POUKU TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE IN PRIMERJAVA … · TSE Tehnična sredstva - elektrotehnika TSS Tehnična sredstva - strojništvo DOK Dokumentacija ENE Energetika IT Informacijska tehnologija

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Študijski program: Fizika in tehnika

ANALIZA ANKENTEGA VPRAŠALNIKA O

POUKU TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE IN

PRIMERJAVA REZULTATOV Z NACIONALNIM

PREVERJANJEM ZNANJA

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Kandidatka:

izr. prof. dr. Slavko Kocijančič Maša Tramte

Ljubljana, maj 2011

Zahvala

Najprej se zahvaljujem mentorju Slavku Kocijančiču za vse napotke in nasvete

pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se Drţavnemu izpitnemu centru za

vire vseh podatkov, ki sem jih potrebovala za svoje diplomsko delo in izvedene

analize, koordinirane s strani gospe Erike Semen.

Zahvaljujem se mojemu fantu Urošu Semetu za vso pomoč pri urejanju

diplomskega dela. Iskrena hvala mojima staršema za podporo in spodbude.

Hvala OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki so mi vzporedno z zaposlitvijo omogočali

dokončanje diplomskega dela. Posebna zahvala gre gospe Meti Trček za

zagnane in vzpodbudne besede tekom nastajanja diplomskega dela.

Zahvaljujem se še vsem, ki so kakor koli pripomogli pri nastajanju diplomske

naloge.

IV

V

POVZETEK

Pouk predmeta Tehnika in tehnologija (TIT) je v devetletni osnovni šoli zasnovan po učnem

načrtu (UN), ki zajema različne vsebinske sklope. Po njih so sestavljene naloge v

Nacionalnem preizkusu znanja (NPZ). Diplomsko delo obravnava naloge iz NPZ predvsem

po različnih vsebinah in po uspešnosti reševanja nalog v posameznem vsebinskem sklopu. Na

ta način izvemo močna in šibka področja znanja učencev.

Drugi del diplomskega dela zajema predstavitev in analizo anketnega vprašalnika za učence o

pouku TIT. Kmalu po NPZ je bila med učenci izvedena anketa o pouku TIT. Z njo smo ţeleli

preveriti pristnost podatkov in rezultatov, dobljenih na NPZ. TIT je namreč eden tistih

predmetov, pri katerih teţko preverjamo celostno vsebino iz UN. Anketna vprašanja so

zastavljena tako, da je iz njih moč analizirati potek pouka glede praktičnega dela, teorije,

domačega dela, uporabe računalnika in druge literature pri pouku TIT. Namen vprašalnika je

ugotoviti ali so tisti učenci, ki večkrat uporabljajo določen pripomoček pri pouku, tudi bolje

reševali naloge NPZ iz tega področja.

Ugotovljeno je, da so učenci najbolj šibki na področju Tehničnih sredstev – strojništva, največ

znanja pa imajo na področju Ekonomike. Rezultati ankete so pokazali, da se izdelki

ponavljajo, da se jih ne uporablja v kombinaciji z električnimi krogi in strojniškimi elementi.

Še vedno se uporablja zastarelo računalniško programje za risanje in simuliranje električnih

vezji. V zadnjem delu diplomske naloge sta primerjana anketni vprašalnik in NPZ po

vsebinah. Iz primerjave je moč sklepati, da učenci, ki večkrat uporabljajo določene

pripomočke pri pouku TIT, nalog iz NPZ ne rešujejo bolje od ostalih učencev, ki

pripomočkov ne uporabljajo.

KLJUČNE BESEDE: Tehnika in tehnologija, učni načrt, Nacionalno preverjanje znanja,

anketni vprašalnik, vsebinski sklopi, korelacija, korelacijski koeficient.

VI

Questionnaire analysis of teaching Engineering and

technology and comparison of results with national

examinations

SUMMARY

Teaching the subject of Engineering and Technology (EAT) in the nine-year primary school

curriculum contains different themes. These themes are included in National

examination. Thesis deals with the tasks of national examinations in particular the various

topics and problem solving performance in a particular set of contents. In this way, we can

find strong and weak areas of pupils’ knowledge.

The second part of the thesis includes the presentation and analysis of a questionnaire given

to pupils about the EAT lessons. After the national exam the survey was made among pupils

about EAT. It was to verify the authenticity of data and results in national examinations. EAT

is a subject where it is difficult to completely analyze the content of the curriculum. Survey

questions were posed so that they can be analyzed for practical work, theory, homework, the

use of computer and other literature in EAT. The questionnaire is to determine whether those

pupils who repeatedly use a particular tool in the class, deal better with the tasks of national

examinations in the field.

It was found that most pupils are weak in the area of engineering resources – engineering, and

the most in field of economics. The survey results showed that all pupils included were

making same products. Also these products are not used in combination with

electrical and mechanical components. Old computer programs for drawing and simulation

for electrical circuits are still being in use. In the last part of thesis is a comparison between

questionnaire and national examinations through the different contents. The comparison was

made by calculating the correlation between two variables using Pearson's correlation

coefficient. From the comparison, it can be assumed that pupils who repeatedly use certain

tools in the EAT classroom, do not stand out from pupils that didn't use those tools.

KEY WORDS: Engineering and technology, curriculum, national examination, questionnaire,

content sets, correlation, correlation coefficient.

VII

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ...................................................................... 2

1.2 SPECIFIČNOST PREVERJANJA ZNANJA V TEHNIŠKEM IZOBRAŢEVANJU ....................... 3

1.3 NAMEN IN CILJI NALOGE ............................................................................................................ 3

2 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ........................................................................................ 5

2.1 ZASNOVA PREIZKUSA ZNANJA ................................................................................................. 5

2.1.1 Tip naloge ............................................................................................................................................. 6

2.1.2 Kognitivne ravni ................................................................................................................................... 7

2.1.3 Razred ................................................................................................................................................... 7

2.1.4 Standardi znanja .................................................................................................................................... 8

2.2 BARVNA OBMOČJA ...................................................................................................................... 8

2.2.1 Zeleno območje ..................................................................................................................................... 9

2.2.2 Rumeno območje .................................................................................................................................. 9

2.2.3 Rdeče območje ...................................................................................................................................... 9

2.2.4 Modro območje ................................................................................................................................... 10

2.2.5 Naloge nad modrim območjem ........................................................................................................... 10

2.3 VSEBINSKA PODROČJA ............................................................................................................. 10

2.4 PODROBNA RAZDELITEV VSEBINSKIH PODROČIJ ............................................................. 13

2.5 REZULTATI NPZ ŠTUDENTOV TEHNIKE ................................................................................ 14

2.6 PRIMERJAVA REZULTATOV UČENCEV S ŠTUDENTI TEHNIKE ....................................... 15

3 ANKETNI VPRAŠALNIK .................................................................................................................. 17

3.1 UJEMANJE VZORCA S POPULACIJO ........................................................................................ 17

3.1.1 Število učencev po spolu ..................................................................................................................... 18

3.1.2 Število učencev po regiji ..................................................................................................................... 18

3.2 PREDSTAVITEV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ..................................................................... 19

3.2.1 Izdelki pri pouku TIT .......................................................................................................................... 19

3.2.2 Pripomočki, orodja in stroji pri pouku TIT ......................................................................................... 20

3.2.3 Uporaba računalnika pri pouku TIT .................................................................................................... 20

3.2.4 Električni krog pri pouku TIT ............................................................................................................. 22

3.2.5 Sestavljanke pri pouku TIT ................................................................................................................. 23

3.2.6 Učno gradivo in domače naloge pri pouku TIT................................................................................... 23

3.3 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ................................................................................. 24

3.3.1 Izdelki pri pouku TIT .......................................................................................................................... 24

3.3.2 Pripomočki, orodja in stroji pri pouku TIT ......................................................................................... 25

3.3.3 Uporaba računalnika pri pouku TIT .................................................................................................... 27

3.3.4 Električni krog pri pouku TIT ............................................................................................................. 32

3.3.5 Sestavljanke pri pouku TIT ................................................................................................................. 35

3.3.6 Učno gradivo in domače naloge pri pouku TIT................................................................................... 36

VIII

4 PRIMERJAVA VPRAŠALNIKA IN NPZ ......................................................................................... 39

4.1 KORELACIJA ................................................................................................................................ 39

4.2 VSEBINSKA PRIMERJAVA VPRAŠALNIKA IN NPZ ............................................................... 40

4.2.1 Izdelki ter uspešnost na NPZ ............................................................................................................... 41

4.2.2 Pripomočki, orodja in stroji ter uspešnost na NPZ .............................................................................. 42

4.2.3 Uporaba računalnika (Windows in internet) ter uspešnost na NPZ ..................................................... 43

4.2.4 Uporaba računalnika (risanje s programi) ter uspešnost na NPZ ......................................................... 43

4.2.5 Uporaba računalnika (simulacije el. vezij) ter uspešnost na NPZ ........................................................ 44

4.2.6 Električni krogi ter uspešnost na NPZ ................................................................................................. 45

4.2.7 Sestavljanke ter uspešnost na NPZ ...................................................................................................... 46

4.2.8 Domače naloge ter uspešnost na NPZ ................................................................................................. 47

5 DISKUSIJA ........................................................................................................................................... 48

5.1 REALIZACIJA CILJEV ................................................................................................................. 48

5.2 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...................................................................... 49

5.3 VREDNOTENJE KORELACIJ POSAMEZNIH SKLOPOV ......................................................... 52

6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................ 54

7 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................................................... 56

8 PRILOGE ................................................................................................................................................. I

8.1 ANKETNI VPRAŠALNIK O POUKU TIT ....................................................................................... I

IX

AKRONIMI IN OKRAJŠAVE

GO Gradiva in obdelave

TS Tehnična sredstva

TSE Tehnična sredstva - elektrotehnika

TSS Tehnična sredstva - strojništvo

DOK Dokumentacija

ENE Energetika

IT Informacijska tehnologija

EKO Ekonomika

ČU Človek in ustvarjanje

TIT Tehnika in tehnologija

UN Učni načrt

NPZ Nacionalno preverjanje znanja

MSZ Minimalni standardi znanja

TSZ Temeljni standardi znanja

VSZ Višji standardi znanja

OŠ Osnovna šola

PP Pravokotna projekcija

IP Izometrična projekcija

RIC Drţavni izpitni center

PeF Pedagoška fakulteta

1

1 UVOD

Na koncu vsakega izobraţevalnega programa sledi neko preverjanje pridobljenega

znanja. V srednjih šolah in gimnazijah dijaki pišejo poklicno oziroma splošno maturo,

na poklicnih šolah imajo zaključne izpite. V osemletnih osnovnih šolah se je znanje

preverjalo s tako imenovano malo maturo. Z uvedbo devetletke (zadnjih nekaj let) pa je

malo maturo nadomestilo nacionalno preverjanje znanja iz matematike, maternega

jezika in tretjega predmeta.

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je standardiziran preizkus znanja, ki je bil

oblikovan in vpeljan v skladu z nacionalnimi političnimi programi in izobraţevalnimi

sistemi. Pojavil se je kot pomemben element izobraţevalne politike, uporablja pa se za

merjenje uspeha posameznih učencev, šol in šolskega sistema. Pri izvedbi NPZ vsi

učenci ob koncu triletnih vzgojno-izobraţevalnih obdobij osnovnega šolanja rešujejo

poseben izbor nalog, ki pokaţe koliko obvladajo znanje, predpisano z učnimi načrti.

Preverjanje ob koncu 6. in 9. razreda, kot ga poznamo zadnjih pet let, sledi sodobnim

evropskim trendom. Podatki, pridobljeni pri NPZ, so tako kot v večini evropskih drţav

namenjeni povratni informaciji o učnih doseţkih [1], so torej nekakšno ogledalo

učiteljem, učencem in staršem. Šole iz njih lahko razberejo, kako so se pri vsakem

predmetu posebej odrezale v primerjavi z drţavnim povprečjem, pa tudi kako uspešni so

njihovi učenci pri reševanju določenih tipov nalog.

Preverjanje ob koncu drugega obdobja (6. razred) je za učence in šole neobvezno. Kljub

temu se ga je v letu 2010 udeleţilo kar 84,98 % vseh učencev [2]. Razvidno je tudi

dejstvo, da se število učencev, ki se udeleţijo preverjanja znanja po drugem vzgojno-

izobraţevalnem obdobju, iz leta v leto povečuje. Ob koncu tretjega obdobja (9. razred)

je preverjanje za vse učence obvezno. NPZ iz tehnike in tehnologije (TIT) smo na

slovenskih šolah prvič preverjali v šolskem letu 2007/2008, drugič pa v šolskem letu

2009/2010. V rednem roku NPZ 2008 se je nacionalnega preverjanja znanja pri tretjem

predmetu TIT udeleţilo 4.841 učencev oziroma 98,4 % od 4.920 prijavljenih. V

šolskem letu 2009/2010 se je rednega izpitnega roka udeleţilo 4.762 učencev [2].

2

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

NPZ je v Evropi čedalje pomembnejše sredstvo za merjenje in spremljanje kakovosti v

izobraţevanju ter sestavni del evropskih izobraţevalnih sistemov. Kakor v mnogih

drugih drţavah, tudi v Sloveniji izvajamo nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli.

Razen v nekaterih drţavah je nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi relativno

nova oblika preverjanja. Vpeljava in uporaba nacionalnih preizkusov se je začela počasi

in posamično, pomembno se je razširila šele od leta 1990 naprej. V zdajšnjem desetletju

nekatere drţave to sredstvo za preverjanje še vpeljujejo, tiste, ki so začele zgodaj, pa so

sisteme nacionalnega preverjanja znanja izpopolnjevale. V zadnjih letih je nacionalno

preverjanje znanja naravni spremljevalec naraščajoče šolske avtonomije, kar se kaţe v

večji potrebi po sistematičnem spremljanju izobraţevalnih sistemov in prizadevanjih za

boljšo kakovost izobraţevanja [1].

Seznanjanje s podatki, ki šolam omogočajo, da uspeh svojih učencev primerjajo z

nacionalnim povprečjem, je v evropskih drţavah precej razširjena praksa. Velja skoraj

za vse nacionalne preizkuse znanja, načrtovane za spremljanje šol in celotnega

izobraţevalnega sistema [1]. Pomemben cilj NPZ je učencem, njihovim staršem,

učiteljem in šolam ponuditi dodatno informacijo o doseţenem znanju učencev. V 16-ih

drţavah so izidi nacionalnih preizkusov znanja za učence odločilnega pomena, saj

vplivajo na njihovo nadaljnjo izobraţevalno pot. Večinoma pa se uspeh pri nacionalnih

preizkusih znanja upošteva pri podelitvi spričeval ob koncu primarnega ali niţjega

sekundarnega izobraţevanja. Za zdaj je Slovenija edina drţava, v kateri se uspeh pri

nacionalnem preizkusu lahko upošteva pri vpisu v srednje šole, na katerih je zaradi

pomanjkanja prostora vpis omejen [1].

Diplomsko delo poskuša obravnavati problem stopnje zanesljivosti in verodostojnosti

rezultatov, ki jih pokaţe nacionalno preverjanje. Pri predmetu TIT je potrebno

upoštevati določena dejstva, ki za večino drugih predmetov ne veljajo. Tehnika in

tehnologija se ne izvaja v zadnjem letu šolanja, saj se po učnem načrtu izvaja v 6., 7. in

8. razredu devetletke. Zato je prisoten faktor pozabljanja. Ker je TIT tudi praktični

predmet, se na NPZ lahko preverja le določeno teoretično znanje in ne spretnosti ter

praktičnih veščin.

3

1.2 SPECIFIČNOST PREVERJANJA ZNANJA V TEHNIŠKEM

IZOBRAŢEVANJU

Pogosti očitki so, da se z nacionalnim preverjanjem preverja le določene vrste znanja.

Včasih struktura preizkusa in organizacijske omejitve (predvsem omejen čas) ne

dopuščajo kompleksnejšega preverjanja (npr. uporaba znanja v praktičnih primerih),

prav tako pa je nemogoče preverjati standarde, doseţene pri določenih vsebinah učnega

načrta (sestavljanje električnega kroga, ročna izdelava predmetov, uporaba orodij,

strojev, naprav, upoštevanje varnosti pri praktičnem delu, preizkušanje lastnosti snovi,

delo z računalnikom, organizacijske sposobnosti, čut za skupinsko delo) [3]. Zato je

toliko bolj pomembno, da v pouk TIT vključimo tudi drugačne metode preverjanja

znanja kot so projektno učno delo, delo v skupinah, praktično delo z uporabo različnih

pripomočkov in eksperimentalno delo.

1.3 NAMEN IN CILJI NALOGE

Namen diplomskega dela je ugotoviti ali na učinkovitost poučevanja TIT vpliva

uporaba računalnika in računalniških simulacij, uporaba sestavljank z različnimi

elementi, pestra uporaba pripomočkov, strojev in naprav, ter uporaba električnih zbirk

za sestavo električnega kroga. V ta namen je bil izveden anketni vprašalnik o pouku

tehnike in tehnologije v osnovni šoli, ki je učence spraševal predvsem po kvantiteti

uporabe določenih sredstev pri TIT.

Cilji (C) diplomskega dela:

C1: Predstaviti zasnove nacionalnega preverjanja.

C2: Razdelitev vsebinskih področij nalog na NPZ.

C3: Izvedeti močne in šibke točke znanja učencev v različnih vsebinskih sklopih.

C4: Predstaviti anketni vprašalnik o pouku tehnike in tehnologije.

C5: Analizirati učenčeve odgovore na anketni vprašalnik o pouku TIT.

C6: Predstaviti uporabo in izračun korelacije za statistične primerjave.

4

Raziskovalna vprašanja (RV):

RV1: Ali so študenti tehnike iz 4. letnika v povprečju uspešnejši v reševanju nalog iz

NPZ kot študenti 3. letnika?

RV2: Ali so bodoči učitelji TIT (študenti) v povprečju uspešnejši v reševanju nalog iz

NPZ kot učenci?

RV3: Ali so učenci, ki pri pouku TIT naredijo več različnih izdelkov iz različnih gradiv,

uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Gradiva in obdelave?

RV4: Ali so učenci, ki pri pouku TIT uporabljajo več različnih pripomočkov, orodij in

strojev, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Gradiva in obdelave?

RV5: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalnik, uspešnejši v

reševanju nalog na NPZ iz sklopa Izobraţevalna tehnologija?

RV6: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalniške programe za

izdelavo skic, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična dokumentacija?

RV7: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalnik za izdelavo

simulacij el. vezij, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična sredstva –

elektrika?

RV8: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat sestavljajo električni krog, uspešnejši v

reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična sredstva - elektrika?

RV9: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo sestavljanke z gradniki,

uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična sredstva - strojništvo?

RV10: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat dobijo domačo nalogo, uspešnejši v

reševanju nalog na NPZ?

5

2 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

Predmet Tehnika in tehnologija (TIT) se je kot tretji predmet na nacionalnem

preverjanju znanja preverjal ţe dvakrat. Prvič so ga izvedli leta 2007, drugič pa leta

2010. Tretji predmet je določen s strani ministra, tako da v septembru izmed obveznih

predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete, iz katerih se bo v tekočem

šolskem letu izvedlo nacionalno preverjanje znanja. V marcu minister določi iz katerega

tretjega predmeta se bo preverjalo znanje z nacionalnim preverjanjem znanja na

posamezni osnovni šoli [4].

NPZ (Priloga 8.1) iz TIT je leta 2010 potekalo 5. maja. V rednem roku ga je opravljalo

4.762 učencev iz 121 šol. Povprečno doseţeno število točk je bilo 17,56 točke od 33

moţnih točk (53,2 %) [2]. Povprečno število doseţenih točk, po mnenju predmetne

komisije, predstavlja solidno oziroma dobro znanje za predmet, ki je bil drugič

preverjan na nacionalnem preverjanju znanja in se v 9. razredu ne poučuje.

2.1 ZASNOVA PREIZKUSA ZNANJA

Člani predmetne komisije pri sestavljanju preizkusov znanja izhajajo iz učnega načrta

za tehniko in tehnologijo, ki je ciljno in projektno zasnovan. Precejšen del ciljev

predmeta pa je teţko ali celo nemogoče preveriti s pisnim preizkusom. Mednje spadajo

na primer cilji, ki so povezani z razvijanjem izkustvenega učenja, zmoţnosti

načrtovanja in praktične izdelave ter vrednotenje predmetov v šolski delavnici, uporabe

različnih sestavljank, računalnika, itd.

Preizkus znanja pri Tehniki in tehnologiji sestavlja 20 nalog, ki se med seboj razlikujejo

po področjih iz učnega načrta, tipih nalog, zahtevnosti in taksonomskih ravneh. Naloge

imajo definirane učne cilje, glede katerih so razporejene med 7. in 8. razred in

enakovredno vsebujejo minimalne in temeljne učne standarde. Maksimalno število točk

je 33. Da so naloge enakomerno porazdeljene po različnih teţavnostih, področjih znanj,

standardih in kognitivnih ravneh, je bil v ta namen sestavljen mreţni histogram, ki je

prikazan na sliki 2.1.

6

Iz mreţnega histograma je razviden tip vsake naloge, NIT, vsebinsko področje,

kognitivna raven in standard znanja. Barvna in vsebinska področja so podrobneje

opisana v poglavjih 2.2 in 2.3.

Slika 2.1: Mrežni histogram [2].

2.1.1 Tip naloge

V preizkusu znanja je prvih 10 nalog izbirnega tipa s po štirimi moţnimi odgovori,

drugih 10 nalog pa je dopolnjevalnega, razvrščevalnega in povezovalnega tipa, to so

naloge s kratkimi ali slikovnimi odgovori in strukturirane naloge. Strukturiranje naloge

lahko vsebujejo tudi naloge izbirnega tipa – te so ovrednotene z 1 točko. Drugi tipi

7

nalog pa so glede na število stopenj reševanja ovrednoteni z dvema ali tremi točkami. V

tretjem stolpcu mreţnega diagrama imamo naslednje oznake za določen tip naloge:

11: izbira med ponujenimi odgovori,

15: povezovanje besed in slik,

16: zapis pravilne zaporedne številke,

17: pravilno poimenovanje – zapis na prazno črto – dopolnjevanje,

24: risanje izometrične projekcije na mreţo.

Učenci so v povprečju najbolj uspešno reševali naloge izbirnega tipa, najmanj uspešno

pa naloge dopolnjevanja, povezovanja in kratkih odgovorov.

2.1.2 Kognitivne ravni

Kognitivne ravni ali razmerja med taksonomskimi stopnjami so člani predmetne

komisije določili glede na priporočila Drţavne komisije za vodenje nacionalnega

preverjanja znanja. V preizkusu znanja za redni rok 2010 I. taksonomski stopnji pripada

okoli 21 % točk, II. taksonomski stopnji 46 % in III. taksonomski stopnji 33 % točk.

Uspešnost reševanja po taksonomskih ravneh je bila v skladu s pričakovanji. Učenci so

v povprečju najbolj uspešno reševali naloge 1. taksonomske ravni (znanje in

poznavanje, IT = 0,56), nekoliko manj uspešno naloge 2. taksonomske ravni

(razumevanje in uporaba, IT = 0,48), najmanj uspešno pa naloge 3. taksonomske ravni

(samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, vrednotenje).

2.1.3 Razred

Naloge so bile vsebinsko sestavljene tako, da so zajemale pribliţno polovico snovi iz 7.

in polovico snovi iz 8. razreda. Tako pripada vsebinam iz 7. razreda 17 moţnih točk, 16

točk pa so vredne vsebine iz 8. razreda. Iz rezultatov je bil viden sklep, da v uspešnosti

reševanja glede na vsebine, ki se poučujejo v 7. oziroma 8. razredu, ni statistično

pomembnih razlik.

8

2.1.4 Standardi znanja

V mreţnem histogramu so opredeljeni tudi deleţi minimalnih (MSZ) in temeljnih (TSZ)

standardov, ki so določeni v UN za 7. in 8. razred. Deleţ nalog z MSZ je 54,5 %, deleţ

nalog s TSZ pa 48,5 %. Učenci so nekoliko uspešneje reševali naloge, ki so preverjale

minimalne standarde, kot naloge, ki so preverjale temeljne standarde.

2.2 BARVNA OBMOČJA

Člani predmetnih komisij in sodelavci Drţavnega izpitnega centra so pripravili

kvalitativne opise izbranih območij na lestvici doseţkov na NPZ. Pri pripravi opisov so

se zgledovali po mednarodnih raziskavah znanja in rezultate predstavili na diagramu

(slika 2.2) s pomočjo kvantilov in barvnih območij. Kvantil je točka, ki deli statistično

populacijo na enake dele. Pojem se uporablja v statistiki. Vedno uporabljamo po

vrednosti urejeno populacijo – učence urejene po uspešnosti reševanja nalog na NPZ.

Slika 2.2: Porazdelitev odstotnih točk z obarvanimi izbranimi območji [2].

9

2.2.1 Zeleno območje

Zeleno območje zajema učence, katerih skupni doseţki določajo mejo spodnje četrtine

doseţkov. Učenci v zelenem območju so uspešno rešili šest postavk. Učenci v zelenem

območju znajo uporabiti in analizirati pravokotno projekcijo v praksi, znajo pridobljeno

znanje o izdelku uporabiti in prestaviti v konkretno ţivljenjsko situacijo. Dobro poznajo

vire električne napetosti in njihovo delovanje in pravilno sklepajo o medsebojnem

odnosu med virom napetosti in uporabnikom. Na prikazanem zgledu spajanja kovin

prepoznajo nerazstavljivo zvezo [2].

2.2.2 Rumeno območje

Rumeno območje označuje skupino učencev, katerih skupni doseţki določajo mejo med

polovicama doseţkov. To so učenci med 45. in 55. kvantilom. V rumenem področju

prevladujejo naloge II. kognitivne ravni [2, 13.2, 17.1, 17.2], dve nalogi zajemata I.

kognitivno raven [9, 19.1], dve nalogi pa III. kognitivno raven [14.2, 18.1]. Učenci ob

opisu prepoznajo postopek spajanja kovin. Pravilno izberejo ustrezno orodje za različne

postopke obdelave. Prepoznajo računalniško krmiljene stroje. Prepoznajo izdelke iz

različnih materialov. Analizirajo delovanje preprostega električnega vezja. Razlikujejo

med obnovljivimi in neobnovljivimi viri energije [2].

2.2.3 Rdeče območje

Rdeče območje zajema učence, katerih skupni doseţki določajo mejo zgornje četrtine

doseţkov. Poleg nalog I. kognitivne ravni [13.1, 16.1, 19.2], uspešno rešujejo tudi

posamezne naloge, ki zahtevajo uporabo znanja – II. kognitivna raven [13.1], in naloge,

ki zahtevajo analizo – III. kognitivna raven [18.2]. Uspešni so pri nalogah, ki zahtevajo

prepoznavanje vloge računalnika v povezavi z zunanjimi napravami, povezanimi z njim,

pravilno poimenujejo različne vrste orodja, poznajo nekatere značilnosti elektrarn in

pravilno analizirajo delovanje električnih vezij s stikali. Delno so uspešni pri skiciranju

zahtevnejšega predmeta v izometrični projekciji [2].

10

2.2.4 Modro območje

Modro območje zajema učence, ki so v zgornji desetini doseţkov. V modrem območju

so učenci uspešno rešili sedem postavk. V modrem območju uspešno rešujejo naloge II.

in III. kognitivne ravni, ki zahtevata višje miselne procese (analizo, sintezo, uporabo

znanja). Učenci v tem območju imajo razvite prostorske predstave, uspešneje rešujejo

zahtevnejše naloge na temo električnih krogov in posledic spreminjanja polaritete

baterij v električnih krogih z elektromotorjem. Poznajo vrste orodja, pripomočke in

obdelovalne postopke za obdelavo različnih gradiv (umetne snovi, kovine) [2].

2.2.5 Naloge nad modrim območjem

Naloge nad modrim območjem so naloge, ki so jih tudi učenci z najvišjimi doseţki

reševali z manj kot 65 % uspešnostjo. Ugotovitve zato veljajo za celotno populacijo.

Nad modro območje se je uvrstilo sedem nalog. V tem območju so naloge II. kognitivne

ravni [3, 11.2, 12.1] in III. kognitivne ravni [6, 8, 11.1, 20.1]. Iz nalog, ki so se uvrstile

nad modro območje, lahko sklepamo, da učenci izrazito slabo poznajo področje gonil

(zobniške, veriţne prenose), zlasti namen in uporabo posameznih vrst gonil v napravah

in strojih. Gonila obvladajo na osnovni ravni znanja in (pre)poznavanja. Tudi najboljši

učenci ne ločijo med gradivi in polizdelki in ne poznajo pogojev za uspešno uporabo

nekaterih obdelovalnih postopkov in vrst spajanja, ki so značilni za posamezne vrste

gradiv [2].

2.3 VSEBINSKA PODROČJA

Vsebine iz učnega načrta za TIT, povzete iz učnega načrta za 7. in 8. razred, so [5]:

človek in ustvarjanje (organizacija in vzdrţevanje delovnega prostora, vpliv

tehnike na okolje, struktura delovnega procesa, delitev dela);

dokumentacija (ideja, skiciranje, pravokotna projekcija na tri ravnine,

izometrična projekcija, utemeljevanje idej, presoja, odločitev);

gradiva in obdelave (tehnične in tehnološke lastnosti umetnih snovi in kovin ter

njihov vpliv na okolje, obdelovalni postopki, polizdelki in izdelki);

11

tehnična sredstva (orodja, gonila, stroji, motorji, električni krogi, viri energij);

informacijska tehnologija (elektronsko sporazumevanje, prenos in obdelava

podatkov, računalniško vodenje in krmiljenje);

ekonomika (določitev cene izdelka, v okviru projektne naloge);

promet (varnostna oprema kolesa, vzdrţevanje kolesa).

Vsebine iz UN za TIT je komisija zdruţila v štiri sklope: človek in ustvarjanje,

ekonomika (5%); informacijska tehnologija, dokumentacija (25 %); gradiva in obdelave

(35 %), tehnična sredstva, prometna sredstva (35 %) [2]. Naloge, razvrščene po

vsebinskih sklopih, so zapisane v preglednici 2.1.

Preglednica 2.1: Razvrstitev nalog po štirih vsebinskih sklopih.

Vsebinski sklop Zaporedna številka naloge Točke

Človek in ustvarjanje, ekonomika 5, 17.2 2

Infor. tehnologija, dokumentacija 1, 4, 10, 13.1, 13.2, 16.1, 16.2, 16.3 8

Gradiva in obdelave 2, 8, 9, 12.1, 12.2, 12.3, 14.1, 14.2, 15.1, 15.2, 17.1 11

Tehnična sredstva 3, 6, 7, 11.1, 11.2, 18.1, 18.2, 18.3, 19.1, 19.2, 20.1, 20.2 12

Področje Človek in ustvarjanje sta preverjali nalogi 5 in 17.2. Pri 5. nalogi, ki je

preverjala poznavanje faz proizvodnega procesa v industrijski proizvodnji, so bili

učenci uspešni (82 %), nekoliko slabše pa so reševali nalogo 17.2 s področja ekologije

oziroma ločenega zbiranja odpadkov. Rezultat je verjetno posledica različnih pristopov

k ločevanju odpadkov v posameznih krajih v Sloveniji [2].

Področje Informacijske tehnologije učenci poznajo in razumejo (nalogi 13.1 in 13.2),

vendar je bilo potrebno za uspešno reševanje nalog natančno prebrati navodilo naloge in

z analizo dogodkov poiskati pravilne odgovore. Ostale naloge s tega področja so

preverjale poznavanje tehnične dokumentacije oziroma tehničnega risanja. Učenci so

uspešno reševali nalogo s področja pravokotne projekcije (naloga 1), kjer so morali le

prepoznati predmet, narisan v pravokotni projekciji. Slabše rezultate so dosegli pri

nalogah, ki so preverjale poznavanje izometrične projekcije (naloge 4, 10, 16.1, 16.2 in

16.3). Pri teh nalogah je bila potrebna dobra prostorska predstavljivost. Uspešnost je

nihala od relativno visoke do nizke. Ena naloga s tega področja se je uvrstila v zeleno in

12

kar štiri naloge v modro področje. Iz doseţkov je moţno povzeti, da učenci poznajo

pravila tehničnega risanja in so uspešni v znanju, prepoznavanju in razumevanju, ne

znajo pa analizirati in znanje uporabiti v praksi oziroma na konkretnih primerih [2].

Na področju Gradiva in obdelave učenci razumejo načine spajanja kovinskih delov

(nalogi 2 in 12.2) in poznajo pripomočke za vpenjanje (naloga 16.1) in posamezna

orodja za obdelavo kovin (nalogi 9 in 14.2). Učenci prepoznajo tipične izdelke iz

posameznih vrst gradiv (naloga 17.1). Slabše rezultate so učenci dosegli pri nalogi, ki je

preverjala uporabo posameznih orodij za obdelavo kovin (naloga 12.3). Iz rezultatov

lahko sklepamo, da učenci ne znajo dobro razvrščati umetne snovi na osnovi značilnih

lastnosti (termoplastičnost) in obdelovalnih postopkov (upogibanje s segrevanjem)

(naloga 15.1). Prav tako slabo poznajo zaporedje postopkov pri izdelavi izdelka iz

umetnih snovi (naloga 15.2). S področja gradiv in obdelave so najslabše reševali nalogi,

ki sta preverjali poznavanje polizdelkov iz kovin (nalogi 8 in 12.1). Naloga 8 je

preverjala poznavanje lastnosti posameznih kovinskih gradiv (odpornost na korozijo) in

moţnost spajanja posameznih vrst kovinskih gradiv z lotanjem. Obe nalogi sta se

uvrstili v modro področje [2].

Glede na doseţene rezultate pri tehničnih sredstvih največ nalog spada med naloge, ki

so jih celo najboljši učenci rešili z manj kot 65 % uspehom (naloge »nad modrim

območjem« so 6, 8, 11.1, 11.2, 20.1), torej 5 od skupaj 7-ih nalog v tej skupini. V ostale

skupine so se naloge na temo tehničnih sredstev precej enakomerno porazdelile. Učenci

večinoma rešijo naloge niţjih taksonomskih ravni, pravilno naštejejo vire napetosti (7,

18.3), ali alternativne vire električne energije (19.1). Manj uspešni so pri analizi

delovanja električnih krogov (18.2), še manj pri nalogi, ki zahteva razumevanje

delovanja električnega motorčka v povezavi z virom napetosti (20.2). Izrazito slab

rezultat dosegajo pri nalogah, ki predvidevajo uporabo gonil (6), celo pri izrazito

»vsakdanji« nalogi na temo uporabe prestav dvokolesa [2].

Učenci so solidno znanje pokazali na področjih Človek in ustvarjanje, Ekonomika,

Informacijska tehnologija, Dokumentacija ter gradiva in obdelave. Nekoliko slabše znanje

opazimo na področju Tehničnih sredstev.

13

2.4 PODROBNA RAZDELITEV VSEBINSKIH PODROČIJ

V diplomskem delu so vsebine razdeljene bolj podrobno, in sicer na 7 področij: gradiva

in obdelave (GO), informacijska tehnologija (IT), dokumentacija (DOK), tehnična

sredstva – elektrotehnika (TSE), tehnična sredstva – strojništvo (TSS), energetika (EN),

ter ekonomika ali človek in ustvarjanje (EK).

Delitev je podobna kot v učnem načrtu. Vsebine iz tehničnih sredstev so razdeljene v

dva sklopa, ki sta si precej različna. Del tehničnih sredstev, katerega naloge se bolj

navezujejo na elektriko (električne kroge in elemente v njem), ima krajšo oznako TSE

(tehnična sredstva - elektrika). Drugi del tehničnih sredstev zajema naloge z mehanizmi,

gonili in motorje z notranjim izgorevanjem. Ta snov izvira iz področja strojniških

vsebin, zato je ta sklop poimenovan TSS (tehnična sredstva - strojništvo). Dve nalogi iz

tehničnih sredstev spadata v poglavje energetika. Ločeni sta tudi poglavji informacijska

tehnologija in dokumentacija. Ostala poglavja ostajajo nespremenjena. Vseh sedem

vsebinskih sklopov je zapisanih v preglednici 2.2.

Preglednica 2.2: Razvrstitev nalog po sedmih vsebinskih sklopih.

Vsebinski sklop Zaporedna številka naloge Točke

Človek in ustvarjanje, ekonomika 5, 17.2 2

Izobraţevalna tehnologija 13.1, 13.2 2

Dokumentacija 1, 4, 10, 16.1, 16.2, 16.3 6

Gradiva in obdelave 2, 8, 9, 12.1, 12.2, 12.3, 14.1, 14.2, 15.1, 15.2, 17.1 11

Tehnična sredstva - strojništvo 3, 6, 11.1, 11.2, 20.1 5

Tehnična sredstva - elektrika 7, 18.1, 18.2, 18.3, 20.2 5

Energetika 19.1, 19.2 2

Vsaki razvrstitvi nalog po vsebinskih sklopih je sledila analiza glede na učenčevo

uspešnost reševanja vsakega sklopa posebej. Rezultati so preračunani na povprečnega

učenca iz vsake šole. Na sliki 2.3 je razvidna uspešnost šol pri reševanju nalog na NPZ

po vsebinskih področjih. Iz rezultatov je razvidno, da učenci najbolj obvladajo naloge,

ki se navezujejo na področje ekonomike (EK). Sredina krivulje je pribliţno na 75 %.

Najslabše je znanje iz TSS. Tu se sredina krivulje nahaja šele na pribliţno 30 %.

Nekoliko nad povprečjem izstopa vsebinski sklop Energetika (EN), ki ima sredino

14

krivulje nekoliko nad 60 %. Ostala področja so bila rešena solidno, nekje s sredino med

50 in 60 %.

Uspešnost reševanja NPZ po vsebinskih področjih

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 81 85

šole

usp

ešn

ost

reševan

ja EK

EN

IT

TSE

GO

DOK

TSS

Slika 2.3: Graf uspešnosti reševanja nalog po vsebinskih področjih.

Zavedati se je potrebno, da so področja EK, EN in IT zajeta v najmanjšem obsegu, saj

vsakemu vsebinskemu sklopu pripadata le dve nalogi iz NPZ. Zato lahko ta tri področja

smatramo za manj zanesljiva, saj na podlagi dveh nalog ne moremo oceniti celotnega

znanja učencev na določenem področju. Ostala področja so zanesljivejša, saj jih

preverjamo z več nalogami in lahko natančneje in bolj kvantitativno preverimo dejansko

znanje učencev.

2.5 REZULTATI NPZ ŠTUDENTOV TEHNIKE

Kot zanimivost je bilo izvedeno reševanje nalog iz NPZ pri študentih Pedagoške

fakultete v Ljubljani, ki so leta 2009/2010 obiskovali tretji in četrti letnik študijskega

programa Tehnika in. Zanimala so nas šibka in močna vsebinska področja bodočih

učiteljev TIT. Ker je bilo vseh študentov, ki so se udeleţili reševanja pole, samo 40 (20

študentov iz 3. letnika in 20 iz 4. letnika), so rezultati študentov glede na uspešnost

reševanja NPZ po vsebinskih sklopih predstavljeni v obliki histograma (slika 2.4).

15

Povprečna uspešnost študentov 3. letnika je bila 67 %. V povprečju so dosegli 22,25

točke od 33-ih moţnih. Povprečna uspešnost reševanja nalog študentov 4. letnika je bila

za odtenek višja. Dosegli so 70 %, oziroma 22,67 točke od 33-ih moţnih.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

EK EN IT TSE GO DOK TSS

3. letnik

4. letnik

Slika 2.4: Primerjava uspešnosti reševanja NPZ študentov 3. in 4. letnika tehnike.

Iz rezultatov je razvidno, da so študentje obeh letnikov dokaj izenačeni po vsebinskem

znanju. Nekoliko niţje znanje se kaţe v zadnjem sklopu TSS. Študentje 3. letnikov

prevladujejo v znanju vsebin iz IT in GO. Na ostalih področjih so za odtenek boljši

študentje 4. letnikov.

2.6 PRIMERJAVA REZULTATOV UČENCEV S ŠTUDENTI

TEHNIKE

Povprečno doseţeno število točk na NPZ pri učencih je bilo 17,65 točke (53,2 %).

Študentje pa so dosegli v povprečju (3. in 4. letniki skupaj) 22,46 točke (68,5 %).

Kakšne so razlike v znanju na posameznem vsebinskem področju je prikazano na sliki

2.5 s pomočjo histograma. Na sliki so študentje obeh letnikov zdruţeni v modre stolpce,

učenci pa so predstavljeni v stolpcih vijolične barve.

16

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

EK EN IT TSE GO DOK TSS

študentje

učenci

Slika 2.5: Primerjava uspešnosti reševanja NPZ študentov in učencev.

Iz rezultatov je razvidno zanimivo dejstvo pri vsebinskem sklopu EK. Učenci so

reševali bolje od študentov. Sicer ta sklop spada med nezanesljivejše, saj sta ga

preverjali le dve nalogi na NPZ. Ena od teh dveh nalog, ki je najbolj odstopala v znanju,

seveda v prid učencem, je naloga 17.2, ki sprašuje o pravilnem recikliranju različnih

odpadkov. Ostale vsebine so v prid študentom za dobrih 15 % oziroma slabih 20 %. Pri

zadnjem vsebinskem sklopu TSS so študentje z znanjem le dobrih 10 % nad učenci.

17

3 ANKETNI VPRAŠALNIK

Anketni vprašalnik o pouku tehnike in tehnologije v osnovnih šolah (Priloga 8.1) je

pripravila predmetna komisija za tehniko in tehnologijo pri Drţavnem izpitnem centru. Z

anketo naj bi ugotovili, katere učne oblike dela in druge aktivnosti so na določeni šoli

potekale v okviru predmeta TIT, ki jih teţko ali sploh ne moremo vključiti v nacionalno

preverjanje znanja. Vprašalnik je bil izveden po nacionalnem preverjanju znanja pod

vodstvom predsednika predmetne komisije Slavka Kocijančiča proti koncu šolskega leta

2009/2010. Vprašalnik je bil namenjen vsem šolam oziroma učencem 9. razreda, ki so na

NPZ kot 3. predmet reševali TIT. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je potekalo v

učilnicah z računalniki, kjer so bila na spletni strani1 objavljena vprašanja ankete. Anketa je

bila šolam dosegljiva med 5. in 28. majem 2010. Odgovori učencev na anketni vprašalnik

so bili anonimni. Na Drţavnem izpitnem centru so po izvedeni anketi podatke prejeli v

obliki kod, kjer je vsaka koda ponazarjala eno izmed šol, ki se je udeleţila reševanja

anketnega vprašalnika. Od vseh šol, ki so kot 3. predmet na NPZ imeli TIT, jih je anketni

vprašalnik rešilo nekaj več kot ena tretjina.

Rezultati anketnega vprašalnika o pouku TIT v OŠ so bili prvič predstavljeni 6. oktobra

2010 v eni izmed dvoran Koloseja. Prireditve so se udeleţili učitelji tehnike iz cele

Slovenije, z namenom izvedeti trenutno stanje predmeta TIT v Sloveniji nasploh, načine

poučevanja tako praktičnega kot tudi teoretičnega dela, kakšna je pestrost izdelave izdelkov

in uporabe pripomočkov (orodji, sestavljank, električnih vezji, računalnika).

3.1 UJEMANJE VZORCA S POPULACIJO

Število učencev, ki so v šolskem letu 2009/2010 opravljali NPZ iz TIT, je bilo 4.762.

Število učencev, ki so se udeleţili anketiranja, pa 1.629, oziroma 34,2 % [6]. S to dobro

tretjino učencev je v četrtem poglavju predstavljena primerjava med anketnim

vprašalnikom in NPZ.

1 http://www2.ric.si/ankete/surveys/FPZN3D

http://www2.ric.si/ankete/surveys/FPZN3D

18

3.1.1 Število učencev po spolu

Iz preglednice 3.1 je razvidna populacija učencev, ki so opravljali NPZ in vzorec učencev,

ki so rešili tudi vprašalnik. Vzorec učencev je primerljiv po spolu, saj ja deleţ deklet v

vzorcu v primerjavi s populacijo le za 0,2 % niţji, deleţ fantov pa za 0,2 % višji.

Preglednica 3.1: Število učencev po spolu [6].

Spol Populacija Vzorec šol Vzorec učencev

dekleta 2345 (49,2 %) - 798 (49,0 %)

fantje 2417 (50,8 %) - 831 (51,0 %)

skupaj 4762 (100 %) 3328 (69,9 %) 1629 (34,2 %)

3.1.2 Število učencev po regiji

Po regijah se deleţ učencev, ki so odgovorili na anketo, giblje od 6,1 % (Zasavska) do

79,2 % (Notranjsko-kraška).

Preglednica 3.2: Število učencev po regijah [6].

Regija Populacija Vzorec šol Vzorec učencev

Pomurska 337 300 (89,0 %) 113 (33,5 %)

Podravska 687 507 (74,8 %) 312 (46,0 %)

Koroška 175 135 (77,1 %) 54 (30,9 %)

Savinjska 573 367 (64,0 %) 147 (25,7 %)

Zasavska 115 115 (100,0 %) 7 (6,1 %)

Spodnjeposavska 143 70 (49,0 %) 31 (21,6 %)

Jugovzhodna 360 277 (76,9 %) 74 (20,6 %)

Osrednjeslovenska 1280 567 (44,3 %) 329 (25,7 %)

Gorenjska 561 515 (91,8 %) 249 (44,4 %)

Notranjsko-kraška 106 106 (100,0 %) 84 (79,2 %)

Goriška 275 210 (76,4 %) 109 (39,6 %)

Obalno-kraška 159 159 (100 %) 120 (75,5 %)

Vsi 4762 3328 (69,9 %) 1629 (34,2 %)

19

Če upoštevamo, da odgovori učencev, ki so odgovorili na anketo, predstavljajo tudi mnenja

učencev iz šole, ki niso odgovarjali na anketo, sta samo v dveh regijah (Spodnjeposavski in

Osrednjeslovenski) deleţa odgovorov učencev niţja od 50 %. V treh regijah (Zasavska,

Notranjsko-kraška in Obalno-kraška) pa so na anketni vprašalnik odgovorili vsi učenci.

3.2 PREDSTAVITEV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 21-ih vprašanj. Nekatera vprašanja so bila znotraj

razdeljena na več podvprašanj. Prvo in drugo vprašanje sta se navezovali na osnovne

podatke o šoli, ki jo učenci obiskujejo in na spol učenca:

Vprašanje 1: Napiši šifro svoje šole.

Vprašanje 2: Označi svoj spol [6].

Sledeča vprašanja (od 3. naprej) so bila razdeljena v naslednjih šest skupin:

Izdelki pri pouku TIT,

Pripomočki, stroji in orodja pri pouku TIT,

Uporaba računalnika pri pouku TIT,

Električni krog pri pouku TIT,

Sestavljanke pri pouku TIT,

Učno gradivo in domače naloge pri pouku TIT.

3.2.1 Izdelki pri pouku TIT

Na vprašanja od 3 do 9 so učenci dogovarjali svobodno (odprti tip vprašanj). Vprašanja so

se navezovala na raznovrstnost izdelkov, ki so jih učenci izdelali pri pouku TIT iz različnih

materialov (papir, les, umetne snovi, kovine, kombinacija materialov). Z vprašanji 8 in 9 se

je preverjala tudi izdelava morebitnih izdelkov, ki so jim učenci vgradili gonila, prenose ali

pa je bil izdelek del električnega kroga:

Vprašanje 3: Napiši izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali preteţno na osnovi

papirja.

20


lesa.


umetnih snovi (umetnih mas).


kovin.

Vprašanje 7: Napiši izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali s kombinacijo

različnih materialov.

Vprašanje 8: Napiši izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali z obdelovanjem

poljubnih materialov, poleg tega pa ste v izdelek vgradili tudi gonila, prenose

(zobnike, vzvode, mehanizme).

Vprašanje 9: Napiši izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali z obdelovanjem

poljubnih materialov, del izdelka pa je bil tudi električni krog [6].

3.2.2 Pripomočki, orodja in stroji pri pouku TIT

Deseto vprašanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. Prvi del vprašanja je spraševal po

pripomočkih, orodjih in strojih, ki jih učenci uporabljajo za obdelavo gradiv, kjer je lahko

učenec izbiral med 18-imi ponujenimi odgovori. Učenec je lahko izbral več odgovorov.

Drugi del vprašanja je bil odprtega tipa, kjer je učenec lahko navedel pripomočke, stroje in

orodja, ki v prvem delu vprašanja niso bila navedena v ponujenih odgovorih:

Vprašanje 10.1: Katere pripomočke, orodja in stroje ste uporabljali pri pouku TIT za

obdelavo gradiv?

Vprašanje 10.2: Katere druge pripomočke, orodja in stroje ste še uporabljali za

obdelavo gradiv in zgoraj NISO navedeni [6]?

3.2.3 Uporaba računalnika pri pouku TIT

Vprašanja od 11 do 16 sprašujejo o uporabi računalnika pri pouku TIT. V večini vprašanj

so odgovori izbirnega ali odprtega tipa. Pri vprašanjih 11, 12 in 13 so bili ponujeni trije

različni odgovori, učenec se je moral odločiti za en odgovor:

21

Vprašanje 11: Ali ste se pri pouku TIT v računalniški učilnici seznanili z

operacijskim sistemom Windows?

Vprašanje 12: Kolikokrat ste za predmet TIT iskali informacije preko svetovnega

spleta (interneta)?

Vprašanje 13: Kolikokrat ste za izdelavo tehnične dokumentacije (skic, risb,

projekcij) od 6. do 8. razreda uporabljali računalnik [6]?

Pri podvprašanju 13.1 je bilo ponujenih 8 različnih odgovorov, učenec je lahko izbral več

kot en odgovor. Pri podvprašanju 13.2 je bil odgovor odprtega tipa, kjer je učenec sam

oblikoval odgovor. Podvprašanje 13.3 je imelo na izbiro dva moţna odgovora. Učenec se je

lahko odločil za enega ali oba:

Vprašanje 13.1: Katere računalniške programe ste uporabili za izdelavo tehnične

dokumentacije?

Vprašanje 13.2: Katere druge računalniške programe ste še uporabili za izdelavo

tehnične dokumentacije in zgoraj NISO navedeni?

Vprašanje 13.3: Na kakšen način ste uporabljali računalniške programe za

izdelavo tehnične dokumentacije [6]?

Vprašanje 14 ima na voljo tri različne odgovore, učenci morajo izbrati en odgovor. Prvo

podvprašanje ima štiri ponujene odgovore, pri čemer lahko učenec izbere več kot en

odgovor. Drugo podvprašanje je odprtega tipa, učenec sam napiše odgovor. Tretje

podvprašanje ima na voljo dva odgovora, učenec lahko izbere en ali oba odgovora:

Vprašanje 14: Kolikokrat ste pri obravnavi delovanja električnih krogov

uporabljali računalniški program za simulacijo (npr. Edison)?

Vprašanje 14.1: Katere računalniške programe ste uporabili pri obravnavi

delovanja električnih krogov?

Vprašanje 14.2: Katere druge računalniške programe ste še uporabili pri

obravnavi delovanja električnih krogov in zgoraj NISO navedeni?

Vprašanje 14.3: Na kakšen način ste uporabljali računalniške programe pri

obravnavi delovanja električnih krogov [6]?

22

Pri vprašanju 15 so moţni 4 različni odgovori, učenec se lahko odloči tudi za več

odgovorov:

Vprašanje 15: Ali ste pri pouku TIT za katerega od izdelkov izračunali njegovo

ceno [6]?

Prvi del vprašanja je izbirnega tipa, učenci lahko izberejo več odgovorov. Drugi del

vprašanja je odprtega tipa, kjer učenci sami zapišejo odgovor:

Vprašanje 16: Katere računalniške programe ste uporabljali pri pouku TIT?

Vprašanje 16.2: Katere druge računalniške programe ste še uporabljali pri pouku

TIT in zgoraj NISO navedeni [6]?

3.2.4 Električni krog pri pouku TIT

Vprašanji 17 in 18 se navezujeta na snov o elektriki in električnih vezjih pri pouku TIT.

Vprašanje 17 se deli na tri podvprašanja. Pri vseh treh podvprašanjih sta moţna le pritrdilni

in zanikalni odgovor. Učenci torej izberejo enega od dveh ponujenih odgovorov.

Vprašanje 17.1: Ali ste pri pouku TIT sestavili električni krog z virom napetosti,

stikalom in ţarnico?


več stikali in porabnikom?


menjalnima stikaloma in motorjem tako, da ste preko stikal lahko spreminjali

smer vrtenja gredi motorja [6]?

Naslednje vprašanje sprašuje po načinu dela z električnim krogom pri pouku TIT.

Učenec je izbiral med dvema moţnima odgovoroma:

Vprašanje 18.1: Na kakšen način ste pri pouku TIT sestavili električni krog z

virom napetosti, stikalom in ţarnico?

23


virom napetosti, več stikali in porabnikom?


virom napetosti, menjalnima stikaloma in motorjem tako, da ste preko stikal

lahko spreminjali smer vrtenja gredi motorja [6]?

3.2.5 Sestavljanke pri pouku TIT

Pri vprašanju 19 učenci izbirajo med tremi odgovori. Izberejo lahko samo en odgovor.

Na prvo podvprašanje učenci odgovorijo tako, da izberejo enega ali več od 4 ponujenih

odgovorov. Drugo podvprašanje je odprtega tipa, kjer učenci napišejo odgovor, ki ni

ponujen pri prejšnjem vprašanju. Tretje podvprašanje je zopet izbirnega tipa, kjer učenec

izbere enega ali več odgovorov:

Vprašanje 19: Kolikokrat ste pri pouku TIT uporabili sestavljanke z različnimi

gradniki, kot so: zobniki, polţi, mehanizmi, »kocke«, lučke itd.?

Vprašanje 19.1: Katere sestavljanke ste uporabljali pri pouku TIT?

Vprašanje 19.2: Katere druge sestavljanke ste še uporabljali pri pouku TIT in

zgoraj NISO navedene?

Vprašanje 19.3: Na kakšen način ste pri pouku TIT uporabljali sestavljanke [6]?

3.2.6 Učno gradivo in domače naloge pri pouku TIT

Zadnji dve anketni vprašanji se nanašata na domače naloge in uporabo učnega gradiva pri

TIT. Za odgovor na vprašanje 20.1 je bilo ponujenih pet različnih odgovorov. Učenec je

lahko označil tudi več odgovorov. Pri drugem delu vprašanja so bili ponujeni 4 različni

odgovori, učenec se je moral odločiti le za en odgovor:

Vprašanje 20.1: Kaj ste za pouk TIT morali kupiti, si izposoditi iz učbeniškega

sklada ali vam je razdelil učitelj?

Vprašanje 20.2: V kolikšnem obsegu ste imeli izpolnjen delovni zvezek ob

koncu šolskega leta [6]?

24

Vprašanje 21.1 sprašuje po kvantiteti domačih nalog, kjer so bili ponujeni 4 različni

odgovori. Učenec se je moral odločiti le za en odgovor. Vprašanje 21.2 sprašuje po

raznovrstnosti domačih nalog. V odgovoru je bilo ponujenih 9 različnih odgovorov,

učenec je lahko izbral več moţnih odgovorov. Zadnji del vprašanja (21.3) pa bil

odprtega tipa; učenec je lahko napisal katere domače naloge je še dobil pri pouku TIT,

ki jih pri prejšnjih ponujenih odgovorih ni bilo:

Vprašanje 21.1: Koliko domačih nalog ste pri pouku TIT v povprečju dobili v

enem šolskem letu?

Vprašanje 21.2: Kakšne domače naloge ste dobili pri pouku TIT?

Vprašanje 21.3: Kakšne druge domače naloge ste še dobili pri pouku TIT in zgoraj

NISO navedene [6]?

3.3 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

Rezultati anketnega vprašalnika so predstavljeni v preglednicah in na slikah v obliki

histogramov in kolačev. Odgovori na vprašanja anketnega vprašalnika si sledijo v

enakem zaporedju kot v prejšnjem poglavju 3.2.

3.3.1 Izdelki pri pouku TIT

Iz preglednice 3.3 je razvidno, da skoraj vsak od anketiranih učencev pri pouku TIT

naredi poljuben izdelek iz papirja, lesa in umetnih mas (celotno število anketiranih

učencev je bilo 1.629). Tu je vredno upoštevati dejstvo, da se izdelke iz papirja in lesa

izdeluje v 6. razredu osnovne šole in je pomemben tudi faktor pozabljanja.

Najpogostejši izdelki iz papirja so: škatla, most, hiša, kocka in voščilnica. Pri izdelkih iz

lesa je izbor bolj pester. Najpogostejši izdelki iz lesa so: stojalo za mobilni telefon,

škatla, podstavek za pisala, gugalnica, stol, stojalo za zgoščenke, ptičja hišica in raglja.

Umetne snovi so na vrsti v 7. razredu, kjer so se učenci pri izpolnjevanju anketnega

vprašalnika morali spomniti izdelkov izpred dobrih dveh let. Če število izdelkov iz

umetnih snovi primerjamo z izdelki iz 6. razreda (les in papir), ugotovimo, da se iz

25

umetnih snovi izdeluje količinsko veliko izdelkov, prav tako je njihova pestrost velika:

stojalo za pisala, letalo iz stiropora, obesek za ključe, drţalo za epruvete, posode za

sadje, čoln, paleta za tempera barve in drţalo za knjige.

Preglednica 3.3: Raznovrstnost in pogostost uporabe določenih materialov za nek izdelek.

Številka vprašanja Uporabljen material / vgrajevanje Število učencev

3 Papir 1386

4 Les 1344

5 Umetne snovi 1328

6 Kovine 1551

7 Kombinacija različnih materialov 1022

8 Vgrajevanje strojniških elementov v izdelek 405

9 Vgrajevanje električnega kroga v izdelek 214

Presenetljivo veliko je izdelkov iz kovin, kar 1.551 (preglednica 3.3). Po pregledu

učbenikov in delovnih zvezkov, ki se trenutno najbolj uporabljajo pri pouku TIT, je

razvidno, da je najpodrobneje in zelo nazorno predstavljen načrt za izdelavo svečnika iz

kovine. Svečnik je močno prevladal nad drugimi kovinskimi izdelki, saj ga je izdelovala

več kot polovica anketiranih učencev ( svečnik - 887 učencev od 1.551). Zaradi tega je

raznovrstnost izdelkov iz kovin zelo nizka. Ostali pogosti izdelki so še: razna stojala,

zarisna igla, roţa iz ţice in škatla iz pločevine.

3.3.2 Pripomočki, orodja in stroji pri pouku TIT

10. vprašanje je razdeljeno na dva dela. Prvi del je ponujal več moţnih odgovorov, ki so

predstavljeni v preglednici 3.4. Učenec je lahko izbral več odgovorov. Pripomočki,

stroji in orodja so razporejeni po pogostosti uporabe.

Iz rezultatov je razvidno, da je skoraj vsak učenec uporabljal brusni papir, klešče, pilo,

vrtalnik in različna kladiva. Več kot polovica vseh anketiranih učencev je uporabljala

vse naštete pripomočke, naprave in stroje. Izstopala sta le zadnja dva. Napravo za

segrevanje zraka je izbralo 557 učencev. Predvidevamo lahko, da te naprave učenci ne

poznajo ali šole z njo niso zaloţene. Pripomoček za vpenjanje - svoro, je izbralo 543

učencev, kar je zanimivo. Ker svoro imenujemo tudi mizarska spona, ki je pogostejši

26

izraz, je moč trditi, da učenci napravo poznajo in jo uporabljajo, toda je zaradi

drugačnega poimenovanja v vprašalniku niso izbrali kot odgovor.

Preglednica 3.4: Pogostost uporabe pripomočkov, orodij in strojev pri praktičnem delu.

Pripomočki, orodja in stroji (ponujeni odgovori) Število učencev

Brusilni papir 1512

Klešče 1490

Pila 1476

Vrtalnik 1416

Različna kladiva 1409

Različne škarje 1326

Primeţ 1324

Točkalo 1323

Vijač 1309

Ročna ţaga 1218

Brusilnik 1161

Zarisna igla 1135

Naprava za segrevanje z vročo ţico 1112

Vibracijska ţaga 933

Spajkalnik 930

Noţ 924

Naprava za segrevanje z vročim zrakom 557

Svora 543

Drugi del 10. vprašanja je bil odprtega tipa, kjer so učenci dopisali naprave, pripomočke

in stroje, ki so jih še uporabljali pri pouku TIT in pri prejšnjem delu vprašanja niso bili

navedeni. Pripomočki, stroji in orodja so v preglednici 3.4 razporejeni po pogostosti

uporabe.

27

Preglednica 3.5: Drugi pripomočki, orodja in stroji ter njihova pogostost uporabe.

Pripomočki, orodja in stroji (dopisani odgovori) Število učencev

Pečica za taljenje 46

Kovinsko šestilo 43

Nakovalo 39

Naprava za slepo kovičenje 36

Pirograf 32

Kalup 24

Rezalnik stiropora 17

Indigo papir 15

Čopič 13

Pištola za lepljenje 12

Kljunasto merilo 11

Sekač 10

Kompresor 9

Dleto 9

3.3.3 Uporaba računalnika pri pouku TIT

11. vprašanje je spraševalo, če so učenci pri pouku TIT spoznali operacijski sistem

Windows. Moţno je bilo izbrati enega od treh ponujenih odgovorov. Odgovor da je

izbralo 915 učencev, odgovor ne 502 učenca, 206 učencev je odgovorilo, da ne vedo, če

so se seznanili z operacijskim programom Windows. Rezultati so prikazani na sliki 3.1.

56%31%

13%

Da

Ne

Ne vem

Slika 3.1: Seznanitev z operacijskim sistemom Windows.

28

Pri 12. vprašanju so učenci izbrali enega od treh ponujenih odgovorov, in sicer

kolikokrat so za predmet TIT iskali informacije preko svetovnega spleta (interneta).

Rezultati so razvidni iz spodnje slike (slika 3.2). 571 učencev ni nikoli uporabilo

interneta pri predmetu TIT. 613 učencev je odgovorilo 1 do 3-krat, več kot 3-krat pa je

izbralo 439 učencev.

35%

38%

27%

nikoli

1 do 3-krat

več kot 3-krat

Slika 3.2: Uporaba interneta pri pouku TIT.

Za odgovor na 13. vprašanje so učenci izbirali med tremi ponujenimi odgovori, ki so

bili enaki kot pri prejšnjem vprašanju. Vprašanje je spraševalo po pogostosti uporabe

računalnika za izdelavo tehnične dokumentacije pri pouku TIT. Odgovor nikoli je

izbralo 386 učencev, 1 do 3-krat je računalnik uporabljalo 675 učencev, več kot 3-krat

pa 562 učencev. Rezultati so prikazani na sliki 3.3.

24%

41%

35%nikoli

1 do 3-krat

več kot 3-krat

Slika 3.3: Uporaba računalnika za izdelavo tehnične dokumentacije.

Trinajsto vprašanje se deli na 3 podvprašanja, na katera odgovarjajo le tisti učenci, ki so

pri 13. vprašanju izbrali odgovor 1 do 3-krat ali več kot 3-krat. Teh učencev je 76 %.

29

Učenci so lahko izbrali več različnih odgovorov, zato so naslednji rezultati predstavljeni

v histogramu (slika 3.4 in 3.5).

Prvi del 13. vprašanja je bil izbirnega tipa. Učenci so izbirali med 8 različnimi odgovori,

lahko so izbrali več kot en odgovor. Na sliki 3.4 so prikazani odgovori učencev, ki so za

izdelavo tehnične dokumentacije uporabljali računalniške programe. Skoraj vsak

učenec, ki je vsaj enkrat uporabil računalnik za izdelavo tehnične dokumentacije, je

uporabil program CiciCad (977 učnecev). Sledijo mu programi Slikar (380 učencev),

Kotiranje (335 učencev) in Projekcije (241 učencev). Ostale programe je uporabilo

manj učencev.

0 200 400 600 800 1000 1200

CiciCad

Slikar

Kotiranje

Projekcije

Škatla

Corel Draw

Google Sketch Up

se ne spomnijo imena programa

št. učnencev

Slika 3.4: Pogostost uporabe računalniških programov za izdelavo tehnične dokumentacije.

Pri tretjem delu 13. vprašanja (slika 3.5) so učenci označili način uporabe računalniških

programov za izdelavo tehnične dokumentacije. Lahko so izbirali med dvema

moţnostma; ali je program prikazal samo učitelj, ali pa so učenci program uporabljali

sami. Lahko so izbrali oba odgovora v primeru, da je program uporabljal učitelj in nato

še učenci sami. 553 učencev je samostojno uporabljajo računalniški program, 382

učencev pa je program spoznalo ob učiteljevem prikazu. 302 učenca sta izbrala oba

odgovora.

30

0 100 200 300 400 500 600

z delom učencev ob

računalniku

s prikazom učitelja

oboje

brez odgovora

št. Učencev

Slika 3.5: Način uporabe računalniškega programa za izdelavo tehnične dokumentacije.

Pri 14. vprašanju so učenci izbirali med tremi ponujenimi odgovori. Lahko so izbrali le

en odgovor. Vprašanje se je navezovalo na uporabo računalniškega programa za

simulacijo pri obravnavi električnih krogov. Odgovor nikoli je izbralo največ učencev,

845. Program za simulacijo je uporabljalo 510 učencev 1 do 3-krat, več kot 3-krat pa je

program uporabljalo 268 učencev. Na sliki 3.6 so razvidni deleţi odgovorov učencev.

52%

31%

17%

nikoli

1 do 3-krat

več kot 3-krat

Slika 3.6: Uporaba računalniškega programa za simulacijo pri obravnavi električnih krogov.

Na naslednji 2 vprašanji so odgovarjali le tisti učenci, ki so pri prejšnjem vprašanju

odgovorili 1 do 3-krat in več kot 3-krat. Deleţ teh učencev je 48 %. Učenci so lahko

izbrali več različnih odgovorov, zato so naslednji rezultati predstavljeni v histogramu

(slika 3.7 in 3.8). Prvi del vprašanja je bil izbirnega tipa, kjer so učenci lahko izbirali

med ponujenimi odgovori. Vprašanje se je navezovalo na vrsti simulacijskega

programa, ki so ga učenci uporabljali pri obravnavi električnih krogov. Največ učencev

(554) je uporabljalo simulacijski program Edison. Sledi program Crocodile clips, ki ga

je uporabljalo 108 učencev, 63 učencev pa je izbralo odgovor, da so uporabljali nek

31

simulacijski program preko spleta. 182 učencev se ni spomnilo imena programa (slika

3.7).

0 100 200 300 400 500 600

Edison

Crocodile Clips

program preko

spleta

se ne spomnijo

imena programa

št. učencev

Slika 3.7: Vrsta simulacijskega programa pri obravnavi električnih krogov.

Tretji del 14. vprašanja je spraševal po načinu uporabe simulacijskega programa pri

obravnavi električnih krogov. Lahko so izbirali med dvema moţnostima; ali je program

prikazal samo učitelj, ali pa so učenci sami uporabljali program. Lahko so izbrali oba

odgovora v primeru, da je program uporabljal učitelj in nato še učenci sami. Iz slike 3.8

je razvidno, da je večina učencev uporabljala simulacijski program samostojno (356

učencev). 247 učencev je program spoznalo s prikazom učitelja, 175 učencev pa je

izbralo oba odgovora.

0 50 100 150 200 250 300 350 400

z delom učencev ob

računalniku


oboje

brez odgovora

št. učencev

Slika 3.8: Način uporabe simulacijskega programa pri obravnavi električnih krogov.

15. vprašanje je spraševalo, če so učenci za katerikoli izdelek izračunali njegovo ceno.

Izbirati je bilo moţno med štirimi ponujenimi odgovori. Izbrali so lahko več kot en

odgovor. 175 učencev je izbralo odgovor, da so uporabili program Kalkulacije, 92

učencev je uporabilo program Excel, 274 učencev pa je ceno izdelka izračunalo po

32

učiteljevih navodilih brez uporabe računalnika. Cene izdelka pri pouku TIT ni nikoli

izračunalo 1.156 učencev. Iz slike 3.9 so razvidni odgovori učencev.

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

učiteljeva navodila

Kalkulacije

Excel

niso računali

število učencev

Slika 3.9: Vrsta programa za izračun cene izdelka.

16. vprašanje sprašuje po računalniških programih, ki so jih učenci uporabljali pri

pouku TIT. Izbrati je bilo moţno več odgovorov. 248 učencev je izbralo program Excel,

419 učencev program Word, 405 učencev program Power Point, 445 učencev je

uporabljalo spletne učilnice in 877 učencev se ne spomni imena programov. Odgovori

so predstavljeni na sliki 3.10.

0 200 400 600 800 1000

spletna učilnica

Word

Power Point

Excel

se ne spomnijo imena programa

število učencev

Slika 3.10: Vrste računalniških programov.

3.3.4 Električni krog pri pouku TIT

17. vprašanje je spraševalo učence, če so pri pouku TIT sestavili električni krog. Moţno

je bilo izbrati pritrdilni ali zanikalni odgovor.

33

Prvi del 17. vprašanja je spraševal po električnem krogu, v katerem so vezani ţarnica,

stikalo in vir napetosti. 1.308 učencev je odgovorilo, da so sestavili električni krog s

stikalom, virom napetosti in ţarnico. 315 učencev pa je odgovorilo, da takšnega

električnega kroga niso sestavili. Odgovori učencev so razvidni na sliki 3.11.

81%

19%

Da

Ne

Slika 3.11: Električni krog s stikalom in žarnico.

Drugi del 17. vprašanja je spraševal po električnem krogu, v katerem so vezani ţarnica,

vir napetosti in več stikal hkrati. 988 učencev je odgovorilo, da so sestavili električni

krog z več stikali, virom napetosti in ţarnico. 635 učencev pa takšnega električnega

kroga ni sestavilo. Odgovori učencev so razvidni na sliki 3.12.

61%

39%Da

Ne

Slika 3.12: Električni krog z več stikali in žarnico.

Tretji del 17. vprašanja je spraševal po električnem krogu, v katerem so vezani motor,

vir napetosti in menjalni stikali tako, da so preko stikal lahko spreminjali smer vrtenja

gredi motorja. Na sliki 3.13 so razvidni odgovori učencev. 823 učencev je odgovorilo,

da so sestavili električni krog z menjalnima stikaloma in motorjem, skoraj toliko pa jih

je odgovorilo, da takšnega električnega kroga niso sestavili (800 učencev).

34

51%49%Da

Ne

Slika 3.13: Električni krog z menjalnima stikaloma in motorjem.

Vsi odgovori na 17. vprašanje so prikazani na sliki 3.14, kjer so vsi trije deli 17.

vprašanja zdruţeni skupaj. Iz rezultatov je razvidno, da bolj kot je zapletena zgradba

električnega kroga oziroma elementov v električnem krogu, število učencev, ki izdeluje

električni krog, vpada.

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

el. krog z menjalnima

stikaloma in motorjem

el. krog z več stikali

el. krog s stikalom in

žarnico

Ne

Da

Slika 3.14: Sestava različnih električnih krogov.

Pri 18. vprašanju so učenci odgovarjali na vprašanje na kakšen način so sestavili

električni krog. Izbirati je bilo moţno med dvema odgovoroma – s prikazom učitelja ali

z delom učencev. Tu so upoštevani le odgovori učencev, ki so pri prejšnjem vprašanju

(17. vprašanje) odgovorili pritrdilno. Na sliki 3.15 so prikazani odgovori učencev.

Učenci, ki so izbrali oba odgovora, so predstavljeni v kategoriji oboje. Iz rezultatov je

razvidno, da je večina učencev sestavljala različne električne kroge sama ali s prikazom

učitelja.

35

0 200 400 600 800 1000

z delom

učencev

s prikazom

učitelja

oboje

brez odgovora

el. krog z menjalnima stikaloma

in motorjem

el. krog z več stikali in žarnico

el. korg s stikalom in žarnico

Slika 3.15 Način sestave različnih električnih krogov.

3.3.5 Sestavljanke pri pouku TIT

19. vprašanje se je navezovalo na kvantiteto uporabe različnih sestavljank z gradniki,

kot so zobniki, polţi in mehanizmi. Moţno je bilo izbrati enega od treh ponujenih

odgovorov. Rezultati so predstavljeni na sliki 3.16. 711 učencev je sestavljanke

uporabljalo 1 do 3-krat, 611 učencev je sestavljanke uporabljalo več kot 3-krat, nikoli

pa sestavljank ni uporabilo 311 učencev.

52%

31%

17%

nikoli

1 do 3-krat

več kot 3-krat

Slika 3.16: Uporaba sestavljank z gradniki.

Učenci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili 1 do 3-krat ali več kot 3-krat, so

odgovarjali na naslednji dve podvprašanji. Deleţ teh učencev je 48 %. Prvi del 19.

vprašanja je spraševal po vrsti sestavljanke, ki so jo učenci uporabljali pri pouku TIT.

Odgovori učencev so predstavljeni na sliki 3.17. Učenci so lahko izbrali več moţnih

odgovorov. Največ učencev (825) je uporabljalo sestavljanko Fischer Technik. Sledi ji

36

sestavljanka Lego, ki so jo uporabljali 304 učenci. Gigo sestavljanko je uporabljalo 163

učencev.

0 100 200 300 400 500 600 700 800 900

Fischer Technik

Lego

Gigo

se ne spomnijo

imena sestavljanke

št. učencev

Slika 3.17: Vrsta sestavljanke z gradniki.

Tretji del 19. vprašanja je spraševal po načinu uporabe sestavljank pri pouku TIT.

Odgovori učencev so predstavljeni na sliki 3.18. Lahko so izbrali odgovor, da je učitelj

prikazal sestavljanko, da so sestavljanko uporabljali učenci samostojno ali oboje. 756

učencev je samostojno uporabljajo sestavljanke z gradniki, 261 učencev pa je

sestavljanko spoznalo ob učiteljevem prikazu. 295 učencev je izbralo oba odgovora.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

z delom učencev


oboje

brez odgovora

št. učencev

Slika 3.18 Način uporabe sestavljank z gradniki.

3.3.6 Učno gradivo in domače naloge pri pouku TIT

Zadnji dve vprašanji anketnega vprašalnika sta se navezovali na domače delo in naloge,

ki so jih učenci opravljali v sklopu predmeta TIT. 20. vprašanje je razdeljeno na več

podvprašanj. Prvi del je spraševal po učnem gradivu, ki so ga učenci uporabljali pri

37

pouku TIT. Moţno je bilo izbrati več kot en odgovor. Rezultati so predstavljeni na sliki

3.19. Velika večina (1.272 učencev) je uporabljala učbenik in delovni zvezek (1.151

učencev). Zvezek je uporabljalo 878 učencev, 557 učencev pa tudi delovne liste.

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

učbenik

delovni zvezek

zvezek

učni listi

se ne spomnijo

št. učencev

Slika 3.19: Učno gradivo pri pouku TIT.

Drugi del vprašanja se je navezoval na obseg izpolnjenega delovnega zvezka ob koncu

šolskega leta. Tu so upoštevani le tisti učenci, ki so pri prejšnjem vprašanju izbrali

odgovor delovni zvezek. Učenci so lahko izbrali enega od ponujenih odgovorov.

Rezultati so predstavljeni na sliki 3.20. 446 učencev je rešilo delovni zvezek v deleţu,

večjem od dveh tretjin. Več kot tretjino in manj kot dve tretjini delovnega zvezka je

imelo rešenih 318 učencev. Manj kot tretjino rešenega delovnega zvezka je imelo 291

učencev. Nekaj manj kot 100 učencev pa delovnega zvezka sploh ni reševalo (96

učencev).

0 100 200 300 400 500

nič

manj kot tretjino

več kot tretjino in

manj kot dve tretjini

več kot dve tretjini

št. učencev

Slika 3.20: Obseg rešenega delovnega zvezka ob koncu šolskega leta.

38

21. vprašanje je spraševalo po kvantiteti domačih nalog, ki so jih učenci dobili v

povprečju v enem šolskem letu. Moţno je bilo izbrati le en odgovor. Odgovori učencev

se razvidni iz slike 3.21. Iz rezultatov je razvidno, da so bili učenci pri pouku TIT

deleţni le par domačih nalog letno.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

nič

1 do 5

6 do 20

več kot 20

št. učencev

Slika 3.21: Število domačih nalog v enem šolskem letu pri pouku TIT.

Drugi del 21. vprašanja je spraševal po vrstah domačih nalog. Moţno je bilo izbrati več

različnih odgovorov. Največ učencev je za domačo nalogo reševalo delovni zvezek

(753) ali izdelovalo nalogo v zvezek (591 učencev). Pribliţno enako število učencev je

za domačo nalogo iskalo informacije preko spleta (341 učencev) ali so doma dokončali

izdelek (331 učencev). 273 učencev je doma izdelalo plakat. Opazovalno nalogo in

izdelavo prototipa ali celotnega izdelka je opravilo nekaj manj kot 200 učencev.

Odgovori učencev so predstavljeni na sliki 3.22.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

reševanje delovnega zvezka

izdelava naloge v zvezek

iskanje informacij na internetu

dokončanje izdelka

izdelava plakata

izdelava prototipa ali modela

opazovalna naloga

izdelava celotnega izdelka

št. učnencev

Slika 3.22: Vrsta domače naloge pri pouku TIT.

39

4 PRIMERJAVA VPRAŠALNIKA IN NPZ

V primerjavi je zajetih 1623 učencev iz 87-ih osnovnih šol. Pomembno je dejstvo, da

niso vsi učenci reševali anketnega vprašalnika ampak samo nekateri iz vsake od 87 šol.

Zato je za primerjavo anketnega vprašalnika z NPZ privzeto naslednje: da bi vsi učenci,

tudi tisti, ki niso izpolnili vprašalnika, na vprašanja ankete v povprečju odgovorili enako

kot učenci, ki so anketni vprašalnik dejansko rešili.

4.1 KORELACIJA

Vsi rezultati so preračunani na povprečen uspeh NPZ na enega učenca iz vsake od 87-ih

šol (ordinata - navpična os) in na povprečen odgovor anketnega vprašalnika na enega

učenca iz vsake šole (abscisa - vodoravna os). Rezultati so nato preračunani na

vrednosti od 0 do 1 za laţji izračun korelacijskega koeficienta2, ki nam dejansko pove

ali je odvisnost uspešnosti reševanja NPZ v primerjavi z odgovori anketnega

vprašalnika statistično pomembna ali ne [7].

Kadar imamo 2 numerični spremenljivki in vezani rang [8] (ni nujno da vrednosti

naraščajo, ampak se lahko ponovijo), uporabimo izračun korelacijskega koeficienta po

Pearsonu. Vrednosti anketnega vprašalnika bodo predstavljene pod vrednosti x,

vrednosti NPZ pa pod vrednosti y. Ko imamo vseh 87 vrednosti šol po obeh

spremenljivkah (x, y), začnemo z izračunom kovariana3 K, ki nam kasneje pomaga pri

izračunu korelacije. Najprej spremenljivke x in y kvadriramo in seštejemo (prvi člen

enačbe 4.1), nato pa še seštejemo in potem kvadriramo, ter delimo s številom področij

(N), ki se jih razvršča – v našem primeru gre za število šol (drugi člen enačbe 4.1) [7].

N

yyK

N

xxK

y

x

2

2

2

2

)(

)(

(4.1)

2 Številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk [7].

3 Merilo, s katerim določamo kako sta dve slučajni spremenljivki povezani [7].

40

Zadnji potrebni člen izračunamo tako, da spremenljivki med seboj zmnoţimo in

seštejemo (prvi člen enačbe 4.2). Nato vsoti obeh spremenljivk pomnoţimo med sabo in

delimo z N (drugi del enačbe 4.2).

N

yxyxKxy

)()()( (4.2)

Izračune vstavimo v enačbo 4.3 in dobimo vrednost korelacijskega koeficienta rxy.

Kovariana Kx in Ky med seboj zmnoţimo, korenimo in delimo s kovarianom Kxy, kar je

razvidno iz spodnje enačbe.

yx

xy

xy

KK

Kr

(4.3)

Vrednost, ki jo dobimo se vedno nahaja nekje med 0 in 1. S preglednico 4.1 izvemo

kakšna je jakost izračunanega rxy. Večja kot je vrednost korelacijskega koeficienta,

večja je korelacija oziroma povezanost dveh spremenljivk.

Preglednica 4.1: Jakost korelacije [7].

Vrednost korelacijskega koeficienta rxy Jakost korelacijskega koeficienta

0,00 – 0,20 zanemarljiva

0,20 – 0,40 šibka

0,40 – 0,70 srednje močna

0,70 – 0,90 močna

0,90 – 1,00 popolna

4.2 VSEBINSKA PRIMERJAVA VPRAŠALNIKA IN NPZ

Vprašanja anketnega vprašalnika se prav tako delijo glede na tematiko in podobnost

vsebin pri nalogah iz NPZ v vrstnem redu, ki je prikazan v preglednici 4.2. V

nadaljevanju je izvedenih in analiziranih osem primerjav med odgovori učencev na

anketni vprašalnik in učenčevo uspešnostjo reševanja NPZ. V naslednjih podpoglavjih

41

so predstavljeni rezultati primerjave določenih vsebinskih vprašanj anketnega

vprašalnika in nalog na NPZ. Rezultati primerjave so razvidni na grafih, kjer so

naneseni doseţki učencev pri reševanju določenih tipov nalog na NPZ in odgovori

učencev na vprašanja anketnega vprašalnika.

Preglednica 4.2: Vsebinske primerjave med anketnim vprašalnikom in NPZ.

Št. primerjave Vsebina vprašalnika/številka vprašanja Vsebina NPZ

1 Izdelki pri pouku TIT/3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 GO

2 Pripomočki, orodja in stroji pri pouku TIT/10.1 GO

3 Uporaba računalnika pri pouku TIT – Windows in internet/11, 12 IT

4 Uporaba računalnika pri pouku TIT – risanje s programi/13 DOK

5 Uporaba računalnika pri pouku TIT – simulacije el. vezji/14 TSE

6 Električni krog pri pouku TIT/17 TSE

7 Sestavljanke pri pouku TIT/19 TSS

8 Domače naloge pri pouku TIT/21.1 vse vsebine

4.2.1 Izdelki ter uspešnost na NPZ

S prvo primerjavo ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT izdelali več

izdelkov iz različnih gradiv, bolje reševali naloge tega tipa na NPZ.

Uspešnost reševanja NPZ glede na anketni vprašalnik

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.1: Izdelki ter uspešnost na NPZ.

42

Iz anketnega vprašalnika se upoštevajo učenčevi odgovori na vprašanja 3, 4, 5, 6, 7, 8,

in 9, iz NPZ pa se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop GO,

natančneje v gradiva (izdelki, polizdelki, gradiva); 8, 12.1, 14.2, 15.1 in 17.1. Izračun

korelacijskega koeficienta nam pove, da je povezanost med odgovori anketnega

vprašalnika in nalogami iz NPZ šibka. Korelacija znaša 0,25, kar spada v rang šibke

korelacije. Iz slike 4.1 so razvidni rezultati primerjave med anketnim vprašalnikom in

NPZ.

4.2.2 Pripomočki, orodja in stroji ter uspešnost na NPZ

Z drugo primerjavo ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT večkrat

uporabljali pripomočke, orodja in stroje, bolje reševali naloge tega tipa na NPZ.

Uspešnost reševanja NPZ gelde na anketni vprašalnik

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.2: Pripomočki, orodja in stroji ter uspešnost na NPZ.

Iz anketnega vprašalnika se upoštevajo učenčevi odgovori na vprašanje 10.1, iz NPZ pa

se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop GO, natančneje v obdelave

(obdelovalni postopki, pripomočki, stroji in orodja): 2, 9, 12.2, 12.3, 14.1 in 15.2.

Izračun korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanost med odgovori anketnega

vprašalnika in nalogami iz NPZ obstaja. Korelacija znaša 0,33, kar spada v rang šibke

43

korelacije. Iz slike 4.2 so razvidni rezultati primerjave med anketnim vprašalnikom in

NPZ.

4.2.3 Uporaba računalnika (Windows in internet) ter uspešnost na NPZ

Na sliki 4.3 je predstavljena tretja primerjava med anketnim vprašalnikom in NPZ. Z

njo ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT večkrat uporabljali računalnik

(operacijski sistem Windows in internet), bolje reševali naloge tega tipa na NPZ.


0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.3: Uporaba računalnika (Windows in internet) ter uspešnost na NPZ.

Iz anketnega vprašalnika se upoštevajo učenčevi odgovori na vprašanji 11 in 12, iz NPZ

pa se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop IT: 13.1 in 13.2. Izračun

korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanosti med odgovori anketnega

vprašalnika in nalogami iz NPZ ni. Korelacija znaša 0,03, kar spada v rang zanemarljive

korelacije.

4.2.4 Uporaba računalnika (risanje s programi) ter uspešnost na NPZ

S četrto primerjavo (slika 4.4) ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT večkrat

uporabljali računalnik (za tehnično dokumentacijo), bolje reševali naloge tega tipa na

NPZ. Iz anketnega vprašalnika se upoštevajo učenčevi odgovori na vprašanje 13, iz

44

NPZ pa se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop DOK: 1, 4, 10,

16.1, 16.2 in 16.3.


0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.4: Uporaba računalnika (risanje s programi) ter uspešnost na NPZ.

Izračun korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanost med odgovori anketnega

vprašalnika in nalogami iz NPZ obstaja. Korelacija znaša 0,27, kar spada v rang šibke

korelacije.

4.2.5 Uporaba računalnika (simulacije el. vezij) ter uspešnost na NPZ

S peto primerjavo (slika 4.5) ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT večkrat

sestavili električni krog z računalniškimi simulacijami, bolje reševali naloge tega tipa na


NPZ pa se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop TSE: 7, 18.1, 18.2,

18.3 in 20.2. Izračun korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanost med odgovori

anketnega vprašalnika in nalogami iz NPZ obstaja. Korelacija znaša 0,23, kar spada v

rang šibke korelacije.

45


0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.5: Uporaba računalnika (simulacije električnih vezij) ter uspešnost na NPZ.

4.2.6 Električni krogi ter uspešnost na NPZ

S šesto primerjavo (slika 4.6) ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT večkrat

sestavili električni krog z električnimi zbirkami, bolje reševali naloge tega tipa na NPZ.


0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.6: Električni krog ter uspešnost na NPZ.

46

Iz anketnega vprašalnika se upoštevajo učenčevi odgovori na vprašanje 17, iz NPZ pa

se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop TSE: 7, 18.1, 18.2, 18.3 in

20.2. Izračun korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanost med odgovori

anketnega vprašalnika in nalogami iz NPZ obstaja. Korelacija znaša 0,23, kar spada v

rang šibke korelacije.

4.2.7 Sestavljanke ter uspešnost na NPZ

S sedmo primerjavo (slika 4.7) ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT

večkrat uporabljali sestavljanke (z gradniki, polţi), bolje reševali naloge tega tipa na


NPZ pa se upoštevajo vsebinsko podobne naloge, ki spadajo v sklop TSS: 6, 11.1, 11.2

in 20.1.


0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.7: Sestavljanke ter uspešnost na NPZ.

Izračun korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanosti med odgovori anketnega

vprašalnika in nalogami iz NPZ ni. Korelacija znaša 0,14, kar je zanemarljivo.

47

4.2.8 Domače naloge ter uspešnost na NPZ

Z osmo primerjavo (slika 4.8) ţelimo izvedeti ali so učenci, ki so pri pouku TIT večkrat

dobili domačo nalogo, bolje reševali naloge na NPZ. Iz anketnega vprašalnika se

upoštevajo učenčevi odgovori na vprašanje 21.1, iz NPZ pa se upoštevajo vse naloge.


0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2

Anketni vprašalnik

NP

Z

Slika 4.8: Domače naloge ter uspešnost na NPZ.

Izračun korelacijskega koeficienta nam pove, da povezanosti med odgovori anketnega

vprašalnika in nalogami iz NPZ ni. Korelacija znaša 0,01, kar spada v rang zanemarljive

korelacije.

48

5 DISKUSIJA

Analiza NPZ, ki so ga reševali tako študentje kot učenci, nam je prinesla zanimive

rezultate, ki so predstavljeni v naslednji podpoglavjih. Analiza anketnega vprašalnika je

razkrila veliko informacij o načinu pouka TIT v OŠ in o uporabi različnih sredstev. Pri

primerjavi vprašalnika z NPZ pridemo do zaključkov in odgovorov na raziskovalna

vprašanja, ki smo si jih zastavili v začetku diplomskega dela v poglavju 1.2.

5.1 REALIZACIJA CILJEV

V kolikšni meri in na kakšen način smo dosegli zastavljene cilje je razloţeno v

nadaljevanju.

C1: Predstaviti zasnove nacionalnega preverjanja.

Način sestave nalog po vsebinah, teţavnostih za NPZ je predstavljeno v poglavjih 2.1.

in 2.2. Podrobneje so predstavljena barvna območja, tipi nalog in kognitivne ravni, na

katerih temelji NPZ. Cilj je doseţen.

C2: Razdelitev vsebinskih področij nalog na NPZ.

Naslednji cilj smo dosegli v poglavju 2.3, kjer smo vsebinska področja iz UN tehnike in

tehnologije razdelili podrobneje na sedem različnih sklopov, s tem da smo enega od

sklopov razdelili na dva dela, ki se očitno razlikujeta. Sklopi so zapisani v preglednici

2.2.

C3: Izvedeti močne in šibke točke znanja učencev v različnih vsebinskih sklopih.

Po podrobni vsebinski razdelitvi nalog iz NPZ ugotovimo, da so učenci najbolje reševali

naloge iz področja EK, EN in IT. Zavedati se je potrebno, da so ta tri področja zajeta v

najmanjšem obsegu, saj vsakemu vsebinskemu sklopu pripadata le dve nalogi iz NPZ.

Zato so takšni rezultati manj zanesljivi in manj verodostojni. Šibko znanje so učenci

pokazali na področju TSS. Za rezultate tega vsebinskega sklopa lahko trdimo, da so

49

zanesljivejši, saj ga je na NPZ preverjalo 5 nalog. Razlog, da je učenčevo znanje zelo

slabo na področju TSS je lahko da se vsebine tehničnih sredstev v učbenikih nahajajo v

zadnjih poglavjih in se jih do konca šolskega leta ne predela v celoti. Prikaz rezultatov

je v poglavju 2.2, slika 2.3. S tem je cilj doseţen.

C4: Predstaviti anketni vprašalnik o pouku tehnike in tehnologije.

V poglavju 3.1 je predstavljen anketni vprašalnik. Razdeljen je na več področij.

Vprašanja so zastavljena tako, da je moč izvedeti kako pogosto, katera sredstva in na

kakšen način uporabljajo učenci pri pouku TIT. Cilj je doseţen.

C5: Analizirati učenčeve odgovore na anketni vprašalnik o pouku TIT.

Cilj smo dosegli – odgovori učencev na anketni vprašalnik o pouku TIT so predstavljeni

v poglavju 3.3. Rezultati so predstavljeni s pomočjo preglednic (3.3 – 3.5) in

grafikonov na slikah (3.1 – 3.22). Skoraj vse odgovore učencev se je dalo uporabiti za

nadaljnjo primerjavo v poglavju 4.

C6: Predstaviti uporabo in izračun korelacije za statistične primerjave.

Korelacija je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh

spremenljivk: uspešnost reševanja NPZ in odgovori na anketni vprašalnik. Korelacijo

smo merili s Pearsonovim korelacijskim koeficientom, ki je razloţen v poglavju 4.1 s

pomočjo enačb 4.1, 4.2, 4.3 in preglednice 4.1. Cilj je s tem doseţen.

5.2 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

RV1: Ali so študenti tehnike iz 4. letnika v povprečju uspešnejši v reševanju nalog

iz NPZ kot študenti 3. letnika?

Na sliki 2.4 (poglavje 2.3) je iz rezultatov razvidno, da so študentje 4. letnika v

povprečju za malenkost boljši v uspešnosti reševanja NPZ od 3. letnikov. Odstopanje se

pozna skoraj v vseh vsebinskih sklopih, najbolj izstopata EK in DOK v prid 4. letnikom.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_spremenljivka

50

Na področju IT v veliki meri vodijo študentje 3. letnika, kot tudi za malenkost na

področju GO. Zakaj prihaja do razlik v znanju, je lahko odvisno od študijskega

predmetnika in od dejanske starosti študenta. Glede na to, da je študentov tehnike na

PeF malo, je bila statistična populacija študentov premajhna za zanesljivo analizo te

hipoteze.

RV2: Ali so bodoči učitelji TIT (študenti) v povprečju uspešnejši v reševanju nalog

iz NPZ kot učenci?

Iz rezultatov na sliki 2.5 (poglavje 2.4) je razvidno, da je znanje študenta v povprečju

boljše od učenčevega. Študentje so skoraj vse vsebinske sklope nalog iz NPZ reševali

do 20 % bolje od učencev. Presenetljiv rezultat je pri nalogah, ki spadajo pod kategorijo

EK. Te naloge so študentje reševali v povprečju slabše od učencev. Nalogo o pravilnem

recikliranju različnih odpadkov so študentje rešili slabo. Ločevanje odpadkov je dokaj

mlada sprememba v Sloveniji, ki so je zaradi poudarka v OŠ, bolj vešči osnovnošolci

kot študentje na fakulteti. Prav tako kot pri učencih je opaziti šibko znanje študentov na

področju TSS.

RV3: Ali so učenci, ki pri pouku TIT naredijo več različnih izdelkov iz različnih

gradiv, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Gradiva in obdelave?

Iz rezultatov (preglednica 4.1 in slika 4.1) je razvidno, da so učenci, ki pri pouku TIT

naredijo več različnih izdelkov iz različnih gradiv, nekoliko uspešnejši v reševanju

nalog iz sklopa Gradiva in obdelave pri NPZ. Korelacija dosega vrednost 0,25, kar

spada v rang šibke korelacije.

RV4: Ali so učenci, ki pri pouku TIT uporabljajo več različnih pripomočkov,

orodij in strojev, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Gradiva in

obdelave?

Če učenci uporabljajo več različnih pripomočkov, orodij in strojev, bolje rešujejo

naloge na NPZ, ki spadajo v sklop GO (Gradiva in obdelave), bolj natančno obdelave. S

tem učenci spoznavajo imena različnih pripomočkov, strojev in naprav in različne

obdelovalne postopke. Povezanost je tu največja, spada pa še vedno v rang šibke

51

korelacije (rxy = 0,33). Rezultati primerjave anketnega vprašalnika in NPZ so

predstavljeni v poglavju 4.2 s pomočjo preglednice 4.2 in slike 4.2.

RV5: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalnik, uspešnejši v

reševanju nalog na NPZ iz sklopa Izobraževalna tehnologija?

Iz primerjave lahko sklepamo, da na učenčevo znanje in uspešnost reševanja nalog na

preverjanju, ne vpliva pogosta uporaba računalnika za iskanje informacij preko spleta.

Podrobni rezultati so predstavljeni v poglavju 4.3 na sliki 4.3. Povezanost obeh

spremenljivk spada v zanemarljiv rang korelacije (rxy = 0,03).

RV6: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalniške programe

za izdelavo sklic, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična

dokumentacija?

Učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalniške programe za izdelavo

tehnične dokumentacije, bolje rešujejo naloge tega tipa na NPZ. Rezultati so

predstavljeni v poglavju 4.4. in na sliki 4.4. Korelacijski koeficient znaša 0,27, kar

spada v rang šibke korelacije, toda še vedno povezanost obstaja.

RV7: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo računalnik za izdelavo

simulacij el. vezij, uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična

sredstva – elektrika?

Učenci, ki večkrat uporabljajo računalniške programe za izdelavo simulacij el. vezij,

tudi bolje rešujejo naloge na NPZ, ki spadajo v področje TSE. Rezultati so predstavljeni

na sliki 4.5, ki se nahaja v poglavju 4.5. Korelacija je, toda šibka (rxy = 0,23).

RV8: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat sestavljajo električni krog, uspešnejši

v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična sredstva - elektrika?

Primerjava vprašalnika in NPZ glede praktične uporabe električnih krogov je na

raziskovalno vprašanje odgovorila pritrdilno. Učenci bolje rešujejo naloge iz področja

TSE, če večkrat uporabljajo električne zbirke vezij in sestavijo električni krog.

52

Podrobnejša analiza rezultatov je predstavljena v poglavju 4.6. Korelacijski koeficient

ima vrednost 0,23.

RV9: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat uporabljajo sestavljanke z gradniki,

uspešnejši v reševanju nalog na NPZ iz sklopa Tehnična sredstva - strojništvo?

Primerjalna analiza med uporabo sestavljank pri pouku TIT in uspešnostjo reševanja

nalog iz vsebinskega sklopa TSS je pokazala, da učenci niso uspešnejši pri nalogah na

NPZ. Rezultati so zapisani v poglavju 4.7. Izračun obeh spremenljivk nam da vrednost

korelacije 0,14. Ta vrednost je premajhna za oprijemljivo povezavo med NPZ in

vprašalnikom, zato jo zanemarimo.

RV10: Ali so učenci, ki pri pouku TIT večkrat dobijo domačo nalogo, uspešnejši v

reševanju nalog na NPZ.

Povišan deleţ domačih nalog pri pouku TIT ne pripomore k uspešnejšemu reševanju

nacionalnega preverjanja. Korelacijski koeficient je v tem primeru najniţji, komaj 0,01.

5.3 VREDNOTENJE KORELACIJ POSAMEZNIH SKLOPOV

Po izračunanih korelacijskih koeficientov in določenih jakosti korelacije vsakega

vsebinskega sklopa, lahko trdimo da ni bistvene povezave med uspešnostjo reševanja

NPZ in odgovori učencev na anketni vprašalnik (preglednica 5.1).

Preglednica 5.1: Korelacija vsebinskih sklopov.

Raziskovalno vprašanje Primerjava vsebin iz vprašalnika in NPZ Jakost korelacije

RV3 Izdelki in GO 0,25 – šibka

RV4 Orodja, stroji in pripomočki in GO 0,33 – šibka

RV5 Uporaba računalnika in IT 0,03 – zanemarljiva

RV6 Uporaba računalnika in DOK 0,27 – šibka

RV7 Uporaba računalnika in TSE 0,23 – šibka

RV8 Električni krog in TSE 0,23 – šibka

RV9 Sestavljanke in TSS 0,14 – zanemarljiva

RV10 Domače naloge in vse vsebine 0,01 – zanemarljiva

53

Doseţene korelacije pri vsebinskih sklopih GO, DOK in TSE so šibke, kar pomeni da

povezanost obstaja, toda je majhna in minimalno vplivata na doseţke pri nacionalnem

preverjanju. Učenci, ki pri pouku TIT izdelajo več različnih izdelkov in uporabljajo več

različnih orodji in naprav nekoliko bolje rešujejo naloge tega tipa. Majhno korelacije je

zaznati tudi pri učencih, ki večkrat uporabljajo računalnik za izdelavo tehnične

dokumentacije in risanja električnih vezji. Prav tako se pojavi šibka korelacija pri

učencih, ki večkrat uporabljajo zbirke z električnimi vezji.

Pri vsebinskih sklopih IT in TSS je korelacijski koeficient zanemarljiv, kar pomeni da

uporaba računalnika za iskanje informacij preko interneta in uporaba sestavljank s ne

vplivata na uspešnost reševanja nalog na NPZ.

Kljub temu, da vse cilje iz učnega načrta TIT ni mogoče preveriti z nacionalnim

preverjanjem smo pričakovali višje korelacije pri izvedenih primerjavah. Zakaj so

korelacije tako nizke in kateri so pravi razlogi za to, v tem diplomskem delu ni bilo

mogoče ugotoviti. Potrebno bi bilo izvesti nadaljnje raziskave o načinu dela in

poučevanja učiteljev Tehnike in tehnologije v OŠ.

54

6 ZAKLJUČEK

Praktični del pouka TIT se v OŠ prepočasi razvija naprej. Čeprav učenci izdelujejo

veliko izdelkov, ni pestrosti oziroma raznovrstnosti. Prevladujejo izdelki, ki so

zasnovani v učbenikih in delovnih zvezkih. Očiten je tudi skromen deleţ izdelkov, ki so

narejeni iz kombinacije več različnih materialov. Izjemno malo izdelkov se vgrajuje v

električne kroge ali se jim dodaja strojne elemente. Ker je za tak projekt potrebno več

dela in časa lahko sklepamo, da je projektnega učnega dela pri pouku TIT malo. Veliko

se uporabljajo različni pripomočki, stroji in orodja, kar napeljuje na dejstvo, da se pri

TIT izvaja veliko praktičnega dela in se s tem izboljšujejo spretnosti, veščine in

motorika učenčevih čutil. Z računalnikom se je pri pouku TIT seznanila večina vseh

učencev. Deleţ učencev, ki je uporabljal računalnik za izdelavo tehnične

dokumentacije, je 77 %. Več kot polovica učencev (52 %) ni nikoli uporabljala

računalniškega programa za simulacijo električnih vezji. Še vedno se uporablja zastarela

programska oprema za risanje tehnične dokumentacije in simuliranje različnih el. vezij.

Pri načinu uporabe računalniških programov prevladuje odgovor, da učenci samostojno

uporabljajo računalnik. Več kot dve tretjini učencev ni nikoli izračunalo cene izdelka.

Enostaven električni krog s stikalom in ţarnico so sestavili skoraj vsi učenci. Z

naraščanjem elementov v električnem krogu pa število učencev, ki so el. krog dejansko

sestavili, pada. Več kot 80 % učencev je pri pouku TIT uporabljalo sestavljanke z

različnimi gradniki. Sestavljanke so največkrat uporabljali učenci sami, brez pomoči

učitelja.

Rezultati nekaterih primerjav med anketnim vprašalnikom in NPZ so pokazali določen

deleţ korelacijskega koeficienta, ki lahko vpliva na uspešnost reševanja NPZ. Nekaj

primerjav pa ni pokazalo skoraj nikakršne korelacije med vprašalnikom in NPZ. Na

povečano uspešnost učencev na NPZ ne vpliva uporaba računalnika za iskanje

informacij preko spleta, uporaba sestavljank s strojniškimi elementi in povečano število

domačih nalog. Povezanost med učenčevimi odgovori na anketni vprašalnik in

uspešnostjo reševanja NPZ, se je pokazala pri uporabi računalnika za risanje tehnične

dokumentacije in simulacijo električnih vezji. Na boljši uspeh učencev na NPZ ugodno

vplivajo tudi zbirke z električnimi elementi in pestrost uporabe pripomočkov, orodij in

strojev pri praktičnem delu.

55

Na podlagi ugotovljenega bi učiteljem TIT podala naslednje predloge kot moţnosti

izboljšave doseţenega znanja pri učencih:

Pri praktičnem delu naj bo poudarek na raznovrstnosti obdelovalnih postopkov,

orodij, strojev in pripomočkov.

Poudarek naj bo na inovativnosti in drugačnosti izdelkov, vsak učenec naj izdela

svoj, drugačen izdelek, ki ni predhodno zasnovan po nekem načrtu.

Učitelj naj podpira izdelavo izdelkov, ki so sestavljeni iz kombinacije različnih

gradiv (les, kovina, umetne snovi, karton)

Izdelek naj učenci vgradijo s pomočjo strojnih gradnikov ali naj izdelek

predstavlja sestavni del električnega kroga.

Učitelj naj pri pouku TIT uvaja več projektnega učnega dela.

Učenci naj imajo pri delu z računalnikom moţnost izbire več različnih

programov za izdelavo tehnične dokumentacije in risanja električnih vezji, ki so

bolj inovativni.

Učenci naj pri pouku TIT izračunajo ceno svojih izdelkov s pomočjo

računalniškega programa ali z učiteljevo pomočjo.

56

7 LITERATURA IN VIRI

1 A. Slavec Gornik, Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen,

organiziranje in uporaba rezultatov, 1, Ljubljana 2010,

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/109SL.p

df. Obiskano 19. 5. 2011.

2 J. Bečaj, S. Draţumerič, M. M. Maleš, M. Vehovec, M. Štraus, Letno poročilo o

izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2010 (Ljubljana, Drţavni

izpitni center, 2010).

[3] J. E. Mills, D.F. Treagust, Engineering education – is problembased or project-

based learning the answer? Australasian Journal of Engineering eEucation, 4, 2003,

http://www.aaee.com.au/journal/2003/mills_treagust03.pdf. Obiskano 19. 5. 2011

[4] Ministrstvo za šolstvo in šport, Sklep o izboru največ štirih predmetov za določitev

tretjega predmeta, Ljubljana 2009,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/NPZ/NPZ_skl

ep_3_predmet_1_9_09.pdf. Obiskano 19.5.2011.

[5] A. Papotnik in drugi, Učni načrt: Tehnika in tehnologija, 1, Ljubljana, 2002,

http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=31&rID=375.

Obiskano 19. 5. 2011.

[6] Interno gradivo Drţavnega izpitnega centra.

[7] B. Koţuh, Statistične metode v pedagoškem raziskovanju (Ljubljana, Znanstvena

zaloţba Filozofske fakultete, 2010).

[8] L. Blaţič, Statistika,

http://www.scribd.com/doc/22890501/BLA%C5%BDI%C4%8C-naloge-statistika.

Obiskano 19. 5. 2011.

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/109SL.pdf.

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/109SL.pdf.

http://www.aaee.com.au/journal/2003/mills_treagust03.pdf

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/NPZ/NPZ_sklep_3_predmet_1_9_09.pdf

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/NPZ/NPZ_sklep_3_predmet_1_9_09.pdf

http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=31&rID=375.

http://www.scribd.com/doc/22890501/BLA%C5%BDI%C4%8C-naloge-statistika

I

8 PRILOGE

8.1 ANKETNI VPRAŠALNIK O POUKU TIT

Drţavni izpitni center

Ob ţeleznici 16

1000 Ljubljana

PREDMETNA KOMISIJA ZA TEHNIKO IN TEHNOLOGIJO

Datum: 5. 5. 2010

RAVNATELJEM OSNOVNIH ŠOL

Spoštovani,

Predmetna komisija za tehniko in tehnologijo bo v letošnjem letu prvič s pomočjo

Drţavnega izpitnega centra izvedla anketo za učence osnovnih šol o pouku tehnike in

tehnologije (TIT) v elektronski obliki. Z anketo ţelimo ugotoviti, katere učne oblike

dela in druge aktivnosti so na vaši šole potekale v okviru predmeta TIT, ki jih teţko ali

sploh ne moremo vključiti v nacionalno preverjanje znanja.

Ţelimo si, da bi na anketo odgovorilo čim več učencev, ki so v šolskem letu 2009/2010

opravljali preverjanje znanja iz predmeta tehnika in tehnologija. Zato Vas prosimo, da

vsem tem učencem omogočite, da odgovorijo na anketo v učilnicah z računalniki.

Učencem tudi povejte šifro Vaše šole, saj je to eden izmed podatkov v anketi.

Anketa bo šolam dosegljiva od 5. do 28. maja 2010 na elektronskem naslovu

http://www2.ric.si/ankete/surveys/FPZN3D in je anonimna.

Šifra Vaše šole je: ????

V primeru nejasnosti se za pomoč obrnite na gospo Alije Jagodnik (telefon: 01-548-46-

78, e-mail: [email protected]).

Za Vaše sodelovanje se Vam zahvaljujemo in Vam ţelimo uspešen zaključek letošnjega

šolskega leta.

Lep pozdrav.

Dr. Slavko Kocijančič, Mag. Darko Zupanc,

predsednik predmetne komisije direktor Drţavnega izpitnega centra

za tehniko in tehnologijo

http://www2.ric.si/ankete/surveys/FPZN3D

II

Predmetna komisija za tehniko in tehnologijo

Raziskava o oblikah in metodah dela pri pouku TIT Osnutek vprašalnika za učence

Datum: 05. 04. 2010

Vprašanja se nanašajo na pouk Tehnike in tehnologije (TIT) od 6. do 8. razreda in ne

na morebitne izbirne predmete s tega področja in ne na tehniške dneve!

1. Naštej izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali preteţno na osnovi papirja:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

2. Naštej izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali preteţno na osnovi lesa:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

3. Naštej izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali preteţno na osnovi umetnih snovi

(umetnih mas):

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

4. Naštej izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali preteţno na osnovi kovin:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

III

5. Naštej izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali s kombinacijo različnih materialov:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

6. Naštej izdelke, ki ste jih pri pouku TIT izdelali tako, da ste obdelovali poljubne

materiale in poleg tega v izdelek vgradili tudi gonila, prenose (zobnike, vzvode,

mehanizme) ali je bil del izdelka tudi električni krog (ne navajaj izdelke narejene

izključno iz sestavljank):

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

7. Obkroţi tiste pripomočke, orodja in stroje, ki ste jih pri pouku TIT uporabljali za

obdelavo gradiv. Dopiši tiste, ki niso navedeni:

Vibracijska ţaga - rezljača, ročna ţaga, vrtalnik, brusilnik, brusilni papir, naprava za

segrevanje z vročo ţico, naprava za segrevanje z vročim zrakom, različna kladiva,

klešče, različne škarje, pila, točkalo, vijač (izvijač), primeţ, svora, zarisna igla, noţ,

spajkalnik (lotalnik)

Drugo:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

8. Ali ste se v okviru pouka TIT v računalniški učilnici seznanili z operacijskim

sistemom Windows:

DA NE Ne vem

9. Ali ste za izdelavo tehnične dokumentacije (skic, risb, projekcij, …) od 6. do 8.

razreda uporabljali računalnik

Nikoli, 1- 3 krat, več kot 3 krat

Če ste uporabljali računalnik, kateri računalniški program ste uporabili (odgovor je

lahko tudi »se ne spomnim«)?

IV

CiciCad, Corel Draw, Slikar, Google SketchUp, Projekcije, Kotiranje, Škatla, se ne

spomnim imena programa

Drugo:

______________________________________________________________________

Če ste uporabljali računalnik, na kakšen način ste uporabljali programe? Obkroţi en ali

oba načina uporabe:

Prikaz (projekcija) učitelja delo učencev ob računalniku

10. Ali ste pri obravnavi delovanja električnih krogov uporabljali računalniški program

za simulacijo (npr. Edison,…)


Če ste uporabljali, kateri računalniške programe ste uporabili?

Edison, Crocodile Clips (Circuits), program preko spleta, se ne spomnim imena

aplikacije

Drugo:

______________________________________________________________________

Če ste uporabljali računalnik, na kakšen način ste uporabljali programe. Obkroţi en ali

oba načina uporabe:

Prikaz (projekcija) učitelja delo učencev ob računalniku

11. Ali ste za katerega od izdelkov izračunali njegovo ceno

Da Ne

Na kakšen način ste izračunali ceno, obkroţi:

Računalniški program Kalkulacije, Računalniki program Excel (elektronske

preglednice), brez uporabe računalnika ob navodilih učitelja

12. Ali ste pri za potrebe predmeta TIT iskali informacije preko svetovnega spleta

(interneta)?

Nikoli 1- 3 krat, več kot 3 krat

13. Obkroţi ostale računalniške programe, ki ste jih uporabljali pri pouku TIT. Dopiši

tiste, ki niso navedeni:

V

Preglednice (Excel), Urejevalnik besedil (Word) , Predstavitve (Power Point), e-gradiva

ali spletne učilnice

Drugo:

______________________________________________________________________

14. Ali ste pri pouku sestavili električni krog z virom napetosti, stikalom in ţarnico?

Da Ne

Če je odgovor DA, na kakšen način ste sestavili električni krog. Obkroţi en ali oba

načina izvedbe:

Prikaz učitelja Delo učencev

15. Ali ste pri pouku sestavili električni krog z virom napetosti, več stikali,

porabnikom?

Da Ne

Če je odgovor DA, na kakšen način ste sestavili električni krog z več stikali. Obkroţi en

ali oba načina izvedbe:

Prikaz učitelja delo učencev

16. Ali ste pri pouku sestavili električni krog z virom napetosti, menjalnima stikaloma

in motorjem tako, da ste preko stikal lahko spreminjali smer vrtenja gredi motorja?

Da Ne

Če je odgovor DA, na kakšen način ste sestavili tak električni krog. Obkroţi en ali oba

načina izvedbe:

Prikaz učitelja delo učencev

17. Kolikokrat ste pri pouku uporabili sestavljanke z različnimi gradniki kot so zobniki,

polţi, mehanizmi, »kocke«, lučke itd?


Če ste uporabljali sestavljanke, katere (obkroţi)

Fischer Technik Lego GIGO Drugo: ________________

Če ste uporabljali sestavljanke, na kakšen način. Obkroţi en ali oba načina izvedbe::

prikazal učitelj ste sestavljali učenci

VI

18. Obkroţi, kaj ste za potrebe pouka TIT morali kupiti, si izposoditi iz učbeniškega

sklada ali vam je razdelil učitelj.

Obkroţi: učbenik delovni zvezek zvezek učne

(delovne) liste

Če si zgoraj obkroţil(a) »delovni zvezek«, v kolikšni meri ste delovni zvezek na koncu

šolskega leta izpolnili:

Obkroţi:

nič manj kot tretjino več kot tretjino in manj kot dve tretjini več kot

dve tretjini,

19. Kako pogosto ste v povprečju pri pouku TIT dobivali domače naloge v enem

šolskem letu. Obkroţi:

nikoli 1 do 5 krat 6 do 20 krat več kot 20 krat

Če ste pri pouku TIT dobivali domače naloge, kakšne vrste nalog ste dobivali? Obkroţi

vse oblike nalog, ki se jih spomniš.

izpolnjevanje delovnega zvezka , izdelava naloge v zvezek, izdelava

prototipa oz. modela,

izdelava celotnega izdelka, dokončanje izdelka, iskanje informacij na internetu,

izdelava predstavitve, izdelava plakata, opazovalna naloga.

drugo: ________________________

Documents

POUKU TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE IN PRIMERJAVA … · TSE Tehnična sredstva - elektrotehnika TSS Tehnična sredstva - strojništvo DOK Dokumentacija ENE Energetika IT Informacijska tehnologija