PP - PRIMERJALNI PREGLED

SANKCIJE ZA NEKATERA KAZNIVA DEJANJA

Pripravili: Janez BlažičMarjana Križajmag. Igor Zobavnikmag. Andrej Erormag. Mojca Pristavec ĐogićNina Zeilhofer, MBA

Številka naročila: 28/2012Descriptor/Geslo: kaznivo dejanje/offence, kazenska sankcija/penaltyDatum: 16. 11. 2012

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

I UVODZ določanjem kazenskih sankcij za kazniva dejanja in njihovim izrekanjem se poskuša doseči cilje specialne prevencije, torej odvračanje posameznih storilcev od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj, in generalne prevencije, torej odvračanje drugih oseb od izvrševanja kaznivih dejanj. S pravo mero strogosti pri določanju in izrekanju kazenskih sankcij se lahko prispeva k zmanjšanju števila kaznivih dejanj. Izrekanje kazenskih sankcij sicer sodi v kaznovalno politiko sodišč, na katero imajo vpliv tudi tožilstva.

Raziskovalna naloga vsebuje primerjavo predpisanih in najpogosteje izrečenih kazenskih sankcij za kazniva dejanja umora, posedovanja ali posredovanja mamil, tatvine in nasilja v družini. Na željo naročnika smo obdelali podatke za Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Švico in Anglijo. Podatke smo pridobili prek svetovnega spleta, predvsem v okviru kazenskih zakonodaj posameznih držav, z dopisi pa smo se obrnili tudi na institucije, pristojne za sodno statistiko – tako v Republiki Sloveniji kot tudi v obravnavanih državah.

Pripomniti je treba, da smo se praviloma omejili samo na osnovne oblike navedenihkaznivih dejanj. Za nekatera kazniva dejanja (zlasti za nasilje v družini) nismo našli posebnega kaznivega dejanja v tujih zakonodajah, zato v tem delu podatkov nismo mogli prikazati. S pomočjo enostavnih tabel smo v nalogi poskusili pregledneje prikazati statistične podatke o pogostosti izrečenih kazenskih sankcij v navedenih državah, pri čemer pa smo po eni strani upoštevali različna leta, po drugi pa uporabili različne oblike in vsebine tabel, pač glede na prejete oziroma dosegljive podatke, ki se tudi dokaj razlikujejo med seboj. Zaradi specifičnega kompleksnega sistema določanja kazenskih sankcij v Angliji je del, v katerem je opisana njena ureditev, obsežnejši.

V slovenskem Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ RS) je za kaznivo dejanje umora (116. člen KZ) predpisana kazen zapora v trajanju najmanj petnajstih let. Za kaznivo dejanje tatvine (204. člen KZ RS) je predpisana kazen zapora do treh let. Če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Za kaznivo dejanje nasilja v družini (191. člen KZ RS) je predpisana kazen zapora do petih let, v določenih primerih pa se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ RS) je predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let, v nekaterih posebnih primerih pa se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. V Republiki Sloveniji posest prepovedanih drog ni kaznivo dejanje; gre za prekršek po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), ki v 33. členu določa, da se z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z določbami tega zakona.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letih 2010 in 2011 izrečenih po 7 zapornih kazni za kaznivo dejanje umora, pri čemer je bila leta 2010 najpogostejša zaporna kazen iz kategorije "Zaporna kazen - nad 15 do 20 in 30 let" (2 obsodbi). V letu 2011 so bile najpogostejše zaporni kazni iz navedene kategorije in iz kategorije "Zaporna kazen - nad 1 do 2 leti" (po 2 obsodbi). V letu 2010 je bil za kaznivo dejanje umora enemu storilcu izrečen tudi varnostni ukrep brez izreka kazni, torej je bilo skupno število izrečenih kazenskih sankcij1 v letu 2010 – 8, v letu 2011 pa 7.

1 V skladu z določbami KZ RS (glej predvsem 3. člen) spadajo med kazenske sankcije kazni, opozorilne sankcije (pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin) ter varnostni ukrepi.

3

Za kaznivo dejanje po 186. členu KZ RS (na kratko: promet z drogami) je bilo v letu 2010 izrečenih 355 kazenskih sankcij, največ (138) v kategoriji "Zaporna kazen - nad 6 mesecev do 1 leta". Od tega je bilo izrečenih 228 pogojnih obsodb, največ (104) v kategoriji "Pogojna zaporna kazen (nad 6 mesecev do 1 leta)". V letu 2011 pa je bilo izrečenih 427 kazenskih sankcij, največ (176) v kategoriji "Zaporna kazen - nad 6 mesecev do 1 leta". Od tega je bilo izrečenih 276 pogojnih obsodb, največ (144) v kategoriji "Pogojna zaporna kazen (nad 6 mesecev do 1 leta)".Za kaznivo dejanje tatvine (204. člen KZ RS) je bilo v letu 2010 izrečenih 999kazenskih sankcij, največ (252) v kategoriji "Zaporna kazen - nad 3 do 6 mesecev". Od tega je bilo izrečenih 817 pogojnih obsodb, največ (214) v kategoriji "Pogojna zaporna kazen (nad 3 do 6 mesecev)". V letu 2011 pa je bilo izrečenih 973 kazenskih sankcij,največ (275) v kategoriji "Zaporna kazen - nad 3 do 6 mesecev". Od tega je bilo izrečenih 780 pogojnih obsodb, največ (226) v kategoriji "Pogojna zaporna kazen (nad 3 do 6 mesecev)".Za kaznivo dejanje nasilja v družini (191. člen KZ RS) je bilo v letu 2010 izrečenih 147 kazenskih sankcij, pri čemer je šlo v vseh primerih za pogojne obsodbe, največ (61) pa jih je bilo v kategoriji "Pogojna zaporna kazen (nad 3 do 6 mesecev)". V letu 2011 je bilo izrečenih 169 kazenskih sankcij, pri čemer je tudi v tem letu šlo v vseh primerih za pogojne obsodbe, največ (68) pa jih je bilo v kategoriji "Pogojna zaporna kazen (nad 3 do 6 mesecev)" (Statistični urad Republike Slovenije).

Iz navedenega statističnega pregleda za našo državo izhaja, da se za obravnavana štiri kazniva dejanja, z izjemo umora, relativno pogosto izrekajo pogojne obsodbe.

II PREGLED PO DRŽAVAH2.1 Avstrija

Umor

Avstrijski Kazenski zakonik (Strafgesetzbuch, StGB) v 75. členu določa, da kdor koga umori, se kaznuje z zaporom od desetih do dvajsetih let ali z dosmrtnim zaporom.

Iz avstrijskih statističnih podatkov (Tabela 1) je razvidno, da je za kaznivo dejanje umora najbolj pogosto izrečena zaporna kazen več kot 5 let,2 sledi ji pa dosmrtni zapor oziroma ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.

Tabela 1: Izrečene kazni za kaznivo dejanje umora in poskusa umora v letih 2010 in 2011

Izrečene kazni 2010 2011

Zapor več kot 5 let 23 37

Dosmrtni zapor 7 8

Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (21. člen, StGB)

10 8

Vir: Statistics Austria, Conviction Statistics.

Posest in prodaja prepovedanih drog

2 Pridobljeni statistični podatki iz avstrijskega Statističnega urada (Statistik Austria), vsebujejo podatke o zapornih kaznih v naslednjih kategorijah: do 1 meseca, od 1 do 3 mesecev, od 3 do 6 mesecev, od 6 do 12 mesecev, od 1 do 3 let, od 3 do 5 let ter več kot 5 let.

4

Kazni za kaznivo dejanje posesti in prodaje prepovedanih drog so določene v posebnem Zakonu o prepovedanih drogah, psihotropnih substancah in predhodnih sestavinah za izdelavo prepovedanih drog (Suchtmittelgesetz, SMG). Omenjeni zakon v 27. členu tako določa, da se z zaporom do enega leta ali z denarno kaznijo do tristo šestdeset dnevnih zneskov3 kaznuje:

- kdor kupuje, poseduje, proizvaja, prevaža, uvaža oziroma izvaža prepovedano drogo ali jo drugim ponuja oziroma priskrbi;

- kdor prideluje opijski mak, koko ali marihuano (konoplja) z namenom proizvajanja drog ter

- kdor ponuja ali priskrbi halucinogene gobe (psilocin-, psilotin- oder psilocybinhältige Pilze) z namenom zlorabe drog.

Če je eno od prej omenjenih dejanj storjeno za osebno uporabo, se storilec kaznuje z zaporno kaznijo do šestih mesecev ali z denarno kaznijo do tristo šestdeset dnevnih zneskov. Kdor stori omenjena dejanja v komercialne namene (gewerbsmäßig), se kaznuje z zaporom do treh let. Kdor stori omenjena dejanja s ponujanjem drog mladoletnim osebam ali tistim, ki so dve leti starejši, se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let. Enako velja, če je dejanje storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj. Kdor je odvisen od drog ter stori dejanje v komercialne namene ali kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom do enega leta.

Pridobljeni statistični podatki kažejo, da je s področja vseh kaznivih dejanj, ki jih pokriva Zakon o prepovedanih drogah, psihotropnih substancah in predhodnih sestavinah za izdelavo prepovedanih drog, bilo v letu 2011 največ izrečenih zapornih kazni v trajanju od 1 do 3 mesece (590) ter od 6 do 12 mesecev (589), leta 2010 pa od 6 do 12 mesecev (557) ter od 3 do 6 mesecev (516). Gre za nepogojne kazni. Sicer pa je glede na način prikazovanja podatkov najbolj pogosta sankcija delno pogojna kazen (Teilbedingte Verurteilung).4 Podroben prikaz izrečenih kazni posebej za posest in prodajo prepovedanih drog iz pridobljenih podatkov ni mogoč.

Tatvina

Avstrijski Kazenski zakonik v 127. členu (Diebstahl) določa, da kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo prilastil, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali z denarno kaznijo do tristo šestdeset dnevnih zneskov.

Z zaporom do treh let se kaznuje storilec :- če je storil tatvino ob požaru, povodnji ali podobnih razmerah, ko je

oškodovanec v stiski oziroma je nemočen;- če je storil tatvino v prostoru za opravljanje verskih obredov oziroma če si je

prilastil predmet za bogoslužje ali predmet, ki ima določeno vrednost za obstoječo cerkev ali drugo versko skupnost;

- če je ukradena stvar priznanega znanstvenega, etnografskega, umetniškega ali zgodovinskega pomena ter se nahaja v javno dostopni zbirki, na javnem kraju, v javni zgradbi;

3 Dnevni znesek (Tagessatz) se izračuna glede na premoženjske razmere storilca kaznivega dejanja v času sodbe na prvi stopnji. Dnevni znesek znaša najmanj 4 evre ter največ 5.000 evrov. Najmanj se izrečeta dva dnevna zneska. V primeru neplačila denarne kazni se uvede zaporna kazen. Dan zaporne kazni pri tem ustreza dvema dnevnima zneskoma (19. člen, Geldstrafen). 4 Za leto 2010: 726 in za leto 2011: 849.

5

- če vrednost ukradene stvari presega 3.000 evrov. Kdor ukrade stvar, katere vrednost presega 50.000 evrov, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let (128. člen, Schwerer Diebstahl).

Z zaporom od šestih mesecev do petih let se kaznuje storilec:- če je storil tatvino tako, da je z vlomom prišel v stavbo, prevozno sredstvo,

stanovanje, skladišče, blagajno, omaro, predale ali druge zaprte prostore, če vstopi s ponarejenim ali nezakonito pridobljenim ključem/šifro oziroma za odpiranje uporabi posebno orodje;

- če je imel pri sebi (ali je vedel, da ga ima sostorilec) kakšno orožje ali nevarno orodje za napad ali obrambo (129. člen, Diebstahl durch Einbruch oder mit Waffen).

Kdor izvaja tatvine profesionalno oziroma kot član hudodelske združbe ali če so se dve ali več oseb združile zato, da bi kradle, se kaznuje z zaporom od šestih mesecih do petih let. Kdor stori veliko tatvino (128. člen) ali tatvino z vlomom oziroma je imel pri sebi orožje (129. člen) z namenom, da izvede večkratno izvršitev dejanja ter si zagotovi kontinuiran priliv sredstev, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let (130. člen, Gewerbsmäßiger Diebstahl und Diebstahl im Rahmen einer kriminellen Vereinigung).

Podatki predstavljeni v Tabeli 2 kažejo, da je najbolj pogosto izrečena kazen za vse zgoraj predstavljene oblike tatvin skupaj - zaporna kazen od 6 do 12 mesecev. Prikazane so samo nepogojne kazni. Sicer pa je glede na način prikazovanja podatkov najbolj pogosta sankcija delno pogojna kazen.5

Tabela 2: Najbolj pogosto izrečene kazni za kaznivo dejanje tatvine (od 27. do 30. člena avstrijskega Kazenskega zakonika) v letih 2010 in 2011

Izrečene kazni 2010 2011

Zapor od 6 do 12 mesecev 1008 875

Zapor do 1 meseca 810 790

Zapor od 1 do 3 let 845 763Vir: Statistics Austria, Conviction Statistics.

Nasilje v družini

Avstrijski Kazenski zakonik ne vsebuje določil, ki bi bila primerljiva s slovensko ureditvijo nasilja v družini. Statistični podatki o izrečenih kaznih za kazniva dejanja ne vsebujejo podatkov o žrtvah kaznivih dejanj (ter tudi ne o povezavi žrtve s storilcem kaznivega dejanja). Tako ni na voljo podatkov o izrečenih kaznih za nasilje v družini (iz odgovora Statistik Austria).

2.2 FrancijaV Franciji se kazniva ravnanja delijo na tri stopnje oz. vrste: - kazniva dejanja (crimes), gre za najhujše kršitve (umor, posilstvo, genocid itd), predpisana kazen je zapor nad 10 let, - lažja kazniva dejanja (délits), za katera je predpisana denarna kazen nad 3.750 evrov ali zaporna kazen do 10 let in na- prekrške (contraventions), za katere se praviloma izreče denarna kazen.

5 Za leto 2010: 1438 in za leto 2011: 1317.

6

Umor

Po francoskem kazenskem zakoniku (Code penale-CP) je kazen, določena za uboj, 30 let zapora (meurtre, člen 221-1 CP). Če pa gre za premišljen (načrtovan) uboj ali za zahrbten način, gre za posebno obliko - za umor (assassinat), za katerega je predpisana kazen dosmrtnega zapora (člen 221-3 CP). Omeniti je treba, da francoski kazenski zakonik vsebuje še nekaj kvalificiranih kaznivih dejanj uboja (npr. uboj otroka, mlajšega od 15 let, zastrupitev itd.) - a v nadaljevanju prikazujemo le najpogosteje izrečene kazni za umor (221-3 CP). Vse statistične podatke v nadaljevanju smo povzeli iz brošur Les condamnations za posamezno leto.

Tabela 3: Umor (assassinat)6

Leto Do 1 leta

Od 1-3 leta

Od 3 -5 let

Od 5-10 let

Od 10-20 let

20 let in več

Dosmrtni zapor

SKUPAJ obsojenih

2010 0 2 4 19 42 52 7 1262009 2 1 6 19 62 57 6 1532008 1 5 3 16 62 78 6 171Vir: Les condamnations.

Iz gornje tabele je razvidno, da je bila v vseh treh obravnavanih letih za kaznivo dejanje umora največkrat izrečena zaporna kazen v trajanju 20 let in več.

Iz statističnih podatkov Ministrstva za pravosodje pa je še razvidno, da je povprečna izrečena zaporna kazen za umor leta 2010 znašala 69,9 mesecev, leta 2009 71,8 mesecev in leta 2008 68,3 mesece.

Mamila

V zvezi s mamili ima francoski Kazenski zakonik posebno poglavje: Promet z drogami (členi 222-34 do 222-43-1). V členu 222-37 zakon prepoveduje prevoz, posest, ponujanje, prodajo in nakup ter nezakonito uporabo prepovedanih drog in predpisuje zaporno kazen 10 let ter 7.500.000 evrov denarne kazni (gre za velike prekupčevalce). Nezakonita prodaja in ponujanje prepovedanih drog komu za njegovo osebno porabo se kaznuje s 5 leti zapora in denarno kaznijo 75.000 evrov (gre za t.i. razpečevalce-majhne dilerje). Če se droge prodajajo in ponujajo mladoletnim ali v izobraževalnih ustanovah, pa je zaporna kazen strožja: 10 let (člen 222-39). Izvoz in uvoz drog se kaznujeta z desetimi leti zapora in 7.500.000 evrov denarne kazni (člen 222-36), proizvodnja prepovedanih drog se kaznuje z dvajset let zapora in enako denarno kaznijo (člen 222-35), organiziranje skupine za proizvodnjo, pridobivanje, uvoz, izvoz, prevoz, nakup in prodajo drog pa se kaznuje z dosmrtno zaporno kaznijo in enako visoko denarno kaznijo (člen 222-34).

Statistika za tovrstna kazniva dejanja se ne vodi po členih Kazenskega zakonika in je težko potegniti vzporednice s predpisanimi kaznimi. V nadaljevanju prikazujemo statistične podatke, ki se nanašajo na posest in nakup (détention et acquisition) in na trgovino in prevoz drog (commerce et transport).

Tabela 4: Posest in nakup (détention et acquisition)7

6 Podatki v tej tabeli zajemajo tudi mladoletne storilce kaznivih dejanj.7 Prikazujemo samo polnoletne obsojene storilce.

7

Leto SKUPAJ OBSOJENIH

Zaporna kazen Denarna kazen Drugo

2010 8902 7701 593 608

2009 9344 8077 709 558

2008 10001 8513 834 654Vir: Les condamnations.

V letu 2010 je bilo med 7701 zapornimi kaznimi izrečenih 4374 nepogojno - od tega je bilo največ (1325) storilcev obsojenih na 1-3 let zapora, sledi zaporna kazen v trajanju med 6 mesecev do 1 leta z 1085 obsojenimi. Povprečna izrečena nepogojna zaporna kazen je trajala 11,5 mesecev, denarna kazen pa 517 evrov.

V letu 2009 je bilo med 8077 zapornimi kaznimi izrečenih 4466 nepogojnih, od tega jih je bilo največ (1228) izrečenih v višini 1-3 let zapora, zapor med 6 mesecev do 1 leta pa je bil izrečen v 1114 primerih. V povprečju je zaporna kazen za ta kazniva dejanja trajala 10,9 mesecev. Povprečna izrečena denarna kazen je znašala 462 evrov.

V letu 2008 je bilo med 8513 zapornimi kaznimi izrečenih 4672 nepogojno - od tega je bilo največ (1259) storilcev obsojenih na 1-3 let zapora, sledi zaporna kazen v trajanju 6 mesecev do 1 leta (1180). V povprečju je izrečena zaporna kazen trajala 11,3 meseca, denarna kazen pa 453 evrov.

Tabela 5: Trgovina in prevoz (commerce et transport)8

Leto SKUPAJ OBSOJENIH

Zaporna kazen Denarna kazen Drugo

2010 5962 5630 145 187

2009 6313 5947 175 191

2008 6683 6283 210 190Vir: Les condamnations.

V letu 2010 je bilo med 5630 zapornimi kaznimi izrečenih 3664 nepogojno - od tega je bilo največ (1470) storilcev obsojenih na 1-3 let zapora, sledi zaporna kazen v trajanju med 6 mesecev do 3 let z 999 obsojenimi. Povprečna izrečena nepogojna zaporna kazen je trajala 16,3 mesecev, denarna kazen pa 656 evrov.

V letu 2009 je bilo med 5947 zapornimi kaznimi izrečenih 3695 nepogojnih, od tega jih je bilo največ (1426) izrečenih v višini 1-3 let zapora, zapor med 6 mesecev do 1 leta pa je bil izrečen v 960 primerih. V povprečju je zaporna kazen za ta kazniva dejanja trajala 15,5 mesecev. Povprečna izrečena denarna kazen je znašala 1.128 evrov.

V letu 2008 je bilo med 6283 zapornimi kaznimi izrečenih 3937 nepogojno - od tega je bilo največ (1493) storilcev obsojenih na 1-3 let zapora, sledi zaporna kazen v trajanju 6 mesecev do 1 leta (1018). V povprečju je izrečena zaporna kazen trajala 15,8 meseca, denarna kazen pa 574 evrov.

Tatvine

Tatvine so urejene v členih 311-1 do 311-11 Kazenskega zakonika. Za navadno tatvino (311-3 člen CP) je določena zaporna kazen treh let in denarna kazen 45.000 evrov. V

8 Prikazujemo samo polnoletne obsojene storilce.

8

naslednjih členih zakon opisuje kvalificirana kazniva dejanja, npr. tatvine, storjene z nasiljem, pri čemer je predpisana kazen 7 let in 100.000 evrov ali celo 10 let in 150.000 evrov, glede na poškodbe oškodovanca, ki pa se merijo v času trajanja popolne nezmožnosti za delo (t.i. incapacité totale de travail -ITT). Vsa opisana kazniva dejanja štejejo za t.i. lažja kazniva dejanja - délits (gl. zgoraj) in jih obravnavajo kazenska sodišča. Kazenski zakonik pa pozna tudi najhujše tatvine, ki so opisane v členih 311-7 do 311-10, ki štejejo za kazniva dejanja (crimes), o katerih sodijo porotna sodišča, predpisane kazni pa so višje. Gre za nasilno tatvino, ki ima za posledico trajno iznakaženost ali invalidnost (predpisana kazen 15 let zapora in 150.000 evrov denarne kazni, člen 311-7), tatvino z uporabo orožja (predpisana kazen 20 let zapora in 150.000 evrov denarne kazni) ter za tatvino, storjeno v organizirani tolpi (15 let zapora in 150.000 evrovdenarne kazni). Kot najhujša oblika pa je določena tatvina, strojena z nasiljem, ki je imelo za posledico smrt: predpisana je dosmrtna zaporna kazen in 150.000 evrovdenarne kazni.

Tabela 6: Navadna tatvina (vol simple)9

Leto SKUPAJ OBSOJENIH

Zaporna kazen Denarna kazen Drugo

2010 19700 14200 2844 2656

2009 20133 14604 2771 2758

2008 20 899 15 346 2962 2591Vir: Les condamnations.

V letu 2010 je bilo med 14200 zapornimi kaznimi izrečenih 6910 nepogojno - od tega je bilo največ (2451) storilcev obsojenih na 1-3 mesece zapora, sledi zaporna kazen v trajanju med 3-6 mesecev z 2041 obsojenimi.

V letu 2009 je bilo med 14604 zapornimi kaznimi izrečenih 6937 nepogojnih, od tega jih je bilo največ (2477) izrečenih v višini 1-3 mesecev zapora, zapor med 3-6 meseci pa je bil izrečen v 2036 primerih.

V letu 2008 je bilo med 15346 zapornimi kaznimi izrečenih 7126 nepogojno - od tega je bilo največ (2333) storilcev obsojenih na 1-3 mesece zapora, sledi 3-6 mesecev (2279).

V navedenih treh letih se je povprečna izrečena zaporna kazen za navadno tatvino gibala okoli 5 mesecev (leta 2010: 5,0 mesecev, 2009: 4,9 mesecev in leta 2008 4,9 mesecev).

Kljub predpisanim visokim denarnim kaznim pa so izrečene nepogojne denarne kazni relativno nizke: v navedenih treh letih so se v povprečju gibale med 332 in 365 evrov.

Družinsko nasilje

V francoskem Kazenskem zakoniku nismo zasledili kaznivega dejanja, ki bi izrecno sankcioniralo nasilje v družini.

2.3 Nemčija

9 Prikazujemo samo polnoletne obsojene storilce.

9

Umor

V posebnem delu Kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch - StGB) je 16. poglavje namenjeno kaznivim dejanjem zoper življenje. O umoru govori 211. člen. Ta določa, da se morilec kaznuje z dosmrtno zaporno kaznijo.10 Morilec po tem zakonu je oseba, ki ubije drugo osebo iz zadovoljstva, zaradi spolne zadovoljitve, iz pohlepa ali iz na čem drugem temelječih motivov, na zahrbten ali krut način ali s sredstvi, ki predstavljajo splošno nevarnost, ali z namenom prikrivanja drugega kaznivega dejanja.

Tabela 7: Število obsojenih na zaporno kazen zaradi umora

UMOR 2008 2009 2010

Št. obsojenih na zaporno kazen

140 138 178

Vir: Destatis, spletna stran.

Tabela 8: Najpogosteje izrečene zaporne kazni za umor

UMOR 2008 2009 2010

Dosmrtna zaporna kazen 109 102 128Vir: Destatis, spletna stran.

Posedovanje ali posredovanje drog

Kazni, povezane s kaznivimi dejanji iz naslova posedovanja ali posredovanja drog v Nemčiji ureja poseben Zakon o prometu z drogami (Gesetz über den Verkehr mit Betäubungsmitteln (BtMG)).11 Kazniva dejanja, povezana s prometom z drogami, so opredeljena v členih od 29 do 30a. Kazen je po tem zakonu odvisna od teže kršitve. V skladu z 29. členom se z zaporom do petih let12 ali denarno kaznijo kaznuje osebo, ki goji, proizvaja in trguje z drogami, jih uvaža, izvaža, prodaja, z njimi oskrbuje, daje v promet ali priskrbi droge na kakršen koli drug način. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se z zaporom najmanj enega leta kaznuje oseba, ki pri tem deluje s pridobitnim namenom ali s svojim delovanjem ogroža zdravje drugih oseb.

V skladu s prvim odstavkom 29.a člena se z zaporom najmanj enega leta kaznujeoseba, starejša od 21 let, ki nezakonito posreduje droge osebam, mlajšim od 18 let ali je udeležena v prometu z drogami, jih proizvaja, dobavlja ali jih poseduje v ne nepomembni količini.13 V manj hudih primerih je kazen zapora od treh mesecev do 5 let.

10 Kazen ne more biti krajša od treh let (49. člen: Posebne olajševalne okoliščine).11 Zakon ne opredeljuje posebej pojma "promet", vendar pravna praksa kaže na to, da pojem pomeni kakršno koli dejanje, katerega namen je ukvarjanje z drogami. Najpogostejša oblika "prometa" v zvezi z drogami je njihova prodaja (Endriss, spletna stran). 12 Zakon vsebuje tudi posebne določbe (35. - 37. člen) o obravnavanju zasvojenih obsojencev. V primeru kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen do dveh let zapora, se ta lahko odloži, če je bilo dejanje storjeno v stanju odvisnosti in storilec pristane na zdravljenje. Če je zdravljenje uspešno, se čas odvajanja odšteje od trajanja kazni do maksimalno 2/3, preostanek pa se lahko spremeni v pogojno kazen.Poleg tega zakon omogoča zmanjšanje ali celo odpust kazni (v primerih manjših kaznivih dejanj), če storilec pomaga raziskati oz. preprečiti druga kazniva dejanja (31. člen).13 Izraza "pomembna" oz. "ne nepomembna" količina vplivata na sodbo in predpisano kazen. Pojma sicer nista posebej opredeljena v samem zakonu, je pa nemško vrhovno sodišče(Bundesgerichtshof) pojasnilo pomen besedne zveze "ni nepomembna količina" za večino drog. Ne gre za bruto težo drog, ampak za čisto količino aktivne snovi. Tako je "ne nepomembna

10

V skladu s prvim odstavkom 30. člena se z zaporom najmanj dveh let kaznuje oseba, kigoji ali proizvaja droge, ali z njimi trguje, medtem ko deluje kot član tolpe. Kazen je enaka tudi za osebo, starejšo od 21 let, ki z drogami oskrbuje osebo, mlajšo od 18 let(proti plačilu), in za osebo, ki z oskrbo z drogami povzroči smrt druge osebe iz malomarnosti ali če oseba nezakonito uvozi ne nepomembno količino drog.V manj hudih primerih se kazen zapora določa v razponu od treh mesecev do petih let.

V skladu s prvim odstavkom 30.a člena se z zaporom najmanj petih let kaznuje oseba, ki drogo goji, proizvaja, uvaža ali izvaža v ne nepomembnih količinah, medtem ko deluje kot član tolpe. Enaka zaporna kazen je predvidena za vsako osebo, staro nad 21 let, ki povzroči, da oseba, mlajša od 18 let, sodeluje v prometu z drogami. Prav tako pa je najmanj petletna zaporna kazen zagrožena za osebe, ki pri prometu z drogami nosijo orožje ali kateri koli drug predmet, ki je namenjen povzročanju telesnih poškodb.V manj hudih primerih je mogoče kazen določiti v razponu od 6 mesecev do 10 let.

Tabela 9: Število obsojenih zaradi posedovanja ali posredovanja drog

DROGE 2008 2009 2010

Št. obsojenih na zaporno kazen

18195 18013 16905

Št. obsojenih na plačilo globe

35139 33710 31666

Vir: Destatis, spletna stran.

Tabela 10: Najpogosteje izrečene zaporne kazni za posedovanje ali posredovanje drog

DROGE 2008 2009 2010

Zapor od 1 do 2 let 5832 5825 5523

Od tega pogojno 4678 4717 4496Vir: Destatis, spletna stran.

V vseh treh obravnavanih letih je bila najpogosteje izrečena kazen v obliki globe 31-90 dnevnih zneskov (Tagessätzen),14 katerih vrednost je znašala 5 -10 evrov (2008 -15.521 primerov, 2009 - 14.998 primerov, 2010 - 14.089 primerov).

Tatvina

Zakon v 19. poglavju (242. člen) določa, da se tistega, ki nekomu odtuji premičnino z namenom, da jo prisvoji zase ali za tretjo osebo, kaznuje z zaporom do petih let15 ali se mu naloži globa. Kaznuje se tudi poskus takega dejanja.Globa se določi v dnevnih zneskih (40. člen). Najnižja višina globe je pet dnevnih zneskov in, če zakon ne določa drugače, največ 360 dnevnih zneskov.

količina" vse, kar presega naslednje meritve: 7,5 g THC (marihuana), 1,5 g HHCl (heroin), 5,0 g CHCl (kokain), 4,5 g MorphinHCl (morfin), 6mg LSD, 10g baze amfetamina, 30 g baze metamphetamina in 30 g katinona (khat) (Endriss, spletna stran).14 Sodišče določi vrednost dnevnega zneska denarne kazni upoštevajoč osebne in finančneokoliščine storilca. Pri tem se običajno opre na izračun povprečnega dnevnega neto dohodka storilca kaznivega dejanja ali na povprečni dohodek, ki bi ga ta lahko dosegel v enem dnevu. Dnevna enota ne more biti določena na manj kot 1 in ne več kot 30.000 evrov.15 Zaporna kazen do enega leta se glede na določbe 56. člena Kazenskega zakonika lahko zniža na pogojno, če obstaja velika verjetnost, da storilec dejanja ne bo ponovil. Pogojna kazen je mogoča tudi pri obsodbah na do dvoletno zaporno kazen, če obstajajo posebne olajševalne okoliščine (na primer priznanje) in verjetnost, da ne bo prišlo do ponovitve dejanja.

11

Tabela 11: Število obsojenih zaradi tatvine

TATVINA 2008 2009 2010

Št. obsojenih na zaporno kazen

18495 17673 16961

Št. obsojenih na plačilo globe

78560 76213 74893

Vir: Destatis, spletna stran.

Tabela 12: Najpogosteje izrečene zaporne kazni za tatvino

TATVINA 2008 2009 2010

Zapor do 6 mesecev 12073 11585 11199

Od tega pogojno 7447 7563 7035Vir: Destatis, spletna stran.

V vseh treh obravnavanih letih je bila najpogosteje izrečena kazen v obliki globe 31-90 dnevnih zneskov, katerih vrednost je znašala 5 -10 evrov (2008 - 28.359 primerov, 2009 - 28.017 primerov, 2010 - 27.632 primerov).

Nasilje v družini

Iz nemškega statističnega urada so nam sporočili, da v statističnem zajemu kaznivih dejanj ni posebne postavke, ki bi vsebovala kazniva dejanja, povezana z družinskim nasiljem.

2.4 Švica

Kazniva ravnanja se v Švicarskem kazenskem zakoniku (Schweizerisches Strafgesetzbuch, SS) razvrščajo v tri oblike, in sicer:

- kaznivo dejanje (Verbrechen), ki se kaznuje z zaporom, daljšim kot tri leta.- lažje kaznivo dejanje (Vergehen), ki se kaznuje z zaporom, krajšim od treh let

ali z denarno kaznijo.- prekršek, ki se kaznuje z globo.

Statistika o izrečenih kaznih odraslim (Die Strafurteilsstatistik der Erwachsenen)obravnava kršitve Švicarskega kazenskega zakonika in kršitve Zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh16. V nadaljevanju prikazujemo podatke za leto 2010.17

Tabela 13: Obsodbe za kazniva dejanja glede na glavno kazen

Skupaj v letu 2010 64 5786 6941Uboj, umor,

nenaklepni uboj in Posedovanje, in

posredovanje mamilTatvina

16 Poleg kršitev prometnega zakona in zakona o tujcih.17 Pri podatkih za zadnja leta je treba upoštevati, da se statistika o izrečenih kaznih odraslim (Die Strafurteilsstatistik der Erwachsenen) vodi na podlagi sodb, vpisanih v kazenski register. V register so vpisane pravnomočne sodbe.

12

detomor

Zapor

pogojna 2 3 % 833 14 % 477 7 %

nepogojna18 60 94 % 1478 26 % 1828 26 %

skupaj 62 97 % 2311 40 % 2305 33 %Denarna kazen

pogojna 2 3 % 2575 45 % 3485 50 %

nepogojna 0 0 % 587 10 % 737 11 %

skupaj 2 3 % 3162 55 % 4222 61 %Družbeno koristno delo

pogojna 0 0 % 95 2% 128 2 %

nepogojna 0 0 % 218 4% 286 4 %

skupaj 0 0 % 313 5% 414 6 %Vir: Die Strafurteilsstatistik der Erwachsenen

Umor

Kazni za uboj, umor, nenaklepni uboj in detomor so določene v členih od 111 do 116 Švicarskega kazenskega zakonika. Sodna statistika obravnava te primere skupaj.

- Za uboj se storilca, ki komu namerno vzame življenje, kaznuje z zaporom najmanj petih let (111. člen).

- Za umor se storilca, ki stori dejanje na brezvesten način, kjer so motiv in način izvedbe posebej izprijeni, kaznuje z dosmrtnim zaporom ali zaporom najmanj desetih let (112. člen).

- Za nenaklepni uboj se storilca, ki stori dejanje v čustvenem stanju, ki je opravičljivo glede na okoliščine, ali v stanju globokega psihološkega stresa, kaznuje z zaporom od enega do deset let zapora (113. člen).

- Za detomor se mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu, dokler je še pod njegovim vplivom, kaznuje z zaporom do treh let ali z denarno kaznijo (116. člen).

Najpogosteje izrečena kazen za uboj, umor, nenaklepni uboj in detomor (skupaj, v letu 2010) je bil zapor (97 %).Večina zapornih kazni je bila nepogojnih (94 %).Število izrečenih kazni (za uboj, umor, nenaklepni uboj in detomor) je bilo v letu 2010 skupaj 64. Najpogostejša je bila nepogojna zaporna kazen, v trajanju nad 12 mesecev (srednja vrednost 6 let).

Posedovanje in posredovanje mamil

Kazen za kaznivo dejanje posedovanja in posredovanja mamil je določena v 19. členu švicarskega Zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh (Bundesgesetz über die Betäubungsmittel und die psychotropen Stoffe (Betäubungsmittelgesetz, BetmG).

Z zaporom do treh let ali z denarno kaznijo se kaznuje, kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, pridobiva, hrani, pošilja, neupravičeno daje v promet, financira trgovanje ali javno napeljuje k uživanju drog.Zaporu do treh let se doda denarna kazen, kadar storilec ve, da trgovanje z drogami lahko ogrozi zdravje mnogih ljudi, kadar deluje kot član hudodelske združbe za

18 Statistika prikazuje skupaj nepogojne in delno pogojne kazni.

13

izvrševanje takih dejanj, kadar s trgovanjem ustvari velik promet in dobiček ter kadar ponuja droge v šolah in okolici izobraževalnih ustanov za mlade.

Najpogosteje izrečena kazen za posedovanje in posredovanje mamil (v letu 2010) je bila denarna kazen (55 %), sledi zapor (40 %) in družbeno koristno delo (5 %).Večina kazni je bila pogojnih (61 %).Število izrečenih kazni za posedovanje in posredovanje mamil je bilo v letu 2010 skupaj 5.786.Najpogostejša denarna kazen je bila pogojna denarna kazen v dnevnih zneskih od 30 do 90 dni19 (32 % pogojnih denarnih kazni).Najpogostejša zaporna kazen je bila nepogojna zaporna kazen nad 12 mesecev(najvišja kategorija v statistiki za to vrsto kazni).

Tatvina

Kazen za tatvino (brez nasilja) je določena v 139. členu Švicarskega kazenskegazakonika, in sicer: kdor vzame komu premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, se kaznuje z zaporom do pet let ali z denarno kaznijo.

Najpogosteje izrečena kazen za tatvino brez nasilja (v letu 2010) je bila denarna kazen (61 %), sledita zapor (33 %) in družbeno koristno delo (6 %).Večina vseh izrečenih kazni je bila pogojnih (59 %).Število izrečenih kazni za tatvino je bilo v letu 2010 skupaj 6.941. Najpogostejša denarna kazen je bila pogojna denarna kazen v dnevnih zneskih od 30 do 90 dni20 (39 % pogojnih denarnih kazni).Najpogostejša zaporna kazen je bila nepogojna zaporna kazen od 1 do 6 mesecev (50% nepogojnih zapornih kazni).Pri denarnih kaznih je bil večji del pogojnih kazni.Pri zapornih kazni je bil večji delež nepogojnih kazni.

Nasilje v družini

Nasilje v družini v Švicarskem kazenskem zakoniku ni opredeljeno kot posebna kategorija, so pa opredeljene kazni za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času trajanja zakonske zveze ali leto dni po razvezi, in sicer: kdor koga namerno telesno poškoduje ali okvari njegovo zdravje, se kaznuje po uradni dolžnosti z zaporom največ treh let ali z denarno kaznijo (123. člen); in kdor večkrat izvaja nad nekom nasilje brez telesne poškodbe ali okvare zdravja, se kaznuje po uradni dolžnosti z globo (126. člen).

2.5 Združeno kraljestvo (samo Anglija)

V angleškem sistemu določanja sankcij veljajo poleg predpisov tudi smernice za določanje sankcij za kazniva dejanja, ki v odsotnosti celovitega nabora kaznivih dejanj v enotnem kazenskem zakoniku, kot ga poznamo v drugih sistemih, s konkretnimi

19 Izraženo v dnevih, najvišji dnevni znesek je 3000 CHF, določi se v skladu s 34. členom SS. Višino dnevnega zneska določi sodišče glede na osebne in finančne okoliščine storilca v času obsodbe in zlasti glede na njegov dohodek in premoženje, življenjske stroške, eventualno obveznost vzdrževanja in glede na minimalno raven, potrebno za preživetje. Na podlagi tečajnice Banke Slovenije na dan 13. 11. 2012 je tečaj švicarskega franka (CHF) naslednji: 1 CHF = 0,83 EUR, torej najvišji dnevni znesek znaša 2.488 evrov.20 Enako kot v prejšnji opombi.

14

koraki pomagajo posameznemu sodniku, da določi primerno kazen. Smernice izdaja poseben nevladni javni organ (Sentencing Council), ki ga sestavlja 14 članov, od teh 8 iz vrst sodnikov in 6 drugih članov, vsi pa morajo imeti izkušnje na področju kazenskega prava. Pravna podlaga za delovanje navedenega organa je Coroners and Justice Act 2009 (povzeto po Sentencing Council, spletno mesto).21

Umor

Pravila za določanje kazni za umor (murder), storjen na dan 18. decembra 2003 ali kasneje, so določena v Zakonu o kazenskem sodstvu (Criminal Justice Act 2003), in sicer v 269. členu, predvsem pa v posebni prilogi (Schedule 21). Glede na to, da kaznivo dejanje umora ni posebej opredeljeno v nobenem predpisu, veljajo sicer zanj pravila občega prava – common law (tako Home Office Counting Rules for recorded crime, Violence against the Person, spletna stran). Posebej za umor tudi ni smernic, ki bi jih izdal Sentencing Council, obstajajo pa določene smernice, ki se posredno uporabljajo tudi za umor (npr. v zvezi s priznanjem krivde).

Za umor je treba v Angliji obvezno izreči dosmrtno zaporno kazen (mandatory life sentence). Vendar pa se redko zgodi, da obsojenec dejansko preostanek življenja preživi v zaporu. Obsojenec, ki se predčasno izpusti na prostost, je v bistvu do smrti napogojnem odpustu (on licence) in se mora držati določenih obveznosti, kot je npr. prepoved približevanja določenim krajem. Sodišče ob izreku kazni za umor določi minimalno dolžino zaporne kazni (minimum term), ki jo je treba odslužiti, preden se lahko obsojenca pogojno odpusti. Ta minimalna dolžina pa ne pomeni avtomatično, da bo po njenem preteku obsojenec tudi dejansko pogojno odpuščen; gre za najzgodnejši možen datum pogojnega odpusta. V zakonu so določena izhodišča (starting points) za določanje kazni (npr. 25 let), vendar pa je ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin možno določiti kot minimalno dolžino tudi drugačno časovno obdobje, odvisno od posebnosti primera (povzeto po Mandatory life sentences for murder; House of Commons Library, spletna stran).

Konkretno je navedeni sistem zasnovan v Zakonu o ukinitvi smrtne kazni za umor (Murder (Abolition of Death Penalty) Act 1965), ki v prvem odstavku 1. člena določa, da nobena oseba ne sme utrpeti smrti zaradi storjenega umora, pač pa se ji mora izreči dosmrtna zaporna kazen. Drugi odstavek navedenega člena pa določa, da lahko sodišče pri izrekanju dosmrtne zaporne kazni hkrati določi obdobje, ki ga predlaga ministru (Secretary of State) kot minimalno dolžino zaporne kazni, ki mora po mnenju sodišča preteči, preden minister lahko odredi pogojni odpust obsojenca po posebnem predpisu.

Pri določanju minimalne dolžine zaporne kazni se upošteva starost obsojenca. Obstajajo tri kategorije obsojencev: mlajši od 18 let, stari od 18 do 21 let in starejši. Za vsako kategorijo veljajo nekoliko drugačna pravila. Posebej naj omenimo, da storilci, mlajši od 18 let, po posebnem zakonu iz leta 2000, ki ureja pooblastila sodišč pri določanju kazni (Powers of Criminal Courts (Sentencing) Act 2000) avtomatično spadajo v kategorijo "pridržanih po kraljičini volji" (the court shall /.../ sentence him to be detained during Her Majesty’s pleasure), ki nadomešča dosmrtno zaporno kazen. V tem primeru kraljica (v njenem imenu seveda pristojni organ) ugotavlja, ali se je storilčevo obnašanje že tako spremenilo, da se ga lahko pogojno odpusti (90. člen). Za storilce umora, mlajše od 21 let, pa se ravno tako ne sme izreči dosmrtna zaporna kazen brez možnosti predhodnega odpusta, pač pa se jim izreče custody for life, kar v bistvu tudi pomeni, da se jim po določenem obdobju dejansko omogoči možnost pogojnega odpusta (93. člen).

21 Na podlagi 12. člena navedenega zakona Sentencing Council v okviru zakonskih omejitev izdaja t.i. dokončne smernice (definitive guidelines), ki so obvezne za vsa sodišča (razen, če to ni v nasprotju z načelom pravičnosti).

15

V navedeni prilogi 21 Zakona o kazenskem sodstvu so določena primerna izhodišča (starting points) za določanje kazni, pri čemer je pomembno zlasti izhodišče v 4. točki, da je primerno izhodišče v primeru, če je storilec star 21 let ali več in je sodišče ugotovilo izjemno visoko (exceptionally high) stopnjo resnosti kaznivega dejanja "whole life order", torej mu mora biti izrečena dosmrtna zaporna kazen brez kakršnekoli možnosti predčasnega odpusta. Primeroma so naštete situacije, ko se mora izreči taka kazen (npr. umor otroka z ugrabitvijo ali s seksualnimi oziroma sadističnimi motivi, umor dveh ali več oseb z visoko stopnjo vnaprejšnjega načrtovanja, ipd.). V 5. točki je določeno, da je v primeru, če je sodišče ugotovilo posebno visoko (particularly high) stopnjo resnosti kaznivega dejanja in je storilec star nad 18 let, primerno izhodišče za določitev minimalne dolžine zaporne kazni 30 let (kot smo videli zgoraj, se storilcem, mlajšim od 21 let izreče custody for life). Tudi tu so primeroma naštete situacije, ko se lahko določi tako izhodišče za določanje minimalne kazni, vendar pa gre za nekoliko milejše oblike kaznivih dejanj. V primeru, da sodišče ne ugotovi izjemno visoke stopnje resnosti kaznivega dejanja, pa je storilec, star nad 18 let, na kraj umora prinesel nož ali drugo orožje, vendar predhodno ni načrtoval umora določene osebe, se po točki 5A kot primerno izhodišče za določitev minimalne dolžine zaporne kazni upošteva 25 let.Ko tudi tak primer ni podan, torej storilec na kraj umora ni prinesel orožja (je pa star nad 18 let), se kot primerno izhodišče za določitev minimalne dolžine zaporne kazni upošteva 15 let. Če je storilec umora star manj kot 18 let, se, ne glede na vse okoliščine dejanja, kot primerno izhodišče za določitev minimalne dolžine zaporne kazni upošteva 12 let.

Pri dokončni določitvi minimalne zaporne kazni lahko sodišče odstopi navzdol ali navzgor od primernega izhodišča. Pri tem mora upoštevati tudi prejšnje obsodbe, kazniva dejanja, storjena v obdobju odredb sodišča22 ter posebna pravila v zvezi s priznanjem krivde (guilty plea).23 Če tožilstvo meni, da je minimalna kazen premilo določena, se lahko pritoži (Mandatory life sentences for murder; House of Commons Library, spletna stran).

Glede pogostosti izrečenih minimalnih kazni za umor v Angliji nismo zasledili koristnih podatkov, saj se po podatkih v tabelah na spletni strani Ministrstva za pravosodje Združenega kraljestva procentualni delež izrečenih kazenskih sankcij za umore nahaja v okviru vseh drugih nasilnih kaznivih dejanj zoper osebe (Violence against the person), zaradi česar po naši oceni ne bi imelo smisla prikazovati teh podatkov.

Posedovanje in posredovanje mamil

Posedovanje in posredovanje mamil sta kaznivi dejanji na podlagi Zakona o zlorabi mamil (Misuse of Drugs Act) iz leta 1971. Posedovanje mamil je kaznivo dejanje na podlagi drugega odstavka 5. člena tega zakona, glede posredovanja mamil pa po tem zakonu obstajata dve kaznivi dejanji: posredovanje ali ponudba za posredovanje mamil (tretji odstavek 4. člena) in posedovanje mamil z namenom posredovanja drugemu (tretji odstavek 5. člena). Navedeni zakon v prilogi 4 določa najvišje možne kazni za kazniva dejanja zlorabe mamil. Te so odvisne od vrste mamil, ki so razvrščena v razrede A (najhujša mamila), B in C. Seznam mamil v posameznih razredih je v prilogi 2 tega zakona.

Tabela 14: Najvišje možne kazni na podlagi Zakona o zlorabi mamil

22 Offences committed while on bail (npr. prepoved skrivanja).23 Na podlagi posebne smernice je priporočeno, da izjava o krivdi zmanjša kazen od 1/10 do 1/3, odvisno od tega, kako zgodaj v kazenskem postopku je ta izjava podana. Ta smernica velja tudi za druga kazniva dejanja.

16

Razredi mamil Posest PosredovanjeA 7 let zapora + globa Dosmrtna zaporna kazen (Life

imprisonment) + globa

B 5 let zapora + globa 14 let zapora + globa

C 2 leti zapora + globa 14 let zapora + globaVir: Spletna stran drugscope.

Za kaznivo dejanje posredovanja mamil razreda A, ki se ponovi tretjič, je na podlagi 110. člena Powers of Criminal Courts (Sentencing) Act) 2000 predpisana najnižja možna kazen 7 let zapora. V tem primeru zmanjšanje kazni zaradi izjave obtoženega o svoji krivdi (guilty plea) ne sme presegati 20 %.

Smernica za kazniva dejanja, povezana z mamili (Drug Offences Definitive Guideline),je stopila v veljavo dne 27. februarja 2012 in velja za kaznovanje storilcev, ki so starejši od 18 let. Za storilce, ki so mlajši od 18 let, velja glede izrekanja kazni posebna smernica.

Za posedovanje mamil so v Smernici za kazniva dejanja, povezana z mamili,predvidena izhodišča za določanje sankcij in razponi (category range), v katerih se te sankcije lahko določijo, prikazana v tabeli 15.

Tabela 15: Izhodišče in razpon sankcij za posedovanje mamil

Kategorija kaznivega dejanja Izhodišče Razpon

Kategorija 1 (razred A) 150 % relevantnega tedenskega prihodka

Od 25 % relevantnega tedenskega prihodka do51 tednov zapora

Kategorija 2 (razred B) 100 % relevantnega tedenskega prihodka

Odpustitev kazni (discharge)24 do26 tednov zapora

Kategorija 3 (razred C) 50 % relevantnega tedenskega prihodka

Odpustitev kazni dosklepov o sankciji v skupnosti(community order) srednjega nivoja25

Vir: Drug Offences Definitive Guideline, str.30,33.

V primeru, da je obtoženi odvisen od mamil ali nagnjen k njihovi zlorabi in obstaja zadostna verjetnost za uspeh njegovega zdravljenja, je sklep o sankciji v skupnosti z rehabilitacijskim programom (odvajanja od mamil) na podlagi 209. člena Zakona o kazenskem sodstvu iz leta 2003 lahko primerna alternativa za kratko ali srednje dolgo zaporno kazen.

24 Lahko se določi pogojna odpustitev kazni, lahko pa je pogojna odpustitev kazni absolutna, vendar mora obsojenec še vedno npr. povrniti stroške postopka (glej člene 12-15 Powers of Criminal Courts (Sentencing) Act 2000). 25 Sklepi o sankciji v skupnosti (mišljena je družba) so v Angliji podobni kot v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom (glej člene 63-65), vključujejo pa tudi opravljanje koristnega dela. Sklepi o sankciji v skupnosti so lahko visokega, srednjega ali nizkega nivoja. Sodba, s katero se izreče sklep o sankciji v skupnosti (community order), je community sentence. Skepi srednjega nivoja lahko obsegajo (tako predpisuje aneks Smernice za kazniva dejanja povezana z mamili): več ur neplačanega dela (npr. 80 - 150 ur), obveznost določenih aktivnosti (npr. usposabljanje storilca, pomoč žrtvi) 20 - 30 dni, omejitve gibanja (curfew requirement) znotraj srednjega razreda (npr do 12 ur za dva do tri mesece), izselitveni ukrep za partnerja, ki traja okoli pol leta, oz. prepoved določenih aktivnosti.

17

Pri sankcioniranju kaznivih dejanj posredovanja mamil Smernica za kazniva dejanja,povezana z mamili, predpisanih izrečenih kazni ne veže zgolj na predhodno opisano klasifikacijo mamil (razredi A, B in C), ampak tudi na količino mamil (obstajajo 4 kategorije, prodaja na ulici in v zaporu je strožje obravnavana)26 in na vlogo storilca pri kaznivem dejanju (obstajajo 3 kategorije: vodilna vloga, pomembna vloga, manj pomembna vloga):- za posredovanje mamil razreda A je najvišja predpisana kazen dosmrtna zaporna

kazen (life imprisonment), okvir primernih kazni (Offence range)27 je od sklepa o sankciji v skupnosti do 16 let zapora. V primeru, da gre za najhujša kazniva dejanja preprodaje, kar pomeni količine, ki znatno presegajo kategorijo 1, je na podlagi smernic primerna kazen nad 20 let zapora, odvisno od vloge storilca;

- za posredovanje mamil razreda B je predpisana najvišja kazen 14 let zapora in/ali globa brez omejitev. Okvir primernih kazni je od globe do 10 let zapora.

- za posredovanje mamil razreda C je predpisana najvišja kazen 14 let zapora in/ali globa brez omejitev. Okvir primernih kazni je od globe do 8 let zapora.

Podrobneje so sankcije (izhodiščne sankcije in razpon) po vseh navedenih kriterijih v Smernici za kazniva dejanja, povezana z mamili, razdelane na način, prikazan v tabeli 16.

Tabela 16: Izhodišče in razpon sankcij za posredovanje mamil

Razred A Vodilna vloga Pomembna vloga Manj pomembna vloga

Kategorija 1 Izhodišče: 14 let zaporaRazpon: 12 - 16 let zapora

Izhodišče:10 let zaporaRazpon: 9 - 12 let zapora

Izhodišče: 7 let zaporaRazpon: 6 - 9 let zapora

Kategorija 2 Izhodišče: 11 let zaporaRazpon: 9 - 13 let zapora

Izhodišče:8 let zaporaRazpon:6,5 let - 10 let zapora

Izhodišče: 7 let zaporaRazpon: 6 - 9 let zapora

Kategorija 3 Izhodišče: 8,5 let zaporaRazpon: 6,5 - 10 let zapora

Izhodišče:4,5 let zaporaRazpon: 3,5 let - 7 let zapora

Izhodišče: 3 leta zaporaRazpon: 2 - 4,5 let zapora

Kategorija 4 Izhodišče: 5,5 let zaporaRazpon: 4,5 - 7,5 let zapora

Izhodišče:3,5 let zaporaRazpon: 2 leti - 5 let zapora

Izhodišče: 1,5 let zaporaRazpon: visok nivo sklepa o sankciji v skupnosti28 - 3 leta zapora

26 Indikativne količine na podlagi Smernice za kazniva dejanja, povezana z mamili, so po posameznih kategorijah naslednje:- kategorija 1: 5 kg kokaina ali heroina, 10.000 tablet ekstazija, 250.000 enot LSD, 20 kg

amfetamina, 200 kg marihuane in 5 kg ketamina,- kategorija 2: 1 kg kokaina ali heroina, 2.000 tablet ekstazija, 25.000 enot LSD, 4 kg

amfetamina, 40 kg marihuane in 1 kg ketamina,- kategorija 3:

- prodaja neposrednim uporabnikom ("prodaja na ulici"), izhodišče ni osnovano na količini,ali - storilec, zaposlen v zaporu, je posredoval mamila v zaporu, izhodišče ni osnovano na količini ali - 150 g kokaina ali heroina, 300 tablet ekstazija, 2.500 enot LSD, 750 g amfetamina, 6 kg marihuane in 150 g ketamina,

- kategorija 4: 5 g kokaina ali heroina, 20 tablet ekstazija, 170 enot LSD, 20 g amfetamina, 100 g marihuane in 5 g ketamina.

27 Za sodbe izven okvira primernih kazni mora biti posebej obrazloženo, zakaj so v javnem interesu.28 Sklepi o sankciji v skupnosti visokega nivoja lahko vključujejo: 150 - 300 ur neplačanega dela, obveznost določenih aktivnosti (npr. usposabljanje storilca, pomoč žrtvi) do 60 dni, omejitve

18

Razred B Vodilna vloga Pomembna vloga Manj pomembna vloga

Kategorija 1 Izhodišče: 8 let zaporaRazpon: 7 - 10 let zapora

Izhodišče:5,5 let zaporaRazpon: 5 - 7 let zapora

Izhodišče: 3 leta zaporaRazpon: 2,5 - 5 let zapora

Kategorija 2 Izhodišče: 6 let zaporaRazpon: 4,5 - 8 let zapora

Izhodišče:4 leta zaporaRazpon:2,5 let - 5 let zapora

Izhodišče: 1 leto zaporaRazpon: 26 tednov - 3 let zapora

Kategorija 3 Izhodišče: 4 leta zaporaRazpon: 2,5 - 5 let zapora

Izhodišče: 1 leto zaporaRazpon: 26 tednov - 3 leta zapora

Izhodišče: visok nivo sklepa o sankciji v skupnosti Razpon: nizek nivo sklepa o sankciji v skupnosti29 - 26 tednov zapora

Kategorija 4 Izhodišče: 1,5 let zaporaRazpon: 26 tednov - 3 let zapora

Izhodišče: visok nivo sklepa o sankciji v skupnostiRazpon: srednji nivo sklepa o sankciji v skupnosti - 26 tednov zapora

Izhodišče: nizek nivo sklepa o sankciji v skupnostiRazpon: globa v višini 100% ustreznega tedenskega prihodka - srednji nivo sklepa o sankciji v skupnosti

Razred C Vodilna vloga Pomembna vloga Manj pomembna vlogaKategorija 1 Izhodišče: 5 let zapora

Razpon: 4 - 8 let zaporaIzhodišče:3 leta zaporaRazpon: 2 - 5 let zapora

Izhodišče: 1,5 let zaporaRazpon: 1 - 3 let zapora

Kategorija 2 Izhodišče: 3,5 let zaporaRazpon: 2 - 5 let zapora

Izhodišče:1,5 let zaporaRazpon:1 leto - 3 leta zapora

Izhodišče: 26 tednov zaporaRazpon: 12 tednov - 1,5 let zapora

Kategorija 3 Izhodišče: 1,5 let zaporaRazpon: 1 - 3 leta zapora

Izhodišče: 26 tednov zaporaRazpon: 12 tednov - 1,5 let zapora

Izhodišče: visok nivo sklepa o sankciji v skupnostiRazpon: nizek nivo sklepa o sankciji v skupnosti - 12 tednov zapora

Kategorija 4 Izhodišče: 26 tednov zaporaRazpon: visok nivo sklepa o sankciji v skupnosti- 1,5 let zapora

Izhodišče: visok nivo sklepa o sankciji v skupnostiRazpon: nizek nivo sklepa o sankciji v skupnosti - 12 tednov zapora

Izhodišče: nizek nivo sklepa o sankciji v skupnostiRazpon: globa v višini 50 % ustreznega tedenskega prihodka - srednji nivo sklepa o sankciji v skupnosti

Vir: Drug Offences Definitive Guideline, str.12, 13.

Tabela 17: Statistika dejansko izrečenih sankcij za vsa kazniva dejanja,30 povezana z mamili v Angliji in Walesu

april 2010 - marec 2011 april 2011 - marec 2012

gibanja (curfew requirement) do 12 ur za štiri do šest mesecev, izselitveni ukrep za partnerja (exclusion order), ki traja eno leto.29 Sklepi o sankciji v skupnosti nizkega nivoja lahko običajno vključujejo le eno od naštetih zahtev: 40 - 80 ur neplačanega dela, omejitve gibanja (curfew requirement) do 12 ur za nekaj tednov, izselitveni ukrep za partnerja, prepoved določenih aktivnosti, zahteve centra za usposabljanje - attendance centre requirement (kjer je na razpolago).30 Poleg prikazanih so kazniva dejanja s tega področja tudi: promet mamil iz/v tujine/o, proizvodnja mamil in gojenje konoplje (kanabis) ter dajanje na razpolago prostorov za aktivnosti, povezane s kaznivimi dejanji na področju mamil.

19

Zaporne (takojšnje) kazni 15,6 % 16,3 %

Globe 38,4 % 38,0 %

Sklepi o sankcijah v skupnosti 21,5 % 20,8 %

Pogojne kazni 6,4 % 7,3 %

Druge kazni 18,1 % 17,8 %

Povprečna doba zaporne kazni* 30,7 meseca 30,7 mesecaVir: Spletne strani ministrstva za pravosodje (Združeno kraljestvo), Sentencing Tables, Table Q5e.* Brez dosmrtnih zapornih kazni in zapornih kazni brez določenega trajanja (indeterminate sentences).31

Iz navedene tabele je razvidno, da so globe in sklepi o sankciji v skupnosti v obeh obdobjih najbolj pogosto izrečene sankcije za kazniva dejanja, povezana z mamili.

Tatvina

Tatvina je kaznivo dejanje na podlagi 1. člena Zakona o tatvinah (Theft Act) iz leta1968. Ta zakon v 7. členu določa, da je najvišja možna kazen za tatvino 7 let zapora.

Skladno z devetim odstavkom 170. člena Zakona o kazenskem sodstvu iz leta 2003 je Sentencing Council leta 2008 objavil Dokončne smernice za tatvine in vlome v nestanovanjske zgradbe (Theft and Burglary in a building other than a dwelling,Definitive Guideline)32, ki so stopile v veljavo s 5. januarjem 2009. Navedene smernice33 morajo na podlagi 172. člena Zakona o kazenskem sodstvu upoštevati vsa sodišča.

Dokončne smernice za tatvine veljajo za osebe, starejše od 18 let, ki so prvič storile to kaznivo dejanje in so se izrekle, da niso krive (plea not guilty). Obsegajo 4 značilne oblike tatvin: (1) tatvino z zlorabo zaupanja (theft in breach of trust), (2) tatvino v zgradbah, (3) tatvino osebam in (4) tatvino v trgovini, sodiščem pa so v pomoč tudi pri izrekanju kazni pri drugih oblikah tatvin.

Pri kaznivem dejanju tatvine z zlorabo zaupanja gre za tatvine v razmerjih delodajalec -delojemalec, poklicni svetovalec - stranka in v drugih primerih, ko je storilec v položaju avtoritete glede na žrtev, oziroma za tiste primere, kjer se sicer predpostavlja storilčeva dolžnost varovanja interesa žrtve, kot to velja npr. za zdravstveno, socialno ali negovalno osebje. Višina predpisanih sankcij, ki jo določajo smernice, je odvisna od vrednosti ukradene stvari in stopnje zaupanja med storilcem kaznivega dejanja in njegovo žrtvijo.

Tabela 18: Izhodišče in razpon sankcij za tatvine z zlorabo zaupanja:

Skupina/vrsta aktivnosti Izhodišče Razpon sankcijTatvina 125.000 GBP34 ali več ali 3 leta zapora 2 - 6 let zapora

31 Obsodbo na zaporno kazen brez določenega trajanja se izreče v dveh primerih: ko je za kaznivo dejanje predpisana maksimalna kazen dosmrtnega zapora ali v primeru, ko gre za storilca, nevarnega za družbo (glej Sentencing Council, spletno mesto).32 Gre za pravno podlago za sprejetje smernic preden je bil sprejet 12. člen Kazenskega zakona (Coroners and Justice Act) iz leta 2009.33 Od 16. januarja 2012 veljajo le za tatvine, ne pa več za vlome v nestanovanjske zgradbe, ki so obravnavani v okviru druge smernice, ki ureja sankcioniranje vlomov.34 Na podlagi tečajnice Banke Slovenije na dan 13. 11. 2012 je tečaj britanskega funta (GBP) naslednji: 1 EUR = 0,80200 GBP.

20

tatvina 20.000 GBP ali več v primeru visoke stopnje zaupanja

Tatvina 20.000 GBP ali več, vendar manj kot 125.000 GBPalitatvina 2.000 GBP ali več, vendar manj kot 20.000 GBP v primeru visoke stopnje zaupanja

2 leti zapora 12 mesecev -3 leta zapora

Tatvina 2.000 GBP ali več, vendar manj kot 20.000 GBP alitatvina manj kot 2.000 GBP v primeru visoke stopnje zaupanja

18 mesecev zapora Sklep o sankciji v skupnosti (visoki) -12 mesecev zapora

Tatvina manj kot 2.000 GBP Sklep o sankciji v skupnosti (srednji)

Globa -12 mesecev zapora

Vir: Dokončne smernice za tatvine, str. 11.

Za tatvine v zgradbah in tatvine osebam veljajo enake sankcije. V obeh primerih Smernice za tatvine določajo, da je v primeru, če je učinek na žrtev posebej resen in da je ukradeno blago visoke vrednosti, ali da je nastala občutna izguba, lahko primerna tudi strožja sankcija.

Tabela 19: Izhodišče in razpon sankcij za tatvine v zgradbah in tatvine osebam:

Skupina/vrsta aktivnosti Izhodišče Razpon sankcij

Tatvina ranljivi žrtvi, ki vključuje zastraševanje ali prevaro (ne gre za rop)

18 mesecev zapora 12 mesecev -3 leta zapora

Tatvina ranljivi žrtvi 18 mesecev zapora Sklep o sankciji v skupnosti(visoki) -12 mesecev zapora

Tatvina, kjer ni ranljive žrtve Sklep o sankciji v skupnosti (srednji)

Globa -18 tednov zapora

Vir: Dokončne smernice za tatvine, str. 15.

Milejše sankcije so predvidene za tatvine v trgovini, kar je predstavljeno v naslednji tabeli:

Tabela 20: Izhodišče in razpon sankcij za tatvine v trgovini

Skupina/vrsta aktivnosti Izhodišče Razpon sankcijOrganizirana skupina inzastraševanje, uporaba sile ali grožnja z silo (pa ne gre za rop)

12 mesecev zapora 36 tednov -4 leta zapora

Znatno zastraševanje ali grožnje aliuporaba sile z neznatno poškodbo alizelo visok nivo načrtovanja aliznatna povzročena škoda

6 tednov zapora Sklep o sankciji v skupnosti(visoki) -36 tednov zapora

Nizek nivo zastraševanje ali grožnje alinekaj načrtovanja alinekaj povzročene škode

Sklep o sankciji v skupnosti (nizki)

Globa -Sklep o sankciji v skupnosti(srednji)

Malo ali nič načrtovanja ali prevare inukradeno blago majhne vrednosti

Globa Pogojni odpust - Sklep o sankciji v skupnosti (nizki)

Vir: Dokončne smernice za tatvine, str 17.

Poleg kazenskih ukrepov so v Powers of Criminal Courts (Sentencing) Act 2000 in v smernicah predvideni in širše obrazloženi tudi različni ukrepi - sklepi sodišča, ki

21

oškodovancu omogočajo povrnitev ukradenih predmetov oziroma primerno odškodnino (možen je sklep o vrnitvi ukradene stvari oškodovancu oziroma povrnitvi škode na podlagi 148. člena navedenega zakona, obvezen je sklep o kompenzaciji na podlagi 130. člena navedenega zakona, obvezen je sklep o konfiskaciji na podlagi Zakona o premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem (Proceed of crime Act) iz leta 2002 in možen je sklep o odvzetju (deprivation order) na podlagi 143. člena Powers of Criminal Courts (Sentencing) Act 2000.

Tabela 21: Statistika dejansko izrečenih sankcij za vsa kazniva dejanja, povezana statvinami in trgovanjem z ukradenim blagom v Angliji in Walesu

april 2010 - marec 2011 april 2011 - marec 2012Zaporne (takojšnje) kazni 18,4 % 18,8 %

Globe 14,0 % 14,0 %

Sklepi o ukrepih v skupnosti 35,2 % 34,7 %

Pogojne kazni 6,7 % 7,3 %

Druge kazni 25,7 % 25,1 %

Povprečna doba zaporne kazni* 4,1 meseca 4,4 mesecaVir: Spletne strani ministrstva za pravosodje (Združeno kraljestvo), Sentencing Tables, Table Q5e.* Brez dosmrtnih zapornih kazni in zapornih kazni brez določenega trajanja (indeterminate sentences).

Iz navedene tabele je razvidno, da so sklepi o sankcijah v skupnosti in "druge kazni" v obeh obdobjih najbolj pogosto izrečeni sankciji za kazniva dejanja, povezana z mamili.

Nasilje v družini

V angleški zakonodaji ne obstaja zakonsko določeno kaznivo dejanje nasilja v družini, je pa definirano v ustrezni smernici kot domače nasilje (domestic violence). Domače nasilje obsega številna kazniva dejanja, najbolj tipična pa so: fizični napad z ali brez orožja, nadlegovanje, grožnje z povzročitvijo poškodbe ali ubojem, uničenje ali poškodovanje premoženja, nezakonito ujetništvo (zaklenitev žrtve oz. preprečitev, da bizapustila bivališče) in spolno nasilje. Velja za odnose med intimnimi partnerji, ki živijo ali ne živijo skupaj, za odnose med bivšimi intimnimi partnerji ter za odnose med družinskimi člani (Dokončna smernica Krovna načela: domače nasilje).

Za kazniva dejanja s področja nasilja v družini so tako možne različne sankcije:rehabilitacijski program, sklepi o sankcijah v skupnosti, globa ali zaporna kazen (spletna stran Univerze v Edinburgu).

Skladno z devetim odstavkom 170. člena Zakona o kazenskem sodstvu iz leta 2003 je Sentencing Council leta 2006 sprejel dokončno smernico Krovna načela: domače nasilje (Overarching Principles: Domestic violence), ki velja od 18. decembra 2006.

Bistvo smernice je, da določa, da kazniva dejanja, storjena v domačem okolju, ne smejo biti obravnavana manj strogo kot kazniva dejanja, ki niso storjena v domačem okolju, ampak običajno bolj strogo (predstavljajo obteževalno okoliščino).

Navedena smernica vsebuje obteževalne okoliščine (zloraba zaupanja in moči, posebna ranljivost žrtve, vpliv na otroke, zgodovina kaznivih dejanj, žrtev je prisiljena zapustiti dom) in olajševalne okoliščine (pozitiven značaj storilca, kaznivo dejanje jedeloma posledica izzivanja žrtve), pa tudi druge okoliščine (v določenih primerih tudi

22

mnenje žrtve glede najprimernejše sankcije za storilca), pomembne za kaznovanje storilca.

III ZAKLJUČEK

Po pregledu sistemov določanja in izrekanja kazenskih sankcij za obravnavana kaznivadejanja v navedenih petih državah je opaziti številne razlike in posebnosti. Vsekakor je višina določenih in izrečenih sankcij odvisna tako od teže samega kaznivega dejanja kot tudi od nekaterih drugih okoliščin. Glede statističnih podatkov je zaradi različnih načinov njihovega zajemanja in prikazovanja po posameznih državah praktično nemogoče opraviti zanesljivo medsebojno primerjavo, zato smo se v nalogi omejili samo na osnovne značilnosti v okviru posameznega sistema. Vendarle pa bi hiter pregled izrečenih sankcij utegnil voditi do zaključka, da so le-te precej nižje od predpisanih (npr. pri umoru). V zvezi s tem je treba pojasniti, da glede na obsežnost in zahtevnost problematike nismo prikazovali pravil, ki veljajo za izrekanje kazni(individualizacija kazenskih sankcij), in ki lahko v nekaterih primerih privedejo do izreka drugačne (nižje) kazni, kot je predpisana v zakonu.

V Avstriji se kaznivo dejanje umora kaznuje z zaporom od desetih do dvajsetih let ali z dosmrtnim zaporom. Najpogosteje izrečena kazen leta 2011 pa je bila, glede na način prikazovanja podatkov, zaporna kazen več kot 5 let.

Kazni za kaznivo dejanje posesti in prodaje prepovedanih drog so določene v posebnem zakonu ter je osnovna kazen zapor do enega leta (oz. do treh let maksimalno) ali denarna kazen do tristo šestdeset dnevnih zneskov. Iz pridobljene statistike pa ni razviden podatek o najbolj pogosto izrečeni kazni za specifično kaznivo dejanje posesti in prodaje prepovedanih drog.

V Avstriji se kaznivo dejanje tatvine kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali z denarno kaznijo do tristo šestdesetih dnevnih zneskov. Najbolj pogosto izrečena kazen skupaj za tatvino, veliko tatvino, tatvino z vlomom oziroma z orožjem ali večkratno tatvino je - zaporna kazen od 6 do 12 mesecev.

Avstrijski kazenski zakonik ne vsebuje določil, ki bi bila primerljiva s slovensko ureditvijo nasilja v družini. Statistični podatki tudi ne vsebujejo podatkov o izrečenih kaznih v povezavi z nasiljem v družini.

V Franciji Kazenski zakonik za umor predpisuje kazen dosmrtnega zapora. Največkrat izrečena kazen v zadnjih treh letih je bila zaporna kazen 20 ali več let, v povprečju pa je trajala okoli 70 mesecev.

Za navadno tatvino Code pénale predpisuje zaporno kazen treh let in denarno kazen 45.000 evrov. V letih 2008-2010 je bila najpogosteje izrečena pogojna zaporna kazen. Nepogojne zaporne kazni so bile izrečene največkrat v trajanju 1-3 mesecev. Povprečna izrečena zaporna kazen za navadno tatvino pa je bila okoli 5 mesecev.

Kazenski zakonik določa več kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Za prevoz, posest, ponujanje, prodajo in nakup ter nezakonito uporabo prepovedanih drog je predpisana zaporna kazen 10 let ter 7.500.000 evrov denarne kazni (gre za velike prekupčevalce). Nezakonita prodaja in ponujanje prepovedanih drog za osebno porabo se kaznuje s 5 leti zapora in denarno kaznijo 75.000 evrov. Statistični podatki kažejo, da je bila za posest in nakup prepovedane droge največkrat izrečena nepogojna

23

zaporna kazen v trajanju 1-3 let zapora. Za trgovino in prevoz prepovedanih drog velja enako: največkrat je bila izrečena nepogojna zaporna kazen v trajanju 1-3 let.

Najpogosteje izrečena kazen za umor v Nemčiji je dosmrtna zaporna kazen. V primeru tatvin so pogosteje kot zaporne kazni izrečene globe, katerih višina je vezana na gmotni položaj storilca kaznivega dejanja. Pri izrečenih zapornih kaznih velja omeniti, da jih je več kot polovica pogojnih; v primeru najpogosteje izrečenih zapornih kazni (od enega do dveh let) pa je bilo v treh obravnavnih letih (2008, 2009, 2010) vedno preko 80 % pogojnih obsodb. V statističnem zajemu kaznivih dejanj ni posebne postavke, ki bi vsebovala zgolj kazniva dejanja, povezana z družinskim nasiljem. V primeru kaznivih dejanj, povezanih s posedovanjem in posredovanjem drog, je bila v večini primerov izrečena kazen plačila globe. V primeru zaporne kazni pa je bila največkrat izrečena kazen v trajanju od enega do dveh let, a v vseh obravnavanih letih je bila kazen v več kot 80 % primerih pogojna.

V Švici lahko zaporna kazen traja od šestih mesecev do 20 let, lahko pa je tudi dosmrtna. Denarna kazen se določi v dnevnih zneskih glede na okoliščine, določeno je najvišje število in največja višina dnevnega zneska. Možna kazen je tudi družbeno koristno delo.

Kaznivo dejanje umora se kaznuje z dosmrtnim zaporom ali zaporom najmanj desetih let. Za kazniva dejanja uboja, umora, nenaklepnega uboja in detomora, ki so v statistiki prikazana skupaj, je bila najpogostejša izrečena kazen nepogojna zaporna kazen v trajanju nad 12 mesecev (srednja vrednost 6 let).

Kaznivo dejanje posedovanja in posredovanja mamil se kaznuje z zaporom do treh let ali denarno kaznijo. Za kaznivo dejanje posedovanja in posredovanja mamil je bila najpogostejša izrečena kazen pogojna denarna kazen v dnevnih zneskih od 30 do 90 dni, najpogostejša zaporna kazen pa je bila nepogojna zaporna kazen nad 12 mesecev.

Tatvina se kaznuje z zaporom do pet let ali z denarno kaznijo. Za tatvino je bila najpogostejša izrečena pogojna denarna kazen v dnevnih zneskih od 30 do 90 dni in nepogojna zaporna kazen od 1 do 6 mesecev.

Nasilje v družini v kazenskem zakoniku ni posebej opredeljeno, so pa opredeljene kazni za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času trajanja zakonske zveze ali leto dni po razvezi zakona. Ta se kaznujejo po uradni dolžnosti, in sicer z zaporom največ treh let, denarno kaznijo ali globo.

V Angliji je treba za umor obvezno izreči dosmrtno zaporno kazen, vendar pa se obsojenca v številnih primerih predčasno izpusti na prostost, je pa do smrti na pogojnem odpustu in se mora držati določenih obveznosti. Sodišče ob izreku kazni za umor po posebnih pravilih določi minimalno dolžino zaporne kazni, ki jo je treba odslužiti, preden se lahko obsojenca pogojno odpusti, kar pa ni nujno. V zakonu so določena izhodišča za določanje kazni, vendar pa je ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin možno določiti kot minimalno dolžino tudi drugačno časovno obdobje, odvisno od posebnosti primera.

Za posedovanje in posredovanje mamil je v Angliji predviden zelo širok in podrobno razdelan razpon kazni oz. sankcij, in sicer od dosmrtne zaporne kazni za posredovanje velikih količin najbolj nevarnih mamil do odpustitve kazni (discharge) za posedovanje majhnih količin mamil. Globa in sklep o sankciji v skupnosti sta najbolj pogosti izrečeni sankciji za kazniva dejanja, povezana z mamili.

24

Za tatvine je z zakonom določena najvišja možna kazen 7 let zapora. Tatvine z zlorabo zaupanja so obravnavane strožje (izhodišče za najvišje zneske je 3 leta zapora, najnižja kazen je globa) kot tatvine osebam in tatvine v zgradbah (izhodišče, kadar je žrtev ranljiva, je 18 mesecev zapora, najnižja kazen je globa), najmanj strogo pa so obravnavane tatvine v trgovinah (izhodišče je 6 tednov zapora, možen je pogojni odpust), razen če gre za organizirane skupine (kjer je izhodišče 12 mesecev zapora). Sklep o sankciji v skupnosti in "druge kazni" pa so najbolj pogoste izrečene sankcije za tatvine.

Za kazniva dejanja s področja nasilja v družini so možne različne sankcije:rehabilitacijski program, sklep o sankciji v skupnosti, globa ali zaporna kazen. Kazniva dejanja, storjena v domačem okolju, ne smejo biti obravnavana manj resno kot kazniva dejanja, ki niso storjena v domačem okolju. Pri izrekanju kazni je, v določenih primerih,ena od pomembnih okoliščin tudi mnenje žrtve glede najprimernejše sankcije, ki naj se izreče storilcu.

Pripravili:

Janez Blažič

Marjana Križaj

mag. Igor Zobavnik

mag. Mojca Pristavec Đogić

Nina Zeilhofer, MBA

mag. Andrej Eror

25

Viri

Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) (Uradni list RS, št. 50/2012).Statistični urad Republike Slovenije, podatki za Slovenijo, posredovani po elektronski pošti dne 23. 10. 2012).Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), neuradno prečiščeno besedilo, spletna stran: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/NPB/NPB_st.1.pdf(november 2012).Tečajnica Banke Slovenije, spletna stran: http://www.bsi.si/podatki/tec-bs.asp?MapaId=1230 (23. 10. 2012).

AvstrijaKazenski zakonik, Gesamte Rechtsvorschrift für Strafgesetzbuch (StGB): http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10002296 (12. 11. 2012).Zakonu o prepovedanih drogah, psihotropnih substancah in predhodnih sestavinah za izdelavo prepovedanih drog, Bundesgesetz über Suchtgifte, psychotrope Stoffe und Drogenausgangsstoffe (Suchtmittelgesetz – SMG): http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10011040 (12. 11. 2012).Odgovor glede statistike kazni za kazniva dejanja, ki so ga 23. 10. 2012 posredovali iz Statistik Austria.

FrancijaCode pénale, spletna stran:http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=1C9DB693D58F2BED64930EB7D11A2B9A.tpdjo06v_1?cidTexte=LEGITEXT000006070719&dateTexte=20121107(7. 11. 2012)Les condamnations Année 2008, spletna stran Ministère de la Justice et des Libertés: http://www.justice.gouv.fr/budget-et-statistiques-10054/etudes-statistiques-10058/les-condamnations-en-2008-18528.html (8. 11. 2012)Les condamnations Année 2009, spletna stran Ministère de la Justice et des Libertés: http://www.justice.gouv.fr/art_pix/1_2_stat_conda09_20110225.pdf (9. 11. 2012)Les condamnations Année 2010, spletna stran Ministère de la Justice et des Libertés: http://www.justice.gouv.fr/art_pix/1_stat_condamnations_en_2010.pdf (12. 11. 2012).

NemčijaCriminal Justice in Germany Facts and Figures. Spletna stran: http://www.bundesjustizamt.de/DE/Themen/Buergerdienste/Justizstatistik/Strafrechtspflege/Criminal__Justice__Germany__en,templateId=raw,property=publicationFile.pdf/Criminal_Justice_Germany_en.pdf (9. 10. 2012).Destatis: Rechtspflege, Strafverfolgung. Spletna stran: https://www.destatis.de/DE/Publikationen/Thematisch/Rechtspflege/StrafverfolgungVollzug/Strafverfolgung2100300107004.pdf?__blob=publicationFile (9. 10. 2012).Endriss: German Narcotics Law. Spletna stran: http://www.endriss-kollegen.de/pdf/What%20you%20should%20know%20about%20German%20Narcotics%20Law.pdf (7. 11. 2012).European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics – 2010. Spletna stran: http://www.europeansourcebook.org/ob285_full.pdf (9. 10. 2012).Execution of sentences: Convicted prisoners, by sex, age and type of imprisonment, expected term of imprisonment. Spletna stran: https://www.destatis.de/EN/FactsFigures/SocietyState/Justice/ExecutionSentences/Tables/ConvictedPrisoners.html (9. 10. 2012).

26

Nemški Kazenski zakonik: Strafgesetzbuch. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/stgb/index.html (6. 11. 2012).Nemški Zakon o prometu z drogami: Gesetz über den Verkehr mit Betäubungsmitteln. Odgovora predstavnika nemškega Statističnega urada, z dne 10. 10. 2012 in 7. 11. 2012. Spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/btmg_1981/index.html#BJNR106810981BJNE006603320 (7. 11. 2012).

ŠvicaStatistika o izrečenih kaznih odraslim (Die Strafurteilsstatistik der Erwachsenen), spletno mesto: http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/19/03/03/key/Sank/uberblick.html (12. 11. 2012).Švicarski kazenski zakonik (Schweizerisches Strafgesetzbuch, SS), spletno mesto:http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes (12. 11. 2012).Zakon o narkotikih in psihotropnih snoveh (Bundesgesetz über die Betäubungsmittel und die psychotropen Stoffe (Betäubungsmittelgesetz, BetmG), spletno mesto: http://www.admin.ch/ch/d/sr/812_121/index.html (12. 11. 2012).

AnglijaCounting Rules for recorded crime, Violence against the Person, spletna stran: http://www.homeoffice.gov.uk/publications/science-research-statistics/research-statistics/crime-research/counting-rules/count-violence?view=Binary (november 2012).Coroners and Justice Act 2009, http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2009/25/contents(november 2012).Criminal Justice Act 2003, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2003/44/schedule/21 (november 2012).Dokončna smernica Krovna načela: domače nasilje (Overarching Principles: Domestic violence, http://sentencingcouncil.judiciary.gov.uk/docs/web_domestic_violence.pdf(november 2012).Mandatory life sentences for murder; House of Commons Library, spletna stran: http://www.parliament.uk/briefing-papers/SN03626 (november 2012).Murder (Abolition of Death Penalty) Act 1965, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1965/71/section/1 (november 2012).Powers of Criminal Courts (Sentencing) Act 2000, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2000/6/contents (november 2012).Sentencing Council, spletno mesto: http://sentencingcouncil.judiciary.gov.uk/(november 2012).Sentencing Council for England and Wales, Guidelines: http://sentencingcouncil.judiciary.gov.uk/sentencing-guidelines.htm (november 2012).Sentencing Guidelines Council; Magistrates’ Court Sentencing Guidelines, spletna stran:http://sentencingcouncil.judiciary.gov.uk/docs/MCSG_Update9_October_2012.pdf(november 2012).Smernica za kazniva dejanja povezana z mamili (Drug Offences Definitive Guideline), http://sentencingcouncil.judiciary.gov.uk/docs/Drug_Offences_Definitive_Guideline_final_(web).pdf (november 2012).Smernice za tatvine in vlome v nestanovanske zgradbe (Theft and Burglary in a building Definitive Guidelines), http://sentencingcouncil.judiciary.gov.uk/docs/web_Theft_and_Burglary_of_a_building_other_than_a_dwelling.pdf (november 2012).Spletna stran drugscope, http://www.drugscope.org.uk/resources/faqs/faqpages/what-are-the-uk-drug-laws (november 2012).

27

Spletna stran Univerze v Edinburgu, http://www.law.ed.ac.uk/courses/showmessage.aspx?ref=69&id=69839 (november 2012).Spletne strani ministrstva za pravosodje (Združeno kraljestvo), http://www.justice.gov.uk/statistics/criminal-justice/criminal-justice-statistics, http://www.justice.gov.uk/downloads/statistics/criminal-justice-stats/offences-tables-0312.xls (november 2012).Zakon o tatvinah , Theft Act 1968, http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1968/60/contents (november 2012).Zakon o zlorabi mamil (Misuse of Drugs Act) iz leta 1971, http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1971/38/contents (november 2012).