Pravljice e Knjiga

BESeDASLOVENSKE PRAVLJICE

1

Slovenskepravljice

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2


To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-045-6

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

Bela kaa 6Boter petelin in njegova zgodba 9Brat in ljubi 14Cesar in kmetje 20udno drevo 22Deklica in pasjeglavci 30Deklica veka 34Dolgouhec in medved 36Hudobna maeha in dobra pastorka 39Indija Koromandija 43Jug in pastorek 45Kaja dolina 50Kaj dela ena 61Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo 62Kako se je enila veverica 66Kaznovana trdosrnost 68Kralj in njegovi trije sinovi 69Kralj vseh vran in gavranov 72Mojca Pokrajculja 78Na smrt bolan kralj 82Natanni hlapec 84


4

O tirih godcih 91O bikcu Markcu 93O dvanajstih bratih in sestrah 112O dveh bratih in velikanih 119O junakem kovau 122O mladeniu, ki bi rad strah poznal 129O povodnem mou 136O treh bratih in o treh herah 143O treh grahih 149O zlatih jabolkih 157Od kdaj ima zajek kratek rep 162Od kdaj so mravlje kruljave 165Palek 170Pastirek 174Pastirek in arovnikova hi 177Podganek 186Praprotno seme 188Pravljica o Dravi 191Pravljica o abi 192Prijazna in prepirljiva deklica 197S kao se je oenil 200Sam 205Samson in evljarek 207Sedem lai 212Sedem let pri beli kai 214Sin je 216


5

Stekleni most 219est volkov 222Tri uganke 228Uboni mladeni in modra kraljina 233Volk, pes in maka 237Vrag se eni 240Zdravilno jabolko 244Zlata ptica 250Zlata ribica 260elezni prstan 264


6

Bela kaa

I

Bela kaa je mati in kraljica vseh drugih ka. ele vvisoki starosti postane bela. Glava ji je debela inpodobna maji. Vrh glave pa nosi krono in v njej drago-ceni kamen demant, ki se v temi tako sveti, da ivajotirje krojai pri njem brez druge sveave. Kdor dobitedaj demant iz njene krone, je sreen za vse ivljenje,toliko je vreden. Zato so jo pa e od nekdaj zelo zalezo-vali. Ali ta kamen je teko dobiti, ker je bela kaa silnohuda in poveljnica vseh drugih ka; ne stanuje nikolisama, ampak v vejih kajih gnezdih, iz katerih pridemalokdaj na dan.

Bil je kaji lovec, ki je gadom mast pobiral. Nael je vvelikem skalovju med bukovjem veliko kaje gnezdo inje hotel tudi tukaj poloviti gade, da bi po svojem opra-vilu dobil masti. Vzame s seboj tovaria, da bi mu poma-gal, ker se mu je dozdevalo, da bo ka ve kakor drugod.Ko pride na skalovje, izbere primeren kraj, odlomi le-skovo ibico, ki je zrasla v enem letu, narta s ibico ris,se ustopi v sredo, pripravi svoje orodje in vzame pialv roke, da bi kae sklical. Tovari pa se je bal bele kaein si ni upal pri risu ostati. Zleze torej na deveto bukev


7

od risa, in ko je oni v risu jel na svoj o pialko piskati,je videl, kako so lezle kae od vseh strani: rjave, pisane,grebenaste in druge proti risu. Vsaka je poloila glavo vris. Naenkrat pride bela kaa, poloi glavo na ris, udariz repom po tleh in v trenutku puhnejo vse kae na lov-ca v risu in ga opikajo, da je pri prii umrl. Ko bi njegovtovari ne bil na deveti bukvi, bi se bila tudi njemu sla-ba godila.

II

B ila je kmetica in je imela majhne otroke. Hodila jev polje delat in puala je otroke doma ter jim vskledo dajala mleka, da medtem niso bili lani. Vselej sovse pojedli, zato jih je mati hvalila, da so pridni. Otrocipa pravijo: Saj ne jemo sami, k nam hodi tudi lep pti-ek jest.

Mati si misli, da prihaja kakna maka in je z otroki.Vendar se ji udno zdi, ker otroci pripovedujejo o lepembelem ptiku. Prepriati se hoe, kaj je. Skrije se tedaj vhio in postavi otrokom mleko v veo kakor po navadi.

Kmalu se privije izpod mize bela kaa z lepo krono naglavi ter se zvije najmlajemu v naroje. Mati je bila vsatrda od strahu. Otroci pa so boali in gladili lepega pti-ka. Ko se kaa naje, strese lepo kronico z glave in se spetzgubi v luknjo. Br ko je kaa zginila, je mati skoila v


8

veo in spravila otroke na varno; seveda ni pozabila po-brati tudi krone. Dala jo je v skrinjo, kjer so imeli prejo.Ded je pozimi prejo vil. Vso zimo je vil, pa je ni mogelpoviti. ena si misli: Kaj neki more to biti? Morda imakrona tako mo? Zato denejo krono pro in kmalu jebila preja povita. Nato denejo krono v ito, merili in me-rili so ito, pa ni nikdar polo. Tako so devali kronicotudi k drugim reem in v kratkem asu si je hia takoopomogla, da je bila najpremoneja v vasi.

Imeli so kronico tako dolgo, dokler je bil pri hii tistirod, ki je z belo kao tako prijazno in lepo ravnal.


9

Boter petelin in njegova zgodba

B ilo je proti jutru in petelin je e spal pod streho,kar mu pade na glavo slamnato steblo, ki ga je iz-drl veter. Petelin se zbudi hudo prestraen, srepo zaki-kirika in zbei po klancu. Srea raco, ki ga vpraa: Kampa, kam tako hitro, boter petelin? Po svetu, po sve-tu, odgovori petelin, bog pomagaj, potres! Poslopja seruijo, tramovi padajo! Raca mu br odvrne: Pa gremtudi jaz z vami. Nu, le pojdite, pojdite! jo povabipetelin.

Nekaj asa potujeta in sreata mako. Maka vpraapetelina: Kam pa, kam tako hitro, boter petelin? Po svetu, po svetu. Poslopja se ruijo, tramovi padajo,deje petelin. Maka prestraena vzklikne: Ali naj gremtudi jaz z vama? Nu, le pojdite, pojdite, odvrnepetelin.

In so li in li, dokler niso prili do pastirske koe,pred katero je lenaril pes. Ko pes zagleda udno drubo,skoi na noge, si otrese prah, zavihne rep in vpraa:Kam pa, kam tako hitro, boter petelin?

Petelin je odgovoril kakor prejnjima in pes se jim je


10

pridruil. Tako so li dalje; sreali in pobrali so gredosla potem vola in e nekaj drobne ivine.

Potem so li in li. e so bili zelo lani, ker so ves danbeali, in no se je bliala. li so skozi velik gozd vednodalje, dokler ni postala e rna tema. Tedaj niso moglive dalje, ustavili so se lani, trudni in obupani. Petelinsfrfoli na visoko drevo in zagleda dale majhno luko.Ko je povedal tovariem o lui, so se vsi razveselili in sevsi skupaj odpravili proti tistemu kraju. Tako so prili ksamotni hii.

Petelin, ki je bil poglavar vse drube, je rekel oslu:Postavi se k zidu pod okno in pes naj ti stopi na hrbet,da lepo pogleda, kaj in kako je v hii.

Osel se je prislonil k zidu, pes mu je skoil na hrbet,in ko je pogledal skozi okno, je videl, da so bili ravnokarzvrnili polento ter se pripravljali k veerji. Polna hia jihje bila in bili so razbojniki. Ko petelin to slii, veselo po-skoi in ree: Dobro, dobro! akajte, vse bo nae! i-veli mi! ivela naa koa! Ne poginemo e za lakoto! Po-sluajte me zdaj: Jaz zletim na tole smreko, da vidim, kajse bo godilo v hii, vi pa se poskrijte tu in tam okoli hie.Kadar bo pravi as, zakikirikam na vse grlo, in ko meboste sliali, naj se vsak oglasi kar najbolj gromko in sre-po.

Tako so storili. Petelin je zletel na smreko, ostale ivalipa vsaka na svoj ogel.


11

Medtem so se razvrstili razbojniki okoli velike mize inzaeli veerjati. Tedaj je pa petelin tako zakikirikal, da bise mu bilo skoraj grlo razpoilo. Ko so ga zasliale dru-ge ivali, se je vsaka napela, da da svoj glas: osel zariga,vol zamuka, raca zagogota, maka srepo zamijavka, peszagri in zalaja in vsaka druga stvar se oglasi po svoje.Tako nastane tako grozovit hrup okoli hie, da se raz-bojniki silno prestraijo, popuste veerjo, zbee iz hiein se poskrijejo dale po gozdu.

Taas so pa ivali stopile v hio, se najedle vsega do-brega in se lepo okrepale. Potem so le poivat. Petelinje zletel v dimnik, maka je poepnila na ognjie, pes seje raztegnil pod mizo, raca se je spravila v ebri, ki je bilnapolnjen z vodo, osel se je zavalil na tla pri vratih, volje polegnil nedale ob steni in vsaka ival si je izbralasvoj kotiek.

Ko so e vse pozaspale in se jim je e lepo sanjalo, seje pritihotapil eden razbojnikov k hii in pokukal skoziokno, da vidi, kaj in kako je notri in e je e mogoe po-veerjati. Ker je bilo vse temno in tiho, rahlo odpre vratain stopi naravnost k ognjiu, da zaneti ogenj. Ko se pri-blia, zagleda kakor dva tlea oglja in zane hitro pihativanju. Pa so bile le maje oi. Maka jezno skoi na nogein ga opraska. Hudo ga je zabolelo in nehote je vzdigniloi proti dimniku. Prav ta trenutek pa spusti petelin na-vzdol kokojak, ki mu oblati oi. Zato pohiti razbojnik k


12

ebriu, da bi se umil. Kar se zbudi raca, silno vztrepeev vodi s perutmi in ga vsega okropi. Popade za brisao,da bi se obrisal, pa ga ose, ki so se bile skrile poivatmed gube brisae, jezno napadejo in opikajo. Odskoiod brisae k mizi in stopi psu na rep. Pes ne bodi len ga hitro popade za nogo in ga okolje. Prestraen sevre k vratom, pa se zaleti v osla, ki ga tako krepko brc-ne, da pade volu na glavo. Vol, razsrjen, ga kar z rogmivre skozi vrata. Tako oblei nesreni razbojnik ves po-bit pred hio. Spravi se poasi na noge in odide protitovariem, ki so se tudi e vraali.

Vide ga tako prestraenega in zdelanega, so se muzaeli smejati in rogati. On jim je rekel: O, ne smejte se,prijatelji! Po meni je! Grozno sem kaznovan in tudi vamse bo tako godilo, e se vrnete v hio. Vse hudo je nadnami, ker smo e toliko zlega storili. Ko sem stopil vhio, sem najprej hotel zanetiti ogenj in zael pihati verjavico, pa mi neka spaka oblije razpraska; vzdignemkviku oi, pa mi jih neki zlomek zalije z malto; hitim seumivat, pa me krat, ki je epel v ebriu, vsega okropi;grem k brisai, da se obriem, pa je bila vsa pretkana ziglami; skoim k mizi, pa me satan s kleami popade zanogo; vrem se k vratom, pa me neka hudoba tako hudobrcne, da priletim samemu vragu na roge; ta me pa karskozi vrata zabrusi! In zdaj sami vidite, kaken sem. Po


13

nas je, vam pravim, po nas! Beimo, da se nam ne zgo-di e kaj hujega!

Na te besede so se razbojniki vsi prestraeni obrnili,zbeali in se razprili na vse kraje, da o njih ni bilo nikolive sliati v nai deeli. Vse to pa zaradi botra petelina,bog mu daj zdravje!


14

Brat in ljubi

Mo je imel s svojo eno dvoje otrok: sina in her.ena mu umrje, otroka nimata ve matere. Oese vdrugi oeni; otroka sta dobila hudobno maeho pisano mater, ki ni mogla videti otrok prejnje ene. Za-to ree neko svojemu mou: Odpravi mi svoje rajnceene oba otroka od hie, jaz ju ne morem videti. Moje bil alosten, ali svoji eni se ni upal upirati. Ree babi:Napravi ivea, jutri pojdem s fantom in dekletom vhosto in tam ju pustim. Pisana mati napravi torbo i-vea, kruha in sadja, mo drugo jutro torbo oprta inree svojima otrokoma: Pojdita z menoj, v hosto gremordee jagode brat, ogenj kurit in drva sekat. Fant indeklica se primeta oeta in sta prav vesela, da smeta itijagode brat, ogenj kurit in drva sekat.

li so noter v hosto od jutra pa dokler je sonce viso-ko stalo. Oe je nesel nekaj asa enega, potlej drugega,ker sta bila e trudna, in solze je brisal ob rokav. Ko soe dale prili, se ustavijo in zakurijo ogenj. Mo daotrokoma iz torbe jesti, suhih drv jima nanese in ree:Pri ognju ostanita, kurita, jaz pridem nazaj, kadar bom


15

za mater nasekal drv. Potlej odide v goavo in ne pri-de ve nazaj.

Sedita dolgo dolgo pri ognju. Ko se pa stori mrak inrna no, zaneta klicati oeta, ker je bilo obeh strahvolkov, ki so tulili okoli po hosti. Ali oeta ni nazaj.Ogenj jima pogasne. Vstaneta in gresta iskat oeta. Ni-koli nikjer ga ni bilo in oglasil se ni. Volk jih je vzel,ree deklica in oba jokata. Fant pa ree: Jaz splezam natole visoko drevo in kjer ugledam lu, tam je naa hia.

Spleza na visoko drevo in vidi na levi lu. Na levo vrez drevesa vejo in na tisto stran gresta potlej oba, dale,naprej in naprej.

Prila sta do velike hie, ki je stala na samoti sredigozda, a ni bila domaa hia. Vrata so bila na steaj od-prta in sta la kar noter. Nobenega loveka ni bilo nik-jer, na mizi pa je bilo napravljenih gosposkih jedi za dvastara loveka. To nama je naklonila usoda, reeta, pri-sedeta in pojesta, kar je bilo. Ko se najesta, pogleda fantpo hii in najde pri pei velik me. Bralo se je pa na temmeu tako: Kogar bo hotel posekati, tega poseka. To je dobro, pravi, ta bo za volkove in za razbojnike.Oeta nikoli ve ne bo, zdaj bom jaz gospodar, ti bogospodinja. Ko tako govorita, pride stara ena v hio.Hudo se ustrai. Kaj sta prila in kam, otroka boja?zavpije. Izgubila sva se in k vam sva prila; oeta jevzel volk in domov ne veva, reeta babi. Jaz pa vaju ne


16

morem imeti ez no, ree baba, sem zahaja sedemajdovskih razbojnikov pasjeglavcev. Skrijte najuv kaken kot, jutri pojdeva proti domu.

Tako dolgo sta prosila, da se ju je stara baba usmililain ju skrila za pe pod desko. Fant pa je vzel tisti me sseboj, na katerem se je bralo: Kogar bo hotel posekati,tistega poseka.

Ura je odbila enajst in prilo je v hio sedem ajdovskihrazbojnikov. Prinesli so veliko ubitih ljudi, veliko zlata inso sedli okoli mize. Najstareji, ki je bil harambaa, po-klie staro babo in ji ree: Baba, ti si v nai hii skriladva loveka; e ju ne da in ne pokae, ti vzamemo iv-ljenje in glavo. Baba je rekla: Tam za pejo za deskosem ju skrila, smilita se mi, oba sta mlada. Razbojnikiodsekajo babi glavo.

Potem pa izvleejo fanta in dekleta izza deske izpodpei in reko: Obadva morata umreti. Fant in deklezaneta prositi, a ni ne pomaga. Toliko da jima puste,naj se na smrt pripravita. Zdaj pa fant potegne skrivajsvoj me izza deske ter poseka harambao in vse razboj-nike. Kogar zadene, se ne more ve ganiti. Ko so bili aj-dovski razbojniki vsi pobiti, zavlee jih v temno kamronoter pod zemljo, kamor so razbojniki nosili glave intrupla tistih, ki so jih pobili. Vrata trikrat zaklene in kljuspravi na svoje telo, na golo, da bi ga iv lovek ne do-bil v roke.


17

Vsak dan hodi s svojim meem po gozdu in nosi do-mov, kar dobi. On je gospodar, sestra pa gospodinja indobro se jima je godilo.

Eden tistih razbojnikov, ki jih je bil zavlekel v temnokamro, pa ni bil dobro zadet. Zdrami se in neko, kobrata ni bilo doma, govori s sestro skozi lino, prosi joobvezila za svojo rano, vode in jedil in naj hudemu bra-tu ne pove, da je e iv. Ta razbojnik je bil tako lep inmlad, da se je sestri smilil. Dala mu je obvezila, nosilamu je na lino jedi in pijae in kadar brata ni bilo doma,je hodila govorit z njim, tako da ga je zaela raji imetikot svojega brata. Mladi razbojnik je zmerom prosil, najmu odpre, da bi priel iz svoje jee, njo vzel s seboj in dabo lepo na svetu zanj in zanjo. Kako bi ti odprla, kernosi moj hudi brat klju na svojem telesu in mi ga nikoline da v roke?

Mladi razbojnik ji ree: Lezi in reci svojemu bratu:Bratec, jaz sem na smrt bolna in vem, da bom zdravasamo, e mi kdo prinese gorkega mleka izpod divje vol-ice. V dolini so volji brlogi in volkovi ga raztrgajo,kadar pojde mlest volico. Ti ga potlej poie in mrtve-mu klju vzame. Dekle lee v posteljo in ree bratu,kakor jo je bil mIadi razbojnik nauil. Brat opae svojme in gre precej v dolino sestri iskat zdravje. Tam jeimela volica mladie v brlogu. Mladia poseka, starkosamo z meem pretepe in ni mu ni mogla, lahko jo je


18

pomolzel in peljal domov. Sestra mleka ni pila, ampakga je zlila za posteljo in rekla, da je zdrava. Volica jeostala pri hii, v kotu leala in je bratu privajena bilakakor pes.

Ko brata zopet ni bilo doma, pove sestra mlademurazbojniku, da ni dobila kljua. Moj brat je tak, da ganobena divja zver ne prime. Kljua pa od sebe ne dene.Razbojnik ji ree: Lepa moja mlada, lezi vdrugi v po-steljo in reci: Bratec, jaz sem e bolj bolna in vem, dabom zdrava samo, e bi mi kdo prinesel prav gorkegamedvedjega mleka. Tvoj brat pojde, medvedko domovpriene in reci mu, da jo bo doma molzel. Taas svojeoblailo slee in klju dene od sebe; ti pa njegov meskrij in klju hitro vzemi in priteci meni odpret. Sestratako stori, kakor jo je razbojnik nauil. Brat pripeljemedvedko, a oblaila od sebe ne dene, temve medved-ko obleen pomolze. Medvedka se hii privadi in lee vdrugi kot.

Spet nisem dobila kljua, pravi deklica mlademurazbojniku. On pa ji ree: e v tretje lezi, ves dan leiin reci bratu: Bratec, jaz sem tako bolna, da ne moremni sebi ni tebi kuhati. Skuhaj mi ti rmanovega cveta, dame ozdravi. In kadar bo tvoj brat pred pejo stal, taasse slee, in ti me skrij in klju vzemi pa meni priteci od-pret.

In zares bratu tako ree. Ko je brat pred pejo stal in


19

za svojo sestro kuhal rmanov cvet, se je zares slekel.Sestra je la, me skrila, klju vzela in mlademu razboj-niku odprla vrata. Ko je brat svoji sestri pijao dajal, palje mladi razbojnik nanj z velikim noem, da bi ga zaklal.Taas bi bil brat umorjen, ker je bil njega me skrit, alivolica, ki je bila v enem kotu, skoi in vre razbojnikana tla. Sestra se za svojega mladega razbojnika in zasezboji ter se zaleti z drugim noem v brata. Ali medved-ka plane iz drugega kota ter sestro vre na tla.

Brat ree: Trgajte, divje zveri! Maeha me je zapodi-la, oe me je v hosti pustil in sestra ima razbojnika rajikot lastnega brata. Volica raztrga razbojnika, med-vedka sestro, brat pa je po svetu el s svojim meem inse ni bal dvanajstih razbojnikov.


20

Cesar in kmetje

Neki cesar je rekel kmetom:Kdor mi bo kaj zelo bistrega povedal, tistemubom davek odpustil.

Priel je kmet in povedal cesarju:Rodil sem se v tistem letu, ko se je pisalo tako naprej

kot nazaj.Kako bi le to moglo biti, si je mislil cesar in rekel, naj

mu pove, katerega leta se je rodil in potem mu ne botreba davkov plaevati.

Rodil sem se leta 1691, mu je rekel kmet. Pa obra-aj leto e tako, zmeraj bo leto ostalo isto.

Cesar se je temu zaudil in mu rekel:Nikomur ne sme tega povedati prej, dokler ne bo

videl trideset cesarjev.Nato je el cesar domov in rekel svojim ministrom,

naj mu povedo, katero leto se je pisalo tako naprej kotnazaj. Le-to da mu je neki kmet povedal tam in tam.

Cesar je hotel ministre preizkusiti, e kaj vedo, ker muni bilo ve, da kmet ve ve kot ministri. Ministri so raz-miljali in razmiljali, katero leto naj bi to bilo, pa se nisomogli niesar domisliti. Eden izmed ministrov pa je el


21

skrivaj k tistemu kmetu, tako da cesar ni vedel in jevpraal kmeta, katero je tisto leto. Kmet mu je rekel:

Jaz ti tega ne smem povedati, kajti cesar mi je pre-povedal, da tega ne smem nikomur povedati, dokler nebom videl trideset cesarjev.

Minister mu da osemindvajset tolarjev in pravi:Tu ima osemindvajset tolarjev, pa mi povej, katero

je to leto. Glej, na vsakem tolarju je po en cesar, enkratsi ga e videl, to je e devetindvajseti, ko te bo predsepoklical, bo pa tridesetega videl.

Nato je kmet ministru povedal leto. Minister je odeldomov in je cesarju rekel:

Jaz sem se e domislil, katero leto je to.In je povedal cesarju leto. 1691. Cesar se je temu za-

udil in dejal:Nihe drug ti tega ni mogel povedati kot tisti kmet.Nato je kmeta poklical predse in mu rekel:Zakaj si se ti pregreil zoper mojo zapoved? Saj e

nisi videl tridesetih cesarjev!Kmet je odgovoril cesarju:Jaz sem e videl trideset cesarjev. Tukaj imam osem-

indvajset tolarjev, na vsakem je cesar. Ko si bil ti, cesar,pri meni, sem te tudi videl, to je e devetindvajseti cesarin sedajle te tudi vidim, to je trideset cesarjev.

Na to mu cesar ni mogel niesar odgovoriti in mu jeodpisal davke.


22

udno drevo

Neko je ivel kralj, ki je imel v svojem kraljestvutako visoko drevo, da vrha ni bilo videti. Kralj pabi rad vedel, kako je drevo visoko in kaken sad rodi.Zato je dal po vsem kraljestvu naznaniti tole: Kdor pri-de na vrh drevesa in prinese sad, dobi kraljevo her zaeno in e kraljestvo po kraljevi smrti. Mnogo ljudije prilo, da bi poizkusili svojo sreo, ali nikomur se niposreilo, pa pa se jih je mnogo ponesreilo, ker so zdrevesa padli in se ubili.

Pa se napoti tudi gospod, iz daljnih krajev doma, dabi poizkusil svojo sreo. Ko gre skozi velik gozd, zagle-da pastirja in ga vpraa, e gre po pravi poti. Na pastir-jevih nogah pa zapazi neko elezno napravo, ki je bilakrempljem podobna. Vpraa ga, zakaj to vlai s seboj.Pastir mu pove, da rabi to, da hitro spleza na drevo in serei, e bi prila zver. Lepo obleeni gospod ga poprosi,da bi menjala obleko in one elezne kremplje. Pastir semu je spoetka smejal, ker mu nikakor ni lo v glavo,kako bi mogel gospod menjati svojo lepo obleko za raz-trgano pastirsko. Ko pa vidi, da misli gospod resno,


23

menjata obleko; za nameek mu da gospod e lepo da-rilo v denarju.

Ko pride gospod v blinje mesto, se preoblee; samoelezne kremplje obdri. Potem stopi h kralju, se mu po-nino prikloni in pove svojo eljo. Kralj mu dovoli, dasme tudi on poizkusiti plezati na drevo. S seboj je vzelpoleg tistih eleznih krempljev e za sedem dni ivea.Vse ga je gledalo in obudovalo, ko je tako spretno ple-zal. Tri dni in tri noi je e plezal samo navzgor, pa nitiene veje e ni videl. ele etrti dan zapazi neko gruovisoko na drevesu, do nje pa dospe sedmi dan. Toda toni bilo vejevje, temve grad. Ko pripleza do gradu, po-trka na elezna vrata. Kmalu zaslii v gradu korake. Pre-krasna deklica mu pride odpret, povabi ga v grad, peljev dvorano, ki je bila s samim istim srebrom okraena,in ga pogosti z jedjo in pijao. V tem gradu so ivele trizaklete deklice. ez no je ostal pri njih, kajti sedem dniin sedem noi ni ni spal.

Drugo jutro ga deklice zbude in mu narede dober zaj-trk. Po zajtrku mu ree najlepa deklica: e hoe pri-ti na vrh tega drevesa, pride e v dva gradova. Do prve-ga gradu bo plezal tirinajst dni in v tem gradu najdeest deklic. One ti povedo, kako se mora dalje ravnati.Tu ima koek kruha. Kadar bo laen, ejen ali truden,ga samo oblizni in ne bo util ne gladu ne eje in neutrujenosti. Deset dni je plezal no in dan, a ni nie-


24

sar e zapazil. Enajsti dan se mu je ele nekaj zablealov viavi; tirinajsti dan pa potrka na vrata gradu, ki je biliz istega zlata. Tu ga deklice prav tako prijazno sprej-mejo kakor one v prvem gradu, ga pogoste, prenoe inmu reko: e v en grad pride. Do tja bo potreboval tritedne. Tam stanuje devet deklic in one ti povedo, kakose ti je treba ravnati, da pride na vrh drevesa. Dajo mutudi kruha, ki ga je bilo treba samo oblizniti, pa nisi utilne gladu ne eje in ne utrujenosti. Ko dospe v tretji grad,ki je bil iz samih dragih kamnov in prelepih biserov, gaprav prijazno sprejmejo, pogoste in prenoe. Tu je bilodevet deklic, ena pa je imela zlate lase. Ta mu pove, dabo moral plezati e cel mesec, da dospe na vrh drevesa.Potem pa e pristavi: Tam je pet zlatih sadeev: trije nadesni in dva na levi. One tri na desni strani mora s temikarjami odstrii. Gorje pa nam, e odstrie tiste na levistrani: me v vseh treh gradovih smo pogubljene, ker nasima vrag v oblasti. Drevo bi tako mono potresel, da bise z gradovi vred pogreznile. Ko pa svoje delo dobrokona, se vrni na zemljo. Tam te priakuje mnogote-vilna mnoica, radovedna, kaj prinese in kaj pove. Tipa ne sme nikomur povedati, kaj si videl in slial; tudisamemu kralju mora vse zamolati. Drugo jutro, kopride na zemljo, nas priakuj na glavni cesti, ki peljepoleg mesta. Me se pripeljemo na vozu iz samih deman-tov z zlatimi konji. Na voz se pomika hitreje kakor pti-


25

ce pod nebom. e se ga samo dotakne, bomo me ree-ne; e se ga pa ne dotakne, nas popelje vrag v tak grad,ki nima ne oken in ne vrat.

Ko se je vrnil na zemljo, ga je tam priakovala mnoi-ca ljudi. Vse je bilo radovedno, kaj je videl in delal takodolgo na drevesu. A niti samemu kralju ni hotel niesarpovedati niti pokazati sadeev. Drugo jutro vstane, epreden zazori dan, in gre priakovat voz. Ko e sonceprisine, zagleda v daljavi majhno meglico, ki se vednoblie vali. Kmalu spozna priakovani voz in v nekaj tre-nutkih je e zdrdral mimo njega, da se ga ni mogel do-takniti.

Strana obupanost se ga poloti. Od same alosti inpotrtosti ni vedel, kaj bi zael. Ko se je malo potolail, jestopil do kralja in mu vse povedal. Pokazal in dal mu jetudi tri zlate sadee in rekel, da gre po svetu iskat gradbrez oken in vrat.

e cela dva meseca blodi po svetu, a o gradu brezoken in vrat ni ne duha ne sluha.

Proti koncu tretjega meseca je v temnem gozdu zaelter iskal prave poti, a je ni mogel najti. Proti jutru se jena majhnem hribku nekaj zasvetilo. Brez obotavljanjase napoti tja. Pa kam pride? Tu je stala e na pol podrtakoa. To je bil Lunin dom. Pogumno potrka na trhla vra-ta. Zarjaveli zapah zakriplje in vrata se odpro. Za korakse umakne, ko mu pogleda v oi ena z goreo tresko.


26

Bila je stara kot svet, velika kot hrast, rna kot oganopoleno, oi je imela velike, kakor tolarji Marije Terezi-je, lase ko ima in suha je bila kot kost. Ta starka je bilaLunina mati. Jezno ga je pogledala in vpraala, kaj ietod. On ji je povedal, da je zgreil pot, medtem ko je is-kal grad brez oken in vrat. Prosil jo je tudi, ali ona mor-da ve, kje bi bil tak grad. Ona pa mu odgovori: e to-liko in toliko tiso let je preteklo, odkar nisem bila samouro dale od hie. Kako naj bi vedela za tak grad? Go-tovo pa ve zanj moja hi Luna, ki obhodi vsak dan vessvet. Ona pa te ne sme dobiti tu; raztrgala bi te na drob-ne kosce, ko bi te nala tu. Pobegni, ker se kmalu vrnedomov! Nesrenik jo je prav milo prosil, naj ga skrijev kaken kot in naj ona vpraa po gradu brez oken invrat, da mu potem pove, ko gre Luna z doma. Starka sega usmili in skrije pod stopnice. Ko pride njena hi Lunadomov, jo je takoj priela spraevati, ali morda nimaloveka v hii. Mati je tajila, ko pa je priela Luna raz-sajati, ji je mati vse povedala in jo prosila, naj se nesre-nika usmili in naj mu pove za tak grad, ki nima ne okenne vrat, e ve zanj. Ko se je nesrenik prikazal izpodstopnic, se ga je Luna usmilila in mu rekla: Rada bi tipovedala, ko bi vedela; vedi pa, da jaz nisem e nikoliobsvetila vse zemlje. Zato je mogoe, da je grad, ki nimane oken ne vrat, kje v kakni puavi, ki je moje oko e


27

ni videlo. Moj brat Sonce bo morda vedel. On obsije vesveta kakor jaz. Pojdi k njemu!

Dolgo je hodil po gozdu, kjer je bil Sonev grad. Ko ganajde, stopi vanj. Doma je bila samo Soneva mati, ki paje bila e mnogo stareja in straneja od Lunine mate-re. Naposled ga tudi ona prikrije. Ko pride zveer Son-ce domov, se prine togotiti in razsajati, ker je mati skri-la loveka v hii. Ko nesrenik to slii, se sam prikae nadan in prosi Sonce tako milo, da se ga konno le usmi-li. Sonce mu ree: Tudi jaz ne vem za tak grad, ki nimane oken in ne vrat, kajti jaz nisem nikoli obsijalo vsehkotov na zemlji. Mogoe je torej, da je tak grad v resni-ci kje na zemlji. e je, bo gotovo vedel zanj Veter, ki pre-takne vse luknjice. Pojdi njega vpraat!

Tri tedne je iskal Vetrov dom. Ko ga najde, stopi vanjin na sreo dobi doma ravno glavarja Vetrov. Potoi musvojo nesreo in ga prosi, naj mu pomaga. Veter ga jemirno poslual. Ko je gospod vse povedal, vzame glavarvetrov pialko in zaviga nanjo tako mono, da so gasliali vsi vetrovi sveta. Hitro so pridrveli domov, pa nih-e ni vedel za grad, ki nima ne oken in ne vrat. Le ene-ga od vseh vetrov e ni bilo, ker ga je bolela noga in jeimel najdaljo pot. ele uro pozneje je ta prikrevsal inpovedal tudi o gradu brez oken in vrat. Da bi se glavarpreprial, e grad res nima ne oken in ne vrat, gre celosam pogledat. Hodil je samo etrt ure. Ker se mu je ne-


28

srenik smilil, je ukazal narediti zanj veliko skrinjo, v ka-tero ga je spravil, da ga je ponesel tja, ker loveka same-ga ni mogel nesti. Do gradu bi pa lovek hodil ve let. Koje bila skrinja narejena, je zlezel gospod vanjo in glavarvetrov jo je odnesel ter poloil pred grad. Zdaj je Veterzael pregledovati, ali bi mogel zaslediti pot vanj. Le vrhgradu je bila majhna luknjica.

Skozi to luknjico se je zrinil Veter v grad in tako silo-vito razsajal po njem, da se je ibilo zidovje. V gradu stabila poleg osemnajstih deklet e vrag in njegova mati.Veter je zgrabil vraga s tako mojo, da ga je potisnil sko-zi tisto majhno luknjico na vrhu in v zraku je vsegazmlel, da e prahu ni bilo ve o njem. Vse deklice, razenZlatolaske, so bile mrtve. Zlatolaskaje bila namre ob-sojena, da bo umorjena zadnja in bo morala gledati, ka-ko bodo druge umirale, ker se je najbolj pregreila.Zdajci zgrabi Veter e vragovo mater in jo strese takosilovito, da so ji pokale vse kosti. Nato jo je vpraal, kakoso bile deklice umorjene. Starka se je seveda izgovarja-la, da tega ne ve, ker jih je moril sam njen sin. Veter paji je zaugal, da jo prav tako zmelje kakor vraga, e tega.ne pove. Konno je starka povedala, ker se je bala, da bije Veter ne utegnil zmleti kakor sina. Povedati mu jemorala tudi, kako jih je mogoe oiviti. V omari visinamre kropilnica, s katero naj jih pokropi in deklicetakoj oive. Veter vzame kropilnico, pokropi eno od


29

deklic in ta oivi. Potem je zgrabil starko, jo treil sko-zi luknjo na vrhu, da se je e bolj poveala kot prvi, injo zmlel kakor vraga. Po vrsti je oivil vse deklice inozdravil tudi Zlatolasko, ki je bila e na pol mrtva. Po-lagoma je znosil vse v skrinjo, grad pa poruil.

Vse deklice z gospodom vred je Veter sreno prene-sel pred kraljevo palao. Toda gospod se ni poroil skraljevo herjo, temve z Zlatolasko, s katero je ivel edolgo dolgo sreno in zadovoljno.


30

Deklica in pasjeglavci

Taas, ko so bili e pasjeglavci po teh krajih, je plelaneki dan lepa deklica sama na njivi. Kar zagleda,da jih gre veliko krdelo mimo. Ker je vedela, da so hudiin zavoljo svojih pasjih in kosmatih glav strani, je zbe-ala s polja.

Pasjeglavci vidijo, da je mlada, in pravijo: Dajmo joujeti! Br se vse krdelo spusti za njo v dir. Deklica jevedela, da ne uide urnim petam, zato spleza na gostosmreko in se skrije med vejami. Pasjeglavci pa imajopasjo glavo in oi obrnjene v tla, zato ne morejo pogle-dati navzgor. Tako niso mogli videti, na kateri smrekiepi skrita deklica.

Bodli so torej s svojimi dolgimi sulicami ob deblih odsmreke do smreke tako dolgo, da je po skorji nekegadrevesa pritekla rdea kri. Obstopili so tisto smreko injo izruvali; tako jim je prila deklica v pest.

Zaprli so jo potlej v visok grad, ki ni imel ni vrat. Tamnotri ni videla ive due in le vasih pasjeglavce, ki so nano zahajali domov, podnevi pa zaklenili njo in enomako; samo lino so ji odprto pustili, da je sonce sijaloskoznjo. Tam notri je venomer jokala in boga prosila, da


31

bi e kdaj prila k oetu domov. Vekrat je mislila skoziodprto lino zlesti na streho in s strehe skoiti na tla. Pavselej, ko nogo vzdigne, skoi maka na lino in zanetako jezno renati in brusiti kremplje, da je bilo deklicostrah. Neko posebno mono joka in boga prosi. Kar za-gleda starega dedca pred seboj.

Kaj ti je, mlada? jo nagovori dedec.K oetu bi la rada, pravi deklica.Kako bo la, ali ne ve, da pasjeglavski grad nima

vrat? ree dedec.Vem, ali jaz bi la skozi lino, pa me ta maja ival ne

pusti, pravi ona.Zato te ne pusti, ker ima maka v repu devet peklen-

skih vragov, ki so vsi s pasjeglavci zmenjeni. Daj makikos mesa, in kadar ga bo pobirala, odrei ji rep, vrzi gaez glavo devet komolcev dale skozi lino in ni ve ti nebo branila.

Tako je mo dejal in je izginil, da deklica ni vedela nekdaj ne kam. Storila je po njegovem svetu: dala je makimesa, ji v hipu odrezala rep, ga vrgla devet komolcevdale ez glavo in huda ival se je tiho potuhnila v kot.Deklica spleza precej v mraku skozi lino na streho, in koni vedela ne kam ne kod doli po zidu, vidi kosorepomako poasi in klavrno lesti po vrhu slemena na dru-gi konec poslopja. Leze za njo in pride do drevesa, ki se


32

je z vrikom dotikalo strehe, in vide mako po drevesupriti do tal, pleza e ona in sreno utee.

No se je bila storila; pasjeglavci pridejo domov inzagledajo kosorepo krvavo mako. Br uganejo, kaj jeto, in dvanajst jih poie sled in tee za ubeno deklico.Medtem je bila ona pritekla e blizu do oetovega do-ma. Oe njen je imel kovanico, pri vodi zidano. Tistono ga ni bilo doma, ker je bil el iskat izgubljeno her.Zato povodno kolo, ki je sicer kovaki meh gonilo, niklopotalo, ampak je bilo vse tiho. Vrata so bila zaprta,okno z elezno mreo prepredeno, zato ni mogla noter.Dolgo je klicala ter klicala, pa oeta ni bilo in e je misli-la pred kovanico na klopi zaspati. Kar ji na misel pride:Morda bi me zasledili pasjeglavci in e huje bi mi bilo.Zato premilja, kako bi prila noter. Nazadnje ji v glavopride, da lahko povodno kolo sname in pride pri luknjiv kovanico. In res tako stori. Komaj si notri oddahne inlu naredi, kar zaslii zunaj govoriti pasjeglavce. Po sle-du so bili za njo prili. Br podpre vrata e bolj z ele-zom, zasloni okno, v roke pa vzame iroko sekiro, ki joje bil oe ravno prejnji dan nasadil, in pristopi k luknji,skozi katero je bila sama noter prila. Kmalu izvohajopasjeglavci to luknjo in eden prikae pasjo glavo v ko-vanico. Deklica mahne in mu jo odbije. Potem ga po-tegne popolnoma noter. Drugi so menili, da je sam zle-


33

zel, in pokazal se je e eden in spet eden skozi luknjo, paje vsakemu tako primerila kakor prvemu.

Ko je drugo jutro oe kova priel alosten domov, jenael her in na klopi v kovanici dvanajst pasjeglavcev,ki jih je hi pobila.


34

Deklica veka

Deklica je pometala in nala krajcar. Za ta krajcarje kupila piskrc in je la jagode nabirat. Tam jo jezajela no. Deklica je prekucnila piskrek in zlezla vanj,da bi prenoevala. Kmalu je prifrala muha in prosila,ali sme pod streho.

Deklica pravi: Kar sem notri pojdi, zate bo e e kajkraja. Komaj je muha noter, prileze abica, potrka invpraa:

Kdo je tam notri?Deklica pravi: Jaz, sirota deklica in muha pobrculja.

Tudi abica prosi za streho, deklica pa jo povabi: No,pa pridi e ti sem noter, se bomo e stisnile!

Potem priskae e zajek, potrka in vpraa: Kdo jetam notri?

Jaz, sirota deklica, muha pobrculja in abica pokrcu-lja! Zajec prosi: Ali daste e meni malo prostora?

Kar skoi sem noter, bo nam pa topleje!Pozneje pride e lisica: Kdo je tam notri?Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, abica pokrculja

in zajec novi hlapec!


35

Bo pa e zame kak kotiek, pravi lisica in se zmuz-ne noter.

Ponoi pricota e medved in vpraa: Kdo je tam no-tri?

Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, abica pokrculja,zajec novi hlapec in lisica pridna deklica!

Medved pa ni ne prosi, marve se kar bae noter.Toda piskrek poi, deklica pa veka.


36

Dolgouhec in medved

B ili so hudi asi. Obleka se je podraila, mnogootrok je bilo nagih. Kmet je posekal gozd, drevjeprodal prekupevalcu, grmije pogal in posejal na po-goriu oves.

Oves je lepo zorel, kar sta opazila tudi zajec in med-ved ter mnogokrat hodila v goste. Nekega veera sta sesreala v ovsu. Medved je zarenal nad dolgouhim pa-glavcem:

Poberi se od tod, oves je moj!Zajec je pomigal z uesi in odvrnil:Oves je tvoj, prav, pozobljem pa ga jaz; taka hrana

mi tekne!Tako oblastno besedienje je debeluhu zaprlo sapo,

zajec pa je nadaljeval:Bua, meni, da mora vse ti poreti, ker si veji od

mene. Za oves se e stepeva, da ti bodo vigale pete.Kar poskusiva se! Pa ne, da bi kateri pri tem izgubil iv-ljenje! Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil,da bo pritekla voda iz njega, tistega bodi oves!

Medved je zdrobil kamen v prah. Izpod krempljev somu vigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je


37

udaril po kamnu, ga prej skrivaj omoil in ga ponudilzaudenemu medvedu pod nos:

Vidi, bua, ti si slabi! e se te samo dotaknem, bopo tebi in leal bo za tisto goo!

O-joj, o-joj, majhna aba, pa mi je mojster. Naj ve-lja, kar hoe, zbeati bo treba, je vzdihnil medved. Za-jec je strigel z uesi in vse slial. Debeluhu je svetoval:

Utrujena sva, pojdiva na tisti hribek k plotu in sespoijva!

Kakor sta rekla, sta tudi naredila.Medved je smral, zajec tudi. Zajec je res spal, med-

ved pa ne. e je medved mislil, da se mu nudi ugodnaprilonost, da bi zbeal. Pogledal je zajca in videl, da imaodprte oi. akal je e dolgo, zajeve oi pa so vednobolj buljile. V skrajni sili se je medved opogumil in zbe-al, da so pete vigale in mu je dlaka stala pokonci ka-kor petelinu perje.

Ustavil ga je ele volk:Hej, pobratim, kam tako naglo, saj vendar ne gori

voda!Kosmatinec je v sramu priznal:Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna aba mi je

mojster!Dvema pa gotovo ne bo, je menil volk. la sta pod

klanec gledat junaka zajka. Medved seje postavil na


38

zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal po-staviti na zadnje noge.

Vidim, da ti moram pomagati, je rekel kosmatinec,prijel volka, se postavil za njim na zadnje noge, ga dvig-nil visoko v zrak in vpraal:

No, ali ga vidi tam za plotom?. ..Mrcina, odgovori,ga vidi ali ne?

Volk pa ni odgovoril ne sedaj in ne pozneje, ko ga jemedved izpustil iz objema, kajti medved ga je bil pridvigu stisnil tako krepko, da je bilo po njem.

Ko je medved videl mrtvega tovaria, je izbuljil oi:Sam pogled ga je umoril! Moram biti pa zelo trden,

da ni e po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in ecelo poleg njega leal!

Kosmatinec je br pobegnil iz naih krajev, kjer je do-sti zajcev, in se e danes ni vrnil; tudi volkov ni ve prinas, kajti poslednjega je stisnil medved, ko mu je hotelpokazati zajca.

Nasprotno pa pri nas miga vse polno dolgouhcev vovsu, ki jih najde tudi za plotom.


39

Hudobna maeha in dobra pastorka

Hudobna enska primoi s svojim revnim moemmajhno deklico z imenom Marica. Potem dobi eeno her, ki jo ljubi in goji bolj kot svoje oko. Pastorkepa, ki je bila dobro in prelepo dete, kar ne more niti skrajem oesa videti. Zato jo preganja, mui in mori; dabi jo prej ugonobila, ji mee najslabe ostanke jedi in eto kakor psu. Celo kajega repa bi ji dala jesti, e bi gaimela; in namesto v posteljico jo poilja spat v staro ko-rito.

Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem tem dobrain potrpeljiva in da lepe raste kot njena hi, misli inmisli, kako bi nala vzrok, da bi sirotico spodila od hie,in si izmisli tole:

Nekega dne polje svojo her in pastorko volno prat:heri da bele volne, pastorki pa rne in ji ostro zauga:e mi te rne volne tako belo ne opere, kakor jo bomoja hi, mi ne hodi ve domov, sicer te bom iztepla odhie! Uboga pastorka milo joe, prosi in govori, da jitega ni mogoe storiti, ali vse je zaman. Ker vidi, da nimilosti, oprta volno in gre jokajo za po pol sestro. Koprideta na vodo, razprtita svoja bremena in zaneta pra-


40

ti. Kar se jima pridrui od nekod belo, lepo dekle in jupozdravi: Dobra srea, prijateljici! Ali vama je treba kajpomagati? Maehina hi ree posmehljivo: Meni nitreba pomoi, moja volna bo takoj bela, ali tale volnanae pastorke ne bo kmalu. Nato stopi tuje dekle k a-lostni Marici, reko: Daj! Bova videli, e se bo dala tavolna belo oprati? Obe prineta zdaj mencati in pratiin hipoma se rna volna beli kakor mladi sneg. Ko ope-reta, bela prijateljica spet nekam izgine. Ko maeha vidibelo volno, se udi in jezi, ker nima vzroka preganjatipastorke.

Nekoliko asa zatem pride huda zima in mraz. Hu-dobna maeha e zmeraj misli, kako bi zatirala nesre-no pastorko. Zdaj ji zapove: Vzemi koek in odpravi sev goro, tam mi naberi zrelih jagod za novo leto! e mijih ne prinese, je bolje zate, da ostane na gori. Siro-tica Marica milo joka, prosi in govori: Kako naj revazdaj v tej ostri zimi dobim zrelih jagod? Ali vse zaman vzeti mora koek in iti.

Ko hodi vsa objokana po gori, jo srea dvanajst juna-kov, ki jih lepo pozdravi. Oni prijazno sprejmejo po-zdrav in jo vpraajo: Kam gazi, ljuba mala, tako objo-kana po snegu?

Deklica jim vse lepo pove.Junaki ji reko: Mi ti hoemo pomagati, e nam ve

povedati, kateri mesec vsega leta je najbolji?


41

Marica ree nato: Vsi so dobri, toda mesec suec jenajbolji, ker nam prinaa najve upanja.

Junaki so bili z odgovorom zadovoljni in reko: Le idiv to prvo dolinico na prisoje, ondi dobi jagod, kolikorte je volja. In res prinese maehi za novo leto poln ko-ek najlepih jagod in pove, da so jih ji pokazali junaki,ki jih je sreala na gori.

Nekaj dni pozneje, ko je huda zima odnehala, reemati svoji heri: Idi tudi ti v goro po jagode, morda do-bi tiste junake, da ti dajo kakno sreo, ko so se e naiumazani pastorki izkazali tako udovito dobrotljivi.

Hi se oabno oblee, vzame koek in odskaklja vese-la v goro. Ko pride tja, res srea tistih dvanajst junakov,ki jim napuhnjeno ree: Pokaite mi, kje rasejo jagode,kakor ste pokazali nai pastorki.

Junaki reko: Dobro. e ugane, kateri mesec vsegaleta je najbolji?

Ona hitro odgovori: Vsi so hudi, mesec suec pa jenajhuji.

Po teh besedah pa se vsa gora hipoma pooblai in vsenevihte udarijo nanjo, da je komaj prisopihala domov.Ti junaki so bili dvanajsteri meseci.

Medtem se dobrota in lepota psovane pastorke raz-glasi dale po deeli in mlad, poten in bogat gospodsporoi njeni maehi, da pride ta in ta dan s svojimspremstvom pastorko snubit za eno. Maeha, ki je si-


42

roti zavidna, ji o tem ne zine niti besedice, ampak mislis to sreo obogatiti svojo her.

Ko pride napovedani dan, spodi brezvestna maehasvojo pastorko zgodaj v korito spat. Nato oisti hio, pri-pravi veerjo, naopiri svojo her, kolikor jo najve mo-re, in jo posadi za mizo s pletilom v rokah. Nato se pri-peljejo snubai, maeha jih prijazno sprejme, popelje jihv hio in jim govori: Tukajle je moja mila pastorka. Alikaj pomaga, ko so imeli v tej hii petelina, ki prine naves glas in brez prestanka peti:

Ku-ku-ri-ku, lepa Marica v korit! Ku-ku-ri-ku, lepaMarica v korit!

Ko snubai zasliijo in uganejo petelinovo petje, velenaj jim privedejo pravo pastorko iz korita. Ko jo zagle-dajo, se ne morejo dovolj nauditi njeni lepoti in lju-beznivosti ter jo e isti veer odpeljejo s seboj. Hudob-na maeha in njena hi pa sta ostali osramoeni predvsemi ljudmi.

Marica je bila s svojim moem in z vso svojo hiosrena do visoke starosti in umrla je lahke smrti kerji je bila vila prijateljica in vsi meseci prijatelji.


43

Indija Koromandija

Na planini, kjer je bilo toliko molznic, da vsa dee-la ne bi premogla potrebnih golid, so si bistreglave znale pomagati takole:

Izkopali so velik, velik bajar. Vanj sicer niso napeljalivode, zato so pa zgradili od brega do brega visok, obo-kan most. Nanj so od jutra do veera gonili krave. Kra-varice so sedele na mostu in molzle v bajar, ki je bil doveera poln mleka. Na bajar, napolnjen z mlekom, so sepripeljali moki s olniki, v katerih so imeli sode. Vsakolnar je imel s seboj tudi veliko grebljico. S to je posnelsmetano in jo z lopato skidal v sod. Ko so bili sodi pol-ni, so jih zabili in zvalili v dolino. Medtem ko so se ko-talili navzdol, se je v njih smetana zmetla in v dolino seje prikotalil e sod z maslom. Tam so akali na sode lju-dje in si razdelili maslo po tei. Ker tehtnic niso imeli, sodajali kar dobro vago. Tehtali so z volovskimi garamitakole:

Na oje je sedel debeluh, drugi pa so metali maslo nazadnji konec gar. Ko se je oje z debeluhom vred dvigni-lo, je bil na garah po stari dobri vagi ravno cent masla.Tako so delili maslo dan za dnem.


44

Na tem posestvu je bilo toliko ljudi, da so se pri jedivenomer vrstili. Prvi so prihajali, drugi e sedeli in jed-li, tretji vstajali od mize, etrti si rahljali pasove pri hla-ah, da se jim ne bi potrgali, in tako naprej ves ljubi dan.Dan za dnevom je bilo tako. Ker ni bilo toliko ljudi, dabi jim stregli, so si naredili od stopnia navzdol do mizerio, prav tako kakor v planinah, da spuajo po njejhlode v dolino. Po tej rii je priletel ob vsakem zaloga-ju trukelj. Zaseka za zabelo pa je pritekala po lebu, kije bil zbit tik ob rii.

V tem kraju je bilo vsem ljudem prav dobro. Le edenje imel slabe ase, ker je moral iveti ob svoji hrani. Tanesrene je bil najet samo zato, da je sedel na zapekuob dolgi mizi in nenehno zabaval jedce s tem, da je go-drnjal zaradi prepilo zabeljene hrane. e bi ta mo neivel ob svoji hrani, bi seveda ne mogel godrnjati in jed-ci bi pozabili, da so truklji e vedno prepilo zabeljeni.


45

Jug in pastorek

B il je nekdaj fanti, ki je imel hudo maeho. Neke-ga dne mu ree, naj gre z njo brat gobe. Deekvzame koaro in gre z maeho v gozd. Maeha ga peljedale v gozd do jame in mu ree, naj vre kamen vanjo,da bo slial, kako je globoka. On stori, kakor mu je biloukazano, in da bi bolje slial, kako kamen bobni, se nag-ne nad globino, a maeha ga sune za kamnom ter odi-de grohotaje domov. Doma pove oetu, da ga je silenmedved raztrgal, ona sama pa da mu je komaj utekla.

Deek je medtem padal in padal tri dni in tri noi, ado dna e ni priel. Slednji pade na mehko blazino. Pre-cej dolgo lei kakor mrtev, konno se zave in zaudengleda okoli sebe. Bil je na drugem svetu. Blazina, na ka-tero je bil padel, je leala na sredi mesta. Lepe in irokeulice so se razprostirale na vse strani. Hie ni videl no-bene, samo prekrasne palae je gledalo njegovo zaude-no oko. Najveja in najlepa pa je bila tista, pred kate-ro je padel. Velika rna zastava je visela s strehe in no-ben vetri je ni vihral. Povsod je kraljevala mrtvaka ti-hota: vse ulice so bile prazne, nobena ptiica ni vrgo-lela v zraku. Deek se radoveden priblia palai, s katere


46

je visela zastava. Velika vrata najde na steaj odprta inbojee vstopi. Zdaj zagleda tikoma za durmi velikegamoa v udni opravi, ki je na palico naslonjen nepre-mino zrl predse. Deek se prestrai in e misli pobeg-niti; ker pa se vratar ne gane, se mu poasi priblia in gaprime za roko. A kako ostrmi, ko zapazi, da je mo oka-menel.

Nato stopa dalje. Po irokih stopnicah dospe v velikodvorano, ki je bila polna raznih sluabnikov in sluab-nic.

Pa tudi ti so bili okameneli kakor vratar. Iz te dvora-ne pride v drugo. V tej najde razno gospodo; gospe sosedele v irokih naslanjaih, gospodje so stali v skupi-nah, kot bi se o em vanem pomenkovalj, a tudi v tejdvorani ni bilo ni ivega. Slednji pride deek v pre-krasno sobano, v kateri se je vse blealo od samega zla-ta, srebra in lahtnega kamenja. Sredi dvorane je sede-la na zlatem prestolu prekrasna kraljina, obdana oddvanajstih prelepih devic. V snenobelih prsih kraljineje tialo ostro bodalce. Deek se priblia in ji izdere bo-dalce iz prsi. Zdaj kraljina globoko vzdihne in spregle-da. Zaudena upre svoje mile oi v deka, ki je v krat-kem asu, kar je bil zapustil gornji svet, postal lep mla-deni.

Moj reitelj! pravi kraljina, kako se ti naj zahva-lim, da si me reil iz oblasti hudobnega arovnika, ki je


47

mene in ves moj narod spremenil v kamenje? e te jevolja, ostani tukaj in postani moj mo, kraljeval bo ezdevet deel in ez devet morij!

Vse device, ki so tudi e oivele, mu ele sreo in e-stitajo k nenadni slavi in moi. Nato ga lepa kraljinaprime za roko in ga pelje k oknu. Kako velika spremem-ba se je medtem izvrila v mestu! Ulice so bile polne ve-selo se sprehajajoih ljudi in na prostoru pred kraljevopalao se je zbrala netevilna mnoica ljudstva, ki je zglasnim vzklikanjem pozdravljala svojo kraljico in svo-jega reitelja. Prej rna zastava je bila zdaj bela in je ve-selo plapolala v zraku. Kmalu potem so obhajali veseloenitovanje. Kralj je s svojo prekrasno eno sreno ivelna drugem svetu mnogo mnogo let.

Nekega dne se spomni kralj zgornjega sveta in polastise ga silna elja po domaem kraju. Kraljica ga vpraa,zakaj je tako otoen. On ji odgovori: Kaj bi ne bil oto-en, ko imam na onem svetu starega oeta in bi rad ve-del, kako se mu godi.

e drugega ni, odgovori kraljica, pojdi in pripeljioeta semkaj. Vzemi tale prstan, po njem te bom spo-znala, ko se vrne.

Kralj se odpravi na pot. Hodil je devet dni in devetnoi po suhem in po morju, dokler ni priel v svoj rojst-ni kraj. Tu pa je nael vse tuje; namesto male hiice, vkateri je odrastel, je stala velika, lepa hia, a v nji so pre-


48

bivali tuji ljudje, od katerih je zvedel, da je oe od alo-sti umrl, ko je zvedel, da mu je sina medved raztrgal.Zdaj se vrne kralj alosten na drugi svet, a gorje, poza-bil je pot.

Dolgo asa je blodil po gozdovih, dokler ne pride donekega puavnika. Vpraa ga, ali morebiti on ve za potna drugi svet. Odgovori mu, da ne, a morebiti ve zanjokateri njegovih sluabnikov. Nato zaviga in od vsehstrani priteejo vse tirinoge ivali, toda pota na drugisvet ne ve nobena. Puavnik mu ree, naj gre ez devethribov in devet dolin in priel bo k drugemu puav-niku, ki gospodari ez vse ptice. Morebiti ve on za potna drugi svet. Kralj ga uboga, a tudi tukaj ne zve, kar birad. Spet mora ez devet dolin in ez devet hribov dotretjega puavnika, kije gospodar vetrov. Le-ta poklievetrove. Priel je Sever, mrzli Zdolec, suhi Gornjek inkonno prisopiha tudi Jug. Puavnik ga vpraa, kje seje tako dolgo mudil. Jug mu odgovori, da je bil na dru-gem svetu, kjer se ravno kraljica moi, ker jo je njen prvimo zapustil. Prisilili so jo njeni svetovalci, reko, da jekralj gotovo mrtev, sicer bi se bil vrnil. Kralj vpraa, ka-ko dale je na drugi svet. Tri dni in tri noi, odgovoriJug. ez tri dni bo tudi kraljiina poroka.

Zdaj prosi kralj Juga, naj ga ponese na drugi svet.Zakaj ne, e le gospodar dovoli, pravi Jug. Puavnikmu odgovori: Pohiti, sinko, da pride e o pravem a-


49

su! Zdaj odideta. Kralj ni videl ne slial, tako hitro staletela po zraku. e so tretji dan zvonili na drugem sve-tu v znamenje, da bo poroka kaj kmalu. Naenkrat seznajde kralj pred svojo palao. e so se vrata odprla inv krasnem sprevodu so prili svatje iz palae. Ko zagle-da kralj kraljico, poklekne prednjo in ji pokae svojprstan. Komaj zagleda kraljica prstan, spozna svojegamoa in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Novega kra-lja so takoj spodili. Kralj reitelj je potem e mnogo letkraljeval v sreo in zadovoljnost svojega ljudstva.


50

Kaja dolina

Na rodovitni ravnini pod gorami je stala vas. V tejvasi je najtrdneji gospodar imel tri sinove. Kermu jih je ena povila tri leta zapored in vsakega o Trija-cih, so jih krstili: prvega za Pankraca, drugega za Serva-ca, tretjega za Bonifaca.

Deki so rasli kakor konoplje in kar naglo so bili podvrhom. Pankrac je bil ves mrtev na polje in konje. Boni-fac je vrdeval ovce in stregel kravam. Srednji, Servac, jepa tial od doma v svet. Ker le ni odnehal, mu je oeodtel poteno doto. Servac si je navezal culo in se po-slovil. Od nikoder ga ni bilo ve na spregled.

Ko je gospodarju potrkala smrt na vrata, je izroilPankracu hio in zemljo, Bonifacu pa je velel zapisatikot, ive, obleko in vsako prvo nedeljo v mesecu tolarpriboljka. Preprian je bil, da Bonifac ne bo nikoli sililod hie. Ko je oe vse lepo uredil, je umrl in zagospoda-ril je Pankrac.

Kar prepriden gospodar je bil. Prvi je vstajal, zadnjilegel. Sosedje so ga pregovarjali, naj si najame hlapca,e da se bo pretegnil z delom. Ni hotel. Poprijela se gaje ob bogatem posestvu huda skopost. Ljudje so ga ob-


51

sojali: ,Tak skoporitne! Samemu Bogu bi ne privoilpalice, da bi hudia z njo udaril.

Bonifac pa je bil sama dobrota. Ko je dobil malicokruha, je ni nikoli sam pojedel. Prav gotovo je odkrhnilpol kosa in ga stisnil v roko lanemu bajtarskemu deku.In e od svoje polovice je lomil drobljance in jih dajal te-letkom in jagnjikom. Zgodilo se je celo, da je nove hla-e podaril na pol golemu reveu, stare si pa zakrpal zzaplatami in ni ga ni bilo sram. Brat ga je grdo gledal inoteval. Kajkrat mu je prvo nedeljo pozabil odriniti iz-govorjeni tolar. Bonifac je vse mirno potrpel. Zato jeskopi Pankrac tem vekrat pozabil, kaj in kako je oezapisal Bonifacu.

Ljudje so vse to videli in vedeli pa so govorili: ,Na duimu bodo gorele te krivice, skopuhu grdemu.

V gorah nad tisto vasjo je bila preudno lepa dolina.Vanjo se je prilo skozi ozko sotesko. Na vsaki strani jetrlela kviku visoka peina kakor za vrata v Kajo doli-no. Tako se je reklo tej dolini. Ne krava ne ovca, niti srnasi ni upala vanjo, kaj ele lovek. V tej dolini je bilo to-liko strupenih ka, da jim nobena iva dua ni ula. Kdorkoli se je pokazal, so ga napadle in po njem je bilo.

Samogoltnemu Pankracu, ki ni dal plesnive korjeubocu, se je zdelo edalje bolj koda kota, kruha in to-larja za brata. Zato je pletel hudobne misli, kako bi se gakar na lepem iznebil.


52

Pa mu ree nekega dne: Bonifac, stelja poteka. Sto-pi, stopi v Kajo dolino in nagrabi nekaj koev listja!

Bonifac, ki je kakor ura ubogal brata gospodarja, si jeoprtal listnati ko in el.

Pred skalami ob vhodu v Kajo dolino zagleda staroenico, ki je sedela na parobku.

Kam, Bonifaek moj?Bonifac obstane in se strme udi. Nihe drug ni bila

ta enica kakor njegova rajna babica, ki ga je pestovala,mu pesmi pela in ga uila ljubiti ljudi.

Oj, moja babica! veselo vzklikne Bonifac in stopiprednjo. Ni se je ni bal.

Kam gre, Bonifaek?V Kajo dolino po listje. Pankrac mi je ukazal.Postavi ko na tla in naglo skoi domov. Vzemi si iz

cvetnonedeljske beganice blagoslovljeno ibo in se vrni.S ibo mahaj pred sabo: in vse kae bodozbeale. To je skrivnost. Nikomur je ne razodeni!

Babica izgovori in pri prii izgine.Bonifac stori, kakor mu je velela. Urno stee domov in

prinese blagoslovljeno ibo. Kae bee pred njim, on panagrabi listja zvrhano in potlaeno mero. Ko je oprtalko in se vraal, je bilo listje tako teko, da se je kar krivilpod bremenom.

Doma je iztresel listje v hlev in vsem kravam nastlal.Brat Pankrac je stopil na hlevni prag in se zavzel, ker


53

se je brat iv vrnil. Jezno ga je vpraal: Kje si nagrabillistje?

Kjer si ukazal.Ne verjamem.Ne morem ti pomagati.Pankrac gospodarsko zakorai v hlev. Ko hodi med

kravami bil je v coklah, z nasekanci nakovanih za-slii, kako ob vsakem koraku nekaj zacinglja. Pripognese in pobrska po listju. Med listjem je bilo vse polno ce-kinov. Gospodarju je kar zavrelo od veselja. Na sreo jeBonifac el na korito po vode. Ko se je vrnil, ga je Pan-krac e enkrat vpraal: Povej po pravici, kje si nagrabilto listje.

Kamor si me poslal. Kar na prvi lepi planjavi v Kajidolini.

Prav. Sedaj razveziva krave in jih eni past. Prednojo ne hodi domov.

Ko je Bonifac odgnal, je Pankrac iskal in brskal. Vsaklisti je obrnil, celo po kravjakih je drezal in res nabralcekinov pol golide. Nato je vzel rovnico, el za hio navrt in cekine zakopal.

Preteklo je nekaj dni. Pankrac je hodil gledat zaklad.im bolj ga je gledal, tem bolj ga je grizla lakomnost. eponoi je vasih vstal in el bos na vrt. Nazadnje ga jezmoglo. Oprtal je listnati ko in odel, da nihe ni vedelne kdaj ne kam. Tudi ena ne.


54

Ko ga ni bilo ne zveer ne drugi dan od nikoder, jeupan dvignil vso vas in ga velel iskati. Nekateri so prilitudi do skal pred Kajo dolino. Kar blizu vhoda so za-gledali ko. Ob njem je leal Pankrac, napihnjen in ote-kel kakor sod. Nad njim se je vozil v zraku jastreb pleecin se spual vedno nie, dokler ni planil nanj in zasadilkljun v truplo.

Kae so ga! so kriknili ljudje in zbeali. Ker se niheni upal po truplo, je brat Bonifac odel skrivaj ponj.

Mahljal je s ibico. Nobena kaa mu ni storila ni a-lega. Ko se je pa priblial truplu, mu niso dale do njega.

*Pretekel je teden po tej alosti. Vsa vas je govorila samoo nesrenem Pankracu in Kaji dolini.

Nekega dne, ko so sedeli vaani pod lipo, pride v vasin stopi mednje tuj lovek, popotni romar.

Ljudje boji, zakaj ste alostni?Povedo mu vse natanno. Romar poslua in nato se

jim razodene:Romar sem, ki prihajam iz Devete deele, od deve-

tih bojih poti, kjer hranijo svete moi. Nauili so mesveti starki, da zagovorim vsak prisad in pik, da vse ka-e preenem.

Vaani so ga z odprtimi usti posluali.


55

e ni v Kaji dolini ta bele kae, ki ima demantnokrono na glavi, vam vse kae pogem.

Moje so hvaleno z glavami pritrjevali, enske sosklepale roke in prosile.

Torej za belo kao gre. Ali ste jo kdaj videli?Nikoli! so odgovorili kakor iz enega grla.Ni mi dovolj va odgovor. Tri dni ostanem pri vas.

Vsi poizvedujte, vsi izpraujte stare ljudi, pastirje indrvarje: Kdo je videl belo kao z demantno krono naglavi?

Tri dni so romarju stregli, tri dni so pozvedovali inizpraevali.

Tretji dan so povedali romarju: Kakor dale najsta-reji pomnijo, nikoli nihe ni videl bele kae, ne o njejkolikaj slial.

Romar je zaukazal:Pripravimo se! Nanosite pred Kajo dolino tri veli-

kanske grmade. Drugo za drugo. Jaz splezam na hrast,ki stoji za tretjo grmado. Ko dam znamenje, zagite vsetri grmade hkrati, vsako na vseh tirih voglih obenem.

Vsa vas je drla s sekirami proti Kaji dolini. Naklestiliso vej in draja, nacepili polen in nasekali trsak ter vsezloili v tri grmade, kakor hia visoke.

Priel je romar in pohvalil:Dobro ste naredili. Zagite grmade in se umaknite

na levo in desno.


56

Ljudje so zagali in se razpostavili po bregovih, romarje splezal na hrast, edino Bonifac je obstal blizu dreve-sa.

Romar na hrastu je zabrlizgal na arovno pialko.Tako je zavigalo, da so si ljudje uesa maili. Zabrliz-gal je drugi in e tretji.

Tedaj se je pocedil skozi sotesko dveh skal cel curekbesnih ka. Kar prst je letela kviku. Ljudje so bledeli odgroze. Kae pa naravnost v ogenj prve grmade. Vse soostale v njej.

Romar zabrlizga vnovi, e vse huje kakor prvi. Novcurek besnih ka se privali. Planejo v prvo grmado.

Ogenj se jih ne prime. Divje drve v drugo grmado. Vtej se zano zvijati in kmalu obnemorejo.

Romar zabrlizga tretji.Tretji val vejih, pisanih ka prihrumi. Prvo grmado

kar preplanejo, v drugi se komaj za hip pomude, v tre-tji pa se zano krotoviiti, da iskre lete na vse plati. Pakmalu omagajo in utonejo v plamenih.

Ljudje si oddahnejo: Reeni smo!Takrat zabrlizga pa ne romar in tako strano, da

ljudje zavree in se opoteejo po tleh.Med peinama, ki straita Kajo dolino, se prikae

bela kaa! Debela in dolga je ko rd. Na glavi se ji bliskademantna krona. Ozre se po grmadah, ozre se na hrast.


57

Tedaj plane v prvo grmado, jo z repom razmee in puh-ne v drugo.

S hrasta pa obupano zavpije romar:Ta bela! Molite zame!Ljudje so popadali na kolena, jokali, molili in klicali

vse svetnike na pomo.Bela kaa se v drugi grmadi niti trenutek ne ustavi. Z

repom zamahne sem, zamahne tja, gorea polena leteko pleve v vetru. In e je naskoila tretjo grmado. Za-prai se naravnost v sredo in si prebije iroko pot skoziogenj.

Romar na hrastu e enkrat obupno zakrii: Konec!Nato milo zajei in prosi: Molite zame! Molite!Bela kaa se ovije krog hrasta in se dviga od veje do

veje. e je pri romarju. Megla strupene sape zapri vanj.Reve omahne, kaa ga trei v sredo tretje grmade.

Bonifaca ni bilo med ljudmi. Prav blizu hrasta je stal.V roki je dral cvetnonedeljsko ibico in kar ni ga nibilo groza. Trdno je veroval, kar mu je naroila blagababica. Ko se bela kaa poasi odmota s hrasta, obstojiin gleda Bonifaca. Mirno in kar prijazno se mu pribliain udo izpregovori kakor lovek:

Jutri pridi v Kajo dolino. S seboj vzemi tri ibe. Kome zagleda, me zani pretepati s prvo ibo, dokler je nerazbije in ne zlomi na meni. Nato vzemi drugo in etretjo ter udrihaj, da bodo vse tri na kosce. Pridi in ni


58

se ne boj. Dobro delo bo storil meni in sebi in vsej vasi.Pridi!

Bela kaa je odvrala z hrupom nazaj v Kajo dolino.

*Drugo jutro je Bonifac navsezgodaj vstal, si izbral iz bu-tare tri krepke ibe in jih skril za skednjem. Nato jeopravil ivino, jo lepo napojil, potem pa je tiho izginil,vzel ibe in el.

Blizu pein ga je akala bela kaa. Leala je zvita natravi, iz srede svitka je gledala ponosna krona. V jutran-jem soncu se je bleala demantna krona. Bonifac sto-pi pogumno do kae in zamahne s ibo. Kaa se odvije,visoko dvigne glavo in divje sika proti Bonifacu. Ta pabije in udriha na vso mo, dokler mu ne ostane le kon-ek prve ibe v roki. Tedaj poprime drugo ibo in bije,bije, da se mu je pot pocedil izpod klobuka. Takrat se papokaejo krog kae divji psi in volkovi. Z odprtimi re-li lajajo vanj, enejo strano tulbo in zavijajo, da jimkrvavordei jeziki mahajo iz gobcev. Bonifac bije in bije,dokler mu ne ostane le e konek druge ibe v roki. Hi-tro poprime tretjo ibo. Volkovi in psi utihnejo in izgi-nejo. Bonifac si oddahne. iba v roki se mu povesi. Odtepea in groze je bil kar trd. Tedaj ga bela kaa takomilo in prosee pogleda, da pozabi trud in strah. Tretjaiba zavigne po kai. Koj po prvem udarcu prilete po


59

zraku strahotne poasti kakor zmaji. Po tri in e po veglav ima vsaka. Iz odprtih rel jim sri ogenj, vse hkratirjovejo, da se zemlja stresa. Bonifac se steka obdri nanogah. Vendarle bije in bije v neznanski grozi, dokler setretja iba ne razleti na kosce.

V tistem trenutku ga objame rna tema. Bonifac jemogel pomisliti le toliko, da umira. Omahnil je na zem-ljo, kakor bi ga bil kdo posekal.

Ko ez as odpre oi, je visoko nad Kajo dolino sija-lo sonce. Predrami se in se zave, da ni umrl. Poasi vsta-ja in se ozira naokrog. e sedaj ne more dognati, ali jebila resnica ali so bile sanje.

Takrat stopi predenj neskonno lepa deklica in se musmehlja.

Zahvaljen Bonifac, reil si me! Bila sem ukleta v kra-ljico ka. Kaja dolina je tvoja. Na, demantno krono, jazpa grem v venost k starem, bratom in sestram. Zahva-ljen e enkrat in bodi sreen!

Zginila je kakor bela meglica. Bonifac je pa dral vroki demantno krono.

*Doma se je Bonifac poprijel vsega gospodarstva in seoenil z bratovo vdovo. Vaani so ga tako spotovali, daso si ga izvolili za upana. Kaje doline pa zase ni maral.


60

Razdelil jo je med bajtarje in koarje, da je imel vsaksvoj lep kos gozda in panika. O njem e danes ve hva-lo pesem in pravljica, eprav njega davno davno ni ve.


61

Kaj dela ena

Z ivela sta mo in ena. ena je bila tiha in mirna,mo pa siten in brbrav. Pa pravi mo eni:Jaz orjem, sejem in kosim. Kaj dela ti?ena je potrpela in ni na to ni rekla. Ko sta zjutraj

vstala, je spet dejal mo:Jaz orjem, sejem in kosim. Le kaj dela ti?In tako je bilo vsak dan. ena je nazadnje le postala

nejevoljna. Odgovori mu:Ostani ti doma, pa grem jaz na polje.Mo je na to komaj akal. Dal ji je na voz plug in bra-

no in ji zapregel krave. Z zadovoljstvom je zael po hiipospravljati. Pristavil je k ognju tudi mleko, da bi med-tem zavrelo. Delo mu je lo lepo od rok, ni si mogel kaj,da ne bi na dobro voljo popil malo vina. Vzel je roko inel v pivnico. Odprl je pipo na sodu, medtem pa zaslial,da je v kuhinji mleko skipelo. Stekel je iz pivnice in po-tegnil mleko z ognja, na vino pa je pozabil. Ko se ga jespomnil, je bilo e prepozno. Vino je steklo iz soda.

Obupan je akal na eno. Ta se je vrnila s polja vese-la in zadovoljna. Ko je videla vso hio v neredu in moav nesrei, se je samo nasmehnila. Ni mu ni oponesla.Mo pa ni nikoli ve vpraal, kaj dela ena.


62

Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo

Trije bratje so se vozili po morju. Vstane pa burja injim razbije ladjo. Bratje splavajo na goro, ki je tr-lela iz morja. Tamkaj najdejo studenec, nalove rib obkraju in ptiev dobe v goavi. Pa kaj jim vse to poma-ga: ognja niso imeli. Eden bratov spleza vrh gorice inzagleda onkraj ogenj. Bratje so bili veseli in precej sezmenijo tako, da naj gre stareji tja ponj. Prvi brat se resnapravi na pot ez gorico v drugo dolino, kjer se je ogenjbleal. Tam najde kosmatega, grozno velikega junaka,ki je v roki dral gravo batino, betiasto na koncu, instal na strai pred ognjem. Kaj bi rad, hlapek? vpraastarejega brata. Ognja, pravi on, trije bratje smo,radi bi kurili, a nimamo ognja.

Dam ti ga, pravi junak, samo to mi mora poveda-ti: kaj ni nikoli bilo, ni zdaj in nikoli ne bo. Brat nekajena, ugiba, pa menda e ni pravega vedel in pravil, kerje kosmati dvignil batino, gravo palico, in mu jih pravdobro na hrbet nametal, ognja pa ni dal. Brat je jokalin priel nazaj. Pojdi ti! pravi srednjemu bratu. Ta gre,pa zgodi se ravno tako: s palico je dobil po hrbtu, ognja


63

ni. Mlaji je bil kakor kak tramle1 in brata sta mu re-kla: I, kaj bo ti hodil, leva levasta, e midva nisvamogla niesar dobiti, kako bi ele taka tranja2 dobila,kot si ti.

Ker pa je le pritiskala edalje veja sila, mu zaneta esama prigovarjati: Poskusi, morda ima sreo; glavenima, to veva. Mlaji brat gre tjakaj k junaku, ki jekuril. Kaj bi rad, hlapek? ogovori ga oni. Ko bi mimalo ognja dali. Menim, e dva trapa sta bila tukaj,obema ga nisem dal, e bo ti bolje odgovarjal, ga padobi. Povej mi kaj takega, kar e nikoli ni bilo, ni in nik-dar ne bo. Mlaji brat pomilja, pomilja in si izmisli.To ti precej povem, pravi junaku, ki je ogenj imel, leposluaj me:

Nekdaj se je bil nekdo boba najedel. En bob se pa nibil v njem razkuhal, ampak je ostal na pol surov in cel.elodec ga zato ni maral, temve ga je iz sebe dal in iztistega boba je zraslo veliko veliko drevo, ki je segalo doneba. Ob eni strani je imelo namesto vej goste trclje,kakor pol lestve. ,Kaj bi bilo, je rekel tisti lovek, ki se jebil boba najedel, ,kaj bi bilo, ko bi jaz sosede in babo inotroke in ta svet zapustil in po tem drevesu v nebesazlezel, ki je zraslo iz mojega boba. Nebesa so nebesa,svet je pa le svet. In ne bodi nemaren, tisti lovek zle-ze ob drevesu v nebesa. Vrata so bila le prislonjena, sa-

1 in 2 = tepek


64

mo malo odrine in bil je v nebesih. Boga in svetnikov nividel. Peter je imel leseno stopo in bet, sedel je na trino-gatem stolcu in proso tolkel; mekine so pa ven letele izstope na prtiek, ki je bil razgrnjen po tleh. ,Kaj bo na-redil, Peter? Peno? ga vpraa. ,Kao bi rad jedel, pra-vi Peter, ,pa tolem tule za vrati in hkrati akam, kdaj pr-ide kaka dua sem gor, pa e dolgo ni nobene. lovekmalo posedi, Peter pa v stopi peno dela. Pa jelo se jemou v nebesih dolgas zdeti in elel si je na svet nazaj.,Jaz grem domov k babi in sosedom, pravi Petru. ,Stoj,prijatelj, odgovori Peter, ,ti si priel po drevesu gor, kaj-ne? Drevesa pa ni ve; zakaj, ravnokar je prasica drevoizpodrila, bobek pojedla, iz katerega je zraslo, in vse seje posuilo in na kup padlo. Kako e zdaj dol? ,To bonapak, pravi lovek, ,ali nima ni vrvi ali kaj enakegatakega, da bi se po njej na zemljo spustil? ,Ni ni-mam, pravi Peter. ,Daj mi, daj mi pehar mekin, ko pe-no dela, pa si bom sam spletel iz njih vrv. Peter mu damekin, oni pa splete vrv ter jo privee za teaj pri nebe-kih vratih in se spusti po tej vrvi proti zemlji. Pa vrv jebila prekratka. Kaj stori lovek? Pleza spet navzgor, od-ree kos vrvi od zgoraj ter jo privee od zdolaj. Takodela zmerom in prileze e blizu zemlje. Samo e za do-ber skok mu je manjkalo. ,Ni vredno, da bi e to dove-zoval, kar skoim, pravi in skoi na zemljo. Pa bilo je eprevisoko, ker udrl se je za sedem komolcev globoko v


65

zemljo in venkaj ni mogel priti. ,akaj, akaj, tako jedejal, ,saj imam doma rovnico, grem pa ponjo, pa se od-kopljem. Gre domov, vzame rovnico in se izkoplje izzemlje. ,Da ta rovnica nikdar nikogar ne bo ve odkopa-vala, jo vrem v ogenj, si je mislil tisti lovek in zares jevrgel rovnico v erjavico. Kaj se zgodi? elezna rovnicaje zgorela, leseni ronik pa je ostal v pepelu cel. Tistimo pa gre domov in medpotoma srea botre, ki sootroka h krstu nesli. ,Koga nesete? vpraa jih, ,igav jeta otrok? ,Ii, to je tvoj oe, otodile1 se je rodil, rekomu botri.

Tako je pravil mlaji brat, ki so ga za ramleta imeli,junaku, ki je ogenj pod palico imel. Dobro si povedal,ognja ti bom dal, ree mu junak, nagrabi utrinkov inogorkov in erjavice v ponev ter mu jo da.

Bratje so kuhali, pili in jedli, meni pa niesar dali.

1 otodile = ravnokar


66

Kako se je enila veverica

To se je zgodilo v tistem asu, ko veverica e ni ime-la moa.Je bi jo rad dobil za eno, zato ji je vedno nosil pod-

kupnino, naj bi ga vzela. Kolikor jabolk je bilo v okolici,to vse je je znosil veverici.

No dobro, pravi neko veverica vzamem te zamoa, ali dober mora biti.

Je je vse obljubil od velikega veselja.Takoj poklie volka za stareino, lisico za stareinko,

zajca za druga, srno za druico. Veverica je bila neves-ta, je pa enin.

Naredili so veliko svatbo. Po svatbi pa gre veverica nasmreko spat, je pa za njo. Prideta v gnezdo in leeta, dabi spala.

Ti! je rekla veverica jeu, odmakni se, zelo me bo-de.

Je je ubogal in se je umaknil nekoliko od nje. Zopetmu ree veverica:

Ti, odmakni se, e vedno me bode.Je je ubogal in se je umaknil od nje. Tretji mu zopet

ree veverica:


67

Ti, odmakni se, zelo me bode!Je je ubogal in se je umaknil e dlje od nje. Tedaj pa:

trbunk! In je je padel na tla. Tako se je udaril, da ninikdar ve el na drevo, pa tudi dandanes ne gre je nadrevo.

No, veverica je ostala vdovica in si je vzela veverekaza moa.

Pa tudi z njim ni bila zadovoljna, tudi njega je porinilaiz gnezda. Toda veverek je bil pametneji in ni padelna tla, temve samo na prvo vejo. Tam se je prijel skrempeljci in se od tam prepiral z eno.

Doslej se nista pomirila, zato pa krii veverek tudidandanes na veverico, e se kje sreata.


68

Kaznovana trdosrnost

Bil je premoen kmet, ki si je poleg svojih dobro ob-delanih zemlji pridobil veliko denarja e s pre-vaanjem. On in njegova ena sta rada dajala vbogajmein srea jima je bila mila. V srcu ene pa se zbudi pre-vzetnost in pravi:

Glej, vsakokrat prinese mo monjo dobika domov,ti pa nima niesar pokazati, kar bi bila sama prigospo-darila.

Tedaj sklene biti bolj skopa in spravljati, da bi tudiona imela mou kaj pokazati. Zato neha dajati vbogaj-me, prine poditi berae od hie, darove, namenjene zavbogajme, pa metati v skrinjo. Mislila si je, kako zelo jebo mo vesel, ko pride domov.

Mo se vrne, a ne prinese monje dobika. Le o nes-reah in smoli je govoril, da ni mogel niesar izkupiti.Da bi ga ena nekoliko potolaila, mu pove, kako var-na je bila in da se bo tako izgubljeno kmalu spet prido-bilo. Pelje ga gledat v skrinjo, kaj je prihranila ali kajje bilo! Skrinja je bila polna ka: gadov, modrasov indrugih strupenih ivali!

Bili so prihranjeni, toda reveem odtrgani darovi.


69

Kralj in njegovi trije sinovi

Bil je kralj, ki se je zelo postaral. Nekega dne pokliesvoje tri sinove k sebi in jim govori:Sinovi moji! Prestar sem e, da bi mogel e dalje kra-

ljevati, pa tudi utim, da mi ne bo ve dolgo iveti. Vsetri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo leeden naslednik. Teko mi je soditi, kateri je najvredneji.Pojdite torej po svetu in vsak naj poskusi svojo sreo.Kateri mi prinese najdraje darilo, bo moj naslednik.

Sinovi so se razli. Vsak je upal, da bo poiskal najdra-je darilo, postal naslednik po oetu in kralj mogonekraljevine.

Najstareji sin ni dolgo pomiljal. Vedel je, da so nje-govemu oetu dragi kamni zelo ve. Zatorej gre k dra-guljarju, tam kupi najdraji demant in ga nese oetu.Oe ta dragoceni dar z veseljem sprejme in ga spravi.

Drugi sin si misli: Krona mojega oeta je e zasta-rela; e bom jaz naslednik na kraljevem prestolu, se bopremalo lesketala na moji glavi. K zlatarju grem in na-roim krono, lepo kot vsaka druga kraljevska krona.

Kakor je mislil, tako je storil. Zlatar mu je izdelal kro-


70

no iz istega zlata. Najlepi in najdraji kamni so se ble-steli v njej.

Tudi darilo tega sina je kralj z veseljem sprejel in gashranil med drugimi svojimi zakladi.

Najmlaji sin pa je hodil po svetu, iskal primerno da-rilo za kralja, svojega oeta. Vse, karkoli je nael, se muje zdelo preslabo za dobrega oeta. Mislil si je: Mojoe ima vsega tega, kar vidim po svetu, ve ko dovolj.Stari ljudje tudi ne marajo za take posvetne stvari. Vi-dim, da ne najdem niesar, kar bi razveselilo srce moje-ga dobrega oeta. S praznimi rokami se moram vrnitidomov in prepustiti kraljevi prestol enemu svojih bra-tov. Naj bo! Saj ga nikomur ne zavidam, jaz pa lahkomirno in zadovoljno ivim ob tem, kar mi bo dala oe-tova ljubezen.

Tako misli in stopi v kraljevi dvorec pred svojega oe-ta kralja.

Oe ga vpraa: Kaken dar mi prinaa ti, moj dragisin?

Ta mu plaho odgovori: Oe moj. Po dolgem in iro-kem sem iskal po svetu darilo, ki bi bilo vredno vae lju-bezni do mene. Ali zaman! Na vsem svetu ne najdemtakega darila. Prinaam pa vam torej svoje srce, ki vasiskreno ljubi. Vzemite ga z ono ljubeznijo, s kakrno vasljubim jaz, in izroite kraljestvo enemu mojih bratov,


71

meni pa dovolite samo to, da vam streem z otroko lju-beznijo do tistega trenutka, ko vas loi usoda od nas.

Ko kralj slii te besede, ganjen od veselja objame naj-mlajega sina in mu ree:

Ne tako, moj dragi sin! Nihe drug ko ti naj bo vla-dar mojemu kraljestvu, kajti tvoja sinovska ljubezen jemeni najdraji dar. Vidim tudi, da ima goreo ljubezendo svojih bratov in podlonikov. Zato tebi izroam kra-ljestvo.


72

Kralj vseh vran in gavranov

S iromak je oral s kravicami na njivi. Okrog njega soletale rne vrane in iskale ivea.Lane smo, prijatelj, se oglasi ena izmed njih.Pa jejte, ako ste lane; jaz vam ne branim, jim od-

govori siromak, ki je dobro vedel, kako hudo je bitilaen.

Vse smo e pojedle, kar je za na kljun, a vendar smolane. Daj nam kravici, na kralj ti bo dobro plaal.

No, e ste res tako hudo lane, pa pojejte eno kravi-co, jo bom e kako utrpel. Ena naj pa meni ostane.

Pri tem je ostalo. Z glasnim krakanjem sede cela jatavran na ubogo kravico, jo kljuje in mrcvari, da kmalu neostane drugega kot nekaj do golega obranih kosti.

Siromaku se je dobro zdelo, ko je gledal, s kako slastjoobirajo sestradane vrane kravico. Ko so pa vrane e od-letele, se spomni na dom in eno, in ni kaj prijetno muni bilo pri srcu. Komaj si je upal domov in stopil je nadvorie lepo tiho, da ga ne bi ena opazila. Pa se ji le nimogel izmuzniti.

Kje pa ima e drugo kravo? ga vpraa ena.Vranam sem jo dal.


73

A tako, vranam si jo dal, tepec! akaj, bom e posve-tila tvoji neumni betici!

ena zagrabi metlo, da bi mou vtepla pamet. Siro-mak je pa ne aka, ampak jo pobrie z doma in po sve-tu.

Za vasjo sedi na vrbi vrana in gleda potrtega siroma-ka.

Kra, kra, prijateljek na! se oglasi vrana. Kam patako alosten?

Po svetu, e me prej ne dohiti ena.emerna je zavoljo krave, vem, a ti se nikar ne boj.

Ne bo prila za teboj, doma te bo akala. Ti pa ne pojdidomov, ampak kar naprej tja, kamor letijo vrane protiveeru. Vse drugo e izve o pravem asu.

Siromak si vse dobro zapomni in potuje dalje. Sedmidan pride do velikanske rede samih krav.

igave so te krave? vpraa pastirja.Na gospod je kralj vseh vran in gavranov.No, potem sem pa na pravem potu, si misli siro-

mak in nadaljuje pot. ez sedem dni in ez sedem noipride do velike rede konj.

igavi so ti lepi konji, vpraa pastirja.Na gospod je kralj vseh vran in gavranov.Na pravem potu sem, si zopet misli siromak in gre

dalje. In spet je sedemkrat zalo sonce, ko pride do zla-


74

tega gradu in v gradu do samega kralja vseh vran in ga-vranov.

Koga ie, prijatelj, ga vpraa kralj.H kralju vseh vran in gavranov so me napotili, gos-

pod. Pa ne vem, sem li prav priel ali ne.Prav si priel. Jaz sem kralj vseh vran in gavranov.Tvojim podlonim sem dal kravico. Lani so bili. Pa

so rekli, naj se zglasim pri tebi, da mi jo plaa.Aha, ti si tisti siromak! e vem, kako je bilo. Tri dni

ostane moj gost, potem pa mi pove, esa si eli.Kralj ukae sluabnikom, naj siromaku postreejo ter

naj mu dajo jesti in piti esarkoli in kolikorkoli si poe-li.

Siromak je prvi dan jedel, drugi dan pil, tretji dan pano in dan spal. Zadnjo no se mu je pa tako sanjalo, danaj ne prosi niesar drugega, kakor za mali monarek,katerega nosi kralj zmeraj pri sebi v epku. etrtega dnese oglasi siromak navsezgodaj pri kralju. No, kolikokrav si eli?

Prav nobene. Saj bi jih ne spravil tako dale domov.Dam ti konj, kolikor hoe. Moji konji so hitri in

vzdre pot do tvojega doma.Nimam ne krme ne ovsa za konje, o kralj.Izvoli si denarja, zlatega ali srebrnega kolikor hoe.Ljudje bi rekli, da sem oropal bogatina, e bi se, siro-

mak, vrnil s tolikim denarjem. e v jeo bi me vrgli.


75

Torej noe ne enega ne drugega, kar ti jaz ponujam.Zdaj pa povej sam, kaj bi rad!

Tako se mi je sanjalo, o kralj, da nosi ti v epku maj-hen monarek. Tistega mi daj, pa bom poplaan.

Kralj se silno zaudi tej siromakovi elji. Na vse nai-ne ga pregovarja in mu ponuja vse mogoe druge stva-ri. Toda siromak se ne da pregovoriti ne preprositi, am-pak ostane pri monarku

Torej dobro, pravi slednji kralj vseh vran in gavra-nov. Dam ti monarek, ker noe niesar drugega.Ampak pazi nanj, zelo pazi. Kajti, e ti ga kdo vzame,potem bo prav tak siromak, kakren si bil doslej.

Siromak spravi monarek v ep, se kralju lepo za-hvali za postrebo ter se napoti proti domu.

Kra, kra, prijateljek! Kje je tvoj monarek? se spetoglasi s prve vrbe tista vrana, ki ga je napotila h kralju.

V ep sem ga skril.Pazi nanj! e te bo kdo zanj poprosil in mu ga bo

dal, te bo srea zapustila.Komaj vrana to izgovori in odleti, e pride siromaku

po cesti nasproti popotnik z velikim batom v roki. Po-zdravita se, kakor se spodobi, ter drug drugemu po-vesta, kam sta namenjena.

Ti, pravi lovek z dolgim batom, jaz bi pa menjals tvojim monarkom. Dam ti zanj svoj bat. Ta bat je


76

namre taken, da vsakega namlati, e mu ree gospo-dar: ,Udri, batek! Dajva, menjajva!

e je tako, dobro. Jaz ti dam svoj monarek za bat.Res menjata.

Tvoj monarek je ve vreden kakor sedem takihbatov, pravi popotnik in si ogleduje monarek. Mo-narek ima namre tako mo, da mi da jesti, piti, denar-ja, sree, vsega, esar si poelim, ako mu zapovem.

Dobro. da si mi e o pravem asu to povedal. Torej:,Udri, batek!

In bat zane mlatiti po tistem sleparskem popotniku,da je kar cvilil. Bil ga je tako dolgo, dokler ni siromakuvrnil monarka. Potem siromak nadaljuje pot ter pridesreno domov. Doma ga vsi spraujejo, kod je hodil inkaj je delal toliko asa. On jim pa niesar ne odgovori,temve sede za mizo in ukae monarku:

Gosposke hrane nam daj, ljubi monarek.Komaj to izgovori, se e pogrne miza z belim prtom in

razpostavijo se beli kroniki z juho, peenko in gibanica-mi, da je bilo prava slast vse to gledati, kaj ele jesti.

No, piti in jesti e bo, si misli siromak. Ali kaj bos hiico? Majhna in ubona je za tako gosposko hrano.

Pa komaj mu pride to na misel, e se uborna hiicaspremeni v velik gosposki grad.

Piti, jesti in lepo hio e imamo, si spet misli siro-mak. Samo godcev nam e manjka.


77

Pa se oglasijo v drugi sobi godci in zagodejo, da je ve-selje.

Zdaj pa povabite vse moje dobre sosede. Pili in jed-li in veselili se bomo toliko asa, dokler ne izve sam tur-ki kralj, kako dobro se nam godi.

No, e tako dolgo ni bilo treba akati, kakor si je mislilsiromak, in e pride pismo z rdeim peatom. V pismupie turki kralj, naj mu siromak vrne udodelni mo-narek, ker mu je bil pred leti ukraden.

Kar sam pridi ponj, ako je res tvoj! Tako je odpisalsiromak turkemu kralju.

In res: kmalu pride turki kralj. Pa ne sam, ampak zvso svojo vojsko.

Sosedje, ki so se gostili pri siromaku, se strano pre-straijo. al jim je bilo za lepo in dobro ivljenje.

Kar jejte in pijte, prijatelji, jih potolai gospodar. Stemi Turki e sam opravim.

Pa gre in vzame bat, ter pravi: Udri, batek!Bat plane nad Turke in mlati vse povprek. Pred nobe-

no puko se ne ustavi, nobene krive sablje se ne ustrai,ampak bije vsakogar, kogar dosee, pa naj si je preprostvojak ali pa visok general.

No, in kako je bilo potem?Kdor je tako radoveden, naj si e sam izmiljuje.


78

Mojca Pokrajculja

Mojca Pokrajculja je pometala hio in nala medsmetmi krajcar. Zanj si je kupila piskrek. Zve-er je zlezla vanj, legla in zaspala. Zunaj je bil hud mrazin padala je slana. Mojco Pokrajculjo je zbudilo monotrkanje na vrata njene hiice.

Kdo je zunaj? je vpraala.Jaz sem, lisica. Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te pro-

sim, pusti me k sebi, zunaj brije burja in pritiska mraz.Zmrznem, e me ne vzame pod streho! je javkala.

Mojca Pokrajculja se ni dala kar tako pregovoriti in jedejala:

e kaj zna, ti odprem, drugae ne!ivilja sem, je dejala lisica.Mojca Pokrajculja je spustila lisico v piskrek. Legli

sta in takoj zaspali. e preden sta se v spanju prvi obr-nili, je e zopet trkalo na vrata. Ko je Mojca Pokrajculjavpraala, kdo spet trka, je zajavkalo:

Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, zunaj je bur-ja, slana pada in jaz zmrzujem. Volk sem in izuen me-sar.

Ker nekaj zna, le pridi k nama, je odgovorila Moj-


79

ca Pokrajculja, odprla vrata in pustila volka v piskrek.Iz spanja jih je zbudilo javkanje:

Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, odpri mi. Burjabrije, slana pada in jaz, medved, zmrznem, e me ne pu-sti k sebi.

Kaj pa zna? ga je vpraala Mojca Pokrajculja.evljar sem, je odgovoril medved. Mojca Pokrajcu-

lja mu je nato odprla vrata na steaj.Danes pa res vso no ne bo miru, se je hudovalaMojca Pokrajculja, ko je znova zasliala trkanje in tar-

nanje:Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, pusti me k sebi,

zmrzujem!Kdo pa si in kaj zna? je vpraala gospodinja.Jaz sem zajek. ivati znam kakor kroja, se je gla-

sil odgovor. Nato je tudi zajek dobil svoj kotiek podpiskrkom.

Mojca je bila e res huda, ko je zopet nekdo trkal instokal:

Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, spusti me noter,ne prenesem ve burje in slane.

Bil je srnjak. Mojca Pokrajculja je tudi tega vzela podstreho, ko je zvedela, da je izuen drvar. Nato so vsisladko zaspali.

Mojca Pokrajculja je zjutraj poslala vse goste na delo.Volk je poskrbel za dobro veerjo. Prinesel je ve panjev


80

ebel, jih zaklal in vse lepo otrebil, med pa oistil inspravil v lonec. Skuhali so si veerjo in legli poivat. Po-noi je lisica zastokala:

Avbe, joj, mene pa revo boli!Mojca Pokrajculja ji je rekla: Pojdi v kuhinjo in si

skuhaj kamilic!Lisica je vstala in odla v kuhinjo. Komaj so vsi zadre-

mali, je lisica zopet zastokala in tako dolgo javkala, da jije Mojca Pokrajculja zopet rekla, naj si skuha kamilic.lisica je la tako trikrat v kuhinjo kuhat aj. Pa je ni pravni ipalo po trebuhu in tudi kamilic si ni kuhala. Vede-la je namre, kam je Mojca Pokrajculja shranila med, inga polizala do kraja. Nato je sladko zaspala.

Zjutraj je Mojca Pokrajculja zopet odredila vsem delo,lisici pa rekla:

iviljika, ker si bila sinoi bolna in nisi mogla spa-ti, pa sedaj malo dalje polei, da se spoije.

V kuhinji je kmalu nato nastal velik hrup in prepir.Ti si strd polizal!

Jaz ne, pa pa ti! in tako naprej so se obdolevali.Mojca Pokrajculja je odloila:

Tat je bil domain; nihe drug ni vedel za strd in tudinihe ni mogel v piskrek, ker so bila vrata zapahnjena.Da bi se gostje oprali sramote, je svetoval volk:

Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sonimo!


81

Kdor je pojedel med, temu prileze v goltanec in kapalmu bo od ust.

Vsi so legli pred piskrkom na travo in takoj zaspali.Lisica je imela slabo vest, zato je bedela. Res, strd ji jeprilezla iz elodca in kapala na tla. Br se je obrisala innamazala s strdjo poleg sebe speega zajca okoli ust.Nato je tudi ona brez skrbi zaspala.

Zbudil jo je hru. Zaspanci so se medtem zbudili teropazili, da se zajcu cedi med okoli gobca. Zaeli so ganeusmiljeno pretepati. Nalomili so mu e prednje noge,ele potem je mogel pobegniti. Vsi so tekli za njim inMojca Pokrajculja je ostala sama s piskrkom.

Zajcu niso ve zrasle polomljene prednje noge, zatoima e danes prednji par nog kraji od zadnjega.


82

Na smrt bolan kralj

Nekdaj je bil kralj neke deele na smrt bolan. No-beno zdravilo ni pomagalo in zdravniki so e po-polnoma obupali. Toda oglasili so se modri ljudje in sosvetovali: Dobiti je treba loveka, ki mu prav ni nasvetu ne manjka. Kralju naj obleejo srajco tistega lo-veka in takoj bo zdrav.

Hitro so poslali na vse vetrove kraljeve poslance iskattakega loveka, ki mu na svetu prav ni ne manjka. Ho-dili so po vseh deelah, dolinah in planinah, a nali nisoloveka, ki bi bil popolnoma zadovoljen: temu je manj-kalo to, drugemu zopet ono, torej vsakemu nekaj do po-polne sree.

Konno so v deveti deeli naleteli v neki krmi na ve-seljaka, ki je popival in popeval in bil dobre volje. Po-vpraali so ga, kako da je tako dobre volje? On pa je za-vriskal, udaril s pestjo po mizi in dejal: Kako bi ne bildobre volje, ko mi na tem bojem svetu ni ne manjka!

Kraljevi poslanci so bili tega srenega loveka veseliin so mu rekli: Pojdi z nami pred kralja, bogat bo!

Veseljak pa jim odgovori: Kaj bogat, zakaj bogat, jazsem e dovolj bogat; ne grem.


83

Veliko truda so imeli, da so ga konno le spravili v vozin peljali pred kralja, ki je bil e v zadnjih vzdihljajih.

Hitro sleci srajco! so vsi silili vanj. On pa jih jekar debelo gledal in migal z glavo. Srajco dol, sraj-co s sebe, slecite srajco! so vpili vsi vprek.

Kako so vsi ostrmeli, ko se je izkazalo, da veseljak niimel srajce. Kralj je moral alostno umreti. Ni ga lo-veka, ki bi mu na svetu niesar ne manjkalo.


84

Natanni hlapec

Nekemu hudomunemu graaku je zmanjkalohlapca. Kdo bi mu tudi sluil? Vsak, ki je hotelbiti pri njem za hlapca, je moral vloiti sto goldinarjevin se z graakom takole pogoditi: e se bo hlapec prejrazjezil, mu bo gospodar izrezal tri jermene s hrbta inizgubi vloenih sto goldinarjev, e bo pa gospodar prejjezen, mu bo storil hlapec ravno tako in k svojim vloe-nim sto goldinarjem dobi e drugih sto. Plaa je bilares lepa, a kdo bi ne utegnil razjeziti se nad hudomu-nim graakom, ki je tak posebne? Marsikdo je prielzdrav in s sto goldinarji v grad, a je e ez nekaj dni vesrazmesarjen in s praznim epom zapustil grad.

V revni bajti blizu gradu je bival oe s tremi sinovi, kiso imeli vsak po sto goldinarjev zapuine po materi. Vsiso bili odrasli in za vsako delo pripravni. Doma za vse nibilo dovolj dela, pripravne slube pa niso mogli dobiti;kar oznani grajski gospod, da potrebuje hlapca. Vsak jehotel prvi v slubo, e celo najmlaji brat, ki je veljal zaprecej prismojenega ter je vedno tial v zapeku in var-oval mako. Tudi ta je prosil oeta, naj ga pusti v grad.Ker se bratje niso med seboj zedinili, doloi oe, da gre


85

prvi najstareji sluit h graaku. Vzame torej svojih stogoldinarjev ter se pogodi z graakom.

Documents

Pravljice e Knjiga