPTE MATEMATIKA / EPTE MATHEMATICS

Predmet je bil oblikovan v okviru EPTE (European Primary Teacher Tranining) projekta in

poteka izključno v angleškem jeziku. Obiskujejo ga Erasmus študenti in študenti PeF, ki si ga

izberejo kot D izbirni predmet. Pri predmetu študent osvoji ključno terminologijo v angleščini

na področju matematike in didaktike matematike, se usposobi za reševanje matematičnih

problemov, razume pomen reprezentacij (notranjih in zunanjih) pri pouku matematike in

načrtuje izvajanje pouka, razume in uporabi izbrana matematična didaktična besedila v

angleščini ter pozna ključne dejavnike sodobnega koncepta pouka matematike.

EPTE PEDAGOGIKA IN DIDAKTIKA / EPTE PEDAGOGY AND DIDACTICS

Študent pri predmetu EPTE - Pedagogika in didaktika spozna temeljno pedagoško

terminologijo in jo zna ustrezno uporabljati v različnih kontekstih. Seznani se s formalnim in

neformalnim izobraževanjem, s spremembami v izobraževanju v različnih izbranih šolskih

sistemih in se navaja na sistemsko analizo izobraževalnih okoliščin. Seznani se z značilnostmi

spodbudnega učnega okolja in načrtovanjem didaktičnih situacij z različnimi teoretičnimi


30

pristopi. Usposobi se za načrtovanje, premišljeno izvajanje in kritično analiziranje pouka ter

učiteljevega profesionalnega razvoja. Razvija si spretnosti refleksije, evalviranja in timskega

dela, ki predstavljajo pomembne dejavnike učiteljevega profesionalnega razvoja.

EPTE RAZVOJNOJEZIČNO IN MEDKULTURNO IZOBRAŽEVANJE / EPTE

PLURILINGUAL AND INTERCULTURAL EDUCATION

Študenti se seznanijo o kulturi in jezikovni različnosti Evrope in hkrati razvijajo lastno

jezikovno in kulturno zavedanje. Hkrati razvijajo in krepijo spretnosti in strategije za razvijanje

otrokove samozavesti in socialnih veščin s pomočjo razvijanja raznojezičnega in

medkulturnega zavedanja. Nato se študentje seznanijo s kognitivnimi procesih v jezikovnem

razvoju v kontekstu raznojezične edukacije. Razvijajo tudi vedenje o učiteljevih kompetencah

za jezikovno poučevanje v medjezikovnem in raznojezičnem kontekstu. Seznanjajo se tudi

o evropski jezikovni politiki, relevantnih instrumentih in omrežjih za raznojezično in

medkulturno edukacijo ter razvijajo strategije za pospešeno razvijanje raznojezične in

medkulturne dimenzije v lokalnem okolju. Ne nazadnje pridobijo vedenje o tem, kako podpirati

učenje o jeziku in kulturi izven šolskega razreda.

EPTE UMETNOST / EPTE ARTS

Predmet usposablja študenta za kulturno ozaveščanje in ustvarjalno izražanje skozi različne

umetnostne jezike. Na področju glasbene umetnosti vključuje ustvarjalno glasbeno izražanje z

nastopanjem, ustvarjanjem in poslušanjem ljudske glasbe, avtorske evropske glasbene

dediščine in sodobne glasbe. Na področju likovne umetnosti vključuje vizualno in plastično

izražanje kot osebni in univerzalni jezik in kot interdisciplinarno dejavnost. Na področju

scenske umetnosti vključuje umetnostno izražanje skozi različne oblike in tehnike scenskega

izražanja, vključujoč gledališča, lutke in gib. Na področju filma vključuje izobraževanje za

smiselno uporabe filma v vzgojno-izobraževalnem procesu.

IZBRANA POGLAVJA IZ EKONOMIKE IN TEKSTILA

Pri predmetu študent spoznava tekstilne surovine ter postopke izdelave tekstilij in oblačil.

Spozna lastnosti in uporabnosti tekstilij, oblačil in obutve v odvisnosti od surovin in postopkov

izdelave. Razume simbole za nego in vzdrževanje. Seznani se s posebnostmi načrtovanja izbire

in nakupa tekstilnih izdelkov. Spozna psihologijo potrošnika in pasti potrošništva na področju

mode in tekstilnih izdelkov. Spozna pomen kakovosti, trajnosti in ekologije za razvoj in

izdelavo tekstilij in oblačil. Razume modne zakonitosti in posebnosti tekstilno-oblačilne mode.

PRAVLJIČARSTVO

Predmet usposablja študente za teoretično analizo modela ljudske, avtorske in sodobne

pravljice. Definicija, klasifikacija in sistematizacija pojma pravljica. Različni teoretični pogledi

na pravljice (folklorististična, strukturalistična, literarna, psihoanalitična, sociološka,

feministična in poststrukturalistična terorija). (H. J. Uther, V. Propp, M. Luthi, B. Bettelheim,

J. Zipes, C. P. Estes, M. Nikolajeva). Grimmove, Andersenove, Svetlanine pravljice ipd.

Fokloristična teorija pravljic in indeks pravljic ATU indeks (H. J. Uther) ter značilnosti

slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk (Od ajde do zlatoroga). Folklora, ljudsko izročilo,

pripovedno izročilo, variante ljudskih pravljic in pripovedk. Odsev stvarnosti v pravljicah.

Predmet usposablja študente za teoretično in empirično interpretacijo pravljic za otroke in

pripovedovalski nastopi za odrasle. Pripovedovanje in oblikovanje govora; zbiranje, prirejanje

in objavljanje ljudskih pripovedi, avtorski model pripovedovanja pravljic.


31

MEDKULTURNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST

Predmet usposablja študente za učinkovito razumevanje teorije medkutlurne mladinske

književnosti ter vzgojo za strpnost, spoštovanje različnosti in drugačanosti. Študenti bodo

spoznali medkulturno mladinsko književnost v Sloveniji, Evropi in po svetu. Študenti bodo

analizirali verbalno in vizualno besedilo ( simbole, stereotipe oz. imagologijo). Podoba drugega

in drugačnega. Bio- in bibliografija ilustratorja in/ali pisatelja; stališče ilustratorja/pisatelja;

prvine stereotipov v besednem in nebesednem sporočilu (besedilo in branje med vrsticami),

preseganje stereotipov in predsodkov v besedilu. Pregled teorij medkulturnega izobraževanja.

Ekokritika oz. podoba nature in kulture v (sodobni) slovenski mladinski književnosti.

Podobnosti in razlike med kulturami v književnih besedilih. Kakovostna medkulturna književna

besedila, ki spodbujajo odgovornost, strpnost in spoštovanje. Analiza izbranih medkulturnih

slikanic (npr. F. Prešern: Povodni mož, F. Levstik: Martin Krpan, S. Makarovič: Svetlanine

pravljice idr.)

SLIKANICA

Predmet usposablja študente za teoretični (definicija, klasifikacija slikanice v ožjem in širšem

pomenu; odnos verbalnega in vizualnega besedila; avtorske slikanice) in praktični del (koncept

slikanice, knjige zgodb; podobnosti in razlike; verbalno in vizualno besedilo ter načini

prepletanja). Zgodovinski pregled slikaništva na Slovenskem (od "ilustratoric, slikaric", do

ilustratorjev in knjižnega slikarstva za mlade naslovnike. Slikanice za otroke in odrasle --

večnaslovniška odprtost slikanic. Različne medijske predelave knjižne oblike velike slikanice

(A4, 32 str.), različni mediji, npr. e-slikanica, interaktivna slikanica ipd. Primerjalna analiza

pravljice v različnih slikaniških knjižnih izdajah, npr. Rdeča kapica, Snežna kraljica, Svetlanine

pravljice ... Definicija, klasifikacija in sistematizacija pojma slikanice. Ožje in širše

pojmovanje slikanice. Postmodernistične slikanice in intertekstualnost v besednem in likovnem

izrazu. Načrtovanje slikanice kot celovitega objekta, snovanje ilustracij in pot do mladega in/ali

odraslega bralca (ideja, pisec, ilustrator, založnik, tiskar … bralec).

D – SPLOŠNI IZIBIRNI PREDMETI

MEDKULTURNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST

Predmet usposablja študente za učinkovito razumevanje teorije medkutlurne mladinske

književnosti ter vzgojo za strpnost, spoštovanje različnosti in drugačanosti. Študenti bodo

spoznali medkulturno mladinsko književnost v Sloveniji, Evropi in po svetu. Študenti bodo

analizirali verbalno in vizualno besedilo ( simbole, stereotipe oz. imagologijo). Podoba drugega

in drugačnega. Bio- in bibliografija ilustratorja in/ali pisatelja; stališče ilustratorja/pisatelja;

prvine stereotipov v besednem in nebesednem sporočilu (besedilo in branje med vrsticami),

preseganje stereotipov in predsodkov v besedilu. Pregled teorij medkulturnega izobraževanja.

Ekokritika oz. podoba nature in kulture v (sodobni) slovenski mladinski književnosti.

Podobnosti in razlike med kulturami v književnih besedilih. Kakovostna medkulturna književna

besedila, ki spodbujajo odgovornost, strpnost in spoštovanje. Analiza izbranih medkulturnih

slikanic (npr. F. Prešern: Povodni mož, F. Levstik: Martin Krpan, S. Makarovič: Svetlanine

pravljice idr.)

SLIKANICA

Predmet usposablja študente za teoretični (definicija, klasifikacija slikanice v ožjem in širšem

pomenu; odnos verbalnega in vizualnega besedila; avtorske slikanice) in praktični del (koncept

slikanice, knjige zgodb; podobnosti in razlike; verbalno in vizualno besedilo ter načini

prepletanja). Zgodovinski pregled slikaništva na Slovenskem (od "ilustratoric, slikaric", do


32

ilustratorjev in knjižnega slikarstva za mlade naslovnike. Slikanice za otroke in odrasle --

večnaslovniška odprtost slikanic. Različne medijske predelave knjižne oblike velike slikanice

(A4, 32 str.), različni mediji, npr. e-slikanica, interaktivna slikanica ipd. Primerjalna analiza

pravljice v različnih slikaniških knjižnih izdajah, npr. Rdeča kapica, Snežna kraljica, Svetlanine

pravljice ... Definicija, klasifikacija in sistematizacija pojma slikanice. Ožje in širše

pojmovanje slikanice. Postmodernistične slikanice in intertekstualnost v besednem in likovnem

izrazu. Načrtovanje slikanice kot celovitega objekta, snovanje ilustracij in pot do mladega in/ali

odraslega bralca (ideja, pisec, ilustrator, založnik, tiskar … bralec).

INSTRUMENTALNA IGRA I – III

Predmet usposablja za izvajanje in kritično vrednotenje izbora del iz glasbene literature za

Orffova glasbila ter izbirno za klavir, kitaro, kljunasto flavto, harmoniko in komorno igro.

ŠOLSKA INTERPRETACIJA SODOBNE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Predmet predstavlja značilnosti komunikacijskega pouka književnosti, posebej načela

individualizacije pouka ter izhodišča za izbiro književnih besedil. Osredotoča se na sodobno

mladinsko književnost, predvsem na problemske (oz. tabujske) teme, slikanice ter poetike

sodobnih mladinskih ustvarjalcev v povezavi z razvijanjem bralnih strategij. Predmet poteka

kot samostojna in poglobljena študentova analiza in oblikovanje književnodidaktičnih modelov

obravnave besedila na podlagi skupne izbire besedil.

PEDAGOŠKO SPORAZUMEVANJE V SLOVENŠČINI

Predmet usposablja študenta za učinkovit pedagoški govor, tj. ustno in pisno sporazumevanje

z učenci pri pouku vseh predmetov, ne le slovenščine. Študent usvaja strategije in načela

uspešnega sprejemanja in tvorjenja besedil v slovenskem knjižnem jeziku, razume njihovo

vlogo pri sporazumevanju v šoli ter usvajajo načine za razvijanje sporazumevalne zmožnosti

(tj. govorjenja, poslušanja, pisanja, branja) učencev.

USTVARJALNO PISANJE

Predmet usposablja študente za ustvarjalno didaktiko mladinske književnosti in razvija

pluralizem interpretacij mladinskih besedil iz slovenske in/ali evropske mladinske književnosti.

Pri tem razvija vaje za bogatenje besednega zaklada (poimenovanje, upovedovanje in

besedilotvorje) na osnovi besedilotvornih metod. Predmet spodbuja razvijanje bralnih in pisnih

zmožnosti, faze pisnega procesa, razvijanje pisnih strategij od spontanega, ustvarjalnega

do problemskega pisanja. Cilji predmeta nadgrajujejo komunikacijski pouk književnosti in

razvijanje učenčevih sporazumevalnih zmožnosti (branje in pisanje) na osnovi zgleda

književnih besedil.

NARAVOSLOVJE V RAZISKOVALNIH ŠKATLAH

Predmet študente usposablja za organiziranje zanimivega pouka naravoslovja, ki učencem

omogoča aktivno in samostojno učenje s konkretnimi predmeti. Študent se seznani z

značilnostmi naravoslovne pismenosti in strategijam zastavljanja vprašanj. Pridobljeno znanje

študent uporabi za izdelavo lastne raziskovalne škatle, ki jo preizkusi tudi v praksi

PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

Namen predmeta je seznaniti študente z osnovnimi značilnostmi pedagogike Marie Montessori,

kot ene od alternativnih teorij vzgoje, za katero je značilno individualno in celostno pedagoško

delo. Študent spozna razvojne značilnosti in potrebe učencev v posameznih obdobjih razvoja

in učne pripomočke, ki jih je razvila M. Montessori. Pridobljeno znanje študent uporabi za


33

načrtovanje pedagoškega dela, ki omogoča vključitev elementov pedagogike M. Montessori v

vrtec ali v pouk v osnovni šoli.

SLOVENSKA LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA I

Predmet usposablja študenta za izvajanje izbranih primerov slovenske ljudske glasbene

dediščine. Cilji predmeta vključujejo poznavanje in izvajanje enoglasnih in večglasnih

slovenskih ljudskih pesmi ter slovenskega ljudskega plesa in otroških ljudskih plesnih iger.

SLOVENSKA LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA II

Predmet usposablja študenta za izvajanje izbranih primerov slovenske ljudske glasbene

dediščine. Cilji predmeta nadgrajujejo poznavanje in izvajanje enoglasnih in večglasnih

slovenskih ljudskih pesmi, slovenskega ljudskega plesa in otroških ljudskih plesnih iger ter

igranja na izbrana otroška ljudska glasbila.

ZBOROVODSTVO I

Predmet usposablja študenta za razumevanje in obvladovanje procesov delovanja otroškega

pevskega zbora v šolskem in izvenšolskem okolju. Študent pridobi temeljna strokovna znanja

s področij zborovskega dirigiranja, dirigentske priprave, partiturne igre, poznavanja pesemske

literature, oblikovanja programov za otroške zbore, didaktike petja in interpretacije vokalne

glasbe za otroke. Spozna tradicionalne, sodobne in alternativne možnostmi zborovskega

izražanja. Razvija sposobnost analitičnega poslušanja in kritičnega vrednotenja glasbenih

dosežkov.

ZBOROVODSTVO II

Predmet razvija estetsko občutljivost, sposobnost za celovito glasbeno izražanje in vodenje

otroškega pevskega zbora na umetniški ravni, poglablja strokovna znanja s področja dirigiranja

in partiturne igre, širi razgledanost v poznavanju otroške vokalne in vokalno-instrumentalne

literature, razvija sposobnost identifikacije in samostojnega reševanja problemov na področju

tehnične pripravljenosti pevcev in interpretacije. Študent pridobiva znanje in izkušnje za

samostojno dirigentsko pripravo ter oblikovanje repertoarja s kritično presojo, samostojno

oblikuje interpretacije izbranih glasbenih del za otroke, zborovodska znanja individualno

izkustveno poglablja pri neposrednem delu z otroškim pevskim zborom.

SPOZNAVAMO IN PREDSTAVLJAMO SLOVENIJO

Študent poglobi znanje iz slovenske zgodovine in kulture, posebej glasbe in književnosti. V

ospredju je raziskovalno spoznavanje izbrane pokrajine in glavnega mesta z različnimi viri. Na

terenskih vajah se na primeru glavnega mesta in njegovih znanstvenih in umetnostnih ustanov

ter izbrane slovenske pokrajine neposredno seznani z geografskimi, zgodovinskimi,

etnološkimi in kulturnimi značilnostmi ter lokalnimi institucijami in društvi.

IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO

Predmet usposablja študenta za načrtovanje, izvajanje in refleksijo tega področja v

zagotovljenem in dogovorjenem programu osnovne šole – in sicer predvsem v prvih dveh

triletjih. Vsebine so predstavljene za športne dneve, šole v naravi, ekskurzije ter planinski

krožek, taborjenja kot izbirne vsebine v dogovorjenem programu. Predstavi se tudi možnosti

sodelovanja s planinsko organizacijo.

GIBANJE ZA ZDRAVJE

Predmet usposablja študenta, da se zaveda pomena skrbi za psihofizično zdravje, sodelovanje

v razširjenih programih osnovne šole ter da načrtuje, izvaja in evalvira tovrstne vsebine. Študent


34

spozna pomen gibanja za kakovost življenja, posledice sedentarnega življenjskega sloga ter

pomen športne aktivnosti v različnih življenjskih obdobjih.

DODATNE VSEBINE ŠPORTNE VZGOJE V PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE

Predmet usposablja študenta za poznavanje in razumevanje vsebinskih in didaktičnih

značilnosti na področju športne vzgoje, pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali

skupine ter sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki,

mreže šol, mednarodno sodelovanje… Študent spozna zakonitosti razvoja otroka, pomen

gibanja za otroke, vsebine dodatnega programa športne vzgoje (športni dan, šola v naravi,

tabori, športne interesne dejavnosti, minuta za zdravje, aktivni odmor). Seznani se z normativi,

varnostjo pri izvajanju dodatnih vsebin športne vzgoje ter didaktičnimi pristopi k izvajanju

vsebin dodatnega programa športne vzgoje.

ANGLEŠČINA IN RAČUNALNIŠTVO V PEDAGOŠKI STROKI

V večjezični Evropi so tujejezikovna znanja nujna tudi za učitelje nefilologe, ki bodo v

prihodnosti čedalje več prebirali tujo literaturo, sodelovali v projektih Evropske komisije ali

Sveta Evrope, se udeleževali seminarjev in delavnic z mednarodno udeležbo in pisali strokovno

literaturo v tujih publikacijah. Študenti bodo v okviru tega predmeta razvijali ustno in pisno

zmožnost v angleščini, predvsem s področja informacijske tehnologije. Pri tem bodo

izpopolnjevali jezikovne zmožnosti in se usposabljali za učinkovito pisno in ustno

komuniciranje v strokovni angleščini.

BRANJE, PISANJE, GOVOR IN POSLUŠANJE V ANGLEŠČINI

Vse štiri jezikovne spretnosti (branje, pisanje, govor in poslušanje) bodo študentje spoznavali,

urili in dokazovali v smiselnem sobesedilu, in sicer okviru naslednjih tem: življenje študentov

v Sloveniji in drugje po svetu, okolje, čas in mesto filma, mediji, viri energije in njihova

bodočnost, nasprotja in podobnosti med življenjem na podeželju in v urbanih središčih,

komunikacija v današnjem svetu, zdravje in družba, dobrodelnost, delo in z njim povezane

značilnosti sedanje družbe, akademska uspešnost itd.

BRANJE IN PISANJE BESEDIL V PEDAGOŠKI STROKI V ANGLEŠČINI

Za študente je solidno znanje angleškega jezika nujno za spoznavanje stroke iz različnih virov,

po diplomi pa za njeno spremljanje in tvorno sodelovanje pri izmenjavi strokovnih mnenj in

navezovanju osebnih stikov izven Slovenije. Izbirni predmet bo usposobil študente za branje

na ravni B2, kar pomeni, da bodo študenti usposobljeni za različne tehnike branja besedila glede

na namen branja z uporabo slovarjev in drugih virov ali brez njih. Seznanili se bodo z različnimi

vrstami besedil, vendar bo poudarek na branju strokovnih člankov iz njihovega področja in

zanimanja. Študenti se bodo urili tudi v pisanju enostavnejših strokovnih člankov in povzetkov.

Pisno zmožnost bodo razvijali postopno od odstavka do sestavka z upoštevanjem skladenjske

in besedne kohezije ter koherence na ravni stavka, odstavka in sestavka.

GOVORNA KOMUNIKACIJA V ANGLEŠČINI ZA UČITELJE

Govorno sporazumevanje v tujem jeziku je eden izmed glavnih ciljev učenja tujega jezika.

Študenti bodo v okviru predmeta spoznali glavne razlike med pisno in govorno angleščino ter

značilnosti različnih govornih dejanj (monolog, pogovor) kot tudi vrste govornih dejanj

(spraševanje, zahvaljevanje, opravičevanje, predlaganje ipd.). Z analiziranjem video posnetkov

rojenih govorcev se bodo seznanili s pomenom govorice telesa ter uporabe komunikacijskih

strategij, npr. kako se vključiti v pogovor, kako spremeniti temo pogovora, kako uporabljati

mašila v jeziku, kako se sporazumevati ob nezadostnem poznavanju jezika in podobno. Prek

različnih dejavnosti kot so dejavnosti sporočilne vrzeli, komunikacijske igre, igre vlog in


35

simulacije ter diskusije bodo razvijali omenjene komunikacijske strategije in hkrati urili svoje

govorne zmožnostih v angleškem jeziku. Študenti bodo spoznali tudi značilnosti uspešnih

predstavitev, npr. načrtovanje glede na ciljno občinstvo, temo in čas predstavitve, uporaba

vizualnih pripomočkov in multimedije ter podobno.

OSNOVE SUPERVIZIJE

Pregled različnih opredelitev in pojmovanj supervizije ter njene vloge v poklicnem in

osebnostnem razvoju profesionalne/ga delavke/ca. Seznanjanje z nameni supervizije, področji

njene uporabe ter njenimi značilnostmi.Izkušnja supervizije kot cikličnega učnega procesa.

Učenje iz izkušenj ter poglabljanje sposobnosti analize in samorefleksije lastne prakse

(izkustveno učenje in refleksija v superviziji). Raziskovanje in ozaveščanje lastnih predstav,

referenčnih spoznanj in implicitnih teorij, na katere navezujemo svoja stališča in ravnanja pri

praktičnem delu z ljudmi. Izbor in ureditev konkretnih delovnih izkušenj iz pedagoške prakse

študentov/študentk ter njihovo preoblikovanje v učni material. Spoznavanje značilnosti

posameznih faz v procesu supervizije. Uvodna faza z oblikovanjem delavnega načrta,

vzpostavljanjem zaupanja in varne klime; vmesna in zaključna evalvacija; delavna faza;

zaključevanje in slovo). Spoznavanje različnih oblik, vrst in modelov supervizijskega dela.

Supervizija v skupini in intervizija. Spoznavanje različnih metodičnih pristopov v superviziji.

Metoda analize problemske situacije, model strukturirane refleksije, reševanje problema,

igranje vlog, sokratova dialoška metoda, supervizija poučevanja ipd

TIMSKO DELO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

V okviru predmeta študenti spoznajo osnovne pogoji in značilnosti timskega dela v vzgoji in

izobraževanju, različne modele oblikovanja in razvoja tima, psihološke razsežnosti timskega

dela, etape timskega dela in prednosti, ki jih timsko delo prinaša učencem, pedagoškim

delavcev ter šoli kot inštituciji. Ob neposrednem timskem delu študenti osveščajo različne

psihološke procese, razvijajo spretnosti komunikacije v timu in večajo občutljivost za

medosebno zaznavanje v timu. Ob izkušenjskem učenju bodo timsko načrtovali, timsko

poučevali, timsko evalvirali, analizirali izvore problemov in konfliktov pri timskem delu ter

prakticirali različne strategije njihovega reševanja. Predmet je zasnovan kot prepletanje

strokovno teoretičnih in znanstveno empiričnih spoznanj z izkušenjskim učenjem in kritično

refleksijo obstoječe pedagoške prakse ter naravnan k oblikovanju študentov v aktivne,

odgovorne, refleksivne in kritične člane pedagoških timov.

SAMOPODOBA OTROKA IN MLADOSTNIKA V ŠOLI Pri predmetu študent poglobi znanje o razvojnih in socialnih dejavnikih oblikovanja učne samopodobe

na osnovi kontekstne paradigme učenja in poučevanja. Spozna osnovno dinamiko socialnega

primerjanja in se nauči prepoznavanja različnih vedenjskih manifestacij učne samopodobe. Pri

seminarskih projektih načrtuje individualizirane pedagoške pristope za negovanje in/ali spodbujanje

samopodobe učencev. V okviru predmeta študenti razvijajo zmožnost za samouravnavanje lastne

(predvsem učne in strokovne) samopodobe.

INKLUZIVNE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE

Predmet razvija občutljivost in zavezanost za delovanje v prid posameznikom,

marginaliziranim bodisi zaradi njihove etničnosti, socialno ekonomskega statusa, spola ali

posebnih potreb. Razvija sposobnosti za prepoznavanje situacij v različnih institucijah, ki

kažejo na stopnjo njihove vključenosti/izključenosti ter za oblikovanje in izvedbo inkluzivnih

praks.


36

PODALJŠANO BIVANJE

Predmet usposablja študente za razumevanje ciljev podaljšanega bivanja, hkrati pa tudi

pričakovanj učencev, staršev, šole in samega sebe v zvezi s podaljšanim bivanjem. Vzpodbuja

razmislek o ustreznosti različnih učnih in vzgojnih metod ter oblik dela, dejavnosti, hkrati pa

tudi razvija sposobnosti načrtovanja, izvedbe in evalvacije vzgojne in učne dejavnost v

podaljšanem bivanju.

NAČINI VZPOSTAVLJANJA DISCIPLINE:

Študenti pri predmetu spoznavajo tehnike discipliniranja otrok ter vpliv le-teh na otrokovo

nadaljnje vedenje in moralni razvoj, pogojenost neprimernih vedenj s posameznikovimi

osebnimi in kontekstualnimi dejavniki, sodobne koncepte reševanja disciplinskih problemov,

kot tudi pedagoško utemeljene in razvojno bolj ali manj spodbudne oblike vzpostavljanja

discipline. S pomočjo spoznanih konceptov skušajo oblikovati in utemeljiti svoj disciplinski

režim, ki ga je mogoče vpeljevati glede na trenutno veljavno zakonodajo na šolskem področju.

ŠOLA, PRAVIČNOST IN UČINKOVITOST

Študenti obravnavajo naslednje vsebine:

- Šola kot instrument vdružbljanja - učinkovitost prenosa dosežkov civilizacije z generacije na

generacijo

- Koncept meritokracije kot načela pravičnosti in zmanjševanja neenakosti v družbi; prikaz

konceptov neenakosti in pravičnosti in učinkovitosti pri različnih avtorjih in avtoricah

- Prikaz primerjalne uspešnosti / neuspešnosti sistemov edukacije pri doseganju ciljev

pravičnosti in učinkovitosti edukacijei (Eurydice, OECD, idr.)

- Pregled mehanizmov (organizacijskih, finančnih, pedagoških pristopov…) povečevanja

pravičnosti in odpravljanja socialne pogojenosti neenakosti dosežkov v edukaciji v izbranih

državah (Nordijske države, Nizozemska, Japonska, Južna Koreja, Hong-Kong)

- Priprava analiza konkretne edukacijske politike (ekrepa) v eni od držav - če je le mogoče v SI

v luči obravnave vprašanja stopnje pravičnosti in učinkovitosti dela v šoli

ZIMSKE AKTIVNOSTI V NARAVI

Študent se seznani s šolo alpskega smučanja, prilagajanjem otrok na sneg, aktivnostmi, ki jih

vključujemo v zimsko šolo v naravi, organizacijo in izpeljavo zimovanja. Predmet usposablja

za sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole in učenje smučanja otrok.

EPTE OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ / EPTE ENFIRONMENT AND SUSTAINABLE

DEVELOPMENT

Študent je zmožen uporabljati naravoslovne pojme, modele in teorije, ki so pomembni za

pojasnjevanje in utemeljevanje trajnostnega razvoja; načrtovati in izvajati raziskave; v različnih

oblikah prikazati pridobljene rezultate in jih z uporabo ustrezne terminologije razložiti;

pojasniti odnos med naravnim okoljem in zgodovinsko dediščino regije/države; utemeljiti

potrebo po racionalnem razvoju posameznika in družbe kot pogoj za trajnostni razvoj;

razpravljati o tehnoloških možnostih in njihovih vplivih na trajnostni razvoj; seznaniti z

različnimi nevarnostmi v sodobni družbi, ki so rezultati človekovih dejavnosti; iz določenih

vsebin oblikovati učne enote.

EPTE DRUŽBA, KULTURA, VZGOJA/EPTE SOCIETY, CULTUREANDEDUCATION

Namen modula je, študentom ponuditi poznavanje in razumevanje socioloških in filozofskih

ozadij edukacijskih teorij in praks v Evropi ter kontekstualnih razlik med številnimi evropskimi

državami. To jim bo pomagalo oblikovati ustrezen pedagoški diskurz in ga povezati s


37

kulturnimi tradicijami in političnim razvojem. Tako se bodo študenti znali strokovno spoprijeti

s problematiko pravičnosti ter raznolikim in skupnim v polju edukacije.

EPTE MATEMATIKA/EPTE MATHEMATICS

Predmet je bil oblikovan v okviru EPTE (European Primary Teacher Tranining) projekta in

poteka izključno v angleškem jeziku. Obiskujejo ga Erasmus študenti in študenti PeF, ki si ga

izberejo kot D izbirni predmet. Pri predmetu študent osvoji ključno terminologijo v angleščini

na področju matematike in didaktike matematike, se usposobi za reševanje matematičnih

problemov, razume pomen reprezentacij (notranjih in zunanjih) pri pouku matematike in

načrtuje izvajanje pouka, razume in uporabi izbrana matematična didaktična besedila v

angleščini ter pozna ključne dejavnike sodobnega koncepta pouka matematike.

EPTE PEDAGOGIKA IN DIDAKTIKA/EPTE PEDAGOGYANDDIDACTICS

Študent pri predmetu EPTE - Pedagogika in didaktika spozna temeljno pedagoško

terminologijo in jo zna ustrezno uporabljati v različnih kontekstih. Seznani se s formalnim in

neformalnim izobraževanjem, s spremembami v izobraževanju v različnih izbranih šolskih

sistemih in se navaja na sistemsko analizo izobraževalnih okoliščin. Seznani se z značilnostmi

spodbudnega učnega okolja in načrtovanjem didaktičnih situacij z različnimi teoretičnimi

pristopi. Usposobi se za načrtovanje, premišljeno izvajanje in kritično analiziranje pouka ter

učiteljevega profesionalnega razvoja. Razvija si spretnosti refleksije, evalviranja in timskega

dela, ki predstavljajo pomembne dejavnike učiteljevega profesionalnega razvoja.

EPTE RAZNOJEZIČNO IN MEDKULTURNO IZOBRAŽEVANJE/EPTE

PLURILINGUALANDINTERCULTURALEDUCATION

Študenti se seznanijo o kulturi in jezikovni različnosti Evrope in hkrati razvijajo lastno

jezikovno in kulturno zavedanje. Hkrati razvijajo in krepijo spretnosti in strategije za razvijanje

otrokove samozavesti in socialnih veščin s pomočjo razvijanja raznojezičnega in

medkulturnega zavedanja. Nato se študentje seznanijo s kognitivnimi procesih v jezikovnem

razvoju v kontekstu raznojezične edukacije. Razvijajo tudi vedenje o učiteljevih kompetencah

za jezikovno poučevanje v medjezikovnem in raznojezičnem kontekstu. Seznanjajo se tudi

o evropski jezikovni politiki, relevantnih instrumentih in omrežjih za raznojezično in

medkulturno edukacijo ter razvijajo strategije za pospešeno razvijanje raznojezične in

medkulturne dimenzije v lokalnem okolju. Nenazadnje pridobijo vedenje o tem, kako podpirati

učenje o jeziku in kulturi izven šolskega razreda.

EPTE UMETNOST/EPTE ARTS

Predmet usposablja študenta za kulturno ozaveščanje in ustvarjalno izražanje skozi različne

umetnostne jezike. Na področju glasbene umetnosti vključuje ustvarjalno glasbeno izražanje z

nastopanjem, ustvarjanjem in poslušanjem ljudske glasbe, avtorske evropske glasbene

dediščine in sodobne glasbe. Na področju likovne umetnosti vključuje vizualno in plastično

izražanje kot osebni in univerzalni jezik in kot interdisciplinarno dejavnost. Na področju

scenske umetnosti vključuje umetnostno izražanje skozi različne oblike in tehnike scenskega

izražanja, vključujoč gledališča, lutke in gib. Na področju filma vključuje izobraževanje za

smiselno uporabe filma v vzgojno-izobraževalnem procesu.

ATLETSKE VSEBINE IN IGRE Z LOPARJI V OSNOVNI ŠOLI

Predmet prispeva k poznavanju razvoja atletika ter poznavanju vsebin atletike v prvem in

drugem triletju osnovne šole. Prav tako predmet prispeva k poznavanju osnov iger z loparji.

Študent se usposobi za posredovanje temeljnih vsebin atletike in iger z loparji.


38

GIMNASTIČNE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI

Predmet usposablja študenta za poznavanje razvoja gimnastike, poznavanje vsebin športne

gimnastike, športno-ritmične gimnastike ter akrobatike v prvem in drugem triletju osnovne šole

in za poznavanje in razumevanje vpliva gimnastičnih vsebin na otroke. Študent zna izvesti

predvidene gimnastične vsebine ter jih zna posredovati otrokom.

IGRE Z ŽOGO V OSNOVNI ŠOLI

Predmet usposablja študenta za poznavanje razvoja iger z žogo na splošno, poznavanje razvoja

posameznih iger z žogo (košarka, rokomet, nogomet, odbojka), poznavanje in razumevanje

razlik med posameznimi vrstami iger z žogo ter med igrami z žogo za odrasle ter za otroke tar

za poznavanje in razumevanje pomena uvajanja različnih iger z žogo v šolski prostor. Študent

spozna tudi osnovna tehnična in taktična pravila pri različnih igrah z žogo.

FILM V ANGLEŠČINI

Cilj predmeta je predstaviti avtentične angleško-govoreče filme, nanizanke, kratke filme in

izseke filmov, preko katerih študenti spoznavajo različne značilnosti angleščine, npr. angleške

naglase, besedišče, jezikovne strukture, pri tem pa utrjujejo vse štiri jezikovne spretnosti, s

poudarkom na poslušanju in govoru v angleščini. Prav tako spoznavajo kulture, nekatere

zgodovinske dogodke ter način življenja angleško-govorečih narodov. Študenti se seznanijo z

nekaterimi vidiki filmske industrije (npr. filmska glasba, filmska nagrade, igralci, režiserji ipd.).

Študenti prilagodijo ali sami sestavijo kratke filmske scenarije in jih dramatizirajo ter primerjajo

filme s knjigami, po katerih so bili narejeni filmi.

ANGLEŠČINA III – IZPIT NA JEZIKOVNI RAVNI C1

Pri predmetu študenti z uporabo različnih učnih strategij razvijajo štiri jezikovne zmožnosti v

angleščini (poslušanje, branje, pisanje in govor), širijo besedišče, uzaveščajo jezikovni sistem

in pridobivajo spretnosti javnega nastopanja. Berejo in poslušajo avtentična besedila ter

razvijajo ustvarjalnost s spreminjanjem prebranih besedil oz. s pisanjem lastnih. Zastavljajo si

učne cilje, spremljajo lastni napredek, vrednotijo in ocenjujejo svoje delo. Študenti se

podrobneje seznanijo z vsebino mednarodnih izpitov (npr. CAE, IELTS ipd.) in razvijajo

strategije za reševanje mednarodnih jezikovnih izpitov.

IGRAJE V SVET GLASBE

Predmet usposablja študenta za izvajanje glasbeno-didaktičnih strategij celostnega, aktivnega

in ustvarjalnega učenja in poučevanja glasbene vzgoje in vključuje glasbene dejavnosti

izvajanja, poslušanja in ustvarjanja po Orff-Keetman konceptu glasbeno-gibalne vzgoje.

GLASBENA USTVARJALNOST

Predmet omogoča študentu, da razvija in nadgrajuje načine za spodbujanje in izvajanje

glasbene ustvarjalnosti v pedagoškem procesu. V osnovni šoli, vrtcu in na področju

rehabilitacijskih vsebin so te dejavnosti posebej pomembne, saj prispevajo k boljšemu počutju

in razpoloženju, večji duhovni razgibanosti, razvoju domišljije, povečanju kognitivnih

sposobnosti, k medsebojni povezanosti in večji glasbeni usposobljenosti. Predmet izhaja iz

elementov sodobne glasbe in vpogleda v nekatere prvine sodobnih umetnostnih tokov, z

zapisom in izvajanjem na instrumentih se ob tem razvijajo glasbeno oblikovne ter

improvizacijske zmožnosti.

VSEBINE ŠPORTNE VZGOJE NA PROSTEM

Študent bo pri predmetu spoznal posledice sedentarnega načina življenja ter pomen gibanja pri

odpravljanju le teh. Seznanil se bo s poškodbami pri športu in njihovim preprečevanjem ter


39

rehabilitacijo. Glavnina programa vsebuje predstavitev vsebin športne vzgoje, ki jih izvajamo

na prostem, ob tem pa še posebej spoznal normative in varnostne ukrepe pri izvajanju aktivnosti

na prostem. Študent se bo tudi seznanil z didaktičnimi pristopi k izvajanju vsebin dodatnega

programa športne vzgoje.

INTREKULTURNA SLOVENIJA V MULTIKULTURNI EVROPI

Študent na osnovi interdisciplinarne obravnave temeljnih značilnosti Slovenije in držav, od

koder so študenti na izmenjavi, spozna, primerja in vrednoti družbeno, naravno in kulturno

okolje Slovenije ter izbranih držav. Na terenskih vajah se na primeru glavnega mesta z okolico,

njegovih znanstvenih in umetnostnih ustanov neposredno seznani z geografskimi,

zgodovinskimi, etnološkimi in kulturnimi danostmi ter posebnostmi.

DIDAKTIČNE IGRE V NARAVOSLOVJU

Pri predmetu Didaktične igre v naravoslovju študenti spoznajo različne vrste didaktičnih iger:

igre s prirejanjem, razvrščanjem in urejanjem, konstrukcijske igre, gibalne igre, strateške igre,

domišljijske igre… Obravnavane vrste didaktičnih iger (v klasični obliki) na nekaterih

naravoslovnih učnih vsebinah za 1. in 2. triado osnovne šole študenti preizkusijo. Seznanijo se

tudi z računalniškimi igrami in kritičnim vrednotenjem strokovne literature za učence. Študenti

se izkusijo v načrtovanju, izdelavi in izvedbi klasičnih naravoslovnih iger kot tudi v

preizkušanju in vrednotenju didaktičnih iger.

E - PRAKSA

PEDAGOŠKA PRAKSA I - IV: V izobraževanju učiteljev ima pomembno vlogo praktično

pedagoško usposabljanje. S svojim aktivnim vključevanjem v vzgojno-izobraževalno delo v

osnovni šoli imajo študenti predvsem možnost, da preverijo ustreznost izbranega študija, se

soočijo s problemi poučevanja, preizkusijo teoretična znanja v praksi, se učijo praktičnih

veščin, preverjajo lastno usposobljenost ter se seznanjajo s kulturo osnovnih šol. Študenti so v

praktično pedagoško usposabljanje vključeni v vseh štirih letnikih študija. Aktivna vključenost

študentov v vzgojno-izobraževalno delo in obseg samostojnega dela se iz letnika v letnik večata.

Praktično pedagoško usposabljanje se izvaja v prvih dveh triletjih osnovne šole in v drugih

vzgojno-izobraževalnih institucijah v obliki pedagoške prakse, hospitacij in nastopov.

Pedagoška praksa se izvaja v vseh letnikih študija in skupno obsega deset tednov.

HOSPITACIJE IN NASTOPI se izvajajo v vseh letnikih študija kot obiski – hospitiranje pri

vzgojno-izobraževalnem delu v osnovnih šolah in v drugih vzgojno-izobraževalnih in kulturno-

umetniških ustanovah ter v okviru praktičnih vaj pri vseh specialno-didaktičnih predmetih.

Študent pri vsakem specialno-didaktičnem predmetu opravi hospitacije in po en nastop.

Documents

PREDSTAVITVENI ZBORNIK - University of Ljubljana · 2018. 2. 12. · University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana ... kritičnost, (samo)refleksivnost,