FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU

METODOLOGIJA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA

PRAVICE ŽIVALI V REPUBLIKI SLOVENIJI

Ime in priimek: Vesna Brdnik

Nosilec predmeta: doc. dr. Damir Črnčec

Maribor, Oktober, 2011

2

KAZALO

1. UVOD .................................................................................................3

2. METODOLOŠKI OKVIR......................................................................4

2. 1Predmet in cilj preučevanja ter hipoteze..................................................................... 4

3. VSEBINA ............................................................................................5

3.1 Slovenska zakonodaja s področja varstva pravic živali................................ 6

3.1.1 Zakon o zaščiti živali .................................................................7

3.2 Mučenje hišnih živali.......................................................................9

3.2.1 Primer mučenja psa v Republiki Sloveniji......................................................10

3.3 Nekatere kazenske določbe zakona o zaščiti živali (45. člen) in

zaporne kazni za primere mučenja živali...........................................................................12

4. SKLEP ..............................................................................................14

5. VIRI...................................................................................................16

3

1. UVOD

Pisanje naloge bom pričela s stavkom, ki ga najverjetneje poznamo že vsi: »Kdor ne mara

živali, ne mara ljudi«. In predvsem zaradi tega, ker imam zelo rada živali ter jih nadvse

obožujem, sem si izbrala naslov svoje seminarske naloge »Pravice živali v Republiki

Sloveniji. Prav tako tudi zaradi tega, ker me zanima, kako je slovenski pravni sistem na

področju njihovih pravic urejen. Tako kot ljudje, morajo tudi živali imeti urejene pravice in

svoboščine. Zagotovljene jim morajo biti osnovne potrebe, torej potrebe po hrani, zavetju ter

zdravju. Prav tako pa se jim ne sme prizadejati nepotrebnega trpljenja. Pomembno je, da jim

je nudena ljubezen s človekove strani in naša naklonjenost. Torej, zakaj bi bil samo

pomemben človek in njegovo življenje – pomembno je tudi življenje posamezne živali.

Ljudje se moramo zavedati, da živali ne znajo govoriti in nam zatorej ne morejo povedati kar

jih teži. Zato moramo mi govoriti namesto njih, jih skrbno varovati, ceniti ter skrbeti za njih

kakor si zaslužijo. To je tudi predvsem naša moralna dolžnost. Seveda nekateri ljudje iz

takšnih ali drugačnih razlogov tega ne upoštevajo in se tega ne držijo. Zato bo namen moje

naloge ugotavljanje kaj naša država ukrene glede njih, oziroma kako jih kaznuje ter na

kakšen način preprečuje nadaljnje kršenje pravic živali.

4

2. METODOLOŠKI OKVIR

2.1. Predmet in cilj preučevanja ter hipoteze

Vsepovsod po svetu in na žalost tudi pri nas, vsake toliko časa slišimo v medijih, da je prišlo

morebiti do primera mučenja, morebiti do primera zlorabe živali (najpogosteje psov in mačk).

Res je, da večina organizacij za zaščito živali (npr.: Varuh pravic živali) poskuša s svojimi

kampanjami izboljšati in spremeniti zakone glede pravic živali in za izboljšanje standardov za

človekovo ravnanje z njimi. Ampak še vedno lahko v medijih slišimo za nehumano tretiranje

živali in krutosti ljudi do njih. Vprašanje pravic živali je danes že zelo predebatirano, večina

dilem pa se še vrti okrog vprašanj v zvezi z njihovim mučenjem in zlorabljanjem. Zato se bom

osredotočila le na slovensko zakonodajo, ki obsega pravice živali, saj me zanima kako je na

tem področju urejena. Poglobila pa se bom v problem mučenja hišnih ljubljenčkov

(konkretneje psov).

Pod hipotezo sem si zastavila vprašanje: »Ali je slovenska zakonodaja na področju

mučenja hišnih ljubljenčkov ustrezna in kako sankcionira oziroma kaznuje kršitelje, kateri so

naredili kaznivo dejanje zoper njihovih »hišnih ljubljenčkov«.

V seminarski nalogi bom predstavila tudi konkretnejši primer, ki se je pripetil v Republiki

Sloveniji (natančneje v Kopru), kjer je moški zanemarjal in s tem mučil svojega psa.

5

3. VSEBINA

Človekova okrutnost do živali je dandanes dosegla do zdaj že nepoznane razsežnosti.

Milijoni živali brezupno životarijo v hlevih za množično vzrejo, milijone opic, mačk in miši do

smrti mučijo v poskusnih laboratorijih, milijoni divjih živali, so žrtev neusmiljenega in

primitivnega lova, ki ga sicer vedno več ljudi odklanja. Ogromno psov in mačk je tako rekoč

potepuških, ogromno pa jih je tudi po tako imenovanih »Azilih za male živali«. Položaj živali

na področju »Hišnih ljubljenčkov« se sicer nekoliko izboljšuje, a je v celoti gledano še vedno

slab. Večina ljudi, predvsem pa država živali še vedno smatra kot stvar, sicer kot živo in tako,

da bi se naj z njo počelo karkoli; predvsem tisto kar določita parlament in vlada. V Republiki

Sloveniji lovci, po ukazu države pomorijo več kot 100. 000 živali, po vsem svetu več kot 200

milijonov letno. Veliko več žrtev med živalmi povzroči tudi masovna živinoreja. V Slovenskih

klavnicah vsako leto pomorijo več kot 30 milijonov živali, po svetu pa več kot 50 milijard.

Vse to vedo tudi državniki, ki pa ne ukrepajo. Podobno se dogaja tudi pri poskusih na živalih,

kjer so te grozljivo mučene vse dokler ne poginejo. In vse to za v zdravstvene namene

farmacevtske industrije, genetske študije, itd. V znanstvenih poskusih na živalih lahko pride

tudi do onemogočenja omrtvičenja pred poskusom samim, kar živali lahko povzroči

nevzdržne muke. 1

1 Vir: http://www.osvoboditev-zivali.org

6

Poleg teh »korporacijskih« mučenj in moritev živali, pa poznamo še mučenja in

zlorabljanja hišnih ljubljenčkov s strani njihovih lastnikov. Večinoma slišimo za primere, ki se

tičejo psov in mačk.

Ljudje kar opustijo oskrbo živali s pitno vodo, hrano in zavetjem pred vremenskimi vplivi.

Ne nudijo jim dovolj prostora oziroma jim omejujejo gibanje v taki meri, da jim povzročajo

trpljenje, bolečine ter jim onemogočajo počitek. Bolečine in poškodbe živali povzroča tudi

neustrezno prevažanje, nakladanje in razkladanje. Zelo grozljivo je prav tako tudi opustitev

nege, zdravljenje bolne živali, opustitev humane usmrtitve živali, ki je neozdravljivo bolna ali

poškodovana. Tako kot tudi prekomerno dresiranje živali pri športu, tekmovanjih, razstavah,

ki živalim povzroča nepotrebne bolečine in neznansko trpljenje.

Vsako drugo mučenje, preobremenjevanje bolne živali, vsako suvanje, pretepanje, mečkanje

posameznih delov telesa, povzroča poškodbe, bolečine in trpljenje ubogih živih bitij. 2

3.1. Slovenska zakonodaja s področja varstva pravic živali

Svet Evrope igra pomembno vlogo pri oblikovanju skupne Evropske zakonodaje.

Opredelil je tudi načela in minimalne standarde za varstvo živali v petih konvencijah o

varstvu živali. 3

Slovenija je s področja zdravstvenega varstva živali sprejela številne mednarodne akte.

Najbolj pomemben pa je Zakon o zaščiti živali, ki v 1. členu omenja odgovornost ljudi za

zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, dobrega počutja in zdravja.

2 Vir: http://www.zavetisce-maribor.si 3 Vir: Kozorog, Metka (2005): Diplomska naloga: Razvoj varstva pravic živali. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede, str. 53-54

7

Ta tudi natančno določa pravila za dobro ravnanje, določa kakšno ravnanje pomeni mučenje,

kakšna ravnanja so prepovedana ter navaja kakšni so zaščitni ukrepi.

Poleg tega zakona je Slovenija sprejela še nekatere druge podzakonske akte. In ne glede na

njih, društva in organizacije za zaščito in proti mučenju živali ugotavljajo, da je položaj v

Sloveniji skrajno slab. Življenje živali na določenih področjih je še zmeraj brezupno.

Da bi ljudje upoštevali pravna določila oziroma zakone, pa ni nujna samo pravna ureditev,

temveč tudi promocija humanega ravnanja z živalmi. 4

3.1.1. Zakon o zaščiti živali

Ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja,

zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje

za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določa

pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih

posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in

obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali; določa pogoje za društva, ki na področju

zaščite živali delujejo v javnem interesu; določa nagrade in priznanja na področju zaščite

živali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter kazenske sankcije za kršitelje določb

tega zakona.

4 Vir: Kozorog, Metka (2005): Diplomska naloga: Razvoj varstva pravic živali. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede, str. 54-55

8

Zakon o zaščiti živali pravi, da je »zaščita živali po zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih

oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali in nihče ne sme brez utemeljenega razloga živali

kakorkoli škoditi, povzročiti trpljenja, bolezni in smrti. Bolne, poškodovane in onemogle živali

morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.

Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali

poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, in ustrezno nego

bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.«

»Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije

živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem

oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbnik psa mora na javnem

mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.«5

5 Vir: Zakon o zaščiti živali. V: Uradni list Republike Slovenije, 43 (18. maj. 2007)

9

3.2. Mučenje hišnih živali

Mučenje živali je dandanes velik problem, saj veliko ljudi na živali gleda kot stvar in jih imajo

za osebno zabavo. Na njih ne gledajo kot na miroljubna živa bitja, s katerimi si ljudje delimo

planet. Moramo se zavedati, da gre za enačenje življenja z življenjem in za to, da imamo

ljudje in živali enakovredno pravico bivanja na tem svetu.

Za marsikatero dejanje, ki ga naredi človek do živali imamo kritično mnenje. Kako pa ga ne

bi imeli, ko pa si recimo pes ne more pomagati, kadar ga njegov »skrbnik« priveže z vrvjo, ga

pusti na vročem soncu ali sredi hude zime, brez vode, brez hrane prepuščenemu na milost in

nemilost.

10

Ampak na žalost se tudi to dogaja pri nas, v Sloveniji. Mnogokrat nas na to opozorijo mediji.

Nato, se pa velikokrat sprašujemo, kako je človek zmožen takšnega ostudnega dejanja.

Zakon o zaščiti živali, v 4. Členu pravi takole:

»Mučenje živali je:

� vsako ravnaje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo

poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;

� nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.« 6

Ker je ta opredelitev predvsem splošna, nam drugi podzakonski akti povedo, kakšen je

minimum za dobro življenje živali.

3.2.1. Primer mučenja psa v Republiki Sloveniji:

V vasi Boršt v koprski občini, sta predstavnika Obalnega društva proti mučenju živali

(ODPMŽ), v petek popoldne 18. 6. 2010, naletela na grozljiv prizor – umirajočega psa.

»Pes je pred stanovanjsko hišo sredi vasi Boršt umiral poln ran. Bil je dehidriran, podhranjen,

gnojen, bolhe so ga žrle pri živem telesu.

6 Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354

11

Najprej smo mislili, da je pes zažgan, saj je bil poln muh, ličink in črnih iztrebkov od bolh, kar

mu je najedlo dlako in kožo,« je za časopis Žurnal zatrdila Andreja Bogataj Krivec,

predsednica obalnega društva proti mučenju živali.

Prijava je žal prišla mnogo prepozno, tako da so psa uspavali in ga s tem rešili groznih muk.

Zoper lastnika Štelja Jurinčiča so podali ovadbo na sodišče, na Veterinarsko upravo

Republlike Slovenije, pa so posredovali uradni zaznamek. Lastnik bi lahko dobil kazen tudi

do enega leta zapora, saj tako veleva kazenski zakonik, če se mučenje živali upošteva kot

kaznivo dejanje. Nato so na Koprskem sodišču 24. 8. 2011 dosegli, le enomesečno zaporno

kazen, ki pa je seveda zelo, zelo premila. A, po mnenju društva pomeni za njih veliko zmago. 7

7 Vir: http://www.zurnal24.si/mislil-sem-da-je-pes-zazgan-clanek-85943

12

3.3. Nekatere kazenske določbe zakona o zaščiti živali (45. Člen) in zaporne kazni za

primere mučenja živali

Z globo od 2.400 do 84.000 € se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,

ki:

� ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena

tega zakona;

� neustrezno prevaža živali (prvi odstavek 17. člena);

� opravi boleč poseg na vretenčarju brez anestezije (prvi odstavek 19. člena);

� izvaja poskuse na živalih brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem iz prvega

odstavka 21. člena tega zakona;

� usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona;

� ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona;

� se kot društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali in ne izpolnjuje

predpisanih pogojev (šesti odstavek 31. člena). 8

Z globo od 1.600 do 42.000 € se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,

ki:

� takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);

� ne nadzira rejenih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;

� ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim

odstavkom 11. člena tega zakona;

� ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna

okolici (drugi odstavek 11. člena);

� stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;

� natovori, prevaža, pretovori ali raztovori živali v nasprotju s prvim odstavkom 16.

člena tega zakona;

8 Vir: Zakon o zaščiti živali. V: Uradni list Republike Slovenije, 43 (18. maj. 2007)

13

� ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali,

veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege

bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);

� opravlja dejavnost organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali ali

izvajanja poskusov na živalih v nasprotju s prvim odstavkom 20. a člena tega zakona;

� opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih

ali truplih predhodno usmrčenih živali v nasprotju s prvim ali šestim odstavkom 22. a

člena tega zakona;

Za kaznivo dejanje mučenja živali se je sicer zagrožena maksimalna zaporna kazen pred

kratkim, z začetkom veljavnosti KZ-1, podaljšala na 6 mesecev, a je primerjalno še vedno

zelo kratka. Upoštevajoč dejstvo, da sodniki le redko opredelijo dejanja mučenja živali za

kaznivo dejanje, v primerih, ko odločijo, da gre za kaznivo dejanje pa le redko izrekajo kazen

zapora in še to v minimalnem trajanju, sama dolžina zaporne kazni predpisane v kazenskem

zakoniku ni toliko sporna oziroma je primerna, ob predpostavki, da jo bodo sodišča v praksi

izrekala.

14

Po starem kazenskem zakoniku, ki je veljal do 1. Novembra 2008, je bila sankcija za

mučenja živali denarna kazen ali zapor do treh mesecev. V novem kazenskem zakoniku, ki

velja od začetka meseca novembra 2008, pa je kazen ostrejša:

Za surovo ravnanje z živaljo, povzročanje trpljenja je zagrožena denarna kazen ali zapor do

šestih mesecev. Za mučenje več živali, pohabljenje živali ali pogin, je zagrožena zaporna

kazen do enega leta. 9

4. SKLEP

Država in razna društva oziroma organizacije pri nas se zavedajo, da za pravice živali v RS

še zmeraj ni dovolj dobro poskrbljeno in da bo potrebno še marsikaj postoriti. Vzor EU, je

zagotovo veliko pripomogel k oblikovanju naše zakonodaje glede pravic živali in njihovega

varstva. Danes živali ščitijo številni mednarodni akti in zakoni. Najpomembnejši zakon je tako

Zakon o zaščiti živali, kateri natančno opredeljuje potreben minimum za ugodno življenje

živali.

Ta nam tudi natančno opredeljuje, katera so tista kazniva dejanja, ki jih ljudje storijo zoper

živali ter kakšna so kazenska določila, za po zakonu sodeč storjena kazniva dejanja.

Denarne in zaporne kazni opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A menim, da sam zakon ni

dovolj, saj kot lahko vidimo in slišimo v medijih je skrb v Sloveniji za živali še zmeraj

pomanjkljiva. Ljudje so premalo ozaveščeni z humanim načinom ravnanja z (svojimi) živalmi.

Nekateri ljudje, se sploh ne zmenijo za zakone, norme in pravila, ki jim jih narekuje družba.

Menim, da je glavni vzrok za slabo ravnanje ljudi z živalmi slaba morala, nespoštovanje

posameznika do živih bitij in slabe navade, kar se kaže predvsem v zanemarjanju hišnih

ljubljenčkov. Zato moramo podpirati delovanja društev in organizacij, ki se borijo proti

mučenju živali. Saj sem mnenja, da društva opravljajo odlično nalogo, ob prizadevanju za

boljše življenje vseh živali. Prav tako, ta dajejo pobudo in zahteve pri kaznovanju ljudi, ki so

slabo ali celo grozljivo ravnali z živim bitjem. Večina primerov mučenja in slabega ravnanja

se tiče psov.

9 Vir: http://www.bodieko.si/predlog-novega-zakona-o-varstvu-in-proti-mucenju-zivali

15

Menim, da so denarne in zaporne kazni, ki jih slovenska obstoječa zakonodaja predvideva

za prekrške mučenja živali, nezadostne, zato jih je potrebno zvišati. Za prepovedana

ravnanja mučenja živali, je pri nas predvidena denarna kazen do 800 €. V Zakonu o zaščiti

živali, denarna kazen za prepovedana ravnanja mučenja živali za posameznike znaša od

800 do 1200 € in za prekršek, ki ga posameznik stori, če živali ne zagotovi ustreznih

pogojev za ugodno življenje od 400 do 800 €.

Po kazenskem zakoniku, pa velja zaporna kazen za mučenje, pohabljanje in smrti ene ali

več živali od 6 mesecev do enega leta zapora. Ena največjih pomanjkljivosti naše

zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je izvršljivost organov in zato so spremembe na

tem področju najnujnejše.

To je najbolje razvidno iz primera, ki sem ga predstavila v nalogi, kjer je lastnik svojega psa,

psu povzročil nevzdržne muke in na koncu celo smrt. Sodišče, ga je obsodilo na zelo premilo

in po mojem mnenju neprimerno, za takšno dejanje enomesečno zaporno kazen, ki bi morala

biti konkretno višja. In ta primer nam prikaže, kako je urejen naš zakonodajni sistem in

sistem sankcioniranja ljudi na področju mučenja živali.

Zato, lahko potrdim, da je slovenska zakonodaja na področju mučenja živali (konkretneje

hišnih ljubljenčkov) neustrezna ter pomanjkljiva. A kot sem že prej povedala, ni samo

pomembna zakonodaja, najbolj nujno tudi je, da se mora naše prebivalstvo osvestiti, da

hišne živali, kot so psi in mačke niso tukaj, da zadovoljujejo naše potrebe, ampak so čuteča

bitja, ki imajo svoje interese, ki jih sama ne zmorejo zaščititi, zato jih moramo zaščititi mi.

16

5. VIRI

� http://www.bodieko.si/predlog-novega-zakona-o-varstvu-in-proti-mucenju-zivali

� http://www.osvoboditev-zivali.org

� http://www.zavetisce-maribor.si

� http://www.zurnal24.si/mislil-sem-da-je-pes-zazgan-clanek-85943

� Zakon o zaščiti živali. V: Uradni list Republike Slovenije, 43 (18. maj. 2007)

� http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354

� Kozorog, Metka (2005): Diplomska naloga: Razvoj varstva pravic živali. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede, str. 53-55