PP - PRIMERJALNI PREGLED

SNEMANJE IN TVITANJE NA SODIŠČIH

Pripravila:Janez BlažičMarjana Križaj

Številka naročila: 58/2011Descriptor/Geslo: Sodišča/Courts and tribunals, Mediji/Mass mediaDatum: 27.10. 2011

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

I UVOD

V današnjem času, ko čedalje več ljudi po svetu uporablja sodobne tehnične, predvsem telekomunikacijske pripomočke, je povsem normalno, da prihaja do razmišljanja o uporabi ali celo do dejanske uporabe takih pripomočkov tudi na mestih, kjer bi bilo to pred nekaj leti še nepredstavljivo. Naključni poslušalec glavne obravnave na sodišču lahko npr. že s pomočjo prenosnega telefona prek SMS sporočil ali v družabnem omrežju Twitter sporoča iz sodne dvorane podatke, za katere bi bilo bolje, da bi ostali v okviru sodne dvorane, zlasti v pogledu nadaljnjih procesnih korakov, denimo zaslišanj prič. Že pred leti, ko so se pojavili prvi primeri uporabe modernih tehnologij na sodiščih s strani javnosti, so nekateri pravni strokovnjaki ocenjevali, da sodni sistemi niso bili ustvarjeni za delovanje v "omreženem" svetu (povzeto po BBC News1). Že dlje časa obstaja tudi dilema o tem, kje je prava meja med varovanjem take ali drugačne tajnosti na obravnavi, tudi osebnih podatkov udeleženih oseb, in pa na drugi strani pravico javnosti do obveščenosti. Ta dilema se zlasti pokaže pri fotografiranju in zvočnem ter slikovnem snemanju v sodnih dvoranah, kot tudi pri neposrednem prenašanju dogajanja med sojenjem oziroma kasnejši uporabi pridobljenih posnetkov, kar vse je v nekaterih primerih lahko tudi sporno. Zastavljajo se tudi različna vprašanja, kot so, na primer: nadaljnje distribuiranje informacij s strani sledilcev družabnega omrežja Twitter, prezgodnje vplivanje na oblikovanje javnega mnenja, itd.

Tudi v primeru sej, ki so zaprte za javnost iz takih ali drugačnih razlogov (predvsem varovanje tajnosti, razlogi morale ali varstvo osebnih podatkov), lahko pride do odliva podatkov s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev. V tujini so znani nekateri primeri porotnikov, ki so s pomočjo elektronskih naprav kontaktirali z javnostjo in celo z odvetniki.

V tem pregledu je prikazano, kako je v zakonodajah evropskih držav urejeno snemanje na sodiščih in prenašanje podatkov iz sodnih dvoran s pomočjo sodobne tehnologije. Gre za normativno ureditev in tudi prakso v zvezi s fotografiranjem in zvočnim ter slikovnim snemanjem na sodnih obravnavah ter drugih narokih na sodiščih, in sicer s strani navzočih medijev ter zlasti predstavnikov javnosti. Poleg tega smo skušali ugotoviti, ali in kako je regulirano neposredno prenašanje podatkov iz sodnih dvoran s pomočjo sodobne tehnologije (npr. brezžični internet, Twitter, SMS sporočila...).

Pri izdelavi pregleda smo se oprli na podatke s svetovnega spleta, in sicer smo proučili zakonodajne in pravosodne spletne strani posameznih držav, precejšnje število časopisnih člankov na obravnavano temo, uporabili pa smo tudi podatke ECPRD.2 V tem primeru smo uporabili odgovore na dva vprašalnika, pri čemer velja upoštevati, da gre za nekoliko starejše podatke, saj so bili odgovori posredovani v letih 2006 in 2007. Zato smo poiskali novejše vire.

V Sloveniji se določbe o snemanju na sodiščih nahajajo v Sodnem redu. Njegov 19. člen tako določa, da v sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen na tiskovnih konferencah in v primerih, določenih v zakonu. Dovoljenje za snemanje prostorov znotraj sodne zgradbe izda direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča, ki upravlja s posamezno zgradbo. Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča lahko zaradi varovanja poteka

1 BBC News: "Twittering' threat to US trials." 17. 3. 2009.2 Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (European Centre for Parliamentary Research and Documentation).

3

glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih upravičenih razlogov osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo. Osebe, ki imajo pri sebi take naprave, so dolžne z njimi ravnati tako, kot je določeno s hišnim redom sodišča. V 20. členu Sodnega reda pa je določeno, da sme predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izjemoma dovoliti slikovno snemanje za posamezno glavno obravnavo v kazenski zadevi. O tem odloči s pisnim dovoljenjem, s katerim mora biti sodnik, ki vodi glavno obravnavo, seznanjen najmanj en dan pred pričetkom glavne obravnave. Predsednik Vrhovnega sodišča lahko s pisnim dovoljenjem omeji snemanje na začetek glavne obravnave ali na razglasitev sodbe v posamezni kazenski zadevi in uporabo slikovnega materiala ali posnetkov z glavne obravnave omeji le na enkratno objavo oziroma predvajanja v medijih v zvezi z informacijo, ki jo mediji posredujejo javnosti v tej kazenski zadevi. Kljub danemu dovoljenju dopusti sodnik takšno snemanje samo v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek glavne obravnave (povzeto po IUS-INFO, spletno mesto). Dovoljenj za snemanje drugih obravnav (npr. pravdne, nepravdne, gospodarske, ipd.) torej slovenska sodišča ne izdajajo.

Sicer pa je bilo na slovenskih sodiščih jeseni 2010 uvedeno zvočno snemanje glavnih obravnav. Na nekaterih sodiščih je od letos v uporabi tudi videokonferenčni sistem. Navedeno kaže, da poskuša slovensko Ministrstvo za pravosodje prek tehnične modernizacije izkoristiti sodobne tehnične pridobitve za olajšanje in večjo učinkovitost dela sodišč. Poleg tega so bili v več primerih, kot je tudi poročal dnevni tisk, na sodnih obravnavah uporabljeni motilci GSM signala z namenom preprečitve uhajanja podatkov iz sodnih dvoran preko sodobnih telekomunikacijskih sredstev (povzeto po Delo, spletno mesto, 21. 9. 2011), znan pa je tudi primer začasnega odvzema tehničnih naprav, med drugimi tudi iPadov, ne samo novinarjem, pač pa tudi obdolžencem in odvetnikom (povzeto po RTVSLO, spletno mesto, 12. 9. 2011). Omeniti je treba, na primer, tudi dogajanje na obravnavi v zadevi Nekrep, ko je bila predsednica senata opozorjena na dejstvo, da soprog obtožene zdravnice z odvetnico med samo obravnavo komunicira s pomočjo SMS sporočil in računalnika; predsednica senata je razglasila, da bo odslej v dvorani motilec GSM signala, saj javnost z obrambo ne sme komunicirati (povzeto po Večer.com, spletno mesto, 4. 10. 2011). Vse to po drugi strani kaže na določeno spornost uporabe sodobnih tehničnih sredstev; zaradi varovanja interesov postopka je bilo pri nas očitno ugotovljeno, da je treba na tem področju postaviti določene omejitve.

II SNEMANJE NA SODIŠČIH IN PRENAŠANJE PODATKOV S POMOČJO SODOBNE TEHNOLOGIJE - PREGLED PO EVROPSKIH DRŽAVAH

2.1 Andora

Po pravilih, ki veljajo za vrhovno sodišče, najverjetneje pa tudi za ostala sodišča v državi, snemanja obravnav praviloma niso dovoljena.Kazenski zakonik brez izrecnega dovoljenja prepoveduje vnos fotografskih, snemalnih, televizijskih naprav ter naprav za zvočno ali kakršnokoli drugo snemanje. Prepovedano je objavljanje fotografij vklenjenih oseb, vse dokler niso pravnomočno obsojene. Sodišče lahko kršitelja odstrani, izprazni dvorano in odredi, da se sojenje nadaljuje brez javnosti. To pravilo velja za civilne in kazenske zadeve in za vsa sodišča v državi (povzeto po ECPRD).

4

2.2 Avstrija

Avstrijski Zakon o kazenskem postopku Strafprozeßordnung 1975 (StPO). v 228. členu določa, da so glavne obravnave načeloma javne (izjeme so določene v naslednjih členih), v četrtem odstavku tega člena pa je določeno, da so televizijska in radijska snemanja in prenašanja obravnav prepovedana, enako pa velja tudi za filmsko snemanje in fotografiranje. V Zakonu o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung -ZPO) pa je v 171. členu določeno, da sta obravnava in razglasitev sodbe odprti za javnost. V naslednjih členih je določeno, v katerih primerih in na kakšen način se javnost lahko izključi, vendar pa v tem zakonu ni vsebinsko podobne določbe o prepovedi snemanja, kot je v kazenskem postopkovniku. Vendar pa iz odgovora ECPRD izhaja, da je prepoved snemanja obravnav dejansko v veljavi tudi v civilnih postopkih (ECPRD, št. 563).

V Zakonu o medijih (Mediengesetz - MedienG) je predstavnikom medijev (ki se poklicno in stalno ukvarjajo z novinarsko dejavnostjo) v 22. členu še posebej prepovedano televizijsko in radijsko snemanje ter prenašanje obravnav sodišč in neodvisnih upravnih senatov, enako pa velja tudi za filmsko snemanje in fotografiranje.

V luči uporabe sodobnih elektronskih medijev bi bil lahko zanimiv tudi naslednji, torej 23. člen, ki določa, da se z denarno kaznijo v višini 180 dnevnih zneskov kaznuje, kdor v katerem izmed medijev pred koncem postopka razpravlja o verjetnem rezultatu kazenskega postopka ali o vrednosti katerega izmed dokazov.

Na Ustavnem sodišču so obravnave vseh zadev javne, praksa pa je taka, da predstavniki medijev lahko slikajo ali snemajo pred začetkom obravnave, ko ustavni sodniki prihajajo v dvorano in se usedejo na svoja mesta, pa vse do trenutka, ko uradnik sodišča naznani, da se pričenja z obravnavanjem zadeve. V določenih, sicer redkejših in predvsem odmevnejših primerih, lahko to sodišče javno in v prisotnosti medijev razglasi svojo odločitev, pri čemer se opravi tudi fotografiranje in snemanje ter živo prenašanje tega dogodka (ECPRD, št. 859).

V avstrijski strokovni javnosti so mnenja glede pošiljanja sporočil iz sodnih dvoran deljena. Tako je, na primer, na enem od forumov (Forum Praxisseite Jus) v zvezi s procesom zoper koroškega politika Uweja Scheucha, obtoženega korupcije, navedeno, da je nedopustna omejitev živega poročanja z obravnave preko Twitterja ali na drug način (Live Ticker3). Obstaja mnenje, da bi morali najti nek kompromis. Zakon o kazenskem postopku namreč sicer zahteva javnost obravnav, snemanje in fotografiranje je prepovedano, po drugi strani pa sta Twiter in Live Ticker nova, zakonsko še ne regulirana načina prenašanja informacij. Po uradni interpretaciji taki prenosi sicer niso dovoljeni, zadeva pa kljub temu ni čisto razjasnjena (povzeto po Forum Praxisseite Jus).

Pri spremljanju časopisnega poročanja in prispevkov bralcev s sodnega procesa zoper zgoraj omenjenega politika je tudi zaznati določena nasprotujoča si mnenja v javnosti. Tako je bila, med drugim, poudarjena zahteva iz 90. člena Avstrijske zvezne ustave (Bundes-Verfassungsgesetz (B-VG)) o tem, da morajo biti kazenske in civilne obravnave javne.4 To naj bi omogočilo večjo možnost nadzora javnosti nad sodišči, ki v posledici tudi bolje opravljajo svojo funkcijo. Javnost kot taka pa se zagotavlja predvsem s pomočjo medijev. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope v 10. členu ne zagotavlja zgolj svobode izražanja in

3 Živo spletno novinarsko poročanje o dogajanju, v uporabi zlasti pri poročanju s športnih dogodkov.4 V prispevku univerzitetnega profesorja dr. Andreasa Scheila, Inštitut za kazensko pravo, kazensko procesno pravo in kriminologijo na Univerzi v Innsbrucku.

5

sporočanja obvestil, pač pa tudi ščiti medije pred posegi državnih organov v zvezi s pridobivanjem in sporočanjem javno dostopnih informacij. Ta medijska svoboda je omejena z zakonom, med drugim tudi zaradi varovanja pravic drugih ljudi, če je to nujno v demokratični družbi. Novinarji torej lahko prosto poročajo z obravnav. V okvir sicer smiselne omejitve snemanja in fotografiranja po četrtem odstavku 228. člena Zakona o kazenskem postopku pa po navedenem mnenju ni vključena prepoved zapisovanja dogajanja (vključno z izjavami) na sodišču s strani novinarjev in drugih navzočih, prepovedano pa tudi ni objavljanje teh besedil, in to ne glede na to, ali se ti zapiski objavijo šele kasneje v časopisih ali pa gredo takoj na internet preko sistema Live Ticker (novinarji) ali Twitterja (drugi navzoči). Za preprečitev seznanjanja prič z vsebino dosedanjega poteka obravnav jim lahko sodnik v smislu prvega odstavka 241. člena Zakona o kazenskem postopku na primeren način prepove uporabo interneta in tudi odredi nadzor nad izvrševanjem tega ukrepa. S prepovedjo novinarjem in drugim navzočim, da bi v živo poročali z obravnave, pri čemer s svojim zapisovanjem niti ne povzročajo motenj oz. šumov, naj bi sodnik Deželnega sodišča v Celovcu zelo verjetno kršil 10. člen naveden konvencije Sveta Evrope, saj je po nepotrebnem omejil medijsko svobodo oz. svobodo izražanja. Ta prepoved ni izrecno predvidena v avstrijskem pravu. Poleg tega naj bi tekstualno sporočanje med obravnavo ne pomenilo posega v človekove pravice, kar bi upravičevalo omejitve, nujne v demokratični družbi (povzeto po derStandard.at).5

Istega dne je bil v tem časopisu objavljen tudi novinarski prispevek, v katerem so tudi predstavljena različna mnenja o tej zadevi. Po večinski oceni pa gre za "sivo območje" in je potrebna dodatna interpretacija. Razprave so se razvnele po tem, ko je sodnik med samo glavno obravnavo, po podani zahtevi obdolženčeve obrambe, novinarjem prepovedal uporabo sistema Live Ticker. To ni bil prvi primer takšne prepovedi na avstrijskih sodiščih. Po mnenju pravosodnega ministrstva gre v dobi interneta in neposrednega pridobivanja ter prenašanja informacij predvsem za problem, kako zagotoviti, da s seznanitvijo s potekom obravnave ne bi prišlo do vplivanja na priče, ki še niso bile zaslišane. Če bi se lahko prosto seznanjale s potekom obravnave, potem bi bila tudi njihova napotitev iz sodne dvorane nesmiselna. Težko je potegniti ustrezno mejo, saj se samega poročanja z obravnav, razen če so tajne, ne da omejiti. Zato je treba odločati v posameznih primerih. Po njegovem mnenju je stvar diskusije, ali je res treba dopolniti zakon z razširitvijo prepovedi snemanja in fotografiranja na sprotno prenašanje besedil, ali pa morda zadostuje že interpretacija sodišča. Po drugi strani ena od odvetnic, specializiranih za področje medijev,6 poudarja, da prenašanje tekstovnih sporočil iz sodnih dvoran ni prepovedano strogo po črki zakona. Če pa bi tekstualna sporočila "obogatili" še z zvočnimi ali slikovnimi posnetki oz. fotografijami, bi bilo to po njenem mnenju nedvomno nedopustno. Poleg tega bi lahko po njenem mnenju seznanitev priče s predhodnimi izjavami, s katerih vsebino po ustaljenih pravilih procesnega prava ne bi smela biti seznanjena, pomenila razlog za razveljavitev postopka. Navedena odvetnica meni, da se določbe obeh zakonov, torej o kazenskem postopku in o medijih, morda lahko razlagajo tudi ekstenzivno, kar pomeni, da bi bilo pošiljanje tekstualnih sporočil zaredi tehnične podobnosti izenačeno z radijskim prenašanjem; v tem primeru bi bilo prepovedano. Vendar pa bi bila po njeni oceni taka razlaga preširoka, saj je bil zakonodajalčev namen s prepovedjo radijskega prenašanja drugačen; gre za prepoved prenašanja celotne obravnave po radijskih valovih, to pa občutno presega tekstualna sporočila. Po njenem mnenju naj bi torej pošiljanje besedilnih sporočil z obravnav v načelu ne bilo prepovedano, vsak sodnik pa lahko v skladu z 233. členom Zakona o kazenskem postopku opomni ali odstrani nekoga, ki moti potek obravnave. V skrajnih primerih grozi storilcu tudi globa v višini do

5 Verbot für Liveberichte aus dem Gericht verletzt Recht auf freie Meinungsäußerung. DerStandard.at, 6. 7. 2011.6 Maria Windhager.

6

1000 € ali zaporna kazen v trajanju do 8 dni. Odvetnica tudi meni, da sodnik lahko novinarjem prepove pošiljanje tekstovnih sporočil, zlasti zaradi preprečitve seznanjanja prič s predhodnimi izjavami (povzeto po derStandard.at).7

2.3 Belgija

V skladu z belgijskim pravom so obravnave na sodiščih načeloma javne. Ni torej omejitev za novinarje, da med obravnavami ne bi mogli opravljati zvočnega in slikovnega snemanja. Določene obravnave pa se lahko zaradi varnostnih razlogov ali iz razlogov varovanja morale za javnost zaprejo, pri čemer mora biti razglasitev sodne odločitve vedno javna. Predsedniki sodišč so odgovorni za zagotavljanje vzdrževanja reda na obravnavah in morajo biti vnaprej obveščeni o morebitnih zvočnih in slikovnih snemanjih. Ponavadi ne dovolijo teh snemanj med samimi obravnavami, in sicer z namenom preprečitve vsakršnega vplivanja na njihov potek (ECPRD, št. 859).

Kot primer iz prakse glede dostopa in dela novinarjev na obravnavi naj omenimo tri leta star primer procesa zoper Geneviève Lhermitte, obtoženo umora svojih petih otrok. Proces se je odvijal na porotnem sodišču (Cour d'assises)8 v mestu Nivelles. Predsednik sodišča in kraljevi (javni) tožilec sta v zvezi s tem odmevnim procesom sprejela določene ukrepe, da bi olajšala delo novinarjem. Dovoljenje za vsakodnevno vstopanje v sodno dvorano je dobilo 32 novinarjev, ostali pa so lahko proces spremljali iz sosednje večnamenske dvorane, opremljene s televizijskimi monitorji, pri čemer je bilo v obeh primerih izrecno prepovedano zvočno in slikovno snemanje. Na začetku procesa in ob razglasitvi sodbe (v tem primeru z dovoljenjem obdolženke in drugih udeležencev procesa) je bilo dovoljeno fotografiranje ter zvočno in slikovno snemanje (pri tem so bili izvzeti člani porote). Fotografije in posnetki so bili dani na voljo medijem (povzeto po Lavenir.net, spletno mesto).9

O morebitni sporni uporabi sodobne tehnologije na belgijskih sodiščih nismo zasledili podatkov.

2.4 Bolgarija

Zakon o pravosodnem sistemu (Judiciary System Act) v 132. členu določa, da so obravnave na vseh vrstah sodišč v Bolgariji javne, razen če zakon določa drugače. Državljani imajo pravico do informiranosti o sodnih postopkih, ki jo zagotavljajo tiskovne službe pravosodnih organov. Predstavniki javnosti in medijev so lahko navzoči na sodnih obravnavah, vendar pa v Bolgariji ne poznajo prakse neposrednega televizijskega ali radijskega prenašanja njihovega poteka (deloma povzeto po ECPRD, št. 859).

Ni bilo mogoče zaslediti podatkov o uporabi sodobne telekomunikacijske tehnologije na sodnih obravnavah s strani predstavnikov javnosti in medijev.

7 Richter verbot Live-Ticker-Berichterstattung. DerStandard.at, 6. 7. 2011.8 Porotna sodišča obravnavajo težja kazniva dejanja (z zagroženo kaznijo zapora najmanj petih let - crime) in politična kazniva dejanja ter nekatera kazniva dejanja, storjena s tiskom (délit de presse). Delujejo priložnostno, od primera do primera, po posebni odločitvi pristojnih pravosodnih funkcionarjev, in sicer na nivoju provinc in regije glavnega mesta Bruselj. Zasedajo lahko v različnih krajih. V senatu je 12 porotnikov, poklicni sodniki pa so po trije. Zoper odločitve ni možnosti pritožbe, saj se predpostavlja, da se dvanajstčlanska porota ne more zmotiti. Kasacijsko sodišče sicer ima pristojnost preizkusiti pravilnost odločitve porotnih sodišč, vendar samo glede pravilnosti postopka (povzeto po Blažič, 2009). 9 BelgaService: Procès Lhermitte - Procédure d'accréditation. Lavenir.net, 13. 11. 2008).

7

2.5 Bosna in Hercegovina

V skladu z Zakonom o kazenskem postopku snemanje (filming) v sodnih dvoranah ni dovoljeno. Izjemoma lahko predsednik sodišča dovoli snemanje na glavni obravnavi. Predsednik senata pa lahko iz upravičenih razlogov prepove snemanje določenih delov obravnave.

V prostorih Vrhovnega sodišča BiH niso dovoljeni ne snemalna oprema in ne mobilni telefoni. Strogo prepovedano je video in audio snemanje ter fotografiranje z galerije sodne dvorane. Oddelek za stike z javnostmi pa daje na voljo DVD in fotografije z javnih obravnav. Snemanje in slikanje pa je dovoljeno na tiskovnih konferencah sodišča (povzeto po spletni strani Sud Bosne i Hercegovine).

2.6 Ciper

Iz odgovora na vprašalnik ECPRD izhaja, da po Zakonu o sodiščih (Courts of Justice Law no. 14/60) ni dovoljeno prenašanje obravnav na Vrhovnem sodišču. Vsakršno prenašanje in tudi poskus prenašanja iz sodne dvorane, iz drugega prostora sodišča in celo iz njegove okolice, se šteje kot prekršek. Zanj je zagrožena kazen zapora v trajanju do 6 mesecev ali globa, lahko pa tudi obe sankciji kumulativno (ECPRD, št. 859).

Sicer pa na Cipru glede kazenskih obravnav velja, da se jih lahko udeleži vsakdo, tudi mediji, razen če sodišče oceni, da je iz različnih razlogov primerno izvesti tajno sodno obravnavo. Na splošno pa je tudi v teh zadevah, po spremembi navedenega zakona, sprejeti v letu 2001, novinarjem prepovedano fotografiranje in video ter kakršnokoli drugačno snemanje v sodnih dvoranah, drugih prostorih sodišča in v njegovi okolici. Enaka prepoved velja, če gre za osumljence ali obsojence, ki so privedeni na sodišče ali z njega. Kazniv je tudi poskus. Namen te zakonske spremembe je bil v zagotovitvi varovanja dostojanstva obdolžencev in njihovih družin (povzeto po Svet Evrope, Justice and the Media, spletno mesto).10

Iz razpoložljivih podatkov nismo razbrali, da bi obstajali sporni primeri uporabe sodobne tehnologije za prenašanje podatkov iz sodnih dvoran s strani novinarjev in javnosti.

2.7 Estonija

Zakon o pravdnem postopku določa, da se lahko na javni obravnavi dela zapiske, če se s tem ne vpliva na obravnavo. Obravnavo se lahko fotografira, slikovno ali zvočno posname ter predvaja prek radia ali TV le s prejšnjim dovoljenjem sodišča. Na obravnavi, zaprti za javnost, lahko sodišče odloči, da se smejo delati le pisni zapiski.

Tudi Zakon o kazenskem postopku določa nekatere omejitve snemanja: od začetka obravnave pa do razglasitve sodbe prisotni v dvorani lahko delajo pisne zapiske in pa zvočne posnetke, če s tem ne motijo zasedanja. Drugi načini snemanja so možni le z dovoljenjem sodišča. Če je obravnava zaprta za javnost, sodišče lahko odloči, da dovoli le pisne zapiske.

Zakon o ustavnem sodišču pa določa, da lahko prisotni v dvorani zvočno snemajo zasedanje in si delajo pisne zapiske, če s tem ne motijo sodišča. Dovoljenje sodišča pa

10 Svet Evrope, Justice and the Media; Nacionalno poročilo na 2. Evropski sodniški konferenci.

8

je potrebno za slikovno snemanje, fotografiranje in radijsko ter televizijsko predvajanje (povzeto po ECPRD in po spletni strani Legislationline.org).

2.8 Francija

V Franciji je na vseh sodnih nivojih prepovedano vizualno ali zvočno snemanje javne obravnave. Izjemoma je snemanje dovoljeno, kadar bi bilo to potrebno zaradi vzpostavitve zgodovinskega arhiva. V takem primeru se posnetek izroči Arhivu Francije (povzeto po ECPRD).

Zakonik o kazenskem postopku tako določa, da je po začetku glavne obravnave prepovedana vsaka uporaba naprav za snemanje ali posredovanje zvoka, televizijskih ali filmskih kamer ter fotografskih aparatov. Kršitelju grozi kazen 18.000 EUR.

V Zakonu o civilnem postopku primerljive določbe ni. Pač pa Zakon o zakon o svobodi tiska iz leta 1881 (nazadnje spremenjen 2002) določa, da je od začetka sodne obravnave prepovedana uporaba vseh naprav, ki omogočajo snemati, zabeležiti (fixer) ali posredovati zvok ali sliko. Predsednik senata lahko odredi zaseg vseh naprav, ki so bile vnešene v nasprotju s to prepovedjo (povzeto po: Loi du 29 juillet 1881 sur la liberté de la presse).

Predpisi o tvitanju ne govorijo, jezikovna razlaga pa bi kazala na to, da tvitanje z navedenim predpisom ni prepovedano, saj ne gre za snemanje oz. beleženje zvoka ali slike. Pisanje, kar tvitanje je, pa naj ne bi bilo prepovedano, temveč celo zaščiteno po Zakonu o svobodi tiska, menijo nekateri francoski pravniki. Iz medijev je nadalje razvidno, da je sodna praksa dopustila tvitanje v dveh odmevnih primerih: Clearsteram in pa še pred tem v zadevi Courjault. Kljub načelu, da morajo biti v sodni dvorani mobilni telefoni ugasnjeni, se, kakor kaže, njihova uporaba dopušča, če le ne motijo poteka sodne obravnave (povzeto po: Tweeter ou ne pas tweeter depuis une salle d’audience: in po: Twitter à la barre du procès Clearstream).

Zanimivo je, da je francoska skupščina julija 2010 razmišljala o tem, da se prepove tvitanje z zaprtih sej delovnih teles in plenuma. O ukrepu so razmišljali, potem ko je neki poslanec neposredno tvital z zaprte seje odbora za kulturo. Iz javnih dostopnih virov ni razvidno, ali je bil ukrep tudi sprejet - kaže pa na aktualnost te problematike tudi na parlamentarnem nivoju (povzeto po: Twitter bientôt interdit de séjour à l'Assemblée nationale?).

2.9 Nemčija

Iz nemškega odgovora na vprašalnik ECPRD je razvidno, da so obravnave na tamkajšnjih sodiščih načeloma javne, da pa je prepovedano zvočno in slikovno snemanje. Zanimivo pri tem je, da 169. člen Zakona o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz (GVG)) govori samo o zvočnem in televizijskem oziroma filmskem snemanju z namenom javnega predvajanja oziroma objavljanja vsebine posnetkov, ter ne omenja fotografiranja. Iz predstavljene prakse pa izhaja, da je na sodiščih dejansko prepovedano tudi fotografiranje. V odgovoru je izrecno navedeno, da je prepovedano prenašanje podatkov z obravnav v kakršnikoli obliki. Obstajajo pa tudi določene izjeme. Snemanje je možno pred začetkom in po koncu obravav ter med njihovimi prekinitvami. Na Zveznem ustavnem sodišču (Bundesverfassungsgericht) so na vidnem mestu objavljena zelo podrobna pravila o načinu snemanja in fotografiranja, kadar je seveda oboje dovoljeno (povzeto in prirejeno po ECPRD, št. 859).

9

Obstajajo deljena mnenja glede tega, ali je pošiljanje tekstovnih sporočil iz sodnih dvoran dovoljeno ali ne.11 Po nekaterih mnenjih ukrep sodišča, ki prepove novinarjem sprotno poročanje s sodne obravnave prek sistema Live Ticker, na splošno ni primeren. Odvetnik Krieg tako meni, da 169. člen Zakona o sodiščih izrecno ne prepoveduje pošiljanja tekstovnih sporočil iz sodne dvorane, saj se nanaša na zvočno in slikovno snemanje z namenom javnega prenašanja in predvajanja. Je pa priznal, da bi bilo lahko neposredno pošiljanje tekstovnih sporočil sporno s stališča varovanja osebnostnih pravic udeležencev postopka, kar je bil eden od razlogov zakonodajalca za uzakonitev ukrepa prepovedi snemanja. Zato meni, da se tak ukrep v posameznih primerih vseeno lahko odredi (povzeto po Rhein-Zeitung).12

Kazenski proces na sodišču v Koblenzu zaradi kaznivega dejanja umora je bil v zvezi z uporabo sodobne tehnologije obdelan v številnih medijih, med drugim tudi na gospodarskem portalu wiwo.de. Razlog za tako zanimanje medijev je v tem, da je moral novinar časopisa Rhein-Zeitung kmalu po začetku postopka prenehati s prenašanjem besedilnih sporočil prek sistema Live Ticker. Med tožilčevim branjem obtožnega akta je namreč v razpravno dvorano vstopil sodni sluga in izročil listek predsedujočemu sodniku. Ta je prekinil tožilca in povedal, da mu je bilo ravnokar sporočeno, da nekdo neposredno iz dvorane pošilja sporočila prek sistema Live Ticker ter vprašal, kdo to je. Novinar je povedal, da je on tisti, ki prenaša sporočila, in je moral po sodnikovem nalogu s svojim ravnanjem prenehati. Po mnenju enega od novinarjev, specializiranih za področje pravosodja,13 je sodnik ravnal prav. Kljub temu, da zakon izrecno ne prepoveduje prav takšnega poročanja iz sodne dvorane, pa mora po njegovem mnenju predsednik senata skrbeti za red in mir v dvorani. Živo poročanje po njegovi oceni ne spada med normalno poslušanje. Obstajali so že tudi primeri v preteklosti, ko so sodniki novinarjem prepovedali celo izdelovanje navadnih zapiskov. Poleg tega je treba preprečiti morebitno vplivanje na priče, ki morajo zaradi tega zapustiti sodno dvorano, v zakonu pa je prav zaradi preprečitve vplivanja na priče določena tudi prepoved snemanja. Nasprotnega mnenja je novinar, ki je moral prenehati s poročanjem, kajti meni, da ni bilo nobene nevarnosti vplivanja na priče, saj je šlo šele za začetek obravnave. Da pa bi preprečil vsakršno motnjo, je uporabljal iPad in torej pisal na ekran, ne na tipkovnico. Po njegovem mnenju in mnenju njegove redakcije torej ni šlo za motnjo. Je pa živo poročanje prek interneta v uporabi že od leta 2002, in sicer s športnih prizorišč, volitev in z zasedanj lokalnih predstavniških organov, tako da bi lahko zakonodajalec in sodišča posvetila večjo pozornost pojavu online novinarstva. V preteklosti so že bili primeri živega poročanja s sodnih obravnav, vendar na skrivaj, tako da sodišča o tem niso nič vedela in so bili njihovi predstavniki kasneje nad tem začudeni. Po nekaterih mnenjih je ob dopustitvi živega poročanja z obravnav nesmiselna oziroma vsaj vprašljiva prepoved snemanja. Je pa soglasno mnenje, da morajo sodišča in zakonodajalec v kratkem razjasniti opisano dilemo, saj sodni procesi pritegnejo čedalje večjo pozornost javnosti. Številna mnenja se nagibajo v prid popolni prepovedi živega poročanja z obravnav s pomočjo sodobne tehnologije (povzeto po wiwo.de).14

11V časopisu Rhein-Zeitung je, na primer, objavljen intervju z odvetnikom Henningom Kriegom, specializiranim za pravice v zvezi z internetom. V konkretnem primeru, na katerega se intervju nanaša, je sodnik na sodišču v Koblenzu, v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja umora, ki naj bi ga zagrešil pripadnik motorizirane tolpe, dejansko prepovedal novinarju navedenega časopisa sprotno poročanje z obravnave.12 Anwalt: Verbot für Live-Bericht über Prozess nicht immer angemessen. Rhein-Zeitung, 14. 9. 2010.13 Peter Doebel.14 Twittern im Gerichtssaal ist juristische Grauzone. Gospodarski portal wiwo.de,15. 9. 2010.

10

2.10 Španija

V splošnem predpisu, torej Sistemskem zakonu o sodni oblasti (Ley Orgánica 6/1985, de 1 de julio, del Poder Judicial), je v 232. členu določeno, da so postopki pred sodišči javni. Posamezni postopkovni zakoni določajo odstope od tega pravila. Izjemoma sodniki in sodišča zaradi varstva javnega reda ali zaščite določenih pravic in svoboščin deloma ali v celoti omejijo javnost na obravnavah in tako odločitev tudi obrazložijo (ECPRD, št. 563).

Na splošno so torej v Španiji predstavniki medijev lahko prisotni na sodnih obravnavah, razen v primerih, ko lahko pride do ogrožanja ustavnih pravic ali vrednot. V tem primeru predsedujoči sodnik prepove vstop z obrazloženo odločitvijo. Tako določa 6. člen Odredbe Sodnega sveta iz leta 2005 (Acuerdo de 15 de septiembre de 2005, del Pleno del Consejo General del Poder Judicial, por el que se aprueba el Reglamento 1/2005, de los aspectos accesorios de las actuaciones judiciales). V glavnem pa ni običajno, da bi se sodni postopki prenašali. Občasno se prenašajo le nekateri pomembnejši procesi, zlasti v zvezi s terorizmom (ECPRD, št. 859).

Iz dostopnega gradiva ni bilo mogoče zaslediti podatkov o tem, da bi v Španiji obstajali primeri sporne uporabe sodobne tehnologe na sodnih obravnavah s strani novinarjev ali javnosti.

2.11 Švedska15

Kar se tiče same navzočnosti javnosti na sodnih obravnavah in zaslišanjih, je v 1. členu 5. poglavja 1. dela Švedskega zakonika o sodnem postopku16 določeno, da so sodne obravnave praviloma dostopne javnosti, z določenimi izjemami, kot so npr. obravnave, v katerih so udeleženi mladoletniki, ki so pogosto zaprte za javnost. Poleg tega lahko v določenih primerih obstaja kak razlog po posebnem Zakonu o varovanju tajnosti,17

zaradi katerega se sodna obravnava lahko zapre za javnost, če sodišče oceni, da je to nujno potrebno (ECPRD, št. 563 in št. 859).

Na sodiščih splošne pristojnosti je bilo še nekaj let nazaj fotografiranje med obravnavami prepovedano, o čemer je govoril takrat veljavni 9. člen 5. poglavja zgoraj navedenega zakonika. Enako je veljalo za upravna sodišča, v skladu z določbami Zakona o postopku pred upravnimi sodišči.18 Tudi videosnemanje je bilo torej na splošnih in upravnih sodiščih na Švedskem prepovedano, enako pa je veljalo za televizijske prenose. Drugače pa je bilo z zvočnim snemanjem, ki ga izvajajo druge osebe (torej ne samo sodišče). Načeloma je bilo na sodnih obravnavah dovoljeno, vendar pa ga je predsedujoči lahko omejil v primeru, če je obstajala bojazen, da bo snemanje tako motilo zaslišano osebo, da bi to lahko škodovalo samemu postopku (ECPRD, št. 859).

Kar se tiče zvočnega snemanja, veljajo enaka pravila še sedaj. Na Švedskem je torej avdiosnemanje sodnih obravnav s strani drugih oseb dovoljeno, če so za javnost odprte. Po novem pa sodišče lahko pod enakimi pogoji kot prej prepove ne samo zvočno snemanje, pač pa tudi prenašanje zvočnega zapisa iz dvorane.

15 Pri izdelavi tega besedila smo se med drugim oprli na ažurirane zakone v švedskem jeziku, pri čemer smo si pomagali z uporabo prevajalnika v okviru spletnega iskalnika Google.16 Swedish Code of Judicial Procedure, v švedščini: Rättegångsbalk (1942:740). 17 Secrecy Act (SFS 1980:100), novejši zakon ima drugo številko: (2009:400), vendar gre za podobno vsebino.18 The Administrative Court Procedure Act, v švedščini: Förvaltningsprocesslag (1971:291).

11

Fotografiranje in slikovno snemanje pa sta dovoljena šele nekaj let. V novem 9. členuŠvedskega zakonika o sodnem postopku je določeno, da je videosnemanje in prenašanje slike iz sodne dvorane možno opraviti le, če tako določa zakon. V 10. členu je nadalje določeno, da lahko sodišče dovoli strankam in drugim navzočim na obravnavi, da prenašajo s te obravnave zvok in sliko. Pri odločanju o tem, ali bo izdalo dovoljenje ali ne, mora sodišče upoštevati stroške in neprijetnosti, ki bi jih tako prenašanje prineslo, ter morebitno nelagodje drugih udeležencev na obravnavi.

Enako velja za postopke pred upravnimi sodišči, in sicer 14. člen Zakona o postopku pred upravnimi sodišči določa, da lahko udeleženci v postopku prenašajo z obravnave zvok in sliko pod enakimi pogoji kot je to določeno v 10. členu 5. poglavja 1. dela Švedskega zakonika o sodnem postopku.

Pred dvema letoma je na Švedskem potekal sodni proces zoper piratsko spletno stran The Pirate Bay. Med samo obravnavo so števini navzoči objavljali svoja sporočila na Twitterju in s tem obveščali zunanji svet o njenem poteku. Ni zaslediti poročil o tem, da bi švedsko sodišče glede tega izvedlo kake ukrepe z namenom preprečevanja takega početja (povzeto po Torrentfreak, spletna stran).19

2.12 Švica

Po švicarskih predpisih o Zveznem sodišču je slikovno in zvočno snemanje med obravnavo in med glasovanjem oz. odločanjem prepovedano. Predsedujoči pa lahko dovoli snemanje na začetku obravnave in ob razglasitvi sodbe (povzeto po: Règlement du Tribunal fédéral).

Tudi po Zakonu o kazenskem postopku je slikovno in zvočno snemanje znotraj sodnega poslopja prepovedano. Enako velja tudi za obravnave, ki potekajo zunaj sodišča. Tistega, ki krši to prepoved, se kaznuje, nedovoljene posnetke pa zaseže (povzeto po 71. členu Zakona o kazenskem postopku).

Predpisi tvitanja in uporabe raznih elektronskih naprav na sodiščih ne urejajo izrecno. Tiskovna predstavnica Zveznega sodišča je aprila 2010 potrdila, da še proučujejo, ali je zaradi tvitanja potrebno spremeniti obstoječe predpise (povzeto po: Wenn Juristen aus dem Gerichtssaal zwitschern).

Pač pa je Zvezno sodišče v svojem kasnejšem pismu (ne sodbi!) iz leta 2010 odgovorilo na vprašanje nekega odvetnika in tvitanje dovolilo pod naslednjimi pogoji:

- prenosni računalnik ali mobilni telefon se smeta uporabljati le za pisanje besedila, kar pa ne sme motiti poteka obravnave,

- prepovedano je zvočno ali slikovno snemanje (gl. zgoraj),- da predsednik senata tvitanja ni prepovedal.

Sodišče je še opozorilo, da si seveda pridržuje pravico, da tvitanje uredi s predpisi, upoštevajoč izkušnje, ki jih bo prinesel čas. V dopisu je omenjeno, da so na sodiščih prenosne računalnike in telefone tolerirali, če so se uporabljali za urejanje besedil in če niso motili poteka obravnave. Glede na večfunkcionalnost teh naprav pa je treba opozoriti, da je zvočno in slikovno snemanje prepovedano. Dokler se to spoštuje in dokler predsednik senata ne odloči drugače, pa se uporabi Twitterja ne nasprotuje. (povzeto po: Twittern im Gerichtssaal des Bundesgerichts erlaubt in po: Twitter" n'est pas proscrit des salles d'audience).

19 Court Tweets, Pirate Flags and Free Candy. Torrentfreak, 16. 2. 2009.

12

Tudi podatki za Višje kantonalno sodišče v Aargauu kažejo, da tvitanje s predpisi ni urejeno. Navedeno sodišče bo problematiko spremljajo in ovrednotilo, do takrat pa veljajo obstoječi (splošni) predpisi (povzeto po: Wenn Juristen aus dem Gerichtssaal zwitschern).

Kot je razvidno iz zapisov medijev, pa je v praksi pred tem tvitanje dejansko že potekalo, saj so novinarji tako spremljali nekaj odmevnih postopkov. Pri tem se postavlja tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov: navajanje imen vpletenih strani ni dovoljeno.

2.13 Ukrajina

Ta država je zanimiva v luči obravnavane tematike zaradi tega, ker bivša premierka Julija Timošenko, sicer obtoženka v odmevnem sodnem procesu v zvezi z očitano ji zlorabo pooblastil in korupcijo, po mnenju tožilstva in sodišča uporablja najrazličnejše metode, da bi ovirala potek postopka. Med drugim se poslužuje tudi sodobnih elektronskih naprav in prek njih komunicira z zunanjo javnostjo. Pred opisom njenih ravnanj pa najprej prikazujemo zakonsko ureditev dostopa javnosti na sodišča v tej državi in omejitve aktivnosti na obravnavah.

Zakon o sodnem sistemu (Law No. 3018-III on the Judicial System) v 9. členu določa, da so vse obravnave na ukrajinskih sodiščih odprte za javnost, razen v primerih, izrecno predpisanih s postopkovnimi predpisi. Udeleženci sodnih postopkov in drugi navzoči na javnih obravnavah lahko delajo pisne zabeležke. Fotografiranje, filmanje, snemanje v sodni dvorani z uporabo standardne opreme (televizijsko, video in zvočno), kot tudi prenašanje obravnave, pa lahko sodišče posebej dovoli na način, določen v posameznem postopkovnem predpisu (povzeto po Legislationonline, spletno mesto).

V 20. členu Zakonika o kazenskem postopku Ukrajine (Code of Criminal Procedure of Ukraine)20 je nadalje določeno, da so kazenske obravnave javne, razen v primerih, ko bi bilo to v nasprotju z varovanjem državne ali druge tajnosti. Za javnost zaprte so tudi obravnave v kazenskih postopkih, v katerih so udeležene mladoletne osebe, nadalje obravnave v zadevah s seksualno vsebino ali pa v drugih primerih, če bi bilo z javnostjo obravnave znatno ogroženo zasebno življenje posameznega udeleženca. V vsakem primeru pa se sodba izreče javno. O vzdrževanju reda na obravnavi govori 271. člen. Vsi udeleženci in navzoči na obravnavi morajo brezpogojno slediti navodilom predsedujočega sodnika, spoštovati red obravnave in se vzdržati vsakega dejanja, ki bi pomenilo očitno žaljenje sodišča ali njegovih pravil. Zaradi razžalitve sodišča so storilci odgovorni, kot predpisuje zakon. Vsaka razžalitev sodišča se obravnava takoj po storitvi in v ta namen sodišče prekine obravnavo. Posebej je tudi določeno, da vsi sodelujoči svoja dejanja na obravnavi opravljajo stoje. Izjemo dovoli samo predsedujoči sodnik. Naslednji, 272. člen Zakonika o kazenskem postopku Ukrajine določa, da se obdolženca po predhodnem opozorilu odstrani iz sodne dvorane, če še naprej moti red na obravnavi ali ne spoštuje zahtev predsedujočega sodnika. Odstranitev je lahko začasna ali pa do konca trajanja obravnave (povzeto po Legislationonline, spletno mesto).

Primer sodnega procesa zoper Julijo Timošenko kaže med drugim tudi na zanimiv pojav uporabe sodobne telekomunikacijske tehnologije, ki lahko po mnenju tožilstva in sodišča predstavlja tolikšno motnjo za vodenje obravnave na sodišču, da pride do

20 Zadnja v angleščino prevedena sprememba je z dne 9. 9. 2010.

13

izreka določenih sankcij. Konkretno ji je bila zaradi procesnih kršitev na obravnavi začasno odvzeta prostost, saj naj bi razžalila sodišče.

Ta primer je sicer precej odmeven tako v domači kot tudi mednarodni javnosti. Med drugimi je resno zaskrbljenost zaradi navedenega odvzema prostosti izrazila Evropska unija. Timošenkovi je bil ukrep odvzema prostosti izrečen zaradi uporabe iPada med samim sojenjem, in sicer je prek te naprave objavljala sporočila prek družabnega omrežja Twitter. Ni pa to bil edini razlog za izrek ukrepa, saj poleg tega tudi ni vstala, ko je sodnik vstopil v dvorano, pa tudi na splošno naj bi bila bila ves čas sojenja nekooperativna21 (povzeto po EuropeanVoice.com).22

Iz drugih virov še izhaja, da je bila po pričevanju očividcev izven sodne dvorane tudi uklenjena in odpeljana v zapor, in to zaradi ponavljajočih se kršitev reda na obravnavi.23 Po odločitvi sodišča so bile razlog za odvzem prostosti sistematične kršitve obdolženke, vključno z oviranjem izpovedb prič (povzeto Canada - Ukraine Chamber of Commerce).24

2.14 Velika Britanija

V Veliki Britaniji zakon tradicionalno ne dovoljuje fotografiranja, televizijskega, filmskega ali video snemanja, prav tako pa ne zvočnega snemanja na sodiščih. O dogajanjih na sodiščih se lahko poroča le na podlagi novinarskih zapiskov oz. poročil s sodišč in skic udeležencev, ki jih narišejo sodni umetniki (t.i. court artists). Zanimivo je, da niti umetniki svoje skice ne smejo narisati v dvorani, temveč le po spominu in šele po tem ko sodno dvorano zapustijo (gl. v nadaljevanju Criminal Justice Act).

Prepoved sicer velja še iz leta 1925 in je bila razširjena tudi na video snemanje. Criminal Justice Act 1925 namreč prepoveduje vsak poskus fotografiranja in portretiranja ter skiciranja kogarkoli (sodnika, porotnika, priče ali stranke) tako v civilnih kot v kazenskih zadevah. Prepoved zajema tudi objavo fotografij ali slik, velja pa za sodne dvorane, poslopje in za bližjo okolico sodišča (precincts of the building).

Prva sprememba glede snemanja velja za na novo ustanovljeno Vrhovno sodišče Združenega kraljestva (Supreme Court of the United Kingdom), ki je po svoji ustanovitvi leta 2009 prevzel apelacijske pristojnosti Lordske zbornice. Njen Odbor za pravosodje (Juidicial Committee) je bil hkrati najvišje apelacijsko sodišče za Anglijo, Vales in Severno Irsko. Seje parlamenta (in s tem Lordske zbornice) so se namreč snemale že od leta 1989. Pri tem pa velja omeniti, da v apelacijskem postopku veljajo določene posebnosti: sodišče se ukvarja prvenstveno s pravnimi vprašanji, manj pa z dejanskim stanjem, ne zaslišuje prič, pa tudi porote ni. Seje Vrhovnega sodišča

21 Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton in Štefan Füle, evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko, sta v zvezi s tem v sporočilu za javnost med drugim poudarila, da je bil odvzem prostosti razlog za skrb o stanju vladavine prava v Ukrajini.22 EU ‘extremely concerned' by Tymoshenko arrest. EuropeanVoice.com, 8. 8. 2011.23 Tožilstvo jo je obdolžilo neresnega odnosa do glavne obravnave in norčevanja iz predsedujočega sodnika ter prič; to norčevanje naj bi potekalo prek družavnega omrežja Twitter, v katerem je objavljala komentarje na svojem iPadu kar iz sodne dvorane, med samim sojenjem. Njena sporočila na Twitterju, s katerimi je oskrbovala preko 27.000 sledilcev, pa so postala celo dokazno gradivo oziroma podlaga za izrek ukrepa odvzema prostosti. Predsedujoči sodnik je tako odločil zaradi neprimernega jezika, ki ga je uporabljala v zvezi s sodiščem. Med drugim je Timošenkova v svojih objavah na Twitterju predsedujočega sodnika opisala, da "...kriči na ljudi kot ranjen ptič in grozi da bo dal vse odstraniti...", nadalje: "...ta marioneta v sodniški halji je dala mojim odvetnikom na razpolago tri dni da se seznanijo s 5.000 stranmi tožilskega dokaznega gradiva...", poleg tega pa je žaljivo pisala tudi o predsedniku Janukoviču. Pri tem je tudi potrdila, da so vse objave na Twitterju njene in da morajo biti upoševane v postopku (povzeto po: Tweets Made Evidence In Tymoshenko Trial. Radio Free Europe, Radio Liberty, 26. 7 2011).24 Former Ukrainian prime minister arrested. Canada - Ukraine Chamber of Commerce, 6. 8. 2011.

14

Združenega kraljestva se zato neposredno prenašajo po televiziji, vse od njegove ustanovitve (povzeto po ECPRD).

Izkušnje z Vrhovnim sodiščem so dobre, saj po poročanju vodstva in uprave sodišča snemanje ne moti dela sodišča. Zanimanje javnosti pa je precejšnje - po nekaterih podatkih kar okoli 90.000 ljudi na dan klikne na spletne strani Sky news-a, ko prenaša seje Vrhovnega sodišča (povzeto po: Riots: Sky Wants Judges' Remarks Televised).

Mediji so v letu 2010 opogumljeni z izkušnjo Vrhovnega sodišča začeli aktivno kampanjo proti prepovedi snemanja na drugih sodiščih. S tem bi po njihovem mnenju povečali transparentnost in javno zaupanje v delovanje sodnega sistema (povzeto po: Sky News Campaigns For Cameras In Court).

V septembru 2011 je vlada oznanila svojo pripravljenost, da vprašanje prouči in deloma dovoli snemanja - najprej odločitev na apelacijskam sodišču (Court of Appeal), kasneje pa tudi na nižjih sodiščih (Crown Courts). Pri tem pa velja prepričanje, da se bodo tudi zaradi slabih ameriških izkušenj sprememb lotili previdno: snemanje ne bo dovoljeno za ves postopek (npr. zasliševanje žrtev, prič, storilca, sporočanje odločitve porote), temveč le za določene dele, kot so razglasitev sodbe in njena obrazložitev. Vlada se je za to odločila, da bi izboljšala transparentnost in javno razumevanje sodišč, pri čemer se zaveda, da svojo vlogo pri tem igra tudi televizija. Reformo bo vlada pripravila v sodelovanju s sodstvom (povzeto po spletni strani Ministrstva za pravosodje in po Cameron 'Will Allow TV Cameras Inside Courts').

Zanimivo pa je, da je na Škotskem zakonodaja nekoliko liberalnejša: pod strogimi omejitvami so kamere na sodiščih dovoljene že od leta 1992. Gre pa vendarle bolj za izjemo, ki se nanaša na odmevne primere, kot npr. Lockerbie (povzeto po: Televised sentencing in English courts 'considered' in po: Cameras in court).

Decembra 2010 je Lord Chief of Justice25 načeloma dovolil tvitanje na sodiščih v Angliji in Valesu. Ugotavlja, da zakon ne prepoveduje neposredne tekstovne komunikacije s sodišča. Po začasnih navodilih je taka komunikacija dovoljena, dokler sodnik meni, da ne vpliva na potek sojenja. Sodišče mora poiskati ravnotežje med nemotenim potekom sojenja in potrebo po odprtosti sojenja. Situacijo bodo spremljali in po potrebi navodila spremenili. Navodila pravijo takole:

"raba nevsiljivih ročnih, dejansko tihih modernih pripomočkov za simultano poročanje s postopka zunanjemu svetu, kot se le ta dejansko odvija pred sodiščem, praviloma ne vpliva na pravično sojenje oz. na učinkovito delovanje pravosodja. Zato se mobilni telefoni, prenosni računalniki in druge vrste mobilnih naprav lahko uporabljajo, a izključno za neposredno tekstovno komunikacijo. Snemanje zvoka ali fotografiranje pa ostaja še naprej prepovedano, saj je nezakonito, kar pa ne velja za pošiljanje elektronskih sporočil".

Dejanska odločitev tako še vedno ostaja v rokah sodnika: ta lahko tvitanje in drugo elektronsko komuniciranje prepove, če meni, da je s tem ogroženo delovanje pravosodja (administration of justice), pravica do pravičnega sojenja ali če to moti potek postopka. Posebna previdnost je potrebna pri kazenskih postopkih, kjer obstaja večja nevarnost za zagotovitev pravičnega sojenja, zlasti zaradi prič, ki še niso bile zaslišane, in se tako lahko seznanijo s potekom sodnega postopka (izjavami drugih prič), preden so bile zaslišane (povzeto po: European Law Faculties Association in po Lord Chief Justice allows Twitter in court).

25 Gre za nekakšnega vodjo sodnega sistema in predsednika angleških in valižanskih sodišč (the head of the judiciary and President of the Courts of England and Wales), vendar to ni pravosodni minister.

15

Navedena odločitev je bila sprejeta neposredno za tem, ko je v postopku v odmevni zadevi Assange okrožni sodnik prvič v britanski zgodovini odločil, da tvitanje dovoli. Zanimivo pa je, da je v nadaljevanju iste zadeve na višjem sodišču sodnik tvitanje (mobilne telefone, računalnike in blackberries) prepovedal.

Kmalu za stališčem Lorda Chief of Justice je svoje stališče sprejelo tudi britansko Vrhovno sodišče. Februarja 2011 je v svojih dvoranah dovolilo elektronsko pošto in tvitanje. Odločitev je bila nekoliko lažja, saj pred Vrhovnim sodiščem ni prič ali porot ter zato redko obstaja razlog, ki bi govoril proti (tovrstnemu) neposrednemu poročanju. Glede na to da je dovoljeno televizijsko snemanje in predvajanje postopkov Vrhovnega sodišča, odločitev tudi ni nepričakovana. Še vedno pa opozarjajo, da v nekaterih pomembnih okoliščinah, ki veljajo za vsako poročanje, tudi tvitanje ne bo dovoljeno: npr. družinske zadeve, v katerih se odloča o dobrobiti otroka ipd. (povzeto po: Twitter and e-mail use in Supreme Court allowed).

III ZAKLJUČEK

Iz pregleda je razvidno, da se v številnih državah že soočajo z dilemami v zvezi z neposrednim posredovanjem podatkov iz sodnih dvoran s pomočjo sodobnih tehnologij. Pri javnih sejah obstaja neenotna praksa, saj se v nekaterih primerih prepove, v drugih pa dovoli prenašanje tekstovnih sporočil zunanjemu svetu. Tajne seje oz. njihovi deli (posvetovanja in glasovanja) naj bi sicer bile v obravnavanem pogledu jasne, saj je vsak odliv informacij z njih prepovedan, torej ravnanje v nasprotju s tem predstavlja kršitev. Prikazani primeri po posameznih državah kažejo na razsežnost problematike in predvsem problematičnost prilagajanja uporabe sodobnih tehnoloških naprav v primerih križanja s togimi, konzervativnimi, vendar funkcionalno delujočimi pravili delovanja sodišč.

Številne primere uporabe sodobne tehnologije za prenašanje podatkov na sodiščih in dileme v zvezi s tem je mogoče zaslediti tudi izven Evrope, še zlasti v ZDA, pa tudi v Avstraliji in nekaterih drugih državah, vendar smo se v tem pregledu omejili samo na Evropo.

Avstrijski Zakon o kazenskem postopku določa, da so glavne obravnave načeloma javne, snemanja in prenašanja obravnav pa so prepovedana. Enaka prepoved je v Zakonu o medijih določena za predstavnike medijev. V avstrijski strokovni javnosti so mnenja glede pošiljanja sporočil iz sodnih dvoran deljena. Tako je, na primer, na enem od forumov v zvezi s procesom zoper koroškega politika, obtoženega korupcije, navedeno, da je nedopustna omejitev živega poročanja z obravnave preko Twitterja ali na drug način (Live Ticker). Obstaja mnenje, da bi morali najti nek kompromis ali dodatno interpretacijo. Twitter in Live Ticker sta namreč nova, zakonsko še ne regulirana načina prenašanja informacij. Po uradni interpretaciji taki prenosi sicer niso dovoljeni, zadeva pa kljub temu ni čisto razjasnjena. V avstrijski strokovni javnosti obstaja tudi mnenje, da je sodišče s prepovedjo pošiljanja sporočil z obravnave kršilo 10. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope. Po drugi strani pa se poudarja tudi potrebo po tem, da ne pride do vplivanja na priče. Šlo naj bi za "sivo območje".

Kazenski zakonik Andore brez izrecnega dovoljenja prepoveduje vnos fotografskih, snemalnih, televizijskih naprav ali naprav za zvočno ali kakršno drugo snemanje.

16

Prepovedano je tudi objavljanje fotografij vklenjenih oseb, vse dokler niso pravnomočno obsojene.

V Belgiji so obravnave na sodiščih načeloma javne. Ni torej omejitev za novinarje, da med obravnavami ne bi mogli opravljati zvočnega in slikovnega snemanja. Predsedniki sodišč morajo biti vnaprej obveščeni o morebitnih zvočnih in slikovnih snemanjih. Ponavadi ne dovolijo teh snemanj med samimi obravnavami, in sicer z namenom preprečitve vsakršnega vplivanja na njihov potek.

Bolgarski Zakon o pravosodnem sistemu določa, da so obravnave na vseh vrstah sodišč v Bolgariji javne, razen če zakon določa drugače. Predstavniki javnosti in medijev so lahko navzoči na sodnih obravnavah, vendar pa v Bolgariji ne poznajo prakse neposrednega televizijskega ali radijskega prenašanja njihovega poteka.

V skladu z Zakonom o kazenskem postopku Bosne in Hercegovine snemanje (filming) v sodnih dvoranah ni dovoljeno. Izjemoma pa ga lahko predsednik sodišča dovoli, a lahko predsednik senata iz upravičenih razlogov prepove snemanje določenih delov obravnave. V prostorih Vrhovnega sodišča BiH niso dovoljeni ne snemalna oprema in ne mobilni telefoni. Strogo prepovedano je video in audio snemanje ter fotografiranje z galerije sodne dvorane.

Ciprski Zakon o sodiščih določa, da je novinarjem prepovedano fotografiranje in video ter kakršnokoli drugačno snemanje v sodnih dvoranah in vseh prostorih sodišča ter tudi v njegovi okolici. Enaka prepoved velja, če gre za osumljence ali obsojence, ki so privedeni na sodišče ali z njega. Kazniv je tudi poskus. Namen te prepovedi je zagotovitev varovanja dostojanstva obdolžencev in njihovih družin.

V Estoniji se lahko na javni civilni obravnavi dela zapiske, če se s tem ne vpliva na obravnavo. Obravnavo se lahko fotografira, slikovno ali zvočno posname ter predvaja prek radia ali TV le s prejšnjim dovoljenjem sodišča. V kazenskem postopku lahko prisotni od začetka obravnave pa do razglasitve sodbe delajo pisne zapiske in pa zvočne posnetke, če s tem ne motijo zasedanja. Drugi načini snemanja so možni le z dovoljenjem sodišča.

V Franciji je na vseh sodnih nivojih prepovedano slikovno ali zvočno snemanje javne obravnave. Tako velja tudi po Zakonu o kazenskem postopku, ki določa, da je po začetku glavne obravnave prepovedana vsaka uporaba naprav za snemanje ali posredovanje zvoka, televizijskih ali filmskih kamer ter fotografskih aparatov. Tudi Zakon o svobodi tiska določa, da je od začetka sodne obravnave prepovedana uporaba vseh naprav, ki omogočajo snemati, zabeležiti (fixer) ali posredovati zvok ali sliko. Predpisi pa ne govorijo o tvitanju, zato naj bi tudi jezikovna razlaga kazala na to, da ni prepovedano. Iz medijev je razvidno, da sodna praksa tvitanje dopušča, če ne moti poteka sodne obravnave.

V Nemčiji so obravnave načeloma javne, prepovedano je zvočno in slikovno snemanje, dejansko pa tudi fotografiranje. Snemanje je možno pred začetkom in pokoncu obravnav ter med njihovimi prekinitvami. Obstajajo deljena mnenja glede tega, ali je pošiljanje tekstovnih sporočil iz sodnih dvoran dovoljeno ali ne. Po nekaterih mnenjih ukrep sodišča, ki prepove novinarjem sprotno poročanje s sodne obravnave prek sistema Live Ticker, na splošno ni primeren. Zakon o sodiščih namreč izrecno ne prepoveduje pošiljanja tekstovnih sporočil iz sodne dvorane, saj se nanaša na zvočno in slikovno snemanje z namenom javnega prenašanja in predvajanja. Je pa lahko neposredno pošiljanje tekstovnih sporočil sporno s stališča varovanja osebnostnih pravic udeležencev postopka, pa tudi zaradi preprečitve vplivanja na priče in nasploh v

17

luči zagotavljanja reda na glavni obravnavi. Tudi Nemci govorijo o "sivem območju". Po prevladujočem mnenju se mora opisana dilema v kratkem razjasniti. Nekatera mnenja se nagibajo v prid popolni prepovedi živega poročanja z obravnav s pomočjo sodobne tehnologije.

V Španiji so postopki pred sodišči javni. Posamezni postopkovni zakoni določajo odstope od tega pravila. Izjemoma sodniki in sodišča deloma ali v celoti omejijo javnost na obravnavah in tako odločitev tudi obrazložijo. Na splošno so torej v Španiji predstavniki medijev lahko prisotni na sodnih obravnavah, razen v primerih, ko lahko pride do ogrožanja ustavnih pravic ali vrednot. V glavnem pa ni običajno, da bi se sodni postopki prenašali. Občasno se prenašajo le nekateri pomembnejši procesi, zlasti v zvezi s terorizmom.

Kar se tiče same navzočnosti javnosti na sodnih obravnavah in zaslišanjih, je v švedskem Zakoniku o sodnem postopku določeno, da so sodne obravnave praviloma dostopne javnosti. Zvočno snemanje je dovoljeno, sodišče pa ga lahko prepove, enako velja tudi za prenašanje zvočnega zapisa iz dvorane. Fotografiranje in slikovno snemanje pa sta dovoljena šele nekaj let. Možno ju je opraviti le, če tako določa zakon. Sodišče lahko dovoli strankam in drugim navzočim, da prenašajo z obravnave zvok in sliko. Pri odločanju o tem, ali bo izdalo dovoljenje ali ne, mora sodišče upoštevati stroške in neprijetnosti, ki bi jih tako prenašanje prineslo, ter morebitno nelagodje drugih udeležencev na obravnavi.

Po švicarskih predpisih o zveznem sodišču je slikovno in zvočno snemanje med obravnavo in med glasovanjem oz. odločanjem prepovedano. Predsedujoči pa lahko dovoli snemanje na začetku obravnave in ob razglasitvi sodbe. Tudi po Zakonu o kazenskem postopku je slikovno in zvočno snemanje znotraj sodnega poslopja prepovedano. Tvitanja in uporabe raznih elektronskih naprav predpisi ne urejajo, vendar pa se je leta 2010 Zvezno sodišče opredelilo do tvitanja v konkretnem primeru. Dovoljeno je, če se prenosni računalnik ali mobilni telefon uporabljata le za pisanje besedila, kar ne sme motiti poteka obravnave. Prepovedano je zvočno ali slikovno snemanje. Kljub temu lahko predsednik senata tvitanje v posameznem primeru prepove. Švicarski mediji pa so že pred tem prek Twitterja spremljali nekaj odmevnih postopkov.

Ukrajinski Zakon o sodnem sistemu določa, da so vse obravnave na ukrajinskih sodiščih načeloma odprte za javnost. Fotografiranje, filmanje, snemanje v sodni dvorani in prenašanje obravnave lahko sodišče posebej dovoli na način, določen v posameznem postopkovnem predpisu. Po Zakoniku o kazenskem postopku Ukrajine morajo vsi udeleženci in navzoči na obravnavi brezpogojno slediti navodilom predsedujočega sodnika, spoštovati red obravnave in se vzdržati vsakega dejanja, ki bi pomenilo očitno žaljenje sodišča ali njegovih pravil. Primer sodnega procesa zoper bivšo premierko Julijo Timošenko kaže med drugim tudi na zanimiv pojav uporabe sodobne telekomunikacijske tehnologije, ki lahko po oceni tožilstva in sodišča predstavlja tolikšno motnjo za vodenje obravnave na sodišču, da pride do izreka določenih sankcij. Konkretno ji je bila zaradi procesnih kršitev na obravnavi začasno odvzeta prostost, saj naj bi razžalila sodišče. Med drugim naj bi se prek družabnega omrežja Twitter norčevala iz predsedujočega sodnika in prič, ovirala pa naj bi tudi njihove izpovedbe.

V Veliki Britaniji zakon tradicionalno ne dovoljuje fotografiranja, televizijskega, filmskega ali video snemanja, prav tako pa ne zvočnega snemanja na sodiščih. O dogajanjih na sodiščih se lahko poroča le na podlagi novinarskih zapiskov oz. poročil s sodišč in skic, ki jih narišejo sodni umetniki. Izjema velja za Vrhovno sodišče, kjer je od

18

njegove ustanovitve leta 2009 dalje dovoljeno snemanje in se njegova zasedanja neposredno prenašajo. Septembra 2011 je vlada tudi zaradi pritiska medijev oznanila, da bo proučila vprašanje snemanja na drugih sodiščih - a postopoma, ne za vsa sodišča in ne za celoten postopek. Tvitanje je načeloma dopustno, saj zakon ne prepoveduje neposredne tekstovne komunikacije, zato je dovoljeno, dokler ne vpliva na potek sojenja. Snemanje zvoka ali fotografiranje z mobilnimi telefoni pa je še naprej strogo prepovedano. Tvitanja praviloma ne prepovedujejo tudi na Vrhovnem sodišču, kjer pa se seje tako ali tako prenašajo po televiziji.

Na Češkem je avdio in videosnemanje sodnih obravnav možno samo z dovoljenjem predsedujočega sodnika. Lahko se prepove, če moti potek postopka. Tudi danskiZakon o pravosodni upravi prepoveduje snemanje ali posredovanje slik ter zvoka z obravnave brez izrecnega dovoljenja sodišča. Zakon o rednih sodiščih Gruzijeprepoveduje fotografiranje, filmsko ali video snemanje ter radijsko oddajanje (broadcasting) iz sodnega poslopja in razpravnih dvoran. Izjeme mora dovoliti sodišče. Podobno velja tudi v Izraelu - snemanje ni dovoljeno med obravnavo, z njim je treba prenehati, ko sodnik vstopi v dvorano. Izjema velja za sodišča, ustanovljena za posebne primere. Na vrhovnih sodiščih Nizozemske, Romunije in Turčije snemanje postopka ni dovoljeno. Na Islandiji pa je prepovedano snemanje na vseh sodiščih.

Pripravila:

Janez Blažič

Marjana Križaj

19

Viri

Avstrijska zakonodaja, spletno mesto: http://www.ris.bka.gv.at/ (13. 10. 2011).

BBC News: 'Twittering' threat to US trials, spletna stran: http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/7948845.stm(27. 9. 2011).

BelgaService: Procès Lhermitte - Procédure d'accréditation. Lavenir.net, spletno mesto: http://www.lavenir.net/ (3. 10. 2011).

Blažič, Janez: Organizacija, vrste in pristojnosti sodišč; Raziskovalna naloga, št. 27/2009. Podatkovna zbirka Raziskovalne naloge, Informacijski sistem Državnega zbora.

Cameras in court: http://www.bbc.co.uk/blogs/theeditors/2008/05/cameras_in_court.html (5. 10. 2011).

Cameron 'Will Allow TV Cameras Inside Courts': http://news.sky.com/home/uk-news/article/16063339 (10. 10. 2011).

Canada - Ukraine Chamber of Commerce: "Former Ukrainian prime minister arrested." Spletno mesto: http://cucc.ca/ (oktober 2011).

Criminal Justice Act 1925: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/Geo5/15-16/86/section/41 (17. 10. 2011).

DerStandard.at: "Verbot für Liveberichte aus dem Gericht verletzt Recht auf freie Meinungsäußerung" in "Richter verbot Live-Ticker-Berichterstattung." spletno mesto: http://derstandard.at/ (17. 10. 2011).

ECPRD št. 563: Public at Court Hearings. Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/detailreq.do?id=563 (september 2011).

ECPRD št. 859: Broadcasting of Supreme Court Proceedings: what is permitted? Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/detailreq.do?id=859 (september 2011).

European Law Faculties Association: http://lawprofs.wordpress.com/2011/02/16/twitter-in-the-court/#comments (10. 10. 2011).

EuropeanVoice.com: " EU ‘extremely concerned' by Tymoshenko arrest." Spletno mesto: http://www.europeanvoice.com/ (oktober 2011).

Forum Praxisseite Jus, spletna stran: http://www.cbk.at/forum/archive/index.php?t-13883.html (17. 10. 2011).

Gospodarski portal wiwo.de, spletno mesto: http://www.wiwo.de/ (20. 10. 2011).

Islandska ustava, spletno mesto Vladnih uradov: http://www.government.is/constitution/ (10. 10. 2011).

IUS-INFO, spletno mesto: http://www.ius-software.si/ (29. 9. 2011).

Judiciary System Act, spletno mesto: http://www.vks.bg/english/index.html (25. 1.0. 2011).

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spletno mesto Evropskega sodišča za človekove pravice: http://www.echr.coe.int/ (18. 10. 2011).

Legislationline, spletna stran: http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes (17. 10. 2011).

20

Loi du 29 juillet 1881 sur la liberté de la presse: http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexteArticle.do;jsessionid=EB42E42495FD5D9E49A7B4F1C7252D4B.tpdjo04v_3?idArticle=LEGIARTI000006419761&cidTexte=LEGITEXT000006070722&dateTexte=20090712(17. 10. 2011).

Lord Chief Justice allows Twitter in court: http://www.bbc.co.uk/news/uk-12038088 (5. 10. 2011).

Ministrstvo za pravosodje (VB): http://www.justice.gov.uk/news/features/feature060911c.htm (17. 10. 2011).

Nemška zakonodaja: http://www.gesetze-im-internet.de/index.html (zajeto septembra 2010).

Po osemurni obravnavi sodišče Janši vrnilo iPad, novinarjem pa telefone. TRVSLO, 12. 9. 2011. Spletno mesto: http://www.rtvslo.si/ (11. 10. 2011).

Portail belgium.be, spletno mesto: http://www.belgium.be/fr/ (30. 9. 2011).

Proces v zadevi Satex: obtoženega moti motilec GSM-signala. Delo, 21. 9. 2011. Spletno mesto: http://www.delo.si/ (11. 10. 2011).

Radio Free Europe, Radio Liberty: "Tweets Made Evidence In Tymoshenko Trial." Spletno mesto: http://www.rferl.org/ (oktober 2011).

Règlement du Tribunal fédéral : http://www.admin.ch/ch/f/rs/173_110_131/a62.html. (13. 10. 2011).

Rhein-Zeitung: "Anwalt: Verbot für Live-Bericht über Prozess nicht immer angemessen." Spletno mesto: http://www.rhein-zeitung.de/startseite.html (20. 10. 2011).

Riots: Sky Wants Judges' Remarks Televised: http://news.sky.com/home/uk-news/article/16062587 (13. 10. 2011).

Sky News Campaigns For Cameras In Court: http://news.sky.com/home/uk-news/article/15520706 (17. 10. 2011).

Sud Bosne i Hercegovine: spletna stran http://www.sudbih.gov.ba/?opcija=sadrzaj&kat=7&id=92&jezik=e(18. 10. 2011).

Svet Evrope, Justice and the Media, spletno mesto: http://www.coe.int/lportal/web/coe-portal/home(september 2011).

Španska zakonodaja, spletno mesto: http://noticias.juridicas.com/ (oktober 2011).

Švedska: Förvaltningsprocesslag (1971:291), spletna stran: http://www.notisum.se/rnp/sls/lag/19710291.HTM (28. 9. 2011).

Švedska: Rättegångsbalk (1942:740), spletna stran: http://www.notisum.se/rnp/sls/lag/19420740.htm (28. 9. 2011).

Televised sentencing in English courts 'considered': http://www.bbc.co.uk/news/uk-14798203 (17. 10. 2011).

Torrentfreak: "Court Tweets, Pirate Flags and Free Candy." Spletna stran: http://torrentfreak.com/pirate-flags-free-candy-and-court-tweets-090216/ (7. 10. 2011).

21

Tweeter ou ne pas tweeter depuis une salle d’audience: http://www.20minutes.fr/france/349613-France-Tweeter-ou-ne-pas-tweeter-depuis-une-salle-d-audience.php (13. 10. 2011).

Twitter à la barre du procès Clearstream: http://tweetmeme.com/story/190350937/twitter-a-la-barre-du-proces-clearstream-rue89 (13. 10. 2011).

Twitter and e-mail use in Supreme Court allowed: http://www.bbc.co.uk/news/uk-12353555 (12. 10. 2011).

Twitter bientôt interdit de séjour à l'Assemblée nationale?: http://www.zdnet.fr/actualites/twitter-bientot-interdit-de-sejour-a-l-assemblee-nationale-39752887.htm (18. 10. 2011).

Twitter n'est pas proscrit des salles d'audience: http://www.tsr.ch/info/sciences-tech/2442159-twitter-n-est-pas-proscrit-des-salles-d-audience.html (12. 10. 2011).

Twittern im Gerichtssaal des Bundesgerichts erlaubt: http://nilsgueggi.wordpress.com/2011/04/04/twittern-im-gerichtssaal-des-bundesgerichts-erlaubt/ (12. 10. 2011).

Večer.com, spletno mesto: http://web.vecer.com/ (24. 10. 2011).

Wenn Juristen aus dem Gerichtssaal zwitschern: http://bildundwort.wordpress.com/2010/04/23/wenn-juristen-aus-dem-gerichtssaal-zwitschern/ (13. 10. 2011).

Wiwo.de, gospodarski portal: "Twittern im Gerichtssaal ist juristische Grauzone." Spletno mesto: http://www.wiwo.de/ (zajeto 15. 9. 2011).

Zakon o kazenskem postopku, Švica: http://www.admin.ch/ch/d/sr/3/312.0.de.pdf. (18. 10. 2011).