RE\1100063SL.doc PE585.335v01-00

SL Združena v raznolikosti SL

Evropski parlament 2014-2019

Dokument zasedanja

B8-0894/2016

4.7.2016

PREDLOG RESOLUCIJE

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med

Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo

o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017

(2016/2773(RSP))

Bas Eickhout

v imenu skupine Verts/ALE

PE585.335v01-00 2/13 RE\1100063SL.doc

SL

B8-0894/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o strateških prednostnih nalogah v delovnem

programu Komisije za leto 2017

(2016/2773(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju političnih smernic za Evropsko komisijo z naslovom „Nov začetek za

Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe“, ki

ga je 15. julija 2014 predstavil Jean-Claude Juncker,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016

– Čas je za drugačen pristop“ (COM(2015)0610) in njegovih prilog od 1 do 6,

– ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki dopolnjuje to

resolucijo s stališča parlamentarnih odborov in ki bi ga morala Komisija upoštevati pri

pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2017,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki

izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu1,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2016,

– ob upoštevanju prispevka Odbora regij k delovnemu programu Komisije za leto 2017,

– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

Uvod

A. ker je evropski proces združevanja prinesel mir ter že desetletja prispeva k varnosti in

blaginji v Evropi; ker je treba izide demokratičnega posvetovanja v zadnjem desetletju

razumeti kot priložnost za razmislek o našem skupnem evropskem projektu, njegovih

dejanskih prednostih, trenutnih pomanjkljivostih in obnovljenem občutku smisla;

B. ker posledice globalizacije med državljane EU prinaša vse več bojazni in

evroskepticizma; ker bi jih morala EU pomiriti in jih zaščititi pred temi posledicami;

C. ker ni več mogoče dovoliti, da bi bilo evropsko povezovanje skrčeno na zgolj

ekonomski projekt in je treba EU nujno pridobiti naklonjenost Evropejcev za evropski

projekt z veliko spremembo pristopa v politikah;

D. ker ima Parlament kljub svojim pomanjkljivostim posebno odgovornost pri

opredeljevanju skupnega evropskega interesa in bi moral prispevati k premagovanju

razdeljenosti v Svetu, kjer delo prepogosto zastane zaradi nacionalnega barantanja in

miselnosti „vse ali nič“;

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0294.

RE\1100063SL.doc 3/13 PE585.335v01-00

SL

E. ker bi moral splošni interes Evropejcev vedno prevladati nad obrambo države ali

interesi podjetij;

F. ker smo se Evropejci kot skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih, odločili za

skupno prihodnost; ker se lokalna, regionalna in nacionalna identiteta med seboj ne

izključujejo in celo prispevajo k naši širši evropski identiteti;

G. ker sedanje nakopičene krize zahtevajo resnično evropsko rešitev; ker želimo, da

Evropa prevzame svojo vlogo in odgovornost na svetovni ravni, da bo zavezana

solidarnosti, večstranskosti in našim zunanjim partnerstvom ter bo spodbujala

zbliževanje v smeri boljših standardov; ker želimo zavarovati naš skupni projekt

skupnega miru, blaginje in demokracije, da bi za vse generacije ustvarili privlačno

prihodnost;

Izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev evropskih državljanov

1. želi opomniti, da je oživljanje evropskega gospodarstva šibko in neuravnoteženo, saj se

mnoge regije Unije še vedno borijo z nesprejemljivo visoko stopnjo brezposelnosti,

revščine in neenakosti ter v njih močno primanjkuje priložnosti za mlajše generacije;

zato vztraja, da mora osnovna ekonomska in socialna agenda EU vključevati ukrepe za

zmanjšanje neenakosti v družbi ter za spodbujanje enakosti spolov in kakovostnih

delovnih mest za vse, hkrati pa mora okrepiti naložbe v izobraževalni sistem;

2. poziva Komisijo, naj vloži zakonodajne predloge, s katerimi bo podkrepila svojo

pobudo o stebru socialnih pravic, in jo glede tega poziva, naj si prizadeva za minimalno

raven socialne zaščite in tako zagotovi, da bodo evropski državljani deležni ustrezne

minimalne ravni socialne zaščite in storitev splošnega pomena ter javnih storitev, tako

da bodo ljudje lahko dostojno živeli in vse življenje aktivno sodelovali v družbi (to bi

moralo zajemati dostop do cenovno ugodnih stanovanj, ustreznega zdravstvenega

varstva, pravico do otroškega varstva, minimalne standarde glede varnosti dohodka

vključno s pokojninami ali enakovredno minimalno socialno zaščito);

3. poziva, naj se uvede pravica do „socialnega veta“ ali mehanizem, s katerim bi lahko

preprečili začetek veljavnosti zakonodaje EU, če bi utegnila škoditi najrevnejšim slojem

družbe, povečati neenakost v družbi in med spoloma ali zmanjšati socialne pravice;

4. poziva Komisijo, naj konkretno izpolni svoje večkrat dane obljube o vzpostavitvi

„socialne Evrope“, najprej z odpravo ekonomske in monetarne unije, nato pa še

s pobudami za:

– razvoj in spodbujanje socialnih naložb v ustrezno socialno zaščito ter v dostopno,

cenovno sprejemljivo, primerno locirano in visokokakovostno izobraževanje ter

socialne, zdravstvene in skrbstvene storitve za zmanjšanje družbenih neenakosti in

za boj proti revščini, zlasti revščini otrok;

– zapolnitev vrzeli v znanju in spretnostih in zagotovitev dostopa do kakovostnega

izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse;

– spodbujanje kakovostnih delovnih mest za vse, predvsem za mlade in dolgotrajno

brezposelne;

PE585.335v01-00 4/13 RE\1100063SL.doc

SL

– spodbujanje zdravja in varnosti pri delu z rednim pregledovanjem ustreznih

direktiv;

– uporabo načela nediskriminacije za vse delavce, tudi mobilne in napotene, in za

zagotovitev ustreznega plačila tem delavcem, tako da bodo lahko v kraju

prebivanja dostojno živeli;

– odpravo razlik med spoloma pri plačilu in pokojninah ter reševanje izzivov

usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim s sprejetjem

ambicioznih predlogov za direktivo o porodniškem dopustu in direktivo o

skrbniškem dopustu ter z zagotovitvijo celodnevne predšolske vzgoje in varstva,

zlasti da bodo ženske in moški enakovredno prevzemali vlogo negovalcev in

prejemali enak zaslužek, pa tudi za večjo udeležbo žensk na trgu dela;

5. poziva Komisijo, naj spremlja, spodbuja in podpira učinkovito in uspešno porabo

sredstev v državah članicah za boj proti revščini in izključenosti iz družbe ter za

spodbujanje zaposlovanja mladih in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, predvsem v

regijah z visoko stopnjo brezposelnosti, in sicer s programi, ki se bodo financirali iz

pobude za zaposlovanje mladih, evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke;

Krepitev gospodarskega okrevanja in dolgoročne konkurenčnosti z namenom ustvarjanja

delovnih mest, dvigovanja življenjskega standarda in ustvarjanja blaginje

6. meni, da so gospodarski modeli, ki temeljijo izključno na rasti BDP, neprestanem

čezmernem izkoriščanju naravnih virov in financializaciji, dosegli svoje meje; zato

meni, da mora EU poskrbeti, da bo trajnost v jedru vsake trdne, v prihodnost usmerjene

gospodarske politike, ki bo zmožna reševanja kriz; meni, da je obramba že

vzpostavljenih tržnih položajev možna ovira na poti k novemu gospodarskemu modelu;

7. poziva Komisijo, naj razvije krovno strategijo trajnostnega razvoja za obdobje do leta

2030 ter nadroben načrt izvajanja; meni, da mora EU zagotoviti, da ne bo odbirala

najlažjih ali najbolj priljubljenih ciljev in da mora pri politikah preseči že ustaljeno

ravnanje ter si pri vseh ciljih prizadevati za čim višjo raven ambicioznosti, s tem bo

namreč zagotovila, da nihče ne bo zapostavljen in da se bodo popolnoma spoštovale

zmogljivosti planeta; meni, da je treba v ta namen preprečiti nadaljnjo degradacijo in

izgubljanje biotske raznovrstnosti ter obnoviti degradirane ekosisteme;

8. poziva Komisijo, naj zasnuje novo ambiciozno in celovito industrijsko strategijo, ki bo

družbeno in okoljsko trajnostna in bo dopolnjevala sveženj o krožnem gospodarstvu;

poudarja, da so potrebne dodatne zasebne in javne naložbe, usmerjene v energetski

prehod, ekološko inovativna mala in srednja podjetja, raziskave in izobraževanje;

9. poudarja, da mora evropsko gospodarstvo zaradi nevarnega svetovnega tekmovanja za

vire nujno postati trajnostno naravnano in preiti na digitalno tehnologijo, če naj ostane

konkurenčno; poziva, da je treba strategijo Evropa 2020 postaviti v središče

gospodarskega odločanja EU,

10. poziva Komisijo, naj spremlja, spodbuja in podpira ukrepe držav članic in tako

zagotovi, da bo konkurenca poštena in da bodo imeli državljani, potrošniki in delavci od

RE\1100063SL.doc 5/13 PE585.335v01-00

SL

tega korist;

11. poziva, naj bodo srž vseh nadaljnjih gospodarskih reform trajnost, javno zdravje,

varstvo potrošnikov in dobrobit delavcev, kar velja zlasti za skupno kmetijsko politiko,

ki bi morala postati celovita prehranska in trajnostna podeželska politika;

12. poziva Komisijo, naj predlaga dodatne ukrepe, ki bi spodbudili raziskave in razvoj,

inovacije, kulturno raznolikost in ustvarjalnost kot glavna gonila za ustvarjanje delovnih

mest, obenem pa naj upošteva, da je dostop podjetij (zlasti malih in srednjih) do kapitala

bistvenega pomena za spodbujanje razvoja in nastajanja novih izdelkov in storitev v

tradicionalnih in novonastajajočih sektorjih;

13. želi Komisijo spomniti, da je treba pri pomembnejših gospodarskih in tehnoloških

rešitvah, kot so genske spremembe, nanotehnologija ali jedrska energija, spoštovati

previdnostno načelo in da je treba imeti tu popoln in pregleden demokratični nadzor in

proces, kot je predsednik Komisije večkrat obljubil o gensko spremenjenih organizmih

in kot pričakujejo tudi državljani;

Odziv na podnebne spremembe in zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo

14. opozarja, da si je treba bolj prizadevati za vzpostavitev energetske unije, da bomo vsem

državljanom in podjetjem zagotovili zanesljivo oskrbo s trajnostno pridobljeno energijo

po dostopnih cenah;

15. opozarja na človeške in gospodarske posledice podnebnih nesreč v Evropi; poudarja, da

se je pomembno še naprej spopadati s temeljnimi vzroki podnebnih sprememb, zlasti v

prometnem sektorju, obenem pa je treba z ambiciozno podnebno strategijo, ki bo

zajemala tudi energijsko učinkovitost, poskrbeti za konkurenčnost naše industrije;

16. poziva, naj se na ravni EU skladno s sporazumom s konference OZN o podnebnih

spremembah v Parizu (COP 21) določijo bolj ambiciozni cilji za zmanjšanje emisij

toplogrednih plinov, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost za obdobje po

letu 2020;

17. poziva Komisijo, naj oblikuje skupno strategijo za energetsko in podnebno diplomacijo,

v kateri bo obravnavana ta svetovna problematika, EU pa naj prevzame dejavnejšo

vlogo v svetovnem spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, saj je to

poglavitni način za delovanje proti podnebnim spremembam;

18. poziva Komisijo, naj ne subvencionira več fosilnih goriv iz sredstev EU in naj usklajuje

prizadevanja držav članic za hitro odpravo nacionalnih subvencij za fosilna goriva;

poziva jo tudi, naj zagotovi, da se nacionalne ali evropske subvencije ne bodo

uporabljale za financiranje novih jedrskih reaktorjev, ter poziva države članice, naj

opustijo načrte za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn;

Zagotavljanje skladnega odziva na povečan pritok beguncev

19. meni, da mora EU poiskati konkretne rešitve za reševanje pritoka novih beguncev, zlasti

z odpravo temeljnih vzrokov za to, in sicer s celostnimi odzivi politike, tako da bodo

zajeti skladnost politike za razvoj, trgovina, podnebna in naložbena politika, obenem pa

PE585.335v01-00 6/13 RE\1100063SL.doc

SL

je treba tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, omogočiti varen in urejen dostop;

20. izraža razočaranje nad premajhno solidarnostjo med državami članicami pri odzivanju

na vse večji pritok beguncev; poziva k hitremu izvajanju sklepa o premestitvi 160 000

beguncev iz Italije in Grčije v druge države članice in o vzpostavitvi evropskega

programa za iskanje in reševanje; izraža globoko zaskrbljenost, koliko so neformalni

mednarodni sporazumi, sklenjenih s tretjimi državami, zakoniti, primerni in združljivi s

človekovimi pravicami, saj se v katerih se razvojno sodelovanje pogojuje s tako politiko

varnosti in nadzora nad mejami, da privede do kazenskega preganjanja in stigmatizacije

beguncev in migrantov;

21. meni, da bi morali preselitev ohraniti kot eno od trajnih rešitev za razseljene begunce in

kot brezpogojen instrument mednarodne solidarnosti; poziva, naj se uvede več

priložnosti za preselitev in tako omogoči preselitev vsaj 500 000 beguncev na leto iz

držav izvora in tranzita, kajti če bi jih ustrezno razdelili, bi bilo število za EU povsem

obvladljivo;

22. poziva k reformi sedanjega dublinskega azilnega sistema, novi sistem pa naj bi temeljil

na pravični razdelitvi prosilcev za azil med države članice na podlagi objektivnih meril

in gradil na obstoječih željah in vezeh prosilcev s točno državo članico; meni, da bi

moral biti sistem obvezen za vse države članice in da bi moral temeljiti na spodbudah,

ne pa na prisilnih ukrepih;

23. poziva, naj se vzpostavijo zakonite migracijske poti, kjer naj bi bil v skladu s predlogi

Agencije Evropske unije za temeljne pravic zajet humanitarni sprejem, in sicer tudi za

podnebne begunce in zagovornike človekovih pravic, začasno zaščito, za začasno

zaščito, združitev družine, ekonomski sprejem na različnih ravneh znanj in spretnosti,

tudi za delavce v slabše plačanih sektorjih, ter za iskanje zaposlitve, mobilnost

študentov in zdravstveno evakuacijo;

24. poziva, naj se v EU ustvarijo pogoji za urejen sprejem prosilcev za azil, da jim bomo

zagotovili varnost ter humano in dostojno obravnavo, pri čemer naj bodo posebne

pozornosti deležne ženske, dekleta, lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci,

interseksualci in druge ranljive skupine; obenem poudarja, da je treba zagotoviti

zadostne vire za izobraževanje beguncev in migrantov, njihovo vključevanje na trg dela

in v družbo;

25. poziva Komisijo, naj vzpostavi vizumsko ureditev za zagovornike človekovih pravic, ki

so v tretjih državah ogroženi;

Obravnavanje varnostnih vprašanj, ki zadevajo državljane

26. ponavlja, da uvajanje represivnih ukrepov množičnega nadzora in nadzora meja, ki so

predvsem simbolične narave in ogrožajo državljanske svoboščine, temeljne pravice in

načelo prostega gibanja, ni pravi odgovor;

27. svari pred čustveno motiviranim prehitrim sprejemanjem zakonodaje o terorizmu, saj

lahko negativno vpliva na svoboščine in temeljne pravice osumljencev in nedolžnih

državljanov; poziva Komisijo, naj pridobi natančno oceno učinka za vsak ukrep, ki bi

utegnil kršiti pravice državljanov in prebivalcev EU;

RE\1100063SL.doc 7/13 PE585.335v01-00

SL

28. poudarja, da sta zunanja in notranja varnost vse bolj povezani; opozarja, da to ne sme

povzročiti, da bi za notranjo varnost uporabljali instrumente zunanje politike; ponovno

poudarja, da so za notranjo varnost in protiteroristične ukrepe ter sodni pregon oseb,

osumljenih terorizma, pristojni in odgovorni izključno pravosodni organi in policija ter

da mora vse potekati ob popolnem spoštovanju strogih postopkovnih jamstev in

kazenskopravnih predpisov;

29. poudarja, kako pomembno je schengensko območje prostega pretoka; poudarja, da je

potrebno učinkovito upravljanje zunanjih meja, ki bo temeljilo na človekovih pravicah

in popolnem spoštovanju mednarodnega in evropskega prava;

30. meni, da mora Komisija, da bi se spopadla z grožnjama terorizma in radikalizacije,

pazljivo spremljati prenos in izvajanje standardov EU v kazenskih postopkih in ukrepih

za boj proti terorizmu, vključno z izobraževanjem in preprečevanjem, učinkovitim

policijskim in pravosodnim sodelovanjem, pravočasno delitvijo informacij med

nacionalnimi organi prek Europola in Eurojusta ter z ukrepi za spopadanje z novimi

trendi v zvezi s financiranjem terorizma; ponovno poudarja, da je treba izboljšati

opremo in financiranje skupnih preiskovalnih enot v okviru Europola in Eurojusta;

31. poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo o konceptu evropske notranje varnosti kot

pravno osnovo za vse prihodnje varnostne ukrepe, pri čemer naj upošteva svobodo

gibanja in neobstoj kontrol na notranjih mejah ter da je to nekaj drugega od koncepta

nacionalne varnosti, na katerega se države članice sklicujejo v boju proti kriminalu in

terorizmu; poziva k usklajeni opredelitvi pojma nacionalna varnost in kaj ne spada vanj;

zavrača, da se v imenu nacionalne varnosti in „državnih skrivnosti“ ogrožajo temeljne

pravice, na primer načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko;

32. poziva Komisijo, naj s svojimi strokovnimi zmogljivostmi ter tehničnimi in finančnimi

viri poskrbi za usklajevanje in izmenjavo zgledov dobre prakse na ravni EU v boju proti

nasilnemu ekstremizmu in teroristični propagandi, radikalnim omrežjem in novačenju

terorističnih organizacijah; poudarja, da so lahko represivni ukrepi učinkoviti le, če so

združeni z dolgoročnim preprečevanjem, vključevanjem in ponovnim vključevanjem ter

z nediskriminacijskimi strategijami v politikah;

33. poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo celovit pregled vse že sprejete

varnostne zakonodaje, in naj na podlagi pregleda zagotovijo, da se bo po potrebi bodisi

umaknila bodisi začela izvajati; ponovno poziva k poglobljeni presoji protiteroristične

strategije EU, v kateri naj se oceni tako uporaba sprejetih ukrepov kot njihova

učinkovitost in stroški; pričakuje, da bo Komisija po potrebi posodobila agendo za

varnost, saj države članice premalo sodelujejo za učinkovit boj proti organiziranemu

kriminalu in terorizmu;

34. poziva Komisijo, naj predstavi napovedane predloge za ustrezno pravno podlago za

evropski center za boj proti terorizmu pri Europolu, predloge za izboljšanje in razvoj

obstoječih informacijskih sistemov (interoperabilnost, učinkovitost in sorazmernost), za

odpravo informacijskih vrzeli in premik k interoperabilnosti, pa tudi predloge za

obvezno izmenjavo informacij na ravni EU o sumih in tveganjih na tem področju, bi

morala v vseh policijskih in pravosodnih okvirih spremljati stroga in dosledna jamstva

za varstvo podatkov;

PE585.335v01-00 8/13 RE\1100063SL.doc

SL

35. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajno pobudo za boj proti vsem oblikam nasilja

nad ženskami in nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj hitro izvede pristop EU h

konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o

boju proti njima, kot je Parlament že večkrat pozval;

Uporaba ambiciozne agende za zunanje delovanje: o soseščini in globalnem sistemu

36. poziva k ambicioznemu izvajanju nove globalne strategije EU, v skladu s katero bo EU

v hitro spreminjajočem se svetu učinkovito širila svoje temeljne vrednote, načela in

norme, ter od Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje pričakuje, da bosta

dosledno uporabljali vse instrumente EU za zunanje delovanje, da bi dosegli boljše

globalno upravljanje na podlagi pravil, široko strinjanje o boljših standardih, trajni mir,

večjo varnost ter okrepljeno spoštovanje človekovih pravic, demokracije, načela pravne

države ter temeljnih svoboščin v svetu; v ta namen poudarja, da bi bilo treba na vrh

seznama pomembnih zunanjih zadev EU uvrstiti naslednje ključne elemente:

– zahteva, da EU in države članice obrnejo sedanji trend zapostavljanja standardov

človekovih pravic na račun kratkoročnih poslovnih in varnostnih interesov ter

interesov, povezanih z oskrbo z energijo;

– spodbujanje stabilnosti in blaginje v soseščini EU, in sicer z utrjevanjem razvoja,

demokracije, kulturnega sodelovanja, dobrega upravljanja in načela pravne

države, prek krepitve civilnega preprečevanja konfliktov in ukrepov usklajevanja,

izboljševanja preglednosti, odgovornosti, parlamentarnega nadzora in

demokratičnega nadzora nad varnostnim sektorjem, pa tudi prek zagotavljanja

pomoči podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in

varnostno politiko ter državam članicam v prizadevanjih za ohranjanje in

vzpostavljanje miru v kontekstu skupne varnostne in obrambne politike;

– pomoč podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in

varnostno politiko in državam članicam pri doseganju učinkovitejše skupne

varnostne in obrambne politike, ki bo dosledna in skladna z drugimi zunanjimi

politikami EU, kot sta razvojna pomoč in civilno preprečevanje sporov v okviru

instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, in ki bo zagotavljala varnost, mir,

stabilnost, demokracijo in človekove pravice ter krepila spoštovanje načel

Ustanovne listine OZN; poskrbeti je treba, da bodo strukture, mehanizmi ali

instrumenti, ki že obstajajo, operativni;

– poziv Komisiji/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

naj zagotovita, da bodo države članice v večji meri spoštovale skupno stališče EU

o izvozu orožja, ter naj poskrbita, da bo zakonodaja, ki ureja izvoz tehnologije z

dvojno rabo, preprečila prenos množičnega nadzorovanja in sledenja v

nedemokratične države;

– poziv Komisiji, naj poroča o učinkovitosti pilotnega projekta o raziskavah na

področju obrambe in s tem povezanem sodelovanju z Evropsko obrambno

agencijo; poziva Komisijo, naj umakne načrte za začetek pripravljalnega ukrepa

na področju raziskav, povezanih z obrambo, v vrednosti 80 milijonov EUR, saj

tudi podatki Evropske obrambne agencije potrjujejo, da države članice niso

pripravljene in zmožne sodelovati na področju raziskav in razvoja, povezanih z

RE\1100063SL.doc 9/13 PE585.335v01-00

SL

obrambo; zavrača vse poskuse, da bi proračunske vire EU uporabili za vojaške

raziskave in razvoj;

– precej hitrejši napredek pri pogajalskem procesu o širitvi, in sicer s krepitvijo

družbene, politične in gospodarske stabilnosti, okoljske trajnosti in demokracije v

državah kandidatkah, ne da bi pri tem omilili temeljna merila za pristop;

– zagotovitev, da bo politika razvojnega sodelovanja učinkovitejša, in izboljšanje

njene koordinacije in usklajenosti z drugimi instrumenti EU za zunanje delovanje;

zagotoviti je treba doslednost in skladnost med razvojno politiko, politiko

civilnega preprečevanja sporov in politiko civilne varnosti, saj so medsebojno

povezane, soodvisne in se vzajemno krepijo;

– vključitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter usklajenosti politik za

razvoj v zunanjo in notranjo politiko EU;

– sprejetje močnejše, učinkovitejše, prepričljivejše in bolj skladne pobude za

reševanje sporov v soseščini EU ter zagotovitev, da bo imela EU vse instrumente

na razpolago;

– zavrnitev celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA),

sporazuma o trgovini s storitvami (TiSA) in čezatlantskega partnerstva za

trgovino in naložbe (TTIP), ob zavedanju, da so evropski državljani in Parlament

vse bolj kritični do dejanskih posledic prostotrgovinskih sporazumov, saj lahko

imajo neželene posledice za zaposlovanje, konkurenčnost in standarde EU glede

človekovih pravic in trajnostnega razvoja; zahteva posodobitev instrumentov

trgovinske zaščite Unije in oblikovanje trgovinskih politik v skladu z razvojnimi

cilji EU, podnebnimi cilji, okoljskimi prednostnimi nalogami ter socialnimi

standardi in standardi človekovih pravic;

Politike pravične obdavčitve za ustrezne vire

37. poudarja, da se še nikoli prej ni bilo bolj nujno boriti proti davčnim utajam in izogibanju

davkom, kar predstavlja možen prihodek za nacionalne proračune v višini do 1 bilijona

EUR; meni, da bi lahko te vire lahko porabili za naložbe v prihodnost, krepitev

zaposlovanja in zmanjšanje neenakosti;

38. poziva Komisijo, naj nemudoma zagotovi, da bodo dobički obdavčeni v državah, kjer

dejansko poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost v Evropi; meni, da bi si

morala EU prizadevati za obvezno skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov

pravnih oseb (CCCTB), okrepiti prizadevanja za preiskovanje z davki povezanih kršitev

državne pomoči, uporabljati skupna pravila o uporabi in preglednosti davčnih stališč ter

oblikovati trden skupni pristop, da bi zaprli davčne oaze;

39. poziva Komisijo, naj v svoj boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom vključi

razsežnost spola in zunanjo razsežnost, tudi glede dobičkov, ki neobdavčeni zapuščajo

Unijo;

40. poziva k davku na finančne transakcije, s katerim bi finančni sektor prisilili, da pri

reševanju krize, ki jo je povzročil, plača pošten delež, zajezili neproduktivne

PE585.335v01-00 10/13 RE\1100063SL.doc

SL

kratkoročne špekulativne dejavnosti in zagotovili dodatne dohodke v odziv na sedanje

družbene, okoljske in gospodarske izzive; obžaluje omilitev prvotnega predloga

Komisije in meni, da bi ga bilo treba namesto tega razširiti na transakcije v tuji valuti,

kot je predlagal Parlament, in to začeti izvajati najkasneje sredi leta 2017;

Krepitev proračuna EU in finančnih instrumentov

41. meni, da EU za učinkovito delovanje potrebuje novo finančno in fiskalno strategijo;

meni, da bi morala Komisija v ta namen predlagati ukrepe, ki morajo temeljiti na

naslednjih načelih in elementih:

– hitra sprostitev ustreznih virov, saj se ni mogoče izogniti potrebi po reformi

sistema za financiranje Unije s krepitvijo dejanskih lastnih sredstev ali uvedbo

novih virov, da bi postal proračun Unije bolj stabilen, vzdržen in predvidljiv;

obenem je treba spoštovati načelo univerzalnosti in izboljšati preglednost;

– prednostno izvajanje načela o upoštevanju enakosti spolov pri pripravi proračuna;

– za doseganje najboljših rezultatov je treba pri upravljanju proračunskih

instrumentov EU posebno pozornost nameniti uspešnosti in stroškovni

učinkovitosti ter obenem zagotavljati izpolnjevanje obveznosti in zaščito

finančnih interesov EU;

– EU bi morala sprejeti ukrepe, da bi zbrala sredstva za odzivanje na izzive,

povezane z visoko stopnjo brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, ter

na notranje in zunanje vidike begunske krize;

– večletni finančni okvir je po dveh letih izvajanja na robu svojih zmogljivosti;

poleg tega brez njegovega celovitega vmesnega pregleda iz proračuna EU ne bo

več mogoče kriti dodatnih finančnih potreb in financirati novih političnih

prednostnih nalog, prav tako pa ne bo mogoče preprečiti nove krize na področju

plačil; opraviti je treba celovito povolilno revizijo večletnega finančnega okvira –

ne zgolj njegovega tehničnega pregleda – , saj je to eden od načinov za uporabo

sredstev iz proračuna EU, s katerim bi prispevali k okrevanju evropskega

gospodarstva, obenem pa zagotovili uspešno izvajanje strategije Evropa 2020,

podporo mednarodnim zavezam EU po letu 2015 in strukturno rešitev vse večjih

težav zaradi plačil;

– izvesti je treba reformo Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi vsem

državam članicam omogočili izvajanje višje ravni strateških naložb, boljšo

osredotočenost na regije, v katerih so naložbe najbolj potrebne, in zagotovili, da

bo javno financiranje naložb prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo;

namesto o prerazporeditvi obstoječih sredstev EU, kot je Obzorje 2020 ali

instrument za povezovanje Evrope, k drugim skladom ali novim naložbenim

instrumentom, bi bilo treba razmisliti o dodatnem financiranju;

– učinkovito izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bi morale

spremljati priprave za obdobje po letu 2020, pri čemer je treba spoštovati njeno

pravo naravo, kot je določena v Pogodbah, ter njen pomen kot naložbeni

instrument za vse regije v EU in kot izraz evropske solidarnosti; sredstva iz

RE\1100063SL.doc 11/13 PE585.335v01-00

SL

kohezijske politike bi bilo treba nadalje uporabiti za prehod na nizkoogljično

gospodarstvo, da bi prispevali k Pariškemu sporazumu COP21 ter podprli

prizadevanja za sprejem beguncev in migrantov, kar zajema tudi njihovo

vključevanje, vsako zmanjšanje proračuna za kohezijsko politiko pa bi bilo treba

preprečiti;

Dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije

42. vztraja, da je treba spoštovati zahteve prava Unije v zvezi z demokratično

odgovornostjo za odločitve v okviru evropskega gospodarskega upravljanja;

43. vztraja, da si mora EU prizadevati za zbliževanje na višji ravni, kar zadeva ekonomske

in socialne kazalnike ter kazalnike za vire; meni, da so v ta namen potrebne reforme

okvira ekonomskega upravljanja;

44. meni, da mora EU izboljšati verodostojnost, doslednost, nacionalno odgovornost,

demokratično legitimnost, trajnost, razsežnost spola in socialno razsežnost sedanjega

okvira ekonomskega upravljanja, in sicer z uvedbo preprostejših, proticikličnih in

preglednih pravil, pri tem pa se izogniti moralnemu tveganju, pri čemer mora zagotoviti

simetrično odpravljanje makroekonomskih neravnotežij in spodbuditi javne naložbe;

45. poziva k tesnejšemu usklajevanju ekonomskih politik za obravnavanje naložbenih vrzeli

v evroobmočju ter h krepitvi prizadevanj za reforme, da bi povečali produktivnost in

splošno učinkovitost virov ter ohranili povpraševanje;

46. meni, da bi bilo treba dokončno vzpostaviti bančno unijo, pri čemer bi morala ukrepe za

zmanjševanje tveganja spremljati porazdelitev tveganja;

47. poudarja, da bi bilo treba nujno razviti fiskalno zmogljivost ekonomske in monetarne

unije, da bi ta postala odporna na simetrične in asimetrične pretrese, ter obravnavati

nesprejemljive ravni brezposelnosti v številnih njenih regijah;

48. poziva Komisijo, naj čim prej preuči načine za uporabo skupnih finančnih orodij za

obravnavanje migrantske krize;

Krepitev temeljih pravic in demokracije

49. je zaskrbljen, da številne krize niso škodile le povezanosti evropskih družb, temveč so

tudi omajale zaupanje evropskih državljanov v demokratične institucije na ravni EU ter

v nekaterih primerih tudi na nacionalni ravni; zato meni, da mora biti glavna prednostna

naloga Evrope okrepiti demokratično legitimnost EU in povrniti zaupanje v njeno

sposobnost, da deluje v interesu državljanov;

50. želi spomniti, da so številni sedanji izzivi – ki segajo od podnebnih sprememb do azila

in migracij, od finančnih trgov do mednacionalnih podjetij in od terorističnih mrež do

propadlih držav in držav, ki pomenijo grožnjo miru – nadnacionalni in ne poznajo meja,

njihovo preprečevanje in odzivanje nanje pa mora potekati na enaki ravni; meni, da bi

morala Komisija v ta namen spodbuditi obnovljeno razpravo v vsej družbi o tem, za

katere izzive ljudje menijo, da jih je najpomembneje obravnavati na evropski ravni in

kje bi morala EU izvajati „evropsko suverenost“;

PE585.335v01-00 12/13 RE\1100063SL.doc

SL

51. želi spomniti Komisijo, da je kot varuhinja Pogodb dolžna varovati splošni interes Unije

(člen 17 PEU), in sicer mir, njene vrednote ter blaginjo njenih ljudi (člen 3 PEU);

poziva Komisijo, naj sprejme predlog uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni evropski

upravi; ugotavlja, da ima Parlament v zvezi s tem posebno politično odgovornost ter

mora v celoti in brez samozadovoljstva uveljaviti svojo institucionalno vlogo; meni, da

je nedavna vzpostavitev preiskovalnih odborov spodbuden znak, da Parlament resneje

prevzema politično odgovornost v smislu nadzora in ravnotežja;

52. meni, da težnje Evropskega sveta v zadnjih letih, da posega po medvladnih rešitvah,

ogrožajo metodo Skupnosti in pomenijo kršitev Pogodb; želi spomniti, da so na podlagi

Lizbonske pogodbe člani Evropskega sveta individualno res odgovorni svojemu

nacionalnemu parlamentu, kolektivno pa le sebi, vendar se morajo nacionalni

parlamenti zavedati posebne politične odgovornosti za izvajanje polnega

demokratičnega nadzora nad predstavniki v Evropskem svetu;

53. glede na to, da pomeni nepregledno in enostransko lobiranje veliko grožnjo oblikovanju

politik in javnemu interesu, zahteva, da si vse institucije EU prizadevajo za najvišje

možne standarde preglednosti, odgovornosti in integritete ter se neumorno borijo proti

težnjam, da bi prezrli navzkrižje interesov, ki škoduje učinkovitosti, poštenosti in

zanesljivosti postopka sprejemanja odločitev; poleg tega podpira zakonodajni predlog

za vseevropsko zaščito prijaviteljev nepravilnosti tako v zasebnem kot v javnem

sektorju ter želi spomniti Komisijo, da jo je že večkrat pozval k temu;

54. poziva Komisijo, naj zagotovi celovit evropski odziv na težave v zvezi s temeljnimi

pravicami, ki izhajajo iz močno razširjenih zločinov iz sovraštva, sovražnega govora,

seksizma, homofobije, transfobije in drugih oblik diskriminacije, pri čemer naj med

drugim okrepi prizadevanja za zagotovitev, da Svet zakonodajnih predlogov, s katerimi

bi okrepili socialne in temeljne pravice, ne bi več blokiral, zlasti predloga direktive iz

leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali

prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter direktive o zastopanosti žensk

v upravnih odborih;

55. poziva Komisijo, naj sprejme pobude za utrditev, okrepitev in razvoj sredstev, ki jih

imajo državljani EU na voljo za posredovanje v političnem procesu, kar bo presegalo

volilne cikle; poudarja, da naj bi s tem izboljšali preglednost in dostop javnosti do

dokumentov, pa tudi povečali podporo in vire za evropskega varuha človekovih pravic,

peticije državljanov in reformo uredbe o evropski državljanski pobudi;

56. meni, da bi morala Komisija pripraviti predloge o mehanizmu za zaščito demokracije,

načela pravne države in temeljnih pravic po vsej Uniji, in sicer z nadomestitvijo okvira

pravne države z učinkovitejšim orodjem; meni, da bi si morala Komisija še naprej

prizadevati za napredek glede pridružitve EU Evropski konvenciji o človekovih

pravicah, pri čemer naj upošteva mnenje Sodišča o tej zadevi in obravnava preostale

pravne izzive;

57. se zavezuje, da bo uporabil vsa orodja in sredstva za spodbujanje obnovljenega

demokratičnega procesa na poti k reformi Evropske unije;

58. zahteva, da se v zvezi s postopkom na podlagi člena 50 Komisijo potrdi kot pogajalca z

Združenim kraljestvom;

RE\1100063SL.doc 13/13 PE585.335v01-00

SL

59. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.