Poraka za ednakvi mo`nosti

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Dejan Krle, eden od u~esnicite na Skopskiot maraton 2013 godina svojata trka ja posvetina licata so intelektualna popre~enost i nivna afirmacija kako ednakvi gra|ani vona{ata dràva. Dejan, za vreme na maratonot na 12 maj 2013 godina, na svojata sportskaoprema nose{e natpis socel podignuvawe na javnata svest za pravata na licata so intelektualna popre~enost voRepublika Makedonija.

„Ednakvi mo`nosti za licata so intelektualna popre~enost”

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXVI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Poraka za ednakvi mo`nosti

na Skopskiot maraton 2013







C M Y B

CM

YB

Ovaa inicijativa se realizira vo sorabotka so Republi~kiot centar za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA, kako edna od aktivnostite zaodbeleùvawe na jubilejot - 50 godini aktivno deluvawe na RCPLIP - PORAKA.

Dejan e pozitiven primer za site nas idokaz deka vo Republika Makedonija seu{te postojat dobronamernici koi sepodgotveni da dadat svoj pridones voprocesot na izedna~uvawe na mo`nostiteza licata so intelektualna popre~enost.

Vo imeto na site na{i ~lenovi so inte-lektualna popre~enost, upatuvame golemablagodarnost do Dejan.

Skopje, juni 2013 g.Skopje, juni 2013 g.Scena od teatarskatapretstava “Maliot princ”Scena od teatarskatapretstava “Maliot princ”

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2013 god. Broj 2, god. XXVI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Aktuelno

Univerzalnoto periodi~no razgleduvawe “ima golempotencijal da gi promovira i da gi za{tituva ~ovekoviteprava i vo najtemnite delovi od svetot” – Ban Ki-mun,Generalen sekretar na Obedineti nacii

Univerzalnoto periodi~no razgleduvawe (UPR) e unikatenproces koj vklu~uva razgleduvawe na dosiejata na site dràvi~lenki na ON. UPR e proces koj go vodi dràvata, podpokrovitelstvo na Sovetot za ~ovekovi prava, {to nudi mo`nostza sekoja dràva da gi objavi akciite {ti gi prezela so celpodobruvawe na situacijata so ~ovekovite prava so svojata zemjai da gi ispolni svoite obvrski vo odnos na ~ovekovite prava.

UPR be{e kreiran preku Generalnoto sobranie na ON na15 mart 2006 godina so rezolucija 60/251, so koja se formira{e isamiot Sovet za ~ovekovi prava. Toa e kooperativen proces, kojod oktomvri 2011 gi pregleda dosiejata za ~ovekovi prava na sitedràvi ~lenki na ON. Vo momentot ne postoi drug univerzalenmehanizam od ovoj vid. UPR e eden od klu~nite elementi naSovetot koj gi potsetuva dràvite za nivnata odgovornost zacelosno po~ituvawe i sproveduvawe na site ~ovekovi prava iosnovni slobodi. Krajnata cel na ovoj mehanizam e da se unapredisituacijata so ~ovekovite prava vo site zemji i da se razgleduvaatkr{ewata na ~ovekovite prava sekoga{ koga se pojavuvaat.

UPR e proces koj go vodi samata dràva, no gra|anskiotsektor ima mo`nosti da u~estvuva i da vlijae vrz istiot.Gra|anskiot sektor moè da se vklu~i preku slednite na~ini:- Da u~estvuva vo nacionalnite konsultacii koi gi odrùva

dràvata;- Da isprati sopstveni informacii za situacijata vo odnos na

~ovekovite prava vo zemjata, vo vid na izve{taj;- Da lobira kaj ~lenovite na rabotnata grupa koi go razgleduvaat

UPR za taa dràva so cel tie da gi postavat pra{awata na koigra|anskiot sektor saka da gi ~ue odgovorite.

- Da u~estvuva na sednica na Sovetot za ~ovekovi prava priusvojuvawe na izve{tajot;

- Da ja sledi i da u~estvuva vo implementacijata na preporakitekoi dràvata gi dobila po razgleduvaweto na UPR.

RCPLIP - PORAKA e del od koalicijata na gra|anskiorganizacii, predvodeni od ESE - Zdruènie za emanci-pacija, solidarnost i ednakvost na ènite vo RepublikaMakedonija, koja izminatiot period rabote{e na podgotovkana izve{taj za sostojbite vo odnos na ~ovekovite prava naranlivite grupi gra|ani vo oblasta na zdravstvena za{titai zdravstveno osiguruvawe. RCPLIP - PORAKA u~estvuva{evo kreiraweto na izve{tajot od aspekt na svojata celna grupa- lica so intelektualna popre~enost i nivnite semejstva.Izve{tajot }e bide dostaven do Sovetot za ~ovekovi prava,soglasno so propoziciite najdocna do 24-ti juni 2013 g.

U~estvo na RCPLIP – PORAKA vokriraweto na izve{taj vo odnos na

Univerzalnoto periodi~norazgleduvawe

SODR@INA

2 stranaU~estvo na RCPLIP - PORAKA voUniverzlnoto periodi~norazgleduvawe

3 stranaTetarska pretstava Maliot princ

4 i 5 stranaIzve{taj na UNICEF

6 stranaZalo`ba na EASPD zadeinstitucionalizacija

7 stranaIzve{taj na EASPD za vklu~uvawena korisnici na servisni slu`bi

8 i 9 stranaPresuda na Evropskiot sud zapravda

10 stranaAktivnosti na Evropskiot forumza popre~enost

11 stranaAktivnosti na EvropskataInkluzija

12, 13, 14 i 15 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii i dnevnite centri

16 stranaNa{a stranicaSkopski maraton 2013

3


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

ôvek gleda dobro samo so srceto.Najsu{testvenoto e nevidlivo za o~ite...Najpoznatata re~enica od „Maliot princ” naAntoan de Sent Egziperi, ovoj pat dobiva ednapoinakva smisla, moèbi najsu{tinska dosega.Teatarskata pretstava „Maliot princ”, vo kojasite akteri se lica so intelektualna popre~enostod dnevniot centar „Poraka”, vo nedelata jadoìvea svojata premiera na malata scena naMakedonskata opera i balet.

Desetinata akteri ponudija odli~na igra isozdadoa tolku simpati~na atmosfera, {to ~ovekda ne znae dali zamislata na pretstavata e dabide malku komi~na ili ne, dali se na scenata seodviva spored scenario, ili, pak, akteriteimproviziraat vo migot. Ako od ne{to zra~e{emalata scena na MOB, toga{ toa be{e iskrenost.Iskrenost, kakva {to ne sme nau~eni da gledamevo drugite pretstavi. Akterite, koi imaa nevideno~uvstvo za ritam, pokaàa deka moàt da stojatna ramni{te so profesionalnite akteri, dekamoàt da go zadràt vnimanieto dokraj.

Maliot princ ìvee vo golemite deca

„Maliot princ” dobi nova perspektiva, moèbi tokmu onakva kakva {to bila zamislena i odsamiot Egziperi. Samo da se ~uvstvuva i da se odnesuva ~ovek onaka kako {to go vodi srceto.Bez maski, onaka kako {to znaat samo decata

„Maliot princ” dobi nova perspektiva, moèbitokmu onakva kakva {to bila zamislena i odsamiot Egziperi. Samo da se ~uvstvuva i da seodnesuva ~ovek onaka kako {to go vodi srceto. Bezmaski, onaka kako {to znaat samo decata.

Fantasti~ni bea i vizuelnite efekti, koi za migpridonesoa ambientot da se pretvori vo yvezdenonebo.

So licata so intelektualna popre~enost raboteana{ite akteri Makedonka Ilievska i ZlatkoMitreski, koi odli~no si ja zavr{ile rabotata.Oti za da se podgotvi edna vakva pretstava,potrebno e golemo trpenie i pred se, mnogu qubov.Koga ja gleda ~ovek ovaa pretstava i so srceto, nesamo so o~ite, }e sfati deka Maliot princ imasmisla samo koga go igraat lu|e {to se deca vodu{ata, du{a iskrena kako onaa na glavniot lik.

Avtor: Biqana StojanovskaPrezemen tekst od dneven vesnik

“Nova Makedonija”, 12.06.2013 g.

Pretstava na lica so intelektualna popre~enost

4


Aktivnosti na Obedinetite nacii

Izve{taj na UNICEF –Sostojba na decata vo svetot

Pogledni go deteto – pred popre~enosta,se bara vo noviot izve{taj

Unicef go prezentira{e svojot izve{tajpredvodnik “Sostojbata na decata vo svetot 2013:Deca so popre~enost” na 30-ti maj. Ovoj izve{taj sefokusira na predizvicite so koi se soo~uvaatdecata so popre~enost, i so pridonesot koj moàtda go dadat dokolku imaat soodvetna poddr{ka.Voedno ja podignuva svesta za potrebite na ovaagrupa koja ~estopati e isklu~ena i margina-liziarana.

“Koga }e ja gledate popre~enosta pred da go viditedeteto, ne samo {to toa e pogre{no za deteto, tuku goli{uva op{testvoto od seto ona {to deteto ima da goponudi. Nivnata zaguba e zaguba na op{testvoto;nivnata dobivka e dobivka na op{testvoto” veliIzvr{niot direktor na UNICEF, Anthony Lake.

Izve{tajot zabeleùva deka malku zemji imaatverodostojni informacii za toa kolku od nivnitegra|ani se deca so popre~enost ili kako tie ìveat.Kako rezultat na toa, decata so popre~enost moàtda se isklu~eni od javnite servisni slu`bi na koiimaat pravo. Potoa nadopolnuva deka vakviteuskratuvawa moàt da imaat trajni efekti so {to seograni~uva pristapot do vrabotuvaweto ili u~estvotovo gra|anskite raboti ponatamu vo ̀ ivotot.

Klu~nite preporaki ja vklu~uvaat potrebataod ratifikacija i implementacija na Konvencijata zapravata na licata so popre~enost i Konvencijata zapravata na deteto. So zalo`bite za pridrùvawe konovie konvencii, vladite moàt da obezbedat deka sitedeca, bez razlika na popre~enosta, moàt da giuìvaat svoite prava oslobodeni od diskriminacija.

So cel da se izgradat poinkluzivni op{testva,postoi potreba od zgolemuvawe na svesnosta zapopre~enosta me|u op{tata javnost. Toa vklu~uvainformirawe na lu|eto za potencijalite isposobnostite na decata so popre~enost so cel borbaprotiv preprekite kon ednakvi mo`nosti.

Decata so popre~enost i zaednicata imaat benefit dokolku op{testvoto se fokusira naona {to ovie deca moàt da go postignat, namesto na ona {to tie ne moàt da storat.Decata so popre~enost gi imaat istite prava i potrebi kako i site deca. Me|u niv se pravotona ìvot i na mo`nosti koi doa|aat od dobra zdravstvena grià, ishrana i pravoto naizrazuvawe na nivnite gledi{ta i u~estvo vo donesuvaweto na odluki, kako i pravoto dauìvaat ednakva za{tita spored zakonot. Izve{tajot }e ovozmoì odli~na prilikadiskusijata okolu pravata na decata so popre~enost da se stavi na povisokata politi~kaagenda na EU kako i predizvicite i mo`nostite koi se ovozmoèni so ratifikacijata naEU na Konvencijata za ON za pravata na licata so popre~enost.

Izve{tajot isto taka gi povikuva zaedniciteda se borat protiv barierite koi im popre~uvaat nadecata so popre~enost celosno da u~estvuvaat vojavniot ìvot. Za da se osigura celosno vklu~uvawena decata so popre~enost, neophodno e da se olesninivniot pristap do razli~ni opkruùvawa, kako {tose u~ili{ta, zdravstveni objekti i javen prevoz.

“Va`nosta od vklu~uvaweto na decata so popre~enostne moè da se preceni. Predrasudite moàt da senamalat preku interakcija, kako {to se pokaùva soaktivnosti koi gi spojuvaat decata so i bezpopre~enost”, se veli vo izve{tajot.

Benefitot od socijalnite aktivnosti be{eisto taka naglasen vo odnos na promovirawe napozitivno gledi{te za popre~enosta. Sportot,osobeno, pomogna vo namaluvawe na stigmata, bidej}iatletite so popre~enost se ~estopati me|unajprifatenite pretstavnici na licata so popre~enost.

Izve{tajot ja istaknuva potrebata od poddr{kana semejstvata so cel tie da moàt da gi zadovolatpovisokite tro{oci za ̀ iveewe i zagubenite mo`nostida zarabotuvaat. Soglasno Konvencijata za pravata nalicata so popre~enost, decata so popre~enost i nivnitesemejstva imaat pravo na soodveten standard naìveewe i imaat pravo na subvencii ili besplatniservisni slu`bi za poddr{ka kako na primer dnevnagrià ili pristap do grupi za samopomo{.

5


Aktivnosti na Obedinetite nacii

Programite za rehabilitacija vo mestoto naìveewe se primer na intervencija vodena od lokal-nite zaednici za da se obezbedi deka licata sopopre~enost imaat ednakov pristap do servisniteslu`bi kakvi {to se obrazovanieto i zdravstvoto. Tiepromoviraat celosno u~estvo preku opfa}awe napove}ekratni ograni~uvawa kako onie so koi sesoo~uvaat decata so popre~enost koi ìveat voruralnite i vo domordnite zaednici. Na primer, vo ednainicijativa vo Oaxaca, Meksiko edna organizacija vosorabotka so UNICEF go promovira{e vospostavuvawe-to na lokalni mreì za poddr{ka na semejstva so decaso popre~enost. Pome|u 2007 – 2010 godina, ovaainicijativa pomogna da se zgolemi prifa}aweto nadecata so popre~enost vo nivnite zaednici i voedno gopodobri obezbeduvaweto na socijalni servisni slu`bii izgradbata na rampi vo javnite prostori.

Izve{tajot ja istaknuva va`nosta od sozdavawena pristapni sredini za da se osigura aktivnotou~estvo na decata so popre~enost. Ponatamu sezabeleùva deka decata koi se obrazuvaat zaedno sonivnite vrsnici imaat podobra mo`nost da bidatintegrirani vo nivnite zaednici.

Vo u~ili{te, kreiraweto na inkluzivnasredina za u~ewe za deca so popre~enost vo golemamera zavisi od nastavnicite koi imaat dobrorazbirawe za inkluzivnoto obrazovanie i voednozalo`ba za u~ewe na site deca. Obu~uvaweto nanastavnici za razbirawe na pra{awata povrzani sopopre~enost e u{te eden klu~en na~in za promovirawena inkluzijata na deca so popre~enost.

Obrazovanieto e pravo. Kako i {to e navedenovo Konvencijata za pravata na deteto, “razvojot nali~nosta na deteto, negovite/nejzinite talenti imentalni i fizi~ki sposobnosti za nivniot celosenpotencijal”. Ponatamu, ~len 24 od Konvencijata zapravata na licata so popre~enost veli deka decata sopopre~enost ne treba da bidat “isklu~eni odbesplatnoto i zadolìtelno osnovno obrazovanie, iliod srednoto obrazovanie, vrz osnova na popre~enost”.Uskratuvaweto na ova osnovno pravo na obrazovanieza decata so popre~enost ima vlijanie vrz nivniot idenpotencijal da najdat podobro rabotno mesto i dasteknat ekonomska i socijalna sigurnost. Od drugastrana, investiraweto vo obrazovanieto na deca sopopre~enost moè da pridonese za nivnata idnaefikasnost kako ~lenovi na trudovata sila.

Vo izve{tajot se veli “inkluzivnite zdrav-stveni i obrazovni servisni slu`bi imaat su{tinskauloga vo izgradbata na cvrsta osnova vrz koja decataso popre~enost moàt da gi gradat sopstveniteispolneti ìvoti”. Konceptot na inkluzivnozdravstvo e istaknat i vo Konvencijata za pravata nadeteto i vo Konvencijata za pravata na licata sopopre~enost. Soglasno ovie konvencii site deca imaatpravo na najvisok moèn standard na zdravstvo. “Decataso popre~enost, spored toa, podednakvo imaat pravona celiot spektar na grià – od imunizacija vodetstvoto do soodvetna ishrana i tretman za detskitebolesti i povredi”, se veli vo izve{tajot.

Izve{tajot ja naglasuva va`nosta odiskorenuvaweto na diskriminatornoto odnesuvawevo odredeni op{testva kade decata so popre~enost sestigmatizirani, a nivnite semejstva se izloèni naekonomsko ili socijalno isklu~uvawe. Vo vakvi uslovi,decata so popre~enost ne se vo mo`nost duri ni dadobijat dokument za identifikacija. Toa e kr{ewe nanivnite prava i osnovna pre~ka za nivnoto u~estvo voop{testvoto.

Na~eloto na “razumno prilagoduvawe” velideka e neophodno da se napravat soodvetniprilagoduvawa za da se osigura deka decata sopopre~enost moàt da uìvaat vo nivnite prava naednakva osnova so drugite. Izve{tajot ja istaknuvaulogata na dràvite potpisni~ki vo garantirawe naefektivna pravna za{tita na decata so popre~enost.Na primer, se veli deka dràvite imaat obvrska daobezbedat deka “decata so popre~enost se informiraniza nivnoto pravo na za{tita od diskriminacija i kakoda go praktikuvaat toa pravo”.

So cel da se osigura inkluzivno, pravi~noop{testvo, va`no e site deca da se vklu~eni.Sobiraweto podatoci kade se nazna~uva vidot iteìnata na popre~enosta na decata kako i preprekitena koi naiduvaat decata za u~estvo vo zaednicatamoàt da pomognat vo odlukite za toa kako da seraspredeluvaat resursite i kako da se obezbeduvaatservisnite slu`bi.

Drugite preporaki se odnesuvaat na povikuvaweza stavawe kraj na institucionalizacijata na deca sopopre~enost. Vo izve{tajot e navedeno deka toj procestreba da bide propraten so promocija na zgolemenatapoddr{ka za semejna grià i rehabilitacija vo mestotona ̀ iveewe.

Decata i adolescentite so popre~enost trebada bidat vo centarot na naporite za sozdavawe nainkluzivni op{testva, da ne se gledaat kako korisnici,tuku kako agenti na promeni.

So cel da bidat vo soglasnost so Konvencijataza pravata na licata so popre~enost i so Konvencijataza pravata na deteto, me|unarodnite zaednici i nivnitenacionalni i lokalni partneri treba da gi vklu~atdecata so popre~enost vo celite i monitoring na siterazvojni programi.

6


Aktivnosti na Evropskata Asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi zalica so popre~enost (EASPD)

^lenovite na Upravniot odbor na EASPD na 30-ti maj 2013 godina raspravaa za deinstitucionalizaci-jata i za promocija na servisnite slu`bi vo mestotona ̀ iveewe so cel da se prezemat akcii za aktuelnatasostojba vo Evropa.

O~igledno e deka inkluzijata na lica sopopre~enost ne e postigliva cel dokolkusegregacijata i isklu~uvaweto od zaednicata seu{te se slu~uvaat. Deinstitucionalizacijata trebada bide propratena so soodvetno vospostavuvawena servisni slu`bi vo mestoto na ìveewevklu~itelno i redovni i specijalizirani servisi.

EASPD ja izrazuva svojata solidarnost solicata so popre~enost i so onie koi gi poddrùvaat, iistaknuva deka merkite za {tedewe vo Grcija, kako ivo drugite zemji, direktno ja kr{at nose~katastruktura na socijalnite servisni slu`bi, so {to segenerira siroma{tija i se pogolema socijalnaisklu~enost, a edna od najopasnite posledici odkrizata e rizikot od povtorna institucionalizacija.

EASPD povikuva na stopirawe na procesot napovtorna institucionalizacija koj vo momentot seslu~uva vo nekoi dràvi ~lenki na EU. Negativniteposledici od institucionalizacijata se nasekadeprikaàni. Vreme e da se vklu~i konkretno planirawe

EASPD ja obnovuva svojata zalo`ba zasproveduvawe na procesot na deinstitucionalizacija

EASPD povikuva na stopirawe na procesot na re-institucionalizacija koj vo momentot seslu~uva vo nekoi zemji ~lenki na EU, kako posledica od merkite za {tedewe, nedostig nasvest, mentalitet, medicinskiot pristap i nepravilna upotreba na strukturnite fondovi.

za procesot na deinstitucionalizacija i servisi vomestoto na ìveewe vklu~uvaj}i gi i licata sopopre~enost i site ~initeli vo ovoj proces.

Pregovorite za buxetot na Evropskata unija }ebidat zavr{eni vo slednite nedeli so {to }e se dadevaèn signal za idninata na Unijata, bidej}i na~inotna koj buxetot }e se raspredeli }e vlijae na mo`nostaza gradewe na posocijalna Evropa koja }e bide pobliskado potrebite na gra|anite.

EASPD gi povikuva evropskite institucii daobezbedat soodvetno finansirawe za socijalnatainkluzija, pristap do kvalitetno vrabotuvawe isocijalni servisni slu`bi. Za toa da se obezbedi,najmalku 25% od buxetot na politikata za kohezija morada bide raspredelen za Evropskiot socijalen fond, aod niv najmalku 20% da bidat rezervirani za socijalnainkluzija i namaluvawe na siroma{tijata.

Ponatamu, povikuvame na celosno vklu~uvawena prethodnite uslovuvawa relevantni za poddr{kataod Strukturnite fondovi za alternativite nainstitucionalnata grià vo mestoto na ìveewe, socel da se spre~i finansirawe na institucionalnagrià i da se poddrì razvojot na kvalitetni servisnislu`bi koi }e bidat dostapni za site onie na koi imse potrebni.

7


Aktivnosti na Evropskata Asocijacija na obezbeduva~i na servisni slu`bi zalica so popre~enost (EASPD)

Izve{tajot “Vklu~uvawe na korisnicite nasocijalni servisni slu`bi: inspirira~ki pristapi zapromocija na u~estvoto na licata so popre~enost” eizdaden od EASPD. Ovaa publikacija istaknuva dekau~estvoto na licata so popre~enost vo ciklusot naobezbeduvawe servisni slu`bi pretstavuva klu~enfaktor za uspeh vo obezbeduvaweto na socijalniservisni slu`bi so visok kvalitet. Ovoj dokument goodrazuva sistemskiot pridones na EASPD konistraùvawata vo ova pole i se stremi da gi promovirai da se fokusira na sistemite razvieni od strana na~lenkite na EASPD so cel licata so popre~enost dase vklu~at vo rakovodeweto i razvojot na servisniteslu`bi. Toa pretstavuva nadopolnuvawe na nivnatavklu~enost vo op{testvoto.

EASPD veruva deka organizaciite koiobezbeduvaat servisni slu`bi treba da sluàt zaprimer, da go ohrabruvaat op{testvoto da go promoviraova u~estvo. “Potrebno e obezbeduva~ite naservisni slu`bi da ja priznaat ulogata na licataso popre~enost i sistemski da go promoviraatnivnoto aktivno u~estvo vo razvojot, pruàwetoi evaluacijata na servisnite slu`bi ~ii korisnicise samite tie” veli Franz Wolfmayr, pretsedatel naEASPD.

Dokumentot zapo~nuva so sporedbena analizana najrelevantnite evropski i me|unarodni pravniinstrumenti, so osoben fokus na Konvencijata na ONza pravata na licata so popre~enost i na Evropskatastrategija za popre~enost 2010 – 2020.

“Specijaliziranite servisni slu`bi ne sestrukturno integrirani vo implementacijata naEvropskata strategija za popre~enost 2010 – 2020,toa e propu{tena mo`nost za promocija na pravatana licata so popre~enost. Blagodarenie na ulogatakoja ja imaat vo op{testvoto, obezbeduva~ite naservisni slu`bi moàt efektivno da prido-nesuvaat za inkluzijata na licata so popre~enostpreku jasna, efektivna i strate{ka sorabotka soinstituciite na Evropskata unija” veli Luk Zelderloo,Generalen sekretar na EASPD.

Veruvame deka obezbeduva~ite na servisnislu`bi imaat su{tinska uloga kako klu~ni partnerivo promocijata na seopfatno u~estvo na korisnicite,inkluzijata na licata so popre~enost mora da stanenorma vo obezbeduvaweto na servisni slu`bi.

Izve{taj na EASPD vo odnos na vklu~uvaweto nakorisnicite na socijalni servisni slu`bi

Publikacijata istaknuva deka u~estvoto na licata so popre~enost vo ramkite na ciklusotna obezbeduvawe na servisni slu`bi stana klu~en faktor za uspeh vo odnos na pruàwetona socijalni servisni slu`bi so visok kvalitet.

Na{ata èlba e da se spre~i i da se izbegnepostoe~kiot jaz vo perspektivata pome|u me|unarodnitedogovori i realnosta.

Primerite pretstaveni vo ovoj dokument imaatza cel da pokaàt deka lesno moàt da se postavatmnogu od procedurite. Vo toj pogled, servisniteslu`bi moàt da u~at edni od drugi, a inovativ-nite pristapi moàt da se promoviraat prekusorabotka i mre`no rabotewe.

RCPLIP - PORAKA go prevede izve{tajot“Vklu~uvawe na korisnicite na socijalni servisnislu`bi: inspirira~ki pristapi za promocija nau~estvoto na licata so popre~enost” na makedonskijazik i istiot }e bide dostapen na www.easpd.eu iwww.poraka.org.mk.

8


Aktivnosti na Evropskiot sud za pravda

Evropskiot sud za pravda donesezna~ajna odluka za rabotnici

so popre~enost

Evropskiot sud za pravda, na 11-ti april 2013godina, donese zna~ajna presuda vo povrzaniteslu~ai Ring i Skouboe Werge.

Vo skore{niot slu~aj na Ring i Skouboe Werge,Evropskiot sud za pravda gi naglasi pravata navrabotenite so popre~enost i ja zabeleà va`nosta odobezbeduvawe na merki za “razumno prilagoduvawe” socel da se obezbedi ednakov pristap do rabotno mesto.

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost go definira razumnoto prilagoduvawekako “neophodna i soodvetna modifikacija iregulirawe, ne nametnuvaj}i neproporcionalen ilinesoodveten tovar, dokolku potrebno vo odreden slu~aj,za da im se obezbedi na licata so popre~enost da giuìvaat ili ostvaruvaat site ~ovekovi prava i osnovnislobodi na ednakva osnova so drugite”.

Vo slu~ajot na Ring i Skouboe Werge, HK Danska,Danski sindikat, pokrena dve akcii za nadomest vo imena g-|a Ring i g-|a Skouboe Werge, poradi nivnotootpu{tawe so skraten otkazen rok. Soglasno danskiotzakon za vrabotuvawe, rabotodavecot moè da goprekine dogovorot za vrabotuvawe so “skraten otkazenrok” od eden mesec dokolku rabotnikot bil otsutenporadi bolest, 120 dena vo tekot na prethodnite 12meseci. HK Danska tvrdi deka poradi popre~enosta naovie dve vraboteni, nivnite rabotodavci trebalo daim ponudat namaluvawe vo rabotnite ~asovi.Dopolnitelno, sindikatot tvrdi deka danskotozakonodavstvo za skraten otkazen rok ne se odnesuvana ovie rabotnici bidej}i nivnite otsustva poradibolest proizleguvaat od nivnata popre~enost.

Vo svojata presuda, sudot se povikal naDirektivata na EU za vrabotuvawe kade se potvrduvapravoto na site lica na ednakov tretman vovrabotuvaweto i zanimaweto. Se veli deka ovaaDirektiva treba da se tolkuva na na~in soglasen soKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost.

Bidej}i Direktivata za vrabotuvawe ne jadefinira “popre~enosta”, Sudot imal prethodnapresuda kade ponudil nekoi nasoki za konceptot napopre~enosta. Sepak, ovaa presuda bila kritikuvanabidej}i go zela vo predvid medicinskiot pristap zapopre~enosta, fokusiraj}i se na o{tetuvawata naliceto. Presudata vo slu~ajot Ring i Skouboe Werge jaispravila situacijata, naveduvaj}i deka konceptot napopre~enosta mora da se razbere vo kontekst na ~len 1od Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost. Soglasno ovoj ~len, “lica so popre~enostse onie lica so dolgotrajni fizi~ki, mentalni,

intelektualni ili setilni o{tetuvawa, koi vointerakcija so razli~ni barieri moè da go popre~atnivnoto celosno i efektivno u~estvo vo op{testvotona ednakva osnova so drugite”.

Vo svojata presuda, sudot zabeleàl dekapostoe~koto dansko zakonodavstvo moè da gi stavirabotnicite so popre~enost vo nepovolna situacija kojamoè da rezultira indirektno so razlika vo tretmanotvrz osnova na popre~enost.

Sudot zabeleàl deka Direktivata na EU zavrabotuvawe bara od rabotodavecot da prezeme“soodvetni merki za razumno prilagoduvawe” za da muse ovozmoì na liceto so popre~enost da ima pristapdo, da u~estvuva vo, ili da napreduva vo rabotata.Sudot ponatamu veli deka namaluvaweto na rabotnite~asovi moè da se smeta za soodvetna merka zaprilagoduvawe vo slu~aj koga toa namaluvawe }e muovozmoì na rabotnikot da raboti na svoeto rabotnomesto.

Soop{tenie na Sudot za pravda

Le~liva ili neizle~iva bolest kojanametnuva fizi~ko, mentalno ili

psihiolo{ko ograni~uvawe moè bideasimilirana vo popre~enost

Namaluvaweto vo rabotnite ~asovi moè da sesmeta kako merka za prilagoduvawe {to rabotodavecotmora da ja prezeme so cel da mu ovozmoì na liceto sopopre~enost da raboti.

Direktivata za ednakov tretman privrabotuvawe i zanimawe kreira op{ta ramka za borba,osobeno, so diskriminacijata vrz osnova napopre~enost.

Direktivata be{e promeneta od strana nadanskoto zakonodavstvo za zabrana na diskriminacijana pazarot na trud. Kako dopolnuvawe, danskiot zakonza vrabotuvawe ovozmoùva rabotodavecot da moè dago prekine dogovorot za vrabotuvawe so “skratenotkazen rok” od eden mesec dokolku rabotnikot bilotsuten poradi bolest, so isplatena plata, 120 denavo tekot na prethodnite 12 meseci.

Vo ovie slu~ai, HK Danska, danski sindikat,iznese dve akcii za nadomest vo ime na g-|a Ring i g-|aSkouboe Werge, poradi nivnoto otpu{tawe od rabotaso skraten otkazen rok. HK Danska tvrdi deka poradipopre~enosta na ovie dve vraboteni, nivniterabotodavci trebalo da im ponudat namaluvawe vorabotnite ~asovi. Sindikatot, isto taka, tvrdi dekanacionalnoto zakonodavstvo za skraten otkazen rok ne

9


Aktivnosti na Evropskiot sud za pravda

moè da se odnesuva na ovie dve rabotni~ki bidej}inivnite otsustva poradi bolest proizleguvaat odnivnata popre~enost.

Sudot vo Danska, koj raspraval za dvata slu~ai,bara od Sudot za pravda da go pojasni konceptot napopre~enost. Pra{awata koi isto taka proizleguvaatse dali namaluvaweto na rabotnite ~asovi moè da sesmeta kako merka za razumno prilagoduvawe, i dalidanskoto zakonodavstvo za skraten otkazen rok zaotpu{tawe od rabota e vo sprotivnost so zakonite naEU.

Bidej}i popre~enosta ne e definirana voDirektivata, Sudot dal definicija za toj koncept vosvojata presuda vo slu~ajot Chacon Navas. Tamu se velideka konceptot e razli~en od bolest i mora da biderazbran kako dolgoro~no organi~uvawe {torezultira,osobeno od fizi~ki, mentalni ilipsiholo{ki o{tetuvawa i go popre~uva u~estvoto naliceto vo profesionalniot ̀ ivot.

Otkako be{e donesena presudata, EU jaratifikuva{e Konvencijata na ON za pravata na licataso popre~enost. So toa sledi deka direktivata morada se tolkuva, {to e mo`no pove}e, na na~in koj esoglasen so Konvencijata.

So svojata presuda od denes, Sudot zapo~nuvaso objasnuvawe deka konceptot na “popre~enost”mora da se tolkuva kako vklu~uvawe na sostojbapredizvikana od bolest, medicinski dijagnosticiranakako le~liva ili neizle~iva, dokolku taa bolestnametnuva ograni~uvawe {to rezultira, osobeno: odfizi~ki, mentalni ili psiholo{ki o{tetuvawa koi vointerakcija so razli~ni barieri moàt da go popre~atcelosnoto i efektivno u~estvo na liceto voprofesionalniot ̀ ivot na ednakva osnova so drugiterabotnici, i koe ograni~uvawe e dolgoro~no. Sudotzabeleùva deka, sprotivno na argumentite od stranana rabotodavcite i vo dvata slu~ai, konceptot na“popre~enost”ne mora da zna~i celosno isklu~uvaweod rabota ili profesionalen ìvot. Kakodopolnuvawe, naodot deka postoi “popre~enost” nezavisi od prirodata na merkite za prilagoduvawekoi treba da gi napravi rabotodavecot, kako naprimer upotrebata na posebna oprema. Toa }e bidena nacionalniot sud da oceni dali, vo sega{niteslu~ai, rabotnicite bile lica so popre~enost.

Sudot potoa potsetuva deka so direktivata sebara od rabotodavecot da prezeme soodvetni merkiza razumno prilagoduvawe, osobeno da mu ovozmoìna liceto so popre~enost da ima pristap do, dau~estvuva vo ili da ima napredok vo raboteweto. Sudotzabeleùva deka, duri i ako ne bile opfateni sokonceptot na “model na rabotno vreme” eksplicitnospomentat vo direktivata, namaluvaweto narabotnite ~asovi moè da se smeta kako soodvetnamerka za prilagoduvawe vo slu~aj vo koj namaluvawetomu ovozmoùva na rabotnikot da prodolì so svojatarabota.

Toa, sepak, ostanuva na nacionalniot sud daodlu~i dali, vo ovie slu~ai, namaluvaweto narabotnite ~asovi, kako merka za prilagoduvawe,pretstavuva nesrazmeren tovar na rabotodavcite.

Sudot potoa naveduva deka direktivata goisklu~uva nacionalnoto zakonodavstvo spored koerabotodavecot moè da go prekine dogovorot zavrabotuvawe so skraten otkazen rok ako rabotnikotso popre~enost bil otsuten poradi bolest, so isplatenaplata, 120 dena vo tekot na prethodnite 12 meseci,kade tie otsustva se posledica od neuspehot narabotodavecot da prezeme soodvetni merki za razumnoprilagoduvawe so cel da mu ovozmoì na liceto sopopre~enost da raboti.

Sudot, na kraj, presuduva dali nacionalnotozakonodavstvo vo odnos na skrateniot otkazen rok eodgovorno za sozdavawe na diskriminacija vrz lica sopopre~enost. Direktna diskriminacija se javuva onamukade liceto se tretira ponepovolno vo odnos na drugo,vo sli~na situacija, vrz osnova na popre~enost.Indirektna diskriminacija se javuva kade ednao~igledno neutralna odredba, kriterium ili praktikae odgovorna da gi stavi licata so popre~enost voosobeno nepovolna situacija vo sporedba so drugitelica, osven dokolku toa e opravdano.

Sudot zabeleùva deka nacionalnotozakonodavstvo se primenuva na ist na~in kon licataso i bez popre~enost koi bile otsutni pove}e od 120dena poradi bolest. Toa zakonodavstvo ne moè da sesmeta za vospostavuvawe na razlika vo tretmanotzasnovan direktno na diskriminacija. No sudot nao|adeka rabotnikot so popre~enost e pove}e izloèn narizik od primena na skraten otkazen rok otkolkurabotnik bez popre~enost bidej}i toj/taa imadopolnitelen rizik od steknuvawe bolest povrzana sopopre~enosta. Poradi toa, o~igledno e deka zakonote odgovoren za stavawe na rabotnicite sopopre~enost vo nepovolna situacija, a so toa da senapravi razlika vo tretmanot indirektno zasnovanna popre~enost.

Sudot dava odgovor deka direktivata goisklu~uva takvoto doma{no zakonodavstvo, dokolkuzakonodavstvoto, kako i izvr{uvaweto na legitimnacel, ne odi podaleku od ona {to e potrebno za da sepostigne taa cel, a toa e na nacionalniot sud da goodredi. Vo toj pogled, zemaj}i ja vo predviddiskrecijata koja ja imaat dràvite ~lenki vosocijalnite politiki i vo politikite za vrabotuvawe,ostanuva na nacionaliot sud da ispita dali danskotozakonodavstvo, vo izvr{uvaweto na legitimnite celi,kako prvo, promoviraweto na regrutirawe rabotniciso bolest, i kako vtoro, postignuvawe na razumnaramnoteà pome|u sprotivstavenite interesi narabotodavcite i rabotnicite vo pogled na otsustvataporadi bolest, ispu{til da gi zeme vo predvidrelevantnite faktori povrzani, osobeno sorabotnicite so popre~enost.

10


Aktivnosti na Evropskiot forum za popre~enost

Sostanok na pretsedatelite na politi~kite grupi voEvropskiot Parlament so EDF

Liderite na glavnite politi~ki grupi voEvropskiot parlament najavija silna akcija zapoddr{ka na pravata na licata so popre~enost

Najavata dojde po sostanokot na visoko nivoodràn pome|u pretsedatelite na politi~kite grupi ina pretsedatelot na EDF na 5-ti juni 2013 godina. Siteprisutni potpi{aa deklaracija so cel prezemawe naserija od zna~ajni inicijativi naso~eni konobezbeduvawe na celosna inkluzija na licata sopopre~enost kako i zajaknuvawe na nivnite prava.

DEKLARACIJA

Nie, pretsedatelite na politi~kite grupi voEvropskiot parlament, na sostanokot so Evropskiotforum za popre~enost odràn denes, ja usvoivme ovaaDeklaracija izrazuvaj}i ja zaedni~kata zalo`ba napoliti~kite sili od Evropskiot paralment vopoddr{kata na pravata na licata so popre~enost voEvropa, vo ramkite na na{ite napori za borba protivdiskriminacijata od sekakov vid, bez razlika dali edirektna ili indirektna

1. Evropskata unija mora da usvoi seopfatenantidiskriminatorski zakon

Evropskata unija mora da usvoi zakon koj jazabranuva diskriminacijata, bez razlika dali ezasnovana na religija, uveruvawa, popre~enost, vozrastili seksualna orientacija, vo site aspekti na ̀ ivotot.Go povikuvame Sovetot da se otkaè od svojata 5godi{na blokada na “Direktivata za ednakov tretman”i da gi usvoi predlozite od Evropskiot Parlament.

2. Parlamentot mora vo celost da ja implementiraKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost

Ja izrazuvame na{ata zalo`ba za prezemawena sekakvi napori so cel da obezbedime deka sorabotata na parlamentot se promovira, se {titi i seovozmoùva celosno i ednakvo uìvawe na site~ovekovi prava od strana na site lica so popre~enost,kako {to stoi vo Konvencijata na ON. Za taa cel, }erazgleduvame novi mo`ni institucionalni i efektivnimehanizmi vo ramkite na Evropskiot parlament koi }egarantiraat deka Konvencijata e vklu~ena vo redovnatarabota na Parlamentot, kako {to e na primer sozdavawena Komitet “Rabotna grupa za implementacija naKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost” koja navistina moè da pridonese voprocedurite za monitoring.

Voedno, silno sme ubedeni deka Evropskiotparlament, kako direktno izbrana institucija koja gizastapuva gra|anite na EU, bez razlika, me|u drugoto,na nivnata nacionalnost ili popre~enost, treba da

bide mesto za redovni demokratski debati zapostignatiot napredok vo uìvaweto na pravata kako{to se napi{ani vo Konvencijata od strana na licataso popre~enost. Veruvame deka Evropskiot parlamenttreba da bide konsultiran za prviot izve{taj zanapredok na EU vo odnos na implementacijata naKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost; nie }e predloìme odrùvawe naplenarna sednica za ova pra{awe prosledena sousvojuvawe na rezolucija.

3. Za{tita na licata so popre~enost od vlijanietona krizata e prioritet

Sega{nata ekonomska kriza bara posebnovnimanie kon grupite koi se socijalno isklu~eni. Silnoveruvame deka licata so popre~enost ne treba da bidat`rtvi na krizata. Merkite za {tedewe usvoeni odEvropskata unija i nejzinite dràvi ~lenki ne smeatda bidat na {teta na ̀ ivotnite uslovi i na pravata nalicata so popre~enost.

Potvdruvame deka }e dademe konkretnipredlozi naso~eni kon za{tita na licata sopopre~enost od krizata, vklu~itelno i vo ramkite nausvojuvaweto na instrumentite za politiki na EU kako{to se Social Investment Package, European Semester iSocial Dimension of the EMU.

4. Evropskite izbori 2014 mora celosno da bidatpristapni za licata so popre~enost

Naglasuvame deka od golema va`nost e sitegra|ani so popre~enost da moàt da u~estvuvaat voevropskite izbori i da imaat pristap do informaciiteod kampawite na ednakva osnova so drugite. Denes, ednagodina pred izborite, se obvrzuvame deka }e napravimenapori da ovozmoìme pristap do na{ite dokumenti iinformacii, so osoben naglasok na na{ata veb strana.Gi povikuvame izbornite vlasti vo dràvite ~lenkida gi otstranat site pre~ki so cel da se ovozmoìpristap do izborite za Evropskiot parlament.

11


]e go zememe vo predvid i Manifestot na EDFso cel da se ovozmoì politi~ka poddr{ka, kako i dagi pottikneme Evropskite partii i nacionalnitepartii koi pripa|aat na na{ite soodvetni politi~kisemejstva da go prifatat manifestot na EDF.

5. Evropa ima potreba od silno i ambiciozno EUzakonodavstvo za pristapnost do dobra i servisnislu`bi

Go potvrduvame na{iot povik kon Evropskatakomisija, ve}e iskaàn od strana na parlamentot vosvojata rezolucija od oktomvri 2011 godina, da sepretstavi ambiciozen zakonski predlog za Evropskiotakt za pristapnost, so silni, obvrzuva~ki merki nanivo na EU za da se podobri pristapnosta do dobra iservisni slu`bi na EU pazarot za licata sopopre~enost. Ovaa cel ve}e e poddràna od golem broj

na konferencii vo Evropskiot parlament, kako i odpove}e od 50 pi{ani pra{awa do instituciite na EU.

6. Ni{to za licata so popre~enost bez licata sopopre~enost

Ja prifa}ame va`nosta od direktno i aktivnovklu~uvawe na licata so popre~enost vo odlukite,politikite i procesite na nosewe odluki koi gizasegaat niv, kako {to e napi{ano vo Konvencijata naON za pravata na licata so popre~enost vo ~lenot 4.3.Ja poddrùvame idejata da se organizira, so na{apoddr{ka, sostanok na Pretsedatelite na politi~kitegrupi vo Evropskiot parlament so EDF, kako i sostanokso Evropskiot parlament na lica so popre~enost, so{to }e se pridonese parlamentot da ostane kon svoiteobvrski soglasno Konvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost.

So godini nanazad konferenciite “Evropa voAkcija” se zna~aen instrument vo istaknuvawe napra{awata koi se od najgolema va`nost za licataso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva.Konferencijata vo 2013 godina ovozmoùvaunikatna mo`nost da se opfatat temite povrzaniso stareeweto na licata so intelektualnapopre~enost, nivnite semejstva i organizaciite naEvropsko nivo.

Za vreme na godi{nata konferencija naEvropskata Inkluzija, samozastapnicite, nivnitesemejstva, organizaciite, obezbeduva~ite na servisnislu`bi i javnite vlasti se sobraa vo Qubqana da goodbeleàt zgolemuvaweto na ̀ ivotniot vek na licataso intelektualna popre~enost.

Zgolemuvaweto na ̀ ivotniot vek na licata sopopre~enost e golemo postignuvawe na na{eto vreme{to rezultira od medicinskite i socijalnitenapredoci. Sepak, ovaa nova situacija nosi {irokspektar na predizvici i zagriènost za poedincite,nivnite semejstva i zgriùva~i, koi treba itno da serazgleduvaat so usvojuvawe na relevantni politiki iobezbeduvawe na servisni slu`bi.

Dodeka stareeweto na svetskoto naselenie evo centarot na diskusiite za idninata na Evropa,licata so intelektualna popre~enost se vo golema meraisklu~eni od ovaa debata. Starite lica sointelektualna popre~enost se ~estopati predmet napove}ekratna diskriminacija. Bidej}i e ova prvageneracija na lica so intelektualna popre~enost {toìveat podolgo, sistemite za poddr{ka i servisniteslu`bi koi treba da go garantiraat nivniot kvalitetna ̀ iveewe doprva treba da se vospostavuvaat.

Inkluzivni servisni slu`bi orientiranikon licata se klu~ot za osiguruvawe deka inkluzijata,dostoinstvoto i u~estvoto na starite lica sointelektualna popre~enost i nivnite stari semejstva.Obezbeduvaweto na kvalitetni inkluzivni programiza zdravstvena grià i prevencija, raspolo`livosta

Aktivnosti na Evropskata Inkluzija

na lesno razbirlivi informacii i komunikacii vosekojdnevniot ìvot kako i doìvoten pristap domo`nosti za u~ewe za da se odràt ve{tinite zasamostojno ìveewe se neophodni preduslovi zaaktivno stareewe.

Niz cela Evropa, pove}eto lica so intelekt-ualna popre~enost ìveat so svoite semejstva.Starite zgriùva~i od semejstvoto treba da jadobivaat soodvetnata poddr{ka vo tekot na celiot ̀ i-vot, osobeno koga }e dojdat do staro doba. Planirawetona idnite potrebi treba da zapo~ne {to e mo`noposkoro za da se napravat podgotovki za nepredvidenipromeni i da se spre~at traumatizira~ki iskustva.

Socijalnite politiki mora da soodvetstvuvaatso ovaa novonastanata situacija i da se obezbedi dekaservisni slu`bi za poddr{ka, koi se neophodni, se vogolema mera dostapni i se so prifatliva cena. Morada se vospostavi individualizirano finansiraweza da se osigura deka personalnite servisni slu`bise obezbedeni za sekoj poedinec. Nedostigot odinformacii i podatoci za situacijata na staritelica so intelektualna popre~enost e zna~ajna barieravo planiraweto na politikite i sledeweto napotrebite koi itno treba da se razgledaat.

Potrebite na starite lica so intelektualna popre~enosti nivnite semejstva baraat itno vnimanie!

12


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

CPLIP – PORAKA Demir Hisar prodolùva sosproveduvawe na aktivnostite planirani vo programataza rabota za implementacija na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost vo ramkite nakampawata “Pravata da stanat realnost” Za taa cel,vo sorabotka so OOU “Goce Del~ev”, a poddràno odSovetot na op{tinata i gradona~alnikot, g-din Qup~oBlaèvski, na 23.05.2013 godina se odrà rabotilnicapod mototo “Va{ata dobrina – na{a gordost”, vo ~estna denot na seslovenskite prosvetiteli “Sv.Kiril iMetodij”.

Na po~etokot be{e prikaàn kratkiot film“Avanturata na Sara” koj prisutnite go gledaa so golemovnimanie. Rabotilnicata ja otvori pretsedatelot naCPLIP – PORAKA Demir Hisar, koj ja istaknasorabotkata pome|u ovaa organizacija i OOU “GoceDel~ev”, a potoa gi prezentira{e celite, prioritetite,principite i aktivnostite vo izminatite godini, aosobeno rezultatite od 2000 godina do denes, kogaCPLIP – PORAKA Demir Hisar e rangirana me|unajdobrite lokalni organizacii na RCPLIP – PORAKA.

Na temata “[to e intelektualna popre~enost?”zboruva{e Dim~e \or|ievski, volonter edukator,u~enik vo treta godina vo SOU “Krste Petkov Misirkov”koj so posebno podgotven materijal na ova tema gizapozna prisutnite prezentiraj}i podatoci prezemeniod CPLIP – PORAKA Demir Hisar i od RCPLIP –PORAKA.

Za razlikite pome|u intelektualantapopre~enost i mentalnata bolest zboruva{e NikolinaCvetanovska, volonter-edukator, maturantka vo SOU“Krste Petkov Misirkov”.

Robert Petrevski, pretsedatel na Komisijataza obrazovanie i kultura i koordinator naaktivnostite me|u SOU “Krste Petkov Misirkov” iCPLIP – PORAKA Demir Hisar govore{e zazadolìtelnoto osnovno obrazovanie za licata sointelektualna popre~enost. Toj se osvrna na dokumen-tite vo koi e opfateno obrazovanieto na licata sointelektualna popre~enost (Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost, Ustavot na Repub-lika Makedonija, Zakonot za zadolìtelno osnovnoobrazovanie i za lokalnata samouprava) kako i za

potrebata od nivna implementacija vo praktika voop{tina Demir Hisar.

Stihonizot na literaturni tvorbi na tema“Va{ata dobrina – na{a godrost” od nagradeni ipofaleni pesni, a raspi{an po povod 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost, gopromovira{e Zlatko Bo{evski, vraboten vo Narodnatabiblioteka, koj e koordinator na aktivnostite me|uDomot na Kulturata “Ilinden” i CPLIP – PORAKADemir Hisar.

Za zna~eweto na 24 Maj, denot na sesloven-skite prosvetiteli, zboruva{e Boris Damevski, ~lenna Sobranieto i na komisijata za obrazovanie naCPLIP – PORAKA Demir Hisar. Voedno toj se vklu~i ivo promoviraweto na stihonizot.

Na rabotilnicata u~estvo zedoa 35 u~enici odpetto oddelenie od OOU “Goce Del~ev”, kako inastavnici vklu~eni vo obrazovniot proces i u~enici~ii tvorbi se pretstaveni vo Stihonizot.

CPLIP – PORAKA Demir Hisar sproveduvaj}igi aktivnostite planirani vo programata za 2013godina vo humanitarno socijalnata sfera, ja prodolìsorabotkata so mladite od Crveniot krst Demir Hisar.Vo sorabotka so osnovnoto u~ili{te “Goce Del~ev” odDemir Hisar, OOU “Bra}a Miladinovci” od s.@van iCrveniot krst, vo Domot na kulturata be{e realiziranproektot “So humanost do posre}no detstvo” pod mototo“Ima lu|e na svetot koi mislat na niv, koi sakaat dapomognat da znaat deka ne se zaboraveni i prepu{tenisami na sebe”, i toa vo periodot od 4-ti do 13-ti mart2013 godina. Vo Domot na kulturata vo Demir Hisar na6-ti mart se organizira{e kviz natprevar vo trioblasti na koj u~estvo zedoa u~enici od dvete osnovniu~ili{ta. Salata be{e prepolna so posetiteli, asobranite sredstva bea nameneti za semejstvo vo koeima lice so intelektualna popre~enost. CPLIP –Demir Hisar, za ovoj kviz, obezbedi knigi kako nagradiza prvoplasiranite u~enici, kako i promotivenmaterijal od organizacijata. Na 13-ti mart be{eposeteno semejstvoto vo s.Slep~e koe tri nedeliprethodno doìvealo tragedija vo koja izgubilo ~len,isto taka so intelektualna popre~enost, i mu be{edonirana pravosmukalka.

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Demir Hisar

13



Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Debar ima vospostavenouspe{na sorabotka so organizacii i institucii koideluvaat vo poleto na popre~enosta vo RepublikaAlbanija. Kako rezultat na taa sorabotka vo izminatiotperiod CPLIP – PORAKA Debar ostvari nekolkusredbi so cel razmena na iskustva i informacii koigi zasegaat licata so intelektualna popre~enost inivnite semejstva.

Prvata sredba be{e realizirana vo posebnotoosnovno u~ili{te vo gradot Dra~. Sredbata se odràvo prisustvo na pretstavnici od CPLIP – PORAKADebar, direktorkata i personal od u~ili{teto koidirektno rabotat so decata, kako i grupa sovetnici volokalnata samouprava. Direktorkata na u~ili{teto giinformira{e prisutnite za rabotata na ova edinstve-no u~ili{te od vakov tip vo op{tina Dra~, kade se{koluvaat 115 u~enici so posebni potrebi, od prvo dodevetto oddelenie. U~ili{teto e osnovano vo 1974godina i vo najgolema mera e finansirano od strana nadràvata preku Ministerstvoto za obrazovanie, no iop{tinata oddeluva del od svoite sredstva zafinansirawe na razli~ni aktivnosti koi se sprove-duvaat vo ramkite na u~ili{teto.

Na po~etokot na mesec maj, pretstavnici naorganizacijata za lica so intelektualna popre~enostvo gradot Pe{kopeja, od Centarot za socijalna rabotai pretstavnici na lokalnata samouprava go posetijaCPLIP – PORAKA Debar. Na sredbata prisustvuva{ei noviot gradona~alnik na Op{tina Debar, Ru`di Lata.Za vreme na sredbata, koja se odrà vo prostoriite naOp{tinata, gradona~alanikot gi naglasi problemiteso koi se soo~uvaat kako op{tina vo ostvaruvaweto napravata na licata so intelektualna popre~enost nalokalno nivo, no istakna deka vo idnina }e se zalagaza nivno postepeno re{avawe. Isto taka naglasi deka}e ja inteziviraat sorabotkata so Centarot zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA Debar koja e aktiven ~initel vo oblasta na

popre~enosta vo Op{tinata. Aweza Voka, koja rabotivo kabinetot na gradona~alnikot na Pe{kopeja goinformira{e g-din Lata deka vo prostoriite nalokalnata samouprava funkcionira centar kojvsu{nost pretstavuva servisna slu`ba za licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva. Voovaa servisna slu`ba rabotat dve lica koi sepotpomognati od gradona~alnikot na Pe{kopeja i odCentarot za socijalna rabota. Lulizme Pilafi, kojaraboti vo ovoj centar ja pretstavi nivnata rabota,odnosno obezbeduvawe na potrebnite informacii zalicata so intelektualna popre~enost i nivniteroditeli za pravata koi gi imaat i na~inite za nivnoostvaruvawe, ponatamu organizirawe na razli~nimanifestacii i sproveduvawe na seminari vo oblastana popre~enosta. Potoa sredbata prodolì voMuftistvoto na grad Debar kade noviot muftijagovore{e za sorabotkata koja ja imaat vospostaveno soCLIP – PORAKA Debar.

Na krajot od sredbata pretstavnicite od dvatagrada se soglasija za ponatamo{na sorabotka so celaplicirawe so proekti za IPA Fondovite koi se naraspolagawe vo oblasta na pograni~nata sorabotka.

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Debar

Kako edna od predvidenite programskiaktivnosti, Centarot za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA Gevgelija napo~etokot na mesec maj organizira{e ednodnevnisportski aktivnosti za korisnicite na socijalniotklub koi se odràa vo Negorski Bawi.

Licata so intelektualna popre~enost soglasnoso predvidenata programa za aktivnosti, prvo imaapodgotvitelni ve`bi, a potoa podeleni vo ekipi igraaturnir vo mal fudbal.

Turnirot be{e prosleden so aplauzi i navivawaod strana na prisutnite ~lenovi koi ne u~estvuvaa iod roditelite na licata so intelktualna popre~enost.

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Gevgelija

14



Po povod veligdenskite praznici CPLIP –PORAKA Strumica u~estvuva{e na manifestacijata“Od decata za decata” koja se odrùva ve}e nekolkugodini po red i na koja u~estvuvaat site redovniosnovni u~ili{ta od lokalnata zaednica. Pod vodstvona Organizacija na ̀ eni na op{tina Strumica, koja prednekolku godini ja dade idejata za organizirawe vakovnastan, celta na manifestacijata e, vo smisla nazna~eweto i su{tinata na veligdenskite praznuvawa,simboli~no da se pomogne na deca koi poteknuvaat odsocijalno zagrozeni semejstva. U~enicite od redovniteosnovni u~ili{ta se angaìraat vo sozdavawekreativni izrabotki na tema “Veligden”, istite seizloùvaat na odnapred podgotvenite {tandovi i seprodavaat po simboli~na cena na posetitelite nanastanot. Sobranite pari~ni sredstva se koristat zakupuvawe na osnovni prehranbeni produkti i tie potoa,vo vid na paketi, im se dodeluvaat na decata odsocijalno zagrozenite semejstva. I ~lenovite naCPLIP – PORAKA Strumica, kako edinstvena organi-zacija na lica so popre~enost koja u~estvuva{e nanastanot, se pretstavija so svoite izrabotki.

Korisnicite na dnevniot centar – PORAKARadovi{ prisustvuvaa na odbeleùvaweto na verskiotpraznik Balaklija ili Isto~en petok vedna{ poVeligdenskite praznici.

Nastanot se odrà na Gradskiot krst, a goorganiziraa sve{tenite lica od crkvata Sv.Troicapred golem broj na vernici. Korisnicite zapalija sve}iza zdravje i se pomolija pred ikonite na Sv.Troica,za{titnik na gradot Radovi{. Tradicionalno sepodeli i poga~a, koja ja podgotvuva kumata na ovojnastan, a ja osvetuvaat sve{tenite lica.

Ova be{e u{te edno iskustvo da se bide delod odbeleùvawe na verski praznik i da se u~i zaobi~aite va`ni za hristijanskata vera i religija.

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA StrumicaManifestacijata zapo~na so obra}awe na

gradona~alnikot koj izrazi zadovolstvo od golemataposetenost na nastanot. Potoa porane{nata pretseda-telka na Organizacijata na ̀ eni iskaà blagodarnostdo u~esnicite za nivnoto kontinuirano u~estvo igolemata kreativnost. Programata prodolì so nastapna ritmi~ka grupa, recitatori i nastap na deca imladinci od lokalnoto folklorno dru{tvo. Posete-nosta od godina vo godina e se pogolema i sekoga{ emediumski pokriena. Ostvarivme kontakti so nastav-niot kadar od redovnite osnovni u~ili{ta, koi beazainteresirani za sorabotka vo vid na me|usebniposeti i organizirawe predavawa za u~enicite vo vrskaso intelektualnata popre~enost.

Za nas, ova odbeleùvawe na veligdenskitepraznici be{e na~in da se promovira organizacijatapred po{irokata javnost i na{ite ~lenovi sointelektualna popre~enost da se druàt so u~eniciteod redovnite osnovni u~ili{ta, so {to ne samo {to }ese poddrì nivnata integracija vo sredinata naìveewe, tuku i }e se raboti na namaluvawe na diskri-minacijata kon licata so popre~enost.

Odbeleùvawe na verskiot praznik Isto~en petok

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{

15


Aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Asocijacijata za zdravstvena edukacija iistraùvawe H.E.R.A. i RCPLIP - PORAKA vo periodot29–30.04.2013 godina vo hotel “Porta” - Skopje odràaobuka za roditeli na lica so popre~enost na temaseksualno i reproduktivno zdravje i prava.

Na obukata prisustvuvaa Marijana Serafi-movska Dimitrievska - socijalen rabotnik vo dnevniotcentar PORAKA - Skopje, Rodna Obednikova, SlaveRistevski i Sarter Ramo - roditeli na lica sointelektualna popre~enost korisnici na dnevniotcentar - PORAKA Skopje.

Predava~i na obukata bea Vesna Matevska odH.E.R.A., Vlado Krstovski od RCPLIP - PORAKA id-r Sneàna Georgieva - ginekolog.

Glaven akcent se stavi na toa deka licata sointelektualna popre~enost gi uìvaat istite pravakako i ostanatite, pa taka i pravata koi se odnesuvaatna seksualnosta. Stana zbor za potrebata od vakov vidna edukacija na licata so popre~enost so cel da sepo~uvstvuvaat pridobivkite od soodvetno realizirawei praktikuvawe na seksualnosta na sekoja individua.

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje na 31.05.2013 godina go posetija planetariumotkoj funkcionira vo ramkite na MKC. I pokraj toa {tove}e ja imame poseteno ovaa institucija, ovojpatna{ata poseta ima{e poinakva cel.

Za potrebite na pretstavata koja japodgotvuvaat korisnicite od dnevniot centar zaednoso dvajca profesionalni akteri od Teatar “Pi” be{eneophodno da se napravat nekolku “yvezdeni “fotografii. Mu blagodarime na g- din \ore kojnesebi~no ni izleze vo presret i ni ovozmoì terminza fotografirawe, no i za osveùvawe na znaewataza beskone~nosta na nebesniot prostor so prekrasnaprezentacija.

Poseta na planetarium

Obuka za roditeli na lica so popre~enost“Seksualno i reproduktivno zdravje i prava”

Isto taka, va`nost se pridade i na informira-weto i zajaknuvaweto na samodoverbata na korisnicitekako na~in na spre~uvawe na mo`na zloupotreba.Programata za seksualno i reproduktivno zdravje iprava se realizira vo site dnevni centri na RCPLIP- PORAKA,no sepak i samite roditeli treba daprevzemat odgovorni ~ekori za re{avawe na va`nipra{awa od ovaa oblast za dobroto na svoite deca.

Sekoga{ posebno ne raduva koga inicijativata za nekoja socijalna aktivnost proizleguva od strana naroditelite na korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje.

G-|a Zorica Kostova se angaìra{e okolu izveduvaweto na ednodnevnata poseta na Struga no golemablagodarnost upatuvame i do sektorot za socijalna, detska i zdravstvena za{tita pri Grad Skopje koi goovozmoìja patuvaweto do Struga i nazad.

Pokraj vremeto pominato vo ubavo druèwe vo odreden period korisnicite se po~ustvuvaa kako na svojteren. Imeno vo ramkite na ekskurzijata be{e poseten i Centarot za obuka na kadri na Crven krst “Solferino”kade dvapati godi{no se odrùvaat i sportsko - rekrativnite aktivnosti za korisnicite na dnevnite centri naRCPLIP PORAKA, mesto od koe{to sekoj se vra}a doma so nezaboravni spomeni.

Ednodnevna poseta na Struga

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Dejan Krle, eden od u~esnicite na Skopskiot maraton 2013 godina svojata trka ja posvetina licata so intelektualna popre~enost i nivna afirmacija kako ednakvi gra|ani vona{ata dràva. Dejan, za vreme na maratonot na 12 maj 2013 godina, na svojata sportskaoprema nose{e natpis socel podignuvawe na javnata svest za pravata na licata so intelektualna popre~enost voRepublika Makedonija.

„Ednakvi mo`nosti za licata so intelektualna popre~enost”

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXVI

C M Y B

C M Y B

C M Y B









C M Y B

CM

YB

Ovaa inicijativa se realizira vo sorabotka so Republi~kiot centar za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA, kako edna od aktivnostite zaodbeleùvawe na jubilejot - 50 godini aktivno deluvawe na RCPLIP - PORAKA.

Dejan e pozitiven primer za site nas idokaz deka vo Republika Makedonija seu{te postojat dobronamernici koi sepodgotveni da dadat svoj pridones voprocesot na izedna~uvawe na mo`nostiteza licata so intelektualna popre~enost.

Vo imeto na site na{i ~lenovi so inte-lektualna popre~enost, upatuvame golemablagodarnost do Dejan.

Skopje, juni 2013 g.Skopje, juni 2013 g.Scena od teatarskatapretstava “Maliot princ”Scena od teatarskatapretstava “Maliot princ”

Documents

Poraka za ednakvi mo`nosti