POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, … · republika slovenija ministrstvo za obrambo slovenska vojska poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraŽevanje in usposabljanje vojaškošolski

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OBRAMBO

SLOVENSKA VOJSKA

POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Vojaškošolski zbornikNovember 2010, številka 6

Voja

škoš

olsk

i zbo

rnik

, nov

embe

r 201

0, št

evilk

a 6


SLOVENSKA VOJSKAPOVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ,IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

VOJAŠKOŠOLSKI ZBORNIK

Ljubljana, november 2010

VOJAŠKOŠOLSKI ZBORNIKPoveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje

November 2010, številka 6

ISSN 1581-5196

Odgovorni urednik: kapitan bojne ladje Ljubo Poles

Zbral in uredil:kapitan fregate Peter Papler

Jezikovni pregled:Urška Černešek

Organizacija:Andrej Telban

Izdalo:Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje

Založnik:Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje

Tisk: Tiskarna Formatisk

Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji.

© PDRIU

Vsebina

Nekatere možne vojaške implikacije v Jugovzhodni Evropi do leta 2030Peter Papler 9

Obnova, vzdrževanje, uporaba, finančni stroški in prihodnost bojnega tanka M-55 SDanilo Bračko 25

Analiza vpliva priseljevanja na popolnjevanje taktičnih enot v izraelskih oboroženih silahAljoša Kaučevič, Peter Papler 39

Analiza razlogov za oblikovanje in delovanje vaških straž – primer Ambrus 2006Kordiš Robert, Peter Papler 51

Primerjalna analiza ropov bank v Ljubljani in Stockholmu ter draguljarne v ParizuAndrej Košmrlj, Peter Papler 63

Analiza obrambne taktike Hezbolaha v drugi libanonski vojni leta 2006Andrej Kresnik, Peter Papler 75

Analiza operacije Dubrovka Borut Lončarič, Peter Papler 93

Analiza taktike in uspešnosti atentata na Zorana ĐinđićaDenis Brinovec 103

4

Analiza uspešnosti in izgub ob napadu na ameriški raketni rušilec USS ColeFranko Kukanja 113

Analiza neuspeha nizozemskega bataljona pri zagotavljanju varnosti v SrebreniciDavorin Osojnik 125

Možnosti sodelovanja enot Slovenske vojske v boju proti nekaterim oblikam organiziranega kriminalaDavorin Volgemut 141

Analiza učinkov napada upornikov na poveljstvo pakistanske vojskeMatjaž Žbogar, Peter Papler 155

Operacije, ki temeljijo na učinkih – analiza eksperimenta v živo na KosovuUroš Brenčič 167

Večparametrski model za izbiro bojnega oklepnega kolesnika 8 x 8 Slovenske vojskeGorazd Tomažič 183

Primernost popolnjevanja s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave – študija primera SlovenijeBojan Kovič 195

Analiza mednarodnega sodelovanja Slovenske vojske z vojskami držav Zahodnega BalkanaMarjan Zupančič 213

5

Vojaškošolski zbornik

Uvodna beseda glavnega urednika

Spoštovane bralke, cenjeni bralci Vojaškošolskega zbornika

Minilo je že kar nekaj let od zadnje izdaje našega glasila. Kar nekako zamrlo je njegovo izdajanje … Kakor koli, pred vami je nova številka. Upam, da bo pomenila nov zagon.

Želim si, da bi Vojaškošolski zbornik v prihodnje objavljal strokovne članke z vojaškega področja (predvsem vojaških ved) in da bi se v pripravo člankov vključil zlasti kader, ki se šola na posameznih izobraževalnih oblikah na Poveljniško-štabni šoli. Veliko častnic in častnikov se letno izobražuje v tej ustanovi, znotraj tega izobraževanja se napiše veliko seminarskih in zaključnih nalog z veliko dodano vrednostjo. Zakaj ne bi nekaterih rezul-tatov objavili, zakaj ne bi širši javnosti omogočili vpogleda v razmišljanja posameznikov o različnih vprašanjih?

Vsebino te številke je uredil moj nekdanji sodelavec, kapitan fregate Peter Papler, ki od prejšnjega meseca službuje v Natovem Poveljstvu korpusa za hitro posredovanje (Rapid Deployable Corps) v Solbiate Oloni (blizu Milana – Italija). Z njim sva se pred začetkom šolskega leta 2009/2010 dogovo-rila, da bo pri predmetih osnove metod vojaških ved na štabnem šolanju generacij in zaključne naloge na višjem štabnem šolanju 13. generacije študentom dal obveznost izdelati strokovne članke z vojaškega področja, ki jih bomo objavili.Rečeno, storjeno. Članki so pred vami – želim vam prijetno branje in upam, da se iz njih lahko kaj naučimo.

Kapitan bojne ladjeLjubo Poles,glavni urednik

7

Vojaškošolski zbornik

Spoštovani bralec!

Prispevki, zbrani v Vojaškošolskem zborniku, so rezultat dela slušateljev Poveljniško-štabne šole na štabnem in višjem štabnem šolanju pri osnovah metod vojaških ved in zaključnih nalogah. Profesionalni razvoj častnikov je neposredno povezan z analizami novosti na področju bojev in operacij, vpliva človeškega dejavnika in novih tehnologij ter oborožitvenih sistemov v nižjih oblikah oboroženega boja in objavljanja raziskovalnih rezultatov v strokovni javnosti. Potrebujemo strokovne razprave o pojavnih oblikah obo-roženega boja in pripravah na vodenje oboroženega boja. Za globalizacijo je značilna preobrazba vojne. Izraelski strokovnjak Martin van Creveld pri poskusu opredelitve »preobrazbe vojne« izhaja iz tega, da dosedanjih znanj in pravil o vojskovanju in bojevanju ne bo več možno uspešno uporabljati v »globalni družbi«, ker so zastarela, saj so nastala in bila empirično prever-jena pred skoraj štirimi stoletji v povsem drugačni svetovni ureditvi. Njegovo izhodišče je, da so bile vojne z odločilnimi cilji (kakršne smo poznali do konca preteklega stoletja) vojne med nacionalnimi državami, ki so nastale šele leta 1648 in so doživele vrhunec v obeh svetovnih vojnah v preteklem stoletju. Ker se bo v času globalizacije vloga nacionalnih držav razvitega dela sveta (»prvega sveta«) zmanjševala, povečevala pa vloga naddržavnih organizacij (EU, NAFTA …), se bo po njegovem predvidevanju zgodilo to, da bodo globalne vojne za vedno izginile iz »prvega sveta«. Ostale bi le še vojne med nerazvitimi državami in v njih, potekale bi v tretjem svetu. Ocenil je, da te vojne same po sebi sicer neposredno niso in ne bodo nevarne za »prvi svet«. Kar je in bo tudi ostalo nevarno, je njihova »nalezljivost«, saj v »prvem svetu« t. i. imunosti za vojne nikoli ne bo mogoče zagotoviti. Ker je vojna družbeni pojav, ker se sedanji svet in njegova družbena ureditev razlikujeta od sveta vojaških klasikov, je včasih težko pojasniti dosedanje dosežke vojaške znanosti in interakcije med dejavniki vojne in dejavniki oboroženega boja s paradigmami vojaških klasikov. Tudi zavezništvo se načrtno ukvarja s prilagajanjem na »nove vojne« skozi transformacijo. Del zavezništva je tudi Slovenska vojska, zato so v prvem delu predstavljeni rezultati projekta »Več prihodnosti«, ki ga je vodilo Zavezniško poveljstvo za transformacijo, sodelovali pa smo posamezniki iz različnih vojaških in civilnih organizacij iz držav članic in širše, tudi iz Centra za doktrino in razvoj iz Republike Slovenije. V nadaljevanju avtorji predstavljajo analize posame-znih pojavnih oblik oboroženega boja in ocenjujejo, kako bodo spremembe vplivale na Slovensko vojsko. Druga skupina avtorjev pa obravnava razvojne projekte Slovenske vojske in kako njihova uspešnost oziroma neuspešnost lahko vpliva na bojni potencial oboroženih sil še pred njihovo uporabo v »novih vojnah«.

8

Za raziskovanje so bili slušatelji, tokrat v vlogi raziskovalcev, časovno omejeni, poleg tega so imeli druge obveznosti, kljub temu pa je njihov prispevek k slovenski vojaški znanosti izjemen. Takih del do sedaj nismo objavljali. Vsi, ki menite, da bi analizo posamezne operacije, boja, bitke ali analizo učinkov razvojnih projektov na bojni potencial SV naredili bolje, ste vabljeni k oddaji prispevkov.

Kapitan fregatePeter Papler,gostujoči urednik

9

Vojaškošolski zbornikPeter Papler

Nekatere možne vojaške implikacije v Jugovzhodni Evropi do leta 2030

POVZETEK

V prispevku so predstavljeni nekateri rezultati delavnic kot del projekta »Več prihodnosti« Zavezniškega poveljstva za transformacijo, da bi lažje razumeli namen, cilje in uporabo rezultatov projekta. Pri tem je iz Repu-blike Slovenije sodeloval Center za doktrino in razvoj. Kot ena od metod dolgoročnega načrtovanja je bila uporabljena metoda scenarijev. V drugem delu je predstavljen razvoj oboroženega boja kot rezultat sprememb v varnostnem in vojaškem okolju, ki je v globalizaciji spremenil oblike poja-vljanja in tako vnesel spremembe v vojaško prakso in znanost. V tretjem delu so opisani rezultati zadnje delavnice projekta januarja 2009 v Atenah, namenjene ugotavljanju možnih vojaških posledic, posledic na poslanstvo in organizacijo vojsk Jugovzhodne Evrope. Namesto sklepa so predsta-vljeni rezultati delavnic v obliki prihodnjih gibal na Balkanu in v Jugovzho-dni Evropi ter scenariji prihodnjega razvoja regije, ki bodo bralcu omogo-čili oblikovanje lastnega mnenja o smernicah za oblikovanje strateškega koncepta obrambnega sistema Republike Slovenije kot temelja varnosti v negotovi prihodnosti.

KLJUČNE BESEDE

Jugovzhodna Evropa, strateško načrtovanje, metoda scenarijev, oborožen boj, vojaške implikacije.

1 Uvod

Namen prispevka je poglobiti razumevanje rezultatov projekta »Več priho-dnosti« Zavezniškega poveljstva za transformacijo (angl. Allied Command for Transformation – ACT) in predstaviti možno uporabo rezultatov projekta

10


na Jugovzhodno Evropo1. Projekt v bistvu pomeni pregled strateškega okolja do leta 2030, širše razumevanje varnostnih posledic in strateškega dialoga med državami. Rezultati opisujejo možni razvoj okolja, možne var-nostne grožnje in posledice za vojaške organizacije, izhajajoč iz predvide-nega razvoja okolja. Namen projekta2 je bil pospešiti in podpreti strateški dialog ter poenotiti pogled zavezništva na prihodnost. Brez skupnega razu-mevanja prihodnosti tudi ni skupne prihodnosti, zato se rezultati obravna-vajo pri vseh organiziranih razvojnih aktivnostih znotraj Nata, kot je razvoj novega strateškega koncepta, s katerim so se ukvarjali na konferenci vodij za transformacijo in konferenci poveljnikov vojaških šol. Rezultat dialoga bo nov strateški koncept zavezništva. Projekt je treba razumeti kot projekt na vojaškostrateški ravni, ki ga je vodil ACT, da bi ugotovili razvoj sveta in posledično vlogo zavezništva v prihodnosti. Projekt ni nadomestil obramb-nega načrtovanja in razvoja zmogljivosti, ki sta bolj tehnično usmerjena, predstavlja pa informacijski vhod v ta procesa. Študija kot rezultat projekta vključuje študijo gibal, proces ustvarjanja scenarijev možnih prihodnosti in študijo varnostnih in vojaških posledic.

Slika 1: Faze projekta »Več prihodnosti«

ŠTUDIJAGIBAL

GROŽNJE, VARNOSTNE POSLEDICE

ŠTUDIJAPRIHODNOSTI

Vir: Vmesno poročilo projekta »Več prihodnosti«, december 2008

1 Projekt je potekal od marca 2008 do marca 2009. Ožjo projektno skupino so predstavljali zaposleni v ACT. Vodja projektne skupine je bil brigadni general španskega letalstva Jose Demaria. Sodelovale so raziskovalne organizacije iz 46 držav. Iz Slovenije je v projektu sode-loval Center za doktrino in razvoj Slovenske vojske, in sicer v odlični družbi, kot so britanska King's College in International Institute for Strategic Studies (IISS), nizozemski Hague Centre for Strategic Studies, švicarski Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces, nemški Centre for Transformation in ameriški Center for Strategic and International Studies.

2 Posamezniki iz CDR so bili vključeni v štiri delavnice v organizaciji ACT, in sicer:

- delovna skupina ACT vodij za transformacijo, junij 2008, Berlin, prva faza projekta (polkovnik Andrej Osterman in avtor članka);

- delavnica v prvi fazi projekta, julij 2008, Budimpešta, prva faza projekta (polkovnik Vasilije Maraš);

- konferenca o razvoju konceptov in eksperimentiranju, november 2008, Oslo, druga faza projekta (polkovnik Ivan Mikuž in avtor članka);

- delavnica v tretji fazi projekta, januar, Atene, Grčija, tretja faza projekta (avtor članka).

11


2 Metode

V raziskavah vojaških vprašanj, ki obsegajo širša področja in različne vidike ter morajo biti opravljene v kratkem času (Žabkar 2004, 193), znanstvene metode ne morejo dati ustreznih in pravočasnih rezultatov. Vsakodnevne izkušnje so pokazale, da bolje kot človek pozna raziskovalno področje, hitreje odkriva bistvo, vzročno-posledične povezave in splošne zakonitosti razvoja. V praksi se izberejo vprašanja, nato pa ožji specialisti izvedenci za določena področja poskušajo poiskati odgovore na postavljena vprašanja. Bistvo metode je komunikacija med strokovnjaki v pisni obliki. Na projektu so kot »metodo metod« uporabili razvoj scenarijev prihodnosti, ki jo je razvil nekdanji vodja globalnega načrtovanja v Royal Dutch Shell Peter Schwarz in opisal v knjigi »The art of long view«, vključuje pa korake:1. določanje ciljev projekta;2. identifikacija razvojnih smernic in gibal (razvojne sile);3. razvoj mogočih prihodnosti (oblikovanje razvojnih scenarijev);4. zaključki glede gibal (vpliv gibal na razvoj sveta);5. šoki (nepričakovani dogodki) in prihodnost (posledice dogodkov za

razvoj sveta);6. ključni izzivi in posledice (za zavezništvo).

Za analizo vprašalnikov delavnic je bila uporabljena morfološka analiza. Scenariji so uporabni zlasti pri dolgoročnem načrtovanju in so temelj za oblikovanje oziroma preverjanje ustreznosti strateškega obrambnega koncepta, pa tudi za oblikovanje prihodnjih načrtov uporabe oboroženih sil. Prihodnji načrti uporabe so osnova za strateško načrtovanje oziroma izdelavo srednjeročnih razvojnih programov. Na dveh delavnicah Poveljniško-štabne šole (PŠŠ) je bila uporabljena enaka metoda kot na delavnicah projektne skupine ACT. Na delavnici je sodelovalo 37 zaposlenih SV, povprečna starost 39,2 leti, povprečno št. mesecev na mirovnih misijah 6,63, povprečno število let zaposlitve v Slo-venski vojski 15,2 leti.Kot vemo, je prihodnost negotova in je ni mogoče napovedati. Upora-bimo lahko samo aksiome, kot je Nostradamusov, ki je izhajal iz domneve, da se zgodovina ponavlja, in je tako napovedoval prihodnje dogodke. To domnevo bom tudi sam uporabil pri obravnavi modelov prihodnjih vojn v Jugovzhodni Evropi, ki so lahko podlaga za oblikovanje prihodnjih načrtov uporabe Slovenske vojske.

12


3 Razvoj vojaške vojne oziroma oboroženega boja

Z razvojem okolja in družbe se spreminja tudi oboroženi boj. Ker je vojna družbeni pojav, ker se sedanji svet in njegova družbena ureditev razlikujeta od sveta vojaških klasikov, je včasih težko pojasniti doseda-nje dosežke vojaške znanosti in interakcije med dejavniki vojne in dejav-niki oboroženega boja s paradigmami vojaških klasikov. Vojaškoteoret-ski termini iz Clausewitzevih del – težišče, masa, gravitacijska točka, energija udara, ravnotežje sil – so povzeti iz mehanike. Predvidljivost in linearnost naj bi imeli zasluge za ohranitev Newtonovega načina razmiš-ljanja v vojaški znanosti (tudi ekonomiji, sociologiji, zgodovini) več kot 200 let. Kaos3, novejša matematična disciplina, in ne socialni kaos, pa velja za paradigmo, da je za kompleksne dinamične sisteme (kot je obo-roženi boj) značilno, da njihovi deli medsebojno sodelujejo, tekmujejo, prehranjujejo ali so sami del prehranjevalne verige, združujejo, razdru-žujejo in podobno. Sistemi imajo notranjo dinamiko. Kljub temu da so tudi dolgoročno videti stabilno, se komponente sistema (vrste) nenehno prilagajajo ali izumirajo in skupaj z drugimi vrstami sestavljajo (eko)sistem. Prilagajanje ali izumrtje enega sistema ima »učinek domin« na sistem v

3 Teoretiki kaosa so ugotovili, da lahko kompleksni sistemi pridejo pod vpliv različnih vrst atrak-torjev. Nekateri potegnejo sistem v stanje ravnovesja oziroma blizu ravnovesja. Drugi atraktorji delujejo tako, da preoblikujejo sistem v popolnoma novo konfiguracijo. Ta prikazuje, kako lahko sistem preide pod vpliv različnih referenčnih točk, ki dejansko označujejo konkurenčne zveze. Natančno vedenje sistema je odvisno od tega, katera zveza prevlada. Pri pojasnjevanju, kako se lahko sistemi na ta način spreminjajo, so se začeli teoretiki kaosa osredotočati na razume-vanje tega, kaj se zgodi, ko je sistem »potisnjen« stran od svojega ravnotežja, proti stanju »na robu kaosa«. Na tej točki sistem naleti na tako imenovane »razcepne točke«, ki so kot križišča in vodijo k različnim prihodnostim. Na takšnih točkah se lahko energija sistema samoorgani-zira z nepredvidljivimi preskoki v različna sistemska stanja. Če lahko stari prevladujoči atraktor razprši energijo in nestabilnost, morebitne spremembe razvodenijo in sistem se vrne v prejšnje stanje. Če pa po drugi strani nov niz vplivov pridobi prevladujočo vlogo, lahko sistem »pritegne« energije za transformacijo v novo obliko. Razcepne točke in povezani atraktorji vedno obstajajo kot latentni potenciali znotraj katerega koli kompleksnega sistema. Signalizirajo potenciale za samoorganizacijo in evolucijo novih oblik. Kljub temu pa je razvojna pot sistema popolnoma nepredvidljiva, saj lahko zaradi kompleksnosti in nelinearnosti na videz nepomembne spre-membe povzročijo ogromne posledice. Splošno znan je t. i. »metuljev učinek«, ki pravi, da lahko majhna sprememba, kot je kriljenje metulja v Pekingu, vpliva na vremenske razmere v Mehiškem zalivu. Pod pogoji nelinearnosti in naključnosti lahko majhne spremembe, ki se lahko zdijo nepomembne, zaradi pojavnih značilnosti, ki jih sprožijo marginalne prilagoditve, povzročijo velike prekinitve ali kakovostne spremembe. Metulj ne povzroča novega vremenskega modela. Tako sklepanje je skladno s staro linearno logiko. Pomen metulja je v tem, da sproži majhno spremembo, ki morda skozi naslednjo majhno spremembo in nato še eno in še eno, za katero se pokaže, da je pomemben naključni katalizator sprememb, ki na koncu sistem premakne od vpliva enega atraktorskega vzorca do drugega.

13


celoti, lahko grozi s škodo eni vrsti in ustvarja priložnosti drugi. Določene spremembe včasih ne ogrozijo sistema, druge lahko povzročijo njegovo rast ali izumrtje. Zanimivo za kompleksni sistem je, da je nepredvidljiv. Ni mogoče zanesljivo predvideti, katera sprememba bo v njem povzro-čila katastrofalne spremembe. Ne zaradi našega nerazumevanja sistema, temveč zaradi vedenja sistema po pravilih, ki jih oblikuje in jih tudi spre-minja. Na vedenje sistema lahko vplivajo zunanji dejavniki ali zakoni, vendar vedenje sistema ni s tem natančno (linearno) določeno. Ljudje gradimo vse vrste socialnih struktur: družine, klane, socialne razrede, ulične tolpe, vojske, verske sekte, gospodarske organizacije, politične stranke, mafijo, državno administracijo, zavezništva in imperije, če jih omenim samo nekaj. Te strukture se vključujejo v socialno, ekonomsko in politično mrežo. Mreže pa tvorijo trge, volitve in vojne. Mreža in struk-tura ustvarjata svoja lastna pravila. Nepredvidljivost narave teh komplek-snih sistemov je razlog, da težko predvidimo rezultat oziroma posledice posameznih dogodkov. Seveda lahko pojasnimo ekonomske, politične in vojaške dogodke, ko so se enkrat že zgodili, konsistentno napovedova-nje razvoja dogodkov pa je zahtevna naloga. Ko rečemo, da sta politika in vojna nepredvidljivi, s tem ne mislimo, da sta brez vsakih pravil. Velika prednost v moštvu, tehnologiji, ekonomskih virih ali vojaškem znanju bo gotovo vplivala na rezultat posameznega dogodka. Evolucijske spre-membe pa imajo lahko tudi druge učinke. Nove ekonomski in socialni modeli, tehnološke inovacije, podnebne spremembe, demografska gibanja, vse to vodi k dramatičnim političnim in vojaškim spremembam. Akcije nasprotnika, trenje (t. i neizraba priložnosti v vojni), nepopolno znanje in spremembe (t. i. megla vojne) ter sreča (t. i. možnosti) povzro-čajo nove spremembe v vsaki evolucijski situaciji.Državljanske vojne, osamosvojitvene vojne (ko se posamezni narodi poskušajo odcepiti od zveznih držav in ustvariti svoje države ali se pri-ključiti drugim državam), (med)etnične spopade, verske spopade, tero-ristične akcije, akcije urbane in ruralne gverile, regionalne spopade in različne oblike množične represije, ki jih spremlja kršenje človekovih pravic, so pojavne oblike oboroženega boja v času globalizacije. Nedr-žavne soudeležence je v takih oboroženih spopadih danes veliko težje odvrniti od uporabe nasilja kot pa državno vodstvo, saj se zaradi razpr-šene infrastrukture in ker so skriti med civilisti, ne menijo za strateške konvencionalne in nekonvencionalne grožnje. Zato se danes namesto nekdanje kategorije vojskovališča (ki je dokaj natančno opredeljevala prostor potekanja vojaških operacij) zelo pogosto uporabljajo katego-

14


rije »krizno območje«, »območje kaosa« ipd., s čimer se pravzaprav želi poudariti, da gre za novo širše pojmovanje prostora in spektra spopada, ki ne obsega le področja vojaške konfrontacije, temveč tudi politično, gospodarsko, diplomatsko, obveščevalno, informacijsko, psihološko idr. Med vojnami4 na območju nekdanje Jugoslavije so se z ropanji, s posilstvi, požigi in pokoli civilnega prebivalstva »proslavile« paravojske, ki so jih vodili razvpiti kriminalci (»vojvode«). Za marsikom so bile raz-pisane tiralice Interpola in marsikdo je bil hkrati na plačilnih seznamih tajnih služb. Tako imenovane »nove vojne«, kot jih imenuje Mary Kaldor, v različnih oblikah so po padcu berlinskega zida značilnost vojn JV Evrope. Bistven vpliv na dogajanje v prihodnosti bodo imeli tudi tako imenovani šoki, enkratni dogodki, ki jih je težko napovedati, pandemija, uporaba orožja za množično uničevanje, naravne katastrofe. Vprašanje je tudi, kakšni bodo rezultati trenutne recesije, vsaka kriza navrže tudi diktatorje (Miloševič, Hitler). Mednarodna skupnost pa nima mehanizmov za pre-ventivno delovanje proti takšnim tipom. Tehnološke napovedi za prihodnji desetletji so hiter razvoj genetike, mikroelektronike, nanotehnologij, ki bo spremenil svet, kot ga poznamo danes.

4 Tako imenovane »nove vojne« so imele naslednje lastnosti. Prva (Žabkar 2004, 293) je, da so vse imele omejene cilje, omejene zemljepisne razsežnosti in omejeno število vojakov. Druga je, da se je v njih pojavljajo veliko udeležencev z različnimi cilji in da je na koncu prišlo do inter-nacionalizacije v obliki vojaškega posega mednarodnih sil; tako so se v Bosni in Hercegovini medsebojno spopadale enote milice Fikreta Abdića, vojske Republike Srbske, četniki iz vrst posameznih srbskih strank (»arkanovci«, »beli orli«, »plavi orli«, »šešljevci« idr.), pripadniki enot za posebne operacije ministrstva za notranje zadeve Srbije, enote JLA (na območju Drine), pripadniki armade BiH, pripadniki enot HVO, pripadniki redne hrvaške vojske in pripadniki hrvaških paravojaških enot (HSP). Podobno je bilo na Kosovu, ko so se med letalskimi raketnimi napadi Nata na ZRJ (leta 1999) spopadale enote OVK (UČK), enote srbskega ministrstva za notranje zadeve, srbski paramilitarci (»četniki«) in enote jugoslovanske vojske. Tudi zdaj lahko v Iraku opazimo, da na bojišču delujejo sunitske, šiitske in kurdske milice, prostovoljci in teroristi samomorilci iz drugih arabskih držav, novoformirane enote nove vojaške policije in vojske, prav tako pa ameriška vojska in pripadniki zavezniških enot ter številni tuji varnostniki, ki so jih najele zasebne korporacije in ki poskušajo zavarovati obnovitvene projekte, v katere so se vključile. Tretja lastnost spopadov je, da so utripali s spreminjajočo se intenzivnostjo in da so bili v njih oboroženi boji občasni in brez jasno začrtane fronte, pri čemer je bilo največ žrtev med civilnim prebivalstvom. Četrta lastnost je bila v tem, da so v njih vzporedno uporabljali najsodobnejše in najprimitivnejše orožje; in peta, da so dolgotrajni in da je v njih intenzivnost nasilja nihala med navideznim mirom, oboroženimi spopadi, vojno in mirovnimi operacijami, ki so jih spremljale (proti)teroristične akcije z množičnim izgubami med civilnim prebivalstvom. Ni naključno, da so bile Atene lokacija ene od dveh delavnic o vojaških implikacijah.

15


4 Rezultati in seznanjanje s teorijo

4.1 Rezultati projekta »Več prihodnosti«

Projektna skupina ACT je v že izdelanih študijah prihodnjega stanja5 sveta naslednja identificirala strateška gibala6, ki so jih izbrali sodelujoči strokov-njaki na delavnicah. Ta gibala naj bi bistveno prispevala k razvoju strate-škega okolja do leta 2030:- demografija, in sicer nadaljnja rast prebivalstva v državah v razvoju in

revnih državah skupaj z migracijami;- okolje, in sicer z onesnaževanjem in s pomanjkanjem vode;- energija, zlasti odvisnost sveta od neobnovljivih fosilnih goriv;- vladanje multinacionalk ob podpori zasebnih vojaških podjetij;- nove tehnologije, ki bodo spremenile podobo sveta, kot so genetika in

nanotehnologije.

Seveda bodo na prihodnost vplivala tudi druga gibala, pojavi, navsezadnje presenečenja v obliki šokov. Ugotovitve in hkrati ocena delavnic prve in druge faze projekta so bile, da bosta imela največji vpliv ob hkratni največji negotovosti na razvoj sveta na globalni ravni vprašanje virov (energije) in vladanje v svetu ali posameznih državah, iz tega pa so nastali štirje možni razvojni scenariji. Poudariti je treba, da so vsi štirje scenariji primer neu-spešnega razvoja sveta. Vojska se vedno pripravlja za tako imenovane slabe scenarije, in če je v regiji ali svetu vse v najboljšem redu, potem vojska običajno ni uporabljena. Najslabši možni razvoj od slabih možnosti je prevladovanje multinacionalk ob pomoči zasebnih vojaških podjetij ob hkratnem zmanjšanju vloge nacionalnih držav, virov (energije) za nadaljnji razvoj pa ni v potrebnih količinah. Torej izginotje nacionalnih držav, katerih vlogo prevzamejo multinacionalke, ki si seveda tudi prilastijo naravne vire. Posledice na spremenjeno varnost, ugotovljene v projektu:

5 Pred začetkom prve faze so člani ožje projektne skupine analizirali 17 študij prihodnjega razvoja strateškega okolja: študije ZN, projekt Millenium, študije vojsk držav članic (npr. Nemčije), študije nevladnih organizacij (npr. Greenpeace) in študije multinacionalk (npr. Royal Dutch Shell).

6 Poleg izbranih gibal so gibala, ki so skupna podlaga študijam, še:

- omrežja in komunikacije bodo povezali svetovno prebivalstvo; - urbanizacija, z nastajanjem večjega števila večdesetmilijonskih velemest;- terorizem in verski ekstremizmi, zlasti sodelovanje takšnih organizacij tudi z organiziranim

kriminalom;- globalizacija, zlasti posledice naglega razvoja in povezovanja sveta.

16


- grožnje prebivalstvu zavezništva, zlasti zaradi širjenja orožja za množično uničevanje;

- migracije, zlasti nenadzorovane in nezakonito priseljevanje;- napad na liberalnodemokratske vrednote in ideje;- meddržavni in notranje državni spori zaradi pomanjkanja virov7;- erozija nacionalne identitete in zmanjšanje interesa za lastno obrambo in

posledično večanje ogroženosti.

Znotraj projekta so bila ugotovljena samo bistvena gibala prihodnjega razvoja sveta, pri čemer so raziskovalci pred seboj imeli celoten svet in zlasti varnostno-vojaško območje. Prav tako smo dobili odgovor na vpra-šanje, kakšni so prihodnji varnostni izzivi za prebivalstvo in vrednote zave-zništva.

Slika 2: Matrika gibal razvoja prihodnosti

Ciljna zadeva

»Kakšni so prihodnji varnostni izzivi za prebivalstvo in vrednote zavezništva?«

migracije

ideologije

Spremenljivke

globalizacija

demografija

Ozadje

tehnologije

klimatske s.

Napovedljivi

Manjšanegotovost

Manjši vpliv Relevantni gonilniki za

določanje okvirov možnih prihodnosti

Večji vpliv

viri

države

OdločilniVelika negotovost


Cilj druge faze projekta je bil ugotoviti posledice razvoja, zlasti varnostne implikacije predvidenega razvoja dogodkov. Bistveni sklepi so predstavljeni na sliki 3.

7 Pri pomanjkanju virov je treba vire širše razumeti, in sicer tako naravne (nafta, plin, voda) kot umetne (dostop do izobrazbe, znanja, zdravih življenjskih okoliščin). Posebno obliko virov pred-stavlja tudi javno dobro. Avtorji danes med javno dobro štejejo tudi novo ustvarjeno znanje, ki je namenjeno splošnemu človeškemu razvoju, znotraj tega pa tudi internet. Zlasti prihajajoče brezžične komunikacije in prost dostop do informacij, programov se imajo za javno dobro, javna dobrina pa že po definiciji mora biti na razpolago vsem prebivalcem.

17


Slika 3: Ocena posledic razvoja odločilnih gibal prihodnosti

Tekmovanje držav za vire. Nacionalizem v z viri bogatimi državami.Z viri revne države sklepajo dogovore z viri bogatimi državami.

Širjenje vpliva bogatih držav na območja, bogata z energijo, in globalno širjenje njihovega vpliva.

Multinacionalke ponujajo državljanske servise. Premik lojalnosti državljanov z nacionalnih držav na multi-nacionalke.

Multinacionalke zagotav ljajo energijo potrošnikom. Zaseb-na vojaška podjetja postanejo ključni vojaški »igralci«.

Dominacija nedržavnih akterjev

Globalno energijsko ravnotežjePonudbapresega

povpraševanje

Povpraševanje presega ponudbo

Dominacija nacionalnih držav

Vl

ad

an

je


Scenariji prihodnosti, rezultat druge faze projekta, so poimenovani:1. temna stran ekskluzivnosti,2. zavajajoča stabilnost,3. spopad novosti,4. nova politična moč.

Na sliki 4 so grafično predstavljeni štirje mogoči scenariji s kratkim opisom.

Slika 4: Scenariji možnih prihodnosti

1) Temna stran ekskluzivnostiNegativen vpliv na ekonomijoIzkoriščanje ljudiDestabilizacija predhodno trdih vlad Domač nered, konflikti med prebivalstvomKršenje mednarodne zakonodaje

2) Zavajajoča stabilnostNegativen vpliv na ekonomijoSocialni nemiriOrganizirani kriminalKršenje teritorialne integriteteZmanjšana volja za porabo vojske

5) Spopad novostiNegativen vpliv na ekonomijoIzkoriščanje ljudiAsimetrične varnostne grožnjeIzkoriščanje državnih in zasebnih inovacijIzzivi varnosti vs. osebne svoboščineIzzivi monopolu uporabe vojske (PMC)Načeti državne skupnostiIzkoriščanje komunikacijskih sistemov

Dominacija nedržavnih akterjev

Ponudba presega povpraševanje

Povpraševanje presega ponudbo

Dominacija nacionalnih držav

4) Nova politična močNegativen vpliv na ekonomijoIzkoriščanje ljudiAsimetrične varnostne grožnjeOborožen spopad večjih razsežnostiUporaba WMDZmanjšan vpliv mednarodne skupnosti na reševanje konfliktovNačeta kohezija zavezništva

Vir: Poročilo projekta »Več prihodnosti«, december 2008

18


V fazi odkrivanja virov groženj je bilo identificiranih šest različnih kategorij groženj, in sicer supermočni posamezniki, nedržavni ekstremistični akterji, organizirani kriminal, šibke države, konfrontirani imperiji in podnebne spre-membe (tudi spremembe v naravi). Za Slovenijo pa so seveda najpomemb-nejše posledice neuspešnega razvoja v svetu na regijo.

4.2 Nekateri dejavniki, ki bodo vplivali na razvoj v Jugovzhodni Evropi

Delavnica v Atenah je bila dvanajsta po vrsti, okrogle mize in delavnic v okviru projekta »Več prihodnosti« od maja 2008 pa so se udeležili pred-stavniki 45 držav in strokovnjaki iz teh držav in organizacij, med njimi tudi Center za doktrino in razvoj, ki sestavljajo ključna telesa projekta »Več pri-hodnosti«. Za udeležbo smo se odločili zato, da bi pripomogli k boljšim rezultatom projekta, poleg tega pa Atene niso bile naključno izbrane. V »novih vojnah«, ki so se odvijale v zadnjem desetletju preteklega stoletja na Balkanu, je mogoče ugotoviti modele prihodnjih »novih vojn«. Vsaka delav-nica ima nekaj uvodničarjev, strokovnjakov za posamezna vsebinska vpra-šanja, tako tudi delavnica v Atenah. Filis (2009) je poskušal odgovoriti na vprašanje, če je vrnitev Rusije8 stabilizacijski dejavnik v regiji. Poudaril je, da je ruska zunanja politika v zadnjem desetletju polna nihanj, skupna zna-čilnost ravnanj pa je, da je Rusija nezanesljiv partner, zlasti zaradi pomanj-kanja sistematične zunanje politike. Nihanje Rusije med zavezništvom z Zahodom in s Kitajsko s stališča zahodnih držav seveda predstavlja boljšo izbiro zavezništvo z Zahodom. Ni pa pričakovati, da bo Rusija zanesljiv strateški partner. Zahod je že danes odvisen od ruskega plina – Evropa porabi skupaj 40 odstotkov ruskega plina, 30 odstotkov alžirskega in 25 odstotkov norveškega ter 30 odstotkov ruske nafte in 45 odstotkov nafte z Bližnjega vzhoda. Do leta 2030 naj bi se ob sedanjih težnjah odvisnost Zahoda od ruskega plina in nafte s sedanjih 40 in 30 odstotkov dvignila na 80 in 90 odstotkov. Po drugi strani pa je Rusija odvisna od prodaje nafte in plina bogatemu Zahodu, saj večino prihodka nameni za socialne transferje.Predstavitev Papasotiriouja je temeljila na predpostavkah, da bo Nato leta 2030 še obstajal in da bo EU dobila svoje zunanje meje (končana

8 Tukaj ne morem mimo negotove prihodnosti Ukrajine. Šibko vladanje in slabe gospodarske razmere bi lahko razdelili Ukrajino na dva dela. Na polotoku Krim je npr. več kot 70 odstotkov ruskega prebivalstva. Če primerjam Ukrajino danes in Poljsko pred začetkom druge svetovne vojne, je delitev države na dva dela verjeten scenarij za razvoj dogodkov v prihodnosti. Gospo-darske posledice za Evropo niso zanemarljive. Samo zadnja »plinska vojna« je v določenih državah, zlasti vzhodnoevropskih, povzročila krizo, prekinitev proizvodnje, prekinitev opravljanja dejavnosti v javnih ustanovah, šolah.

19


širitev). Predpostavke ogrožata zlasti dve težnji v regiji, in sicer rast nacio-nalizma in ekonomska kriza, ki bo v regiji izrazita. Gospodarstvo držav v JV Evropi ni v najboljši kondiciji. Demografske težnje v širši regiji zaznamuje izjemna rast muslimanskega prebivalstva in upad krščanskega. Težnje so podobne tudi zunaj regije. V Rusiji naj bi bilo ob enakih usmeritvah v vojski leta 2040 več muslimanov kot pravoslavcev. V Grčiji predstavljajo težave tudi migracije; selitveni prirast je večji od naravnega. Pričakovane so težave, zlasti zaradi neintegracije priseljencev v družbo, podobno kot v Franciji leta 2008. Prevozne poti, zlasti vodne, so zaradi Bosporja že danes izkoriščene in ladijski prevoz skozi ožino se ne da več povečevati, posledično ni mogoče povečati morskega prevoza nafte in plina. Širjenje orožja za množično uničevanje v regiji pa bi lahko povzročilo »nukleariza-cijo« Balkana. Če Iran postane jedrska sila, bi to postala tudi Turčija, v nadaljevanju zelo verjetno tudi Grčija, in v JV Evropi bi imeli minijedrsko oborožitveno tekmo. Drougosa je predstavil pogled na varnostna tveganja oziroma grožnje v regiji do leta 2030, in sicer:– tako imenovane hibridne vojne (terorizem, kriminal, asimetrične zmoglji-

vosti nasprotnih strani);– prihodnje teroristične grožnje, zlasti na morju;– širjenje orožja za množično uničevanje in balističnih raket;– energetska vprašanja, zlasti prevoz ruskega plina in nafte v Evropo;– kosovska prihodnost, država še ni sprejeta v ZN, Srbija si želi ozemelj-

ske delitve Kosova, po drugi strani pa obstaja tudi ideja »Velike Albanije« (Albanija + Kosovo + zahodna Makedonija + del zahodne Grčije + Sandžak);

– nejasna prihodnost daytonskega sporazuma;– naravne katastrofe v luči podnebnih sprememb in zlasti pogosti požari;– trgovina z orožjem v povezavi s kriminalnimi združbami;– varnost jedrskih elektrarn v regiji (omenjena tudi JE Krško);– nenadzorovano širjenje prenosnega raketnega orožja (protiletalskega in

protioklepnega).

Težava celotne JV Evrope je korupcija, obravnaval jo je Skliris, zlasti pa pomanjkanje državnih in regijskih načrtov za boj proti korupciji. Vse države JV Evrope so tudi visoko na svetovni lestvici korumpiranosti9. Korupcija je pogojena tudi zaradi preteklih balkanskih vojn, kjer so politični in vojaški voditelji med vojno tudi voditelji zdaj, kar onemogoča preiskovanje korupcij-skih in kriminalnih dejanj iz vojnih časov in nadaljevanje enakih vzorcev delo-vanja tudi v miru. Zlasti je bila poudarjena velika stopnja korupcije v politiki

9 Uvrščenost balkanskih držav in držav JV Evrope, tudi uvrščenost Slovenije, si bralec lahko ogleda na www.transparency.org.

20


in posledično pomanjkanje podpore preiskovalnim dejanjem. Govorec je poleg korupcije in pomanjkljivega boja proti njej izpostavil tudi pomanjkanje transparentnosti in preglednosti. Regijo zaznamuje tudi močan organizirani kriminal, ki ga je med vojnami v nekaterih državah sponzorirala tudi politika. V zadnjem obdobju pa so organizirane kriminalne združbe svojo dejavnost začele širiti v Evropo (rop draguljarne v Parizu)10. Ekonomska kriza, šibka gospodarstva in podnebne spremembe pa bi lahko skupaj s težavami pri preprečevanju korupcije (preprečevanje je do tisočkrat cenejše kot poznejše saniranje) državam povzročile dodatne težave, zlasti notranje. Roussos je predstavil demografske usmeritve v zvezi z muslimani v državah JV Evrope, in sicer po visokem odstotku celotnega prebivalstva odstopa muslimansko (brez Turčije):- Albanija – 70 odstotkov,- Bosna in Hercegovina – 45 odstotkov,- Makedonija11 – 35 odstotkov,- Kosovo – 85 odstotkov, - Bolgarija – 13 odstotkov.

Razlika med muslimani v regiji in evropskimi muslimani je zlasti v tem, da muslimani v evropskih državah zahtevajo le verske pravice, v JV Evropi pa tudi politične. Slaba integracija muslimanov v družbo pa je težava vseh jugo-vzhodnoevropskih držav z manjšim deležem muslimanskega prebivalstva. Razlika je tudi v tem, da je prirast muslimanskega prebivalstva v Evropi rezultat migracij, v JV Evropi pa naravnega prirasta. Zaznan je tudi vpliv globalnih muslimanskih intelektualcev. Varnostna tveganja so zlasti v različ-nih razlagah Korana, in sicer med tradicionalnimi muslimani in vahabiti. Ti vzpostavljajo tudi globalno mrežo oziroma se povezujejo na globalni ravni v tako imenovani globalni džihad12.

10 Vprašanje organiziranega kriminala v regiji je opisal Glenny (2008). Nezakonita trgovina s cigaretami (2008, 32) je potekala na relaciji Bar–Bari, z mamili Turčija–Sofija–Veliki Trnovac (Srbija)–Priština–Bar–Bari, z belim blagom pa na relaciji Beograd–Sarajevo–Zagreb–Ljubljana in na zahod. Kot je razvidno iz tihotapskih poti, organiziranega kriminala prav nič ne motijo vojne, nasprotno, zaradi vojn sodelovanje med organiziranimi kriminalnimi združbami ni prene-halo.

11 Območje z velikim konfliktnim potencialom je prav gotovo Makedonija. Po eni strani težave z Grčijo zaradi imena države in posledično blokiran vstop v evro-atlantske povezave ter po drugi strani demografske smernice bi lahko v prihodnosti povzročili podoben scenarij kot na Kosovu leta 2007.

12 Vloga Turčije na Balkanu je po eni strani pomembna zaradi možnih sporov z Grčijo, kljub temu da sta obe državi članici Nata. V preteklem obdobju so taki spori že izbruhnili, kar je dokaz, da stoodstotne varnosti ni niti v zavezništvu. Druga, vojaška stran pa pomeni dejstvo, da je turška vojska največja v regiji, vsaj po številu vojakov, in kot taka predstavlja največjo resnično vojaško moč v regiji.

21


5 Namesto sklepa

Na višjem štabnem tečaju Poveljniško-štabne šole je potekala delavnica ugotavljanja gibal, ki bodo poleg gibal na globalni ravni označili prihodnji razvoj v širši regiji, in sicer:- slabi medsosedski/meddržavni odnosi;- organizirani kriminal, zlasti trgovina z orožjem;- šibko pravosodje posledično korupcija;- šibko gospodarstvo.Največjo negotovost in največji vpliv v prihodnosti bodo po ocenah sluša-teljev imeli:- slabi medsosedski/meddržavni odnosi v povezavi z nestabilnimi razme-

rami znotraj posameznih držav;- organizirani kriminal in korupcija.

Najslabši možni scenarij so zelo slabi medsosedski in meddržavni odnosi, notranja nestabilnost držav ter razmah organiziranega kriminala in korup-cije tudi čez regionalne meje, kar lahko povzroči nove vojne v širši regiji. Matrika gibal je predstavljena na sliki 5, sam pa sem odgovoril na vpraša-nje, kakšni so prihodnji varnostni izzivi za prebivalstvo in vrednote narodov JV Evrope. Medsebojno usklajena ocena slušateljev je bila, da nove vojne na Balkanu in širši regiji niso izključene oziroma so celo zelo verjetne, pravkar končane vojne namreč niso odstranile vzrokov, temveč so njihovo reševanje prestavile v prihodnost.

Slika 5: Matrika gonilnikov razvoja prihodnosti JV Evrope

migracije

ideologije

Spremenljivke

globalizacija

demografija

Ozadje

tehnologije

podnebne s.

Napovedljivi

Manjšanegotovost

Manjši vpliv Relevantni gonilniki za

določanje okvirov možnih prihodnosti

Večji vpliv

viri

države

OdločilniVelika negotovost

Vir: Rezultati delavnice »Več regijskih prihodnosti«, september 2008

22


Prihodnost JV Evrope in varnostne posledice tudi na Slovenijo lahko strnem v scenarije13 na sliki 6.

Slika 6: Scenariji možnih prihodnosti JV Evrope

Obvladovanje vodstva držav s strani kriminala, povezanega z ideologi.Širjenje belega blaga, mamil in orožja za množično uničevanje.Uvoz kriminala.

Dominacija naddržavnih organizacij

Krepitev pravne države

Organizirani krimi-nal (korupcija)

Dominacija verskega nacionalizma

Širjenje vpliva verskega nacionali zma in ekstremizma –muslimanskega,krščanskega,pravoslavnega.

Obvladovanje vodstva držav s strani kriminala, povezanega z ideologi.Širjenje belega blaga, mamil in orožja za množično uničevanje.Uvoz kriminala.

Nadnacionalne organizacije nadomestijo del funkcij nacio-nalne države. Premik lojalnosti državljanov z nacionalnih držav na nadnacionalne združbe.

Vl

ad

an

je

Kolapsi držav

Vir: Lastna analiza

Scenariji prihodnosti so poimenovani:1. evropska prihodnost,2. balkanski kalifat,3. mafijska konfederacija,4. velika država.

Namesto sklepa navajam štiri hipotetične modele vojaških operacij kot podlago za prihodnje načrte uporabe, ki so jih udeleženci delavnic ocenili kot najverjetnejše načine uporabe SV do leta 2030:- hibridne operacije (model bitke14 »Bosna«, operacije proti nacionalistič-

nim, etičnim in kriminalnim organizacijam);

13 Ti scenariji predstavljajo samo poskus prikaza prihodnjega razvoja do leta 2030 v Jugovzho-dni Evropi. Predstavljene scenarije je treba v nadaljevanju s strokovnjaki obravnavati skladno z delfi metodo, jih izkoristiti za ustvarjanje drugih idej. Posebno zanimiva bi bila obravnava v luči sedanje globalne ekonomske krize, ki bo vplivala tudi na razvoj vojaških potencialov v regiji. Zaradi slabega gospodarskega položaja večjega dela držav pa lahko nastane tudi kolaps posa-meznih držav, kar bi lahko delovalo kot sprožilo za sproščanje konfliktnih potencialov.

14 Bralec se morda sprašuje o uporabnosti »modela bitke Bosna«. Ta služi za oblikovanje hipote-tičnega načrta prihodnje uporabe oboroženih sil v operaciji. Analiza operacije v vojni v Bosni pa predstavlja temelj za načrtovanje scenarija prihodnje vojne.

23


- sodelovanje v skupnih operacijah v zavezništvu na celotnem območju delovanj (model bitk »Kosovo«, vojaške (in) policijske koalicijske mirovne operacije);

- uporaba oboroženih sil ob naravnih katastrofah (model bitke »Slovenija«, vojaška obramba države in odpravljanje naravnih katastrof);

- operacije proti nedržavnim organizacijam (model bitke »Srbija«, operacije proti nedržavnim organizacijam).

Sklepi iz projekta ACT »Več prihodnosti« so lahko eden od temeljev za razpravo o strateškem konceptu Slovenske vojske v prihodnosti, ki se odpira v slovenski javnosti in politiki ob prehodu v novo desetletje. Razprava je seveda potrebna in ne bi smela potekati brez vojaških profesionalcev. Da je prihodnost mogoča brez vojn, ni pričakovati, kakšna pa bo, kakšna bo njihova zunanja in notranja dinamika, kakšne bodo posledice za oborožene sile, države in prebivalstvo, o tem so podrobneje strokovno pisali slušate-lji različnih tečajev Poveljniško-štabne šole SV. Prispevke je treba razumeti kot prispevke vojaških profesionalcev, sicer na taktični ravni, k oblikovanju novega strateškega obrambnega koncepta in znotraj tega tudi obsega in strukture, oborožitve, doktrine, vojaškega šolstva, usposabljanja in urjenja ter potrebnih sredstev za oborožene sile Republike Slovenije.

6 LITERATURA IN VIRI

1. Drougos, A. 2009. Future Asymmetric Threats in the Balkans – S. E. Europe Military implications. Atene: Zavezniško poveljstvo za transforma-cijo.

2. Filis, C. 2009. The effect of Russia’s re-engagement in South East Europe and the regional contribution to European energy security. Atene: Zavezni-ško poveljstvo za transformacijo.

3. Glenny, M. 2008. Mc Mafia – Crime withouth frontiers. London: The Bodley Head.

4. http://transnet.act.nato.int (19. 8. 2008).5. Papasotiriou, H. 2009. South East Europe’s Security Environment by

2030. Atene: Zavezniško poveljstvo za transformacijo. 6. Roussos, S. 2009. Islam in the Balkans – A New Geostrategic Factor?

Atene: Zavezniško poveljstvo za transformacijo.7. Schwartz, P. 1991. The Art of Long View. Cambridge.8. Skliris, S. 2009. Transparency: The Foundation of Global Peace, Security

and the Contribution of NGOs. Atene: Zavezniško poveljstvo za transfor-macijo.

9. Žabkar, A. 2004. Marsova dediščina. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

24

25

Vojaškošolski zbornikDanilo Bračko

Obnova, vzdrževanje, uporaba, finančni stroški in prihodnost bojnega tanka M-55 S

POVZETEK

S člankom želim spodbuditi strokovno javnost k intenzivni strokovni razpravi o tankih M-55 S, kaj se z njimi dogaja, v kakšnem stanju so, kdo so lahko uporabniki tankov, in predstaviti svoje mnenje o prihodnosti teh materi-alnih sredstev v Slovenski vojski (SV). V prvem delu članka so predsta-vljene bistvene razlike med tankom T-55 in preoblikovanim M-55 S. Tanke je obnavljal zunanji izvajalec, podjetje Stroji in tehnološka oprema Ravne (STO Ravne), v sodelovanju s predstavniki SV. Projekt je trajal od 1994 do 2001 in zanj se je porabilo veliko proračunskih finančnih sredstev. Po predaji preoblikovanih tankov v 74. oklepno-mehanizirani bataljon (74. OKMB) vse do leta 2006, ko so se konzervirali in uskladiščili v Vojašnici Pivka, se je M-55 S uporabljal za urjenje tankovskih posadk, z njim so se izvajale taktične vaje in bojno streljanje. Novi vgrajeni sistemi in njihova uporaba so dajali zadovoljive rezultate z veliko zanesljivostjo delovanja in brezhibnosti in so s tem tudi upravičevali izvedbo projekta in spremljajoče stroške. Danes so obravnavani tanki dolgoročno konzervirani in služijo še samo operativni rezervi SV1 (Vojaška doktrina 2006, 105). Organiziranost oklepnih enot v SV se je porušila, reorganizacije SV niso več predvide-vale tako močnih in številnih oklepnih enot. V primerjavi z nejedrskimi člani-cami Nata je SV po razmerju števila bojne tehnike na prebivalstvo in števila vojakov na repu uvrstitve. V drugem delu članka so prikazani rezultati manjše raziskave trenutnega dogajanja na tankih. V zaključku so opisani lastni pogledi na prihodnost tanka M-55 S. Pridobljeni rezultati in mnenje so lahko odgovornim pred-stavnikom SV, Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MO RS) in države izhodišče pri strokovnih razpravah in sprejemanju odločitev o nadalj-njih dejavnostih s preoblikovanimi tanki M-55 S.

KLJUČNE BESEDE

Tank, vzdrževanje, uporabnost, modernizacija, obnova.

1 Operativna rezerva SV je posebna kadrovska in materialna rezerva, ki omogoča dopolnitev in povečanje zmogljivosti sil SV ter prevzemanje določenih nalog pri vojaški obrambi.

26

Obnova, vzdrževanje, uporaba, finančni stroški in prihodnost ...

Uvod

Nenehne reorganizacije SV in zdaj tako imenovana transformacija so pov-zročile, da se je število oklepno-mehaniziranih enot s štirih oklepno-meha-niziranih bataljonov zmanjšalo na en bataljon. Ostal je 45. oklepni bataljon (45. OKB) s svojim kadrom in z združeno tehniko preostalih bataljonov v Vojašnici Pivka. Pred osmimi leti je še takratni 74. OKMB (današnji 74. motorizirani bataljon) v operativno uporabo sprejel 30 obnovljenih tankov M-55 S, za katere je bilo rečeno, da se je z njihovim preoblikovanjem povečala doba uporabnosti za 10–15 let, kar pomeni do leta 2016. Projekt preoblikovanja je trajal od 1994 do 2001 pri zunanjem izvajalcu STO v Ravnah. Celotna obnova tankov je stala 52,5 milijona evrov. Tanki so danes v operativni rezervi SV v Vojašnici Pivka, kar je za davkoplačevalce precej prijazno, saj je strošek bistveno manjši, kot pa je njihovo enoletno opera-tivno delovanje v enoti. Z modernizacijo tankov so se povečale ognjena moč, mobilnost, bojne sposobnosti in varnost posadke. Slovenija je pod vplivom tujih svetovalcev sprejela veliko nasvetov o nepotrebnosti »ofenziv-nih« oborožitvenih sistemov, češ »saj nas ne bo nihče napadel«. Obravna-vani tank M-55 S je vsekakor žrtev takega prepričanja, menim pa tudi, da bo morda prihodnja žrtev tudi celotna zvrst oklepnih enot.

Metode

V raziskavi stanja tanka M-55 S, kjer se opisujejo dejstva in postopki obnove tankov T-55, je bila uporabljena deskriptivna metoda. S statistično metodo in z metodo analize2 so povzeti ključni dejavniki, ki so pomembni za rezultat raziskave, podatki pa so statistično prikazani v razpredelnicah in grafih. Poskušal bom potrditi hipotezo, da je MO RS porabil veliko finanč-nih sredstev za uresničitev projekta obnove tankov T-55 in da ima SV v svojih skladiščih še vedno obnovljene tanke M-55 S, vendar sta zmožnost njihove uporabe in prihodnost vprašljivi.

2 Pri določanju metod, hipoteze in sklepa za izdelavo članka mi je veliko pomagala vsebina knjige Marsova dediščina (Žabkar 2004, 62–252).

27


Rezultati raziskave

Primerjava T-55 in M-55 S

V razpredelnici 1 je prikazano le nekaj taktično-tehničnih lastnosti osnov-nega tanka T-55 in pozneje preoblikovanega tanka M-55 S.

Razpredelnica 1: Primerjava podatkov med M-55 S in T-55Modificiran in obnovljen tank M-55 S T-55

Tip vozila srednji tank srednji tankPoreklo SLO (ruski, češki, poljski) ruski, češki, poljskiPosadka 4 4Oborožitev – top 105/L51, kaliber NATO 105 mm D - 10T2S, kaliber 100 mmOborožitev – mitraljez sovprežni mitraljez PKT (7,62 mm) sovprežni mitraljez PKT ali SGMT (7,62 mm)Oborožitev – PAM protiavionski mitraljez PAM DSK (12,7 mm) protiavionski mitraljez PAM DSK ( 12, 7 mm)Strelivo 36 x 105 mm, 250 x 12,7 mm, 2800 x 7,62 mm 43 x 100 mm, 300 x 12,7 mm, 3500 x 7,62Višina 2390 mm 2350Širina z bočno zaščito 3500 mm 3270Masa 40.000 kg 36.000 kgKlirens 440 mm 440 mmMotor V 55, 447 kW (612 KM) V 55, 427 kW (580 KM)Največja hitrost 55 km/h 50 km/hVertikalna ovira 800 mm 800 mmJarek 2,7 m 2,7 mBredenje do 1,4 m do 1,4 mOklep reaktivni ERO + 39–203 mm 39–203 mmProtipožarni sistem da – novi sistem daRKB-zaščita delno delno

Vir: Kočevar 2008, str. 164 in 2643

Modernizacija tankov M-55 S

Slovenska vojska je med letoma 1994 in 2001 z zunanjimi izvajalci moder-nizirala tanke T-55 ruske in poljske proizvodnje. Celotna obnova je stala 52,5 milijona evrov, to je na bojno vozilo 1,75 milijona. Delež tujih podjetij pri obnovi tankov je bil 60 odstotkov, domačih podjetij pa 40, pri čemer smo tujim družbam plačali v obliki protidobav domače proizvodnje, kar torej pomeni, da je bil delež domače proizvodnje 64 odstotkov. Za obnovo tankov se je porabilo 35 odstotkov vrednosti naložbe, za modernizacijo 31 odstotkov, za razvoj in nakup streliva pa po 17 odstotkov vrednosti naložbe. Povprečna starost tankov, ki smo jih obnovili, je bila 35 let, kajti SV jih je nasledila od Jugoslovanske ljudske armade. Zaradi starosti smo morali

3 Podatki so preverjeni tudi v reviji Obramba 1998, str. 8 in 11.

28


obnoviti vse izrabljene dele in sisteme, s čimer se je podaljšala tudi uporab-nost za 10–15 let. Prvi prototip je bil izdelan 1996 in je bil predstavljen na vaji »Drava 96«4. Namen modernizacije tankov T-55 je bil izboljšati bojne sposobnosti, povečati ognjeno moč, bolje zaščititi posadko in povečati mobilnost.

Razpredelnica 2: Razdelitev finančnih sredstev za modernizacijo M-55 SStroški projekta v EUR Domača podjetja Evro Tuja podjetja Evro SKUPNO

Delež podjetij pri obnovi 52,500.000 0,4 21,000.000 0,6 31,500.000 52,500.000Proti dobave SLO podjetij vrednost protidobav SLO podjetij je bila 40 % 12,600.000Dejansko skupno 0,64 33,600.000 0,36 12,600.000 52,500.000

Vir: Pišlar 2001

Graf 1: Razdelitev finančnih sredstev po sklopih porabe pri obnovi tankov M-55 S

0 10 20 30 40 50 60

Prikaz v % in EUR

Strelivo

Razvoj

Modernizacija

ObnovaSkl

op

po

rab

e

8,9

38

,92

5

1717

313

5

16,2

8

18,3

8

%

v mio. EUR

Vir: Na podlagi podatkov iz razpredelnice 2 lastna izdelava pri predmetu metode vojaških ved

Razpredelnica 3: Razdelitev porabe finančnih sredstev glede na dejavnost v projektu

Poraba finančnih sredstev 52,500.000 V evrihObnova 35 % 18,375.000Modernizacija 31 % 16,275.000Razvoj 17 % 8,925.000Strelivo 17 % 8,925.000SKUPNO 100 % 52,500.000

Vir: Pišlar 2001

4 Leta 1996 so na vaji »Drava 96« predstavili prvi prototip tanka M-55 S. Od takrat so ga večkrat izboljšali, testirali so hodni del in oklep, preizkušali so optoelektronske naprave in oborožitveni sistem, izvedli so sklepna poligonska testiranja z bojnim streljanjem (Dnevnik 2010).

29


Graf 2: Delež domačih in tujih podjetij

0 20 40 60 80

Primerjava v % in EUR

Tuja podjetja

Domača podjetja

Izvo

r p

od

jetja

%

EUR

EUR; 18,9%; 36

EUR; 33,6EUR; 33,6

Vir: Na podlagi podatkov iz razpredelnice 3 lastna izdelava pri predmetu metode vojaških ved

Z nadgradnjo topa kalibra 100 mm v standardni Natov kaliber 105 mm se je povečala ognjena moč, cev topa pa se je s toplotno izolacijsko oblogo, ki zmanjšuje krivljenje za več kot 70 odstotkov in tako povečuje verjetnost prvega zadetka, zaščitila pred vremenskimi vplivi. Sodobno novo tankov-sko strelivo kalibra 105 mm je vplivalo na povečanje ognjene moči tankov, saj kinetični izstrelek na razdalji 2000 metrov lahko prebije tudi več kot 300 mm debel oklep. Zraven kinetičnega streliva sta v kompletu tanka še kumulativni in rušilni izstrelek (HEAT, HESH, APFSDS)5. Večja varnost članov posadke je omogočena s superblazer reaktivnim oklepom (ERO), ki je spadal v svetovni vrh dosežkov na področju dodatne zaščite pred kumu-lativnimi in visokoeksplozivnimi telesi. Na obeh straneh tanka sta vgrajena dva metalca dimnih min, ki ustvarita dimno zaveso iz gorečega rdečega fosforja. Obnovljen hodni del je zaščiten pred kumulativnimi izstrelki z večslojnimi negorljivimi gumami, katerih namen je predčasno aktiviranje izstrelkov, preden ti dosežejo vitalne dele tanka. V tanku je vgrajen tudi nov sistem za protipožarno zaščito in detekcijo za gašenje požara v tanku. Dodatna zaščita je omogočena tudi z vgrajenim detektorjem laserskega in infrardečega sevanja, ki poveljniku tanka na prikazovalniku posreduje podatek o vrsti in smeri obsevanja z laserskim žarkom. Nov sistem za vodenje in usmerjanje tankovskega ognja (EFCS 3-55 B) omogoča stre-ljanje v premiku in gibanju z visoko verjetnostjo zadetka, učinkovito nočno opazovanje in bojno delovanje. Učinkovitost sistema je povečana tudi z vgradnjo poveljniškega sistema za prevzem namerilčevih aktivnosti v tanku (COMTOS-55 S), ki poveljniku zagotavlja, da na svojem zaslonu nadzo-ruje postopke namerilca in lahko vedno prevzame vse njegove funkcije. Pri vozniku tanka je vgrajena tudi kombinirana dnevno-nočna opazovalna

5 Streliva za top kalibra 105 mm so: podkalibrsko strelivo APFSDS-T M 426, hitrost ob izstopu iz cevi je 1455 m/s pri 21 stopinjah C; kumulativno strelivo HEAT-T M 1525, hitrost ob izstopu iz cevi je 731,5 m/s pri 21 stopinjah C; visokoeksplozivno strelivo HESH-T M 156, hitrost ob izstopu iz cevi je 1173 m/s pri 21 stopinjah C.

30


naprava (CODRIS). Posodobljena so tudi sredstva zunanjih (TRC 04) in not-ranjih zvez (INTERKOM), ki omogočajo delovanje in vzpostavljanje zunanjih zvez kot odprto, zaščiteno delovanje ali delovanje v obliki frekvenčnega skakanja. Premičnost tanka se je povečala predvsem z vgradnjo podvozja z gosenično verigo tipa silent block in vgradnjo hidravličnega krmilnega servomehanizma, ki omogoča lažjo in natančnejšo vodljivost tanka.Za uspešno usposabljanje posadk so bili v projektu modernizacije upora-bljeni tudi sodobni trenažerji in vadbena sredstva. Za pripravo, urjenje in klasifikacijo namerilca v učilnici je namenjen simulator s 1200 taktičnimi scenariji v petih težavnostnih stopnjah, ki sliko lahko zapisuje na video trak, tako da je pozneje mogoče oceniti pravilnost postopka. Usposabljanju za uporabo sistema notranjih in zunanjih zvez je namenjen sodobni trenažer za zveze. Polnjenje bojnega kompleta poteka z vadbenim strelivom, uspo-sabljanje za streljanje pa je omogočeno s podkalibrsko vadbeno napravo in strelivom kalibra 20 mm. Za začetno urjenje voznikov sta bila izdelana dva šolska tanka. Ta vadbena sredstva so bistveno zmanjševala stroške uspo-sabljanja posadk in s tem podaljševala dobo uporabnosti tankov M-55 S.Projekt modernizacije tanka je rezultat dela in znanja domačih podjetij in tujih partnerjev. Sodelovalo je veliko slovenskih podjetij, med njimi STO Ravne, ki je obnovilo in moderniziralo tanke ter proizvajalo mehanske komponente. Podjetje Fotona je izdelalo optiko, sistem za vodenje ognja, detektor laser-skega sevanja in pasivni periskop za voznika. Sodelovali so tudi VR Elektro-nika, Elvip, Litostroj, PTS, RTI Maribor6 in drugi. Posodobitev tankov je bila označena kot velik uspeh za SV in slovensko obrambno industrijo.

Vzdrževanje tanka M-55 S

Vseh trideset tankov M-55 S v SV je bilo konzerviranih oktobra 2006 po tehnološkem postopku SV-OT-363, kjer so opredeljena tudi dela med kon-zervacijo. To so v Vojašnici Pivka izvedli pripadniki 74. OKMB ob pomoči pripadnikov 45. OKB. Materialna sredstva so sedaj skladiščena za pet let. Osnovna konzervacija tanka M-55 S traja 38 ur, pri tem dela osem pripadnikov enote. Za tank se porabi približno 68 litrov različnih konzer-vacijskih sredstev. Med postopkom je potreben tudi načrtovan strokovni nadzor. Redni kontrolni pregledi so zaradi zagotovitve ustreznega stanja mehanizma topa enkrat na leto. Na vsake tri mesece se po predpisanem postopku opravi umetno trzanje topovske cevi s pomočjo hidravlične

6 Med podjetji, ki so modernizirala tanke M-55 S, so bila tudi Proizvodnja optoelektronskih naprav, d. d. (Fotona), Velkavrh Rudi – Elektronika, d. o. o. (VR – Elektronika), Elvip, d. o. o., Proizvodno-tehnični servis Litostroj (PTS Litostroj), Razvojno-tehnični inštitut Maribor (RTI Maribor).

31


naprave za trzanje topa. Ker se ob umetnem trzanju cevi lahko konzervacija poškoduje, je treba na koncu opraviti še dodatni pregled in ob morebitni poškodbi konzervacijskega sredstva napako tudi odpraviti. Vsa vzdrževalna dela opravljajo mehaniki 45. OKB iz Pivke. To delo v enoti ni načrtovano, saj nimajo kadra za tanke M-55 S – torej je samo dodatna obremenitev enote, ki tako ali tako skrbi za vsa bojna vozila v SV, ki so v operativni uporabi, saj skupno vzdržujejo sto bojnih vozil s 53 pripadniki stalne sestave in 55 pri-padniki prostovoljne pogodbene rezerve.

Razpredelnica 4: Prikaz načrtovanih in opravljenih ur za vzdrževanje M-55 S

LetoNačrtovano Uresničeno

OPOMBAKos Ure Kos % Ure %

2006 250 325 220 88,00 % 312 96,00 % 74. OKMB2007 120 150 120 100,00 % 130 86,67 % 45. OKB2008 120 150 120 100,00 % 145 96,67 % 45.OKB2009 120 150 90 75,00 % 112 74,67 % 45.OKB obdobje jan.–sep.SKUPAJ 610 775 550 90,16 % 699 90,19 %

Vir: NPVZD_3 Elektronska knjiga delovnih nalogov za tanke M-55 S in lastna analiza

Iz opravljene analize je vidno, da se določena dela oziroma pregledi opra-vljajo tudi na konzerviranih materialnih sredstvih M-55 S. Ker so bili tanki M-55 S konzervirani v Vojašnici Pivka brez določenih vitalnih sestavnih delov7, ki so bili predani v druge določene enote SV, je analiza opravljena brez materialnih sredstev, prikazanih v opombi. Vzdrževanje učnih vadbenih sredstev, ki so bila kupljena za usposabljanje na M-55 S, ni predmet te obravnave. Ta sredstva se uporabljajo za druge namene, saj so bila tudi prerazporejena v enote po vsej SV. Nakup namenskih sredstev za uspo-sabljanje torej ne opravičuje stroškov nakupa, saj se simulator namerilca, sobni trenažer sredstev zvez, šolski tank za urjenje voznikov in posadke, vstavljive cevi za vadbeno strelivo, preseki streliva, šolski kompleti streliva in druga učna vadbena sredstva sploh ne uporabljajo ali pa se ne uporab-ljajo za izvedeno naložbo. V razpredelnici 4 in grafu 3 lahko opazimo, da so bila vzdrževalna dela na tankih opravljena tudi v letih, ko so bila konzervirana materialna sredstva. Leta 2008 je prikazano nekoliko več ur vzdrževanja, saj sta se dva M-55 S uporabljala na vaji SV »Zmožnosti 2008«.

7 Iz tanka M-55 S so bili vzeti določeni vitalni sestavni deli pred konzervacijo v Vojašnici Pivka, tako da se uporabljajo v nekaterih drugih enotah SV. Ti deli so sicer tudi ključnega pomena za delovanje bojnih vozil M-55 S, tako da se postavlja vprašanje, v kakšnem stanju so danes ta sredstva, ali so še sploh uporabna in brezhibna. V mislih imam predvsem akumulatorje, maskirne mreže, balistične čeladofone, sredstva zvez z radijsko napravo, oborožitev PKT, PAM, DŠKM, določene rezervne dele in pribor tanka, npr. motorna žaga Hysquarna ipd.

32


Če se sredstva do konca konzervacijske dobe leta 2011 ne bodo več upo-rabljala, lahko pričakujemo, da se bodo vzdrževalna dela izvajala na teh tankih kot v letih 2007 in 2009. Vsa ta vzdrževalna dela opravljajo pripa-dniki 45. OKB, ki pa teh tankov nimajo v svoji formaciji. Pripadniki vzdržu-jejo materialna sredstva, ki so v operativni rezervi SV, kar se posledično kaže pri vzdrževanju in urejanju predpisane dokumentacije za materialna sredstva, ki so v operativni uporabi te enote.

Graf 3: Količina opravljenih ur vzdrževanja M-55 S v letih 2006–2009

Kos

Ure

Šte

vilo

l ur

in š

tevi

lo p

reg

led

anih

mat

eria

lnih

sre

dst

ev

2006 2007 2008 2009

Leto

350

300

250

200

150

100

50

0

220

312

120 130120

145

90 112

Vir: Lastna analiza na podlagi datoteke NPVZD_3 za tanke M-55 S

Graf 4: Krivulja »kopalne kadi« v zanesljivosti Graf 5: Vzroki za odpovedi

λ

Naključne odpovedi in odpovedi zaradi iztrošenosti, staranja

Naključne odpovedi (samo)

Življenjska doba t (ure)

II.obdobje normalnega delovanja

I. ob

dobj

e za

četn

ega

delo

vanj

a

III. o

bdob

je

izra

be,

star

anja

Začetne in naključne odpovedi

Tren

utna

pog

osto

st o

dpov

edi

0

λ (t) λ (t)

Življenjska doba t (ure)

II.obdobje normalnega delovanja

I. ob

dobj

e za

četn

ega

delo

vanj

a

III. o

bdob

je

izra

be,

star

anja

Pog

osto

st o

dpov

edi

Odpovedi zaradi pomanjkljivosti

dizajna

Odpovedi zaradi pomanjkljivosti v

proizvodnjiOdpovedi zaradi

nepravilnih obremenitev

Odpovedi zaradi izrabe, staranja

Vir: Povzeto po seminarski nalogi Vzdrževanje v enoti (Bračko 2002)

33


Glede na teorijo vzdrževanja, zanesljivosti delovanja materialnih sredstev in diagrama vzrokov odpovedi v življenjskem procesu nekega sredstva je v tem primeru težko določiti, v kakšnem obdobju delovanja so tanki M-55 S sedaj. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da so sredstva globoko v drugem obdobju običajnega delovanja in da bo preskok v tretje obdobje veliko bolj strm in hiter za neobnovljene dele tankov, za nove, preoblikovane in obnov-ljene dele pa nekoliko blažji.

Uporaba tankov M-55 S

Razpredelnica 5: Prikaz uporabe tankov M-55 S po obnovi in preoblikovanjuSkupaj vsa bojna vozila M-55 S Povprečno bojna vozila po letih

LETO km MU km MU D_2 OPOMBA2002 123 56 4,10 1,87 52,67 Prevzem bojnih vozil iz proizvodnje2003 145 72 4,83 2,40 71,672004 230 88 7,67 2,93 86,332005 137 45 4,57 1,50 42,332006 178 145 5,93 4,83 184,00 Izvajanje konzervacije2007 0 0 0,00 0,00 0,002008 128 42 4,27 1,40 45,67 Vaja ZMOŽNOSTI 2009 (2 x bojna vozila)2009 0 0 0,00 0,00 0,00SKUPNO 941 448 31,37 14,93 482,67Povprečno letno 117,63 56 3,92 1,87 60,33 30Povprečno bojna vozila 31,37 14,93 482,67

Strošek goriva v EUR na dan 5. 11. 2009 1,068SKUPNO 15.464,64 515,49Povprečno letno 1933,08 64,44Povprečno bojna vozila 515,49

Vir: Na podlagi podatkov lastna izdelava pri predmetu metode vojaških ved

Iz razpredelnice 5 so vidni podatki o uporabi tankov M-55 S po obnovi do danes. Tank je bil od 2002 do 2009 povprečno uporabljen samo 1,87 motoure (MU) oziroma je prevozil samo 3,92 kilometra na leto. Skupno letno povprečje za vseh 30 obnovljenih tankov je 31,37 prevoženega kilo-metra in 14,93 opravljene motoure. Povprečna poraba dizla 2 (D-2) znaša na posamezni tank 60,33 litra, to je 64,44 evra. Za vse obnovljene tanke je SV torej porabila 14.480 litrov goriva od leta 2002 do 2009, kar znaša 15.464,64 evra. V analizi ni upoštevano prvo polnjenje rezervoarjev, ko so tanki prišli iz proizvodnje v SV (25.800 litrov D-2).

34


Graf 6: Prikaz uporabe tankov M-55 S v letih po obnovi in preoblikovanju

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

250

200

150

100

50

0

Šte

vilo

kilo

met

rov

ali m

oto

ur

Leto

Letno povprečje prevoženih kmali opravljenih MU

km

MU

Letno povprečje km

Letno povprečje MU


Graf 7: Prikaz vrednosti korelacijskega faktorja za spremenljivke km, MU, D-2

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00

Vrednost korelacijskega faktorja

D_2

MU

km

Po

dat

ki u

po

rab

e

Korelacijski faktor

km

MU

D_2


V grafu 7 je prikazana korelacijska povezava med prevoženimi kilome-tri, opravljenimi motourami in porabljenim gorivom D-2, kjer je vidno, da je povezava med kilometri in moturami močna, med kilometri in gorivom močna ter med motourami in D-2 zelo močna. Opravljena analiza in podatki lahko služijo predvsem spremljanju in nadzoru upravičenosti porabe pogon-skega goriva.

Finančni stroški

Po podatkih, pridobljenih iz enote, kjer so konzervirani tanki, so finančni stroški minimalni, saj znašajo le okoli 70 evrov letno na tank oziroma 2100 evrov za vse konzervirane tanke M-55 S na leto, kar pomeni, da bodo

35


skupni stroški vzdrževanja v konzervacijski dobi petih let (2006–2011) 10.500 evrov. Glede na vložena finančna sredstva v projekt modernizacije in obnove tankov je to le 0,02 odstotka. V raziskavi je zanimivo tudi to, da obnovljeni tanki M-55 S nimajo knjigovod-ske vrednosti oziroma da je ta nič evrov. Pri takšni knjigovodski vrednosti se pojavljajo vprašanja, ali MO RS sploh ima o tem natančne podatke, saj mi pri nadaljnji raziskavi ni uspelo dobiti želenih podatkov o naložbi po raz-ličnih tipih vozil, kdaj so bile naložbe aktivirane, koliko je znašala njihova amortizacijska stopnja in kam so se sploh knjižile8.Stroškov za usposabljanje za te tanke ni, saj so tanki konzervirani in se več ne uporabljajo, ti stroški pa bi bili ob odločitvi, da jih ponovno začnemo operativno uporabljati, zelo visoki, saj so sistem delovanja vojske in uspo-sobljeni kadri dobili popolnoma nove razsežnosti. Pri obravnavanju stroškov nikakor ne smemo prezreti strukture stroškov zalog, kjer se upoštevajo vsi skupni stroški zalog, kot so stroški nabave, zalog, zaradi pomanjka-nja zalog in zaradi upada kakovosti s časom. V tem primeru sta zanimivi predvsem dve vrsti skupnih stroškov zalog. Prvi so stroški zalog, kot so stroški kapitala in skladiščenja (elektrika, varovanje, vzdrževanje objektov, ogrevanje, obvezno redno vzdrževanje materialnih sredstev itd.), in drugi stroški zaradi upada kakovosti s časom, kar pomeni, da so tudi tanki M-55 S sčasoma manj vredni. Opredelitev opisanih stroškov je zelo stohastična, saj sistem v SV ni toliko razvit, da bi lahko spremljal tako vrsto stroškov, zato se ti stroški pozabljajo, pa čeprav so lahko zelo visoki.

Prihodnost tanka M-55 S

Tank M-55 S je v SV kot operativna rezerva. Uporaba M-55 S je iz dneva v dan bolj negotova, saj enota, ki je materialno zadolžena in skrbi za ta sredstva, v svoji strukturi nima primernega kadra za uporabo teh sredstev. V 45. OKB, ki skrbi za vsa oklepna bojna vozila v SV (razen bojnih vozil vojaškega muzeja in nekaterih že odpisanih), imajo po novi strukturi samo 53 pripadnikov stalne sestave in 55 pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve, ki so izključno usposobljeni in namenjeni za uporabo in vzdrževa-nje bojnih vozil M-84. Kader, ki je bil v 74. OKMB v Mariboru usposobljen za uporabo in vzdrževanje, je prerazporejen na najrazličnejše druge dol-žnosti v enotah SV. Ti pripadniki so se usposabljali pri različnih proizva-

8 Pojavlja se vprašanje, ali so se naložbe v obnovo tankov knjižile kot povečanje nabavne vre-dnosti materialnih sredstev, ali kot zmanjšanje popravka knjigovodske vrednosti materialnih sredstev, ali kot stroški vzdrževanja, kar je zelo pomembno zaradi izkazovanja bilanc – podvre-dnotenje bilance – plačila davka.

36


jalcih v Sloveniji in tujini (v Izraelu, Angliji itd.). V 45. OKB ni nihče uspo-sobljen za bojno uporabo M-55 S niti se s tem usposabljanjem v SV več nihče ne ukvarja. Težave pri usposobljenosti kadra in pripravljenih material-nih sredstvih za bojno streljanje so se že pokazale tudi pri bojnem streljanju na vaji »Zmožnosti 2008«, kjer je bilo vloženo veliko več truda in finanč-nih sredstev, kot bi bilo sicer pri urejenih zadevah. Kot je bilo že mogoče prebrati v tem članku, tudi kompletnost tankov ni več takšna, da bi jih lahko večje število brez večjih finančnih stroškov ponovno aktivirali in začeli operativno uporabljati. Nove politično-varnostne razmere v svetu nareku-jejo postopen umik glavnih bojnih tankov, saj so pretežki za hiter odziv. V sodobnem svetu tanke dosledno po navodilih vojaških doktrin menjavajo za vozila 8 x 8, ki so fleksibilnejša in hitrejša.9 Vendar vsi ne razmišljajo tako, kar je značilno za oboroževanje na Bližnjem vzhodu, kjer se skoraj vse države dobesedno zalagajo z novejšimi različicami glavnih bojnih tankov. Kot primer naj navedem, da so ZDA prodale Iraku 140 glavnih bojnih tankov (MBT) v konfiguraciji M1A1SA (Obramba 2009, 15). Izraelci upoštevajo stavek, da »tank rešuje življenja«, kar se dokazuje s podatki, da je Merkava 4 zdržal sedem zadetkov z raketo kornet in dva zadetka rakete RPG 29 (Eshel 2007, 13).Slovenija ima neugodne naravne geografske razmere za uporabo tankov, saj je veliko površin z naklonom več kot 35 stopinj, veliko je ožin, ki one-mogočajo manever, nakloni pa izničujejo ognjeno moč tankovskega topa. Po oceni Bratuna (2005, 89) je približno 22 odstotkov površja Slovenije oklepno ugodno prehodna, pa kljub temu v Sloveniji ni mogoče razporediti večjih enot od oklepnega bataljona. Pa vendar je zemljepisni dejavnik za vse strani enak, torej enako vpliva na vso tehniko.

Priporočila in sklep

V SV se težke oklepne enote postopno ukinjajo, na kar bolj vpliva dejavnik vojaško-političnih razmer kot zemljepisni dejavnik. Vendar brezglavo umikanje tanka in težkih oklepnih enot zahteva tehten premislek, saj se v praksi kažejo drugačni rezultati predvsem takrat, ko se začne neki konflikt. Tanki M-55 S so trenutno konzervirani in v operativni rezervi SV. Trenutno je najpomembnejše, da se za vzdrževanje, usposabljanje in uporabo porabi zelo malo denarja. Rešitev za tanke M-55 S je lahko več: ponovna opera-tivna uporabnost, uničenje ali razrez, odprodaja kot komplet ali odpadno

9 Teorija govori eno, praksa pa drugo. Pripadniki kanadske vojske so tako razmišljanje občutili leta 2007 v Afganistanu, ko kolesnik 8 x 8 ni izvedel svoje naloge, torej vojakov ni zaščitil in pripeljal v bazo. Kanada se je obrnila k Nemčiji, ki prodaja viške tankov Leopard 2.

37


železo pogodbenemu odjemalcu, kanibalizacija oziroma razgraditev in uporaba ali odprodaja izgrajenih delov, nadaljnja konzervacija in še naprej »čakanje usode«. Povprečna starost tankov je že čez 42 let, kar pomeni, da bo čedalje več vitalnih delov odpovedovalo zaradi staranja, s tem pa se bodo stroški vzdrževanja samo povečevali. Sodobna usmeritev skladišč-nega poslovanja je imeti čim manjšo zalogo neperspektivnega blaga, saj se z večanjem zaloge povečujejo tudi skupni stroški skladiščenja in zalog. Ti tanki več nimajo knjigovodske vrednosti, zato so osnovna priporočila raz-iskati morebitni trg kupcev in tanke odprodati skupaj z materialnimi sredstvi za usposabljanje (ki niso uporabna v SV v drugih enotah) ter zalogami streliva HEAT, HESH in APFSD, ki ga je še veliko v SV. Po mojem mnenju lahko MO RS tako delno upraviči izveden projekt in naložbo v moderniza-cijo tankov M-55 S, saj bi bilo v današnjih časih svetovne gospodarske krize polnjenje proračunske blagajne več kot dobrodošlo. Rezultati analize omogočajo, da lahko hipotezo potrdim. MO RS je porabil veliko finančnih sredstev za uresničitev projekta modernizacije tankov M-55 S, ki so še vedno v skladiščih SV, možnost njihove uporabe pa je zelo omejena oziroma nemogoča brez novih naložb v dopolnjevanje opreme in urjenje moštva ob tem, da taktično-tehnične lastnosti tanka M-55 S in pri-padajoča orožja ne ustrezajo več zahtevam sodobnega bojišča.

LITERATURA IN VIRI

1. Bratun, Z. 2005. Vojaška geografija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

2. MO RS. 2006. Tehnološki postopek Konzervacija tanka M-55 S. SV-OT-363.

3. Furlan, B., in drugi. 2006. Vojaška doktrina. Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Ljubljana: Defensor.

4. Kočevar, I. 2008. Oklep na Slovenskem. Radomlje: Defensor.5. Podatkovnik. Glavni bojni tank. Revija Obramba, 1998. Str. 8–11. 6. Abramsi za Irak. Revija Obramba, 2009. 7. Eshel, D. 2007. Did Merkava challenge its match? Armor. January/

february 2007. 8. Žabkar, A. 2004. Marsova dediščina. Metode in smeri razvoja. 2. knjiga.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.9. Pišlar, M. 2001. SV je prevzela obnovljene tanke. Revija SV. 10. www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/13627 (10. 11. 2009).

38

39

Vojaškošolski zbornikAljoša Kaučevič, Peter Papler

Analiza vpliva priseljevanja na popolnjevanje taktičnih enot v izraelskih oboroženih silah

POVZETEK

Namen članka je predstaviti priseljevanje v Izrael in ugotoviti njegov vpliv na bojno moč Izraela. Cilj je analizirati priseljevanje v Izrael in ugotoviti, kakšen vpliv imajo migranti na bojno moč na taktični ravni.V uvodu sem predstavil pomen imigrantov za Izrael in način njihove integra-cije. V drugem delu sem se osredotočil na analizo podatkov s poudarkom na številu priseljencev v obdobju 1988–2008, številu priseljencev, primer-nih za služenje vojaškega roka, in na napovedi trenda priseljevanja do leta 2013 ter trenda števila priseljencev, primernih za služenje vojaškega roka. Rezultati so pokazali, da je letni prihod priseljencev za Izrael strateškega pomena. S tem sem tudi potrdil svojo hipotezo, da se vplivi kažejo na taktični ravni kot letno povečanje števila državljanov, sposobnih za služenje vojaškega roka, za približno eno brigado.

KLJUČNE BESEDE

Izrael, migracije1, imigranti2, bojna moč.

1 »(Mednarodne) migracije se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migra-cije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred prega-njanjem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitar-nega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot neza-konite migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi« (Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije 1999).

2 Imigrant: oseba, ki vstopi v državo z namenom pridobitve stalnega prebivališča skladno z zakonom o vrnitvah ali zakonom o vstopu – a person entering the country to take up permanent residence under the Law of Return or the Law of Entrance (CBS, Statistical abstract of Israel 2009).

40

Analiza vpliva priseljevanja na popolnjevanje taktičnih enot ...

Uvod

Zgodovina Izraela je tesno povezana s priseljenci (imigranti), saj so leta 1948, ko je nastala moderna država Izrael, večino prebivalstva predstavljali predvsem priseljenci iz takratne Sovjetske zveze ter Srednje in Vzhodne Evrope. Priseljencev je bilo kar 65 odstotkov oziroma 436.000 (Nations Encyclopedia 2010), kar se je pokazalo kot ključno v vojni leta 1948, saj bi bili brez toliko ljudi precej šibkejši in z veliko manj možnosti za vojaški uspeh.Vloga priseljencev se v desetletjih, ki so sledila, ni zmanjšala, kvečjemu samo utrdila. Priseljenci predstavljajo priliv nove delovne, predvsem pa vojaške sile. O njihovi pomembnosti kaže podatek, da se je v Izrael med letoma 1948 in 1992 priselilo kar 2,242.500 ljudi. (Prav tam.)

Zaradi strateške pomembnosti priseljencev je Izrael zelo dobro razvil postopek integracije. Tako imajo posebej za to ustanovljeno ministrstvo za priseljence3, ki je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi, regionalnimi telesi ministrstva, zvezami imigrantov, s prostovoljnimi društvi, z informa-cijskimi centri, mladinskimi organizacijami, organizacijo Joint, s kibuci, z judovsko agencijo in drugimi. Te organizacije so zaradi sodelovanja pri čim lažji integraciji imigrantov delno financirane iz državnega proračuna. Posebno pozornost namenjajo:- otrokom in mladostnikom;- otrokom in mladostnikom s Kavkaza, iz Uzbekistana, Etiopije in Argen-

tine;- častnikom in vojakom, ki služijo vojaški rok4 v izraelskih obrambnih silah

(IDF);- kandidatom za služenje vojaškega roka v IDF;- družinam vojakov;- starejšim imigrantom.(About The Office, Ministry of immigration absorption 2009.)

Za nas sta predvsem zanimivi kategorija častnikov in vojakov, ki že služijo vojaški rok, ter kategorija kandidatov za služenje vojaškega roka, ki se jim še posebno posvetijo. Tako ima IDF poseben program za pripadnike imi-grante. Izvajajo se sestanki z vso družino, usposabljanja za vse poveljnike,

3 Ministry of Imigrant Absorption.4 Vojaški rok za častnike traja 48 mesecev, za druge 36 mesecev in za ženske 24 mesecev.

Služenje vojaškega roka je obvezno za vse Jude in druze, medtem ko je za kristjane, muslimane in Kirgize prostovoljno. V rezervi služijo do 41. leta, določeni specialisti do 54. leta, ženske do dopolnjenega 24. leta ali poroke (The Military Balance 2009).

41


priprave kandidatov za služenje vojaškega roka, programi pomoči za vojake imigrante5 in programi za lažjo ponovno vključitev v civilno družbo. (The unit for immigrant soldiers, Ministry of immigration absorption 2009.)Vse to kaže na pomembnost imigrantov za Izrael, integracije se lotevajo sistematično in večresorsko.

Hipoteze in metode

Glavna metodaZa dokazovanje trditev bom uporabil deskriptivno metodo in statistično metodo za analizo podatkov iz člankov.

Pomožne metodePrimerjalna analiza in analiza pisnih virov.

PopulacijaPopulacija so imigranti v Izrael med letoma 1989 in 2008 (zbirniki so v prilogi).

Hipoteza 1Izrael lahko s priseljenci, sposobnimi za služenje vojaškega roka, letno popolni eno pehotno brigado.6

Rezultati

Pri iskanju virov glede števila imigrantov sem se oprl na statistične podatke Meadle East Peace Instituta, izraelskega statističnega urada in ministr-stva za integracijo imigrantov. Dva vira sta uradna izraelska, medtem ko je Meadle East Peace Institute neodvisni inštitut.Primerjal sem samo tista leta, za katera obstajajo trojni podatki. Namen tega izračuna je bil preveriti točnost podatkov za poznejšo analizo. Z izraču-nom korelacijskega koeficienta7 med zbirnikoma 1 in 2 sem dobil podatek 0,999914, medtem ko sem pri izračunu korelacijskega koeficienta med zbirnikoma 2 in 3 dobil podatek 0,999953, kar pomeni, da je odvisnost

5 Neke vrste osebno mentorstvo.6 Pehotna brigada je sestavljena iz treh pehotnih bataljonov in čete za protigverilsko bojevanje;

izvidniški bataljon je sestavljen iz samostojnih čet: čete zvez, inženirske čete, protioklepne in izvidniške čete (IDF). Skupaj približno 3500 vojakov.

7 Vrednost korelacijskega koeficienta je vedno na intervalu [-1, 1]. Če je korelacijski koeficient blizu 0, je odvisnost med numeričnima spremenljivkama majhna, če pa je blizu 1 ali -1, je odvi-snost velika (Korelacija 2010).

42


velika oziroma da so baze podatkov praktično enake, ne glede na različne vire.

Graf 1: Število priseljencev med letoma 1998 in 200819

88

198

9

199

0

1991

199

2

199

3

199

3

199

5

199

6

1997

199

8

199

9

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

0

Število priseljencevLeto

Vir: Lastna analiza

Med 1989 in 2008 je bilo povprečje 59.390 priseljencev na leto. Iz raz-predelnice vidimo, da se je leta 1990 in 1991 priselilo največ ljudi, in sicer 200.000 in 178.200. Skupaj se je v zadnjih 20 letih priselilo 1,247.190 priseljencev, kar predstavlja 17,2 odstotka skupnega števila prebivalstva, ki znaša 7,233.7018. Vzrok za tako visoko število gre iskati v razpadu Sov-jetske zveze, torej v odprtju mej. Od leta 1992 do 2000 se je število gibalo med 60.000 in 80.000 priseljenci, po letu 2000 pa se je začelo zmanjše-vati.

Za nas so zanimivi predvsem tisti priseljenci, ki so primerni za takojšnje služenje vojaškega roka. Pri moških so to priseljenci, stari od 20 do 34 let, pri ženskah pa je starost od 20 do 24 let.

8 Vir: Cia Factbook.

43


Graf 2: Število sposobnih za služenje vojaškega roka

199

0

1991

199

2

199

3

199

4

199

5

199

6

1997

199

8

199

9

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

20

08

30.000

25.000

20.000

15.000

10.000

5000

0

Število sposobnih za služenje vojaškega rokaLeto

Vir: Lastna analiza

Iz grafa je vidno, da je bilo priseljencev, sposobnih za služenje vojaškega roka, med letoma 1990 in 1991 največ, okrog 25.000. Po letu 2005 je to število padlo pod 5000 priseljencev, sposobnih za služenje vojaškega roka, v letih 2007 in 2008 pa že pod 3000. Pri izračunu nisem upošteval izpada določenega števila (pet odstotkov prebivalstva)9 zaradi zdravstve-nih težav in poročenih žensk ter ljudi nejudovske veroizpovedi. Tako so resnične številke še nekoliko nižje.

V nadaljevanju bom predstavil trend priseljevanj v Izrael med letoma 2009 in 2013 ter trend sposobnih za služenje vojaškega roka v istem časovnem obdobju.

9 Gre za lastno oceno.

44


Graf 3: Trend števila migrantov v Izrael med letoma 2009 in 2013

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

30.000

25.000

20.000

15.000

10.000

5000

0

23.268

20.898 21.189

19.269 18.131

13.699

Šte

vilo

pri

selje

ncev

Vir: Lastna analiza

Pri izračunu trenda sem upošteval podatke samo zadnjih petih let, saj sem ob upoštevanju podatkov 1988–2008 zaključil, da bi bilo leta 2010 število imigrantov enako nič, kar pa je neresnično pričakovati. Iz grafa 3 je vidno, da je trend števila imigrantov v Izrael negativen in linearen. Leta 2013 lahko pričakujemo, da se bo prvič v zgodovini Izraela vrednost za trend števila imigrantov zmanjšala pod 10.000 priseljencev na leto. Resnično število priseljencev bo različno od trenda, in sicer naključ-nih dejavnikov, na katere nimamo vpliva, in enkratnih dogodkov (kot je bil v preteklosti razpad Sovjetske zveze).

Graf 4: Trend števila priseljencev, sposobnih za služenje vojaškega roka, med letoma 2003 in 2013

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

5000

4500

4000

3500

3000

2500

2000

1500

1000

500

0

Šte

vilo

4362 3951 4040 3494

2862 2380

Leto

Vir: Lastna analiza

45


Iz grafa 4 je opazno, da je trend števila priseljencev, sposobnih za služenje vojaškega roka, negativen in linearen. Podobno sem ugotovil pri analizi grafa. To je bilo pričakovati, saj je število sposobnih za služenje vojaškega roka nekoliko odvisno tudi od števila novih priseljencev. Leta 2013 bo okrog 2200 priseljencev, sposobnih za služenje vojaškega roka. Če to število primerjamo z napovedjo trenda števila priseljencev za leto 2013, lahko ugotovimo, da bo leta 2013 kar 22 odstotkov priseljencev, sposobnih za služenje vojaškega roka. To je zelo zanimiv podatek.

SKLEP

Anton Žabkar je razdelil dejavnike oboroženega boja na ljudi (1), materialno-tehnična sredstva (2), prostor (3) in čas (4). Za nas pride v poštev predvsem prvi dejavnik oziroma, kot ga velikokrat imenujemo, človeški dejavnik ali vojaško živa sila. »V najširšem pomenu so človeški dejavnik oziroma živa sila vsi pripadniki vojaške sile« (Žabkar 2003, 143). Pri analiziranju človeškega dejavnika je treba poleg števila upoštevati še druge dejavnike (koliko je bojnih enot, razmerje med številom vojakov, podčastnikov in častnikov, izurjenost enot, odpornost proti bojnemu stresu itd.).Po Vojaški doktrini Slovenske vojske bojno moč sestavljajo pripadniki, oboro-žitev in oprema, pripravljenost za delovanja, vzdržljivost sil in kolektivno delo-vanje. V članku sem iskal odgovor na vprašanje, ali imigranti vplivajo na bojno moč Izraela in kolikšen je ta vpliv. V mislih sem imel zgolj vpliv na tisti del bojne moči, ki predstavlja število pripadnikov oboroženih sil. Kot je bilo predstavljeno, se število imigrantov v zadnjih 20 letih zmanjšuje, z 200.000 v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na približno 13.000 imigran-tov leta 2008. S tem se je vloga imigrantov znotraj IDF prav tako zmanjševala. V letih 1990 in 1991 je IDF dobil po 25.000 novih pripadnikov za služenje vojaškega roka. Če to prevedemo v vojaški jezik, so lahko letno popolnili pri-bližno eno divizijo. V zadnjih petih letih se je to število zelo zmanjšalo, tako da je bilo povprečje 3345 imigrantov, sposobnih za služenje vojaškega roka, oziroma približno ena pehotna brigada. Pri tem se moramo zavedati, da služenje vojaškega roka v Izraelu povprečno traja tri leta, kar pomeni, da je v vsakem trenutku na služenju vojaškega roka trikratni letni priliv imigrantov, sposobnih za služenje vojaškega roka. Torej je bilo povprečno v zadnjih petih letih vsak trenutek približno 10.000 imigrantov na služenju vojaškega roka. S tem bi lahko popolnili skoraj tri pehotne brigade. Če upoštevamo, da ima IDF 176.000 pripadnikov (The Military Balance 2009, 149), to predstavlja 5,68 odstotka. Te številke ne gre zanemariti, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da je Izrael zaradi svoje majhnosti in obkroženosti s sosedi, s katerimi nima

46


najboljših odnosov, zelo občutljiv že za najmanjše izgube10. Tako ima letni priliv okrog 3000 pripadnikov še vedno velik vpliv.Na začetku članka sem postavil hipotezo, da lahko Izrael s priseljenci, spo-sobnimi za služenje vojaškega roka, letno popolni eno pehotno brigado. Če upoštevamo povprečje zadnjih petih let (3345) in odštejemo še določen osip zaradi zdravstvenih in verskih omejitev, dobimo približno 3000 pripadnikov, sposobnih za služenje vojaškega roka, kar je premalo za popolnitev ene pehotne brigade, ki šteje okrog 3500 pripadnikov. Vendar se je treba zavedati, da je v vsakem trenutku na služenju vojaškega roka okrog 10.000 imigrantov, kar pa je več kot ena brigada, zato lahko hipotezo potrdim.

Za zaključek naj še dodam, da si lahko v izraelskih obrambnih silah jemljemo vzor o vrednosti posameznika, saj ne glede na veliko število pripadnikov, 176.000 aktivnih in 565.000 v rezervni sestavi, pomeni izguba že enega vojaka, kaj šele oddelka, veliko izgubo. Če temu dodamo omenjeno število imigrantov, sposobnih za služenje vojaškega roka, na letni ravni, vidimo, da je njihov vpliv resnično velik.

LITERATURA IN VIRI

1. Žabkar, A. 2003. Marsova dediščina. Temelji vojaških ved, 1. knjiga. Ljub-ljana: Fakulteta za družbene vede.

2. Vertovec, S. 2005. Political Importance of Diasporas. http://www.migrati-oninformation.org/Feature/display.cfm?ID=313 (22. 12. 2009).

3. The World Factbook: Israel. http://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html (23. 12. 2009).

4. Israel Migration. http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Ocea-nia/Israel-migrations.htm (23. 12. 2009).

5. Ministry of Immigration Absorption. http://www.moia.gov.il/Moia_en (26. 12. 2009).

6. Central Bureau of Statistics. http://www.cbs.gov.il (26. 12. 2009).7. Korelacija. http://www3.turistica.si/kribel/articles/pista/node16.html (3.

1. 2010).8. The Military Balance 2009. 9. CIA Factbook. http://www.cia.gov/library/publications/the-world-fact-

book/geos/is.html (6. 1. 2010).10. Furlan, B., idr. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor.11. Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ReIPRS), 3. poglavje.

Ur. l. RS, 40/1999. http://www.uradni-list.si/1/content?id=19938 (12. 1. 2010).

10 Ko je v zadnjem napadu na Gazo leta 2008 umrlo deset pripadnikov IDF, od tega štirje zaradi prijateljskega ognja, so se že pojavljala ugibanja o preveč žrtvah.

47


PRILOGA: ZBIRNIKI PODATKOV O ŠTEVILU PRISELJENCEV V IZRAELU

ZBIRNIK 1

Sources of Population Growth: Total Israeli Population and Settler Popula-tion, 1991–2003

Leto 1991 1993 1994 1996 1998 2000 2002 2003Št. priseljencev 178.200 80.300 83.200 75.000 59.800 63.600 36.700 26.100

Vir: /www.fmep.org/settlement_info/settlement-info-and-tables/stats-data/sources-of-population-growth-total-israeli-population-and-settler-population-1991-2003

ZBIRNIK 2

Immigration to Israel 1989–2004Year No. of immigrants % Former Soviet Union %TOTAL 1.180.870 100% 962.458 100%1989 24.300 2% 12.780 1%1990 200.000 17% 184.740 19%1991 176.545 15% 147.670 15%1992 77.310 7% 64.880 7%1993 77.850 7% 66.160 7%1994 80.800 7% 67.750 7%1995 77.660 7% 64.730 7%1996 72.180 6% 58.830 6%1997 68.000 6% 54.630 6%1998 58.440 5% 46.140 5%1999 78.400 7% 67.100 7%2000 61.700 5% 61.060 5%2001 44.800 4% 33.900 4%2002 35.350 3% 18.964 2%2003 25,035 2% 12.720 1%2004 22.500 2% 10.404 1%

Vir: Ministry of Imigration Absorption, Imigration Data 2004

48


ZBIRNIK 3

76.7 23.3 19 3.969 6.012 1.334 1.700 13.034 198887.3 12.7 91 4.147 16.766 1.861 1.185 24.050 198993.7 6.3 423 17.220 553.622 32.157 5.900 609.332 1990-199497.3 2.7 139 4.315 189.650 4.472 940 199.516 199088.1 11.9 62 3.023 152.142 20.251 622 176.100 199193.5 6.5 123 3.006 68.962 4.075 891 77.057 199295.9 4.1 48 3.283 70.315 1.431 1.728 76.805 199395.4 4.6 51 3.593 72.553 1.928 1.719 79.844 199485.3 14.7 178 20.061 275.667 12.248 38.843 346.997 1995-199996.0 4.0 25 4.330 68.987 1.772 1.247 76.361 199580.5 19.5 68 4.587 52.475 1.998 11.791 70.919 199681.8 18.2 18 4.248 49.903 2.283 9.769 66.221 199780.2 19.8 33 3.316 42.155 3.514 7.712 56.730 199885.7 14.3 34 3.580 62.147 2.681 8.324 76.766 199978.9 21.1 14 23.572 119.586 16.256 22.077 181.505 2000-200483.6 16.4 .. 3.357 46.950 2.507 7.376 60.192 200079.1 20.9 4 3.623 30.848 3.578 5.527 43.580 200179.7 20.3 4 8.737 18.018 2.949 3.859 33.567 200273.3 26.7 3 4.428 12.623 3.342 2.872 23.268 200369.7 30.3 .. 3.427 11.147 3.880 2.443 20.898 200472.3 27.7 27 15.132 37.107 13.254 6.762 72.282 2005-200872.3 27.6 4 4.065 11.279 3.766 2.072 21.183 200571.0 29.0 6 3.813 9.872 3.801 1.777 19.269 200670.4 29.6 16 3.894 8.848 3.795 1.575 18.131 200776.4 23.6 .. 3.360 7.108 1.892 1.338 13.699 2008

Vir: http://www1.cbs.gov.il/reader/publications

49


ZBIRNIK 5: IMIGRANTI, RAZDELJENI PO SPOLU, STAROSTI IN LETU MIGRACIJE

Period of immigration

AgeTotal65+ 55-64 45-54 35-4 25-34 20-24 15-19 0-14

PERCENTAGES ABSOLUTE NUMBERS

MALES 15 V 1948-2008 7.8 17.4 13.0 15.5 9.2 9.9 27.2 100.0 1.469.482 2008- 15 V 194815 V 1948-1960 3.9 16.8 13.9 14.8 9.3 10.0 31.3 100.0 496.051 1960-15 V 1948

1961-1964 5.2 19.8 11.2 9.9 6.5 11.4 36.0 100.0 112.132 1964 -19611965-1971 7.8 19.0 10.4 12.6 11.4 12.5 26.3 100.0 94.639 1971-19651972-1979 10.4 17.0 11.4 17.1 10.8 10.0 23.3 100.0 126.690 1979-19721980-1984 10.3 12.9 8.9 19.9 13.6 10.2 24.2 100.0 39.694 1984-19801985-1989 11.0 6.5 6.0 13.2 20.3 11.6 8.5 22.9 100.0 33.139 1989-19851990-1994 10.4 8.5 8.9 15.4 16.4 7.6 8.2 24.6 100.0 286.546 1994-1990

1990 9.9 8.0 8.5 18.1 17.2 5.6 7.6 25.1 100.0 94.030 19901991 10.2 8.3 9.5 15.4 15.1 7.1 8.3 26.1 100.0 82.955 19911992 11.0 8.1 9.1 13.7 16.8 9.6 8.2 23.5 100.0 36.485 19921993 11.1 9.0 8.5 12.8 16.9 9.8 8.8 23.1 100.0 36.158 19931994 11.0 10.0 8.5 12.7 16.7 10.0 8.8 22.3 100.0 36.918 1994

1995-1999 9.4 9.8 9.4 12.6 17.1 9.5 9.9 22.3 100.0 160.980 1999-19951995 10.7 10.6 8.7 12.3 16.7 9.6 9.1 22.2 100.0 35.224 19951996 10.4 10.2 9.3 12.6 16.1 9.2 10.1 22.1 100.0 32.620 19961997 9.0 9.7 9.3 12.5 16.8 10.0 11.1 21.5 100.0 30.813 19971998 8.5 9.0 9.4 12.8 17.5 9.6 10.4 22.9 100.0 26.630 19981999 8.4 9.2 10.3 12.9 18.5 9.1 9.0 22.6 100.0 35.693 1999

2000-2004 8.4 8.5 10.0 12.2 17.6 9.4 10.8 22.8 100.0 85.717 2004-20002000 8.1 9.2 10.5 13.1 18.2 9.2 10.1 21.5 100.0 28.071 20002001 8.1 8.6 10.4 12.5 17.6 9.5 10.8 22.6 100.0 20.612 20012002 9.0 8.3 10.2 12.0 16.7 9.2 10.9 23.6 100.0 16.030 20022003 8.2 8.1 9.6 11.2 17.8 9.5 11.4 24.1 100.0 11.066 20032004 9.5 7.2 8.1 10.8 17.2 10.4 12.3 24.5 100.0 9.948 2004

2005-2008 10.5 8.0 7.7 11.4 17.1 10.0 10.2 25.0 100.0 33.894 2008-20052005 10.4 7.3 7.6 11.7 17.1 10.0 10.8 25.2 100.0 9.920 20052006 10.2 7.6 7.6 11.3 17.2 10.2 10.0 25.9 100.0 9.022 20062007 10.1 8.1 7.9 11.5 15.4 10.0 10.7 26.3 100.0 8.538 20072008 11.5 9.5 7.7 11.3 19.4 9.9 8.9 21.9 100.0 6.414 2008

FEMALES15 V 1948-2008 9.7 18.9 12.9 15.8 9.9 8.8 24.0 100.0 1.574.627 15 V 1948-200815 V 1948-1960 4.6 17.3 13.9 16.1 9.7 8.8 29.6 100.0 488.711 15 V 1948-1960

1961-1964 5.7 19.0 13.5 12.3 7.3 9.7 32.5 100.0 116.661 1961-19641965-1971 8.0 18.8 11.0 13.5 14.3 11.5 22.9 100.0 104.396 1965-19711972-1979 10.7 20.0 10.6 16.3 12.9 9.6 19.9 100.0 140.890 1972-19791980-1984 10.1 15.9 7.8 19.1 15.8 10.6 20.6 100.0 43.943 1980-19841985-1989 11.2 9.0 6.0 11.6 21.1 13.2 8.2 19.7 100.0 37.057 1985-19891990-1994 14.7 10.7 9.0 14.9 15.9 7.5 6.7 20.7 100.0 322.776 1990-1994

1990 13.8 10.2 8.3 16.6 17.2 6.1 6.4 21.4 100.0 105.486 19901991 14.5 10.0 9.6 15.5 15.0 6.8 6.7 21.9 100.0 93.145 19911992 15.6 10.6 9.3 13.3 15.8 8.8 6.7 19.9 100.0 40.572 19921993 15.3 11.9 8.7 12.9 15.5 9.4 7.0 19.3 100.0 40.647 19931994 15.6 12.1 9.2 12.5 15.4 9.4 7.1 18.7 100.0 42.926 1994

1995-1999 12.7 11.6 10.3 12.8 16.0 9.6 8.6 18.4 100.0 186.017 1995-19991995 14.8 12.4 9.5 12.7 15.2 9.3 7.8 18.2 100.0 41.137 19951996 13.6 12.1 10.1 12.8 15.5 9.3 8.6 17.9 100.0 38.299 19961997 12.2 11.5 10.1 12.9 15.9 10.1 9.5 17.8 100.0 35.408 19971998 11.5 11.0 10.5 12.5 16.5 10.0 9.0 19.0 100.0 30.100 19981999 10.9 10.9 11.5 12.9 17.0 9.3 8.4 19.1 100.0 41.073 1999

2000-2004 10.2 10.2 11.4 12.0 16.5 10.2 9.9 19.6 100.0 96.788 2000-20042000 10.5 10.6 12.1 12.7 16.9 9.6 8.8 18.5 100.0 32.121 20002001 9.9 10.3 11.9 12.2 16.7 10.1 9.9 18.9 100.0 22.978 20012002 10.1 10.4 11.6 12.4 15.9 9.5 10.0 20.1 100.0 17.537 20022003 9.8 9.5 10.4 10.6 16.4 11.4 11.0 20.9 100.0 12.202 20032004 10.4 9.3 8.8 10.5 15.8 11.7 11.5 21.9 100.0 10.950 2004

2005-2008 10.7 9.8 8.0 10.2 17.1 11.8 10.4 22.0 100.0 38.388 2005-20082005 10.4 9.4 7.5 10.4 16.7 11.1 11.2 22.7 100.0 11.263 20052006 9.9 9.5 8.3 10.2 17.4 12.0 10.0 22.7 100.0 10.247 20062007 10.6 9.7 8.3 10.5 16.3 11.1 10.6 22.9 100.0 9.593 20072008 11.3 11.1 7.8 9.7 18.2 13.5 9.4 19.0 100.0 7.285 2008

Vir: http://www1.cbs.gov.il/reader/publications

50

51

Vojaškošolski zbornikKordiš Robert, Peter Papler

Analiza razlogov za oblikovanje in delovanje vaških straž – primer Ambrus 2006

POVZETEK

V članku sem predstavil vaške straže1. Poskušal sem odgovoriti na vpraša-nje, zakaj nastanejo in čemu so namenjene. Celotno delovanje človeka kot posameznika ali dela družbe je tudi v globaliziranem in informatiziranem 21. stoletju še vedno zgolj proces zadovoljevanja njegovih potreb. Vsekakor lahko potrebo po varnosti štejemo za eno od osnovnih in temeljnih člove-kovih potreb. Na tej podlagi je namen članka raziskati vzroke, ki povzročijo organizacijo vaških straž. Poskušam odgovoriti, zakaj se državljani samo-organizirajo v vaške straže. Večji del raziskave je namenjen razčlenjevanju vaške straže v Ambrusu, vzrokom in povodom zanjo ter njeni organizaciji. Rezultati analize so pokazali, da so vaške straže neposredno povezane z zagotavljanjem varnosti državljanom na posameznem območju. Državljani v Ambrusu so dobili občutek, da jim ni zagotovljeno varstvo njihovih pravic, prepričani so bili tudi o pristranskosti ustanov in neučinkovitosti države. Z večtedenskim nadzorom območja so dosegli svoje zahteve. Vsekakor pa lahko povežem organizacijo in izvedbo vaške straže v Ambrusu s taktičnimi načeli delovanja čete – bataljona pri nadzoru območja.

KLJUČNE BESEDE

Vaške straže, varnost, državljani, država, Ambrus.

1 Med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani (SSKJ); prebivalstvo v Suhi krajini (Ambrus s širšo okolico) se ni počutilo dovolj varno, zato se je varnostno samoorganiziralo, mediji pa so začeli uporabljati besedno zvezo »vaške straže«.

52

Analiza razlogov za oblikovanje in delovanje vaških straž ...

Uvod

Opredelitev problema

V zgodnjih razvojnih stopnjah je človek samostojno skrbel za svojo varnost, pozneje pa vse bolj organizirano, najprej znotraj plemenske skupnosti, nato v večjih družbenih skupinah – po večini znotraj države ali celo koalicij. Takrat se je odgovornost za načrtovanje, organiziranje in uresničevanje varnosti posameznikov razporedila med člane družbe. Vsekakor pa je v sodobnih družbah treba govoriti o zunanji in notranji varnosti. Za zunanjo skrbijo oborožene sile posamezne države ali koalicije, ki preprečujejo agresijo na samostojno ozemlje neke države, za notranjo pa posamezne ustanove (policija, tožilstvo, sodstvo), kar se kaže v delovanju pravne države. (Kotnik 2009, 20–23.)Kaj pravzaprav pomeni pojem pravna država? Država v širšem pomenu je sinonim za oblast, v ožjem pa jo sestavljata pravna zgradba (zakoni) in oblast (moč uveljavljati zakone). Če se naslonimo na Lockovo teorijo o družbeni pogodbi, izhajamo iz tega, da je država nastala na podlagi pogodbe – pre-bivalci določenega ozemlja so zaradi vsesplošnega kaosa sklenili pogodbo, s katero delegirajo svoje pravice na imaginarno strukturo, državo, ki naj na višji ravni omogoča družbeni red, razvoj in blagostanje ter sprejema odlo-čitve v imenu vseh prebivalcev. Država pridobi svoj namen, tj. namen služiti prebivalstvu. Prebivalstvo države, ki je sklenilo pogodbo, je v največji meri narodnostno, jezikovno in kulturno enotno. Prevladujoče pojmovanje je, da je država organizirana moč naroda. Njen smisel je v tem, da skrbi za ohran-janje značilnosti nekega naroda, njegovega jezika in kulture.V Republiki Sloveniji se s predstavniško demokracijo, upoštevajoč načelo delitve oblasti na izvršno, zakonodajno in sodno, zagotavlja in izvaja vodenje države. Vsi imajo nalogo, da ustvarjajo in uresničujejo čim bolj »pravično« in legitimno pravo, torej najširšemu krogu sprejemljivo pravo. Država, kjer velja pravo in se tudi zakonito uresničuje, je pravna država.Vendar ta prenos pristojnosti za človekovo varnost s posameznika na družbeno skupnost ali državo ni zgolj enosmeren.

Predmet preučevanja

Predmet preučevanja so vaške straže v novejšem obdobju slovenske zgo-dovine. Osrednja točka preučevanja je vaška straža v Ambrusu. Postavljajo se vprašanja, zakaj so Ambrušani sprejeli dejstvo, da državne ustanove na tem delu ozemlja Republike Slovenije ne delujejo dovolj učinkovito; kako in

53


s kakšnimi sredstvi so si poskušali zagotoviti pravico in zakaj so bili pri tem učinkoviti ter kdaj se prenos pristojnosti obrne v drugo smer in ga skupina posameznikov ponovno želi prenesti nase.

Namen

Namen strokovnega članka je poiskati vzroke, zakaj si prebivalstvo zaradi samoohranitvenega nagona začne samoiniciativno zagotavljati varnost in se s tem namenom bolj ali manj učinkovito obrambno ali varnostno samoorga-nizira. Na tem mestu moram poudariti, da ni moj namen raziskovati, ali so bile državljanom res kršene katere koli pravice ali ne. Dejstvo je, da je bil prag potrpežljivosti posameznih lokalnih skupin presežen in da so z vaškimi stražami pritiskali na državo, da bi uresničili svoje zahteve. Oceno, ali so bile njihove zahteve upravičene ali ne, prepuščam drugim avtorjem.

Metode in tehnike

Pri pisanju članka sem uporabil metodo analize, znotraj te pa deskriptivno analizo. Uporabljeni viri so pisni in spletni. Pisni so zgodovinske knjige in strokovne publikacije. Spletni viri so predvsem multimedijski portali slo-venskih televizijskih in časopisnih hiš. Kot tehniko zbiranja podatkov sem uporabil tudi intervju, ki sem ga opravil med vaščani v Ambrusu.Pomagali sta mi tudi metoda primerjalne analize in metoda lastnih izkušenj; gre predvsem za primerjavo organizacije vaške straže v Ambrusu z načeli, ki bi jih kot častnik uporabil pri dodeljeni nalogi nadzora območja.

Hipoteza 1

Nižja družbena skupnost (vaška ali krajevna) se samoorganizira, če oceni, da država več ne skrbi za njeno temeljno človekovo pravico, potrebo po varnosti. Najpogostejša oblika samoorganiziranja skupnosti za uveljavljanje potreb ali zahtev po varnosti so tako imenovane vaške straže.

Hipoteza 2

Vaščani Ambrusa in okoliških vasi so se v svoji zahtevi po zadovoljitvi potrebe po varnosti samoorganizirali v vaške straže. Osnovni namen orga-niziranosti je bil nadzirati območje in s tem preprečiti vrnitev družine Strojan

54


v tabor2. Pri organizaciji so upoštevali nekatera temeljna taktična pravila za nadzor območja.

Rezultati raziskave

Vaške straže v drugi svetovni vojni

Posamezni protirevolucionarni oddelki, ki so se bojevali proti partizanski vojski, so obstajali že leta 1942. Ustanovitev vaške straže z dovoljenjem italijanskega okupatorja v Šentjoštu nad Horjulom 17. junija 1942 pomeni simboličen začetek oborožene protikomunistične akcije in s tem državljan-ske vojne. Ta dogodek vsebuje elemente, kot so samoobramba, protirevo-lucija, revolucionarno nasilje, kolaboracija z okupatorjem, ki so se v tistem času na novo pojavili in krepko zaznamovali dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej.Partizanske enote so likvidirale, mučile in pobijale vodilne in vplivne može, duhovnike, župane, družine. Italijanski okupatorji so kot represalije na vojaško nesmiselne partizanske napade požigali vasi, streljali talce in pre-bivalstvo pošiljali v taborišča. (RTV SLO 2006.)

V tem neznosnem položaju je prebivalstvo po ogroženih vaseh oblikovalo obrambne skupine mož in fantov. Primera take samoiniciativne samo-obrambe sta Loški Potok in Šentjošt nad Vrhniko. Po zgledu teh dveh postojank so se vaške straže (tako so jih začeli imenovati) v naslednjih mesecih kot ogenj razširile po Notranjski in Dolenjski.Pojem samoobrambe je bil večplasten in vzročno povezan z več vidiki, ki so se med seboj prepletali:- po eni strani je pomenil upor podeželskega prebivalstva proti revoluci-

onarnemu nasilju leta 1942. Tega ni zanikalo niti partijsko vodstvo, le da je odgovornost zanj preložilo na podrejene. Z upoštevanjem tega dejstva si lahko razložimo hitro razširitev in množičnost vaških straž;

- po drugi strani pa je pri protirevolucionarnem boju šlo za pobudo neka-terih predvojnih strank, da bi uničile partizansko gibanje in s tem komu-nistom onemogočile povojni prevzem oblasti (Bajt idr. 1997, 38).

Da je bil to spontan pojav, govori dejstvo, da so nastale na različnih krajih, brez organizacijske povezave in ločeno druga od druge. Šele pozneje je prišla organizacijska pomoč in posredovanje Slovenske zaveze. Vaške

2 Območje med Ambrusom in Dečjo vasjo, kjer je stanovala družina Strojan.

55


straže so torej nastale »spodaj«, v samem prebivalstvu, in ne »zgoraj«, kakor je na primer KPS od zgoraj začela, organizirala in vodila revolucijo. Ostane dejstvo, da oboroženi odpor proti partizanom ni nastal zaradi odlo-čitve Slovenske zaveze, pač pa predvsem kot samostojen odgovor na par-tizanski teror in likvidacije. Partija je brez diskvalifikacije svojega nasprotnika izgubila domnevno legiti-mnost svojih ukrepov. Odločno je obsodila nasilna dejanja in tako dokazala, kako nujno in upravičeno je bilo njeno stališče, da z njim ni mogoče nobeno sodelovanje, ampak samo neizprosen boj. V resnici pa si je takih nasilnih dejanj okupatorja želela ali jih celo sama izzvala. Delovanja proti okupator-jevi vojski pogosto niso imela posebnega ali sploh nikakršnega strateškega pomena. Povračilni ukrepi okupatorja, ki so praviloma sledili takim akcijam, so prizadeli predvsem civilno prebivalstvo. V skrajnem obupu, ko so izgubili vse, so se priključili partizanom. Večina pa te možnosti niti ni imela, saj so imeli otroke in svojce, za katere je bilo treba skrbeti. Potrebna je bila samo-zaščita. (Bučar 2007, 139–140.)

Vaške straže v Ambrusu

V ambruških gozdovih so Cigani3 bivali, odkar pomnijo najstarejši krajani. Selili so se iz gmajne v gmajno, a z njimi so Ambrušani vedno živeli v sožitju. Čeprav je bila kraja kokoši ali krompirja iz nezaklenjenih kleti vsakdanjost, so domačini spoštovali njihov način življenja, navade, vrednote, kulturo in tradicijo. Krajani so se z njimi večinoma osebno poznali, podpirali so jih ne le s hrano in z obleko, temveč tudi s prihranki. Težava je nastala leta 1994, ko so se Cigani naselili na sedanje območje nad vodovarstvenim zajetjem. Lokacija naselja je sto metrov nad vodnim zajetjem kraškega vodnega vira Globočec, ki z vodo oskrbuje približno devet tisoč prebivalcev Suhe krajine. Način njihovega bivanja je na to območje prinesel ogromne količine nevarnih odpadkov. Vztrajna opozorila pristojnih ustanov in organov so zalegla toliko, da so leta 1997 izdali sklep, da morajo Cigani območje zapustiti in počistiti. Potrpežljivost Ambrušanov, spoštovanje ciganskih navad in navsezadnje navajenost na sobivanje z njimi so imeli za posledico, da so sklepi vsa leta ostali zgolj na

3 Pripadniki iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča (SSKJ 1993, 250).

Slika 1: Avtomobilski odpadki nekaj sto metrov od tabora

56


papirju. Po naselitvi na sporno območje in po smrti dolgoletnega pogla-varja romske družine Mihe Strojana se je začela druga težava – nasilje in kriminal, kar se je z leti samo povečevalo. Ukradene kokoši so postale folklora, začelo se je izsiljevanje. Čez cesto so nastavljali drevesna debla ali jo zapirali s starimi avtomobili. V vseh šestih okoliških vaseh skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo na petkilometrski cesti Zagradec–Ambrus bli-žnjega srečanja z njimi. Cigansko naselje je postajalo zbirališče kriminala, tam so se razpečavala mamila, tam so policisti zasegli nemalo orožja, od tam so prihajale grožnje in izsiljevanja. Več prijav kaznivih dejanj je v policijskih arhivih. Težave so se stopnjevale, pristojni pa jih po trditvah domačinov niso reševali, raziskovali ali sankcionirali.V nedeljo, 22. oktobra 2006, se je zgodil incident, ki je sodu izbil dno. Po besedah Ambrušanov so prebivalci romskega naselja napadli dva domačina in enega brutalno pretepli. Zgodila sta se organiziran napad z uporabo strelnega orožja in poznejša opustitev pomoči celotni ciganski družini. Incident je zaradi ogromno prestopkov in nasilja zadnjih dvanajst let povzročil samoorganiziranje domačinov. Krajani so se organizirali in zahte-vali rešitev nevzdržnega položaja, na katerega so že leta povsem neuspe-šno opozarjali. Domačini so na občnem zboru krajanov KS Ambrus ustano-vili Odbor za romsko problematiko. Cigani so po incidentu sami izrazili pripravljenost, da če jim država da ugo-dnejše pogoje, zapustijo ekološko skrajno sporno območje in bližino ljudi, ki so se jim zaradi ponavljajočih se težav v zadnjih letih pač močno zamerili. Družina Strojan se je prostovoljno preselila v Postojno, kjer naj bi počakala do preselitve na končno lokacijo. Po besedah krajanov se je v tem času zgodilo naslednje. Družina Strojan je na pobudo odvetnikov in s pomočjo poročanja medijev ugotovila, da bo z izsiljevanjem vrnitve v Ambrus pri-tiskala na posamezne državne ustanove in s tem pridobila boljša poga-jalska izhodišča za zamenjavo zemljišča v Ambrusu. Tako so se na vsak način želeli vrniti v tabor. Vaščani Ambrusa so to preprečevali z vaškimi stražami oziroma nadzorom območja okoli tabora. Ves čas bivanja družine Strojan v Postojni so nadzorovali območje tabora, tudi da so nakrmili živali, ki so ostale v taboru, in preprečili članom družine, da bi zažgali ali kakor koli poškodovali objekte v taboru. Vzrok bi bilo možno pripisati nestrpnosti Ambrušanov, kar bi še prililo ogenj na že tako razgrete strasti.Po štirih tednih bivanja v Postojni se je družina Strojan naveličala čakati na novo lokacijo, zato se je 25. novembra 2006 odločila, da se vrne v Ambrus. Za njihovo namero so izvedeli krajani Ambrusa, ki so v Dečji vasi pripravili protestni shod. Po nekaterih ocenah krajanov se je zbralo od 700 do 800 ljudi, ki so postavili cestne zapore, pri čemer je morala posredovati

57


posebna enota policije (200 pripadnikov), ki naj bi vzpostavila koridor za nemoteno vrnitev družine Strojan v tabor. V nemirih sta bila poškodovana dva domačina.Predpostavljam, da je bila policija v vlogi napadalca in Ambrušani v vlogi branilca. Za analizo bojne moči sem uporabil Dunniganovo tabelo za izračun bojne moči, kjer sem upošteval le tiste dejavnike, ki jih je mogoče upoštevati med nasprotnima stranema v Ambrusu, kjer ni šlo za neposredni vojaški spopad dveh nasprotujočih si strani.

Razpredelnica 1: Razmerje bojne močiBojna moč Napad policije 200

Obramba Ambrušanov

750 0,27

Dejavnik Maks. Dejavnik M Vrednost R Dejavnik R Vrednost M RAZMERJE SILPremičnost in preživetje o,4 1 200 1 750 0,27Vremenske razmere 0,4 1 200 1 750 0,27Premoč v zračnem prostoru 0,9 1 200 1 750 0,27Vrsta bojnega delovanja 0,6 0,9 180 1 750 0,24Presenečenje 0,6 1 180 1 750 0,24Voditeljstvo 0,6 1 180 0,8 600 0,30Nebojna podpora 0,5 1 180 1 600 0,30Usposobljenost 0,3 1 180 0,5 300 0,60Delovanje C4I 0,3 1 180 0,8 240 0,75Morala 0,2 0,7 126 1 240 0,53

Vir: Lasten izračun, povzet po Dunniganu 1988

Ocenjujem, da bi moralo biti končno razmerje sil med nasprotujočima si stranema najmanj 1 : 1, da bi policija lahko učinkovito nadzirala množico in omogočila varno pot družini Strojan v tabor. Razmerje bojne moči na grafu prikazuje številčno razmerje sil; razmerje bojne moči, prikazano v razpre-delnici 1, pa teoretično razmerje sil z upoštevanjem dejavnikov po Dunni-ganu.

Graf 1: Razmerje sil

Policija

Ambrušani

1 2

800700600500400300200100

0

Šte

vilo

pri

pad

niko

v

240

126200

Razmerje bojne moči

750

Pred božičem se je v tabor vrnila Jelka Strojan z nekaj otroki. V dogaja-nje se je vključil tudi takratni predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki je

58


želel v tabor z dvema tovornjakoma prepeljati tri bivalne zabojnike za Stro-janove. Krajani so predsednika spustili skozi kontrolno točko, tovornjake z zabojniki pa zadržali. Predsednik se je vrnil na kontrolno točko in poskušal vaščane pregovoriti, da dovolijo prehod in postavitev zabojnikov v taboru, vendar neuspešno.

Vaške straže v Grčaricah, Kočevski Reki, Grosupljem, na Igu in v Sostrem

Najprej so se možne lokacije za naselitev družine Strojan iskale javno, mediji so jih redno objavljali. Pozneje se so odgovorni zaradi odziva javnosti zavili v molk. Predsednik Komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milan Zver in direktor Urada Vlade za narodnosti Stane Baluh sta ločeno, prek svojih predstavnikov za stike z javnostmi, sporočila, da zaradi interesa rešitve nastanitvene težave družine Strojan ne bosta dajala nobenih infor-macij in izjav. Krajani Grčaric so med vaško stražo pregledovali policijska vozila, s katerimi so se policisti peljali na usposabljanje v Gotenico. Zaupanje v državo je bilo zelo nizko, saj so vaščani sumili, da država želi pod pretvezo prevoza na usposabljanje na območje preseliti cigansko družino.Kot možni kraji so se omenjali še Ivančna Gorica, Višnja Gora in Grosuplje. Ko so se politiki dogovorili, da se bo družina naselila na izbrani lokaciji Malo Hudo v Ivančni Gorici, je tudi tam nastala vaška straža. Občina je celo izglasovala sklep, da ciganske družine ne bodo sprejeli. Nova možna lokacija je bila v Kočevju, kjer so se nemudoma ponovno zbrale vaške straže. Krajani so se iz strahu, da bi se jim z naselitvijo družine Strojan v njihovo bližino zmanjšala varnost, samoorganizirali v vaške straže.

Vaške straže v Tenetišah

Krajani Tenetiš in Mlake so 1. novembra 2007 pripravili protestni shod proti obratovanju kranjske deponije in njeni širitvi v regijsko odlagališče odpadkov. Na protestu se je zbralo 300–400 krajanov, ki živijo v neposre-dni bližini odlagališča. Prebivalci teh krajev so si za zaprtje in sanacijo deponije prizadevali več let. Leta 2005 so preprečili, da bi se deponija širila proti bivališčem, novembra 2006 pa so dočakali njeno zaprtje. Dovoljenje za obratovanje ji je poteklo sredi oktobra, agencija za okolje pa odločitve o morebitnem podaljšanju do organizacije protestnega shoda še ni sprejela. Krajani so na dovozni

59


poti do odlagališča postavili kontrolno točko in tako tudi fizično, s svojimi telesi, preprečili odlaganje smeti. Mediji in krajani so »dežurstvo« pred deponijo kmalu preimenovali v vaško stražo. Krajani so lokalnim oblastem postavili nekaj zahtev, katerih skupna imenovalca sta bila zaprtje deponije in program sanacije podtalnice. V sodobnem svetu je zahtevo po čistem in zdravem okolju vsekakor mogoče umestiti med temeljne človekove pravice, potrebo po zagotavlja-nju varnega okolja. To tezo je mogoče razbrati tudi iz poročanja Slovenske tiskovne agencije 9. januarja 2008: »Tako vaške straže krajanov Tenetiš in Mlake še vedno vztrajajo pred deponijo, komunala pa odpadke vozi na Malo Mežakljo. Člani civilne iniciative vztrajajo pred deponijo, kjer so si v zadnjih dveh mesecih uredili pravi manjši tabor. Z lastnimi telesi so priprav-ljeni preprečiti, da bi se deponija, ki pomeni degradacijo njihovega življenj-skega okolja, znova odprla ter da bi na njenem mestu zrasel regijski center za ravnanje z odpadki.«Konec februarja 2009 je bil med krajani in lokalnimi ter državnimi oblastmi dosežen dogovor o rešitvi težave.

Doktrinarna načela pri nadzoru območja

Nadzor območja je oblika delovanja in je najpogosteje uporabljen v sta-bilizacijskem delovanju. Stabilizacijsko delovanje je nebojni način delo-vanja, pri katerem vojska s svojo prisotnostjo in aktivnostmi omogoča ali sodeluje pri zagotavljanju varnega okolja. Tudi pri takem delovanju morajo enote z obravnavo bojnih funkcij4 upoštevati vse dejavnike bojevanja, ki so pomembni pri načrtovanju in izvedbi delovanj. Vojaške sile so zelo primerne pri omogočanju stabilnosti, saj so usposobljene, opremljene in organizi-rane, da v daljšem časovnem obdobju nadzirajo območje, prebivalstvo in razmere. Tradicionalni in najpogostejši taktični postopki, ki jih izvaja bataljon v stabi-lizacijskem delovanju, so:- patruljiranje,- opazovalnice,- varovanje uradnih oseb,- spremstvo konvojev,- varovanje objektov,

- preiskave,- cestne blokade,- kontrolne točke. (Škerbinc idr.

2007, 302.)

4 Bojne funkcije – manever, ognjena podpora, obveščevalna zagotovitev, premičnost, oviranje in preživetje, zračna obramba, zagotovitev delovanja in poveljevanja.

60


Sklep

samoizpol- nitev

statusne potrebe

potrebe po pripadnosti

potrebe po varnosti

osnovne potrebe

Hierarhija potreb po Maslowu

Svojo raziskavo sem povezal s hierarhijo potreb po Maslowu. Maslow je hierarhijo potreb razvil leta 1954. Človeške potrebe je videl na različnih ravneh. Teorija temelji na predpostavki, da večino ljudi motivira želja po zadovoljitvi posebne skupine potreb, in na hierarhiji ter pomembnosti člo-veških potreb. Avtor je človekove potrebe razdelil na pet stopenj, trdil je, da nastajajo v naštetem zaporedju. Potreba, ki je zadovoljena, ne motivira več, pač pa se ob tem pojavi naslednja potreba, ki deluje kot motivacijski dejavnik. Primerjava te teorije z vaškimi stražami nas privede do ugotovi-tve, da se državljani samozaščitno organizirajo, če se raven zadovoljevanja potreb spusti do potrebe po varnosti. Pri vaških stražah v Republiki Slove-niji smo bili v zadnjem času priča modelnemu samoorganiziranju državlja-nov. Pri tem ni pomembno, in zato v svoji raziskavi nisem dajal vrednostnih sodb, ali je bil občutek varnostne ogroženosti prebivalstva resničen ali upravičen, dejstvo je, da je bil odzivni prag prebivalstva presežen.Po preverjanju podatkov na medijskih portalih5, predvsem predstavljene dokumentacije in informacij vaščanov Ambrusa, je mogoče sklepati, da družina Strojan ni samo enkrat kršila predpisov, temveč je šlo za vzajemni učinek večjega števila dejavnikov6. Državljani v obravnavanih vaških stražah so ocenili, da so ogroženi njihovi temeljni interesi, vrednota oziroma

5 Multimedijska portala RTVSLO in POPTV ter arhiva časopisov Dnevnik in Delo.6 Pogoste kršitve prometnih predpisov članov družine Strojan, domnevna neraziskana kazniva

dejanja, neizvajanje inšpekcijskih odločb, pristranska vloga varuha človekovih pravic itd.

61


potreba po varnosti in da je država, na katero so sicer prenesli pravico, ne zagotavlja ali je pri tem neuspešna, zato so pravico vzeli v svoje roke in se zaščitno-obrambno organizirali. Prvo hipotezo lahko potrdim, saj je mogoče najti skupni imenovalec vsem obravnavanim vaškim stražam. Iz tega lahko priporočim, da je kakršno koli ponavljanje posamezne skupine državljanov o kršenju njenih pravic ali nedelovanju pravne države treba zelo resno jemati. Vsekakor morajo ustrezne ustanove preveriti, ali gre morda za zakonito zahtevo, saj se lahko v nasprotnem državljani samoorganizirajo, tudi v obliki, ki jo imenujemo – vaške straže.Krajani Ambrusa so od 22. oktobra 2006 več kot dva meseca nadzorovali širše območje tabora. Omenjeno trditev, ki je podlaga za obravnavo druge hipoteze, potrjujejo trije viri.Prvi – 17. novembra 2006 je RTV SLO na svoji spletni strani zapisala: »Obiskali smo vaščane Ambrusa in Zagradca, ki so zaprli vse ceste, ki vodijo do tamkajšnjega romskega naselja. Obljubljajo, da bodo na bari-kadah ostali, dokler bo treba. Vožnja proti Ambrusu poteka skozi idilične dolenjske gozdove, ki žarijo v jesenskih barvah. Ob cesti nas pozdravijo vaške straže. Do romskega naselja drugače kot mimo njih ni mogoče priti. Neprevozne so tudi gozdne poti; vaščani so tja namestili vejevje. Domačini na stražah so vidno razburjeni in izčrpani. Straže potekajo podnevi in ponoči. So organizirani, postavljene imajo šotore, elektrika prihaja iz generatorja, prebivalci vasi pa jim prinašajo hrano in pijačo. Na stražah se menjavajo: dopoldan, ko je del vaščanov v službi, stražijo kmetje in tisti, ki so prosti (nekateri so v službi vzeli dopust), popoldan pa se zamenjajo.« Drugi – vaščani so mi med intervjujem potrdili, da so imeli nadzor nad območjem okoli tabora. Prav tako so mi opisali postopke, kako so sami nadzirali. Tretji – informacijo sem preveril tudi pri tretji strani7, ki je prav tako potrdila, da so domačini nadzirali območje okoli tabora. Domačini so ustanovili odbor za romsko problematiko, ki ga lahko imamo za organ, ki je načrtoval in organiziral ukrepe za doseganje cilja. Območje so nadzirali na več načinov. Temeljni ukrep so bile kontrolne točke na dostopnih cestah, ki so vodile do tabora, poleg tega pa so območje nadzorovali še z občasnimi obhodi. Nadzirali so neprekinjeno in popolno, imeli so nadzor nad pretokom osebja in blaga na »sporno« območje. Prav tako so imeli pripravljen načrt, kako območje še bolj nepredušno zapreti, z debli za okrepitev zapore in označe-nimi drevesi za dodatno rušenje.

7 Zanesljiva informacija za potrjevanje navedenega, vendar tukaj ne morem posredovati vira.

62


Organizirana je bila tudi »zagotovitev delovanja«, saj so bili pripadniki na terenu oskrbovani z vsemi potrebnimi stvarmi.Za prenos informacij in organizacijo so uporabljali javno telefonsko omrežje, organiziran so imeli samopozivni sistem, ki je omogočal obveščanje širšega kroga ljudi v zelo kratkem času.Z gotovostjo lahko trdim, da so imeli vaščani organizirano nekakšno obve-ščevalno mrežo, ki jim je zagotavljala podatke o premikih družine Strojan iz Postojne in vseh drugih pomembnih premikih v bližino Ambrusa. Vaščani so bili pripravljeni na obisk takratnega predsednika dr. Drnovška, ki je hotel v tabor pripeljati bivalne zabojnike za cigansko družino, ko je bil konvoj še nekaj deset kilometrov oddaljen od Ambrusa.Drugo hipotezo lahko z gotovostjo potrdim, saj so vaščani z upoštevanjem taktičnih pravil in doslednim izvajanjem nadzirali območje in dosegli svoj cilj.Družini Strojan je država omogočila zamenjavo zemljišča v Ambrusu z zemljiščem v Rojah. Šestega decembra 2009, ko sem obiskal Ambrus, na območju tabora ni bilo več zaznati sledi bivanja Ciganov.

LITERATURA IN VIRI

- Bajec, A., idr. 1993. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slo-venska akademija znanosti in umetnosti.

- Bajt, D., ur., idr. 1997. Slovenska kronika XX. stoletja. Ljubljana: Nova revija.

- Bučar, F. 2007. Rojstvo države. Ljubljana: Didakta.- Kotnik, I. 2009. Vaške straže. Obramba. 4: 20–23. - Škerbinc, M., idr. 2007. Lahki pehotni (motorizirani) bataljon. Ljubljana:

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.- J. in R. S. 2006. Romov ne bo nazaj. http://www.rtvslo.si/slovenija/

ambrus-romov-ne-bo-nazaj/63091 (21. 10. 2009).- Strojanovi si želijo v Ambrus. 2006. http://www.rtvslo.si/slovenija/stro-

janovi-si-zelijo-v-ambrus/63233 (21. 10. 2009).- Policista sta ga udarila z razlogom. 2006. http://24ur.com/novice/slove-

nija/policija-ravnala-v-skladu-s-pooblastili.html (27. 10. 2009).- Gams, M. 2007. Nauki iz Ambrusa. http://www.finance.si/171715 (27.

10. 2009).- Žalostno, toda resnično. 2008. http://www.rtvslo.si/modload.

php?&c_mod=forum&op =viewtopic&topic_id=12152&forum=4&start=329#439169 (16. 2. 2010).

63

Vojaškošolski zbornikAndrej Košmrlj, Peter Papler

Primerjalna analiza ropov bank v Ljubljani in Stockholmu ter draguljarne v Parizu

POVZETEK

V tem članku so opisane nekatere podrobnosti treh ropov. Gre za rop banke v Stockholmu (Švedska), draguljarne v Parizu (Francija) in SKB banke v Ljubljani. Vsi trije imajo med seboj nekaj podobnosti. Iz načina izvedbe in navsezadnje še neraziskanih podrobnosti lahko sklepamo, da so bili izredno natančno in skrbno načrtovani. Prav tako lahko iz znanih podatkov sklepamo, da so sodelujoči v teh ropih prihajali predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije. Analiza ne da dokončnega odgovora, da je za rope odgovorna samo ena kriminalna združba (balkanska mafija). Na podlagi primerjalne analize ropov in analize virov (časopisni članki, obja-vljena poročila) lahko sklepamo, da so bili nedvomno pri vseh ropih udele-ženci z območja nekdanjih jugoslovanskih republik.

KLJUČNE BESEDE

Rop, banka, draguljarna, rop v Stockholmu, rop v Parizu, rop SKB banke, balkanska mafija, Rožnati panter, Rdeče baretke.

Uvod

Kaj imajo skupnega dogodki 1. novembra 2005, 4. decembra 2008 in 23. septembra 2009? Tiste dni so se v časopise in druge medije vrinile novice o kraji večjega premoženja, ki so prišle iz različnih držav. Govorimo o ropu banke v Stockholmu, kjer je izginilo približno sto milijonov evrov, ropu dra-guljarne v Parizu, kjer je ta bila ob nakit, vreden 85 milijonov evrov, in o nam bližnjem in bolj znanem ropu SKB banke v Ljubljani, kjer je bilo vlo-mljeno v 427 sefov in s tem odtujeno neznano koliko, vendar nemalo pre-moženja (denar, nakit, listine itd.). Vsi trije ropi so bili svojevrstno izvedeni. V Stockholmu so se roparji na prizorišče pripeljali s helikopterjem, drugič se je rop zgodil pred očmi strank (v Parizu) in nazadnje so roparji kar sedem ur vlamljali in neovirano odpirali sefe komitentov banke (v Ljubljani). Ob tem bi težko pomislili, da bi lahko bili ti ropi kakor koli povezani, vendar bom vseeno poskušal primerjati in poiskati skupne točke, dejavnike in udele-žence teh dogodkov.

64

Primerjalna analiza ropov bank v Ljubljani in Stockholmu ...

V vojaški terminologiji se je na začetku druge svetovne vojne pojavil nov termin, »blitzkrieg1«. Z izvrstnim sodelovanjem različnih zvrsti, rodov in enot na taktični in operativni ravni so Nemci prikazali hitro prodornost, s katero so ohromili nasprotnika. Eden od takih primerov je napad na Poljsko leta 1939, v katerem so z usklajenim sodelovanjem kopenske vojske, zračnih in tankovskih enot dosegli veliko koncentracijo bojne moči in posledično prevladali v boju. Seveda so se v nadaljevanju vojne tudi zavezniške sile odločile slediti načelom »blitzkriega« in tudi zaradi tega tehtnico nagnile na svojo stran (Žabkar 2003, 356).

Nam še bližji primer bliskovite vojne je operacija Nevihta2, v kateri sta vidni velika koncentracija in usklajenost delovanja hrvaških vojaških kopen-skih enot, topništva in letalstva ter tudi policije. Posledice te operacije so tudi mnoge žrtve na srbski in hrvaški strani ter med civilisti. Zato tukaj ne moremo govoriti o »zero death warfare«. Pri načelu »zero death warfare« bi bilo primerneje govoriti, če bi šlo za izvedbo neke naloge, poslanstva, ope-racije brez žrtev oziroma z minimalnimi izgubami. To se lahko doseže le s popolnim načrtovanjem in pravilno izbiro sredstev za dosego želenega cilja.

Metode, tehnike in hipoteza

Pri pisanju članka sem uporabil metodo analize operacij in znotraj te primer-jalno in deskriptivno analizo. Uporabljeni viri so predvsem spletni: medijski portali in spletne strani, kjer združbe (varnostne, policija) in posamezniki poročajo oziroma komentirajo razne dogodke.

Zgolj kot izziv in vodilo raziskave sem postavil naslednji hipotezi: Ropi so bili izvedeni na podlagi doktrine »blitzkriega« z uporabo koncepta vojskovanja »zero death warfare«.Za rop banke v Stockholmu, draguljarne v Parizu in SKB banke v Ljubljani je odgovorna balkanska mafija3 oziroma njeni pripadniki.

1 Bliskovita vojna je sinonim za sodelovanje različnih rodov kopenske vojske in letalstva na opera-tivni in taktični ravni.

2 Operacija Nevihta je potekala od 4. do 7. avgusta 1995. V operaciji je hrvaška vojska osvobo-dila večji del hrvaškega ozemlja in s tem praktično zmagala v vojni (Wikipedia 2009, 2).

3 Pod pojmom balkanska mafija razumem predvsem organizirane kriminalne združbe, ki priha-jajo z območja nekdanje Jugoslavije in so večinoma nastale po razpadu skupne države, včasih tudi kot nadaljevanje dejavnosti obveščevalno-varnostnih struktur nekdanje države in kot posle-dica opustitve strogega nadzora in omejitve trgov (sankcije), ki so omogočile nove povezave in načine zagotavljanja dobrin (cigaret, goriva itd.).

65


Analiza ropov

Rop banke v Stockholmu

KRAJ:Västberga, Stockholm, Švedska

ČAS:23. september 2009 ob 5.15

POTEK:5.15 Osebje družbe National Rail Administration, ki je neposredno nasproti banke, je opazilo helikopter nad streho skladišča gotovine G4S v Stockholmu. 5.19 Policija sprejme klic o ropu. Priče opazujejo, kako se iz ukrade-nega belega helikopterja Bell 206 Jet Ranger na strehi izkrcajo trije ali štiri roparji. Skozi strešno okno vdrejo v trezor in ob tem povzročijo vrsto eksplozij. Helikopter medtem lebdi nad stavbo, roparji vanj pozneje natovo-rijo vreče denarja.5.25 Na prizorišče prispe prva policijska patrulja. Policisti zavzamejo položaje, vendar ne poskušajo zaustaviti roparjev, ker jim je bilo ukazano, naj počakajo na prihod pripadnikov National Task Forcea4. Roparji še naprej tovorijo vreče denarja v helikopter.5.35 Policisti opazijo, kako helikopter odleti s strehe stavbe in nadaljuje let proti severu. V stavbo vstopijo pripadniki National Task Forcea. 5.49 Helikopterska policijska enota je bila obveščena o ropu, vendar pilot ne more vzleteti, ker je ugotovljen sum na bombo, ki je pred helikopterjem. 7.00 Policija potrdi, da v napadu ni bil poškodovan nihče od 21 zaposlenih G4S. 7.37 Policisti v zgradbi najdejo razstrelivo in razširijo območje varovanja skladišča. 8.15 Helikopter je opažen blizu gozdov, severno od Stockholma.8.42 Policisti pospremijo osebje G4S iz skladišča denarja.

4 National Task Force je paravojaška taktična enota znotraj policijske strukture. Njeno poslanstvo sta protikriminalno delovanje in posredovanje, ko so ogrožena življenja, kot so delovanje proti terorizmu, situacije s talci in ugrabitve (Wikipedia 2009, 1).

66


Posebnosti

Roparji so »zaščitili« skladišče denarja s tem, da so v okolici nastavili ježevke in tako otežili sledenje policijskih patrulj (The Local 2009, 1).

Policijski helikopterji, ki so bili blizu, niso mogli poleteti zaradi suma na sabotažo (nastavljena je bila vrečka, na kateri je pisalo »bomba«, pozneje so vrečko razstrelili z vodnim topom). Pozneje je bilo ugotovljeno, da heli-kopterji niso bili poškodovani.

G4S je varnostna služba, ki deluje v več kot 110 državah in zaposluje 530.000 ljudi po vsem svetu. Na Švedskem, kjer zaposluje približno tisoč ljudi, skrbi za varovanje in prevoz velike količine denarja za podjetja in banke.(The Local 2009, 2.)

Kot je na Švedskem v navadi, je oškodovano podjetje za vsakršno informa-cijo, ki bi pripeljala do aretacije udeleženih v ropu ali najdbe ukradenega denarja, za nagrado ponudilo milijon dolarjev.

Srbi so opozarjali, da bi Švedi lahko preprečili rop, če bi upoštevali njihova opozorila. Srbska tajna policija naj bi v začetku septembra Švedom poslala vse podatke o skupini, ki načrtuje rop sto milijonov evrov. Srbi naj bi namreč avgusta prejeli informacijo, da skupina nevarnih kriminalcev z Balkana, med katerimi naj bi bili tudi pripadniki Rdečih baretk5, načrtuje rop na Švedskem. Informacije srbske policije pa so Švedi ignorirali (24 ur 2009). Minister za notranje zadeve Švedske Varga Gilande ni želel povedati več o sodelovanju srbske policije med preiskavo, medtem ko je direktor srbske policije Milorad Veljovič ugotavljal, da je srbska policija tri tedne pred ropom opozarjala, kaj se bo zgodilo (Naslovi.net 2009).

Štiri dni po ropu so švedski policisti aretirali šest ljudi, ki so jih sumili sodelovanja v spektakularnem ropu. Med osumljenci so bili 34-letnik iz mesta Norrtälje, 38-letnik iz Stockholma, 36-letnik iz Ensked v južnem Stockholmu, 31-letnik iz Hägerstena in 29-letnik iz Norsborga. Policija je prijela tudi 21-letnika iz Bagarmossna, ki naj bi prav tako sodeloval pri ropu.

5 Rdeče baretke so srbske paravojaške enote, ustanovljene leta 1992, za področje specialnih operacij na območju nekdanje Jugoslavije. Pripadnike med drugimi obtožujejo umora srbskega predsednika vlade Zorana Đinđiča.

67


Policija zanika, da so bile aretacije posledica kakršnega koli namiga, ampak zgolj rezultat policijskega preiskovanja (RTVSLO 2009).

Rop draguljarne v Parizu

KRAJ:29 Avenue Montaigne, Pariz, Francija

ČAS:4. december 2008 ob 7.29

POTEK:17.29 Elegantna para (hitro se je pokazalo, da sta dami v resnici moška) sta vstopila v draguljarno.17.30–17.40 Roparji se v brezhibni francoščini najprej predstavijo kot kupci, ki se zanimajo za večji nakup. Nato izvlečejo pištole in v trenutku prevzamejo nadzor v draguljarni. Četverica razoroži varnostnike (takrat je bilo v stavbi pet varnostnikov in petnajst zaposlenih). Navidezni dami odvržeta elegantna plašča in lasulji ter z nakitom in dragimi urami iz vseh vitrin napolnita vreče, drugima dvema mora ena od uslužbenk odpreti sef z diamanti in drugimi najdragocenejšimi kosi nakita.17.40 Roparji zapustijo salon, v katerem so že zvonili alarmi, sedejo na težke motorje, parkirane 50 metrov stran, in odhrumijo v temo.

Posebnosti

Draguljarna leži na območju, ki je lahko dostopen, zato je idealna za storilce kaznivih dejanj (Guardian 2008).Po ropu so se pojavili namigi, da so bili na delu balkanski rožnati panterji6. Policisti in kriminalisti, ki so na kraj dogodka pridrveli deset minut po koncu spektakularnega ropa, so bili prepričani, da so bili na delu prav ti. Roparji so govorili tudi v enem od slovanskih jezikov (verjetno v srbohrva-ščini), opravili so hitro in brez napake (Delo 2008, 1). Roparji so bili po besedah policije nedvomno profesionalci, saj je bil rop skrbno načrtovan, roparji pa so tudi poznali imena nekaterih uslužbencev,

6 Pink Panther. Gre za narodnostno mešano tolpo, ki je sestavljena iz približno 200 srbskih, hrvaških, bosanskih in albanskih kriminalcev in si je ime izbrala po filmski predlogi z inšpektor-jem Clouseaujem v naslovni vlogi. Za sabo naj bi imeli še nekaj uspešnih ropov v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Belgiji ter si tako nabrali za več kot 250 milijonov evrov skupnega plena. Rožnati panterji so v zadnjih štirih letih oropali sloviti draguljarni v Tokiu in Dubaju.

68


ureditev prodajalne in celo lokacijo skritega nakita. Vedeli so tudi, kdaj v draguljarni ni varnostnika. Prav zato obstaja sum, da so bili v rop vpleteni zaposleni (Delo 2008, 2).Rop je bil izveden približno leto dni po podobnem ropu iste draguljarne. Takrat so roparji prisilili osebje, da izprazni trezorje, pri čemer so prišli do najmanj 16 milijonov dolarjev vrednih draguljev (France 24 2008).

Harry Winston je ena najbolj znanih svetovnih draguljarn. Prav tako je zelo medijsko priljubljena, saj nemalokrat posoja drage kose nakita filmskim zvezdam, slavnim osebam in najpremožnejšim (Graham, Bowley 2008).Policija je tatove izsledila na podlagi informacij o primopredaji blaga, pri tem pa jim je pomagala tudi rekordna nagrada za informacije 700.000 evrov, ki jo je policija razpisala na začetku leta 2009 (Kronika 2009).

Rop SKB banke

KRAJ:SKB banka, Slovenska cesta 56, Ljubljana, Slovenija

ČAS:1.–2. november 2005 od 23. do 6. ure

POTEK:23.00 V prostore SKB banke vstopita neznanca. Prvi se predstavi kot lastnik enega od sefov, drugi pa naj bi bil njegov spremljevalec. 23.02 Po vstopu možakarja, oborožena z replikami avtomatskih pušk, onesposobita in zvežeta varnostnika družbe PCA7.23.05–6.00 V banko vstopijo še štirje pajdaši. Z varilnimi aparati odpirajo sefe komitentov banke in jih kar sedem ur neovirano praznijo. 6.00 Roparji s plenom sedejo v avtomobila, ki ju nato zažgejo v enem od zapuščenih kamnolomov na obrobju prestolnice. Od tam se za nepridipravi izgubi vsaka sled.6.10 Enemu od varnostnikov se uspe odvezati in poklicati policijo. Zaradi vezanja je eden od varnostnikov poškodovan, zato ga odpeljejo v klinični center.6.15 Policija sprejme obvestilo o ropu (RTVSLO 2005, 1).

7 Družba PCA, d.o.o., ki ima sedež v Ljubljani, je registrirana za upravljanje in vzdrževanje objektov. Družba kot taka ni registrirana za varovanje, kar dokazuje tudi inšpekcijsko poročilo, ki pravi, da je brez ustrezne licence in brez ustrezno usposobljenega kadra za opravljanje take dejavnosti. (MNZ 2005.)

69


Posebnosti

Od 4900 sefov, kolikor jih ima SKB banka v centralni depotni hiši, so jih roparji odprli 427. Po ropu so se pojavile govorice, da so bili sefi, ki bi jih roparji morali odpreti, celo označeni, vendar to še danes ni povsem jasno. Na policiji so odgovorni po dogodku ustanovili posebno delovno skupino za preiskovanje primera. Znano je, da naj bi kriminalisti po dogodku našli nekaj materialnih dokazov, med njimi tudi DNK enega od storilcev, vendar jim tudi to ni pomagalo pri rešitvi primera (Joj 2009).Predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek je dogodek označila za šokanten. »Šlo je za izjemno organizirano akcijo,« je dejala in zatrdila, da imajo v banki zavarovano celotno vsebino sefov. Policijski opis osumljencev: neznan moški temnejših las, ostrižen na gobico, s tanjšimi brki, visok približno 180 cm, star okoli 30 let, močnejše postave, govori srbohrvaško, oblečen v jakno sive barve (24 ur 2005).

Slika 1: Fotorobot enega od domnevnih roparjev

Vir: RTVSLO 2005, 2

»Preprostost tega ropa kaže, da so ga izpeljali ljudje, ki so zelo dobro poznali razmere. Bodisi da so kdaj delali v banki, morda so jo kdaj celo varovali ali pa so bili v povezavi s temi ljudmi. Po javno znanih podatkih so bili roparji seznanjeni z načinom varovanja in s poslovanjem, pa tudi s tem, kateri sefi so bili polni in kateri prazni. Odprti so bili predvsem sefi, ki so bili polni, prazni so ostali očitno nedotaknjeni,« je dejal Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor Policije in pomočnik direktorja Mobitela za varnost in varovanje objektov.Prav tako je Pogorevc imel pomisleke o tehničnem varovanju, saj naj ne bi bil ustrezno. Detektorji bi morali zaznati dim, toploto ipd. Prav tako bi moral biti videosistem povezan z nadzornim centrom, ki bi moral neodvisno od varnostnikov spremljati dogajanje v objektu.

70


Policija je takoj po obvestilu o ropu sprejela ustrezne ukrepe, vključno z nadzorom mejnih prehodov, vendar oboroženih roparjev niso odkrili. Štiri leta in pol po ropu centralne depotne hiše SKB banke v središču Ljub-ljane so zločinci, ki so se lotili podviga, še na prostosti. Policisti primer še preiskujejo. (Finance 2007.)

Pojavlja se več ugibanj o podobnostih med ropom SKB banke v Ljubljani in ropom v Zagrebu dva meseca prej, ko so roparji ubili dva varnostnika in odnesli skoraj dva milijona kun, kar je približno 300.000 evrov. Rop zagreb-ške poslovalnice Fine, agencije za plačilni promet, so izvedli trije roparji. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem, bili so maskirani in oblečeni v zaščitne jopiče. Avtomobil, ki so ga uporabili pri ropu, so zažgali, da bi uničili sledi. Obstaja pa tudi nekaj pomembnih razlik: zagrebški rop je potekal sredi belega dne, na dva varnostnika so streljali brez opozorila, pri čemer so uporabili posebej prirejene naboje, ki povzročajo smrtne rane.

Rezultati primerjalne analize ropov

Dejstvo je, da so se vsi trije ropi zgodili na različnih krajih in ob različnem času. Prav tako je bil prvič predmet ropa nakit (dragulji), drugič denar, v SKB banki pa verjetno oboje z drugimi vrednimi stvarmi, za katere se ne bo nikoli točno izvedelo. Glede na čas trajanja oziroma poteka ropa bi lahko ugotovili, da sta bila ropa v Stockholmu in Parizu izvedena zelo hitro (raz-predelnica 1), medtem ko je rop SKB banke trajal neprimerljivo več časa. Po do sedaj znanih podatkih je v vseh treh ropih sodelovalo približno enako število roparjev. Vrednost ukradenega premoženja je v dveh primerih blizu sto milijonov evrov, medtem ko se za rop SKB banke ne more natančno oceniti celotna vrednost ukradenega premoženja, vendar je jasno, da tudi pri tem ne gre za majhen znesek. Podobnost vseh treh ropov, ki je ne smemo spregledati, je dejstvo, da so bili ropi izvedeni tako, da v njihovem poteku ni bilo žrtev. Edina poškodba je poškodba varnostnika, ki so ga roparji SKB banke zvezali in pri tem lažje poškodovali. Vse to kaže, da so bili vsi trije ropi skrbno in natančno načrtovani.

Razpredelnica 1: Primerjava elementov ropov banke v Stockholmu, dragu-ljarne v Parizu, SKB banke v Ljubljani

Rop Datum Čas začetka ropa Trajanje ropa Št. sodelujočih roparjev Predmet ropa Vrednost Poškodovani Žrtve

Stocholm 23. 9. 2009 5.15 20 minut3 (neposredno)3-4 (posredno)

Denar 100 mio. evrov 0 0

Pariz 4. 12. 2008 17.29 14 minut 4 Dragulji 85 mio. evrov 0 0Ljubljana 1. 11. 2005 23.00 7 ur 6 Denar, listine, nakit ... ? ? 1 (varnostnik) 0

Vir: Lastna analiza

71


Podobnost ropov, pa ne po izvedbi, je dejstvo, da je bila pri vseh treh policija kritizirana za svoje delovanje, tako za preprečitev ropa (izvedbe, pobega) kot tudi neučinkovitost pri razjasnjevanju vseh okoliščin ropov.

Tako je srbsko ministrstvo za notranje zadeve obvestilo švedsko, da se pripra-vlja rop, vendar teh podatkov oziroma pridobljenih informacij niso izkoristili za preprečitev ropa. (Naslovi.net 2009.) O ukrepih policije je zanimivo razmišljanje kolumnista Lene Mellina, ki je kriti-ziral švedsko policijo, ker zaradi lažne bombe ni ustavila helikopterja s svojim helikopterjem. »To je samo neprijetno, da lahko roparji zaustavijo policijo s triki iz knjige za dečke,« je zapisal Lena Mellin v tabloidu Aftonbladet (The New York Times 2009).

Ena od policijskih postaj v Parizu je le 200 metrov oddaljena od kraja, kjer je oropana draguljarna, pa vendar policistom ni uspelo posredovati v ustreznem času.Tako švedska kot francoska policija sta po ropih ponudili nagrado za informa-cije, ki bi privedle do aretacij tatov. To lahko kaže na pomanjkljivosti lastnih postopkov in zmožnosti razrešitve okoliščin ropov.

Sodelujoči v ropih

Po podatkih švedske policije naj bi sto milijonov vreden rop banke v Stockholmu organiziral bosanski Srb, izvedli pa naj bi ga pripadniki Rdečih baretk oziroma srbskih enot za posebne operacije, ki so odgovorne tudi za umor nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića. V zvezi z ropom so prijeli enega človeka in ga zaslišali. Švedska policija naj bi vodjo operacije že obravnavala zaradi številnih ropov (RTVSLO 2009).Srbski minister za notranje zadeve je omenil, da so rop banke v Stockholmu načrtovale kriminalne skupine iz Srbije v sodelovanju s kriminalnimi skupinami s Švedskega (Naslovi.net 2009).Glede na namig, da so bili v rop draguljarne v Parizu vpleteni rožnati panterji, se je preiskava francoske policije takoj obrnila v to smer, saj je zgodovina ropov, ki so jih v Franciji izvedli kriminalci iz Jugovzhodne Evrope, precej dolga. Samo dva dni pred »ropom stoletja«, kot so podvig poimenovali mediji, je franco-sko sodišče trojico srbskih državljanov obsodilo na zaporne kazni od šest do petnajst let. Ti naj bi med letoma 2001 in 2003 izvedli vrsto ropov na francoski rivieri. Trojico so tudi sumili, da so člani zloglasne skupine Rožnati panterji, ta pa naj bi bila odgovorna za vrsto drznih ropov, katerih skupni izkupiček naj bi bil okoli 150 milijonov evrov.Pri ropu draguljarne je pomembna tudi ugotovitev predstavnika posebnih enot francoske policije, ki trdi, da je največja težava, da je dragulje izredno lahko

72


pretihotapiti skozi Vzhodno Evropo. Zato verjame, da četverica, ki je oropala draguljarno, prihaja iz ene od držav nekdanje Jugoslavije. Prav tako ugotavlja, da je to območje pravi eldorado za tihotapce diamantov (Bloomberg 2009). Glede ropa SKB banke je zanimivo razmišljanje Marka Pogorevca o varovanju pomembnih objektov in ustanov: »Zavedajmo se že, za božjo voljo, da smo del evropskega prostora. Mednarodne organizirane kriminalne združbe za svojo kriminalno dejavnost uporabljajo tudi ozemlje Slovenije. In če ugotovijo, da so slovenske banke zlata jama za začasno arhiviranje takšnih snovi, me zelo skrbi, kaj bo z našo varnostjo. Banka mora imeti zagotovljene varnostne mehanizme, da se onemogoča takšna dejavnost. Dokler se v sefih hranijo denar, zakladi ipd. – ni problema. Če pa sta zaradi pomanjkljivih ukrepov ogrožena varnost in zdravje, je to že druga zgodba.« (Mladina 2005.)

Sklep

Primerjalna analiza ropov banke v Stockholmu, draguljarne v Parizu in SKB banke v Ljubljani nam predstavlja nekaj podobnosti. Prvi, zelo očitni sta zelo natančna organizacija in izvedba ropov. To dejstvo kaže na dobro načrto-vanje, ki je možno le, če so udeleženci dobro informirani, usposobljeni in navsezadnje izkušeni pri kriminalnem delovanju. Torej z veliko verjetnostjo lahko zatrdimo, da so za rope odgovorne določene kriminalne združbe, ki imajo zaradi svoje organiziranosti dovolj informacij in kadra za take rope.Druga podobnost je opazno slabo delo oziroma nemoč policije v vseh treh mestih. Na to kažejo vsi očitki strokovne javnosti in tudi današnja neraziska-nost ropov. Kljub temu da je policija s svojim delom in namigi iz podzemlja prijela nekaj roparjev in zaplenila del ukradenega premoženja, ji ni uspelo priti na sled dejanskemu naročniku. Kriminalne združbe namreč nemalo-krat za izvedbo nalog (ropov, eliminacij, nezakonitega prevoza itd.) upora-bijo plačance in jih s tem tudi žrtvujejo za končni uspeh (pridobitev večjega premoženja, ustrahovanje, prevzem nadzora nad teritorijem, eliminacije itd.). Slabo posredovanje policije je lahko tudi povezano z omejevanjem njenega posredovanja, kar lahko stori le dobro organizirana kriminalna združba.Bistvena in najopaznejša podobnost vseh treh ropov pa so storilci oziroma naročniki. V primeru Stockholma gre za vpletenost rdečih baretk, Pariza rožnatih panterjev, v primeru Ljubljane pa lahko že zaradi zemljepisne lege in tudi namigov o povezanosti ropa z zagrebškim govorimo o storilcih z balkan-skega območja. Povod za nastanek balkanskih kriminalnih skupin je bil sprva nujna potreba po orožju v vojni, ki se je razplamtela po letu 1991. V času mednarodnih blokad se je lahko do orožja prišlo skrito in nezakonito prek podjetij v tujini. Po koncu vojne se je to podzemlje osredotočilo na zagotavljanje dobrin (cigarete, goriva itd.) in tudi človeških organov (Kosovo). Takrat se nekatere

73


nove republike niso bile sposobne spopasti s kriminalom, ponekod so ga celo dopuščale (tihotapljenje cigaret v Črni gori). Glede na razsežnosti balkanskega kriminalnega okolja, ki se je razcvetel po razpadu Jugoslavije, lahko trdim, da je to sposobno natančne organizacije in izvedbe ropov. Dosedanje ugotovitve, da so v vseh navedenih ropih sodelo-vali pripadniki različnih kriminalnih skupin z območja Balkana (Rdeče baretke, Rožnati panterji), nam dajo odgovor, da za ropi stoji balkanska mafija, seveda če to razumemo kot delovanje različnih kriminalnih skupin z območja nekdanje Jugoslavije in ne kot ene in enotne skupine.Očitno se znanje in metode načrtovanja iz obveščevalnega in vojaškega področja prenašajo na področje organiziranega kriminala. Precejšen neuspeh policije lahko obrazložimo tudi z njeno neusposobljenostjo za delovanje proti dejavnostim »enot« organiziranega kriminala. Primerjalna analiza je pokazala tri primere uporabe doktrine »zero death warfare«, ki jo uporabljajo organi-zirane kriminalne združbe, če naredimo analogijo z vojaškim področjem. Skrb vzbujajoče je tudi odlično medzvrstno načrtovanje v švedskem primeru, prava doktrina »blitzkriega«. Priporočal bi prenos znanja in metod načrtovanja iz obveščevalnega in vojaškega področja tudi na policijsko področje, da se bomo v prihodnje sposobni bojevati proti organiziranemu kriminalu.

VIRI IN LITERATURA

Knjigi:- Glenny, Misha. 2009. Vsemogočna mafija. Ljubljana: Učila International.- Žabkar, Anton. 2003. Marsova dediščina, 1. knjiga. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.Televizijska oddaja:- TV Slovenija, Mednarodna obzorja. Balkanska mafija. Ljubljana, 24. 3.

2009.Internetni viri:- 24 ur. 2005. »Filmski« rop v Ljubljani. http://24ur.com/novice/slovenija/

iz-24ur-to-je-rop.html (5. 1. 2010).- 24 ur. 2009. Osumljenci spektakularnega ropa v rokah policije. http://24ur.

com/novice/svet/osumljenci-spektakularnega-ropa-v-rokah-policije.html (11. 1. 2010).

- Bloomberg. 2009. Robbers Grab $108 Million of Harry Winston Diamonds. http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601085&sid=acLU402yr1uQ (18. 12. 2009).

- Delo. 2008, 1. http://www.delo.si/tiskano (5. 1. 2010).- Delo. 2008, 2. Roparji draguljarne s področja nekdanje Jugoslavije? http://

www.delo.si/clanek/72294 (5. 1. 2010).- Finance. 2007. Dve leti po ropu SKB banke: Poplačani vsi oškodovanci, ki

so se javili. http://www.finance.si/194863 (8. 1. 2010).

74


- France 24. 2008. Paris thieves steal 80 million euros of Harry Winston gems. http://www.france24.com/en/20081205-paris-robbery-luxury-jeweler-diamonds-harry-winston-million-euros (18. 12. 2009).

- Graham, Bowley. 2008. Audacious Jewel Robbery in Paris. http://thelede.blogs.nytimes.com/2008/12/05/audacious-jewel-robbery-in-paris/ (18. 12. 2009).

- Guardian. 2008. Armed men in wigs pull off £70m robbery at top Paris jewellery store. http://www.guardian.co.uk/world/2008/dec/06/armed-robbery-winston-jewellery-paris (11. 1. 2010).

- Joj. 2009. Spektakularni rop SKB banke: roparji odprli kar 427 od vseh 4900 sefov, za seboj pa izbrisali vsako sled?! http://www.joj.si/kronicno/crno_doma/4473/spektakularni_rop_skb_banke_roparji_odprli_kar_427_od_vseh_4900_sefov_za_seboj_pa_izbrisali_vsako_sled (18.12.2009).

- Kronika. 2009. Prijeli tatove zgodovinskega ropa. http://www.kronika.com/Prijeli_tatove_zgodovinskega_ropa (5. 1. 2010).

- Mladina. 2005. Rop so izpeljali poznavalci razmer v SKB-ju. http://www.mladina.si/tednik/200545/clanek/slo--kronika-gregor_cerar/ (18. 12. 2009).

- MNZ. 2005. Podjetje PCA brez ustrezne licence in brez ustrezno uspo-sobljenega kadra. http://www.mnz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12027/2005/ (5. 1. 2010).

- Naslovi.net, 2009. Švedska: Policija uhapsila šetoricu. http://www.naslovi.net/2009-09-28/b92/svedska-policija-uhapsila-setoricu/1341981 (5. 1. 2010).

- RTVSLO. 2009. Stockholmski rop zakrivili pripadniki rdečih baretk. http://www.rtvslo.si/svet/stockholmski-rop-zakrivili-pripadniki-rdecih-baretk/213296 (11. 1. 2010).

- RTVSLO. 2005,1. Roparji v SKB-ju vdrli v 420 sefov. http://www.rtvslo.si/crna-kronika/roparji-v-skb-ju-vdrli-v-420-sefov/45289 (5. 1. 2010).

- RTVSLO. 2005,2. Policija objavila fotorobota roparja. http://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-objavila-fotorobota-roparja/45402 (5. 1. 2010).

- The Local. 2009, 1. Helicopter robbery – how it happened. http://www.thelocal.se/22260/20090924/ (5. 1. 2010).

- The Local. 2009, 2. Stockholm cash depot hit by helicopter heist. http://www.thelocal.se/22234/20090923/ (5. 1. 2010).

- The New York Times, 2009. Sweden: Police Blamed in Robbery. http://www.nytimes.com/2009/09/25/world/europe/25briefs-SwedenBrf.html?_r=2&scp=1&sq=stockholm%20robbery&st=cse (5. 1. 2010).

- Wikipedia. 2009. 1. National Task Force. http://en.wikipedia.org/wiki/National_Task_Force (19. 12. 2009).

- Wikipedia. 2009. 2. Operacija Nevihta. http://sl.wikipedia.org/wiki/Opera-cija_Nevihta (16. 2. 2009).

75

Vojaškošolski zbornikAndrej Kresnik, Peter Papler

Analiza obrambne taktike Hezbolaha v drugi libanonski vojni leta 2006

POVZETEK

Druga libanonska vojna, znana tudi kot julijska vojna 2006, je prinesla nove smernice v bojevanju terorističnih, gverilskih enot proti bistveno močnejšemu nasprotniku (tako v moštvu kot tehniki) v neposrednem spopadu in pokazala, kako se lahko majhna, odločna, dobro oborožena in dobro pripravljena sila zaradi sebi v prid izkoriščenih terenskih razmer uspešno upre najmočnejši vojaški armadi na Bližnjem vzhodu. V članku predstavljam oba nasprotnika, njuni taktiki bojevanja, opisujem nepo-sredne spopade in prikažem končno stanje 34-dnevnega spopada.

KLJUČNE BESEDE

Hezbolah, IDF – izraelske obrambne sile, protioklepno orožje, julijska vojna.

Uvod

Oboroženi spopad, v Izraelu imenovan druga libanonska vojna, v Libanonu pa julijska vojna, je trajal 34 dni na ozemlju Libanona in sever-nega dela Izraela. Sprti strani v spopadu sta bili libanonska paravoja-ška teroristična1 organizacija Hezbolah in izraelske obrambne sile (IDF). Spopad se je začel 12. julija 2006, se v različni intenzivnosti nadalje-val do premirja 14. avgusta 2006 (politično posredovanje Organiza-cije združenih narodov) in se uradno končal 8. septembra, ko je Izrael

1 Beseda terorizem (izvor besede je latinski, terror/terroris – močan strah) izvira iz indoevrop-skega pojma tras – drhtenje, stanje strahu. Terorizem je preračunana uporaba nasilja ali grožnja z nasiljem, da bi prisilili oziroma ustrahovali vlade ali družbe, da sledijo določenim ciljem, ki so navadno politični, verski ali ideološki (FM 100-20, Stability and Support Operations). Poznamo verski, anarhistični, levičarski, desničarski, nacionalni (nacionalistični) in državni terorizem (Ivanuša, Podbregar 2008, 15, 16).

76

Analiza obrambne taktike Hezbolaha v drugi libanonski vojni ...

prekinil pomorsko blokado Libanona. Takrat je Izrael poleg pomorske blokade Libanona in letalskih napadov na cilje visoke vrednosti izvedel tudi kopensko ofenzivo, v kateri je utrpel precejšne izgube v moštvu in tehniki.

Hipoteza

V članku bom prikazal rezultate analize, ki dokazujejo, da je z uporabo ustrezne taktike, priprave bojišča, modernega protioklepnega orožja, visoke motivacije in usposobljenosti še vedno možno zaustavljati napade bistveno močnejšega nasprotnika, oboroženega z najsodobnej-šimi oklepnimi sredstvi (tanki četrte generacije), ki ima tudi absolutno premoč v zraku.

Metoda

Uporabil bom metodo analize operacije in primerjal obrambno taktiko Hezbolaha in taktiko delovanja izraelskih obrambnih sil. Pri tem bom primerjal oborožitev obeh strani, rezultate uničene bojne tehnike, žrtve v spopadih v posameznih odmevnejših bitkah izraelske kopenske ofenzive in prikazal končno stanje.

Zgodovinsko ozadje spora

Palestinska osvobodilna organizacija PLO (angl. Palestine Liberation Organization) je že od leta 1968 iz južnega Libanona napadala izraelsko ozemlje. Južni Libanon je postal pomembno bazno območje za PLO po prihodu njenega vodstva in brigade Al Fatah na to območje po izgonu iz Jordanije leta 1971. Demografske napetosti so razdelile vladne sile med posamezne verske skupnosti, kar je povzročilo državljansko vojno med letoma 1975 in 1990. Posledično je Sirija začela 29-letno okupa-cijo. Izraelski invaziji leta 1978 ni uspelo zaustaviti palestinskih napadov, zato so vojaško operacijo ponovili leta 1982, ko jim je s silo uspelo nevtralizirati PLO. Izraelske sile so se umaknile v obmejno tamponsko območje v južnem Libanonu, ki je bilo pod nadzorom južnolibanonske vojske (angl. SLA – South Lebanon Army). Leta 1985 je šiitska milica

77


z nazivom Hezbolah2 objavila oboroženi boj, da bi končala izraelsko okupacijo libanonskega ozemlja. Po koncu državljanske vojne so se vse sprte strani v spopadu razen južnolibanonske vojske in Hezbolaha zedinile za razorožitev. Medsebojni spopad obeh strank je povzročil propad SLA. Po umiku izraelskih sil iz južnega Libanona leta 2000 na mejo, ki so jo določili Združeni narodi, je bilo predhodno zasedeno območje takoj pod nazorom Hezbolaha. Zahtevajoč sporno regijo Sheba farms, ki je pod nadzorom Izraela, in sklicujoč se na sporno smrt libanon-skih zapornikov v Izraelu ter na prav tako sporne pokope posmrtnih ostankov, je Hezbolah nadaljeval napade čez mejo. Uporabljali so taktiko obstreljevanja z nevodljivimi raketami malega, srednjega in velikega dosega ter vdirali na ozemlje, da bi zajeli izraelske vojake, ki bi jih potem menjali za libanonske zapornike v Izraelu. To je povzročilo tudi izmenjavo ujetnikov leta 2004. Hezbolah z vsem svojim delova-njem vsekakor še vedno poziva k sveti vojni, katere glavni cilj je uničiti Izrael.

Opis dogajanja

Spopad se je začel 12. julija 2006, ko so pripadniki Hezbolaha raketi-rali severni del Izraela pri vasi Zarit ter mesto Šlomi kot slepilni manever in s kopenskimi silami napadli izraelsko patruljo ob meji. Ugrabljena sta bila dva pripadnika izraelske vojske, trije so bili ubiti in dva ranjena. Naslednjih pet pripadnikov IDF je padlo pri neuspelem poskusu reše-vanja.Pred svitom 13. julija je IAF3 izvedel operacijo »Specific Gravity«, v kateri je uničil več kot 50 Hezbolahovih izstrelišč raket velikega dosega, opazovalnih točk ob meji, manjših oporišč, cest in mostov,

2 Organizacija Hezbolah – Party of God, v prevodu pomeni »božja stranka«, znana je tudi pod imeni Islamski džihad, Revolucionarna organizacija pravice in Organizacija vseh zatiranih na svetu. Ustanovljena je bila leta 1982 kot odgovor na izraelsko zasedbo Libanona. Sedež ima v Libanonu, navdih pa je dobila od nekdanjega iranskega poglavarja imama Homeinija. Njeni glavni cilji so vzpostaviti islamsko pravo v Libanonu in osvoboditi vsa okupirana arabska ozemlja, vključno z Jeruzalemom, ter uničiti Izrael. Podporo za delovanje naj bi dobivala iz Irana in tudi Sirije. Skupina je zelo dobro organizirana. Ima posvetovalni svet (Madžlis Al Šura), ki ga vodi Hasan Nasralah. Najprej je izrazila nepripravljenost za delovanje v libanonskem političnem redu, a se je to spremenilo leta 1992, ko se je odločila za sodelovanje na parlamentarnih volitvah. Je predstavnica verskega terorizma. (Ivanuša, Podbregar 2008.)

3 IAF (Israel Air Force) – izraelske letalske sile.

78


za katere se je sklepalo, da jih uporablja Hezbolah. Kopenske sile IDF so 19. julija 2006 izvedle kopensko invazijo od vasi Avivim proti liba-nonskemu mestu Marun ar Ras, od koder je možno nadzirati širšo obmejno regijo in dostopati do večjega mesta Bint Jbeil. IDF je naletel na močnejši odpor, kot je bilo pričakovano, 19. julija v boju za zasedbo izpostavljenega položaja, ki je pokrival mesto Marun ar Ras, in 20. julija v bitki v mestu. V napredovanju do mesta Bint Jbeil so naleteli na še trši odpor. Udeleženi so bili v več oboroženih spopadih, zlasti v bitki 26. julija. Do konca julija je IDF izvedel vrsto operacij v mestih Marvahin, Ajta aš Šab, Kafr Kila in At Tajibah ob meji, kjer niso sistematično poskušali nad-zirati območja južnega Libanona. To se je spremenilo 31. julija, ko je bil odobren načrt »Change of Direction 8«, ki je predvideval zavzeti in nadzi-rati nekaj kilometrov širok obmejni pas. V operaciji je sodelovalo 10.000 pripadnikov IDF iz osmih brigad. Do 9. avgusta so sile IDF izvajale ope-racije v vsakem mestu ob južni meji in pritiskale do mesta Dibil (4,5 kilo-metra od meje) na vzhodu in Al Katarah (7,5 kilometra od meje) na seve-rovzhodu. Enajstega avgusta so sile IDF začele zaključno fazo kopenske operacije, in sicer »Change of Direction 11«, imenovano kot prodor proti reki Litani. Težišče operacije je bil prodor oklepnih enot (401. brigade) vzporedno z reko Litani proti vzhodu. Štirinajstega avgusta ob 8. uri sta obe strani sprejeli premirje Varnostnega sveta OZN. V 34 dneh bojev so sile IDF zasedle več kot dva ducata mest v Libanonu in tudi veliko ozemlja južneje od reke Litani. Takrat je bilo na strani IDF mrtvih 119 pripadnikov, medtem ko število žrtev na stani Hez-bolaha ocenjujejo med 650 in 750.

Analiza taktike spopadenih strani

V analizi operacije bom primerjal razmerje sil, bojno moč nasprotnikov v spopadu, pripravo za bojevanje, taktiko bojevanja obeh strani s poudar-kom na bitkah za Bint Jbeil in v Vadi Saluki, začetno in končno stanje ter izgube.

79


RAZMERJE SIL 1 : 4Hezbolah – sile za bojevanje- 3000 borcev, udeleženih v boju:

- med njimi okoli 800 stalnih pripadnikov, vrhunsko usposobljenih v različnih načinih bojevanja

- med njimi tudi 100–200 pripadnikov specialnih enot - 1000 borcev v rezervi na območju severno od reke Litani (rezerva

ni bila uporabljena)- ocena razpoložljivih sil okoli 7000- maksimalne zmogljivosti, če bi mobilizirali vse, tudi do 25.000

IDF – angažirane izraelske oborožene kopenske sile

Skupaj okoli 10.000 vojakov sestave:

91. divizija- 7. oklepna brigada- 35. padalska brigada (101. bataljon)- Pehotna brigada Givati- Golanska pehotna brigada (12., 13., 51. bataljon in izvidniška

četa Egoz)- 300. brigada- 769. brigada- 609. brigada Alexandroni - 188. oklepna (Barak) brigada – delovala v sklopu 609.

brigade (74. bataljon)

162. divizija- 401. oklepna brigada- Pehotna (mehanizirana) brigada NahalOklepna rezervna divizija (aktivna na vzhodnem delu fronte v zadnjem tednu vojne)Utzbat Haeš – rezervna padalska divizija (aktivna v zadnjem tednu vojne)Northern Comand – artilerijska divizijaSpecialne enote: izvidniške enote Sajeret Matkal, 13. mornariški komandosi Šajetet, Šaldan IAF-enota, inženirska enota za posebne namene Jael

OPOMBA: Krepko označene enote so bile posebej udeležene v neposrednih spopadih.

Na libanonskem ozemlju je bilo v zaključni fazi vojne okoli 10.000 izraelskih vojakov. To pomeni razmerje sil ob upoštevanju izgub 1 : 4 za IDF. Upošte-vati je treba tudi popolno premoč v zraku v korist IDF (sile IAF so v 34 dneh vojne opravile 15.000 nalog, od tega 12.000 bojnih) in pomorsko blokado Libanona.

80


Ozemlje neposrednega bojevanja, opis bojišča in stanje

Slika 1: Območje kopenske ofenzive enot IDF

Osnovno ozemlje bojevanja je ozemlje Libanona južno od Litani, ki je pod nadzorom Hezbolaha. Legitimni cilji za IAF so bili tudi severno od Litani, npr. izstrelišča raket velikega dosega in objekti, za katere se domneva, da so ključnega pomena za vodenje in poveljevanje, informacijsko delovanje in logistično oskrbo Hezbolaha. Po izraelskem umiku leta 2000 so enote Hezbolaha večino časa namenile pripravi bojišča na naslednjo izraelsko defenzivo. To je pomenilo pripravo odpornih točk za protioklepno orožje, pripravo minskih polj, ki so ustrezno kanalizirale enote IDF, pripravo opazovalnih točk in položajev za izstrelitev 122-milimetrskih raket malega dosega Katyusha. Vse to je bilo izvedeno v popolni tajnosti. Izdelani so bili tudi mnogi lažni položaji, ki so bili dovolj odkriti, da so jih odkrile izraelske obveščevalne službe. Posledično je po njih deloval IAF, kar je privedlo do zmotnih obveščevalnih podatkov, da so cilji nevtralizirani. Drugače so bile utrjene točke med seboj povezane s pod-zemnimi predori, ki so vodili globoko v galerije (skladišča orožja, vode in hrane), tudi do 40 metrov pod zemljo. Vse to je bilo skopano v živo skalo, da bi vzdržalo množična obstreljevanja in napade iz zraka. Zidovi odpornih točk v zgradbah, ki so v naseljih stale na pristopnih smereh proti morebi-

81


tnemu prihodu enot IDF, so bili dodatno ojačani. Skladišča orožja, hrane in vode so bila vnaprej pripravljena v civilnih zgradbah, ob avenijah pristopa nasprotnika.

Slika 2: Hezbolahova priprava bojišča

Zemljišče bojevanja je večinoma trdo, kamnito, poraščeno z grmičevjem podobne velikosti kot pri nas na Krasu. Ne omogoča dobrega pregleda nad širšim območjem, tako da obstaja velika nevarnost zased. Območje vasi in naselij pa je z ozkimi ulicami in nezmožnostjo manevriranja za oklepne enote tako ali tako zelo neugodno za oklepne enote.

Taktika in oborožitev enot IDF

Kampanja je v prvi fazi temeljila na operaciji letalskih sil, in sicer na množič-nih zračnih napadih, da uničijo izstrelišča za rakete in pretrgajo logistično oskrbo enot Hezbolaha iz osrednjega dela Libanona iz smeri Sirije in Irana. V drugi fazi je bil cilj s kopensko ofenzivo očistiti območje južno od Litani. Končno stanje je bilo nevtralizirati neposredno nevarnost obstreljevanja izraelskega ozemlja z raketami različnega dosega. V drugi fazi je sledila operacija kopenskih sil. Taktika kopenskih sil IDF temelji na uporabi oklepnih enot in pehote ob podpori artilerijskih in zračnih enot za neposredno ognjeno podporo. Pehotne enote se do izhodiščnega položaja in skozi nevarna območja pre-važajo v težkih vozilih OT Achzarit in Naghmachon, ki so oborožena z mitra-

82


ljezi kalibra 7,62 mm. Povsod so seveda tanki Merkava Mk 3 in Mk 4, saj izraelske enote nimajo pehotnih bojnih vozil s topovi kalibra 25 ali 30 mm, pa tudi oklepljeni čistilci minskih polj. V drugi liniji delujejo pehotne enote z oklepnimi transporterji Zelda 1 in Zelda 2.

Predpostavka o nasprotniku

Hezbolah je teroristična organizacija, ki poleg terorističnih napadov in obstreljevanja z nevodljivimi raketami neposredno napada na podlagi gveril-ske taktike, z zasedami, ki so kratkotrajne in nasprotniku povzročajo izgube v tehniki in moštvu, ne trudi pa se, da bi obranila širše območje. Obrambni položaji niso preveč utrjeni. Nasprotnik razpolaga z osebno pehotno obo-rožitvijo, ročnimi protioklepnimi sredstvi in manjšo količino protioklepnih raket. Ognjeno podporo si zagotavlja z minometi. Po kratkotrajnih bojih se umika in tako lahko močne oklepne enote ob podpori artilerije napredujejo brez večjih težav.

Oklepna oborožitev izraelskih oboroženih sil:

Slika 3: Merkava Mk 3/4 Slika 4: Achzarit

Izvedba operacije

V zgodnjih jutranjih urah 13. julija je IAF začel množične zračne napade, ki so se nadaljevali tudi naslednje dni. V teh napadih so uspešno uničili tudi do 70 odstotkov izstrelišč Hezbolahovih raket velikega in srednjega dosega, niso pa mogli uničiti raket malega dosega, ki so dnevno v nekaj sto kosih deževale v severni del Izraela. Edina rešitev je bila uresničiti načrt kopenske ofenzive, ki se je uradno začela 19. julija.

83


Opis začetnega prodora skozi Marun al Ras

Sedemnajstega julija so izraelske kopenske enote s specialnimi enotami začele nasilno izvidovati blizu kraja Marun al Ras, da bi naredile prehod v južni del Libanona. Prve enote v stiku z nasprotnikom so bile elitne speci-alne enote Malgan. Njeni pripadniki so bili šokirani nad odporom Hezbo-laha. Po obveščevalnih podatkih so pričakovali manjše skupine, oborožene z AK-47 in nekaj RPG-7, namesto tega pa so naleteli na jeklena vrata, ki so vodila v labirinte podzemnih predorov. Pripadniki Hezbolaha so branili svoje položaje in pri tem izvajali protinapade, tako da so bili pripadniki elitnih enot IDF do naslednjega jutra praktično obkoljeni in šokirano izraelsko povelj-stvo ni imelo druge izbire, kot da je v boj poslalo močnejše enote. Kmalu so tanki treh izraelskih brigad skupaj z izvidniško četo Egoz in inženirskim bataljonom Golanske brigade ter 101. padalski bataljon šli v boj. Pripa-dniki Hezbolaha so se fanatično bojevali in ne samo branili teren, temveč so uporabljali organizirani sistem ognja osebnega orožja, protitankovskih raket, raket in minometov in tako uspešno manevrirali okoli enot IDF. Devet-najstega julija je protitankovska raketa ubila pet pripadnikov Egoza. Takrat je več protitankovskih raket zadelo več tankov IDF in ranilo veliko posadk. Veliko častnikov IDF je kritiziralo taktiko, ki jo je uporabljala IDF. Pritoževali so se nad slabo sinhronizacijo ognja enot ognjene podpore z manevrom in ognjem manevrskih enot. Prav tako enote IDF niso bile dovolj pripravljene na način boja, kot ga je izvajal Hezbolah. Skladno z razvojem dogajanja je glavno poveljstvo IDF vpoklicalo rezerviste. Vpoklic je bil zelo neorganiziran in tako so enote logistične podpore zaostajale za 24–48 ur za premikom manevrskih rezervnih enot.

Bitka za Bint Jbeil

Do 24. julija so enote IDF – 7. oklepna brigada in elementi Golanske brigade – skladno z razvojem dogajanja zavzele položaje okoli mesta Bint Jbeil. Petindvajsetega julija so se iz mesta Marou al Ras začele premikati enote 35. padalske brigade, da bi zavzele položaje severozahodno od mesta Bint Jbeil. Poveljnik 91. divizije brigadir Gal Hirsh je razglasil, da njegove enote kontrolirajo mesto, vendar ni bilo tako, saj so rakete malega dosega nemoteno s tega območja deževale v Izrael. Glavni poveljnik IDF, general Halutz, je tako ukazal poveljniku severnih sil IDF, generalu Udiju Adamu, da napade na mesto, in to samo z enim bataljonom. V mestu je bilo okoli 5000 hiš, veliko preveč, da bi vanj poslali samo en bataljon. General Adam je protestiral, vendar je bil njegov protest zavrnjen. Nato je po inten-

84


zivnem obstreljevanju mesta z artilerijo 26. julija 51. bataljon Golanske brigade vstopil v mesto in kmalu padel v »zasedo iz pekla«.

Slika 5: Razpored enot IDF pred mestom Bint Jbeil

Četi A in C sta padli v polje ognja iz jurišnih pušk, mitraljezov, ročnega protioklepnega orožja, protitankovskih raketnih sistemov, minometov in celo nekaj raket malega dosega. Pripadniki Hezbolaha so zavzeli položaja v zgornjih nadstropjih stavb in z vsem razpoložljivim orožjem delovali po enotah IDF. V spopadu je četa C kaj kmalu utrpela 30-odstotno izgubo, vključno z namestnikom poveljnika 51. bataljona. Intenzivnost bojev se je samo povečevala, oddelki Hezbolaha so začeli manevrirati s protinapadi v boke obeh enot ob uporabi neposrednega in posrednega ognja. Četi A in C sta komaj držali položaje, medtem ko so preostale čete 51. bataljona pri-tisnile naprej, da bi evakuirale poškodovane. V poveljstvu Golanske brigade je zavladal kaos. Evakuacija poškodovanih je bila praktično nemogoča, helikopterji niso mogli pristati v okolici zaradi intenzivnosti bojev, morali so počakati na noč. Rezultat bitke je bil devet mrtvih in 27 ranjenih na strani IDF, ki mu do konca 34-dnevnega spopada ni uspelo stoodstotno kontroli-rati mesta Bint Jbeil. Podobna situacija je bila v mestu Ajt A-Šab (dva mrtva in 25 ranjenih pripadnikov IDF).

85


Prodor proti Litani in bitka v dolini Vadi Saluki

Do prvega avgusta so enote IDF operirale z relativno majhnimi silami, ob razvoju dogajanja so z izvedbo načrta »Change of Direction 8« začele na območje pospešeno uvajati rezervne enote, ki pa niso bile dovolj dobro pripravljene. V zadnjih nekaj letih so imeli samo slab teden usposabljanja in niti približno za takšne operacije, v katere so bili poslani. Do 5. avgusta je bilo na ozemlju južnega Libanona 10.000 pripadnikov IDF, medtem ko se je število Hezbolahovih vojakov še vedno gibalo okoli 3000 in očitno se jim ni zdelo, da bi morali aktivirati svojo rezervne pripadnike.

Severovzhodno od 91. divizije je 162. divizija začela prodor zahodno od Metulle proti kraju Gadouirjeh (slika 6), ki ga je poveljnik divizije brigadir Guy Zur videl kot ključni teren. Že skoraj teden dni je želel zajeti mesto, vendar ni dobil ustreznega ukaza nadrejenih. Da bi zagotovil zaščito prodoru oklepnih enot, so pripadniki brigade Nahal z vertikalnim manevrom zasedli obrobje mest Gadouirjeh in Farun, tam zasedli nekaj stavb, vendar pa niso nadzirali vzpenjajočega se območja okoli doline Vadi Saluki. Dvanajstega avgusta so poročali, da je območje pod kontrolo in zavarovano.

Slika 6: Prodiranje proti Litani v zadnjih dneh spopada

Z domnevo, da je območje varno, je 24 tankov 401. brigade začelo prehod doline Vadi Saluki. Kmalu po začetku premika sta se dva sprednja tanka znašla pred oviro – podrto stavbo, ki je blokirala premik. Ko so tanki iskali

86


obvoz, je za njimi eksplodiralo improvizirano eksplozivno sredstvo, porušilo stavbo za njimi in jim zablokiralo izmik. Skoraj istočasno je protitankovska raketa AT-14 Kornet zadela tank poveljnika čete in ubila posadko. V nekaj sekundah je toča protitankovskih raket zasula kolono. Tankovska četa je bila praktično brez možnosti izmika, v paniki praktično niso uporabljali naprav za maskiranje vozila (dimnih bomb), odgovoriti z ognjem je bili zaradi dobro postavljenih položajev nasprotnika na vzpetinah zelo težko. Tako so lahko samo čakali, da bo pripadnikom Hezbolaha zmanjkalo protitankovskih raket. Začeli so se panični klici z zahtevki za ognjeno podporo. Hezbola-hovi vojaki so delovali tudi z minometi po koloni in elementih brigade Nahal, ki je dobila nalogo, da s pehoto počisti Hezbolahove protioklepne skupine. Končno stanje na strani IDF, ko se je zaseda Hezbolaha umaknila, je bilo: enajst merkav 4 od 24 zadetih, osem pripadnikov tankovskih posadk in štirje pehotni vojaki mrtvi, o natančnem številu ranjenih pa ni bilo podatkov. Ocenjujem, da jih je bilo vsaj okoli štiri- do petkrat več kot mrtvih, torej okoli 50. Poškodovana sta bila tudi poveljnik bataljona in njegov namestnik.Častnik 162. divizije je izjavil, da je bilo narejeno veliko taktičnih napak. Vojaki niso bili ustrezno usposobljeni za takšno bojevanje, divizija ni imela ustreznih izkušenj in tako ni bilo ustreznega usklajevanja med pehoto in oklepom.Bitka sicer ne more predstavljati merila splošne usposobljenosti izraelskih oboroženih sil v običajnem bojevanju, vsekakor pa jim način izvedbe ne more biti v ponos.

Končno stanje

Po 34 dneh spopadov je bilo sprejeto premirje. Cilji izraelske strani, nevtra-lizirati raketna Hezbolahovega obstreljevanja, zagotovo niso bili doseženi. Ves čas kopenskega delovanja enot IDF so rakete malega dosega in tudi nekaj raket srednjega in velikega dosega padale na območje Izraela. Izrael-skim kopenskim silam ni uspelo potisniti enot Hezbolaha severno od Litani in zavzeti območja južno od te reke. Slika 7 prikazuje območja, ki so jih zasedle enote IDF, in po grobi oceni lahko govorimo o tretjini ozemlja, ki naj bi bilo v celoti zasedeno.

87


Slika 7: Območja, ki so jih v trenutku sprejetja premirja kontrolirale enote IDF

Poročila o žrtvah in škodi:Izrael Libanon

Mrtvi119 vojakov43 civilistov

1109 civilistov28 vojakov libanonske vojske (ne v sporu z enotami IDF)Hezbolah Predvidevanja iz izraelskih virov: več kot 530Hezbolah priznava 250 žrtev,tuje ocene med 650 in 750

Ranjeni

Težko: 32Srednje: 44Lahko: 640 Prva pomoč zaradi šoka: 1985

Skupaj: 3697

Bojna tehnika

48 zadetih tankov40 poškodovanih tankov20-krat prebit oklep tankov5 uničenih tankov

70 odstotkov raket velikega in srednjega dosega

Preseljeni zaradi napadov

500.000 približno 50 odstotkov prebivalstva severnega Izraela

915.762 – približno 25 odstotkov prebivalstva Libanona

Materialna škoda Več kot 300 zgradb

15.000 hiš/stanovanj900 tovarn, trgovin, farm in drugih komercialnih zgradb32 letališč, pristanišč, čistilnih naprav, naprav za pridobivanje in prečiščevanje vode25 skladišč goriva78 mostov630 km cest

Finančna škodaOkoli 5,9 milijarde dolarjev (vključno s ceno operacije, ki znaša 4,8 milijarde dolarjev)

Okoli 6,5 milijarde dolarjev škode

88


Taktika in oborožitev Hezbolaha

Hezbolah je do tedaj veljal za teroristično organizacijo, ki poleg teroristič-nih napadov izvaja neposredne napade z gverilsko taktiko in zasedami, ki pa so kratkotrajne in povzročajo nasprotniku izgube v tehniki in moštvu, ne trudi pa se, da bi obranila širše območje. Bitke v julijski vojni to zavračajo. Osnovna taktična zamisel Hezbolahovih borcev je bila preživeti napade IAF iz zraka v dobro utrjenih zaklonilnikih in dnevno izstreliti čim več mobilnih raket malega dosega na Izrael ter tako poslati jasno sporočilo, da sta edini možnosti, da se to konča, kopenska ofenziva in pregon borcev Hezbolaha severno od Litani.Ko pa posledično pride do kopenske ofenzive, enote Hezbolaha izvajajo deloma obrambo območja4 in uporabljajo princip točkovnih zased5 ter zased na dobro pripravljenih položajih, branijo položaje in se ne umikajo, vse dokler se enote IDF ne približajo na sto do deset metrov. Umikajo se šele, ko je delovanje ognjene podpore premočno oziroma ko enote IDF prodrejo skozi. Ponekod gredo enote IDF skozi, enote Hezbolaha pa še vedno bočno delujejo po njih. Boji trajajo od nekaj ur do tudi nekaj dni. Cilj je, da se enotam IDF povzročijo čim večje izgube in da za vsak meter osvojenega ozemlja plačajo zelo visoko ceno. Obrambni položaji so dobro maskirani in utrjeni, opazovalne točke so nameščene v čisto navadnih civilnih stavbah, opremljene so s sodobnimi sredstvi in daljinsko upravljane iz varnih zaklonilnikov.

Slika 8: Opazovalne naprave v civilni stavbi

Slika 9: Varen zaklonilnik v civilni stavbi – vidimo tudi žično zvezo

4 Obramba območja je defenzivno delovanje, ki je osredotočeno na preprečevanja dostopa nasprotnika na določeno zemljišče za določeno obdobje (Lahki pehotni motorizirani bataljon 2007).

5 Točkovna zaseda – izvede jo manjša enota do voda, podpirata pa jo ognjena in druga bojna podpora. Zaseda na območju pomeni več zased na določenem območju, ki imajo skupen namen (Lahki pehotni motorizirani bataljon 2007).

89


Pojavlja se tudi dobra usklajenost med uporabo protioklepnih orožij in pod-pornega minometnega ognja. Enote Hezbolaha izvajajo tudi protinapade na položaje, ki so jih že zavzele enote IDF. Pri tem uporabljajo protioklepne rakete za uničevanje utrjenih točk obrambe. Za živi ščit ne uporabljajo civi-listov, čeprav je to značilna taktika terorističnih enot. Hezbolah je z območij neposrednih spopadov večinoma evakuiral civiliste. Pripadniki Hezbolaha večinoma nosijo tudi uniforme, tako da se na daleč ločijo od civilistov. Vse to kaže na to, da Hezbolah, znan po gverilski taktiki, vse bolj uporablja taktiko običajnih enot. Osebna oborožitev enot je klasična: AK-47 in nekaj M-16. Za neposredno ognjeno podporo uporabljajo minomete kalibra 81 in 120 mm. V neposre-dnih spopadih z oklepom in na utrjene položaje IDF pa so enote Hezbo-laha uporabljale tudi najsodobnejše protioklepne raketne sisteme pretežno ruskega in iranskega izvora, ki sta jih dobavila Iran, Sirija, pa tudi orožje zahodnega izvora.

Protioklepni raketni sistemi, ki jih je uporabil Hezbolah:

Slika 10: 9K11 Malyutka – AT-3 Sagger Slika 11: 9M111 Fagot – AT-4 Spigot

ANALIZA DOGAJANJA

Rezultati posameznih dogajanj so pokazali, da lahko dobro usposobljena, majhna, a visoko motivirana pehotna enota v protioklepnem boju z ustrezno taktiko in orožjem uspešno zadržuje bistveno močnejšega nasprotnika, tako po številu pripadnikov kot po bistveno boljši bojni tehniki, in mu pri tem povzroča občutne izgube. Hipotezo imam za potrjeno.Treba je tudi poudariti, da so izraelske enote korenito podcenile enote Hezbolaha. V kopensko ofenzivo so poslale slabo usposobljene rezervne

90


enote, ki so se v zadnjih nekaj letih zelo malo urile za običajni napad in boj v naselju, pa tudi v osnovnih individualnih veščinah na formacijskem mestu. Izvidovanje območja in zasedba ključnega terena za napredovanje oklepnih enot sta bila velikokrat, npr. v bitki v dolini Vadi Saluki, izvedena površno. Ognjena podpora se je izvajala skoraj vedno na novo pojavljene cilje, ko so enote IDF padle v zasedo. Cilji na posameznih območjih očitno niso bili načrtovani, ker se je predvidevalo, da območje nadzirajo sile IDF (Vadi Saluki). Tako je bila usklajenost med manevrsko enoto in ognjeno podporo slaba in tudi odzivni čas je bil daljši. Pri pregledu različnih virov nisem zasledil sobojevanja jurišnih helikopterjev in oklepnih enot. Ocenjujem, da bi morala biti podpora jurišnih helikopterjev vedno dosegljiva, pa če gre za prehod doline ali boj v mestu, kjer obstaja nevarnost delovanja iz dobro utrjenih zgornjih nadstropij stavb. Prav tako niso bila upoštevana opozo-rila podrejenih, npr. v Bint Jbeil ni bilo napoteno zadostno število sil. Zato sklepam, da operativno vodstvo operacij izraelske strani ni imelo resnične slike nad razvojem operacije, oziroma ko so prihajala poročila o razvoju situacije, odzivi niso bili ustrezni. Bojna morala kopenskih enot je ob nepri-čakovanih žrtvah in odporu pripadnikov Hezbolaha tudi silovito padala.Po drugi strani so enote Hezbolaha pokazale dobro usklajenost neposre-dnega ognja iz protioklepnih orožij in ognjene podpore minometov in raket malega dosega. Bojišče je bilo odlično pripravljeno. Bojni položaji za orožje za neposredni in posredni ogenj so bili odlično utrjeni in maskirani. Omo-gočali so dobro delovanje in vztrajanje na njih. Logistična podpora z upo-rabnimi skladišči orožja, vode in hrane je praktično povsod ustrezala taktiki bojevanja. Enote IDF so na zasedenih predelih našle precejšnje količine različnega orožja v priročnih skladiščih. Bojna morala je bila na zelo visoki ravni. Enote Hezbolaha so vztrajale na položajih, dokler podporni ogenj ni postal premočen oziroma dokler se enote IDF niso približale na sto do deset metrov. Ko so pripadniki IDF zasedli neko območje, pa so enote Hezbolaha izvajale protinapade v njihove boke.

Sklep

Usmeritev v SV teži k razvoju motoriziranih enot, ki nimajo ustrezne bojne moči za zoperstavljanje močnim oklepnim enotam. Zato so pri agresiji na državo in zagotavljanju obrambe države načini izvedbe protioklepnega pehotnega boja, ki jih je uporabil Hezbolah, dokaz, da je možno zaustaviti oklepno enoto s tanki četrte generacije, seveda z ustrezno taktiko in s pro-tioklepnimi sredstvi, ki so na trgu. Menim, da je v programih usposabljanja

91


obrambnega delovanja za vojake, častnike in podčastnike več pozornosti treba posvetiti protioklepnemu boju. Programe, usposabljanja in navodila za protioklepni boj je treba ustrezno dopolniti in tematiki nameniti ustrezno število ur usposabljanja. Prav tako je treba boleče izkušnje izraelskih obo-roženih sil upoštevati pri usposabljanjih enot SV pri taktiki boja v naselju in boja proti zasedam. Tudi temu je treba nameniti več časa pri pripravah enot SV, ki so namenjene za sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja. Sta-bilizacijske naloge se lahko hitro spremenijo v naloge za vsiljevanje miru, kjer so naše enote lahko zelo hitro izpostavljene boju v naselju in zasedam nasprotnika.

LITERATURA IN VIRI

- Biddle, S., in Friedman, J. A. 2008. The 2006 Lebanon campaing and the future of warfare: Implications for army and defense policy. www.StrategicStudiesInstitute.army.mil (september 2008).

- http://en.wikipedia.org/wiki/2006_Israel-Lebanon_conflict.- Škerbinc, M., idr. 2007. Lahki pehotni motorizirani bataljon. Ljubljana:

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.- Ivanuša, T., in Podbregar, I. 2008. Terorizem in jedrska, radiološka,

kemična ter biološka obramba. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

- Matthews, M. M. We were caught unprepared: The 2006 Hezbollah-Israel war. U.S. Army Combined Arms Center Combat Studies Institute Press Fort Leavenworth, Kansas.

- BBC News – Facts and Figures http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/5257128.stm.

- Stratfor.- Arkin, W. M. Divining Victory Airpower in the 2006 Israel-Hezbollah War,

Air University Press Maxwell Air Force Base, Alabama.- JANE-S- http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/116953.

92

93

Vojaškošolski zbornikBorut Lončarič, Peter Papler

Analiza operacije Dubrovka

POVZETEK

Skupina čečenskih teroristov je oktobra 2002 zavzela gledališče Dubrovka v Moskvi, ko je bilo v dvorani približno tisoč gledalcev. Zahtevala je zausta-vitev vojne v Čečeniji in umik ruskih enot v treh dneh. Po treh dneh pogajanj so pripadniki posebne enote Alfa v objekt spustili plin, ki je omamil tako teroriste kot talce. Izvedli so vpad v objekt, onesposobili oborožene tero-riste in rešili talce. V akciji in pozneje v bolnišnici je umrlo 32 teroristov in 119 talcev. Uporabljeno sredstvo kaže na nove metode uporabe sredstva (plina) v boju proti terorizmu. Vrsta uporabljenega plina ostaja neznana. Število žrtev ni samo odsev odziva na plin, ampak tudi neprimerne evakua-cije in prve pomoči po koncu vpada v objekt.

KLJUČNE BESEDE

Terorizem, boj proti terorizmu, Dubrovka, skrivnostni plin, Rusi, Čečeni, obveščevalno-varnostne službe, čečenske radikalne skupine, Črne vdove.

Uvod

23. oktobra 2002 ob 21.15 je 41 teroristov med predstavo Nord-Ost vdrlo v moskovsko gledališče Dubrovka. Napadalci so bili dobro oboroženi. V gle-dališču je bilo takrat približno tisoč ljudi. Ruskega predsednika so pozvali, naj konča vojno v Čečeniji in umakne rusko vojsko. (24ur.com.) Rok za umik ruskih enot in končanje vojne je bil tri dni. Za vsakega ranjenega tovariša med morebitnim ruskim napadom gledališča so ugrabitelji talcem in oblasti zagrozili, da bodo ubili po deset ljudi. Ugrabitelji so čez noč in naslednji dan skupaj izpustili okoli 200 talcev (pri izpustitvi sta posredovala predstav-nika mednarodnega Rdečega križa, katerih prisotnost so zahtevali ugra-bitelji). Ugrabitelji so se označili kot »samomorilska enota« in sporočili, da se nameravajo odslej pogajati le še neposredno s predstavniki vodstva. Z ugrabitelji sta se pogajala vodja ruske stranke Jabloko Girgorij in poslanec Josif Kobzon. Skupino napadalcev je vodil Movsar Barajev, nečak ubitega

94


zloglasnega voditelja čečenskih upornikov Arbija Barajeva. Ugrabitelji so že prvi dan izpustili muslimanske in gruzijske talce, nosečnico in nekaj tujcev. Preostale talce so razdelili po spolu in državljanstvu. Moške in ženske so zaprli v ločene prostore, Ukrajince in druge pa so ločili od Rusov. S tem naj bi izboljšali nadzor nad talci. Naslednje jutro ob 3.30 (šest ur po zavzetju) sta v gledališču odjeknila dva kratka rafala. Pred tem se je za kratek čas zaslišalo žensko kričanje. Nasle-dnje jutro so iz gledališča prinesli truplo 20-letne ženske. Po različnih virih (predstavnik ruske obveščevalne službe FSB) naj bi šlo za žensko, ki je poskušala pobegniti iz gledališča, ugrabitelji pa so na svoji spletni strani1 objavili, da je ženska kljub opozorilu hotela od zunaj vstopiti v gledališče, vendar so ji to preprečili. Po tej vesti naj ne bi šlo za talko, ampak agentko FSB. Naslednja dva dni so potekala pogajanja in pregovarjanja predvsem o izpu-stitvi talcev. Tako so 25. oktobra izpustili osem otrok, starih od sedem do dvanajst let. Vendar je Barajev opozoril, da se rok izteka in da bodo nasled-nji dan začeli pobijati talce, saj ruske oblasti ne izpolnjujejo njihovih zahtev po prekinitvi vojne in umiku enot iz Čečenije. Zaradi uresničevanja groženj so naslednje jutro pripadniki posebne enote začeli reševalno akcijo.Operacijo so začeli ob 5.30, ko je večina talcev spala. Skozi ventilacijske naprave so v prostore gledališča spustili plin, ki naj bi uspaval teroriste. Po pričevanjih preživelih talcev se je vse začelo zaradi naraščajoče nape-tosti med ugrabitelji. Olga Černjak, novinarka ruske tiskovne agencije, ki je bila med talci, je povedala, da je v zgodnjih jutranjih urah neki deček v enega od ugrabiteljev zalučal steklenico in stekel proti vratom. Drugi so začeli streljati nanj, a so ga zgrešili in namesto njega zadeli nekaj drugih talcev. Tako so Čečeni spoznali, da se nekaj dogaja, in zajela jih je panika. Stekli so na zunanje hodnike, kjer so razbili okna in začeli divje streljati na Ruse. Čečenki, ki bi lahko kadar koli razstrelili gledališče, sta bili še vedno v dvorani s talci. Zato Rusi niso napadli, ampak so čakali, da bo plin začel delovati. Minilo je 20 minut, a so še vedno čakali. Potem je iz stavbe prišla neka očitno neprizadeta talka. To je bil dokaz, da plin še ni uspaval vseh v zgradbi.Zato so Rusi še čakali. Končno so ob 6.25, uro po tistem, ko so spustili plin, vdrli v stavbo. Posebne enote so vstopile tako, da so porušile steno. V dvorani so iz neposredne bližine ustrelili nezavestni Čečenki. Niso mogli tvegati, da bi se zbudili in aktivirali bombi.

1 http://www.kavkaz.org je uradna spletna stran čečenskih upornikov.

95


Teroristi, ki so zavzeli objekt

Skupina teroristov, ki je zadrževala talce, je bila sestavljena iz 22 moških in 19 žensk. Vodja skupine je bil Movsar Barajev. Ocenjuje se, da so bili moški pripadniki t. i. skupine Movsarja Barajeva, medtem ko naj bi bile ženske pripadnice brigade Črnih vdov.

Skupina Movsarja Barajeva

Movsar Barajev je bil med zajetjem edini pripadnik, ki med snemanjem in zadrževanjem talcev ni prikrival obraza. Cilj te militantne skupine je bil na območju Čečenije ustanoviti neodvisno islamsko republiko. (Atelj 2008.) Edini in zadnji večji napad te skupine je bil, sicer skupaj z drugimi skupi-nami, napad na to gledališče. Ta skupina naj ne bi prej izvajala terorističnih aktivnosti. Skupina naj bi štela do 300 pripadnikov, ki so se po njegovi smrti priključili drugim čečenskim odporniškim gibanjem. Pojavila so se tudi ugibanja, da naj bi brigada mučenikov Rijad us Salihejn nastala prav iz skupine Movsarja Barajeva.

Brigada Črnih vdov

Črne vdove so skupina ženskih samomorilskih napadalk, od katerih naj bi v čečensko-ruskih spopadih večina izgubila može ali druge sorodnike. Pri prevzemu odgovornosti za nekatere samomorilske napade se je velikokrat pojavil tudi izraz »brigada Črnih vdov«. Skupina je aktivna od 7. junija 2000, ko sta prvi Čečenki, Khava Barajeva, sicer sestrična znanega čečen-skega upornika Arbija Barajeva, in Luiza Mogomadova, na začasno bazo elitne ruske vojaške enote v Čečeniji izvedli samomorilski napad s tovor-njakom, polnim eksploziva (Akhmedova in Speckhard 2005, 3). Skupina Črnih vdov je sicer še aktivna, kljub temu da so voditelji čečenskega upora glede njihove vpletenosti in izvajanja samomorilskih napadov razdeljeni. Voditelj islamističnega dela čečenskih upornikov, sicer leta 2006 ubiti Šamil Basajev, je bil idejni vodja brigade Črnih vdov, izjavil pa je tudi, da naj bi osebno izuril okoli 50 žensk. Ali so čečenske ženske v samomo-rilske napade prisiljene ali se za to odločajo prostovoljno, ostaja odprto vprašanje. Predvsem ruske oblasti naj bi bile naklonjene mnenju, da je do napadov prihajalo zato, ker so bile ženske v to prisiljene, in ne zato, ker bi se zaradi nevzdržnih razmer same odločile za napad (Groskop 2004).

96


Enote zvezne varnostne službe FSB

V svoji sestavi ima dve enoti, ki sta si v slabih treh desetletjih kljub strogo zaupni naravi svojega dela pridobili legendarni status na vsem ozemlju Sovjetske zveze (pozneje Ruske federacije), pa tudi v tujini. To sta Alfa in Vimpel2, ki spadata v center za posebne naloge FSB, ki je trenutno najbolje pripravljena ustanova za boj proti terorizmu na ozemlju Ruske federacije.

Skupina Alfa, ki je izvedla vpad v gledališče

Enota nedvomno uporablja nadstandardno opremo in orožje, ki navadnim enotam ruske vojske in policije nista na voljo, vendar so podrobni podatki o tem težko dostopni. Seveda so njeni pripadniki izvrstno izurjeni in znajo ravnati z mnogimi različnimi vrstami strelnega orožja, tudi tujega izvora, poleg tega so vsi šolani padalci. Tretjina pripadnikov je posebej usposo-bljena za bojevanje v gorah in za plezanje, druga tretjina pa za protidiver-zantski boj. Glavna naloga Alfe je boj proti teroristom na domačih tleh in v urbanih okoljih, reševanje talcev, pripisujejo pa ji tudi druge, občutljivejše funkcije, ki bi jih bilo mogoče označiti za paravojaške (Alpha Group 2006). Enota Alfa je sodelovala v vseh večjih terorističnih krizah, kjer so bili zajeti talci. Najbolj znani primeri so akcija v Budjonovsku leta 1995, primer, ki ga predstavljamo (Nord-Ost), in tragedija v Beslanu3 leta 2004. V vseh teh so nastale hude napake pri posredovanju, za kar pa ni mogoče kriviti le te enote (Plater Zyberk 2005, 8).Število pripadnikov je težko zanesljivo določiti, saj se podatki precej raz-likujejo. Zelo verjetno pa je, da jih ni več kot tisoč, prav tako ne manj kot 300. Sedež enote je v Moskvi, kjer je tudi večina njenih pripadnikov. Drugi so razporejeni po še treh ruskih mestih, v Krasnodarju, Jekaterinburgu in Habarovsku.

Hipoteze

Posebne enote Alpha so v napadu na teroriste uporabile novo metodo boje-vanja proti teroristom. Uporabljen plin je omamil tako teroriste kot talce.

2 Vimpel v ruščini pomeni prapor.3 Mesto, ki leži v ruski republiki Severna Osetija. V terorističnem napadu 1. septembra 2004

je skupina teroristov iz Čečenije v šoli zajela več kot 1100 otrok. Po dveh dneh neuspešnih pogajanj so posebne ruske enote vdrle v objekt. V spopadu je bilo skupno ubitih 332 ljudi, od tega 186 otrok.

97


Končno število mrtvih talcev je bilo 119. Oskrba poškodovanih po operaciji je bila nerazumljivo slabo organizirana in izvedena.Postavljata se vprašanji, ali je takšno število smrtnih žrtev med talci spre-jemljivo in koliko bi bilo žrtev, če bi bili evakuacija in prva pomoč dobro izvedeni.

Metode

Teroristični napad v Dubrovki sem preučil z metodo analize operacij, znotraj te pa sem uporabil deskriptivno in statistično analizo. Uporabljeni so bili viri različnih strani, saj se podatki o operaciji precej razlikujejo. Ob tem sem uporabil primerjalno metodo statističnih podatkov, ki se nanašajo na terori-stično dejanje in reševalno akcijo.

Analiza in rezultati

Priprava na akcijo

Po podatkih ruskih oblasti je bil napad dobro načrtovan in organiziran. Načr-tovanje naj bi trajalo od šest do osem tednov. Teroristi so v gledališče prinesli večjo količino orožja in razstreliva. Ocenjeno je bilo, da naj bi bili v zgradbi do dve toni eksploziva. Ker takšne količine ni mogoče spraviti v objekt v tako kratkem času, se ocenjuje, da so ta sredstva prinašali poleti, ko so v gle-dališču Dubrovka potekala zaključna dela rekonstrukcije celotne zgradbe, pomožnih prostorov in kotlovnice. Ta dela so opravljali sonarodnjaki, ki živijo v Moskvi (Turkmenci, Kazahstanci, Dagestanci, Čečeni itd.). Ta dela niso nadzirale izkušene protiobveščevalne sile, ampak nekaj policistov in gledali-ških gasilcev, ki sta jim več pomenili hrana in vodka. Delali so zelo počasi in predvideva se, da so v raznih zabojih v zgradbo prinašali uniforme, avtomat-sko orožje, strelivo in eksploziv, ki so ga pozneje uporabili v napadu.

Pristop v gledališče

Teroristi so v zgradbo prišli kot gledalci, po verjetnosti so vstopnice dobili s pomočjo zunanjih sodelavcev, ki niso neposredno sodelovali v operaciji. Ocenjuje se, da so si posamezniki večkrat ogledali predstavo Nord-Ost v tem gledališču, da so natančno ocenili in načrtovali operacijo. Pred začetkom

98


je vstop nadziralo nekaj redarjev in gledaliških gasilcev, kar ni predstavljalo večjih težav. Vsi teroristi, ki so vstopili v gledališče, so imeli uradno kupljeno vstopnico in niso sedeli skupaj. Ko se je predstava začela in so luči ugasnile, je vsak terorist vedel, kje ga čaka njegovo sredstvo. Ko so se opremili in oborožili, so začeli operacijo. V vsako četrto vrsto se je usedla ženska, ki je v eni roki držala pištolo, v drugi pa granato ali žice razstreliva, namešče-nega na trebuhu. Talcem so dovolili, da telefonirajo in obvestijo svojce, kaj se dogaja.

Izvedba reševalne akcije

Pripadniki posebne enote Alfa so se že naslednji dan zvečer priplazili v kletne prostore in ostali v ventilacijskih jaških, skozi katere so prišli. Tam so čakali skoraj dva dni, od koder so se 20. oktobra ob 5.30 odpravili skupaj z drugimi pripadniki. Pred tem so teroristom poslali lažen namig, da naj bi se akcija začela ob treh zjutraj. Ko so teroristi opazili, da jih niso napadli, so si nekako oddahnili in se sprostili. Plin so v zgradbo spustili pol ure pred vpadom. V zgradbo so vstopili, tako da so porušili stene, iz spodnjih prosto-rov pa so vdrli pripadniki, ki so tam čakali že dva dni. Med talci je nastala panika in v navzkrižnem ognju je bilo nekaj zadetih. Vse teroriste, tudi tiste, ki so bili omamljeni, so pokončali s streli.

Razmerje sil in oborožitve:

Razpredelnica 1: Razmerja med udeleženci, oborožitvijo in žr tvami spopada

Št. udeležencev Oborožitev (indeks) ŽrtveVarnostne sile 110 3 /Teroristi 41 5 32Civilisti 1000 / 119Razmerje 3 : 1 : 25 3 : 5 1 : 4

Vir: Oleg Lukin 2007 in lasten izračun

Ocena akcije

Po ocenah strokovnjakov za protiteroristično dejavnost je izguba med reševanjem talcev v podobnih primerih do 15 odstotkov na strani talcev (Dnevnik.co.yu). Predvidevanja so, da bi bilo ob običajnem vpadu brez plina od sto do 150 žrtev. Tukaj ni bila glavna težava število teroristov, temveč zgradba, ki je bil minirana na več mestih z eksplozivom.

99


Število žrtev

Graf 1: Razlika med sprejemljivim in dejanskim številom žrtev

Dopustne Resnične

125120115110105100

9590

Vir: Repnik 2005, 37

Iz grafa je vidno, da odnos med dopustnim in resničnim številom žrtev ni bil velik oziroma je bil dopusten glede na situacijo in izkušnje podobnih terori-stičnih napadov.

Napaka po prehodu na evakuacijo

Ko so vojaki zavarovali gledališče, so zdravniki reševalnih služb iz Moskve pohiteli na pomoč. Toda nihče jim ni povedal podrobnosti o plinu. Reše-valne službe so dobile ukaz po vladnem radiu, naj s seboj vzamejo medi-cinsko opremo, da bodo žrtvam dajale prvo pomoč. Niso pa jih opozorili na plin in reševalni delavci niso s seboj prinesli dovolj meloksona. Prav tako ga niso imeli niti pripadniki posebnih sil. Samo sedemnajst zdravnikov je skrbelo za 750 nezavestnih žrtev. Na pomoč so morali poklicati vojake, da so jim jih pomagali evakuirati. Vojaki niso bili izkušeni za dajanje prve pomoči in so ljudi odvlekli ven, potem pa so jih pustili ležati na hrbtu, kar je lahko povzročilo zadušitev.

Razpredelnica 2: Razmerje zdravnikov in poškodovanih pri reševanju po končani operaciji

Število

Zdravniki 17

Poškodovani 750

Razmerje 1 : 44

Vir: Atelj 2008 in lasten izračun

100


Reševalci so bili v nekaj minutah povsem zasuti z žrtvami. Iz dvorane so množično prinašali ljudi. Bilo je nemogoče ugotoviti, kdo je dobil protisred-stvo in kdo ne. Nekateri so dobili po dva odmerka, drugi nobenega.

Uporabljen plin

Ruske oblasti se niso odzvale na pozive iz sveta, kateri plin je bil uporabljen. Potrdili so, da so v reševalni akciji uporabili »posebna sredstva«, hkrati pa zanikali, da bi ta sredstva povzročila večino smrtnih žrtev. Ruski minister za zdravje Jurij Ševčenko je poudaril, da v reševalni akciji niso uporabili nobene kemične snovi, ki jo prepovedujejo mednarodne konvencije. Alojz Grabner iz Urada za kemikalije RS je pojasnil, da umrli niso bili žrtve neposrednega učinka plina, temveč da je šlo za posredne učinke delova-nja. Ljudje so bili omamljeni in v nezavesti, postalo jim je slabo in nekateri so se zadušili zaradi bruhanja.Ker so bile razmere v gledališču zelo napete, so morali ruski strokovnjaki uporabiti plin, ki učinkuje hitro, je brez barve in vonja, saj bi v nasprotnem čečenski uporniki posumili, da pripadniki specialnih enot pripravljajo reše-valno akcijo.Poznavalci plinov menijo, da je sporen predvsem način uporabe fentanila, saj je njegov učinek stokrat močnejši od morfija. Profesor Kenneth Dretchen s Fakultete za farmacijo Georgetown meni, da je ruska vlada delovala zelo nepremišljeno. Zelo strupeno snov je namreč uporabila v nenadzorovanem prostoru. »Poleg tega je bila koncentracija ogromna, zato so vedeli, da bo plin prizadel živčni sistem talcev in njihove dihalne organe ter da bo tako med talci ogromno mrtvih,« je prepričan Dretchen. Z nevarnim načinom uporabe fentalina se strinjajo tudi ruski strokovnjaki. Lev Fjodorov, strokov-njak za kemično orožje, je pojasnil, da so med prvimi zaradi prevelike kon-centracije plina umrli ljudje, ki so imeli težave s srcem, pljuči in z ledvicami. »Vsi drugi so umrli zato, ker jim v bolnišnicah niso znali pomagati,« verjame Fjodorov.Šlo je za vprašanje količine. Gledališka dvorana ima prostornino 13.500 kubičnih metrov in v njej je bilo več kot tisoč ljudi. Da bi vse uspavali, bi potrebovali neverjetno veliko fentanila. Pri izračunu količine je treba upošte-vati telesno težo in izračunati, koliko zraka ljudje v povprečju vdihnejo in kolikšna je prostornina zraka v gledališču. Če vse to upoštevamo, dobimo podatek, da bi potrebovali 19,5 kilograma fentanila. To pa je veliko preveč, da bi ga lahko zbrali in do gledališča pripeljali v tako kratkem času. Dokazi iz gledališča potrjujejo, da so se talci onesvestili nekaj minut po tem, ko se je pojavil plin. Da bi v gledališču izpustili 20 kilogramov fentanila, bi trajalo

101


veliko dlje. To daje slutiti, da so Rusi uporabili veliko močnejše sredstvo, kot je fentanil. Toda kaj?

SKLEP IN RAZPRAVA

Ruske oblasti so se odločile za uporabo nove metode pri reševanju težav, kot se je pojavila v Dubrovki. Rezultata akcije pred izvedbo ni bilo mogoče točno predvideti, ključnega pomena je seveda število talcev, ki bi med reševanjem izgubili življenje. Število smrtnih žrtev med teroristi in pripadniki posebnih enot ni bilo ključnega pomena.Končno število žrtev je glede na okoliščine sprejemljivo. Takoj po končani akciji sta bili nad izvedbo in dejstvom, da je drama končana, zado-voljni vsa Rusija in svetovna javnost. Šele pozneje je bilo ob konkretnej-ših ocenah in analizah ugotovljeno, da bi lahko bil razplet, vključno s prvo pomočjo, glede na število umrlih talcev ugodnejši. Časa za ustrezno pripravo in organizacijo sistema prve pomoči po končani akciji je bilo več kot dovolj. Razpolagali so s točnim podatkom števila ugra-bljenih talcev, niso pa mogli predvideti, kakšen bo učinek delovanja na poškodovane. Imeli so tudi opredeljen čas napada, tako da bi lahko bila vsa nujna sredstva in medicinsko osebje v pripravljenosti za prvo pomoč takoj po končani akciji. Vojaki so prišli pomagat šele, ko so opazili, da ni dovolj zdravniškega osebja. Postavlja se tudi vprašanje, koliko ljudi je umrlo med prenašanjem iz gledališča, saj so jih vojaki nosili tako, da so jih prijeli za roke in noge ter jih odlagali kar na hrbet, kljub temu da so bili poškodo-vani nezavestni. Število mrtvih bi bilo ob strokovni prvi pomoči in evakuaciji manjše, četudi samo za eno življenje. Obveščevalno-varnostne službe bodo v prihodnje morale posvetiti več pozornosti izvajalcem del v tako velikih in pomembnih objektih, da bi preprečile morebitno ponovitev priprave napada, kot je bil v Dubrovki. Predvsem preverjanje identitete podjetij in posameznikov, ki sodelujejo v takšnih projektih.

Zakaj teroristi ob začetku ruske reševalne akcije niso detonirali bomb in samomorilskih pasov, ostaja odprto vprašanje. Pojavljali so se različni odgovori: Basajev je trdil, da detonatorji niso funkcionirali in da je prišlo do sabotaže. Tisti, ki so imeli pri sebi vžigalnike in bi lahko aktivirali eksplozivne naprave, so čakali na ukaz, ki ga ni bilo. Izjave teroristov dajejo občutek, da so, kljub temu da so prišli na kraj dogodka umret, verjeli v drugačno rešitev.Po končani akciji so identificirali 32 teroristov. Po podatkih naj bi jih bilo najmanj 41. Kako se je uspelo rešiti tistim, ki jih niso zajeli? Verjetnost je,

102


da so se pomešali med talce oziroma so jih ruske oblasti evakuirale, ne da bi vedele.Plin, ki so ga uporabile ruske varnostne sile, ostaja neznanka, ki jo rešujejo varnostne sile vsega sveta. Metoda uporabe takšnega sredstva spada v način bojevanja prihodnosti. Konkretni podatki o uporabljenem sredstvu so jasni samo ruskim obveščevalnim službam, ki lahko na podlagi znanega nadaljujejo priprave podobnih sredstev, medtem ko druge države testirajo in še niso toliko bližje resničnim situacijam.

LITERATURA IN VIRI

- Akhmedova, K., in Speckhard A. 2005. Black Widows: The Chechen Female Suicide Terrorists. http://www.annespeckhard.com/publicati-ons/black_widows.pdf (5. 4. 2009).

- http://www.annespeckhard.com/publications/The_New_Chechen_Jihad.pdf (7. 4. 2008).

- Groskop, V. 2004. Chechnya's Deadly Black Widows. http://www.new-statesman.com/200409060023 (15. 6. 2008) in http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Oman-Bojan.PDF (10. 4. 2009).

- http://www.kavkazcenter.com/eng/content/2007/10/25/9000.shtml (18. 4. 2009).

- http://Prague Watchdog – Crisis in Chechenya – The Dubrovka theatre siege 5 years on mht Oleg Lukin (18. 4. 2009).

- http://www.mladina.si/tednik/200437/clanek/sve- -rusija-ksenja_hahonina/ (Ksenja Hahonina, 16. 4. 2009).

- http://24ur.com/novice/svet/prva-zrtev-med-zajetimi.html?ar= (14. 4. 2009).

- http://www.vjesnik.hr/pdf/2004%5C09%5C05%5C02A2.PDF.- http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/atelj-diana.pdf (7. 4. 2009).- http://www.annespeckhard.com/publications/black_widows.pdf (5. 4.

2009).- http://www.dnevnik.co.yu/arhiva/30-10-2002/Strane/svet.htm (15. 4.

2009).

103

Vojaškošolski zbornikDenis Brinovec

Analiza taktike in uspešnosti atentata na Zorana Đinđića

POVZETEK

V prvem delu članka je analizirana uporabljena taktika v atentatu na Zorana Đinđića 12. marca 2003. Z deskriptivno analizo je dokazano, da so atenta-torji uporabili doktrino izvajanja atentatov francoske tujske legije. V nadalje-vanju je prikazana analiza uspešnosti atentata s pomočjo teorije verjetnosti. Ta analiza je pokazala, da žrtev ni imela možnosti za preživetje. Uboj premi-erja je potrdil, da ima vsaka država svojo mafijo, ampak samo srbska mafija ima svojo državo. Atentat so izvedli v trenutku, ko se je pripravljal obračun z organiziranim kriminalom.

KLJUČNE BESEDE

Atentat, kriminal, zakon Kolmogorova, teorija verjetnosti, Đinđić, diverzant-ska taktika1.

1 Uvod

Po zamenjavi srbske oblasti jeseni 2000 so nastale nujne spremembe, da bi se omogočili tuja politična in finančna pomoč. Obsežnejše reforme so izostale, predvsem zato, ker ni bilo moči, da bi se odstopilo od osnovnih nacionalističnih ciljev. Celoten poskus reform se je končal z atentatom na predsednika vlade Srbije Zorana Đinđića (Condon 2003). Ta je končno prinesel nekaj pozitivnega premika v boju z organiziranim kriminalom, ki je bil v Srbiji praktično v vseh porah represivnih organov,obveščevalne službe in vojske. Organizirani kriminal je treba definirati, da bi razumeli njegova načela.Organizirani kriminal se je v preteklosti odvijal v neki državi, potem pa so določeni dejavniki, kot sta globalizacija in razvoj internetnih komu-nikacijskih programov (Facebook, Myspace ipd.), povsem spremenili

1 V celotnem članku se besede diverzant, diverzije, diverzantska taktika ipd. uporabljajo kot sopomenke za pripadnika specialnih enot, proizvod in taktiko specialnih enot.

104


njegovo prvobitno okolje. Z globalizacijo ekonomije se je globaliziral tudi organizirani kriminal. Rezultat je nadnacionalna težava državne in tako tudi mednarodne varnosti. Tukaj izstopajo predvsem trgovanje z jedrskimi, s kemičnimi in z biološkimi snovmi, trgovina z ljudmi, mamili, finančne mahinacije, povezovanje terorističnih celic in separatističnih gibanj ter organiziranje zasebnih vojsk (Kotnik 2001, 5). Najkompleks-nejša grožnja nacionalni varnosti je organizirani kriminal mafijskega tipa (italijanski mafijski združbi Camorra in ’Ndrangheta, albanska mafija, ruska mafija, kolumbijska mafija itd.), ki se vedno bolj prepleta z zakonito družbo in s političnim sistemom ter tako postaja čedalje težje določljiv. Že pri vnosu besede mafia (angl.) je bilo v iskalniku Google (8. 5. 2009) število zadetkov večje od 56 milijonov, kar tudi govori o vpletenosti v vse pore družbenega življenja. Tako ne preseneča ocena, da je mafija samo v Italiji leta 2007 imela 120 milijard dolarjev prometa (Willey 2007).V Srbiji je ta povezava segla do skrajnih razsežnosti. Pojavilo se je vpra-šanje sodelovanja oblasti z mednarodnim sodiščem za vojne zločine (ICTY) v Haagu2. S tem je hkrati prišel na površje strah Milorada Lukovića - Legije zaradi njegovega kriminalnega delovanja v Bosni. Do konca leta 2003 je bilo namreč izrečenih ali v veljavi že 74 sodb zaradi kaznivih dejanj na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY 2009). Zato je bil to verjetno glavni vzrok za atentat na Đinđića.Ker se je Legija izšolal za podčastnika v padalskem polku tujske legije3, specializiranem za sabotaže, diverzije in ostrostrelsko bojevanje, je bilo edino logično, da bo svoje znanje uporabil in postal glavni možgani (angl. mastermind) zločinske operacije, za katero je napačno ocenil, da ga bo rešila pregona in zapora.

Zoran Đinđić je drugi državnik v zadnjih sto letih, na katerega je bil napravljen atentat z ostrostrelnim orožjem4. Prvi je bil z ostrostrelno

2 Mednarodno sodišče za vojne zločine (ICTY) v Haagu je bilo ustanovljeno 1993 za pregon oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na območju držav nekdanje Jugoslavije.

3 Tujska legija je organizirana francoska vojaška enota, v kateri so našli zatočišče predvsem pri-padniki tujih narodnosti, pogosto s sumljivim kriminalnim ozadjem.

4 Predsednik bivše jugoslovanske republike Makedonije Kiro Gligorov je bil 3. 10. 1995 ranjen v atentatu z avtomobilom bombo v središču Skopja. Umrli so njegov voznik in mimoidoči (B92.net). Nekdanja pakistanska premierka B. Buto je 27. 12. 2007 umrla v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju. Napadalec jo je ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi (Rtvslo.si). 2. 3. 2009 je bil v Gvineji Bissauu v napadu vojske, ki naj bi začela vojaški udar, ubit predsednik države Joao Bernard Vieira (Mladina.si).

105


puško 22. novembra 1963 v Dallasu v ZDA ubit ameriški predsednik J. F. Kennedy5.

1.1 Hipoteze in metode

V nalogi sem se najbolj oprl na metodo analize operacije, znotraj te pa na deskriptivno analizo taktike specialnih enot, ki jo uporabljajo pri atenta-tih. Z njo sem analiziral, da so se v uboju predsednika Đinđića uporabljale klasične metode diverzantskih enot pri atentatu. Z uporabo teorije verjet-nosti pa sem dokazoval, da žrtev ni imela možnosti preživetja. Podatke o spremenljivkah sem dobil tako iz srbskih kot tujih virov. Postavil sem dve hipotezi, in sicer:1. atentatorji na srbskega predsednika so uporabili doktrinarna načela

atentata francoske tujske legije;2. srbski predsednik ni imel možnosti preživeti atentata.

2 Atentat

2.1 Definicija diverzij in atentata

Diverzije so svojevrstne, ofenzivne, nenadne, tajne in spretno izvedene akcije (Uputstvo za diverzantska dejstva na kopnu 1976, 9). Izvajajo se v vseh časovnih in prostorskih razmerah. Sprva so se uporabljale med vojnami, v modernem času pa so jih začeli izkoriščati tudi borci za dosego raznih ciljev, od terorističnih do antiglobalističnih skupin, od naravovarstve-nih do verskih. Cilji so različni: vojaški, psihološki, finančni, verski, lahko pa so tudi čisto osebnega ali kriminalnega pomena. Ena od vrst diverzij je tudi atentat. To je posamičen napad na pomembne vojaške ali politične osebnosti. Atentati se temeljito pripravljajo in izvajajo v najboljših okoliščinah za izvajalce, kajti reševanje atentatorja je zelo težko. Za uspešen atentat je treba dlje časa slediti žrtvi, spoznati njen način živ-ljenja in navade. Poleg tega je nujno pridobiti podatke o sestavi, oborožitvi, lokaciji in dolžini časa neposrednega zavarovanja.

5 J. F. Kennedy je bil predsednik ZDA od 1961 do 1963, ko ga je ubil Lee Harvey Osvald. Obstaja več teorij zarote, kdo ga je res ubil in zakaj. To je posledica tega, da sojenja ni bilo, kajti atenta-tor je bil na poti na sodišče ustreljen.

106


Najboljši način za atentat je zaseda. Za atentat se uporabljajo avtomat-sko orožje z dušilci zvoka, ostrostrelne puške in puškomitraljezi, redkeje bombe. Krajev, kjer je nevarnost poškodb morebitnih mimoidočih oseb, se je treba izogibati. Dejstva glede na načela atentata, ki jih navajajo Diver-zije, Uputstvo za diverzantska dejstva na kopnu in Study of assassination, kažejo, da je vodja operacije Legija upošteval izkušnje, ki jih je pridobil v Franciji. Napake so bile sicer storjene, vendar se vojaško poreklo načrta ne da zakriti.

2.2 Izbira atentatorja

Velikokrat se zgodi, da morebitni atentator ne more priti v bližino osebe, ki bo žrtev atentata. Takrat je treba poiskati primerno osebo, ki bo opravila to nalogo. Pri tem je treba upoštevati nekaj pomembnih okoliščin, ki naj bi akcijo naredile uspešno. Atentator mora imeti možnost dostopa do objekta, kjer bo operacijo izvedel. Tu ni pomembno le, da lahko pride do objekta, temveč je treba ugotoviti, če lahko do objekta prenese tudi sredstva za atentat in jih tam namesti. Zato je bila izbrana lokacija v stavbi v Ulici admirala Geprata 14, zraven bara Monument. To je namreč prazna pisarna št. 55, ki je v drugem nadstropju nekdanjega zavoda za fotograme-trijo, in njena okna so obrnjena točno na dvorišče srbske vlade. Izmerjena oddaljenost z laserjem znaša 132 metrov, višinska razlika je 14 metrov. Kraj je bil zelo smotrno izbran, tudi če ga primerjamo z rezultati izvedencev FBI (Warrnova komisija) glede na atentat na Kennedyja (čas atentata, vrsta orožja, poševni strel, število strelov itd.) (Bogdanović 1993, 13). Opazo-valci prihoda žrtve so bili postavljeni na treh krajih, vendar je šele tretji opa-zovalec opazil kolono in še pravočasno najavil prihod.Treba je preveriti kvalifikacije atentatorja. Biti mora zanesljiv, hladnokrven, pogumen, samoiniciativen, v nalogo usmerjen človek (CIA Study of Assas-sination 2009, 2). Med operacijo se bo morda znašel v hudi nevarnosti in iz nje se mora brezpogojno izvleči. Iz nepredvidenih razlogov lahko načrt operacije propade in takrat mora samostojno ukrepati, da pride do cilja. Operacijo mora obdržati v največji tajnosti, hkrati pa tudi po opravljeni nalogi o njej ne sme govoriti. Biti moramo prepričani, da atentator ni sode-lavec nasprotne strani. Od tega načela lahko odstopamo le tedaj, če se akcije zavestno lotimo s takimi kombinacijami, da oseba, ki smo ji namenili nalogo, ne ve, za kaj gre, oziroma dela v prepričanju, da bo storila naspro-tniku uslugo. Tako tudi zavarujemo svoje ljudi.

107


Atentator ne sme biti pod posebno kontrolo nasprotnika. Prav tako za izvedbo atentata ni primerna oseba, ki je za umorjenega neposredno odgo-vorna, razen če se po operaciji misli umakniti v ilegalo (Diverzije 1971, 37). Treba je upoštevati, da bo nasprotnik po atentatu izvedel preiskavo in bo tako osebo med prvimi poklical na zaslišanje.Atentatorja je treba izbrati takega, da ga lahko uporabimo še v naslednjih akcijah. Uporabiti moramo čim manj ljudi. Sodelujoče seznanimo z njiho-vimi nalogami in le s sodelavci, s katerimi bodo neposredno sodelovali. Dajo se jim samo določene naloge in določene zveze. Pri morebitni izdaji se s tem zajezi val aretacij in zaščitijo sodelavci.

2.3 Načrt za atentat

Atentat se izvaja le na podlagi zanesljivih podatkov, katerih viri so predvsem:1. osebno opazovanje pripadnikov atentatorske skupine;2. poročila obveščevalnih služb;3. podatki, ki jih daje atentator;4. podatki, ki jih pridobijo notranji viri. (Diverzije 1971, 40.)

Pri zbiranju podatkov se lahko pojavijo težave, dobljeni podatki so lahko nezanesljivi, pomanjkljivi, zastareli ali nejasni. Takrat se je treba odločati po lastni presoji in tvegati; to pa je stalnica v takih operacijah. Seveda je treba težiti k minimaliziranju tveganja, ki je obratno sorazmeren uspehu.Osnovni podatki, ki jih je treba zbrati ob pripravi atentata, so:1. kakšne so možnosti, da pridemo do žrtve;2. kako jo uničiti in s katerimi sredstvi;3. kakšno je zavarovanje;4. čas in kraj;5. kakšne so možnosti prevoza orožja za atentata;6. kakšne so možnosti umika po operaciji. (Uputstvo za diverzantska

dejstva na kopnu 1976, 27–31.)

Ko zbiramo podatke o možnostih dostopa, je treba ugotoviti, katera pot je najprimernejša, kje sta žrtev in pot za umik. Oceniti je treba število vplete-nih ljudi. Upoštevati je treba, da se bo skupina pri umiku mogoče razbila. Zato je treba določiti zbirno mesto. Zelo dobro se je treba seznaniti z raz-poreditvijo žrtvinega zavarovanja in zavarovanja poti. Pri tem je treba ugo-toviti, kje so stražarska mesta, kako, kje in kdaj se gibljejo patrulje, kje so najverjetnejši kraji za zasede, ali stražarji legitimirajo mimoidoče in izvajajo

108


osebni pregled, predvideti je treba tudi način likvidacije stražarjev. To mora biti opravljeno brez hrupa – z uporabo dušilcev zvoka na orožju. Treba je tudi določiti opazovalce, ki bodo atentatorju najavili prihod žrtve. Za to je potrebna nenehna zveza. Število opazovalcev je odvisno od terena in pre-glednosti.V konkretnem primeru je bila uporabljena ostrostrelna puška H&K G-3 SG-1 kalibra 7,62 x 51 (po Natu). Začetna hitrost naboja znaša med 750 in 845 m/s (odvisno od proizvajalca), projektil je težek od 7 do 10 gramov. V nabojniku je 20 nabojev. Optični merek je praviloma Zeissov (1,5–6-kratna povečava). Ameriški ostrostrelci so s podobno puško (XM-21) v Vietnamu imeli povprečje 1,27 naboja na ubitega sovražnika na razdaljah 600 metrov in več (Vasić 1995, 115). V preučevanem primeru je bil uporabljen polno oplaščen (angl. full metal jacket – FMJ) naboj .308 Winchester. Dušilec zvoka ni bil uporabljen zaradi večje panike pri osebnem zavarovanju pred-sednika. Uporabljena sta bila dva naboja, prvi je smrtno zadel predsednika, drugi je težko ranil varnostnika.Karakteristike, podobne uporabljenemu orožju atentatorja, ima polavtomat-ska ostrostrelna puška 7,9 mm M 76, zato sem lahko s precejšno natanč-nostjo določil karakteristike za omenjeno orožje.

Razpredelnica 1: Izračunane balistične lastnosti H&K G-3 SG-1 kalibra 7,62 x 51 (po Natu)

RazdaljaZačetna

hitrost nabojaGlobina

brisanega prostoraZačetni

kot Padni

kot Čas

leta nabojaKončna

hitrost nabojaKinetična

energija naboja m m/s m tisočink tisočink s m/s džulov

132 770 132 1,2 1,3 0,17 680 2980

Vir: Pravilo poluautomatska snajperska puška 7,9 mm M 76 1982, 163

Atentator je z uporabo močnejšega orožja in naboja FMJ očitno želel zago-toviti, da bo žrtev mrtva in ne ranjena. Tu je bila storjena napaka, kajti upo-rabili so orožje iz skladišča enote JSO, ki ga je policija pozneje našla zako-panega. V takih primerih se uporablja orožje neznanega izvora in se pusti na mestu brez prstnih odtisov ali drugih sledov. Drugače se lahko to orožje spet nekje pojavi z nekim lastnikom in balistična primerjava lahko odkrije, da je bilo že nekje uporabljeno. Ko so vsi potrebni podatki zbrani in dobro ocenjeni, se začne pripravljati dokončni načrt operacije, v katerem je treba predvsem določiti:1. kaj bomo uničili in kaj hočemo s tem doseči;2. razporeditev ljudi, ki jih uporabljamo, razporeditev posameznih del in

opravil ter naloge posameznikom;3. čas, ki je potreben za celotno operacijo in posamezne naloge;

109


4. kakšna in kolikšna sredstva bomo uporabili in kakšno zunanjo obliko morajo imeti;

5. način dostave orožja do lokacije in mesto, kjer bomo namestili orožje;6. signalizacijo, razpoznavne znake, znak za nevarnost in znak za umik;7. smer umika ter glavno in rezervno zborno mesto;8. zagovor za atentatorja, če pade v roke nasprotniku;9. način obveščanja o rezultatu operacije;10. ukrepe zavarovanja, za katere je treba poskrbeti po končani akciji.

(Diverzije 1971, 44.)

Člane skupine, ki bodo sodelovali v atentatu, je treba natančno seznaniti z načrtom operacije, natančno določiti naloge in urnik. Za tako akcijo je potrebna popolna sinhronizacija, sicer bo propadla.Sodelujoče je treba pravočasno seznaniti z operacijo, vendar ne prezgo-daj, da omogočimo tajnost. Pri atentatu izvajalec ne sme biti tog, neprilago-dljiv. Pogosto se namreč zgodi, da zaradi nepričakovanih okoliščin propade celoten načrt. Takrat ga je treba prilagoditi novemu položaju. Kako pa bo to atentator izvedel, je odvisno od izkušenj, taktičnih sposobnostih in iznajdlji-vosti vodje in posameznih izvajalcev.Največje število ciljev ostrostrelca je maskirano ali dobro skrito izza zaklona. Na manj vidne cilje se neposredno strelja z izbiro merilne točke v sredini cilja. Čim se cilj premakne in s tem odkrije površina, ostrostrelec ustreli en- ali dvakrat. Takrat zaradi slabe gibljivosti tarče ni bilo treba uporabiti prehitka. Zaradi kratke razdalje tudi ni bilo treba upoštevati balistike naboja. Zavarovanje predsednika iz spremljajočih vozil je bilo klasično v polkrogu, s hrbtom, obrnjenim proti avtu, in opazovanjem okolice, vendar je bil tu pomemben čas odkritja cilja. Število vpletenih je bilo v tej operaciji večje, kot bi moralo biti skladno z načeli, kajti veliko je bilo opazovalcev, trije izvajalci, štab glavnega vodje, najemniki stanovanj, vozniki, dostavljavci hrane itd. Tako je bila praktično vsa specialna enota JSO nekako vpletena, kar so pokazale tudi poznejše kazenske ovadbe.Pri atentatu je vsekakor treba preučiti možnosti zmanjšanja števila kolateral-nih6 žrtev (Uputstvo za diverzantska dejstva na kopnu 1976, 15). Natančno je treba upoštevati to, da je za atentat treba izbrati čas, ko lahko opravimo nalogo z maksimalnim uspehom in minimalnim tveganjem. Pred-sednik Đinđić bi moral prehoditi 3–4,5 metra od avtomobila do vhoda. Nogo je imel v mavcu. Časa za strel je bilo približno deset sekund. Ko je vstal s sedeža avta in se počasi umaknil od vrat, je atentator sprožil in po 0,2 sekunde je bil Đinđić zadet in ubit.

6 Kolateralna škoda je neizogiben spremljajoči pojav uporabe natančnega orožja, ki zadene tudi neželen spremljevalni objekt.

110


Obstaja resnična možnost, da bo atentator med operacijo naletel na ovire, ki bodo preprečile nadaljevanje. Takrat se mora umakniti brez puščanja sledov. Med operacijo mora zlasti paziti, da ne pušča sledov na objektu in okolici, ki bi olajšali preiskavo in zasledovanje. Neprevidno puščanje sledov podplatov, prstnih odtisov, embalaže, orožja in podobnega zelo olajša iden-tifikacijo storilca. Prav zato je včasih umestno pustiti lažne sledove, da bi zavajali preiskovalce in s tem pridobili čas. Umik je bil dobro načrtovan, zaradi panike si mimoidoči niso zapomnili obrazov, le delavske kombine-zone in orožje. Storilci so se pripeljali s passatom (zatemnjena stekla, regi-stracija PA 469-88; pozneje so ga zažgali), nato so prestopili v audi A6, da so prišli na varno mesto.Skupina mora biti obveščena o rezultatu. Ne zadošča le fizični rezultat, temveč tudi moralni učinek operacije. Takoj po operaciji je treba zaostriti vprašanje budnosti. Nasprotnik bo morda med preiskavo zbral podatke ali naletel na sledove, na podlagi katerih bo začel zasledovati storilce. Če to domnevamo, je treba izvajalce spraviti v ilegalo ali na varno. Če storilca aretirajo, je nujno opozoriti sodelavce in s tem preprečiti nadaljnje aretacije. Dosežen uspeh je treba popularizirati med prebivalstvom.

3 Uspešnost atentata

Za dokazovanje uspešnosti atentata sem uporabil metode teorije verjet-nosti. Ker sem z deskriptivno analizo atentata ugotovil resnično stanje, sem nato lahko z uporabo verjetnostne teorije in zakona Kolmogorova (Žabkar 2004, 103) izračunal verjetnost uničenja cilja, to v tem primeru pomeni uspešen atentat. Iz rekonstrukcije atentata sem verjetnost zadetka z enim nabojem v cilj ocenil na 0,95.

Verjetnost zadetka v cilj z enim izstrelkom = pPovprečno število zadetkov, ki so nujni za uničenje = cŠtevilo izstreljenih projektilov = nVerjetnost uničenja cilja = W W = 1 – (1 – p/c)n

Če 1–2 naboja izstrelimo na predsednika (verjetnost, da ga vsak naboj uniči, je p = 95 %, brez upoštevanja časa), je verjetnost, da: ga uničimo z enim zadetkom: W1 = 1 – (1 – 0,95/1)1 = 95 %

111


ga uničimo z dvema zadetkoma: W1 = 1– (1 – 0,95/1)2 = 99,75 %

ga uničimo z 20 zadetki, kolikor jih je v nabojniku: W2 = 1– (1 – 0,95/1)20 = 99,99 %

4 Sklep

Ob primerjavi metod in načel atentata sem vsekakor potrdil hipotezo o šolskem primeru izvedbe atentata. Preveč je podobnosti, ki potrju-jejo dejstvo, da je Legija izbral način usmrtitve na način, za katerega je bil izšolan. Izbira ostrostrelne puške in ustreznega naboja FMJ ni bila naključna, kajti lahko bi izbral naboj SP (soft point). Ta bi namreč prav tako naredil prestrelnino, vendar ima preveliko hitrost, da bi se lahko ob udarcu v telo razširil in prenesel kinetično energijo na žrtev. Z izbiro naboja FMJ bi bil uspeh zagotovljen tudi, če bi žrtev nosila zaščitni jopič. Nadalje sem z verjetnostno teorijo dokazal, da žrtev ni imela možnosti preživetja. Bila je preblizu, prepočasna in nezavarovana, atentatorji pa predobro izurjeni in opremljeni, da bi izpustili priložnost iz rok.1. Atentatorji na srbskega predsednika so uporabili doktrinarna načela

atentata francoske tujske legije.Prvo hipotezo potrjujem, saj sem z analizo metode operacije potrdil vojaško taktiko izvedbe atentata.2. Srbski predsednik ni imel možnosti preživeti atentata.Drugo hipotezo potrjujem, ker sem s primerjavo in z uporabo verjetnostne metode dokazal, da tudi z uporabo varnostnega jopiča ne bi imel možnosti preživeti.

LITERATURA IN VIRI

1. Bogdanović, B. 1993. Opozorilo z atentatom. Revija Obramba: 12–15.2. Condon, C. 2003. Businessweek online. Death of a BalkaneRefor-

mer. http://www.businessweek.com/bwdaily/dnflash/mar2003/nf20030313_2813_db039.htm (3. 3. 2009).

3. CIA Study of Assassination. http://www.anusha.com/ciastudy.htm (1. 3.2009).

4. Diverzije, 1971. Ljubljana: Partizanska knjiga.5. ICT YeTheecases.eht tp://w w w.ic t y.org/sect ions/Predmet i/

Podaciopostupcima#concdetails (8. 5. 2009).

112


6. Kotnik Dvojmoč, I. 2001. Varnostna tveganja in grožnje v sodobnem svetu. http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2001/p5_1.pdf (3. 3. 2009).

7. Pravilo poluautomatska snajperska puška 7,9 mm M76, 1982. Beograd: Vojnoizdavački zavod.

8. Uputstvo za diverzantska dejstva na kopnu, 1976. Beograd: Vojnoizda-vački zavod.

9. Vasić, M. 1995. Atentat na Zorana. Beograd: Politika, B92. Vreme, Narodna knjiga.

10. Willey, D. 2007. BBC News. Italian Mafia turnover '$120bn'. http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7057413.stm (8. 5. 2009).

11. Žabkar, A. 2004. Marsova dediščina, Metode in smeri razvoja. Ljub-ljana: Fakulteta za družbene vede.

12. http://www.b92.net/info/komentari.php?nav_id=213934 (8. 5. 2009).13. http://www.mladina.si/dnevnik/02-03-2009-v_atentatu_ubit_predse-

dnik_gvineje_bissau/ (8. 5. 2009).14. http://www.mladina.si/dnevnik/02-03-2009-v_atentatu_ubit_predse-

dnik_gvineje_bissau/ (8. 5. 2009).

113

Vojaškošolski zbornikFranko Kukanja

Analiza uspešnosti in izgub ob napadu na ameriški raketni rušilec USS Cole

POVZETEK

12. oktobra 2000 je bil v jemenskem pristanišču Aden samomorilski napad na ameriški raketni rušilec USS Cole. Napad, v katerem je umrlo 17 članov posadke, je jasno pokazal ranljivost plovil sodobnih vojnih mornaric pri napadih s tako imenovanimi nekonvencionalnimi sredstvi.V članku želim predstaviti primer asimetričnega bojevanja, pri katerem visoka tehnologija ne igra pomembne vloge, lahko pa povzroči hude izgube. Pri tem sem uporabil metodo analize operacije in znotraj te metodo deskriptivne analize. Analiza izgub nam potrjuje domnevo, da so človeške in materialne izgube tolikšne, da en sam napad iz uporabe izloči vojno ladjo.

KLJUČNE BESEDE

Terorizem, Al Kaida, asimetrično bojevanje, raketni rušilec, izgube.

Uvod

Z vidika Zahoda je Osama bin Laden mednarodni terorist, ki je neposredno in tudi posredno odgovoren za številne teroristične napade na državljane ZDA, ustanove in vojaške kapacitete. Velja za najpomembnejšega pobu-dnika terorističnih aktivnosti islamskih skrajnežev na svetu. Bin Laden naj bi bil odgovor na ameriško politiko do Bližnjega vzhoda in islamskega sveta na splošno. Za arabski in tudi muslimanski svet na splošno je nespreje-mljiva ameriška navzočnost v Savdski Arabiji, Kuvajtu, Iraku in navsezadnje tudi v Afganistanu. Prva protiameriška akcija v Savdski Arabiji je bila eksplozija bombe v Riadu. Napaden je bil center savdskoarabske nacionalne garde in med sedmimi ubitimi je bilo pet Američanov. Prva protiameriška akcija v pripravi Al Kaide1

1 Al Kaida je najbolj znan in najhujši sovražnik Združenih držav Amerike. Ime v prevodu pomeni baza, osnova. Bin Laden je namreč organiziral evidentiranje vseh ljudi, ki jih je gostil v svojih hišah in taboriščih. Ta dokumentacija je bila osnova za organiziranje in povezave. Od tod ime baza.

114

Analiza uspešnosti in izgub ob napadu na ameriški raketni rušilec ...

pa je bombni napad na hotel v Adnu. Napad je bil usmerjen na ameriške vojake, ki so prenočili na poti v Somalijo. Dan pred napadom so odšli, tako da med dvema smrtnima žrtvama ni bilo nobenega Američana. Junija 1996 je sledil napad s tovornjakom bombo v Dahranu v Savdski Arabiji. V napadu je umrlo 19 pripadnikov ameriških oboroženih sil. Ranjenih je bilo skoraj 400.V Afganistanu je februarja 1998 s še nekaterimi drugimi terorističnimi skupinami pod imenom Mednarodna islamska fronta za sveto vojno proti Judom in križarjem objavil skupno deklaracijo – fatvo2, ki poziva k ubijanju Američanov in Judov kjer koli po svetu, ne oziraje se na to, ali so vojaki ali civilisti. Maja 1998 je napovedal napade na ameriške cilje in julija 1998 sta bili napadeni ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji. V napadih je umrlo 224 ljudi, med njimi dvanajst Američanov, več kot 4500 ljudi je bilo ranjenih. Sledil je ameriški ladijski povračilni napad z manevrirnimi raketami tomahawk na Ladnova oporišča za urjenje v Afganistanu in na farmacevt-sko tovarno v Sudanu, kjer naj bi izdelovali bojne strupe. Prav ta povračilni udar z ameriških ladij je pogojeval izbiro ciljev v poznejšem napadu v Adnu.

Terorizem in asimetrično bojevanje

V sodobnem svetu predstavlja terorizem eno najnevarnejših groženj. Ogroža nacionalno in globalno svetovno varnost. Posledice terorizma so predvsem človeške žrtve in neposredna materialna škoda. Posredno pa spodkopava ustanove in načela pravne države, politično in gospodarsko stabilnost ter ima izjemen psihološki učinek na vse naštete dejavnike v pri-hodnosti.Vojaška doktrina razlaga terorizem kot veliko grožnjo varnosti, ki lahko v prihodnje neposredno ogroža Republiko Slovenijo (Furlan idr. 2006, 12).V Slovarju tujk najdemo pod pojmom teror dve razlagi. Prva ga pojmuje kot ustrahovanje, (politično ipd.) nasilje, druga ga razlaga kot strahovlado, tj. uporabljanje fizičnega nasilja, zlasti nad političnimi nasprotniki; razdobje strahovlade (Verbinc 1989, 711).Vojni leksikon (1981, 622) opredeli terorizem kot organizirano in sistema-tično uporabo nasilja z namenom, da se z izzivanjem strahu in osebne nevarnosti prebivalstva zruši avtoriteta države ali dosežejo nekateri od poli-tičnih ciljev.

2 Fatva – primer pisatelja Salmana Rushdieja in njegove za skrajni islam provokativne knjige Satanski stihi. Leta 2005 je Iranska republikanska garda objavila, da smrtna obsodba za tega pisatelja še velja. Vojaška organizacija, zvesta iranskemu vrhovnemu voditelju, je takrat dodala, da se smrtna obsodba – fatva ne da preklicati.

115


Po definiciji OZN (United Crime Branch) leta 1988 je terorizem metoda, utemeljena na zastraševanju s pomočjo ponavljanja nasilne akcije, ki jo izvajajo (pol)tajni posamezniki, skupina ali državni akterji iz idiosinkratičnih, zločinskih ali političnih razlogov, kjer – v nasprotju z umorom – neposre-dna tarča napada ni glavna tarča. Neposredna tarča se izbere naključno v ciljni populaciji ali selektivno (predstavniki oblasti kot simbolična tarča), da bi jo izkoristili kot generatorje sporočil javnosti ali tistim, ki so dejansko tarče izsiljevanja, ustrahovanja ali pa se nanje vpliva s propagando (Žabkar 2004, 270).Zahod in ZDA zaznavajo terorizem kot eno od glavnih asimetričnih groženj. Nasprotnik je vedno iskal nove načine, taktike in strategije, s katerimi si je na bojišču poskušal zagotoviti zmago. To je še posebno očitno pri šibkej-šem, materialno, razvojno in tehnično podrejenem nasprotniku. Asimetrični spopad je konflikt, kjer se nepričakovano uporabljajo inovativne, netradi-cionalne metode in sredstva, je nenormalen, posreden, zvijačen pristop k bojevanju. Asimetrija predstavlja tudi napad na šibko točko, nesoraz-merni odnos med udeleženci ali kot odsotnost, uničenje simetrije v nekem odnosu (Nedog 2001, 9).Pri asimetričnem bojevanju3 je treba poudariti predvsem nasproten mišljenj-ski način v bojevanju v primerjavi z nasprotnikom, saj uporaba nesime-tričnih metod in sredstev postavi nasprotnika pred dejstvo, ko ne razume delovanja in ravno zaradi povsem drugačne miselne logike ne more razviti ustreznih protiukrepov (prav tam).Značilen primer asimetričnega bojevanja so japonski kamikaze med drugo svetovno vojno. Če so japonski bombniki odvrgli bombe na ameriške ladje, je to primer simetričnega bojevanja. Ko pa so piloti samomorilci – kamikaze zavestno usmerili z gorivom in bombami natovorjena letala in strmoglavili na ladje, da bi jih zadeli, je to primer asimetričnega bojevanja.

Metode in hipoteze

Pri pisanju članka sem uporabil metodo analize operacije, znotraj te pa deskriptivno analizo. Uporabljeni viri za članek so pisni in spletni. Pisni viri so strokovne publikacije in članki v strokovnih revijah. Spletnih virov je več, večina je nepreverljiva. Slikovno gradivo je izbrano s svetovnega spleta.V članku bi rad preučil ozadje in posledice tega dogodka.

3 Asymmetric warfare.

116


Hipotezi

1. hipoteza: dobro organiziran asimetrični napad na vojno ladjo je izvedljiv.2. hipoteza: izgube ob takem napadu so lahko tako velike, da je vojna ladja

izločena iz bojne uporabe.

Opis napada

Napad se je zgodil 12. oktobra 2000 ob 11.18 po lokalnem času. Cilj je bil ameriški raketni rušilec USS Cole (DDG 67) razreda Arleigh Burke. Ladja je bila zasidrana in je čakala na oskrbo z gorivom. Napad sta neposredno izvedli dve osebi, ki sta usmerili motorni čoln z neznano količino eksploziva v levi bok ladje. Čoln se je približal ladji iz pristaniške smeri. Očividci iz posadke so poročali, da so domnevali, da gre za motorni čoln, ki naj bi z ladje odpeljal odpadke. Oba človeka sta ob eksploziji plovila umrla. Napad je organizirala jemenska celica Al Kaide s pomočjo sudanske vlade.

Slika 1: Raketni rušilec USS Cole po napadu

Vir: Wikipedia 2009

Raketni rušilec razreda Arleigh Burke je večja vojna ladja, dolga 154 in široka 20 metrov. Izpodriva 6794 BRT (brutoregistrskih ton), polno nato-vorjena pa 8857 BRT. Njena glavna oborožitev so manevrirne rakete tomahawk, rakete ladja–ladja Harpoon, dve trocevni torpedni napravi in top na premcu kalibra 127 mm. Za lastno obrambo ima še dva protiletal-ska topa kalibra 25 mm, dve avtomatski bojni postaji Phalanx s šestcevnim 20-milimetrskim gatling topom Vulcan ter štiri težke mitraljeze kalibra 12,7 mm. Rušilec lahko razvije največjo hitrost 32 vozlov. Kobilica ladje je bila položena 1994, ladja je bila splavljena 1995, v operativni uporabi pa je od leta 1996 (Jane’s Navy 2007).

117


Slika 2: Zemljepisni položaj pristanišča Aden

JEMEN

LUKA ADEN

Vir: Cia 2009

Teroristi so ladjo napadli v mednarodnem trgovskem in vojaškem pristani-šču Aden. Aden je v Jemnu4 na skrajni južni točki Arabskega polotoka. Pri-stanišče ima strateško pomembno zemljepisno lego, saj se iz njega lahko nadzira ladijski mednarodni promet iz Indijskega oceana prek Sueškega prekopa v Sredozemsko morje. Jemen ima 23,8 milijona prebivalcev. Je ena najrevnejših držav Arabskega polotoka.Profesionalizacija vojske se je začela leta 2001, do takrat je bilo dveletno služenje vojaškega roka. Oborožene sile sestavljajo kopenska vojska, vojna mornarica in vojno letalstvo. Jemenska vojska šteje 66.700 pripa-dnikov, od tega jih je 60.000 v kopenski vojski, 5000 v vojnem letalstvu in 1700 v vojni mornarici.Njeno floto sestavljajo korveta, tri raketne topnjače, 34 patruljnih čolnov in deset pomožnih ladij. (Jane's 2009.)

Analiza izgub

Izgube moštva delimo na povratne in nepovratne. Nepovratne so umrli, pogrešani in težko ranjeni. Ob napadu je umrlo 17 članov posadke, 39 je bilo ranjenih, dva v kritični nevarnosti in osem težko ranjenih. Poškodovane so evakuirali v Savdsko Arabijo in naprej v ameriške zdravstvene kapacitete v bazi Ramstein v Nemčiji (Stratfor 2009).

4 Jemen je po združitvi leta 1990 edina islamska država, organizirana kot republika.

118


Zanimiva bi bila celotna primerjava izgub, vendar podrobni podatki o ranjenih niso dostopni.Podrobni podatki so predstavljeni samo za ubite člane posadke.

Celotne izgube

Med napadom je bilo na ladjo vkrcanih 281 članov posadke. Posadka je štela 33 častnikov, 38 podčastnikov in 210 mornarjev. Glede na številč-nost posadke ladje so bile v napadu celotne izgube (ranjeni in ubiti) skoraj 20-odstotne.Graf 1 prikazuje razmerje med ranjenimi (možne povratne izgube), težko ranjenimi in ubitimi.

Graf 1: Grafikon za izgube na napadu na USS Cole

Ubiti Ranjeni Težko ranjeni

Šte

vilo

10

29

17

Celotne izgube

6 % 10,30 % 3,60 %

Vir: Lasten prikaz in Defense Link 2009

Izgube glede na spolno sestavo posadke

Med 17 umrlimi mornarji je bilo 15 moških in dve ženski. Glede na skupno število mrtvih delež žensk obsega skoraj 12 odstotkov. Žal ni podatkov, kolikšen je delež vseh žensk v celotni posadki ladje, niti ni znan delež žensk med preostalimi izgubami.

119


Graf 2: Grafikon za izgube glede na spolno sestavo posadke

Ženske 11,90 % Moški 88,10 %

Šte

vilo

15

2

Spolna struktura ubitih

16

14

12

10

8

6

4

2

0

Spol


Starostna struktura padlih

Povprečna starost ubitih članov posadke je 23,8 leta. Gre za razmeroma mlade ljudi, saj je bilo največ (pet) ubitih starih komaj 19 let.

Graf 3: Grafikon za starostno strukturo padlih

1 1 1 1 1 2 3 2 5

40

35

30

25

20

15

10

5

0

Starostna struktura mladih

Število ubitih

Sta

rost

ub

itih

35

32 31 30

2624

22 2119

Starost ubitih

Vir: Lasten prikaz in Defense link 2009

120


Poklicna struktura padlih članov posadke

Med ubitimi člani posadke je bilo več specialistov. Umrli so trije strokovnjaki za elektronsko bojevanje, informatiki, strojniki, gasilec, manipulanti v jedil-nici in drugi. Verjetno bi bila struktura ubitih v bojnem delovanju drugačna, saj je bil v trenutku napada rušilec zasidran. Med bojnim delovanjem bi bili člani posadke na svojih mestih oziroma bojnih postajah.

Graf 3: Grafikon za poklicno strukturo ubitih

Podčastnik 11,9 % Specialist 10,5 % Drugo – mornarji 70,6 % čin – specialnost

Šte

vilo

Struktura ubitih po činu – specialisti14

12

10

8

6

4

2

0

Spol


Materialne izgube in škoda

Eksplozija je povzročila odprtino na levem boku ladje, široko 12 metrov. Eksplozija se ni prenesla na gorivo in raketne izstrelke v oborožitvi ladje. Kljub temu so bile poškodbe tako hude, da je bila nezmožna kakršnega manevriranja. V naslednjih dveh tednih po napadu je priplulo pet ladij, da bi jo odvlekli. Ker pa je bilo to nemogoče, je ameriška mornarica najela norveško dok ladjo. Poškodovano ladjo je bilo treba pripraviti za premik v ZDA, kar se je izvedlo 13. decembra 2000. Sledilo je popravilo in po 18 mesecih je bila ponovno predana ameriški mornarici.Ocenjena škoda na ladji je znašala 250 milijonov ameriških dolarjev (Defense Link 2009).

Primerjava s predhodnimi podobnimi napadi

Če ta napad primerjam s podobnimi napadi, ki so se zgodili v preteklih nekaj desetletjih, moram najprej postaviti neke časovne okvire razvoja

121


taktike uporabe eksplozivnih čolnov. Pri tem se moram omejiti samo na uporabo eksplozivnih čolnov, ki so jih upravljali samomorilci. Tako so poznani uspešni napadi italijanske mornarice. Taktika uporabe eksploziv-nih čolnov predvideva približevanje čolna proti vojni ladji ob kritju obale, otokov oziroma napada v slabih vremenskih razmerah ali ponoči. Izvedljivi so samo napadi na ladje v obalnih vodah ali ko so zasidrane v pristani-ščih. V prvi svetovni vojni je predvsem italijanska mornarica razvila in upo-rabljala manjše, izjemno hitre motorne čolne, napolnjene z eksplozivom. Ti čolni so se ladji približali iz najprimernejše strani s počasnim plutjem, ki ni povzročalo hrupa. Ko je krmar čolna ocenil, da je na primerni razdalji, je čoln pospešil do največje hitrosti in se čim hitreje približeval ladji. Na koncu napada je usmeril čoln v cilj, blokiral krmilo čolna in skočil v morje. Če je bilo vse pravilno izvedeno in če so okoliščine dopuščale zadetek, je bila velika verjetnost, da bo napad uspešen. Po navadi je napad izvedlo več čolnov, ki jih je spremljal čoln ali manjša ladja – matica, ki je iz morja pobrala mornarje, ki so odskočili s čolna. Če so krmarji iz različnih vzrokov prepozno odskočili (želja po verjetnejšem zadetku, tehnične okvare, slaba ocena razdalje), jih je udarni val eksplozije ubil.Med drugo svetovno vojno so eksplozivne čolne uporabljale mornarice držav sile osi. Italijani so marca 1941 v grškem morju (zaliv Suda, Kreta) uspešno napadli britanski rušilec York, ki se je potopil. Nemci so imeli številne eskadre eksplozivnih oziroma po njihovi terminolo-giji jurišnih čolnov. Med zavezniškim izkrcanjem v Normandiji junija 1944 so z njimi potopili dvanajst ladij. Znana je tudi uporaba teh čolnov za zaščito jadranske obale pred mogočim zavezniškim izkrcanjem na Balkanu.Zelo znan je primer uspešnega nemškega napada na zavezniške ladje v pristanišču Split. Nemci so v noči na 12. februar 1945 z jurišnimi čolni napadli britansko križarko Delhi. Napadli so s štirimi čolni, od katerih so bili trije eksplozivni in eden matica. Zaporni ogenj z ladij je uničil en čoln, drugi se je zaradi osvetljevanja z žarometom s križarke zaletel v pomol. Tretji je zadel manjši desantni jurišni čoln tipa LCF8, ki je bil zasidran ob boku križarke. Eksplozija je desantni čoln tako poškodovala, da se je potopil, ob tem pa je bila poškodovana tudi križarka. Udarni val je najbolj poškodoval njeno krmilo, tako da je po zasilnem popravilu odplula v ZDA na popravilo, vendar je bila tam izločena iz uporabe in pozneje predana v razrez (Paluba.info 2009).Japonci so eksplozivne čolne (in tudi druga plovila) prvič uporabili v samo-morilskih napadih. Glede na uspeh pilotov kamikaz so začeli samomoril-ske napade tudi v mornarici. Vendar so bili manj uspešni v primerjavi s piloti. Japonci so s to taktiko dosegli samo manjše uspehe v napadih na ameriške ladje v Filipinskem morju in ob ameriškem izkrcanju na Okinavo

122


marca 1945. Bolj kot uspešna oziroma neuspešna uporaba eksplozivnih čolnov je pomembna ideja o samomorilcu, ki upravlja plovilo do zadetka v vojno ladjo. Pred napadom na rušilec USS Cole je taktiko napada samomorilcev z eksplozivnimi čolni najbolj razvila tamilska teroristična organizacija Tamilski tigri.Poleg napadov na trgovske ladje je pomorski del vojske Tamilskih tigrov, imenovan Sea tigers, večkrat napadel tudi vojaške ladje.

Primeri samomorilskih napadov na vojaške ladje

Petega junija 2000 so Tamilski tigri z eksplozivnimi čolni napadli raketno topnjačo MV Uhana vojne mornarice Šrilanke. Napad se je zgodil ob polotoku Jaffna. Ladjo so potopili, umrlo je 34 članov posadke. Napad je bil uspešen.

Sedmega januarja 2006 so Tamilski tigri z eksplozivnim čolnom napadli topnjačo vojne mornarice Šrilanke. Napad je bil uspešen na ladjo pred vojno luko Trincomalee. V napadu so ladjo potopili, umrlo je 15 članov posadke.

Drugega septembra 2006 je prišlo do pomorskega spopada med 20 čolni Tamilskih tigrov in ladjami vojne mornarice Šrilanke. V spopadu so potopili dvanajst čolnov, med njimi pet samomorilskih. Izgube na strani vojne mor-narice so bile majhne, dve lažje poškodovani ladji in dva ranjena mornarja. Napad je bil neuspešen. Spopad se je odvijal severno od polotoka Jaffna. (Hormuz 2009.)

Al Kaida je leta 2000 načrtovala več terorističnih napadov na ameriške cilje. Tretjega januarja je napadla ameriški raketni rušilec USS Sullivans. Napad je bil neuspešen, saj se je čoln, namenjen za napad, potopil. Bil je preobtežen z eksplozivom. Rušilec je istega razreda kot pozneje napadeni USS Cole. Tudi okoliščine napada so bile enake kot pri pozneje uspešnem napadu. Rušilec USS Sullivan je bil na sidrišču pred pristaniščem Aden in so ga oskrbovali z gorivom. Ta napad je ostal neznanka, šele po zajetju nekaterih organizatorjev obeh napadov so na dan prišli ti podatki. Izkušnje tega neuspelega napada so pripadniki Al Kaide izkoristili za naslednje napade v Adenskem zalivu.

123


Sklep

Napad je izvedla dobro organizirana in pripravljena teroristična skupina. Njeni pripadniki so delovali na skrajno radikalni podlagi, saj so za dosego cilja žrtvovali svoja življenja. Obe hipotezi lahko potrdim. Z dobro organizacijo in pripravo je torej mogoče izvesti asimetrični napad.Skupina je bila obveščevalno podprta z različnimi podatki, saj je vedela za prihod ameriške ladje in namen zadrževanja. Na podlagi preučitve obvešče-valnih podatkov je napad skrbno načrtovala in uspešno izvedla (Gunaratna 2001). Pri tem je šlo za značilni primer asimetričnega bojevanja.

V tem napadu sta se pokazali šibkost močnejšega in fanatičnost šibkejšega nasprotnika, ki mu je z minimalnimi sredstvi uspelo izločiti tako veliko ladjo iz bojne uporabe in prizadejati 20-odstotno izgubo moštva.

ZDA so dobile jasno sporočilo, da njena flota nikjer na svetu ni varna. Že dalj časa obstajajo različne metode in načini delovanja ter sredstva, ki jih uporabljajo teroristične organizacije oziroma skupine. Opaziti je mogoče, da so teroristične organizacije čedalje bolje opremljene, izurjene in tehnološko dovršene (Thackrah 2004). Pri tem sodelujejo z izkušnjami na globalni ravni. Samo še domišljija, tehnologija in finančna sredstva omejujejo teroristične oborožitvene zmožnosti.

Priporočila

Obramba pred napadi z nekonvencionalnimi sredstvi je kompleksna. Stopnja zaščite in uporabljena sredstva so najbolj odvisni od lokacije plovila.V nacionalnih vodah je obramba lahko izvedljiva in je odvisna samo od domače zakonodaje. V tujih pristaniščih pa je stanje zapleteno in zahteva različna pravila delovanja. Varnost ladje ni ogrožena zaradi slabih oborožitve-nih sistemov oziroma postopkov posadke, temveč zaradi pravil, ki jih mora kapitan upoštevati v tujih pristaniščih.V mednarodnih pristaniščih pravila delovanja ne predvidevajo uporabe strelnega orožja pred neposredno izvedenim napadom. Sama neposredna grožnja ni opravičevala uporabe strelnega orožja za zaščito. Drugače je na območjih, kjer so ameriške vojaške sile vojno pripravljene. Tam pravila delovanja vključujejo uporabo strelnega orožja na podlagi resno izraženega namena napada.Kako lahko izkušnje uporabimo v Sloveniji? Ali je mogoče, da bi se stopnja ogroženosti v našem pristanišču Koper lahko tako povečala, da bi lahko kdaj

124


pričakovali napad na tuja ali naša plovila? Glede na razvoj dogodkov v svetu je vse mogoče. Po 11. septembru ni več nič nemogoče. Glede na zavzetost sil SV v operacijah kriznega odzivanja in glede na mednarodne dogodke, ki potekajo pri nas, verjamem, da se preučuje tudi ta možnost oblike ogrožanja.

LITERATURA IN VIRI

1. Combs, C. C., in Slann, M. 2007. Encyclopedia of Terrorism. Facts on File: New York.

2. Thackrah, J. R. 2004. Dictionary of Terrorism. London: Routledge. 3. Furlan, B., idr. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor.4. Jane’s Navy. 2007. Arleigh Burke (Flights I and II), str. 748–749.5. Verbinc, F. 1989. Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba.6. Petrović, P., in Petrović, M. 1981. Vojni leksikon. Beograd: Vojnoizdavaćki

zavod.7. Žabkar, A. 2004. Marsova dediščina, 2. knjiga. Ljubljana: NUK.

Članki8. Dolenc, G. 2001. Asimetrični spopad. Obramba 10: 9–15.9. Gunaratna, R. 2001. Transnational threats in the post-Cold War era.

Jane s Intelligence review January 2001: 46–50.10. Gunaratna, R. 2001. Terrorist trends suggest shift of focus to national

activities. Jane s Intelligence review June 2001: 47–49.11. Nedog, J. 2001. Kdo je Osama Bin Laden. Obramba 10: 10–14.12. Revija Obramba. 2001. Po napadu na USS Cole (DDG 67). Obramba 1: 29.

Spletne strani13. http://en. wikipedia.org/wiki/USS_Cole_bombing (2. 6. 2009).14. http://en. stratfor.com/analysis/anatomy_attack_insecure_port (2. 6.

2009).15. http://en.stratfor.com/analysis/explosion_yemen_suspect_list (2. 6.

2009).16. http://www.defenselink.mil/release.aspx?releaseid=2721 (4. 12. 2009).17. http://hormuz.robertstrausscenter.org/boats (20. 5. 2009).18. http://The Oxford Companion to World War II | 2001 | I. C. B. DEAR

and M. R. D. FOOT (20. 5. 2009).19. www://janes.com/security/international_security/news:Coleattackhighl

ightsinadequate security (16. 1. 2006).20. http://www.paluba.info/smf/index.php.21. http://www8.janes.com (20. 5. 2009).

125

Vojaškošolski zbornikDavorin Osojnik

Analiza neuspeha nizozemskega bataljona pri zagotavljanju varnosti v Srebrenici

POVZETEK

V članku obravnavam dogajanje med 11. in 15. julijem 1995 v Srebrenici v Bosni in Hercegovini (BiH), ko se je na evropskih tleh zgodil največji pokol zunaj oboroženih spopadov po koncu druge svetovne vojne. Uporabil sem zgodovinsko logično metodo, analizo operacij, analizo sekundarnih virov in opisno metodo. Namen članka je, da v prvem delu predstavim geografsko-politične okoliščine v BiH v dneh pred pokolom in težave nizozemskega bataljona po prihodu. V drugem delu sem opisal potek napada na Srebre-nico. Dokazal sem, da je za rezultat dogajanj v Srebrenici odgovoren tudi nizozemski bataljon, vključno z nizozemskimi politiki.

KLJUČNE BESEDE

Genocid, Unprofor, opazovalnice, varno območje, ultimat, zračni napadi, napad, obramba.

1 UVOD

Vojaške enote v sodobnem svetu vse bolj sodelujejo v mirovnih operacijah. Te so postale eden od mehanizmov mednarodne skupnosti za reševanje sporov. Združeni narodi (ZN, angl. United Nations – UN) so organizacija kolektivne varnosti v svetu in so odgovorna ustanova za mirovne operacije. Obstajajo različni tipi mirovnih operacij. Vsaka ima svoj mandat, ki izhaja iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov. V teh operacijah so na prizoriščih prisotne oborožene vojaške enote, ki imajo na podlagi mandata določena pooblastila. Ponekod morajo vojaške enote uporabiti oboroženo silo. Večkrat se zgodi, da pravila niso upoštevana ali so prekoračena. V obeh primerih so posledice lahko katastrofalne. Primer Srebrenice pokaže posledice.

126

Analiza neuspeha nizozemskega bataljona pri zagotavljanju varnosti ...

Največji pokol zunaj oboroženih spopadov po koncu druge svetovne vojne se je na evropskih tleh zgodil med 11. in 15. julijem leta 1995 v Srebrenici v BiH. Pobitih naj bi bilo okrog 7500 muslimanskih moških. Mnogi so bili pri-padniki Vojske Republike Bosne in Hercegovine, med njimi pa je bilo tudi veliko mobiliziranih borcev in civilnih oseb. V javnosti je bil dogodek zelo odmeven. V tistem času je tam potekala Unproforjeva mirovna operacija z mandatom ZN, ustanovljena na podlagi resolucije Varnostnega sveta št. 743. Z vrsto dodatnih resolucij se je mirovna operacija ves čas spreminjala. Mirovne sile (modre čelade) so bile ob dogodku prisotne, vendar jim ni uspelo preprečiti pokola.

2 METODOLOŠKI OKVIR ČLANKA

Namen

Namen članka je pojasniti nemoč nizozemskega bataljona v pokolu v Sre-brenici.

Raziskovalno vprašanje

Ali bi pripadniki nizozemskega bataljona lahko preprečili pokol v Srebre-nici?

Uporabljena metoda

Uporabil sem zgodovinsko logično metodo, in sicer za rekonstrukcijo dogajanj in odkrivanje slabosti v ravnanju udeleženih strani.

3 POKOL V SREBRENICI

3.1 Zemljepisno-zgodovinski pregled

Srebrenica je kraj na vzhodu BiH, po cesti oddaljen slabih 15 kilometrov od reke Drine in s tem od Srbije in Črne gore (nekdanje Zvezne republike Jugoslavije – ZRJ). Kraj leži v kotlini med hribi in vanj peljejo ovinkaste ceste. Območje je poraščeno z gozdom. Občina Srebrenica je na podlagi popisa prebivalstva leta 1990 imela 36.666 prebivalcev. Od tega je bilo 75,2 odstotka Muslimanov in 22,7 odstotka Srbov (Honig in Both 1997,

127


xviii). Občina je bila pred vojno torej pretežno muslimanska. Med vojno od leta 1992 do 1995 je razen nekaj aprilskih dni 1992 ostala pod nadzorom muslimanskih (bošnjaških) oboroženih sil. Zaradi bližine meje in vojaške premoči bosansko-srbske strani je kmalu postala nekakšen etnični otok sredi srbskega ozemlja. Srbi iz Srebrenice so se večinoma zatekli v bližnji Bratunac, muslimansko prebivalstvo iz okoliških vasi pa je pribežalo v Sre-brenico. Muslimanski borci so nato vpadali v kraje, vzhodno in južno od Srebrenice, in tako Srbom plenili orožje ter strelivo. Med majem 1992 in januarjem 1993 se je zvrstilo kar nekaj napadov na srbske vasi v okolici Srebrenice (Brežani, Zalazje, Ratkovići, Fakovići, Glogova) (Honig in Both 1997, 79). V teh napadih je bilo več vasi požganih. Po srbskih virih naj bi bilo pobitih okrog 1300 Srbov, pogosto mučenih in masakriranih (Report of the Sec-retary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 13). Srbi so zaradi teh napadov in muslimanskih vojnih hudodelstev še bolj zasovražili Muslimane. Ker je postalo jasno, da je Srebrenica kot muslimanska enklava sredi srbskega ozemlja postala resničnost in ker je tudi politična oblast Repu-blike Bosne in Hercegovine podpirala obstoj takih enklav, se je pojavilo vprašanje humanitarne oskrbe prebivalstva v enklavi. Humanitarni konvoji s pomočjo za ljudi so bili velikokrat blokirani. Zato so prebivalci in begunci v srebreniški enklavi trpeli hudo pomanjkanje vseh osnovnih življenjskih potrebščin. Poleg tega je nenehno obstajala nevarnost, da bodo bosan-sko-srbske sile zavzele Srebrenico in se znesle nad prebivalstvom. K internacionalizaciji vprašanja Srebrenice je pripomogla tudi »ugrabitev« francoskega generala Morillona leta 19931. Mednarodna skupnost na čelu z ZN je bila vse bolj zaskrbljena zaradi nevzdržnih razmer v Srebrenici. Kot možna rešitev se je ponujala evakuacija prebivalstva iz enklave na ozemlje pod nadzorom bošnjaških oblasti. Slaba stran te možnosti je bil očitek, da bi s tem podprli etnično čiščenje vzhodne Bosne. Po drugi strani pa bi vztrajanje pri obstoju enklave zahtevalo velike logistične napore za ustrezno oskrbo in velik izziv glede fizičnega varovanja ljudi. Grozeče napredovanje bosansko-srbskih sil proti Srebrenici je prisililo Varnostni svet ZN, da se je odzval. Tako je bila Srebrenica 16. aprila 1993 z resolucijo št. 819 razgla-šena za varno območje.

1 General Philippe Morillon je bil takrat poveljnik vojaških enot Unproforjeve operacije za BiH. Odločil se je, da bo s konvojem osebno šel v Srebrenico, da bi se pogodil s sprtima stranema in tako omogočil nemoteno humanitarno oskrbo prebivalstva. Njegova prisotnost v enklavi je pov-zročila zatišje srbskega obstreljevanja. Zato se je muslimanska stran odločila Morillona zadržati v Srebrenici kot nekakšnega talca.

128


3.2 Težave nizozemskega bataljona

Novembra 1993 je Nizozemska postala odgovorna za varnost na varnih območjih Srebrenice in Žepe. Tako je nizozemska vlada konec januarja 1994 v BiH poslala motorizirani vojaški bataljon. V svoji sestavi je imel gosenična vozila YPR z oborožitvijo kalibra 12,7 mm, ki je bilo glavno sku-pinsko orožje za neposredno bojno podporo. Posredno bojno podporo naj bi zagotavljala enota šestih minometov kalibra 81 mm. Protioklepni zaščiti je bilo namenjenih šest protioklepnih raketnih sistemov dolgega dosega TOW in 18 raketnih sistemov srednjega dosega Dragon. Podpora helikop-terjev ni bila zagotovljena zaradi nasprotovanja srbske strani (Honig in Both 1997, 125). Bataljon je bil torej lahko oklepljen in nekateri vojaški poveljniki so bili v skrbeh, da je bil bataljon oborožen z lahkim orožjem za izvajanje predvidenih nalog. Tretjega marca 1994 je v Srebrenico prispelo okoli 570 nizozemskih vojakov, ki so nosili modre čelade ZN in zamenjali kanadsko enoto, ki je bila tam že skoraj leto dni. V Lukavcu v osrednji Bosni je bilo nastanje-nih dodatnih 350 pripadnikov poveljstva za oskrbo. Celoten nizozemski bataljon naj bi štel 1170 mož (prav tam, 127). Čas menjave kontingentov so bosansko-srbske sile izkoristile kot trenutek nepozornosti in uspelo jim je osvojiti nadzor nad cesto Srebrenica–Žepa. Tako je srebreniška enklava postala popolnoma izolirana (Srebrenica, a Safe Area 2002). Tretja šestmesečna izmena nizozemskega bataljona je v Srebrenico prispela 18. januarja 1995. V enklavi je bilo okoli 600 Nizozemcev. Kontin-gent je obsegal poveljstvo bataljona, motorizirani četi (Bravo in Charlie), izvi-dniški vod s komandosi, zaščitna voda, inženirski vod, skupino za eksplo-zive (angl. explosive ordnance disposal) in skupini opazovalcev zračnega prostora za usmerjanje zračnih napadov (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 53). Že od začetka so imele nizozemske enote velike logistične težave. Srbska stran je nenehno ovirala konvoje z logistično oskrbo. Predvsem je bila težava s strelivom in z gorivom. Julija 1995 je nizozemska enota v Srebre-nici imela le 16 odstotkov predvidenega streliva za operativno sposobnost. Večina manjkajočega streliva je ostala v skladiščih poveljstva v Lukavcu. Tudi gorivo je prihajalo v omejenih količinah. Posledica so bili varčevalni ukrepi. Patrulje so se velikokrat namesto z vozili premikale peš, izklapljali so električne agregate, hladilniki s hrano niso delovali, večkrat ni bilo mogoče gledati televizije, ni bilo tople vode ipd. Srbi so namerno povzročali pomanj-kanje v enotah Unproforja, ker so vedeli, da bo to slabo vplivalo na moralo in bojno sposobnost teh enot (Honig in Both 1997, 128).

129


V srebreniški enklavi je bilo poleg nizozemskih vojakov in civilnega musli-manskega prebivalstva tudi večje število bošnjaških borcev. Kot del uradne Vojske Republike Bosne in Hercegovine je bila tam 28. divizija. V njeni sestavi so bile štiri brigade, vendar so te enote štele le okoli 1500 aktivnih borcev. Oboroženi so bili z raznovrstnim lahkim pehotnim orožjem, z nekaj mitraljezi, s protioklepnim orožjem in z lahkimi minometi. Po ocenah pristoj-nih iz ZN je bilo takrat v Srebrenici in okolici približno 3000 do 4000 za boj sposobnih mož (Honig in Both 1997, 130). Ta dejstva dokazujejo, da se tako imenovano varno območje Srebrenica ni demilitariziralo. Skrajno pomanjkljiva logistična oskrba je tudi nizozem-ski bataljon pripeljala na rob obupa. Vojaki so leta 1995 jedli večinoma suhe vojaške obroke in bili prikrajšani za nekatere sodobne civilizacijske dobrine. Tako je med njimi naraščalo nezadovoljstvo. Izvajanje operativnih nalog je bilo zaradi pomanjkanja goriva in streliva zelo okrnjeno. V takih razmerah se je zgodil tragični julij 1995.

4.2 Srbski napad na Srebrenico

4.2.1 Dogodki v četrtek, 6. julija 1995

Napad se je začel v četrtek, 6. julija 1995, ob 3.15. S severne strani enklave je bilo iz večcevnega raketometa izstreljenih šest raket, ki so padle na Srebrenico. Približno 45 minut pozneje so opazovalnice ZN na jugo-vzhodu enklave poročale, da se je okoli njih začelo intenzivno streljanje iz lahkega pehotnega orožja, mitraljezov, minometov, topov in tankov (Honig in Both 1997, 6). Opazovalnice so bile postavljene na vrhovih vzpetin zaradi boljše pregle-dnosti nad okoliškimi zemljišči. Za jasno razpoznavnost so bile belo pobar-vane in imele droge z modro zastavo ZN. Položaji na opazovalnicah so bili utrjeni z vrečami s peskom. Te so služile kot zaklon pred lahkimi pehotnimi izstrelki in drobci topovskih granat. Na položajih so bili postavljeni mitraljezi Browning kalibra 12,7 mm. Posadke so imele pri sebi nekaj protioklepnih raketometov TOW ali Dragon, ponekod tudi minomete kalibra 81 mm. Kmalu po peti uri so tankovski izstrelki začeli zadevati položaje bošnjaške vojske in tudi v neposredno bližino opazovalnice Foxtrot. Topniški ogenj je okrog 13. ure spet začel zadevati blizu iste opazovalnice. Dve granati sta eksplodirali blizu opazovalnice, poleg tega je srbski tank nameril svojo topovsko cev neposredno v opazovalnico, kar se šteje kot sovražna namera. Tankovski izstrelek je zadel zaščitni zid opazovalnice in ga poško-doval. Ob 13.20 je srbski tank ustrelil v razgledni stolp opazovalnice, kjer je

130


bil nameščen protioklepni raketomet TOW. Ob 14.10 sta tankovski granati za las zgrešili opazovalnico Foxtrot. Ob 14.32 sta bili cevi dveh težkih orožij iz smeri opazovalnice Papa usmerjeni na poveljstvo v Potočarih. Ob 14.42 so trije tankovski izstrelki eksplodirali kakih 50 metrov stran od opa-zovalnice Foxtrot (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 57–58). Med napadom je bilo na opazovalnici Foxtrot sedem nizozemskih vojakov. Ti so seveda nemudoma poročali o obstreljevanju svojim nadrejenim poveljnikom. Informacija je prišla do poveljnika nizozemskega bataljona v Srebrenici, podpolkovnika Tona Karremansa. Ker posadka opazovalnice ni samostojno odprla ognja v samoobrambi, bi ji poveljnik lahko ukazal, naj to stori iz razpoložljivega orožja, vendar tega ni storil. Izbral je zmernejšo pot in od srbske strani zahteval pojasnilo (Honig in Both 1997, 8). Srbi so v odgovor zahtevali, da jim ZN dostavi pisno zahtevo po pojasnilu. Vojaki na opazovalnici so zavzeli zaklon in zgroženo opazovali, kaj se dogaja.

4.2.2 Dogodki v petek, 7. julija 1995

Megla je močno preprečevala bojne aktivnosti. Zjutraj je bilo opaženih 27 eksplozij topniških granat. Zvečer je 16 granat zadelo Srebrenico, od teh so nekatere eksplodirale blizu poveljstva nizozemske čete Bravo (Honig in Both 1997, 8). Srbski tanki so izstrelili deset granat v elektroobjekt, pri-bližno 200 metrov stran od poveljstva bataljona v Potočarih. Kot rezultat obstreljevanja naj bi bile med civilisti štiri smrtne žrtve in 17 ranjenih. Do tedaj je bilo skupno opaženih 287 detonacij s srbske strani in 21 z bošnja-ške (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly reso-lution 53/35 1999, 58). Unprofor ni odgovoril z oboroženo silo. Podpolkovnik Karremans je menil, da gre za bosansko-srbsko ustrahovanje bošnjaških vojaških sil in Unpro-forjevih vojakov, ne pa za začetek organiziranega napada na enklavo.

4.2.3 Dogodki v soboto, 8. julija 1995

Čez noč je bilo slišati topniški in minometni ogenj v smeri enklave. Jutro je bilo mirno. Ob 13.25 se je vnel hud boj med bošnjaškimi in bosansko-srbskimi silami. Ob 13.35 je v opazovalnico priletel neposredni tankovski zadetek. Topovske granate so padale tudi na Srebrenico (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 59). Del zaščitnega zida opazovalnice Foxtrot se je zrušil. Nekaj minut pozneje sta opazovalnico zadela še dva tankovska izstrelka (Honig in Both 1997, 9).

131


Poveljnik opazovalnice Foxtrot, vodnik Van Rossum, je po radijski zvezi spraševal za dovoljenje nadrejenih za evakuacijo posadke opazovalnice. Poveljnik bataljona Karremans je okoli 13. ure drugič zaprosil za zračno podporo, vendar ga je načelnik štaba Nicolai v Sarajevu zavrnil (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 59). Poveljnik čete Bravo, stotnik Groen, je odobril evakuacijo posadke opazovalnice, medtem ko je namestnik poveljnika bataljona, major Franken, tej možnosti nasprotoval (Srebrenica, a Safe Area 2002).

Začelo se je hudo medsebojno obstreljevanje med srbskimi in bošnjaškimi silami. Ob 13.59 je srbski tank prevozil izpraznjeni bošnjaški obrambni rov blizu opazovalnice Foxtrot. Bošnjaki so se umaknili približno sto metrov za opazovalnico. Tank se je ustavil kakih sto metrov pred opazovalnico in ustrelil v njeno bližino. Ob 14.07 je prišlo do intenzivne izmenjave ognja med obema sprtima stranema. Ob 14.26 sta bosansko-srbska vojaka vstopila v opazovalnico in v nekaj minutah se jima je pridružilo še več drugih. Nizo-zemskega odpora ni bilo. Ob 14.45 so Srbi dovolili Nizozemcem, da razo-roženi v svojem oklepnem vozilu YPR zapustijo opazovalnico. Obdržati so smeli zaščitne jopiče in čelade (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 59). Major Franken naj bi skladno z nizozemskim poročilom ukazal poveljniku čete, stotniku Groenu, naj posadka z opazovalnice izstreli raketo TOW in uniči tank, a se to ni zgodilo. Poveljnik opazovalnice Van Rossum je z dovo-ljenjem poveljstva bataljona od poveljnika čete dobil soglasje, da se iz opa-zovalnice umakne. Posadka se ni hotela upreti. Medtem jih je zajela bosan-sko-srbska vojska. Po razorožitvi so se nizozemski vojaki vkrcali v vozilo in se odpeljali po cesti proti Srebrenici (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 59).Na poti proti Srebrenici je nizozemsko oklepno vozilo YPR v podnožju hriba Javor iz opazovalnice Foxtrot naletelo na muslimanskega vojaka in civiliste, ki so postavljali cestno blokado. Ta je predstavljala omejitev svobode gibanja pripadnikov ZN (Honig in Both 1997, 9). Vozilo je na blokado naletelo ob 14.50 (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly reso-lution 53/35 1999, 59). Vodnik Van Rossum je po radijski zvezi poklical poveljnika čete za navodila. Ta ga je vprašal, če iz vozila vidijo protioklepna sredstva. Ker jih ni bilo videti, je poveljnik čete ukazal, naj vozilo prebije blokado. Van Rossum je ukazal posadki, naj zapre lopute vozila, da bi izvedli preboj. Ko se je vozilo prema-knilo, je odjeknil pok in eden od vojakov (Raviv van Renssen) je bil zadet v glavo. Vozilo je prebilo blokado in zdrvelo proti Srebrenici. Vojaka so posku-šali prepeljati v Potočare na medicinsko oskrbo, vendar je že med prevozom umrl (Honig in Both 1997, 10).

132


Tistega dne so bosansko-srbske sile napredovale proti opazovalnici Uniform. Med 16. in 17. uro so srbske strani občasno obstreljevale južno območje enklave. Nad opazovalnico Uniform je več kot tri ure trajala izmenjava ognja med bosansko-srbskimi in bošnjaškimi silami. Minome-tne mine so padale v bližino opazovalnice. Ob približno 18.30 je srbska pehota zasedla greben nad opazovalnico (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 60). Nizozemski vojaki na opazovalnici so se znašli v obkrožitvi. Za njimi, v smeri Srebre-nice, so bili bošnjaški borci s protioklepnim orožjem. Pred njimi in na levem boku so prodirali Srbi. Grozil jim je napad na opazovalnico (Honig in Both 1997, 10). Ker so nizozemski vojaki na opazovalnici slišali, kaj se je zgodilo s posadko opazovalnice Foxtrot, niso upali zapustiti opazovalnice in se pognati v beg proti Srebrenici. Zato so počakali Srbe na svoji lokaciji. Niso se uprli. Ob 18.30 so bili Nizozemci obkoljeni in kmalu je 20 do 30 srbskih vojakov okupiralo opazovalnico Uniform. Sledila sta razorožitev in ropanje. Srbi so nizozemskim vojakom omogočili izbiro med umikom v Srebrenico ali pridr-žanjem. Odločili so se za pridržanje2.

4.2.4 Dogodki v nedeljo, 9. julija 1995

Na poti iz Srebrenice proti jugu so vozila YPR naletela na Bošnjake, ki so od njih zahtevali, naj ustavijo umik nizozemskih posadk iz opazovalnic. Zah-tevali so, naj nizozemsko vozilo povleče neko avtomobilsko razbitino na cesto, da bi jo tako blokirali. Ker se Nizozemci niso odzvali, so Bošnjaki proti njim odvrgli ročno bombo (Honig in Both 1997, 11). Vozilo YPR ni utrpelo škode, zato se je obrnilo in zahodno od Srebrenice našlo alterna-tivno lokacijo. Tistega dne so v srbske roke padle še druge opazovalnice na jugu enklave. Opazovalnica Sierra je bila brez boja predana ob 9. uri, opazovalnica Kilo ob 18.15. Poveljnik opazovalnice Delta, vodnik Ruud Zuurman, se je odločil, da bo svojo posadko raje evakuiral, kot predal Srbom. Posadko so ustavili Bošnjaki v vasi Kutuzero in jo čez noč zadržali (prav tam, 12). Ob 12. uri je bila zažgana vasica Pusmulići. Ob 18.30, ko so boji zamrli, so bile enote Vojske Republike Srpske od Sre-brenice oddaljene približno dva kilometra (prav tam, 13). Takrat je bilo pri

2 Namestnik poveljnika Vojske Republike Srpske, general Tolimir, je v enem od svojih telefonskih pogovorov s poveljnikom sil Unprofor, generalom Janvierom, trdil, da pridržani nizozemski vojaki niso vojni ujetniki. Po njegovem zatrjevanju so nizozemski vojaki le prosili srbske sile za pomoč in so imeli pravico oditi (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolu-tion 53/35 1999, 62).

133


Srbih pridržanih že okoli 30 nizozemskih vojakov (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 62). Oboroženega odpora ni bilo. Podpolkovnik Karremans je razmišljal o možnosti letalske podpore in pri tem imel velike pomisleke. V svojem poročilu 9. julija je zapisal: »Uporabiti bližnjo zračno podporo (angl. close air support) je po mojem mnenju v vseh pogledih še neizvedljivo.« To bi pri bosansko-srbski vojski povzročilo reakcijo, v kateri bi z vsemi sredstvi stre-ljali po Srebrenici, opazovalnicah in poveljstvih. Še posebno bi po vnaprej pripravljenih ciljih streljali večcevni raketometi M-63 severno od opazo-valnice Papa, večcevni raketometi M-77 v Bratuncu in vse srbsko topni-štvo ter minometi, razen če bi te oborožitvene sisteme naenkrat uničili, kar pa je malo verjetno (Honig in Both 1997, 12). General Janvier in posebni odposlanec ZN za nekdanjo Jugoslavijo, Yasushi Akashi, sta iz Zagreba srbski strani poslala ultimat. V njem sta zahtevala, da Srbi ustavijo napad in se vrnejo na meje srebreniške enklave. Izpustiti bi morali vse nizozemske vojake, skupaj z njihovo opremo (Honig in Both 1997, 15).

4.2.5 Dogodki v ponedeljek, 10. julija 1995

Rezultat povelja generala Janviera je bila razmestitev razpoložljivih nizo-zemskih sil na obrambne položaje okoli Srebrenice. Nizozemci so bili sicer zelo zaskrbljeni zaradi pomanjkljive oborožitve in slabe usposobljenosti za boj, vendar so povelje po svojih močeh poskušali izpolniti. Iz čete Bravo so okoli 50 mož vkrcali v šest vozil YPR. Vsako vozilo je imelo mitraljez kalibra 12,7 mm. Imeli so dva protioklepna sistema srednjega dosega Dragon in nekaj ročnih protioklepnih raketometov AT-4. V Srebrenici je bil na položaj nameščen minomet kalibra 81 mm. Ob 3.30 so vojaki prejeli povelja. Ob 5. uri sta bila zasedena obrambna položaja Bravo-1 in Bravo-4. Položaj Bravo-1 je blokiral vstop v Srebrenico z zahoda, Bravo-4 pa z juga. Na vsakem položaju sta bili po dve vozili YPR. Eno vozilo se je odpravljalo na položaj Bravo-2 dlje proti jugu, drugo pa na položaj Bravo-3 na vzhodu (Honig in Both 1997, 14). Poveljnik nizozemske čete Bravo, stotnik Groen, se je zavedal, da sta namena vojaških mirovnih sil ZN predvsem zaščita varovanih oseb in boj v samoobrambi. Bal se je odkrite konfrontacije s Srbi, ki so bili vojaško močnejši. Zato je svojim posadkam vozil ukazal, naj ne merijo neposredno v Srbe, ampak naj odprejo ogenj le, če bodo napadeni. Ob 7.40 so Srbi s topniškim ognjem začeli obstreljevati Srebrenico. Na kraj naj bi padlo več kot sto granat (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 64). Namestnik poveljnika čete Bravo, stotnik Peter Hageman, je bil določen kot vodja obrambnih položajev okoli Srebrenice. S svojim vozilom YPR naj bi zasedel obrambni

134


položaj Bravo-2 ob cesti iz Srebrenice proti jugu. Vozilo je imelo težave pri vožnji proti predvideni lokaciji, zato se je Hageman odločil uporabiti alter-nativno lokacijo. V nekem trenutku je srbski tank streljal proti vozilu in ga skoraj zadel. Vozilo YPR je vrglo s ceste, a je kljub temu ostalo nepoškodo-vano (Honig in Both 1997, 16). Posadka ni mogla vozila spraviti na cesto, zato se je peš premaknila na obrambni položaj Bravo-4, bliže k Srebrenici. Dogodek se je zgodil kmalu po 7. uri in namestnik je ob 7.13 poslal radijsko poročilo. Ob 11. uri so iz poveljstva bataljona poslali posebno vlečno vozilo, da bi potegnilo vozilo YPR. Ko je to prišlo do vozila YPR, je srbski tank spet neposredno streljal proti njemu (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly). Vlečno vozilo se je vrnilo v Srebrenico. Iz vozila YPR niso streljali proti tanku. Ob 9. uri je poveljstvo nizozemskega bataljona zah-tevalo zračno podporo. Zahteva je bila zavrnjena, ker bi morali prej obnoviti svoj seznam ciljev, ki je bil že zastarel. Seznam je bil zadnjič spremenjen pred 20 urami. Natova letala, ki so v pripravljenosti letela, so se ob 14. uri vrnila na letališče v Italiji zaradi poslabšanja vremena. Skladno z ameriškimi viri naj bi nizozemski obrambni minister Voorhoeve Američanom v Haagu izjavil, da verjame, da se bodo razmere stabilizirale, in da podpira zračne napade samo, če bi Srbi nadaljevali napad (Honig in Both 1997, 16). Okrog 18. ure so se srbski vojaki pojavili na ostrem ovinku na cesti nad Srebrenico v smeri proti položaju Bravo-1. Svojo navzočnost so jasno pokazali in povzročili paničen beg civilistov proti središču kraja. Ob 18.30 so Srbi začeli premik. Nato so se umaknili proti zahodu. Očitno so hoteli valu beguncev omogočiti umik proti Potočarom. (Honig in Both 1997, 17). Poveljnik čete je ob 18.30 ukazal položaju Bravo-1, naj odpre ogenj. Vojaki na položaju so izstrelili opozorilne strele nad glavami srbskih vojakov, minomet kalibra 81 mm pa je izstrelil nekaj signalnih (osvetljevalnih) min. Nizozemski vojaki na položaju so bili prestrašeni. Tudi s položaja Bravo-4 so streljali proti napredujočim Srbom, vendar se ti niso pustili motiti. Zaradi srbskega napredovanja so se vozila YPR umaknila na položaje bližje Sre-brenici (Honig in Both 1997, 17). Podpolkovnik Karremans je spet sporočil zahtevo po zračni podpori na poveljstvo v Tuzli. Poveljstvo je zahtevo preneslo v Sarajevo, kjer so jo odobrili. Tako je zahteva prispela do Zagreba (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 65). Desetega julija okrog 21. ure je poveljstvo nizozemskega bataljona prejelo radijsko sporočilo enega od svojih poveljnikov posadk opazovalnic, ki je bila tedaj pridržana v Bratuncu. Sporočilo je vsebovalo srbski ultimat, v katerem so Srbi dali Nizozemcem 48 ur časa, da se umaknejo z »varnega območja«. Ultimat naj bi začel veljati 11. julija ob 6. uri. Srbi so omogo-čali varen odhod Nizozemcem in muslimanskemu prebivalstvu (Honig in

135


Both 1997, 21). Pri tem Nizozemci naj ne bi s sabo vzeli orožja in opreme (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 66). Unprofor je 10. julija pred polnočjo Srbom izdal ultimat, po katerem naj bi Srbi 11. julija ob 6. uri začeli popolni umik z »varnega območja«. V naspro-tnem naj bi prišlo do zračnih napadov na srbske napadajoče enote. Infor-macija o ultimatu je v popačeni obliki prišla do nizozemskih enot. Tako v severovzhodnem sektorju (Tuzla) kot nizozemskem bataljonu (Potočari) so verjeli, da bo naslednjega dne prišlo do množičnih zračnih napadov na srbske sile v enklavi in njeni okolici. Očitno je nastal velik nesporazum. Nizozemski poveljnik bataljona, podpolkovnik Karremans, je kmalu po polnoči organiziral sestanek s predstavniki bošnjaške vojske in predstav-niki civilnih oblasti v Srebrenici3. Povedal jim je, da bodo naslednjega dne zjutraj izvedeni množični zračni napadi na vnaprej predvidene srbske cilje, še posebno na srbske enote ob cesti, ki vodi v Srebrenico. Od Bošnja-kov je zahteval pomoč. Nizozemski vojaki naj bi ponovno zasedli obrambne položaje pred Srebrenico, Bošnjaki pa naj bi jim krili boke. Bošnjaki so bili do teh informacij zelo nezaupljivi. Sestanek se je končal ob 2. uri (Honig in Both 1997, 21). Podpolkovnik Karremans je ob 4. uri govoril s poveljstvom severovzho-dnega sektorja, od koder so mu potrdili, da ima Nato seznam 40 ciljev in da naj bi bila Natova letala nad cilji ob 6.50 (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 67).

4.2.6 Dogodki v torek, 11. julija 1995

Okrog 6. ure sta bila ponovno zasedena nizozemska obrambna položaja Bravo-1 in Bravo-3. Opazovalci zračnega prostora so bili na svojih polo-žajih, zato da bi lahko usmerjali letala na predvidene cilje na tleh. Med takimi opazovalci so bili tudi pripadniki nizozemskih komandosov in britan-ski opazovalci (angl. joint commission observers). Vreme je bilo jasno, torej ugodno za zračne napade (Srebrenica, a Safe Area 2002). Prva Natova letala so poletela ob 6. uri. V zrak se je dvignilo okrog 60 letal, med njimi letala za nadzor (AWACS), lovci za uničevanje zračne obrambe, letala za elektronsko motenje zračne obrambe, letala z gorivom (tankerji).

3 Sestanek je bil v poštni stavbi. Med drugimi so bili prisotni vojni predsednik občine Osman Suljić, poveljnik 28. divizije Vojske Republike BiH Ramiz Bečirović, župan Srebrenice Fahrudin Salihović, šef policije Hakija Meholjić. Podpolkovnik Karremans je od Bošnjakov terjal, naj se naslednji dan izogibajo predvidenim ciljem zračnih napadov. Odsvetoval jim je tudi njihov pred-videni protinapad (Srebrenica, a Safe Area 2002).

136


Za napad na kopenske cilje je bilo predvidenih manj kot dvanajst letal. Napad je dobil ime »Modri meč« (angl. Blue Sword). Unprofor je čakal Nizozemce, da poročajo o nadaljevanju srbskega napada, Nizozemci pa so pričakovali samodejni prihod letal in začetek zračnih napadov4. Ker se ni nič zgodilo, je ob 9.30 poveljnik enega od nizozem-skih položajev šel na izvidovanje. Na ovinku, zahodno od Srebrenice, je zagledal srbski tank in nekaj tovornjakov ob cesti. Ob 10. uri je nizozemski bataljon ponovno zahteval zračne napade (Honig in Both 1997, 23). Ob 11. uri so Srbi nadaljevali napad. Tokrat so se hitro premikali proti Srebrenici. Srbski tank je streljal na položaj Bravo-1. Pri tem je bil ranjen nizozemski komandos. Sledilo je še nekaj tankovskih granat v neposredno bližino nizo-zemskega položaja (Honig in Both 1997, 23). Ob 11.30 so granate padale na poveljstvo čete Bravo v Srebrenici. Topniškega obstreljevanja sta bili deležni tudi nizozemski opazovalnici Mike in November na severu enklave. Ob 12.30 se je pod srbskim ognjem znašla opazovalnica Hotel na vzpetini tik nad Srebrenico (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 68). Posadka nizozemskega vozila YPR in vozilo zračnih opazovalcev Mercedes jeep sta se s položaja Bravo-1 umaknila na rezervne položaje. Streljanja proti srbskim enotam ni bilo (Honig in Both 1997, 23). Posadka opazoval-nice November se je umaknila (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 68). V nekem trenutku je srbska minometna mina treščila blizu vhoda v povelj-stvo v Srebrenici. Povzročila je pokol med civilisti in uničila eno nizozemsko vozilo brez posadke. Granate so še naprej padale v neposredno bližino (Honig in Both 1997, 24).

Nizozemski vojaki so poskušali ranjenim dati prvo pomoč in jih evakuirati. Nekaj ljudi (najprej ranjence) so poskušali spraviti na tovornjake in jih pre-peljati v Potočare.

Civilisti so se panično vedli in množično skakali na tovornjake (Honig in Both 1997, 24). Skupina letal, ki je bila ob 6. uri v zraku zaradi morebi-

4 Iz poveljstva nizozemskega bataljona naj bi bila prva zahteva po zračnih napadih tistega dne v Sarajevo poslana ob 7.45. V poznejših intervjujih določeni ljudje tega podatka niso potrdili (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 67). Nizozemsko poročilo pa pravi, da je bila po birokratskih zamudah v Tuzli zahteva ustavljena v Sarajevu, ker ni bil izpolnjen pogoj za ukrepanje, po katerem bi sovražno delujoče srbske sile morale prav takrat napadati enote ZN. Kot navaja bosanski prevajalec Omer Šubašić, je nizo-zemske pripadnike zajel val razočaranja. Zlasti vojaki niso mogli skriti občutka obupa, saj so verjeli, da jih je Unprofor pustil na cedilu (Srebrenica, a Safe Area 2002).

137


tnih napadov, se je zaradi porabe goriva morala vrniti v svojo bazo. Srbi so s svojimi radarji pazljivo spremljali, kdaj so letala krožila v zraku in kdaj odletela. Zato so napad nadaljevali šele po 11. uri. Končno so v Zagrebu odobrili zračne napade. Francoski general Janvier je podpisal povelje, v katerem je pisalo: »Priporočam, da se izda dovoljenje ZN za Modri meč za izvedbo napadov na vse sile, ki južno od Srebrenice napadajo obrambne položaje Unproforjevih enot, in na identificirana težka orožja, ki streljajo na položaje ZN v Srebrenici«. (Honig in Both 1997, 24)Nova skupina 18 letal se je dvignila s tal. Predvideni čas prihoda nad cilje je bil okoli 13.45. Ob 14.30 sta nizozemska lovca F-16 preletela območje ciljev. Eden od komandosov na tleh je usmerjal pilotko na cilj blizu pretvor-niškega stolpa zahodno od Srebrenice. Potem ko je pilotka identificirala srbske enote, je spustila nevodeno bombo MK-82. Uničila je en srbski tank in enega poškodovala. Opazovalci zračnega prostora ji tega niso mogli sporočiti, ker so jih Srbi obstreljevali. Čez približno 15 minut je priletel drugi par lovcev F-16. Ta je bil ameriški. Napadel naj bi srbske topniške položaje severovzhodno od enklave. Teren okoli položajev je bil poraščen z gozdom, tako da je bilo cilje težko videti. Opazovalci zračnega prostora so zato prižgali zelene signalne rakete, da bi pilotoma pokazali, kje je cilj. Ameriška pilota nista videla zelenega dima in sta se vrnila v bazo. Naslednji prelet nad enklavo naj bi opravilo počasnejše letalo A-10. To naj bi napadlo topniške položaje severno od enklave, s katerih so streljali na Potočare. Pred izvedbo te naloge pa je eden od zajetih nizozemskih povelj-nikov v Bratuncu poklical v opazovalnico Papa. To je bil srbski ultimat, v katerem so Srbi zahtevali takojšnjo prekinitev letalskih napadov, sicer bodo pobili zajete nizozemske vojake in neusmiljeno obstreljevali begunce skupaj s pripadniki nizozemskega bataljona (Honig in Both 1997, 25). Novico so nemudoma sporočili v poveljstvi v Tuzli in Sarajevu ter v Zagreb in Haag. Takoj so bili obveščeni nizozemski predsednik vlade Wim Kok, zunanji minister Hans van Mierlo in obrambni minister Voorhoeve. Ti so se v hipu odločili, da morajo zračne napade ustaviti. Minister Voorhoeve se je, ne da bi upošteval ustaljene postopke v ZN in Natove postopke, tele-fonsko neposredno povezal z letalskim koordinacijskim centrom v Vicenzi in zahteval ustavitev napadov. Enako sta sklepala tudi posebni odposlanec Akashi in poveljstvo Unproforjevih sil za BiH v Sarajevu. Zračni napadi so prenehali. Medtem so Srbi nezadržno napredovali proti Srebrenici. Z obstreljevanjem so prisilili civiliste v beg. Ker niso imeli prevoza, so se begunci peš odpravili na pot proti Potočarom. Poveljnik nizozemske čete Bravo, stotnik Groen, je svojim enotam ukazal umik v Srebrenico. Tam so v vozila vkrcali še pre-

138


ostale opazovalce zračnega prostora (komandose) in kraj zapustili. Sre-brenica je padla v srbske roke 11. julija okrog 16. ure (Honig in Both 1997, 26). Po pričevanju nekega posameznika naj bi srbska zastava zaplapolala na vrhu pekarne v Srebrenici že ob 14.07 (Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolution 53/35 1999, 68). Sledila je tragedija za več tisoč bošnjaških borcev in civilistov. Ogromna množica ljudi se je zgrnila k opuščeni tovarni v Potočarih, kjer je bil sedež nizozemskega bataljona. V tovarno so Nizozemci spustili 3000 do 4000 ljudi, dokler ni bila nabito polna. Zunaj se je gnetlo še okrog 20.000 ljudi. V Potočarih je bilo takrat približno 350 nizozemskih vojakov, ki so bili podobno prestrašeni kot Bošnjaki in niso bili sposobni zaščititi ujetih ljudi. Od 11. julija so Srbi ločevali zajete moške od žensk in otrok. Ženske in otroke so deportirali proti zahodu, na ozemlje pod nadzorom oblasti Repu-blike Bosne in Hercegovine. Moške pa so, pod pretvezo preverjanja in iskanja morebitnih vojnih hudodelcev, prepeljali v okolico Bratunca. Tam so jih na več lokacijah postrelili in zakopali v množična grobišča. Grobišča so Srbi poskušali prikriti, a so jih satelitski posnetki opazili in pomagali odkriti svetovni javnosti. Poboji so pomenili genocidno dejanje nad Muslimani. Posnetki nemočnih pripadnikov ZN, kako opazujejo srbske osvajalce, kako podpolkovnik Karremans nazdravlja z generalom Ratkom Mladićem, in številke zunaj boja pobitih muslimanskih moških se bodo za večno vtisnili v zgodovinski spomin kot grozljiv dokaz takratne nemoči mednarodne skup-nosti, da bi dosegla pravičen razplet krize v Srebrenici.

3.3 Analiza ravnanja nizozemskega bataljona med srbskim napadom na Srebrenico

Nizozemski bataljon je v BiH naletel na najbolj neugodne razmere. Politične odločitve ZN in nizozemske vlade niso bile resnično podprte z ustrezno vojaško silo, ki bi lahko opravila predvidene naloge. Da bi napisal pošteno mnenje o ravnanju nizozemskih sil, moram najprej upoštevati vrsto oteže-valnih okoliščin, v katerih so se znašli pripadniki nizozemskega bataljona. a) Mandat operacije Unprofor je zaradi objavljanja novih resolucij Varno-

stnega sveta ZN prešel iz operacije ohranjanja miru (angl. peace-kee-ping) v operacijo vsiljevanja miru (angl. peace-enforcement), pri tem pa ni spremenil narave mednarodnih oboroženih sil. Modre čelade so namreč tradicionalno nepristranske in se praviloma izogibajo uporabi sile. Kot take pa imajo težave, če morajo s silo poseči v spor, da bi vzpo-stavile mir.

139


b) Oprema in oborožitev nizozemskega bataljona sta omogočali opravljanje nalog v operaciji ohranjanja miru, ne pa v operaciji vsiljevanja miru. Lah-kooboroženi vojaški bataljon se z vidika konvencionalnega taktičnega bojevanja ni mogel uspešno zoperstaviti tankom in topništvu.

c) Kljub dvema sporazumoma med sprtima stranema in silami Unproforja se območje Srebrenice ni demilitariziralo. Na njem je bilo vsaj 1500 oboroženih pripadnikov Vojske Republike Bosne in Hercegovine.

d) Logistična oskrba bataljona je bila katastrofalna. Primanjkovalo je predvsem goriva in streliva. Prehranjevanje vojakov je že dlje časa teme-ljilo na suhih vojaških obrokih, kar je neizogibno vodilo k naveličanosti in nezadovoljstvu.

e) Postopki zahtev za zračne napade Natovih letal so bili zamudni in zato pogosto neučinkoviti. Skladno z resolucijo Varnostnega sveta št. 836 je bilo potrebno soglasje generalnega sekretarja ZN (prek posebnega odposlanca) in poveljnika sil Unproforja. K temu je treba dodati težave pri komuniciranju po liniji poveljevanja: bataljon–severovzhodni sektor–poveljstvo v Sarajevu–poveljstvo v Zagrebu.

f) Pri zračnih napadih in še bolj pri bližnji zračni podpori zmeraj obstaja nevarnost tako imenovane postranske škode (angl. collateral damage), kar pomeni, da bi poleg predvidenih ciljev lahko bili zadeti tudi civilisti in nizozemski vojaki.

g) Zajete in pridržane nizozemske vojake so Srbi uporabili kot talce. Tako so bili Nizozemci in s tem ZN postavljeni v neenakopraven položaj v razmerju do bosansko-srbske strani.

4 SKLEP

Kljub navedenim okoliščinam je moj splošni vtis ta, da bi lahko Nizozemci drugače ravnali, kot so. Menim, da bi se nizozemski vojaki na opazovalni-cah na začetku srbskega napada morali upreti. Odločilna točka napada na Srebrenico je bila, po mojem mnenju, 8. julija na opazovalnici Foxtrot. Mislim predvsem na možno uporabo protioklepnega orožja, ki so ga Nizo-zemci imeli v omejenih količinah. Če bi Nizozemci uničili kak srbski tank, bi bilo srbsko napredovanje verjetno počasnejše. O tem govori tudi nizo-zemsko poročilo, ki na podlagi nekaterih srbskih virov ugotavlja, da so bili začetni srbski vojaški cilji omejeni. Zaradi odsotnosti nizozemskega odpora in ker ni bilo podpore iz zraka, so bosansko-srbske sile na koncu zavzele celotno enklavo, kar ni bil njihov prvotni cilj. Nizozemci so imeli vse razloge, da uporabijo oboroženo silo, vendar so jo uporabili šele takrat, ko je bilo že prepozno, in z njo niso vplivali na potek dogodkov.

140


Menim, da je bila storjena velika napaka zaradi neizkoriščene možnosti letalskih napadov oziroma bližnje zračne podpore. Da bi bila ta uspešna, bi morali postopke izvajati hitreje, predvsem pa bi poveljnik sil, general Janvier, in politični predstavniki morali biti odločnejši pri njeni uporabi. Moja ugotovitev je, da je bil nizozemski bataljon le deloma kriv za neuspe-šno letalsko podporo. Ključnega pomena je bila tudi bojna morala. Ta je bila pri Nizozemcih iz navedenih razlogov na zelo nizki ravni. Prevladala sta strah za lastno življenje in malodušje. Menim, da bi odločen vojaški odziv nizozemskih kopenskih enot in uresničena možnost letalske podpore že v prvem dnevu napada na Srebrenico povzročila presenečenje pri Srbih in takojšnjo obravnavo v Var-nostnem svetu ZN. V takih razmerah bi se tudi Srbi morali pogajati. Vsaka morebitna žrtev med vojaki modrih čelad bi glasno odmevala po svetu.


1. Honig, J. W., Both, N. 1997. Srebrenica: Record of a War Crime. New York: Penguin Books.

2. Report of the Secretary-General pursuant to General Assembly resolu-tion 53/35: The fall of Srebrenica – A/54/549. 1999.

3. Srebrenica, a »Safe« Area: Reconstruction, background, circumstances and analysis of the fall of a safe area. 2002. Nederlands instituute voor Oorlogsdokumentatie – NIOD.

4. Nations Protection Force – UNPROFOR. 2009. http://www.un.org/Depts/dpko/dpko/co_mission/unprof_b.htm (8. 4. 2009).

5. United Nations Department of Peacekeeping Operations – UN DPKO. 2009. http://www.un.org./Depts/dpko/dpko/info/page3.htm (10. 4. 2009).

141

Vojaškošolski zbornikDavorin Volgemut

Možnosti sodelovanja enot Slovenske vojske v boju proti nekaterim oblikam organiziranega kriminala

POVZETEK

Namen članka je prikazati povezanost geostrateškega položaja Slovenije, prehodnost zemljišča, ki so ga v preteklosti uporabljali za prehode vojaških enot ali le za načrtovanje morebitnih poti skozi naše ozemlje, in poti, ki jih uporabljajo kriminalne združbe za nezakonito trgovanje.

V prvem delu članka je opredeljeno, kaj je organizirani kriminal oziroma katere dejavnosti organiziranega kriminala prevladujejo v Sloveniji. Nato je opredeljen geostrateški položaj Slovenije s poudarkom na prehodnosti zemljišča.

Ugotovil sem, da se poti, ki jih načrtujejo za izvedbe vojaških premikov in premikov organiziranega kriminala, prekrivajo. Kriminalne združbe načrtu-jejo komunikacije za svoja dejanja podobno kot vojaški strategi in izkori-ščajo zemljepisne značilnosti prostora, razvitost komunikacijskega omrežja in možnost uporabe druge infrastrukture, kot so objekti za skladiščenja in možnosti oskrbe na poti.

Uvod

V prihodnosti ni pričakovati, da bi lahko bila varnost Republike Slovenije ogrožena z možnostjo večjega oboroženega spopada. Večjo nevarnost predstavljajo predvsem razne oblike organiziranega kriminala in terorizem. V sodobnem času se kriminalne združbe in teroristične organizacije pove-zujejo, saj so cilji obojnih lahko podobni. Tukaj imam v mislih predvsem željo po pridobitvi kapitala. Slovenska vojska (SV) opravlja različne naloge v mednarodnih operacijah za podporo miru. Predvsem na Kosovu in v Afganistanu predstavlja veliko težavo organizirani kriminal (proizvodnja in promet z mamili, trgovina z orožjem in ljudmi). Sodelovanje SV v domovini pri pregonu organiziranega kriminala bi pripomoglo, da bi se enote usposobile in izurile za te naloge, da bi lahko pozneje v operacijah s pridom uporabljale izkušnje. Seveda je treba poudariti, da v Sloveniji teh dejavnosti ne bi sami izvajali, temveč skupaj z

142

Možnosti sodelovanja enot Slovenske vojske v boju proti nekaterim ...

drugimi organi za pregon organiziranega kriminala in nadzor ključnih točk, ki jih kriminalne združbe uporabljajo pri prehodu skozi naše ozemlje.

Hipoteze in metode

Hipoteza 1: kriminalne združbe pri načrtovanju poti izkoriščajo geostra-teški položaj Slovenije in uporabljajo infrastrukturo za prehode skozi naše ozemlje na smereh sever–jug, vzhod–zahod in nasprotno.

Hipoteza 2: Slovenska vojska bi lahko s svojo opremo in pripadniki sode-lovala pri pregonu organiziranega kriminala in s tem pridobivala bogate izkušnje za delovanje v operacijah kriznega odzivanja.

Metoda: za dokazovanje trditev bom uporabil deskriptivno metodo, znotraj te pa statistično metodo analize podatkov iz člankov.

Organizirani kriminal

Organizirani kriminal je razvpit pojav naše dobe in nujno zlo v sodobni družbi. Od Ala Capona, ki je drzno trdil, da je tihotapljenje alkohola javno delo, do bleščečega »telefonskega dona« Johna Gottija – vladarji podze-mlja so vedno kraljevali na naslovnicah časopisov in razvnemali domišljijo sodobnikov z nasilnim, romantičnim in vznemirljivim življenjem.Po podatkih državne agencije za boj proti organiziranemu kriminalu Repu-blike Italije je mafija leta 1986 zaslužila 65,7 milijarde dolarjev, seveda neob-davčenih. To je za naftno industrijo druga največja industrija v državi. Ocenili so, da je bilo istega leta v Italiji 12,5 odstotka državnega bruto dohodka pod nadzorom mafije, kar pomeni, da je bila Cosa nostra daleč najmoč-nejša industrija v republiki. Odtlej se je samo še krepila. Pri svojem delo-vanju se je povezala z rusko in drugo vzhodnoevropsko mafijo, predvsem na področju prostitucije, preprodaje orožja in tihotapljenja jedrskih snovi (Smith 2005, 196).Beseda mafija je nastala v Palermu na Siciliji, in sicer leta 1863, ko so upri-zorili predstavo o življenju v mestnem zaporu z naslovom Mafijci iz vikariata (I mafiosi della vicaria). To besedo so uporabljali kriminalci in posestniki, ki so iskali pomočnike. Obstaja pa tudi teorija, da beseda izhaja arabskih besed ma fia, ki pomenijo zatočišče. Po padcu berlinskega zida in začetkih vzpostavljanja demokracije v Vzhodni Evropi, predvsem pa zaradi neustrezne zakonodaje, je bil organizirani

143


kriminal v razcvetu, saj policija in pravosodni organi niso imeli ne sredstev ne zakonskih podlag za njihov pregon.Naslednjo težavo so predstavljale vojne v Jugovzhodni Evropi. Nastale so potrebe po velikih količinah orožja, ki ga države zaradi embarga na uvoz niso mogle uradno kupovati na trgu, temveč so ga morale kupiti na črnem trgu. Po končanih spopadih je to orožje postalo višek, zato so se zanj začele zanimati različne kriminalne združbe po vsej Evropi. Organizirani kriminal je dinamičen in celovit pojav, strukture so večplastne in prepletene, njegovo bistvo pa je, da ga ne slišimo in ne vidimo. Ključni elementi so združevanje več oseb, načrtno delovanje, nepretrganost, nasilje in vplivanje na gospodarstvo in druge družbene ustanove (Dobovšek 1997).Temeljne dejavnosti organiziranega kriminala so:- trgovina z mamili,- trgovina z orožjem,- kraje in tihotapljenje avtomobilov,- prostitucija,- tihotapljenje ljudi,- igre na srečo,- kreditiranje,- izsiljevanje,- tihotapljenje jedrskih snovi,- trgovina z otroki,- trgovina s človeškimi organi,- ponarejanje,- pranje denarja,- korupcija.

Po letu 1998 so nastale politične in družbene spremembe v vzhodno-evropskih državah. Začele so se odpirati državne meje in nastale so hitre spremembe in ekonomske ureditve. Padec železne zavese je pozneje vse te spremembe še samo pospešil. Brezposelnost, socialno razslojevanje in »divje« lastninjenje so začeli naraščati (lastni zapiski s predavanj pri krimi-nalistiki, VPVŠ 2000).

Organizirani kriminal v Sloveniji

Poleg družbenih in političnih sprememb so k naraščanju kriminala v Slo-veniji pripomogli tudi geostrateški položaj in vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Prav okoliščine, kjer gre za velik pretok ljudi na majhnem prostoru, so ugodne za razvoj kriminala. Ne gre spregledati značilnosti in

144


poteka tranzitnih poti, ki potekajo skozi naše ozemlje in so izredno zanimive tudi za organizirani kriminal.

Naslednjo težavo predstavljajo priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije in drugih držav Bližnjega vzhoda, ki potujejo skozi našo državo v Evropo ali si poiščejo delo pri nas. Pri tem veliko težavo predstavlja prostitucija, ki je po osamosvojitvi v velikem razmahu.Po vstopu v schengensko območje smo postali še zanimivejši za vse oblike trgovanja, naj so to orožje, mamila ali ljudje, saj so naše meje postale odprte proti zahodu. Tukaj zaradi geostrateškega položaja, ki ga ima Slove-nija, tako kot v preteklosti poteka večina tihotapskih poti.

Razpredelnica 1: Kazniva dejanja, povezana z organiziranim kriminalom2004 2005 2006 2007 2008

Prepovedano prehajanje čez državno mejo 105 129 85 42 112

Ponarejanje denarja 1 3 2 8 16

Prepovedana proizvodnja in promet orožja ali eksplozivov 4 4 22 1 8

Zloraba prostitucije 0 4 8 0 1

Neupravičena proizvodnja mamil in promet z njimi 92 208 236 145 52

Omogočanje uživanja mamil 2 1 6 2 0

Tatvina 1 2 10 1 2

Velika tatvina 2 11 24 17 68

Rop 1 0 6 5 3

Goljufija 3 1 4 1 0

Izsiljevanje 4 9 11 18 11

Druga kazniva dejanja 6 24 85 53 86

Vir: Policija.si 2009

Predstavitev rezultatov

Trgovina z orožjem v času spopadov na Balkanu

»Kot je moč sklepati iz zemljevidov in primerov potovanja pošiljk orožja, je slednje prišlo na krizno območje prek različnih držav (gl. spodnji zemlje-vid): Na Hrvaško je orožje prihajalo skozi Slovenijo ali iz nje, skozi Madžar-sko ali iz nje in po morju (bodisi iz mednarodnih voda bodisi iz italijanskih teritorialnih voda). V Bosno in Hercegovino je orožje prihajalo le iz Hrvaške, kar ji je zagotavljalo močan nadzor nad oboroževanjem bošnjaških enot.

145


Do srbskih enot na kriznem žarišču je orožje prihajalo iz ostanka tedanje Jugoslavije (Srbija in Črna gora).« (Ramuta 2009)

Slika 1: Poti trgovanja z orožjem Slika 2: Prehodnost Slovenije

Vir: Ramuta 2009 Vir: Bratun 2009

Kot je vidno z zgornjih slik, je v času oboroženih spopadov skozi ozemlje Slovenije potekala pot trgovine z orožjem, saj naša država leži na izredno pomembnem prometnem koridorju, ki so ga že med hladno vojno preuče-vale zahodne države.Prav tako vidimo pomembne prevozne poti za vojaške potrebe že v času pohodov rimskih legij, ki so uporabljale ozemlje, kjer danes leži Slovenija, za nastajanje vojaških taborov na območju Ljubljanskega barja, Celjske kotline in Ptujskega polja. Na teh prometnih križiščih so ustanovili delav-nice, skladišča, vojaške tabore in nadzorne točke.

Slika 3: Rimske poti skozi slovensko območje Slika 4: Zemljevid rimskih cest

Vir: Dars 2009

Ozemlje Slovenije, operativno območje v hladni vojni (1948–1990) – zahodna varianta

Legenda: Osi smeri verjetnih prodorov,1) Sežana–Starod;2) Gorica–Ljubljana3) Rateče–Domžale4) Vič–Rogatev5) Šentilj–Ormož2a) Ljubljana–Obrežje

Desantna območja

146


Vojaške enote so spremljali obrtniki, trgovci in kmetje, ki so jih logistično podpirali na svojih pohodih.

Nezakonite migracije v Sloveniji

Nezakonite migracije so globalni pojav, s katerim se ukvarja večina razvitih držav po vsem svetu. Z njimi se vse od začetka svojega obstoja ukvarja tudi Slovenija. Sprva so bile predvsem posledica nemirov na območju nekdanje Jugoslavije, danes pa so vzrok nezakonitih prehodov sloven-skih meja predvsem slabe življenjske razmere v posameznih državah. Od leta 2004, ko se je Slovenija pridružila Evropski uniji, se je pritisk neza-konitih migracij na njenih mejah nenehno povečeval. Slovenija namreč nezakonitim migrantom v glavnem predstavlja prehodno državo, skozi katero vstopajo v druge države članice Evropske unije, ki so uveljavljene kot pribežališče in priseljencem predstavljajo privlačen cilj.Izpostavljene so predvsem nezakonite migracije z Balkana in Južne ter Vzhodne Evrope. Ti priseljenci pridejo v Slovenijo čez mejo s Hrvaško in mejo z Madžarsko. Potem ko uspešno prečkajo slovensko mejo, se odločijo ostati v Sloveniji in se na črno zaposliti ali pa nadaljujejo pot v Avstrijo oziroma Italijo. Pri vsem tem sta meji s Hrvaško in z Italijo bolj obremenjeni kot meji z Madžarsko in Avstrijo.

Graf 1: Prepovedano prečkanje državne meje in kazniva dejanja (KD) organiziranega kriminala

700

600

500

400

300

200

100

02004 2005 2006 2007 2008

KD Prepovedano prehajanje

Vir: Lastna analiza

147


Mamila po balkanski poti skozi Slovenijo

Naraščata tudi število in količina prepovedanih mamil. To velja predvsem za tiste vrste, ki so najbolj razširjene in katerih uporaba je nevarnejša. Pri tem je zlasti treba omeniti geostrateški položaj Slovenije, saj leži na tako imenovani »balkanski poti«, po kateri poteka predvsem nezakoniti promet s heroinom (iz Turčije skozi Bolgarijo, Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo v Srednjo Evropo ter skozi Italijo v Zahodno Evropo). Po prenehanju oboroženih spopadov na Balkanu je balkanska pot ponovno dobila pomen kot tihotapska pot za heroin in tudi konopljo. Pot skupaj z različico skozi Bolgarijo, Romunijo in Madžar-sko predstavlja najpomembnejšo pot za tihotapljenje heroina. (Koroš 2008.)

Čedalje pomembnejša postaja nadaljnja razvejitev balkanske poti – to je severna različica poti skozi Poljsko. Tihotapska vozila s heroinom gredo iz Turčije po Črnem morju v Rusijo oziroma Ukrajino, nato skozi Belorusijo in Poljsko v zahodnoevropske države. Drugi krak poti vodi skozi Moldavijo. Večkrat je bila za tihotapljenje heroina uporabljena severna razvejitev balkan-ske poti. Po tej poti so se običajno v tovornih vozilih tihotapile velike količine heroina. V nasprotni smeri, kot potekajo nezakonite poti heroina, potekajo poti tihotapljenja sestavin za izdelavo mamil do nezakonitih laboratorijev, predvsem v Turčijo. (Prav tam.)Slovenija kot proizvajalka prepovedanih mamil ne nastopa, temveč je predvsem prehodna država in manj tudi porabnica prepovedanih mamil. V RS poteka le proizvodnja manjših količin konoplje, iz katere pridelujejo mari-huano, prav tako pa se občasno odkrijejo manjši improvizirani laboratoriji za gojenje te rastline ali postopki v zvezi z drugimi mamili. (Prav tam.)

»Letos smo obravnavali 926 kaznivih dejanj (leta 2007: 648) s področja zlorab prepovedanih drog, kar pomeni 43-odstotno rast. Od tega je bilo 799 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (leta 2007: 557) ter 127 kaznivih dejanj omogočanja uživanja mami (leta 2007: 91). Kazensko ovadbo smo podali zoper 1135 osumljencev (leta 2007: 737), kar kaže na to, da kazniva dejanja izvajajo v skupinah in kriminalnih združbah.« (Prav tam).

Razpredelnica 2: Primerjava kriminalnih dejanj, povezanih z mamili, 2007 in 2008

Kaznivo dejanje/leto 2007 2008KD s področja prepovedanih mamil 648 926Proizvodnja in promet 557 799Omogočanje pri uživanju 91 127

Vir: Sektor za organizirani kriminal 2008

148


Slovenija v mednarodni trgovini z ljudmi

Naša država se pojavlja v mednarodni trgovini z ljudmi kot država izvora, prehoda ali kot cilj:- država izvora – za približno sto mladih Slovenk (2003), ki služijo

predvsem na trgih v nekaterih zahodnoevropskih državah (Nemčija, Belgija, Španija, Nizozemska itd.). Dekleta so bila večinoma spravljena v suženjsko razmerje, ko so bila še mladoletna in so polnoletnost doživela na zahodnoevropskih ulicah strasti;

- država prehoda – za približno 1500 do 2500 deklet, predvsem iz Jugovzhodne Evrope in balkanskih držav, ki skozi našo državo potujejo na zahodne trge. V suženjsko razmerje so bile spravljene še pred zako-nitim, večinoma pa v nezakonitem prestopu naših meja. V takih primerih gre za tihotapljenje deklet, ki po večini ne vedo, da so namenjene prosti-tuciji;

- cilj – za približno 1500 deklet, predvsem iz Jugovzhodne Evrope in z Balkana, pa tudi za ženske in dekleta iz jugovzhodne Azije. V Slove-niji je namreč več kot sedemdeset nočnih lokalov, kjer delajo predvsem dekleta iz Ukrajine, Moldavije, Romunije, Bolgarije. (Wordpress 2009.)

Slika 5: Poti trgovanja z belim blagom

Vir: Radio Koper

149


Slika 6: Poti prostitucije

Vir: Direkt.si 2008

Prostitucija na poti skozi Slovenijo

Trgovanje z ljudmi v Srednji in Vzhodni Evropi narašča že od poznih osem-desetih let, Balkan pa je postal regija izvora, prehoda in cilja za trgovanje sredi devetdesetih, po razpadu skupne države in humanitarni krizi. Žrtve, mlada dekleta iz vzhodnih držav, v povprečju stara 20–23 let, najpogosteje nasedejo oglasom za dobro plačane poklice, ki se končajo z ugrabitvijo, s pretepanjem in prisilno prostitucijo. Študija mednarodne organizacije za migracije pravi, da je Slovenija del »balkanske poti«, ene od osrednjih linij organiziranega kriminala in trgovcev z ljudmi. (Direkt.si 2008.) Žrtve prihajajo predvsem iz vzhodnoevropskih držav, največkrat iz Ukrajine, Romunije, Moldavije (v Slovenijo vstopajo iz Madžarske) in z Balkana (k nam pridejo s Hrvaškega). Slovenske meje prečkajo večinoma zakonito, z izvirnimi ali s ponarejenimi dokumenti. Svojo pot okrog 2500 deklet na leto nadaljuje predvsem v Italijo. (Prav tam.)

Razpredelnica 3: Prehod čez državno mejo in organizirani kriminal

Nezakoniti

prehodi meje Prepovedano prehajanje državne

meje – org. kriminalKriminalna dejanja – organizirani kriminal

Tranzit čez mejne prehode

2004 5646 129 225 187,222.6992005 5890 103 397 170,180.9862006 3992 85 499 153,525.6012007 2479 42 222 159,637.3252008 1186 112 332 Ni podatka

Vir: Lastna raziskava

150


Razpredelnica 4: Zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve RSKRIMINALISTI 725Specialna enota 83Uniformirani policisti 6164

Vir: Policija.si 2009

Po podatkih o številu prehodov in podatkih, ki so povezani z organiziranim kriminalom, ter pri trenutnem stanju zaposlenih v Policiji, se bi v boj proti organiziranemu kriminalu lahko vključili tudi pripadniki Slovenske vojske. Pri tem je treba poudariti, da ne mislim na poseganje v njihovo področje dela, pač pa predvsem izvajanje skupnih aktivnosti. Pripadniki SV bi lahko logistično podpirali aktivnosti, sodelovali pri načrtovanju in se urili v uporabi opreme, ki jo uporablja policija pri svojem delu.

Možnosti sodelovanja Slovenske vojske pri pregonu organiziranega kriminala

Potreba po uporabi vojaških zmogljivosti v podporo varnostnemu sistemu izhaja iz pojava nesimetričnih groženj, kot so mednarodni terorizem, množične nezakonite migracije in podobno. Slovenska vojska lahko skladno z usmeritvami Vlade Republike Slovenije sodeluje pri nalogah Policije pri varovanju državne meje, obvladovanju množičnih in nezakoni-tih migracij, protiterorističnem delovanju, varovanju oseb, nadzoru prometa in zagotavljanju v skladno z zakonodajo. Poleg tega z logističnimi zmoglji-vostmi po potrebi podpira delovanje policije. (Furlan idr. 2006.)

Pri nadzoru meja RS bi lahko uporabljali helikopterje SV. S tem bi posadke urili v uporabi helikopterjev in različne opreme za nočno opazovanje, snemanje, javljanje položaja vozil in opreme in pri tem izmenjevali podatke z drugimi organi pregona v naši državi ali kateri od sosednjih državam.Možnosti uporabe:- trgovina z orožjem, ljudmi ali drugimi nedovoljenimi snovmi (mamila,

radio aktivne snovi, človeški organi itd.);- pridelovanje, proizvodnja ali predelava nedovoljenih snovi;- spremljanje kriminalnih združb pri prečkanju državne meje ali prehodu

skozi našo državo.Urjenje v teh metodah bi lahko pozneje uporabljali pri delovanju na medna-rodnih misijah, kjer bi znanje uporabili za boj proti sovražniku, pri sprem-ljanju premirja med sprtima stranema ali za boj proti organiziranemu krimi-nalu.

151


Naprave za prisluškovanje, radarje, sisteme za spremljanje plovbe ladij, IR-senzorje, nočne opazovalne naprave in kamere za spremljanje prehodov državne meje bi lahko pripadniki SV ali Vojaške policije uporabljali v mešanih skupinah s pripadniki policije in carine. Prav tako bi lahko skupaj spremljali delovanje kriminalnih združb in nadzirali komunikacijske poti skozi Slovenijo. Pri tem bi se istočasno usposabljali za ravnanje s sredstvi, ki bi lahko bila v lasti ene od udeleženih skupin. Po potrebi bi se sredstva lahko izposojala za določen čas in različne naloge, ki so v pristojnosti nekega organa. SV bi lahko sredstva uporabljala za naloge v tujini, da bi zavarovala enote, pripadnike ali opremo, ki jo uporablja na določeni mirovni misiji ali katerem koli bojnem delovanju doma in v tujini.

Naslednja oblika možnega delovanja je uporaba službenih psov. Podobno kot opremo bi lahko pripadniki s službenimi psi sodelovali pri nadzoru prehoda državne meje, na letališčih in v pristaniščih. Enote, ki bi sode-lovale pri preiskovanju tihotapljenja mamil in eksplozivnih naprav, bi lahko uporabili predvsem pri prehodih vojaških konvojev skozi naše ozemlje ali na večjih prireditvah in v turistični sezoni, ko skozi naše ozemlje po balkanski poti prehajajo množice.Posebno pozornost bi namenili vojaškim vlakovnim sestavom, saj vemo, da italijanske enote in sredstva potujejo z vlakom na relaciji Peč–Priština–Skopje–Zagreb–Ljubljana–Sežana–Italija. Prav tako potujejo na relaciji Sežana–Ljubljana–Maribor–Murska Sobota–Madžarska na vojaške vaje na Madžarskem. Če te tranzitne poti primerjamo s potmi organiziranega kriminala, lahko vidimo izredno priložnost, da kriminalne združbe izkoristijo to možnost za prevoz orožja in mamil skozi ozemlje naše države.Prav tako ne smemo pozabiti na menjave naših kontingentov na Kosovu. Oprema in oborožitev se največkrat prevažata z lastnimi sredstvi. Pri tem se uporabljajo prevozna sredstva SV (vozila, letala, helikopterji) in civilnih prevoznih podjetij (letala, vlaki in trajekti). Največkrat gre za kombina-cijo vojaških in civilnih prevoznih zmogljivosti, saj je premik skozi Srbijo z vojaško opremo prepovedan.Moštvo se premika na relaciji Priština–Ljubljana, Djakovica–Ljubljana in Tirana–Ljubljana. Za prevoz opreme in oborožitve uporabljamo kombina-cijo železniških, cestnih in pomorskih prevoznih sredstev na relacijah Peč–Ohrid, Drač–Koper ali Peč–Skopje–Solun–Koper.Oprema, ki se pripravlja za prevoz po opravljeni nalogi na Kosovu, se pakira v prevozne zabojnike. Pri tem se stehta, naredi se seznam in pripadniki jo prevzamejo v matičnih enotah.

152


Primer nadzora meje skupaj s policijo in carino

Pri načrtovanju aktivnosti nadzora meje bi sodelovali vsi udeleženci posa-meznih ministrstev.Slovenska vojska bi sodelovala in prispevala svoje znanje s področja analize terena in načrtovanja možnih prehodov na določenem območju, ki je v akciji določeno kot ključni teren za izvedbo naloge. Poleg tega bi se odločili tudi za območje interesa in ga podrobno analizirali.Po analizi in pripravi naloge bi sestavili sile za izvedbo naloge in določili opremo. Pri tem bi lahko uporabili opremo SV: terenska vozila, helikopterje, nočne opazovalne naprave, orožje, radarje za spremljanje gibanja in drugo. Pomembno pri izvedbi bi bilo usposobiti druge udeležence za ravnanje z opremo, ki je policija ali carina nimata v svoji sestavi.Zelo pomembno je določiti poveljujočega oziroma v našem primeru skupino za poveljevanje, sestavljeno iz vseh treh segmentov. Naloga se opravi na naslednji način: pripadniki SV naredijo širšo blokado in zavarujejo mesto, določeno za nalogo. Helikopter nenehno kroži nad območjem interesa in spremlja možnost, da kriminalna združba uporabi poti, ki so zunaj načrtovanega območja. Ves čas moramo imeti vzposta-vljeno zvezo in izdelan rezervni načrt za premeščanje enote, ki bi zaustavila vozila in osebja ter jih pregledala. Policisti bi postavili zasedo in prek vezista SV bi vedno imeli zvezo z drugimi enotami. Mobilni rentgen in laborato-rij za iskanje nedovoljenega blaga bi bil postavljena v zaledju. Sestavljali bi ga pripadniki 18. bataljona za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo (BJRKBO) in carine. Zaseženo blago bi lahko pregledali in ana-lizirali na kraju nesreče. Prav tako bi preiskali vsa vozila in ljudi z mobilnim rentgenom. Če bi sumili, da je v nekem vozilu eksploziv, bi lahko vozila in opremo preiskali pripadniki z roboti.Osebe in vozila bi preiskovali pripadniki policije in carine. Pripadniki SV bi v tem času zavarovali okolico, preprečili pobege osumljencev in poskrbeli za varnost drugih udeležencev v prometu.Osumljence bi s policijskimi vozili in v spremstvu SV prepeljali na določene lokacije, kjer bi primer prevzeli preiskovalni sodnik in drugi organi, ki bi zaključili postopek.

Sklep

Hipoteza 1 je potrjena.Kriminalne združbe uporabljajo infrastrukturo za prehod skozi Slovenijo. Zaradi geostrateškega položaja in bližine vojnih spopadov na Balkanu potekata skozi Slovenijo trgovina z orožjem, mamili, ljudmi in prehod pripa-

153


dnikov različnih kriminalnih združb. Te poti potekajo v vseh smereh. Lahko vidimo, da se ujemajo s premiki vojaških enot, ki so v preteklosti prečkale naše ozemlje, in z načrti možnih sovražnikov iz obdobja hladne vojne.

Hipoteza 2 je potrjena. SV bi lahko sodelovala pri nadzoru prehajanja organiziranega kriminala skozi Slovenijo, saj ima ustrezen kader, znanje in opremo. V preteklosti so se podrobno načrtovale možne poti sovražnika čez naše ozemlje in obrambne aktivnosti so se načrtovale na podlagi teh ugotovitev.

Prav zaradi teh ugotovitev in trenutnega gospodarskega položaja bi morali razmisliti o možnostih skupnega delovanja vseh državnih ustanov. Pri tem bi lahko uporabljali skupno opremo, prevozne in logistične zmogljivosti, znanje in tudi pripadnike.Znanje in izkušnje bi pripadniki lahko uporabili tudi na mirovnih misijah, saj organizirani kriminal prav v kriznih razmerah išče dodatne možnosti za pri-dobitev novih poslov. Njihov cilj je vedno enak – čim več zaslužiti. Prav to briše meje med kriminalom in terorizmom.

LITERATURA IN VIRI

- Dobovšek, B. 1997. Organizirani kriminal. Ljubljana: Založba Unigraf.- Bratun, Z. 2005. Vojaška geografija I. Ljubljana: Knjižna zbirka Maklen.- Smith, J. D. 2005. Mafija: zgodovina kriminalnega podzemlja. Ljubljana:

Mladinska knjiga. - Furlan, B., idr. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino,

razvoj, izobraževanje in usposabljanje.- http://www.policija.si/ (12. 12. 2009).- http://www.mors.si/ (16. 12. 2009).- Ramuta, M. 2009. Trgovina z orožjem na Hrvaškem in v BiH med letoma

1991 in 1995. http://blog.dsos.org/2009/06/10/trgovina-z-orozjem-na-hrvaskem-in-v-bih-med-letoma-1991-in-1995 (1. 12. 2009).

- Koroš, S., 2008. Sporočilo medijem. Ljubljana.- Somrak civilizacije ali kaos globalizacije. http://ljudje.wordpress.

com/2006/12/04/somrak-civilizacije-ali-kaos-globalizacije/ (1. 12. 2009).- K. S. 2009. Po balkanskih poteh belega blaga. http://www.radiokoper.

si/svet/po-balkanskih-poteh-belega-blaga/100062 (28. 12. 2009).- http://www.policija.si/portal/statistika/meja/il-prehodi.php (3. 1. 2010).- http://www.direkt.si/novice/ kronika/03.02.2008 (3.1.2010)-- 2009. Rimska cesta. http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/

Avtocestne_zanimivosti/Rimska_cesta_92.aspx (19. 2. 2009).

154

155

Vojaškošolski zbornikMatjaž Žbogar, Peter Papler

Analiza učinkov napada upornikov na poveljstvo pakistanske vojske

POVZETEK

Jeseni 2009 se je delovanje upornikov (predvsem pakistanskih talibanov1) v Pakistanu razširilo v osrednji del in okrepilo predvsem v severozaho-dnem. Z akcijami in napadi na taktični ravni uporniki vplivajo na operativno in strateško raven. Napadi na taktični ravni po eni strani povzročajo veliko civilnih žrtev, po drugi pa so napadeni tudi pomembni cilji, kot je povelj-stvo pakistanske vojske. Kljub navidezni učinkovitosti se z operativnega in s strateškega vidika taktika upornikov kaže v povsem drugi perspektivi.

KLJUČNE BESEDE

Pakistan, Južni Vaziristan, uporniki, pakistanski talibani, ZDA, diverzija, terorizem.

1 UVOD

Uničiti uporniško delovanje v Pakistanu je uradni cilj ameriške in pakistan-ske politike. Pri svojem delovanju je pakistanska oblast veliko bolj zadržana od ameriške. Ta je leta 2009 v Pakistanu izvajala napade z brezpilotnimi letali in usmrtila nekatere ljudi, ki naj bi bili povezani z uporniškim gibanjem. Med drugim je bil v enem od takih napadov domnevno ubit tedanji vodja pakistanskih talibanov Beitulah Mehsud. Številne žrtve napadov so bili tudi civilisti. Pakistanski prebivalci so zato vse bolj nasprotovali tem napadom. Pakistanska uradna oblast je zelo odvisna od finančne in druge podpore Združenih držav Amerike in je torej pod velikim pritiskom. Ena od zahtev nove ameriške strategije je tudi vojaško posredovanje Pakistana zoper upornike v Južnem Vaziristanu. Pakistanska oblast in vojska pred tamkaj-šnjim posredovanjem nista bili najbolj odločeni in odločni. ZDA so začele krepiti svojo vojaško in civilno navzočnost v Pakistanu. V zadnjem času

1 Kratica TTP – Tahreek-e-Taliban Pakistan.

156


je bil končno »usklajen« tudi projekt graditve plinovoda TAPI2, ki naj bi se začela leta 2010. Plinovod poteka skozi afganistansko pokrajino Helmand v pakistanske pokrajine na severozahodu3. Znano je, da je bil projekt že pred posredovanjem ZDA v Afganistanu in pred 11. septembrom 2001 vzrok za spor med ZDA in talibani, ki so za odobritev gradnje skozi Afgani-stan zahtevali svoj delež.

Uporniki v Pakistanu (predvsem pakistanski talibani) uporabljajo podobno taktiko kot uporniki v Afganistanu. Z diverzantskimi4 in s terorističnimi5 akcijami na taktični ravni povzročajo precejšnje učinke tudi na operativni in strateški ravni v regiji.

Namen članka je preučiti delovanje upornikov v Pakistanu jeseni 2009 s primerom napada upornikov na poveljstvo pakistanske vojske v mestu Ravalpindi 10. oktobra 2009.

Cilj članka je oceniti učinkovitost taktike upornikov v Pakistanu z vidika uradne teorije razvoja dogodkov v regiji.

2 Plinovod, ki bo potekal skozi Turkmenistan, Afganistan, Pakistan in Indijo.3 Pokrajina Baločistan in blizu Južnega Vaziristana.4 Diverzija (kaznivo dejanje po 356. členu KZ), skrajšano po Kazenskem zakoniku RS: »Kdor, zato

da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poruši, zažge ali kako drugače uniči ali poškoduje kakšen gospodarski objekt, prometno sredstvo ali prometno napravo, napravo, namenjeno sistemu zvez, javno napravo za vodo ali prenos energije ali kakšen drug objekt, pomemben za varnost ljudi, preskrbo prebivalstva ali gospodarstvo, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.«

5 Terorizem (kaznivo dejanje po 108. členu KZ), skrajšano po Kazenskem zakoniku RS: »Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil prebival-stvo oziroma da bi prisilil Vlado Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organiza-cijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od naslednjih dejanj:

- napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine; - ugrabitev ali zajetje talcev;- precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali predstavništev tujih držav, prevoznega

sistema, infrastrukture, informacijskega sistema, pričvrščenih ploščadi v epikontinentalnem pasu, javnega kraja ali zasebne lastnine;

- ugrabitev letala, ladje ali javnega prevoznega sredstva;- proizvodnjo, posest, nakup, prevoz, dobavo ali uporabo orožja, razstreliva, jedrskega, biolo-

škega ali kemičnega orožja;- raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja;- ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem požarov, poplav ali

eksplozij;- motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje ljudi osnovnimi naravnimi

viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi.«

157


2 METODE IN TEHNIKE

Glavna metoda, ki jo bom uporabil, je analiza pisnih virov. Pomožna metoda je statistična metoda.

1. hipoteza: uporniki so neuspešno napadli poveljstvo pakistanske vojske z uporabo diverzantske taktike in s terorističnimi nameni.

2. hipoteza: napad na poveljstvo pakistanske vojske kaže na krepitev diver-zantskega in terorističnega delovanja uporniških skupin v Pakistanu.

3. hipoteza: uporniške skupine v Pakistanu s povečanim taktičnim delova-njem prispevajo k odločnejšemu delovanju pakistanskih oblasti na ope-rativni ravni.

3 REZULTATI

Analiza napada na poveljstvo pakistanske vojske (analiza prve hipoteze)

Po zbranih podatkih je bil napad izveden 10. oktobra 2009 ob 11.30. Šest do deset upornikov (podatki se razlikujejo glede na različne vire), preoble-čenih v uniforme pakistanske vojske, je v belem kombiju znamke Suzuki izvedlo prvi napad. Oboroženi so bili z avtomatskimi puškami in ročnimi bombami. Z vozilom so se približali kontrolni točki pri vhodu v vojaški kompleks. Poskušali so nasilno vstopiti, vendar so jih vojaki na straži ustavili. Med uporniki in stražarji se je razvil boj, ki je trajal približno 45 minut. V tem spopadu so bili ubiti štirje uporniki in šest vojakov. V zmedi vojaškega spopada so uporniki v parih nadaljevali svoj pohod proti stavbi poveljstva. Pri drugi kontrolni točki, okoli 250 metrov od stavbe povelj-stva, se je vnel drugi spopad, ko so upornike napadli že pripravljeni vojaki. Uporniki so na stražarje in njihove položaje vrgli vsaj pet ročnih bomb. V spopadu so bili ubiti največ štirje uporniki (viri navajajo različne številke).

Po podatkih in pričah je nekaj upornikov sledilo prvemu napadu, ki je bil izveden iz belega kombija. Teh upornikov naj bi bilo dodatno vsaj od pet do deset. Izkoristili naj bi zmedo prvega spopada in se pretihotapili v vojaški kompleks, kjer so okrepili delovanje prve skupine.

Medtem so pripadniki protibombnega oddelka pregledali bel kombi, ki so ga zapustili uporniki. Po pregledu so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer naj bi identificirali njegovega lastnika.

158


Vojska je zavarovala širše območje. Pomagala je tudi policija. Pri tem so zaprli vse prometnice ob vojaškem kompleksu in obkrožili ter zavarovali vojaško območje z vseh strani. Sodelovali so tudi pripadniki vojaške enote za posebne namene in vojaški helikopterji. Varnostni ukrepi v Ravalpindiju in tudi v Islamabadu so bili povečani. Policija je v bližini odkrila skrivali-šče upornikov, kjer so našli vojaške uniforme, detonatorje in zemljevide. V tej hiši naj bi prej prebivalo 17 osumljencev. Informacijo o skrivališču naj bi dobili od zajetih upornikov v napadu. Nadzor so poostrili okoli vseh pomembnih objektov vlade in pri tem vključili pripadnike vojaške in policij-ske posebne enote, vključno s protibombnimi oddelki in policijskimi psi za odkrivanje eksploziva. (The news 2009.)

Upornikom je po prvih spopadih uspelo priti v stavbo, kjer so zajeli 42 talcev. Med njimi so bili tudi visoki častniki pakistanske vojske. Po zajetju talcev so zahtevali izpustitev okoli sto upornikov, ki so zaprti v Pakistanu, sojenje bivšemu pakistanskemu predsedniku Pervezu Mušarafu in končanje oku-pacije ameriških sil v Pakistanu, vključno z zaprtjem vseh njihovih vojaških baz in letališč. (All voices 2009.)

Vojska je naslednji dan (11. oktobra 2009) zajela upornike in osvobodila talce. Napad je izvedla posebna vojaška enota. Ubiti so bili štirje uporniki in dva pripadnika enote za posebne namene. Najprej je bilo osvobojenih 30 talcev, trije so bili ubiti, nato so osvobodili še preostalih 12 talcev, ki jih je v eni od sob zadrževal vodja upornikov, ki je bil tudi sam opasan z eksplozivom. Pripadnikom enote za posebne namene je uspelo onesposo-biti upornika pred aktiviranjem eksploziva in ga zajeti.

V napadu upornikov so bili ubiti tudi visoki častniki pakistanske vojske, med drugimi brigadir in polkovnik.

V analizi napada je general major Abbas izjavil, da uporniki niso dosegli svojih ciljev in da je za to zaslužna vojska, ki je dobro izvedla akcijo osvo-boditve talcev in zajetja upornikov (All voices 2009). Po drugi strani so bili prisotni tudi komentarji, na primer izjava upokojenega brigadirja Husaina, da so uporniki ponižali vojsko (The news 2009).

Ali je pri napadu šlo za uporabo diverzantske taktike ali teroristično dejanje? Za opredelitev bom izhajal iz Kazenskega zakonika RS (gl. stran 2), kjer je opredeljeno, kako v Republiki Sloveniji določamo ta pojma, in tudi iz vojaških priročnikov, kjer je pojem diverzije nekoliko širše opredeljen. V vojaškem priročniku je diverzija »organizirana akcija, ki je usmerjena na požiganje in rušenje sovražnikovih vojaških in gospodarskih objektov in

159


naprav, prometnih sredstev ter vojske z namenom, da zmanjšujemo sovra-žnikovo gospodarsko moč, njegov vojni potencial in bojno pripravljenost« (Diverzija 1971, 4).Za objekte diverzije se najpogosteje izberejo vojaški objekti in naprave, tovarne, skladišča, električne centrale, razdelilne transformatorske postaje, mostovi, železniška križišča, vlaki, kamioni, specialni stroji itd. (Diverzija 1971, 6).

Na podlagi teh definicij lahko ugotovim, da je bil napad upornikov na povelj-stvo pakistanske vojske teroristično dejanje, ker ni bil glavni namen upor-nikov požiganje ali rušenje objekta, temveč so uporniki izvedli napad, da bi pakistansko vlado prisilili, da izpusti okoli sto upornikov, ki so zaprti v Paki-stanu, da sodi nekdanjemu pakistanskemu predsedniku Pervezu Mušarafu in da konča okupacijo ameriških sil v Pakistanu, vključno z zaprtjem vseh njihovih vojaških baz in letališč. Pri tem so zajeli tudi talce, kar ustreza defi-niciji terorističnega dejanja. Kljub vsemu pa je treba poudariti, da je bilo opredeljevanje uporniških napadov na uradne oblasti neke države v zgodo-vini vedno odvisno od različnih okoliščin. Tako je lahko upornik za nekoga borec za svobodo zatiranega naroda ali manjšine, za drugega pa terorist. Znano je, da so bili v drugi svetovni vojni partizani za naciste samo navadni banditi oziroma teroristi. Prav tako je znan primer osvobodilne vojska Kosova, ki se je iz teroristične organizacije spremenila v priznano forma-cijo. Nasproten primer je gibanje Hamas v Gazi, ki mu to še ni uspelo, kar pa ne pomeni, da mu nekoč ne bo. Definiranje terorizma je zato dinamična zadeva.

Dejstvo je, da so uporniki v napadu uporabili tudi diverzantsko taktiko. Ta pred akcijo zahteva zbiranje zanesljivih informacij in podatkov. Diverzantske akcije se izvajajo le na podlagi zanesljivih podatkov. Viri so predvsem:- osebno opazovanje pripadnikov diverzantskih skupin;- poročila obveščevalne službe, operativnih enot in organizacij;- podatki, ki jih daje izbrani diverzant posameznik;- podatki, pridobljeni od ujetih sovražnih vojakov. (Diverzija 1971, 40.)

Uporniki so napadli na podlagi dobrih obveščevalnih podatkov. Ker so bili nekateri uporniki tudi nekdanji pripadniki pakistanske vojske, so vsekakor imeli podatke »od znotraj«. V nadaljevanju (predvsem v analizi tretje hipoteze) bom predstavil tudi možna drugačna sklepanja, ki jih lahko posta-vimo po širšem pregledu dejstev in vojaško-političnega stanja v Pakistanu.Pri analizi odzivov pakistanske vojske na napad lahko izpostavim dokaj visoko stopnjo presenečenja. Napad upornikov je povzročil veliko zmede, kljub

160


vsemu pa jim je uspelo zavarovati območje, obkoliti objekt in izvesti akcijo reševanja talcev in zajetja upornikov. Za izvedbo so sicer potrebovali ves dan, kar je ob napadu na poveljstvo neke vojske vsekakor preveč. Razlogov za počasen odziv je lahko več, od slabih in neusklajenih standardnih ope-rativnih postopkov do neupoštevanja teh postopkov in odsotnosti dobrega vodenja in poveljevanja. Vsekakor pa je dejstvo, da zahtevam upornikov niso ugodili (ali so se z njimi resnično pogajali, iz dostopnih virov ni jasno), temveč so izvedli akcijo reševanja talcev in zajeli glavnega vodjo upornikov ter v akciji preprečili aktiviranje eksploziva.

Po analizi prve hipoteze lahko zaključim, da je bil napad na poveljstvo paki-stanske vojske z uporabo diverzantske taktike in s terorističnimi nameni neuspešen. Cilj in namen upornikov nista bila dosežena. Kljub temu je imel napad druge učinke, ki jih bom analiziral v nadaljevanju.

Analiza druge hipoteze

Pred napadom na poveljstvo vojske sta bila izvedena še dva odmevnejša napada, in sicer 5. oktobra, ko se je v stavbi Združenih narodov razstrelil samomorilski napadalec in ubil pet ljudi, ter 9. oktobra, ko je samomoril-ski napadalec na tržnici razstrelil avto, poln eksploziva, in ubil 49 ljudi. Z napadom na poveljstvo vojske so uporniki stopnjevali svoje aktivnosti.

V spodnjem grafu je prikazano število napadov pred napadom na poveljstvo in po njem. Število se je po 10. oktobru povečalo in vrhunec doseglo po 17. oktobru, ko je pakistanska vojska začela ofenzivo v Južnem Vaziristanu.

Graf 1: Razsevni grafikon za število napadov po 10. oktobru 2009

6

5

4

3

2

1

0

1-4

SEPT

NAPA

D10

-14

OKT

20-2

4 SE

PT

1-4

OKT

10-1

4 SE

PT

20-2

4 O

KT

1-4

NOV

10-1

4 NO

V

Obdobje

Šte

vilo

nap

adov

Vir: BBC in Long War Journal

161


V grafu 2 je vidno skupno število žrtev napadov upornikov v istem časovnem obdobju. Podobno kot v prejšnjem grafu je opazno povečanje števila žrtev po napadu na poveljstvo pakistanske vojske. Število žrtev je v začetku oktobra začelo naraščati in je vrhunec doseglo po začetku ofenzive paki-stanske vojske v Južnem Vaziristanu.

Graf 2: Razsevni grafikon za število žrtev

140

120

100

80

60

40

20

0

1-4

SEPT

NAPA

D10

-14

OKT

20-2

4 SE

PT

1-4

OKT

10-1

4 SE

PT

20-2

4 O

KT

1-4

NOV

10-1

4 NO

V

Obdobje

Šte

vilo

žrt

ev

5-9

SEPT

15-1

9 SE

PT

25-3

0 SE

PT

5-9

OKT

15-1

9 O

KT

25-3

0 O

KT

5-9

NOV

15-1

9 NO

V

Vir: BBC in Long War Journal

V spodnji razpredelnici je prikazana povezanost števila napadov in števila žrtev.

Število napadov Število žrtev

Število napadov 1

Število žrtev 0,5025405 1

Korelacijski koeficient med spremenljivkama je 0,5. To pomeni, da med njima ni povezave in da ne moremo sklepati, da večje število napadov pomeni tudi več žrtev.

Uporniki uporabljajo taktiko napadov, ki ne povzročajo vedno le čim večje število žrtev, temveč izbirajo cilje glede na vrednost.

Večkrat so z napadi opozorili na to, da so sposobni povzročiti veliko število žrtev z enim samim napadom. Taka primera sta napada na tržnici v Peša-varju. Tako je 9. oktobra samomorilski napadalec na tržnici razstrelil avto, poln eksploziva, in ubil 49 ljudi, še večji napad pa je sledil 28. oktobra, ko se je samomorilski napadalec razstrelil in povzročil smrt 119 ljudi in jih več sto ranil.

162


Po drugi strani pa z napadi na višje cilje, kot so napad na poveljstvo paki-stanske vojske, napadi na policijske sile, napadi na pripadnike Združenih narodov, sporočajo, da so sposobni tudi zapletenejših akcij.

Taktika, uporabljena v napadu na poveljstvo pakistanske vojske, in tudi pregled drugih napadov kažeta na dobre obveščevalne podatke upornikov. To dejstvo je tako pomembno, da bi lahko bilo tudi stvar druge analize. Zanimivo je predvsem dejstvo, da pakistanski talibani zanikajo vpletenost v pobijanje nedolžnih civilistov in za napade obtožujejo ISI6, ki je tesno povezan s Cio, ter podjetje Blackwater7, ki deluje kot podaljšana roka ameriške obveščevalne službe (Thaindian News 2009). S temi napadi naj bi si ZDA omogočile vse pogoje za dolgoročno prisotnost (tudi vojaško) v Pakistanu.

Sklep statistične analize napadov upornikov v Pakistanu od oktobra do decembra 2009 potrjuje hipotezo, da je napad na poveljstvo pakistanske vojske v Ravalpindiju dejansko pokazal na krepitev diverzantskega oziroma terorističnega delovanja upornikov. Po tem napadu je namreč število napadov doseglo vrhunec med 15. in 30. oktobrom.

Drugi sklep statistične analize je, da uporniki izvajajo taktiko napadov, kjer je večje število ciljev. Napadajo:- da povzročijo strah s pobijanjem velikega števila civilistov;- da pokažejo moč ob napadih na visoke vojaške cilje, kot so napad na

poveljstvo pakistanske vojske in napadi na generale in visoke častnike ter na politično oblast.

Napad na poveljstvo pakistanske vojske torej ne kaže le na krepitev upor-niškega gibanja, temveč tudi na sposobnost napadanja na visoke cilje na dvorišču pakistanske oblasti oziroma njihove vojske. To dejstvo bi bilo treba posebej analizirati.

Analiza tretje hipoteze

Da so uporniške skupine okrepile taktično delovanje v Pakistanu, sem že potrdil. Je to vplivalo k odločnejšemu delovanju pakistanskih oblasti na operativni ravni?

6 Pakistanska obveščevalna služba.7 Zasebno podjetje Blackwater – danes podjetje Xe.

163


Da bi ugotovil možne povezave, je treba ugotoviti, kakšno je bilo stanje pred 17. oktobrom, ko je pakistanska vojska začela ofenzivo v Južnem Vaziristanu.

Devetega oktobra, po prvih jesenskih napadih upornikov in dan pred napadom na poveljstvo pakistanske vojske, je pakistanski notranji minister Rehman Malik izjavil: »Nekaj je jasno, s temi najetimi morilci, imenova-nimi talibani, je treba obračunati bolj odločno.« In še: »Mislim, da nimamo nobene druge izbire, kot da izvedemo operacijo v Južnem Vaziristanu, ker vsi dogodki, vsi incidenti, vse poti vodijo v Južni Vaziristan, in mislim, da moramo nadaljevati.« (BBC 2009.)

Iz te izjave lahko jasno opazimo, da se je po prvih jesenskih napadih upor-nikov razpoloženje v pakistanski vladi zaostrilo.

Po poročanju London Timesa 12. oktobra 2009 so analitiki prej ocenje-vali, da v pakistanski vojski še vedno obstajajo častniki, ki nasprotujejo zahodnim pritiskom po operacijah zoper upornike na severozahodu Paki-stana. Napad na poveljstvo pakistanske vojske v Ravalpindiju 10. oktobra 2009 pa je vplival na nasprotno razpoloženje znotraj vojske. (London Times 2009.)

Po napadu na poveljstvo pakistanske vojske je vlada ZDA 15. oktobra 2009 odobrila 7,5 milijarde dolarjev pomoči Pakistanu za prihodnjih pet let (Delo 2009).

Tistega dne je pakistanski politik Kalid Aziz izjavil: »Povečevanje števila terorističnih napadov bo prispevalo k pritiskom na pakistansko oblast za uničenje upornikov. Nacionalna miselnost v podporo sveti vojni je zmešala pakistansko pamet. Vedno smo govorili, da ti ljudje poskušajo bojevati islamsko vojno, toda pojavlja se potreba po transformaciji nacionalne misel-nosti …« (New York Times 2009.)

17. oktobra 2009 je pakistanska vojska začela ofenzivo v Južnem Vaziri-stanu. Predstavnik vojske general major Atar Abas je tistega dne potrdil napad in pojasnil, da bo trajal približno dva meseca. Pojasnil je, da je »cilj pregnati upornike, ki so državo in prebivalstvo Pakistana vzeli za talce, iz območja Južnega Vaziristana«. (BBC 2009.)

Iz navedenih dogodkov in izjav ter analize pisnih virov lahko potrdim hipotezo, da so uporniške skupine v Pakistanu s povečanim taktičnim delo-

164


vanjem prispevale k odločnejšemu delovanju pakistanskih oblasti na ope-rativni ravni. Pred jesenskimi napadi upornikov je bilo namreč v pakistan-ski družbi in vojski precej razširjeno nasprotovanje aktivnejšim organizira-nim operacijam vojske proti upornikom na severozahodu države. Po prvih napadih v začetku oktobra je pakistanska oblast dobila dodaten razlog za izvedbo in utemeljitev ofenzive v Južnem Vaziristanu. Po sramotnem napadu na poveljstvo pakistanske vojske je tudi precej neodločenih častni-kov dobilo drugačen pogled. Po odobritvi velike finančne pomoči ZDA je bilo jasno, da je ofenziva neizogibna.

4 SKLEPI

Ko je bil usklajen dolgo pričakovani dogovor za graditev plinovoda TAPI, ki ga bo seveda treba tudi fizično dolgoročno zavarovati pred možnimi zunanjimi grožnjami (Kitajska, Iran), ZDA razporejajo svoje sile v regiji. Boj za daleč največje naftne rezerve na svetu8 med velikimi silami je že dolgo odprt. Leta 2009 se je »boj proti terorizmu« iz Afganistana izvozil še v Pakistan. K temu je prispevalo aktivnejše delovanje pakistanskih talibanov. Začelo se je v dolini Svat in se jeseni okrepilo tudi v osrednjem in severo-zahodnem Pakistanu. Po tej okrepitvi se je začela še ofenziva v Južnem Vaziristanu.

Taktika upornikov, katere osnovni cilj naj bi bil pregnati zahodni vpliv iz muslimanske družbe, je zato neučinkovita. Z diverzantskimi in s teroristič-nimi akcijami, ki ne sledijo strateškemu poslanstvu in nameri upora, prispe-vajo k odločnosti pakistanske vlade in vojske, da sledi zahodnim strateškim interesom.

V trenutni situaciji se zdi, da ima Pakistan na voljo dve možnosti.

Po eni stani lahko še naprej sledi ameriški uradni strategiji uničenja taliba-nov na njihovem ozemlju in s tem tvega dolgoročno izgubljanje samostojno-sti in neodvisnosti ter sprejema čedalje obsežnejšo in trajnejšo prisotnost ZDA na svojem ozemlju. Nekateri avtorji ocenjujejo, da bi po tem scenariju stanje lahko vodilo v državljansko vojno, ker velik del pakistanskega prebi-valstva naj bi ne odobraval popolne pokoritve ameriškim interesom. Hkrati bi to vodilo v dolgoročno vojaško prisotnost ZDA v Pakistanu. S tem bi ZDA tudi fizično zavarovale naftne interese in plinovod TAPI.

8 Kaspijski bazen, Iran in Savdska Arabija.

165


Po drugi strani se Pakistan z odmikom od ameriškega vpliva in s pomiri-tvijo z uporniki notranje poveže, vendar s tem tvega velik zunanji pritisk ZDA (ukinitev denarne podpore in druge oblike pritiska na državo), kar spet lahko povzroči destabilizacijo države.

Uporniki z diverzantskimi in s terorističnimi akcijami proti pakistanski vojski in oblasti možnost manevrskega prostora krčijo in prisiljujejo oblast k izbiri prve možnosti. To se je potrdilo tudi v napadu na povelj-stvo pakistanske vojske v Ravalpindiju, ko so uporniki s tem dali zadnji povod pakistanski vojski za začetek ofenzive v Južnem Vaziristanu. V tem kontekstu pakistanski talibani podpirajo ameriške težnje po dolgo-ročni prisotnosti v regiji. Pakistanski talibani trdijo, da so za vse skupaj odgovorne ameriške obveščevalne službe, kar se v tej perspektivi zdi utemeljeno.

Glede na tesno povezanost ameriške in trenutne pakistanske oblasti je možen scenarij predvidljiv. V prihodnosti bomo videli, ali so Pakistanci pripravljeno slediti. S takimi napadi upornikov se pripravljenost za sode-lovanje povečuje.

PRIPOROČILA

1. Varovanje vojaških objektov in okolišev je pri dobro načrtovanih diverzantskih ali terorističnih akcijah naloga, ki zahteva jasne stan-dardne operativne postopke in navodila, ki morajo določati tudi način sodelovanja različnih enot pri uničenju napadalcev (enota za hitro posredovanje, vojaška policija, enota za posebno delovanje) in jasno linijo vodenja in poveljevanja.

2. Pomemben je nadzor nad vojaškimi uniformami. Preprečiti je treba vsako zlorabo ravnanja z vojaško uniformo (primer prodajanja uniform SV na črnem trgu itd.).

3. Diverzantske in teroristične akcije morajo vedno podpirati opera-tivne in strateške cilje, poslanstvo in namero, ker lahko v nasprotnem bistveno oslabijo prizadevanja upora na najvišji ravni.

4. Majhne države (vojske) z omejenimi človeškimi in materialnimi zmo-žnostmi naj se zavedajo in skupaj z informacijskim delovanjem upo-števajo moč taktičnih diverzantskih in terorističnih akcij.

166


LITERATURA IN VIRI

Internetni viri:1. BBC. http://news.bbc.co.uk/ (1. 9. 2009–30. 11. 2009). 2. Long War Journal. http://www.longwarjournal.org/ (1. 9. 2009–30. 11.

2009).3. Delo. http://www.delo.si/ (16. 10. 2009).4. London Times. http://www.timesonline.co.uk/tol/news/ (12. 10. 2009).5. New York Times. http://www.nytimes.com/ (15. 10. 2009).6. Thaindian News. http:/www.thaindian.com/ (14. 11. 2009).7. All voices. http://www.allvoices.com/s/event-4356563/aHR0cDo-

vL3d3dy50aGVuZXdzLmNvbS5way90b3Bfc3RvcnlfZGV0YWlsLmFz-cD9JZD0yNDk4MQ== (13. 10. 2009).

8. The news. http://www.thenews.com.pk/top_story_detail.asp?Id=24948 (11. 10. 2009).

9. All voices. http://www.allvoices.com/s/event-4356563/aHR0c-DovL3d3dy50aGVmcm9udGllcnBvc3QuY29tL05ld3MuYXNwe-D9uY2F0PXRzJmFtcDtuaWQ9MjY5NCZhbXA7YWQ9MTMtMTAtMjA-wOQ== (13. 10. 2009).

Knjižni viri: 10. Diverzije. 1971. Ljubljana: Založba Partizanska knjiga. 11. Uputstvo o diverzantskim dejstvima. 1970. Državni sekretariat za

narodnu odbranu.12. Kazenski zakonik Republike Slovenije.

167

Vojaškošolski zbornikUroš Brenčič

Operacije, ki temeljijo na učinkih – analiza eksperimenta v živo na Kosovu

POVZETEK

V današnjem času se spoprijemamo z izzivom, kako se učinkovito upreti najrazličnejšim terorističnim skupinam, ki ogrožajo varnost. Terorizem v sodobnem svetu predstavlja eno večjih groženj nacionalni in mednarodni varnosti. Vzrok za to je predvsem v značilnih neposrednih posledicah, kot so človeške žrtve, trpljenje in strah, spodkopavanje načel pravne države. Obvladovanje terorističnih skupin in držav, ki take skupine podpirajo, zahteva učinkovit način načrtovanja operacij. Strokovna literatura opisuje posebno reševanje varnostnih vprašanj, ki temeljijo na dejstvu, da je treba za učinkovito zavarovanje nacionalne varnosti združiti vse elemente nacio-nalne moči. V strokovni vojaški literaturi je tak pristop teoretična podlaga za načrtovanje operacij, ki temeljijo na učinkih (Effects-Based Operations – EBO1).

KLJUČNE BESEDE

Mirovna operacija, Nato, operacije, ki temeljijo na učinkih – OTU, Kfor2.

Uvod

Grožnje varnosti v čedalje bolj globaliziranem svetu niso več samo vojaške narave, temveč se jim pridružujejo grožnje in nevarnosti kriminalne, zdrav-stvene, socialne, politične, okoljske, gospodarske in informacijske narave. Pri teh dejavnostih se srečujemo s kršenjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin, z epidemijo velikih razsežnosti, s trgovino z mamili, z migra-cijo številnih množic in mednarodnim terorizmom. Zapletenost ogroženosti zahteva sodelovanje med resorji na nacionalni ravni in visoko stopnjo sode-lovanja v mednarodni skupnosti. Vojne so manj pogost pojav kot nekoč, poleg tega so čedalje bolj interne narave. Novodobne grožnje in njihovi nosilci pridobivajo čedalje bolj transnacionalni značaj. Danes se nobena

1 »Na učinku utemeljene operacije« (Grošelj 2006, 26).2 Kosovo Force.

168

Operacije, ki temeljijo na učinkih – analiza eksperimenta v živo ...

država več ne more upreti takim grožnjam, zato rešitev ni v zaprtju meja, temveč v oblikah mednarodnega povezovanja in sodelovanja pri odkrivanju nevarnosti, načrtovanju zagotavljanja varnosti in pri odpravljanju posledic teh groženj (Prezelj 2004). Uspešen odgovor na zapletenost varnostnih razmer bo v prihodnosti temeljil na sistemskem pristopu, ki bo upošteval, da se strateški varnostni cilji ne dajo doseči le z vojaško silo. To je holistični pristop3, celosten vpogled v delovanje nasprotnika po eni strani in uporaba vseh razpoložljivih zmogljivosti, to je vojaške in politične moči, znanja in inovativnosti, po drugi, kar bo omogočilo uspešnost prihodnjih operacij, ki bodo namenjene preprečevanju ali reševanju sporov. Tak pristop sicer ni nova zamisel, dobiva pa v zapletenih varnostnih razmerah nove razsežno-sti (Pešec 2007). Predstavlja teoretični model za zavarovanje nacionalne varnosti, pri čemer je treba uskladiti vse instrumente nacionalne moči4. Posamezne države so si vedno prizadevale, da bi te elemente uporabile za doseganje svojih varnostnih ciljev.

Opredelitev predmeta preučevanja

Predmet preučevanja je celoviti pristop, na podlagi katerega se bodo načr-tovale in izvajale operacije za ohranjanje nacionalne in svetovne varnosti v prihodnosti. Uresničevanje idej številnih avtorjev, ki so vojaški znanosti pri-spevali teoretična izhodišča za učinkovito vojskovanje, je osnova pristopa k takim operacijam (Choy 2002). Ena pomembnejših sprememb, ki zazna-muje postmoderno vojsko v sodobni družbi, je prepletanje civilnega in voja-škega področja, ki se kaže tudi v potrebi po tesnejšem sodelovanju med vojsko ter vladnimi in nevladnimi organizacijami v operacijah (Pešec 2007). To pa je ključni dejavnik za razvoj pristopa do načrtovanja in izvajanja operacij, ki temeljijo na učinkih. Pogoj za izvajanje operacij, ki temeljijo na učinkih, je prepletenost v okolju, v katerem so učinki delovanja pomemb-nejši od sredstev, s katerimi se operacije izvajajo (Smith 2003). Pristop k operacijam, ki temeljijo na učinkih, predvideva učinkovito usklajevanje vojaških naporov z vrsto drugih elementov moči. Učinkom delovanja se posveča več pozornosti kot aktivnostim, zato so te operacije izrazito ciljno naravnane.

3 Beseda holizem izhaja iz grške besede holos, ki pomeni cel. 4 Instrumenti nacionalne moči (DIME instruments) so diplomatski, informacijski, vojaški in eko-

nomski (Anderson 2007).

169


Cilj preučevanja

V članku bom z analizo pisnih virov predstavil celoviti pristop do načrtova-nja in izvajanja operacij. Širša povezava sprememb v varnostnem okolju po hladni vojni določa spremenjene vloge in poslanstva vojaške organizacije. V zaključku bom poskušal prikazati tudi praktični sistemski pristop (ekspe-riment) na območju operacije.

Hipoteza

Natova operacija priznavanja neodvisnosti Kosova je bila načrtovana in izvedena z uporabo metod in tehnik operacij, ki temeljijo na učinkih. Znotraj doktrine oziroma pristopa, ki temelji na učinkih, je poleg vojaških instru-mentov moči treba vključiti tudi druge.

Metodološki pristop

V procesu preverjanja hipoteze in doseganja postavljenega cilja preuče-vanja je bila uporabljena metoda analize pisnih virov in medijev. V nalogi sem za dokazovanje hipoteze uporabil objavljeno literaturo o operacijah, ki temeljijo na učinkih, in raziskave, ki so bile izvedene v podporo razvoju koncepta operacij, temelječih na učinku (Smith 2003).Način razmišljanja, ki temelji na učinkih, izhaja iz predpostavke, da na vseh ravneh vojskovanja in za vse elemente nacionalne moči ocenjujemo stanje in prilagajamo odločitve in da to delamo v vsakem nesoglasju, za vsako situ-acijo (Mattis 2006). Nedvoumno in razumljivo je treba povezati vse aktivno-sti z želenimi operativnimi in strateškimi rezultati. Upoštevati je treba, da ima vsak oboroženi spopad tudi človeško razsežnost. Sovražnik bo poskušal vse, da se izogne porazu, da prilagodi svoje delovanje in preusmeri konflikt na območja, kjer ima prednost. Da se izognemo temu, je treba sproti oce-njevati učinkovitost (Pešec 2007). Razmišljanje, ki to upošteva, omogoča, da se združene sile usmerijo na učinkovitejšo uporabo svojih zmogljivosti. Pomembnost sodelovanja med različnimi instrumenti moči se je pokazala v posredovanju Nata na Kosovu v letu 1999 (Dorman 2008).

V sektorju J-5 poveljstva za operacije HQ Kfor so znotraj operacije, ki temelji na učinkih, v letu 2007 na terenu izvedli eksperiment v živo5. Nosilec

5 Live Field Experiment.

170


je bil oddelek za razvoj znanja (KD)6, ki je bil po formaciji umeščen v povelj-stvo Kforja. Leta 2007 so izvedli sistemski pristop modeliranja sistemov.

Slika 1: Štiri glavne aktivnosti znotraj MNE 4 EBAO CONOPS7

Knowledge Development

Effects-Based Planning

Effects-Based Execution

Effects-Based Assessment

The four main activitieswithin the

MNE 4EBAO CONOPS

Vir: Live Field Experiment, CD & E Conference, Istanbul 2007

Oddelek za razvoj znanja podpira izčrpno in nenehno poznavanje območja operacije. Sistemski pristop omogoča učinkovito analizo kompleksnega okolja. Njihovi produkti ponujajo dodano vrednost poveljstvu operacije na operativni ravni. Današnje zapleteno strateško okolje zahteva jasen pristop k varnosti, ki vsebuje politične, gospodarske in vojaške elemente. KD ima vizijo doseči hitrejšo in boljšo izpolnitev naloge ter obsežen pristop. Na konceptualni ravni temelji njegova ideja na sistemski analizi in razmišlja-nju8. Sistemska analiza mora težiti k zmanjšanju zapletenosti in posledično ustvarjati zapleteno vodljivost. KD ponuja celovito, sistemsko in dinamično razumevanje območja.

6 Knowledge Development – KD. 7 Multinational Experiment 4 Effect Based Approach to Operations Concept of Operations.8 Systemic Analysis (Systems Thinking).

171


Slika 2: Pristop »od zgoraj navzdol«

KOSOVO

REAL WORLD

Interaction analysis

RELEVANTEXTRACTS

MODELS

Synthesis

UP

DOWN

KOSOVO


Slika prikazuje modeliranje, analiziranje in sintezo podatkov. V resnič-nem okolju z interesnega območja izluščimo relevantni izvleček. Izvlečke podatkov ustrezno modeliramo in izvedemo vzajemno analizo ter na koncu sintezo podatkov. Na sliki 3 lahko vidimo, da na varnost vplivajo politika, vojska, gospodarstvo, družba, infrastruktura in informacije.

Slika 3: Celosten sistem komponent

• Politics

• Military

• Economy

• Social

• Infrastructure

• Information

Information

Social

InfrastructureEconomic

PoliticalMilitary


Kfor prispeva k ohranitvi varnosti na območju odgovornosti in skladno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov9 lahko izvaja varno vrnitev

9 UNSCR – United Nations Security Council Resolution.

172


izseljenih oseb in izgnancev10. Naloga operativnega poveljstva nemških odzivnih sil11 je zavarovati poveljstvo, vzpostaviti nadzor in usklajevanje ter voditi eksperiment v živo12.

Slika 4: Sistemski pristop »od zgoraj navzdol«

KosovoKOSOVO

REAL WORLD

Interaction analysis

RELEVANTEXTRACTS

MODELS

Synthesys

UP

DOWN

KOSOVO


Slika 5: Sistemski pristop – glavni vpleteni

Clans

NGO

PISG

...KFOR

UNMIK

IDP/DPRE

Diaspora

Serbia

Albania

USA

OC

KosovoGLAVNI AKTERJI- Začasne ustanove- Organizirani kriminal


10 DPRE – Displaced Persons and Refugees.11 RFOC – Response Forces Operations Command.12 LFE – Live Field Experiment.

173


Slika 6: Sistemski pristop – interes

Clans

NGO

PISG

...KFOR

UNMIK

IDP/DPRE

Diaspora

Serbia

Albania

USA

OC

KosovoPovezanost in vpliv


Slika 7: Sistemski pristop – povezanost in vpliv

Clans

NGO

PISG

...KFOR

UNMIK

IDP/DPRE

Diaspora

Serbia

Albania

USA

OC

KosovoInteres


174


Slika 8: Socialna mreža – Klani in nezakonite dejavnosti


Graf 1: Število dejavnosti v klanih

Klan

8

7

6

5

4

3

2

1

0

Šte

vilo

dej

avno

sti

A B C D E F G H I J K L M N O P R S T U V

Vir: Lastna izdelava na višjem štabnem šolanju

Iz grafa je vidno, da se klan A ukvarja z dvema dejavnostma, največ dejav-nosti ima klan F, sledita mu klana H in C. Preostali se ukvarjajo z dvema dejavnostma razen klanov M in O, ki se ukvarjata z eno.

175


Graf 2: Prikaz dejavnosti klanov

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

8

7

6

5

4

3

2

1

0

Dejavnost

Šte

vilo

kla

nov

7

6

3

1

7

2

1

3

5

0


Iz diagrama je vidno, da se dejavnosti 1 in 5 pojavljata v sedmih klanih, dejavnost 2 v šestih klanih, sledijo jim dejavnost 9, ki se pojavlja v petih klanih, ter dejavnosti 3 in 8, ki se pojavljata v treh klanih. Najpogostejši dejavnosti, s katerima se ukvarjajo klani, sta dejavnosti 1 (izsiljevanje) in 5 (trgovina z mamili). Zanimivo je, da se klan AAA ne ukvarja z nobeno od navedenih dejavnosti. Sklepam lahko, da je ta naročnik ali okrilje, medtem ko je klan D vodja in organizator večine dejavnosti.

Tabela 1: Šifra dejavnostiŠifra dejavnosti Dejavnost

1 Izsiljevanje2 Nasilništvo3 Tihotapljenje orožja4 Oboroženi napadi5 Trgovina z mamili6 Trgovanje z belim blagom7 Tihotapljenje cigaret8 Tihotapljenje surove nafte9 Tihotapljenje goriva

10 Kraja vozil

176


Graf 3: Različne vrste tihotapljenja

Šte

vilo

kla

nov

Tiho

tapl

jenj

e or

ožja

Različne vrste tihotapljenja

876543210

Trgo

vina

z m

amili

Trgo

vina

z b

elim

bl

agom

Tiho

tapl

jenj

e ci

gare

t

Tiho

tapl

jenj

esu

rove

naf

te

Tiho

tapl

jenj

ego

riva

Različni tipi tihotapljenja in število klanov, ki se s tem ukvarjajo


Graf prikazuje, da se klani najbolj ukvarjajo s tihotapljenjem in trgovino z mamili. Sledijo tihotapljenje goriva, surove nafte, orožja, trgovanje z belim blagom in tihotapljenje cigaret.

Graf 4: Število povezav med klani

Klan

10

8

6

4

2

0

Šte

vilo

po

veza

v

A B C D E F G H I J K L M N O P R S T U V

2 2

8

43 3 3

1 0

3 3

1 1 1 1 1 1 1 1 1

Število povezav med klani


Iz grafa je vidno, da je klan A povezan z dvema drugima, da je klan D povezan kar z osmimi drugimi klani, kar kaže, da ima zelo velik vpliv. Pet klanov je povezanih s po tremi, eden pa z nikomer in je v svoji dejavnosti neodvisen.

177


Ocena eksperimenta v živo vsebuje analize islamskih skupin, vojaških skupin, doline Preševo, posamezne sistemske analize, podporne analize, povezane z merjenjem učinkov13, sintezo pridobljenih informacij, analize v podporo prihodnosti Kosova, možne dejavnosti CIMIC14, ocenitev scenarija osamosvojitve, pripravo volitev, pregled političnih strank in oceno posebnih islamskih skupin.

Analiza

Ključni pojem celotne teorije operacij, temelječih na učinku, v vojaškem smislu je mreža. Smisel mreže predstavlja novi informacijski prostor, v katerem se izvajajo osnovne vojaške in obveščevalne operacije ter medijska, diplomatska, gospodarska in tehnična podpora. Transformacija v smislu operacij, temelječih na učinkih, je v ustvarjanju močne, vsestranske mreže, ki na konceptualni ravni zamenjuje prejšnje modele in koncepte vojaške stra-tegije ter jih integrira v enoviti sistem. Vojna postaja mrežni pojav, vojaške operacije pa podzvrst mrežnega procesa. Redna vojska, obveščevalne službe, diplomacija, tehnični razvoj in odkritja, gospodarski procesi se integrirajo v enotno mrežo, v kateri se izmenjujejo informacije. Ustvarjanje take mreže pa predstavlja temelj transformacije oboroženih sil. Operacija, temelječa na učinku, pomeni vzpostavljanje popolne in absolutne kontrole vseh udeležencev – trenutnih in verjetnih bojnih delovanj ter popolno mani-puliranje z njimi pred in med vojno ter po njej. V tem je bistvo mreže – da ni začetka in konca, temveč se nenehno izvaja s ciljem, da se tistim, ki mrežo vodijo, omogoči upravljanje. To uvajanje mreže pomeni spreminjanje »udele-žencev« v strogo upravljane programirane mehanizme. Mrežna vojna zadnjih nekaj let poteka v Iraku in Afganistanu (ter Siriji in Iranu) v t. i. trdi obliki in v mehki v Gruziji, Ukrajini15 in Moldaviji. Mreža na Kosovu je narejena po vseh pravilih vodenja mrežnih operacij. Namen je bil omogočiti nadzor nad para-vojaškimi formacijami, formalnimi in neformalnimi poveljniki, mafijskimi združ-bami, klani, tolpami, diplomacijo, oboroženimi silami, političnim in verskim vodstvom; medijem in drugim socialnim skupinami omogočiti nadzor informa-cij med njimi in s tem ustvarjati pogoje za izvedbo načrtovane samostojnosti Kosova. Z nadzorom informacij je bilo omogočeno posredno in neposredno manipuliranje udeležencev brez vidnih sledi. Osvoboditev Kosova je bila načrtovana že veliko prej in tudi nikoli ni bila vprašljiva, ker so si medsebojno nasprotovale popolnoma nesimetrične sile – industrijska tehnologija proti informacijski (postindustrijski). Ne samo na Kosovu, tudi drugod po svetu

13 MOE – Measurement of Effectiveness.14 CIMIC – Civil Military Cooperation.15 Oranžna revolucija je značilen energičen primer, kako brez klasične uporabe sile Ukrajino

odtrgati iz objema Rusije.

178


voditelji mreže že pritiskajo in ustvarjajo socialne, informacijske in kognitivne procese, kjer bo vsak dobil svojo vlogo, ki jo bo moral igrati – tako nas-protniki kot »prijatelji«, koalicija, opozicija, varnostne in obveščevalne službe in državljani, katerih pasivnost se izkorišča v mrežah, prav tako kot se nizki tokovi uporabljajo za računalniške tehnologije in v mikroprocesorjih.Na predstavljenem modelu lahko ponazorimo naslednje ugotovitve. Ramuš Haradinaj16 je bil v preteklosti poveljnik osvobodilne vojske Kosova (OVK) in poznejši predsednik vlade. Obtožnica mu je leta 2005 očitala, da je kot poveljnik v OVK zagrešil zločine proti človeštvu in kršil zakone ali vojne običaje med marcem in septembrom 1998. V Haagu je bil 3. aprila 2008 zaradi pomanjkanja prepričljivih dokazov oproščen vseh obtožb. Pred odhodom februarja 2007 je močno lobiral pri predsedniku Kosova Fatmirju Sejdiuju, premierju Agimu Cekuju in vodji misije Združenih narodov na Kosovu Joachimu Rückerju ter obiskal številne diplomatske pisarne. Na tiskovni konferenci je pozval prebivalce, naj ostanejo mirni, in je bil trdno prepričan, da bo v celoti oproščen. Ameriški senator Joe Biden ga je javno pohvalil in poudaril, da je zelo pomembno že dejstvo, da se je predal sam v nasprotju s Karadžićem, z Mladićem in Gotovino. Pohvalili so ga tudi britan-ski zunanji minister Robin Cook, mednarodna krizna skupina ICG in drugi vplivni predstavniki. Vodja začasne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Sören Jessen Petersen je Haradinaja opisal kot »prijatelja« in dinamičnega človeka z močno zavezanostjo in vizijo. Kljub nasprotovanju Carle Del Ponte17, ki je javno povedala, da je vojni zločinec, ni bil obsojen. Na sodišču ga je zastopala elitna skupina britanskih odvetnikov18, v kateri je sodeloval tudi odvetnik, ki je partner podjetja, v katerem je zaposlena žena nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira. Razsodbo je napo-vedovala tudi naklonjenost sodnega sveta, ki je pogosto sprejemal napore obrambe za diskvalifikacijo tistih prič, ki so si upale priti na sojenje. Ponte-jeva je tarnala, da je bilo zelo težko najti priče, ki so bile pripravljene pričati na sodišču. Sodišču na Kosovu ni nihče pomagal, niti uprava ZN niti Nato.

16 Haradinaj izhaja iz družine, katere številni člani so bili razseljeni po Zahodni Evropi in so bili vključeni v številne organizacije, kot je Narodno gibanje za Kosovo (LjPK), in v organizirani kriminal. Tako je njegov sorodnik Nazim Haradinaj veljal za glavnega razpečevalca mamil na Švedskem. Tudi sam Ramuš je večji del svoje mladosti preživel v tujini, zlasti v Švici, kjer ima sedež tudi LjPK, po nekaterih govoricah pa naj bi bil tam celo varnostnik pred neko diskoteko. Na Kosovo se je na skrivaj vrnil, ko so se začeli prvi spopadi med OVK in srbsko policijo. Visoki položaj v OVK so mu omogočile sorodstvene vezi, saj sta bila njegov brat Daut in stric Redžepi Selimi med ustanovitelji OVK. Že 24. marca 1998 je vodil napad na policijsko postajo v bližini vasi Glodjani, kjer je bil rojen.

17 Nekdanja glavna haaška tožilka Carle Del Ponte in njena nekdanja pomočnica Florence Hartmann sta dejali, da so nekateri ameriški diplomati pogosto nanju izvajali pritisk, naj ne objavita obtožnice za Haradinajem.

18 Ekipo je vodil Ben Emmerson, vodilni mednarodni odvetnik za človekove pravice. Emmerson je bil svetovalec pri Rodneyju Dixonu in v zbornici Matrix v Londonu. Pravnik v ekipi je bil irski politični svetovalec in finančnik Michael O'Reilly.

179


Britanski BBC je poročal, da je imel Haradinaj veliko podporo med srbskim prebivalstvom na severu Kosovske Mitrovice in da je le on nekaj dobrega naredil za Srbe na Kosovu. Z očitno mednarodno podporo se je njegov poli-tični pomen še povečal, medtem ko je Pontejeva ogorčeno spraševala, zakaj na Kosovu brez Haradinaja ne more biti miru. Skratka zaradi pomanjkanja in ustrahovanja prič je bil oproščen19. Nekatere priče so umrle (po srbskih virih nekaj deset) v sumljivih okoliščinah, prometnih nesrečah … Tožilstvo je zanj zahtevalo najmanj 25 let kazni, a je tričlanski sodniški svet odločil, da so bili dokazi proti Haradinaju nejasni, nedorečeni oziroma jih sploh ni bilo. Zato je bil skupaj z drugoobtoženim Idrizom Baljajem z vzdevkom Toger izpuščen na prostost. Še nobena sodna odločitev ni povzročila toliko ogorčenja med Srbi kot oprostilna sodba proti Ramušu Haradinaju.

Po Smithu se je mrežna vojna na operativni ravni razvijala na treh področjih, in sicer na fizičnem, informacijskem in kognitivnem.

Na fizičnem so nekateri voditelji mreže aktivno dajali podporo v smislu zelo močne obrambe, svetovalcev, pravnikov, tiskovnih predstavnikov itd. Prav tako so pritiskali in vsiljevali idejo glavni haaški tožilki Carli Del Ponte. Danes je Ramuš Haradinaj vodja Zveze za prihodnost Kosova20. Poročen je z ugledno novinarko najbolj vplivne in spoštovane TV RTK.

Na informacijskem področju se je kazal močan pritisk CNN, BBC, novinar-skih središč, izjav pomembnih veljakov na srečanjih, z lobiranjem in navseza-dnje s prikazovanjem miru na Kosovu. Prav tako so v javnost pošiljali informa-cije, da naj bi Srbi na Kosovu podpirali Haradinaja. Nad končnim rezultatom pa so bili ogorčeni tudi v Haagu. Dvom so izrazile tudi številne neodvisne televizijske hiše.

Na kognitivnem področju je bil učinek čedalje večji. V glavah navadnega preprostega človeka in širše svetovne javnosti se je slika domnevnega vojnega zločinca in prestopnika sčasoma spreminjala v novo sliko mirovnika, politika in urejenega družinskega človeka brez »črne« preteklosti. Skratka »primer Haradinaj« je bil le eden od številnih učinkov operacije »samostojno-sti Kosova«.

19 Odločitev sodišča naj bi bila sprejeta že pred sojenjem, pri tem pa naj bi pomagali podkupljeni posamezniki haaškega sodišča, birokrati misije ZN na Kosovu, pripadniki zahodnih, predvsem ameriških tajnih služb, in tudi zaradi predstavnikov srbskih oblasti.

20 The Alliance for the Future of Kosovo (alb. Aleanca për Ardhmërina e Kosovës, AAK).

180


Sklep

Glavni cilj strokovnega članka je bil predstaviti sistemski pristop za reše-vanje zapletenih procesov na območju operacije. Hipoteza, da je bila Natova operacija priznavanja neodvisnosti Kosova načrtovana in izvedena z uporabo metod in tehnik operacij, temelječih na učinku, se je s predsta-vljeno problematiko popolnoma potrdila. Znotraj doktrine oziroma pristopa, ki temelji na učinkih, je treba poleg instrumentov vojaške moči uveljavljati tudi druge. Slaba stran gospodarskega, komunikacijskega in tehnološkega razvoja je v tem, da vsaka nova razvojna stopnja ne prinaša zgolj dobrih sprememb, temveč tudi nove grožnje varnosti sodobne družbe. Celostno integrirana uporaba vojaških in nevojaških instrumentov moči je odgovor na spreme-njene vire in oblike groženj svetovni varnosti v 21. stoletju. Nove grožnje se bodo reševale z operacijami, ki so drugačne od vojne, ki se ne nehajo po končanih spopadih, temveč vsebujejo tudi dejavnosti za stabilizacijo razmer. Nadaljnji razvoj bo temeljil na iskanju učinkovitih modelov za načr-tovanje in na preizkušanju delovanja v različnih razmerah. Eden od ključev do varnosti so operacije, ki temeljijo na učinkih.Iz eksperimenta je razbrati, da je klan AAA okrilje oziroma naročnik storitev, ker se neposredno ne ukvarja z nobeno od navedenih deset dejavnosti. Ima povezavo s klanom D, ki ima največ povezav z drugimi klani (slika 8). Zdi se, da tudi na učinkih temelječi pristop k operacijam različnim ljudem pomeni različne stvari. Nekateri temu pravijo usklajeno načrtovanje in ukre-panje ali celostni pristop. Tu ni le operacija, temelječa na učinku, pač pa je v svetu, ki razmišlja na podlagi učinkov, še veliko drugih stvari, ki jih je težko opredeliti. Gre za proces, ki temelji na učinkih, in to je pravzaprav bistvo ideje – namreč opustiti pristop, ko poveljniku rečemo »To je taktično točno tisto, kar želimo, da dosežeš« in mu nato še povemo, kako naj to naredi; namesto tega mu želimo povedati le, za kakšen učinek si prizade-vamo na bojišču, in mu prepustiti, da se odloči, kako ga bo dosegel. To je taktična raven na učinkih temelječega razmišljanja. Ko gremo na višje ravni celostne strategije, postanejo stvari bolj zapletene, vendar pa je koncept še vedno enak. Doseči želimo določen učinek v neki državi, regiji ali na nekem območju in sčasoma smo se naučili, da zgolj z vojsko to ni mogoče. Potrebni so še drugi elementi nacionalne moči, zato je treba razmišljati na tak način. Nismo vedno razmišljali tako, zlasti ne v vojski, vendar menim, da tudi drugi niso vedno razmišljali na tak način (Smith21 2006).

21 General Lance L. Smith, vrhovni poveljnik zavezniških sil za preoblikovanje.

181


V Sloveniji smo novo vojaško doktrino sprejeli leta 200622. Dokument opredeljuje, da vojaška doktrina uveljavlja strateški koncept zavezništva ter načela organiziranja in delovanja vojaških sil, ki izhajajo iz zavezniške doktrine združenih sil23, in upošteva dejstvo, da je Republika Slovenija postala članica zveze Nato in Evropske unije, kar pomeni upoštevanje novih rešitev v organiziranosti in delovanju Slovenske vojske (Vojaška doktrina 2006). Iz dokumenta lahko ugotovimo, da globalne grožnje varnosti posta-jajo tudi nacionalne grožnje in da obramba pred grožnjo varnosti, ki deluje transnacionalno, zahteva visoko stopnjo mednarodnega sodelovanja in usklajenega odzivanja na različne krizne pojave (prav tam). Doktrina že vsebuje spoznanje, da se lahko zapletena varnostna vprašanja rešujejo le z mednarodnim in medresorskim sodelovanjem (Grizold 2005). To spozna-nje pa je podlaga za uveljavljanje pristopa do načrtovanja operacij, ki teme-ljijo na učinkih.

Slovenska vojska mora za odvračanje groženj izvajati tako vojaške kot nevojaške dejavnosti (obveščevalne, diplomatske, ekonomske in druge) ter vzpostaviti ustrezne ustanove in mehanizme za usklajevanje različnih varnostnih aktivnosti. Pri reševanju nesoglasij mora sodelovati s civilnimi silami, zato da bi dosegla načrtovane operativne in strateške cilje. Nove grožnje zahtevajo tudi nov način načrtovanja vojaških operacij, prilagodljive pristope in uporabo sodobnega orožja.

22 Vojaško doktrino je sprejela Vlada Republike Slovenije na 76. seji, 1. junija 2006.23 Allied Joint Operations Doctrine AJP-1.

182


LITERATURA IN VIRI

- Anderson, D. The economic instrument of national power and military operations: a focus on IRAQ. /articles/mi_m0PBZ/is_5_87/ai_n27411370 (26. 3. 2010).

- Choy, D. 2002. Effects-Based Operations: Obstacles And Opportuni-ties.

- Dorman, A. M. 2008. Transforming to effects-based operations lessons from the united kingdom experience.

- Grizold, A. 2005. Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju; k razvoju obrambno-zaščitnega sistema; izzivi in spodbude. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

- Grošelj, K. 2006. O prihodnji strukturi kanadske in britanske kopenske vojske. Revija Slovenska vojska.

- Live Field Experiment Knowledge Development (KD) HQ KFOR (30. 5. 2007–27. 8. 2007). Power Point. Istanbul, 2007.

- Mattis, J. N. 2006. USJFCOM Commander’s Guidance for Effects-based Operations.

- Pešec, M. 2007. Koncept na učinku temelječih operacij (Primer ZDA in zveze NATO), magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

- Prezelj, I. Sodobno ogrožanje nacionalne in mednarodne varnosti ter primerni varnostni ukrepi. http://nato.gov.si/slo/slovenija-nato/ogroza-nje-varnosti/ (25. 3. 2010).

- Smith, E. A. 2003. Effects-Based Operations: Applying Network-Cen-tric Capabilities in Peace, Crisis, and War. Defense Intelligence Journal. Vol. 12, no. 1.

- Smith, L. L. 2006. General, vrhovni poveljnik zavezniških sil za preobli-kovanje. Revija NATO. http://www.nato.int (27. 1. 2010).

- Furlan, B., idr. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor.- http://en.wikipedia.org/wiki/Ramush_Haradinaj (20. 3. 2010).- http://www.mail-archive.com/[email protected]/msg45901.html (22. 3.

2010).- ht tp://groups.google.com/group/cro -news/browse_thread/

thread/827d11e008055dec (20. 3. 2010).- http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7328148.stm (25. 3. 2010).- http://en.wikipedia.org/wiki/Alliance_for_the_Future_of_Kosovo (28. 3.

2010).

183

Vojaškošolski zbornikGorazd Tomažič

Večparametrski model za izbiro bojnega oklepnega kolesnika 8 x 8 Slovenske vojske

POVZETEK

Članek obravnava vprašanje izbire bojnega oklepnega kolesnega vozila in načine, kako sistemi oziroma metode za pomoč pri odločanju lahko pomagajo pri reševanju tega vprašanja. Predmet odločanja je bil izbrati bojno oklepno kolesno vozilo, ki bo zagoto-vilo uresničevanje ciljev iz Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) in Srednjeročnega obramb-nega programa 2007–2012. Projekt omogoča doseganje temeljnih zmogljivosti SV znotraj nacionalne in kolektivne obrambe ter možnosti vključevanja SV v operacije zavezni-štva. SV bo s temi zmogljivostmi in z novo vojaško tehnologijo učinkoviteje delovala v nacionalni obrambi in stopila ob bok najrazvitejšim modernim vojskam, s katerimi je v zavezništvu. Pri preučevanju sem uporabil primerjalno metodo, ki temelji na principu večparametrskega modeliranja in je preprosta za uporabo ter razumeva-nje. Odločitveni model je predstavljen z razpredelnico izbranih kriterijev, ki najbolj vplivajo na končno odločitev.

KLJUČNE BESEDE

Oklepna kolesna vozila, odločitveni modeli, primerjalna analiza, večkriterij-sko odločanje.

Uvod

Namen članka je predstaviti temelje in predloge za izbiro ustreznega bojnega oklepnega kolesnega vozila, katerega izbira bo uresničila strate-ške cilje in zaveze, ki jih je Republika Slovenija sprejela ob vstopu v zave-zništvo. Cilj je predstaviti primerjalno metodo, ki bo ponudila najboljšo izbiro na podlagi ocene več posameznih parametrov. Največji poudarek pri izbiri sem dal taktičnim in tehničnim lastnostim vozila, predvsem sistemom za zaščito vojakov in oborožitvenim sistemom. Bistvo izbrane teme je, kako na

184

Večparametrski model za izbiro bojnega oklepnega kolesnika 8 x 8 ...

podlagi danih kriterijev pravilno izbrati najbolj optimalno in najbolj ustrezno vrsto oklepnega kolesnega vozila. Spremembe v varnostnem okolju pomembno vplivajo na razvoj SV. Z vstopom Republike Slovenije v zvezo Nato (North Atlantic Treaty Organisation – Sever-noatlantska zveza) in Evropsko unijo (EU) pa je bilo treba znova določiti dol-goročni razvoj SV. Modernizacija in opremljanje temeljita na spremenjeni vlogi in organizira-nosti vojske. Prednostno se modernizirajo in opremljajo premestljive sile, to so tiste, ki so namenjene za delovanje v kolektivni obrambi in operacijah kriznega odzivanja. Enote morajo biti hitro premestljive, premične, samozadostne in preproste za logistično podporo. Imeti morajo dobro ognjeno moč in združevati morajo pehoto. Oklepni kolesniki so se precej hitro razvili v sodobna bojna sredstva, ki v različnih razmerah pehoti omogočajo izvajanje številnih raznovrstnih nalog na bojišču.1 Izvajanje vojaških operacij pod pristojnostjo Nata in Organizacije združenih narodov (OZN) po svetu zahteva hitre premike enot in bojne opreme po zračni poti na oddaljena krizna območja ali bojišča. Zato so bojna vozila s kolesi na današnji stopnji razvoja primernejša od goseničarjev (Barle 2009), zlasti na krajših razdaljah, kjer je nekakšno »merilo« postal tovorni prostor transpor-tnega letala C-130 ali C17 Herkules.

Na razvoj bojnih oklepnih vozil so precej vplivali: - tehnološki razvoj,- uvajanje novih materialov, - nove vrste oklepov in vgrajevanje različnih vrst orožja, - možnost prevoza po zračni poti, - precej spremenjene vojaško-politične razmere v svetu; več lokalnih

spopadov in vse pogostejše sodelovanje v mirovnih operacijah. (Prušnik 2008.)

Lastnosti, kot so hitrost, vozni doseg, poraba goriva, stroški uporabe, razmerje med ceno in učinkovitostjo, so pripomogle k temu, da so bojna oklepna kolesna vozila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dobila rahlo prednost pred goseničarji. Ker oklepna kolesna vozila predstavljajo prednostni oborožitveni sistem SV, je zelo pomembno pravilno določiti kriterije, ki so potrebni za njegovo izbiro.

1 Njihov pomen se je utrdil z razvojem tako imenovanih »spopadov nizke intenzivnosti«, obseg njihovih nalog pa toliko povečal, da si brez njih več ne moremo predstavljati sodobnega bojišča.

185


Osnovni kriteriji za izbiro oklepnega kolesnega vozila so: - strateška mobilnost (mobilnost, kakršno ima tovorno vozilo);- taktična gibljivost, ki jo ima oklepno vozilo, zlasti zmožnost premikanja po

brezpotjih, kjer se je treba čim bolj približati mobilnosti goseničarjev; - modularna konstrukcija z možnostjo različnih nadgradenj (večnamenskost

osnovnega vozila) in večvrstna balistična ter protiminska zaščita; - ergonomska prilagojenost notranjosti vozila (minimalen hrup in vibracije,

udobnejša vožnja, protiminska zaščita);- sodobna oborožitev v obliki nadgradnih bojnih enot. (Bavčar 2008, Arsič

2006.)Odločitev o nakupu vojaške opreme je izredno zahtevna, zato je treba upošte-vati tudi nekatere splošne parametre, ki vplivajo na končno odločitev.

Metode

S primerjalno analizo želim dokazati oziroma potrditi hipotezo, da je bila odločitev MO RS za izbiro bojnega oklepnega kolesnega vozila 8 x 8 Patria AMV dobro pretehtana in premišljena. Bila je podkrepljena z merjenjem – s primerjanjem 645 različnih podatkov in opravljenih testov. V analizi je vklju-čeno vozilo ameriške proizvodnje, ki je množično zastopano v ameriških oboroženih silah, zato je še kako dobra različica primerjave in analize.

Večkriterijsko ali večparametrsko odločanje je metoda, s katero bomo alternative ocenjevali na osnovi več parametrov2. Končno oceno izbire variante dobimo s postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante. (Rajkovič, Bohanec, Jereb 2003.)

Proces odločanja poteka v naslednjih korakih: - spisek kriterijev; - strukturiranje kriterijev – kriterije uredimo v hierarhično drevo, tako da

upoštevamo medsebojno odvisnost in vsebinske povezave med njimi. Drevo začnemo graditi od spodaj navzgor;

- merske lestvice – kriterijem v odločitvenem drevesu določimo vrednosti, to pomeni, da jih ovrednotimo. (Bihanev, Rajkovič 1995.)

2 Temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme, kjer variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsakega posebej.

186


Prepoznavanje problema

Izbira bojnega oklepnega kolesnika 8 x 8 je izredno zapletena, ker nanjo vplivajo strokovni, cenovni in politični vidiki. Že samo s strokovnega vidika se pojavlja več vprašanj. Vsi sodobni oklepni kolesniki imajo enake ali podobne sisteme, s katerimi zagotavljajo izpolnje-vanje nalog, zato je težko nastaviti izločilne oziroma osnovne kriterije. Cena oklepnikov se zelo spreminja glede na izbrane sisteme. Ne sme biti izločilni dejavnik, ker izbira oklepnika za manj denarja pomeni tudi slabši oborožitveni sistem oziroma manj učinkovit oklepnik. Odnos med tehniko, ceno in koristjo je za ekonomijo vedno rezultat »pogajanj«, saj vojaki zagovarjamo pomen tehnike, ker za vojaško opremo in korist vojaka (njegovega življenja) ne gre sklepati kompromisov. Pomemben je tudi politični vidik, kajti nakup oklepnikov je velik posel, kar pomeni, da izbira »pravega oklepnika« lahko pomeni tudi drugačne pozi-tivne ali negativne posledice. Zato tega vidika ne smemo zanemariti.

Prepoznavanje kriterijev

Pri zasnovi strukture odločitvenega modela je pomembno, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev (Žabkar 2004). Odločitveni model se oblikuje na podlagi potreb SV, ki izhajajo iz opredelitve problema, postavljenih ciljev in doktrine vojaške obrambe. Posamezni sistemi bojnega oklepnega kolesnega vozila so zelo raznovrstni in jih je zato dokaj težko opisati in vstaviti v odločitveni model. Iz navedenega je potreben opis vsakega posameznega kriterija, njegov vpliv na odločanje in pomen v odlo-čitvenem modelu.

Odločitveni model ima tri osnovne kriterije: - tehnični,- taktični in - ekonomski kriterij.

Zaščita je eden najpomembnejših kriterijev za posadko v vozilu3. Razvoj tehnologij je usmerjen v štiri cilje zagotovitve preživetja:- izogibanje zadetku, - izogibanje odkritju,- izogibanje preboju in - zmanjšanje škode. (Vilar 2007.)

3 Za manjšo opaznost vozila je pomembno zmanjšanje vidnega, toplotnega, radarskega, akustič-nega in seizmičnega odtisa vozila.

187


Balistična zaščita pomeni stopnjo zaščite pred neposrednimi izstrelki in je določena s STANAG-om 4569, ki ima več različnih stopenj. Sprednji del vozila mora izpolnjevati peto stopnjo, bočni del pa najmanj četrto stopnjo balistične zaščite.

Razpredelnica 1: Prikaz ravni balistične zaščite po STANAG-u 4569 Raven Kinetične energijske grožnje (KE)

5· Strelivo kalibra: 25 mm, strelna razdalja: 500 metrov· Hitrost ob zadetku: 1254 m/s, kot po azimutu: ± 30°· Kot po elevaciji: 0°

4· Strelivo kalibra: 14,5 mm, strelna razdalja: 200 metrov· Hitrost ob zadetku: 911 m/s, kot po azimutu: ± 360°· Kot po elevaciji: 0°

3· Strelivo kalibra: 7,62 mm, strelna razdalja: 30 metrov· Hitrost ob zadetku: 854 m/s, kot po azimutu: 360°· Kot po elevaciji: 0°



Vir: http://www.generalarmour.com/pagesGA/protectionlevel.htm#stanag4569 (2009)

Protioklepno zaščito vozila tvorijo predvsem materiali, ki so uporabljeni za izdelavo oklepa4. Ob vsem navedenem so tu še lastnosti, ki jih nikakor ne smemo zanemariti, kot so RKB-zaščita, oddajanje toplote in manevrske sposobnosti (vožnja, hitrost, ovire, vozni doseg, plovnost, mraz in vročina). Ekonomski kriterij: pri oklepnih vozilih višja cena po navadi pomeni boljše in varnejše vozilo. Cena zaradi tega ne more biti izločilni kriterij5.

Predstavitev pehotnega bojnega vozila 8 x 8 Patria AMV

Pehotno bojno kolesno vozilo 8 x 8 Patria AMV je večnamensko, modu-larno, oklepno vozilo, ki ga proizvaja finsko podjetje Patria Vehicles. Vozilo ima optimalno razmerje med ceno in zmogljivostjo, kar so dosegli z vgradnjo že razvitih in preizkušenih sklopov ter delov s civilnega trga (segmenti podvozja, pogon, prenosi itd.). Modularnost je omogočila popoln izkoristek podvozja vozila, ki ga je mogoče z minimalnimi spremembami nadgraditi z različnimi oborožitvenimi

4 Protioklepno zaščito sestavlja kombinacija oklepne pločevine z drugimi materiali, v zadnjem času pa se kot drugi material največ uporablja kevlar oziroma keramika.

5 Pri dveh podobnih variantah primerjave in cenovne primerljivosti (enakosti) se za izbor odločamo na podlagi referenc na tržišču.

188


sistemi, od mitraljezov prek topov do minometov, pa tudi predelati v številne namenske izvedenke: poveljniško, izvidniško, komunikacijsko, sanitetno, logistično in inženirsko vozilo, vozilo za izvlačenje in popravila itd. Artilerijska podpora je opremljena z avtomatskim enocevnim minometom NEMO, ki je vgrajen v avtonomno vrtljivo kupolo. Možno ga je vgraditi v katero koli bojno vozilo zadovoljive nosilnosti ali na plovila. Odlike vozila so učinkovitost, odpornost, dobra zaščita, preprosta uporaba in vzdrževanje, varnost in dostopna cena. Osnovna oborožitev sistema je mitraljez kalibra 7,62 ali 12,7 mm. Poleg omenjenih kalibrov je na vozilo možno vgraditi tudi kupolo s topom kalibra 105 mm in minomet kalibra 120 mm. Med oborožitvijo ima tudi raketni sistem za protioklepni boj SPIKE. Namerilni sistem je integriran v sistem oborožitve, ki ima poleg orožja še laserski daljinomer, balistični računalnik in termovizijo za uporabo v slabši vidljivosti in temi. Vozilo je zračno prevozno z Lockheedovim C-130 Herkulesom (kar naj bi bil nekakšen nepisan Natov standard).Vozilo je opremljeno s šestvaljnim turbodizelskim, 11,3-litrskim motorjem Scania DI 12 diesel s 360 kilovati moči in ima avtomatski menjalnik z osmimi prestavami (7 + 1). Vgrajeni so tudi vmesni diferenciali in zapore, ki omogo-čajo optimalen prenos pogona glede na teren. Oklep daje osnovno sprednjo zaščito po peti stopnji STANAG-a 4569 in bočno po četrti, podvozje pa je zaščiteno po tretji stopnji STANAG-a 4569, aneks B. Zaradi boljše toplotne zaščite vozilo oddaja manjše toplotno sevanje in ga je težje odkriti z infrardečimi termovizijskimi napravami. Vozilo je sposobno premagovati 60-odstotni vzpon in 30-odstotni bočni nagib. Največja hitrost vozila je sto km/h, vozni doseg pa 800 kilometrov. Vozilo lahko prebrodi vodno oviro do globine 1,5 metra in plove s hitrostjo do deset km/h. Moštvo je sestavljeno iz treh članov posadke in do devet vojakov s polno bojno opremo (Vilar 2006).

Predstavitev pehotnega bojnega vozila LAV III Stryker 8 x 8

Vozilo je bilo v celoti razvito v Kanadi in se od tistih, delanih za kanadski in ameriški trg, loči predvsem po nekoliko drugačnih kupolah. Orožje je standardno za ameriške kupole, tj. top Bushmaster M242 kalibra 25 mm in vprežni mitraljez C6 kalibra 7,62 mm. Vozilo ima na sprednjem delu kupole dvakrat po štiri metalce dimnih min kalibra 76 mm. Namerilni sistem je integriran v sistem oborožitve.

189


Vozilo je pretežko in ima mnogo predolgo predpripravo, da je sploh prevozno s C130. Opremljeno je z motorjem Caterpillar 3126 HEUI moči 290 kilova-tov. Oklep daje osnovno zaščito po tretji stopnji STANAG-a 4569, podvozje pa je zaščiteno po tretji stopnji STANAG-a 4569. Vozilo je sposobno premagovati 60-odstotni vzpon in 30-odstotni bočni nagib. Največja hitrost je sto km/h, vozni doseg pa 450 kilometrov. Prebrodi lahko vodno oviro do globine 0,6 metra. Moštvo je sestavljeno iz treh članov posadke in šestih vojakov (Wikipedia).

Rezultati

Pehotno bojno vozilo – kolesnik 8 x 8 Patria AMV

Razpredelnica 2: Rezultat po kriterijih za vozilo Patria AMV LASTNOSTI PATRIA

Strelna oborožitev odlična

Raketni sistemi vključuje

Pasivni sistemi odlično

Balistični računalnik vključuje

Laserski namerilnik odličen

Modularna konst. dobra

Prevoz vozila izvedljivo

Pogonski del več kot 300 KW

Ognjena podpora odlična

Balistična zaščita odlična

Protiminska zaščita dobra

Protioklepna zaščita dobra

RKB-zaščita zadovoljiva

Oddajanje toplote manj opazno

Ovire zadovoljivo

Hitrost dobra

Vozni doseg odličen

Plovnost dobra

Mraz in vročina odlično

Številčnost moštva odlično

Cena sprejemljiva

Stroški vzdrževanja srednji

Vir: Vilar 2006

190


Pehotno bojno vozilo – kolesnik LAV III Stryker 8 x 8

Razpredelnica 3: Rezultat po kriterijih za vozilo LAV III Stryker 8 x 8LASTNOSTI STRYKERStrelna oborožitev dobraRaketni sistemi nimaPasivni sistemi odličnoBalistični računalnik vključujeLaserski namerilnik doberModularna konst. dobraPrevoz vozila neizvedljivoPogonski del 200–300 KWOgnjena podpora odličnaBalistična zaščita dobraProtiminska zaščita dobraProtioklepna zaščita zadovoljivaRKB-zaščita slabaOddajanje toplote srednje opaznoOvire zadovoljivoHitrost zadovoljivaVozni doseg zadovoljivPlovnost slabaMraz in vročina slabaŠtevilčnost moštva zadovoljivaCena visokaStroški vzdrževanja visoki

Vir: Arsič 2006 in http://en.wikipedia.org/wiki/Stryker

Razpredelnica 4: Primerjava rezultatov in njihovo vrednotenjeKRITERIJ PATRIA STRYKERTEHNIČNI KRITERIJ odličen 5 odličen 5Oborožitev:

- strelna - raketna

odličen

vključuje55

dobranima

315

Namerilni sistemi:- pasivni- balistični računalnik- laserski namerilnik

odličnoodlično

vključujeodličen

5555

odličnoodlično

vključujedober

5534

TEHNIČNE LASTNOSTI dobro 4 dobro 4Modularna konstrukcija dobra 4 dobra 1Prevoz vozila je izvedljivo 5 ni izvedljivo 3Pogonski del več kot 300 KW 5 med 200 in 300 KW 2TAKTIČNI KRITERIJ odličen 5 zadovoljiv 5Ognjena podpora odlična 5 odlična 3Balistična zaščita odlična 5 dobra 3Protiminska dobra 3 dobra 2Protioklepna zaščita dobra 3 zadovoljiva 2RKB-zaščita zadovoljiva 4 slaba 3Oddajanje toplote manj opazno 5 srednje opazno 2MANEVRSKE SPOSOBNOSTI ustreza 4 manj ustreza 2Vožnja:

- ovire- hitrost- avtonomija- plovnost- mraz/vročina- številčnost moštva

zadovoljivo

dobraodlično

dobraodličnoodlično

235355

zadovoljivozadovoljivozadovoljivo

slabaslaba

zadovoljivo

222113

EKONOMSKI KRITERIJ spremenljiv 3 nespremenljiv 5Cena sprejemljiva 3 visoka 5Stroški vzdrževanja srednji 3 visoki 5

Vir: Vilar 2006 in Arsič 2006

191


Graf 1: Pregled primerjave oborožitvenih sistemov

Patria

Stryker

6

5

4

3

2

1

0

TEH

NIČ

NI

KR

ITE

RIJ

OB

OR

OŽI

TEV

STR

ELN

A

OB

OR

OŽI

TEV

RAK

ETN

A

NAM

ER

ILN

I S

ISTE

MI

PAS

IVN

I

BAL

ISTI

ČN

I R

AČU

NAL

NIK

LAS

ER

SK

I N

AME

RIL

NIK


Graf 2: Pregled primerjave tehničnih lastnosti

PATRIA STRYKER

6

5

4

3

2

1

0

Tehnične lastnosti

Modularna konstrukcija

Prevoz vozila

Pogonski del


192


Graf 3: Pregled primerjave taktičnih lastnosti

PATRIA STRYKER

6

5

4

3

2

1

0

Taktični kriterij

Ognjena podpora

Balistična zaščita

Protiminska zaščita

Protioklepna zaščita

RKB-zaščita

Oddajanje toplote


Graf 4: Pregled primerjave manevrske sposobnosti

PATRIA

STRYKER

0 1 2 3 4 5 6

Mraz/vročina

Plovnost

Avtonomija

Hitrost

Ovire

Manevrske sposobnosti


Graf 5: Pregled primerjave številčnosti moštva – posadke

PATRIA

STRYKER

912


193


Razprava in priporočila

Odločitveni model kot primerjalna analiza je zelo koristen pripomoček za podporo odločanja, nikakor pa ni stoodstotno nadomestilo človeka, ki je odgovoren za končno odločitev. Primerjalna analiza bistveno prispeva k sis-tematičnemu in organiziranemu zbiranju ter urejanju informacij o problemu. Slabost modela – primerjalne analize je vpliv ocenjevalca, ki lahko spremi-nja odločitvena pravila in s tem vpliva na rezultat. Po navadi se to zgodi, če se je ocenjevalec že predhodno odločil za eno od variant in analiza ni dala želenega rezultata. Podobne težave lahko nastanejo tudi, če težko ovre-dnotimo nekatere parametre. Čeprav so v analizi vključeni le najnujnejši kriteriji, je pri določanju parametrov potrebno kar nekaj izkušenj in znanj, da jih vsebinsko opredelimo in postavimo tolerančne pasove – zahteve. Največja nevarnost analize je nekritična raba, manipuliranje s parametri, z odločitvenimi pravili in odločitvami. Vsak uporabnik se mora zavedati, da analiza ne odloča namesto njega, ampak mu samo pokaže, kako naj se loti odločanja (Bohanec, Rajkovič 1995). Tudi uporaba računalniških programov, ki so izdelani za tovrstna orodja odločanja (na primer Dexi), nam ne more zagotoviti, da bo naša izbira pravilna, lahko pa nam pomaga. V izvedbi primerjalne analize so največjo težo predstavljali taktični kriteriji, predvsem zaščita in vozne lastnosti vozila. Pri tehničnih kri-terijih imajo največjo vlogo oborožitveni sistemi, kamor spadajo vse vrste oborožitve in namerilni sistemi. Pomembno pri kriteri -jih je, da so razumljivi in hkrati dovolj splošni oziroma univerzalni. Večkratna uporaba postavljenih in definiranih odločitvenih kriterijev pri vozilih različne namembnosti bi morda pokazala, da jih je treba popraviti. Za izbor oklepnega kolesnega vozila so postavljeni in definirani kri-teriji v primerjalni analizi ustrezali. Med dvema sodobnima in primerljivima kolesnima oklepnima voziloma je model primerjalne analize izbral varianto, ki se je že v postavitvi hipoteze na prvi pogled zdela primerna. Hipoteza, da je bila odločitev MO RS za nakup bojnega oklepnega kolesnega vozila 8 x 8 Patria AMV dobra, je potrjena z vsemi ugoto-vitvami.Primerjalna analiza je naše mnenje le še potrdila.

194


LITERATURA IN VIRI

- Kočevar, I. 2008. Oklep na Slovenskem. Radomlje: Defensor.- Žabkar, A. 2004. Marsova dediščina, 2. knjiga. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.- Vilar, A. 2007. Kolesna oklepna vozila. Obramba, junij 2007.- Vilar, A. 2006. Patria AMV. Obramba, januar 2006.- Prusnik, J. 2008. Razvoj in usoda težkih oklepnih enot v SV, diplomsko

delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.- Bavčar, D. 2008. Cilj in obseg projekta. Obramba, november 2008.- Barle, A. 2009. Kolesniki ali goseničarji. Obramba, september 2009.- Jereb, E., Rajkovič, V. 2000. Uporaba ekspertnega sistema v procesu

izbire kadrov. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.- Bohanec, M., Rajkovič, V. 1995. Večparametrski odločitveni modeli.

Organizacija. Št. 7.- Barle, A. 2008. Prva Patria na Počku. Obramba, januar 2008. - Arsič, S. 2006. Kolesna oklepna vozila 1. Obramba, december 2006.- STANAG 4569: http://www.generalarmour.com/pagesGA/protectionle-

vel.htm#stanag4569 (13. 2. 2009). - http://www.army-technology.com/projects/patria/.- http://en.wikipedia.org/wiki/Stryker.

195

Vojaškošolski zbornikBojan Kovič

Primernost popolnjevanja s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave – študija primera Slovenije

POVZETEK

Oborožene sile neke države danes sestavljajo pripadniki stalne in rezervne sestave. Popolnjujejo se s poklicnimi (pogodbenimi) vojaki ali z obvezno rezervo. Na popolnjevanje vpliva mnogo dejavnikov, ki jih delimo na notranje (demografski, ekonomski …) in zunanje (politično-varnostne razmere, strategija, tehnologija). Namen članka je ugotoviti, ali je glede na te dejavnike v Republiki Sloveniji (RS) primernejše popolnjevanje s pogodbenimi pripadniki kot z obvezno rezervo, ki jo letos ukinjamo. Pri tem sem kot osnovno metodo pri oblikovanju temeljne zgradbe članka uporabil primerjalno analizo, kot pomožno pa statistično metodo. Analiza je pokazala, da je za Slovensko vojsko (SV) primernejše popolnjevanje s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave, čeprav je na koncu o načinu popolnjevanja sprejeta politična odločitev.

KLJUČNE BESEDE

Pogodbeni pripadnik, vojaška obveznost in obveznik, rezervna sestava.

1 Uvod

Danes, na začetku 21. stoletja, so ocene vojaških izvedencev dokaj enotne, da obstaja sorazmerno majhna verjetnost, da bi se začela svetovna vojna, za kakršno sta se oba bloka skoraj pol stoletja oboro-ževala in urila svoje oborožene sile. Danes vlada prepričanje, da razvite države svoje nacionalne interese lahko dosežejo samo z medsebojnim sodelovanjem na vseh področjih (vključno z varnostnim, obrambnim in vojaškim), pri čemer sta politična in ekonomska stabilnost postali pogoj za skupni napredek. Današnja grožnja svetovni globalizaciji se kaže v razmahu terorizma in izbruhu novih lokalnih in regionalnih vojn v manj razvitih in nestabilnih delih sveta. Kot odgovor mednarodne skupnosti na te vojne in oborožene spopade so in bodo najverjetneje tudi v prihodno-

196

Primernost popolnjevanja s pogodbenimi pripadniki rezervne ...

sti sledili posegi mirovnih sil v vsej svoji obliki in z vsemi možnostmi1. To pomeni, da bodo oborožene sile razvitih držav morale imeti zelo mobilne, specializirane intervencijske enote, ki bodo usposobljene tako za obo-roženi boj kot za posredovanje v obliki mirovnih operacij. Temu logično sledi zaton množičnih armad, utemeljenih na splošni vojaški obveznosti. Kljub zmanjšanju oboroženih sil v večini držav nobena danes ne razpo-laga z zadostnimi viri, ki bi omogočali vzpostavitev stalne sestave v takem obsegu, ki bi zadoščal za vodenje daljše in obsežnejše obrambne vojne ali podobne vojaške aktivnosti oziroma akcije. Dejstvo je, da so oboro-žene sile neke države vedno sestavljene iz stalne in rezervne sestave. Trenutni težnji v svetu, predvsem v razvitih državah, sta zmanjševanje stalne sestave in povečevanje rezervne, predvsem prostovoljne pogod-bene sestave. SV bo ravno letos končala postopek ukinitve obvezne rezerve in prešla na popolnitev rezervne sestave izključno s prostovolj-nimi pripadniki.

2 Metodološki in hipotetični okvir

2.1 Opredelitev predmeta preučevanja

V članku bom osrednje mesto in največji poudarek namenil raziskovanju dejavnikov, ki so vplivali na odločitev, da se SV popolnjuje s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave. Na izbor in uporabo konkretnega načina popolnjevanja vpliva vrsta dejavnikov, od katerih na nekatere velikokrat pozabimo, jih ne vidimo ali se nam ne zdijo dovolj pomembni, da bi pri-tegnili našo pozornost. Med njimi moram izpostaviti vojaško-politični in geopolitični položaj države znotraj splošnih politično-varnostnih razmer v svetu, spremembe v usmerjenosti vrednot, najnovejše zahteve po spre-membah v vlogi in nalogah ter mobilnosti in učinkovitosti oboroženih sil ali demografske značilnosti, stroške itd. Ker pa bi bila analiza popolnjeva-nja preobsežna, se bom v članku omejil samo na popolnjevanje z delom moštva.

1 Definicijo mirovnih operacij, njihovo zgodovino, tipologije in razvoj podrobneje opisuje Ljubica Jelušič v članku Mirovne operacije Organizacije združenih narodov (Sodobno vojaštvo in družba 2005, 147–166).

197


2.2 Opredelitev ciljev preučevanja

Z analizo dejavnikov popolnjevanja SV z moštvom sem si postavil naslednje cilje:- poiskati in opredeliti dejavnike, ki so vplivali na odločitev o uporabi in na

dokončni izbor popolnjevanja, kot ga bomo imeli v SV od 1. januarja 2010;- kateri dejavniki so imeli prevladujočo vlogo pri izboru popolnjevanja;- kakšen pomen imajo dejavniki na obseg popolnjevanja oziroma na

razmerje med številom pripadnikov stalne sestave in prostovoljne pogod-bene rezerve.

2.1 Hipoteza

Popolnjevanje rezervne sestave SV je zaradi različnih dejavnikov primernejše s pogodbenimi pripadniki kot z vojaškimi obvezniki.

2.2 Raziskovalne metode

Za osnovno metodo pri oblikovanju temeljne zgradbe članka bom uporabil primerjalno analizo, za pomožno pa statistično metodo.

2.3 Opredelitev temeljnih pojmov

2.3.1 Popolnjevanje oboroženih sil

Ker bom v članku obravnaval problematiko popolnjevanja SV s pogodbenimi pripadniki, bi to lahko ustvarilo napačno predstavo o tem, da je popolnjevanje oboroženih sil omejeno samo na popolnjevanje z vojaki oziroma moštvom. Termin je veliko širši, saj označuje celoto »ukrepov in postopkov, ki oborože-nim silam zagotavljajo načrtovane kontingente moštva, živine in materialnih sredstev v miru in vojni« (Vojna enciklopedija (7) 1974, 172).

2.3.2 Pogodbeni pripadnik

Po uredbi o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV je »pogodbeni pripadnik rezervne sestave državljanka ali državljan, ki je na podlagi prostovoljne odločitve z Ministrstvom za obrambo sklenil pogodbo

198


o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV« (Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV 2002, 2. člen).

2.3.3 Vojaška obveznost in obveznik

Vojaška obveznost je z zakonom določena dolžnost državljanov, da določen čas izvajajo določene obveznosti v oboroženih silah (opravljajo vojaško službo) in so pri mobilizaciji, vojaških vajah ali drugih potrebah na razpolago za vključitev v oborožene sile. Sestavljena je iz naborne obve-znosti, obveznosti služenja vojaškega roka in obveznosti služenja v rezerv-nih sestavah sil. Vojaška obveznost je eden od načinov popolnjevanja z vojaki v miru in vojni in je pomemben dejavnik, ki vpliva na bojno pripravlje-nost. Vojaški obveznik je oseba, za katero velja vojaška obveznost (Vojna enciklopedija (10) 1974, 563).

2.3.4 Rezervna sestava

»Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. Pripadniki rezervne sestave so tudi državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi« (Zakon o obrambi 2004, 5. člen).

3 Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na način popolnjevanja oboroženih sil

Načini popolnjevanja oboroženih sil z vojaki so velikokrat obravnavani kot vloga in posledica vojaških in obrambnih potreb družbe. Najbolj analitični pristop pri opredeljevanju dejavnikov, ki vplivajo na izbor popolnjevanja, ima Dowson (v Kotnik 1994, 66–67). Meni, da gre pri opredeljevanju dejavnikov, ki vplivajo na izbor in način popolnjevanja sil z vojaki, za delo-vanje dejavnikov, ki vplivajo na obrambno-varnostne potrebe družb in na njihovo sposobnost, da jih zadovoljijo. Deli jih na notranje in zunanje. Na podlagi te opredelitve oblikuje še nekoliko obsežnejšo in popolnejšo kla-sifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na izbor vojakov in način popolnjevanja z njimi. Tako meni, da je pri zunanjih dejavnikih treba upoštevati:- politično-varnostne razmere v svetu,- ogroženost v sodobnih razmerah,- spremembe v vojaški tehniki,- spremembe v vojaški strategiji,

199


- preoblikovanje vloge in nalog oboroženih sil ter- obseg in kakovost oboroženih sil.

Pri notranjih dejavnikih, ki vplivajo na izbor in način popolnjevanja (tu gre predvsem za možnosti), pa moramo upoštevati:- ekonomske dejavnike,- demografske dejavnike ter- sociopolitične in sociokulturne spremembe.

3.1 Politično-varnostne razmere v svetu

Mednarodne razmere še ne vplivajo neposredno na popolnjevanje, temveč posredno. Šele v povezavi z ogroženostjo v sodobnih razmerah so ključni element pri oblikovanju in opredeljevanju značilnosti vojaške strategije, vloge in nalog oboroženih sil. To pa sta dejavnika, ki nepo-sredno vplivata na izbor načina popolnjevanja.Spremembe2 politično-varnostnih razmer v svetu, tako negativne kot pozitivne, ki so se zgodile na prelomu 20. in 21. stoletja, so povzročile pomembne premike v odnosih na svetovni ravni.

3.2 Ogroženost v sodobnem svetu

Dvajset let po koncu hladne vojne se razviti svet spoprijema z vse težjimi grožnjami in izzivi. Kljub dosedanjim miroljubnim in mirotvornim naporom širše mednarodne skupnosti nihče ne izključuje možnosti razmaha medna-rodnega terorizma. Prav tako se v nestabilnih delih sveta ne izključuje ver-jetnost izbruha novih lokalnih in regionalnih vojn ter oboroženih spopadov nižje intenzivnosti. Tudi regionalne vojne, kakršni sta bili zalivski vojni (1991, 2003), se v prihodnosti ne dajo povsem izključiti, saj oboroženi spopadi in/ali krize, ki se periodično ponavljajo na prostoru med Indijo in Pakistanom (ki sta obe jedrski sili!), med Izraelom in arabskimi sosedami, med obema Korejama, med LR Kitajsko in Tajvanom ipd., lahko prerastejo v regionalne vojne. Ravno tako ne moremo izključiti možnosti izbruhov krvavih medetič-nih oboroženih spopadov, kakršni so v bližnji preteklosti nastajali v različnih

2 O pozitivnih in negativnih spremembah je pisal Igor Kotnik Dvojmoč (Primerjalna analiza nabor-niškega in poklicnega popolnjevanja oboroženih sil z vojaki v Evropi in Severni Ameriki 1994, 68–85).

200


delih Afrike in na območju Balkana, Kavkaza in Srednjega ter Bližnjega vzhoda (Žabkar 2005, 130–131).Toda zaradi globalizacije so postale tudi grožnje kompleksnejše in bolj povezane med seboj. Arterije naše družbe – kot so informacijski sistemi in sistemi oskrbe z energijo – so postale bolj izpostavljene. Globalno segre-vanje in degradacija okolja spreminjata podobo našega planeta. Nedavni finančni pretresi so zamajali gospodarstva razvitih držav in držav v razvoju. V tem procesu se težave, povezane z oboroženimi silami in omogočanjem vojaške varnosti, vztrajno pomikajo proti dnu prednostne lestvice.

3.3 Spremembe v vojaški tehnologiji

Eden pomembnejših dejavnikov oboroženega boja je poleg človeškega dejavnika, prostora in časa tudi materialni dejavnik, ki ga sooblikujejo mate-rialna sredstva oboroženih sil, gospodarske zmogljivosti in materialni viri družbe. Ker imata oborožitev in druga vojaška tehnika čedalje večji vpliv na potek in rezultate oboroženega boja, nikakor ne smemo spregledati njunega vpliva na izbor načina popolnjevanja oboroženih sil. Kako pomemben je ta vpliv, kaže tudi dejstvo, da so sile zelo pripravljene prilagoditi načine popol-njevanja z moštvom in notranjo organiziranost, tako da maksimirajo tehnolo-ške inovacije (Enloe 1990, 20).

3.4 Vojaška strategija

Strateški koncepti prihodnosti ne zahtevajo več množičnih oboroženih sil. Absolutno in relativno upadanje števila Natovih vojakov kaže, da so evropske članice Nata od leta 1985 do 1999 zmanjšale število vojakov za okoli 25 odstotkov (Žabkar 2004, 278). Tako je zmanjševanje oboroženih sil postopek dolgotrajnega preoblikovanja vojaške organizacije, ki kaže temeljne spre-membe v vojaški strategiji.Ob upoštevanju naštetih dejavnikov in trenutnih svetovnih razmer so morale države spremeniti strategije in vojaške doktrine ter organizacijsko-formacij-sko strukturo oboroženih sil. Oboroženi spopadi, ki potekajo v svetu v času t. i. globalizacije3, imajo splošno lastnost, da jih je ogromna večina znotraj držav (interstate armed conflicts). Tako bodo spopadi med elitami v notranje nestabilnih državah – mnoge izmed elit so s svojo nesposobnostjo miroljub-nega in demokratičnega reševanja ekonomskih, političnih, verskih in drugih

3 Pojem globalizacije v svojem delu podrobno obravnava Anton Žabkar (Marsova dediščina. Metode in smeri razvoja. 2. knjiga 2004, 286).

201


težav postale glavni izvor in povzročiteljice kriz in oboroženih spopadov – s svojimi posledicami še naprej ogrožali širše mednarodno okolje. Kot odgovor mednarodne skupnosti na te vojne in oborožene spopade bodo najverjetneje tudi v prihodnosti sledili posegi mirovnih sil v različnih oblikah. Temu primerno se spreminja tudi strategija oboroženih sil.

3.5 Ekonomski dejavnik

Eden od pomembnih mehanizmov, ki so prispevali h koncu hladne vojne, je bil tudi ekonomski dejavnik (Wiarda 1996, 4). Zmanjševanje deleža prora-čunskih sredstev, namenjenih za pokrivanje obrambnih stroškov, je močno prizadelo prav obrambne sisteme in oborožene sile v večini sodobnih držav. Zmanjševanje obrambnega proračuna pa je tesno povezano z zmanjšanjem števila vojaškega osebja in oborožitve. Usmeritev upadanja odstotka družbe-nega proizvoda, namenjenega za pokrivanje obrambnih in vojaških stroškov, je značilna za skoraj vse evropske države. (The Military Balance 2009, 447.) Pri tem je treba poudariti, da je bil leta 1991 delež še pri večini teh držav več kot dva odstotka.

Konec vojaške obveznosti in uvedba poklicnih oboroženih sil pomenita, da je državljanskega vojaka zamenjal ekonomski človek (Moskos 1986, 67). Pri tem je zanimivo vprašanje višine ekonomske cene poklicnih in obvezniških oboroženih sil. Pri razpravljanju o ceni prvega in drugega načina popolnje-vanja je treba upoštevati dejstvo, da so obvezniške oborožene sile praviloma manj učinkovite, kot bi bile v istem okolju poklicne, čeprav je seveda možno tudi to, da v določenem okolju poklicne oborožene sile ne bi bile boljše od obvezniških, in sicer zaradi posebnih značilnosti posamezne države (poli-tična kultura, tradicija, geopolitični položaj itd.) (Kotnik 1994, 147).

3.6 Demografski dejavnik

Velikost in struktura populacije sta zelo pomembni pri kadrovskih potrebah različnih skupin in organizacij v družbenem sistemu, med katerimi je tudi vojaška organizacija (Kutscher 1983, 265). Po Kotniku zaradi analitičnih razlogov razlikujemo:- količinski vidik oziroma velikost populacije, pri čemer gre za absolutni

(celotno število prebivalstva) in relativni vidik (obseg posamezne kategorije prebivalstva, pri oboroženih silah na primer število možnih nabornikov);

- kakovostni vidik oziroma sestava prebivalstva, pri čemer gre za izobra-ženost, poklicno sestavo, zdravstveno (psihofizično) stanje, motiviranost

202


za obrambo države oziroma za opravljanje vojaške službe (ugovor vesti), razpršenost v prostoru ter spolno, starostno, nacionalno, rasno in drugo sestavo (Kotnik 2002, 83).

Bistvena lastnost obvezniških oboroženih sil je predvsem kvantiteta, saj so to po svojem bistvu množične armade. Nasprotno je glavna lastnost poklic-nih oboroženih sil predvsem kakovost, saj so ob predpostavljenem istem obsegu in strukturi nalog praviloma manjše, kot bi bile v istem družbenem okolju obvezniške oborožene sile. Bistvo pri vsem je, da lastnosti demo-grafskega dejavnika v sodobnih družbah niso naklonjene niti prvemu niti drugemu načinu popolnjevanja, kar pomeni, da demografski dejavnik v sodobnih razmerah ne ustreza potrebam oboroženih sil niti v svoji kakovo-stni niti kvantitativni razsežnosti (Kotnik 1994, 158–159).

3.1 Sociopolitične in sociokulturne spremembe

Že Feld (v Kotnik 1994, 163) je opozarjal, da je v postindustrijskih družbah cena množičnih armad previsoka, zato je družbena privlačnost vojaške službe popolnoma izginila. Kot posledica tega so se v celoti zmanjšale tudi politična privlačnost množičnih armad in splošne vojaške obveznosti. Množične armade so iz dejavnika družbene kontrole postale dejavnik druž-benih napetosti. Obvezno služenje vojaškega roka in obvezno služenje v rezervni sestavi sta zaradi sprememb vrednot v današnji družbi, zaradi vloge javnega mnenja in odnosa javnosti do oboroženih sil, zaradi spremenjene vloge oboroženih sil kot socializacijske in izobraževalne funkcije izgubila pomen. Vse to je povzročilo krizo legitimnosti množičnih armad in obve-znega popolnjevanja oboroženih sil. Zaradi sociokulturnih in sociopolitičnih sprememb je bilo treba začeti pre-oblikovanje oboroženih sil, ki so morale, če so hotele preživeti, novim razmeram prilagoditi svojo strukturo, cilje in naloge (Manigart 1990, 40).

4 Študija primera Slovenije

4.1 Politično-varnostne razmere v svetu in ogroženost v sodobnih razmerah

Večji oboroženi spopadi ali vojna, ki bi lahko ogrozili varnost RS, so v bližnji prihodnosti malo verjetni. Obstaja pa vrsta kriznih žarišč, regionalnih varno-stnih groženj in tveganj ter napetosti nizke intenzivnosti, ki ogrožajo varnost

203


in stabilnost širše mednarodne skupnosti in tudi regije. RS se kot članica Evropske unije (EU) in Nata ter drugih mednarodnih organizacij spopri-jema z regionalnimi in zemljepisno bolj oddaljenimi kriznimi žarišči, ki za omenjeni integraciji pomenijo varnostno grožnjo in ogrožajo njune interese (Vojaška doktrina 2006, 12).Nekatere države so naletele na resne ekonomske, družbene in politične težave, zato bi tam konflikti z lahkoto izbruhnili. Naj tukaj omenim samo medsosedske spore nekaterih držav: bolgarsko nepriznavanje makedon-skega jezika, grško nasprotovanje ustavnemu imenu »Republika Makedo-nija«, nedoločena jugoslovansko-makedonska državna meja, severni Epir med Albanijo in Grčijo itd. Posebno velja izpostaviti vprašanje reševanja politično-vojaške krize v Bosni in Hercegovini po daytonskem sporazumu. Ta kriza je namreč še vedno resnična grožnja za destabilizacijo širše jugo-vzhodne evropske regije in potencialni spor širših evropskih razsežnosti. Osnutek reform, o katerih se pogovarjajo in dogovarjajo v sarajevskem vojaškem oporišču Butmir, vsaj za zdaj zavračajo vse politične strani. Vse skupaj zapleta še pobuda predsednika Republike srbske Milorada Dodika o referendumu za odcepitev od Bosne in Hercegovine. Še vedno obstaja možnost vojaških napetosti na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije v obliki nerešenih vprašanj med Srbi in Hrvati, Srbi in Muslimani, Hrvati in Muslimani, Srbi in Albanci na Kosovu itd.

4.2 Spremembe v vojaški tehniki

Z vstopom v Nato je RS uresničila cilj – zagotovitev temeljnega varnostnega interesa znotraj kolektivne obrambe. Na podlagi prednosti članstva v zave-zništvu se je odpovedala razvijanju nekaterih obrambnih zmogljivosti. Zato vojaška obramba temelji na uporabi združenih sil zavezništva, v katerih bodo integrirane sile SV.Cilj RS je majhna, dobro izurjena in učinkovita SV, zato je nujno, da se bo SV opremljala s sodobnimi oborožitvenimi sistemi (raketni sistemi, zrako-plovi, bojna vozila, inženirska oprema, pehotno orožje, prevozna in druga nebojna vozila, ladje in čolni, elektronska in komunikacijska oprema itd.), za kar bodo potrebni vrhunsko izurjeni posamezniki in ekipe. Nove gene-racije oborožitvenih sistemov bodo od SV zahtevale visoko usposobljene, izurjene, inteligentne vojake, predvsem pa motivirane za delo, česar ne bomo mogli storiti na hitro in s prisilo.

204


4.3 Spremembe v vojaški strategiji

Strateški koncept obrambe Slovenije temelji na tem, da obsežen oboro-ženi konflikt ni več osnovna predpostavka priprav za delovanje obramb-nega podsistema. Ključna predpostavka je izoblikovati oborožene sile, ki bodo skladno z razpoložljivimi viri sposobne izvajati z ustavo in zakoni določene naloge in izpolnjevati naloge, ki bodo izhajale iz članstva Nata in EU (Obrambna strategija RS 2001, 6).Članstvo v zavezništvu prinaša tudi sprejetje dela odgovornosti za skupno varnost. To med drugim narekuje skupno obrambno načrtovanje, sodelo-vanje SV pri oblikovanju skupnih odzivnih sil in njeno delovanje na kriznih območjih ter druge oblike vključevanja RS v dejavnosti zavezništva za zaščito stabilnosti evro-atlantskega območja in spoprijemanje z mednaro-dnim terorizmom in drugimi nesimetričnimi grožnjami.

4.4 Preoblikovanje vloge in nalog oboroženih sil

Na podlagi osnovnih izhodišč, ki izhajajo iz obrambne strategije, je SV svoje naloge iz zakona o obrambi operacionalizirala na naloge v miru, kriznih razmerah v regionalnem ali širšem strateškem okolju in pri napadu na državo oziroma v vojni (Prezelj 2005, 323). Naloge SV v miru so zago-tavljanje pripravljenosti za delovanje, preprečevanje ogrožanja in zaščita vojaških objektov, opreme in osebja, sodelovanje pri zaščiti in reševanju, sodelovanje v operacijah v podporo miru in v humanitarnih operacijah, ustvarjanje zaupanja s sodelovanjem v dvo- in večstranskih partnerskih programih ter verifikacijskih postopkih pri nadzoru oborožitve. V kriznih razmerah so naloge SV preventivna razmestitev sil z ukrepi za zaščito in pripravljenost, pripravljenost za posredovanje, priprave za dopolnitev angažiranih sil in mobilizacija. V vojni pa so njene naloge operativni razvoj, vojaška obramba, priprava in zagotavljanje možnosti za prihod in namesti-tev zavezniških sil ali ob podpori prijateljskih držav (Obrambna strategija RS 2001, 10).

4.4.1 Obseg in kakovost oboroženih sil

Integracija procesov in funkcij, ki so bili predvideni v zadnjem veljavnem Srednjeročnem obrambnem programu, ni bila popolno izvedena. Prav tako je analiza pokazala na neskladnost med strateškimi dokumenti, ki usmer-jajo razvoj SV (Strateški pregled obrambnega resorja 2009, 11).

205


Razpredelnica 1 prikazuje razvojno, načrtovano in dejansko dinamiko zaposlovanja v SV ter predvideno projekcijo zaposlitev konec leta 2009. Vidno je tudi bistveno zmanjšanje pogodbene rezerve glede na predho-dne načrte. Namesto načrtovanih 3800 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave jih je bilo v SV konec leta 2009 samo 1800.

Razpredelnica 1: Primerjava med načrtovanim in dejanskim številom zapo-slitev v SV

StatusiReSDPROSV4 za leto 2008

Kadrovski načrt za leto 2008

Dejansko stanje zaposlitev 31. 12. 2008

Projekcija zaposlitev 31. 12. 2009

STALNA SESTAVA (STAS)Častniki 1160 1255 1233 1141Podčastniki 2000 1840 1861 1858Vojaki 4340 2889 2671 3163Višji vojaški uslužbenci Ni predviden 242 272 304Nižji vojaški uslužbenci Ni predviden 458 481 497Civilne osebe 500 416 493 519Civilne osebe Ni predviden Ni predviden 22 16SKUPAJ STAS 8000 7100 7033 7498* (7600)

POGODBENI PRIPADNIKI REZERVNE SESTAVE (PPRS)Častniki 237 56 38 35Podčastniki 711 167 89 80Vojaki 2852 1931 1780 1667Višji vojaški uslužbenci 0 23 7 7Nižji vojaški uslužbenci 0 23 12 11SKUPAJ PPRS 3800 2200 1926 1800SKUPAJ V SV 11.800 9300 8959 9298

Vir: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/dokumenti/SPOR2009.pdf

V preteklem obdobju se je dinamika zaposlovanja v SV upočasnila. Konec leta 2008 je primanjkovalo vojakov profesionalcev, stanje v pogodbeni rezervi pa tudi ni dosegalo kadrovskega načrta za omenjeno obdobje. Za oblikovanje in razvoj vojaške strateške rezerve ne bo vzpostavljena posebna struktura zunaj predvidenega obsega SV. Organizacijske enote Ministrstva za obrambo bodo zagotovile ustrezne baze podatkov in materi-alna sredstva. Za aktiviranje zmogljivosti strateške rezerve se bodo skladno z zakonom ponovno uvedle sestavine vojaške dolžnosti.SV se je z vstopom v zvezo Nato zavestno odločila za majhno, vendar moti-virano in izurjeno vojsko. V razpredelnici 2 je predstavljenih 19 držav EU, ki nimajo jedrske oboro-žitve in so hkrati članice Nata. Število prebivalcev in velikost države sta močno linearno in pozitivno povezana s številom STAS.5 Velikost države je

4 Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV.5 Koeficient korelacije med velikostjo države in številom STAS je 0,85, med številom prebivalstva

in številom STAS pa 0,89.

206


pozitivno povezana s praktično vrednostjo števila rezervne sestave. Nepo-membna pozitivna povezanost pa je med številom prebivalstva in številom pripadnikov rezervne sestave.6 Tej ugotovitvi je možno pripisati dejstvo, da so se zmanjševale množične armade na račun rezervne sestave. Standar-dni odklon pri STAS in rezervni sestavi kot tudi pri skupnem številu vojakov je zelo velik, zato je srednja vrednost pri številu vojakov za te države slab pokazatelj.

Razpredelnica 2: Število vojakov STAS in obvezne rezerve ter velikost in število prebivalcev 19 nejedrskih držav EU, ki so članice Nata

DržavaŠtevilo

STASŠtevilo

rezerve

Skupno število

vojakov

Število STAS

na km2

Število STAS na število

prebivalcev

Število rezerve na km2

Število rezerve na število

prebivalcev

Število vojakov na km2

Število vojakov na število

prebivalcevBelgija 38.844 2.040 40.884 1,27 0,0037 0,07 0,0002 1,34 0,0039Bolgarija 40.747 302.500 343.247 0,37 0,0056 2,73 0,0417 3,09 0,0473Češka 24.083 0 24.083 0,31 0,024 0,00 0,0000 0,31 0,0024Danska 29.550 53.507 83.057 0,69 0,0054 1,24 0,0098 1,93 0,0151Estonija 5.300 16.000 21.300 0,12 0,0041 0,35 0,122 0,47 0,0163Grčija 156.600 237.500 394.100 1,19 0,0146 1,80 0,0221 2,99 0,0368Italija 292.983 41.867 334.850 0,97 0,0050 0,14 0,0007 1,11 0,0058Latvija 5.187 11.204 16.391 0,08 0,0023 0,17 0,0050 0,25 0,0073Litva 8.850 6.700 15.550 0,14 0,0025 0,10 0,0019 0,24 0,0044Luksemburg 900 0 900 0,35 0,0019 0,00 0,0000 0,35 0,0019Madžarska 25.207 44.000 69.207 0,27 0,0025 0,47 0,0044 0,74 0,0070Nemčija 244.324 161.812 406.136 0,68 0,0030 0,45 0,0020 1,14 0,0049Nizozemska 40.537 3.339 43.876 0,98 0,0024 0,08 0,0002 1,06 0,0026Poljska 121.808 222.003 343.811 0,39 0,0032 0,71 0,0058 1,10 0,0089Portugalska 42.910 210.900 253.810 0,46 0,0040 2,28 0,0198 2,75 0,0238Romunija 73.200 45.000 118.200 0,31 0,0033 0,19 0,0020 0,50 0,0053Slovaška 17.445 0 17.445 0,36 0,0032 0,00 0,0000 0,36 0,0032Slovenija 7.600 2.400 10.000 0,37 0,0038 0,12 0,0012 0,49 0,0050Španija 221.750 319.000 540.750 0,44 0,0055 0,63 0,0079 1,07 0,0134

Vir: The Military Balance 2009, 111–163

Pri vzorcu držav (brez Slovenije) je povprečna vrednost 0,52 vojaka STAS na km2 ali 10.544 vojakov, srednja vrednost pa je 0,38 vojaka STAS na km2 ali 7673 vojakov. Pri Sloveniji je vrednost 0,37 vojaka STAS na km2 ali 7600. Povprečna vrednost pri vzorcu držav na število prebivalcev je 0,0041 STAS ali 8311 vojakov, srednja vrednost pa je 0,0032 ali 6513 vojakov. Za Slove-nijo je ta vrednost 0,0038 za 7600 vojakov STAS. Za pripadnike rezervne sestave je pri vzorcu držav povprečna vrednost 0,63 na km2 ali 12.868 vojakov, srednja vrednost pa 0,27 na km2 ali 5507 vojakov. Pri Sloveniji je vrednost 0,12 ali 2400 vojakov rezervne sestave. Povprečna vrednost za pripadnike rezervne sestave izbranih držav znaša 0,0075 na

6 Koeficient korelacije med velikostjo države in številom rezervne sestave je 0,61, med številom prebivalstva in številom pripadnikov rezervne sestave pa 0,34.

207


število prebivalcev ali 15.124 vojakov, srednja vrednost pa 0,0032 vojaka na število prebivalcev ali 6478 vojakov. Za Slovenijo je ta vrednost 0,0012 za 2400 vojakov rezervne sestave. Iz analize je jasno, da je za Slovenijo ugodnejša primerjava obsega obo-roženih sil, če velikost sil primerjamo glede na srednjo vrednost in ne na povprečno.

4.5 Ekonomski dejavnik

Za temeljne razvojne programe v obdobju 2008–2015 bo v proračunu Republike Slovenije skupno do 710 milijonov evrov. Sredstva za temeljne razvojne programe po tem zakonu se v državnih proračunih za posamezno leto določijo na posebni proračunski postavki pri MO RS, pri čemer letni obseg porabe ne sme presegati 105 milijonov evrov. RS bo v srednjeroč-nem obdobju do leta 2012 zagotovila zadostne in ustrezne obrambne vire za uspešno uresničitev postavljenih ciljev in doseganje načrtovanega razvoja obrambnega sistema. Zato si bo RS prizadevala za postopno zviševanje obsega sredstev za obrambo države, tako da bodo ta v letu 2009 dosegla dva odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), in to raven ohranila tudi v naslednjih letih (Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov SV v letih 2008 do 2015 (ZITRPSV), Uradni list RS, št. 114/2006).Letos je bil narejen Strateški pregled obrambnega resorja, ki bo podlaga za novega. Ob vzpostavljanju strateških okvirov v obrambnem resorju pa je bilo treba upoštevati spremembe v mednarodnem okolju in zmanjšane finančne možnosti države. Podatki kažejo, da tudi v RS pada odstotek BDP, ki je namenjen za obrambne izdatke. Zaradi težkih gospodarskih razmer smo leta 2009 namenili ca. 1,5 odstotka BDP za obrambne izdatke in se s tem zelo oddaljili od obljubljenih in načrtovanih dveh odstotkov.

4.6 Demografski dejavnik

Pojav zmanjševanja rodnosti je opazen v večini razvitih držav, zato se zmanj-šuje razpoložljiv kontingent moških, primernih za popolnjevanje oboroženih sil. Še posebno je pomembno zmanjšanje kontingenta mladine, stare 18 let. Od leta 1995 do 2008 opažamo kar 25-odstotni upad moške populacije, stare 18 let (Statistični urad RS).Statistični urad Evropskih skupnosti (Eurostat) je izdelal projekcije prebival-stva za vse države članice in EU po t. i. konvergentnem scenariju, in sicer v več variantah za obdobje 2004–2050, in jih 8. aprila letos tudi objavil na svoji spletni strani. Število prebivalcev bo po podatkih Eurostatovih projekcij

208


v EU do leta 2025 naraščalo, potem pa upadlo. Največji upad števila pre-bivalstva pričakujejo v državah, ki so zadnje postale članice EU – mednje spada tudi RS. Iz grafa 1 se vidi, da lahko po najbolj črnem scenariju pri-čakujemo, da bo v prihodnjih 50 letih število moških, starih 18 let, z 11.572 padlo na 6505.

Graf 1: Projekcija moškega prebivalstva, starega 18 let, za Slovenijo

Nizka varianta

Srednja varianta

Visoka varianta

2010 2020 2030 2040 2050 2060

Leto

14000

12000

10000

8000

6000

4000

2000

0

Šte

vilo

Vir: Eurostat, SURS

Eden od kvalitativnih dejavnikov, kot jih navaja Kotnik, je tudi zdravstvena sposobnost državljanov. Morfološke karakteristike pripadnikov SV se spre-mljajo na rednih zdravniških pregledih. Uravnavanje telesne teže je eden od dejavnikov, ki ključno vpliva na vojakovo zdravje, gibalne sposobnosti, uspešnost pri delu in celo preživetje. Glede na trenutno stanje v enotah SV in na podlagi opravljenih pogovorov Pišot in Šimunič sklepata, da je previ-soka telesna teža težava celotne populacije, zlasti v modernem (sedečem) načinu življenja. Usmeritve kažejo, da bo ta težava v prihodnosti še izrazi-tejša. Hkrati se v vojaškem, pa tudi splošnem prevozu pojavljajo dimenzij-ske omejitve pri prevozu ljudi in upravljanju naprav (Pišot in Šimunič 2008, 14–18).

4.7 Sociopolitične in sociokulturne spremembe

Družbe so vseskozi izpostavljene nenehnemu spreminjanju družbe-nih vrednot, kar neposredno vpliva tudi na odnos družbe do vojaškega področja. In slovenska družba ni nobena izjema. Sprememba odnosa je

209


še posebno očitna in opazna pri spreminjanju tradicionalnih vrednot, ki so bližje in bolj naklonjene vojaškemu, v bolj individualistično in liberalno naravnane vrednote, ki so po svojem bistvu dokaj nezdružljive z logiko delovanja vojaške organizacije. S tem, ko se je spremenila narava vojsko-vanja, je totalna vojna, zlasti pa grožnja nacionalne katastrofe, pri ljudeh povzročila spremembo odnosa do vojn. Zato se v javnosti čedalje bolj oblikuje mnenje, po katerem bojevanje za državo ni več odgovornost obi-čajnega državljana, ampak odgovornost skupine specialistov, poklicnih vojakov. Eden od pokazateljev teh sprememb je prav gotovo število vlog za ugovor vesti vojaški dolžnosti. Vse od leta 1994 se je število vlog za ugovor nenehno povečevalo in doseglo svoj vrh, tik preden je bila obve-znost služenja vojaškega roka ukinjena. V dvanajstletnem povprečju je bil ta delež 15 odstotkov moške populacije. Tako je bilo leta 1991 oddanih 240 vlog, leta 2002 pa kar 1976 (Vobič 2009, 171–172).

5 Sklep

Pri analizi ključnih dejavnikov, upoštevajoč teorijo in razmere ter dejstva v RS in SV, sem ugotovil:- politično-varnostne razmere v svetu in neposredni bližini Slovenije so

dokaj stabilne, zato je tudi njena ogroženost v vojaškem smislu soraz-merno majhna. Razmere zahtevajo majhne, vserodovske, izredno mobilne in usposobljene oborožene sile. Popolnjevanje s pogodbeno rezervno sestavo pridobiva pomen, saj bo ta dopolnjevala in zamenje-vala stalno sestavo med konsolidacijo enot in napotitvijo na vojaško izo-braževanje in usposabljanje ter sodelovala pri opravljanju nalog na tem področju. Pogodbeni rezervisti bodo stalnica v mednarodnih operacijah in misijah, njihova usposobljenost pa bo primerljiva s profesionalnimi vojaki. Vseeno pa obstaja nekaj razlogov (nemirni Balkan, neurejeni odnosi s sosednjimi državami) za obstoj večjih oboroženih sil. Ker pa je ustvarjanje teh sil na zalogo predrago in neracionalno, se bo v RS oblikovala strateška rezerva;

- spremembe v vojaški tehniki zahtevajo izurjene, motivirane in inteli-gentne vojake. To daje prednost prostovoljni pogodbeni rezervi pred obvezno rezervo, ki je v RS zadnjih 15 let obstajala izključno na papirju;

- spremembe v vojaški strategiji ter preoblikovanje vlog in nalog oboro-ženih sil temeljijo na zagotavljanju ključnih zmogljivosti, ki izhajajo iz zaveze Natu, ter na učinkovitem popolnjevanju sil za mednarodne ope-

210


racije in misije ter Natovih odzivnih sil. Izvedba teh nalog in dopolnjeva-nje sil sta možna samo s pogodbenimi pripadniki rezervne sestave;

- analiza obsega oboroženih sil kaže, da njihovo oblikovanje in struktura nista dokončno določena, obseg je primerljiv z obsegom v 18 državah EU, skladno s številom prebivalstva in z velikostjo ozemlja. Na podlagi izračunov trdim, da je število pripadnikov ustrezno glede na primerjavo z drugimi 18 državami, primerjava števila pripadnikov rezervne sestave pa kaže, da ima RS v primerjavi z drugimi vsaj za še enkrat premajhne sile. Dodana vrednost je izurjenost in v tem delu so se pogodbeni pripadniki že izkazali, saj kakovostno in enakovredno s pripadniki STAS opravljajo naloge v mednarodni operaciji na Kosovu;

- veliko avtorjev trdi, da so poklicne oborožene sile dražje od obvezniških. Vendar moramo tu oba načina popolnjevanja vrednotiti z zornega kota »cost-efficiency« analize in ne z zornega kota »cost-benefit« analize;

- demografski dejavniki v RS so neugodni tako za popolnjevanje s pogod-beno rezervo kot za popolnjevanje z obvezno rezervo. Ugovor vesti in zdravstvena nesposobnost za 40 odstotkov zmanjšujeta moško popula-cijo za izpolnjevanje vojaške dolžnosti. Zaradi majhnosti je primernejše poklicno popolnjevanje. Tu je še velika rezerva v ženski populaciji, ki jo sistem obveznega popolnjevanja ni poznal;

- sociopolitične in sociokulturne spremembe ter vse kritičnejši odnos do obrambnega področja v družbi vsekakor niso v prid velikim obvezniškim silam.

Na podlagi ugotovljenih dejstev lahko potrdim hipotezo, da je popolnjevanje rezervne sestave SV zaradi različnih dejavnikov primernejše s pogodbenimi pripadniki kot z vojaškimi obvezniki. Nekateri dejavniki (politično-varnostne razmere, stroški, tradicija, legitimnost, reprezentativnost, direktni stroški itd.) kažejo na določene prednosti oziroma primernost obvezniških sil, ki pa jih bomo v RS izpopolnili s strateško rezervo.

LITERATURA IN VIRI

- Enloe, C. H. 1990. Policija, vojska i etnicitet: temelji državne moći. Zagreb: Globus.

- Jelušič, L. 2005. Mirovne operacije Organizacije združenih narodov. Sodobno vojaštvo in družba. 147–166. Ljubljana: FDV.

- Kotnik, I. D. 2002. Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav. Ljubljana: FDV.

211


- Kotnik, I. 1994. Primerjalna analiza naborniškega in poklicnega popol-njevanja oboroženih sil z vojaki v Evropi in Severni Ameriki. Ljubljana: FDV.

- Kutscher, G. 1983. The Impact of Population Development on Military Manpower Problems. Armed Forces & Society. Vol. 9, No. 2.

- Manigart, P. 1990. The Decline of the Mass Armed Forces in Belgium 1900–1985. Problems and Options of the Mass Armed Forces. Forum International 9. München: SOWI.

- Moskos, C. C. 1986. Success Story. Blacks in the Army. The Atlantic. Vol. 257, No. 5.

- Obrambna strategija RS. Vlada RS, 20. 12. 2001, št. 820-00/2001-1.- Pišot, Rado in Šimunič, Boštjan. 2008. Izhodišča za pridobivanje in

razvoj človeških virov v SV. Koper: Annales.- Slovensko javno mnenje 2009. Raziskava o nacionalni in mednarodni

varnosti. Ljubljana: FDV.- Srednjeročni obrambni program 2007–2012. Vlada RS, 27. 11. 2006,

št. 803-2/2006-58.- The Military Balance 2009. The annual assassement of global military

capabilities and defence economics. London: IISS.- Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV.

Ur. l. RS 95/2002 (13. 11. 2002).- Vobič, Z. 2009. Kadrovski vidiki popolnjevanja SV. Bilten SV. Junij 2009,

11/št. 2. Ljubljana: GŠSV.- Furlan, B., in drugi. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor.- Vojna enciklopedija. 1974. Beograd: Vojnoizdavački zavod.- Wiarda, H. J. 1996. American Foreign Policy. Actors and Processes.

New York: Harper Collins College Publisher. - Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov SV v letih 2008 do 2015

(ZITRPSV), Uradni list RS, št. 114/2006 (9. 11. 2006).- Zakon o obrambi (ZObr, UPB – 9, 2004).- Žabkar, A. 2005. Izzivi tretjega tisočletja in oborožene sile. Sodobno

vojaštvo in družba. 129–145. Ljubljana: FDV.- Žabkar, Anton. 2004. Marsova dediščina. Metode in smeri razvoja, 2.

knjiga. Ljubljana: FDV.- http://www.evropa.gov.si/si/drzave-clanice/ (13. 10. 2009).- http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/0706/anketa.pdf

(31. 10. 2009)- http://www.stat.si (31. 10. 2009)- http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/dokumenti/SPOR2009.pdf

(20. 12. 2009)

212

213

Vojaškošolski zbornikMarjan Zupančič

Analiza mednarodnega sodelovanja Slovenske vojske z vojskami držav Zahodnega Balkana

POVZETEK

Članek je povzetek analize mednarodnega vojaškega sodelovanja Sloven-ske vojske z vojskami v regiji Zahodnega Balkana. Pri načrtovanju dvo-stranskega sodelovanja izhajam iz teoretičnih načel mednarodnih odnosov, usmeritev državne zunanje politike in interesov Slovenske vojske. V razpravi razvrstim dogodke v kategorije, ki kažejo njihovo vsebino, in ugotavljam razmerje deležev. Članek daje pogled v proces načrtovanja vojaškega sodelovanja in izpostavlja njegove pomanjkljivosti, za katere daje tudi okvirne predloge reševanja v prihodnje.

KLJUČNE BESEDE

Mednarodno vojaško sodelovanje, vojaška diplomacija, Zahodni Balkan, dvostransko sodelovanje.

1 Uvod

Mednarodno vojaško sodelovanje Slovenske vojske je postalo pomembno takoj ob njeni vzpostavitvi, saj je predstavljalo enega od elementov ob pri-znanju nove samostojne države v mednarodni skupnosti. Začetno obdobje je bilo zaznamovano s politično oddaljenostjo Slovenije do držav Zaho-dnega Balkana, saj so bila čustva ob razpadu Jugoslavije zelo živa in so predstavljala glavno oviro ponovnega vzpostavljanja sodelovanja. Zato se je Slovenija poskušala intenzivno povezovati z zahodnimi državami, ki pa so nas sprejemale z zadržkom in izražanjem pričakovanj, povezanih z našo aktivno vlogo v Jugovzhodni Evropi.

Demokratično izražena politična volja za približevanje Republike Slovenije zvezi Nato je bila prvič jasno deklarirana v dopolnilih k Resoluciji o izhodi-ščih zasnove nacionalne varnosti, sprejetih v Državnem zboru Republike

214

Analiza mednarodnega sodelovanja Slovenske vojske z vojskami ...

Slovenije leta 1994. S tem se je odprla večja možnost sodelovanja z zahodnimi državami. Vojaška vaja Cooperative Nugget leta 1995 je bila prva večja mednarodna aktivnost Slovenske vojske in je bila izvedena znotraj Partnerstva za mir. V tem času se je politično oddaljevanje od Jugovzhodne Evrope še dodatno krepilo.

Vzpostavitev Pakta stabilnosti leta 1999 je v ospredje postavila pričako-vanja evro-atlantskih integracij do Slovenije v zvezi s stabilizacijo regije. Slovenija se je srečala z jasno izraženimi pričakovanji, da mora postati aktivna politična, ekonomska in obrambna darovalka miru in stabilnosti. S tem sta bili povezani vzpostavitev aktivnih vojaških dvostranskih oblik sodelovanja ter vključitev v večstranske procese in pobude, ki urejajo regionalno varnost.

Slovenija je do danes vzpostavila pravno osnovo za dvostransko sodelo-vanje na obrambnem področju z vsemi državami nekdanje Jugoslavije in z Albanijo, kar v članku uvrščam v regijo Zahodnega Balkana1.

2 Metodologija

Pri preučevanju problematike sem uporabil deskriptivno metodo razisko-vanja za pojasnitev temeljnih pojmov in osnovna teoretična izhodišča. Analiza vsebine primarnih in sekundarnih virov je osnova za preučitev dvostranskega sodelovanja. Načrti dvostranskega sodelovanja namreč predstavljajo osnovo za uresničitev različnih dogodkov Slovenske vojske v mednarodnem okolju, ob tem pa sta izvzeta izobraževanje in udeležba v mednarodnih operacijah in na misijah. Dodatna vrednost preučevanja so primarni dokumenti, ki so še vedno v postopkih sprejemanja in spreminja-nja, saj je tako lažje prikazati dinamiko in razvoj področja.

Razprava je osredotočena v tezo, da Slovenska vojska z Zahodnim Balkanom razvija predvsem vojaško sodelovanje na področju pridruže-

1 Regija Jugovzhodne Evrope je pogosto označena kot Balkan, ki pa je kot termin z zgodovino pridobil negativno konotacijo. Slovenija želi biti poleg Hrvaške, Romunije, Bolgarije in Albanije iz te regije izključena. K temu je zagotovo prispeval dolgoletni podcenjevalni odnos Evrope do Balkana (Vukadinović 2002, 12). Opredelitev Zahodnega Balkana v literaturi označuje države nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z Albanijo.

215


vanja zvezi Nato in pomaga vsem možnim novim članicam, sodelujoče države v regiji pa nam za zdaj lahko ponudijo malo.

Namen članka je prikazati intenzivnost sodelovanja med Slovensko vojsko in vojskami držav Zahodnega Balkana. Analiza obsega dvostran-ske načrte sodelovanja in uresničitev dogodkov. V delu želim izpostaviti delež vsebinsko pomembnejših aktivnosti in jih ločiti od tako imenovanih protokolarnih, ki imajo v vojaški diplomaciji poseben pomen.

Omejitvi članka sta dve. Prva se nanaša na regionalno usmerjenost, kar nam onemogoča posploševanje stanja za celotno področje medna-rodnega vojaškega sodelovanja, druga pa se nanaša na podatke, ki so vključeni samo za leto 2008. Pred tem letom še niso obstajali vsi glavni sporazumi s posameznimi državami, zato celostna obdelava še ni bila možna. Podatki za leto 2009 so upoštevani samo za končan proces načrtovanja, uresničitev pa ni upoštevana, saj med pisanjem članka leto še ni bilo zaključeno in bi to neizogibno povzročilo uporabo subjektivnih meril in s tem povečalo možnost metodoloških napak.

3 Teoretična izhodišča

Sodobno pojmovanje mednarodnih odnosov temelji na močno povezani in medsebojno soodvisni skupnosti subjektov, kar je posledica hitrega družbenega razvoja po drugi svetovni vojni. Različni udeleženci v med-narodni skupnosti (posamezniki, skupine, države, mednarodne organiza-cije) igrajo svojo vlogo v svetovni politiki. Seveda sta njihova vloga in vpliv zelo različna, vendar vsi sodelujejo pri reševanju težav, ki jih zaznavajo kot pomembne. Pri tem izhajajo iz zunanje politike posamezne države, ki določa vrednotne in materialne okvire delovanja udeležencev zunaj matične države (Kegley 2009, 13). Diplomacija predstavlja mehanizem oziroma sredstvo za uresničevanje zunanje politike. Izvaja jo zunanje mini-strstvo. V teoriji ima lahko več pomenov, saj lahko predstavlja tudi kon-kretno diplomatsko službo kot aparat zunanjega ministrstva, postopke in metode v mednarodnih pogajanjih in pri razreševanju sporov ali posebno dejavnost in spretnost diplomatov v pogajanjih (Benko 1987, 454–456). Vojaška diplomacija, ki je tesno povezana z mednarodnim vojaškim sode-lovanjem, seveda izhaja iz državne zunanje politike, v nasprotju s splošno diplomacijo pa jo izvajajo posebni oddelki oziroma službe v obrambnem

216


ministrstvu. Vojaški atašeji so v državi sprejemnici v organizacijskem smislu sestavni del veleposlaništva oziroma misije države pošiljateljice (Jazbec 1998, 90). Za našo razpravo prav oni predstavljajo enega od ključnih ele-mentov, prek katerih se oblikuje, usklajuje in izvaja mednarodno vojaško sodelovanje. Zahodni Balkan je območje, ki je tesno povezano s slovenskimi nacionalnimi interesi. Veliko slovenskih politikov že dolgo poudarja, da je regija, predvsem pa Zahodni Balkan, v strateškem interesu Slovenije. Tako je trenutna mini-strica za obrambo napovedala, da se bo SV – tako kot je zapustila misijo v Iraku – v prihodnosti umaknila še s kakšnega kriznega žarišča. »Naše sile bomo težiščno usmerili v operacije na Zahodnem Balkanu, kjer imamo jasne nacionalnovarnostne interese,« je dejala (Jelušič 2009). Nosilec liste LDS na volitvah v evropski parlament Jelko Kacin pravi, da se želi kot evropski poslanec, tako kot v prvem mandatu, še naprej ukvarjati z območjem Zaho-dnega Balkana. Opozarja, da je širitev EU na države tega območja naš stra-teški interes in poudarja, da je širitev vedno prinesla nove gospodarske prilo-žnosti (Kacin 2009). Podobnih izjav, ki potrjujejo izhodišča v temeljnih strate-ških dokumentih Republike Slovenije2, bi z lahkoto opredelili še več, vendar navedeno za naše delo zadošča.

4 Dvostransko sodelovanje z vojskami Zahodnega Balkana

Prednosti sodelovanja s posameznimi državami so določene že v Strategiji nacionalne varnosti RS, kjer je določeno območje Zahodnega Balkana kot prednostno. Ker je dokument časovno že zastarel, Direktorat za obrambno politiko daje usmeritve za načrtovanje mednarodnega vojaškega sodelova-nja. Tako kot prvo prednost opredeljuje sodelovanje s sosednjimi državami, sledijo aktivnosti znotraj Nata in EU, na tretjem mestu pa je Zahodni Balkan. Direktorat za obrambno politiko zagotavlja ustrezne usmeritve in s političnimi stališči ustvarja mednarodno sodelovanje. Organizacijski nosilec sodelova-nja Slovenske vojske je sektor J-5 Generalštaba SV, vsebinski izvajalci pa so vse enote. Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU) in Poveljstvo sil (PS) aktivnosti v podrejenih enotah usklajujeta z lastnimi strokovnimi organi. Normativna osnova za sodelovanje so glavni spo-razumi o sodelovanju na obrambnem področju, ki se sklepajo z vsako državo posebej. Ti dokumenti določajo osnovne načine sodelovanja, pravice in dol-žnosti države gostiteljice in pošiljateljice. Običajno gre za vzajemni odnos, kjer stroške dogodka krije država gostiteljica, dogodki pa se načrtujejo urav-noteženo.

2 Strategija nacionalne varnosti RS (2001) in Obrambna strategija RS (2001).

217


Slika 1: Delež dogodkov po organizacijskih enotah

PDRIU

18%

GŠSV

28%

MO RS

34%

PSSV

20%

Vir: Načrti dvostranskega sodelovanja s posameznimi državami za 2008 in 2009 (MO RS, GŠSV)

Načrtovanje mednarodnega sodelovanja se začne z zbiranjem predlogov konkretnih dogodkov, ki jih zainteresirane enote vsebinsko oblikujejo v prvi polovici leta. Pri tem morajo slediti lastni viziji in nalogam, ki jih lahko z mednarodno vpetostjo oplemenitijo in nadgradijo. Odločitev o konkretnem dogodku naj bi temeljila na resni analizi o možnih pridobitvah ob predvi-denih kadrovskih, finančnih in drugih vložkih. V praksi žal vse prevečkrat naletimo na dogodke, ki so vsebinsko revni in prinašajo premajhno dodano vrednost. Vsi predlogi iz enot so zbrani v Generalštabu SV, kjer jih obliku-jemo v osnutke dvostranskih programov z državami. Pri tem upoštevamo argumentacijo predlagateljev o razlogih za izvedbo, vendar se pri prvem predlogu realna vrednost običajno težko določi. Poleg tega zaupamo stro-kovni presoji predlagateljev in njihovih nadrejenih, ki vsebino podrobno poznajo. Izločamo pa predloge dogodkov, za katere vemo, da vsebinsko niso sprejemljivi zaradi političnih razlogov3, dogodke, ki prekoračijo prora-čunske omejitve, ter dogodke, ki se nenehno pojavljajo v predlogih, niso pa uresničeni. Naslednji korak je posredovanje predlogov tujim državam in hkrati sprejetje njihovih predlogov. Najboljši način dokončnega uskla-jevanja so štabni pogovori, kjer se lahko predstavniki vojsk neposredno pogovorijo o konkretnih problemih in s tem zmanjšajo možnost poznejših zapletov. Ta oblika pogovorov omogoča tudi neposreden stik s sorodnimi službami v tujini in lahko v nujnih primerih ali ob odsotnosti naših vojaških atašejev omogoči hiter dostop do ključnih ljudi, ki vplivajo na nemoten potek dogodkov. Po navadi se na štabnih pogovorih vsebine dorečejo do

3 Primer predloga dogodka z Republiko Hrvaško, kjer so slovenski izvajalci želeli izvajati bojno streljanje z artilerijskim orožjem. Vsebinsko je bila ideja zelo dobrodošla, saj bi omogočila aktivnost, ki je v Sloveniji na večjih razdaljah ne moremo izvajati. Tudi finančno je bil dogodek pravilno opredeljen. Hrvaško javno mnenje pa takšni ideji za zdaj ni naklonjeno, zato bo treba poiskati druge možnosti.

218


tolikšne mere, da so neposredno pripravljene za podpis, včasih pa so pod-pisniki kar del delegacije in to uredijo takoj. S podpisom programa se vojski zavežeta, da bosta poskušali doseči čim višjo stopnjo uresničitve, vendar neuresničen dogodek ni razlog za kakšne konkretne sankcije. Diplomacija pa vendarle deluje po načelu vzajemnosti. Tako se lahko odlaganje ključnih dogodkov in neupravičeno neuresničeni dogodki kažejo v prihodnosti pri stikih s prizadeto sodelujočo državo. Zato naj bo že ob načrtovanju vsak dogodek toliko pretehtan, da je izvedba resnično možna.

Slovenska vojska ima v obravnavani regiji trenutno akreditirane vojaške atašeje, ki delujejo na veleposlaništvih RS v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Podgorici in Skopju4. Slednje je odgovorno tudi za vojaško sodelovanje z Albanijo.

Sodelovanje s posameznimi državami v regiji je zelo intenzivno. Močno izstopata sodelovanji s Hrvaško in z Makedonijo (graf 1). Prva ima kot sosednja država prednost že v usmeritvah Ministrstva za obrambo Repu-blike Slovenije (MO RS), z Makedonijo pa nas še vedno povezujejo podobna izhodišča za vzpostavitev lastne države leta 1991.

Graf 1: Število dvostranskih dogodkov po državah

2008

2009

50

40

30

20

10

0HRV MAK BIH MNE SRB ALB

DRŽAVA

DO

GO

DK

I (N

)


Mednarodnih dvostranskih dogodkov je sicer veliko, vendar bom v nada-ljevanju izpostavil njihovo kakovost in uporabno vrednost za MO RS in Slovensko vojsko. Dogodke lahko razvrstim v tri osnovne kategorije: pro-

4 Stanje leta 2009, leta 2010 so predvidene spremembe.

219


tokolarne, športne in strokovno naravnane. Protokolarni so namenjeni začetnemu vzpostavljanju sodelovanja med vojskama in poznejšemu vzdr-ževanju aktivnosti. Obiski ministrov za obrambo in najvišjih predstavnikov vojsk ustvarjajo temelje za dolgoročno mednarodno aktivnost. Po podpisu osnovnih sporazumov se protokolarni obiski načeloma izvajajo v dolo-čenem časovnem ciklu, npr. vsaki dve leti5 v drugi državi. Med športne dogodke uvrščamo tiste aktivnosti, ki niso del posebnega načrtovanja, na primer tekmovanja CISM6. Vloga športnih dogodkov je lahko opredeljena kot »začimba« pri razvijanju kakovostnega vojaškega sodelovanja. Šport namreč krepi medsebojno spoznavanje tuje kulture in nevtralizira različne stereotipe, ki lahko predstavljajo ovire pri drugih oblikah sodelovanja. Dober primer je sodelovanje 1. brigade SV in enote iz Bosne in Herce-govine, ki se vsako leto srečata na prijateljskem nogometnem srečanju. Včasih lahko slišimo tudi izjave, da taki dogodki ne opravičujejo sredstev, ki so vanje vložena. Vendar nas taka argumentacija pri enem dogodku letno na državo ne zadovoljuje. Res pa je, da se včasih kakšna športna aktivnost lahko združi še s katerim drugim dogodkom.

Slika 2: Vsebinski delež dogodkov

STROKA80 %

ŠPORT8 %

PROTOKOL12 %


Strokovni dogodki obsegajo vse druge aktivnosti in združujejo strokovne sestanke ter izmenjavo izkušenj na različnih ravneh, skupno streljanje in vaje, skratka vsebine, ki se nanašajo neposredno na eno od obrambno

5 Časovni termin ni nikjer posebej opredeljen, vendar je pri načrtovanju treba upoštevati lastne interese in interese sodelujoče države. Včasih so zaradi zahtevnosti ali intenzivnosti nujni pogo-stejši stiki, vendar se strokovne naloge običajno prepuščajo podrejenim službam, ki so odgo-vorne za tekoč potek aktivnosti. Pri tem morajo biti najvišji predstavniki pozorni, kdaj lahko pre-stopijo mejo med protokolom in stroko, ter na spremenjeno vlogo ustrezno vnaprej pripravijo sebe in sogovornike.

6 Conseil International du Sport Militaire, Mednarodna zveza za vojaški šport. Te aktivnosti so načrtovane v posebnih načrtih, ki jih izdelujeta GŠSV in Poveljstvo sil.

220


strokovnih področij. Dejstvo, da je takih aktivnosti v načrtih Slovenske vojske 80 odstotkov, kaže na ustrezno uravnoteženost načrtovanja. Če želimo izpostaviti delež dogodkov, kjer Slovenska vojska neposredno pomaga partnerskim državam, moramo še globlje analizirati strokovne dogodke. Pri preučevanju sem jih razdelil v štiri razrede (graf 2). Obiski enot predstavljajo 11,7 odstotka aktivnosti. Od protokolarnih dogodkov jih ločimo po spremljajočih strokovnih sestankih in konkretnih dogovorih za nadaljnje sodelovanje med enotami. Obiski lahko imajo dodano vrednost samo, če se kot rezultati pozneje izvedejo različne oblike konkretnega skupnega dela na dvo- ali večstranskem področju. Včasih se iz njih izpeljejo konkretni vse-binski projekti, vendar je taka praksa na žalost redka. Izvajalci te vrste aktiv-nosti morajo imeti občutek, kolikšna mera prinaša koristi na daljše obdobje. Včasih je zaradi kompleksnosti problematike res treba delati več časa, vendar nobena stran ne sme dobiti občutka, da gre samo za vljudnostne obiske. Tudi ti so seveda nujni, vendar na tej ravni v zelo majhni meri.

Graf 2: Kategorije strokovnih dogodkov

OBISKI ENOT

STROKOVNA SREČANJA

VAJE STRELJANJA

NEPOSREDNA POMOČ DRUGI DRŽAVI

DRUGO

45

40

35

30

25

20

15

10

5

0

štev

ilo d

og

od

kov


Strokovna srečanja obsegajo najmočnejšo kategorijo dvostranskih dogodkov (47 odstotkov). Sem uvrščamo vsa srečanja strokovnih organov različnih ravni in zvrsti. Na tem področju obstajajo največje možnosti vza-jemnih pridobitev, kjer sodelujoči z izmenjavo izkušenj obojestransko pri-vzemajo pozitivne pridobitve ene strani in se poskušajo izogibati težavam, ki so jih sogovorniki že izkusili v lastnem okolju. Z vsemi državami Zaho-dnega Balkana redno potekajo razgovori o skupnih težavah na področju mednarodnih operacij in misij, o izmenjavi različnih podatkov, vzajemnem šolanju in izmenjavi kadra. Tudi v tej kategoriji lahko najdemo dogodke, ki so sami sebi namen in nimajo večje vrednosti, vendar je to v načrtovanju težje zaznati. Nekateri dogodki so označeni kot izmenjava izkušenj in šele

221


po dolgotrajnejšem spremljanju poročil in rezultatov srečanj lahko ugota-vljamo, da gre za prikrit vojaški turizem brez vsebine. Takšne oblike sodelo-vanja moramo zmanjševati na minimum, saj lahko ustvarja slabo strokovno mnenje o koristih dvostranskega sodelovanja.

Vaje in streljanje sicer ne spadajo v značilno dvostransko sodelovanje, saj se krijejo iz drugih finančnih virov, vendar predvsem nekatere države iz obravnavane regije želijo, da so tudi takšni dogodki uvrščeni v dvo-stranske načrte. Njihov delež znaša dobre tri odstotke, njihova vsebinska vrednost pa je seveda velika. Skupne vaje in streljanje kot rezultat predho-dnih obiskov in strokovnih srečanj lahko vojske močno povežejo in utrdijo trenutne vezi. Tako lahko v mednarodnih dejavnostih še pred misijami sodelujejo tudi posamezne bojne enote kot celote. Poleg športnih srečanj in srečanj pripadnikov različnih oblik izobraževanja je to edina možnost za večje število udeležencev.

Neposredna pomoč državam partnericam obsega 33,7 odstotka aktivno-sti. Delež je velik, vendar upoštevajmo, da takšno pomoč v glavnem name-njamo ravno regiji Zahodnega Balkana. V tej skupini so dogodki, kjer naši strokovnjaki skladno s standardi Nata in EU neposredno pomagajo vojskam pri razvoju lastnih struktur, procesov in sistemov. Gre za razvoj in oblikova-nje doktrinarnih dokumentov, prilagajanje obrambne politike, razvoj zmo-gljivosti in uvajanje novih, vsestranskih tehničnih sistemov. Tudi na kadrov-skem področju je intenzivnost pomoči Slovenske vojske visoka, saj so vse države na prehodu iz naborniškega v poklicni sistem. Pomena te kategorije dogodkov ne smemo zanemarjati, saj gre za dolgoročno naložbo, ki nam bo omogočila odprto sodelovanje z regijo tudi v prihodnosti.

V kategorijo preostalih dogodkov uvrščam dejavnosti, ki jih ne morem raz-vrstiti v trenutne vsebine. Takšni so na primer dogodki, povezani z več-stranskimi pobudami v regiji, civilni dogodki, kjer sodeluje Slovenska vojska (npr. vsakoletni letalski miting na Hrvaškem), in podobno. Vrednost teh dogodkov je lahko zelo različna – od zelo visoke pri krepitvi civilno-voja-škega sodelovanja v navedenem primeru do vojaškega turizma na kakšnem strokovnem simpoziju.

Stopnja uresničitve načrtovanih dvostranskih dogodkov v MO RS in SV je v splošnem prenizka. Njena vrednost v regiji Zahodnega Balkana namreč

222


niha med 257 in 70 odstotki, kar po mojem mnenju kaže več plasti proble-matike in na eno od velikih področnih pomanjkljivosti. Razlogi za tako slabo uresničitev so lahko:- vsebinsko neustrezno načrtovanje;- odsotnost analize financ, ki so na voljo;- politične usmeritve o izvedbi dogodkov na višjih ravneh odločanja, ki so

v fazi izvedbe podrejenih enot neupoštevane; - načrtovani cilji niso skladni z zmogljivostmi in niso ustrezno časovno

umeščeni;- odsotnost meril uspešnosti mednarodnega sodelovanja;- politično stanje v posameznih državah;- ekonomske razmere.

Vsak razlog posebej zahteva dodatno podrobnejšo analizo, v katero se morajo vključiti vsi udeleženci v procesu.

5 PRIPOROČILA IN SKLEPI

Politika mednarodnega vojaškega sodelovanja mora temeljiti na progresiv-nem in ne zgolj na odzivnem pristopu. Slovenska vojska mora ob podpori upravnega dela MO RS v mednarodno okolje dejavno poseči, z lastnimi pobudami, in si ustvariti ugled kot dejaven in odgovoren subjekt mednaro-dnega sodelovanja.

Podatki o sodelovanju z vojskami Zahodnega Balkana so jasno pokazali, da bodo morali organi mednarodnega vojaškega sodelovanja v prihodnje jasneje opredeliti kriterije za predloge mednarodnih dogodkov, iz katerih bo jasno, kakšno je želeno končno stanje izvajalcev. Dogodek bo treba poleg administrativnih podatkov opremiti tudi s časovno dimenzijo. S tem bomo dosegli projektno zasnovo, ki bo omogočala sprotno in končno merjenje uspešnosti ter lažje poznejše analize. Naloge Direktorata za obrambno politiko MO RS, Generalštaba SV in enot SV je nujno ponovno analizirati področja sodelovanja in delovne procese, poiskati podvajanja pri delu in ločiti administrativne naloge (pregledi dogodkov, uresničitev, opominjanje izvajalcev ipd.) od vsebinskih, ki se nanašajo na oblikovanje celotne politike mednarodnega sodelovanja. Za administrativne naloge posebna znanja

7 Vrednost velja za Srbijo v letu 2008. Tega leta namreč večjega deleža aktivnosti SV s Srbijo ni bilo, razlog pa je bila odsotnost glavnega sporazuma z državo, kar je povzročilo občutek manjše zavezanosti dogovoru med državama oziroma glavnih odločevalcih. Leta 2009 je bila ta norma-tivna pomanjkljivost odpravljena.

223


niso potrebna, dovolj je funkcionalno usposabljanje delavcev za uporabo ustrezne programske opreme in osnovnih normativnih aktov.

Deleži načrtovanih vsebin so vsaj za Zahodni Balkan popolnoma ustrezni. Protokolarne, športne in strokovne aktivnosti so ustrezno porazdeljene, obstaja pa potreba po instrumentu za kvalitativno merjenje strokovnih dogodkov. To zahteva udejstvovanje vseh strokovnih nosilcev področja, ki bi lahko oblikovali konkreten model vrednotenja. S tem bi na daljši rok lahko izločali neperspektivne dogodke in jih nadomeščali s kakovostnejšimi.

Prenizka stopnja uresničitve dvostranskega sodelovanja zahteva hiter poseg v procese načrtovanja. Jasni kriteriji in projektno usmerjeni dogodki odpirajo možnost za povečano uresničitev in s tem tudi večjo smiselnost načrtov. S tem bi se izognili odlaganju obveznosti na naslednja leta in včasih celo prelaganju odgovornosti za izvedbo na druge, horizontalne organe, ki dogodka sploh niso predlagali.

Mednarodno vojaško sodelovanje je eno od področij v Slovenski vojski, kjer so možnosti razvoja zelo široke. Ima pa posebnost – k vsebini je nemogoče pristopiti na podlagi zgolj jasnih ukazov nadrejenih. Potrebne so namreč predvsem jasne politične usmeritve o interesih in omejitvah; strokovne odločitve o vzpostavitvi stikov in razvoju sodelovanja z drugimi vojskami pa naj bodo prepuščene pristojnim vojaškim strokovnjakom.


Monografije1. Benko, V. 1987. Mednarodni odnosi. Maribor: Založba Obzorja.2. Kegley, W. C. 2009. World Politics – Trend And Transformation. 12th

Edition. Carnegie Coucil for Ethics in International Affairs. 3. Vukadinović, R. 2002. Varnost v Jugovzhodni Evropi. Ljubljana: Fakul-

teta za družbene vede.

Članki4. Kacin, J. 2009. Širitev EU na Zahodni Balkan je naš strateški interes.

http://www.dnevnik.si/novice/eu/1042269297 (28. 10. 2009). 5. Jelušič, L. 2009. Interes Slovenije je na Balkanu. http://www.zurnal.

org/cms/novice/slovenija/ index.html?id=86693 (28. 10. 2009).

224


Dokumenti6. Letni bilateralni programi sodelovanja SV s posameznimi državami.

2008. Ljubljana: GŠSV.7. Letni bilateralni programi sodelovanja SV s posameznimi državami.

2009. Ljubljana: GŠSV.8. Obrambna strategija Republike Slovenije. 2001. Ljubljana: Vlada Repu-

blike Slovenije. 9. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS. 2001. Ljubljana: Vlada

Republike Slovenije.


SLOVENSKA VOJSKA

POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Vojaškošolski zbornikNovember 2010, številka 6

Voja

škoš

olsk

i zbo

rnik

, nov

embe

r 201

0, št

evilk

a 6

Documents

POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, … · republika slovenija ministrstvo za obrambo slovenska vojska poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraŽevanje in usposabljanje vojaškošolski