30
ANIMATORIJ PETER SKALA

PETER SKALA - Oratorij · Animatorij je oratorijski dan za animatorje. Toliko da se že takoj ve, kam pes taco moli. In ker je letošnja tema oratorija življenje apostola Petra,

  • Upload
    leanh

  • View
    219

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

ANIMATORIJ

PETER SKALA

2

[email protected] 031 486 554 (Boštjan Jamnik, voditelj Oratorij Slovenija)

3

Peter Skala – animatorij 2013

Gradivo za animatorij v pripravi na poletni oratorij o sv. Petru

Gradivo so pripravili: udeleženci Vikenda ZAO, oktober 2013

Urejanje gradiva: Samo P., Boštjan J., Rok K., Urška Š., Timi Č.

Lektoriranje: Katja T.

Oblikovanje: Špela G, Timi Č.

Gradivo izdaja: Združenje animatorjev oratorija

Namenjeno je interni/splošni uporabi

Ljubljana, 2013

4

KAZALO VSEBINE

ANIMATORJEM NA POT ................................................................................................................................................ 5

DNEVNI RED........................................................................................................................................................................ 6

PRIPOROČLJIVO PRED ANIMATORIJEM .............................................................................................................. 7

Življenje sv. Petra .......................................................................................................................................................... 7

Kaj animator potrebuje za animatorij .................................................................................................................. 7

ZAČETEK ANIMATORIJA .............................................................................................................................................. 8

Uvodni pozdrav ............................................................................................................................................................. 8

Ledolomilec »Kamen na kamen skala« ................................................................................................................ 8

ZGODBA .............................................................................................................................................................................. 10

MOLITEV ............................................................................................................................................................................ 13

KATEHEZA ........................................................................................................................................................................ 16

Molitev (5 min) ........................................................................................................................................................... 16

Dejavnost 1 – Nasprotje med zatajitvijo in trdnostjo (10 min) .............................................................. 16

Dejavnost 2 – Kakšen kamen sem jaz? (15 min) ........................................................................................... 17

Dejavnost 3 – Skupaj gradimo trdno skupnost (20 min) .......................................................................... 17

Zgodba o klesanju v kamen in pisanju v pesek (5 min) ............................................................................. 18

DEJAVNOST ...................................................................................................................................................................... 20

SVETA MAŠA ................................................................................................................................................................ 20

DELAVNICE .................................................................................................................................................................. 20

Mozaik ........................................................................................................................................................................ 20 Kiparjenje ................................................................................................................................................................. 21 Obešalo za ključe ................................................................................................................................................... 21

VELIKA IGRA – Na trdni skali bom Cerkev gradil ....................................................................................... 23

PESEM: Peter skala ...................................................................................................................................................... 27

EVALVACIJA ..................................................................................................................................................................... 28

ZA POPOTNICO ............................................................................................................................................................... 30

5

ANIMATORJEM NA POT Animatorij je oratorijski dan za animatorje. Toliko da se že takoj ve, kam pes taco moli. In ker je letošnja tema oratorija življenje apostola Petra, prvega papeža in pomembnega svetnika, je to gradivo poskus približanja nekaterih vidikov njegovega življenja, za katere je dobro, da jih animator malo predela sam pri sebi. Vsekakor je oratorijski dan za animatorje zelo preprosta ideja, vendar pa se hitro zaplete ob malo razmisleka, kaj ponuditi animatorjem. Nekaj, kar bo vsebovalo vse bistveno njim že znanega oratorija (za otroke), obenem pa ne bo videti podcenjujoče v smislu: »Kljub temu da ste animatorji, ste še vedno majhni otroci in nimate pojma, kako se tem rečem streže, zato vas bomo danes vzeli v roke.« Vzbujanja takšnega občutka se moramo nujno znebiti in se mu zavestno odpovedati, čeprav seveda starejši animatorji vedo več od mlajših in je prav, da prenašajo naprej svoje izkušnje, vendar pa se ne smejo postaviti v izključno poučevalno vlogo. Mnogi animatorji si ob izobraževanju za animatorje, raznih skupnih srečanjih in podobnih priložnostih mislijo nekako v smislu »le kaj bi mi tega treba bilo ...«, vendar pa si je vedno znova mogoče poglobiti znanje o štirih stebrih oratorija, predvsem pa svojo izkušnjo, jo obogatiti z novimi odtenki ali pa vsaj obnoviti kakšen obledel košček mozaika, ki se je v nas začel sestavljati z našim prvim stikom z oratorijem. Animator se tako na animatoriju lahko spomni na svojo izkušnjo dojemanja oratorija, ko je bil še otrok (če je bil takrat na oratoriju, drugače pa se sploh prvič postavi v vlogo udeleženca na oratoriju), spomni se, da ga slabo pripravljen program ni zadovoljil, kljub temu pa opazi, da niso tehnične stvari bistvene, temveč je ključnega pomena ozračje, ki se vzpostavi. Ob slabem ozračju, ob občutku nesprejetosti nobena tehnično odlično pripravljena igra ne more vžgati ... Tudi kateheza v ozračju odtujenosti drug od drugega verjetno ne more privleči na dan kakšnih globokih osebnih odkritij. V tem primeru je animatorij torej dom, ki sprejema animatorje iz raznih župnij. Ne od koder koli, ampak iz raznih župnij, občestev, ki se tudi trudijo za oznanjevanje Boga. Vsaka animatorska skupina bi se lahko igrala na svojem dvorišču in se učila iz raznovrstnih priročnikov, ki jih ni prav malo ... (O uporabnosti mnogih teh bi se verjetno dalo debatirati, vendar prav veliko izhodišč za to na tem mestu ne bom dal. Vsekakor je slep tisti, ki misli, da sam vse vidi in vse ve.) Precej logična ugotovitev glede pridobivanja različnih izkušenj je: kdor ostane doma, zamudi najboljšo šolo, šolo iz izkušnje. Ta šola se v tem primeru pojavlja predvsem na dvorišču, v izmenjavi izkušenj med animatorji. Božji navdihi velikokrat pridejo po ljudeh, zato je prav, da se kot animatorji ozremo čez svoje ograde in utečene dejavnosti ter iščemo dodatnega navdiha pri drugih animatorjih in njihovih voditeljih, saj na različne načine prispevamo k rasti Božjega kraljestva v našem okolju. Pripravljavci pričujočega gradiva za animatorij upamo, da nam je uspelo nabrati dovolj dobre ideje in jih primerno obdelati, da vam bodo koristile pri poživljanju vašega animatorskega utripa skozi leto, najsi bo to na škofijski, dekanijski ali kakšni neformalni ravni. Gradivo lahko za potrebe animatorija mirno prilagajate po vaših potrebah in vam ob tem želim obilo blagoslova. Gradivo smo skupaj pripravili udeleženci konca tedna Združenja animatorjev Oratorija 2013; na tem mestu tudi zahvala vsem vam, ki ste pri tem pomagali. Brez vas tega gradiva ne bi bilo. Rok Kastelic, predsednik Združenja animatorjev Oratorija

6

DNEVNI RED Urnik brez sv. maše

8.00–9.00 zbiranje in druženje

9.00 pozdrav, predstavitev, petje, ledolomilec

9.30 zgodba

9.45 molitev

10.10 kateheza

11.00–12.30 dejavnost (delavnice, predavanje, pričevanje)

12.30–14.00 odmor (kosilo, malica …)

14.00–15.30 velika igra

15.30 evalvacija in skupni zaključek (piknik)

Urnik s sv. mašo

8.00–9.00 zbiranje in druženje

9.00 pozdrav, predstavitev, petje, ledolomilec

9.30 zgodba

9.45 kateheza in priprava na sv. mašo

11.00–12.30 sv. maša

12.30–14.00 odmor (kosilo, malica …)

14.00–15.30 velika igra

15.30 evalvacija in skupni zaključek (piknik)

7

PRIPOROČLJIVO PRED ANIMATORIJEM Življenje sv. Petra

Peter je bil rojen v ribiški vasi Betsajda na severovzhodni obali Genezareškega jezera. Oče Jona mu je dal ime Simon. Iz Betsajde se je priženil v Kafarnaum na nasprotni strani jezera. Tam je opravljal ribiški poklic skupaj s svojim bratom Andrejem. Prav on ga je privedel k Jezusu, ki mu je dejal: »Ti si Simon, Jonov sin, imenoval se boš Kefa.« Ta aramejska beseda pomeni »skala«, po latinsko »petra« od tod Peter. Peter je bil vihravega značaja in Jezus ga je posebej vzgajal. Po milosti nadnaravne vere je izpovedal: »Ti si Kristus, sin živega Boga,« nakar je slišal odgovor: »TI si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev … Dal bom ključe nebeškega kraljestva.« S temi besedami ga je postavil za svojega namestnika na zemlji. Zaradi »ključev«, o katerih govori Jezus, apostola Petra upodabljajo s ključi v rokah in mu pravijo »nebeški ključar«. Ob Jezusovem trpljenju se je slabo izkazal. Trojno zatajitev pa je po Gospodovem vstajenju popravil s trojno izpovedjo ljubezni. Po Jezusovem vnebohodu nastopa Peter kot voditelj apostolov in mlade Cerkve. Nekaj časa je bil škof v mestu Antiohiji, okoli leta 42 pa je odšel v Rim. Od tam je vernikom v Mali Aziji poslal dve pismi. Oznanjevanje je zapečatil z mučeništvom leta 67 – med Neronovim preganjanjem je bil križan z glavo navzdol. Na kraju njegovega mučeništva je dal cesar Konstantin leta 350 postaviti veliko baziliko. Sedanja, ki je znana po vsem svetu, je bila zgrajena v letih 1506-1526. Pod njenim glavnim oltarjem je grob apostola, čigar nasledniki so papeži – rimski škofje. Za svojega zavetnika so si sv. Petra izbrali kamnarji, zidarji, ribiči, čolnarji, kovači in drugi obrtniki. Vir: Silvester Čuk, Svetnik za vsak dan, prvi del, Ognjišče, Koper 1999, 284-285.

Kaj animator potrebuje za animatorij

Vsak animator je povabljen, da poleg dobre volje, inštrumenta … s sabo prinese vsaj en malo večji kamen. Ta kamen bo uporabljen tako pri molitvi, katehezi oziroma pri sami sv. maši. Kamen je tudi simbol tega animatorija. Seveda so vse animatorske skupine povabljene, da s seboj prinesejo svojo oratorijsko zastavo, jo predstavijo ter hkrati razmislijo, kaj je njihova ORATORIJSKA SKALA (najboljša stvar, na katero so ponosni) in ORATORIJSKI KAMENČEK (stvar, ki jo želijo izboljšati, okrepiti, na novo vpeljati).

8

ZAČETEK ANIMATORIJA Uvodni pozdrav

Zelo pomemben vidik vsakega dogodka tako za otroke kot tudi za animatorje je sprejem. To še toliko bolj velja za animatorij. Ob prihodu naj animatorje sprejema voditelj/koordinator animatorija, oziroma domači animatorji. Udeleženci naj se ob vhodu vpišejo, saj bomo na ta način vedeli za točno število udeležencev, hkrati pa si bomo pridobili potrebne podatke za kasnejše povezovanje z njimi in med njimi. Če je za animatorje predviden denarni prispevek, naj se ga pobere na začetku dneva. Priporočljivo je, da se srečanje začne ob skodelici kave, čaja, soka, k čemur lahko dodamo še kakšen sladki prigrizek. Vse to bo naredilo na udeležence močan vtis; počutili se bodo sprejete, doma; hkrati pa bo lažje stekla tudi začetna komunikacija. Primerno je, da po uvodnem zbiranju voditelj animatorija pozdravi vse udeležence, na kratko povzame potek dneva in pove druge osnovne informacije glede prostorov, programa ... Po uvodnem pozdravu lahko sledijo predstavitve oratorijev, ki se udeležujejo animatorija. Vsak oratorij se na kratko predstavi s svojo zastavo, hkrati pa predstavi tudi svojo ORATORIJSKO SKALO (najboljšo stvar, na katero so ponosni) in ORATORIJSKI KAMENČEK (stvar, ki jo želijo izboljšati, okrepiti, na novo vpeljati). Skupaj nato animatorji zapojejo pesem »Peter Skala«.

Ledolomilec »Kamen na kamen skala«

Vnaprej je treba narediti zadostno število skal (kartoni, na katerih je narisana skala in kamor vpišejo svoje podatke). Hkrati je treba poskrbeti za zadostno število kamenčkov (barvnih listkov z narisanim kamenčkom). Namesto kamenčkov (listkov) se lahko uporabijo pravi kamni. Vsak udeleženec dobi karton, na katerem je skala, v katero vpiše svoje podatke: ime, starost … To je nekakšna njegova osebna izkaznica (predlog je podan na sliki na naslednji strani). Na določeno mesto se postavijo kamenčki, ki jih pozneje jemljejo zmagovalci »dvobojev«. Ko vsakdo napiše svoje podatke in se razložijo vsa pravila, se igra začne. V določenem času (ca. 10–15 minut) se vsak animator sreča s čim večjim številom drugih animatorjev. Ko se sreča s soanimatorjem, se najprej med seboj spoznata (ime, kateri oratorij …). Nato se pomerita v igri »kamen, škarje, papir«, ki določa »izzivalca dvoboja«. Izzivalec ima pravico izbrati podatek na svojem kartonu, ki se mu zdi dovolj močan, da bo lahko premagal nasprotnika. Izbere recimo številko čevljev, ki je 45. Tudi nasprotnik pove na svojem kartonu napisano številko čevljev. Kdor ima večjo številko, je zmagal. Ob enakih številkah se preizkusita na drugem področju. Zmagovalec vzame majhen kamenček, oba pa se odpravita na »lov« za drugim animatorjem, s katerim se naprej spoznata, izvedeta igro »škarje, kamen, papir« in se nato pomerita v »dvoboju«. Tako se igra nadaljuje do konca. Ob koncu voditelj povzame igro. Vsaka zmaga in pridobljen kamenček predstavlja tudi našo »zmago v duhovnem smislu«. Le z molitvijo, majhnimi odpovedmi, dobrimi deli, premagovanjem naših slabosti … (to so naše duhovne zmage) lahko raste naša vera in iz nje nastane večja celota oziroma skala. Kamenčke oziroma kamne lahko uporabimo tako pri molitvi, katehezi kakor tudi pri sv. maši. Pomembno pri tem je, da stvari povežemo v smiselno celoto in da se ne ponavljajo.

9

10

ZGODBA Dragi animator, animatorka. Pred tabo je zgodba animatorija, ki smo ga skupaj pripravljali vsi animatorji na vikendu združenja animatorjev. Tema animatorija je apostol Peter in zato smo skušali v zgodbi zaobjeti tiste trenutke, ki so se nam zdeli, da so Petra resnično zaznamovali na poti do svetosti. Zgodba je v osnovi zgrajena tako, da se Jezus in Peter v nebesih pogovarjata o preteklih dogodkih tako, da se jih Peter spominja hkrati pa mi zajemamo Svetopisemske dogodke na drugačen način. Ki nam morda pomaga lažje razumeti Petra kot živečo osebo skoraj 2000 let nazaj. Z veseljem vam dovolimo stvari spreminjat, izboljšat, narediti lepše. Samo, da bo vam in animatorjem za katere pripravljate animatorij Peter resnično blizu in da bomo vsi lahko začutili hkrati Petrovo gorečnost in ljubezen do Jezusa. In v upanju, da bo tudi v naših srcih vzklil tisti znameniti Petrov odgovor na Jezusovo vprašanje: Da Gospod, ti veš da te ljubim…« Vam v tem upanju prilagamo to zgodbo. Zgodba: Prizor 1: (Prizor se začne s pogovorom Petra in Jezusa v nebesih. Jezus se vrne z zemlje in želi priti v nebesa, toda Peter je spet pustil ključe v vratih z notranje strani. ) Jezus: Peter! Peter! Spet si pozabil ključe v vratih ... Peter: Kdo je?! (Gre odpret) J: A ti sploh paziš na vrata? P: Ja seveda pazim na vrata, samo zadnje čase je kar konkreten prepih… jaz pa sem že tudi v letih… J: Pa pustiva to, samo upam da ti resno in vestno opravljaš svojo delo, ni dobro da ljudje čakajo pri vratih. P: (užaloščeno) Vem, saj vem, samo… pač… glej… J: Peter pusti zdaj to, a mi lahko prosim kavo naročiš? P: Marija! Marija Magdalena! Marija Magdalena: Ja? P: Lahko prosim zame in Jezusa prineseš kavo? M M: Kaj pa bosta? P: Jaz bom navadno Ekvadorsko. J: Zame pa en capucino, prosim. M M: Ja takoj dobita, samo malo… Kapucina bi imel? J: Ne ne, capucino… tisto za pit .... Pa ... daj mi prosim kavo na sveže zmelji, po možnosti. M M: Prinesem. (Jezus in Peter se usedeta za mizo ter malo klepetata) J: Peter, ker že malo pozabljaš stvari, dajva malo obudit spomin na to, kako je bilo na začetku? Prizor 2 (Mr 1,16-18): (Andrej in Peter lovita ribe. Andrej Petru pripoveduje o Jezusu in ga povabi k njemu.) Andrej: Ej Peter, danes sem slišal o tistem velikem učenjaku.

11

Peter: A misliš o Tistem, ki hodi naokoli ter dela čudeže in podobne reči, pa ne mi govorit, da še ti verjameš vsem tem kar se govori… uporabi malo zdrave… pa razmišljaj… saj ne boli preveč A: Peter! Ne bodi taka stara baba, ki gleda samo še vremenske napovedi kdaj je najbolj ugodno iti ribe lovit. Si v življenju ne želiš kaj več kot to? P: Glej, imam vse kar rabim… (jezno) in to je dovolj ! A: Vse kar ti želim povedati, no mislim… kar sem ti želel povedati, če bi me ti kdaj sploh poslušal, je to… da je tukaj, in da mogoče pride sem… P: Ti kar govori… ko ga bom zagledal, ti bom tudi verjel. (Pride Jezus naproti bratoma) Jezus: Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi. (Andrej in Peter vstaneta in gresta za Jezusom) Prizor 3: (znova v nebesih, Jezus in Peter se sprehajata.) P: (nasmejano) Ja tako je bilo! Seveda se spominjam, ti moram priznat, da si me takrat kar konkretno presenetil… mislim… res nisem verjel Andreju potem pa kar naenkrat… Ti. J: Sem opazil, si pa kljub vsemu vstal in šel za menoj… oh koliko stvari smo skupaj doživeli. In kolikokrat ste me spraševali kje bomo jedli in kaj bomo pili… Ko smo že pri hrani, Peter si uredil večerjo? P: (presenečeno) Ja, ja seveda… kaj pa misliš… da bi jaz pozabil na kaj takega…. Magdalena!! J: A tako ti urediš večerjo… no dobro, samo da bo. Še veš Peter, se spominjaš tiste… prav posebne večerje… P: (se nasmeji) Ej, tega pa ne bi mogel pozabiti. Kar spomin mi leti nazaj, na tisto dvorano, na vse druge apostole… in… J: No Peter saj je dovolj besed… raje poglejva skupaj. Prizor 4: (Dvorana zadnje večerje, ob mizi Jezus in Peter in nekaj učencev) Nem prizor spomina na postavitev zadnje večerje. Prizor naj bo odigran spoštljivo in v navezani na Svetopisemski odlomek Mr 14, 22 – 26. Prizor 5: (Znova v nebesih kjer ravno Jezus konča s pripovedjo o zadnji večerji.) J: Tako je bilo… in še vedno traja… P: Seveda, naročil si nam naj delamo to v Tvoj spomin. In kaj je bolj radostnega kot to, da smo se smeli spominjati tebe. J: No, vedno niste to prenesli tako veselo… P: (začudeno) O čem govoriš ? Kolikor jaz vem sploh ni bilo nobene težave… J: O glej glej, Sveti Duh ga nekam piha… (mimo gre podoba goloba ali kaj podobnega.)

12

P: Ima kar veliko dela zadnje čase ja… hmm… na nekaj me je spomnil… kaj že… J: No, naj ti malo pomagam. (v ozadju se zasliši kikirikanje) Prizor 6: (Peter sedi poleg navideznega ognja in se greje, ko se mu pridruži dekla) Odvije se pogovor kot je zapisano v Markovem evangeliju 14, 67 – 71 Prizor 7: (znova v nebesih) Peter: (skesano) Jezus… Jezus… res mi je… kako naj rečem… počutim se… Jezus: Peter vredu je ! Je že zdavnaj pozabljeno in odpuščeno. Peter: Gospod saj vem samo… tako zelo mi je žal, da… da se je to sploh zgodilo. Jezus: Fant moj, saj si se že pokesal… Peter: Toliko je že tega in… Jezus: (ga prekine) Pridi z mano, nekaj bi ti rad pokazal. (Jezus in Peter se pomakneta v nebesih tako, da opazujeta sina in očeta, ki se pogovarjata.) Fant: Oče, kako naj bi vedel, da se bo to zgodilo, rekel mi je da zares obvlada, res sem mu zaupal. Oče: Glej, zdaj je že dobro, kar se je zgodilo, se je zgodilo. Fant: Kako lahko to tako mirno sprejmeš ? Tvoj motor sem mu posodil in zdaj ga ni več. Kako sem lahko naredil nekaj tako neumnega!? Oče: Sem ti že odpustil, kar ti je bilo odpustiti. Za naslednjič veš, da je bolje najprej preveriti, če zna vsaj normalno vozit. Fant: Hvala ti očka, hvala ti… rad te imam ! (dogajanje se pomakne nazaj v nebesa) Jezus: In ti Peter, me imaš rad? Peter: Gospod ti veš, ti veš da ljubim bolj kot karkoli drugega na zemlji. Jezus: Vem. Vem, da me ljubiš. Saj si zame šel tudi na križ ... zvesti si mi bil do konca, konca na zemlji in še zdaj zvesto opravljaš svojo delo. Pridi, greva zdaj končno na večerjo, danes jaz častim ... Magdaleeeenaaaaa !!!

13

MOLITEV Vsak udeleženec prinese s seboj težji kamen (najmanj 1 kg). Nekaj kamnov je kot rezerva že pripravljenih za tiste, ki bi na to pozabili. Če je primerno, se lahko uporabijo kamenčki iz uvodne igre »Kamen na kamen skala«. V tem primeru morajo biti kamni malo večji in ne čisto majhni kamenčki. KRIŽ: PESEM: Peter Skala RAZMIŠLJANJE: KAMEN: Kako trd je, nedostopen, včasih prav robat. Lahko te ožuli, ti na travniku uniči koso, oziroma sošolcu razbije glavo. Še urežeš se lahko na njem. Seveda je tudi uporaben. Zdrobiš ga lahko v pesek, z njim gradiš hiše, posuješ ga po cesti itn. Velikokrat sem podoben kamnu. Predvsem takrat, ko je moje srce trdo, ko sem kot človek trmast, nedostopen in nepopustljiv. Kot kamen sem tudi tedaj, ko sem len in se mi nič ne da; ko sem jezljiv in ne znam odpuščati; ko me razžirata samoljubje, napuh, zagledanost vase. Ne nazadnje smo tudi v naših medsebojnih odnosih tako robati in ostri kot kamni. Vsekakor se v nas najdejo tudi dobre stvari, kot je vztrajnost, pozitivna nepopustljivost, navdušenje … Nekaj vsega tega je bilo tudi v Petrovi osebnosti. DEJAVNOST: Vsak udeleženec je povabljen, da na svoj kamen napiše tako svoje slabe lastnosti kakor tudi svoje dobre plati življenja. Vmes spustimo nekaj mirne glasbe. Nato udeležence povabimo, da na sredini prostora kamne zložijo v velik kup, ki ga pokrijemo z vrteksom oz. posujemo z apnom ali zlepimo. SVETO PISMO: Mt 16,13-19 Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« PESEM: Ti si spremenil, Ščit on meč … RAZMIŠLJANJE: SKALA: Ta gmota kamenja je postala skala. Vendar se to ni zgodilo samo od sebe. Potreben je bil Božji poseg, kakor pri apostolu Petru, ki je v luči Svetega Duha v Jezusu prepoznal Mesija. Ta poseg je potreben v vsakem človeku, ki se želi iz preprostega kamna spremeniti v mogočno skalo. Potrebna je moč in milost Jezusa Kristusa. On nam daje moč, da iz svojih slabih in dobrih lastnosti naredimo res nekaj velikega za Gospoda. Naša osebna vera brez njegove milosti je nemogoča. Odprimo mu svoja srca. PETER SKALA: Jezus je na apostolu Petru, grešniku in verniku, zgradil svojo Cerkev. Danes smo mi ta trdna skala, na kateri raste; Cerkev z veliko začetnico. Na mladih se gradi škofija, župnijska skupnost, animatorska skupina oz. katerokoli manjše občestvo kristjanov. Mi smo Jezusova podaljšana roka v

14

današnjem svetu. Bog računa na nas. Podobno kot Peter se tudi mi zavedamo naše grešnosti. Hkrati pa čutimo Božjo moč, ki po nas deluje v svetu. Pomislimo samo na 4.500 animatorjev po vsej Sloveniji, ki se podobno kot mi trudijo za rast Božjega kraljestva. Imejmo pogum. Zaupajmo v Gospodovo pomoč. Bodimo hvaležni za to odgovornost. SKUPNA MOLITEV (na izbiro) BOŽJI DOTIK (s. Marija Morano) S svojim čelom se dotikam tvojega Božjega čela, da bi odslej mislila samo s teboj in zate. S svojimi očmi se dotikam tvojih Božjih oči, da bi odslej po tvojih očeh gledala s teboj in zate. S svojimi ušesi se dotikam tvojih Božjih ušes, da bi odslej poslušala le s teboj in zate. S svojimi ustnicami se dotikam tvojih Božjih ustnic, da bi odslej govorila le o tebi, s teboj in zate. S svojimi nogami se dotikam tvojih Božjih nog, da bi odslej ne stopala drugam kakor k tebi in izpolnjevala tvojo voljo s teboj in zate. Svoje srce polagam v tvoje Božje srce, da odslej ne bi iskala, čutila, želela, ljubila drugega kot tebe s teboj in zate. GOSPOD ODPRI … (ANTON ROTZETTER) Gospod, odpri (+) moje ustnice, moja usta bodo oznanjevala tvojo slavo in prinašala dobre besede. Gospod, odpri (+) moje oči, da bom občudoval tvojo krasoto in videl bedo ljudi. Gospod, odpri (+) moja ušesa, da bom zaznal tvojo besedo in slišal krik revnih. Gospod, odpri (+) moj nos, da bom začutil tvoj prijetni vonj in sprejel dišave vseh stvari. Gospod, odpri (+) ves moj obraz, da bom živel naravnan nate in ostal odprt do vseh. Gospod, odpri (+) moje srce, da bom ustvaril prostor zate, dobra čustva za vse ljudi. Gospod, odpri (+) moje roke, da se bom dotaknil polnosti življenja in postal bogat v dajanju.

15

HOČEŠ MOJE ROKE? (mati Terezija) Gospod, hočeš moje roke, da bi današnji dan pomagal ubogim in bolnim, ki so pomoči potrebni? Gospod, danes ti dam svoje roke. Gospod, hočeš moje noge, da bi današnji dan obiskala vse tiste, ki potrebujejo prijatelja? Gospod, danes ti dam svoje noge. Gospod, hočeš moj glas, da bi današnji dan nagovorila tiste, ki so potrebni besed ljubezni? Gospod, danes ti dajem svoj glas. Gospod, hočeš moje srce, da bi današnji dan ljubila vsakega osamljenega človeka, ker je človek? Gospod, danes ti dam svoje srce. PROŠNJE: • Skala je trdna. Gospod pomagaj nam, da bo naša vera trdna in neomajna; da nas sem ter tja ne

bodo majali različni miselni tokovi, dvomi o tvoji navzočnosti, oz. da nas ne omajajo še tako grešna dejanja občestva Cerkve tu na zemlji.

• Gospod, pomagaj nam, da bomo tudi v moralnih stvareh kot trdna skala, da bodo drugi v nas prepoznavali prave krščanske vrednote in se po njih ravnali.

• Gospod, naj bomo skala, čez katero bodo drugi plezali proti tebi. • Gospod, naj bomo trdna opora, ob kateri se bodo lahko drugi odpočili in nabrali moči za

nadaljevanje zemeljskega romanja. • Gospod, iz skale lahko izklešemo veliko umetnino. Naj tudi iz skale našega življenja nastane

čudovita skulptura tebi v čast in slavo, nam in drugim pa v odrešenje. • Gospod, naj se z našo pomočjo krepijo razna mala občestva in na ta način raste tudi celotna

Cerkev. MOLITEV K SV. PETRU Sveti apostol Peter, obračamo se nate, saj verujemo, da nas razumeš in nas boš uslišal. Bil si poklican; zato si Jezusu Kristusu z vso vdanostjo sledil. Postal si njegov učenec. Prvi med vsemi si Jezusa priznal za Božjega Sina. Doživel si Jezusovo prijateljstvo, bil zraven v njegovem trpljenju in priča njegovega vstajenja. Čeprav si ga zatajil, si bil deležen njegove odpuščajoče ljubezni. Tudi nam izprosi, da bi zmogli Jezusu Kristusu zvesto slediti. In če ga bomo kdaj z dejanji zatajili, nam pomagaj, da se bomo pokesali in vrnili v njegov dobrotljivi Božji objem. Tako bomo z njim lahko na novo začeli pot zvestobe in prijateljstva ter bomo s teboj, sv. Peter, nekoč deležni večne sreče v nebesih. Amen. OČE NAŠ … SLAVA OČETU … BLAGOSLOV: PESEM: Nasmeh v očeh, Mladost več kot norost, Nočem več ur, O moj Bog, dopusti mi, Zdaj sem tu, moj Bog, Pričeval ljubezen bom …

16

KATEHEZA Potrebujemo:

• veliko različnih kamnov, ne premajhnih; lahko uporabimo iste, kot smo jih imeli pri uvodni igri

• list A4 • slike sv. Petra (lahko tudi fotokopirane oz. natisnjene) • odlomki iz Svetega pisma (natisnjeno na različne barvne papirje) • Sveto pismo

Molitev (5 min)

Jezus, ti si z življenjem vzgajal Petra. Pomagal si mu okrepiti vero, tudi, ko te je zatajil, si zaupal vanj in tako je postal prvi papež. V njegovem papeževanju se mu ni lahko godilo, temveč se je moral spopadati s številnimi težavami in preizkušnjami. Jezus, prosimo te, naj se tudi mi v tej katehezi zazremo v svojo trdnost vere in naredimo korak k pripravljenosti služenju drugim, k čemur naj bi bila naša trdnost naravnana. Lahko preberemo tudi psalm:

K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke, v svoji pravičnosti me osvobodi.

Nagni k meni svoje uho, hitro me reši.

Bodi mi utrjena skala, trdnjavska hiša, da me rešiš.

Zakaj ti si moja skala in moja trdnjava, zaradi svojega imena me boš peljal in vodil.

Potegnil me boš iz mreže, ki so mi jo nastavili, kajti ti si moja trdnjava. (Ps 31,2-5)

Dejavnost 1 – Nasprotje med zatajitvijo in trdnostjo (10 min)

Na tleh sta pripravljeni dve sliki Petra; na prvi sliki je v trenutku zatajitve Jezusa, na drugi pa, ko je križan z glavo navzdol, vendar noče več zatajiti Jezusa za nobeno ceno, tudi za ceno življenja ne. (Primera takih slik sta prikazana spodaj) Poleg so nastavljeni odlomki iz Svetega pisma, ki jih potem polagamo k slikama. Vsak udeleženec dobi svoj odlomek, ki ga položi pred tisto sliko, ki po njegovem mnenju pomensko in vsebinsko bolj ustreza odlomku.

17

Odlomki so natisnjeni na papirje različnih barv in tako se morajo udeleženci najprej razvrstiti v manjše skupinice (največ po 4), v katerih se skupaj odločijo, kam bi dali kakšen odlomek. Predlaganih je več odlomkov. Že pri pripravi na katehezo naj voditelj izbere tiste, ki ga kot voditelja bolj nagovorijo, da mu ob njih ne bo težko kaj povedati in jih bo mogoče povezati v celoten kontekst. Sami stavki niso ključnega pomena in jih je v Svetem pismu še ogromno (pomagaš si lahko z www.bibija.net); pomembnejša je umestitev le-teh kasneje pri pogovoru, da je vse skupaj podkrepljeno s Svetim pismom, ki je blizu resničnemu življenju. Predlagani odlomki so na koncu kateheze. Pri tem delu kateheze se še ne lotimo skupinskega komentiranja odlomkov ali obeh slik; to je omejeno na manjše skupinice ali pa je le stvar posameznika. Ob odlomku o Petrovem imenu – Skala – se skupaj vprašamo, h kateri sliki bi ga dali, in to bolj podrobno utemeljimo v skupni diskusiji. Pridemo (če je potrebno, napeljemo pogovor v to smer) do tega, da Skala odseva njegovo notranjo trdnost, ki jo je Jezus že vnaprej zaslutil. Vprašamo se, kakšni pa želimo biti mi? Kaj Jezus pričakuje od nas? Kakšen kamen bi moral dobiti?

Dejavnost 2 – Kakšen kamen sem jaz? (15 min)

Voditelj pokaže zbirko kamnov, ki si jih ob mirni glasbi počasi ogledamo. Potem si vsak udeleženec izbere kamen, ki ga najbolje predstavlja. V zbranosti se usede nazaj na svoje mesto in razmišlja o kamnu. Isti kamen lahko izbere več oseb. Ko smo si vsi izbrali kamne, pokaže voditelj na svojem kamnu, kakšne značilnosti je mogoče izluščiti iz kamna. Vsak je s pomočjo kamna povabljen h kratki predstavitvi svoje osebne trdnosti in problemov, s katerimi se na svoji poti sooča. Skupaj se pogovarjamo o raznih problemih in jih skušamo povezati s svetopisemskimi odlomki, ki smo jih uporabili na začetku.

Dejavnost 3 – Skupaj gradimo trdno skupnost (20 min)

Na A4 papir (ali drugo ustrezno veliko podlago) zgradimo čim bolj trdno zgradbo, ki nas kot kamne ponazarja v nečem večjem - kot žive kamne v Cerkvi.

18

S curkom vode demonstriramo trdnost stavbe. Zamislimo se, kaj bi ostalo od zgradbe, če bi si vsi za svoje kamne izbrali le peščena zrna in sami ne bi hoteli pripomoči k trdnosti Cerkve. Kamen peščenjaka se ob drgnjenju z ostalimi kamni (kar ponazarja težavnost odnosov) hitro spremeni v pesek. Na to spremembo vplivajo njegovi sosedni kamni. To je pomembna dinamika medčloveških odnosov; drug drugega lahko hitro poškodujemo, vendar pa se lahko med seboj tudi obrusimo in podpiramo. Če pride voda ali pa močan veter, je trdnost in usklajenost kamnov ključna za obstanek skupnosti, s tem pa tudi skupnih vrednot, saj se vsak kamen sam zase ne more dobro zoperstaviti okolju, ki ga obdaja.

Zgodba o klesanju v kamen in pisanju v pesek (5 min)

Neka zgodba pripoveduje o dveh prijateljih, ki sta šla skozi puščavo. V nekem trenutku sta se začela prepirati in eden izmed prijateljev je udaril drugega. Ta je užaloščen, a brez besed, zapisal v pesek: moj najboljši prijatelj me je danes udaril. Nadaljevala sta pot, dokler nista našla oaze in se odločila, da se v vodi okopata. Prijatelj, ki je prej prejel udarec, bi se je skoraj utopil. Na srečo ga je njegov prijatelj rešil. Potem ko je prišel k sebi, je začel klesati v kamen: moj najboljši prijatelj mi je danes rešil življenje. Prijatelj, ki je najprej zadal udarec, potem pa prijatelja rešil, je vprašal: Ko sem te udaril, si to zapisal v pesek, zdaj pa klešeš v kamen. Zakaj? Odgovoril mu je: Ko nas kdo rani, moramo to zapisati v pesek, da ga bo veter odpuščanja lahko zabrisal. Ko pa kdo za nas stori kaj dobrega, moramo to vklesati v kamen, da ga noben veter ne more izbrisati. Nauči se pisati svoje rane v pesek in vklesati v kamen svoje veselje ...

ODLOMKI

Jaz pa ti povem: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. « (Mt 16,18)

Peter mu je odgovoril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.«

(Mt 26,33)

Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil.« Tako so rekli tudi vsi drugi učenci. (Mt 26,35)

In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene,

vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mt 26,39)

»Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.« On pa je vpričo vseh tajil: »Ne vem, kaj praviš.« (Mt 26,69-70)

In šel je ven in se bridko zjokal. (Mt 26,75)

Gospod je moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj, moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam,

moj ščit in rog moje rešitve, moje zavetje in moje pribežališče,

19

moj rešitelj; iz stiske si me rešil. (2 Sam 22,2-3)

Zares, kdo je Bog razen Gospoda, kdo je skala razen našega Boga;

Boga, ki me z močjo opasuje in mi daje pot popolnosti? (2 Sam 22,32-33)

Zmeljem jih kakor prah zemlje,

zdrobim in poteptam jih kakor blato na cestah. (2 Sam 22,43)

Skala je, popolno je njegovo delo, zakaj vsa njegova pota so prava; zvest Bog je in v njem ni krivice, pravičen je in iskren. (5 Mz 32,4)

Zanemaril si Skalo, ki te je rodila,

pozabil na Boga, ki te je spravil na svet. (5 Mz 32,18)

Toda še gora se podre in razpade, skala se utrga s svojega mesta,

voda brusi kamenje in naliv odnaša prah zemlje,

tako uničuješ človekovo upanje. (Job 14,18-19)

K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke, v svoji pravičnosti me osvobodi.

Nagni k meni svoje uho, hitro me reši. (Ps 31,2-3)

Bodi mi utrjena skala,

trdnjavska hiša, da me rešiš. Zakaj ti si moja skala in moja trdnjava,

zaradi svojega imena me boš peljal in vodil. (Ps 31,3-4)

Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder gradbenik položil temelj, drug pa zida naprej. Vsak pa naj gleda, kako zida naprej. Drugega temelja namreč nihče ne more položiti namesto tistega, ki je

že položen, in ta je Jezus Kristus. (1 Kor 3,10-11)

Pametna žena zida svojo hišo, bedasta pa jo podira s svojimi rokami.

Hiša krivičnih se podre, šotor iskrenih pa razcvete. (Prg 14,1.11)

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. (Lk 20,17b)

20

DEJAVNOST SVETA MAŠA

Animatorij je namenjen animatorjem, za katere predvidevamo, da skrbijo za svojo duhovno rast. In ker je obhajanje skupne evharistije višek duhovnega življenja za kristjana, je priporočljivo, da animatorji skupaj obhajajo sv. mašo. Ta sv. maša jih tako poveže v eno občestvo – Cerkev, jim utrdi pripadnost le-tej ter jih opogumi, da bodo kot kristjani v njej črpali moč za svojo apostolsko dejavnost. Sv. maša mora biti seveda pripravljena. To pa pomeni, da je treba izbrati primerne mladinske pesmi, potrebno je imeti vajo petja, pripraviti uvode oziroma dele sv. maše, mladim dati čas za umiritev … Animatorji naj sv. mašo pripravijo sami in naj imajo v skupini za to tudi dovolj časa. Če se zdi primerno, lahko pri sv. maši uporabimo tudi kakšen del iz molitve v tem gradivu. Prav tako je priporočljivo, da je nagovor pri sv. maši tematsko pripravljen, lahko pa vanj vključimo kakšno pričevanje, ki mlade globoko nagovori.

DELAVNICE

V tem gradivu smo izbrali tri možnosti delavnic, ki imajo pred očmi lik sv. Petra. Seveda to ne pomeni, da ne obstajajo tudi druge možnosti. Če je pri drugi in tretji delavnici v ospredju osebni izdelek, pa je pri prvi delavnici zelo pomembno timsko usklajeno delo in skupni izdelek (mozaik). Za vse delavnice pa velja, da se je treba nanje dobro pripraviti ter poskrbeti za orodje, material in številne malenkosti. Pri načrtovanju ne pozabimo tudi na to, da je včasih animatorje veliko težje motivirati za delo kot otroke.

Mozaik MATERIAL: ploščice, kamenčki ali pobarvani koščki stiropora, lepilo (gradbeno lepilo, malta, beton, PVA lepilo ...), brusilni papir različne zrnatosti, oglje/kreda, zaščitna folija, krpice ČAS IZDELAVE: 1,5h (odvisno od površine obdelovanja) MOTIV: apostol Peter, cerkev in otroci IZDELAVA:

1. Najprej mora voditelj določiti, kje bo stal mozaik (stena, pod stopnicami ali na krstnem kamnu). Prostor zaščiti s folijo in pripravi ves potreben material.

2. Če se odloči za steno, jo z brusilnim papirjem ali vibracijskim brusilnikom zgladi. 3. Prostoročno ali s pomočjo projektorja nariše skico. Načrtuje, kateri material bo uporabil in

kakšne barve bo posamezen del skice. 4. Pripravi lepilo (gradbeno, malto ...) in jo nanese na del, kjer bo začel polagati koščke mozaika.

Lepilo se hitro suši, zato ga nanese le toliko, koliko ga bo potreboval. 5. Z drobljenjem pripravi primerne velikosti koščkov. 6. Delo nadaljuje, dokler ni celotna površina pokrita z mozaikom. 7. Na koncu s krpico počisti umazane dele kamenčkov ali ploščic.

21

Kiparjenje MATERIAL: siporeks, dleta z različnimi širinami roba, kladivo, žage (lisičji rep ali lisičji rep s hrbtom), časopisni papir ali zaščitna folija, metlica ČAS IZDELAVE: 1,5h MOTIV: apostol Peter (lahko pa vsak udeleženec izdela svojega apostola in sestavijo zadnjo večerjo) IZDELAVA:

1. Priprava primernih velikosti siporeksa, kot bodo visoke figure. 2. Priprava delovnega prostora s časopisnim papirjem ali zaščitno folijo. 3. Vsak udeleženec dobi svoj kos siporeksa ter ga obdeluje z dletom in kladivom. Kjer je treba

odstraniti večji kos siporeksa, ga odreže z lisičjim repom. 4. Z metlico počisti prah s siporeksa. 5. Posprava delovnega prostora.

Obešalo za ključe MATERIAL: tanjši les – lahko furnirna plošča, mizarski svinčnik, žage (vibracijska žaga, tračna žaga, rezljača ali žaga luknjarica), vrtalni stroj s stojalom, pile (ploščata, krožna), brusilni papir, leseni čepi, lepilo za les, barva in lak za les ČAS IZDELAVE: od 1 do 1,5 h MOTIV: ključ

22

IZDELAVA: 1. Z mizarskim svinčnikom na tanjši les narišemo motiv (ključ). 2. Motiv izrežemo z vibracijsko žago. Težje dele odrežemo prostoročno z rezljačo, luknje

naredimo z žago luknjarico. 3. Luknje za lesene čepe naredimo z vrtalnim strojem s stojalom, vendar moramo paziti na

premer luknje, ki se mora skladati z lesenim čepom. 4. Vse robove zgladimo s pilo. Celoten izdelek fino pobrusimo z brusilnim papirjem, ne

pozabimo na lesene čepe. 5. Lesene čepe damo v luknjo in jih prilepimo z lepilom za les (Mekol). 6. Celoten izdelek pobarvamo vsaj dvakrat in enkrat polakiramo.

23

VELIKA IGRA – Na trdni skali bom Cerkev gradil

Št. udeležencev: 20-30 Trajanje: cca. 1,5h Izpostavljene vrednote: trdnost, odločnost, neustrašnost Pripomočki:

• lepilni trak • škarje • karton ali kartonaste škatle • barvast karton (rdeč, moder, rjav) • zvonček • tulci od papirnatih brisačk • narisane/natisnjene slike oken • narisane/natisnjene slike vrat • majhni križki - zvezani iz dveh paličic … • lijak • označeni papirčki (skale) • baloni • tabla, na kateri je narisana in pobarvana noga, ali plakat, na katerem je narisana in z

navadnim svinčnikom pobarvana noga • vatirane palčke • palici (1m) • vrvice • sponke za papir • iz papirja izrezane ribe • »bobi palčke« • 4 (enake) ključavnice s pripadajočimi ključi • vrvi (»štriki«).

Kratek opis igre: Animatorji v igri tekmujejo v dveh ali treh skupinah. Vsaka skupina predstavlja Petra in se trudi zgraditi kar najlepšo cerkev. Gradijo jo iz kamenja (skal), tega si pridobijo na manjših igrah, kjer se preizkušajo v veščinah, ki jih je imel tudi apostol Peter. Kamenje na tržnici menjujejo za gradbene elemente, s katerimi potem zgradijo dejansko majhno cerkvico. Potek igre: Vsi udeleženci animatorija se razporedijo v dve ali tri enakovredne skupine, število skupin je odvisno od celotnega števila udeležencev. Skupine naj štejejo med 8 in 12 članov. Za začetek igre si lahko vsaka skupina pridobi nekaj začetnega "kapitala". Napihnite približno toliko balonov, kot je udeležencev, in v nekaj izmed njih vstavite eno enoto kamna (denarna enota pri tej igri, ki jo predstavlja na papir natisnjena slika kamna, ali po želji tudi dejanski majhni kamenčki). Drugi baloni so lahko prazni ali vsebujejo kakšno drugo sliko. Če vam prostor omogoča, navežite balone na strop in jih nato vse obenem spustite, drugače pa jih razporedite v kak označen prostor in naj se animatorji razporedijo okrog njega. Na znak se lahko vsi zaženejo in si priborijo do največ dva balona. Ta nato popokajo in s tem dobijo nekaj začetnega denarja.

24

Nato se animatorji znotraj skupine razdelijo na dve manjši enakovredni skupini. Prvi bodo predstavljali gradbenike, drugi pa "igralce". Vloge se bodo med igro zamenjale, zato ni važno, kdo najprej izbere katero vlogo. Igralci hodijo po otokih in se v igrah pomerjajo z nasprotno ekipo. Da lahko k igri pristopijo, morajo plačati eno enoto kamna, zmagovalna skupina pa na koncu dobi 5 enot/kamnov. Skupina kroži tako, da odigra igro na vseh otokih. Če sta le dve skupini animatorjev, igrajo vedno proti istim nasprotnikom; če pa je skupin več, naj se nasprotniki izmenjujejo. Če je časa dovolj, igrajo vsako igro poti vsem nasprotnikom. Pridobljeni kamen po vsaki igri izročijo gradbenikom. Ti z njim na tržnici trgujejo in kupujejo potrebne surovine za gradnjo cerkve. Gradbeni elementi so: karton (lahko tudi škatle, za gradnjo sten in strehe cerkve), rdeč papir (za pokrivanje strehe), natisnjena okna in vrata (ali moder in rjav papir za izdelavo le-teh), tulci papirnatih brisač (za zvonik), lijak (za streho zvonika), majhen lesen križ, zvonček. Barvice, škarje in selotejp lahko dobijo skupine že na začetku ali pa si morajo tudi to kupiti na tržnici. Predhodno je treba za posamezne elemente postaviti cene. Te naj bodo take, da bo vsaka skupina lahko kupila osnovne surovine, ne pa prenizke, da bo prišla do izraza bojevitost na otočkih. Ko igralci opravijo z vsemi otočki, prevzamejo funkcijo gradbenikov in obratno. Če je po končanem drugem krogu ostalo še časa za igro, ali so cerkve še nedograjene, se lahko podskupine še enkrat zamenjajo ali pa se animatorji znotraj skupine poljubno premešajo med igralce in gradbenike in ponovno igrajo na otočkih. Igre je konec, ko še druga polovica skupine opravi z vsemi otočki ali pa ko tako odloči voditelj igre. Na koncu imajo skupine še 5 minut za popravke na cerkvi, nato pa sledi ocenjevanje. Glede na to, da so bili vsi animatorji, ki so gradili prvo cerkev - Petri, bi bilo primerno, da njihovo delo oceni kdo, ki se obleče v Jezusa. Ta pregleda vse podrobnosti cerkve, kjer je pomembna količina vgrajenega materiala, kot tudi estetski videz cerkve. Zmagovalni skupini se lahko podeli nagrada (pokal v obliki velike skale, palica kot simbol papeštva, diploma/priznanje v obliki ključa, ribiška palica ...) POKVARJENI TRGOVCI: Da se preveri, kako odločni in trdni so animatorji, se jih med igro skuša. To se naredi tako, da se med igro pojavi na tržnici nov trgovec, ki prodaja enake stvari kot pravi trgovec (da vam ne bo treba pripraviti toliko surovin, lahko prodaja samo enega ali dva artikla, ki sta uporabna bolj proti koncu gradnje (zvonček ali lijak). Svoje blago pa namesto za kamenje, pridobljeno pri igrah, zamenjuje za kamen iz oltarja (pri molitvi na začetku animatorija ste kamne prinašali na oltar, so bili del kateheze, sv. maše ali le dekoracije). Animatorje torej spodbuja, naj mu prinesejo del daritvenega prostora v zameno za surovine. Na animatorjih samih je, da presodijo, ali je primerno, da odnašajo stvari z Jezusove mize (ga s tem izdajo). Drugi, tisti pravi trgovec, ne sme opozarjati na pokvarjenost svojega sodelavca, animatorje lahko celo opozarja, naj preverijo blago tudi pri njem. Na koncu igre, ko je na vrsti ocenjevanje, se pove, kaj je pomenil pokvarjeni trgovec, in se cerkve, ki imajo vgrajen material pokvarjenega trgovca, izloči ali zaradi tega vsaj dosti slabše oceni. Igre na otočkih: Spodaj sledi opis petih iger za otočke. Te naj vam služijo kot osnovne ideje, lahko pa jih po smislu preuredite, dopolnite ali dodaste svoje igre. Prav tako za potek igre ni nujno, da jih je točno pet. S številom iger korigirate dolžino celotne igre. Pri tem pa bodite pozorni, da bodo cene na tržnici primerne, da bodo skupine lahko nabrale dovolj kamenja, za nakup vsega materiala. Skupine animatorjev krožijo po otokih v poljubnem vrstnem redu, pri čemer je pomembno le, da obiščejo vse otoke in da se v primeru več kot dveh skupin spopadajo z različnimi nasprotniki.

25

1. otok: Ribolov Priprava: izdelati je treba dve preprosti ribiški palici. Naredite jo iz preproste lesene palice, vrvice in razdrte sponke za papir. Iz papirja izdelate tudi ribe, ki imajo na hrbtu zanko (iz papirja/vrvice/...), v katero je mogoče zatakniti sponko. Vsaka skupina se postavi v kolono nasproti svojega območja z ribami. Prvi v koloni dobi palico, z njo steče do določenega mesta, od koder lovi ribe, ko jo ujame, jo na palici prinese do posode pred kolono in spusti vanjo. Nato da palico naslednjemu in ta ponovi vajo. Glede na število rib, ki jih boste pripravili, zmaga skupina, ki prej ujame vse svoje ribe, ali pa zmaga skupina, ki v določenem času ujame več rib. 2. otok: Umivanje nog Priprava: na tablo narišemo stopalo in ga pobarvamo (primerna je tako klasična zelena tabla kot bela tabla s flomastri). Če nimate table, lahko stopalo narišete na plakate in ga rahlo pobarvate s svinčnikom. Če gre za liste, si vnaprej pripravite večje število stopal. Vsaka skupina dobi svoje stopalo in vsak član svojo vatirano paličico (če je zelena tabla, še kozarček vode, in če so listi, manjše kose radirke namesto paličic). Naloga skupine je, da "umije" stopalo. To naredi tako, da poskuša čim hitreje pobrisati pobarvani del. Zmaga skupina, ki hitreje natančno "umije" nogo. 3. otok: Zadnja večerja Animatorji se znotraj svoje skupine postavijo po parih. Eden v paru globoko zajame sapo in skuša kar največ časa "držati" 'S' (s počasnim izdihovanjem proizvaja zvok "ssssssssss"), drugi pa v tem času poskuša pojesti čim več bobi palčk (eno po eno, saj štejejo samo pogoltnjene palčke). Vloge v paru se nato zamenjajo in enako ponovijo še vsi preostali pari iz obeh skupin. Skupina, ki skupno poje več bobi palčk, je zmagala. 4. otok: Ključi Imamo npr. 4 ključavnice in njim ustrezne ključe. Tekmujeta po 2 animatorja obenem, po eden iz vsake skupine. Ključe damo na kup in jih premešamo. Vsak igralec izbere en ključ in eno ključavnico (pri čemer naj eden prvi izbira ključ in drugi prvi izbira ključavnico). Potem igralca hkrati poskusita, ali njun ključ odpre izbrano ključavnico. Če kateremu uspe, si njegova skupina pribori eno točko. Enako ponovijo vsi člani vsake skupine oziroma ponovijo dvakrat, če se igra konča prehitro. Zmaga skupina, ki je večkrat odklenila ključavnico (če so ključki in ključavnice različne in je očitno, kateri odklene katero, potem naj jih žrebajo iz vrečke tako, da ne bodo videli, kateri ključ bodo izbrali). 5. otok: Ribiška mreža Vsaka skupina določi enega člana, ki gre k drugi skupini. Tam ga poskušajo v omejenem času čim bolje zvezati. Potem se izbranca vrneta v svojo skupino. Ob znaku začneta skupini z reševanjem svojega člana. Skupina, ki konča prva, je zmagala. Igro lahko tudi ponovite in igrate na dve zmagi. Pomembno je, da imata obe skupini enako dolgo vrv, da je tekmovanje pravičnejše. Animator šteje za rešenega, ko je popolnoma ločen od mreže (vrvi) in je ta docela razvozlana.

26

Opombe:

- Pri delitvi v skupine se lahko delijo tako, da tekmujejo oratoriji med seboj, če je udeležencev iz istega oratorija dovolj. S tem se bo spodbudila tekmovalnost. Drugače pa lahko za delitev v skupine pripravite kakšne preproste igre.

- V balone, ki jih popokajo na začetku igre, lahko poleg kamnov ali pa namesto njih vstavite tudi kake krajše preproste zabavne naloge, ki jih mora skupina opraviti in si tako pribori dodatne kamne.

- V balonih ali pa s kako drugo igro lahko igralci dobijo tudi ribo. Ta deluje kot neke vrste joker in jo lahko skupina igralcev pred igro na otoku vloži poleg kamna. Ta igra se nato vrednoti dvojno za obe skupini. Torej ne glede na to, kdo je zmagovalec, dobi 10 enot kamna.

- Cene na tržnici se lahko med igro spreminjajo, tako da se korigira potek, da se namerno zaustavi skupino, ki je zelo v ospredju ipd. To se lahko opraviči s pomanjkanjem zalog, s težavami pri transportu, z odkritjem novih najdišč ...

- Pokvarjeni trgovec ima lahko vsakega svojega artikla na zalogi za eno enoto manj, kot je skupin. Zato, da vsaj ena skupina zgradi cerkev tako, kot je treba.

- V večini boste na animatorijih imeli okoli 20 udeležencev, torej boste naredili dve tekmovalni skupini. V tem primeru bosta obe skupini vedno na istem otoku in se borili med sabo. Tako lahko vse te manjše otoke vodi en sam animator iz organizacijske ekipe, kar vam močno zmanjša potrebno število animatorjev. Tudi če je skupin več kot dve, lahko kombinirate z voditelji otočkov.

27

PESEM: Peter skala

G Jezus ljubil je apostole, C učil jih, govoril jim prilike. D Vsakemu svojo nalogo je dal, C D G Simona za Petra je imenoval.

G »Na trdi skali bom Cerkev gradil, C niti pekel je ne bo pogubil, D Peter, ključe od vrat ti imej, C D G če ljubiš me, še prej mi povej.«

C G D Gospod, zakaj sprašuješ me, C G D povej, zakaj dvomiš v me, C D G Ti veš vse, veš da ljubim Te. (2x)

povzeto po: © Pesem vesela, krščanske duhovne pesmi, Slomškova založba, Maribor 2008, 271- 272.

28

EVALVACIJA Evalvacija je pomemben del dneva, kjer spoznamo, kakšni vtisi so se nabrali v udeležencih, kaj novega so se naučili ali spoznali. Naberemo pa lahko tudi pomembne predloge za naprej, predvsem, kako lahko izboljšamo naslednje srečanje. Ena od oblik evalvacije je tarča, ki je narejena iz kartona ali kakšnega podobnega materiala, skozi katerega je mogoče zabadati ali lepiti. Nanjo narišemo štiri krožnice, ki so čim bolj enakomerno oddaljene. Vsak del, ki ga omejuje kaka krožnica, predstavlja različne stopnje navdušenja. Predlagamo, da je v sredini super, proti robu pa si sledijo še kar, dobro, slabo, kriza. Te dele lahko različno pobarvate: na sredini najbolj svetle barve, proti robu pa vedno bolj temne. Tarčo lahko s križem razdelimo na štiri ali več delov. Vsak del predstavlja eno od dejavnosti animatorija (npr. kateheza, zgodba, velika igra …) Nato npr. samolepilne listke lepijo na polje, ki najbolje opiše njihovo zadovoljstvo z dnevom. Nanje pa lahko napišejo pomembna spoznanja, različne predloge, graje … Če si izposodimo dinamiko iz molitve, se lahko ob koncu vsi animatorji usedejo okoli kupa kamenja. Vsakdo iz kupa vzame en kamen in ob tem pove, kaj bo od današnjega dne odnesel s seboj v življenje. Naslednja možnost je ta, da s kredo na tla narišemo velikega možiclja. Vsak se postavi tam, kjer se mu zdi, da najbolj predstavlja ta dan, in to tudi kasneje obrazloži. Na primer: Če se mu je zdelo, da je najbolj razmišljal z glavo, stopi na glavo možiclja … Besedo si lahko podajajo spontano, s kamenčkom (žogico), tako da predhodnik izbere naslednjo žrtev ali na kakšen drugi način. Eden od načinov je tudi počutogram. Na tla pred udeležence razporedimo veliko »kamnov«, izrezanih listov, na katerih so narisane različne drže (glej spodnje slike). Vsak izmed udeležencev je povabljen, da si glede na njegovo počutje izbere enega od njih in pove, kako se je danes počutil. Hkrati pove stvar, ki mu je bila res všeč, in stvar, ki ni bila dobra. Pazimo, da se stvar ne zavleče.

29

30

ZA POPOTNICO Animator je prišel na animatorij s preprostim kamnom. Zaradi vseh novih spoznanj, prijateljev, dobre volje in dobrih vtisov ne odhaja domov le kot »trd kamen«, temveč kot »močna skala«. Na animatoriju so animatorji spoznali kaj novega, so bogatejši za lik sv. Petra in njegovo izkušnjo vere. Prav je, da animatorji odnesejo domov nekaj simbolike te obogatitve. Zato organizatorji animatorija priskrbite, da ob odhodu domov vsak animator prejme simbolni spominek. Ta je lahko izdelek iz delavnice (glej DEJAVNOSTI), lahko je izdelek (obesek za ključe, preprosta ribiška palica …), ki ga predhodno pripravi ena izmed animatorskih skupin. Bodite izvirni. Animatorje se hkrati povabi, da se poglobijo v lik sv. Petra, preberejo njegov življenjepis, si pogledajo film ali risanko o njem ter si tudi s prebiranjem Sv. pisma ponotranjijo ta lik. Tako bo tudi sama priprava na oratorij veliko lažja in bolj korenita. Tudi v ta namen bodo mesečno izšle kateheze, ki so lahko v tem pogledu dobra popotnica v letu 2014. Vse so dosegljive na www.oratorij.net.