Pravna informatika – individualni kolokvij – izredni študij2009/2010

Igor Roksandić – lana.plese.roksandic@ri.t-com.hr

Kratek povzetek mojega kolokvija, bi bil, da se študent z njim uči in prav tako prikaže osnovno znanje uporabe računalnika, glede programske opreme, kot tudi dokazuje poznavanje uporabe interneta, danes neizostavne potrebe pri vsakdanjem življenju. Za bodočega pravnika je ta kolokvij del dokaza, kako se bo pri delu v določenih življenskih situacijah znašel oziroma posledično tudi pomagal pri odločanju reševanja problema učinkovito, hitro, zanesljivo, točno, itd...Kolokvij prikaže deloma študentu, kaj vse se lahko najde na spletu in kako si z njim lahko pomaga, glede boljšega poznavanja zakonov, institucij, tujega prava, itd...

Kazalo:

1 Pravna informatika – individualni kolokvij – izredni študij 02 1 Tuja fakulteta 13 2 Literatura 2

2.1 Podatek o prosti knjigi v knjižnici Pravne fakultete Maribor 22.2 Poljubne 2 publikaciji kot dodatna literatura za študij 42.3 Članek o kaznivem dejanju kraje identitete v tuji reviji 6Online-Kriminalität 6

4 Betrüger kapern Konten von Ebay und Co. 62.4 Knjiga v bazi knjižnice Pravne fakultete 8

5 3 Svetovni splet in e-pošta 93.1 Naslov spletne strani Uradnega lista starega in novega Kazenskega zakonika 9

3.1.1 Opomba 103.2 Statut občine Rogaška Slatina 103.3 VSL sodba I Cp 1778/2000 11

6 VSL48673 113.4 Zakon o varstvu osebnih podatkov 133.5 Direktiva 2000/31 143.6 Zakon o storitvi informacijske družbe 15

7 4 Sklepna razmišljanja o opravljenem delu 16

1 Tuja fakulteta

Evropska fakulteta v Belgiji, mesto Bruges

College of EuropeWhy study at the College of Europe, the most genuinely ‘European’ of all the University Institutes of European Studies?

Rector Paul DemaretThe academic quality and the variety of its postgraduate European study programmes are renowned worldwide. The College of Europe is the most genuinely ‘European’ of all the university institutes of European studies: it attracts a highly qualified pan-European faculty and welcomes students from across the entire continent and further afield; it enjoys a truly European atmosphere on its Bruges and Natolin (Warsaw) campuses, and it can rely on its unique network of personal and institutional relationships developed, throughout Europe and beyond, over the past 61 years. As the careers of many of its alumni illustrate, the College degree opens up rewarding professional prospects in Europe and at the international level.

The “College Formula” ensures that for 10 months students live and study together intensively in a challenging and highly stimulating educational environment – which truly prepares them to live and work in an increasingly integrated Europe. The student body - around 300 students in Bruges and up to 120 students in Natolin (Warsaw) - reflects a real diversity of culture and personal experience.

Across both campuses, students come from over 50 different countries, and usually speak three to four languages, and their average age is around 25. All have completed a university degree in a field appropriate for participation in the College’s postgraduate programmes, and quite a few already hold a postgraduate degree. The College's demanding entry requirements and rigorous selection procedures ensure that students who are recruited are of the highest calibre. Over the past 61 years the College of Europe has built an extensive reputation in the field of European studies, and is thus the leading place for those wishing to study, understand and literally 'live' Europe.

The College is a private university/institution and can rely on an extensive network of contacts in European institutions, national administrations, international organisations, European universities and professional circles. Alumni of the College of Europe occupy positions of responsibility in Europe and across the world. Many come back to the College to share their experiences with the students.

Although the College has no scholarships of its own, some 70% of all College students benefit from whole or partial scholarships, these being granted by governments or private institutions. (Admissions)

Rector Paul Demaret

Rector Paul Demaret

1

2 Literatura

Vprašaj knjižničarja

baza podatkov v sistemu COBISS.SI: PRFMB (zapisov: 24.240) <http://www.pf.uni-mb.si/knjiznica/> ; število zadetkov: 4 ; potek iskanja Število zadetkov: 4

1. Pravna informatika : priročni# Lesjak, Dušan # 1991 slv# učbenik 2. Pravna informatika : uvod u p# Lilić, Stevan 1991 scc# učbenik 3. Virtualna predavalnica - ViP # Lesjak, Benjam# 2007 slv# prisp. na konf. 4. Pravna informatika : zapiski # Lesjak, Dušan # 2003 slv# učno gradivo

Opozorilo: Pri velikem številu zadetkov je urejanje lahko dolgotrajno. baza podatkov v sistemu COBISS.SI: PRFMB (zapisov: 24.240) <http://www.pf.uni-mb.si/knjiznica/> ; število zadetkov: 5 ; potek iskanja Število zadetkov: 5

1. Osnove civilnega prava : splo# Kocjan, Slavko 1962 slv# učbenik 2. Osnove civilnega prava. Zv. 1# Toplak, Ludvik 1979 slv# učbenik 3. Osnove civilnega prava : skri# Štempihar, Jur# 1962 slv# monograf. publ. 4. Osnove civilnega prava, Sploš# Sajovic, Bogom# 1994 slv# monograf. publ. 5. Civilno pravo. Knj. 1, Splošn# Toplak, Ludvik 2002 slv# učbenik

Opozorilo: Pri velikem številu zadetkov je urejanje lahko dolgotrajno.

2.1 Podatek o prosti knjigi v knjižnici Pravne fakultete Maribor

format izpisa  uporabniški uporabniški polni listek COMARC skrajšani zaloga H1H2

        AVTOR................... : Lesjak, Dušan - avtor ODGOVORNOST............. : Petrič, Miro - avtor NASLOV.................. : Pravna informatika : priročnik za vaje :verzija 1.0 IMPRESUM................ : [Maribor : Visoka pravna šola, 1991] FIZIČNI OPIS............ : [loč. pag.] ; 30 cm PREDMETNE OZNAKE........ : informatika // računalništvo //učbeniki za visoke šole UDK..................... : 007:34 UDK ZA STATISTIKO....... : 0 VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,tiskano COBISS.SI-ID............ : 125483

2

       

Skladišče 007 PRAVNA Za čitalnico   ?

Skladišče m 007 PRAVNA Prosto, čas izposoje 14 dni  

Skladišče m 007 PRAVNA Prosto, čas izposoje 14 dni  

 

format izpisa  uporabniški uporabniški polni listek COMARC skrajšani zaloga H1 H2

        AVTOR................... : Toplak, Ludvik - avtor NASLOV.................. : Osnove civilnega prava. Zv. 1, Splošni del :Uvod v civilno pravo IMPRESUM................ : Ljubljana : Univerzum, 1979 FIZIČNI OPIS............ : 181 str. ; 23 cm PREDMETNE OZNAKE........ : civilno pravo - učbeniki UDK..................... : 347.1(075.8) UDK ZA STATISTIKO....... : 347 VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,tiskano COBISS.SI-ID............ : 8392961

       

347.1 TOPLAK, L. Osnove 79 Prosto, čas izposoje 21 dni  

347.1(075.8) TOPLA Prosto, čas izposoje 21 dni  

347.1 TOPLAK, L. Osnove 79 Prosto, čas izposoje 21 dni  

347.1 TOPLAK, L. Osnove 79 Prosto, čas izposoje 21 dni  

347.1 TOPLAK, L. Osnove 79 Prosto, čas izposoje 21 dni  

Donacije 347.1 TOPLAK, L. Osnove 79 Prosto, čas izposoje 21 dni  

 

3

2.2 Poljubne 2 publikaciji kot dodatna literatura za študij

format izpisa  uporabniški uporabniški polni listek COMARC skrajšani

        ODGOVORNOST............. : Makarovič, Boštjan - avtor //Klemenčič, Goran - avtor // Klobučar, Tomaž - avtor //Bogataj, Maja - avtor // Pahor, David - avtor // Potrč, Matjaž - urednik NASLOV.................. : Internet in pravo : izbrane teme s komentarjemZakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu IMPRESUM................ : Ljubljana : Pasadena, 2001 FIZIČNI OPIS............ : XIV, 220 str. : ilustr. ; 22 cm ISBN.................... : 961-6361-14-7 PREDMETNE OZNAKE........ : internet // pravo // zakonodaja// elektronsko poslovanje // elektronski podpis // varstvo zasebnosti // sodišča // intelektualna lastnina UDK..................... : 659.23:004(497.4)(094.5.072) UDK ZA STATISTIKO....... : 65 VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,tiskano, 2.02 - strokovna monografija COBISS.SI-ID............ : 115432192

       

681.3 INTERNET Za čitalnico   ? 

4

format izpisa  uporabniški uporabniški polni listek COMARC skrajšani

        AVTOR................... : Sajovic, Bogomir - avtor NASLOV.................. : Skupnosti civilnega prava IMPRESUM................ : Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije,1997 FIZIČNI OPIS............ : 239 str. ; 24 cm ISBN.................... : 961-204-164-4 PREDMETNE OZNAKE........ : Skupnost - Učbeniki za visoke šole// Pravne osebe - Učbeniki za visoke šole PREDMETNE OZNAKE........ : civilno pravo // lastninsko pravo //lastninskopravna razmerja UDK..................... : 347.2(075.8), 347.19(075.8) UDK ZA STATISTIKO....... : 34 VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,tiskano, 2.02 - strokovna monografija COBISS.SI-ID............ : 70490880

       

KAB san 347.19 SAJOVIC, B. Skupnosti Omejen dostop   ?347.19 SAJOVIC, B. Skupnosti Za čitalnico   ?347.19 SAJOVIC, B. Skupnosti Prosto, čas izposoje 21 dni  

347.19 SAJOVIC, B. Skupnosti Prosto, čas izposoje 21 dni   

2.3 Članek o kaznivem dejanju kraje identitete v tuji reviji

5

08.01.09|

Online-Kriminalität

(3) Drucken Versenden Bewerten

Betrüger kapern Konten von Ebay und Co.

Internet-Kriminelle haben eine neue Masche: Immer häufiger bestellen sie Waren unter fremden Namen – und verschleiern mithilfe von Mittelsmännern ihre Herkunft. Betroffen sind viele Deutsche, die etwa Konten bei Amazon oder Ebay besitzen. Experten raten deswegen, die eigene Identität stärker zu sichern.

Foto: DPA Internet-Kriminalität: Betrüger klauen mittlerweile die Identitäten von Dritten

Von Stefanie Gaffron

unwissende Warenagent lieferte die Pakete dann an die angegebene Täteradresse oder schickte sie an Packstationen eines Immer öfter gelingt es Kriminellen, herkömmliche Sicherheitseinrichtungen in der digitalen Welt auszuhebeln. Das jüngste Beispiel von sogenanntem Identitätsbetrug im Internet vermeldete jetzt das Bundeskriminalamt: Kriminelle vertauschten im Online-Versandhandel die Identitäten von Personen. Die Verbrecher streuten über Mails lukrative Jobangebote. Gesucht wurden sogenannte Warenagenten zum Monatsgehalt von 7000 Euro brutto. Warenagenten hätten die Aufgabe, Pakete entgegenzunehmen und diese weiterzuleiten. Die Pakete enthalten teure Waren, die zuvor über Online-Auktionshäuser wie Ebay ersteigert wurden. Dazu knackten die Internetdiebe die Konten der Online-Auktionshäuser und änderten dort die Empfängeradresse.

Ahnungslose Verkäufer verschickten die Ware an die Warenagenten. Zuvor bezahlten die Täter die Ware mit Geld, das sie ebenfalls von Online-Bankkonten gestohlen hatten. Der Postdienstleisters. Durch den Einsatz der angeworbenen Warenagenten gelangten die Täter schließlich anonym an die rechtswidrig erlangte Ware.

"Personen, die sich auf solche fingierten Angebote einlassen und die widerrechtlich erlangte Waren weiterleiten, können sich aber strafbar machen und müssen mit Ansprüchen bei der Regulierung entstandener Schäden rechnen", warnt das Bundeskriminalamt.

6

Sichere Identitäten von Personen und Produkten im Internet zu schaffen steht deshalb im Mittelpunkt des neu gegründeten Fraunhofer-Innovationsclusters "Sichere Identität" in Berlin. "Wir wollen das Weltzentrum sicherer Identitäten werden", sagt Leiter Professor Dr. Jörg Krüger. Der Zusammenschluss besteht aus fünf Fraunhofer-Instituten, fünf Hochschulen, Wirtschaftsunternehmen sowie den Ländern Berlin und Brandenburg. Ziel: Technologien, Verfahren und Produkte zu entwickeln, die den eindeutigen Nachweis der Identität von Personen, Objekten und geistigem Eigentum im Internet ermöglichen. Dazu gehört neben fälschungssicheren ID-Cards auch die Sicherheit ID-basierter Kommunikation. Absender und Empfänger einer Information sollen eindeutig identifizierbar sein, ungewünschte und anonyme Absender werden herausgefiltert.

Die sogenannte Dokumentensicherheit steht dabei besonders im Fokus der Entwickler. Das Fälschen von Personaldokumenten soll so bald unmöglich werden. "Schon heute wird Fälschen immer schwieriger", sagt Ulrich Hamann von der Bundesdruckerei. "Passfälscher müssen mittlerweile Experten in Druck-, Kunststoff-, Papier- und Displaytechnologie sein."

Das Fraunhofer-Institut für Produktionsanlagen und Konstruktionstechnik hat jetzt zudem ein Verfahren entwickelt, mit dem sich Wasserzeichen in Dokumenten verstecken lassen. Das menschliche Auge kann die digitalen Wasserzeichen dann nicht mehr wahrnehmen. Nur ein Spezialscanner macht das Wasserzeichen, in dem biometrische Merkmale mit Personaldaten verknüpft sind, sichtbar. Dieses unsichtbare digitale Wasserzeichen ist zum Patent angemeldet.

Doch auch Produkte haben eine Identität, die schutzbedürftig ist. Zum Beispiel könnten mithilfe einer "digitalen Identität" Zulassungspapiere eines Autos durch den Besitzer eindeutig identifiziert werden. Sogenannte ID-Cards könnten Autoschlüssel ersetzen und Fahrzeugteile auf ihre Originalität überprüfen. Auch könnten Kunstfahnder gestohlene Bilder mit einem Fotohandy und per Datenabgleich mit einer Kunstdatenbank identifizieren. Für die mobile Gemäldefahndung hat das Unternehmen Prisma hierfür eine Software entwickelt, die innerhalb weniger Sekunden trotz Störfaktoren bei der Bildaufnahme, wie niedrige Auflösungen und Lichtreflexe, gestohlene Gemälde identifiziert. In Zukunft soll die Software durch Aufnahmen von Barcodes auch Plagiate erkennen können.

Wenn der Personalausweis zur Eintrittskarte in digitale Welten wird, muss die verwendete Technik absolut sicher sein. Es bleibt aber die Frage, ob der Mensch die "allgegenwärtige Identität" wirklich will. Krüger schätzt das Potenzial des Zukunftsmarktes zwar sehr hoch ein - andererseits sei die Angst vor dem Verlust der Hoheit über die eigene Identität bei vielen Menschen aber auch sehr ausgeprägt. "Für einen hundertprozentigen Schutz ist deshalb ein mehrstufiges Sicherheitskonzept nötig", sagt Joachim Gebauer von der Firma VeriSign. Das amerikanische Unternehmen schützt über 900.000 Webserver mit digitalen Zertifikaten und die Mehrheit der Internet-Websites.

Neben kurzlebigen Einmalpasswörtern zum Schutz vor Identitätsmissbrauch gehört auch die Kombination mit einem sogenannten "Fraud Detection Service" zu den Empfehlungen des Sicherheitsexperten. Dieses "intelligente System" ist in der Lage, ein genaues Profil jedes einzelnen Benutzers zu zeichnen. Dieses Profil entsteht unter Verwendung von charakteristischen Hinweisen, die der Nutzer bei der Anmeldung im Internet hinterlässt. Dazu zählt zum Beispiel der genutzte Webbrowser-Typ, die Internetprotokoll-Adresse, die Uhrzeit oder das Datum der Anmeldung. Sollte ein Transaktionsversuch gestartet werden, der mit dem normalen Profil nicht übereinstimmt, so wird die Transaktion verweigert

7

2.4 Knjiga v bazi knjižnice Pravne fakultete

format izpisa  uporabniškiuporabniški polni

listek COMARC skrajšani

        AVTOR................... : Vrenčur, Renato - avtor ODGOVORNOST............. : Repas, Martina - avtor // Zajc, Borut - avtor NASLOV.................. : Pravni priročnik za trženje SPLOŠNO O IZDAJI........ : 1. natis IMPRESUM................ : Ljubljana : GV založba, 2005 FIZIČNI OPIS............ : 262 str. ; 24 cm ISBN.................... : 86-7061-394-8 UDK..................... : 347.7(035) UDK ZA STATISTIKO....... : 34 VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,tiskano, 2.02 - strokovna monografija COBISS.SI-ID............ : 221350144

       

Knjižnica m 347.7 VRENČUR, R. Pravni

Za čitalnico   ?

347.7 VRENČUR, R. Pravni Prosto, čas izposoje 21 dni  

347.7 VRENČUR, R. Pravni Izposojeno, rok vrnitve: 09.09.2010

 

347.7 VRENČUR, R. Pravni Prosto, čas izposoje 21 dni   

8

3 Svetovni splet in e-pošta

Kazenski zakonik je bil prvič objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 63/1994 in je veljal vse do leta 2008, ko je bil sprejet novi kazenski oz dopolnjeni zakonik. Objavljen pa je bil v Uradnem listu Republike Slovenije številka 55/2008. Imenuje se Kazenski zakonik ( KZ-1 ) .

3.1 Naslov spletne strani Uradnega lista starega in novega Kazenskega zakonika

3.1.1 Opomba: V današnjem času zelo pomambma veja pravnega sistema, kajti kraje oz zlorabe

osebnih podatkov so vse pogostejše orožje kriminalcev za doseganje svoj- ega cilja, ne glede na posledice, ki jih bo imel posameznik.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO905.html

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO5050.html

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200855

Uradni list RS, št. 55/2008 z dne 4. 6. 2008

Zloraba osebnih podatkov

143. člen

(1) Kdor uporabi osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona, v neskladju z namenom njihovega zbiranja ali brez osebne privolitve osebe, na katero se osebni podatki nanašajo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(2) Enako se kaznuje, kdor vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek.

(3) Kdor na svetovnem medmrežju objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let.

(4) Kdor prevzame identiteto druge osebe in pod njenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.

9

(5) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.

(6) Pregon iz tretjega odstavka tega člena se začne na predlog

3.2 Statut občine Rogaška Slatina

Uradni list RS, št. 48/1995 z dne 18. 8. 1995

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 13/94, 6/94, 45/94 in 14/95 in 11. člena začasnega poslovnika (sprejet dne 24. 12. 1995) je Občinski svet občine Rogaška Slatina na 4. redni seji dne 26. 4. 1995 sprejel

S T A T U T Občine Rogaška Slatina

2. Občinski svet

14. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet šteje dvajset članov.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

3.3 VSL sodba I Cp 1778/2000

VSL48673

znanje | sodna praksa | višja sodišča

Opravilna številka: VSL sodba I Cp 1778/2000Sodišče: Višje sodišče v LjubljaniOddelek: Civilni oddelekDatum seje senata: 06.02.2002Področje: odškodninsko pravoInstitut: razžalitev časti in dobrega imenaZveza: ZOR člen 200, 200.

10

JEDRO:Zaradi ugotovljenih kršitev osebnostnih pravic, ki jih je toženec povzročil z objavo pisma z žaljivo vsebino na računalniškem omrežju internet ter s pošiljanjem pisma z enako vsebino nekaterim poslovnim partnerjem, se je tožnik počutil užaljenega in prizadetega.

OBRAZLOŽITEV:Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom v tej zadevi odločilo, da je toženec T. K. dolžan plačati tožniku I. G. odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti v višini 300.000,00 SIT, tožencu pa še naložilo, da sodbo sodišča prve stopnje objavi na svoje stroške na internetu v 15 dneh. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in naložilo tožencu, da povrne tožniku pravdne stroške v višini 52.646,50 SIT, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je s sklepom ugotovilo delni umik tožbe ter odločilo, da se razdruži pravdna zadeva proti drugotoženi stranki C., Mednarodno podjetje d.o.o., ter da se bo ta zadeva obravnavala samostojno pod novo opravilno številko.Tožeča stranka se pritožuje proti zavrnilnemu delu sodbe in sicer tako, da predlaga zvišanje prisojene odškodnine za 600.000,00 SIT ali razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ne strinja se z ugotovitvami sodišča na 7. in 8. strani sodbe, da je tožnik ravnal proti interesom podjetja Sag.... d.o.o.. V času, ko je prišlo do toženčevega škodnega ravnanja, je bila tožnikova življenjska partnerica N. I. družbenica z 80% deležem v tem podjetju. Tožnik je kot računalniški strokovnjak opravljal tehnične storitve v zvezi z dejavnostjo podjetja, v popolnem soglasju in z vednostjo ter odobritvijo družbenice N. I. Če bi se že ugotavljalo, da so kakršnakoli njegova ravnanja v neskladju s koristmi družbe, potem bi to hkrati pomenilo, da je dejanja, škodljiva tej družbi, naročala in odobravala večinska družbenica, katere delež je bil tolikšen, da morebitna opozicija preostalega družbenika (toženca z 20%), sploh ne more biti uveljavljena pri odločitvah, saj bi družbenica dosegla kvalificirano večino. Nadalje ni bila ovrednotena kot hud poseg v tožnikovo čast in dobro ime trditev toženca, da naj bi tožnik deloval zoper interese družbe Sag.... d.o.o.. Tožnik je specializiran v razmeroma ozko področje računalniške dejavnosti, konkurenca je zaradi majhnega slovenskega tržišča izjemno ostra, tako da ima vsaka navidez še tako nepomembna napaka, zamuda, nesolidnost itd., lahko dalekosežne posledice za prizadetega. Tožnik je bil tudi materialno prizadet, ker je iskal zaposlitev in jo šele po daljšem času dobil. Materialne škode sicer ne uveljavlja, pač pa le psihično prizadetost, ki je bila zaradi opisanih težav toliko težja. Zmotne so ugotovitve izpodbijane sodbe glede ocene višine škode. Sporočil na internetu seveda ne pregleduje samo peščica strokovnjakov, temveč zelo veliko število uporabnikov interneta. Marsikoga od teh je utegnila informacija odvrniti od morebitnega sodelovanja na kateremkoli poslovnem področju s tožnikom, ki je bil objavljen s polnim imenom in priimkom, torej povsem identificiran. V enaki meri to velja za drugačen medij - časopis Slovenske novice. Tožnikovo ime je objavljeno večkrat in sicer najprej na naslovnici časopisa, v podnaslovu članka ter v vsebini članka. S člankom v najbolj razširjenem slovenskem dnevnem časopisu so se z vsebino žaljivega pisma na račun tožnika lahko torej seznanili še tisti deli javnosti, ki ne spremljajo informacij na spletnih straneh interneta. Tožnik zahteva ustrezno zvišanje odškodnine, pri čemer upošteva, da je sodna praksa izoblikovala kriterije o nižji višini tovrstnih odškodnin v času od vložitve tožbe do sedaj.Tožena stranka se pritožuje zoper odločitev o pravdnih stroških. Tožba vsebuje več zahtevkov: umik pisma z interneta, denarni zahtevek 3.000.000,00 SIT in objavo sodbe na internetu. Po 41. členu ZPP se določa vrednost spornega predmeta, kadar vsebuje tožba več zahtevkov, po seštevku vseh zahtevkov. Tožeča stranka za nedenarne zahtevke v tožbi ni ločeno označila vrednosti spornega predmeta. Sodišče pa je tudi ni pozvalo, naj to stori. Označena je le protivrednost denarnega zahtevka, ki je pač identičen z denarno terjatvijo. Zaradi navedene opustitve sodišče ni imelo podlage za odmero vseh pravdnih stroškov. Ker je tožeča stranka glede denarne odškodnine uspela le z 10%, bi torej v tem delu morala tožencu povrniti sorazmeren delež stroškov postopka. Nobene podlage ni bilo, da je sodišče v tem delu obračunalo še stroške v zvezi z umikom pisma z interneta in z objavo sodbe na internetu. V tem delu pravdni stranki sploh nista mogli prijaviti pravdnih stroškov. Zato tožena stranka predlaga ustrezno spremembo stroškovnega dela sodbe.Tožnik je na pritožbo tožene stranke odgovoril. Če je zahtevek ocenjen z zneskom, ki je enak višini denarnega zahtevka, po mnenju tožeče stranke to še ne pomeni, da je vrednost ostalih zahtevkov ničelna ali pa, da jih tožeča stranka pri določitvi vrednosti ni upoštevala. Dejstvo je, da je tožeča stranka uspela z zahtevkom za objavo sodbe in da je bilo pismo umaknjeno z interneta šele po vložitvi tožbe, denarni zahtevek pa je le eden od zahtevkov, s katerim je tožeča stranka v celoti uspela po temelju, po višini pa res le z 10%, vendar zaradi odločanja o višini tega zahtevka niso nastali posebni stroški.Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja kot pritožbeni razlog tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar teh trditev ni z ničemer konkretizirala. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo postopkovnih kršitev, ko je sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti v okviru določbe 2. odst. 350. člena ZPP.

11

Pravna podlaga uveljavljanega odškodninskega zahtevka je v 1. odst. 200. člena ZOR, po katerem sodišče prisodi denarno odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje, to opravičujejo. Zaradi ugotovljenih kršitev osebnostnih pravic, ki jih je toženec povzročil z objavo pisma z žaljivo vsebino na računalniškem omrežju internet ter s pošiljanjem pisma z enako vsebino nekaterim poslovnim partnerjem, se je tožnik počutil užaljenega in prizadetega. Obseg nedopustnega ravnanja toženca je sodišče prve stopnje v obširnih razlogih sodbe natančno razčlenilo, v zadostni meri pa tudi izpostavilo, da v pismu ne gre le za žaljivo pisanje, pač pa gre tudi za žaljive obdolžitve (očitek storitve kaznivega dejanja) in pri opredelitvi teh posegov pravilno uporabilo predpise kazenskega prava. Pri ugotavljanju obsega nedopustnega ravnanja, kot enega izmed elementov odškodninskega delikta, pa je bilo potrebno v tem okviru ugotavljati ne le toženčevo nedopustno ravnanje, pač pa tudi tožnikovo. Prvostopno sodišče ga je ocenilo kot ravnanje proti interesom podjetja Sag.... d.o.o., za kar je nedvomno imelo podlago v izvedenih dokazih. Ta ugotovitev pa je vplivala le na presojo, ali je za tožnika žaljivo toženčevo pisanje v celoti ali le deloma in v kolikšnem obsegu. Pritožbene trditve o tem, da je tožnik svoje delo za družbo Sag..... d.o.o. opravljal v popolnem soglasju in z vednostjo in odobritvijo večinske družbenice N. I., nimajo prav nobenega pomena in ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, saj so bili v razlogih sodbe upoštevani objektivni interesi podjetja.Pač pa tožeča stranka v pritožbi utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da pri odločanju o višini odškodnine ni upoštevalo sicer ugotovljenega dejstva, da so se s tožnikovim imenom in priimkom ter celo z vsebino žaljivega pisma na račun tožnika, seznanili bralci najbolj razširjenega slovenskega dnevnega časopisa Slovenske novice, pa tudi dejstva, da so sporočila na računalniškem omrežju internet dostopna zelo velikemu številu uporabnikov. Pritožbeno sodišče s temi trditvami soglaša in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prenizko ocenilo škodo, ki jo je utrpel tožnik zaradi duševnih bolečin, ki so posledica protipravnega posega v njegov ugled poslovneža in strokovnjaka na področju vstopa v internet omrežje. Tudi če bi držalo, da se z objavljenim pismom na internetnih straneh ni moglo seznaniti veliko ljudi, pač pa večinoma le strokovnjaki z enakim delovnim področjem, pa to gotovo ne velja za članek v časopisu Slovenske novice, ki sicer v tožniku naklonjenem tonu, pa vendarle vsem bralcem razgrne skoraj v celoti vsebino spornega pisma. S tem je bil brez dvoma dodatno prizadet tožnikov ugled, kar sam ponovno poudarja v pritožbi, prav tako mu je verjeti, da je bil zaradi tega psihično prizadet, saj so se z vsebino žaljivega pisma na račun tožnika, res lahko seznanili še tisti deli javnosti, ki ne spremljajo informacij na spletnih straneh interneta. Pravična odškodnina za povzročeno škodo znaša po oceni pritožbenega sodišča 500.000,00 SIT, torej poleg že pravnomočno prisojenega zneska 300.000,00 SIT, še dodatno 200.000,00 SIT. Višja odškodnina pa bi bila nesorazmerna v primerjavi z drugimi škodnimi primeri, predvsem tistimi s področja varstva osebnostnih pravic. Ker je tako sodišče prve stopnje le deloma zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP sodbo spremenilo v tistem delu, s katerim je bila določena pravična odškodnina, v ostalem pa je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno.Pritožba tožene stranke izpodbija le odločitev o pravdnih stroških, in sicer le način izračuna delnega uspeha v pravdi. Ta je po njenem stališču le 10%, ker je upoštevaje denarni zahtevek tožeča stranka le v tem obsegu v pravdi uspela, medtem ko nedenarnih zahtevkov pri označitvi vrednosti spornega predmeta sploh ni upoštevala. Glede na določbo 2. odst. 165. člena ZPP mora sodišče druge stopnje, ker je spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odločiti o stroških vsega postopka. Delna sprememba sodbe je vplivala na tožnikov uspeh v pravdi glede njegovega odškodninskega zahtevka, tako da je sedaj uspel s 16,6% svojega zahtevka. Prej navedeno stališče pritožbe tožene stranke pa ni pravilno. Stroški se odmerjajo po pravilih v določbi 154. člena ZPP, glede na uspeh tožnika v pravdi. Pri tem se po določbi 2. odst. navedenega člena naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov, ob upoštevanju vseh okoliščin primera. To pa pomeni, da je ne glede na označbo vrednosti spora potrebno presojati celoten uspeh strank v pravdi. Tožnik je uveljavljal več zahtevkov in sicer denarno odškodnino v višini 3.000.000,00 SIT ter še dva nedenarna zahtevka (umik pisma z interneta ter objavo sodbe na stroške toženca na internetu ter v časopisu Delo). Glede na vsebino in pomen zahtevkov, jih je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno enakovredno obravnavati, pri čemer se izkaže, da je tožnik s prvim nedenarnim zahtevkom uspel v celoti, z denarnim je uspel s 16,6%, z drugim nedenarnim (objava sodbe), pa le polovično, saj je pravnomočno zavrnjen tisti del zahtevka, ki se nanaša na objavo sodbe v časopisu Delo. Po seštevku znaša povprečen uspeh tožnika v pravdi 55,5%, toženca pa 44,5%. Po odmeri prvostopnega sodišča, ki ji pritožbi nista ugovarjali, znaša seštevek stroškov tožeče stranke znesek 248.250,00 SIT, tožene stranke pa 164.890,00 SIT. Tako mora tožena stranka povrniti 55,5% od 248.250,00 SIT stroškov, kar znese 137.778,70 SIT, tožeča stranka pa mora povrniti toženi stranki 44,5 % od zneska 164.890,00 SIT, kar znese 73.376,00 SIT. Po medsebojnem pobotanju terjatev mora torej tožena stranka povrniti tožniku 64.402,70 SIT, kar pomeni, da mu mora poleg že prisojenega zneska pravdnih stroškov v višini 52.646,50 SIT plačati še 11.756,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na prej citirani določbi temelji tudi odločitev o pritožbenih stroških. Uspeh pritožbe tožeče stranke je le delen (33,3%), saj je s pritožbo uveljavljala zvišanje odškodnine za 600.000,00 SIT, uspela pa je z zvišanjem za 200.000,00 SIT. Zato ji mora toženec, ki s svojo pritožbo ni uspel, povrniti tretjino pritožbenih stroškov in sicer za pregled sodbe ter sestavo pritožbe, skupaj

12

42.500,00 SIT ter za sodno takso 24.000,00 SIT, skupaj 66.500,00 SIT, tretjina pa znese 22.167,00 SIT. Stroški odgovora na pritožbo pa tožeči stranki niso priznani, saj so nepotrebni (1. odst. 155. člena ter 366. člen ZPP).

3.4 Zakon o varstvu osebnih podatkov

Uradni list RS, št. 59/1999 z dne 23. 7. 1999

2792. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), Stran 7534.

Osebni podatek – je podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen.Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom ali, če ima upravljavec zbirke osebnih podatkov pisno privolitev posameznika.

25. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena iznos osebnih podatkov in njihovo posredovanje tujim uporabnikom osebnih podatkov nista dopustna, če tako določa zakon.

3.5 Direktiva 2000/31

DIREKTIVA 2000/31/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 8. junija 2000

o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)

Člen 5

Splošni podatki, ki jih je treba zagotoviti

1. Poleg drugih zahtev v zvezi s podatki, ki jih predpisuje pravo

Skupnosti, morajo države članice zagotoviti, da ponudnik storitev

omogoči prejemnikom storitve in pristojnim organom lahek,

neposreden in stalen dostop vsaj do naslednjih podatkov:

(a) ime ponudnika storitev;

(b) geografski naslov, na katerem ponudnik posluje;

(c) podatki o ponudniku storitev, vključno z njegovim elektronskim

naslovom, ki mu omogoča hitro navezavo stikov ter

13

neposredno in učinkovito komuniciranje;

(d) če je ponudnik storitev vpisan v trgovski ali podoben javni

register, trgovski register, v katerega je vpisan, in matična številka

ali enakovredna identifikacijska oznaka v tem registru;

(e) če je za dejavnost potrebno dovoljenje, podatki glede pristojnega

nadzornega organa;

(f) glede zakonsko urejenih poklicev:

— poklicno združenje ali podobna ustanova, v katero je

ponudnik storitev včlanjen,

— poklicni naziv in država članica, v kateri je bil podeljen,

— napotilo na uporabna poklicna pravila v državi članici, v

kateri je registrirana dejavnost, in načini za dostop do njih;

(g) če ponudnik storitev izvaja storitev, ki je zavezana plačilu

DDV, identifikacijska številka v skladu s členom 22(1) šeste

Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju

zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni

sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev

(2).

(1) UL L 117, 7.5.1997, str. 15.

(2) UL L 145, 13. 6.1977, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z

Direktivo 1999/85/ES (UL L 277, 28.10.1999, str. 34).

3.6 Zakon o storitvi informacijske družbe

Z A K O N O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH uradno prečiščeno besedilo (ZEKom-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

14

3. člen

(uporabljeni izrazi)

35. Storitev informacijske družbe je storitev, ki se po navadi zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Pri tem "na daljavo" pomeni, da se storitev zagotavlja, ne da bi bili strani sočasno prisotni. "Z elektronskimi sredstvi" pomeni, da se storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju sprejme z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov in v celoti pošlje, prenese in sprejme po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih. "Na posamezno zahtevo prejemnika storitev" pa pomeni, da se storitev zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti storitve prodaje blaga ali storitev, dostopa do podatkov ali oglaševanja na svetovnem spletu ter storitve dostopa do komunikacijskega omrežja, prenosa podatkov ali shranjevanja prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju.

4. člen

(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev)

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvaja elektronske komunikacijske storitve pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi ter v skladu z drugo veljavno zakonodajo, če s tem ne ogroža javnega reda, življenja in zdravja ljudi ter javne varnosti in obrambe države.

4 Sklepna razmišljanja o opravljenem delu

Osebno sem zelo zadovoljen glede predavanj Pravne informatike, kajti v prihodnosti današnjega Sveta in samega hitrega razvoja, lahko z gotovostjo trdim, da ta predmet je več kot potreben za študij samega Prava in kasneje tudi pri samem zaposlenju. Tako sem mnenja , da so predavanja in vaje Pravne informatike zelo dosledna in dobra, kajti študenta navaja na bodoče reševanje računalniških funkcij, prav tako pa mu daje znanje, ki mu bo koristilo kasneje za pomoč pri delu. Pri samem delu sem imel v mislih, kako po spletu najti kakšen zakon, zakonik, itd... Sama predavanja učijo študenta reševanje osnovnih problemov, iskanj, odločitev, poslovanja, itd.., pogosto pa tudi zapletene primere problemov teorijskega dela predmeta. Vaje pa ta teorijski del predmeta prikažejo študentu na praktičen način rešavanja določenih problemov. Opravljanje kolokvija je prikaz študenta, glede njegovih osnov znanja uporabljanja računalnika in sposobnost urejanja, prikazovanja, kopiranja, itd..., samega programskega jezika v bodočnosti. Ta kolokvij je po mnenju mene prikaz študentove prizadevnosti, volje in doslednosti do predmeta Pravna informatika. S tem kolokvijem, se dokazuje osnovna študentova računalniška pismenost.

Pri Pravni informatiki, glede učnega načrta nebi izvzemal nobenih tem., kajti po mojem mišljenju so vse teme več kot potrebne v današnjem času. Kot pa se zavedamo, pa je današnji čas, svet kriminala in vse bolj prisotne korupcije. Ta predmet v veliki meri prinaša študentu načine, kako se lahko zaščiti pred samim kriminalom in posledicami kriminala. Kot pa se zavedamo, da razvoj informatike, zakonov, itd..., je vse hitrejši, pa sem mnenja, da se bo učni načrt spreminjal in s tem se bodo dodajala posamezna poglavja Prava v informatiki in prav tako uporabe samega računalnika. Z današnjim časom, lahko z zagotovostjo trdim, da se bo informatika kot študijski predmet ukvarjala v veliki meri s preprečevanjem virtualnega kriminala, kot tudi vemo da se bo večji del sistema države oz se je že prenesel v informacijske sisteme. Posledično s tem kriminalom, ki je v rasti pa se bodo sprejemali oziroma dopolnjevali sami zakoni, odredbe, itd... Tako glede dodajanja učnega načrta mislim, da je dober in natančen, ter da bo čas sam pinesel spremembe in dodatke.

15

16

17