PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA DRUŽBE

SNEŽNIK, D.D. IN SNEŽNIK SINPO, D.O.O.

KOČEVSKA REKA

Kočevska Reka, november 2007

2

KAZALO

I. UVODNE DOLOČBE ___________________________________________________ 3 II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA_____________________________________ 4 III. POSLOVNA SKRIVNOST _______________________________________________ 6 IV. KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA__________________ 6 V. PREDHODNI PREIZKUS ZNANJA IN POSKUSNO DELO ______________________ 7 VI. PRIPRAVNIŠTVO ____________________________________________________ 8 VII. OBVEZNOST OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA ______________________________ 9 VIII. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU____________________________________ 9 IX. PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI _________________________________ 10 X. ODPOVED POGODBE IZ POSLOVNIH RAZLOGOV__________________________ 10 XI. TRAJANJE IN RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA _________________________ 13 XII. SPREMEMBA POGODBE O ZAPOSLITVI _________________________________ 14 XIII. SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI_________________________________ 14 XIV. ODMORI IN DOPUSTI _______________________________________________ 15 XV. IZOBRAŽEVANJE____________________________________________________ 17 XVI. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRUŽBE __________________________________ 20 XVII. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV______________________________________ 23 XVIII. PLAČE, NADOMESTILA IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI __________________ 24 XIX. SINDIKALNI ZAUPNIK_______________________________________________ 25 XX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA SPOROV_________ 25 XXI. OBVEŠČANJE_______________________________________________________ 26 XXII. PREHODNE DOLOČBE ____________________________________________ 26

3

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002), Kolektivne pogodbe za gozdarstvo Slovenije (Ur.l. RS, št. 16/05), Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Ur. l. RS št. 132/06), Statuta družbe Snežnik, d.d. in Snežnik Sinpo, d.o.o., Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, Pravilnika o plačah in ocenjevanju delovne uspešnosti so uprava Snežnik, d.d. in Snežnik, Sinpo d.o.o. ter Sindikat Snežnik, d.d. sklenili naslednjo:

PODJETNIŠKO KOLEKTIVNO POGODBO

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen S to pogodbo se podrobneje in dodatno določajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev ter obveznosti družbe določene v Zakonu o delovnih razmerjih, Kolektivni pogodbi za gozdarstvo Slovenije, Kolektivni pogodbi za lesarstvo in Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Ta pogodba velja za vse delavce zaposlene v družbi Snežnik, d.d. in Snežnik Sinpo, d.o.o. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja razen, če je tako določeno s Pogodbo o zaposlitvi. Glede razmerij in situacij, ki s Pogodbo zaposlitvi niso posebej določeni, se neposredno uporablja Zakon o delovnih razmerjih, Kolektivna pogodba za lesarstvo in Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije.

2. člen Glede na določbo 1. člena te pogodbe se s to pogodbo ureja: – sklenitev delovnega razmerja, – poslovna skrivnost, – konkurenčna prepoved in konkurenčno klavzulo, – predhodni preizkus in poskusno delo, – pripravništvo, – razporejanje delavcev na druga delovna mesta v družbi in v druge družbe, – varnost in zdravje pri delu, – prenehanje pogodbe o zaposlitvi, – trajanje in razporeditev delovnega časa, – sprememba pogodbe o zaposlitvi, – suspenz pogodbe o zaposlitvi, – odmori in dopusti, – izobraževanje, – disciplinska in odškodninska odgovornost delavcev, – varstvo pravic delavcev, – plače in drugi osebni prejemki in – pravice in obveznosti strank ter način reševanja sporov.

4

II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

3. člen

O sklenitvi delovnega razmerja v skladu z zakonom in aktom o sistemizaciji delovnih mest odloča direktor.

4. člen

S sklepom o prijavi potreb po delu delavcev družba pri Zavodu za zaposlovanje objavi prosto delovno mesto. V objavi prostega delovnega mesta lahko družba navede posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del iz opisa prostega delovnega mesta in poskusno dobo. Objava prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje se šteje kot javna objava. Posebni pogoji so pogoji glede zahtevane vrste in stopnje strokovne izobrazbe in (ali) zahtevanega znanja in zmožnosti, dodatne usposobitve, psihofizične, delovne in druge sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje del razpisanega delovnega mesta in znanje slovenskega jezika, kadar je razpisano prosto delovno mesto za delo s strankami.

5. člen

Če direktor oceni, da se na podlagi objave prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje ne bodo prijavili primerni kandidati, odloči, da se razpis prostega delovnega mesta objavi v sredstvih javnega obveščanja.

6. člen

Brez objave se lahko sklene delovno razmerje v primeru: – sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih

okoliščin, – sklenitve delovnega razmerja iz naslova štipendiranja, – zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi trajajo največ 3 mesece v koledarskem letu, – zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je opravljala pripravništvo, oziroma, ki je bila pri

delodajalcu zaposlena za določen čas, – poslovodne osebe, prokurista, – sklenitve delovnega razmerja pri drugem podjetju oziroma delodajalcu na podlagi pogodbe o

prevzemu delavcev, – zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila zaposlena s krajšim delovnim časom, – zaposlitve nezaposlene invalidne osebe in – druge primere, določene z zakonom.

7. člen

Čas prijave na objavo oziroma razpis ne sme biti krajši od osem dni. Rok za prijavo začne teči z dnem objave prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje oziroma z dnem zadnje objave razpisa v sredstvih javnega obveščanja.

5

8. člen

Izbiro med kandidati opravi direktor oziroma od njega pooblaščena oseba. O izbiri kandidata sprejme direktor sklep, ki ga pošlje kandidatom. Izbrani kandidat nastopi delo z dnem, ki je določen v sklepu o izbiri oziroma z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena pred s sklepom določenim dnem nastopa dela.

9. člen Delovno razmerje se praviloma sklene za nedoločen čas. Za določen čas se delovno razmerje lahko sklene v primerih, ki jih določa zakon. Sklenitev delovnega razmerja za določen čas mora biti objavljen v objavi prostega delovnega mesta. V pogodbi o zaposlitvi mora biti jasno navedeno, kdaj delavcu preneha delovno razmerje. Pred iztekom pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas izda direktor obvestilo o prenehanju delovnega razmerja z dnem izteka pogodbeno dogovorjene dobe.

10. člen S pogodbo o zaposlitvi delavec in družba uredita naslednja vprašanja: – podatke o pogodbenih strankah z navedbo njenega prebivališča oz. sedeža, – sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja, – delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni

razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno, – poskusno delo (če se zahteva), – pripravništvo (če se delovno razmerja sklepa s pripravnikom), – kraj opravljanja dela, – delovni čas, – letni dopust in način izrabe letnega dopusta, – ukrepi za posebno varstvo delavcev, – izobraževanje, – osnovna plača in dodatki, – določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu

izplačevanja plače, – dolžino odpovednih rokov in – način spremembe pogodbe. V kolikor s pogodbo delavec in družba ne dogovorita vprašanj iz 7., 8., 12., ali 13. alinee prejšnjega odstavka, zadostuje, da se s pogodbo o zaposlitvi sklicujeta na zakone in akte, ki ta vprašanja urejajo.

6

III. POSLOVNA SKRIVNOST

11. člen

Delavec mora spoštovati zaupnost podatkov, ki jih kot poslovno skrivnost določi delodajalec in podatkov, ki jih delodajalec ni označil kot poslovno skrivnost je pa očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje vedela tretja oseba. Delavec krši varovanje poslovne skrivnosti tako, da: – izkorišča poslovno skrivnost za svojo osebno uporabo, – izda poslovno skrivnost tretji osebi.

IV. KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA

12. člen

Delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Kršitev konkurenčne prepovedi pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti.

13. člen V pogodbi o zaposlitvi družba in delavec, ki pri svojem delu pridobiva tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in poslovne kontakte dogovorita konkurenčno klavzulo. Z dogovorom konkurenčne klavzule družba in delavec dogovorita medsebojne pravice in obveznosti iz konkurenčne klavzule. Vsebina dogovora konkurenčne klavzule je dogovor o odmeri in odškodnini za primer kršitve konkurenčne klavzule ter taksativna določitev tehnično-tehnoloških znanj, poslovnih znanj in zvez, ki so s konkurenčno klavzulo zaščitene. V primeru prenehanja delovnega razmerja delavca bodisi na podlagi odpovedi delovnega razmerja s strani delavca bodisi iz krivdnih razlogov na strani delavca, delavec ne sme še dve leti po takšnem prenehanju delovnega razmerja: – ustanoviti družbe ali soustanoviti družbe z enako ali podobno dejavnostjo kot je dejavnost

družbe, – ne sme skleniti delovnega razmerja, pogodbe o delu ali pogodbe o avtorskem delu v drugi

družbi, ki se ukvarja z enako ali podobno dejavnostjo, ne glede na višino plačila, če bi to za družbo pomenilo konkurenco.

Prepoved iz prejšnjega odstavka tega člena traja dve leti od dneva prenehanja delovnega razmerja. Družba lahko da ob prenehanju delovnega razmerja ali kadarkoli v času trajanja konkurenčne klavzule delavcu pisno soglasje za izvršitev katerih od v 1. in 2. alinei prejšnjega odstavka določenih dejanj. Z dnem prejema pisnega soglasja s strani družbe sta delodajalec in delavec prosta obveznosti iz dogovorjene konkurenčne klavzule.

7

V času trajanja konkurenčne klavzule se družba zavezuje kot nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule plačati delavcu mesečno 50 odstotkov povprečne plače, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec v času trajanja konkurenčne klavzule krši njena pogodbeno dogovorjena določila, lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku 3 mesece od dneva, ko je izvedel za opravljanje dela ali sklenitve posla, oziroma v roku treh let od dokončnega dela ali sklenitve posla.

V. PREDHODNI PREIZKUS ZNANJA IN POSKUSNO DELO

14. člen Direktor družbe lahko pred sprejemom sklepa o izbiri delavca odloči, da prijavljeni kandidati opravijo predhodni preizkus znanja. Predhodni preizkus znanja opravi strokovna komisija, ki jo imenuje direktor družbe. V komisijo se lahko pritegnejo zunanji strokovnjaki ali pa se predhodni preizkus znanja zaupa instituciji oz. zavodu, ki se poklicno ukvarja z reševanjem strokovnih vprašanj povezanih z nalogami delovnega mesta, za katerega naj bi bil kandidat izbran. Če direktor, zaradi lažje izbire med prijavljenimi kandidati, odloči, da se opravi predhodni preizkus znanja prijavljenih kandidatov, je lahko kot kandidat za sklenitev delovnega razmerja izbran le tisti kandidat, ki se je takšnega poprejšnjega preizkusa udeležil, in če je strokovna komisija ocenila, da je kandidat sposoben opravljati naloge delovnega mesta, za katerega kandidira. Direktor družbe v sklepu o predhodnem preizkusu znanja navede metode, namen in cilj predhodnega preizkusa znanja, katere je strokovna komisija pri izvedbi predhodnega preizkusa znanja dolžna upoštevati.

15. člen Poskusna doba mora biti kot določena v objavi prostega delovnega mesta. Maksimalna dolžina poskusnega dela je 6 mesecev. Z dnem sklenitve delovnega razmerja direktor družbe imenuje tri-člansko strokovno komisijo, ki spremlja delavčevo delo in pred potekom poskusnega dela poda oceno o rezultatih poskusnega dela. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec, ki ga spremljajo in tri leta delovnih izkušenj. Če je strokovna komisija delavčevo delo ocenila negativno, izda delodajalec delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ocena o poskusnem delu mora biti pisna in obrazložena. Oceno o poskusnem delu se vroči delavcu in direktorju. Delavec ima možnost v roku treh dni po prejemu ocene o poskusnem delu podati svoje mnenje o vsebini ocene o poskusnem delu. Svoje mnenje o oceni poskusnega dela delavec poda ustno na zapisnik ali pisno direktorju. Direktor mora pred odpovedjo delavcu omogočiti zagovor in izredno odpovedati pogodbo najkasneje zadnji dan poskusnega dela. S pogodbo o zaposlitvi določena doba poskusnega dela se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, porodniškega dopusta, dopusta za izobraževanje in letnega

8

dopusta, ki traja več kot deset dni. Sklep o podaljšanju poskusnega dela sprejme direktor družbe po lastni odločitvi, na pobudo delavca ali na pobudo komisije, ki spremlja delavčevo poskusno delo.

VI. PRIPRAVNIŠTVO

16. člen Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače in sicer: za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev, za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev in za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev. Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se lahko podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca. Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo). V Pogodbi o zaposlitvi se določi tudi trajanje pripravništva in mentorja. Zaradi nadpovprečne uspešnosti pripravnika se lahko na predlog mentorja pripravništvo skrajša največ za ½ (polovico). Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravništvo skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

17. člen Ob sprejemu sklepa o izbiri delavca – pripravnika direktor sprejme sklep, s katerim določi mentorja, ki bo pripravnika uvajal v praktično delo, spremljal njegovo delo in mu pomagal s strokovnimi nasveti. Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Delodajalec mora omogočiti pripravniku v okviru usposabljanja za samostojno opravljanje dela tudi pripravo na izpit. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj. V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit, ki jo imenuje direktor družbe na predlog mentorja, šteje najmanj tri člane, ki imajo praviloma enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

9

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mu preneha pogodba o zaposlitvi z dnem ponovnega opravljanja pripravniškega izpita.

VII. OBVEZNOST OPRAVLJANJA DRUGEGA DELA

18. člen Po nalogu delodajalca je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, kot je določeno v Pogodbi o zaposlitvi, pod pogoji navedenimi v tem členu. Zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela se delavcu lahko začasno odredi vsako drugo delo, ki ustreza njegovim kvalifikacijam in zmožnostim. Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovim kvalifikacijam, v primerih: – višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali

premoženje), – reševanja človeških življenj in zdravja, – nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa,

ter v primeru okvare delovnih naprav in obratov, – nadomeščanja začasno odsotnega delavca, – če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda, – ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za neprekinjeni proizvodni

proces, – odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka, – doseganja boljše izkoriščenosti kapacitet in delovne sposobnosti delavcev. O obstoju pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec. Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v tem členu, vendar pa največ 45 dni za posamezni primer. Sklep o odreditvi drugega dela sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa. Delavec prejme v vseh primerih odreditve drugega dela enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

VIII. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

19. člen

Delavec mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Delavec mora spoštovati vse predpisane varnostne ukrepe ter določila veljavne zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva in varstva okolja in navodila delodajalca.

10

IX. PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

20. člen Pogodba o zaposlitvi preneha veljati: – s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, – s smrtjo delavca, – s pisno sporazumno razveljavitvijo, – z redno ali izredno odpovedjo, – s sodbo sodišča in – po samem zakonu, v primerih, ki jih ta določa.

21. člen Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu vrniti delovno knjižico, kar mu mora delavec potrditi z izstavitvijo pisnega potrdila.

X. ODPOVED POGODBE IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

22. člen Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz Pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov je odpovedni razlog za redno odpoved. Odpoved iz poslovnih razlogov je lahko individualna ali kolektivna odpoved. Kdaj in pod kakšnimi pogoji nastopijo razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi poslovnih razlogov je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

23. člen Ko se ugotovi, da je iz poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni več kot 10 % delavcev pripravi družba finančno ovrednoteni program razreševanja presežnih delavcev . Družba se mora predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetovati s sindikatom in svetom delavcev o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Družba je obvezna sindikatu in svetu delavcev pisno posredovati program presežnih delavcev in se z njima o programu posvetovati . Potrdi pa ga nadzorni svet.

11

24. člen

Program razreševanja presežnih delavcev mora vključevati vse zakonsko določene vsebine. Kriteriji za določitev presežnih delavcev se točkujejo. Točke se seštejejo. Če več delavcev dobi enako število točk, imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem. Upoštevajo se naslednji kriteriji: 1. Delovna uspešnost:

Število točk: a) Nadpovprečna 20 b) Povprečna 10 c) Podpovprečna -20

Delovna uspešnost se ocenjuje na podlagi kriterijev opredeljenih v Pravilniku o plačah in ocenjevanju delovne uspešnosti, pri čemer se pri ocenjevanju jemlje 3 mesece pred ugotavljanjem presežnih delavcev. Če je bil delavec v polovici leta ocenjen po sprejetih kriterijih kot povprečen (0 % iz gibljivega dela plače), dobi iz tega naslova 10 točk. Nadpovprečen je delavec, ki je imel povprečje v treh mesecih nad 10 % gibljivega dela plače, ta prejme 20 točk, podpovprečen pa je delavec, ki je imel povprečje - 10 % gibljivega dela plače ali več, ta prejme - 20 točk.

2. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti Delavec ima: a) Zahtevano izobrazbo oz. usposobljenost 30 b) Eno stopnjo nižjo izobrazbo oz. usposobljenost od zahtevane -10 c) Dve stopnji nižjo izobrazbo oz. usposobljenost od zahtevane -20 d) Več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oz. usposobljenost od zahtevane -30

3. Delovne izkušnje za delo, ki ga opravlja: a) Izpolnjevanje zahtevanih izkušenj za dela na konkretnem del. mestu

kot je opredeljeno v opisu delovnega mesta 3

b) Neizpolnjevanje delovnih izkušenj kot je opredeljeno v opisu delovnega mesta

-5

4. Dosežena delovna doba: a) Od 1 do 5 let 3 b) Od 5 do 15 let 5 c) Nad 15 let 10

5. Zdravstveno stanje: a) Slabo zdravstveno stanje zaradi posledic poškodb pri delu ali poklicnih

bolezni 3

6.

12

13

Socialno stanje: a) Zaposlena oba zakonca 0 b) Zaposlen samo eden od zakoncev ali samohranilec 3 c) Število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka po 1 d) Delavec ali njegov zakonec je lastnik zaščitene kmetije oz. kmetije nad

4,0 ha obdelovalnih površin ali lastnik gozda nad 30 ha -50

e) Delavec je družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju -50

25. člen Vsak prizadeti delavec ima pravico dajati pripombe k ocenitvi kriterijev, in sicer neposredno družbi, Sindikatu Snežnik d.d. oz. sindikalnemu poverjeniku in svetu delavcev.

26. člen V katerih primerih delavcu ni mogoče izreči prenehanja delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, se neposredno uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih.

XI. TRAJANJE IN RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA

27. člen Direktor družbe lahko prerazporedi delovni čas tako, da je v določenem obdobju daljši, da pa je v povprečju šestih mesecev 40 ur tedensko. Pooblastilo o prerazporeditvi delovnega časa lahko direktor prenese na vodje MO oz. sektorjev. Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa mora direktor oz. pooblaščeni vodja MO oz. sektorja upoštevati zakonsko določene normative o počitku delavcev. Direktor odredi prerazporeditev delovnega časa s sklepom, ki se objavi na običajen način v družbi, t.j. z objavo na oglasni deski na sedežu družbe in MO, na katero se prerazporeditev delovnega časa nanaša. Ta sklep zavezuje vse delavce družbe, za katere je bilo odrejeno, da se delovni čas prerazporedi.

28. člen Delavci, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom od polnega ali delavci, ki imajo pravico opravljati skrajšani delovni čas, izvršujejo delo v okviru delovnega časa družbe in sicer tako, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi oziroma s sklepom direktorja in sicer glede na potrebe delovnega procesa.

29. člen Delo prek polnega delovnega časa odreja direktor oz. vodja MO v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. O delu preko polnega delovnega časa morajo biti delavci obveščeni s pisno odreditvijo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

14

XII. SPREMEMBA POGODBE O ZAPOSLITVI

30. člen Spremembo Pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove Pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka. Če se spremeni naziv delovnega mesta, delovni čas iz polnega v krajšega ali obratno, čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba za določen čas ter v primerih iz 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (odpoved s ponudbo nove pogodbe), se sklene nova Pogodba o zaposlitvi. Pogodba se spremeni oziroma nova Pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka.

31. člen Če delodajalec odpove Pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in obstajajo pogoji za nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delu, se sklene nova Pogodba o zaposlitvi. Delavec se mora izjasniti o sklenitvi nove Pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe nove Pogodbe o zaposlitvi. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem. Če je ponujena nova Pogodba o zaposlitvi neustrezna, ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

32. člen Ustrezna zaposlitev je zaposlitev, za katero se zahtevata enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot sta se zahtevali za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

33. člen Ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so v pogodbi o zaposlitvi zanj bolj ugodne.

XIII. SUSPENZ POGODBE O ZAPOSLITVI

34. člen V primerih, ko delavec: – zaradi prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa,

zaradi katerega ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, – zaradi prostovoljnega vojaškega usposabljanja ali usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni

sestavi policije, – zaradi pripora in – v drugih primerih, ki jih določa zakon,

15

začasno preneha opravljati delo, Pogodba o zaposlitvi pa ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V primerih, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena (suspenz Pogodbe o zaposlitvi) mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.

35. člen Delavec se ima pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. Z dnem vrnitve na delo preneha suspenz pogodbe.

36. člen Če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov neupravičeno ne vrne na delo, mu delodajalec lahko vroči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.

XIV. ODMORI IN DOPUSTI

Dopust

37. člen Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Pravico do celotnega dopusta pridobi po šestih mesecih nepretrganega delovnega razmerja. Delavec mora v koledarskem letu del svojega letnega dopusta izkoristiti brez prekinitve v trajanju najmanj dva tedna tekočega letnega dopusta, preostali del pa v skladu pisnim dogovorom s predpostavljenim lahko izrabi najpozneje do 30. junija naslednjega leta. Delavec, ki zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta ali ga je izrabil le delno, lahko celotni letni dopust ali njegov preostanek izrabi do 30. junija naslednjega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. Če je delal manj kot šest mesecev v tekočem letu, ima pravico v naslednje leto prenesti le preostanek dopusta nad dvema delovnima tednoma. Delavec ima pravico do izrabe enega dneva dopusta na dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Pri izkoriščanju letnega dopusta se mora upoštevati potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevanje njegove družinske obveznosti. Da bi družba delavcu lahko zagotovila izrabo dopusta pa njegovi želji, mora delavec izrabo dopusta dogovoriti s predpostavljenim na podlagi pisne vloge delavca, ki jo mora delavec predložiti delodajalcu najkasneje 14 dni pred izrabo.

16

38. člen Osnove in merila za določanje dolžine letnega dopusta so delovna doba, zahtevnost dela, delovni pogoji, socialni in drugi pogoji. Minimalni dopust (spodnja meja) 4 tedni K minimalnemu dopustu se prištejejo še naslednji dnevi: Dolžina letnega dopusta iz naslova delovne dobe: – za vsakih polnih pet let delovne dobe 2 delovna dneva Kot osnova za določitev letnega dopusta pri prehodih se upošteva izpolnjena delovna doba v koledarskem letu, za katero se določi dolžina letnega dopusta.

39. člen Na osnovi zahtevnosti dela pripada delavcem: – za V. in VI. stopnjo zahtevnosti 1 delovni dan in – za VII. in VIII. stopnjo zahtevnosti 2 delovna dneva. Glede na težavne delovne pogoje pripada delavcem, ki delajo na tipičnih gozdarskih delih: – za delovna mesta od III. do V. B tarifnega razreda 1 delovni dan in – za delovna mesta z benificirano delovno dobo ter traktoristom 2 delovna dneva. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pa delavcu pripada: – starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60 % telesno – okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali – duševno prizadetostjo za vsak posamezni primer 3 delovne dni, – na vsakega otroka, ki ni dopolnil še 15 let 1 delovni dan, – delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti 7 delovnih dni in – delavcu za delo v nočnem času 1 delovni dan. Letni dopust lahko traja največ 35 delovnih dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih osnovah pripada več delovnih dni.

40. člen

Delavec mora biti o višini dopusta v koledarskem letu obveščen najkasneje do 1. marca tekočega leta. Kolektivni dopusti se določajo vnaprej z letnim koledarjem

41. člen Zaradi osebnih okoliščin ima delavec pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka v naslednjih primerih: – ob sklenitvi zakonske zveze 2 dni, – zaradi smrti ožjih družinskih članov – (zakonec, oz. oseba, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, starši,

posvojitelj, otrok, posvojenec ali pastork) 3 dni,

17

– zaradi selitve iz kraja v kraj 2 dni, – zaradi selitve v istem kraju 1 dan, – hujše nesreče, ki zadane delavca 3 dni, – smrti zakončevih staršev in smrti starih staršev 1 dan, – selitve delavca iz kraja v kraj, če je v interesu delodajalca do 2 dni in – elementarnih nesreč do 5 dni.

Trajanje odsotnosti po osmi in deveti alinei določi, upoštevajoč dejanske okoliščine, poslovodni delavec. Iz zgoraj navedenih vzrokov lahko delavec izkoristi pravico največ do 7 dni na leto. Odsotnost z dela s pravico do nadomestila odobri poslovodni organ oziroma od njega pooblaščena oseba, koristiti pa jo je potrebno ob nastanku dogodka, obračuna pa se enako kot redni dopust.

Odsotnost brez nadomestila plače

42. člen Zaradi utemeljenih razlogov ima delavec pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do 30 delovnih dni v koledarskem letu, kadar taka odsotnost ne ovira poslovanja družbe, zlasti pa: – za neodložljive osebne opravke, – za izpopolnjevanje, ki ni v neposrednem interesu družbe, – za udeležbo na sejmih in raznih prireditvah v lastnem interesu, – za dan, ko delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu prvič opravlja izpit, če nima s Pogodbo

o izobraževanju opredeljeno pravico do plačane odsotnosti, – za nego družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, – za graditev in popravilo hiše ali stanovanja, – za aktivno udeležbo v športnih in kulturnih dejavnostih, – za zasebno potovanje in – za zdravljenje na lastne stroške. V tem času je delavec v delovnem razmerju, pravice iz dela pa mu mirujejo. Odsotnost brez nadomestila plače mora predhodno pisno odobriti poslovodni organ delodajalca. Če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo, lahko delodajalec delavčevo zahtevo zavrne. Delodajalec je dolžan delavcu omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva vabilu sodišča ali drugih državnih organov in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike ali lokalnih skupnosti. Če v teh primerih ni predpisana možnost povrnitve nadomestila plače, se odsotnost šteje v breme delavca. V primeru neplačane odsotnosti lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev plačanih davkov in prispevkov.

XV. IZOBRAŽEVANJE

43. člen Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom obdržati zaposlitev oziroma delovno mesto in zaradi napredovanja.

18

44. člen Delavci imajo pravico, da se izobražujejo glede na svoje interese in interese delodajalca, ta pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje. Pri uresničevanju pravice in dolžnosti do izobraževanja se upoštevajo tako interesi in potrebe družbe kot delavca upoštevajoč potrebe in zahteve delovnega procesa.

45. člen Izobraževanje za potrebe delodajalca je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje šteje v delovni čas.

Vrste izobraževanja

46. člen Usposabljanje z delom je izobraževanje, pri katerem si delavec pridobiva znanje s praktičnim delom sistematično in po posebnem programu.

47. člen Izobraževanje ob delu je pridobivanje ali izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev, ki so v času izobraževanja v delovnem razmerju. Za izobraževanje ob delu veljajo zlasti naslednji splošni pogoji: – da je izobraževanje v skladu s kadrovskimi potrebami delodajalca, – da je izobraževanje vezano na stroko, v kateri delavec dela, – da se izvaja v stroki, ki je zanimiva za nadaljnjo perspektivo in – da so delavci psihofizično sposobni za izobraževanje oziroma delo, za katerega se nameravajo

izobraževati.

48. člen Izobraževanje iz dela je oblika pridobivanja znanja, pri kateri je delavec v času izobraževanja deloma ali v celoti oproščen opravljanja delovnih obveznosti, prejema pa ustrezno nadomestilo plače. Ta način izobraževanja se delavcu odobri le v primerih, ko drugi načini izobraževanja ne omogočajo ustrezne izobrazbe, zlasti pa: – kadar gre za pridobivanje posebnih znanj, ki so vezana na nove tehnološke in tehnične

spremembe, pa takih profilov ni (deficitarni poklic), – če gre za izobraževanje v posebno zahtevni smeri, v kateri se ni mogoče izobraževati ob delu, – ko zaradi tehničnih in tehnoloških sprememb določena dela niso več potrebna in – v drugih primerih.

49. člen S strokovnim izpopolnjevanjem po tej kolektivni pogodbi so mišljene različne izobraževalne oblike, in sicer: – teoretično izpopolnjevanje na tečaju,

19

– seznanjenje z organizacijskimi, tehnološkimi, razvojnimi in informacijskimi novostmi, – usposabljanje za nova ali spremenjena dela zaradi potreb delovnega procesa ali razlogov na

strani delavcev, – obnavljanje znanj, – seznanjanje z vsebino del na sorodnih področjih dela in – udeležba na seminarjih, posvetovanjih, simpozijih in drugih podobnih oblikah.

Dolžnosti delavca, ki ga delodajalec pošlje na izobraževanje

50. člen Delavec, ki se izobražuje, ima naslednje obveznosti: – da redno opravlja izpite in ostale študijske obveznosti , – da poslovodnemu organu ali od njega pooblaščenemu delavcu najmanj enkrat letno, oziroma

na njegovo vsakokratno zahtevo, predloži potrdilo o uspešnosti šolanja, – da neposrednega vodjo pravočasno obvesti o namenu in času izrabe študijskega dopusta, – da izobraževanje prilagodi tako, da je čim manj prizadeta njegova delovna obveznost, – da konča izobraževanje v roku, določenem s pogodbo, – da po končanem šolanju ostane v družbi najmanj dvakratno dobo trajanja izobraževanja,

vendar najmanj eno leto in – da bo v primeru prenehanja šolanja oziroma prekinitve pogodbe vrnil stroške v skladu z določili

pogodbe. 51. člen

Vse medsebojne pravice in obveznosti družbe in delavca v zvezi z izobraževanjem delavca se dogovori s pogodbo o izobraževanju S pogodbo se tudi dogovori: – višino povrnitve stroškov izobraževanja kot so kotizacija, šolnina, stroški prevoza, prehrana,

bivanje, – število dni opravičene odsotnosti z dela zaradi priprave in opravljanja izpitov in drugih šolskih

obveznosti, – pravico za nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi izobraževanja, – ponudba nove Pogodbe o zaposlitvi za drugo delo, ki je ustrezno novi usposobljenosti in – dolžnost vrnitve izplačanih sredstev, če pogodbene obveznosti niso izpolnjene. Obseg pravic je odvisen v čigavem interesu poteka izobraževanje ter od vrste in trajanja izobraževanja .

20

XVI. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRUŽBE

Disciplinska odgovornost

52. člen Delavec je dolžan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in sicer za izpolnjevanj obveznosti za katere se je zavezal s sklenitvijo Pogodbe o zaposlitvi: – opravljanje dela, – upoštevanje navodil delodajalca, – spoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, – obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje

njegovih pogodbenih obveznosti, – prepoved škodljivega ravnanja, – varovanje poslovne skrivnosti, – prepoved konkurence in – za druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati na podlagi posebnih predpisov.

Delavec je za kršitev teh obveznosti disciplinsko odgovoren. Odgovornost delavca za izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja se začne z dnem, ko je začel delati, oziroma, ko je sklenil Pogodbo o zaposlitvi in preneha z dnem, ko mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo, razen če gre za delavčevo odškodninsko odgovornost, pri kateri je delavec odgovoren do izteka zastaralnega roka. Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja direktor oziroma od njega pooblaščena oseba. Za kršitve delovnih obveznosti se izreče ukrep opomin ali denarna kazen.

53. člen Disciplinska odgovornost delavca pomeni lažje kršitve delovnih obveznosti, to so: – zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela ali zapuščanje dela brez dovoljenja delavcu

neposredno nadrejenega delavca. – neopravičen izostanek z dela, ki traja en dan, – neizpolnjevanje delovnih obveznosti iz malomarnosti, – povzročanje nereda in prepirov, – povzročitev lažje poškodbe na sredstvih za delo iz malomarnosti, – če se delavec neprimerno in neprijazno vede do strank, – opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, napravah in drugih delovnih

sredstvih, zaradi česar lahko pride do zastoja dela, oziroma škodnih posledic za družbo, – širjenje netočnih podatkov o poslovanju in poslovnem stanju družbe, – nevestno hranjenje dokumentov, materiala in sredstev za delo in – nepravočasna izvršitev ali opustitev izvršitve sklepov in nalogov direktorja oz. delavcu

neposredno nadrejenega.

21

54. člen Za hujše kršitve delovnih obveznosti pa se na podlagi 88. člena Zakona o delovnih razmerjih, izvede postopek redne odpovedi delovnega razmerja. Za hujše kršitve se štejejo: – neizpolnjevanje, nevestno ali nepravočasno izpolnjevanje delovnih obveznosti, kljub

večkratnemu opozorilu delavcu neposredno nadrejenega delavca, – kršitev določb varstva pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami, – protipravno razpolaganje s sredstvi družbe, ne glede na to, ali ima znake kaznivega dejanja ali

ne, – prekoračitev ali zloraba pooblastil delavca določenih s pogodbo o zaposlitvi, z aktom o

sistemizaciji delovnih mest ali pisnim pooblastilom direktorja ali vodje MO, – kršitev predpisov varstva pri delu in zdravstvenega varstva, – večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja delavcu neposredno nadrejenega

delavca (nad 3 krat), – večkratno neopravičeno zamujanje na delo (nad 3 krat) in neopravičen izostanek z dela, ki

traja več kot en dan,l – neobveščanje nadrejenega o sicer opravičenem izostanku, ko delavec svojega izostanka ne

opraviči v 24 urah in če za tako ravnanje nima opravičila, – neupravičena odklonitev dela ob uvedbi dela preko polnega delovnega časa, – protipravno prilaščanje lastnine sodelavca, – ponaredi ali uniči listine ali da tretjim osebam lažne podatke namenoma ali iz malomarnosti, – prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v družbo ali uživanje alkoholnih

pijač oz. narkotikov med delom, – povzročanje nereda, spora, prepira ali pretepa na delovnem mestu oz. v prostorih družbe oz.

na delovišču, – kršenje ali neizpolnjevanje sklepov direktorja, – ponavljanje lažjih kršitev delovne obveznosti (več kot trikrat) in – dejanja, ki pomenijo kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom na škodo družbe ali

na škodo sodelavcev.

55. člen Hujše kršitve, zaradi katerih se delavcu skladno s 111. členom Zakona o delovnih razmerjih izreče izredna odpoved delovnega razmerja, so: – neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti

ali drugih obveznosti v zvezi z delom ali na delu, če je tako delavčevo ravnanje vplivalo neposredno na potek delovnega procesa in sicer tako, da je delovni proces zaustavilo ali ga bistveno upočasnilo,

– zloraba položaja in pravic delavca in sicer bodisi z opustitvijo svoje dolžnosti, ki izhajajo iz opredelitev del in nalog njegovega delovnega mesta določenih s pogodbo o zaposlitvi ali drugim internim aktom družbe ali pisnega pooblastila direktorja ali vodje MO ali da sebi ali komu drugemu pridobi premoženjsko korist ali povzroči škodo, ki presega tri kratnik povprečne plače zaposlenih v družbi,

– prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v družbo ali uživanje alkoholnih pijač oz. narkotikov med delom in je zaradi tega moten ali zaustavljen delovni proces,

– neupravičena uporaba sredstev družbe, ki ima za posledico povzročitev škode, ki presega po višini povprečno mesečno plačo delavca v gospodarstvu Slovenije v zadnjem trimesečju,

– kršitev predpisov in določil varstva pred požarom, eksplozijo, ali drugih nevarnih pojavov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oz. nevarnost za večjo materialno škodo oz. če je taka škoda že nastala,

– izdajanje poslovne in druge tajnosti, ki je opredeljena po zakonu, aktu družbe ali aktu direktorja,

22

– zloraba pravice do bolniškega dopusta, ko delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil in napotkov pristojne zdravniške komisije oz. lečečega zdravnika ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja zaradi opustitve pismenih ali ustnih navodilih pristojnega zdravnika oz. lečečega zdravnika ali zdravniške komisije podaljša zdravljenje oz. odsotnost z dela,

– kršitev predpisov, določil in navodil VZD, VPP in varstva okolja in opustitev ukrepov za zagotavljanje VZD, VPP in varstva okolja,

– opravljanje družbi konkurenčne dejavnosti v času trajanja delovnega razmerja bodisi med delovnim časom ali izven delovnega časa in

– kršitve, ki imajo znake kaznivega dejanja.

56. člen Zaposleni delavci v družbi ne smejo opravljati dela, če je pred nastopom dela ali med delom pri njih – - koncentracija alkohola v krvi večja kot 0,00 promila alkohola v izdihanem zraku ali vzetem

vzorcu krvi ali – - prisotnost psihogenih snovi v organizmu. Za ugotavljanje prisotnosti alkohola oziroma psihogenih snovi v organizmu družba pooblasti ustrezno usposobljeno in pooblaščeno fizično, pravno osebo ali zavod, ki izpolnjuje minimalne pogoje za izvajanje ugotavljanja prisotnosti alkohola ali psihogenih snovi v organizmu. Neutemeljena odklonitev preizkusa prisotnosti alkohola oz. psihogenih snovi v organizmu pomeni hujša kršitev delovnih obveznosti. Vprašanja v zvezi z vinjenostjo oz. omamljenostjo podrobneje ureja Pravilnik o izvajanju in ugotavljanju prisotnosti alkohola in nedovoljenih substanc pri zaposlenih v družbi Snežnik, d.d. in Snežnik Sinpo, d.o.o.

Odškodninska odgovornost

57. člen Delavec je materialno odgovoren za škodo, ki jo družbi povzroči pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti. Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti kolikšen del škode je povzročil, se šteje da so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.

58. člen Znesek odškodnine je dolžan delavec plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa o ugotovljeni višini škode in delavčevi odgovornosti. Če delavec v roku treh mesecev tako ugotovljene škode in višine odškodnine ne poravna, družba sproži postopek pred pristojnim sodiščem.

23

59. člen Če delavec pri delu ali v zvezi z delom utrpi škodo, mu mora družba škodo povrniti po splošnih načelih odškodninskega prava. Če se delavec in družba v 30-ih dneh ne dogovorita, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pred pristojnim sodiščem.

60. člen O materialni odgovornosti delavca odloča direktor oziroma od njega pooblaščena oseba.

XVII. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

61. člen Organ, ki odloča o delavčevi pravici, obveznosti in odgovornosti, mora odločitev delavcu posredovati v obliki pisnega sklepa. Vsak pisni sklep mora vsebovati poleg izreka tudi obrazložitev in pravni pouk.

62. člen Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, ali krši katero od njegovih pravic, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi, oziroma, da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v nadaljnjem roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja, oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ugotovitev nezakonitosti odpovedi o zaposlitvi, drugih načinov veljavnosti pogodbe ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve, oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ne glede na rok iz 2. odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če delavec v disciplinskem postopku zahteva, mora delodajalec o uvedbi disciplinskega postopka in kršitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje mnenje v roku 8 dni in mora svoje mnenje razložiti. Delodajalec mora pisno mnenje sindikata obravnavati v roku 8 dni in se opredeliti do navedb.

24

63. člen Delavcu se vsi pisni sklepi vročijo po pravilih pravdnega postopka. Vsak delavec je ob sklenitvi delovnega razmerja pristojni službi delodajalca dolžan sporočiti svoj točen naslov, vsako spremembo pa mora javiti najkasneje v treh dneh. Ni dolžnost družbe iskati delavčev naslov, če ta ni ravnal po prejšnjem odstavku tega člena.

XVIII. PLAČE, NADOMESTILA IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI

64. člen Plača delavca je sestavljena iz: – osnovne plače, – plače na podlagi delovne uspešnosti, – dodatkov, – plače za poslovno uspešnost in – udeležbe pri dobičku, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.

65. člen Osnovna plača je plača delavca glede na njegovo razvrstitev v plačilni razred in je odvisna od zahtevnosti dela za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi. Delavec je razporejen v plačilni in tarifni razred v skladu s Pravilnikom o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest ter Pravilnikom o plačah in ocenjevanju delovne uspešnosti.

66. člen Delovna uspešnost delavcev, katerih delo ni normirano se ocenjuje v skladu s Pravilnikom o plačah in ocenjevanju delovne uspešnosti. Pri obračunu dodatkov za delo v času, ki je za delavca manj ugoden, dodatek za delovno dobo, nadomestila plače, plače pripravnikov, udeležbo delavcev v ustvarjenem dobičku, obračun plače, drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom, se neposredno uporabljajo določila Pravilnika o plačah in ocenjevanju delovne uspešnosti.

Prehrana med delom

67. člen Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 5,00 €. Če bo družba delavcem lahko zagotovila topli obrok ustrezne kalorične vrednosti, se povračilo stroškov za prehrano ukine.

25

XIX. SINDIKALNI ZAUPNIK

68. člen

Število sindikalnih zaupnikov določi sindikat v skladu s svojim statutom, pogoje dela pa v pogodbi o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo.

XX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA SPOROV

69. člen Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevati za izvrševanje te podjetniške kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb. Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.

70. člen Za reševanje sporov med strankama podjetniške kolektivne pogodbe se ustanovi Komisija za pomirjevanje in Arbitražni svet. Stranki podjetniške kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana Komisije za pomirjanje. Člani komisije imenujejo predsednika kot petega člana, za katerega se skupno dogovorijo.

71. člen Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke. Pomirjanje velja za neuspešno, če to izjavi pismeno ena od strank, če stranki ne imenujeta svojih članov oz., če člani ne izvolijo predsednika. Vsak sporazum mora biti v pisni obliki. Doseženi sporazum ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje ali nadomešča sporne določbe Podjetniške kolektivne pogodbe. Če je pomirjevanje neuspešno, lahko o spornih vprašanjih odloča Arbitražni svet.

72. člen V primeru ustavitve postopka pomirjevanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja. Arbitražni svet odloča v tričlanski sestavi. Vsaka stranka imenuje po enega člana senata. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika Arbitražnega senata, ki mora biti strokovnjak za področja delovnega prava. Odločitev arbitraže je dokončna. V postopku arbitraže se upoštevajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon o delovnih razmerjih ne določa drugače.

26

73. člen Postopek za sklenitev nove Podjetniške kolektivne pogodbe se začne na pobudo ene izmed strank. Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga spremembo ali dopolnitev te pogodbe. Svojo obrazloženo zahtevo predloži v pisni obliki drugi stranki. Slednja se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po prejemu predloga. Če druga stranka predlog zavrača ali nanj ne odgovori v postavljenem roku, predlagatelj začne postopek pred komisijo za pomirjanje.

XXI. OBVEŠČANJE

74. člen Direktor, oziroma družba je dolžna obveščati delavce o: – pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj

delavcev, – doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih, – osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno

pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plače, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.

Dolžnost obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.

XXII. PREHODNE DOLOČBE

75. člen Pogodba se uporablja s 01.11.2007, veljati pa začne z dnem podpisa pogodbenih strank in velja do preklica oz. sklenitve nove Kolektivne podjetniške pogodbe. Kočevska Reka, 01.11.2007.