Tehnična specifikacija za javne ceste 2

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTV ZA PROMET

O

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA JAVNE CESTE

TSC 03.200

(predlog, oktober 2003)

TEMELJNI POGOJI ZA DOLOČANJE CESTNIH ELEMENTOV V ODVISNOSTI OD VOZNODINAMIČNIH POGOJEV, EKONOMIKE CEST, PROMETNE OBREMENITVE IN PROMETNE VARNOSTI

TER PREGLEDNOSTI

Uporaba: ni obvezna Pripravil: Tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO 03 dano dne ……………. 2003 pod št. ..................

Soglasje ministra: Soglasje ministra, pristojnega za promet, je bilo iz

Ključne besede: cestno telo, cestišče, vozišče, razvrstitev cest, elementi cest, načrtovanje cest, prometne količine

bremenitve), prepustnost ceste, voznotehnični pogoji, dimenzioniranje, planerski pogoji

(o

Objava izdaje: Sporočila - uradne objave, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, št. ……. / 2003

Tehnično specifikacijo za javne ceste je založila in izda rekcija Republike Slovenije za ceste.

Izdajatelj:

la Di

TSC 03.200 (predlog, oktober 2003)

Pravna podlaga za izdajo tehnične specifikacije za javne ceste Predlog TSC 03.200 (oktober 2003) Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti je pripravljen na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in v skladu z Navodilom o postopku pripravljanja in izdajanja tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98). Njegovo besedilo je določil tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO 03 na ……. seji dne …………… in v sestavi: Vladimir Breščak predsednik odbora Andrej Berčič član odbora dr. Davorin Gazvoda član odbora dr. Alojz Juvanc član odbora mag. Nataša Kovše članica odbora Janez Pugelj član odbora Janez Repež član odbora Boris Stergar član odbora Marija Virant članica odbora Minister, pristojen za promet, je na podlagi drugega odstavka 5. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k pripravi TSC 03.200 pod št. ……………. z dne …………………. Minister pristojen za promet, je na podlagi 3. odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah in v skladu s 3. odstavkom 11. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k predlogu besedila TSC 03.200 pod št. …………../…… z dne ………….. 2003. Uporaba tehnične specifikacije za javne ceste Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti je javna listina, katere uporaba je določena v ______ odstavku ___ člena Pravilnika o projektiranju javnih cest in njihovih elementov. TSC 03.200 je namenjena uporabi pri načrtovanju novih in rekonstrukcij ali obnov obstoječih javnih cest izven naselij in v naseljih, če s Pravilnik o projektiranju javnih cest in njihovih elementov (Ur. l. _____) ali z drugimi TSC ni določeno drugače. Tudi privatne ceste morajo biti načrtovane skladno z določili te TSC, če in kadar so namenjene za javno uporabo. Opombe Delovne osnutke, osnutek in predlog TSC 03.200 (oktober 2003) so pripravili dr. Alojz Juvanc, dr. Tomaž Maher in mag. Robert Rijavec na podlagi pogodbe št. DRSC 011-06-3/1 z dne 19. 2. 2002 in aneksa št. 011-06-03/2002 z dne 24. 6. 2002, ki jih je na podlagi 8. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste in potrjenega programa dela TO 03 za leto 1998 sklenila Direkcija Republike Slovenije za ceste z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana. Pregledal in revidiral dr. Janez Žmavc. Predlog TSC 03.200 bo po zaključitvi vseh predpisanih postopkov za njeno izdajo in v skladu s programom njene priprave preoblikovan v tehnično specifikacijo za javne ceste z neobvezno uporabo. Uveljavljala se bo kot obvezni sestavni del pogojev za načrtovanje javnih cest v Republiki Sloveniji.

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 2


VSEBINA 1. Predmet tehnične specifikacije........................................................................................................5 2. Referenčna dokumentacija ..............................................................................................................5 3. Pomen izrazov ...................................................................................................................................6

3.1 Strokovni izrazi.....................................................................................................................6 3.2 Stalne označbe ....................................................................................................................8 3.3 Kratice..................................................................................................................................9

4. Splošna določila................................................................................................................................9 4.1 Cesta in prostor....................................................................................................................9 4.2 Cesta in vzdrževanje..........................................................................................................10 4.3 Administrativna in tehnična razvrstitev cest.......................................................................10 4.3.1 Administrativna razvrstitev.................................................................................................10 4.3.2 Tehnična razvrstitev...........................................................................................................10

5. Temeljne osnove za določevanje elementov cest .......................................................................10 5.1 Splošno ..............................................................................................................................10 5.2 Dejavniki v sistemu V-V-O .................................................................................................11 5.2.1 Prometni udeleženci ..........................................................................................................11 5.2.2 Motorna vozila v cestnem prometu....................................................................................13 5.2.2.1 Standardna tipična vozila...................................................................................................13 5.2.2.2 Hitrost vozil ........................................................................................................................14 5.2.2.3 Sistemi za spreminjanje hitrosti vozil .................................................................................14 5.2.2.4 Oprijemljivost na asfaltnem vozišču – torna sposobnost...................................................15 5.2.2.5 Okolje ceste (cesta z obcestjem).......................................................................................16 5.2.2.6 Cestišče .............................................................................................................................16 5.2.2.6.1 Vozišče ..............................................................................................................................16 5.2.2.6.2 Prometni pasovi za ostale udeležence ..............................................................................19 5.2.2.6.3 Neprometni pasovi .............................................................................................................20 5.2.2.6.4 Vzdolžne površine za zaščito vozišča ...............................................................................20 5.2.2.6.5 Vzdolžne površine za zagotavljanje funkcionalnosti cestišča ...........................................22 5.2.2.7 Obcestje.............................................................................................................................23 5.2.2.7.1 Obcestje znotraj cestnega sveta........................................................................................23 5.2.2.7.2 Obcestje izven cestnega sveta ..........................................................................................24 5.2.2.8 Zračni prostor.....................................................................................................................26 5.3 Infrastrukturni in komunalni vodi v profilu ceste.................................................................26 5.3.1 Splošni pogoji.....................................................................................................................26 5.3.2 Oviranje obratovanja ceste ................................................................................................27 5.3.3 Globina vgradnje komunalnih vodov..................................................................................27 5.3.4 Križanje ceste s komunalnimi in infrastrukturnimi vodi ......................................................27 5.4 Geometrijski in tehnični elementi vozišča..........................................................................27 5.4.1 Elementi cestne osi v tlorisu (horizontalni elementi osi) ....................................................27 5.4.2 Elementi cestne osi v vzdolžnem profilu (niveleta ceste) ..................................................28 5.4.3 Prečni nagib vozišča..........................................................................................................28 5.4.4 Preglednost........................................................................................................................30 5.4.4.1 Vrste preglednosti ..............................................................................................................30 5.4.4.2 Ovire pri prosti vizuri (preglednosti) ...................................................................................30 5.4.4.3 Zaustavna dolžina in njena uporaba..................................................................................30 5.4.4.4 Dolžina za prehitevanje in njena uporaba .........................................................................31 5.4.5 Preglednost v križiščih in nivojskih cestno-železniških prehodih.......................................31



6. Temeljne lastnosti cest – cilji pri načrtovanju cest .....................................................................32 6.1 Zagotavljanje funkcionalnosti ceste ...................................................................................32 6.2 Zagotavljanje varnosti prometa..........................................................................................32 6.3 Pozitiven odnos do okolja, krajinska usklajenost ter estetika tehničnih rešitev.................34 6.4 Racionalnost in ekonomičnost v projektih za ceste ...........................................................35 6.4.1 Racionalnost investicije .....................................................................................................35 6.4.2 Ekonomičnost investicije....................................................................................................35 6.4.3 Racionalnost in ekonomičnost v tehnološkem postopku izdelave projekta.......................36

7. Prometne obremenitve in prepustnost ceste...............................................................................36 7.1 Prometna obremenitev ......................................................................................................36 7.1.1 Merodajna prometna obremenitev.....................................................................................36 7.1.2 Struktura vozil ....................................................................................................................37 7.2 Praktična prepustnost ceste ..............................................................................................37 7.2.1 Vpliv dejavnikov ceste – vpliv dimenzij in ureditve na cesti..............................................37 7.2.2 Vpliv dejavnikov prometa...................................................................................................38 7.2.3 Vpliv načina upravljanja prometa in tehnologija ................................................................38 7.3 Prometno dimenzioniranje – mere uspešnosti (MU) .........................................................39 7.3.1 Planska doba .....................................................................................................................39 7.4 Zasnova prometnih elementov projekta ceste – računska določitev.................................40

8. Voznotehnični pogoji za dimenzioniranje elementov ceste .......................................................40 8.1 Osnovni pogoji za določanje elementov cest ....................................................................40 8.2 Prometni in voznotehnični parametri za določanje elementov ceste.................................40 8.2.1 Voznodinamično značilne količine .....................................................................................40 8.2.2 Opredelitev dolžine ceste za določitev voznodinamičnih pogojev.....................................40 8.3 Pogoji za izbiro parametrov in ureditev ceste....................................................................41 8.3.1 Zasnovalna hitrost..............................................................................................................41 8.3.2 Število vozišč na cesti........................................................................................................42 8.3.3 Izvedba križišč ...................................................................................................................42 8.3.4 Dopustna izraba parametrov iz sistema V-V-O .................................................................43

9. Planerski pogoji in določila............................................................................................................44 9.1 Splošno ..............................................................................................................................44 9.2 Planerska določila za opredelitev možnih lokacij priključkov in križišč..............................44 9.3 Planerska določila za opredelitev umeščanja nivojskih cestno-železniških prehodov ......45 9.4 Planerska določila za opredelitev umeščanja cest v območju letališč ..............................45



1. Predmet tehnične specifikacije TSC 03.200 je namenjena uporabi pri načrtovanju novih in rekonstrukcij ali obnov obstoječih javnih cest izven naselij in v naseljih, če s Pravilnikom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov ali z drugimi TSC ni določeno drugače. Tudi privatne ceste morajo biti načrtovane skladno z določili te TSC, če in kadar so namenjene za javno uporabo. TSC 03.200 velja za javne ceste v Republiki Sloveniji. Če z drugimi prepisi ni drugače določeno, veljajo njena določila tudi za projektiranje drugih (privatnih, gospodarskih, internih ipd.) cest, kadar te niso namenjene izključno zasebni uporabi in so kot take na terenu tudi fizično označene. Ta TSC velja za ceste izven in v naseljih, za novogradnje in za rekonstrukcije ter obnove cest. Kadar pri obnovah in manjših rekonstrukcijah obstoječih cest zaradi zatečenega stanja ni mogoče slediti določilom te TSC v celoti, je treba posamezna določila uvajati skladno in tako, da zaradi njih nista ogroženi varnost prometa in funkcionalnost ceste. Za nivojska in večnivojska križišča, predore, ureditve ob cestah (servisne površine, postajališča za javni promet), prometne površine za mirujoči promet, zaključena območja umirjanja prometa ter za prometne površine ob cestah v naseljih izven območja prostega profila ceste določila te TSC veljajo v tistih primerih, ko je treba posamezne elemente ali ukrepe izvesti tako, da nista ogroženi varnost prometa na cesti in njena prevoznost. Za obstoječe cestno omrežje je veljavnost te TSC omejena v tistih določilih, ki uvajajo sestavine ali/in ukrepe in pogoje, ki jih praksa do uveljavitve te TSC ni uporabljala. TSC 03.200 opredeljuje temeljne pogoje in lastnosti, ki jih je treba upoštevati pri - določanju dimenzij geometrijskih elementov

ceste, - določanju sestavin ceste v prečnem

prerezu (NPP), - določanju vrste uporabe posameznih delov

cestišča, - izvedbi posameznih ureditev ob cestišču in

v cestnem telesu, - določanju razmerij do drugih uporabnikov v

prostoru, - načinu umeščanja cest v prostor in

- zagotavljanju vzdrževanja ceste, da bi se v čimvečji meri zagotovilo doseganje osnovnih ciljev, zaradi katerih cesto gradimo in vzdržujemo. Vsebine te TSC ni mogoče tolmačiti in izvajati na takšen način, ki bi preprečeval ali pogojeval ustrezno uporabo gradbenih proizvodov, danih v promet v skladu z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih. 2. Referenčna dokumentacija Tehnična specifikacija TSC 03.200 je zasnovana na naslednji referenčni tehnični dokumentaciji: AERODROMES, Annex 14 to the Convention on International Civil Aviation, Volume I: Aerodrome Design and Operations, ICAO, 3rd Edition, 1999 AERODROMES, Annex 14 to the Convention on International Civil Aviation, Volume II: Heliports, ICAO, 2nd Edition, 1995 Empfehlungen für die Anlage von Erschließungsstraßen (EAE 85/95), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1985/1995 Empfehlungen für die Anlage von Hauptverkehrsstraßen (EAHV), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1993/1998 Highway Capacity Manual HCM 2000, Transportation Research Board, Washington D.C., 2000 Pravilnik o dimenzijah, masah in opremi vozil (Ur.l.RS 24/96) Pravilnik o nivojskih prehodih na železniških progah (Ur.l. RS, št. 79/2002) Pravilnik o projektiranju javnih cest in njihovih elementov (v pripravi) Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l. RS, št. 46/2000) Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo



izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur.l. RS, št. 37/2003) Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur.l. RS, št. 62/1998) Richtlinien für die Anlage von Straßen (RAS) Teil: Linienführung (RAS-L), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1995/1999 Richtlinien für die Anlage von Straßen (RAS) Teil: Querschnitte (RAS-Q), Bundesministerium für Verkehr, Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen, Bonn, 1996 Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 45/1995, 66/1996, 59/2002) Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur.l. RS, št. 45/1995) Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Ur.l. RS, št. 49/1997) Zakon o javnih cestah /ZJC/ (Ur.l. RS, št. 29/1997, 18/2002, 50/2002 Odl.US: U-I-224/00-15) Zakon o letalstvu /ZLet/ (Ur.l. RS, št. 18/2001, 114/2002) Zakon o varnosti cestnega prometa /ZVCP/ (Ur.l. RS, št. 30/1998, 33/2000 Odl.US: U-I-213/98, 49/2000 Skl.US: U-I-206/99-22, 61/2000, 100/2000 Odl.US: U-I-206/99-26, 21/2002, 54/2002 Odl.US: U-I-119/99-30, 67/2002, 7/2003 Odl.US: U-I-370/98-13, 97/2003 Odl.US: U-I-146/01-32) Zakon o varnosti v železniškem prometu /ZVZP/ (Ur.l. RS, št. 85/2000) Zakon o varstvu okolja /ZVO/ (Ur.l. RS, št. 32/1993, 44/1995 Odl.US: U-I-32/95-20, 1/1996, 9/1999 Odl.US: U-I-312/96, 56/1999 (31/2000 - popr.), 86/1999 Odl.US: U-I-64/96, 22/2000, 82/2001 Odl.US: U-I-92/99-9, 67/2002) Zakon o Vladi Republike Slovenije /ZVRS/ (Ur.l. RS, št. 4/1993, 71/1994, 23/1996, 47/1997, 23/1999, 119/2000, 30/2001)

V tehnično specifikacijo TSC 03.200 Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od voznodinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti so vključena določila drugih publikacij. Pri datiranih morajo biti poznejša dopolnila ali spremembe upoštevane, če so vključene z dopolnilom ali revizijo. Pri nedatiranih pa velja zadnja izdaja publikacije. 3. Pomen izrazov V tehnični specifikaciji TSC 03.200 uporabljeni strokovni izrazi, stalne označbe in kratice imajo naslednji pomen: 3.1 Strokovni izrazi Cestišče je zgornja ploskev cestnega telesa, ki omogoča izvajanje prometnih in izbranih vzporednih funkcij. Obsega vozišče in izbrane vzdolžne neprometne površine, ki potekajo vzdolžno v pasovih. Cestna os je v prostoru izbrana vzdolžna prostorska krivulja, sestavljena iz geometrijskih elementov v tlorisu in vzdolžnem prerezu, ki se običajno nahaja na sredini vozišča ceste ali na levem robu posameznega prometnega pasu; z njo so določene voznodinamične značilnosti ceste ter odnosi ceste do okolja, v katerem cesta poteka. Cestno telo je objekt, namenjen prometu, ki v različnih pogojih v prostoru zagotavlja nemoten potek prometa motornih in drugih vozil ter pešcev pod pogoji, določenimi v ZJC, ZVCP, Pravilniku o projektiranju javnih cest in njihovih elementov in v iz njega izvedenih TSC. Črna točka je mesto, krajši odsek ceste ali križišče, na katerem se gostijo prometne nezgode. Emisija hrupa pomeni količino hrupa, ki jo oddaja povzročitelj hrupa. Estetska skladnost geometrijskih elementov vozišča je taka zasnova kompozicije teh elementov, da so linije vozišča usklajene z ostalimi linijami v prostoru, skozi katerega cesta poteka, in hkrati od voznika ne zahteva dodatnih naporov pri prepoznavanju linije vozišča pred njim. Etapnost gradnje cest pomeni izgradnjo ceste po krajših odsekih v sklopu istega projekta.



Faznost gradnje je postopna izgradnja ceste, pri kateri je graditev dela ceste ali posameznega zaključenega elementa ceste v prečnem prerezu časovno zamaknjena, vsaka zgrajena faza pa omogoča obratovanje ceste pod vnaprej ugotovljenimi pogoji in v določenem časovnem obdobju. Funkcionalnost ceste pomeni zagotavljanje pogojev za vršenje posamezne prometne funkcije ali kombinacije funkcij prometa na cesti pod opredeljenimi pogoji in v opredeljenih prometnih razmerah. Imisija hrupa je količina hrupa, ki doseže izpostavljenega prejemnika hrupa. Karakteristični prečni profil je aplikacija normalnega prečnega profila v primeru dodajanja elementov ceste v prečnem prerezu ali v različnih reliefnih pogojih. Koeficient drsnega trenja je razmerje med vlečno ali zaviralno silo zaradi trenja kolesa na vozišču in normalno silo. Maksimalni prečni nagib vozišča je največje razmerje med razliko višin robov vozišča in njunim razmikom, ki še zagotavlja prometno varno in udobno vožnjo in hkrati ne presega spodnje meje koeficienta drsnega trenja pri poledici na vozišču. Merodajna prometna obremenitev pomeni število vozil, ki v izbrani časovni enoti prevozijo posamezen prerez na cesti, in se upošteva pri prometnem dimenzioniranju. Minimalni prečni nagib vozišča je najmanjše razmerje med razliko višin robov vozišča in njunim razmikom, ki še zagotavlja normalno odvodnjavanje vozišča. Nadomestni polmer krožnega loka je polmer, ki ga v posameznem krožnem loku omogočata širina voznega pasu in dolžina krožnega loka. Normalni prečni profil je za posamezno cesto izbrana sestava elementov ceste v prečnem prerezu in njihovih dimenzij ter višinskih razmerij. Oporni zid je gradbena konstrukcija, s katero ščitimo izkopano brežino nad ali ob cestišču. Os vijačenja je cestna ali njej vzporedna os v prečnem prerezu vozišča ali izven njega, okoli katere se izvede sprememba prečnega nagiba vozišča.

Ožje območje vijačenja je območje, ki je omejeno z minimalnima prečnima nagiboma vozišča. Padec je vzdolžno pojemajoča nadmorska višina ceste; praviloma je padec definiran glede na pozitivno naraščanje stacionaž na cestni osi. Planska doba pomeni dogovorjeno časovno obdobje, ki ga je treba upoštevati pri načrtovanju in dimenzioniranju elementov ceste. Podporni zid je gradbena konstrukcija, s katero ščitimo nasipni del cestnega telesa. Polje preglednosti je prostor ob vozišču v zavojih, ki ga omejuje vizura preglednosti; na njem se ne sme nahajati nobena stalna ovira. Povprečna potovalna hitrost je povprečna hitrost vseh vozil na cestnem odseku. Preglednost je vidna razdalja za voznika; zaradi morebitne ovire na cesti mora voznik na njej zaustaviti vozilo (zaustavna razdalja). Premostitveni objekti so gradbeni objekti, s katerimi premoščamo reliefne depresije, vodotoke ali prometne površine. Prevoznost ceste je z zgraditvijo in vzdrževanjem ceste zagotovljena stalna ali omejena dostopnost oziroma prosto obratovanje vozil, ki so za določeno cesto izbrana kot merodajna. Priključek je gradbena ureditev za vodenje prometnih tokov na ali s ceste. Prometna funkcija pomeni vrsto prometa z značilnimi prometnimi lastnostmi (daljinsko povezovanje, povezovanje, zbiranje prometa, zagotavljanje dostopa). Prometna obremenitev pomeni število vozil, ki v določenem časovnem intervalu prevozijo posamezen merski prerez na cesti. Prometno dimenzioniranje pomeni določanje vrste in dimenzij posameznih površin na cestišču in geometrijskih elementov osi ceste glede na predvidene prometne obremenitve. Različnost uporabnikov ceste pomeni seznanjenost uporabnika (voznika) posamezne vrste ceste s cesto in njenimi značilnostmi glede na pogostost uporabe te ceste.



Relativni vzdolž nagib je razlika vzdolžnega nagiba katerekoli cestni osi vzporedne linije v prečnem prerezu vozišča in vzdolžnega nagiba cestne osi (nivelete). Rezultirajoči nagib vozišča je vektorski seštevek nagiba vozišča v vzdolžni in v prečni smeri. Skrajšana zaustavna dolžina je zaustavna dolžina, pri kateri se upoštevajo večje vrednosti koeficienta drsnega trenja, ki jih omogočajo kvalitetnejša kamena zrna v obrabni plasti ali pa dodatni pogoji in informacije vozniku. Tehnična skupina ceste je skupina kategorij oziroma podkategorij cest, pri katerih se upoštevajo iste lastnosti voznikov, vozila in ceste z njenim okoljem. Tipični prečni profil je normalni prečni profil, značilen za uporabo na posamezni vrsti ceste. Varnost prometa opredeljuje zasnovo kompozicije geometrijskih in tehničnih elementov vozišča v odvisnosti od psihofizičnih sposobnosti voznika, tako da pri normalni uporabi ceste in pri normalnih voznih hitrostih, ki jih nudijo elementi vozišča, ne more priti do preseganja pogojev, ki zagotavljajo stabilnost vozila na vozišču. Vertikalna zaokrožitev pomeni med sosednji tangenti vstavljen krožni lok za izvedbo kontinuitete poteka nivelete ceste. Vijačenje je spreminjanje prečnega nagiba vozišča preko ničelnega položaja (med dvema nasprotnosmernima nagiboma). Vozišče je ukrivljena ploskev, katere os je prostorska (tridimenzionalna) krivulja. V projektih je le-ta predstavljena s tlorisom in vzdolžnim profilom (presek vertikalne ravnine skozi os v tlorisu), vozišče samo pa še s prečnim profilom. Elementi vseh treh projekcij morajo biti medsebojno usklajeni, če naj cesta zadovolji vse zahteve v prostoru (funkcionalno, voznodinamično, estetsko, psihološko in prometnovarnostno). Vozlišče je gradbena ureditev za vodenje prometnih tokov med dvema ali več cestami iste ali največ ene stopnje nižje kategorije ceste. Voznodinamična skladnost geometrijskih in tehničnih elementov vozišča je taka zasnova kompozicije teh elementov, pri kateri je v normalnih pogojih vožnje mogoče razliko med

možnima različnima hitrostma skozi dva sosednja geometrijska elementa realizirati brez uporabe zavor (samo z motornim pojemkom). Vzpon je vzdolžno naraščajoča nadmorska višina ceste; praviloma je vzpon definiran glede na pozitivno naraščanje stacionaže na cestni osi. Zaščitna cev je cev, ki je vgrajena v cestno telo, v katero je nameščen infrastrukturni vod ali komunalna napeljava, z zapolnitvijo (plin) preostalega profila ali brez zapolnitve (ostalo). Zaustavna dolžina je najmanjša razdalja, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem vozišču z opredeljenimi vrednostmi koeficienta drsnega trenja varno zaustavi vozilo. Značilni prečni profil je prečni prerez ceste na lokacijah, kjer je potrebno definirati odnose z elementi rabe v prostoru (ob vodotoku, pri zgradbah ipd). 3.2 Stalne označbe ν kot vizure v vertikalni ravnini [°] A parameter prehodnice (klotoide) adej dejanski oziroma uporabljeni del

pospeška [m/s2] aR bočni pospešek [m/s2] aT vzdolžni pospešek [m/s2] bv velikost krila vijačenja [m] EOV enota osebnega vozila fR maxdop maksimalna dopustna vrednost

radialne komponente KDT [N/N] ft dop maksimalna dopustna vrednost KDT

[N/N] fT maxdop maksimalna dopustna vrednost

transverzalne komponente KDT [N/N]

g gravitacijski pospešek (9,81 m/s2) hν, h2 višina objekta (vertikalna vizura) [m] Lα normalna izostrena vidljivost - vidna

razdalja [m] Lν dolžina vertikalne vizure [m] Q15 mer merodajna 15-minutna prometna

obremenitev [voz./h ali EOV/h] Qh mer merodajna urna prometna

obremenitev [voz./h ali EOV/h] qk kontranagib vozišča [%] qmax maksimalni prečni nagib vozišča [%] qmin minimalni prečni nagib vozišča [%] qrez rezultirajoči prečni nagib vozišča [%] Rg polmer krožnega loka, pri katerem

prečni nagib doseže minimalno vrednost [m]

Rk minimalna vrednost polmera z



negativnim prečnim nagibom [m] Rmin minimalni polmer krožnega loka [m] s vzdolžni nagib nivelete ceste [%] tα čas vožnje z največjo ostrino [s] tr reakcijski čas [s] v hitrost [m/s] V hitrost [km/h] Vdov dovoljena vozna hitrost [km/h] Vpot potovalna hitrost / opredeljena

potovalna hitrost [km/h] Vproj projektna hitrost [km/h] Vrač računska hitrost [km/h] Vrad hitrost v bočni smeri [km/h] Vtorz torzijska hitrost oziroma hitrost

spreminjanja prečnega nagiba vozišča [km/h]

Vvoz vozna hitrost [km/h] Vzasn zasnovalna hitrost [km/h] xR bočni sunek [m/s3] xTi vzdolžni sunek [m/s3] ∆R odmik krožnega loka od tangente

skozi prevojno točko prehodne krivulje [m]

∆s relativni nagib roba vozišča glede na niveleto ceste [%]

3.3 Kratice AC avtocesta EU Evropska unija G1, G2 glavna cesta I., II. reda HC hitra cesta HCM ICAO

Highway Capacity Manual International Civil Aviation Organization

IP idejni projekt IŠ idejna študija JP javna pot LC lokalna cesta LG lokalna glavna cesta LK lokalna krajevna cesta LZ lokalna zbirna cesta KD daljinska kolesarska pot KDT koeficient drsnega trenja KG glavna kolesarska pot KJ javna kolesarska pot KP kolesarska pot KR regionalna kolesarska pot MB marka betona MU mera uspešnosti NPP normalni prečni profil PDP povprečen dnevni promet PGD projekt za pridobitev

gradbenega dovoljenja PIARC Permanent International

Association of Road Congresses

PLDP povprečni letni dnevni promet PZI projekt za izvedbo R1, R2, R3 regionalna cesta I., II., III. reda RAS Richtlinien für die Anlage von

Straßen RT R3 – turistična cesta SLO Slovenija SSN svetlobna signalna naprava TSC tehnična specifikacija Ur.l.RS Uradni list Republike Slovenije V-V-O voznik – vozilo – okolje ZJC Zakon o javnih cestah ZVCP ZLet ZVZP ZVO ZVRS

Zakon o varnosti cestnega prometa Zakon o letalstvu Zakon o varnosti v železniškem prometu Zakon o varstvu okolja Zakon o Vladi Republike Slovenije

4. Splošna določila 4.1 Cesta in prostor Poleg tehničnih zakonitosti, ki so odvisne od opredeljenih lastnosti za posamezno kategorijo ceste, njene prepustnosti in možnosti vodenja glede na relief, je treba pri trasiranju cest upoštevati zlasti pogoje prostora in zaščite ter ohranjanja okolja, v katerem potekajo ter ekonomske možnosti, ki so za posamezno vrsto cest različne. Kjer je občutljivost prostora in rabe v njem posebej izrazita in vplivi težko ali celo neizvedljivi, je treba prometno-tehnične potrebe ceste (zlasti Vzasn) znižati. Stopnja znižanja je odvisna od stopnje občutljivosti prostora. Neglede na prostorske pogoje je treba pri načrtovanju ceste v polni meri upoštevati prometno varnost. Največjo pozornost je pri tem treba nameniti: - skladnosti geometrijskih elementov osi

ceste, - položaju ceste na morfološko razgibanem

prostoru pri slabih vremenskih pogojih, - tehničnim in geometrijskim elementom

vozišča v območju dolgih premostitvenih objektov,

- lokaciji in izvedbi ceste v območju križišč in drugih ureditev ob cestah, kjer se prometni tokovi križajo, spajajo ali razdvajajo (preglednost, nagibi, prehodne dolžine uvozov in izvozov),



- lokaciji in izvedbi osi, nivelete in karakterističnih prerezov v območju mostov, viaduktov, podpornih in opornih zidov in predorov,

- geološko-geomehanskim razmeram, - hidrološkim pogojem, - vstopnemu in izstopnemu delu ceste v

območju vozlišč in voznodinamično zahtevnejših priključkov in

- specifičnim pogojem v prostoru. 4.2 Cesta in vzdrževanje Cesto je treba načrtovati tako, da bo trajno omogočeno racionalno vzdrževanje. Po potrebi je treba spremeniti ali dopolniti ali dodatno vključiti površine (n.pr. prostor za odriv snega, prostor za deponijo peska za posipanje, prostor za odstavo vozil ipd.), ki bodo to omogočale. Pogoji, ki jih je pri tem treba upoštevati, so za državne ceste določeni s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest ali pa s projektno nalogo. Za ostale (občinske) ceste izven naselij in ceste v naseljih veljajo ista določila, če regionalna ali lokalna skupnost ne sprejme drugačnih, ki pa ne smejo odstopati v tistih elementih, ki vplivajo na varnost prometa (zlasti skladnost elementov, preglednost, umeščanje križišč in priključkov) in na vplive na okolje (zlasti onesnaženje talne vode). 4.3 Administrativna in tehnična

razvrstitev cest 4.3.1 Administrativna razvrstitev Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest določa razdelitev cest glede na funkcionalno in prostorsko klasifikacijo, kot je navedeno v prilogi I/1 (tabela 16). 4.3.2 Tehnična razvrstitev Tehnična razvrstitev je določena na osnovi značilnosti uporabnikov ceste (voznikov). Glede na njihovo večjo ali manjšo stalnost na isti cesti se v posamezni tehnični skupini cest za dimenzioniranje geometrijskih in tehničnih elementov ceste uporabijo različne stopnje zahtevnosti njihovih značilnosti, predvsem reakcijskega časa. Uvrstitev posameznih kategorij v tehnične skupine je prikazana v prilogi I/1 (tabela 17). Značilna uporaba po tehničnih skupinah je prikazana v tabeli 1.

Tabela 1: Uporaba cest glede na tehnično razvrstitev

Tehnična skupina

Značilna vrsta uporabnikov

A redka (enkratna) uporaba

B občasna uporaba

C pretežno stalna uporaba

D samo stalna uporaba

V najnižji tehnični skupini so ceste, na katerih je glede na njihovo prometno funkcijo potrebno zagotavljati stalno in nemoteno prevoznost, ostale kvalitete (zlasti potovalna hitrost) pa so omejene ali izključene. 5. Temeljne osnove za določevanje

elementov cest 5.1 Splošno Pri umeščanju in načrtovanju cest je treba upoštevati, da je cesta del sistema, v katerem sinergetsko sodelujejo voznik, vozilo in cesta z obcestjem (sistem voznik-vozilo-okolje ceste, dalje V-V-O). Pri tem so vodilni naslednji cilji: - zagotavljanje funkcionalnosti, - zagotavljanje prometne varnosti, - pozitiven odnos do okolja, - jasna razpoznavnost poteka ceste (prijazno

za voznika), - racionalnost in - ekonomičnost. Glede na način zagotavljanja prometne funkcije ločimo: - ceste za tekoči promet, ki so namenjene

vožnji motornih vozil z opredeljeno potovalno hitrostjo,

- maloprometne ceste, ki so namenjene zagotavljanju dostopnosti v posameznih ožjih okoljih ali za posebne namene (industrijske ceste) in

- ostale nekategorizirane ceste (gozdne ceste in poti, poljske ceste in poti ipd.).

Nekategorizirane ceste niso v sistemu, ki ga obravnava Zakon o javnih cestah. Načrtovanje in gradnjo takih cest je treba izvajati glede na določene potrebe in po strokovno uveljavljenih načelih. Kadar se načrtuje cesto, ki se je ne dimenzionira na voznotehničnih osnovah, je



treba posamezne tehnične elemente, zlasti prečni nagib, urejati glede na dejanske pričakovane vozne hitrosti. 5.2 Dejavniki v sistemu V-V-O 5.2.1 Prometni udeleženci Prometni udeleženci na cesti so: - vozniki motornih vozil in (so)potniki v

vozilih, - kolesarji, - pešci in - drugi udeleženci (traktorji in nemotorna

vozila). Posamezni udeleženci lahko uporabljajo iste ali ločene prometne površine. Uporaba istih ali ločenih prometnih površin je opredeljena z lastnostmi, ki so značilne za posamezno kategorijo ceste, izhajajoče iz njene primarne prometne funkcije (glej tudi poglavje 6 Temeljne lastnosti cest). Kadar je cesta zgrajena z ločenimi prometnimi površinami za različne udeležence, se mora križanja teh površin posebej skrbno načrtovati, pri vzporednem vodenju pa upoštevati zadostne

razmike, odvisne od hitrosti vozil na vozišču (prosti profil). Pri različnih vrstah prometne funkcije so udeleženi na vozišču vozniki motornih vozil, ki imajo - različne psihofizične lastnosti (utrujenost,

reakcijski čas), - različno poznavanje ceste in razmer na njej

glede na pogostost uporabe (enkratno, občasno ali stalno) in

- različen odnos do uporabe ceste (tujci, domačini).

Ceste z različno prometno funkcijo je treba zaradi tega dimenzionirati na osnovi upoštevanja različnosti uporabnikov. Uporabnost je prikazana v tabeli 2. Za določanje stopnje udobja voznikov in potnikov je treba upoštevati: - vidno polje kot prostor, ki ga zajema

voznik z enim pogledom; meje so določene s širino (kotom) in globino pogleda (dolžina), ki se med gibanjem spreminjata (sliki 1 in 2).

Slika 1: Vidno polje v horizontalni ravnini

Lα

γ β

α smer

gibanja

αV vidnem polju razlikujemo področja - izostrene vidljivosti (kot α=3-5°), - relativne vidljivosti (kot β=10-15°) in - periferne vidljivosti (kot γ=120-180°).

Normalna izostrena vidljivost - vidna razdalja Lα [m1] je opredeljena z enačbo (5.1):

L t v 4 Vα= ⋅ ≈ ⋅ (5.1)

kjer je: tα [s] čas vožnje z največjo ostrino (12-14 s) v [m/s] hitrost vožnje V [km/h] hitrost



Slika 2: Vidno polje v vertikalni ravnini

ν

hν

Lν

kjer je: Lν [s] dolžina vertikalne vizure hν [m/s] višina objekta ν [°] kot vizure v vertikalni ravnini: - statični oziroma

nepomembni objekti νmin = 0,266°

-

dinamični oziroma pomembni objekti νmin = 0,330°

- ključni elementi (glavna simbolika prometno-obvestilne signalizacije) νmin = 0,500°

- reakcijski čas tr, ki je najpomembnejša

značilnost voznikov; upoštevati ga je treba predvsem pri dimenzioniranju zaustavne preglednosti. Iz razlogov racionalnosti njegova vrednost ne presega tr = 2,0 s, lahko pa je tudi manjša, kadar so vozniki stalni uporabniki take ceste. Reakcijski čas se lahko upošteva krajši ali pa se ga celo izloči iz vpliva, kadar so na cestah, kjer so vozniki stalni uporabniki, stalne ovire (križišča, prehodi, druge fizične ovire), na katere je voznik predhodno opozorjen s prometno signalizacijo. Reakcijski čas, ki je lahko v razponu od 0,7 do 2,5 sekunde, je opredeljen kot:

- normalen, če znaša 2 s, - sprejemljiv, če znaša do 1,5 s in kot - spodnji mejni, če znaša do 1 s.

- bočni pospešek aR, ki pogojuje - še udobno vožnjo, če znaša do 2,5 m/s2, - še sprejemljivo vožnjo, če znaša do 3,0

m/s2 in - zgornjo mejno vrednost, če znaša 3,5 m/s2.

- bočni sunek xRi (sprememba pospeška)

[m/s3], ki mora biti v območju - 0,30 ≤ xRi ≤ 0,95, - srednja vrednost pa mora znašati 0,5 m/s3.

- vzdolžni pospešek aT, ki pogojuje

- še udobno vožnjo, če znaša do 2,65 m/s2, - neudobno vožnjo, če znaša do 3,45 m/s2, - izjemne pogoje za vožnjo, če znaša do 4,25

m/s2. - vzdolžni sunek xTi (sprememba pospeška)

[m/s3], ki je omejen z vrednostjo max xTi = 2,5 m/s3.

Tabela 2: Uporabnost psihofizičnih činiteljev in fizioloških omejitev človeka za izbor elementov ceste

Lastnost, omejitev Projektni elementi ceste

vidno polje dolžina preme, signalizacija reakcijski čas zavorna razdalja bočni pospešek minimalni horizontalni elementi bočni sunek minimalna dolžina prehodnice vzdolžni pospešek spreminjanje hitrosti vzdolžni sunek* prosto zaviranje

**Pri izračunih zavornih dolžin se vzdolžnega sunka ne upošteva (intenzivno zaviranje).



Tabela 3: Dimenzije vozil/prevoznih sredstev in njihova okretnost

Dimenzije vozila [m]

Prevozno sredstvo dolžina

širina

višina

Zunanji

obračalni krog (radij) [m]

otroški voziček 1,10 0,55 1,001

invalidski voziček 1,25 0,85 1,1011,00

kolo 1,85 0,60 1,001

kolo z motorjem 1,80 0,60 1,001

motorno kolo 2,25 0,70 1,001

1,00 1,00 3,00

tipično osebno vozilo 4,70 1,75 1,50 5,80 malo osebno vozilo 3,80 1,60 1,40 5,30 veliko osebno vozilo 5,15 1,90 1,60 6,00 enoprostorno osebno vozilo

4,70

2,10

1,70

5,80

kombinirano vozilo 5,00 2,10 2,30 6,20 tovorno vozilo manjše tovorno vozilo 6,00 2,10 2,302 6,20 tipično dvoosno tipično triosno

8,50 10,00

2,503

2,5033,002

3,0029,60 9,80

tovorno s priklopnikom polpriklopnik, vlečno vozilo

16,00 16,50

2,503

2,5034,00 4,00

12,50 12,00

vozilo za odvoz smeti tipično dvoosno 7,70 2,50 3,302 tipično triosno 10,50 2,50 3,302 gasilsko vozilo 6,80 2,50 2,802 9,25 gasilsko vozilo z lestvijo 12,0 2,50 3,50 10,50 tipični avtobus I 11,00 2,503 2,95 10,25 tipični avtobus II 11,50 2,503 2,95 11,00 tipični medkrajevni avtobus 12,00 2,503 3,10/3,454 11,40 tipični zglobni avtobus 18,00 2,503 2,95 12,00 traktor s priklopnikom 9,20 1,80 3,50 4,50

1 skupaj z voznikom oziroma spremljevalcem 2,0 m 2 višina kabine voznika 3 z zunanjim ogledalom 2,95 m 4 dvonadstropni avtobus 5.2.2 Motorna vozila v cestnem

prometu Motorna vozila so zaradi pogostosti uporabe in voznodinamičnih zahtev merodajna za določevanje dimenzij ceste in njenih dodatnih ureditev. Glavne karakteristike motornih vozil so:

- dimenzije vozil, ki opredeljujejo širine prometnih pasov in razširitve v krivinah,

- okretnost, ki določa zunanji obračalni krog, - vozna hitrost, ki pogojuje velikost

geometrijskih in tehničnih elementov vozišča,

- sistem za spreminjanje hitrosti vozil, tj. za motorni pospešek in motorni ter zavorni pojemek in oprijemljivost na vozišču (koeficient drsnega trenja).

5.2.2.1 Standardna tipična vozila Največje mere vozil so določene v Pravilniku o dimenzijah, masah in opremi vozil (Ur.l.RS 24/96): 1. Največja dovoljena dolžina vozila je:

- za motorna in priklopna vozila, razen polpriklopnikov

12,0 m

- za zglobne avtobuse 18,0 m



- za skupino vozil: - motorno in priklopno vozilo 18,0 m- tovorno motorno in priklopno

vozilo

18,75 m- vlečno vozilo in polpriklopnik 16,50 m

- za delovno vozilo 13,0 m 2. Največja dovoljena širina vozila je:

- za tovorna vozila z izotermno nadgradnjo (debelina stene ≥ 45 mm)

2,60 m- za vsa druga vozila 2,55 m

3. Največja dovoljena višina vozila je 4,0 m Definirane so mere za:

- standardno tovorno vozilo: - širina/višina/dolžina = 2,50 m / 4,00 m

/12,00 m (samostojno vozilo) oziroma 16,50 m (vozilo s priklopnikom) oziroma 18,75 m (cestni vlak /vozilo + priklopnik/)

- standardno osebno vozilo: - širina/višina/dolžina = 1,75 m/ 1,70 m /

4,70m, Za manj prometne ceste in ceste s posebnim namenom oziroma nestandardne ceste je treba upoštevati dimenzije največjega med aktualnimi vozili ter njegovo okretnost (zunanji obračalni krog oziroma rajdni krog) po tabeli 3. Ostale dimenzije in mase vozil so v prilogi I/2 (tabela 18). 5.2.2.2 Hitrost vozil Hitrost V [km/h] je voznodinamična količina, od katere je odvisno potovalno udobje in varnost prometa. Pri načrtovanju cest ločimo in uporabljamo različne vrste hitrosti: - vozna hitrost Vvoz je trenutna hitrost, s

katero vozilo vozi po vozišču, - dovoljena vozna hitrost Vdov je tista

hitrost, ki je z zakonom ali z upravno omejitvijo določena na cesti ali njenem posameznem odseku oziroma pododseku,

- potovalna hitrost Vpot je povprečna vozna hitrost, ki jo vozila dosegajo na posamezni odseku ceste,

- opredeljena potovalna hitrost Vpot je povprečna vozna hitrost, ki naj jo vozila dosegajo na posamezni cesti ob koncu planske dobe in je merodajna za dimenzioniranje NPP ter geometrijskih in tehničnih elementov osi ceste,

- računska hitrost Vrač je vsaka hitrost, ki se uporablja za določitev ali izračun tehničnih elementov ceste,

- zasnovalna hitrost Vzasn je računska hitrost, ki je za posamezno kategorijo ceste opredeljena glede na njeno prometno funkcijo in glede na pogoje prostora, po katerem poteka cesta,

- projektna hitrost Vproj je vozna hitrost vozila v prostem prometnem toku na čistem in mokrem vozišču, imenovana tudi V85%, ki jo omogočajo geometrijski in tehnični elementi projektirane ali obstoječe ceste in se uporablja kot računska hitrost za analize varnosti prometa ter korekcijo posameznih tehničnih elementov ceste,

- hitrost v bočni smeri Vrad je hitrost, s katero vozila menjavajo prometne pasove.

5.2.2.3 Sistemi za spreminjanje hitrosti

vozil Sistemi za spreminjanje hitrosti vozil so elementi, ki jih je treba upoštevati pri določevanju elementov ceste z naslednjimi povprečnimi vrednostmi: - pospeševanje:

- osebna vozila: 0,50 - 1,50 m/s2, - tovorna vozila: 0,30 - 0,75 m/s2,

- pasivno zaviranje: - osebna vozila: 0,50 - 0,82 m/s2 za Vvoz = 60 - 100 km/h, povprečno 0,66 m/s2 za Vvoz = 80 km/h,

- aktivno zaviranje: - osebna vozila: 3,75 - 2,94 m/s2 za Vvoz = 60 - 100 km/h, povprečno 3,31 m/s2 za Vv- tovorna vozila: 1,50 m/s

oz = 80 km/h, 2.

Pasivno zaviranje pomeni zaviranje z motorjem, aktivno zaviranje pa zaviranje z zavorami. Navedene vrednosti so okvirne in namenjene predvsem preskusom dopustnosti količin, izračunanih po drugačnih osnovah (za analize varnosti prometa). Za dimenzioniranje elementov ceste je treba količine, ki jih je sposobno realizirati vozilo, upošteva le do tiste meje, ki je še sprejemljiva glede na torno sposobnost med voziščem in pnevmatikami (KDT). Uporabno območje izhaja iz odnosa: dej t dopf ga ≤ ⋅ (5.2)

kjer je: adej [m/s2] dejanski oziroma uporabljeni del

pospeška,



ft dop [-] maksimalna dopustna vrednost KDT za posamezno vozno hitrost in

g [m/s2] gravitacijski pospešek (9,81 m/s2). 5.2.2.4 Oprijemljivost na asfaltnem

vozišču – torna sposobnost Oprijemljivost na vozišču je izkazana s koeficientom trenja med voziščem in

pnevmatiko. Pri dimenzioniranju elementov ceste je treba upoštevati koeficient drsnega trenja (KDT ali µg), ki zagotavlja prometno varnost 95%-nemu vzorcu asfaltnih vozišč in vozil na čistem in mokrem vozišču. Ta vrednost je ugotovljena empirično s pnevmatiko, odobreno od PIARC, in izražena z enačbo (5.3):

2

t dop g

V Vf 0,2 0,629 0,100 100⎛ ⎞ ⎛ ⎞= = ⋅ − ⋅ +⎜ ⎟ ⎜ ⎟⎝ ⎠ ⎝ ⎠

µ 637 (5.3)

Na suhem asfaltnem vozišču je okvirna spodnja vrednost KDT oz. µg = 0,75 [-], na poledenelem vozišču pa med 0,08 (Vvoz = 40 km/h) in 0,11 (Vvoz = 80 km/h). Rezultati meritev KDT so prikazani v sliki 3. Pri uporabi drugačnih materialov za obrabne plasti na voziščih je treba upoštevati ustrezne drugačne značilne vrednosti KDT, opredeljene v strokovni literaturi ali na osnovi konkretnih meritev.

Na vrednost koeficienta drsnega trenja vplivajo predvsem: - hitrost gibanja vozila, - vlažnost in temperatura vozišča, - obrabno-zaporna plast voziščne

konstrukcije (tekstura površine, vrsta kamnitih zrn, količina veziva),

- pnevmatike vozila.

Slika 3: Vrednosti KDT po PHOENIXu z vrisom 95%-ne linije po PIARC

0

0,2

0,4

1,0

0 20 40 60 10

0,6

0,8

80 0 120

[%] 10 20

30

40

60

70

80

90

95

mej

ence

) e

pogo

stos

ti (r

azre

d fr

ekv

oprij

emlji

voT

[N/N

]

hitrost V [km/h]

st K

D

suho vozišče

fT 50% fT dop

poledica

mokro in čistvozišče

2V V0,629 0,637⎛ ⎞ ⎛ ⎞− ⋅ +⎟ ⎜ ⎟Tdop gf 0,20 100

= µ = ⋅⎠ ⎝ ⎠10⎜

⎝

o



KDT je vektorska količina, ki se pri uporabi za različne namene dimenzioniranja elementov

ravokotnih

a rezultanto obeh komponent KDT pa velja:

razdeli na vzdolžno (transverzalno - fT) in prečno (radialno - fR) komponento. Za

pmaksimalno velikost KDT v obeh smereh veljata naslednja odnosa:

T t max maxf = f (5.4) ⋅R max t maxf = n f (5.5) kjer je n linearen koeficient in zanj velja enačba:

⋅ ⋅-4n = 0,873 +10,3 10 V (5.6) Za določitev fRmax je mogoče po strokovni presoji opredeliti tudi drugačno odvisno vrednost. Za posamične izračune se lahko uporabi vrednost n = 0,925, ki ustreza hitrosti vožnje 50 km/h. Z 2 2 2

t T Rf = f + f (5.7)

2 2

f f⎛ ⎞ ⎛ ⎞T max Rmax

t max t max

1f f

= +⎜ ⎟

Slik

Izraba KDT v prečni smeri je dopustna le v tolikšni meri, da njen preostanek ne ogroža varnosti prometa pri zaviranju na istem geometrijskem elementu ceste. Stopnja izrabe fR maxdop je omejena tudi z mejnimi vrednostmi

tipič uporabnikov ceste (voznika in

razm

a nih dolžin se fT maxdop lahko

p

- adbe, objekti

o strukturo uporabnikov.

i posebno rometno signalizacijo, če je potrebna.

del cestn eta med obema bovo ali nasipa in

g jajo: - išče (prometni in i pasovi), - etni pasovi za torne udeležence

šec, dru- ometni pasovi elilni pasovi med

rnima voziščem med voziščem in limi prometnim vi ter pasovi za či promet),

- lžne površine za zaščito vozišča (bankine) in

zagotavljanje funkcionalnosti cestišča (berme).

5.2.2.6.1 Vozišče Vozišče sestavljajo prometni pasovi za vozila in robni pasovi z zadostnim zračnim prostorom za

⎜ ⎟⎝ ⎠ ⎝ ⎠

(5.8)

a 4: Soodvisnost izrabe KDT po

normalnih komponentah

nih lastnosti potnikov v vozilu) in je lahko v različnih

erah (npr. hitrost) različna.

izračun zavorZizkoristi v polni meri. Za ugotavljanje KDT (torne sposobnosti) se lahko uporabljajo različni postopki (Scrimtex, prenosno nihalo SRT ipd.).

.2.2.5 Okolje ceste (cesta z obcestjem) 5 Okolje ceste sestavljata cestišče in obcestje z na ravami za odvodnjavanje, prometno opremo in servisnimi površinami. Glede na obremenitev oziroma rabo prostora,

zi katerega cesta poteka, ločimo: sko- urbani prostor (gosta zazidava),

suburbani in ruralni prostor (redka pozidava, posamične zgrprodukcijske dejavnosti ipd.) in

- ostali prostor (pretežno nepozidan prostor, gozd, kmetijska zemljišče, parki ipd.).

Pri poteku ceste skozi območja z različno rabo prostora se isti odsek ceste - če to dopuščajo pogoji za zagotavljanje funkcionalnosti (glej poglavje 4 Temeljne lastnosti cest) - lahko

vede za spremenjenizOb tem se lahko spremenijo tudi njeni tehnični in geometrijski elementi. Vsak prehodni del takega odseka ceste je treba tehnično posebej skrbno načrtovati in zanj predvidetp

5.2.2.6 Cestišče

Cestišče je notranjima ro

a avl

ega svma brežin vkopa

sestvoz robnprom nemo(kolesar, penepr

go), (razd

sme a ali osta i pasomirujovzdo

- vzdolžne površine za zaščito in

92,5100

37

55,5

74

87%

50%

20

40

60

80

18,5

00 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 [%]

Tff

[%] R

ax

f R

T maxf

T max

R mff




zagotavljanje gibanja vozil (prometni profil) in varnosti prometa (prosti ali svetli profil). Prometni pasovi za motorna vozila so: - vozni pasovi (po eden, dva ali več v eni

smeri), - prehitevalni pasovi (po eden v eni smeri), - dodatni pasovi za počasna vozila in za

posebne namene (avtobus, taksi) ter - dodatni pasovi za izključevanje ali

vključevanje ter menjavo prometnih tokov (pri priključkih in v križiščih).

Širine posameznih prometnih pasov na vozišču temeljijo na vozni hitrosti in na prometni količini posameznih vrst udeležencev v prometu na cesti. Na širino prometnega (voznega, prehitevalnega, dodatnega) pasu za motorni promet vplivata izbrano tipično vozilo in vozna hitrost, ki se odraža v širini bočnega gibalnega prostora (tabela 4). Na ostalih cestah, ki so grajene za manjše prometne zahteve, se uporabljajo širine, odvisne od tipičnih uporabnikov ceste. Kombinacije so pokazane na sliki 5.

širine prometnih pasov za tekoči motorni promet

B

Tabela 4: Standardizirane

Vozna hitrost [km/h]

Širina tipičnega vozila

[m]

očni gibalni prostor

[m]

Širina voznega pasu

[m]

30, 40 ali 50 2,50 0,25 2,75 60 ali 70 2,50 0,50 3,00 80 ali 90 2,50 0,75 3,25

100 ali 110 2,50 1,00 3,50 120 ali 130 2,50 1,25 3,75

Slika 5: Dimenzije prometnih profilov za tipične se

(40 km/h)

stave tipičnih vozil pri zelo majhni vozni hitrosti

0,25 0,125 0,25 0,125 0,25

0,25 0,25 0,50 0,25 0,252,50 2,50 0,25 0,125 0,25 0,125 0,252,502,50

5,50

0,125 0,25

0,

25 0,125 0,251,752,50

4,756,00

0,125 0,25 0,250,250 25

1,752,504,00 0,125

2,102,104,70

0,125 0,25 0,125 0,25 0,25

1,752,104,35

0,125 0,25 0,125

0,25 0,252,102,10

4,00

0,251,00

0,125 0,25

0,252,10

3,60

0,125 0,25 0,25 0,25 1,001,75

3,250,125 0,125

3,45

2,70

4,50

2,70

2,70

2,00

4,50

4,50

2,50

Višina prostora za motorni promet na cestah mora znašati 4,00 m (prometni profil). Na posameznih cestah s posebno strukturo prometa na njih se ta višina lahko zniža na najmanj 3,20 m. Uporabo znižane višine je treba v projektu vsakič posebej utemeljiti. Poleg rostora za gibanje vozil (prometni profil) je

treba na cestah zagotoviti dodaten zračni prostor (prosti ali svetli profil), ki je definiran z zaščitno višino in širino. V ta iti umeščene niti ne smejo segati stalne

v različnih uporabnikov (vozil) se prekrivata. Ko sta dva vzporedna prometna

a istovrstnemu prometu, se varnostne širine med njima ne uveljavi.

p

prostor ne smejo pasova namenjenb

nepomične ovire. Izjema so naprave za opremo ceste, ki se jih umešča po posebnih določilih. Minimalna zaščitna višina na javnih cestah znaša 0,50 m, minimalna zaščitna širina pa se določi na podlagi zasnovalne hitrosti na cesti. Varnostni širini dveh vzporednih prometnih paso

Legenda: prosti profil prometni profil


Prosti profil jvseh površindostop s zahtevnipredori,...) se lahkminimalnimiprimer, čdimenzij).

rsto tipičnih uporabnikov na cestah z nižjimi enzije je

k p bej v projektni lo eljit ktu za cesto.

take ceste o v TSC 03.325 Maloprometne ceste.

adar na takem vozišču obratuje več linijskih

lahko zoži do 6,00 m, vozna hitrost pa omeji (≤ 50 km/h). Zaščitni pas pred robnikom je treba zagotoviti tudi na cestah izven naselij, kadar se dvignjeni robnik uvede na krajših razdaljah (premostitveni objekti, naprave za odvodnjavanje) in ne glede na to, ali je vozišče zaključeno z robnim pasom ali ne. Če se na cestah izven naselij dvignjeni robnik izvaja kontinuirano, zaščitni pas pred

t-ost ceste in stanje prometne varnosti na njej.

zlični tipični vozili, je treba širšo izmed obeh

avtob

plivne dolžine tipičnih vozil (P +M ):

na uro v obe ali a

eru rispevek k operativnosti vozil majhen pri

obni pasovi na vozišču so sestavina

konstrukcije robnih pasov ora biti enaka kot na vozišču. Izvedba pa je

nji strani

e treba upoštevati na vozišču in ah ob njem, na katere je možen

ceste. Prosti profil v ekonomsko h gradbenih objektih (podvozi,

o predpiše z drugačnimi dimenzijami kot na odprti cesti (na

e je merodajno vozilo izrednih

Vprometnimi zahtevami in njihove dimtreba določiti za vsa rimer posena gi ali pa utem i v projeDoločila za načrtovanje in izvedbo s Ko je vozišče vzdolžno zaključeno z dvignjenimi robniki (praviloma v naseljih), je treba pri dolo-čitvi širine vozišča upoštevati zaščitni pas pred robnikom (odmik kolesa od robnika). Širina tega dodatnega pasu je odvisna od kategorije ceste in voznih hitrosti (glej poglavje 5.2.2.6.4 Vzdolž-ne površine za zaščito vozišča – Robniki). Kavtobusov (srečevanje), širina vozišča med robnikoma ne sme biti manjša od 6,50 m. V omejenih prostorskih razmerah se ta širina

Slika 6: Členkasti

robnikom ni potreben. Ne glede na to ga je treba tudi v tem primeru upoštevati (dejanska vozna širina je ožja), ko se preverjata prepus

(smernega) vozišča, ki izboljšuje varnost prometa (zasilna razširitev vozišča), ohranja

n Razširitev v krivinah je potrebna zaradi različnih kolotekov sprednjih in zadnjih koles vozila. Velikost razširitve je odvisna od vplivnih dolžin tipičnega vozila (medosne razdalje Mi + previs spredaj Ps), ki obratujejo na posamezni cesti. V primeru, da se na cesti srečujeta dverarazširitev obvezno izvesti na notranji strani krivine, ožjo pa na zunanji strani. V primeru, da širitev na zunanjo stran ni možna, je treba v projektu spremeniti (korigirati) položaj cestne osi.

us s previsom Ps

stabilnost voziščne konstrukcije ter omogoča nanos talne prometne signalizacije (robnih črt). Robne črte morajo biti narejene na notranji (voziščni) strani robnega pasu. Širina robnih pasov je odvisna od hitrosti vozil na cesti. Nosilnost voziščne

V s 1- osebno vozilo 4,00 m - tovorno vozilo 8,00 m - sedlasti vlačilec 10,00 m Kadar na dvosmernem dvopasovnem vozišču obratuje manj kot 15 težkih vozilsmeri, se pri širini vozišča ≥ 6,00 m izračunani razširitvi vozišča ≤ 0,50 m izvedbrazširitve ne zahteva, ker je v takem primpsorazmerno velikih investicijskih stroških. Pogoj za opustitev izvedbe razširitve je zagotovitev zadostne zaustavne preglednosti. R

mlahko tudi različna: asfalt ↔ cementni beton ali obratno (glej tudi poglavje 5.2.2.6.4 Vzdolžne površine za zaščito vozišča – Robniki). Namesto robnega pasu se na zunavozišča lahko zgradi odstavni pas, ki je namenjen zaustavitvam vozil v sili. Širina odstavnega pasu je odvisna od pogostosti

M2

M1 Ps

D



zaustavljanja tipičnega vozila. Načeloma promet) dosežejo voznznašajo širine odstavnega pasu: - 2,50 m za tovorn

1,75 m za osebna vozila in Vpot ≥ 90 km/h in - 1,50 m za osebna vozila in Vpot < 90 km/). Odstavni pas je lahko tudi prekinjan (odstavne niše). Uvedba odstavnega pasu ni pravilo, ampak je od primera do primera osnovana na prometnih in prometnovarnostnih analizah. Dodatni pasovi na vozišču so sestavni del (smernega) vozišča, zgrajeni zaradi zmanjšane prepustnosti in potovalne hitrosti vozil (pasovi za počasni promet) ali v območju križišč (izključevalni, vključevalni in menjalni pasovi).

h voznih pasovih je treba temeljiti s preskusom prometne prepustnosti. odajanje in odvzemanje dodatnih prometnih

in s tolikšn se zagotovi zadostno rometno prepustnost na območjih

na desni trani rednega voznega pasu, zaključi pa

o hitrost, ki ni več kot 20 km/h nižja od potovalne hitrosti na voznem

Dodatne vozne pasove v križiščih je treba izvesti tako, da sled vozila pri izvozu ali uvozu ne sega v območje voznega pasu, kateremu ga dodajamo. Vzdolžni pasovi za mirujoči promet so namenjeni zaustavljanju in parkiranju vozil. Njihova širina je odvisna od načina parkiranja vozil. Dimenzije in sistem parkiranja (vzdolžno, poševno ali pravokotno) je določen v Pravilniku za projektiranje cest. Prečni nagib teh pasov je enak nagibu vozišča. Če je nagib nasproten, je treba pas za mirujoči promet razširiti za izvedbo naprav za vzdolžno odvodnjavanje (ka unjastih jarkov). Njihova širina je 0,5 m, globina pa ne sme preseči 10% širine (TSC 03.340 Prečni

a cestah tehničnih skupin A in B umestitev

i.

il za ostale ud

a vozila in Vpot ≥ 90 km/h, pasu posamezne ceste. -

Potrebo po dodatniuDpasov je treba tehnično izvesti prometno varno

o dolžino, da prazdruževanja in združevanja prometnih tokov. Dodatni vozni pas na vzponih/padcih se praviloma izvede tako, da se doda pas sskrajni levi prehitevalni ali vozni pas dela vozišča, namenjenega za eno smer vožnje. Zaključevanje levega pasu se začenja šele potem, ko vozila na dodatnem pasu (za počasni

Slika 7: Prometni prof

d

profili javnih cest). Nvzdolžnih pasov za mirujoči promet praviloma ni dopustna. V izjemnih primerih je treba njihovo umestitev utemeljiti s presojo njihovega vpliva na prometno varnost na cesti. Pri načrtovanju umeščanja pasov za mirujoči promet je treba zagotoviti zadostno zaustavitveno preglednost na cesti. Kadar preglednost ni zagotovljena, je treba znižati vozno hitrost na cest

eležence v cestnem prometu

0,80

1,30

0,25 0,25

2,25

0,25

2,25

0,25

1,30

1,50

0,10 0,10

2,25

2,25

0,25

2,25

0,25

0,25

0,75

0,10 5 0,10 0,5

2,80 0,10 0,10

3,00

1,60

(0,10) (1,40) (0,10)

0,25 0,251,00

(0,10) (0,60) (0,10)

0,25 0,25 1,30

(0,10) (0,90) (0,10)

0,25 0,25

Prometni profili za ostale udeležence v prometu so standardizirani glede na širino pasu za enega upo

5.2.2.6.2 Prometni pasovi za ostale

udeležence So praviloma fizično, višinsko ali z razdelilnim pasom ločeni od prometnih pasov za motorna ozila. Potrebni razmik je odvisen od vozne

rabnika in višino (slika 7). Število

vhitrosti motornih vozil (zaščitna širina).

uporabljenih širin je odvisno od števila in gostote uporabnikov, v urbanih okoljih pa tudi od drugih potreb (mestna raba površin).



Prosti ali svetli profil predstavlja prometnemu profilu dodan zračni prostor po širini in višini, v aterem veljajo enake omejitve in ostala

poglavje 5.2rometna površina za kolesarje in druge

sovi so neprometni pasovi na estišču, katerih zunanji izgled in utrditev sta

sov na prometnih

tlak nih talnih

in vza v odvodnjavanje vozišča.

Minzašpro ceste) in je odvisna od hitrosti

irina ločilnih pasov je praviloma enaka vzdolž

čemer mora biti vsak od beh robov pasu vzporeden s "svojo" osjo

ograjo ali z dvignjenim bnikom ali pa s kombinacijo obeh.

revja. V tem primeru

trčenje) i priporočljiva. V tem primeru je treba preveriti

.2.2.6.4 Vzdolžne površine za zaščito

na prometnih površinah

e hitrosti in od naprav

ki sega v bankino, se ne všteva

Če je površina bankine utrjena

m pasu je

kdoločila kot pri prostem profilu za vozišče (glej

.2.6.1). Puporabnike (poljedelski stroji), razen za pešce, je izjemoma lahko sestavina vozišča, če hitrost na vozišču ne presega 50 km/h, drugi pogoji za varnost prometa pa to omogočajo. 5.2.2.6.3 Neprometni pasovi Ločilni pacvidno drugačna od papovršinah. Odvisno od načina izvedbe so lahko

ovani ali izvedeni z zarisom ustrezoznačb na njih ali pa izvedeni kot zelenice. Na

ločilnih pasovih so lahko zgrajene naprave zdolžno

imalna širina ločilnega pasu je enaka čitni širini (razdalja med prometnim in stim profilom

vožnje.

Šceste, razen v območju križišč ali drugih točkovnih ureditev na cesti in v primeru razširitve ali/in zožitve za dodatni pas. V primeru zahtevnih niveletnih, prostorskih ali ekonomskih pogojev se ločilni pas lahko izvede v spremenljivi širini, pri osmernega vozišča. Na cestah, na katerih so vozne hitrosti ≥ 70 km/h, mora biti ločilni pas fizično ločen od vozišča ali z varnostno ro Kadar je zelenica obrobničena, mora biti zaradi pogojev vzdrževanja njena minimalna širina 1,20 m, vključno z obojestranskima robnikoma. Ožje površine je treba izvesti s tlakovanjem (raznovrstni tlakovci), v projektu pa preskusiti varnost prometa zaradi ozkega ločilnega pasu (vozna hitrost). V ločilnem pasu, izvedenem kot zelenica, se lahko predvidi zasaditev dmora biti oddaljenost posameznih dreves od roba vozišča določena tako, da se drevesa nahajajo izven prostega profila ceste. Širina pasu je odvisna tudi od izbire vrste drevja (različne krošnje in različne koreninske zasnove).

Na cestah s hitrostmi ≥ 70 km/h zasaditev drevoreda iz varnostnih razlogov (zdrs,nstopnjo varnosti prometa (namestitev varnostnih ograj in sprotno čiščenje odpadlega listja ali časovno omejena omejitev hitrosti). 5

vozišča Bankine so vzdolžne površine za zaščito vozišča in namestitev prometne opreme. Utrditev in zunanji izgled bankin sta vidno drugačna od tistih (peščena, travnata, tlakovana, pobarvana). Če je izvedena enako kot vozišče, mora biti od njega obvezno ločena z belo neprekinjeno robno črto. Bankine so namenjene za - zagotavljanje večje varnosti prometa

(zasilna uporaba dodatne širine), - postavitev naprav za linijsko vodenje in

zaščito prometa (smerniki in varnostne ograje),

- namestitev naprav za vzdolžno odvodnjavanje vozišča (koritnica, plitev krožni jarek, dvignjen robnik z zaščitnim pasom) in

- za izvedbo pločnikov (glej podpoglavje Robniki).

Širina bankine je odvisna od vrste (prometne funkcije) ceste, od vozn(prometna oprema, odvodnjavanje), nameščenih na njej. Humusirani del nasipne ali vkopne brežine, v širino bankine. Minimalna širina bankine je 1,00 m. Izjemoma sta možni širini bankine 0,50 m (ceste brez smernikov) in 0,75 m (s smerniki). To sta najpogostejši širini, uporabljani na cestah tehničnih skupin C in D. Površina bankine je lahko izvedena kot peščena (drobljenec oziroma prodec), humusirana ali tlakovana oziroma vezana (betonski ali obdelani kamniti tlakovci, asfalt, cementni beton). z enako konstrukcijo kot vozišče in obstoji možnost občasne uporabe za srečavanje vozil, je treba na zunanji strani bankine zagotoviti vsaj

,5 m široko bermo. Ob odstavne0bankina lahko izvedena kot berma (uvaljana in humusirana). Stični rob bankine z voziščem mora biti izveden v isti višini ali do 2 cm nižje, bankina pa



primerno utrjena proti ugrezu kolesa. Če ni utrjena, mora biti cestišče opremljeno z strezno in pregledno prometno signalizacijo.

čitne čnih upo kov ceste se Robniki ščeni, po elemen čitev vzdol n na c estavljata robnik inširina robnik .

tandar a robnikov vlja dpornost proti prevrnitvi pri naletu, je 15x25 m (na AC pa 20x22 cm s poševnino 7 cm), pri emer je del v višini 0,12 - 0,13 m dvignjen nad ozišče. Na premostitvenih objektih je

e dv ik vgrajen v kombinaciji z

ah < 5 m drug a drugim, je treba kot poglobljene izvesti tudi

ikov je treba izvesti s poševnimi robniki po določilih v tabeli 5. Povezava dvignjenih in spuščenih robnikov z uporabo klasičnih elementov za izvedbo uvozov

(m rn

bmočjih na z vozno hitrostjo ≤ 50 km/h. Standardna dimenzija robnikov za ureditve na prom asovih za kole pešce (o ločitev površin in l vršine od zaledne berme) je 6(7)x20 cm. Pri umestitvi za optično ločitev prometnih pasov mora biti robnik v celoti vgrajen kot spuščeni robnik na višino

katerega je vedena berma minimalne širine 0,25 m. Za

dim li 8x8x8 cm.

b ih je kta

e najmanj h obbetonirani (zadaj

0 cm, spredaj vsaj 5 cm). Višina obbetoniranja

utrje površino. Za temelje in bbetoniranje mora biti uporabljen cementni

ov

ste Največja Nagoše

u Prečni nagib površine bankine mora biti proti zunanjemu robu bankine (od vozišča). Kadar je bankina izkoriščena za umestitev naprav za vzdolžno odvodnjavanje, je treba na zunanji strani teh naprav zagotoviti vsaj 0,5 m široko zaledno bermo. Kadar je bankina izkoriščena za umestitev

ločnika, je treba upoštevati določila za

od širine uvoza, vendar ne more biti krajša kot 3 m. Kadar si uvozi sledijo v razdalj

pumeščanje robnikov ter določila o zaščitni širini

azdalja med prometnim in prostim profilom). (rZaš širine profilov razli

prekrivajo. rabni

(dvignjeni, sput za višinsko lo

ševni) sožnih površi

estišču. Element robnik s zaščitnega pasu ob

u (tabela 5)

So

dna dimenzij , ki zagota

cčvstandardna dimenzija robnikov določena v TSC 03.340 Prečni profili javnih cest (0,18 - 0,20 m).

ignjen robn

z

Kadar j≥ 0,10 m odmaknjeno varnostno ograjo, njegova višina nad voziščem ne sme presegati 0,07 m, površina izza njega pa mora biti najmanj do varnostne ograje utrjena in nagnjena proti vozišču. Zunanji zgornji rob dvignjenega robnika mora biti prirezan. Robniki v območju uvozov na individualna zemljišča morajo biti vgrajeni kot spuščeni robniki. Dolžina spuščenih robnikov je odvisna Tabela 5: Karakteristike izvedbe dvignjenih robnik

Vrsta ce

zrobnike na vmesni razdalji. Zaradi zagotavljanja vzdolžnega odtoka vode z vozišča morajo biti robniki spuščeni na višino +2 cm nad rob vozišča. Višina za odvodnjavanje ni potrebna, kadar je prečni nagib vozišča usmerjen na drugo stran. Povezavo zgornjega roba dvignjenih in spuščenih robn

preko pločnika ejna robnika s horizontalnojega roba) je dopustna samo

cestah zaokrožitvijo zgov zazidanih o

etnih p sarje inptična očitev po

pasov, pri ločitvi berme od prometnih pasov pa kot 0,10 m dvignjen robnik, izza irazmejitev površin se namesto klasičnihrobnikov lahko uporabijo granitne kocke

enzij 6x6x6 cm a Ro niki morajo biti - razen na premostitvenob ktih, kjer so vključeni v konstrukcijo obje- vgrajeni na betonski temelj debelin10 cm in na obeh strane1se zaključi 5 cm pod vrhom robnika ali pod

no sosednjo obeton MB 15.

vozna hitrost pib poševnine vnega robnika

Širina zaščitnega pasu ob robniku

izven naselij ≥ 80 km/h 4 % 0,50 m glavne ceste v naseljih in

ceste izven naselij

≥ 60 km/h

6,5 % 0,20 m

ostale ceste ≤ 50 km/h 12 % 0,00 m



5.2.2.6.5 Vzdolžne površine za zagotavljanje funkcionalnosti cestišča

me so površine za zagotavljanje cionalnosti cestišča,

Berfunk zgrajene na zunanji

sprom(kolstab v za odvodnjavanje,

preg

prosodv

lahkodv jarki z

č

izzamor čemer ne sme

iti ožja kot 0,50 m. Izza površin za kolesarje in a berme 0,25 m.

dopustna.

oštevati še agotavljanje zaščite voznih površin in

možnost namestitve prometne opreme,

voznih površin in naprav ob njih

Zagotavljanje polja preglednosti

irina berme mora zagotavljati zadostno itveni razdalji, izračunani

a osnovi opredeljene vozne hitrosti. Pregledno

z očesom na višini 1,0 m, voznik mora videti oviro, ki se nahaja na

standardizirana višina ovire je odvisna od ce ozne hitrosti (na cestah

za velike hitrosti do 0,45 m, na ostalih

pri določevanju polja preglednosti je treba te,

višina ovire v vizuri na polovici pregledne u ne sme

- v prometne opreme na bermi

a tabla – ne), zasaditev berme z grmičevjem ali drevjem v

ba v projektu

tvi prometne opreme je treba agotoviti polje preglednosti.

est do teh odov (jaškov).

ce tni strani naprav za odvodnjavanje ali/in etnih površin za nemotorni promet

esarji, pešci). Z njimi se zagotavlja ilnostna zaščita napra

prostor za namestitev prometne opreme in lednost na cesti. Vršijo tudi funkcijo

servisne površine za odriv snega. Kadar se iz torsko - varstvenih razlogov izvaja ločeno

odnjavanje cestnega sveta (vozišče inobcestje vsako posebej), se berma izza robnika

o izkoristi za ureditev vzdolžnih naprav za odnjavanje obcestja (kadunjasti

vto nimi jaški).

Širina berme izza naprav za odvodnjavanje in utrjene bankine na maloprometnih cestah a biti določena v projektu, pri

bpešce je minimalna širin Površine berm je praviloma treba urediti s humusiranjem in zatravljenjem, lahko pa so urejene tudi z drugimi načini utrditve. Ureditev površine berme samo z nasutjem vezljivih zemeljskih materialov ni Pri določitvi širine berme je treba up- z

naprav ob njih, - zagotavljanje polja preglednosti v krivinah, - možnost deponiranja odrinjenega snega, - - možnost vgradnje raznih vodov, - pohodnost berme.

Zagotavljanje zaščite

Minimalna širina berme po tem kriteriju mora biti enaka debelini konstrukcije, katero ščiti. Če se berma nahaja v vkopanem profilu ceste, je lahko tudi ožja. Pri zagotavljanju zaščite je treba upoštevati morebitno erozijo materiala z brežine in izvedbo zaokrožitve plasti humusa, kadar sta brežina in berma humusirani.

Špreglednost na zaustavn

razdaljo je treba določiti z upoštevanjem naslednjih pogojev: - voznik je v vozilu oddaljen polovico širine

voznega pasu od notranjega roba voznega pasu

- polovici širine voznega pasu od notranjega roba voznega pasu,

- vrste ste in od v

cestah pa do 0,05 m), -

hkrati upoštevati tudi vertikalni potek ces-

dolžine v nobenem primerpresegati 40% razlike višin očesa in ovire, namestitemora biti selekcionirana (primer: prometni znak - da, kažipotn

- krivinah ni dopustna,

- pri gradnji ceste po fazah je treba pregledno polje zagotoviti za dimenzije končne faze.

Deponiranje snega

V odvisnosti od statističnih podatkov o snežnih padavinah in količinah snega je treceste predvideti širino berm, ki bodo zagotavljale zadostno površino in volumen za odriv snega z vozišča.

Namestitev prometne opreme Širina berme mora zagotoviti prostor za namestitev prometne opreme. Za postavitev smernikov zadošča minimalna širina berme. Pri postaviz

Vgradnja raznih vodov V bermo je dopustno vgrajevati vse vrste komunalnih in telekomunikacijskih vodov ter kanalizacije. Kadar je vgrajenih več vodov in kanalizacija, je njihov izbor odvisen od medsebojnega učinkovanja posameznih vodov. Širina berme mora zagotoviti zadosten tehnični razmik med vodi, možnost njihove vgradnje, vzdrževanja in obnove (zamenjave) ter vgraditev in vzdrževanje dostopnih mv



Pohodnost berme

za ureditev občasne poti. Če je vovozišču > 50 km/h, je treba na robvozišču izvesti ustrezno vzdolžno fizi(ograjo). Minimalna širina pohodne profil) ne more biti m 5.2.2.7 Obcestje 5.2.2.7.1 Obcestje znotraj cestneg Obcestje znotraj cestnega s - gradbeni objekti vzdolž ces- vzdolžna površi

telesa in - naprave za vzd

prometa na cesti. Gradbeni objekti vzdolž ceste vkopov in nasipov, podporni, oporni in zzidovi ter ukrepi za zaščiturejanja in izvedbe gradbenihceste določajo posebne TS

osebej določeno, je treba pri izvedbi gradbenih o

preglednosti na cesti in zagotavljati površine za dostop vzdrževalcev do objektov. Vzdolžna površina za vzdrževanje cestnega

zemljišča med robom gradbenih lž ceste ali zunanjim robom

vzdolžno odvodnjavanje (jarkov) in mljišča ceste, ki ohranja stabilnost

omogoča dostop za malna širina tega pasu na

činskih cestah in v naselju pa 0,50 m, opredeljena pa

a biti s projektno nalogo ali posebnim

vanje ceste, obcestja in o predvsem dostopne poti

poti za intervencijska o pri avtocestah), deponije

stori za začasno za vzdrževalce in za posamezno

gojih), prostor za janje kontrole prometa (meritve, tehtanje),

servisi za oskrbo vozil in potnikov, cestninjenje in drugo. Vrsto in

navedenih naprav mora biti določen s niso že zahtevane v

države ali občine.

Ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa cestnega

RE

strezno utrjena berma mora biti uporabna tudi U

zna hitrost na u berme proti

telesa je pas objektov vzdo

čno zaščito naprav za

berme (prometni vzdrževalce. Minianjša kot 0,70 m. državnih cestah je 1,0 m, na ob

a sveta Naprave

veta sestavljajo za vzdrže

prometa na cesti s

te, vozila (vzporednna za vzdrževanje cestnega peska za posipanje, pro

rževanje ceste, obcestja in vrsto vozil v posebnih po

so brežine počivališča, naprave za

aščitni obseg o pred hrupom. Način projektno nalogo, če

objektov vzdolž prostorskih planihC. Če v njih ni

pobjektov v celoti upoštevati določila

mejo zecestnega telesa in

cestah mornavodilom.

za vzdrževalce, dostopne

odstavo vozil (

izva

prometa na okolje so opredeljeni v tabeli 6.

Tabela 6: Ukrepi za zmanjševanje vpliva na okolje

GRADBENI UK PI NA TRASI Izbor trase na prisojni strani

vodenje trase v vkopih zmanjševanje vzdolžnih nagibov

odmik trase od zahtevnih prvin v prostoru premostitveni objekti namesto zemeljskih del (viadukt, predor)

razpored priključkov drugi ukr

dodepi atne premostitve, ipd. ) ( elementi odvodnjavanja,

TEHNOLOŠKI UKREPI uporaba skromnejših

( primernejša vključitev v progeomsto

etrijskih elementov r in zmanjševanje hitrosti )

izbor absorpcijsko učinkovitejših zaščit izbor materialov za površine vozišč, ki povzročajo manj hrupa

intenzivnejša biotehniška ureditev ustreznejša razporeditev priključkov za razbremenitev mreže

drugi ukrepi ADMINISTRATIVNI UKREPI

omejevanje hitrosti sprememba namembnosti prostora v okolici ceste

pravočasnost prostorskega načrtovanja izvajanje posegov po zastavljenem načrtu



5.2.2.7.2 Obcestje izven cestnega sveta Obcestje izven cestnega sveta obsega prostor, v katerem je raba prostora omejena zaradi

Približno oceno velikosti prekomernega hrupa ri predvidenem promet

vplivov ceste in prometa na okolje in obratno. krati pa posamezne sestavine rabe prostora plivajo na položaj ceste v prostoru.

bcestje izven cestnega sveta karakterizirajo

ih mrežah,

- ohranjanje migracijskih poti divjadi, - ohra- potek prim

smeri ceste. N ljenjsko okolje je ogroženo s c i š tpv obravnavajo posamezne vrste v koračene. Med v bni vplivi v času g h

ženje raka (težke kovine, prah) in obremenitev s rupom.

u ozir di cestnega rometa.

nem toku in voznih itrostih je treba iz razlogov racionalnosti,

pravilne ocene investicijskih stroškov in prostorske usklajenosti ceste izdelati v najzgodnejših fazah priprave projektne dokumentacije. V fazi idejne študije (IŠ) in idejnega projekta (IP) je mogoče z optimalno

horizontalnem vodenju trase se je praviloma potrebno izo

re a čutljivost posam znega območja naravnega

ali življenjskega ok lja. Pri prehodu tr e preko območij III. pr e po možnosti potrebno zagotoviti zadostne odmike osi ceste od občutljivih imisijskih točk. Mejne dnevne (od 6.00 do 22.00) in nočne (22.00 – 6.00) ra za cesthrupa so opredelj v tabeli 7. Informativne oce rupne obreme osti na razdalji 25 m od o este in vplivnega o močja, znotraj katerega resežene mejn ednosti za cesto kot vir prometnega opredeljene v tabeli 8. V tabeli definirane vrednosti so namenjene izključno za

potrebe prostorskega načrtovanja (informativni in planerski namen).

rstva hrupo estn pr iz U be o hrupu di c ega železniškega prometa (Ur.l. RS, št. 45/1995)

naravnega in živ ega ljajne nos vir [dB(A)]

Hv O- vplivi na naravno in življenjsko okolje, - ohranjanje povezav v obstoječih prometn

izbiro projektnih elementov zmanjšati morebitne ukrepe za zaščito pred hrupom na minimum. Pri

njanje vodnega režima in varstva pob

arnih infrastrukturnih vodov v

aravno in živesto kot gradbenim objektom in z emisijam

ov prometa na njej. Ceste jekodljivih vplivreba načrtovati, graditi in vzdrževati tako, da s redpisi (zakoni, pravilniki, uredbe) določene rednosti, ki plivov na okolje, ne bodo pre

je so zlasti pomemplivi na okolradnje cest (emisije hrupa, prahu in težkiovin), med obratovanjem pa onesnak

zhObvezno je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje o hrupu v naravnem in življenjskem

oma o hrupu zara

načrtovalce cest, za uporabo v zgodnjih fazah nastajanja projektne dokumentacije in za

okoljp

ph

gibati območij I. in II. stopnjed hrupom, določenih glede n

eo as

stopnje varstva ed hrupom pa j

vni hrupa ene

o kot vir

ne hs c

njenbi

so p e vrhrupa, so

Tabela 7: Stopnje va pred m c ega ometa red zara estn ali

Območje ljenjsk oko Me vred ti za

Stopnje va pred pom čna n L

ne averstva hru no rave

n

d vna r n

Ld

IV. območje (območje industrije, skladiš nspo d.) 5č, tra rta, ip

9

69

III. območ(mešano s

je tanovanjsko obrt gov obmo

kmetijstvo) no, tr insko čje,

54

64 II. območje (čisto stanovanjsko območje) 49 59 I. območje (turizem, rekreacija, bolnice, zdravilišča) 44 54



Tabela 8: Okvirne vrednosti širjenja vplivov hr za različne prometne tokove in vrste cest po

metodologiji RLS-90

Promet Hrup

upa

področje izpostavljenosti prekomernemu hrupu

Qh T

V tov)

hrup/25m I II III IV (os,

Vrsta ceste*

[voz/h] [%] [km/h] [dB(A)] [m] [m] [m] [m] dan 50; 5 65 33 17 850 10 50 2s sta noč 10 5 50; 50 43 65 33 17 8

tanovanjska ce

dan 2 1 50; 5 90 40 21 800 0 50 8znoč 50 5 50; 50 50 130 55 26 8

birna mestna cesta

dan 1000 10 50; 50 65 300 130 55 15državna cesta v 5naselju noč 200 50; 50 56 350 159 65 8

dan 1000 10 90; 80 69 520 255 110 23državna cesta izven naselja noč 200 10 185 1190; 90 62 770 400

dan 2000 20 50; 50 70 615 315 135 26glavna mestna cesta noč 500 10 50; 50 62 770 400 185 11dan 2000 20 130; 100 76 1250 655 340 62avtocesta noč 500 10 130; 100 69 1800 940 490 22

Legenda: Qh ... urni promet, T ... delež tovornih vozil in avtobusov, V ... * nazivi vključenih cest sledijo uporabljenim izrazom za konkretne kategorizacijo cest V primeru, da je mogoče os bodoče ceste voditi izven pr

hitrost

ikazanega vplivnega območja za

rupom

rupa

2,0

vozil (os ... osebni, tov ... tovorni) namene (uporabo) in nimajo nobene vzporednice z nobeno

ukrepom (protihrupne stene, nasipi, ipd.) lahko izognemo s primernim vertikalnim vodenjem trase. Kot zaklanjanje lahko upoštevamo višino vkopa. Ocenjeno zmanjšanje prometnega hrupa v odvisnosti od idealne lokacije in višine aktivnega ukrepa za zaščito pred h

različne stopnje varovanja pred hrupom, ukrepi za zaščito pred hrupom ne bodo potrebni. V nasprotnem primeru bo ob izdelavi PGD, PZI potrebno zagotoviti ukrepe za znižanje ravni hrupa za razliko med predvidenimi in dovoljenimi. Če teren dopušča, se aktivnim Tabela 9: Višina ukrepa za potrebno zmanjšanje h Višina ukrepa [m] 1,0

(stena, nasip, vkop, ipd.) je prikazano v tabeli 9.

3,0 4,0 5,0 6,0 7,0

Zmanjšanje hrupa do [db(A)] 6 10 23 14 16 18 20

Ohranjanje povezav v obstoječih prometnih

režah je načelo, ki ga je treba upoštevati pri

če zanje ni več potrebe na

aselje, pašnik). V tem primeru se irino prečenja določi na podlagi stvarnih potreb

prostora.

mnačrtovanju cest. Ukinjanje posameznih cest in poti v prostoru je opustno le v primeru, d

(ni lokacij), ali pa, če se jih preusmeri na druge ceste in poti. Kadar se cesta višje kategorije preusmerja na cesto nižje kategorije, je treba uporabljeni del ceste nižje kategorije tehnično preurediti najmanj na raven kategorije preusmerjene ceste. Opuščene dele cest je

treba rekultivirati v skladu z izrabo sosednjih zemljišč. Prečenje cest, na katerih križanje z drugimi uporabniki v isti ravnini ni dopustno, je treba agotoviti s premostitvenimi objekti. Gledez

prometne in druge potrebe v prostoru so prečenja lahko tudi pogostejša. Izvennivojska prečenja je treba zagotoviti tudi za primere, ko cesta prereže obsežnejši prostor enotne rabe industrija, n(

š



Zasnovo ohranjanja prometnih povezav v prostoru je treba iz razlogov racionalnosti, pravilne ocene investicijskih stroškov in prostorske usklajenosti ceste izdelati v najzgodnejših fazah priprave projektne dokumentacije. Ohranjanje migracijskih poti divjadi in

voživk je načelo, ki ga je treba upoštevati pri

ijskih stroškov in

odnejšc prehode je treba

zvesti in ko, da hrup s ceste loba osta preprečevala

stečinah divjadi do napajališča ali

odsek ceste s

oti dvoživk, če cesta poteka po

odnogospodarskih objektov je treba prilagoditi

osameznega vodotoka brez vpliva na obstoječi r h in talnih vodaskladu z vodn mi smernicami. Opuščene dele struge regulipremeščen je treba skladu z rabo sosednjih zemljišč kot biotope.

kateri se raviloma prilagaja načrtovana cesta. Pri tem je

oda in varnost prometa na

m. Višina se računa

eba upoštevati horizontalne in ertikalne ter varnostne razmike, ki jih določajo

i n odov

rajenega elementa h i

a.

nja vozišča (vgrajeni detektorji -

alnih vodov v estno telo je treba za posamezen vod

predvideti tolikšno širino, da ostali vodi ne bodo prizadeti ali onemogočali ali ovirali izvedbe

a pri izvajanju vzdrževalnih delih.

i zagotavlj boj-ranja in m nja

dveh ali več vodov v isti vertikali v cestnem u ni dopustna.

vodov ni dopustn ščati znotraj profila ceste, prim frastrukturnih

vodov pa ne v zračni pro voziščem v ostega profila v šino 7,0m

koto vozišča.

dnačrtovanju. Zasnovo ohranjanja migracijskih poti divjadi v prostoru je treba iz razlogov racionalnosti, pravilne ocene investicprostorske usklajenosti ceste izdelati v najzg ih fazah priprave projektne

ije. Izvenivojskedokumentatehnično i zaščititi tain svet žarometov ne buporabe prehoda v nočnem času. Kadar se na cesti ne predvidi izvennivojskega prehoda za divjad, je treba odsek ceste s pogostejšim prehajanjem divjadi označiti z ustrezno prometno signalizacijo. Na ruralnih cestah z elementi za hitrost > 80 km/h je treba

a stalnihnkrmišča ter vzdolž pašnikov postaviti s svetlobnimi odbojniki opremljeno ograjo ali električnega pastirja. Morebitno prehajanje divjadi čez cesto je treba urediti izvennivojsko. Kadar iz ekonomskih razlogov to ni mogoče, je reba stečine divjadi usmeriti nat

tehničnimi elementi, kjer je zagotovljena zadostna zaustavna pregledna dolžina. Pri načrtovanju cest je treba upoštevati tudi

igracijske pmobmočju z izrazito gostoto življenjskih lokacij dvoživk. Pri tem se lahko izvede izvennivojska preureditev migracijskih poti (nad 0,3 m visoke usmerjevalne ograje in cevni prepusti) ali pa prestavitev življenjskih lokacij dvoživk. Ohranjanje vodnega režima je temeljni pogoj pri rabi prostora za potrebe cest. Preureditve strug ali naprav vodotokov ter

Potek primarnih infrastrukturnih vodov v smeri ceste je značilna raba prostora,

vobstoječim in predvidenim ureditvam izkopp

ežim površinskiogospodarski

ter v Zaradnega ovi

ranega ali telesega vodotoka rekultivirati v Zračnih

ali preurediti prostega

ptreba upoštevati pogoje in zahteve upravljavcev posameznega infrastrukturnega voda glede zahtevanih odmikov, ki morajo zagotavljati varnost delovanja vcesti ter prostor za vzdrževanje voda. 5.2.2.8 Zračni prostor Zračni prostor je po določilih Zakona o javnih

stah 7,0 m nad voziščeceod najvišje točke vozišča. 5.3 Infrastrukturni in komunalni vodi

v profilu ceste 5.3.1 Splošni pogoji Infrastrukturne in komunalne vode je dopustno vgrajevati ali umeščati v cestno telo pod cestiščem ali ob njem le pod posebnimi pogoji. Pri tem je trvtehničn ormativi za vsako vrsto vposebej. Podzemni vodi ali njihove posamezne sestavine morajo biti vgrajeni ali umeščeni pod vozišče tako, da se vrh voda ali njegove zaščite nahaja najmanj 0,5 m pod površino cestišča (planuma podlage voziščne konstrukcije). Teme kateregakoli vgkomunalni n drugih naprav, vgrajenih v cestno telo, ne sme segati iznad planuma spodnjega ustroj V voziščni konstrukciji (zgornjem ustroju) infrastrukturni in komunalni vodi niso dopustni, razen naprav za avtomatsko štetje prometa

ziroma staomerilniki).

ri načrtovanju vgradnje komunPc

anja dostopnosti, medseedsebojnega vpliva vgrad

o namearnih instor nad

širini pr ozišča in pod vinad najvišjo



Na daljinsk , HC) infrakomunalnih dopustno cest a prso v ebeposamezne ceste, ne glede na

ščeni še za druge potrebe ali n

tah, okro

ozišču. Izj razen hitrih

suni umeščeni na

krova v prečnem prere ča mora biti o, da je mo ti zasilno

prevoznost ceste tudi v času vzdrževalnih del na vodu. Izjema so naselja z

ožjim od 5,0 m. 5.3.3 Globina vgradnje komunalnih

Če munalni vod ni drugih

vgrav ta

ka

imalne globine vgradnje komunalnih vo

ape rha

ih cestah (AC vodov ni

strukturnih in izbran takvgrajevati v

no telo v območju prostegodi, ki so vgrajeni za potr

ofila. Izjema obratovanja

o voziščem

to, če se. izkori

Na ces urejenih za zasnovalne hitrosti > 70 km/h, p vi jaškov ne smejo biti locirani na

ema so ceste v naselju, vmestnih cest. 5.3.2 Oviranje obratovanja ceste Kjer so pokrovi jaškov ali zavozišču, jih je treba umestiti med kolesnici posameznega prometnega pasu. Položaj Tabela 10: Min

po zu vozišžno zagotavlja

ceste znotraj

vodov

za posamezen kotehničnih določil, morajo biti vodi pod cestiščem

jeni v cestno telo na globinah, opredeljenih beli 10.

Vodovod ne sme biti vgrajen pod višinski nivo fe lne ali mešane kanalizacije.

dov

ave Minimalna globina v

Vrsta voda Vrsta n ljkomunalnega voda

analizacija

GK – glavni oFK – kanal odk

dvodpadn

MK– kanal meteor

niki e vode ne vode

1,50 m 0,90 m 0,60 m

vodovod GV – glavni vodi V – razdelilno om

režje

1,20 m0,90 – 1,50 m

komunal toplovod, PVvod 1,40 m

no-energetski vodi TN – – plinovod

1,00 m PD – produkto

elektrovodi EK – visoka, nizka apetost 0,60 – 1,20 m n

telekomunikacijski vodi TT – telefon TV – televizija CATV – kabelsostali vo

ka t levizija di

e

0,60 – 1,00 m

5.3.4 Križanje ceste s komunalnimi in

infrastrukturnimi vodi Križanje ceste s komunalnimi in infrastrukturnimi vodi je dopustno pod predhodno navedenimi pogoji in pod tehničnimi ogoji za vsak vod posebej.

Na zaš žanja med 60° in

5.4 i elementi

5.4. cestne osi v tlorisu

.

i lotoidami). V naselju je to linija prem

osi voz sti. Pri izbiri teh

hitrost in opredeljeno stopnjo

p V cestnem telesu cest tehničnih skupin A in B (izven naselij) je treba prečne vode uvesti skozi zaščitno cev.

cestah, v katerih prečni vod ni zgrajen z čitno cevjo, mora biti kot kri

90°.

Geometrijski in tehničnvozišča

1 Elementi(horizontalni elementi osi)

Os ceste v tlorisu sestavljajo geometrijski elementi, ki zagotavljajo zveznost linije, katere zakrivljenost je ali konstantna ali pa linearno premosorazmerno spreminjana. Elementi so prema, krožni lok in prehodnica (klotoida) Os ceste izven naselij je linija zaporednih krožnih lokov, spojenih s prehodnicam(k(tangent), ki sledi urbanemu robu pozidave. Slednje so povezane s krožnim lokom (loki), vključenim med dvema zaporednima tangentama z vstopno in izstopno prehodnico. Velikosti parametrov geometrijskih elementov

ceste so v tehničnem pogledu nodinamično odvisne vredno

velikosti je treba upoštevati - funkcionalnost prometne smeri (predvideno

potovalno udobja),



- prostorske omejitve (morfologijo terena, naravne in linijske objekte, obstoječo rabo prostora, urbanizacijo in drugo), vplive na o- kolje (emisije škodljivih snovi,

- velikosti izbranih elementov

- vane ceste (vrsto uporabnikov ceste, ureditve na cesti in ob

varovanje in zaščito

treb im

dov orizontalnega

ser vsebuje rožni lok s središčnim kotom . Nanj

.4.2 Elementi cestne osi v vzdolžnem

zdolžni potek te linije je v tlorisu praviloma

olmera loka vertikalne zaokrožitve sta v hničnem pogledu voznodinamično odvisni

sti. P ega nagiba ngent je treba upoštevati

arnost prometa), skladnost z obliko naravnega okolja

jše posege v prostor (varovanje okolja in racionalnost),

tve na cesti in ob

- h premostitvenih

- ih prometnih količinah in

oka vertikalna aokrožitve je treba upoštevati

prehitevalno preglednost (prepustnost ceste

skladnost z geometrijskimi elementi cestne

nega

Pri rametrov elementov

ike hitrosti

preg unano iz projektne hitrosti proj).

a prema, vrsta prometa, klimatske razmere).

a stalno in nemoteno delovanje je treba

krajinske in naravne vrednote, estetski izgled in drugo),

- psihofizične lastnosti voznika in potnikov v vozilu (udobje, varnost prometa), skladnost (varnost prometa), prometne lastnosti načrto

njej, pogostost križišč v nivoju in priključkov ter drugo) in

- racionalnost investicijskih vlaganj (gradnja ceste in ukrepi za okolja).

Velikost geometrijskih elementov osi ceste je a uskladiti z elementi nivelete (vertikaln

vodenjem trase).

Ko terenske razmere (velike višinske razlike) ne oljujejo normalnega vodenja h

poteka trase, se lahko na cestah zgradijo pentine. Serpentina je zavoj, ki

k α > °180sta priključena krožna loka (vstopni, izstopni), tako da se hitrost v zavoj postopoma zmanjšuje. 5

profilu (niveleta ceste) Višinski potek linije ceste (niveleta) sestavljajo geometrijski elementi, ki zagotavljajo zveznost linije in enakomerno spreminjanje višin vzdolž nje. Elementi so tangente (preme) in zaokrožitve (krožni loki). V posebnih pogojih se za izvedbo zaokrožitve nivelete lahko uporabita tudi krivulji kubična parabola in klotoida. Videntičen z osjo ceste ali pa z njo vzporeden. Velikost vzdolžnega nagiba tangent in velikostptevredno ri izbiri velikosti vzdolžnta- pogoje zaviranja pri različnih voznih

hitrostih (omejitev velikosti nagiba pri višjih hitrostih, varnost prometa),

- vremenske pogoje (v-

(estetika), - čim man

- prometne lastnosti načrtovane ceste (vrsto uporabnikov ceste, uredinjej, pogostost križišč v nivoju in priključkov ter drugo), potek v območju velikiobjektov (viadukti, predori), stroške uporabnikov pri vožnji (manjši nagibi pri velikobratno) in

- možnost izvedbe vzdolžnega odvodnjavanja vozišča.

Pri izbiri velikosti polmera lz- preglednost na cesti (funkcionalnost ceste

in varnost prometa), -

in varnost prometa), - velikosti polmerov sosednjih vertikalnih

zaokrožitev (estetika, udobnost vožnje), -

osi v tlorisu (varnost prometa, estetika), - potek v območju velikih premostitvenih

objektov (viadukti, predori) in - možnost izvedbe vzdolž

odvodnjavanja vozišča.

izbiri velikosti panivelete je predvsem na cestah za vel(≥ 70 km/h) priporočljivo upoštevati

lednost, izrač(V Vzdolžni nagib nivelete ceste je treba izbrati tako, da v območju nivojskih križišč ne preseže 4% (varnost prometa) in v območju viaduktov 5,5% (tehnologija gradnje in podhlajevanje konstrukcije). V predorih je treba vzdolžni nagib nivelete ceste zaradi večje varnosti (prometne nesreče, požar ipd.) omejiti na 2,5%. Uporaba večjih vzdolžnih nagibov v predorih je možna le v posebnih pogojih (dolžina predora, vgrajeno Serpentine je treba izvesti z ublaženim vzdolžnim nagibom skozi krožni lok in v območju zaviranja na zgornji strani serpentine. 5.4.3 Prečni nagib vozišča Zvozišče ceste izvesti s pozitivnim (+qi) ali negativnim (-qi) prečnim nagibom glede na središče krožnega loka. Mejne vrednosti pozitivnega prečnega nagiba vozišča so:



- minimalni (qmin), ki omogoča uspešno odvodnjavanje vozišča,

- maksimalni (qmax), ki omogoča uporabo racionalnejših elementov vozišča in večjo varnost prometa in

- rezultirajoči (qrez) nagib, ki omejuje velikost qmax v odvisnosti od vzdolžnega nagiba nivelete ceste.

zišča 2,0% in adamska vozišča 4,0%.

Velikost maksimalnega prečnega nagiba (qmax)

a

giba (qk) je enaka negativni

j

eoide pri

-kr ). d dva krožna loka umeščena dolga

med rečnima nagiboma +qmin in -qmin je vijačenje.

verjetnost

je trv tem primeru odvisna od velikosti minimalnega

nive(večvoz

Mejna vrednost negativnega prečnega nagiba vozišča je kontranagib (qk), ki omogoča izvedbo enostavnejšega odvodnjavanja vozišča in služi v strokovno posebej utemeljenih primerih kot element znižanja vozne hitrosti. Velikost minimalnega prečnega nagiba (qmin) je odvisna od vrste obrabne plasti, pri čemer velja za - asfaltna vozišča qmin = 2,5%, - cementnobetonska vo- mak

je odvisna od pogojev zdrsa mirujočega vozila na vozišču, vrste ceste (urbana, izvenurbana) in

d rezultirajočega nagiba, pri čemer veljo- za ceste izven naselja in neobzidane ceste

v naselju qmax 7,0% (pri sanaciji "črnih točk" izjemoma 8%),

- za urbane ceste in ulice 5,0% in - za krajevne ceste 5,0% (pri hitrostih ≥ 50

km/h do 7%). Velikost rezultirajočega nagiba vozišča je 10,0%, v pogojih nadpovprečno zahtevnih zimskih razmer (hriboviti predeli nad nadmorsko višino 1500 m) pa 8%. Kjer teh velikosti ni mogoče upoštevati (relief, urbanizem) ali to ni racionalno (stroški), je treba take ceste zgraditi z obrabno plastjo voziščne konstrukcije iz zmesi silikatnih zrn in opremiti z ustrezno prometno signalizacijo. V skrajnem primeru se lahko take ceste časovno omejeno zapre za ves promet.

elikost kontranaVvelikosti minimalnega prečnega nagiba (qk = qmin). Uporablja se za enostavnejše odvodnjavanje pri horizontalnih krožnih lokih s polmerom, skozi katerega je vožnja praktično neodvisna od prečnega nagiba, in za ukrepe

mirjanja prometa v strokovno posebeuutemeljenih primerih. Spreminjanje prečnega nagiba se praviloma izvaja na takih mestih, da je zagotovljena skladnost spreminjanja bočne sile s spr minjanjem zakrivljenosti trase (območje prevojne točke klot

ivini in območje klotoide pri O-kriviniSKadar je me

prema, je treba spreminjanje prečnega nagiba izvesti tako, da se smer bočne sile spremeni samo enkrat. Iz voznodinamičnih in estetskih razlogov naj se taka sprememba izvede na tisti strani preme, ki je niveletno višja, samo iz voznodinamičnih pa z začetkom na začetku prehodnice (klotoide). Območje spreminjanja prečnega nagibapKer so v tem območju prečni nagibi vozišča manjši od qmin, obstaja velikazastajanja vode na vozišču (hidroplaning), zato

eba to območje omejiti. Dolžina vijačenja je

∆s (relativnega nagiba roba vozišča glede na leto ceste) in od velikosti krila vijačenja bv ja izmed dveh možnih oddaljenosti roba

išča od osi vijačenja):

min vs 0,1 b∆ = ⋅ (5.9)

šo nja se doseže pri ča.

m stabilnosti r je ogrožena varnost

∆s deljena s še

rom ega p oseb

at a vsmax za po ni pas je med 0,5%

eo a ni

(»ža

-

i.

Najkraj dolžino vijačevijačenju okoli osi na sredini voziš Pri intenzivnejšemu spreminjanju prečnega nagiba lahko pride do posledic, ki jih voznik in predvsem potniki občutijo kot neudobne. V skrajnem primeru se lahko pri zelo velikih

nih hitrostih pojavi tudi problevoz(prevrnitev) vozila, s čemeprometa na cesti. Zgornja meja relativneganagiba roba vozišča glede na niveleto ceste

) je v tem primeru opre(sprejemljivo (udobno) torzijsko hitrostjo Vtorz (hitrost spreminjanja prečnega nagiba vozila), ki je izkustveno določena na 4% na sekundo vožnje. Torzijska hitrost (in s tem ∆smax) jelastnost vsakega p etn asu p ej in jo je treba tako tudi upoštev i. Okvirn elikost

samezen promet∆(največje vozne hitrosti) in 1,5% (zelo majhnevozne hitrosti).

dvisno od načN ina izvedbe vijačenja je trebna tem območju zagotoviti zadosten vzdolžnagib naprav za odvodnjavanje vozišča, ki v tem območju ne sme spreminjati smeri nagiba

gasta« izvedba roba vozišča ni dopustna). Minimalni nagibi, ki še zagotavljajo površinski odtok, so:

0,2% pri cementnobetonski izvedbi površine,

- 0,3% pri asfaltni ali tlakovani izvedbi površine in 0,5% pri zatravljeni površin-



Če navedenih pogojev na trasi praktično ni mogoče uveljaviti, je treba odvodnjavanje vozišča zagotoviti ali z ustreznimi projektantskimi ukrepi (povečanje vzdolžnega

agiba ceste, premik osi vijačenja) ali pa s

drenažni as dvodnjavanje v napravah a vzdolžno odvodnjavanje pa z zamenjavo ali

pasovnih cest s strešnim nagibom v primeru velikih dolžin

ga, uvoznega) čju

i večpasovne ceste brez vosmerni vozišči – oblika

pros- este pred njim

- - - čju križišč in cestno-

Pri vse n prometne

5.4.

ot ovire proste vizure (preglednosti) štejejo:

kadar je vozišče izvedeno v horizontalni in konveksni

postajališču, pomične ovire (parkirani avtomobili, zložen

bravnavati in upoštevati pri ačrtovanju ceste. Zadnji dve alinei pa sta redmet kontrole.

5.4.4.3 uporaba

vrednosti koeficienta

e v pro

preg dnostorna dolžina pri zasnovalni hitrosti,

osti ncestah visoke kategorije uporabi zavorna

se v projektu upošteva t.i. skrajšana zavorna razdalja,

zavorna razdalja,

skih ali orna dolžina

valne.

i na ozišču je treba zaustavne dolžine izračunati po

e lahko uporabi pri sno vidnih in opremljenih križiščih in prehodih

eno vozišče zaradi regledne razdalje prometno nevarno, je treba red sanacijo ugotoviti pregledno razdaljo in na

nposebnimi tehnološkimi ukrepi (žlebičenje,

falti ipd.), ozz ustreznim preoblikovanjem teh naprav. Prečni nagib mora biti enak na vseh prometnih pasovih istega vozišča. Izjeme so: - obnova obstoječih dvo

(racionalnost), - nagib dodatnega (izvozne

pasu v obmo križišč (maksimalna razlika 5%) in 4 alločilnega pasu (dstrehe).

5.4.4 Preglednost 5.4.4.1 Vrste preglednosti

Vzdolž ceste je treba vozniku trajno zagotavljati to vizuro (preglednost) za pregled nad potekom linije cin nad prometno signalizacijo, zaustavitev vozila, prehitevanje in vožnjo v obmoželezniških prehodov.

načrtovanju in obratovanju ceste morajo biti ovire (stalne in občasne), raze

signalizacije, locirane izven polja preglednosti.

4.2 Ovire pri prosti vizuri (preglednosti)

K- zgrajene ali montažne gradbene

konstrukcije, - naprave za preprečevanje širjenja hrupa, - betonske varnostne ograje, - jeklene varnostne ograje,

vertikalni krivini hkrati, - gost drevored ali kontinuirano grmičevje, - vozila, ki v nivojskem križišču na

sekundarni cesti čakajo na vključitev v prometni tok na primarni cesti,

- avtobus, stoječ na-

material ipd.) in podobno.

Razen zadnjih dveh alinej je treba vse ostale opredeliti, onp

Zaustavna dolžina in njena

To je dolžina, pri kateri voznik pod pogoji iz poglavja 5.2.2.6.5 Vzdolžne površine za zagotavljanje funkcionalnosti cestišča - Zagotavljanje preglednega polja lahko varno popolnoma zaustavi vozilo. Zaustavna dolžina je odvisna od - reakcijskega časa voznika, - dopustne

oprijemljivosti, - vozne hitrosti, - vzpona/padca nivelete in - zračnega upora. Pogoji in način uporabe zaustavne dolžin

jektih: - za določitev le i se uporablja

zav- za določitev pregledn a niveleti se pri

dolžina pri projektni hitrosti, - kadar se asfaltna voziščna konstrukcija

izvaja z obrabno plastjo iz zmesi silikatnih zrn,

- kadar je voznik zadostno in pravočasno opozorjen na oviro pred njim (upoštevanminimalni reakcijski čas), se lahko uporabi t.i. skrajšana

- za določitev dolžine zaviralnega dela izvoznega pasu na izvennivojpodobnih priključkih se zavizbere za hitrost, ki je za 25% nižja od zasno

Zaustavne dolžine so določene v TSC 03.300 Geometrijski in tehnični elementi osi ceste za asfaltno vozišče. Za drugačne obrabne plastvznanih strokovnih postopkih. Skrajšana zavorna razdalja sjačez železniško progo, pri določitvi odmika protihrupnih ukrepov (sten), preglednosti na levem prehitevalnem pasu smernega vozišča in v podobnih primerih. Kadar postane zgrajpp



tej osno izbrati obrabno plast voziščne .

vi konstrukcije

olžine dsekov za prehitevanje, da bo na cesti

adar potreba po dolžini odsekov za

> za 15%.

ri določitvi dolžine za prehitevanje je treba

prehitevajoče in nasprotivozeče vozilo

zila je 1,5 m/s .

očju velikih vzponov (> 6%) je treba za mer navzgor izbrati prehitevalno dolžino za

Prehitevanje žkih vozil med seboj ni dopustno (omejitev s

rometno signalizacijo).

cestno-železniških

prehodih

ravami (SSN), in na je treba zagotoviti

voznik na prednostni (vozilom),

.

ne more videti zadostni

ik preglednosti), je treba rne ceste zgraditi s

jer ni ri

prehodih na

ž" (pomeni zagotoviti

5.4.4.4 Dolžina za prehitevanje in njena

uporaba V odvisnosti od kategorije ceste in količine prometa na njej je treba na dvopasovnih dvosmernih cestah predvideti tolikšne dodosežen opredeljen nivo uslug (prepustnost ceste, povprečna potovalna hitrost). Delež odsekov z možnostjo prehitevanja je treba računati glede na celotno dolžino posamezne ceste med dvema urbanima centroma, ki ju cesta povezuje.Kprehitevanje ni ugotovljena s prometnim dimenzioniranjem, je treba na cestah izven naselij zagotoviti za prehitevanje naslednje dolžine ceste: - na cestah visoke kategorije

(tehnični skupini cest A in B izven naselij > za 25% in - na ostalih cestah Delež pododsekov z možnostjo prehitevanja se v posebej zahtevnih reliefnih razmerah lahko zmanjša. Tak pristop se opredeli s projektno nalogo. Puporabiti naslednje voznodinamične vrednosti: - prehitevano vozilo vozi z 80% zasnovalne

hitrosti, -

vozita s 100% zasnovalne hitrosti, - višina ciljne ovire je 1,0 m, - pospešek prehitevajočega vo

2

Za potrebe prakse so minimalne dolžine za prehitevanje določene v TSC 03.300 Geometrijski in tehnični elementi osi ceste. Na enovoziščnih dvopasovnih cestah tehnične skupine A je treba prehitevalno dolžino določiti na osnovi projektne hitrosti. Na obmsnajvišjo dopustno vozno hitrost na posamezni vrsti ceste (običajno 90 km/h).tep

5.4.5 Preglednost v križiščih in nivojskih

Na nivojskih križiščih, ki niso opremljena s svetlobnimi signalnimi naplokalnih priključkih preglednost tako, da ima

esm ri možnost zaustavitve pred oviro ki se lahko pojavi (trikotnik preglednosti) Če voznik na prednostni smeri

ni smeri navozila na priključoddaljenosti (trikotnozno površino primav

primerno obrabno plastjo ali/in omejiti vozno hitrost na njej. Če voznik na prednostni smeri sploh ne more videti vozila na priključni smeri (trikotnik

reglednosti), je treba to smer opremiti s pprometnim znakom II-2 "Ustavi". V tem primeru mora biti vozilo na priključni smeri vidno s prednostne smeri na razdalji najmanj 3,0 m od roba vozišča primarne smeri. V nasprotnem primeru je treba hitrost na prednostni cesti omejiti ali postaviti SSN. Lokalnih in individualnih priključkov ni dopustno graditi na lokacijah (znotraj ovinkov), k

ogoče zagotoviti preglednosti za 60 km/h pmcestah izven naselij in za 40 km/h pri cestah v naseljih. Preglednost cestno-železniških prehodov je definirana s Pravilnikom o nivojskihelezniških progah (Ur.l. RS, št. 79/2002). ž

Pri cestno-železniških prehodih v isti ravnini je treba zagotoviti, da bo voznik videl SSN ali zapornice na dolžini zaustavljanja.

opremljen Kadar je cestno-železniški prehodsamo z znakom I-38 "Andrejev kri

to kot znak II-2 "Ustavi"), je trebaistrikotnik preglednosti tako, da voznik vidi prihajajoči vlak na tolikšni razdalji, da lahko po zaustavitvi pred prehodom varno spelje in prevozi železniški prehod z minimalno hitrostjo. Pregledna dolžina je v tem primeru odvisna od hitrosti vlakov, ki obratujejo na posamezni progi. Dvotirne železniške proge ne smejo biti opremljene z Andrejevim križem.



6. Temeljne lastnosti cest – cilji pri načrtovanju cest

Ce te je treba planirati, projektirati, graditi in

rževati taks

alnost, varnost prometa,

ceste,

im sorodni ali a specifični (enkratni) za posamezno cesto.

.1 Zagotavljanje funkcionalnosti

načilnosti posamezne prometne funkcije so v nosti

obsežnosti prostora, v katerem cesta vrši

tu in

pro pri čemer se

r

ure in intenzivnost

dolo roma njemu

Posin v ovljena

kcije, zaradi katere

- otovalne

ence

pod

Pri tegorije skozi aselje ali v kako drugače omejenem prostoru

ce v prometu, je treba predvideti krepe, s katerimi bo zagotovljena varnost

mljiva

mogpre

Pri za zoprpotr prometne opreme je

Funuskobrza čkov in

ž

Varneu nju in

- - -

-

- n

- -

čih in na izvennivojskih priključkih,

vzd o, da bodo v čimvečji možni meri doseženi naslednji cilji: - funkcion- - pozitiven odnos do okolja in - jasna razpoznavnost poteka pri čemer je treba upoštevati še - racionalnost in - ekonomičnost. Za doseganje navedenih ciljev je potrebno posamezno cesto urejati s selektivnim izborom posameznih ukrepov in z lastnostmi, ki na še sprejemljiv način omogočajo, da cesta opravlja funkcijo, za katero je bila planirana in zgrajena. Ukrepi in lastnosti (parametri) za posamezno kategorijo ceste so navedeni v prilogah II/1 do II/4. Poleg navedenih se sme v projektu uporabiti tudi druge, ki so navedenpUporaba posameznih dodatnih lastnosti mora biti v projektu eksplicitno utemeljena, pri čemer morajo biti pojasnjeni vplivi take uporabe na varnost prometa in funkcionalnost ceste. 6

ceste Prometne funkcije ceste so: povezovanje, zbiranje in zagotavljanje dostopa. Zrazlič-

svojo funkcijo, - rabe prostora, skozi katerega cesta poteka, - vrste udeležencev v prome- prometne obremenitve. Posamezna cesta lahko vrši eno ali več

metnih funkcij istočasno, najvišjo med njimi upošteva kot vodilno in

odajno za razvrme stitev (kategorijo) ceste, dimenzioniranje elementov, vrsto in način

ditev na in ob njej in za obseg vzdrževanja.

Kriterij vodilne funkcionalnosti je upoštevan pri čitvi kategorij cest v ZJC ozi

podrejenih predpisih.

amezno cesto je treba projektirati, zgraditi zdrževati tako, da bo zagot

- dosegljivost in uporabnost v okviru predvidene prometne funje cesta zgrajena, prevoznost v pogojih povprečne phitrosti in

- uporabnost za tipične prometne udeležna njej.

Funkcionalne lastnosti in prometne lastnosti so ane v prilogi II/1 (tabela 19).

poteku ceste posamezne ka

nse zaradi spremenjenega okolja ceste (če je potrebno), upošteva spremenjene parametre za dimenzioniranje ceste po osi in v prečnem profilu ter lastnosti (atribute) ceste. Kadar na isti cesti iz prostorskih razlogov ni mogoče zagotoviti posameznih prometnih površin za udeleženuprometa drugih udeležencev in še sprejepotovalna hitrost motornih vozil. Če tega ni

oče zagotoviti, je treba za motorni promet dvideti in zgraditi drugo cesto.

projektiranju cest je treba zagotoviti prostor adostno in nedvoumno postavitev prometne

eme, ki je za posamezno kategorijo ceste ebna. Umeščanje

vhodni parameter pri zasnovi projekta ceste.

kcionalnost, cestna mreža ter zadostne in lajene razdalje med priključki so podrobno avnavane v poglavju 9.2 Planerska določila opredelitev možnih lokacij priklju

kri išč.

6.2 Zagotavljanje varnosti prometa

nost prometa na cesti je pri pomanjkljivem in sklajenem planiranju, projektira

vzdrževanju ogrožena zaradi (prevelike) vozne hitrosti, pomanjkanja zaustavne preglednosti, neusklajenosti horizontalnih geometrijskih elementov vzdolž osi ceste,

- neusklajenosti geometrijskih elementov osi ceste in nivelete,

- neprimerne izvedbe (zmanjšanja števila) prometnih pasov na vozišču, nestrokovno zasnovanih in izvedenih detajlov na vozišču, neprimerne oblike, urejenosti iopremljenosti nivojskih križišč, neskladnega zaporedja nivojskih križišč, prekratkih dolžin območij za izvajanje prometnih manevrov na vozliš



- nepopolnih in/ali zmotnih izvedb prometne signalizacije in opreme,

- nezavarovanih posameznih elementov prostora ob cesti (drevesa, stebri),

- pogostosti priključkov (uvozov), zaustavljanja in parkiranja ob vozišču, opustitve javne razsvetlj

- - ave v naseljih ali

-

- ali pomanjkljivega

Navcesso edhodnih poglavjih te TSC,

posprona n

Pri ti

amezno

- nju izbora zasnovalne hitrosti V

krivini na trasi), kadar V ni

-

no za hitrosti > 70 km/h),

jo omogočajo

- itve polja preglednosti (v otnika preglednosti),

nameščanju elementov, ki onemogočajo ali

i trase (širina bankine ali berme),

prečnem nagibu na nasipu,

ativno: krajših od dvakratne dolžine

- revojnih točk na osi ceste z

a,

strani horizontalnih krožnih lokov, pri katerih je prečni nagib

tiranju površin za zaustavljanje in parkiranje v območju preglednosti,

fila brez zaščitnih ureditev (ograj),

kratkosti«: prevozni čas 7 – 12 sekund),

ščaposamevozlišč i jskih križišč, opuščanju namestitve ustreznih varnostnih

na

njene slabe kakovosti, križanja prometnih tokov motornih vozil in ostalih uporabnikov ceste in nezadostnega vzdrževanja vozne površine.

odila, ki omogočajo, da se pri projektiranju t izognemo večini navedenih pomanjkljivosti, navedena v pr

tematika pa je obravnavana tudi v vseh ameznih TSC, pripravljenih za potrebe jektiranja cest, njihovih sklopov in detajlov jih.

projektiranju cest se je treba izogiba

- preseganju zgornjih vrednosti zasnovalnih hitrosti za posamezno vrsto ceste, predvidenih v tej TSC,

- večanju širine prometnih pasov iznad tiste, ki je standardizirana za poszasnovalno hitrost (problem: večanje širine → večji nadomestni polmeri krožnih lokov → večanje hitrosti), prilagaja zasnposamično uporabljenemu (enkrat samkrat na večji razdalji) geometrijskemu elementu osi ceste in/ali nivelete (izogibanje eni sami minimalni zasnnajvečja od predvidenih v tej TSC, uporabi hitrostno neusklajenega zaporedja krožnih lokov in pripadajočih prehodnic,

- umeščanju manjšega izmed dveh istosmernih krožnih lokov v sistemu O-krivine na niveletno nižjem položaju (pomemb

- projektiranju tehničnih elementov vozišča (prečni nagib, preglednost ipd.) za nižjo zasnovalno hitrost, kot razmere v prostoru (večji geometrijski elementi, neprimerni tehnični elementi), opuščanju določkrižiščih – trik

- zmanjšujejo preglednost na cesti (prometna oprema – table ipd.), ali umeščanju ureditev ob cesti na območju polja preglednosti (postajališča, parkirišča, deponije, stene),

- neupoštevanju dimenzij, potrebnih za namestitev najpomembnejše prometne opreme (ograje, table, kažipoti), pri zasnov

- neupoštevanju vplivov na okolje (hrup, varnost prometa) pri zasnovi trase,

- izvedbi nagiba nivelete pod 0,5%, razen pri enotnem

- umeščanju kratkih vertikalnih zaokrožitev (informzaustavne preglednosti), koincidenci pobmočji nivelete, ki imajo vzdolžni nagib manjši, kot je potreben za izvedbo odvodnjavanj

- umeščanju priključevanj sekundarnih cest (križišče) na notranji

vozišča manjši od 4% (zastiranje preglednosti),

- umeščanju zaporednih križišč na razdaljah, ki ne omogočajo postavitve prometne signalizacije (obravnavati kot enotno križišče!),

- projek

- projektiranju nivojskih prehodov za pešce na nepreglednih odsekih ceste, čeprav so zadostno opremljeni,

- zasnovi in projektiranju ohranitve obstoječih prometnih poti s predolgimi obvozi,

- zasnovi in projektiranju gradbenih objektov v trasi znotraj prostega profila ceste ali na robu tega pro

- spreminjanju širine normalnega profila ceste na zelo kratkih odsekih (informativna dolžina »

- opu nju dimenzioniranja dolžin za zne prometne manevre v območju n priključkov ter nivo

- ograj ali umeščanju ograj s prekratko predhodno dolžino (čelni nalet v oviro mimo ograje),

- opuščanju ureditve razširitve nasipa pri cestah s podstandardno širino vozišča (omogočanje srečevanja),

- opuščanju ureditve zadostno dimenzioniranih naprav za odvodnjavanje (akvaplaning) in

- podobno. Pri projektiranju cest za velike vozne hitrosti je prometnovarnostno zelo pomembusklajenost linije ceste z okoljem ceste znotraj cestnega sveta, v katerem je treba izvesti (oblikovanje brežin) ali vanj vnesti elemente (krajinska ureditev), ki omogoča dobro vidljivost ceste na daljšem odseku (psihološko ugodno).



Omejevanje vozne hitrosti je pomemben ukrep za povečanje varnosti prometa na cestah. Razlogi za uvedbo omejitev hitrosti so lahko predvsem - voznodinamični (možnost nesreč na mokri

cesti), - okoljski (zmanjšanje hitrosti zaradi vplivov

na okolje),

premiti z dodatno tablo s pojasnilom

z značilno prometno funkcijo

in sredtake

nposza

Rezzar

as kopi). V

preobremenjevanje okolja,

v okoliško krajino.

roj eba opraviti v

krepov (tabela 6). Posledično tak arnosti

Odv e cestnih površin je treba izvajati

odv tehnični akti

(usm ku pridobi-

li este ne bo prizadet (nekje suša, drugje

a).

ino, v kateri

item

-

arhitektonskih gih premostitvenih

- sistemski (zmanjšanje hitrosti glede na specifične potrebe – križišča, uvozi, otroci ipd.) ter

- varnostni (možnost naleta ali trčenja, prevrnitve vozila ipd.).

Kadar se hitrost omejuje točkovno in iz povsem določenega razloga, je treba prometni znak za omejitev ovzroka omejitve ali časovno ali prostorsko omejeno veljavnostjo omejitve. Pogostim omejitvam hitrosti na isti cesti se je treba izogibati. Kadar cesta poteka skozi naselje z gosto zazidavo, se lahko (v izjemnih primerih) na njej izvede omejitev hitrosti do stopnje "korakoma" (5 km/h). Kadar se taka omejitev izvaja na cestah povezovanja, je treba posebej analizirati učinke omejevanja hitrosti na njej in po potrebi predvideti obvoz. Lastnosti cest za zagotavljanje varnosti prometa so prikazane tabelarično v prilogi II/2

abela 20). (t 6.3 Pozitiven odnos do okolja,

krajinska usklajenost ter estetika tehničnih rešitev

Dimenzije elementov ceste je treba določiti tako, da bo dosežena njena maksimalna funkcionalnost. Kadar je prostor, po katerem cesta poteka, posebej občutljiv za vplive ceste

prometa na njej, je treba uporabiti vsa stva za njegovo varovanje in zaščito. V m primeru se za zagotavljanje

funkcionalnosti lahko izberejo tudi nižja merila, ve dar ne nižja od tistih, ki so kot najnižja za

amezno vrsto ceste določena v Pravilniku projektiranje cest in v tej ali drugih iz njega

izhajajočih TSC. Izbor meril za vrednotenje funkcionalnosti se določi s projektno nalogo.

ultati grobega izračuna obremenitev okolja adi prometa so vhodni podatek pri zasnovi e cestetr in njene nivelete (blagi v

zg dnjih fazah nastajanja projo ekta za cesto je mogoče s primernim vodenjem trase (odmiki,

leta) izključiti nive

zlasti s prekomernim hrupom. Elemente, ki preprečujejo širjenje prekomernega hrupa, je treba projektirati čimbolj sonaravno. Pri definiranju ukrepov za zaščito pred prekomernim hrupom je treba v projektu doseči usklajenost med obsegom zaščite in njenim vključevanjem Analizo in grobi izračun obremenitev okolja

ektirane ceste je trzaradi pnajzgodnejši fazi snovanja nove ceste. Določevanju ukrepov za zaščito okolja ob cesti v poznih fazah se je treba izogibati, ker v takem primeru praviloma ni na voljo dovolj prostora za namestitev upostopek privede do zmanjšanja vprometa.

odnjavanjpo pogojih in merilih, ki jih predpisujejo TSC za

odnjavanje cest, pravni in Ministrstva za okolje in prostor ter po smernicah

eritvah), pridobljenih v postopvanja dovoljenja za gradnjo. Pri tem je treba tehnične ukrepe izvajati tako, da prostor okocpoplav Usklajevanje poteka ceste s krajcesta poteka, ima pozitiven estetski učinek, vpl va pa tudi na psihično stanje voznika. Pri

je treba zasnovo rešitev izvesti za dva vidika pogledov: pogled s ceste ("view from the road") in pogled na cesto ("view on the road").

Postopki in tehnični pripomočki za usklajevanje poteka ceste s krajino so predvsem naslednji:

opazovanje in fotografije pri terenskem obhodu trase in/ali uporaba digitalnih ortofoto (DOF) posnetkov,

- nemoteče vodenje nivelete v vidnem polju (cesta ne sme “izginiti”),

- premik linije vodenja nivelete na zunanjo vidno stran ceste v območju viaduktov in visokih podpornih zidov, kadar je cestna os sestavljena z nasprotnosmernimi horizontalnimi krožnimi loki,

- ureditev brežin cestnega telesa v skladu z naravnimi nagibi pobočij in upoštevanjem poteka trase (desna krivina → desna brežina blažja od leve ipd.),

je - dosledno upoštevanrazmerij višin in dolžin dolobjektov in krajšanje priključnih nasipov pri njih do meja, ki jih omogoča razgibanost reliefa,

- projekt krajinske ureditve, - računalniški program za vizualizacijo

poteka trase in - podobni.



Izbira načina zagotavljanja skladnosti trase s

.4 alnost in ekonomičnost v

anja, prometnih

gov v prostor.

alnoentov

u in prenovi),

e s

ega toka ipd.) ter razmer

je eba na obstoječi površini spremeniti ali

ati elemente, kfunkcionaln in zagotavljanje največje

ožne varnosti prometa. To pomeni, da je

Osn- - - - 6.4.

vozpotoiskainvetrebinve Preprahitri(rek stoječih javnih cest.

krajino je odvisna od vrste ceste in obsežnosti posega v krajino in ne more biti enotno predpisana (sodelovanje projektanta ceste z arhitektom oblikovalcem oziroma krajinskim arhitektom).

Racion6projektih za ceste

Gradnjo cest je treba načrtovati in izvajati tako, da se za čim manjša finančna sredstva dobi čim uspešnejšo rešitev s približevanjem optimal-nosti. Uspešnost rešitev se izkazuje v: - zagotovitvi funkcionalnosti ceste in njenih

sestavin, - višini investicijskih stroškov gradnje

(primerljivo na enoto dolžine), višini stroškov vzdržev- nesreč in sorodnih stroškov,

kov uporabnikov ter - višini obratovalnih stroš- minimalnih posledicah pose 6.4.1 Racionalnost investicije Racion st izgradnje dosežemo

s smotrnim dimenzioniranjem elem- ceste glede na opredeljeno funkcionalnost (stroškovni vidik, prometnovarnostni vidik),

- s pravočasno opredelitvijo vseh možnih vplivov na sestavo in velikost elementov ceste (stroškovni vidik, časovni vidik),

- s čim manjšo dolžino in količino gradbenih objektov (stroškovni vidik, stroški pri vzdrževanj

- s čim manjšimi zemeljskimi deli in drugo rabo zemljišč (okoljski in stroškovni vidik),

- s čim manjšimi gradbenimi in investicijskimi stroški (družbeni vidik, stroškovni vidik), z največjo možno uskladitvijo cest- prostorskimi pogoji in z rabo prostora (okoljski vidik, krajinski vidik, tudi stroškovni in časovni vidik),

- s selektivnim posegom na zemljišča – ohranitev dovolj velikih površin za drugo rabo in poseg na čim manjše število zemljiških parcel (razvojni in gospodarski vidik ter družbeni vidik) in

- s podobnimi ukrepi. Racionalnost ima svojo spodnjo mejo, ki izhaja iz zagotavljanja funkcionalnosti (vrsta ceste, normalni prečni profil, potovalna hitrost, arakteristike prometnk

v prostoru (oblika in razgibanost reliefa, omejitve v prostoru ipd.).

Racionalnost za uporabnika ceste se doseže - s čim krajšo dolžino ceste (stroškovni vidik,

časovni vidik), - z minimalnimi vzdolžnimi nagibi nivelete

(stroškovni vidik, časovni vidik) in - z neprekinjenim vodenjem prometnega toka

(časovni vidik). Kadar se načrtuje rekonstrukcija neke ceste,trzamenj samo tiste tehnične in gradbene

i preprečujejo doseganje zadostne osti ceste

mpotrebno v posameznih primerih posamezne elemente ceste celo poslabšati, da bi se dobilo čimbolj skladno tehnično rešitev. Poslabšanje elementov in njihove skladnosti z ostalimi elementi ne sme seči pod meje zagotavljanja funkcionalnosti ceste.

ovni cilji pri izdelavi projekta za cesto so racionalna gradnja, racionalno vzdrževanje, usklajenost v prostoru in zagotavljanje varnosti prometa.

2 Ekonomičnost investicije

Kadar je cilj pri načrtovanju ceste izboljšanje nih in drugih za uporabnika pomembnih valnih karakteristik (višji standard), je treba ti racionalnost tako v pogledu stroškov stitorja kot koristi uporabnikov. Izdelati je a presojo ekonomske upravičenosti sticije.

soja ekonomske upravičenosti investicije je viloma obvezna pri načrtovanju avtocest, h cest in obsežnejših izboljšav onstrukcij) ob

Za presojo ekonomske upravičenosti investicije je treba uporabiti ekonomske metode, s katerimi se na osnovi strokovnih standardov primerja koristi in stroške investicije. Najsplošnejši sta metoda za ugotavljanje interne stopnje donosa (rentabilnost investicije) in metoda za ugotavljanje neto sedanje vrednosti investicije (višina koristi ali primanjkljaja). Prva metoda je primernejša za ugotavljanje t.i. družbene koristnosti investicije, druga pa za ugotavljanje koristnosti za investitorja. Metodo je treba opredeliti s projektno nalogo. Ker se pri metodah ekonomskega vrednotenja investicije pojavljata tako kategorija stroškov



investicije (in drugih stroškov) kot kategorija koristi uporabnikov, je treba pri projektiranju cest ali rekonstrukcij upoštevati tako racionalnost za investitorja kot tudi racionalnost za uporabnika. Da bi bila ekonomičnost čim večja, je treba pri projektiranju cest grobi izračun uspešnosti izvesti že v začetni fazi (izdelava variant). Različen potek nivelete v isti trasi namreč daje drugačne ali povsem drugačne rezultate izračuna ekonomičnosti. 6.4.3 Racionalnost in ekonomičnost v

tehnološkem postopku izdelave

topnj sledično tudi

omično godnejša, čitve ne

o postranske koristi: posledice so ročne in pogosto privedejo do slabših

na kvalitativnem vrednotenju numeričnih atko e rešitve in

poreja informacij, ki lapomembno tve v

osn akonitostmi delovnega procesa pri roje ejo povsem

trase v neoptimalnem optimalna rešitev, če v

orizontalnega in vertikalnega poteka trase.

čen njegov oložaj, njegove in od njega odvisne dimenzije,

pa je ključenemu elementu pogosto nemogoče

. Prometne obremenitve in rep

tavlja bremenitev, to je štetje na ter analize prometnih men zhajajoče napovedi

oze), je treba izvajati po postopkih, čeni prometne ije.

dard ce o etn nitvah na cestah je povprečni dne t (PLDP) in se nanaša na t.i.

rometni odsek ceste. Kadar posamezna cesta

je izračuna za obdobje obratovalnih dni DP). PLDP je treba ugotoviti ali s štetjem ali s

ceste je treba izračunati na osnovi erodajne prometne obremenitve in

iranje ceste Qh mer in merodajno 15-minutno prometno

me ižišč Q .

e vršijo,

02.203 Izdelava rometne študije.

projekta

a racionalnosti in poSekon sti je lahko odločilno neue se posamezne rešitve in odloč

sprejmejo v dovolj zgodnji fazi (tehnološkem koraku) projektiranja. Zato je treba upoštevati naslednja dejstva in načela: - Opuščanje posameznih faz pri projektiranju

ali njihova zgolj formalna izdelava prinaša samdolgorešitev izvedenega objekta s tehničnega vidika (pomanjkljivosti) in, kar je še pomembnejše, vendar težko opazljivo, pogojuje z ekonomskega vidika nepotrebno visoko investicijo.

- Intuitivno odločanje pri projektiranju je treba nadomestiti z racionalnim in dokumentiranim odločanjem, zasnovanim

pod v za variantn na podlagi vz nja in sinteze hko

vplivajo na rešinadaljevanju projektiranja. Intuitivno odločanje je sprejemljivo le v procesu grafične obdelave projekta, kjer se uveljavlja kreativnost posameznega projektanta.

Odlašanje sprejemanja odločitev na kasnejše faze izdelave projekta je v nasprotju z

ovnimi zktiranju. V vsaki fazi se obdelujp

določene naloge. Vsaka faza ima lasten nivo obdelave in širino presoje. Na primer: idejni projekt optimalne oridorju ne more biti k

koridorjih ni bila izdelana primerjava variant. Ali še: ne obstoji optimalen projekt za izvedbo, če v fazi idejnega projekta niso bile sprejete odločitve glede usklajenosti elementov hNajboljši primer je naknadno umeščanje ograj za zaščito pred hrupom, cestninskih postaj ali celo izvennivojskih priključkov. Namesto da bi

bil tak element privzet v projektne zasnove kot začetni pogoj in v zasnovah dolopnjegovi in od njega odvisni odmiki ter raziskani njegovi vplivi na rešitve v trasi ceste ali priključka, se ga kasneje »umešča« v že izdelano zasnovo ceste. Takrat vzagotoviti dovolj korektno tehnično in funkcionalno rešitev. Posledice, ki nastanejo, so trajnega značaja. 7

p ustnost ceste 7.1 Prometna obremenitev Ugovozil

nje prometnih ocestah in križiščih

obre itev in iz tega i(progndolo h v TSC 02.203 Izdelava štud Stan na oblika vodenja evidenprom ih obremeletni vni promepdoločeno obdobje v letu ni obratovala, se povpreč(Pprometno študijo. 7.1.1 Merodajna prometna

obremenitev Prepustnostmzasnovalne hitrosti. Za prometno dimenzioniranje na cestah je treba upoštevati - merodajno urno prometno obremenitev za

dimenzion-

obre nitev za dimenzioniranje kr15mer

V obeh primerih je merodajna prometna obremenitev izražena s številom vozil ali enot osebnih vozil na uro. Za ceste, na katerih se štetja prometa nse mora prometno obremenitev oceniti v skladu

metodologijo po TSC zp Upošteva se, da se dovoljuje, da bo z nižjo potovalno hitrostjo na avtocestah in glavnih



cestah atovalo največ 5% in na ostalih vseh vozil v enem letu.

obrnajveč 10%

cestah pa 9% PLDP.

dneprojturis 7.1. Strustat

O motorna kolesa

BUSLT ST TT

P tovornjaki s prikolico, vlačilci

KO Posvoz

a potrebe prometnega dimenzioniranja so

osetovovozavto Za stru SC

6.511:2001 Prometne obremenitve, določitev

7.2 Prakolitipaprep

dejavnikov zaradi vplivov ceste,

-

Za ba porabljati ameriško (HCM) ali nemško (RAS-

ustr

7.2.

Dejpoteprersod -

i je število prometnih pasov v tej smeri lahko večje, pri

-

vozhitroter voz

- Odd ovir (stranske

dolozmaboljčim .

- Ban odstavni pasovi: dovolj široke

bankine so pomembne zato, ker se na njih

-

sovi za parkiranje vozil in pasovi za počasna vozila, ki so redko na odprtih cestah, zato jih je

ba o evanju prepustnosti mestnih cest in križišč.

vendar še ni objektivnih numeričnih faktorjev, s katerimi bi bilo mogoče

tni (trasni) elementi ceste: imajo največji vpliv na nivo uslug in prepustnost

Če s projektno nalogo (na osnovi prometne študije) ni določeno drugače, se mora za Qh mer na avtocestah in glavnih cestah upoštevati 10% PLDP, na ostalih Na cestah z drugačnim (značilnim) letnim in

vnim nihanjem prometa je treba Qh mer v ektu posebej strokovno določiti (sezonske, tične ceste).

2 Struktura vozil

ktura vozil v prometu, ki se jih šteje in istično obdeluje, je naslednja:

MOA osebni avtomobili

avtobusi lahki tovornjaki do 3,5 t tovornjaki od 3,5 do 7 t težki tovornjaki nad 7 t

TTR traktorji

kolesarji

ebej se vodijo podatki za domača in tuja ila.

Zvozila v prometnem toku razvrščena samo v

bne avtomobile (O), avtobuse (B), lahke rnjake (LT) in tovornjake (TT). Delež težkih

il je izražen kot delež vseh tovornjakov in busov.

dimenzioniranja voziščnih konstrukcij je ktura vozil v prometu opredeljena v T

0in razvrstitev.

Praktična prepustnost ceste

ktična prepustnost je maksimalna prometna čina, za katero načrtovana cesta različnega nudi izbrani nivo usluge. Praktična ustnost je odvisna od

- - dejavnikov zaradi vpliva prometa,

vpliva načina upravljanja in vodenja prometa ter tehnologije.

izračun prepustnosti je praviloma treuQ) metodo. Uporabo drugih metod je potrebno

ezno uskladiti in pojasniti.

1 Vpliv dejavnikov ceste – vpliv dimenzij in ureditve na cesti

avniki zaradi vpliva ceste upoštevajo tako k ceste v prostoru kakor tudi njen prečni ez. Med najvplivnejše dejavnike ceste ijo naslednji:

Število voznih pasov po smereh: načeloma je število prometnih pasov po smereh enako, pri čemer se posamezni pas lahko uporabi tudi za prehitevanje v nasprotni smeri. Zaradi izrazito večjega prometnega toka v eni smer

čemer pa noben nasprotni prometni pas ne sme biti namenjen prehitevanju. Izjema so ureditve s svetlobno-signalnimi napravami (SSN) za vsak prometni pas posebej.

Širina voznega pasu: Manjše širine nega pasu vplivajo na zmanjšanje sti vožnje, na zmanjšanje nivoja uslug prepustnosti ceste in povzročajo, da

ila zapuščajo svoj vozni pas.

aljenost bočnih ovire): vse ovire, ki se nahajajo znotraj

čenega pasu ob robu vozišča, njšujejo prepustnost ceste in to tem

, čim bliže roba vozišča se nahajajo in ožje je vozišče

kine,

(tam, kjer ob vozišču ni odstavnih pasov) ustavljajo vozila v sili, ki v nasprotnem primeru (ko stojijo ob robu vozišča) zmanjšujejo ne samo prepustnost skrajnega voznega pasu, temveč vseh voznih pasov istega smernega vozišča.

Posebni prometni pasovi: so prav tako del vozišča, le da služijo posebnim namenom. To so prometni pasovi za vključevanje in izključevanje, pa

tre bravnavati samo pri preuč

- Kvaliteta vozne površine: nedvomno

vpliva na hitrost vožnje in prepustnost ceste,

upoštevati ta vpliv na prepustnost ceste. - Projek



ceste. Značilnosti teh elementov so opredeljene s projektno hitrostjo. Za določanje nivoja uslug na nekem daljšem odseku je treba nadomestiti vpliv trasnih elementov s skrbno določeno povprečno ponderirano hitrostjo ceste (potovalno

ti cestne osi in vozišča.

nagibih je pogosto zmanjšana vidljivost, zaradi česar ni

Dodatni vozni pasovi za počasni promet:

sovi, temveč je na odsekih v vzponu treba ugotoviti, če se

rda ntreba d vozne pasove za počasni promet. Prepustnost se v takem

este, ki imajo identične dejavnike zaradi vpliva

a od sestave prometa ter navad in želja voznikov. N ki vplivajo na d na kapaciteto c

vanja) oviro,

zdelitev prometa po smereh (50 % : 50 %). Pri določanju

etnem pasu manj vozil kot na ostalih pasovih,

ariacijprometn nje cest je treba na osnovi podatkov prometne študije

saka posebnost ali naprava, ki je postavljena

m ko je prepustnost ceste ri neoviranem prometnem toku 2000

vozil/h/pas, je treba upoštevati, da je prepustnost ceste, kjer se morajo vozila ustaviti

t, zmanjšana na vrednost 1500 vozil/h/pas, pri čemer je upoštevan povprečen časovni

u predstavlja ibanja največji

kapacitete. Pri tem na ete v križiščih najbolj

hitrostjo) in z odstotnim deležem dolžin posameznih pododsekov, na katerih ni zagotovljena minimalna prehitevalna pregledna razdalja, proti celotni dolžini obravnavanega odseka ceste. Dolžina minimalne prehitevalne pregledne razdalje je definirana v TSC 03.300 Geometrijski elemen

- Elementi vzdolžne geometrije ceste:

vplivi vzdolžnega nagiba na prepustnost oziroma kapaciteto ceste, upoštevani v metodah izračuna prepustnosti, so naslednji: - zaradi zmanjšane zavorne razdalje na

vzponih ali povečane zavorne razdalje na spustih se spremenijo optimalne vrednosti razdalje med vozili, ki sodelujejo v prometnem toku in spremeni (zmanjša) se tudi prepustnost oz. kapaciteta ceste,

- na vzdolžnih

zagotovljena minimalna prehitevalna pregledna razdalja in prepustnost se zato zmanjša,

- hitrost vožnje, zlasti težkih tovornih vozil.

- imajo nalogo zagotoviti na vzponih/spustih enak nivo uslug kot na ravnem delu ceste. V praksi se nivo uslug za ceste ne določa z dodatnimi voznimi pa

mo ivo uslug ni zmanjšal in če se je, je odati dodatne

primeru preverja le na kritičnih delih odseka, to je na krajših razdaljah.

7.2.2 Vpliv dejavnikov prometa

- težka motorna vozila – tovornjaki: vsako težko motorno vozilo, ki sodeluje v prometnem toku, predstavlja zaradi svojih značilnosti (velike dimenzije, velika teža, majhna sposobnost pospeše

Cceste, imajo lahko različno kapaciteto, ki je torej samo enkraodvisn

ajvplivnejši dejavniki prometa, ogajanja v prometnem toku in este, so:

- avtobusi: vpliv avtobusov na dogajanje v

prometnem toku je podoben vplivu tovornjakov, čeprav avtobusi v mnogo manjši meri vplivajo na prepustnost oziroma kapaciteto ceste. Mestni avtobusi pa močno vplivajo na kapaciteto ceste, zato je vrednost faktorja ekvivalentnosti veliko večja,

- distribucija vozil po smereh: ima največji

vpliv pri dvopasovnih cestah, kjer je najbolj ugodna enakomerna pora

kapacitete večpasovnih cest je merodajna ena smer vožnje, vendar je potrebno pri tem upoštevati, da je po navadi prometna konica v eni smeri ob drugem času kot v drugi smeri. Za večpasovne ceste je pomembna tudi razporeditev prometa po pasovih, saj se s tem upošteva, da je na notranjem prom

- v e v prometnem volumnu: za

o tehnično dimenzionira

določiti vrednost prometnega volumna, ki ga cesta še mora prevajati (merodajna urna obremenitev),

- vpliv tipa voznikov (rekreacijska vozila):

ko so v prometnem toku prisotni rekreacijski in nedomači vozniki, je treba upoštevati njihov negativni vpliv.

7.2.3 Vpliv načina upravljanja prometa

in tehnologija Vob cesti in ki zahteva zaustavitev prometa (na primer cestninska postaja), zmanjšuje njeno prepustnost. Medtep

razmik med vozili 2,4 s. Pri oviranem prometnem tokkontrola oziroma omejitev časa gvpliv na zmanjšanje zmanjšanje kapacit



v signalne naprave (tip krmiljenja, trajanje ciklusa in zelene faze), medtem ko prometni znak II – 2 (Ustavi!) in z s prednostno cesto) b na zmanjšanje k ču, saj je le - ta odvisna od k smeri (glej TSC 03.344 Nivojska križišča in priključki). D zmanjšajo idealno

I/2 (tabela 24 in tabela 25). Ti dejavniki imajo vojni pomen: z njihovim poznavanjem se lahko

a re obravnavane ceste a ce in z njihovim

etno dimenzioniranje –

a , ki najboljše

eta. Četudi bi posamezen tip ceste v nivoje

večje število obratovalnih anju podatkov in

onemogočajo. določajo nivo

uslug za določen tip ceste, imenujemo mere uspešnosti. Le – te zajemajo tiste razpoložljive

k o lje opisati anja prometa.

li 11 so pred e osnovo za določanje nivoja uslug

nje n

e

plivajo svetlobno

nak II – 1 (Križišče istveno manj vplivata apacitete v križišapacitete glavne

ejavniki, ki ustreznokapaciteto, so predstavljeni v prilogah III/1 in Posamezne izbrane parametre, kiIIdizračun alno kapaciteto

zirom stne mrežeooptimiranjem se lahko izboljša nivo uslug in poveča kapaciteto.

Tabela 11: Mere uspešnosti kot osnova za določa

Vrsta ceste oziroma prometa

7.3 Prommere uspešnosti (MU)

Za vsak tip ceste so nivoji uslug določeni nosnovi enega ali več parametrovopisujejo pogoje odvijanja prombilo potrebno zauslug zajeti čimpogojev, nam omejitve pri zbirnjihova razpoložljivost to

parametre, s aterimi je m goče najbokvaliteto odvij

tabeV stavljen mere uspešnosti, kipredstavljajo glede na tip ceste.

ivoja uslug

Osnovn mere uspešnosti

avtocesta, osnovni odsek gostota [EOV/km/pas] avtocesta, območja prepletanja povprečna potovalna hitrost [km/h] avtocesta, priključki pretok [EOV/h] večpasovna cesta gostota [EOV/km/pas] dvopasovna cesta pr

popretok

ocent zamud [%] evpr čna potovalna hitrost [km/h] [EOV/h]

semaforizirana križišča povprečna zamuda zaradi ustavljanja [s/vozilo] *n knesemaforizirana križišča eiz oriščena kapaciteta * [EOV/h]

mestne arterije po rvp ečna potovalna hitrost [km/h] cestninska postaja pretok

pr [EOV/h]

ocent zamud [%] mestni potniški promet faktor zasedenosti [oseb/sedež] pešci zpoložljiv prostor [m2/pešec] ra

* Neizkoriščena kapaciteta je razlika med kapaciteto ceste (kon 7.3.1 Planska doba Geometrijska zasnova novih cest temelji na ocenjeni prometni obremenitvi 20 let po dokončanju ceste. Ta je rezultat prometne študije (TSC 02.203 Izdelava prometne študije).

upravičenih primer

sta ijo.

ih je mogoče upoštevati trajan

cplansko ob

ze. Prome skladu s TSC 02.203

e, ki bodo zagotovili, da v

prometne varnosti, konstrukcij in obnov vozišča (z vidika cestnih

lementov) je treba upoštevati obstoječi

imenzioniranje voziščne konstrukcije -

adnjeProjektiranj e novih asfaltnih

cementnobetonskih niranje ojačitev

ntna vrednost) in prometno obremenitv

Vdobo ja, ki je daljša od 20 let, če jo odobri upravljave ceste. V primeru fazne gradnje je

dobje ekvivalentno obdobju trajanja t je treba v fa

Izdelava prometne študije simulirati tudi za primer faznosti. V primeru fazne graditve je treba v projektu za cesto predvideti ukrep

času trajanja posamezne faze ne bo okrnjeno funkcioniranje naprav za odvodnjavanje in v

čnem profilu pre ceste ne bo izvedb, ki bi zmanjševale varnost prometa. Za potrebe analiz reepromet.

Dnovogr je opredeljeno v TSC 06.520

e, dimenzioniranjvoziščnih konstrukcij oziroma v TSC 06.530 Dimenzioniranje novihvoziščnih konstrukcij. Dimenzio



obstoječih voziščnih asfaltnih vozišč pa je predeljeno v TSC 06.541 Projektiranje,

letu izgradnje (leta 2000) LDP(2020) [voz/dan] povprečni letni dnevni promet za

na prometna obremenitev zahteva spremembo v številu voznih pasov li

- bistvenaspreme rosti.

Računska določitev mora biti opredeljena v

okumentaciji ter mora biti izvedena za vse proje e novih cest. Proje ntacij a n ti pridobitve podatkov oz po ,- oziroma meritvami (ročno,

- s prometno študij a na

simulacijo, - s strokovno oceno. 8. Voznotehnični og

dimenzioniran ent ce 8.1 Osnovni za oločanje

elementov

trijskdimenzionir a:

voznodinamične pogoje in

oločena v ZVCP, potovalna hitrost (V ) je

prometne hitrost (Vza tehnični parameter, s aterim so določeni geometrijski in tehnični

a oznodinamične potrebe. Za ta način urejanja

določajo nzij posameznih lementov.

vozne hitrosti, ki za > 20 km/h resega siceršnjo vozno hitrost na posamezni

oznotehnični parametri za določanje

značilne

Glede na kategorijo ceste in glede na vozno hitrost na cesti je treba za zagotavljanje

p ceste (nivo o i e u ce ti p etnih zve ba iša je r 1

tev d v zn n n

ce določitev čnih pogojev je odsek med dvema centroma, ki ju

oDimenzioniranje ojačitev obstoječih asfaltnih voziščnih konstrukcij. 7.4 Zasnova prometnih elementov

projekta ceste – računska določitev

Računska določitev je enostaven, strnjen izraz osnovnih dejavnikov, ki vplivajo na projektiranje določene ceste za neoviran prometni tok.

Primer za avtocesto:

PLDP(2000) = 9.800 D = 60% PLDP(2020) = 10.800 T = 12% Qh mer = 1.000 Vzasn = 130 km/h kjer pomeni:

PLDP(2000) [voz/dan] povprečni letni dnevni promet v

Pplansko obdobje (leta 2020)

Qh mer [EOV/h] merodajna urna prometna obremenitev

D [%] delež Qh mer v smeri gostejšega prometnega toka

T [%] delež težkih vozil: tovorna vozila in avtobusi kot odstotek Qh mer (brez rekreacijskih vozil)

Vzasn [km/h] zasnovalna hitrost V projektu je potrebno uporabiti eno računsko določitev, razen v primerih, ko - merodajna ur

a sprememba v topografiji narekuje

mbo zasnovalne hit

projektni nalogi (zasnovi) in v projektni elementov ceste d

kte izgradnj

ktna dokume a moriroma vir

aves načindatkov npr.:

s štetjem avtomatsko),

o ozirom raču lniško

p oji zaje elem ov ste

pogoji dcest

Geome e in tehnične elemente cest je treba ati glede n

- - zagotavljanje prevoznosti. Osnova za voznodinamično dimenzioniranje geometrijskih in tehničnih elementov ceste je vozna hitrost. Pri tem je treba ločiti različne vrste hitrosti, ki imajo vsaka za sebe drugačno izhodišče. Dovoljena vozna hitrost (Vdov) je d potplanersko opredeljena za zagotavljanje

funkcionalnosti ceste, zasnovalna sn) pa je

kelementi ceste, da bi bila na njej dosežena funkcionalno opredeljena potovalna hitrost. Zagotavljanje prevoznosti pomeni, da se tipičnemu(im) vozilu(om) omogoči obratovanje v opredeljenem časovnem obdobju ne glede nvceste veljajo vsa določila te TSC, razen tistih, ki

velikosti dimee Kadar so na taki cesti na daljšem odseku (dolge preme ali dolgi krožni loki z velikim polmerom ali vsaj 3 krivine zapored) ustvarjeni pogoji za doseganje pcesti, je treba prehode od večje na manjšo vozno hitrost izvesti z zagotovitvijo zadostne zaustavne preglednosti in postopnega linearnega spreminjanja linije zakrivljenosti osi ceste (prehodnice) in s prometno signalizacijo (omejitev hitrosti). 8.2 Prometni in v

8.2.1 Voznodinamično količine

varnosti uslug, p

rometa in tovalna h

funktros

ciot)

nalnpos

ostiamezn

najboljromvplivne

tokov poreditve na s (lo

in čitured

evsmeri ter i d itev križ

eli č) 2. izvesti n

način, kot p edviden v tab

8.2.2 Opredeli olžine ceste za določitev o odi amič ih pogojev

Dolžina ste za voznodinami



c je, ali pa je to posamezen odsek c ma izrazito različno prometno obremenitev od obre na se odseku al zrazito drug enske pog 8.3 Pogoji za izbiro par etr

ureditev ce Izbiranje gojev za pos no ce mora biti izključno v okviru posam teh sku

orebitne izjeme je treba ali predpisati s

projektno nalogo ali v projektu strokovno utemeljiti.

go nih cest je treba na e s proj kt ali s

m dol it d epo čne skupin B ali C ja rskim in či ra storu). V imerih

se zanje lah s projektno či tudi samo zagotavljanje prevoznosti.

e značilnosti ceste glede na kategorijo ceste

alitete za zasnovo in obratovan

esta povezueste, ki i

menitve so dnjemi i ačne ter oje.

am ov inste

po amez sto ezne nične pine

ceste. M

Za kate rijo turistič gledespecifičn razmere e no nalogoplanski dokumentom oč i, a se izber jo zanje goji tehni e (prilaga nje prosto možnostimobstoje bi v pro

ko posebnih pr

nalogo dolo

Tabela 12: Osnovne prometne in voznotehničn

Značilne kv je ceste Tehničozišče Križišča 2 Možna zasnovalna hitrost 3,4

[km/h]

na skupina Vrsta V V

prometa dov pot

[km/h] [km/h]

1 V

Izven naselij motorni 130 80-100 smerno ločeno večnivojsko 130 120 110 100

motorni 90 60-80 dvosmerno večnivojsko 90 80motorni 100 70-90 smerno ločeno večnivojsko 110 100 90 80A

mešani 90 50-70 dvosmerno nivojsko kan. 90 80 70 60mešani 100 60-80 sme 90 80 70 60rno ločeno nivojsko kan.

B mešani 90 50-70 dvosmerno nivojsko 60 50 40kan. 90 80 70

B, C turistični 70 specif. dvosmerno ni 60 50 40vojsko opr. 70B mešani 70 40-60 dvosmerno nivojsko opr. 70 60 50 40C krajevni 70 - dvosmerno nivojsko min. 60 50 40D dovoz 50 - dvosmerno nivojsko

bni opredeljena

V naseljih motorni 100 60-90 smerno ločeno večnivojsko 100 90 80

A motorni 90 50-70 dvosmerno večnivojsko 90 80 70 60 50motorni 80 50-60 smerno lo 80 70 60čeno nivojsko kan.

B mešani 70 40-50 dvosmerno nivojsko kan. 70 60 50 40C mešani 50 - dvo e sko opr. 50 40sm rno nivoj

mešani 50 - dvosmerno nivojsko min. ni opredeljena dovoz 30 - dvosmerno nivojsko

bni opredeljena

D

dovoz korak - - - ni opredeljena Legenda: 1 izbor glede na razdalje med centri prometnega potenciala (v a

min. ... minimalna prometna oprema, k,

ajo na vžju"

- -

-

ečj azdalja ↔ višja V r pot) 2 tip križišča se izbere glede na prometni volumen:

kan. ... prometno kanalizirano križišče, opr. ... celotna prometna oprema,

brez ... brez prometne opreme - samo prometni zna3 izbor glede na prostorske pogoje in kontinuiranost 4 nižje Vzasn izbrati le tam, kjer vtisi okolja nedvoumno vpliv in omejitev obvezno označiti z dopolnilno tablo "ob de 8.3.1 Zasnovalna hitrost Kot zasnovalno vozno hitrost (V

oznika

zasn) je praviloma treba privzeti najvišjo med v tabeli 12 navedenimi. Ostale (manjše) zasnovalne hitrosti pa se lahko izbere glede na dodatne pogoje in sicer: - obliko in razgibanost reliefa, - prilagajanje rabi prostora v koridorju ceste,

- intenzivnost vplivov ceste in prometa na njej na okolje, prometne obremenitve na cesti, omejeno širino za izvedbo prečnega profila ceste in zadostnost za doseganje potovalne hitrosti na cesti.

Kadar prostorske razmere in pogoji omejujejo izbor zasnovalne hitrosti, pri čemer se v



kombinaciji s prometno obremenitvijo potovalna hitrost zmanjša izpod spodnje meje, predvidene v tabeli 12, je treba njeno opredeljeno velikost oseči z dodatnimi gradbenimi ukrepi na cesti

i vo zasnovalna hitrost a odsekih brez prostorskih omejitev ipd.).

ne daljše pododseke v projektu

Pod iti pri tem opredeljen na

pog elje, zahtevnost

v p (bistveno

cilje sak prehod

pro

ni o hodnih geometrijskih

prezad tna signalizacija ali pa

križ

ev, potovalna hitrost), zagotavljanja prometne varnosti

aradi: a

povezovanja – avtoceste, hitre ceste), - obr P .

a cestah n nase- zagotavljanja u gled ostoto

prom a toka in potovalno hitro t), - var sti prometa (voz hitros nad 90

km/h pri visok m br ah ncestah izven glavnih cestah v

), - nja prepustnosti in varnosti

ra a rom nkta se olžn

parkiranje, dimenzije zn en

v TSC 03.300 Geometrijski in hnični elementi osi ceste.

ste (značilnost zunanjega izgleda ceste),

na prepustnost na primarni cesti), prometne obremenitve (prometna

ust- zapored primarni cesti

(poenotenje načina vožnje po cesti, razmik

oriziranih poti in dividualnih lokacij ne šteje kot križišče. Ne

glede na to določilo je treba taka priključevanja na cestah izven naselij opremiti z minimalno prometno signalizacijo (prometni znak). Kadar se tako priključevanje nahaja znotraj meja

ved deniveliranega čni itev s

potrebn Morebitna vedba križi notranj trani

ožne potre dodat i rnos . Preg t je tr i skla 03.3 vojsk

priključki in možnostmi ukrepov za povečanje naln

om

skimi in itvenimi pogoji in kadar prometne menitve to dopuščajo posamezno križišče

d(dodatn zni pasovi, višja n Vzdolž posamezne ceste je treba za posamezprivzeti različne zasnovalne hitrosti (Vzasn).

odsek mora bosnovi bistveno spremenjenih prostorskih

ojev (potek skozi nasrazgibanosti reliefa, druge pomembne omejitve

rostoru ipd.) in prometnih pogojev različna prometna obremenitev med dvema

ma - križiščema vzdolž ceste). Vz večje na manjšo zasnovalno hitrost mora biti v

jektu izveden tako, da omogoča postopnospreminjanje hitrosti in varnost prometa pri tem

grožena (uvedba prein/ali tehničnih elementov, zagotovljena

glednost poteka ceste, prepoznavna in ostna prome

sprememba hitrosti v prometno opremljenem išču).

8.3.2 Število vozišč na cesti

Izvedba normalnega profila ceste z enotnim ali po smereh ločenima voziščema se določi na osnovi: - zagotavljanja nivoja uslug na cesti

(prometna obremenit-

(prehitevanje, križišča) in - urbanistično - planskih opredelitev (znotraj

naselja). Po smereh ločeni vozišči se praviloma uvedeta

Pri zaključevanju po smereh ločenih vozišč je treba zaradi zagotavljanja varnosti prometa in prepustnosti ceste dosledno upoštevati določila, navedena

z- vrste ceste (funkcija daljinskeg

prometnevozil/dan n

emenitve (pri izve

LDP > 7lij),

000 naselja in je izplo

nivoja slug ( e na getneg

nos

ti neih pronaselij in na

etnih o emenitv a krva

naseljihzagotavlja prometa zana pomembn

di dodih ces

tnih ph v na

etnih fuljih (vzd

cij o

varnopr

prevo ih elem tov nivojskih križišč, prisotnost vseh vrst uporabnikov ceste, javni prevoz ipd.) in

Na hitrih cestah znotraj naselij se posebej utemeljenimi prostor

- arhitektonsko-urbanih potreb večjih naselij. uredobre

te 8.3.3 Izvedba križišč Oblika, vrsta, sestavine, prometna oprema in prometni režim križišča je treba določiti na osnovi: - kategorije ce

- vrste križišča (križanje dveh ali več cest ali priključevanje ene ceste),

- položaja križišča v cestni mreži (križanje cest iste ali podrejene kategorije),

- položaja križišča v urbani cestni mreži (optimizacija zamud na mreži),

- zagotavljanja nivoja uslug na cesti (promet

- prep nost križišča),

ja križišč na

med križišči), - zagotavljanja varnosti prometa (dodatni

pasovi, omejitev hitrosti na primarni smeri) in

- zagotavljanja prevoznosti brez zaustavljanja (avtoceste, hitre ceste).

Podrobno so križišča in priključki opredeljeni v TSC 03.344 Nivojska križišča in priključki, TSC 03.343 Večnivojski priključki in vozlišča ter TSC 03.341 Krožna križišča. Priključevanje nekategin

eno preko prometne ka, postav

a. ignalizacije ni

iz šča na i sga loka ti prometa

buje lednos

no preveriteba ugotovit

v du s TSC 44 Ni a križišča in

sti prometa (svetloetna zrcala).

bno sig e naprave,

sme pod



iz istem nivoju. Pri tem je treba stehni etno signa cijozago da va st p eta esti ne bo

.

Do izsis

aradi zagotavljanja varnosti prometa in

etre iz sistema voznik-vozilo-po e omejeni

vrednosti. li s an el in M vr ti n e e t eu ti o m n okrožnega loka (Rmin) in za določitev polmera krožnega loka, pri katerem prečni nagib doseže

vesti tudi v

nekatere paramokolj cestečno rešitvijo in pro

toviti, m

romliza

rno na cogrožena 8.3.4 pustna izraba parametrov

tema V-V-O Zomogočanja več prometnih manevrov hkrati (vožnja v krivini, zaviranje ipd.) se sme Tabela 13: Splošne voznodinamične zahteve

e (V-V Detaj

-O) uo vpis

rabiti li v tab

v ah 13 14.

ejne aveden

ednos v tab

izrabe li 13, s

KDT volpcih 2

prečni in 3, j

smeri, treba

porabi za d ločitev inimal ega p lmera

minimalno vrednost (Rg).

Izraba fRmax

pri Skupina

q max q min

*Prečni nagib q max

Prehodnica Sosledje krožnih lokov

Reakcijski čas

Prehitevalna preglednost

1 2 3 4 5 6 7 8

A 50% 10% 7(8)% obvezna zahtevana obvezno 2,0 s

izven naselja

60% 30% 7(8)% obvezna obvezno 1,5 s priporočena B

v naselju 60% 30% 5(7)% obvezna priporočeno 1,5 s ni zahtevana

C 70% 50% 5(7)% priporoče ni zahtevana na ni obvezno 1,5 s Opomba: Maksimalni prečni nagib, naveden v oklepaju, se upor Tabela 14: Dopustne vrednosti KDT za izračun elem

Vrednosti H

ablja

en

itros

pri obnovi ali rekonstrukciji obstoječih cest.

tov

t vožnje [km/h] KDT 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

fT max [-] 0,42 0,37 0,33 0,30 0,26 0,23 0,21 0,19 0,17 0,16 0,15 fR max [-] 0,381 0,345 0,310 0,279 0,250 0,225 0,203 0,187 0,169 0,161 0,151fT 50% [-] 0,510 0,480 0,460 0,430 0,410 0,390 0,370 0,353 0,338 0,325 0,313

rečni nagib v krožnih lokih s polmeroP m Rmin<

likih polmerih krožnih lokov

po lež KDT v prečni smeri, kakršen je

ni lmer z at m. Kot

e loke prečnim nagibom je obrav loke, ki so uporabljeni na

večjo vrednost

Ri< Rg je treba določiti z linearno interpolacijo deleža izrabe KDT v prečni smeri za posamezno vozno hitrost. Zaradi enostavnejšega odvodnjavanja vozišča in preprečevanja vijačenja na blagih nagibih

ivelete se pri venlahko uporabi tudi negativni prečni nagib ("kontranagib" - od središča krožnega loka navzven), katerega vrednost je enaka minimalno dopustni (–qi = qmin) za posamezno vrsto obrabne plasti voziščne konstrukcije. Minimalno velikost polmera krožnega loka Rk, pri katerem se lahko uporabi negativni prečni nagib, se določi tako, da se v izračunu

števa deudoločen za izračun Rg. Ne glede na to določilo je na prometno najzahtevnejših cestah

(teh čna skupina A) minimalni poeg ivnim prečnim nagibom Rn

kk = 2000

rožn z negativnimreba navati vse tcestah s strešnim prečnim nagibom vozišča. V posebnih primerih (sanacija nevarnih mest na cesti, začasna vrednost nagiba zaradi posedkov ceste in podobno) se sme s posebno strokovno utemeljitvijo in analizo varnosti rometa uporabiti tudi p

negativnega prečnega nagiba. V tem primeru je potrebno vozno hitrost na cesti omejiti. V primeru velikih investicijskih stroškov in/ali za izvedbo sanacije nevarnega mesta na cesti se na obstoječih cestah lahko izjemoma uporabi prečni nagib, ki je večji od qmax (tabela 13, stolpec 4). Tak ukrep je treba v projektu posebej utemeljiti.



Minimalno dolžino prehodne krivulje (klotoide) je treba določiti na podlagi: - voznodinamičnih pogojev (dopustni bočni

sunek),

-

z

bočboč ,5 m/s , ki pa ga je

vozne hitrosti (od 0,95 pri 40 km/h, do 0,30 pri 40 km/h).

r so pri isti krivulji gotovljeni različni maksimalni relativni nagibi,

pa ,90 m. Med obema pogojema se izbere

poraba prehodnice na cestah tehničnih skupin

B in adi z rev a prometnega pasu pa so prometni pasovi ožji od 2,50 m in/ali kadar je voz od 5,00 m ejeno z dvignjenimi robniki, potreb 9. .1 Splošno

zgibanost reliefa, velika rometna obremenitev ipd.).

Zaradi relieposameznih nih smereh lahko pojavijo

renske prepreke za vodenje trase ceste

ogrozi

arovane ali ekološko posebej opredeljene

rija direktne smeri, obvozno smer je treba v fazi formiranja

anje ansportnih poti v smeri posameznih cest

zmerje med olžino cestne smeri in zračno linijo med dvema

porabo tega faktorja bvozne smeri so

re je otrebno nujno podvreči ekonomski presoji,

: Faktor obvoza (faktor dolžine ceste

- konstruktivnih pogojev (spreminjanjeprečnega nagiba) in estetskih pogojev (prostorska linija osi ceste).

Vo nodinamična pogoja sta vozna hitrost in ni sunek. Srednja vrednost dopustnega nega sunka je 0 3

priporočljivo upoštevati selekcionirano glede na

1 Konstruktivni pogoj pri določitvi minimalne dolžine prehodne krivulje je maksimalna velikost relativnega nagiba roba vozišča glede na niveleto (∆smax). Kadause uporabi največjega med njimi. Estetika prostorskega poteka osi ceste se zagotavlja z dvema pogojema: - z velikostjo odmika krožnega loka (∆R) od

tangente prehodne krivulje in - z razmerjem A/3 ≤ R ≤ A . Minimalna velikost ∆R je 0,30m, zaželjena0tistega, ki daje večjo vrednost.

U (v naselju), Cagotavljanja p

D ni zahtevana. Zaroznosti posameznegjo je na cestah, kjer

išče ožje in omno uporabiti.

Planerski pogoji in določila

9 Povezovanje cest v cestne mreže je treba izvajati tako, da ne pride do vzporednosti (tudi element racionalnosti), če zato ne obstojajo posebni razlogi (rap

fne razgibanosti Slovenije se na promet

tedoločene kategorije v kar najbolj direktni smeri. Podobna situacija nastane tudi v primerih, ko v prostoru cestna smer preseka ali sicer

vcone in ne nazadnje, kadar je v določeni smeri, vendar ne direktni, že zgrajena primerna cesta ali cesta, ki se jo da enostavneje preurediti kot cesto v direktni smeri. V takih primerih je treba direktni smeri poiskati dopolnilo, ki ga predstavlja t.i. obvozna smer. Načela, ki jih je treba upoštevati, so naslednja: - obvozno smer je treba voditi po smeri

cestnih povezav čimvišje kategorije, pri čemer se le-tej na koincidenčnem odseku prisodi katego

- cestne mreže ekonomsko vzporediti z direktno smerjo in

- direktni smeri je treba prisoditi novo vrsto funkcije.

Prva dva kriterija v primeru varovanja okolja nista povsem odločilna, saj podaljševtrpodobno slabo vpliva na okolje kot direkten poseg v varovano okolje . Za formiranje cestne mreže je treba uporabiti t.i. faktor obvoza, ki ga predstavlja radpostavljenima centroma v prostoru (tabela 15). Planerske odločitve so z ulažje: vnaprej se ve, katere osprejemljive brez posebne presoje in katepvključno z vrednotenjem ekoloških učinkov. Tabela 15

v primerjavi z zračno linijo)

Faktor obvoza Ocena uporabnosti projektirane cestne

smeri

1,00 – 1,25

1,25 – 1,50

1,50 – 1,75

> 1,75

manj ugodno

sprejemljivo

neug

ugodno

odno V posebej zahtevnih prostorskih razmerah (relief, raba prostora) in v primeru zaporednega povezovanja krajev s skromnimi prometnimi obremenitvami ter v naseljih se faktor obvoza ne upošteva. 9.2 Planerska določila za opredelitev

možnih lokacij priključkov in križišč



Priključke in križišča je treba umeščati tako, da a varnost prometa in da je

o ustrezno vodenje promni ogroženzagotovljen eta.

projektirati tako, da ima romet na primarni cesti prednost. Izjema so T-

ča, v ks prometnimna primarni em primeru se elementi in

blikovanje križišča prilagodijo glavnemu

rojektni nalogi. Na ceste, rezervirane za motorni promet, se sme priključevati ceste, ki so največ dve kategorijski stopnji nižje. Izjema so posamezne lokacije z zelo velikim ciljno-izvornim prometom. To so posamezne večje in gosto naseljene urbane cone ter prometno intenzivne lokacije (nakupovalni centri, industrijsko območje). Priključevanje na ceste najvišje kategorije (avtoceste, hitre ceste) je ne glede na količino prometa treba zagotoviti organiziranim prometno logističnim terminalom (terminalom za kombiniran transport). Razdalje med priključki na cestah najvišjih kategorij s- ~10 km na avtocestah in - ~ 6 km na hitrih cestah izven naselja. Na hitrih cestah skozi naselja je gostota priključkov opredeljena s prometnimi potrebami naselja. Za ohranjanje celovitosti prometnih povezav v prostoru je treba pri planiranju in načrtovanju cest, na katerih morajo biti križanja z drugimi cestami in potmi izvedena izvennivojsko, zagotoviti prehodnost na razdaljah ~ 1,5 km, v naselju pa tudi gosteje, če za to obstojajo prometne potrebe.

l vse stnosti ceste višje kategorije.

ja. S projektno nalogo mora biti rikazana lokacija in ustreznost priključka z

ktov cestninskih postaj).

9.3 Planerska določila za opredelitev umeščanja nivojskih cestno-železniških prehodov

Pogoji za varno križanje cest in železniških prog so določeni z Zakonom o varnosti v železniškem prometu in s Pravilnikom o nivojskih prehodih na železniških progah (Ur.l. RS, št. 79/2002) . 9.4 Planerska določila za opredelitev

umeščanja cest v območju letališč

Lociranje cestnega telesa v coni letališča in zunaj nje mora biti v skladu z določili Zakona o letalstvu ter standardi in priporočili ICAO

n). Prosti profil ceste ne sme segati v prostor, namenjen izključni rabi letališča, in ne sme prebadati območja omejitvenih ravnin, kot so definirane z referenčno kodo in kategorijo letališča. Prosti profil ceste mora na meji izključne rabe letališča znašati najmanj 4,80 m (sliki 8 in slika 9).

Cesta višje kategorije, ki se obravnava kot t.i. primarna cesta, se v nobenem primeru ne more priključevati na cesto nižje kategorije. Kot taka ima svoj pomen tudi v območju križišč, ki jih je treba oblikovati inpkrižiš atera se vključuje sekundarna cesta

tokom, ki znatno presega tistega cesti. V t

oprometnemu toku. Izjeme je treba opredeliti v p

o opredeljene s: (International Civil Aviation Organizatio

Kadar se cesto višje kategorije deloma vodi v trasi ceste nižje kategorije, ima skupni dela Vsi priključki na avtoceste in hitre ceste morajo biti zasnovani tako, da je nanje možno locirati cestninske postaje oziroma ustrezen sistem cestninjenpmorebitno cestninsko postajo. Rešitev mora biti tehnično izvedljiva in racionalna (število ločenih obje



Slika 9: Prosti profil ceste v območju letališča oziroma vzletišča za helikopterje

Slika 8: Prosti profil ceste v območju letališča oziroma vzletišča s pristajalno stezo

min 4,80 m

min 4,80 m

os pristajalne steze

*

*

* odvisno od referenčne kode in kategorije letališča

min 4,80 m

*

*

*

* odvisno od referenčne kode in kategorije letališča



Priloga I/1

ADMINISTRATIVNA RAZVRSTITEV CEST

Tabela 16: Uradne kategorije in podkategorije cest

Državne ceste Občinske ceste izven in v naseljih: izven naselij: v naseljih (ulični sistem):

AC avtocesta HC hitra cesta *LH hitra mestna cesta G1 glavna cesta I.reda LG glavna mestna cesta G2 glavna cesta II.reda R1 regionalna cesta I.reda *LM mestna magistrala R2 regionalna cesta II.reda LC lokalna cesta LZ zbirna mestna ali krajevna cesta R3 regionalna cesta III. reda LK mestna ali krajevna cesta RT regionalna cesta III. reda (turistična cesta)

JP javna pot JP javna pot (dostopnost)

KP kolesarska pot (KD, KG, KR, KJ)



* dopolnjena tabela s podkategorijama zaradi poenotenja vodenja kategoriziranih cest v naselju

TEHNIČNA RAZVRSTITEV CEST

Tabela 17: Tehnična razvrstitev cest

Tehnična skupina Kategorija ceste Način dimenzioniranja

A AC, HC, G1, LH voznodinamični

B G2, R1, R2, LG voznodinamični

C R3, RT*, LC, LM, LZ voznodinamični

D LK, JP, ostale ceste, nekategorizirane ceste zagotavljanje prevoznosti

* če je s projektno nalogo ali planskim dokumentom tako opredeljeno, se zanje lahko uporabijo pogoji in kriteriji, ki veljajo za tehnično skupino B



Priloga I/2

NAJVEČJE DOPUSTNE MERE IN MASE VOZIL*

Tabela 18: Največje dopustne mere in mase vozil

Značilnosti

EU

SLO

Dolžina Tovornjak 12,00 m 12,00 m Tovornjak s polpriklopnikom (vlačilec) 16,50 m 16,50 m Tovornjak s priklopnikom 18,75 m 18,75 m Širina Vsa vozila 2,55 m 2,55 m Vozila - hladilniki 2,60 m 2,60 m Višina 4,00 m 4,00 m Masa vozila Vsako tovorno vozilo ali vlačilec: 2-osni tovornjak ali vlačilec 18,00 t 18,00 t Več kot 2 osi: 25,00 t - tovornjak 25,00 t - tovornjak z dvojno osjo 26,00 t - vlačilec 24,00 t Več kot 3 osi: - tovornjak z 2 dvojnima osema 32,00 t Več kot 4 osi 32,00 t Skupna masa skupine vozil (primer: vozilo + priklopnik): Skupina z manj kot 4 osmi 28,00 t Skupina s 4 osmi: 38,00 t - 2-osni tovornjak + 2-osni priklopnik 36,00 t - 2-osno vlečno vozilo + polpriklopnik z dvojno osjo 38,00 t Skupina z več kot 4 osmi 40,00 t 40,00 t Skupina s 5 ali več osmi (uporaba samo v kombiniranem transportu / kontejnerski transport)

44,00 t

44,00 t

Masa ene osi vozila Vsaka os 10,00 t Pogonska os (samo na cestah v glavnih evropskih koridorjih)

11,50 t 11,50 t

* Pravilnik o dimenzijah, masah in opremi vozil (Ur.l.RS 24/96)



Priloga II/1

FUNKCIONALNE LASTNOSTI

Tabela 19: Zagotavljanje funkcionalnosti po administrativni/tehnični razvrstitvi cest

Razvrstitev cest

AC HC G1 G2 R1 R2 R3 RT LC LG LZ LK JP

Funkcijska

vrsta Prostorski parameter A B C D 1. Prostor, ki ga cesta

povezuje: - sosednje države - regije in znotraj regij - občine in znotraj občin - mesta, naselja

O D N N

O D N N

D O N N

D O N N

N O D N

N O D N

N D O N

N D O N

N D O O

N N N O

N N N O

N N N O

N N O O

2. Pomen naselij, ki jih cesta povezuje:

- glavni centri - regionalna središča

(20.000-50.000 preb.) - regionalna središča

(5.000-20.000 preb.) - lokalna središča - občinska središča,

druga naselja - mesta, naselja

O

D

N N

N N

O

D

N N

N N

D

O

N N

N N

N

O

D N

N N

N

N

D O

N N

N

N

D O

N N

N

N

N O

D N

N

N

N O

D N

N

N

N N

O D

N

N

N N

N O

N

N

N N

N O

N

N

N N

N O

N

N

N N

D O

3. Prometna funkcija: - daljinska cestna

povezava nad 100 km - povezovanje

od 50 do 100 km - povezovanje

od 20 do 50 km - povezovanje do 20 km (za državo pomembna

turistična in obmejna območja)

- zbirna cesta (navezava na ceste višje kategorije)

- povezovanje in zbiranje v mestu, naselju

- dostop v mestu ali naselju

O

D

N

N

N

N

N

O

D

N

N

N

N

N

D

O

N

N

N

N

N

N

O

D

N

N

N

N

N

D

O

N

N

N

N

N

N

D

O

N

N

N

N

N

D

O

D

N

N

N

N

D

O

D

N

N

N

N

N

D

O

O

D

N

N

N

N

N

O

N

N

N

N

N

N

O

N

N

N

N

N

N

O

D

N

N

N

N

N

D

O 4. Struktura prometa: - tranzit nad 15% - medregionalni nad

30% - medregionalni nad

15% - regionalni nad 50% - lokalni nad 80%

O

D

N N N

O

D

N N N

D

O

N N N

N

O

D N N

N

D

O N N

N

N

D O N

N

N

D O D

N

N

D O D

N

N

N D O

N

N

N N O

N

N

N N O

N

N

N N O

N

N

N N O

5. Potek ceste glede na naselja:

- zunaj naselij - zunaj in v naseljih - v naseljih

O N N

O D N

O D N

D O N

D O N

D O N

D O N

D O N

N O D

N N O

N N O

N N O

N D O

Legenda: O - osnovna, D - dopustna, N - neustrezna funkcija ali značilnost



Priloga II/2

PROMETNO-VARNOSTNE LASTNOSTI

Tabela 20: Zagotavljanje prometne varnosti

Razvrstitev cest

AC HC G1 G2 R1 R2 R3 RT LC LG LZ LK JP

Funkcijskavrsta

Prostorski parameter A B C D Fizično ločeni vozni pasovi

O

D

D

D

D

D

D

D

D

D

D

D

D

Vrsta in oprema križišč: - izvennivojska - kanalizirana nivojska - nekanalizirana nivojska - posebna oprema - normalna oprema - minimalna oprema

O N N O N N

O N N O N N

D O N O D N

D O N D O N

D O N D O N

D O D D O N

D D O D D O

D D O D D O

D D O D D O

D O D D O N

D D O D D O

D D O D D O

D D O D D O

Navezava priključkov - neposredno - v urejenih križiščih - večnivojsko

N N O

N N O

N O D

D O D

D O D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

Gostota priključkov zunaj naselja: - do največ 1/400 m - do največ 4/400 m - nad 4/400 m

N N N

N N N

N N N

N N N

D N N

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

Križanje z železnico: - nivojsko - izvennivojsko

N O

N O

N O

O D

O D

O D

O D

O D

O D

O D

O D

O D

O D

Ustavljanje v sili: - na vozišču - zunaj vozišča

N O

N O

D O

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

Parkiranje: - na parkirišču - na pasu za parkiranje

O N

O N

O N

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D




Priloga II/3

PROMETNO-TEHNIČNE IN VOZNODINAMIČNE LASTNOSTI

Tabela 21: Prometno-tehnične lastnosti in vozna dinamika

Razvrstitev cest AC HC G1 G2 R1 R2 R3 RT LC LG LZ LK JP

Funkcijska

vrsta Prostorski parameter A B C D Odvijanje prometa: - dvosmerno - enosmerno

O N

O N

O N

O N

O N

O N

O N

O N

O D

O N

O N

O D

O D

Višja prometna obremenitve (PLDP, Qh)*

O

O

O

O

O

O

-

-

-

O

-

-

-

Večji delež tovornih vozil* T

O

O

O

O

O

-

-

-

-

O

-

-

-

Krajši potovalni časi (zamude časa)*

O

O

O

O

O

O

-

-

-

O

-

-

-

Najvišja dopustna hitrost zunaj naselja [km/h]

130

100

90

90

90

90

90

90

-

-

-

-

-

Najnižja dopustna hitrost zunaj naselja [km/h]

80

80

60

50

40

40

40

40

-

-

-

-

-

Omejitve hitrosti pod najnižjo dopustno hitrostjo: - trajne - začasne

N D

N D

N D

N D

N D

D D

D D

D D

D D

N D

D D

D D

D D

Potovalna hitrost: - normalna - v naselju - v težkih razmerah

130

- 80

100 70 80

80 70 60

80 50 60

70 50 50

70 50 40

70 40 40

70 40 40

70 40 40

70 60 50

50 50 40

50 50 40

50 50 40

Zagotavljanje prevoznosti - prednostni red rednega vzdrževanja: - prvi - drugi - tretji - četrti

O N N N

O N N N

O N N N

D O N N

D O N N

N D O N

N D O N

N D O N

N D O N

N D O N

N D O N

N D O N

N D D O

Komunalna infrastruktura: - pod cestiščem - ob cestišču zemeljsko - ob cestišču zračno

N N N

N N N

N D N

N D N

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

D D D

Udeleženci v cestnem prometu: - cesta, rezervirana za

promet motornih vozil - cesta, namenjena

vsem udeležencem v prometu

- cesta, namenjena le določenim vrstam prometa

O

N

N

O

N

N

O

N

N

O

D

N

D

O

N

D

O

N

D

O

D

D

O

D

D

O

D

D

O

N

D

O

N

D

O

N

D

O

D Legenda: O - osnovna, D - dopustna, N - neustrezna funkcija ali značilnost* ta merila se preverjajo na podlagi rezultatov štetja prometa in povprečnih potovalnih časov po vrstah vozil



Priloga II/4

EKONOMIČNOST IN RACIONALNOST

Tabela 22: Zahteve ekonomičnosti

Razvrstitev cest

AC HC G1 G2 R1 R2 R3 RT LC LG LZ LK JP Funkcijskavrsta

Prostorski parameter

A B C D

Ekonomski izračun O O O O D D D D D D D D D Omejitve uporabe ceste glede na njen namen: - trajne - začasne

N D

N D

N D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

D D

Trasa podrejena ekonomičnosti

N

N

D

D

D

D

D

O

D

D

O

O

O

Prometni stroški odločilni

O

O

O

O

D

D

D

N

N

D

N

N

N


ODNOS DO OKOLJA

Tabela 23: Okoljske karakteristike

Razvrstitev cest

AC HC G1 G2 R1 R2 R3 RT LC LG LZ LK JP Funkcijskavrsta

Prostorski parameter

A B C D

Ranljivost okolja: - velika - srednja - majhna

+ + -

+ + -

+ + -

- + +

- + +

- + +

- + +

+ + -

- + +

- + -

- - -

- - -

- - -

Cestni promet: - tovorni - tranzit

O O

O O

O D

O D

O D

O D

D D

D D

D D

D D

D N

D N

D N

Zaščitne mere: - nepotrebne - potrebne - nujne

- - O

- - O

- - O

- O D

- O D

- O D

- O D

- O D

O D -

O D -

O D -

O D -

O D -

Legenda: O - osnovna, D - dopustna, N - neustrezna funkcija ali značilnost + ... prisotna ranljivost okolja - ... ni takega vpliva na okolje



Priloga III/1

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZMANJŠANJE KAPACITETE

PRI NEOVIRANEM PROMETNEM TOKU

Tabela 24: Dejavniki, ki vplivajo na zmanjšanje kapacitete pri neoviranem prometnem toku

Dejavniki Tip ceste ceste prometa kontrole avtocesta - osnovni odsek - širina pasov

- bankina - kvaliteta vozne površine - trasni elementi ceste - elementi vzdolžnega

profila - število voznih pasov

- težka vozila - tip voznika - faktor urne konice - hitrost prostega

toka

avtocesta - območje prepletanja

- isto kot avtocesta, osnovni odsek - konfiguracija - dolžina

- isto kot avtocesta osnovni odsek - razmerje volumnov - razmerje

prepletanja

avtocesta – priključne ceste - konfiguracija priključne rampe - število pasov

- faktor urne konice - težka vozila

- meritve prometa

avtocesta – priključne rampe

- širina voznih pasov - število pasov

- težka vozila

večpasovna cesta - isto kot avtocesta, osnovni odsek

- vpliv okolice

- isto kot avtocesta osnovni odsek

dvopasovna cesta - širina voznih pasov - oddaljenost bočnih ovir - bankina - elementi vzdolžnega

nagiba - zasnovalna hitrost - procent polne črte

- porazdelitev vozil po smereh

- faktor urne konice - težka vozila



Priloga III/2

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZMANJŠANJE KAPACITETE

PRI OVIRANEM PROMETNEM TOKU

Tabela 25: Dejavniki, ki vplivajo na zmanjšanje kapacitete pri oviranem prometnem toku

Dejavniki Tip ceste ceste prometa kontrole semaforizirano križišče

- širina pasov - tip območja - elementi vzdolžnega

profila - število voznih pasov - tip pasov - zavijalni radij

- težka vozila - faktor urne konice - zavijalci - parkiranje - avtobusne postaje - pretok pešcev

- razvrstitev semaforjev - čas ciklusa - zelena faza

nesemaforizirano križišče

- elementi vzdolžnega profila

- število pasov - tip pasov - dolžina

- isto kot avtocesta osnovni odsek - razmerje volumnov - razmerje prepletanja

- stop znaki

mestne arterije - konfiguracija priključne rampe - zavijalni radij - preglednost

- faktor urne konice - težka vozila - zavijalci

- merjenje obremenitev

avtocesta, priključne rampe

- isto kot semaforizirana - isto kot semaforizirana križišča

križišča - klasifikacija arterij

- isto kot semaforizirana križišča - hitrost prostega toka

cestninske postaje - tip stez (klasične

kombinirane, hitre)

- število stez

- težka vozila - tip voznika - porazdelitev vozil po

smereh - vozila z elektronskimi

tablicami - sistem cestninjenja

mestni potniški promet

- število pasov - tip postaj

- konice -dolžina avtobusne postaje - način pobiranja voznine

hodniki za pešce - dejanska širina - konice

kolesarske steze - število pasov - zavijalci - procent težkih vozil



Predlog tehnične specifikacije za ceste TSC 03.200 TEMELJNI POGOJI ZA DOLOČANJE CESTNIH ELEMENTOV V ODVISNOSTI OD VOZNODINAMIČNIH POGOJEV, EKONOMIKE CEST, PROMETNE OBREMENITVE IN PROMETNE VARNOSTI TER PREGLEDNOSTI je pripravil TO 03 Projektiranje cest v sestavi: Podpis: Vladimir Breščak predsednik odbora

Andrej Berčič član odbora

dr. Davorin Gazvoda član odbora

dr. Alojz Juvanc član odbora

mag. Nataša Kovše članica odbora

Janez Pugelj član odbora

Janez Repež član odbora

Boris Stergar član odbora

Marija Virant članica odbora

Ljubljana, oktober 2003


Documents

Tehnična specifikacija za javne ceste 2