Postopki preskušanja zdravilSeminarska naloga pri predmetu

Farmacevtska

administracija

Blaž

Ličen,Tadej Kotnik, Mateja Štumberger, Rok Martinčič

Mentor: prof. dr. Aleš

Mrhar

Analizni postopki v preskušanju zdravil

•

Preskušanje kakovosti-farmacevtsko-kemično -biološko

•

Dobra laboratorijska praksa

•

CTD (dokumentacija za pridobitev dovoljenja za promet)‏-kakovostna in količinska sestava-opis načina izdelave-kontrola vhodnih snovi-kontrola procesa-kontrola končnega izdelka-stabilnostne študije

Analizno preskušanje zdravil regulativa

Zakon o zdravilih:•

6. člen-

definicije•

20 člen-

uporaba farmakopeje•

110 člen-

JAZMP•

55. člen-analizno preizkušanje zdravila

Direktiva 2004/9/ES in Direktiva 2004/10/ES (GLP)‏Pravilnik o dovoljenju za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini:

•

17. člen modul 3

Pravilnik o načinu in postopku analiznega, farmakološko-toksikološkega in kliničnega preizkušanja zdravil za uporabo v humani medicini:

Modul 3: Kemijski, farmacevtski in biološki podatki za zdravila, ki vsebujejo kemične in/ali biološke zdravilne učinkovine

•

Direktiva 2001/83/ES in Direktiva 2001/63/ES

•

Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati preskuševalci za analizno preskušanje zdravil in postopek njihovega preverjanja

•

Pravilnik o določitvi dobre proizvodne prakse

•

Pravilnik o načelih dobre laboratorijske prakse

Predklinično preskušanje zdravilNAMEN

• ugotavljanje varnosti• farmakokinetika, farmakodinamika, toksikologija•

na celičnih kulturah, izoliranih tkivih, izoliranih organih, laboratorijskih živalih• predvidevanje učinkov na ljudeh• pogoj za izvedbo kliničnih študij

REGULATORNA OSNOVA•

v skladu z GLP s priporočili OECD ali EC

•

v skladu z direktivo EEC 2377/90 in / ali direktivama 81/852/EEC

(1981) in 92/18/EEC (1992)

•

Pravilnik o načinu in postopku analiznega, farmakološko-

toksikološkega in kliničnega preskušanja zdravil za uporabo v humani medicini (Priloga Direktive Komisije 2003/63/ES) ‏

•

Zakon o zdravilih (Ur. list RS, 31/2006) –

6. člen: proizvajalec je odgovoren za varnost in učinkovitost–

23. člen: vloga za pridobitev dovoljenja za promet mora vsebovati neklinični farmakološko-toksikološki del

–

56. člen: postopek ugotavljanja varnosti zdravila, izvaja v skladu z GLP in v skladu s podatki, ki jih vsebuje dokumentacija za pridobitev dovoljenja za promet

IZVEDBA•

rezultati morajo biti zanesljivi in splošno uporabni•

priznane in validirane metode•

raziskave sledijo zahtevam modula 4

FARMAKOLOGIJA (4.2.1.)‏-primarna farmakodinamika-sekundarna farmakodinamika-farmakologija varnosti-farmakodinamične interakcije

dokument ICH Topic S 7 A navaja, da prvi trije termini še vedno nimajo mednarodno priznane definicije

•

2 farmakološki študiji–

učinki v zvezi s predlagano terapevtsko uporabo–

raziskava možnih neželenih farmakodinamičnih učinkov snovi na fiziološke funkcije

(v predvidenem terapevtskem območju in nad njim) ‏

•

farmakodinamične interakcije (2 načina)‏–

farmakološke premise

(premisa –

trditev, iz katere sledi določen zaključek); pokaže tiste interakcije, ki bi lahko pokazale pomembnost kombinacije pri terapevtski uporabi

–

terapevtski poskusi; ali se pričakovani učinki kombinacije lahko pokažejo na živalih, raziskava pomembnosti vseh morebitnih dodatnih učinkov

FARMAKOKINETIKA (4.2.2)‏

•

študija obnašanja zdravilne učinkovine in njenih presnovkov v organizmu

•

študije absorpcije, porazdelitve, presnove (biotransformacije) in

izločanja teh snovi

•

farmakokinetična raziskava vseh farmakološko aktivnih učinkovin

•

študije porazdelitve in izločanja, kadar so podatki potrebni za določanje odmerjanja pri ljudeh, pri kemoterapevtikih, pri snoveh, katerih

uporaba je odvisna od nefarmakodinamskih učinkov (npr. snovi za diagnostiko) ‏

•

doziranja in načini aplikacije povezani s predvidenim načinom klinične uporabe

•

vsaj en od načinov aplikacije omogoča tudi preverjanje absorpcije

•

študije in vitro tudi tako, da se izkoristi uporaba človeške snovi za primerjavo z živalsko snovjo

•

farmakokinetični program, ki omogoča primerjavo med živaljo in človekom ter ekstrapolacijo

•

študije distribucije po večkratni aplikaciji niso obvezne, vendar so v določenih situacijah lahko pomembne

•

obseg farmakokinetičnih študij–

absorpcija (frakcija absorbirane učinkovine, kinetika absorpcije)

–

distribucija v vitalnih organih in tkivih ter odvisnost koncentracije od časa v telesnih tekočinah

–

razpolovna doba v krvi, plazmi ali serumu

–

karakterizacija metabolitov v izločkih in če je možno identifikacija glavnih metabolitov

–

način in časovni potek eliminacije substance in njenih metabolitov

–

če je biliarna ekskrecija glavna pot eliminacije, je potrebno raziskati morebitno enterohepatično kroženje

–

kvantitativna predvidevanja, kaj se bo zgodilo z administrirano dozo

–

potencialna indukcija encimov; če do indukcije dejansko pride, se razišče vpliv na predlagano uporabo produkta

Vrste študij toksičnosti•

Toksičnost enkratnega odmerka(toksikološka karakterizacija substance po enkratni aplikaciji visokega odmerka) ‏

•

Toksičnost ponavljajočega odmerka(toksikološka karakterizacija substance po večkratni aplikaciji) ‏

•

Genotoksičnost(odkrivanje substanc, ki povzročajo genetske poškodbe) ‏

•

Kancerogenost(identifikacija potencijala za nastanek tumorjev)‏

•

Toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja in razvoja(fertilnost, embriotoksičnost, teratogenost, peri-

in post natalni razvoj)‏

•

Lokalna toleranca(na koži,v očesu, rektumu, vagini)‏

•

Druge toksikološke študije

(nečistote)‏

Poskusne živali•

Primeren sev

•

Mladi, zdravi odrasli

•

Samci in samice (samice so bolj občutljive) ‏

•

Primerna telesna teža

•

5 dni pred začetkom poskusa ločene od ostalih in nadzorovano hranjene

•

Minimalno število živali, ki še omogoča primerno statistično obdelavo (etični vidik)‏

Splošen potek študije•

Primerna poskusna žival

(celična linija, bakterija)

•

Ustrezno število poskusnih živali

(ponavadi 50% samcev in 50% samic) ‏

•

Razdelitev v skupine, kontrolna skupina

•

Odmerki: nizek, sredni, visok

•

Aplikacija: p.o., i.v., inhalacija, dermalno

•

Opazovani parametri

(pred, vmes in po študiji)‏

•

Statistika

(LD 50

‏(

Genotoksičnost In vitro določevanje kromosomskih poškodb

•

Sesalčje celice (fibroblasti kitajskega hrčka, limfociti iz periferne krvi človeka,...) ‏

•

Izpostavitev trem koncentracijam zdravilne učinkovine (nizka, srednja, visoka) ‏

•

Obdelava s kolhicinom (zaviranje rasti) ‏

•

Analiza z mikroskopom (opazovanje potencialnih kromosomskih poškodb) ‏

Genotoksičnost In vitro test za določevanje genskih mutacij v

bakterijah

•

Suspenzija bakterijskih celic (Salmonella typhimurium sevi, Escherichia coli sevi) ‏

•

Izpostavitev zdravilni učinkovini

•

Gojitev na primernem gojišču

•

Preštejemo relevantne kolonije (bakterije z ustreznimi mutacijami ne morejo sintetizirati aminokislin in s tem proteinov, ki jih potrebujejo za preživetje, zato ne zrastejo na primernem gojišču ) ‏

Toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja in razvoja

Eno-

ali dvo-generacijski test

•

Poskusne živali: miši,podgane

•

Aplikacija treh različnih doz (nizka, srednja, visoka) trem skupinam živali, ena je kontrolna

•

Aplikacija samcem vsaj en spertamogeni cikel, samicam vsaj dva cikla razvoja jajčeca

•

Parjenje živali (število brejih samic okoli 20) ‏

•

Opazovani parametri (reproduktivne funkcije samcev in samic, razvoj in dozorevanje gamet, obnašanje pri parjenju, razvoj embrija, formiranje organov, prilagoditev mladičev na življenje zunaj maternice, rast in razvoj pred in po odstavitvijo, pridobivanje popolnih spolnih funkcij ) ‏

Lokalna toleranca Akutna očesna toksičnost

•

Minimalno 3 poskusne živali (kunci) ‏

•

Enkratna aplikacija 0,1 ml raztopine oziroma 100 mg prahu, kreme

ali gela v prostor, ki nastane po odmiku spodnje veke

•

Drugo oko je kontrolno

•

Če je potrebno lahko uporabimo lokalni anestetik (zaradi bolečine )‏

•

Po 24 urah se oko izpere in ovrednoti spremembe na korneji, irisu in konjunktivi

Toksikologija nečistot “In silico”

študije

•

Nečistote v zdravilu izvirajo predvsem iz sintetze zdravilne učinkovine (generiki!) ‏

•

1.nivo toksikološke analite nečistoč

s pomočjo računalniških programov (baze ogromnega števila spojin, ki so toksikološko ovrenotene)

•

Osnova: povezava med strukturo/fizikalno-

kemijskimi lastnosti in njenim toksičnim učinkom

Klinična preskušanja

•

Regulatorno okolje:•

Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih

•

Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil•

Evropske direktive

•

ICH smernice (E):•

Good Clinical Practice•

General Consideration of Clinical Trials•

Statistical Principles for Clinical Trials•

Structure and Content of Clinical Study Reports•

in še mnogo drugih

Vpleteni v preskušanja

•

sponzor•

preskuševalec

•

(glavni) raziskovalci•

preizkušanci

•

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke

•

Nacionalna komisija za medicinsko etiko

Časovni potek preskušanj

•

Faza 1:

10 do 100 zdravih moških (ne vedno)‏glavne so študije farmakološkega delovanja na človeku

ugotavlja se odziv ob povečevanju odmerkarezultati so temelj za načtovanje nadaljnih študij

Časovni potek preskušanja

•

Faza 2

100 do 1000 bolnikov s ciljano boleznijodose-response študije

povdarek je na raziskovanju učinkovitostimožno je vračanje na preučevanje FK in FD

včasih deljena v 2 podfazi

Časovni potek preskušanja

•

Faza 3

500 do nekaj tisoč

bolnikovglavni namen je potrditev učinkovitosti

multicentrično izvajanjeob dosegu v naprej določene statistične zanesljivosti

odprta pot k pridobitvi dovoljenja za promet

Vrste študij po fazah