1. Oh, ta direndaj. OratOrij 1995 2. PeSeM, igra, PLeS. · PDF fileZbirka knjig aniMatOr je namenjena tistim, ki se na razne načine posvečajo delu med mladimi in za mlade, ... (molitve,

1. Oh, ta direndaj. OratOrij 1995

2. PeSeM, igra, PLeS. bansi

3. KdO je KdO. eneagram

4. SOnCe Za VSe. OratOrij 1996

5. biSer PLanin. OratOrij 1997

6. jeZUSOVa CerKeV, Možje in žene za življenje sveta

7. VeSeLO SrCe. OratOrij 1998

8. Pridi, OtrOK MOj. OratOrij 1999

9. LaVra ViKUnja. OratOrij 2000

10. VSaKeMU KOŠČeK neba. OratOrij 2001

11. UjeMi bLeSK daVnine. OratOrij 2002

12. aLi hOČete tUdi Vi Oditi? Priročnik za birmanske voditelje ...

13. iZZiVaLCi. Priročnik za delo v skupini

14. naSMeh Za SreČO VSeh. OratOrij 2003

15. LahKO Si ZVeZda. OratOrij 2004

16. ŠOLa Za aniMatOrje. Priročnik za celostno vzgojo ...

17. ne Se bat'! (tobit in njegova plemenita dela). OratOrij 2005

18. POVej naPrej! OratOrij 2006

19. Z OratOrijeM SKOZi CerKVenO LetO

20. PreKLOPi Sanje na dejanje! OratOrij 2007

21. tUdi ŠPOrt iMa dUŠO

22. OdPri OČi! OratOrij 2008

23. gOSPOd, aniMatOr SeM

24. nate raČUnaM! OratOrij 2009

zbirka

Zbirka knjig aniMatOr je namenjena tistim, ki se na razne načine posvečajo delu med mladimi in za mlade, kot voditelji skupin ali animatorji. Koristna pa bo tudi za mlade same in za vse druge, mlade po srcu, ki želijo odkrivati skrivnosti globljega in lepšega komuniciranja med seboj.

Vedno znova odkrivamo, kako pomembno vlogo igra skupina v življenju mladega človeka. Skupina ni zgolj kraj priložnostnih srečanj, ampak je ozračje, ki pomaga mlademu človeku pri njegovi človeški in krščanski rasti. Zato nobena resna vzgojna ponudba, najsi bo na duhovnem ali izobraževalnem, športnem ali kulturnem področju, ne more mimo skupine. Skupina omogoča mlademu človeku, da se sreča s seboj, z drugimi, s stvarstvom in z bogom.

Za utrip skupine je pomemben vsak posamezen član. Posebno mesto in vlogo pa ima voditelj skupine ali, kakor ga radi imenujemo, animator. Življenje skupine je v veliki meri odvisno prav od njega, od njegove iznajdljivosti in iskrivosti, od njegove teoretične in prak-tične podkovanosti, od njegove človeške in duhovne zrelosti.

Poleg posebne karizme in usposobljenosti, ki jo imenujemo ljubezen do mladih, je za dobrega animatorja potrebna tudi osebno-stna rast. Za delo z mladimi ne zadošča le trenutno navdušenje, kar je stvar srca, ampak je potrebno dosti teoretičnega in praktičnega znanja, kar je stvar razuma. in, resnici na ljubo, vzgoja mladih je tudi, in pogosto predvsem, stvar vere.

S pričujočo zbirko želimo salezijanci vsem, ki verjamejo v smisel vzgojnega prizadevanja, ponuditi niz priročnikov za pomoč pri njihovem versko-vzgojnem delu. Zbirka zajema dvoje področij: teoretično osvetljuje vlogo in pomen animatorja v mladinski sku-pini, hkrati pa skrbi za praktično usposabljanje animatorjev. Zato vzporedno s teorijo pripravljamo tudi priročnike za praktično delo animatorjev v pripravi različnih praznovanj in slovesnosti, pa tudi pri rednih srečanjih, dejavnostih in razvedrilu.

Priročnik za oblikovanje otrok in doraščajočih

Ljubljana 2009

ORATORIJ® 2009

nate računam

Pripravili: salezijanci,

sestre hčere Marije Pomočnice, animatorji in voditelji oratorijev,

Mladinski ceh, Medškofijski odbor za mladino

nate raČUnaM! Ora tO rij 2009

Pri ročnik za ob li ko va nje otrok in do rašča jočih

zbirka

Pri pra vi li: sa le zi jan ci, se stre hče re Ma ri je Po moč ni ce, ani mator ji in voditelji oratorijev, Mladinski ceh, Medškofijski odbor za mladino

Ure dil: jure babnik

Ob li ko va nje na slov ni ce: Pe tra Čer ne Oven

Ob li ko va nje logotipa: Mateja jemec Lunar

ris be: anja japelj

Lek toriranje: Mihaela Vodlan

Ured nik zbir ke: jure babnik

iz da ja telj: Sa le zi jan ska mla din ska pa sto ra la

Za lož ba: SaLVe d.o.o. Ljub lja na, ra kov niška 6

tisk:

Ora to rij ski por tal: www.ora to rij.net

24

Forum animatorjev: www.animaforum.si

ORATORIJ 2009 .............................................................6

NE PREZRITE! ..............................................................13

ZGODBA ........................................................................27

MOLITVE ZA OTROkE ..............................................53

kATEhEZE (a - za mlajše, B - za starejše) ............................... 67

DELAVNIcE .................................................................113

IGRE .............................................................................. 127

ANIMATORJEM (molitve, pismo, kateheze, spokor. bogoslužje, igra) .. 145

DODATEk (dodatne zgodbe za večtedenske oratorije) .................. 175

PEsMI ........................................................................... 185

CiP - Kataložni zapis o publikacijinarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOR

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcOR

AT

OR

IJ

6



AT

OR

IJ

7

VSeBInSKI PrereZ PrIrOčnIKa VSeBInSKI PrereZ PrIrOčnIKa

** Pred oratorijem: Srečanja za animatorje (glej poglavje Animatorjem).

PONEDELJEK TOREK SREDA

NASLOV ZGODBE1. zgodba

SPEV RAZIGRANE MLADOSTI

2. zgodbaSPEV DOBROTI

3. zgodbaSPEV UBOŠTVU

VSEBINA ZGODBE

Frančišek dela pri svojem očetu v trgovini z blagom, ki bo postala njegova last. Rad hodi na zabave in je priljubljen med prijatelji.

Želi si postati vitez, da bi bil slaven. Med viteške načrte

v sanjah vstopi Bog in sanje mu dajo več miru.

Frančišek v boju proti Perugi doživi poraz in ujetništvo. Poglobi se vase in odkrije nepomembnost

bogastva in slave. Srečo najde v naravi, preprostosti in dobrih delih. Odzivi bližnjih so različni: nekateri ga zasmehujejo, drugi

(Klara) pa ga občudujejo in posnemajo.

Dobrodelnost Frančiška nagne, da revežem razda blago iz trgovine. Oče pobesni in Frančiška pelje k škofu, da bi razsodil. Frančišek se pred škofom

sleče in pokaže, da ne želi imeti nobene lastnine. Škof ga ogrne in

potrdi njegovo odločitev.

VREDNOTA(TEMA) KO BOM VELIK, BOM ... ZGLED BOGASTVO,

KI NE MINE

SIMBOL daljnogled križ skrinja

CILJI

1. Spomniti se lepega trenutka v življenju, ki nam

daje upanje.2. Spoznati, da je potrebno

imeti cilje v življenju.3. Odkrivati načrt, ki ga

ima Bog z nami danes in v prihodnje.

1. Doživeti, da nas ima Bog rad takšne, kot smo in zato želi, da

imamo tudi mi radi druge.2. Spoznati, da dober zgled

spreminja nas same in okolje, v katerem živimo.

3. Vsak večer opraviti ekzamen (spraševanje vesti) in biti zgled

drugim.

1. Doživeti srečo ob tem, da nekaj podarimo.

2. Spoznati, kaj in kdo je tisto bogastvo, ki ne mine.

3. Ta dan oratorija biti skromen v svojih potrebah.

SONČEK DNEVA

Gospodu priporočaj svoja dela in tvoji načrti se bodo

uresničili(Prg 16,3).

Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega

Očeta, ki je v nebesih (Mt 5,16).

Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš

zaklad v nebesih (Mt 19,21).

DELAVNICE Kamnite živalce, Živalske lutke

Asiški križ, Sonce in luna Skrinjica, Ropotuljica

IGRE Spopad med Asižani in Peružani

Skozi Frančiškovo življenje

MOLITVE OTROK Spev razigrane mladosti Spev dobroti Spev uboštvu

MOLITVEANIMATORJEV

Kdor je našel pot, bo cilj ves čas nosil v svojem srcu

Ljubezen mi daje svobodo Bog je moje največje bogastvo

ČETRTEK PETEK SOBOTA

4. zgodbaSPEV VELIKODUŠNOSTI

5. zgodbaSPEV NOVOROJENEMU

6. zgodbaSPEV BRATSKI SKUPNOSTI

Frančišek se naseli ob razpadajoči cerkvi sv. Damijana. Zasliši glas: »Popravi mojo Cerkev!« in začne popravljati poškodovano cerkev. Obiščeta ga

prijatelja Bernard in Leon. Ob pogovoru in branju Svetega pisma se navdušita in pridružita Frančišku – to je začetek reda

manjših bratov.

Frančiška in njegove brate mnogi označijo za krivoverce. Odpotujejo k

papežu, da bi dobili potrditev njihovega načina življenja. Papež jim da dovoljenje

(letos je 800-letnica tega dogodka). Na poti domov Frančišek želi prikazati Jezusovo uboštvo v božični noči. Zato

postavi oz. uprizori prve jaslice v zgodovini.

Frančiškovi bratje veselo in skromno živijo v skupnosti in se trudijo za

vsakdanjih kruh. Med ljudi se razširi dober glas o manjših bratih. Ob žetvi

pomagajo neki ženi. Ta se jih zelo razveseli in se jim zahvali za trdo

delo. Tudi Klara in njene prijateljice se posvetijo Bogu in začno redovno

skupnost današnjih klaris.

POPRAVI MOJO CERKEV BOŽIČ REDOVNIŠTVO

zidak jasli s slamo vrv s tremi vozli

1. Preko oratorija doživeti Cerkev.2. Spoznati, da smo vsi Cerkev.

3. S svojim ravnanjem graditi sebe in Cerkev.

1. Doživeti božič kot duhovno praznovanje.2. Spoznati, da je vsak dan za nas lahko

božič.3. Izraziti veselje, da je Bog med nami (v

praznovanju božiča in v vsakem izmed nas).

1. Začutiti hvaležnost za to, da je nekdo popolnoma predan Bogu.

2. Spoznati, da je redovništvo bogatilo in še bogati našo Cerkev in družbo. 3. Srečati se z redovnikom/-co ali

redovno skupnostjo.

Dajte se vzidati kot živi kamni v Božje svetišče (prim. 1 Pt 2,5).

Oznanjam vam veliko veselje, danes se vam je rodil Odrešenik

(Lk 2,10).

Pridi in hôdi za menoj! (Mt 19,21).

Zidanje cerkvice, BobenčekBetlehemski hlevček, Jaslice iz naravnih

materialovMrežasta torbica, Vrv

Popravi mojo Cerkev Jezus za vse Skozi Frančiškovo življenje

Spev velikodušnosti Spev Novorojenemu Spev bratski skupnosti

Skupaj je pot k Bogu lepša Veselimo se, saj je Jezus z nami In glej, bilo je dobro



AT

OR

IJ

8



AT

OR

IJ

9

1. OratOrIJ In nJeGOV namen

Oratorij – to so dnevi veselja, razgibanih dejavnosti, pesmi, igre in tudi kr-ščanskega življenja. to so dnevi, ki jih navadno otroci skupaj s svojimi animatorji in voditelji preživijo kar v domačem okolju (nekaj dni, cel teden ali tudi več). Mnogim staršem je program oratorija dobrodošla ponudba, da v času službe niso v skrbeh za svoje otroke. Za otroke je to dobrodošla sprememba v včasih že kar zdolgočasenem počitniškem času. Za mlade animatorje pa je oratorij velik izziv, da zaslutijo vrednoto zastonjskega darovanja, da vzljubijo mlajše sokrajane, da se navadijo skupinskega dela, da koristno preživijo del počitnic, da se veliko naučijo za življenje. Poleg tega je namen oratorija tudi:

• Pomagati mladim, da bi izkusili življenje s pozitivne, sproščene plati; da bi se zavedli, kako bogato je lahko njihovo življenje.

• Obrniti pozornost mladih na to, da se resno vprašajo o tem, kako živijo nekatere človeške in duhovne vrednote.

• Spodbuditi mlade, da bi se odgovorno vključili v življenje in dejavnosti okolja, v katerem so (družina, prijatelji, oratorij, skupina, vas, mestna četrt …).

• Vzgajati mlade, da bi odkrivali boga, ki je navzoč v dogodivščinah vsakdanjosti, da bi odkrivali boga po vsem lepem, ki se nam razodeva, da bi ga našli v bližnjem.

• Pomagati mladim, da bi na zdrav način zaživeli s seboj, z drugimi in z bogom.

2. VSeBIna OratOrIJSKeGa LOGOtIPa

Štirje te meljni elementi oratorija so izraženi v besedah: šola, dvorišče, dom in župnija. Oratorij je šola, ker nas lahko nauči marsikaj za življenje; je dvorišče, kjer se srečujemo v veselju in razigranosti; je dom, ki sprejema vsakega; in končno, oratorij je tudi župnija, ki uvaja v življenje vere.

temeljni elementi oratorija so izraženi tudi v oratorijskem logotipu. nosilni elementi simbola so štirje stebri, na katerih stoji streha. Vsak izmed stebrov predstavlja enega od elementov oratorija. Le če je oratorij hkrati dom, šola, dvorišče in župnija, lahko trdno stoji in vzdrži.

Logotip lahko razlagamo tudi nekoliko drugače. V strehi s štirimi stebri lahko vidimo dom, hkrati pa tudi šolo. Dvorišče je ponazorjeno s krogom. V strehi in stebrih vidimo tudi animatorja oz. vzgojitelja, ki z rokami objame štiri otroke (dom, ki sprejema), vsi skupaj pa stojijo na dvorišču (dvorišče za prijateljske stike). Štirje stebri na sredini lahko ponazarjajo tudi župnijo, ki je občestvo, oz. štiri

evangelije, kar pomeni župnijo, ki evangelizira, oznanja jezusa in njegov nauk, zapisan v štirih evangelijih.

Logotip ponazarja tudi temeljno vzgojno metodo oratorija. Prvi stik na oratoriju se zgodi na dvorišču (krog), kamor mladi pridejo, kjer se družijo in na-vežejo prijateljske vezi (štirje stebri so štiri osebe, ki stojijo na dvorišču). V strehi lahko vidimo puščico, ki mlade vodi navzgor – proti bogu. Končni cilj oratorija je namreč voditi mlade k bogu. K bogu na oratoriju ne potujemo sami, ampak skupaj z drugimi (zato štirje mladi). Oratorij ni samo dvorišče (zabava) – tu se začne. Prav tako ni samo molitev – najprej je potrebno navezati prijateljske stike. Oratorij mladega upošteva v njegovi celovitosti – v človeški in duhovni rasti.

navedene so tri razlage logotipa. Kakor vsak simbol je tudi oratorijski logotip odprt za nadaljnje razlage v svojem duhu. naj vam spregovori!

3. aVtOrJI OratOrIJa 2009• Idejna zasnova – pripravljalna komisija za Oratorij: jure babnik Sdb,

Marjan Lamovšek Sdb, s. danijela Kordeš hMP, s. Martina golavšek hMP, Matevž bolta, Mateja Maček (Medškofi jski odbor za mladino).

• Zgodba Nate računam: Marjan Lamovšek Sdb.• Molitve za otroke: s. danijela Kordeš hMP.• Razmišljanja za animatorje ob katehezah: br. jožko Smukavec OFMCap.• Kateheze za mlajše: Matevž bolta, Urška gams.• Kateheze za starejše: s. Martina golavšek hMP.• Delavnice: oratorij rob (Lavra jančar, Martina tekavec, romana Petrič),

oratorij Litija (Mojca Mikac, helena Lukač), oratorij Škofj a Loka (Petra Krmelj, Sabina Krek, Mateja Maček).

• Igre za otroke in animatorje: janez Suhoveršnik, Simon Marinko, darjan domadenik, janja babnik.

• Kateheze za animatorje: s. Katarina ambrož OSC (pismo animator-jem), jana Volčič, jure babnik Sdb, Fani Pečar, helena rebek, Urban Kobal, Marijana tomažič, Matevž Vidmar, benjamin tomažič.

• Molitvena srečanja za animatorje: br. jožko Smukavec OFMCap.• Risbe in naslovnica: anja japelj.• Skice za delavnice: Martina tekavec.• Oratorijska himna: nina Šavli.• Vsebinski pregled z vidika Frančiškovega življenja: br. jožko Smu-

kavec OFMCap, s. Katarina ambrož OSC.

Vsem tem in mnogim drugim, ki so sodelovali in svetovali pri nastajanju priročnika nate raČUnaM (Oratorij 2009), iskrena hvala. naj vse pri tem delu spremlja don boskova misel: Če hočete storiti kaj dobrega, svetega, potem vzgajajte mladino!



AT

OR

IJ

10



AT

OR

IJ

11

4. ZGraDBa PrIrOčnIKa OratOrIJ '09

Zgodba oratorija 2009 Nate računam v ključnih potezah predstavi življenjsko pot in značaj sv. Frančiška asiškega. Zgodba je seveda avtorsko delo in pisana za namene oratorija, čemur je podrejen tudi izbor dogodkov. narejene so tudi potrebne časovne združitve dogodkov iz Frančiškovega življenja.

naslov Nate računam označuje Frančiškovo življenjsko nalogo, ki mu jo je bog zaupal v molitvi pred križem v cerkvici sv. damijana: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« bog je računal na Frančiška, da bo on tisti, ki bo popravil njegovo Cerkev. tudi Frančišek je računal na Boga, saj se je odpovedal vsemu zemelj-skemu premoženju in vse svoje upanje stavil samo vanj. (Odslej bom oče klical samo – Očeta v nebesih.)

• Zgodba – Prolog in 6 zgodb o življenju sv. Frančiška asiškega. Zgodba predstavi ključne dogodke iz Frančiškovega življenja.

• Osrednja vrednota (tema) – Vsaka zgodba ima neko osrednje spo-ročilo, ki je kot os oziroma rdeča nit. nanjo naj se nanizajo vse ostale oratorijske dejavnosti določenega dneva. Ker so nekateri zapisi vrednot narejeni v širokem smislu (npr. za vrednoto načrtovanja prihodnosti je zapisano »Ko bom velik, bom«), je poleg vrednote v oklepaju napisana tudi tema.

• Cilji – Še natančneje opredelijo osrednjo vrednoto (temo) in so vedno treh vrst: spoznavni, doživljajski in dejavnostni. na ciljih je zgrajena kateheza. Prav pa je, da jih skušamo upoštevati tudi pri delavnicah, igrah in drugih dejavnostih na oratoriju. Animatorji naj osrednjo vrednoto in cilje poznajo, da bo oratorij imel jasno vsebino in ne bo le skupek delavnic in iger.

• Sonček dneva na bolj privlačen način – kot nekakšen slogan – sporoča osrednjo vrednoto dneva. Vzet je iz Svetega pisma. Primerno je, da ga otrokom razložimo. temu je namenjen zlasti skupni uvod v katehezo; nanj pa se nanašamo tudi pri katehezah in eni od velikih iger. Pripo-ročljivo je, da sonček dneva zapišemo na vidno mesto oratorija in ga na koncu dneva obnovimo.

• Molitve otrok – Predlog za 6 jutranjih molitev za otroke.• Kateheze – Za vsako zgodbo sta predlagani dve katehezi: za mlajše in

starejše; na začetku pa imata skupni uvod, ki je zamišljen kot skupen uvod v katehezo in ga vsem otrokom hkrati poda duhovni voditelj oratorija (duhovnik, sestra, odgovorni iz vodstva oratorija). Skupni uvod zelo priporočamo, zlasti če imate dosti mlajših in na področju katehez manj izkušenih animatorjev. Če se za skupni uvod v kateheze ne boste odločili, ga lahko uporabite tako pri katehezah za mlajše kot

pri katehezah za starejše. V vsakem primeru pa je dobro, da ga anima-torji preberejo v osebni pripravi na katehezo. Letos je vsaki katehezi dodano razmišljanje za animatorja, ki mu pomaga pri globlji pripravi na katehezo.

• Delavnice – Za vsak dan sta predlagani dve delavnici na temo. drugo je prepuščeno pobudi animatorjev. Pomembno je, da tudi delavnice povežemo z zgodbo oratorija.

• Igre – V tem poglavju najdemo kar 4 velike igre. nekaterim izmed njih so dodane tudi kratke igre. Več iger lahko najdete v drugih knji-gah, lahko tudi v starejših oratorijskih priročnikih, nekaj jih je tudi na oratorijskem portalu www.oratorij.net. novost letošnjega leta je natečaj za velike oratorijske igre, na katerem upamo, da bomo dobili dodatne igre v povezavi z oratorijsko temo (glej www.oratorij.net).

• Srečanja za animatorje – V pripravi na oratorij imate na voljo tri dobro izdelane predloge srečanj za animatorje. dve srečanji sta namenjeni pripravi animatorjev na kateheze (Osnovna šola kateheze in Mala šola kateheze), eno srečanje pa se naslanja na pismo s. Katarine ambrož OSC animatorjem Oratorija.

• Molitvena srečanja za animatorje so nekakšna oblika hvalnic. Se-stavljene so iz: animatorjeve (Frančiškove) molitve, pesmi, psalma oz. druge skupne molitve, božje besede, dinamike in dogodka iz življenja sv. Frančiška.

• Dodatek: Prava podoba oratorija je poglobljena pedagoška, duhovna, pastoralna in zgodovinska predstavitev oratorija. namenjena je zlasti voditeljem, duhovnim voditeljem in starejšim animatorjem. Predstavitev je že bila objavljena v obliki članka v reviji Cerkev v sedanjem svetu (letnik 42, leto 2008, številka 5). napisana je bila na podlagi sklepa 40. seje Slovenske škofovske konference (26. 2. 2008): »Poznavalci naj v reviji Cerkev v sedanjem svetu objavijo predstavitev, kaj oratorij je in kaj ni.«

dodatnih oratorijskih zgodb v letošnjem priročniku ni; razlog: oratoriji, ki so jih uporabljali, so nam rekli, da jih bodo, ker je gradiva o Frančišku veliko, sami naredili.

OPOZORILO: Animator naj poskrbi, da bo notranja povezanost zgodbe, katehe-ze, molitev, delavnic in iger na oratoriju ostala jasna. To je namreč zagotovilo, da bo oratorij deloval vzgojno in ne bo samo igratorij. Predlagano gradivo iz priročnika seveda lahko prilagajamo, a pri-lagoditve ne smejo prekiniti rdeče niti oratorija. Naj mladi zaslu-tijo, kako se lahko avantura njihovih počitnic in sploh njihovega življenja zgleduje po junaku zgodbe – sv. Frančišku Asiškem.



AT

OR

IJ

12

5. namen In uPOraBa PrIrOčnIKagradivo je namenjeno animatorjem oz. voditeljem oratorijev za delo z osnov-

nošolskimi otroki. Priročnik lahko uporabljamo tudi v drugačni skupini, koristen pa je tudi posameznikom za njihovo osebno rast. Uporabimo ga lahko npr. za:

• poletni oratorij,• počitnice v hribih ali na morju,• duhovna srečanja, duhovne vaje ipd.,• skavtska taborjenja,• mesečna sobotna srečanja oratorija skozi vse leto (6 + 6 enot),• delo v raznih skupinah skozi vse leto (npr. pri verouku, pri ministrant-

skih srečanjih, pri duhovnih spodbudah, pri delu z otroškimi zbori, na skavtskih srečanjih ipd.).

Priporočamo, da vse vsebinske elemente, ki jih predlaga priročnik (jutranjo molitev animatorjev, molitev otrok, zgodbo, katehezo, delavnice in igre), izve-dete v enem dnevu.

6. DneVnI reD

(z možnimi časovnimi zamiki/prilagoditvami)8.00 Molitev animatorjev, priprava na dan, pričakovanje in sprejemanje

otrok, igre z otroki.9.00 Prihod otrok, začetek ob zastavi oratorija, petje, jutranja molitev,

zgodba.10.00 Skupni uvod v katehezo, kateheza.11.10 delavnice, vmes molitev angel gospodov.12.30 Malica/kosilo. Odmor.14.15 Popoldanske igre, igre brez meja, velike igre, olimpijade, bazen, skriti

zaklad, kolesarska tekmovanja ipd. Lahko tudi obisk kakšnega gosta, karaoke, zanimiv sprehod ipd.

16.00 Sklep oratorija s spuščanjem zastave, kratko molitvijo in popotnico (spodbudno mislijo za na pot).

16.30 animatorji pospravijo prostore in dvorišče ter se zberejo k preverbi dneva in zahvalni molitvi.

*** Vsaj enkrat na teden je v program vključena sveta maša (lahko tudi večkrat; marsikje jo imajo vsak dan).

*** enkrat na teden je običajno izlet, bazen, sprehod, piknik ali kaj po-dobnega.

*** Primerno je, da se oratorij (ali vsaj del otrok oratorija) zaključi oz. sodeluje pri nedeljski sveti maši.

Ne prezrite!

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOR14

REc VZOREc VZOREc VZOREc

NE

PR

EZ

RIT

E!VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc

REc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOR15


NE

PR

EZ

RIT

E!1. OPOmBe K ZGODBI

OSeBe In nJIHOVO POJaVLJanJe

uvod 1. 2. 3. 4. 5. 6.brat sonce Sestra luna Frančišek bernard Leon Klara oče bernardone mati Pika berač žena škof jezusov glas plesalke, statisti skupaj 2 8 7 6 6 6 7

Pripovedovalca sta dva: brat sonce in Sestra luna. Oba sta oblečena v to, kar predstavljata. na čim bolj živ in privlačen način. Oče bernardone, mati Pika in mladi Frančišek so oblečeni v lepa, dolga oblačila. Frančišek in njegovi bratje pa so oblečeni v rjavo obleko v obliki halje; naj izgleda revno. Okrog pasu imajo vrv s tremi vozli. tudi mlad Frančišek ter bernard in Leon v prvih štirih zgodbah so oblečeni drugače, bolj »bogato«.

reŽIJSKI naPOtKI

1. zgodba: dogaja se v trgovski sobi očeta bernardoneja, okrog mize, na kateri je veliko

blaga (lahko tudi oblek). tudi v ozadju so lahko police ali stojala, na katerih je obešenih polno oblek, blaga. Lahko je tudi kakšen napis »trgovina z blagom očeta bernardoneja«. Frančišek meri blago s šiviljskim merilnim trakom. V drugem delu zgodbe, ko je ples, trgovske stvari nekoliko umaknemo (vsaj mizo); ustvari naj se vtis večerne plesne zabave. Zadnji del pa predstavi Frančiška že v spanju, ko v sanjah sliši jezusov glas.

rekviziti: blago, šiviljski trak, če bo med plesom kak točaj, še steklenice, pladenj, kozarci …

2. zgodba: Prvi del se dogaja okoli mize, v drugem delu pa se miza umakne; v ozadju so

kulise pokrajine (drevesa, travniki, griči …). rekviziti: lončena skleda, lesena žlica, berač ima malho.

3. zgodba:tudi tu so lahko v ozadju kulise pokrajine. Frančišek na tržnici. Prodaja blago

(obleko). naj se pojavi nekaj statistov, ki predstavljajo kupce na trgu. Ogledujejo si razobešeno in razpostavljeno blago in kažejo zanimanje in željo, da bi ga imeli. Frančišek jim radodarno deli. razdeli vse, tako da v drugem delu, ko predstavlja Frančiška zopet v očetovi prodajalni, ni več nikjer nobene obleke. V zadnjem delu zgodbe, ko se Frančišek zagovarja pred škofom, zopet pridejo statisti, ki predstavljajo množico na trgu.

rekviziti: blago, mize.

4. zgodba: Kulise pokrajine. Poleg teh naj bo narisana porušena cerkev (oz. v zelo slabem

stanju). Še bolje, če bo cerkev narejena iz kakih škatel oz. lepenke na kakem ogrod-ju, da jo bo mogoče »popravljati«. Z barvanjem in z drugo ureditvijo ji dajmo vtis zanemarjenosti. Pa križ iz cerkve sv. damijana ne sme manjkati; zaprašen. Frančišek nosi opeko, tramove … za popravilo cerkve.

rekviziti: predmeti (material) za popravilo cerkve, Sveto pismo.

5. zgodba:Scena pokrajine, cerkev. Ker bodo igralci uprizorili (žive) jaslice, naj si povrh

svojih oblačil nadenejo še takšna, da bodo predstavljali osebe iz jaslic.rekviziti: predmeti (obleke) za uprizoritev jaslic; »lutka« za jezuščka.

6. zgodba:tudi v zadnji zgodbi je na sceni cerkev, kulise pokrajine.rekviziti: orodje za delo na polju (srp); posoda za večerjo

2. Da BO OratOrIJ reS VZGaJaL

Osrednji vzgojni pomen na oratoriju gotovo zavzema oratorijska zgodba (letos o sv. Frančišku asiškem). Življenje glavnega junaka je samo po sebi vzgojno, saj za otroke predstavlja zgled, ki ga je vredno posnemati. Posamezni dogodki, dejanja in pogovori v zgodbi so premišljeno izbrani. njihov namen je, da sporo-čijo določene vsebine, ki so za otroke zelo pomembne. Za kvaliteten oratorij je zato bistvenega pomena, da je zgodba dobro zaigrana.

Vsak dan oratorija je predlagana ena osrednja vrednota, ki je vsebovana tudi v spodbudni misli iz Svetega pisma, poimenovani sonček dneva. Osrednja vrednota je ponazorjena še s simbolom določenega dne (za vse tri naštete glej vsebinski prerez oratorija v prejšnjem poglavju). Osrednja vrednota, sonček in simbol dneva torej nosijo glavno vsebinsko sporočilo določenega dne na oratori-ju. Če hočemo, da bo sonček dneva otroke nagovoril in da bodo vrednoto dneva poglobili, je zelo pomembno, da se okrog vrednote oz. sončka dneva nanizajo



NE

PR

EZ

RIT




NE

PR

EZ

RIT

E!

vse dnevne dejavnosti oratorija. Opazili boste, da je vrednota dneva vsebovana že v molitvah za animatorje, ob njej se ustavi jutranja molitev otrok, sporoča jo dramski prizor, iz nje so vzeti cilji kateheze, na njej se gradijo delavnice in igre.

Predlagamo, da sonček dneva izobesite na velikem iz papirja narejenem soncu. Poleg njega naj bo simbol dneva – simbol namreč nagovarja globlje, močneje, trajneje in bolj celostno kot samo beseda. Po dramskem prizoru je predlagan skupni uvod v katehezo, ki na kratko ponovi vsebino prizora in s pomočjo simbola izpostavi osrednjo vrednoto dneva. tedaj je najprimernejši čas, da otrokom predstavite sonček dneva, ki naj bo nekakšno vodilo prek celega dne. na sonček dneva lahko otroke spomnite večkrat čez dan (v katehezah, delavnicah, med igro). Seveda naj bo spomin nanj naraven, spontan in ne prisiljen oz. za lase privlečen. Zagotovo pa naj bo sonček dneva podan kot popotnica ob odhodu domov – tedaj otrokom ponovno na kratko osvežite spomin na osrednjo vrednoto in sonček dneva ter jih povabite, naj to skušajo živeti tudi, ko niso na oratoriju.

Pri izboru delavnic bodite pozorni, da bodo delavnice na nek način pove-zane z zgodbo oratorija. na začetku ali med delavnico otrokom tudi povejte, kako se delavnica povezuje z zgodbo oratorija, katere vrednote nosi v sebi itd. Velike igre, ki so predlagane v tem priročniku, povezavo z oratorijsko zgodbo že vsebujejo. Če boste pripravljali še druge igre, naj vam rdeča nit oratorija ne izgine izpred oči.

Oratorij so animatorji. Zato bo brez pomena, če boste vse lepo domislili, pripravili idealne dejavnosti, ki bodo imele jasne cilje, ne boste pa se trudili z otroki vzpostaviti prijateljskega odnosa. največja vzgojna moč oratorija je prav v prijateljskih odnosih med animatorji in otroki. da bo oratorij lahko župnija, ki evangelizira, in šola, ki vzgaja v življenje, mora najprej biti dom, ki sprejema, in dvorišče za prijateljske stike. Z drugimi besedami bi rekli: da bo animator otro-kom lahko govoril o bogu in življenjskih resnicah, mora otroke najprej sprejeti, se z njimi igrati in postati njihov prijatelj.

3. VSeBInSKO JeDrO OratOrIJa 2009

Pri pripravi vseh oratorijskih dejavnosti (kateheze, delavnice, igre, prosti čas ...) izhajamo iz oratorijske zgodbe in iz vrednot, ki nam jih sporoča. Zato je v naslednjih vrsticah predstavljeno vsebinsko jedro oratorija, ki naj bi ga vsi animatorji obvladali.

OratOrIJSKa ZGOBa

Kratek povzetek oratorijske zgodbe si lahko ogledate v vsebinskem prerezu na prvih straneh oratorijske knjige, kjer najdete tudi kratek povzetek vzgojnih ciljev za posamezni dan.

Naslov Oratorija 2009: NATE RAČUNAM

naslov Nate računam označuje Frančiškovo življenjsko nalogo, ki mu jo je bog zaupal v molitvi pred križem v cerkvici sv. damijana: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« bog je računal na Frančiška, da bo on tisti, ki bo popravil njegovo Cerkev (zgodba 4. dne). Frančišek je prav tako računal na Boga, saj se je odpovedal vsemu zemeljskemu premoženju in vse svoje upanje stavil samo vanj (zgodba 2. in 3. dne). Frančišek je ustanovil redovno družbo manjših bratov, računal je na svoje brate in jim zaupal. njegovi bratje so na enak način računali na Frančiška (zgodba 6. dne).

Nate računam je sporočilo tudi za animatorje in udeležence oratorija. bog računa na animatorje, da bodo njegovi oznanjevalci in da bodo skrbeli za otro-ke. bog računa na otroke, da bodo prišli na oratorij – z istimi besedami jih vabi oratorijski plakat: »Nate računam!« animatorji na oratoriju računajo na otroke in otroci računajo na animatorje da bodo drug drugemu v pomoč in oporo.

Naslovi zgodb: naslov vsakega dela oratorijske zgodbe se začne z besedo »Spev«. S tem je

Frančišek predstavljen kot božji pevec, ki je opeval božje darove (vse okrog sebe je imenoval brat) in ki je napisal hvalnico stvarstvu, imenovano tudi Sončna pesem. druga beseda naslova označuje ključno vsebino posamezne zgodbe.

Sonček dneva:Sonček dneva je svetopisemska misel, ki se povezuje z vrednoto dneva. Sveto

pismo pravi: »božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvore-zen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca« (heb 4,12). Kakor tudi: »Prav zaradi tega se tudi mi neprenehoma zahvaljujemo bogu, da ste božje oznanilo, ki ste ga prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak kar dejansko je, kot božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete« (1 tes 2,13). Vrednoto dneva izrazimo tudi z božjo besedo, za katero verujemo, da ima posebno moč. Z izrazom sonček dneva smo domači že od lani. tudi Frančišek je opeval Sonce in ga klical brat Sonce.

SPOrOčILa POSameZnIH DnI OratOrIJa

1. dan: KO BOM VELIK, BOM … ob simbolu DALJNOGLEDA

Frančišek je sanjal o svoji prihodnosti. Želel si je postati vitez, želel je biti bogat in slaven. Čeprav se ni zgodilo vse tako, kot je sanjal, je razmišljanje o prihodnost dobro. Za otroštvo in mladost je zdravo, da razmišljamo, kaj bomo v prihodnosti, da si postavljamo cilje.

ta dan oratorija bi pozitivno ovrednotili cilje, ki si jih po-stavljamo za svoje prihodnje življenje (na duhovnem, materialnem, osebnem, službenem, družinskem področju). Če si morda kdo še ne postavlja ciljev za prihodnost, ga želimo na oratoriju k temu spodbuditi.



NE

PR

EZ

RIT




NE

PR

EZ

RIT

E!

V naši dobi se veliko govori o karieri (o načrtovanju kariere, o kariernem sve-tovanju ...). Kariero lahko doživljamo kot grožnjo krščanskemu načinu življenja, lahko pa jo predstavimo in doživljamo v sozvočju s krščanstvom. Za vsakega od nas je bog pripravil načrt življenja, ki je namenjen samo njemu. Božji načrt za moje osebno življenje je pravzaprav moja kariera. izpolnitev te – božje kariere mi prinaša tudi notranjo izpolnjenost in veselje; kar vidimo tudi pri Frančišku. Uresničiti se in biti srečen v življenju pomeni najti svoje mesto na svetu, tisto mesto, ki ga čutim v sebi in ki mi ga je namenil tudi bog.

razmišljanje o prihodnosti ponazarjamo z daljnogledom. Z daljnogledom gledamo daleč po svetu. na oratoriju pa bomo z daljnogledom gledali daleč v svojo prihodnost in se spraševali: »Ko bom velik, bom …?«

Seveda bomo v svoje razmišljanje o prihodnosti vključili tudi boga. Zato nam sonček dneva govori: »Gospodu priporočaj svoja dela in tvoji načrti se bodo uresničili« (Prg 16,3).

2. dan: ZGLED ob simbolu KRIŽAFrančišek se odloči za drugačen način življenja in ta dan v

zgodbi lahko opazujemo njegovo dobroto do berača. S svojimi dejanji oz. svojim novim življenjem je Frančišek zgled tudi drugim. največji zgled je Klari, ki se ob njem navdušuje; zgled je tudi beraču, ki se iz njega sicer najprej norčuje, nato pa se resno zamisli nad njegovo dobrodelnostjo. S svojim zgledom je Frančišek prepričal svoje prijatelje in druge, da so mu sledili na poti redovnega poklica.

Zgledi so za življenje človeka pomembni, še pomembnej-ši so v otroških in mladostnih letih. Pregovor pravi: »Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si« in »besede mikajo, zgledi vlečejo«. Če hočemo ali ne, smo zgled drugim, saj je zgled lahko pozitiven (k dobremu) ali pa negativen (k slabemu). Drug drugemu smo zgled: drugi so zgled meni in jaz sem zgled drugim.

O vsem tem bi razmišljali drugi dan oratorija. Poleg tega bi se še vprašali: »Kakšen zgled dajem drugim? Kakšen zgled so meni drugi? Koga imam za zgled? Kakšen zgled so nam svetniki? Kakšno družbo si izbiram? Kdo so moji idoli in kaj mi sporočajo?« Vsi na oratoriju bi se tudi trudili, da bi bili zgled drugim.

Sonček dneva, v katerem nas jezus spodbuja, naj bomo zgled, se glasi: »Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16).

največji zgled za nas je jezus na križu, kjer nam kaže popolno ljubezen in nas k njej tudi vabi. Zato je simbol, s katerim ponazorimo zgled, križ.

3. dan: BOGASTVO, KI NE MINE ob simbolu SKRINJEV zgodbi tretjega dne se Frančišek odloči za uboštvo. Uboštvo je bogastvo,

ki ne mine, kot pravi jezus v sončku dneva: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih« (Mt 19,21).

ta dan bi razmišljali o skromnosti in zadovolj-stvu. ni potrebno, da imamo vse, pa smo vendarle lahko zelo veseli; zgodi se, da ima kdo vse, kar si zaželi, pa ob tem ne zna biti vesel. Pripravljeni smo si deliti, saj vemo, da ko dajemo, dobimo. razmišljali bi tudi o različnih oblikah bogastva: bogat v denarju, bogat v bogu. Pregovor pravi: »dobra vaga v nebesa pomaga,« jezus pa trdi: »Večja sreča je dajati kot prejemati« (apd 20,35).

Simbol za bogastvo oz. zaklad, ki ne mine, je skrinja. V skrinjo dajemo, kar nam je dragoceno, vanjo hranimo naše zaklade. ti zakladi so lahko na zemlji, lahko pa so v nebesih, lahko so materialni, lahko pa so duhovni. jezus pravi, da je boljše imeti duhovne zaklade, ki se zbirajo ne samo na zemlji, ampak tudi v nebesih: »nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne kradejo« (Mt 6,19–20).

Predlagamo, da v skrinjo, ki jo ta dan predstavite, spravite spominke za otroke – križce tau. Skrinja naj bo do konca oratorija zaprta (zaklenjena) in otrokom povejte, da je v njej velik zaklad, ki je namenjen njim in ki ga boste odkrili šele zadnji dan.

4. dan: POPRAVI MOJO CERKEV ob simbolu ZIDAKABog je Frančišku naročil: »Popravi mojo Cer-

kev!« Frančišek je naročilo najprej razumel v ma-terialnem pomenu in je začel zidati podrto cerkev sv. damijana, nato še cerkev sv. Petra in nazadnje še cerkev Marije angelske (Porcijunkulo). naročilo pa je imelo tudi duhovni pomen: Frančišek je bil poklican, da duhovno popravi Cerkev, da vanjo vnese duha pristnega evangelija in evangeljske preprostosti. Poklican je bil, da začne široko duhovno gibanje, ki se danes kaže v Frančiškovi družini.

»Popravi mojo Cerkev« je eno od osrednjih sporočil letošnjega Oratorija. Podobno govori tudi naslov »nate računam«. bog je računal na Frančiška, da popravi njegovo Cerkev.

Ta dan oratorija bi razmišljali, kako gradimo Cerkev in kaj naredimo zanjo, saj smo tudi mi poklicani, da »popravimo, kar je napačnega v Cerkvi«! Cerkev smo vsi kristjani, kar pomeni, da se gradnja in popravilo Cerkve začne pri meni samem.

Ugotovimo, da je Cerkev sveta in grešna – sveta je, ker je v njej jezus Kristus in grešna je, ker smo v njej ljudje, ki smo grešni. bolj ko se sami bližamo jezusu, bolj postajamo sveti in bolj po nas postaja sveta oz. se popravlja tudi Cerkev.

Sonček dneva nas tudi spodbuja, da bi se v Cerkvi in preko Cerkve približali jezusu: »Dajte se vzidati kot živi kamni v Božje svetišče« (prim. 1 Pt 2,5).

Simbol naše vključenosti v duhovno zgradbo Cerkve in simbol našega zidanja Cerkve je zidak.



NE

PR

EZ

RIT




NE

PR

EZ

RIT

E!

5. dan: BOŽIČ ob simbolu JASLIFrančišek v današnji zgodbi postavi jaslice, in sicer

prve jaslice v zgodovini. Zdi se nam pomembno, da otroci spoznajo, da je Frančišek tisti, ki je postavil prve jaslice.

namen jaslic je poglobiti praznovanje božiča. Ta dan oratorija bi praznovali božič – Jezusovo rojstvo. Morda se komu zdi nekoliko nenavadno ali celo neumno, da božič vzamemo iz decembrske zimske idile in ga prestavimo v poletje. nam pa se ravno v tem zdi priložnost, da poudarimo duhovno praznovanje in veselje božiča, saj ni nevarnosti, da bi se božič izgubil v decembrskih darilih (Miklavž, božiček, dedek Mraz ...) in trgovsko veselem decembru. na oratoriju tega dne torej želimo doživeti božič kot duhovno pra-znovanje (kot jezusov rojstni dan). Ob tem lahko poudarimo tudi, da je vsak dan majhen božič. Vsak dan jezus pride med nas v hostiji pri sveti maši. Vsak dan jezusa srečujemo v svojih bližnjih. jezusa lahko srečamo tudi v drugih dogodkih.

Verjetno bo ob poletnem praznovanju božiča zanimiva in dobrodošla tudi informacija, da kristjani na južni polobli praznujejo božič poleti – informacija, ki bo za otroke na oratoriju prešla v izkušnjo.

Sonček dneva poudari božično veselje in duhovno radost: »Oznanjam vam veliko veselje, danes se vam je rodil Odrešenik« (Lk 2,10–11).

Simbol božičnega praznovanja pa so seveda jasli, v katerih ne sme manjkati slama.

6. dan: REDOVNIŠTVO ob simbolu VRVI S TREMI VOZLIZgodba današnjega dne nam pokaže dve redovni družbi,

ki jih je ustanovil Frančišek: redovno skupnost manjših bratov in redovno skupnost klaris, ki jo je ustanovil skupaj s Klaro.

Ta dan oratorija bi razmišljali o redovništvu in poglobili vrednoto redovništva. bog je v redovni poklic klical v preteklosti in kliče tudi danes. redovništvo je poročenost z bogom. redovništvo je ena od poti sreče. redovništvo pomeni živeti redovne zaobljube v redovni skupnosti, pomeni oznanjati boga in pomeni biti v službi ljudem.

Predstavili in poudarili bi tudi bogastvo redovništva za družbo in kulturo. Pogled v zgodovino nam pove, da so redovniki dosti doprinesli tudi k razvoju človeštva – npr. gruberjev kanal v Ljubljani je naredil jezuit; genetik gregor johann Mendel je bil avguštinski menih; po propadu rimskega imperija sta se kultura in znanje ohranila v samostanih in samostani so imeli prve ljudske šole; redovniki so veliko naredili za razvoj v misijonskih deželah ...

da o redovništvu ne bi samo govorili, predlagamo, da na oratorij povabite redovnika oz. redovnico ali – kar je morda še bolje – da se udeleženci oratorija dogovorite za obisk samostana oz. redovne skupnosti. Zlasti v primeru obiska redovne skupnosti svetujemo, da to naredite že pred zadnjim dnem oratorija.

Sonček dneva nam kaže božji klic: »Pridi in hôdi za menoj!« (Mt 19,21)govor o redovništvu lahko začnemo s simbolom treh redovnih zaobljub:

vrv s tremi vozli. Vrv, ki jo imajo frančiškovi redovi za pas pri svojih oblekah, ima namreč tri vozle, ki predstavljajo 3 zaobljube: čistost, uboštvo in pokorščino.

4. neKaJ IDeJ

mOLItVenI KOtIčeK

izkušnje oratorijev govorijo, da med otroki uspe povabilo h kratkim moli-tvam tekom celotnega dneva oratorija. Povabijo jih h kratkim obiskom jezusa pod podobo najsvetejšega zakramenta v cerkvi; če pa niso tako blizu cerkve, naredijo molitveni kotiček, kamor postavijo Marijin ali jezusov kip ali sliko. Še lepše je, če je molitev otrok ustvarjalna in simbolična.

Predlagamo nekaj možnih načinov:

a) JASLICEFrančišek je postavil prve jaslice in tudi na oratoriju si molitveni kotiček lahko

zamislimo v obliki jaslic. Otroci naj za vsako molitev, ki jo zmolijo ob obisku jezusa v jaslicah, prestavijo eno slamico iz košare v jasli.

b) KRIŽOb molitvi pred križem v cerkvi sv. damijana je Frančišku spregovoril bog:

»Pojdi in popravi mojo Cerkev.« V molitveni kotiček lahko postavimo križ (križ sv. damijana) oz. že obstoječi križ v cerkvi naredimo za molitveni kotiček. Otroci lahko ves čas molijo isto molitev, ki jo je pred križem molil tudi sv. Frančišek:

»O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca.Daj mi pravo vero, trdno upanje,popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje,da se bom držal tvojih zapovedi. Amen.«

Lahko tudi pišejo svoje prošnje in jih polagajo v košarico pred križ ali jih na primeren način pripenjajo na križ.

c) DAJTE SE TUDI VI VZIDATI KOT ŽIVI KAMNI ali ZID VESELJA

Če boste prostor za jutranje molitve z otroki oblikovali, kot je predlagano v uvodnem delu poglavja Molitve za otroke, potem lahko isto steno uporabite tudi za molitveni kotiček. del stene se uporabi za jutranje molitve, del stene pa se uporabi za molitve, ki jih otroci izrekajo in pripenjajo oz. vstavljajo v zid. Ob tem lahko razložite tudi, kako judje v jeruzalemu molijo ob zidu žalovanja – pre-dlagana oblika molitve je podobna: svoje molitve vstavljamo v zid, ki predstavlja zid cerkve in na ta način duhovno gradimo Cerkev; le da se naš zid ne imenuje zid žalovanja, ampak zid veselja (molitve so zato lahko zlasti zahvalne).



NE

PR

EZ

RIT




NE

PR

EZ

RIT

E!DuHOVne VZPODBuDe

Molitveni večer z animatorji ob križu: V času oratorija, v pripravi na oratorij in lahko tudi celo leto po oratoriju predlagamo molitveni večer ob križu. Fran-čiška je molitev ob križu zelo zaznamovala in ob njej se je spreobrnil. Križ, ki ga uporabite, je lahko tudi križ sv. damijana. Uredite ga s primerno dostojnostjo, ga okrasite, postavite okrog njega svečke. na www.oratorij.net/e-gradiva-2009 najdete molitvena premišljevanja ob križu sv. damijana (pripravili bratje fran-čiškani). Kot obliko molitve ob križu lahko vzamete tudi češčenje križa, ki vam je nekaterim poznano iz taizejskih molitev.

Duhovni vodja oratorija: Zgodi se, da se pri organizaciji oratorija ne znajde-mo prav dobro glede mesta duhovnega vodje oratorija. duhovni vodja oratorija naj bi bil domači župnik, kaplan, redovnik/redovnica oz. če ste drugače dogovor-jeni, kdo od starejših animatorjev. duhovni vodja naj bi bil del vodstva oratorija, kar pomeni, da se udeležuje načrtovanja, vodstva in preverjanja oratorija. njegova naloga pri načrtovanju je, da prispeva svoj delež pri duhovni zasnovi oratorija. njegove naloge pri vodstvu oratorija so naslednje:

• vodenje oz. organizacija molitev za otroke in molitev za animatorje,• skupni uvod v kateheze,• misel za slovo, zaključna molitev in če je duhovnik, podelitev sklepnega

blagoslova,• priprava in če je duhovnik, vodenje svete maše,• skrb za druge duhovne elemente oratorija,• po možnosti stalna navzočnost na oratoriju.Seveda to ne pomeni, da mora vse naštete naloge opraviti sam. Priporočeno

je, da si za vsako stvar pridobi sodelavce. Skrb za duhovno vzgojo animatorjev ni samo njegova, temveč je skupna skrb celotnega oratorijskega vodstvenega tima, je pa prav, da je prav on posebej pozoren na duhovni vidik vzgoje animatorjev.

Branje Svetega pisma: Predlagamo, da vedno ko berete predvidene odlomke iz Svetega pisma, slednje naredite na slovesnejši način. Pri katehezah in molitvah imejte poseben, lepo urejen in primerno zaščiten prostor, kjer je postavljena knji-ga Svetega pisma. Ko glede na program sledi branje svetopisemskega odlomka, ga preberite iz omenjenega Svetega pisma. branje naj bo primerno spoštljivo in geste dostojne. Priporočamo, da v branje vključite tudi otroke. Zlasti pri kate-hezah lahko tudi skupaj poiščete odlomek, ki ga boste prebrali, kar je za otroke tudi vaja v iskanju besedil v Svetem pismu.

Molitev Angel Gospodov: na lanskoletnem oratoriju je bil velik poudarek na molitvi angel gospodov. ne pozabimo je tudi letos.

Spovedovanje: Priporočamo, da tudi letos v okviru oratorija organizirate spoved otrok in spoved animatorjev. najprimernejši čas za spoved animatorjev je v bližnji pri-pravi na oratorij (nekaj dni pred oratorijem). Spoved otrok se primerno uvršča v drugi dan oratorija, ko razmišljamo o zgledu. O izvedbi se pogovorite z vašim župnikom.

Filmi o sv. Frančišku: Med oratorijskimi gradivi je predlaganih nekaj fi lmov o sv. Frančišku. Priporočamo, da si katerega od njih ogledate z animatorji. Lahko

organizirate tudi fi lmski večer za animatorje, otroke, starše, vse župljane (za fi lmski večer priporočamo fi lm Klara in Frančišek – v dveh delih).

OBISK reDOVnIKa/reDOVnICe OZ. SamOStana

Oratorijska zgodba nam poleg sv. Frančiška predstavi tudi redovno življenje manjših bratov in sester klaris. Šesti dan oratorija kot osrednjo vrednoto pred-stavi redovništvo. da ne bi o redovništvu samo razmišljali, predlagamo, da ga z otroki in animatorji v živo doživite.

V ta namen predlagamo, da na oratorij povabite redovnika oz. redovnico. Še bolje je, če vam uspe, da se dogovorite in obiščete samostan oz. redovno skupnost. Obisk samostana oz. redovne skupnosti lahko združite z oratorijskim izletom. Samostan, ki ga obiščete oz. redovnik, ki ga povabite, je lahko iz Frančiškove družine ali katerega koli drugega reda.

naslove samostanskih skupnosti dobite v naslovniku slovenskih škofi j, ki ga ima vsak župnik – najbližja pot do naslova je torej vaš župnik. V primeru, da bi potrebovali še kake druge informacije v zvezi z redovnimi skupnostmi, se lahko obrnete na Korus (Konferenca redovnih ustanov Slovenije) – stik: 01/231-15-77, 01/433-53-23, [email protected], http://korus.rkc.si.

naJLePŠe JaSLICe

gotovo boste v oratorijskih delavnicah izdelovali tudi jaslice. V sklopu jesen-skega srečanja animatorjev Oratorija pripravljamo predstavitev najlepših jaslic. naredite jih, prinesite in najlepše, ki bodo predstavljene na jesenskem srečanju animatorjev Oratorija, bodo nagrajene.

amBIentaCIJa

Naslov, vrednota, simbol in sonček dneva: Osrednje sporočilo vsakega oratorijskega dne je vsebovano v naslovu, vrednoti, simbolu in sončku dneva.

Naslov dneva (Spev dobroti, Spev uboštvu …) lahko vzamete za poimeno-vanje celotnega oratorijskega dne. Lahko ga napišete pri vhodu v oratorij ali kje drugje na vidnem mestu.

Vrednote dneva vam niti ni potrebno izpostaviti na vidnem mestu, saj je mi-šljeno, da se vrednota dneva izreče s sončkom dneva. Vrednota je namenjena bolj animatorjem pri pripravi programa. V kolikor pa se vam zdi primerno na vidnem mestu zapisati tudi vrednoto dneva, predlagamo, da poleg nje ne napišete »vrednota dneva«, temveč kaj bolj ustvarjalnega in dojemljivega – kot na primer: razmišljamo o, jo zapišete v oblaček, v srce, poleg nje narišete žarnico (»posvetilo se mi je«).

Simbol in sonček dneva vsak na svoj način ponazarjata vrednoto dneva. Lahko jih predstavita oz. napovesta sonce in luna (vsak enega). Sonček dneva boste verjetno zapisali oz. narisali v sonce … V nadaljevanju naj tako simbol kot sonček ostaneta na vidnem mestu.



NE

PR

EZ

RIT




NE

PR

EZ

RIT

E!

Gradnja cerkve: Frančišek je gradil cerkev in Cerkev. na osrednjem orato-rijskem prizorišču lahko tudi vi skozi ves oratorij gradite cerkev. na cerkev, ki jo zgradite, lahko pripenjate vse, kar ste v povezavi z oratorijem naredili: plakate iz katehez; lepe misli; ideje, kako gradite cerkev; na njej je lahko prostor za obvestila; v njej tudi molitveni prostor. bodite ustvarjalni in ravno prav zagnani.

Brat sonce in Sestra luna med nami: brat sonce in Sestra luna se lahko med oratorijskim programom sprehajata med otroki. Vsak dan si lahko tudi zamislita neko gesto (dejanje) v povezavi s tistim dnem oratorija. na primer: Prvi dan igrata kitaro ali imata na glavi čelado ali gledata z daljnogledom (Ko bom velik, bom …). drugi dan lahko delita bombone (zgled). tretji dan lahko sprašujeta otroke, če uganejo, kaj je v skrinji in pobirata stave za pravilni odgovor; lahko tudi sprašujeta otroke, kaj imajo oni doma v svojih skrinjah (bogastvo, ki ne mine). Četrti dan lahko z otroki igrata kakšno igro iz zidakov. Peti dan zbirata najboljša božična voščila, ki jih pišeta na veliko božično voščilnico. Šesti dan lahko otroke učita izdelovati frančiškanski vozel ali imata pripravljenih nekaj preprostih kmečkih iger.

Žive jaslice: ena od oratorijskih delavnic je lahko dramska delavnica, v kateri pripravite žive jaslice in jih predstavite oratorijskemu ali širšemu občinstvu.

Imena skupin lahko vzamete po poimenovanjih članov Frančiškove družine: frančiškani, kapucini, minoriti, klarise, frančiškanke Marijine misijonarke, šol-ske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, frančiškanke brezmadežnega spočetja, Frančiškov svetni red, Frančiškovi otroci, Frančiškova mladina, Mala Frančiškova družina, Male sestre sv. Frančiška.

Oratorijske izkaznice a) za otroke: glede na program molitev za otroke predlagamo, da na hrbtno

stran izkaznic otrok napišete molitev Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Otroke lahko povabite, da se molitev naučijo na pamet in tiste, ki se jo naučijo, lahko primerno nagradite.

b) za animatorje: glede na program molitev za animatorje predlagamo, da na hrbtno stran izkaznic animatorjev napišite molitev ob križu sv. damijana O vzvišeni in veličastni Bog.

Obe molitvi dobite na www.oratorij.net/e-gradiva-2009.

SKuPnI ZaKLJučeK KateHeZe

na enem (ali morda več) oratoriju so namesto skupnega uvoda v katehezo imeli skupni zaključek kateheze. Vsi udeleženci oratorija so se ob koncu oratorija skupaj zbrali v cerkvi. Skupni zaključek je trajal cca 15 min, vodil ga je duhovni vodja, obli-kovan pa je bil kot ustvarjalna molitev. Vseboval je: pesem, kratko uvodno molitev, razmišljanja ali izdelke, ki so jih otroci naredili med katehezo, pesmi, nekaj besed duhovnega voditelja, simbole dneva. Skratka nekakšen plenum, ki se prepleta z molitvijo. Poskusite tudi vi, o svojih rezultatih se lahko oglasite na animaforumu (naslov teme: http://www.animaforum.si/viewtopic.php?f=4&t=90)

5. OPOZOrILa K PrOGramuKateheza četrtega dne je osrednja tema letošnjega oratorija (Popravi mojo

Cerkev = nate računam). Zato predlagamo, da v primeru, da boste imeli v če-trtek izlet in zaradi izleta izpustite katehezo, katehezo četrtega dne prestavitev na drug dan.

Sveta maša se lahko opravi v čast sv. Frančišku asiškemu. Primerna je tudi božična sv. maša na dan, ko se razmišlja o božiču.

Priprava animatorjev na katehezo vam bo lažja, če si pogledate in izvedete srečanji animatorjev, ki sta temu namenjeni (glej poglavje animatorjem).

Pesmi: Za letošnji Oratorij je bila posebej izdelana ena sama himna na temo naslova Nate računam. Veliko je tudi drugih pesmi o Frančišku in v povezavi z njim. nekaj smo jih predlagali poleg zapisa himne.

Pričakujemo tudi, da bo z glasbenega natečaja Oratorijska pesem 2009 prišla še kakšna lepa pesem za vaš oratorij. Pesmi z natečaja bodo objavljene na spletni strani www.oratorij.net.

Značaj oratorijske zgodbe o sv. Frančišku: Zgodba o sv. Frančišku v okviru Oratorija 2009 ima določene posebnosti, ki jih moramo pri branju imeti pred očmi. Program oratorija postavlja zgodbi svoja pričakovanja: jasne, zanimive, sporočilne in otrokom razumljive zgodbe; prizori sporočajo osrednje vrednote; minimalno število oseb, da jih lahko animatorji igrajo; prizori naj bodo izvedljivi v nekaj preprostih scenah; zgodba naj glavnega junaka predstavi v vseh bistvenih značajskih potezah in z vsemi bistvenimi življenjskimi dogodki.

da bi dobro predstavili glavnega junaka, dajemo prednost sporočilnosti in vzgojnosti pred natančno zgodovinsko zavezanostjo. Včasih je zato potrebno združevanje časovno oddaljenih dogodkov. da bi izstopila vrednota, imajo do-godki posebne poudarke. Pri gledanju oratorijske zgodbe razumsko spoznanje otrok šele sledi doživetju, ki ga zgodba v njih zbudi. Zgodovinsko natančna zgodba, ki v mladih gledalcih ne bi uspela izrisati značaja glavnega junaka, ne bi dosegla svojega namena.

Oratorijska zgodba o sv. Frančišku je torej interpretacija. njen glavni namen je predstavitev Frančiškovega značaja, časovno zaporedje pa je temu podrejeno. Želimo si, da se otroci in mladi navdušijo in nato sami naredijo naslednje korake v globljem poznavanju sv. Frančiška.

6. SPOmIneK na OratOrIJ – KrIŽeC tau

tau izhaja iz grške abecede. Podobno kot črko hi (Χ, χ) so tudi črko tau (Τ, τ) začeli uporabljati za znamenje križa in je predstavljala znamenje božjega varstva in pripadnosti. Od različnih oblik križa je sv. Frančišek asiški najbolj cenil znamenje tau (τ). Sv. bonaventura nam poroča, kako ga je ustno priporo-čal, lastnoročno risal na pisma, na stene celic in vse hotel spraviti pod znamenje



NE

PR

EZ

RIT

E! tau. tako je to znamenje na nek način postalo njegov pečat in po njem

dobilo tudi ime frančiškovski križ.Za nas pomeni znamenje tau: jaz sem bližnjemu naklonjen, pripra-

vljen sem sprejeti drugega z vsemi njegovimi napakami in slabostmi. Kdor nosi znak tau, živi v miru z bližnjimi, sprejema vsakega in nudi pomoč vsem, ki jo potrebujejo, tudi tistim, ki mu ne morejo povrniti.

Predlagamo, da križce tau (spominke) spravite v skrinjo, ki je simbol tretjega dne oratorija. Skrinja, ki jo tretji dan postavite na oratorijsko prizorišče, naj vse-buje križce, naj bo zaklenjena in naj do konca oratorija ostane zaprta (zaklenjena). Otrokom povejte, da je v skrinji velik zaklad, ki je namenjen njim in ki ga boste odkrili šele zadnji dan. Če imate zadnji dan oratorija povabljenega gosta (redov-nika, redovnico, koga iz Frančiškove družine), lahko on otrokom razdeli križce.

** drugi pomeni črke tau: Sveto pismo: prerok ezekiel: »gOSPOd mu je rekel: Pojdi po sredi mesta, po sredi

jeruzalema, in zaznamuj črko tav na čelo možem, ki vzdihujejo in žalujejo zavoljo vseh gnusob, ki se dogajajo v njegovi sredi« (ezk 9,4) job: »O, da bi me kdo poslušal! glejte, tu je moj podpis! (ali tu je moj zaključek; dobesedno: tu je moj tav). Mogočni naj mi odgovori in listino naj napiše moj nasprotnik!« (job 31,35)

Antična Grčija: V antiki je bil tau simbol življenja in/ali vstajenja; medtem ko je bila črka theta (Θ, θ aliϑ) simbol smrti.

7. SPLetna PODPOrana spletni strani www.oratorij.net so objavljeni nekateri dodatni že izdelani

materiali, ki vam jih predlaga oratorijski priročnik. Prav tako je tam mogoče dobiti ilustracije iz oratorijske knjige.

na spletnem forumu animatorjev www.animaforum.si so v debatah podani predlogi za boljšo animacijo in organizacijo oratorija.

8. JeSenSKO SrečanJe anImatOrJeV OratOrIJa5. septembra bo v Ljubljani na rakovniku jesensko srečanje animatorjev

Oratorija. namen srečanja je skupno praznovanje ob koncu oratorijev, izme-njava idej za boljši oratorijski program, zabava in medsebojno povezovanje. na srečanje so vabljeni vsi animatorji, voditelji in duhovni spremljevalci oratorijev.

Srečanje bo vsebovalo: sveto mašo, ustvarjalni in zabavni del. Podrobnejša obvestila in vabila bodo še sporočena na www.oratorij.net. Že pred začetkom oratorijev pa vas vabimo, da

v sklopu oratorijskih delavnic izdelate jaslice in najlepše (najbolj izvirne) prinesete s seboj na jesensko srečanje animatorjev Oratorija. Najlepše jaslice, ki bodo predstavljene na jesenskem srečanju, bodo nagrajene.

Srečanje pripravlja Združenje animatorjev Oratorija. Več o njem in njegovih dejavnostih si lahko preberete na http://zao.oratorij.net.

Zgodba


REc VZOREc VZOREc VZOREc ZG

OD

BA

28

uVODnI SPeV Brata SOnCa In SeStre LuneBrat sonce: Ko v jutru, ob zori, zasvetim na nebu,

prinesem veselje vam, radost in mir.Ko izza dežnih oblakov ozrem se na zemljo,vse rože in trave in drevjehvaležno odpirajo k meni svoj cvet– povsod prekipeva življenje.Svetló je, koder jaz hodim,temè ni in kjer jaz sem, je vedno toplo.

Sestra luna: tudi jaz svetim, a le v gosto temo,in še zvezdicam kažem stezé skoz' nebo!

Brat sonce: Prijatelji moji, prav ste spoznali:Luna, sestra moja, govorila je to.

Sestra luna: to pa moj brat je, Sonce na nebu,ki luč daje meni in vam, in poskrbi, da vsem je lepo.

Brat sonce: Visoko na nebu so najina pota,Sestra luna: steze, kjer hodiva, neznane so vam.Brat sonce: dajte, zaploskajte nama v pozdrav, ne v slovo!

Brat sonce: eden prijateljev vaših zapel nekoč je o nama pesem lepó.Sestra luna: Oj, brat sonce, pa ne le o nama,

ampak o vsem, kar je na zemljiin o vsem, kar obsega to lépo nebo.

Brat sonce: Prav si povedala, Sestrica luna, hvalnico stvarstva zapel je ta mož,Sestra luna: ki tudi se Sončna pesem ji pravi.Brat sonce: no, vidiš, zakaj mi v glavo stopilo je to?!Sestra luna: Zato le brž, Sonce, moj brat, povejva tem malim radovednim očemBrat sonce: in ušesom odprtim,Sestra luna: o Frančišku asiškem,Brat sonce: ki boga je slavilSestra luna: za vsako bilko in kamen in mogočno goró;Brat sonce: ki boga je slavil, se mu zahvalilSestra luna: vsak dan za vse, kar je videl, in vse,

kar mu srce je ogrelo ali – ga streslo hladno.Brat sonce: Zato, Sestra luna, ne bilo bi lepo,

da midva o sebi bi tu govorila,ampak povejva, kar videla sva na lastno oko.

Sestra luna: Podnevi, ko ti si jadral po nebu,Brat sonce: in ponoči, ko tvoji so žarki objeli zemljó,Sestra luna: gledala sva na Frančiška, ki molil je

in pomagal ljudem je z dobrotno rokó.Brat sonce: Leta 1200 in še čez se godilo je to.Sestra luna: Prisluhnite, na široko odprite uho!

1. sPEV RAZIGRANE MLADOsTI



OD

BA

30



OD

BA

31

Kako je Frančišek odraščal v trgovski družini; kako se je rad zabaval, se pri-pravljal na vojno in doživel nenavadne sanje.

Sestra luna: Frančišek je bil doma iz ugledne družine iz assisija v ita-liji.

Brat sonce: Oče je bil bogat trgovec z blagom, poznan daleč nao-krog.

Sestra luna: Frančišek se je veliko družil s prijatelji, zabavali so se, hodili na plese.

Brat sonce: Prijatelji so ga imeli zelo radi; ne samo ker je imel dosti denarja,

Sestra luna: … ampak tudi zato ker se je rad šalil in bil dobre volje.

Oče Bernardone (v naglici, odhaja, se vrne in da naročilo): aha, Franči-šek, še nekaj. Še tole blago premeri. jutri ga nesem na trg. Ljudje zelo vprašujejo po njem. Za med ga bom lahko prodal (si mane roke; odhaja).

Frančišek (kliče za njim): Oj, oče! Po kakšni meri pa naj ga zme-rim? Po francoski meri?

Oče Bernardone: O, ja. Pameten dečko. (Zelo potiho in previdno.) tako smo za kak centimeter na boljšem. Več zaslužimo. Centimetrček na centimetrček, pa je kmalu cel metr-ček!

Frančišek: Saj kupci so (potrka s prstom po čelu) tupci; pa sploh ne opazijo.

Oče Bernardone: Ohoho, mi pa; (razigrano) centimetrček pridobimo tu, centimetrček tam …

Mati Pika (šiva, nato skupaj z vsem, kar ima v roki, odide proti oče-tu): ali sem prav slišala? Vesta kaj, v naši hiši se pa ne bo goljufalo! naša hiša spada med ugledne in poštene asiške družine. Frančišek, vsaj ti bodi pošten, če že oče-ta ne morem odvaditi goljufi je.

Frančišek: Mati, pa saj to ni nič. Zakaj bi gledali na reveža. naj se znajdejo. Mi se moramo tudi.

Oče Bernardone: to je beseda, sine, naj se znajdejo! Prav, naredi, kot sem ti naročil. Zdaj se mi pa res že mudi.

Mati Pika (ga nekaj časa proseče gleda): Frančišek, ti veš, da sem te vedno dobro učila.

Frančišek: Mati, tudi na našo hišo moramo gledati, da bo kaj cven-ka. Če hočem postati vitez, to danes ni poceni.

Mati Pika: Kaj, vitez bi bil rad? O tem pa še nikoli nisi govoril.Frančišek: Že dolgo so to moje sanje. ampak lepo po vrsti. Sedaj je

čas, da se zabavam s prijatelji, o resnih stvareh bom pa razmišljal, ko bo čas za to.

Mati Pika: Frančišek, kar predstavljam si te v polni viteški opravi. tak – postaven vitez boš. Svoji materi v čast.

Frančišek: Kajne, mati?Mati Pika: a vitez ni tisti, ki je v sijajnem oklepu.Frančišek: no ja, še česa se mora naučiti. dobro sukati meč, jahati

konja, biti mora pogumen v boju …Mati Pika: Vse to, Frančišek. a še nekaj je.Frančišek: Še nekaj? Kaj?Mati Pika: Vitez si najprej v srcu. da si plemenit. Sedaj pa opravi

delo, ki ti ga je dal oče (odide).

(Frančišek nekaj časa dela, meri blago, ga zlaga …)

Sestra luna (pride s svečo ali z oljno svetilko): Zunaj se je počasi zve-čerilo.

Brat sonce: Večer ni bil čas, ko bi bil Frančišek doma.Sestra luna: Še manj pa, da bi zvečer kaj delal.Brat sonce: Večer je bil navadno namenjen zabavi. tudi nocoj ne bo

drugače.Sestra luna: na vratih se je kmalu prikazal Frančiškov prijatelj bernard.

Bernard: Ojla, Frančišek! Pa ne da si se spremenil in začel delati.Frančišek: ne, ne, bernard. Frančišek je še vedno stari Frančišek!

Kljub temu da včasih kaj delam, zaradi tega še vedno rad pohajkujem, žuriram in se zabavam. Konec koncev pa mi bo oče tole delo dobro plačal.

Bernard: Če je pa tako, potem pa le brž.Frančišek: Čakaj, le še malo kisa si dam na lese. (Zlije še Bernardu

na glavo.) Še tebi, da ne boš izgledal tako zanemarjen. boš videl, kako se bodo vrtele okoli tebe! greva, že en dan je, kar sva bila na zadnji veselici.

Bernard: da, Frančišek! Že en cel dan. greva, da ne bosta prej minila dva.

Sestra luna: Se čudite, kajne? Verjeli ali ne, takšen je bil Frančišek.Brat sonce: do poznih jutranjih ur se je zabaval ta veseljak.Sestra luna: Samo poglejte si tale prizor z ene od asiških zabav. glas-

ba ni čisto prava iz leta 1200, ker je težko dobiti Cd-je iz tistega časa, vse drugo pa je bilo takole, kot vidite.

(Glasba; na oder v plesu pridejo Frančišek, Bernard, Leon, skupaj z dekleti; lahko tudi ob modernih ritmih; med njimi lahko hodi tudi točaj/točajka, ki jim izdatno nosi pijačo.)



OD

BA

32

Brat sonce: Veliko je bilo takšnih zabav. Sestra luna: a nenadoma se je vse spremenilo. Brat sonce: Mesto Perugia je zopet napadlo mesto assisi.Sestra luna: Začela se je vojna. Zabav je bilo nenadoma konec.Brat sonce: a vojna je bila priložnost, da se Frančišek izkaže v boju.Sestra luna: Frančišek se je že pripravljal na boj, ko je neke noči imel

nenavadne sanje.

Jezusov glas: Frančišek, Frančišek!Frančišek (leži na tleh, v polsnu): ja. to sem jaz. Kaj bi rad?Jezusov glas: Vidim, da odhajaš v vojno.Frančišek: da.Jezusov glas: ali se boš bojeval za služabnika ali za gospodarja?Frančišek: Za gospodarja, vendar.Jezusov glas: Zakaj pa potem sploh greš v boj?Frančišek: Saj res? no, eno je gotovo: da se potrdim v boju in dose-

žem svoj cilj, da postanem vitez.

Sestra luna: Frančišek je šel v vojno in se bojeval proti mestu Peru-gia.

Brat sonce: toda sanje, ki jih je imel pred odhodom, so ga vedno bolj vznemirjale.

Sestra luna: Zakaj so ga vznemirjale, pa bomo videli prihodnjič.

2. sPEV DOBROTI



OD

BA

34



OD

BA

35

Kako je Frančišek iz vojne prišel spremenjen, kako je srečal berača in mu po-magal, kako se je srečal s Klaro.

Brat sonce: boj med mestoma assisi in Perugia se je razširil v pravo vojno.

Sestra luna: Frančišek in njegova prijatelja bernard in Leon so se do-bro izurili in se junaško bojevali za svoje mesto.

Brat sonce: Že so si živo predstavljali, kako bodo kot junaki prišli domov in da si bodo prislužili naslov – vitez.

Sestra luna: toda zgodilo se je čisto drugače, kot je Frančišek priča-koval.

Brat sonce: najprej so pristali v ujetništvu, Frančišek pa je povrhu bil še ranjen.

Sestra luna: Ko se je končno vrnil domov, je bil precej spremenjen.

(Frančišek, obvezan, sedi na tleh in strmi v prazno.)

Brat sonce: takole se je dogajalo vsak dan.Sestra luna: Frančišek je gledal v prazno,Brat sonce: ni ne jedel ne pilSestra luna: in, seveda, tudi na zabave ni več hodil.

Mati Pika (prinese hrano v skledi in leseno žlico): Frančišek, že tre-tji dan nič ne ješ. Vidim, da te je vojna čisto spremenila. na, jej, sicer boš čisto omagal.

Frančišek (jo samo nemo pogleda).Mati Pika: Frančišek! jej, prosim te!Frančišek (vzame skledo in nekaj časa nemo je; mati je ob njem):

Mati, vse je brez pomena.Mati Pika: glej ga, si vendarle spregovoril! Kaj je brez pomena,

Frančišek?Frančišek: Vse.Mati Pika: no, čisto vse verjetno ne …Frančišek: Vse te utrdbe … pa orožje … draga oblačila … veličastne

pojedine … slava … vitezi …Mati Pika: Frančišek! Vse to si vedno cenil, za vse to si se trudil in ti

je veliko pomenilo. Kaj zdaj vse to pomeni?Frančišek: to je bilo nekoč. Zdaj pa slutim, da mi bog daje novo

priložnost. da začnem drugače. Samo bog zadostuje. dobrine in bogastvo – to nima nikakršnega pomena.

Mati Pika: Prav imaš, Frančišek. do neke mere. a tudi dobrine so nam potrebne, kajne?

Frančišek: Moje življenje je bilo doslej prazno. bil sem nespameten, grešen; potegoval sem se za reči, ki niso vredne počene-

ga groša. bog pa mi daje milost, daje mi še eno šanso, da življenje napolnim. S tistim, kar je res pomembno.

Sestra luna: Frančišek je postajal tako drugačen, da ga tudi starša skorajda nista poznala. Mnogi so ga imeli za neumnega. Saj so ga poznali prej: ni mu bila tuja nobena zabava, rad je bil lepo oblečen.

Brat sonce: Sedaj pa se je čisto spremenil. Včasih veselo, včasih poln pesmi, je hodil po cvetočih travnikih, pod sencami oljk si je našel opoldanski počitek.

Sestra luna: naenkrat mu je bila dragocena vsaka bilka, vsak cvet je opazil …

Brat sonce: … pa metulja, ki svobodno krili po zraku in se ne meni za včeraj, za jutri. V naravi je odkrival – boga.

Sestra luna: nekega dne je bil Frančišek na prostranem travniku. Primerilo se je, da sta ga, vsak s svojega konca, opazova-la nek berač in Klara iz assisija.

Frančišek (sam zase, zatopljen): Poglej se, Frančišek! Če bog daje živeti vsem tem metuljem, vrabcem, srnam, cvetlicam … zakaj ne bi dal, da bi tudi jaz bil srečen?!

Berač (od daleč gleda, prisluškuje; z dlanjo potrka po glavi, kot da bi preveril, če je z njim vse v redu, da je prav slišal): ali sem prav slišal? Pa saj normalni se ne pogovarjajo sami s sabo. (Proti Frančišku, posmehljivo.)

Klara (od daleč gleda, sama zase): blagor ti, Frančišek, ki iz lepote stvarstva spoznavaš boga. Kako drugačen si od drugih ljudi, ki hodimo po tem svetu in ne opazimo nje-govih lepot, še manj pa, da bi se spomnili, da je bog v svoji dobroti to ustvaril. blagor ti, Frančišek!

Frančišek (sam zase, zatopljen): hej, čebelica, tako neizmerno lepa si, pa čeprav je tvoje življenje tako kratko. bogu daješ slavo s svojim letanjem od cveta do cveta.

Berač: Z njim pa res ni vse v redu. Malo je prismuknjen. Pri moji strgani beraški malhi, kaj takega pa še ne! da se nekdo z rožicami in čebelicami pogovarja. (Se prime za glavo, nato bolje pogleda.) Ooo, to je vendar sin bernar-doneja! Pri moji malhi, da je res! (Brž odhiti, a se nesreč-no zaleti v Frančiška.)

Berač: O-o-o-prostite, plemeniti gospod!Frančišek: ne, ne, ne! ti si moj gospod. jaz sem tvoj hlapec. tako

mi ukazuje gospod.Berač (presenečen, vesel, v zadregi): Prav … Fino … Odlično … am-

pak, kako naj bom jaz tvoj gospod? Samo mojo obleko poglej.



OD

BA

36

Frančišek: brat moj, prav imaš. Odpusti mi, prosim. V imenu jezu-sa. na, mojo obleko.

Berač (še bolj presenečeno): a … kar takole, da bi menjala? Frančišek: Prosim te. Lepo te prosim.Berač: S-s-seveda. takoj. dokler si ne premisliš. Seveda. na.

(Zamenjata obleko.) Pa zbogom, dobri človek (odhaja). Frančišek: Z bogom hodi, brat.

Brat sonce: tedaj je iz svojega skrivnega mesta, od koder je opazo-vala ta nenavaden prizor, prišla Klara.

Klara (počasi pristopi od zadaj; nese košaro z živili): Frančišek!Frančišek (še vedno gleda za beračem, maha; se obrne): Klara! Kla-

ra iz assisija! Zahvaljen bodi bog! Kako dolgo se že nisva videla.

Klara: res, a to še ne pomeni, da se poslej ne moreva videti bolj pogosto. dobro delo si storil beraču.

Frančišek: da, Klara, tem revežem moramo pomagati; saj poma-gamo samemu jezusu. Klara, skupaj bova lahko zanje še več naredila.

Klara: Skupaj? Kako to misliš, Frančišek? ne razumem.Frančišek: Vse ima svoj čas, Klara. nekoč se bova oba samo čudila,

kako čudovita so božja pota.Klara (odhaja): res so čudovita. Pozdravljen, Frančišek,

moram pohiteti. Moji gobavci me že čakajo.Frančišek: Kaj, tudi ti pomagaš siromakom?Klara: bog je usmiljen z nami; tudi mi moramo biti s svojimi

brati. tudi če so gobavi.

Sestra luna: Klara in Frančišek sta se razšla.Brat sonce: a le za nekaj časa. res, božja pota so čudovita. Onadva

sta to zelo močno občutila.

3. sPEV UBOŠTVU



OD

BA

38



OD

BA

39

Kako oče ni razumel Frančiška, da hoče pomagati revežem, kako je Frančišek prodal očetovo blago, kako ga je oče spodil od hiše in kako je našel razumevanje pri škofu.

Sestra luna: Frančišek že dolgo ni bil več Frančišek, kot so ga poznali.

Brat sonce: Oče ga sploh ni razumel. Sestra luna: Frančišek je šel celo tako daleč, da je pobral očetovo bla-

go in ga odnesel na trg.Brat sonce: Poglejte, kako nenavadna je bila njegova kupčija.

Frančišek: Pridite, vzemite. Kupite brez denarja.Berač: ej, prijatelj! Midva se pa že poznava.Frančišek: Pridi, brat; vzemi tole blago. Moj oče ga ima na pretek.

doma ne vemo, kaj bi z njim, toliko ljudi pa nima kaj obleči. na, vzemi.

Berač: to je čudovito, da bom imel čudovito novo obleko (si pomerja obleko). toda, povej, prijatelj, zakaj to delaš?

Frančišek: ali ne poznaš jezusovega evangelija? nisi še nikoli slišal, da ne smemo zbirati zakladov na zemlji?

Berač: to sem že kdaj slišal, ampak kakšno cunjo imeti doma v omari – to ni nič preveč.

Frančišek: Vse je preveč, kar nas tako zaposluje, da pozabljamo na boga. ali imaš rad svojo malho?

Berač: glej ga no, še vprašaš! brez nje ne grem nikamor. Kam bi pa sicer dajal tisto malo hrane, ki mi jo dobri ljudje dajo?!

Frančišek: Vidiš, že ti si navezan na svojo ubogo malho, kako so šele nekateri navezani na svoje drage obleke!

Brat sonce: Pozno zvečer se je Frančišek vrnil domov. Sestra luna: tudi oče bernardone je prišel pogledat v svojo trgovino.

tedaj je opazil nenavaden prizor.

Oče Bernardone (ogleduje police): no, fant, si vendarle malo k pameti pri-šel. Pa začel delati. Lepo si pospravil. Saj, če boš hotel, bo iz tebe še kaj.

Frančišek: Oče, ne vem, če si prav videl …Oče Bernardone (si pomane oči): ja, tudi sam dvomim, če sem prav videl;

že dolgo nisem vajen, da bi te videl delati …Frančišek: no, lahko se kakšna stvar kdaj tudi spremeni, kajne?Oče Bernardone (dvomljivo): Čakaj, čakaj. ali res prav vidim? … Kam pa

si dal vse to blago – ki ga ni?Frančišek: Prodal sem.

Oče Bernardone: Prodal? Kako – prodal?Frančišek: tako.Oče Bernardone: hočeš reči, da si prodal?Frančišek: aha.Oče Bernardone: Pa ti veš, da ponavadi prodaja oče?Frančišek: aha.Oče Bernardone: ti veš, da je on tega vajen, da pozna ceno in da ve, kje se

dobro proda … hm. Koliko si pa dobil za vse to?Frančišek: dosti.Oče Bernardone: aha, dosti. a to pomeni – veliko?Frančišek: Zelo.Oče Bernardone (se mu kar samo smeje): ahahaha, no, no, tudi dobro, da

se oče včasih zmoti. Sem mislil, da nisi trgovske sorte.Frančišek: jabolko ne pade daleč od drevesa …Oče Bernardone: ja, ja, ni kaj; se vidi, da si svojega očeta sin. (Radostno,

radovedno.) no, daj pokaži denarce, da vidim, koliko je to – veliko.

Frančišek: Saj sem dejal, da …Oče Bernardone: Kaj hočeš reči …Frančišek: da nisi prav videl. tvoje blago sem prodal za zaklad v

nebesih.Oče Bernardone: Kaj, ali prav razumem? hočeš reči, da si razdal?Frančišek: da, dal sem tistim, ki so revni in nimajo nič.Oče Bernardone (ga zgrabi, tepe in začne vezati): O, moj bog, s čim sem

si to zaslužil? tako mi vračaš mojo dobroto, smrkavec?Frančišek: Oče, razumi vendar.Oče Bernardone: to se ne da razumeti. tu ne pomaga več nobena pamet.

V klet te zaprem. Od hiše te napodim. Pravico poiščem pri škofu, naj on razsodi. Klati se, koder se hočeš, pri meni nimaš več doma! Si razumel? izgini! V klet!

Brat sonce: naslednjega dne se je na trgu zbralo veliko ljudi.Sestra luna: Oče bernardone je pred škofom obtožil sina Frančiška

za to, kar mu je storil.

Oče Bernardone: Škof, poglejte tega mojega sina; uničiti me hoče. Že dol-go časa se obnaša, kot da je prismuknjen. tava okrog, z rožicami se pogovarja. Kar pa je najhuje, vzel je moje blago in ga razdal beračem.

Škof: Frančišek, ali je res, česar te obtožuje oče?Frančišek (molči).Oče Bernardone: Saj vidite, da še govoriti noče. Čudak je.Škof: Frančišek, ne boš nič odgovoril?Frančišek: jezus nas uči, naj pogledamo lilije na polju: ne delajo, ne



OD

BA

40

skrbijo za jutrišnji dan, a jih bog oblači v tako razkošna oblačila, da niti kralj Salomon ni bil tako oblečen.

Škof: to vemo, da tam piše.Frančišek: da, in nič več. Vemo, a se ne ravnamo po tem. jaz pa

hočem živeti evangelij tako, kot je zapisan. Od črke do črke. Kdor ima preveč, naj da tistim, ki nimajo nič. Zato se danes odpovedujem očetu. Odslej bom oče klical samo – Očeta v nebesih. tole je znamenje: Odvrgel bom vsa oblačila, vse to je odveč. Živeti hočem v popolni re-vščini (se začne slačiti, škof pa brž sname svoj plašč in ga z njim ogrne).

Oče Bernardone: Še ta sramota me je morala doleteti.Škof: ne skrbi, Frančišek. Če hočeš samo to – živeti po evan-

geliju, ti bom jaz zagotovo pomagal. name se lahko za-neseš.

Brat sonce: to je bil dokončni preobrat v Frančiškovem življenju.Sestra luna: Poslej je živel v popolni revščini. do črke natančno je

izpolnjeval, kar je jezus povedal v evangeliju. hodil je iz kraja v kraj in vsem, ki jih je srečeval, govoril o jezuso-vem evangeliju.

4. sPEV VELIkODUŠNOsTI



OD

BA

42



OD

BA

43

Kako je Frančišek popravljal cerkev in kako sta se mu pridružila Bernard in Leon.

Brat sonce: Frančišek se je naselil v dolini pod mestom assisi.Sestra luna: tam je bila razpadajoča cerkev sv. damijana, za katero

se ni nihče več zmenil.

Frančišek (si ogleduje cerkev): tole pa res ni ničemur podobno. to-liko drugih meščanov assisija ima razkošna stanovanja. ti, gospod, pa nimaš strehe nad glavo. Še jaz sem bolj srečen v svoji kolibi.

(Malo pogleda naokoli, opazi močno zaprašen križ.) Po-glej, saj tamle je pa križ! Stopim in ga očistim. (Čisti prah z njega; nato stopi par korakov stran in ga gleda, moli.)

Frančišek: gospod, poglej. Vse sem zapustil, živim v revščini, zara-di tebe. Povej mi, kaj naj še storim.

Jezusov glas (iz ozadja): Frančišek, pojdi in popravi mojo Cerkev. Frančišek: ali sem prav slišal? gospod mi govori, naj popravim

cerkev. Pa saj sem kakšno že popravil …Jezusov glas: Frančišek, pojdi in popravi mojo Cerkev. Frančišek: da, gospod, že dolgo vem, da tale cerkvica potrebuje

temeljite obnove.Jezusov glas: Popravi mojo Cerkev.Frančišek: da, gospod, že grem. ne bom več odlašal.

(Frančišek začne popravljati cerkev; čisti prostor, nosi opeko, kamne, tramove …)

Brat sonce: Frančišek se je lotil temeljite obnove.Sestra luna: Ljudem, ki so hodili mimo, se je njegovo početje zdelo

nenavadno.Brat sonce: Kako da popravlja cerkev, kamor že dolgo nihče ni zaha-

jal, poleg tega pa je bilo zgoraj v mestu vse polno cerkva.Sestra luna: Mnogi ljudje so začeli prihajati k Frančišku; tudi njegova

prijatelja bernard in Leon sta bila med njimi. tudi Klara ni manjkala.

Bernard: Frančišek! Frančišek!Frančišek (preneha delati, pogleda): O, bernard, pozdravljen!Bernard (začudeno gleda): Očitno je res, kar pravijo ljudje. Fran-

čišek, pa ne da se ti je zmešalo.Frančišek: bernard, kaj pa govoriš! Bernard: bil si mi vedno prijatelj, a izgleda, da te ne poznam več.

Leon: Frančišek, nič več nisi tak, kot si bil včasih. Smešen si.Frančišek: tudi sam vem, da sem se spremenil. a ne morem drugače.

Bernard (odloži kamen, si oddahne): Frančišek, oprosti, če te kar naravnost vprašam: Povej, zakaj vse to počneš?

Leon (priteče s kamnom v roki): tudi mene to zanima. Zakaj si tako drugačen od drugih ljudi?

Bernard: da, zakaj si drugačen tudi od naju dveh, saj smo vendar skupaj rasli in skupaj počenjali vragolije vseh vrst, danes pa te ne moremo več razumeti.

Frančišek: niti sam ne vem; hočem le, da bi živel tako, kot pravi jezus v evangeliju. da naj ne skrbimo za jutrišnji dan, saj bo bog poskrbel za nas. Mi si pa gradimo utrjene grado-ve, polnimo si shrambe …

Leon: ali ni to normalno? Vedno so ljudje tako delali. hočemo imeti varnost, gotovost.

Frančišek (gre h križu, jih povabi tja): Pridite sem, prijatelji. S svojim življenjem hočem pokazati, da je dovolj in da je največ zanesti se na gospoda. On nam govori po svoji besedi. Poglejmo, kaj mi hoče povedati danes. (Odpre Sveto pismo in prebere.) »Pojdite po vsem svetu in ozna-nite evangelij vsemu stvarstvu!«

Bernard: to se ti je kar tako odprlo. daj, odpri še enkrat.Frančišek (zapre in odpre Sveto pismo): »Pojdite po vsem svetu in

oznanite evangelij vsemu stvarstvu!«Leon: Saj to je skorajda nemogoče, da se ti dvakrat odpre na

istem mestu. bom še jaz enkrat odprl zate. (Zapre in od-pre Sveto pismo – na istem mestu).

Frančišek: no, ali si videl? Prav to mi hoče povedati gospod: »Poj-dite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvar-stvu!« Storil bom, kot mi pravi. gre kdo zraven?

Bernard: Vidim, Frančišek, da je gospodova roka s teboj. in kjer je gospod, tam je dobro. da, tudi jaz grem s tabo, Fran-čišek.

Frančišek (ga objame): Vesel sem te, bernard. Pridi, ne bo ti žal. Vse, kar naredimo za gospoda, nam on tisočerno povr-ne.

Leon (plaho): ali smem še jaz? Vedno smo bili skupaj in tudi jaz želim postati Frančiškov – za gospoda! tudi jaz bom vse prodal in dal ubogim.

Frančišek (vsi se objamejo v »krogu«): Zahvaljen bodi bog! Posta-li bomo nova redovna družba. ne bomo imeli svojega imetja; vse bomo dali za gospoda.

Bernard, Leon: aleluja!



OD

BA

44

Klara (priteče): jaz, Frančišek …Frančišek: da, Klara, vem! Že dolgo vem. tudi ti bi rada živela ubo-

žno za gospoda. našli bomo način, kako boš lahko to uresničila. Pridi. (Tudi ona pride in se objamejo.)

Bernard: dajmo, to svoje bratstvo pokažimo tudi s skupnim de-lom za gospoda. Skupaj popravimo cerkev.

Sestra luna: tako se je tega dne začelo nekaj čisto novega. tako no-vega, da so vsi meščani strmeli in se čudili, ko so sreče-vali Frančiškove brate.

Brat sonce: eni so se jim posmehovali, mnogi pa so jih prepoznali za božje glasnike. Zato ker so bili preprosti, iskreni in so imeli radi boga in ljudi. Z vsem srcem.

5. sPEV NOVOROJENEMU



OD

BA

46



OD

BA

47

Kako je Frančišek dobil potrdilo od papeža, da prav dela, in kako je z brati uprizoril prve jaslice.

Brat sonce: V tistem času, ko je Frančišek začel zbirati svoje brate, so tudi mnogi drugi tako ravnali.

Sestra luna: Veliko je bilo raznih skupin ljudi, ki so hodili iz kraja v kraj in oznanjali vero.

Brat sonce: Mnogo je bilo takih, ki so učili krivo vero.Sestra luna: tudi Frančiška in njegove brate so mnogi imeli za – kri-

voverce.

Frančišek: nekaj moramo ukreniti.Bernard: glede česa, Frančišek?Frančišek: tako ne bo šlo več naprej.Leon: da, preveč ljudi se nam posmehuje.Frančišek: ne, Leon, to ni najhuje. jezus svojim učencem govori o

posmehu in celo preganjanju. S tem ni nič narobe.Bernard: Kaj pa je treba spremeniti, Frančišek?Frančišek: Mnogi nas imajo za krivoverce. razumeš? govorijo, da

učimo krivo, napačno vero. Pa saj učimo samo to, kar je zapisano v evangeliju. niti črke več, kot tam piše.

Leon: tako je.Frančišek: Samo eden nam lahko pomaga.Bernard: Povej, ga bomo takoj prosili za pomoč.Frančišek: Papež.Leon: Saj to je nemogoče. Kako naj pridemo do papeža?Bernard: Če hočemo priti do papeža, moramo biti lepo oblečeni.Leon: in kje naj mi v vsej revščini dobimo lepo obleko?Frančišek: Šli bomo k papežu.Bernard: ali misliš resno?Frančišek: Šli bomo – takšni, kot smo. naj papež vidi, da smo evan-

gelij vzeli zares. da verjamemo jezusovim besedam, da bog skrbi za nas, če mu to pustimo. in naj potem papež presodi, ali je to kriva vera ali ne.

Leon: tako je. Pojdimo k papežu (odidejo).

Brat sonce: in res so se odpravili na pot. niso iskali lepih oblek, kar v takšni obleki so šli: vsakdanji, ponošeni, raztr-gani.

Sestra luna: V rimu jih niso lepo gledali. Zelo so morali biti vztrajni, da so prišli do papeža.

Brat sonce: tedanji papež je bil moder mož. Poslušal jih je.Sestra luna: Še bolj pa jih je opazoval. dovolil jim je, da smejo ostati

skupaj in da še naprej ljudi učijo v veri.

Brat sonce: to je bil za Frančiška najsrečnejši dan: dobil je papeževo potrditev, da prav dela in uči.

Sestra luna: Ko so se bratje vračali proti domu, je bila že zima. Že dolgo je Frančišek razmišljal o eni stvari, sedaj pa je spoznal, da je pravi čas, da jo uresniči. bližal se je božič.

Frančišek: bratje, vem, kako naj ljudem pokažemo, da je bil jezus ubog. Še bolj ubog je bil kot mi.

Leon: Saj bolj ubog skorajda ni mogel biti.Frančišek: Poglej, Leon, pa ti bernard tudi. Za jezusa ob rojstvu ni

bilo prostora v hiši. rodil se je v jaslih, v hlevu.Bernard: ja, res je, tako beremo v evangeliju.Frančišek: ali se vama zato ne zdi čudno, da ljudje danes praznuje-

jo božič v razkošju? Leon: Prav imaš, oče Frančišek. božič ni več tisto, kar bi moral

biti.Frančišek: Če ni, lahko naredimo, da bo.Bernard: Kako to misliš?Frančišek: Če se je jezus rodil v jaslicah, naredimo jaslice. da bodo

ljudje videli, v kakšni revščini je jezus prišel na svet.Leon: razumem. a kako bomo to naredili?Frančišek: Kako? tako kot piše v evangeliju. naredili bomo ja-

sli, našli oslička, pa vola, kakšno ovco bomo kje sta-knili.

Bernard: Potem je treba pa še pastirje. no, če je tako, bi jaz že lahko bil eden. drugi pastir boš pa ti, Leon.

Leon: V redu. Frančišek bo pa za jožefa. Kaj pa Marija? Že vem, skočim po Klaro (gre iskat Klaro).

Sestra luna: na božični večer so Frančišek in njegovi bratje storili, kot so se bili dogovorili. Uprizorili so prve jaslice. Ve-liko ljudi je prišlo gledat, saj kaj takega še nikoli niso videli.

(Frančišek, Leon, Bernard, Klara uprizorijo jaslice; lahko tudi zapojejo pesem Sveta noč.)

Frančišek (vstane »iz jaslic« in stopi naprej): Poglejte, dobri ljudje! jezus se je rodil. V jaslicah. Zanj ni bilo prostora v hiši. Zato mu dajmo mi prostor v svojih srcih; pustimo vse, kar ni božič in glejmo na to, kar je v božiču najbolj po-membno: jezus.



OD

BA

48

Brat sonce: Ljudje, ki so prišli gledat to predstavo, so bili navdušeni.Sestra luna: dobro so razumeli, kaj jim je Frančišek hotel povedati.Brat sonce: Od tedaj so začeli postavljati jaslice v cerkvah, po hišah.Sestra luna: tako nam Frančišek pomaga, da po jaslicah vidimo pra-

vi pomen božiča.6. sPEV

BRATskI skUPNOsTI



OD

BA

50



OD

BA

51

Kako je živela Frančiškova redovna družba, kako so bratje pomagali ljudem, kako se je Klara pridružila Frančiškovi družini.

Sestra luna: Frančišek je okrog sebe zbral že veliko skupino bratov. Živeli so zelo skromno.

Brat sonce: Frančišek in njegovi bratje so hodili iz kraja v kraj, bosi, v revni obleki, včasih niti popotne palice niso imeli.

Sestra luna: govorili so o jezusu, o njegovi veliki ljubezni in dobroti …

Brat sonce: … še najbolj pa so govorili s svojim življenjem.

Frančišek: ne, bernard, prosjačili ne bomo.Bernard: Oče Frančišek, saj smo se vsemu odrekli, od nečesa pa

vendarle moramo živeti.Frančišek: nismo berači. Pomagali bomo kmetom pri delu. S svoji-

mi rokami si lahko služimo kruh.Leon: Morda pa nam bodo dobri ljudje potem dali kaj za pod

zob.Frančišek: in zahvalili se bomo gospodu, da nam je zopet dal

vse potrebno, da smo preživeli še en dan svojega ži-vljenja.

Bernard: Prav, brata, pojdimo. Zdaj kmetje ravno žanjejo žito in pridnih rok še kako potrebujejo.

Sestra luna: niso dolgo hodili, že so srečali ženo, ki je žela pšenico.

Frančišek: Mir tebi, žena. ali ti lahko kako pomagamo?Žena: O, dobrodošli. ti si pa gotovo Frančišek s svojimi brati.

O tebi ljudje samo dobro govorijo. Pridite, s toliko pri-dnimi rokami bomo kmalu poželi.

Bernard: dajmo, bratje, pomagajmo. blagoslovljen bodi gospod, ki ti je dal takšno letino, žena.

Žena: ja, letos je bil res radodaren!Frančišek: Če gospod ne daje blagoslova, potem je vse zaman, vsak

zamah s srpom, vsaka vržena pest semena gre v prazno …

Brat sonce: Ves dan so želi na polju.Sestra luna: Zvečer jih je žena postregla z bogato večerjo.

Žena: Pridite, Frančiškovi bratje, zaslužili ste si krepko ve-čerjo.

Frančišek: to je dobro, da ne bomo lačni. a zaslužili si nismo.

Bernard (si odreže kos kruha): no, nekaj pa že, kajne Leon?Leon: ja, prav utrujen sem. to pomeni, da sem tudi pošteno

delal.Frančišek: res je, Leon, priden si bil. Vsi smo garali.Žena: O, ja, če ne bi bilo vas, bi jaz sama žela še dneve in

dneve.Frančišek: Ubogi hlapci smo, storili smo le, kar smo bili dolžni sto-

riti. gospod pa nam daje, da se lahko preživimo in da lahko jutri še več dobrega storimo.

Sestra luna: Po dnevih, ki so jih Frančiškovi bratje preživeli med kmeti in jim pomagali pri delu, so se vrnili v svoje skro-mno bivališče.

Brat sonce: Ko so se bližali svojemu domu, so opazili znane obraze.

Frančišek: Klara!Klara: Frančišek! Prišla sem. Pa ne sama. Še dve dekleti sta z

mano.Frančišek: Zahvaljen bodi bog; kajne, da so njegova pota čudo-

vita?Klara: Prav zares; Frančišek, spoznala sem, da moram tudi jaz

živeti tako kot ti in tvoji bratje. Lahko postanemo ena družina.

Frančišek: da, postali bomo ena družina. toda za vas tri, in za de-kleta, ki bodo še prišla k tebi in želela živeti kot ti, sem našel bivališče drugje.

Klara: hvala, Frančišek. da smo le lahko del tvoje družine.

Sestra luna: V znamenje, da je Klara pripravljena odreči se vsemu, da bi lahko z vsem srcem ljubila gospoda, ji je Frančišek odrezal dolge lepe lase.

Brat sonce: to je bil velik dan za Klaro, njene sestre, za Frančiška in njegove brate.

Sestra luna: Frančišek je bil popolnoma prepričan, da bog vodi nje-govo delo.

Brat sonce: tako je vzklilo drobno seme. bog je računal na Franči-ška in Frančišek se tej božji volji ni izmaknil. Uresničil je vse, kar je spoznal, da bog od njega želi in pričakuje.

Sestra luna: Frančiškovo delo in njegov zgled je prepojilo Cerkev; ne samo v njegovem času, ampak vse do današnjih dni.

Brat sonce: tisoče in tisoče fantov in deklet je sledilo njegovemu zgledu; spoznali so, da bog računa tudi nanje in na ta klic so odgovorili.



OD

BA

52

Sestra luna: ali veš, da bog računa tudi nate, pa nate, in nate tam zadaj … računa na vsakega med vami.

Brat sonce: Prisluhni mu, kaj ti pravi, kaj od tebe pričakuje.Sestra luna: da, če bog računa nate, potem ti daje tudi vse, kar je

potrebno, da to izpolniš.Brat sonce: Verjemi. tako kot je verjel Frančišek.

Molitveza

otroke


MO

LIT

VE

54


MO

LIT

VE

55

uVOD

mOLItVenI PrOStOr

Kot osrednjo sceno v molitvenem prostoru (bodisi v cerkvi bodisi izven nje) lahko uporabimo zidake ali kartonaste škatle (ponazarjajo zidake). Zidaki so že zgrajeni in delujejo kot stena, vogal ali stavba. na vrhu stene je že ob začetku oratorija zapisano »Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.« Ostali del ste-ne brez črt razdelimo v 4 stolpce. V prvem stolpcu je zapisano »Kjer je«. drugi stolpec je prazen in ga vsak dan dopolnjujemo. V tretjem stolpcu piše »naj pri-našam«. Četrti stolpec je zopet prazen in ga vsak dan dopolnjujemo. Vsak dan torej pri molitvi dodamo 2 besedi in tako do zadnjega dne nastane celoten prvi del molitve Gospod, naredi me za orodje svojega miru.

Za del scene, namesto stene ali vogala stavbe, lahko za molitev »Gospod, naredi me za orodje svojega miru« naredimo tudi preprosto križanko na šelesha-merju, ki jo vsak dan dopolnjujemo. dopolnjuje se na podoben način kot stena ali vogal stavbe. Primerno jo vključimo v sceno.

Če imate molitve v cerkvi, bodite pozorni, da s sceno ne zakrijete najsvetejšega in oltarja oz. da se scena smiselno vključuje v cerkev. Vsekakor se o postavitvi pogovorite z g. župnikom.

PrIPOrOčILa Za mOLIteV• Če je možno, je dobro, da posamezne označene dele molitve molita

Frančišek in Klara (v svojih oblačilih). isto velja za brata Sonce in sestro Luno. Čeprav so nekatere molitve Frančiška in Klare težje razumljive, želimo v oratoriju moliti prav z njunimi besedami.

• Vsak dan bomo molili molitev, ki jo je molil sv. Frančišek: gospod, naredi me za orodje svojega miru. Prvi del te molitve vsak dan sestavljamo.

• na hrbtno stran oratorijskih izkaznic lahko napišete molitev gospod, naredi me za orodje svojega miru. Otroke lahko povabimo, da se to molitev naučijo na pamet in jo sami doma zvečer zmolijo; tiste, ki se jo bodo naučili, lahko primerno nagradimo. Če otroci molitve nimajo na »oratorijski izkaznici«, je dobro, da jo napišemo na plakat ali listke, ki jih vsak dan pred molitvijo razdelimo, po molitvi pa poberemo. elektronsko obliko molitve dobite na www.oratorij.net/e-gradiva-2009.

• Vsi svetopisemski odlomki se lahko uprizorijo.• dobro je, da molitve vodi oz. organizira duhovni vodja oratorija

(župnik, kaplan, redovnik, redovnica, katehet, katehistinja ali – če njih ni – nekdo od voditeljev, ki ima vlogo duhovnega voditelja oratorija).

1. dan: Spev razigrane mladosti

Simbol: daljnogledVrednota (tema): Ko bom velik, bom …Pripomočki: napisa nesloga in edinost, stena zidakov (lahko tudi iz kartona …)

ali križanka (glej molitveni prostor).

Znamenje križa.

Pesem: dobri bog, srce mi potolaži

Evangelij: Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! nihče ni dober razen enega, boga! Zapovedi poznaš: ne ubijaj! ne prešuštvuj! ne kradi! ne pričaj po krivem! ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje (Mr 10,17–22).

Brat sonce: Mladenič je žalosten odšel. imel je veliko premoženje.Sestra Luna: dragi jezus! bogati mladenič iz evangelija in Frančišek

v zgodbi razmišljata in sanjata o svoji prihodnosti. Ko bom velik, bom slaven, bogat, vitez … tudi jaz ti danes izročam svoje življenje in življenje vseh nas, ki smo zbra-ni na oratoriju. izročamo ti svoje sanje in prihodnost. naj bo v njih vedno dovolj prostora za tvoja vsakdanja in nenavadna povabila.

Dinamika: Vsi prisotni za trenutek zapremo oči in se v tišini svojega srca jezusu zahvalimo za en dogodek, v katerem smo čutili, da je bil On na poseben način z nami.

Pesem: Ko bi govoril jezike angelske

Brat Sonce: na Frančiška in na bogatega mladeniča iz evangelija je jezus računal. jezus računa tudi na nas danes v orato-riju in nasploh v življenju … Lahko smo kot osamljen zidak, lahko pa gradimo skupnost doma, na oratoriju, v župniji. jezus računa na nas, da smo med seboj pove-zani, kot so zidaki v stavbi. Vsak nima le svojih osebnih sanj, so tudi skupne sanje, ki jih lahko uresničimo (sestra Luna prinese lista z napisom ali zapiše besedi nesloga in edinost na pripravljen zid ali križanko – glej molitveni prostor).


MO

LIT

VE

56


MO

LIT

VE

57

Skupaj s Frančiškom (pride Frančišek) zmolimo molitev, ki jo je on molil (držimo plakat, vzamemo »oratorijske izkaznice« ali vzamemo listke, ki smo jih razdelili na začetku molitve):

gospod, naredi me za orodje svojega miru.Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.Kjer je dvom, naj prinašam vero.Kjer je zmota, naj prinašam resnico.Kjer je obup, naj prinašam upanje.Kjer je žalost, naj prinašam veselje.Kjer je tema, naj prinašam luč.Učitelj, naj se ne trudim,da bi me drugi tolažili,ampak naj sam tolažim;da bi me drugi razumeli,ampak naj sam razumem;da bi me drugi ljubili,ampak naj sam ljubim.Kajti ko dajemo, prejemamo;ko odpuščamo, nam je odpuščeno;in ko umremo, vstanemo v večno življenje. amen.

Pesem: O moj bog, dopusti mi

izročimo ta oratorij Mariji: Zdrava, Marija….

Pesem: ti si moja gospa Slava Očetu …

Znamenje križa.

2. dan: Spev dobrotiSimbol: križVrednota (tema): zgledPripomočki: napisa dvom in vera, narisani plakati: zvezde (več zvezd),

veter (ko se veter igra z oblaki ali listjem), voda (potok), ogenj (plamen), zemlja (globus), mir (golob), smrt (nagrobnik), sonce in luna naj bosta kar oblečena kot v zgodbi

Znamenje križa.

Pesem: res je prijetno ali hvala ti, o moj gospod tebe ljubim, Stvarnik moj …

Hvalnica stvarstva (moli Frančišek, pri posameznih kiticah pridejo ani-matorji, ki držijo v rokah simbol; ostanejo do konca hvalnice stvarstva)

(Uvodna kitica)najvišji, vsemogočni, dobri gospod,tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.tebi, najvišjemu, edinemu pristojiin nihče ni vreden tebe imenovati.

(Kitica soncu)hvaljen, moj gospod,z vsemi tvojimi stvarmiposebno s soncem,velikim bratom,ki razsvetljuje dneve in nas.Lepo je in v velikem sijaju žari.tebe, najvišji, odseva.

(Kitica luni in zvezdam)hvaljen, moj gospod,v sestri Luni in zvezdah;ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.

(Kitica vetru)hvaljen, moj gospod,v bratu vetru in zraku,v oblačnem in jasnem,sploh vsakem vremenu,s katerim ohranjaš svoje stvari.

(Kitica vodi)hvaljen, moj gospod,v naši sestri vodi;mnogo koristi ponižna, dobra in čista.

(Kitica ognju)hvaljen, moj gospod,v našem bratu ognju,v katerem nam noč razsvetljuješ;lep je in vesel in krepak in močan.

(Kitica zemlji)hvaljen, moj gospod,v naši sestri Zemlji,ki nas kakor mati hrani in nam gospodinjiin prinaša različno sadjein pisane rože z zelenjem.


MO

LIT

VE

58


MO

LIT

VE

59

(Kitica miru)hvaljen, moj gospod,v onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajoin prenašajo slabosti in trpljenje.blagor njim, ki ostanejo v miru,zakaj ti, najvišji, jih boš kronal.

(Kitica smrti)hvaljen, moj gospod,v naši sestri smrti,ki ji nihče v življenju ne uide.gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,a blagor njim,ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,zakaj druga smrtjim ne bo mogla storiti žalega.

(Zaključna kitica)hvalite in poveličujte mojega gospodain zahvalite se muin služite mu v veliki ponižnosti.

Brat Sonce: Preden je Frančišku privrela iz srca hvalnica stvarstva, je moral iti skozi veliki petek. a kdo ve, kaj se je zgodilo na veliki petek? ... Jezus je umrl na križu.

Sestra Luna: jezus, ti si umrl na križu, ker nas neskončno ljubiš. Po-magaj mi, da po Frančiškovem zgledu napolnim življe-nje s tistim, kar je res pomembno. nate računam in na tvojo pomoč. naj te najdem, dobri jezus, v stvarstvu, v bratih in sestrah, v vsakdanjih dogodkih življenja, v da-našnjem dnevu oratorija. naj bom zgled drugim. dobri jezus, name lahko računaš.

Evangelij: »jezus jih je začel učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govoril. in Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je božje, ampak na to, kar je človeško!« tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za me-noj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil« (Mr 8,31–35).

Dinamika: jezus je Frančiška na poseben način povabil, da se odpove sebi, vzame svoj križ in hodi za njim. tudi nas vabi, da se odpovemo svojim se-

bičnim željam in gremo za njim. V znamenje tega, da želimo biti danes drug drugemu zgled, pomoč in opora, naredimo levemu in desnemu sosedu križec na čelo in recimo: »jezus računa nate.«

»Kjer je dvom, naj prinašam vero,« nas danes vabi molitev, ki jo je molil Frančišek (sestra Luna prinese besedi dvom ter vera in ju pritrdi). Skupaj s Frančiškom (pride Frančišek) jo zmolimo v celoti.

gospod, naredi me za orodje svojega miru (glej prvi dan).

Pesem: Poklonim se

Slava Očetu …

Znamenje križa.

3. dan: Spev uboštvuSimbol: skrinjaVrednota (tema): bogastvo, ki ne minePripomočki: napisa zmota in resnica, dovolj veliki napisi molitve Očenaš

(vsak napis naj bo na svojem kartončku):

Znamenje križa.

Pesem: Zdaj sem tu, moj bog

Evangelij: »nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in pro-dal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi« (Mt 13,44–46).

Brat Sonce: Frančišek v današnji zgodbi ugotavlja, kdo je tisto boga-stvo, ki ne mine.

Sestra Luna: dragi jezus, vabiš nas, da se po Frančiškovem zgledu odločimo zate: da delamo dobra dela, molimo, pozorno in z veseljem sledimo dogajanju na oratoriju. jezus, ti si naš dragocen biser, zaradi katerega se splača pustiti ob strani vse drugo. gotovo koga od nas kličeš v duhovni poklic. Ob pravem času mu daj dovolj poguma, da bo kot Frančišek pustil vse in šel za teboj. Zmolimo očenaš za tiste med nami, ki jih kličeš v duhovni poklic, in za vse tiste, ki so na tvoj klic že odgovorili, da bi ti ostali zvesti do smrti.

Oče naš, ki si v nebesih ….


MO

LIT

VE

60


MO

LIT

VE

61

Brat Sonce: Frančišek nam molitev očenaš posebej razlaga.Frančiškova razlaga očenaša (medtem ko Frančišek počasi bere razlago

očenaša, nekaj animatorjev menjava napise, ki jih vsi skupaj na glas prebere-mo npr. »Oče naš«, sledijo Frančiškove besede o očenašu, nato spet vsi skupaj izrečemo »ki si v nebesih«… ).

Oče naš: naš Stvarnik, Odrešenik, tolažnik in Zveličar.Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih, ki jih razsvetljuješ za spoznanje,

kajti ti, gospod, si luč. ti jih razvnemaš za ljubezen, kajti ti, gospod, si ljubezen. ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z bla-ženostjo, kajti ti, gospod, si najvišje dobro, večno dobro, iz ka-terega vse dobro izhaja, brez katerega nič dobrega ne obstaja.

Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o tebi, da bomo spoznali širokost tvojih dobrot, dolgost tvojih obljub, visočino tvojega veličanstva in globočino tvojih sodb (ef 3,18; Ps 35,6.7).

Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti in nam dal priti v tvoje kraljestvo, kjer je gledanje tebe nezastrto, ljubezen do tebe popolna, združenost s teboj blažena in uživanje tebe večno.

Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem, tako da bi vedno mislili nate; z vso dušo, tako da bi vedno hrepeneli po tebi; z vsem mišljenjem, tako da bi svoje namene naravnali na tebe in v vsem iskali tvojo čast; z vsemi svojimi močmi, tako da bi vse dušne in telesne moči in čute do konca porabili v služenju ljubezni do tebe in v ničemer drugem. in da bi ljubili svoje bližnje kakor sami sebe, tako da bi z vse-mi svojimi močmi pritegovali vse k ljubezni do tebe, se veselili blagra drugih kakor svojega lastnega blagra ter sočustvovali v nesreči in da bi nikogar v ničemer ne žalili.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh: svojega ljubega Sina, našega gospo-da jezusa Kristusa, nam daj danes; da bomo priklicali v spomin, razumeli in častili ljubezen, ki jo je imel do nas, in vse tisto, kar je za nas govoril, storil in trpel.

In odpusti nam naše dolge: po svojem neizrekljivem usmiljenju, po moči trpljenja svojega ljubljenega Sina in po zasluženju ter priprošnji blažene device Marije in vseh tvojih izvoljenih.

Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom: in glede tistega, česar ne odpuščamo popolnoma, stori ti, gospod, da v polnosti odpu-stimo, da zaradi tebe resnično ljubimo sovražnike in zanje po-božno molimo; da nikomur ne vračamo hudega s hudim, tem-več da se v tebi trudimo koristiti vsem.

In ne vpelji nas v skušnjavo: naj bo skrita ali očitna, nenadna ali dolgo-trajna.

Temveč reši nas hudega: preteklega, sedanjega in prihodnjega.

Pesem: Oče, dobri Oče

Dinamika: Obrnimo se na gospoda s svojimi prošnjami in ga prosimo, da bi znali biti podobni Frančišku v njegovi ljubezni do jezusa (sledi nekaj sponta-nih prošenj otrok). Po vsaki prošnji recimo: »jezus, nate računamo, usliši nas.«

Brat Sonce: »Kjer je zmota, naj prinašam resnico,« nas danes vabi molitev, ki jo je molil Frančišek (sestra Luna prinese be-sedi zmota ter resnica in ju pritrdi). Skupaj s Frančiškom molimo (pride Frančišek):


Pesem: Pojdi v popolnem miru

O gospa moja ...Slava Očetu …

Znamenje križa.

4. dan: Spev velikodušnosti

Simbol: zidakVrednota (tema): »Popravi mojo Cerkev.«Pripomočki: napisa obup in upanje, zidaki (če še niso

na vidnem mestu).

Znamenje križa.

Pesem: Peter Skala ali hvalnica (Vsa moja duša)

Evangelij: Ko je jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« rekli so: »eni, da je janez Krstnik, drugi, da elija, spet drugi, da jeremija ali eden izmed prerokov.« dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »ti si Mesija, Sin živega boga.« jezus pa mu je dejal: »blagor ti, Simon, jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. jaz pa ti povem: ›ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zave-zano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija (Mt 16,13–20).

Sestra Luna: Kako močno si je Frančišek želel živeti in delati iz trdne vere. gospodov klic »Popravi mojo Cerkev« oziroma »nate računam!« ga ja popolnoma prevzel. Kot apostol Peter je tudi Frančišek nekaj posebnega. tudi on je trdna skala, s pomočjo katere jezus gradi svojo Cerkev, del ka-tere je vsak izmed nas.


MO

LIT

VE

62


MO

LIT

VE

63

Dinamika: dragi jezus, tudi mi lahko nekaj storimo, da bo naša župnija in s tem tudi vesoljna Cerkev bolj trdna, bolj božja. dragi jezus, naj se zaveda-mo, da je od vsakega izmed nas odvisno, kakšna je moja družina, župnija, kraj, v katerem živimo. Frančišek je s svojim zgledom pritegnil mnoge k sodelova-nju. daj tudi nam poguma in vztrajnosti, da boš lahko ti, jezus, vedno računal na nas (vsi vstanemo in se primemo za roke). V tej medsebojni povezanosti zmolimo očenaš za nas in za našo župnijo. ne pozabimo: jezus računa na nas.

Očenaš

Pesem: himna oratorija

Brat Sonce: Prisluhnili bomo najstarejši molitvi in hkrati najstarej-šemu Frančiškovemu tekstu. Sega v leto 1206. to moli-tev je Frančišek molil v času, ko mu je s križa v cerkvici sv. damijana Kristus rekel: »Frančišek, pojdi in popravi mojo Cerkev, ki se podira.«

Frančišek: O vzvišeni in veličastni bog, razsvetli temine mojega srca. daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljube-zen, razumnost in spoznanje, o gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. amen.

Brat Sonce: »Kjer je obup, naj prinašam upanje,« nas danes vabi mo-litev, ki jo je molil Frančišek (sestra Luna prinese besedi obup ter upanje in ju pritrdi). Skupaj s Frančiškom mo-limo (pride Frančišek):


Pesem: nihče ne ljubi te kot jaz

Sestra Luna: da bo jezus lahko računal na nas, se izročimo Mariji.

O gospa moja …Slava Očetu …

Znamenje križa.

5. dan: Spev novorojenemuSimbol: jasli s slamoVrednota (tema): božičPripomočki: jasli, slama, napisa žalost in veselje

Znamenje križa.

Pesem: neko noč

Evangelij: V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stra-

žili pri svoji čredi. gospodov angel je stopil k njim in gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. angel pa jim je rekel: »ne bojte se! glejte, ozna-njam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. danes se vam je v davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija. to vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« in nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila boga in govorila: »Slava bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v betlehem in poglejmo to, kar se je zgodi-lo in kar nam je sporočil gospod!« hitro so odšli tja in našli Marijo, jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. in vsi, ki so slišali, so se začu-dili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. in pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno« (Lk 2,8–20).

Brat Sonce: Frančišek nas danes uči, da mora biti božič vsak dan v našem življenju. Vsak dan znova se mora jezus roditi v naših srcih, v naših družinah.

Sestra Luna: dragi jezus, rodil si se za vsakogar od nas in bil položen v revne jasli. S tem si nam pokazal, da nas imaš rad. naj ti naredimo prostor v naših srcih, da se boš pri nas dobro počutil. računaj na nas, da te prepoznamo v starših, soro-dnikih, g. župniku, animatorjih, udeležencih oratorija …

Dinamika: Vsi dobimo žitno slamo in jo položimo v jasli, da bo jezus našel mehko ležišče (čez dan lahko otroci in animatorji za vsako dobro delo položijo eno slamo v jasli). Med dinamiko pojemo pesem noč se spušča v betlehem.

Pesem: noč se spušča

Sestra Luna: Prisluhnimo molitvi jaslice in jaz (molita dva izmenjaje).

A: Ko bi bilo moje telo kot žive jaslice povsod tam, kjer živim in delam.b: Ko bi bile moje noge kot noge živali, ki so tisto noč pohitele k votlini.a: Ko bi bilo moje naročje kot Marijino naročje, ki je sprejelo jezusa in mu

dajalo rasti.b: Ko bi bile moje roke kot jožefove roke, ki so zibale, tolažile, objemale in

delale za jezusa.a: Ko bi bil moj glas kot glas angelov, ki je slavil učlovečeno besedo.b: Ko bi bila moja ušesa kot ušesa pastirjev, ki so osupla poslušala čudovi-

to pesem nebes.a: Ko bi bile moje oči kot oči tistih, ki so v sveti noči strmele v jasli.


MO

LIT

VE

64


MO

LIT

VE

65

b: Ko bi bil moj razum kot razum Modrih, ki so sledili zvezdi vse do betle-hemskih poljan.

a: Ko bi bilo moje srce kot jasli presvete noči, ko so sprejele Večnega, ki je postal majhen in ubog kakor eden izmed nas ljudi.

Brat Sonce: jezus je postal ubog, da bi mi bili srečni. tudi Klara, Frančišek in njegovi bratje so izbrali pot uboštva. Klara je v pismu neži tako zapela hvalnico uboštvu:

Klara: »O blaženo uboštvo! njim, ki ga ljubijo in se ga oklepajo, podarja večna bogastva. O sveto uboštvo! tistim, ki se ga držijo in po njem hrepenijo, obljublja bog nebeško kraljestvo in jim s trdno gotovostjo naklanja večno sla-vo in blaženo življenje. O dobrotljivo uboštvo! gospod jezus Kristus, ki je vladal in vlada nebo in zemljo, ki je rekel in sta nastala, se ga je oklenil bolj kakor česarkoli.«

Pesem: Ko so pastirji

Brat Sonce: »Kjer je žalost, naj prinašam veselje,« nas danes vabi molitev, ki jo je molil Frančišek (sestra Luna prinese be-sedi žalost ter veselje in ju pritrdi). Skupaj s Frančiškom molimo (pride Frančišek):


Sveti angel …Slava Očetu …

Znamenje križa.

6. dan: Spev bratski skupnostiSimbol: vrv s tremi vozliVrednota (tema): redovništvoPripomočki: napisa tema in luč, papirnati zidaki

z napisom »nate računam« (če je prva možnost dinamike) ali zidak z napisom redovništvo (če je druga možnost dinamike).

Znamenje križa.

tebe ljubim, Stvarnik moj …

Pesem: Stvarnik zemlje in neba

Božja beseda: »bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lo-mljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih

se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. hvalili so boga in vsi ljudje so jih imeli radi. gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje« (apd 2,42–47).

Frančišek: jaz sem delal in hočem delati s svojimi rokami. Odločno zahtevam, naj vsi bratje pošteno delajo … pa ne iz želje, da bi prejemali plačilo za delo, marveč zaradi zgleda in da se ne polenijo.

Otrok: dobri jezus, daj nam ljubezni pri vsakdanjem prepro-stem delu in pri zahtevnejših opravilih. naj bo v našem srcu in na naših ustnicah pogosto: »grem jaz, računaj name.«

Odpev: O moj bog, dopusti mi ali odpev: hvalnico pojem bogu

Frančišek: gospod mi je dal tako vero, da sem v vseh cerkvah tako preprosto molil: »Molim te, gospod jezus Kristus, tukaj in v vseh tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu; in blagosla-vljamo te, ker si s svojim križem svet odrešil.«

Otrok: dobri jezus, hvala, da si sredi med nami, ko smo zbrani v molitvi, ko delamo dobro … hvala, ker lahko vsak tre-nutek računamo na tvojo pomoč.


Frančišek: Ljudje namreč izgubijo vse, kar zapustijo na tem svetu, s seboj nesejo samo zasluženje zaradi ljubezni in dobrote, ki so jo delili, za kar jim bo gospod dal nagrado in vre-dno plačilo.

Otrok: dobri jezus, po tem oratoriju bo ostalo samo to, kar je bilo narejeno z ljubeznijo. Povrni z večnimi darovi vsem, ki so nam z darovanjem svojega časa, z molitvijo ali z materialnimi sredstvi, oratorij omogočili.


Brat sonce: Pestro in delavno je življenje Frančiška in njegovih bra-tov. Podobno je bilo tudi v prvi krščanski skupnosti, kot smo prebrali v apostolskih delih. Klara v današnji zgodbi začne redovno življenje v svoji skupnosti. Lepo je, ker živijo v povezanosti z bogom in med seboj.

Sestra Luna: dobri jezus, zgledi Frančiška, Klare, prve krščanske skupnosti in svetnikov nas nagovarjajo. računaj na nas animatorje in udeležence oratorija po vsej Sloveniji. Ko-


MO

LIT

VE

66

gar izmed nas kličeš na pot redovništva, naj ti pogumno sledi v čistosti, uboštvu in pokorščini.

Pesem: Moj gospod

Dinamika: 1. možnost: Vsak otrok dobi majhen papirnat zidak (lahko je tudi iz ka-

kšnega drugega materiala) z napisom »nate računam!« Otroke povabimo k spontani molitvi (kdor ima prošnjo, obljubo ali zahvalo, naj se približa mikro-fonu). npr: jezus, name računaj, da bom danes zvečer zmolil.

2. možnost: Med udeleženci in animatorji kroži zidak z napisom redovni-štvo. Vmes pojemo pesem jezus se ob morju ustavi. Ko po vsaki kitici zapo-jemo odpev, se kitarist ustavi in povabi tistega udeleženca ali animatorja, pri komer se je ustavil zidak, da vstane in reče: »jezus, name računaj!« Ker so štiri kitice, se to zgodi 4-krat.

Brat Sonce: »Kjer je tema, naj prinašam luč,« nas danes vabi molitev, ki jo je molil Frančišek (sestra Luna prinese besedi tema in luč in ju pritrdi). Skupaj s Frančiškom molimo (pride Frančišek):


Sestra Luna: Frančišek nam bo posodil svoje besede, da svoje življe-nje izročimo v Marijine roke in se ji zahvalimo za vse milosti tega oratorija.

Frančišek:Sveta devica Marija,

ni tebi enake med vsemi ženami sveta, hči in dekla vzvišenega Kralja, Očeta v nebesih,mati najsvetejšega gospoda jezusa Kristusa,nevesta Svetega duha;prosi za nas, skupaj s svetim nadangelom Mihaelomin vsemi nebeškimi močmiin z vsemi svetniki,svojega presvetega ljubljenega Sina, gospoda in Učenika.

Pesem: O gospod, studenec vse dobrote Slava Očetu …

Znamenje križa.

katehezeza

otroke


VZOREc VZOREc VZOREc VZ

kA

TE

hE

ZE

68


VZOREc VZOREc VZOREc VZ kA

TE

hE

ZE

69

DOBrO Je VeDetI

Kateheze letošnjega leta imajo v začetku razmišljanje za animatorja – to je namenjeno samo tebi. Če se ti bo kakšna misel zdela koristna, jo seveda lahko poveš naprej udeležencem oratorija.

Za branje svetopisemskega odlomka je dobro, da se predhodno pripravimo. to pomeni, da sami preberemo božjo besedo, da nam je tekst znan. Pri sami katehezi pa uporabimo Sveto pismo, da otroci vidijo, da je to knjiga življenja.

Pesmi uporabimo po presoji. Lahko uporabimo tudi tiste, ki jih imamo zbrane za oratorij, s tem da smo pozorni, da se tematsko ujemajo z dnevom.

ne pozabimo, da molitev začnemo in končamo z znamenjem križa. Prav tako poskrbimo, da je v skupini primerno razpoloženje, saj je to čas, ki ga namenimo, da se osebno pogovorimo z našim prijateljem jezusom.

Preden se prvi dan lotimo same kateheze na oratoriju, je dobro, da ustvarimo prijetno in spodbudno klimo v skupini, da se najprej dobro spoznamo, dobrodošla je tudi kakšna igra/dejavnost za povezovanje skupine.

Osrednja zgodba letošnjega oratorija je Spev velikodušnosti, ki govori, kako se Frančišek loti gospodovega klica Popravi mojo Cerkev. Zato je prav, da vse ostale oratorijske dogodke (npr. izlet, gost …) razporedimo tako, da bomo ta dan res imeli katehezo.

KateHeZe Za mLaJŠe

Čeprav se nam morda včasih zdi, da z mlajšimi ni moč narediti nič oz. je največ, kar lahko naredimo, da skupaj pobarvamo kakšno slikico, se je vseeno dobro pripraviti in pristopiti h katehezam za mlajše nekoliko resneje in na otroški način osvetliti vrednoto oz. temo. ne pozabimo, da če ne poskusimo in vztrajamo, ne vemo, kaj bi lahko dosegli.

Pri vsaki katehezi imamo na voljo več možnosti, kar pomeni, da lahko izbe-remo tisto, ki nam je najbolj blizu. Kot animatorji lahko namreč največ damo, če govorimo »iz sebe«, iz našega lastnega doživljanja božje bližine, ki naj jo začutijo tudi otroci. hkrati je lahko to priložnost, da dane možnosti med seboj sestavljamo in nadgrajujemo. Pri vsem tem je pomembno, da ne izgubimo rdeče niti in da niso posamezni deli kateheze zato, »ker pač morajo biti«, ampak se med seboj povezujejo in nadaljujejo.

1. SPeV raZIGrane mLaDOStI Vrednota (tema): KO BOM VELIK, BOM ... Simbol: DALJNOGLED Sonček dneva: Gospodu priporočaj svoja dela in tvoji načrti se

bodo uresničili (Prg 16,3).

Cilji: - doživljajski: Spomniti se lepega trenutka v življenju, ki nam daje upanje.1

- spoznavni: Spoznati, da je potrebno imeti cilje v življenju.

- dejavnostni: Odkrivati načrt, ki ga ima bog z nami danes in v prihodnje.

raZmIŠLJanJe Za anImatOrJa

Frančišek je otrok svojega časa. Njegov značaj se je oblikoval po okusu tistega časa, njegove ideje dihajo ogenj vojn in miru, razkošne svile in denarja.

V tem času, polnem nasprotij, kjer zaradi časti-hlepnosti rastejo mnogi gradovi, kjer se poglablja razlika med bogatimi in revnimi, kjer gresta z roko v roki vera in pustolovščina, pobožnost in žeja po bogastvu, sočutje do križanega Kristusa in okrutnost do bratov, veseljačenja … V tem času novosti so ita-lijanska mesta, še prav posebno v umbrijski dolini, začela dvigovati glave z zahtevo po neodvisnosti, pravičnosti in so se pogosto zatekala k maščevalno-sti. Meščani Assisija [izg: asizija] so v uporih proti oblastnikom kamen za kamnom razdrli trdnjavo mestnih grofov, simbol zatiranja, in so z istimi kamni zgradili čvrsto obzidje, da bi obranili porajajočo se neodvisno majhno mestno republiko.

Spomladi leta 1198 je Frančišek star šestnajst let. Plemstvo, ki so ga meščani pregnali iz asiške trdnjave, se zateče v bližnjo Perugio [izg: prerudžo] in med begunci je tudi petletna Klara. Dva večna tekmeca, Perugia in Assisi, se poleti 1203 spopadeta. V tej bitki sodeluje Frančišek, ambiciozen dvajsetletnik, ki želi vstopiti v zgodovino na strani svobodnega asiškega ljudstva. Kasneje se bo njegovo življenje obrnilo tako, da se bo z velikimi črkami zapisal v zgodovino človeštva, a ne kot vitez z mečem smrti, temveč kot vitez ljubezni in srca, izbranec Boga.

SKuPnI uVODDuhovni voditelj se pojavi z daljnogledom v roki. Na prizorišču je anima-

tor, ki o daljnogledu ne ve kaj dosti. Pogovarjata se.

Animator: Kaj počneš?Voditelj: gledam daleč.Animator: Kako daleč?

1 Mislimo, da je dobro prihodnost lažje graditi na srečni in zadovoljni sedanjosti oz. na do-brih izkušnjah iz preteklosti ter na dobri samopodobi. Zato podoživljamo lepe trenutke svojega življenja.



kA

TE

hE

ZE

70



TE

hE

ZE

71

Voditelj: Zelo daleč.Animator: Kaj pa imaš to?Voditelj: to je priprava, s katero gledamo na daleč in vidimo stva-

ri zelo blizu.Animator: Vau! to! Kaj takega?!Voditelj: ne, nič posebnega. to lahko uporablja vsak človek. na-

staviš dioptrijo, izostriš pogled in – na, poglej!Animator: Vau! Poglej, tisto tam vidim, kot bi bilo na moji dlani!

Superca! Otroci, a ste vi tudi že kaj takega videli? …Voditelj: Veš, ampak to še ni vse. Poznam še en drug daljnogled.Animator: a res? daljnogled, s katerim vidiš še več?Voditelj: Seveda, s tistim lahko vidiš samega sebe v prihodnosti.

gledaš samega sebe npr. čez 5, 10, 30 let …Animator: Kaj to pomeni? Voditelj: da si zastaviš in vidiš cilj v življe-

nju, kaj hočeš postati. na primer: če želiš postati učitelj, boš izbral takšno šolo, vse boš naredil za to, da se bodo tvoje želje uresničile. tudi Frančišek asiški je imel veli-ke sanje, kaj bi rad postal…

Animator: ja, ampak je tudi res, da človek obrača, bog pa potem obrne.

Voditelj: Prav imaš. Prav to se je zgodi-lo s Frančiškom. bog mu je dal spoznati, kaj je zanj potrebno. in Frančišek je potem to tudi ure-sničil. a pojdimo lepo po vrsti, to bomo videli v priho-dnjih dneh.

Pomembno je imeti cilje v življenju; npr. ko gremo na počitnice, imamo pred seboj cilj (gore, morje …), ko zju-traj vstanemo, imamo cilj priti v šolo, ko gremo v trgovi-no, imamo cilj, kaj bomo prinesli domov …

Nekdo prinese sonček dneva: »gospodu priporočaj svoja dela in tvoji načrti se bodo uresničili« (Prg 16,3).

V življenju imamo cilje, kako bomo kaj uresničili. Ven-dar je zelo pomembno, da predvsem spoznamo in razu-memo, kaj bog od nas pričakuje. to nam on pokaže po molitvi, branju Svetega pisma, po znamenjih, ljudeh, do-godkih … Zato je zelo potrebno, da molimo in prosimo za to spoznanje, kaj bog od nas pričakuje. bog računa na vse nas, da bomo v življenju uresničili to, za kar smo poklicani.

a – Za mLaJŠe

Pesmi: Mladost, več kot norost; da, gospod, dober si; nekaj manjka; jezus je pot.

Pripomočki: list papirja in nekaj barvic za vsakega otroka, dva listka, na katerem je daljnogled za vsakega otroka, rutka za prevezo oči, vrv, na listu papirja narisana tlakovana pot, večja razrezana slika družine, prijateljev, župnije in šole.

Prvi dan je pomembno, da se najprej med seboj spoznamo.

VSTOPNO MESTOFrančišek se je veselil svoje prihodnosti. imel je cilje, ki

jih je želel doseči, stvari, ki bi jih rad počel. tudi mi bomo pogledali v našo prihodnost.

Možnost 1: Ko bom velik, bom

Vsak otrok na svoj list nariše (napiše), kaj bi rad postal, ko odraste. Ko vsi narišejo, vsak posebej predstavi, kaj želi postati. Pri tem tudi pove, kaj mu je še posebej pri tem všeč; zakaj bi to rad postal; kaj ga privlači … Pred tem opozorimo otroke, da ima vsak svoje želje, in da drug drugega poslušamo (ne komentiramo) in spoštujemo, nikakor pa se ne norčujemo ali žalimo drug drugega.

Ko vsi otroci predstavijo svojo sliko, navdušeno rečemo, da si že od nekdaj želimo hoditi po vodi. Vprašamo otroke, ali menijo, da je to možno.

Možnost 2: Veselim se

Pripravimo listke, na katerih je simbol dneva (daljnogled). Vsak otrok dobi dva taka lističa. Pogledali bomo v prihodnost in vsak lahko svoj daljnogled unovči tako (ga položi na sredino), da pove nekaj, česar se zelo veseli; kar ga še čaka te počitnice, jeseni, doma, na oratoriju …

Pogovor nadaljujemo: kje navadno potrebujemo daljnogled (na morju …). tudi jezus se je sprehajal po morju. Čeprav ni imel daljnogleda, je znal dobro videti, kaj se kje dogaja.

OZNANILOV Svetem pismu beremo v Matejevem evangeliju, kako je jezus po vodi

prišel k učencem, ki so bili v čolnu sredi jezera. Ob četrti nočni straži je jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga

učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od stra-hu so zavpili. jezus pa jim je takoj rekel: »bodite pogumni! jaz sem. ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« in Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi

Poslanstvo Oratorija se je

začelo s preprostim prazničnim veroukom.don Bosko



kA

TE

hE

ZE

72



TE

hE

ZE

73

in šel k jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je pota-pljati in je zavpil: »gospod, reši me!« jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« in ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »resnično si božji Sin« (Mt 14,25–33).

Peter je najprej zaupal jezusu in se pogumno odpravil iz čolna. a za tre-nutek je podvomil v svojo prihodnost. Zbal se je sam zase. ni dovolj zaupal jezusu, ki nas vse vedno varuje. jezus pa ga je ujel. Prijel ga je za roko. V tre-nutku, ko se je začel potapljati, ko je bil v stiski, je bil jezus pri njem. tudi pri nas je, kadar se nam kakšna stvar zalomi, pa čeprav ga ne vidimo in ne čutimo neposredno, kako nas drži za roko. a je ob nas. in pazi na nas, da se ne bi utopili, da se nam ne bi kaj zgodilo.

Se je tudi Frančišek potepal? Kam pa je rad zahajal? S kom se je rad vese-lil? je kdaj pomislil na boga? Kaj pa bog? je on kdaj pomislil na Frančiška ali ga celo prijel za roko? Kaj se je zgodilo? Pa je vedel, da ga bog nagovarja? je razumel besede, ki so mu bile rečene v spancu? V/na kaj se je podal? Se tudi mi podamo v našo prihodnost?

DEJAVNOSTMožnost 1Postavimo se v vrsto. Pred seboj imamo prosto pot. Vsak otrok si zaveže

oči (lahko tudi rečemo, da zamižijo in si z roko pokrijejo oči). Sedaj poskuša preprosto naravnost priti do drugega konca sobe (če smo zunaj, pripravimo vrv, do katere mora priti). na pot ne nastavljamo ničesar. Ko to opravijo, vpra-šamo, kako bi lahko lažje prehodili to pot. Če ne predlagajo sami, jih usmeri-mo, da bi bilo lažje, če bi lahko gledali. nato še enkrat prehodimo pot, tokrat z odprtimi (nepokritimi) očmi. Pogovorimo se: kdaj smo hitreje in lažje prišli na drugo stran? je bilo težko iti po tej poti z zavezanimi očmi, čeprav smo prej videli, da je prazna pot? je lažje doseči nekaj, kar imamo pred seboj in vidimo, kot pa če tega ne vidimo? Zato je pomembno, da si postavimo cilje, stvari, ki bi jih radi dosegli. Kajti ko jih vidimo, jih lažje dosežemo. in ne pozabimo, tu je tudi jezus, ki nas varuje, hkrati pa računa na nas, prav na vsakega izmed nas, da bomo prehodili pot življenja skupaj z njim.

Možnost 2Če smo se poprej pogovorili, kaj želimo postati, sedaj naredimo pot, kako

do tega priti. Po tleh (če smo zunaj) narišemo tlakovano pot. najprej dve črti, ki bosta omejevali našo pot. na to pot pa sedaj narišemo tlakovce. teh naj bo vsaj eden več, kolikor je otrok. nato otroke povprašamo, kaj bi želeli postati in kaj morajo znati, da bodo to delo dobro opravljali (npr. moram znati voziti to-vornjak, naučiti se moram govoriti tuj jezik …). Ko otrok pove, kaj želi postati in kaj za to potrebuje, stopi na enega od narisanih tlakovcev. V prazni tlakovec napišemo jezus. Otroke povabimo, da povedo, kaj vse je znal jezus. Čeprav vsak na svojem tlakovcu, smo skupaj zapolnili našo pot. Ugotovili smo, da je

naša pot zelo bogata in polna tudi zaradi tega, ker smo na njej skupaj, pred-vsem pa, ker je z nami tudi jezus Kristus.

Možnost 3Pripravimo nekaj slik npr. družine, prijateljev, župnije, šole, jih razreže-

mo ter med seboj pomešamo (slike si moramo predhodno pripraviti; nekaj jih lahko najdeš tudi v kakšnem od katoliških časopisov). nato poskušamo sestaviti posamezne slike. Pri tem otroke spodbujamo, da res vsi sodelujejo. Sprašujemo jih, če morda že vidijo, kaj bo nastalo; zakaj mislijo, da so te stvari pomembne; so nam kdaj že posebej prav prišle; najlepši spomin na katero od teh stvari … Vse te stvari so v našem življenju, nas opogumljajo in nam dajejo upanje. So ob nas, tako kot je ob nas tudi jezus Kristus.

MOLITEVZnamenje križaSveto pismo nas uči: »gospodu priporočaj svoja dela in tvoji načrti se

bodo uresničili« (Prg 16,3). jezus računa na nas, da bomo uspešni, predvsem da bomo dobri kristjani, tudi če se nam zalomi. Zato sedaj vsak pove, česa si želi, kaj bi rad dosegel, naredil … nato bomo skupaj zmolili Oče naš, da bi se naši načrti res uresničili in da bi uresničevali tudi načrt, ki ga ima z nami jezus.

Vsak pove svojo željo.

Oče naš, Znamenje križa.

Za StareJŠe

Pesmi: Pridi, Sveti duh, luč srca; Moj gospod; hvala ti, o moj gospod, ti si spremenil.

Pripomočki: listi formata a4, barvice, velik bel šeleshamer, fl omastri, lepilo, Sveto pismo, čim več rekvizitov za predstavitev, kako se vidim čez 30 let.

VSTOPNO MESTONaša mladostna razigranost je dar. Za ustvarjanje pozitivnega in lepega

razpoloženja v skupini zaplešimo Ova, ove (glej DVD Bansi 1, Salve 2000) ali kakšen drug ples ali igra.

Vstopno mesto prve kateheze je sestavljena iz dveh delov: v prvem delu se člani skupine predstavijo, v drugem delu pa se vstopi v vsebino kateheze.

1. deL animator skupine razdeli vsem udeležencem liste formata a4 in barvice.

Udeleženci naj list dvakrat prepognejo po širini, tako da dobijo tri enake pra-vokotnike. Črte, kjer je list prepognjen, pobarvajo z različnimi barvami.



kA

TE

hE

ZE

74



TE

hE

ZE

75

na vrh vsak ega pravokotnika napišejo:moje življenje pred 5 leti …moje življenje danes …moje življenje čez 30 let …

V tem uvodnem delu vsak nariše v prvi in dru-gi pravokotnik risbo, ki ga spominja na lep dogodek, srečanje, osebo iz preteklosti (prvi pravokotnik) in iz sedanjosti (drugi pravokotnik). tretji (spodnji) pravo-kotnik ostane prazen.

Na velikem plakatu so narisani luna ali sonce, toliko zvezd, kolikor je članov skupine (zvezde naj bodo tako velike, da bomo lahko vanje nalepili liste), ter pod njimi pot. V zvezde bomo med zaključno molitvijo prilepili izpolnjene liste. Člani skupine se predstavljajo; povejo ime, razred, kaj jih veseli, lep dogodek izpred 5 let in lep dogodek iz sedanjosti, ki so ga narisali na list. V sredini narisana Sestra Luna ali Brat Sonce, ki smo ju spoznali v zgodbi, napoveduje vrednoto (temo) dne-va: »Ko bom velik, bom …« Animator vpiše na pot imena udeležencev skupine.

2. deLŽivimo v točno določenem času, kraju in zgodovini. V tem času nas bog

kliče, da bi bili srečni, veseli. animator v nadaljevanju razvije pogovor ob sle-dečih vprašanjih: Kdo je srečen? ali drži, da je srečen tisti, ki je zdrav, ima hišo, računalnik in prenosni telefon, dobro plačo, pridne otroke, dobro karie-ro? je to dovolj zato, da smo srečni? Kdaj ste srečni? Kaj vas osrečuje oz. kdo vas osrečuje?

OZNANILOgotovo se še spomnimo Pavla, ki je bil naš glavni ju-

nak na lanskoletnem oratoriju. bil je mlad in navdušen farizej. imel je en cilj, in sicer zapreti kristjane. toda ali mu je ta cilj prinašal srečo? ali je bil ta cilj v skladu s tem, kar je bog hotel zanj? Zelo očitno ne, saj ga je na poti v damask jezus sam ustavil in mu povedal, kaj želi od njega.

»Med potjo pa, ko sem se že bližal damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba. Pa-del sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ›Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?‹ Vprašal sem: ›Kdo si, gospod?‹ in rekel mi je: ›jaz sem jezus nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹ Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, niso pa slišali glasu, ki je govoril z mano. Vprašal sem: ›Kaj naj naredim, gospod?‹ gospod pa mi je vêlel: ›Vstani in pojdi v damask! tam boš izvedel vse, kar ti je treba storiti!‹ Zaradi blišča te svetlobe nisem nič videl, zato so me morali spremljevalci vo-diti za roko, dokler nisem prišel v damask« (apd 22.6–11).

tudi Frančišek je vso svojo mladost sanjal, da bo postal slaven in bogat. Ob misli na to je bil vesel in srečen. Pomagal je očetu pri prodaji blaga. Ob večerih pa je hodil na zabave. Sanjal je o svoji prihodnosti, ko bo postal vitez. Vse-skozi je računal na to, da mu bo uspelo. Starši so ga pri tem spodbujali in mu materialno vse omogočali. Frančišek je imel torej en sam cilj: biti vitez. to pa je zahtevalo od njega, da se mora izkazati v boju. Odpravil se je na križarsko vojno. na poti proti Spoletu ga je nenadoma obšla slabost. Zaskrbljen za na-daljnjo pot je legel. V polsnu je slišal glas, ki ga je spraševal, kam je namenjen. Frančišek je povedal o svojem drznem načrtu. glas pa je nadaljeval: »Kdo ti more dati več: gospodar ali služabnik?« Frančišek mu odgovori: »Gospodar vendar«. ta pa nadaljuje: »Zakaj torej zapuščaš gospodarja in tekaš za slugo, zanemarjaš kneza in se udinjaš hlapcu?« tedaj pa je Frančišek vprašal: »Go-spod, kaj želiš, da storim?« glas pa je dejal: »Vrni se v svoje mesto in tam boš zvedel, kaj moraš storiti. Videnje pa, ki si ga imel, si moraš povsem drugače razlagati.«

Frančišek je bil v vojni odpravi, ki bi mu lahko prinesla slavo viteštva. Kdo bi mu lahko ponudil še več? Pa vendar se je ustavil ter se vrnil domov! Lahko bi se zgodilo, da bi kot bogati mladenič, ko je slišal jezusovo besedo: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebe-sih. Nato pridi in hôdi za menoj!« (Mt 19,16–29), žalosten odšel. a Frančišek je tu prvič začutil nesmisel iskanja slave. Spoznal je, da ni vse samo v častihle-pju, ampak da je zelo pomembna kariera ljubezni.

V življenju si je potrebno zastaviti cilje, ki so v skladu z božjo voljo! Kako pa prepoznam, da je en cilj dober in po božji volji? Pri tem mi lahko pomagajo vsakdanji dogodki, osebe, s katerimi se srečujem ... Vse to mi kaže, v katero smer moram iti, da bom prišel do cilja, ki mi prinaša v ži-vljenju in v večnosti pravo srečo in veselje. V izpolnitvi božjega načrta je tudi moja življenjska uresničitev. bog ima namreč za vsakega človeka svoj načrt odrešenja ali svojo kariero. da jo bomo odkrili, je pomembno, da »Gospodu priporočamo svoja dela in naši načrti se bodo uresničili« (Prg 16,3).

Kaj je cilj? Katere prepoznam za dobre? K večjemu razumevanju nam lah-ko pomaga današnji simbol daljnogleda. gledam, kaj si želim doseči in kam želim priti.

Poznamo različne cilje:- na materialnem področju: zgraditi hišo, imeti avto, dobiti

računalnik …; - na duhovnem področju: več moliti, hoditi k maši, vstopati v čim

globlji odnos z bogom …; - na šolskem in službenem področju: biti uspešen, zaslužiti za dostojno

življenje, spoznati bogastvo sodelovanja …; - na družinskem področju: razumeti se, poskrbeti za medsebojno

povezanost in zdravje …

učite se pravega verouka; ne pustite, da bi pripovedovali samo domišljijske

zgodbice, ampak naj bo resnični verouk.

Marija Mazzarello



kA

TE

hE

ZE

76



TE

hE

ZE

77

brez dobrih ciljev smo kot v velikem nepoznanem mestu. V tem trenutku lahko izvedete dinamiko sprehoda po mestu. Kako? V ozadju se sliši mirna glasba, udeleženci pa morajo ustvariti tišino. Vsi se prosto sprehajajo po pro-storu. V začetku vsak udeleženec gleda povsem v tla, ki so pred njim. to bo lahko povzročilo, da se bodo zaleteli med seboj. Pomembno je, da z igro na-daljujemo v tišini. Po pol minute sprehajanja animator povabi udeležence, da svoj pogled dvignejo tako visoko, da bodo drug drugega gledali v stopala, nato v noge, roke …, vse dokler se ne bodo gledali iz oči v oči. takrat si podarite tudi nasmeh.

biti brez ciljev v življenju je, kot bi hodili po mestu in ne vedeli, kam želi-mo priti, samo tavali bi sem ter tja. Vsak najmanjši cilj kot na primer: danes bom naredil nalogo, zvečer grem k sveti maši … naš pogled dviguje. je kot zemljevid, ki nam kaže, v katero smer moramo iti, da bomo dosegli to, kar bog pričakuje od nas. V življenju je nujno, da si postavljamo cilje. Cilj kakovostno opredeli moje življenje. Kaj to pomeni? Pomaga mi, da ne zapravljam časa po nepotrebnem; da naredim odločitve za konkretne korake; da vem, kaj želim, in ne begam sem ter tja; da vztrajam, ko je težko … Cilj dà smisel mojemu življenju in me napolni z mirom.

DEJAVNOSTKje se vidim čez 30 let? Animator pripravi čim več potrebnih rekvizitov:

obleke, klobuke, rute, palico, torbice, nakit, Sveto pismo … Vsak član skupine si zamisli, kako se vidi čez 30 let, in se temu primerno obleče, postavi, usede … Sledita predstavitev in pogovor. Zakaj se vidim tako? Kaj je danes tisto, kar me nagiba k temu, da se vidim tako?

Vsak nariše v tretji pravokotnik lista formata a4 načrt, ki ga prepoznava v svojem življenju. nariše, kako se vidi čez 30 let, ter zapiše cilje, ki jih želi doseči v teh počitnicah in v prihodnjem šolskem letu.

MOLITEV Na sredini kroga so pripravljeni Jezusova slika, sveča in plakat iz uvodnega

dela kateheze.

Znamenje križa.

gospodu se zahvalimo in mu izročimo našo prihodnost, pot, ki jo hodimo in ki jo moramo prehoditi.

Med pesmijo Moj Gospod, vse je v rokah tvojih vsak član prilepi s koščkom lepilnega traku svoj list (na katerem je narisal svoje življenje pred 5 leti, svoje življenje danes in svoje življenje čez 30 let) v zvezdo na plakatu.

Prosimo nebeškega Očeta, naj vodi vsak naš korak in nas varuje.

Oče naš. Zdrava, Marija. Slava Očetu.

Znamenje križa.

2. SPeV DOBrOtI Vrednota (tema): ZGLED Simbol: KRIŽ Sonček dneva: Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli

vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih (Mt 5,16).

Cilji: - doživljajski: doživeti, da nas ima bog rad takšne, kot smo in zato želi, da imamo tudi mi radi druge.

- spoznavni: Spoznati, da dober zgled spreminja nas same in okolje, v katerem živimo.

- dejavnostni: Vsak večer opraviti ekzamen (spraševanje vesti) in biti zgled drugim.

raZmIŠLJanJe Za anImatOrJaAsižani so poraženi in najbogatejše meščane od-

vlečejo v peruško ječo. Tu najdemo Frančiška, voj-nega ujetnika. Enajst mesecev ostane naš pustolovec zaprt in tu začenja umirati sin trgovca Petra Ber-nardoneja in se začenja rojevati sin nebeškega Oče-ta: Frančišek Asiški.

Za vsako spreobrnjenje je potrebno prvo prebuje-nje in za Frančiška ječa predstavlja prehod iz iluzije v realnost. Ima čas in priložnost, da gre vase in tu se rojeva novo razmišljanje.

V samoti, v težavah teh mesecev Frančišek zače-nja zaznavati, da je človekovo življenje kratkotrajno, še posebno če se naslanja zgolj na zemeljske ideale, razen … razen če temelji v Bogu.

Božje ime vstopa v življenje našega mladega zapornika kot osvoboditev bridkosti, kot luč, čeprav še vedno zelo slabotna, ki jo je moč nenehno zaznava-ti tudi skozi jetniške rešetke.

Vsako srečanje z Bogom je zelo osebno, včasih celo čudno … velikokrat sad iskanja trdnosti. Grajsko obzidje se tedaj začenja podirati, bleščeči meči, ki po-bijajo sovražnike zaradi namišljene časti, postanejo palice, sulice, ki osvajajo plemiške naslove, herojska dejanja, starodavni jezdeci kralja Arturja, svet, v katerem se vse odvija na bojišču, vse to počasi za našega mladeniča postaja nerazumno.

In Bog v trenutku poraza vstopa v Frančiškovo srce. Bog pravzaprav ne bi mogel nikoli vstopiti v mladeniča, ki bi bil poln samega sebe, želeč zgolj ze-meljske slave. V porazu, v očitnem porazu se pojavi Bog. Ko mladostne blodnje izginjajo, Frančišek v sebi počasi odkriva novega Kralja, ki mu bo sledil. Seveda gre še vedno za zelo zakrit, mladosten in nejasen načrt. Tako Frančišek zadnje mesece zapora preživi precej drugače kot njegovi tovariši.



kA

TE

hE

ZE

78



TE

hE

ZE

79

»Frančišek, ti si nor!« so mu govorili. »Kako je mogoče, da si med temi zar-javelimi verigami tako žareč?«

»Želite vedeti zakaj? Glejte, tu v sebi nosim slutnjo Popolnosti …«Skromna znamenja. Samo začetek.

SKuPnI uVODPojavi se animator v vlogi brezdomca (ima raztrgane hlače, majico, vendar

ni pijanec). Na prizorišču je že duhovni voditelj, ki govori:

ne vem, če si ravno prav prišel. Mi imamo tukaj oratorij. Malo bi se lahko prej skopal, uredil. danes govorimo o tem, da moramo biti drug drugemu zgled. Mi hočemo otrokom povedati, da skrbimo tudi za svoj zunanji izgled, da smo lepo urejeni …

V tistem trenutku pride na oder Frančišek in objame brezdomca. Potem ga nekaj časa dobrohotno gleda.

danes smo v zgodbi srečali Frančiška, ki objame be-rača, sedaj se je srečal tudi z brezdomcem. imel ju je rad, ni ju odklanjal, ni ju podil stran. V tem nam je Frančišek velik zgled. ni bilo lahko zanj, a je to storil iz ljubezni. Frančišek nas spodbuja, da smo dobri, dobrohotni drug do drugega. to velja tudi za tiste, ki so nam manj simpa-tični, in za tiste, ki v našem okolju niso dovolj spoštovani.

Pomembno je tudi, koga imamo za zgled.Kdo je vam zgled? Starši, … Jezus. jezus ni le govoril o

tem, kako moramo imeti radi vse ljudi, ampak je dokazal, da nas ima na poseben način rad. S čim? S svojo smrtjo na križu.

naša naloga je (nekdo prinese sonček dneva): »tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16).

Mi smo tisti, ki moramo biti zgled. naš zgled naj vidijo tudi drugi. ne zato, da se bomo hvalili, ampak da se bo dobrota širila.

Za mLaJŠe

Pesmi: Z nasmehom v očeh; naš najboljši brat je jezus; jezus ljubi vse otroke; hej brat; O moj bog, odpusti mi.

Pripomočki: listi formata a5, trši karton za vsakega otroka, fl omastri, barvice, pisala, škarje, plakat z narisanim vzgojiteljem, vse potrebno za izdelavo zapestnice, majhni listki in lepilni trak.

VSTOPNO MESTOFrančišek je bil zgled drugim in to sem lahko tudi jaz. razmislili bomo,

kakšen pričevalec, zgled, prijatelj sem lahko jaz drugim.

Možnost 1: Moj zgled razmislimo, če imamo koga, ki ga radi opazujemo in nam je zgled. Sem

si že kdaj rekel: tak bi bil rad jaz, ko bom velik? Kaj na njem mi je tako všeč? Prijaznost? dobrota? nasmeh? njegova dejanja ali njegova zunanjost, ker je lep in ga imajo ostali radi?

Vsak vzame list in nanj nariše osebo, ki mu je zgled. nato v krogu vsak pove lastnosti, kaj je tisto, kar imam rad pri tej osebi.

Možnost 2: Jaz sem zgledPogovorimo se: Kakšen sem jaz? Sem dober zgled ali slab? Se rad komu

posmehujem, če mu ne gre, kot bi moralo? Pomagam sošolcu, ker vidim, da ima težave? Pozdravljam ljudi? Sem prijazen? Se rad tepem, ko se spremo, ali znam potrpeti tudi kakšno žaljivko ali drugo nevšečnost?

Pogovor vodimo v smeri, da otroci sami pridejo do spoznanja, kaj je dobro in kaj ne. to pomeni, da ugotovimo, da žaljivka, ki jo dobimo od sošolca in nas boli, verjetno boli tudi sošolca, če jo dobi od nas. ali pa, da nam je všeč, kadar nam sošolka pomaga narediti domačo nalogo, ker je ne znamo, in bo verjetno tudi drugemu všeč, če mu bomo pomagali.

Možnost 3: Moj prijatelj na list papirja narišemo (zapišemo), s kakšnimi prijatelji se radi družimo.

Kaj mora imeti, da mu rečemo, da smo prijatelji? Mora imeti veliko sladkarij? Veliko igrač? Mora veliko govoriti in biti najpomembnejši? ga morajo vsi po-znati? Se rad družim s tistimi, ki vedno povzročijo kakšno škodo? imamo radi ljudi, ki pospravljajo za seboj? Sem rad s tistimi, ki se radi igrajo, ali s tistimi, ki preživijo večino časa za računalnikom?

Pogovor vodimo tako, da otroci sami iščejo in razmišljajo, kaj si želijo, da ima človek, s katerim se družijo.

OZNANILOFrančiška je več ljudi opazovalo in se čudilo ob njem. tudi

nam daje pomemben zgled, da bi ga tudi mi posnemali; prav-zaprav nas vabi, da bi posnemali jezusa, ki je naš prvi zgled. to beremo v Svetem pismu.

evangelist janez pravi takole: Ker je jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od boga in

odhaja k bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. ta mu

Moje veselje je mlade poučevati katekizem.don Bosko



kA

TE

hE

ZE

80



TE

hE

ZE

81

je rekel: »gospod, ti mi noge umivaš?« jezus je odvrnil in mu rekel: »tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »ne boš mi umival nog, nikoli ne!« jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »niste vsi či-sti.« Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›gospod‹. in prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal (jn 13,3a–16).

jezus daje zgled, da bi tako delali. Učence je sprejel takšne, kakršni so bili. Želel jim je povedati, da morajo biti čisti tudi v srcu, kar pomeni, da mora biti čisto ne samo njihovo telo, ampak tudi duša. in zato ker je dal jezus tak zgled že svojim učencem, tudi nas danes vabi, da se trudimo za čistost naše duše. tudi na nas računa, da se bomo za to trudili. Če si tega želim ali ne, ljudje me opazujejo, kakšen sem in kaj počnem. Zelo verjetno je, da bo kdo moja dejanja posnemal ne glede na to, ali so dobra ali ne. in obratno, tudi jaz posnemam dejanja drugih, ki so mi všeč, prevečkrat ne glede na to, ali so doba ali slaba. ravno zato je pomembno, kakšen zgled sem jaz in kako se obnašam. to najlažje naredimo tako, da sami sebe vprašamo, kako mi živimo in ali je naše življenje vredno posnemanja. Se z našimi dejanji približujemo jezusove-mu zgledu? ne pozabimo, da se je jezus prav zaradi tega učlovečil, da nam da čisto konkretno zgled, kako je dobro, da živimo. jezus je naš pravi zgled.

je Frančiškovo življenje vredno posnemanja? Se mu je kdo posmehoval oz. ga gledal postrani? Kaj je storil Frančišek beraču? Kje mislite, da je dobil ta-kšen zgled? Kdo pa je občudoval Frančiška? nam tudi Klara daje dober zgled?

DEJAVNOSTda bi tudi mi lahko bili dober zgled drug drugemu, je prav, da se vsak večer

spomnimo, kako smo preživeli dan, in da se nebeškemu Očetu zahvalimo za dobro, ki smo ga prejeli. dobro je, da pregledamo, kaj smo čez dan počeli, kaj smo storili dobrega, kako smo pomagali drug drugemu, kako smo se tudi spo-mnili na jezusa, kje nam je morda spodletelo, ali smo kakšno »ušpičili« … Ob koncu poprosimo nebeškega Očeta odpuščanja za stvari, ki jih nismo dobro naredili, in za pomoč v naslednjem dnevu predvsem v stvareh, ki nam ta dan niso najbolj uspele (če smo recimo nagajali drug drugemu, prosimo Očeta za pomoč, da se bomo naslednji dan imeli radi med seboj). tako se vsak dan vprašamo, če smo bili dober zgled, in hkrati prosimo, da bi to res bili.

da nam bo to čim bolje uspevalo, si bomo izdelali poseben pripomoček. Vzamemo list formata a4 in ga prepognemo na pol (da dobimo format a5).

na prvo stran (naslovnico) narišemo samega sebe in jezusa, ki stoji ob meni. na drugo stran narišemo nekaj, kar nas bo spominjalo na zahvalo (dvignjene roke, prepevanje, sklenjene roke, bonbon …). na tretjo stran narišemo son-ček, ki nas spominja, kako smo preživeli dan oz. kaj smo čez dan počeli. na zadnjo stran narišemo srce, ki nas bo spominjalo, da nebeškega Očeta od kon-cu dneva prosimo za njegovo odpuščanje in pomoč.

Povzamemo, da si vsak večer vzamemo nekaj minut. Se bogu zahvalimo za dan, pogledamo, kaj vse se nam je zgodilo, in na koncu prosimo za odpu-ščanje slabih stvari in za pomoč, da se bomo lahko naslednji dan poboljšali. tako tudi prvič skupaj »opravimo« ekzamen (lahko tudi za prejšnji dan). naj-prej vsak pove eno stvar, za katero bi se rad bogu zahvalil. nato se spomnimo, kako smo preživeli dan: kdaj smo vstali, kaj smo počeli zjutraj, smo se kam odpravili, kaj se nam je zgodilo dopoldan, kje smo bili na kosilu, kako smo se obnašali pri kosilu, kaj smo počeli popoldan, se nam je kaj posebnega pripe-tilo zvečer … nato vsak pove svojo prošnjo (ali za odpuščanje česa slabega ali za pomoč).

Za konec pa še skupaj zapojemo pesem O moj bog, odpusti mi.

MOLITEV

Znamenje križa.

današnji dan smo spoznali, da nas bog sprejema takšne, kakršne smo. Vabi nas, da se trudimo za lepo srce. Ker še vedno računa na nas, da se bomo poboljšali, se bomo naučili kesanje in ga skupaj zmolili (animator prebere vr-stico, otroci ponovijo za njim):

Moj bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče.trdno sklenem, da se bom poboljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo. amen.

Znamenje križa.

Za StareJŠe

Pesmi: Spremenil srca je; Povzdigujem tvoje ime; O moj gospod, bodi zahvaljen.

Pripomočki: čim več različnih slik obrazov, ljudi pri delu, družin, mladih …, ekzamen, fotokopiran na listih, večji plakati, listi formata a4, barvice, pisalo, križ, Sveto pismo.

VSTOPNO MESTOna sredini kroga je na tleh več različnih slik obrazov, ljudi pri delu, družin,

mladih … (Fotogovorica 2 in 3, založba Salve). Vsak član se zaustavi ob slikah in si izbere tiste, ki ga najbolj nagovarjajo. Sledi pogovor o tem, kaj je vsakega posameznika pri tej osebi najbolj nagovorilo ter zakaj. Mogoče smeh, mir,



kA

TE

hE

ZE

82



TE

hE

ZE

83

delo, ki ga opravlja … Kdo je moj prijatelj, s kom se družim? Kaj me nago-varja pri prijateljih? Katere vrednote so zame pomembne? Kdo je moj zgled? Kakšen zgled so mi svetniki: sv. Pavel, sv. Frančišek, sv. Klara ... moj krstni zavetnik? in jaz – kaj oz. za koga pričujem

Člani skupine se razdelijo v dve podskupini. naloga vsake podskupine je, da izdela recept dobrega zgleda. animator pusti, da udeleženci iščejo vsebine najprej sami. Povabi jih, naj bodo čim bolj kreativni. Sledi predstavitev.

Kaj naj vsebuje recept dobrega zgleda? Sledeči zapisani odgovor je lahko v pomoč animatorju, nikakor pa ne navaja izčrpno značilnosti dobrega zgleda, ki jih lahko povemo, zaigramo, zapojemo … na več načinov. recept dobrega zgleda npr. vsebuje: osebo jezusa Kristusa, ljubezen do bližnjega, ščepec upa-nja in dobro mero vere, nekaj kapljic simpatije, zadostno količino veselja, štiri žličke dobre volje … dodajmo še dva decilitra potrpežljivosti, zabelimo vse skupaj še z velikim nasmehom …

ali vse to velja tudi za jezusa? Kakšen zgled mi je jezus? Ostajam v odnosu z njim? Pričujem zanj s svojim življenjem? Člani skupine se znova razdelijo v dve podskupini. naloga vsake podskupine je, da izdelajo Jezusovo osebno izkaznico. animator pusti, da izkaznico izdelajo udeleženci najprej sami.

Kaj naj vsebuje Jezusova osebna izkaznica? Sledeči zapisani odgovori so lahko v pomoč animatorju, vsekakor pa lahko nekatere značilnosti povemo na več načinov:

- ime: jezus- družina: Sveta trojica- Stanujoč: ni imel, kamor bi glavo naslonil …- državljanstvo: judovsko (izraelsko)- rojstni datum: 25. 12. 0- rojstni kraj: betlehem- ime očeta: jaz sem, ki sem (bog)- ime mame: Marija- Poklic: tesar, odrešenik- Osebne značilnosti: Zgled sem vam namreč dal …- hobi: hoja, odpuščanje- Umrl: pri 33. letih na križu

OZnaniLOOsebna izkaznica je zelo pomemben oseben dokument,

saj govori o tem, kako mi je ime, komu pripadam, od kod pri-hajam, kakšne so moje osebne značilnosti … Osebna izkazni-ca potrjuje mojo verodostojnost. tudi jezus jo ima. njegova osebna izkaznica je evangelij. Pri jezusu me lahko nagovarja veliko stvari: lepa beseda, nasmeh, pripravljenost pomagati, zaupanje … V evangeliju je še posebej pogosto zapisana ena od njegovih značilnosti, ki je pravzaprav njegov poklic: odpuščanje.

»nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. in glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, iz-vedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela mo-čiti s solzami. brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« in jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« »neki upnik je imel dva dolžnika. eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla vrniti, je dolg obe-ma odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.« in obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!« tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« On pa je rekel ženi: »tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!« (Lk 7,36–50).

Frančišek je tako kot grešnica zazrt v jezusa spoznal, kako zelo ga ima bog rad. Srečanje s križanim jezusom v cerkvici sv. damijana popolnoma spreme-ni njegovo življenje. jezus mu postane zgled popolne, največje ljubezni. doži-vel je pomen velikonočne skrivnosti: jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. jezus nam je največji zgled prav v tem, da je dal svoje življenje za nas. to je takoj po njegovi smrti prepoznal tudi stotnik, ko je rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.«

bog ima rad tudi vsakega izmed nas, dal je celo svoje življenje za nas. da-našnji simbol Križanega nas spodbuja, da je prav on zgled popolne ljubezni. ali verjameš, da te ima bog rad? njegove ljubezni, ki gre celo na križ, ne more nihče zanikati. tudi če jo zanikam in če žalosten odidem stran (kot je to storil bogati mladenič, glej Mt 19,16–30), njegova ljubezen ostaja! jezus ne odstopa od svojega cilja (o čemer smo govorili včeraj). Ostaja zvest Očetu, da bi odrešil vse ljudi, ostaja zvest svoji ljubezni. in prav v tem nam je zgled, hkrati pa nas vabi, da bi tudi mi ostali povezani z njim, kajti le tako bomo tudi mi s svojim življenjem pričevali zanj.

Frančišku je bila vseskozi zgled viteška družba, v kateri se je zadrževal. Ko pa je spoznal jezusa in njegov evangelij, se je odločil za drugačen način svojega življenja in delovanja. Posebno mesto zavzema Križani, ki je visel v na pol podrti cerkvici sv. damijana v asissiju in je spregovoril Frančišku. Povabil ga je, naj popravi njegovo razpadajočo cerkev. takrat je Frančišek stopil na pot spreobrnjenja in postal pričevalec božje ljubezni. S tem pa je postal zgled

Najbolj učinkovit

animatorjev ukaz je dober zgled.

don Bosko



kA

TE

hE

ZE

84



TE

hE

ZE

85

Klari, ki se je ob njem navdušila za dobro; zgled je tudi beraču, ki se je iz njega sicer najprej norčeval, nato pa se je resno zamislil nad njegovo dobrodelno-stjo. S svojim zgledom je Frančišek pričeval svojim prijateljem in drugim, ki so mu sledili po poti redovnega poklica.

Kot je bil Frančišek zgled drugim, smo tudi mi zgled drug drugemu: drugi so zgled meni in jaz sem zgled drugim. toda v čem sem zgled? Kaj oz. o kom govori, pričuje moje življenje? Moje pričevanje, ki ga dajem, je lahko pozitiv-no – s tem vodim druge k bogu, k dobremu – ali pa negativno – s tem vodim druge stran od boga in k slabemu. Kakšen pričevalec sem torej? Lahko razmi-šljamo tudi ob pregovorih: »Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.« ter »besede mikajo, zgledi vlečejo.«

DEJAVNOSTbiti priča Kristusove ljubezni ni samo po sebi umevno! Za to se je potreb-

no potruditi. Pri tem nam je lahko v pomoč, da se vsak dan ustavimo za 10 minut in pogledamo, kako smo preživeli dan; kaj smo v njem naredili lepega, v čem smo bili zgled drugim, ali je v nas deloval bog, pa tudi kaj nas je odda-ljevalo od boga in v čem drugim nismo bili zgled. temu pravimo ekzamen.

Kaj je ekzamen? ekzamen je molitev, ki želi biti več kot le spraševanje vesti, v katerem se sprašujemo in preverjamo, kaj je bilo tisto, kar nas je od-daljevalo od boga. ekzamen nam želi pomagati, da bi se še bolj zavedli, da v nas in v drugih deluje bog in smo ravno zaradi te božje navzočnosti lahko dejavne priče ljubezni. ta način molitve nam pomaga, da bi si še bolj ozave-stili to, kdaj in kje smo v dnevu izvrševali božji načrt za nas. S tem ko se za-ustavimo in pogledamo naše misli, besede in storjena dejanja, lahko vidimo, da nas ene vodijo k bogu, druge pa nas ovirajo pri tem. Prav ob pregledu dneva lahko izkusimo, kako nas je preko dneva Oče pritegoval k sebi, hkrati pa tudi, kako so nas želele naše grešne nagnjenosti zelo neopazno oddaljiti od Očetove ljubezni.

Kako poteka? Udeleženci dobijo ekzamen tudi na listu. izvedemo ga lahko

med katehezo: Koraki:1. Zavem se božje navzočnosti in se zahvalim. - Udobno se usedem in se zavem svojega telesa, dihanja, zvokov v

okolju ter sprejmem vse to. Umirim svoje misli in si ponavljam: »Želim biti pred teboj, gospod!«

- Preberem izbran svetopisemski stavek. - bogu se zahvalim za vse darove: še posebej za sebe samega, za starše,

prijatelje, sošolce, za stvarstvo, ki me obdaja, in za boga samega, ki je vedno z menoj. Zahvalim se bogu za konkretne stvari, ki se jih v tistem trenutku najprej spomnim ali pa mi še posebej prihajajo na misel, lahko so tudi neprijetne.

2. Prosim boga za razsvetljenje.- Misel se mi ustavi pri bogu, ki me je ustvaril in me ima rad. - Prosim ga za milost, da bom mogel gledati samega sebe in vse, kar je

zapisano v mojo skrito kamrico srca, z isto naklonjenostjo, s katero nebeški Oče gleda svojega Sina jezusa.

3. Pregledam dan. Skupaj z Očetom, z njegovim pogledom, gledam v tišini vse, kar se mi je danes zgodilo. Kot bi vrtel nazaj fi lm, sem pozoren na to, kaj mislim, katere besede mi prihajajo, ali sem vesel ali žalosten … Počasi se torej sprehodim od tega trenutka do jutra, od dogodka do dogodka: večer, večerja, popoldanski čas, kosilo, dopoldanski čas, jutranja opravila, vstajanje.

Zdaj, ko sem se zavedel celotnega dneva, kaj sem mislil, kaj občutil, zakaj sem bil vesel, zakaj žalosten ali jezen, zakaj me je bilo sram, kdaj sem si želel, da bi me drugi razumeli, s katerimi slabimi mislimi o sebi in o svojem življenju sem se srečal, kaj sem lepega doživel, se še enkrat sprehodim skozi vse stopnje dneva in si skušam odgovoriti na naslednja vprašanja:

- Kaj sem doživljal ob tem – veselje, žalost, upanje, potrtost …? - Kaj sem lepega doživel? - Kaj mi je bilo težko?

4. Zahvala in skesanost- Zavedel sem se različnih darov in milosti, ki sem jih bil danes deležen.

Zdaj se zahvalim čisto konkretno za vse to ...

5. Odločitev, ki je polna upanja- Zdaj je prišel trenutek, da se ob vsem tem, kar sem spoznal, odločim,

kaj bom sedaj storil. Se bom vadil v ...? Se bom boril proti ...? bom bolj pozoren na ...? Kaj je tisto konkretno, kar želim uresničiti?

- najvažnejše je, da hočem v luči izkustev tega dneva gledati na prihodnost s prenovljenimi očmi in srcem. Zato izrazim svojo željo, da bi prav spoznal in hodil po tisti poti, po kateri me želi voditi moj bog in gospod ...

- Zazrem se v Kristusa na križu in dopustim, da se njegov ljubeči pogled usmeri name.

- S pogledom, polnim zaupanja, sklenem ekzamen z molitvijo Oče naš, Slava Očetu ali s kakšno drugo molitvijo.

MOLITEV (molitev ob križu)Znamenje križa.

Srečanje z gobavcem je Frančiška zelo pretreslo, vendar mu ni dalo jasne-ga odgovora, kam naj se usmeri, kaj naj stori. V obdobju svojega iskanja se je Frančišek velikokrat ustavil v napol podrti cerkvici sv. damijana. tam je prosil gospoda, naj mu pokaže pravo pot. naj gospod tudi nam pokaže pot ljubezni do boga in do bližnjega. Molimo skupaj:



kA

TE

hE

ZE

86



TE

hE

ZE

87

O vzvišeni in veličastni bog,razsvetli temine mojega srca. daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. amen.

Slava Očetu. Znamenje križa.

3. SPeV uBOŠtVu Vrednota (tema): BOGASTVO, KI NE MINE Simbol: SKRINJA Sonček dneva: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj

ubogim in imel boš zaklad v nebesih (Mt 19,21). Cilji: - doživljajski: doživeti srečo ob tem,

da nekaj podarimo. - spoznavni: Spoznati, kaj in kdo je tisto bogastvo,

ki ne mine. - dejavnostni: ta dan oratorija biti skromen

v svojih potrebah.

raZmIŠLJanJe Za anImatOrJaNa trgu pred škofovo palačo in takratno asiško stolno

cerkvijo je Frančiškovo dolgotrajno izzivanje očetove po-trpežljivosti doživelo svoj epilog. Vse skupaj se je zgodilo nekaj dni za tem, ko se je Frančišek vrnil iz Foligna, kjer je prodal precej očetovega blaga s konjem vred, zaslužek pa namenil uporabiti za obnovo cerkvice svetega Damijana. To je seveda očeta privedlo do odločitve, da je sina pripeljal pred škofa, naj ta razsodi o Frančiškovem dejanju. Frančiškov odgovor je bil radikalen: odpoved vsemu, tudi očetu. To izrazi s pomenljivo gesto: sleče se do golega in tudi obleko vrne očetu rekoč: »'Oče naš, ki si v nebesih' in ne več 'moj oče Peter Bernardone'.«

V tem edinstvenem dogodku je toliko preprostosti in iskrenosti, toliko moči in prepričljivosti, da je v vseh, ki so to spremljali, ostalo neizbrisno znamenje. Ljubezen je premagala sovraštvo.

Frančišek se je torej z veseljem odpovedal bogati dediščini in napravil odlo-čilen korak za vse življenje. Njegovo goloto je pokril škofov plašč. Pa verjetno ne toliko iz sramu kot iz spoštovanja do njegovega poguma.

SKuPnI uVODNa odru se srečata dva animatorja. Eden je oblečen zelo moderno in bo-

gato (kavbojke, pisan pulover, sončna očala, verižica), drugi pa preprosto, vsakdanje.

Animator 1: Živjo! Kako si kaj?Animator 2: dobro, hvala. Pa ti?Animator 1: ja, super. Poglej, kakšen super pulo-

ver imam, čisto nov, zadnja kolekcija. Cel dan sem hodil po trgovinah in za-pravljal. a veš, kako je bil drag, ampak saj cena sploh ni pomembna, itak je mami plačala.

Animator 2: jaz sem šel pa včeraj na obisk k stari mami. Večkrat jo obiščem, da ji ni preveč dolgčas. Veš, kakšno dobro kosilo mi je skuhala. Malo sva poklepetala, potem mi je pa podarila še tale pulover, ki ga je sama naštrikala zame.

Animator 1: ej, a veš, kje sem bil ponoči? na eni tako hudi žurki. Celo noč smo žurali, pa plesali pa ... no, saj se sploh več ne spomnim dobro, kaj smo počeli. Zjutraj sem bil sicer ves polomljen, ampak žurirali pa smo.

Animator 2: jaz sem pa včeraj obiskal oratorij, ki se ta teden dogaja v naši župniji. ne moreš verjeti, kako sem se imel lepo. Skupaj z otroki sem se igral, ustvarjal, pogovarjal, mo-lil ...

Animator 1: Poglej tole prekrasno verižico! ali vidiš, kako je debela, iz čisto pravega zlata je, ne pa tisti kič, ki ga ljudje kupu-jejo po stojnicah. Kaj imaš pa ti to črko t okrog vratu?

Animator 2: to ni črka t, ampak asiški križ, ki mi ga je podaril prija-telj.

Voditelj: V današnji zgodbi smo spremljali Frančiška, ki je razdal vse svoje imetje, odpovedal se je razkošju, bogastvu in se odločil za preprostost. Frančišek je pokazal, da ni po-membno, kakšno obleko nosimo, v kakšni hiši živimo, koliko denarja imamo, ampak pomembna so naša dobra dela in odprto srce, ki nas privedeta v nebesa. takšno bogastvo ne mine.

Za mLaJŠe

Pesmi: Odrini na globoko (Školjke); Spremenil srca je; dvignite se, otroci boga; daj mi, bog; jezus moj, ljubim te.

Pripomočki: plakat, na katerem je narisana skrinja, zlatnik za vsakega otroka, čokolada, skrinja (predelana škatla za čevlje), kamenček za vsakogar.

VSTOPNO MESTOFrančišek nas je danes presenetil in razdal svoje zemeljsko bogastvo, da bi

imel nebeško. Upam, da bo tudi naše današnje srečanje za vse čim bolj bogato.



kA

TE

hE

ZE

88



TE

hE

ZE

89

Možnost 1: Moj zakladna sredini imamo na plakatu narisano skrinjo. Vsak otrok dobi »zlatnik«

(rumen okrogel listek). najprej na ta zlatnik narišemo to, kar se nam zdi, da je pravi zaklad, kar se nam zdi, da nam je zelo pomembno, vredno (vsak sam zase). nato zlatnik položimo v skrinjo in pri tem povemo, kaj smo narisali.

Možnost 2: Podari nasmehZa začetek bomo drug drugemu podarili nekaj posebnega. nekaj, kar lah-

ko podarimo kadarkoli, kjerkoli in komurkoli. hkrati pa ne potrebujemo kaj dosti za to. drug drugemu podarimo nasmeh. Lahko se tudi primemo za roke in naredimo krog, da nasmeh potuje v krogu.

OZNANILOjezus nam razlaga, kaj je zanj bogastvo in kako vredno

je. nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na

njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi (Mt 13,44–46).

Si predstavljamo najdragocenejši biser na svetu? Si predstavljamo, kako vreden je? jezus pravi, da je nebeško kraljestvo vredno še več. in vse to bogastvo, bogastvo, ki si ga niti predstavljati ne moremo, ponuja tudi nam. na vsakega izmed nas računa, da bi bili del tega kraljestva, tega bogastva. Zato nas vabi, da bi se znali odločiti zanj tako, kot se je trgovec odločil, da kupi najdragocenejši biser. jezus nas vabi, da se mu resnično pridružimo.

je tudi Frančišek kaj kupoval? je morda prodajal ali razdajal? S kakšnim namenom je razdajal blago? je bil oče enakega mišljenja? ga je razumel? Kako daleč je šlo vse skupaj? Komu se je odpovedal Frančišek? Kaj je bilo tisto za-dnje, kar je bilo od zemeljskega očeta? Koga sedaj Frančišek kliče za svojega očeta? Kje je sedaj Frančiškovo pravo bogastvo?

Se večkrat zgodi, da nekaj želimo imeti na vsak način? Znamo kdaj biti tudi skromni v svojih zahtevah? biti skromen pomeni, da ne zahtevaš zase vseh bombonov, da ni nujno, da si vedno ti ob animatorju, da si ti pri vsaki stvari prvi, se ne hvališ in bahaš o tem, kaj si naredil, kje si že bil, še posebno če zato resnico nekoliko prikrojiš. Znamo biti tudi tako skromni, da se kakšni stvari odpovemo? bi danes lahko bili v čem skromni? je na oratoriju še kaj takega, kjer smo lahko skromni; tudi v svojih zahtevah? danes se bomo še posebno trudili in bili skromni v naših zahtevah. da ne bomo pozabili, si bomo dali v žep kamenček, ki nas bo čez dan opominjal, da se v tem dnevu trudimo za skromnost.

DEJAVNOST

Možnost 1Z enim od otrok se že zjutraj dogovorimo, da mu bomo dali čokolado, ki jo

bomo nato pri katehezi skupaj pojedli, in da drugim otrokom ne sme povedati za naš dogovor. Čokolado nato predamo tako, da to vidi čim več otrok. nato po oznanilu vprašajmo otroke, če imamo mi kdaj kakšne želje imeti vse in še malo več. ali je bil morda kdo zjutraj nezadovoljen, ker on ni dobil čokolade, tako kot »Metka«? Če bi imeli čokolado, bi jo znali deliti drug z drugim? in če nimamo čokolade? jo res potrebujemo? je še kaj takega, česar si želimo, pa pravzaprav tega ne potrebujemo? to, čemur se bomo odpovedali, bomo narisali (napisali) na listič, ki ga bomo nato lahko uporabili tudi pri molitvi.

Možnost 2danes bomo imeli prav posebno tekmovanje. tekmovanje v dobri skro-

mnosti, ne pa tekmovanje take vrste, da npr. ne bom tekmoval pri športnih igrah ali da na delavnicah ne bom pospravil za seboj, ker sem se temu odpo-vedal. Pogovorimo se, v čem smo lahko skromni (v stvareh, ki jih želimo, da nam jih kupijo starši, v stvareh, ki jih zahtevamo, da nam jih naredijo drugi, v stvareh, ki jih mi vsiljujemo drugim, ker jih mi ne želimo narediti, v tem, da se stalno ne hvalim …).

MOLITEVZnamenje križa.Povežimo sedaj naše pogovore. jezus na nas računa, da znamo biti skro-

mni. Zato je vsak povabljen, da se danes nečemu odpove. ne nečemu, za kar mu je vseeno, ampak nečemu, kar ima rad, kar po navadi rad počne, ima, si želi … tako naj vsak začne:

jezus, danes se odpovem …

da bi se naši nameni uresničili, se priporočimo nebeški Materi za pomoč: O gospa moja.

Znamenje križa.

Za StareJŠe

Pesmi: O moj bog, dopusti mi; Malo postoj; Slavi boga.Pripomočki: igralno polje za igro 'človek, veseli se', kocko, fi gurice za vsakega

igralca, črno-belo fotokopirani bankovci (po 5 evr, 10 evr, 20 evr in 50 evr), veliki plakat, fl omastri, barvice.

VSTOPNO MESTOIgra: 'človek, veseli se', ki je podobna igri 'človek, ne jezi se'.

delajmo za mlade, toda z enim samim namenom, da bi jih naučili

spoznati in ljubiti Gospoda.

Marija Mazzarello



kA

TE

hE

ZE

90



TE

hE

ZE

91

animator pripravi na velikem plakatu pot, ki jo bo moral vsak član sku-pine prehoditi, da pride v svoj dom. Pot ima polja, ki so bele, zelene, vijolič-ne, modre, rumene in rdeče barve. Poleg igralnega polja potrebujete kocko, fi gurice za vsakega igralca ter črno-belo sfotokopirane bankovce (po 5 €, 10 €, 20 € in 50 €). Vsak igralec ob začetku igre dobi 10 bankovcev po 5 €, 5 bankovcev v vrednosti 10 € in 20 € ter 2 bankovca po 50 €. Skupaj torej v vrednosti 300 €.

Cilj igre je, da ostanem brez denarja. Zmaga tisti, ki vse razdeli in ostane brez denarja, oz. tisti, ki je podaril drugim največ od svojega, če so igralci pri-speli prej v hiško. Pomembno je, da igra ne traja več kot 20 minut. V naspro-tnem primeru jo zaključite. V tem primeru zmaga tisti, ki je drugim podaril največ.

število polj

barva polja

vrednost polja

Število črno-belih bankovcev,

ki jih dobi vsak igralec20 zelena 5 € 1010 vijolična 10 € 510 modra 20 € 55 rumena 50 € 25 rdeča posebna naloga /

neomejeno (kolikor želiš,

da bo pot dolga)bela nima vrednosti /

nekatera polja na poti so obarvana z rdečo barvo, kar pomeni, da bo igralec, ki bo prišel na to polje, imel še drugo posebno nalogo. naloge so naslednje:

- podari drugemu nasmeh,- meči še enkrat,- podari desnemu sosedu prijazno besedo,- počakaj vse soigralce, ki so za teboj, - zadnji igralec naj se ti pridruži v polju.

Ob začetku vsem igralcem razdelimo razpoznavno fi gurico ter črno-bele bankovce v vrednosti 300 €. igralec lahko začne z igro, ko zadene šest. Ko pride na polje, označeno z zeleno, vijolično, modro ali rumeno barvo, podari določen bankovec v dar nekomu, ki si ga izbere. Če pa pride na rdeče polje, mora izpolniti eno izmed nalog, ki jo predlaga animator (glej zgoraj). Cilj igre je, da ostanem brez denarja. Zmaga tisti, ki vse razdeli in ostane brez denarja, oz. tisti, ki je podaril drugim največ od svojega, če so igralci prispeli prej v hiško ali če je potrebno, da se igra zaključi prej. denar, ki sem ga dobil, lahko tudi delim naprej.

Kako sem se počutil, ko sem prejemal? Kako sem se počutil, ko sem delil drugim? ali me je bilo kaj strah? Kaj je boljše: prejemati ali dajati? ali me je bilo strah, da bom izgubil vse? ali rad dajem, posojam?

OZNANILOjezus pravi: »ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer

uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6,19–21).

V današnji zgodbi se Frančišek odloči za uboštvo in začne svoje (družinsko) bogastvo prodajati drugim. V Folignu (izg. Folinju) je prodal vse blago svojega očeta. Začenjal je vse bolj spoznavati, da je njegov edini in pravi zaklad jezus. bil je pripravljen pustiti vse materialno bogastvo, zato da bi si pridobil bogastvo v jezusu. tako je postal ubog pred svetom, a bogat v bogu.

Kaj je zame bogastvo in kaj uboštvo? Sledi dinamika možganske nevihte. animator asociacije zapisuje na plakat v dveh stolpcih: bogastvo, uboštvo. nato povzame to, kar so udeleženci rekli.

bogastvo samo po sebi ni slabo. Stvari, denar … same po sebi niso slabe. Pomembno je samo to, da se zavedamo, kam nas te stvari vodijo: ali k temu, da obogatim zaradi sebe samega, ali zato, da jih uporabljam za drugega in po-stanem bogat pred bogom. nekdo, ki je materialno bogat, lahko naredi veliko dobrega za uboge in jim pomaga iz njihove materialne revščine. nekdo, ki pa je bogat v mislih, lepih besedah … lahko naredi veliko dobrega tistim, ki tega ne zmorejo. S svojim zgledom in spodbudo jih opogumlja.

Kdor pa je ubog, zna biti tudi skromen. to pomeni, da sem zadovoljen z ma-lim; s preprostimi in čisto navadnimi stvarmi. Samo pomislimo, kako zelo po-membna je za nas znamka na obleki, znamka na izdelkih, zadnja moda … Ubo-štvo je torej doseči skromen stil življenja ter biti pozoren, da me miselnost sveta – 'več kot bom imel, bolj bom srečen' – ne odnese daleč stran od prave sreče.

nekega dne se je sv. Frančišku dogodilo tudi tole: »Z bratom Masejem sta prispela vsa sestradana v neki trg. Po pravilih sta šla prosit kruha v imenu božje ljubezni; sv. Frančišek je šel po eni ulici, brat Masej pa po drugi. Ker pa je bil sv. Frančišek preveč neznaten mož in majhne postave in so vsi, ki ga niso poznali, menili, da je to navaden berač, si je izprosil le malo grižljajev in koščkov suhega kruha; brat Masej pa, ki je bil visoke in lepe postave, je prejel dosti dobrih in velikih kosov voljnega kruha. Ko sta naprosila, sta se sešla k jedi zunaj trga na kraju, kjer je bil lep vodnjak in poleg tega lep, širok kamen, kamor sta položila vso miloščino, ki sta jo naprosila.

Sv. Frančišek je zapazil, da so bili kosi, katere je izprosil brat Masej, veliko večji in lepši od njegovih, pa se je močno razveselil in rekel tole: 'O brat Masej, nisva vredna tako velikega zaklada.' Ker je te besede večkrat ponavljal, odgovori brat Masej: 'Oče najdražji, kako je mogoče govoriti o zakladu, kjer je toliko ubo-štva in pomanjkanja onih stvari, ki so potrebne? tu ni ne prta, ne noža, ne kro-žnikov in skodelic; ni ne hiše ne mize, ne hlapca ne dekle.' Pa pravi sv. Frančišek: 'Saj prav to je, kar imam za velik zaklad, ker ni stvari, ki bi jo bila pripravila člo-veška roka; vse, kar je tu, nam je pripravila božja previdnost, kakor je očitno pri

Vzgoja je stvar srca in samo bog je

njegov gospodar in mi ne bomo uspeli, če nas

bog ne bo poučil in nam dal v roke ključev.

don Bosko



kA

TE

hE

ZE

92



TE

hE

ZE

93

tem studencu. Zato hočem, da prosiva boga, naj bi naju iz vsega srca učil ljubiti tako žlahten zaklad svetega uboštva, kateremu bog sam služi.' Po teh besedah sta pomolila, se s tistimi kosi kruha ter z vodo telesno okrepčala in se dvignila na pot proti Franciji« (res a., rožice sv. Frančiška, Ljubljana: Mohorjeva družba 1992).

DEJAVNOSTali sem pripravljen deliti z drugimi, kar dobim? ali verjamem, da več kot

dam, več prejmem? danes bomo na oratoriju naredili poskus, in sicer bo vsak pozoren na to, da bo rad delil z drugimi to, kar ima, in da bo skromen v svo-jih zahtevah. Skupaj z udeleženci lahko razmislite o področjih, stvareh, ki bi jih delili. Lahko gre za materialne ali duhovne stvari: molitev, lepa beseda … Skupaj vse to zapišete na plakat. drugi dan lahko na začetku kateheze tudi ovrednotite, kako je zastavljen poskus potekal. Spodbudimo udeležence, da s to vajo nadaljujejo tudi doma.

MOLITEVZnamenje križa.Pesem: Slavi boga.

Molimo danes, da bi znali deliti z drugimi to, kar nam je podaril gospod, in da bi gospod oblikoval naša srca, da bodo preprosta in odprta.

Kaj želim danes deliti z drugimi? Vsak udeleženec pove eno stvar, ki jo želi deliti z drugimi. nato eden od udeležencev ali vsi skupaj molimo:

Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, notranje razsvetljeni in vžgani z ognjem Svetega duha mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina, našega gospoda jezusa Kristusa, in le po tvoji milosti priti k tebi, najvišji; ti, ki v popolni trojici nedeljivo eden živiš in kraljuješ v slavi, vsemogočni bog, na vse veke vekov. amen.

Oče naš. Zdrava, Marija. Slava Očetu. Znamenje križa.

4. SPeV VeLIKODuŠnOStI Vrednota (tema): POPRAVI MOJO CERKEV Simbol: ZIDAK Sonček dneva: Dajte se vzidati kot živi kamni v Božje svetišče (prim.

1 Pt 2,5). Cilji: - doživljajski: Preko oratorija doživeti Cerkev. - spoznavni: Spoznati, da smo vsi Cerkev. - dejavnostni: S svojim ravnanjem graditi sebe in

Cerkev.

raZmIŠLJanJe Za anImatOrJaBilo je poleti leta 1205, ko je dal slovo preteklosti. Tako je bil svoboden za

nov začetek. Vse pogosteje je začel zahajati k zapuščeni cerkvici svetega Dami-jana v bližini Assisija. Cele dneve in tedne je prebil v tej blaženi samoti in molil pred bizantinskim razpelom:

O vzvišeni in veličastni Bog,razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen.

Nekega zimskega dne pa je bila ta molitev glo-blja kot ponavadi. V njej je glasno spregovoril tudi Sogovornik. Frančišku pa se je Kristusova beseda zdela tako jasna, da se je hotel takoj lotiti popra-vila razmajanih zidov. Nič ni razmišljal, nič se ni posvetoval z razumskimi razlogi, ki bi mu govori-li: »Pusti to delo, ki nima nobenega smisla! Starih cerkva je še na pretek, zakaj bi popravljal prav to?« Vedel je samo eno: poslušati je treba vsak Gospo-dov navdih. Zakaj je odgovoril s tako presenetljivo pokorščino? Zato ker je z vso ljubeznijo izročil svoje srce in življenje Bogu. Pozneje mu je Gospod razodel globlji pomen tega naročila: poklican je bil, da prenovi vesoljno Kri-stusovo Cerkev.

V drugi na pol porušeni cerkvici, ki jo je Frančišek prav tako popravil, se je leta 1212 odločila tudi Klara za pot popolne posvetitve Bogu. V zavetju cer-kvice Svete Marije Angelske v noči po cvetni nedelji so vsi bratje goreče molili, medtem pa je Klara na skrivaj varno zapustila svoj dom in v spremstvu zveste prijateljice prišla k Sveti Mariji Angelski. To noč se je zgodila čudovita zame-njava: Frančišek je sprejel Klaro v pokorščino in ji v znamenje posvetitve od-rezal bujne lase, ona pa je sprejela evangelij za vodilo svojega življenja. Treba je sleči starega človeka, odvreči vse odvečno, postrgati stari kvas, da se lahko v srcu naseli Bog. In potem življenje postane čudež.

Po Frančiškovi smrti je Klara živela še 27 let. Skupnost sester klaris se je še naprej lepo razvijala. Vedno bolj pa je bilo čutiti, da Sveti Damijan, ki je bil zunaj mestnega obzidja, ni varen. Kar dvakrat je samostanu grozila huda nevarnost. Septembra leta 1240 so Saraceni zasedli samostan pri Svetem Da-mijanu in ogrožali mesto. Klara je s svojo gorečo molitvijo pred Najsvetejšim rešila samostan in mesto. Zato jo umetniki pogosto upodabljajo z monštranco v roki.



kA

TE

hE

ZE

94



TE

hE

ZE

95

SKuPnI uVODNa odru sta dve osebi: animator in zidar, ki zida (duhovni voditelj).

Zidar: Živjo, si prišel pogledat, kako mi gre tole zidanje?

Animator: Prišel sem, da bi me zazidal v tvoj zid.Zidar: Kaj?!Animator: daj me zazidaj v tale zid. Zidar: Kaj ti pa je? Ljudi vendar ne zidamo v

zidove, za to imamo zidake.Animator: Vem, ampak jaz bi se rad vzidal kot živi kamen. rad bi bil

živi kamen!Zidar: Si tole o živem kamnu prebral v Svetem pismu?Animator: ja, jezus je rekel, da bodimo živi kamni. no, ali me boš

zazidal? Zidar: Veš, jezus ne želi tega, da bi se mi vzidali kot zidaki v zido-

ve. Želi, da smo živi tako, da smo dejavni v župniji kot pev-ci, ministranti, bralci, skavti in tako gradimo živo župnijo, živo Cerkev.

Za mLaJŠe

Pesmi: Peter Skala; Ko sem še kot deček; Ko bi ljudje; Oče, združi nas.Pripomočki: na kartonu narisana cerkev (2x: velika, mala), zbiti zidaki opeke,

silikonsko lepilo, kartoni za zidake, barvice, fl omastri, škarje, pisala.

VSTOPNO MESTOFrančišek je danes razumel, da mora graditi cerkev. bog mu je namreč za-

upal nalogo, naj popravi Cerkev! tudi mi mu jo bomo pomagali.

Možnost 1: Zgradimo cerkeva) Če je možno, se dogovorimo, da ima celotni oratorij eno cerkev, sesta-

vljeno iz toliko zidakov, kolikor je skupin. na začetku kateheze zidak posta-vimo na sredino in vprašamo: kaj lahko delamo z zidakom; kaj lahko zidamo; del česa je bil ta zidak; zakaj mislite, da smo tudi mi enega prejeli …

b) Če ne, pripravimo za svojo skupino manjšo cerkev na večji plakat. Pri-pravimo toliko zidakov ali koščkov zidaka (strešnika), kolikor nas je v skupini. Pri tem pa upoštevamo, da je obris cerkve tako velik, da ga bomo z zidaki čim bolje zapolnili. Vsak na začetku dobi svoj zidak in ga postavi na plakat, na ka-terem je obrisana cerkev. tako simbolično skupaj zgradimo cerkev.

Možnost 2: SkupajVsakemu otroku določimo eno številko, ki si jo mora zapomniti. Celotne

skupine ne razdelimo na podskupine. Pri dejavnosti ni pomembno tekmova-

nje, ampak medsebojno sodelovanje (cilj je, da otroci skupaj pridejo do ani-matorja). naša naloga bo sestaviti model z dvema otrokoma in s tremi otroki. Pri modelu z dvema je mišljeno, da en otrok nese drugega. Model s tremi pa pomeni »stolček«, ko dva skupaj neseta tretjega tako, da ta sedi na njunih rokah.

animator nato kliče številke in otroci se morajo čim prej postaviti v celoto, ki jo tvorijo s svojimi telesi. S tem bomo otroke pripravili do tega, da bodo videli, kako je vsak izmed njih pomemben za celoto. Potrudimo se, da vsaj enkrat pokličemo vsakega otroka (v pomoč si pripra-vimo seznam in si nanj označimo, koga smo že klicali).

OZNANILOPrav tako kot nas je Frančišek danes vabil, da popravimo Cerkev, pa Sveto

pismo govori o pomembnosti zidaka samega. govori nam o vogalnem kamnu:On pa se je ozrl vanje in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano: Kamen,

ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen pade, ga bo zmečkal« (Lk 20,17–19).

Vogalni kamen je namreč tisti kamen, ki drži vse ostalo, in če njega ni, vse ostalo propade. jezus Kristus je naš vogalni kamen. On je tisti, ki nam daje oporo, ki nas drži pokonci. Mi pa smo zidaki okoli tega kamna. Skupaj gradi-mo celoto, ki ji pravimo Cerkev. Mi smo pomemben del Cerkve. jezus računa na nas, da bomo zidak v tej Cerkvi, on pa bo naš vogelni kamen, tisti, ki nam bo vedno ob strani in nas držal pokonci.

Cerkev z veliko začetnico pomeni skupnost, to smo vsi ljudje v Cerkvi. to pomeni, da jo gradim tudi jaz. gradim pa jo lahko tako, da kaj dobrega pripo-morem k skupnosti. Že to, da glasno odgovarjam pri sveti maši, da pojem in se trudim, je veliko dobro. tudi to, da sem na oratoriju, je delček mozaika k skupnosti, k temu, da sem tudi jaz del Cerkve.

in koga najde Frančišek sredi podrte cerkve? Kaj mu reče jezus? Kako to sprejme Frančišek? je imel ob začetku dela koga ob sebi? Kdo se mu pridruži? Kaj so trikrat prebrali v Svetem pismu? Vemo, zakaj so se na koncu objeli? Kdo pa je tisti, ki jih je združil in povezoval in povezuje tudi nas? (jezus Kristus)

DEJAVNOST

Možnost 1Vsak dobi samolepilni listič. nanj nariše (napiše), kaj je tisto, s čimer on

osebno sestavlja, gradi Cerkev. nato vsak predstavi, kar je ustvaril, in listič nalepi na zidak ali košček zidaka. tako vsak da košček sebe v ta zidak, ki se-stavlja našo cerkev.

Možnost 2Preko vprašanj naj animator pogovor vodi v smeri, kaj lahko kdo še prine-

se k dobrobiti skupnosti Cerkve. Kaj lahko jaz kot otrok naredim? bi bil rad

Tej ustanovi sem dal ime Oratorij, da bi s tem jasno pokazal, da je molitev naša edina

moč, na katero se lahko zanesemo. don Bosko



kA

TE

hE

ZE

96



TE

hE

ZE

97

ministrant? bi rad sodeloval pri trikraljevski akciji? bi bil skavt? V pevskem zboru? Cilj tega pogovora je, da otrok spozna, da že z majhnimi dejanji gradi-mo Cerkev – skupnost.

na plakatu, kjer je narisana cerkev, otrok nariše sebe, kjer se vidi. Če bi bil rad pritrkovalec, potem se nariše v zvoniku, če bi bil rad v pevskem zboru, se nariše na koru, ministrant se nariše spredaj itn.

Možnost 3Skupaj bomo zaplesali ples dal Kongo (najdeš na dVd-ju bansi i). Preko

plesa bomo videli, da če se veselimo vsi, je veliko lepše, kot če se veseli vsak posamezno. Postavimo se v krog, nekdo pa je znotraj kroga. Ob prepevanju pesmi si nato izbere nekoga iz kroga in ga povabi noter. nato oba nadaljujeta z iskanjem svojega novega partnerja. Pojemo toliko časa, dokler v notranjem krogu niso vsi. Kajti le skupaj zmoremo biti močnejši in boljši.

MOLITEV

Znamenje križa.

Postavimo se v velik krog, se primemo za roke in skupaj zmolimo Oče naš, da bi res znali biti skupnost – Cerkev. na koncu potuje stisk roke. to je sim-bolni stisk, ki naj bi sporočil, da je vsak član v tem krogu pomemben, da stisk lahko naredi krog. Če bi kdor koli zatajil, ta stisk ne more priti okrog.

Oče naš. Znamenje križa.

Za StareJŠe

Pesmi: O gospod, studenec vse dobrote; Peter Skala; Ko jezus je začel učiti; Vsa ljudstva; Za nebo pred teboj; Zdaj sem tu, moj bog.

Pripomočki: karton, lepilni trak, barvice, fl omastri.

VSTOPNO MESTOanimator pripravi šest ploskev 20 x 20 cm iz tršega kartona. na eno plo-

skev napiše: 'nate računam', na drugo ploskev pa 'Popravi mojo Cerkev2'. Ostale štiri ploskve ostanejo prazne. Udeleženci v skupini na vsako ploskev napišejo eno značilnost Cerkve, npr.: povezuje jo papež, sodelovanje, zakra-menti …

nato udeleženci zlepijo kocko (lahko govorimo tudi o zidaku) tako, da vsak dela samo z eno roko. drugo roko pa ima na hrbtu. Za lepljenje ene kocke je najprimernejše, če so skupaj štirje udeleženci. Ker pa so zagotovo v skupini več kot štirje udeleženci, lahko izdelate tudi več kock, odvisno od šte-

2 Ko govorimo o cerkvi, pisano z malo začetnico, govorimo o cerkvi kot stavbi. Ko pa govo-rimo o Cerkvi, pisano z veliko začetnico, govorimo o Cerkvi kot božjem ljudstvu, to smo vsi mi.

vila članov v skupini. V tem primeru mora animator pripraviti več materiala za izvedbo vaje (več ploskev in lepilnega traku).

OZNANILOKako sem se počutil, ko sem gradil z eno roko? ali mi je bilo težko? drug brez drugega smo zelo osiromašeni; kot bi imeli eno samo roko. So-

delovanje, odprtost, občestvo, skupnost so temeljne drže za to, da gradimo Cerkev.

Katere so poleg naštetih še temeljne značilnosti Cerkve (preberemo, kaj so udeleženci napisali na kocko)?

Mi smo del te Cerkve. bog je Frančišku naročil: »Popra-vi mojo Cerkev!« Frančišek je to naročilo najprej razumel v materialnem pomenu in je začel zidati podrto cerkev sv. da-mijana. Čez dobro leto, ko je bilo ob Frančišku zbranih že 12 bratov, ki so mu želeli slediti, je Frančišek razumel to besedo še na drug način. »Pojdi in znova postavi mojo Cerkev, saj vidiš, da je popolnoma razpadla.« »Moja Cerkev« – to ni samo razpadlo zidovje bližnje cerkvice, ampak govori predvsem o Cer-kvi, ki je Kristusova ustanova. Frančišek je vse bolj razumel, da ga jezus vabi, naj duhovno popravi in prenovi Cerkev. toda kako? tako, da znova zaživi v evangeljskem duhu: ponižno, pošteno, preprosto, z ljubeznijo, brez privile-gijev … Poklican je bil, da začne široko duhovno gibanje, ki se danes kaže v Frančiškovi družini.

tako kot je bog računal na sv. Frančiška, danes računa tudi nate, da mu pomagaš graditi Cerkev.

»Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus. V enem duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo judje ali grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega duha. tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov. Če bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu. Če bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu. Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh? tako pa je bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel. Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo? tako pa je veliko delov, telo pa je eno. ne more oko reči roki: »ne potre-bujem te,« tudi ne glava nogam: »ne potrebujem vas.« Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni, in tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z manj uglednimi še lepše ravnamo, medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. da, bog je sestavil telo in skromnemu namenil več časti, da v telesu ne bi bilo razprtije, marveč bi telesni deli enako skrbeli drug za drugega. Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi« (1 Kor 12,12–31).

Vsi smo po krstu vstopili v to veliko občestvo Cerkve, kjer ima vsak svoje mesto in nalogo. Vsak pa je poklican, da s svojim življenjem po evangeliju gradi Cerkev, svoje župnijsko občestvo. Kako lahko mi gradimo Cerkev in

Želim vam poguma in

veselja; to je znak srca, ki zelo ljubi

Gospoda.Marija Mazzarello



kA

TE

hE

ZE

98



TE

hE

ZE

99

kaj naredimo zanjo? dopustimo, da sodelujemo med seboj in z jezusom? naj vam ne bo žal, da si vzamete čas in z navdušenjem in ljubeznijo spodbujate dejavnosti, ki potekajo v župnijah, skupnostih, cerkvenih gibanjih in mladin-skih skupinah. ne obotavljajte se in se z veseljem odpovejte kakšnemu raz-vedrilu ter prostovoljno sprejmite kakšne naloge v župniji. to lahko obogati tebe in celotno župnijo.

DEJAVNOST animator se že vnaprej dogovori z župnikom, kaj bi lahko konkretno na-

redila skupina v župniji: pripravi del svete maše, uredi kakšen prostor, obišče starejše …

MOLITEVZa zaključek se skupina odpravi v cerkev, kjer ima skupaj z drugimi skupi-

nami zaključno molitev. S seboj prinesejo kocke, ki so jih sestavili pri katehezi.

Znamenje križa.

Sveti Frančišek je večkrat ponavljal, ko je bil v različnih cerkvah: »Molimo te, gospod jezus Kristus, tukaj in v vseh tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.«

tudi mi želimo slaviti in hvaliti gospoda v tej naši cerkvi, v kateri smo se zbrali. Povabimo člane posameznih skupin, da preberejo značilnosti Cerkve, ki so jih zapisali na kocko.

gospod, obnavljaj v nas ljubezen, da bomo vsak dan znova gradili tvojo Cerkev s svojim življenjem in služenjem.

Oče naš. Zdrava, Marija. Slava Očetu.

Znamenje križa.

Pesem: O gospod, studenec vse dobrote.

5. SPeV nOVOrOJenemu Vrednota (tema): BOŽIČ Simbol: JASLI S SLAMO Sonček dneva: Oznanjam vam veliko veselje, danes se vam je rodil

Odrešenik (Lk 2,10). Cilji: - doživljajski: doživeti božič kot duhovno praznovanje. - spoznavni: Spoznati, da je vsak dan za nas lahko božič. - dejavnostni: izraziti veselje, da je bog med nami

(v praznovanju božiča in v vsakem izmed nas).

raZmIŠLJanJe Za anImatOrJaDecembra leta 1223 je Frančišek sklenil,

da bo obhajal božič na poseben način. Prijate-lju je naročil: »V gozdu, blizu samostana boš našel v pečini votlino. Tja postavi jasli, napol-njene s senom. Pripelji tudi vola in oslička, da bo prav tako kot v Betlehemu. Rad bi obhajal prihod Božjega sina na zemljo tako, da bom z lastnimi očmi videl, kako reven in ubog je ho-tel biti zavoljo nas.« Prišel je dan veselja, čas radosti. Iz siromašnih hiš so prihajali možje in žene in nosili sveče in bakle, da bi razsvetlili to noč, Frančišek pa je žarel od veselja. Med sveto mašo je Frančišek oblečen v diakonska oblačila pel sveti evangelij. Zgodil pa se je tudi čudež. Frančišek se je ob spremenjenju, ko se hostija spremeni v Kristusovo telo in vino v Njegovo kri, sklonil nad jasli in v rokah se mu je prika-zalo majhno dete – Jezus. Videli so ga tudi drugi njegovi sobratje.

Danes je ta kraj posvečen. Nad jaslimi so zgradili oltar in cerkev posvetili sv. Frančišku, da bi na istem kraju, kjer so nekoč živali jedle seno, sedaj ljudje jedli hrano za dušo in posvečenje telesa, nedolžnega in brezmadežnega telesa na-šega Gospoda Jezusa Kristusa, ki se je z neskončno ljubeznijo daroval za nas.

SKuPnI uVODNa koncu skupnega uvoda je predviden blagoslov oratorijskih prostorov.

Razume se, da to opravi duhovnik, s katerim se vnaprej dogovorite za obliko blagoslova.

Animatorji (iz zgodbe: Leon, Bernard, Klara) po zgodbi ostanejo na odru in uprizarjajo žive jaslice, Frančišek se jim na razdalji 2–3 m znova približa, poklekne proti jaslim in negibno zre v Jezusa v jaslih.

Animatorji in otroci (s katerimi se dogovorimo vnaprej): Prinašajo različ-no velika in lepo zavita darila. Med potjo, preden se približajo Frančišku, se pogovarjajo:

Otrok 1: danes je božič. Frančišek bo gotovo ve-sel čisto nove igrače.

Animator 1: jaz pa mu želim podariti nov računalnik. Otrok 2: jaz pa Frančišku prinašam čudovitega

angela. tistega, ki je v noči naznanil pastirjem: »Oznanjam vam veliko veselje, danes se vam je rodil Odrešenik.« (Lk 2,10–11)

Animator 2: Frančišek veliko potuje, gotovo mu bodo prišli prav tile če-vlji.



kA

TE

hE

ZE

100



TE

hE

ZE

101

Če želite, lahko dodate še kakšno darilo. Animatorji in otroci se približajo Frančišku in ga polglasno

pozdravijo. Frančišek na pozdrave ne odgovarja. Animatorji in otroci ostanejo začudeni. Nastane tišina. Brez besed, samo z gestami izražajo začudenje, da se Frančišek ne gane, tudi če se ga rahlo dotaknejo. Po nekaj trenutkih, ko vidijo, da se Frančišek ne ozre, odidejo in žalostno odnesejo darila s seboj.

Animator 1: ne razumem ga povsem! Le kaj se mu je zgodilo?

Frančišek ostaja vseskozi negiben, njegov pogled je usmerjen k Jezusu v jaslih.

Voditelj: Frančišek nam je v zgodbi dejal: »Poglejte, dobri ljudje! jezus se je rodil. V jaslicah. Zanj ni bilo prostora v hiši. Zato mu dajmo mi prostor v svojih srcih; pustimo vse, kar ni božič, in glejmo na to, kar je v božiču najbolj pomembno: jezus.«

Kdaj in kje je Frančišek uprizoril prve jaslice? Frančišek in njegovi prvi sobratje so se srečali s papežem, ki je ustno potrdil njihovo Vodilo – to je pravilo njihovega skupnega življenja po evangeliju. Letos praznujemo 800-letnico od potrditve tega Vodila, zato je naš letošnji glavni junak na oratoriju prav Frančišek. bratje so se vračali proti domu, ko je bila že zima in bližal se je božič. in ker je Frančišek že dalj časa razmišljal o božični skrivnosti, je spoznal, da je sedaj ravno pravi čas, da jo približa vsem ljudem. Kako? Zakaj je Frančišek uprizoril jaslice?

Kaj smo videli v tem kratkem prizoru? Koga je Frančišek gledal negibno? Zakaj se ni ozrl, ko so mu prinašali dari-la? Kdaj praznujemo božič? Kdo je naše največje darilo ob božiču? jezus. jezus želi biti z nami vse dni, saj nam je sam obljubil: »In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta«(Mt 28,20). Kako je jezus med nami vsak dan? Še na pose-ben način je med nami v sveti evharistiji. Pred 2009 leti se je daroval (s svojim rojstvom) v jaslih na slami, danes pa se za nas daruje na oltarju, pri sveti maši. danes bomo ob simbolu jasli s slamo razmišljali o tem velikem dogodku, božiču, ki je povsem spremenil svet. ne spremenijo sveta najrazličnejša darila. edino darilo božiča je jezus sam. ali smo ga pripravljeni sprejeti v naša srca?

danes bomo na oratoriju praznovali božič – jezusovo rojstvo. Veselimo se skupaj z angelom, ki pravi pastirjem: »Oznanjam vam veliko veselje, danes se vam je rodil Od-rešenik« (Lk 2,10–11). Kaj pomenijo te angelove besede? jezus – bog, ki odrešuje – je med nami. in to je naš razlog

za veselje! jezus želi prinesti tudi med nas novo upanje in novo veselje, saj je prišel kot Odrešenik.

Kako navadno praznujete božič? Med drugim blagoslovi-mo hišo, dom. tudi župnija je naš dom. Zato bomo sedaj blagoslovili naše skupne prostore.

Sledi blagoslov skupnih prostorov (glej obredno knjigo Blagoslovi).

Za mLaJŠe

Pesmi: aleluja, naše veselje; jezus otrok; njega nosila si; danes je zasijala luč.Pripomočki: plakat, pripomočki za uprizoritev živih jaslic, kadilo in blagoslovljena

voda, školjka, vata, kipec jezuščka, ki bo dovolj velik za v školjko.

VSTOPNO MESTO

Možnost 1: Možganska nevihtaOtroke povprašamo, kaj jim pride najprej na misel, ko zaslišijo besedo bo-

žič. njihove ideje lahko zapišemo na plakat.

Možnost 2: Moj božičV zgodbi smo že slišali, kako je Frančišek praznoval božič. Kako se pa vi

spominjate, da ste praznovali božič? Kako ste se pripravljali? Kaj vse ste poče-li? Ste se kam odpravili? Ste delali kaj posebnega, nenavadnega?

OZNANILObožič je jezusovo rojstvo. O njegovem rojstvu beremo tudi v Svetem pi-

smu. evangelist Luka zelo lepo opisuje, kako je bilo z jezusovim rojstvom.V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri

svoji čredi. gospodov angel je stopil k njim in gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. angel pa jim je rekel: »ne bojte se! glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. danes se vam je v davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, gospod. to vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.« in nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila boga in govorila: »Slava bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil go-spod!« hitro so odšli tja in našli Marijo, jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. in vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. in pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno (Lk 2,8–20).

Samo vera more izvršiti veliko delo

resnične vzgoje.don Bosko



kA

TE

hE

ZE

102



TE

hE

ZE

103

jezus se je rodil, da bi bil z nami. rodil se je, da bi z nami živel, bil enak tebi in tebi in tebi … da bi se vsakemu izmed nas čim bolj približal. Približati pa se nam želi, saj nas ima tako neskončno rad. bolj nas ima rad, kot ljudje, ki nas imajo najbolj radi. rad nas ima, tudi če mi včasih pozabimo nanj. Vedno nas čaka. Vedno nas ima rad. Vedno lahko računamo nanj, da nas bo imel rad. hkrati pa tudi On računa na nas, da ga bomo tudi mi imeli radi.

je imel tudi Frančišek rad jezusa? ga je želel približati tudi drugim? tudi jezusovo rojstvo? Kako ga je predstavil ljudem? Ste vedeli, da je bil Frančišek prvi, ki je postavil jaslice? in kaj nam je zaupal, da je bistvo, najbolj glavno v božiču? Kje moramo sprejeti jezusa?

DEJAVNOST

Možnost 1Uprizorimo svetopisemski odlomek (žive jaslice). Pri tem res vključimo

vse otroke. Pripravimo nekaj oblek za Marijo, jožefa, (igračo dojenčka in jasli, če je možno), kakšno palico in klobuk za pastirje, obleko in krono za Svete tri kralje … Če imamo čas in možnost, primerno pripravimo še prostor – nare-dimo hlevček …

Možnost 2Ob slikah, ki prikazujejo praznovanje božiča, se pogovorimo, kateri so

glavni deli praznovanja božiča (postavljanje in blagoslov jaslic, kajenje hiše, skupni obisk maše, druženje z družino …). animator povzame, da je božič praznik jezusovega rojstva. Praznik, ko jezus pride med nas. Skupaj izdelamo posebno posteljico za jezuščka. Vzamemo školjko, vanjo prilepimo nekaj vate in nato vanjo položimo jezuščka.

Možnost 3na poseben način nas ima jezus rad preko svete maše, kjer se lahko sre-

čamo z njim. Prebiva v tabernaklju. danes ga bomo šli obiskat (če imamo skupno sveto mašo, drugače se le odpravimo v cerkev). Ko pridemo na obisk k jezusu, je prav, da se znamo primerno obnašati. Ko vstopimo k njemu domov, se pokrižamo in pokleknemo. Ko pridemo na obisk k jezusu, pridemo k nje-mu na pogovor. Z jezusom pa se lahko pogovorimo tako, da pomislimo nanj, kaj smo o njem že slišali, kdo nam je o njem govoril … Včasih kakšno reč tudi naglas povemo. npr. prošnjo ali zahvalo. Zato bomo tudi za naš obisk na list narisali tisto, za kar bi jezusa prosili ali se mu zahvalili. (to lahko uporabimo kot del molitve, če le obiščemo cerkev, ali kot del sodelovanja pri sveti maši – ena skupina ima prošnje, druga zahvale.)

MOLITEV

Znamenje križa.Vemo, da kdor poje, dvakrat moli. in ker danes praznujemo božič, jezus

računa na nas, na našo podporo v molitvi. Zato bomo skupaj zapeli Sveto noč.

Sveta noč. Znamenje križa.

* Če smo vzeli prvo možnost in uprizorili žive jaslice, potem lahko obstane-mo na mestih in imamo takoj molitev.

Za StareJŠe

Pesmi: Ko stojiš ob jaslicah; ti si ta luč sveta; Ko so pastirji; danes je zasijala luč.

Pripomočki: glasba, cd-predvajalnik, obleke, ogrinjala za neme slike.

VSTOPNO MESTOOb tako velikem dogodku, kot je rojstvo otroka, smo veseli, pripravimo

darilo. Veselimo se z njihovimi starši, jim čestitamo in jim zaželimo veliko le-pega ob malem nadebudnežu. Od veselja zelo radi tudi kaj zaplešemo. danes, ko praznujemo jezusov rojstni dan, bomo tudi mi od veselja zaplesali.

Vsi v ritmu glasbe plešemo v krogu okrog stolov. V krogu mora biti en stol manj, kot je plesalcev. Ko se glasba ustavi, skuša vsak čim prej najti en stol, na katerega se bo usedel. Ker pa je v krogu en stol manj, kot je plesalcev, bo eden ostal brez stola in tako izpadel. Ob vsakem naslednjem plesu je potrebno od-straniti še en stol iz kroga. tako bo ob vsakem prenehanju glasbe izpadel eden od plesalcev. Vse, ki so že izpadli iz igre, povabimo, da s ploskanjem sledijo ritmu glasbe. Kdo bo vztrajal do konca?

tako, kot smo se zdaj razveselili mi, tako so se razveselili ob jaslicah tudi pastirji, Marija, jožef, trije kralji.

OZNANILOjezus se je rodil – lahko bi rekli – v nemogočih razmerah, v hlevu, med

živalmi. a njegovega rojstva se je razveselil ves svet. Čeprav v tistem trenutku mnogi ljudje še niso slišali zanj, so se ga neizmerno razveselili starši, pastirji, trije kralji …

»tiste dni je izšel ukaz cesarja avgusta, naj se popiše ves svet. to popiso-vanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. in vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. tudi jožef je šel iz galileje, iz mesta nazareta, v judejo, v davidovo mesto, ki se imenuje betlehem, ker je bil iz davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. in rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,1–6).

Kakšen je pomen božiča? božič je čas radosti in veselja zaradi jezusa. bo-žič se v različnih jezikih imenuje različno. V latinščini bi rekli Natalis, kar pomeni »rojevanje, ki se nanaša na rojstvo«. Pri nas in pri drugih južnih Slo-vanih pomeni »malega boga«, torej malega jezusa. na božič se vsako leto pri-pravljamo skozi ves adventni čas (latinsko adventus, kar pomeni »prihod«).



kA

TE

hE

ZE

104



TE

hE

ZE

105

bistvo praznika božiča ni v darilih, ki jih dobimo. bistvo praznovanja božiča je veselje, ker se je učlovečil bog z namenom odrešiti svet. na božič je bog postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu.

resničnost, da se je učlovečil bog, da bi odrešil svet, razveseljuje tudi nas danes. V zgodovini človeštva so nekatera rojstva zaznamovala državo, Cerkev, oratorij. Za ilustracijo jih naštejmo samo nekaj:

- Cesar Avgust, po njem se imenuje mesec avgust. - Konstantin Veliki, znan po tem, da je bil prvi krščanski rimski cesar,

ki je dal versko svobodo vsem kristjanom in krščanstvo razglasil za državno religijo.

- Julij Cezar, po katerem se imenuje mesec julij in julijanski koledar.- Mahatma Gandhi, indijski politik in borec za človeške pravice, bil je

zagovornik resnice in nenasilja.- Apostol Pavel, ki je širil krščanstvo. imenujemo ga tudi apostol

narodov ali apostol poganov, ker je krščanstvo oznanjal številnim narodom v tedanjem rimskem imperiju.

- Frančišek Asiški, poln navdušenja je oznanjal evangelij, ustanovil je red manjših bratov, veselil se je vsega, ker je v vsaki stvari prepoznal boga, delal je za mir.

- Klara Asiška, spoznala je, da jo bog kliče, naj se mu v evangeljskem uboštvu popolnoma posveti. tako je leta 1212 iz Frančiškovih rok sprejela redovno obleko. Pod njegovim vodstvom je pri cerkvici sv. damijana ustanovila klarise, ki še danes veliko molijo po različni namenih.

- Janez Bosko, ki je mladim na ulicah, brez dela in prave družbe priskrbel zaposlitev, šolanje in jih vodil k bogu.

- Marija Mazzarello, ki je svoje oratorijsko vzgojno delo za dekleta razširila na vse konce sveta.

- Albert Einstein, ki je odkril verižno atomsko reakcijo in dal možnost razvoja jedrskih elektrarn.

- � omas Edison, ki je izumil žarnico.- France Prešeren, največji slovenski pesnik.- Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj.- Primož Trubar, avtor prve slovenske tiskane knjige.- in mnogi drugi: benedikt iz nursije, bernard iz Clairvauxa, terezija

avilska, Katarina Sienska, ignacij Lojolski, angela Merici, dominik guzman, tereziia iz Lisieuxa …

na poseben način pa je ves svet zaznamovalo rojstvo jezusa Kristusa. Za-znamovani smo tudi mi. S tem dogodkom bog postane del zgodovine člove-štva. Leto njegovega rojstva celo deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu.

Frančišek se je na poti iz rima ustavil v kraju greccio (izg. grečo) v Umbriji in tam leta 1223 uprizoril prve jaslice. datum praznovanja božiča pa sega še dlje v zgodovino. V 3. stoletju so v rimu d oločili 25. december za dan jezusovega rojstva. božič kot praznik se prvič omenja v koledarju za leto 336, leta 354 pa naj bi bilo to praznovanje že ustaljeno. Ujema pa se s starodavnim rimskim pra-

znovanjem boga sonca. Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, jezusa, ki ne bo nikoli ugasnila. razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko utemeljen v Kristusu kot »resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka« (jn 1,9).

Z uprizoritvijo jaslic pa je Frančišek želel pokazati, da je betlehem kot kraj jezusovega rojstva lahko prav v vsakem domu, v vsakem srcu. Zato je ta praznik za vsakega izmed nas priložnost, da se odpremo in dovolimo, da se bog rodi v naših srcih, ter tako utrdimo in poglobimo svojo vero. na božič se spominjamo, da se je z jezusovim rojstvom in vstopom v zgodovino bog dokončno in ne-preklicno zavzel za svet in za človeka. jezus se rojeva tudi v tebi prav vsak dan! Vedno, ko se veselim z drugim, ko pomagam bližnjemu, ko vztrajam pri delu. takrat prinašamo v naše okolje življenje. jezus pa vsak dan znova pride med nas v hostiji pri sveti maši. jezus prihaja med nas in v nas, da bi bili srečni in bi z veseljem služili bližnjemu. Vsak dan lahko srečamo jezusa še na poseben način v svojih bližnjih, prijateljih, sošolcih. božič je lahko torej vsak dan.

DEJAVNOSTjezusovo rojstvo je, kot bi se za trenutek vse ustavilo. Vse je uprlo svoj

pogled v tisto pastirsko votlino: Marija, jožef, pastirji, trije kralji, narava, stvarstvo … Vse nas vabi, naj tudi mi sprejmemo novorojeno dete in se ga iskreno razveselimo. V jaslice upiramo pogled tudi mi. Še posebej vsako leto, ko decembra praznujemo ta velik praznik. Kako je to izgledalo, nam je poka-zal s prvimi jaslicami že sv. Frančišek. Kako pa to zgleda danes, tu na našem oratoriju? Udeleženci naredijo fotografi jo – nemo sliko jaslic, in sicer tako, da si razdelijo vloge, se oblečejo, nato pa se postavijo nemo, brez gibov kot na fotografi ji. Lahko naredijo tudi več različnih posnetkov. animator lahko posamezne prizore fotografi ra tudi zares.

MOLITEV Znamenje križa.Pesem: Ko stojiš ob jaslicah.

(Molita dva izmenjaje ali vsi skupaj)Vsa ljudstva, ploskajte z rokami, vriskajte bogu z radostnim glasom.Zakaj gospod je vzvišen, strašen,velik kralj nad vso zemljo.

Kajti najsvetejši Oče nebeški, naš Kralj vse veke,je poslal svojega ljubljenega Sina z višinein izvršil odrešenje na zemlji.

Vesele naj se nebesain zemlja naj se radujte, šumi naj morje in kar ga napolnjuje,veseli naj se polje in vse, kar je na njem.

Imejte veliko zaupanje v Marijo.

Ona vam bo pomagala v vseh

vaših stvareh.Marija Mazzarello



kA

TE

hE

ZE

106



TE

hE

ZE

107

Pojte gospodu novo pesem;naj poje gospodu vsa zemlja. zakaj velik je gospod, ki se je danes rodil za nas.

bog Oče sam polaga v naše roke to malo dete, ki mu je ime jezus. Moj gospod, jaz pa prihajam predte … Vsak udeleženec na trak lista napiše, kaj je danes že dobrega naredil. Po nekaj trenutkih tišine vsak to prebere na glas in trak položi v jasli.

Oče naš. Zdrava, Marija. Slava Očetu. Znamenje križa.

6. SPeV BratSKI SKuPnOStI Vrednota (tema): REDOVNIŠTVO Simbol: VRV S TREMI VOZLI Sonček dneva: Pridi in hôdi za menoj! (Mt 19,21) Cilji: - doživljajski: Začutiti hvaležnost za to, da je nekdo

popolnoma predan bogu. - spoznavni: Spoznati, da je redovništvo bogatilo

in še bogati našo Cerkev in družbo. - dejavnostni: Srečati se z redovnikom/-co ali

redovno skupnostjo.

raZmIŠLJanJe Za anImatOrJaKo so čez leto ali dve (1211/12) Frančišek

in njegovi prvi bratje morali zapustiti Rivotor-to, so jim benediktinci poklonili cerkvico Svete Marije Angelske, imenovano tudi Porcijunku-la. Porcijunkula je tako postala prvo pravo skupno bivališče Frančiškovih bratov, kjer so se vsi čutili doma. Od tod so odhajali na misijon-ske poti in se zopet vračali ter drug drugemu pripovedovali svoje izkušnje. Tu je Frančiškovo bratstvo živelo v skladu z začrtano smerjo, ka-tere hrbtenica je evangelij. V naselje preprostih kolib, ki ga je obdajala nizka ograja, ni mogla vdreti nobena hudobija, kajti bratje so bili otroci luči, pred katero se je razblinila vsaka tema. Bratstvo je povezovala iskrena ljubezen, ki ne misli nase. Vse jim je bilo skupno. Bratsko so si delili tisto skromno, kar so dobili od dobrih ljudi. Tu se je oblikovalo tisto lepo življenje, po katerem danes hrepeni svet, pa kot da ga ne more doseči.

Ker je bil izziv njihovega pristnega evangeljskega življenja izredno močan, so se njegovemu bratstvu pridruževali ne le domačini, ampak tudi iz drugih krajev, kamor so bratje hodili oznanjat evangelij ali pa so ljudje o njih samo govorili. Tako so nastala bratstva tudi v drugih krajih, celo preko italijanskih meja. Ker še niso imeli zapisanega vodila, je Frančišek sklenil, naj bo njihovo vodilo prva pristna evangeljska izkušnja življenja pri Porcijunkuli, kjer so se bratje zbirali najprej dvakrat letno: za binkošti in za praznik svetega Mihaela. Ker pa je število bratov hitro naraščalo in so bile razdalje med bratstvi preveli-ke, so se začeli zbirati le ob binkoštih, še kasneje pa le vsako drugo leto. Najbolj znani zbor vseh bratov je bil v maju 1217 ali 1219, ko se je pri Porcijunkuli zbralo 5000 bratov.

SKuPnI uVODAnimator: (Pride zvečer domov v svojo sobo.) ne morem verjeti,

kako hitro so minili tile dnevi.

Vzame v roke digitalni fotoaparat, si na njem ogleduje fotografi je iz oratorija in jih komentira ... (Naj ne bo pre-dolgo in vključuje naj imena in dejanja otrok, ki so na oratoriju.)

Želim se zahvaliti bogu za lep oratorij. (Poklekne ali se drugače zbere in moli:)

gospod bog, tukaj (pove svoje ime). najprej se ti zahvaljujem, ker imaš vedno čas zame. danes bi se ti posebej rad/a zahvalil/a za oratorij, res je bil dober. hvala za vse otroke, posebej hvala za

tiste iz moje skupine; hvala za vse animatorje, posebej hvala za mojega soani-

matorja (ime). biti animator je res nekaj enkratnega .... ne vem, če je sploh mogoče kaj več kot to, da sem ani-

mator/ka.

Glas (Bog): Če hočeš biti popoln, pridi in hôdi za menoj!Animator: »Če hočeš biti popoln, pridi in hôdi za menoj!« ... res je,

prav imaš gospod bog, res moram iti vsako nedeljo k sveti maši.

Glas (Bog): Če hočeš biti popoln, pridi in hôdi za menoj!Animator: imaš prav, tudi v župniji je potrebno pomagati – tako

kot sv. Frančišek, ki je zidal Cerkev.Glas (Bog): Če hočeš biti popoln, pridi in hôdi za menoj!Animator: Zdaj pa več ne razumem dobro, že tretjič mi v srcu praviš

isto stvar. Čakaj, da malo pomislim, kaj bi mi pravzaprav rad povedal. (tišina, nato presenečeno, rahlo navdušeno



kA

TE

hE

ZE

108



TE

hE

ZE

109

in hkrati malo prestrašeno) je to mogoče? ali je to tisti glas, o katerem sem slišal/a govoriti našega župnika, se-stro Matejo in patra tadeja? ali je mogoče, da me bog kliče, da postanem duhovnik (redovnik, redovnica)? gospod bog, ali si res mislil tako? ne vem, če sem jaz ravno pravi/a za takšen poklic. Saj je toliko boljših in bolj pobožnih od mene.

Glas (Bog): Pridi in hôdi za menoj!Animator: Se mi zdi, da resno misliš ... (če je do tedaj molil na pa-

met, vzame list z molitvijo)O vzvišeni in veličastni bog, razsvetli temine mojega srca.

daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in

spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. amen.

Voditelj: Razloži pogovor med animatorjem in Bogom kot Božji klic. Ta je sicer bil zaigran, a prav tako ali pa podobno lahko Bog nagovori vsakega: animatorja, otroka. Škof Ju-rij Bizjak je na Stični mladih leta 2008 rekel, da Bog vsa-kega desetega kliče v duhovni poklic. Torej jih med vami kliče (izračuna šte-vilko).

Če govori duhovnik/redovnica, je za-želeno, da pove kaj o svojem poklicu, ne predolgo.

Nato s pomočjo simbola današnjega dne (vrv s tremi vo-zli) razloži pomen treh vozlov pri obleki sv. Frančiška: či-stost, uboštvo in pokorščina (za podrobnejšo razlago glej katehezo današnjega dne za starejše).

Nakaže še pestrost duhovnih poklicev: lahko v obliki mini kviza, katere redovne ustanove otroci in animatorji poznajo.

Za konec vsem vošči, da bi slišali glas, ki jim ga bog go-vori. Če je duhovnik, jim lahko podeli tudi blagoslov. Lahko tudi skupaj kaj zmolijo, da bi bili poslušni božjim klicem.

Za mLaJŠe

Pesmi: jezus se ob morju ustavi; Ko čutiš to; K tebi, bog; jezus, Kralj vsega stvarstva.

Pripomočki: slike redovnih skupnosti, svinčniki, fl omastri, barvice, listi formata a5, vrv za vsakega otroka.

VSTOPNO MESTOdanes smo slišali, da je Frančišek s svojimi brati naredil veliko dobrega.

tudi Klara in njene sestre so mu bile v tem zelo podobne in še danes lahko občudujemo njihovo delo vsepovsod. tudi danes imamo veliko redovnih sku-pnosti, ki ne samo, da so med nami, ampak tudi molijo za nas.

Možnost 1: Jaz pa vemanimator s seboj prinese nekaj slik redovnih skupnosti (http://redovi.

rc.si, družina, Ognjišče …). tukaj imamo nekaj slik, ki predstavljajo redovne skupnosti. Verjamem, da morda kdo že pozna koga, ki je redovnik oziroma redovnica, ali pa morda živi blizu kakšne redovne skupnosti. animator pelje pogovor v smeri, da otroci sami povejo čim več o redovništvu (če poznajo koga; poznajo oz. so slišali za kateri samostan, kjer živijo; kako so oblečeni …). animator pove imena različnih redovnih skupnosti, ki jih ima na sliki, in dopolni, kaj jim je skupnega.

Možnost 2: Predstavljam siOtroci dobijo list in svinčnik in narišejo sami sebe kot Frančiškovega brata

oz. Klarino sestro. Pri tem se pogovorimo, kaj bi počeli, če bi bili res njuna brat ali sestra.

* Če smo v tem tednu imeli na obisku redovnika oz. redovnico ali smo obiskali katero od redovnih skupnosti, imamo lahko pri obeh možnostih po-govor o tem, kaj nam je najbolj ostalo v spominu, kaj mi je bilo najbolj nena-vadno, kaj sem že vedel od prej …

OZNANILOtisti, ki so popolnoma predani bogu, so redovnice in redovniki. Vendar pa

se to ne dogaja samo danes, ampak se je dogajalo že tudi v preteklosti. tudi v zgodovini je bog že klical k sebi ljudi, da bi mu služili, in tudi v Svetem pismu jezus kliče k sebi učence, da bi jih imel za svoje.

evangelist Matej je zapisal:Ko je hodil ob galilejskem jezeru, je zagledal dva brata:

Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. rekel jima je: »hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« ta-koj sta pustila mreže in šla za njim. in ko je šel od tam na-prej, je zagledal dva druga brata: jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popra-vljala mreže. Poklical ju je in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. jezus je hodil po vsej galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom. in glas o njem se je razširil po vsej Siriji. Prinesli so k njemu vse bolnike, ki so jih mučile različne bolezni in nadloge, tudi obsedene, božja-

Namen Oratorija je zbirati fante, da bi postali pošteni državljani in dobri kristjani.

don Bosko



kA

TE

hE

ZE

110



TE

hE

ZE

111

stne in hrome, in jih je ozdravil. Za njim so hodile velike množice iz galileje, deseteromestja, jeruzalema, judeje in iz krajev onkraj jordana (Mt 4,18–25).

Že ko je bil jezus med nami kot človek, je prišel do človeka in ga povabil k sebi. danes, ko to počne bog s svojim klicem, pa je še toliko bolj potrebno, da smo mu hvaležni za te ljudi. redovništvo je že od nekdaj poznana oblika, ki bogati Cerkev in vso družbo. Prav je, da vemo, kaj ti ljudje počnejo in kako so lahko v pomoč tudi nam. hkrati pa ne pozabimo, da jezus računa tudi na nas, tudi nas kliče, da mu vsak na svoj način sledi.

Kako je Frančišek na začetku skupaj s svojimi brati sledil jezusu? Kaj so počeli? So hodili v službo? Kaj je Frančišek rekel, da so? (hlapci.) Kdo je tisti, ki daje, da preživimo? Kaj je storila Klara? in če bog nate računa, ti da, kar potrebuješ? računa tudi nate?

DEJAVNOST

Možnost 1Če nismo imeli na oratoriju redovnice ali redovnika oz. nismo obiskali re-

dovne skupnosti, lahko danes napišemo (narišemo) kateri od skupnosti pismo z oratorija.

Možnost 2iz slik, ki smo jih uporabili pri vstopnem mestu, izpeljemo zanimive značil-

nosti življenja različnih redovnih skupnosti in jih primerjamo, v čem so si po-dobni in v čem enaki. Cilj tega je, da bi otroci vsaj malo spoznali način življenja redovne skupnosti. Smiselno je, da so slike iz njihovega konkretnega življenja (kaj oni počnejo, npr. delo z mladimi, v šoli, z bolniki, pred tabernakljem ...).

Možnost 3Frančišek je imel prav posebni vozel, ki ponazarja tri zaobljube: čistosti,

uboštva in pokorščine. ta vozel je enostaven in tudi mi se ga bomo naučili splesti. Zato bo vsak vzel svojo vrv in sledil navodilom (navodila najdemo na www.oratorij.net/e-gradiva-09). naj nas tudi ta vrvica spominja na Frančiška, ki smo ga spoznavali na oratoriju.

MOLITEV

Znamenje križa.

bog je računal na vse ljudi, ki jih je poklical v duhovni poklic, da mu bodo ostali zvesti. na nas pa računa še danes, da bomo te ljudi v molitvi tudi podpr-li, zato bomo skupaj zmolili desetko rožnega venca za ljudi, ki so v duhovnem poklicu prav iz naše župnije ali dekanije (predhodno se pri župniku pozani-mamo, kdo iz naše župnije je duhovnik, redovnica ali redovnik in tako pri molitvi imensko molimo zanj).

desetka rožnega venca. Znamenje križa.

Za StareJŠe

Pesmi: jezus se ob morju ustavi; Ko jezus je začel učiti; Za nebo pred teboj; Stvarnik zemlje in neba.

Pripomočki: plakati, fl omastri, vrv.

VSTOPNO MESTOanimator riše na plakat: Frančiška, Klaro, skupnost, molitev, mladi, križ,

cerkev … Udeleženci morajo ugotoviti, kaj je animator narisal. Za zaključek animator vse povzame v vprašanje: Kako bi vse to skupaj imenovali z eno be-sedo? Če bo za udeležence pretežko, jim animator pomaga: redovna skupnost.

OZNANILOV času svojega mladostnega iskanja je Frančišek vstopil v cerkev. tam ga

prevzame beseda evangelija, v katerem jezus pravi: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek« (Lk 9,3). Frančišek je te besede razumel kot zapoved. Ko je stopil iz cerkve, je šel oznanjat evangelij. Ko je Frančišek odkril svoj poklic, se je znašel pred novo nalogo in novim poslanstvom. trudil se je živeti po evangeliju, še posebej za-res je vzel uboštvo. Odložil je čevlje, si oblekel rjavo obleko, imenovano habit ali kuta, jo prevezal z vrvjo in se kot berač podal oznanjat evangelij.

animator vzame v roke krajšo vrv in si jo opasa okoli ledij. nanjo naredi tri vozle. na kaj vas spominja tale vrv? Kdo jo nosi? redovniki, oblečeni v rjavo ali črno obleko, imenovano habit ali kuto. to je značilnost tistih, ki sle-dijo Frančiškovemu zgledu. drugi redovi pa imajo druga znamenja: redovno obleko, križ, pajčolan na glavi … nekateri redovi pa nimajo posebnih razpo-znavnih znamenj.

Kdo so redovniki in kaj je redovništvo? redovništvo je ena od življenjskih izbir. redovnik ali redovnica se po za-

obljubah čistosti, uboštva in pokorščine podari bogu v določeni redovni sku-pnosti in je poslan/a, da pričuje o bogu v službi bližnjim (bolnim, mladim, zapuščenim, učiteljem …).

razložimo pomen treh vozlov na vrvi:

ZaObLjUba ČiStOSti:ne gre samo za telesno vzdržnost, za to, da nimam spolnih odnosov pred

poroko, kot bi nam mogoče prišlo takoj na misel. ja, tudi to je del zaobljube čistosti, saj gre za izbiro neporočenosti zaradi božjega kraljestva. a čistost je predvsem prosojnost in iskrenost v ljubezni. Pomeni, da imam odprte oči za drugega, da znam opaziti, kje drugi potrebuje mojo pomoč; da znam opaziti slabo, ki je okoli nas, in ga zavreči; da imam odprto in veliko srce ter delovne roke. Ko govorimo o čistosti, se ta nanaša predvsem na čistost srca, misli, be-sed in dejanj. Če je naše srce čisto in lepo, bodo čiste in lepe tudi naše misli, naše besede in tudi vsa naša dejanja bodo prosojna in iskrena.



kA

TE

hE

ZE

112



TE

hE

ZE

113

ZaObLjUba UbOŠtVa:jezus sam je rekel: »blagor ubogim, zakaj njihovo je božje kraljestvo.«

Uboštva ne smemo omejiti samo na materialno področje, na to, da nimam veliko denarja, stvari. Uboštvo pomeni, da se korak za korakom navadim, da sem zadovoljen z malim; s preprostimi in čisto navadnimi stvarmi; da mi ni potrebno, da imam obleko z znamko … Pomeni, da nisem zahteven in izbir-čen. Uboštvo je torej doseči skromen stil življenja ter biti pozoren, da me miselnost sveta, da 'več kot bom imel, bolj bom srečen', ne odnese daleč stran od prave sreče. Stvari, denar … same po sebi niso slabe. Pomembno je samo to, da se zavedamo, kam me te stvari vodijo; ali k temu, da obogatim zaradi sebe samega ali zato, da jih uporabljam in postanem bogat pred bogom. Kdor je zares ubog, bo njegovo srce odprto in vedno pripravljeno pomagati in pri-sluhniti drugemu. Prav tako pa bo s ponižnostjo sprejel svoje pomanjkljivosti in pomanjkljivosti drugih. njegovo srce bo odprto za boga in se bo še kako zavedal, da brez boga ne more storiti ničesar.

ZaObLjUba POKOrŠČine:Pokorščina pomeni, da najprej odkrijem, da sem ustvar-

jeno bitje, ki lahko hitro pade v greh, v slabo in da mi ni vedno lahko prisluhniti drugemu (kot ni bilo prvemu člo-veku). Želimo si svobode, neodvisnosti in bežimo od dogo-vorov. Pokorščina pomeni izročiti se bogu; pomeni slišati, poslušati njegov glas, in sicer z ušesi in s srcem in v skladu s tem tudi ravnati. Kraj, kjer živimo pokorščino, je vsakdanje življenje. Le tu lahko izročimo v Očetove roke vse naše življenje.

Frančiškovo dosledno življenje po evangeliju je postalo privlačno tudi za druge. Prvi, ki se mu je hotel pridružiti, je bil asiški plemič bernard Kvintaval-ski. njemu so sledili mnogi drugi.

Vse pa je bog utrjeval v svoji ljubezni in v ljubezni do bližnjega. največkrat s temi besedami iz Svetega pisma:

- »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim ...« (Mt 19,21)

- »ničesar ne jemljite na pot ...« (Lk 9,3)- »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ

ter hodi za menoj« (Mt 16,24). tudi Frančiškov odgovor na klic je bil v tem, da se je povsem posvetil bogu

v službi bratom in sestram. S prihodom prvih bratov, ki so želeli živeti kot Frančišek, je nastala prva skupnost. Pomeni, da so živeli skupaj, si delili vse in po Frančiškovem zgledu oznanjali evangelij. Ko se je Frančišku pridružilo še drugih enajst bratov, so se leta 1209 odpravili v rim, da bi papež potrdil njiho-vo vodilo za življenje po evangeliju, ki ga je sestavil Frančišek. to je bil nasle-dnji odločilni korak v hoji za jezusom. Letos praznujemo 800 let od potrditve tega pravila. Frančišek je tako ustanovil redovno skupnost manjših bratov in skupaj s Klaro redovno skupnost klaris.

tudi danes gospod ne neha klicati fantov in deklet, da bi šli za njim po poti redovnega poklica. Poznamo različne karizme redovnikov in redovnic, ki so vse svoje življenje posvetili bogu. (glej knjigo: To je rod tistih, ki iščejo Boga. Redovne skupnosti na Slovenskem. Salve: Ljubljana 1996 ali http://redo-vi.rkc.si).

redovni poklic je pomembna življenjska izbira za posameznika in veliko bogastvo za kulturo in družbo. redovniki (menihi) so tisti, ki so skozi zgodo-vino ohranili mnogo knjig; po njihovi zaslugi se je širila umetnost; nepogre-šljiv delež pri vzgoji mladih iz obrobja je imel janez bosko.

DEJAVNOSTČe ste na oratoriju že gostili enega od redovnikov ali redovnic, naj udele-

ženci povedo odmeve na njegov obisk, kaj jih je nagovorilo. V nadaljevanju pa udeleženci predstavijo na čim bolj kreativen način en

dan v redovni skupnosti: vstajanje, molitev, zajtrk, delo, kosilo, delo, molitev, večerja, razvedrilo, večer.

MOLITEV

Znamenje križa.

Molimo danes za vse redovnike in redovnice, ki so vse svoje življenje po-svetili bogu in bližnjemu. Molimo pa tudi za mlade, da bi slišali, če morda bog kliče tudi katerega od njih na pot bogu posvečenega življenja.

Oče naš. Zdrava, Marija. Slava Očetu.Znamenje križa.

Med vami (animatorji) in do

mladih priporočam veliko potrpežljivosti in blagost brez mere.

Marija Mazzarello



kA

TE

hE

ZE

114

Delavnice


VZOREc VZOREc VZOREc VZ DE

LA

VN

IcE

116



LA

VN

IcE

117

DOBrO Je VeDetILetos se v nekaterih delavnicah izdeluje izdelke, pri katerih se uporablja

lepilna pištola, rezbarska žagica in olfa nož. animatorji poskrbite za varno ravnanje s temi predmeti.

Slike nekaterih končnih izdelkov in potrebno gradivo za določene delavni-ce si lahko pogledate in dobite na www.oratorij.net/e-gradiva-09.

1. mreŽaSta tOrBICaVSEBINSKI UVODna oratoriju spoznavamo, kako je sv. Frančišek

ustanovil redovno skupnost manjših bratov, ka-sneje skupaj s Klaro pa tudi skupnost klaris. Vsaka redovna skupnost temelji na povezanosti redovni-kov z bogom in med seboj. Simbol povezanosti pa je lahko tudi mreža.

V delavnici bomo iz mreže naredili torbico. namesto vrvi bomo uporabili polivinilaste vrečke. te vrečke po prihodu iz trgovine mečemo v smeti, pogosto se znajdejo tudi odvržene v naravi. Poka-žimo, da lahko tudi iz odpadkov naredimo kori-stne izdelke.

MATERIAL: polivinilaste vrečke (za eno torbico potrebuje-mo štiri vrečke v velikosti cca 40 x 50 cm), lepilni trak.

ČAS IZDELAVE: 60 min.

IZDELAVA1. Vrečko na obeh straneh prerežemo (skica 1) in jo razgrnemo

(skica 2).2. narežemo 3 cm široke trakove (skica 2), 9 trakov naj bo širo-

kih 10 cm.3. iz širših trakov spletemo tri kitke. dolge naj bodo cca 45 cm.

ena bo za obod torbice, dve pa za ročaj.4. Vzamemo kitko, ki je za obod. Konca z lepilnim trakom prile-

pimo na neko podlago. na kitko navežemo preostale trakove v razmiku 1 cm (skica 3). Vozle dobro zategnemo. da bomo lažje pletli mrežo, kitko med vozli z lepilnim trakom prilepimo na podlago (skica 3).

5. Mrežo pletemo tako, da vedno zavozlamo sosednja trakova skupaj (skici 4 in 5).

6. Ko je mreža spletena (skica 6), jo prepognemo (skica 7).

Konce trakov spodaj zvežemo skupaj in ostanke odrežemo (skica 7).7. na stranskem robu z ostanki trakov torbico zvežemo skupaj. Vozle

naredimo, kot je prikazano na skici 7.8. na koncu privežemo še kitki za ročaj (skica 8).

2. aSIŠKI KrIŽVSEBINSKI UVODV obdobju svojega iskanja se je Frančišek velikokrat ustavil v napol podrti

cerkvici sv. damijana in molil pod križem. tu je v molitvi zaslišal božji klic.izdelali bomo križ, ki bo podoben tistemu iz cerkvice sv. damijana, in po

zgledu Frančiška bomo tudi mi molili ob njem. Zvečer pred spanjem bomo v molitvi premislili dejanja in besede preteklega dne. Ob slabih stvareh se bomo zamislili in se skušali popraviti, z dobrimi pa bomo nadaljevali in tako dajali zgled tudi drugim okrog sebe.

Opomba: Šelak je posebna smola, topna v alkoholu. Kupimo ga v trgovi-ni z umetniškimi materiali. Zlato metalik barvo lahko nadomestimo z zlatim prahom ali listki. delo je bolj zahtevno, izdelek pa je zelo lep.

MATERIAL: vezana plošča debeline 0,5 cm, akrilna rdeča barva, zlata metalik barva ali zlat prah z lepilom, papirna kopija križanega Kristusa (www.oratorij.net/e-gradiva-09), lepilo za papir, lak na vodni osnovi ali šelak, bru-silni papir, svinčnik, ravnilo, rezbarska žagica, večji in manjši ploščat čopič, navadne barvice, škarje.

ČAS IZDELAVE: 90 min.

IZDELAVA1. na vezano ploščo s svinčnikom in s pomočjo ravnila zrišemo

obliko asiškega križa (skica 1). Z rezbarsko žagico izrežemo križ (režejo naj večji otroci, za manjše lahko pripravimo že izreza-ne). robove pobrusimo z brusilnim papirjem.

2. Križ pobarvamo z gosto (da se prej posuši) rdečo akrilno barvo. Ko je križ suh, pobarvamo njegov rob (0,5 cm od roba) z zlato metalik barvo s pomočjo ploščatega čopiča. Lahko si pomagamo s tem, da rob obrišemo prej s svinčnikom (skica 2).

3. Medtem ko čakamo, da se barva posuši, pobarvamo z nava-dnimi barvicami kopijo križanega jezusa in žena pod križem (na strani www.oratorij.net/e-gradiva-09). Vsako osebo pose-

bej natančno izrežemo (večji otroci naj pomagajo mlajšim).4. na križ s pomočjo lepila nalepimo vse tri osebe. Pazimo, da se nam papir ne zguba in da je prilepljen po celi površini (skica 3).



LA

VN

IcE

118



LA

VN

IcE

119

5. S pomočjo manjšega čopiča in zobotrebca z metalik zlato barvo na-tančno pobarvamo še svetniški sij pri vseh osebah (lahko upora-bimo tudi zlat fl omaster, vendar ne bo tako lepega sijaja).

6. Celoten križ prebarvamo z lakom na vodni osnovi ali s šelakom. Če premažemo s šelakom, celoten križ dobi bolj starinski izgled.

3. BetLeHemSKI HLeVčeKVSEBINSKI UVODOb misli na božič pomislimo tudi na jaslice. Prve je postavil Frančišek leta

1223 v gozdu pri kraju greccio (izg. grečo) v Umbriji. Počasi se je ta navada širila najprej po cerkvah in nato še po domovih. Ob jaslicah si lažje predsta-vljamo jezusovo rojstvo.

božič pa se mora zgoditi v nas samih, vse ostalo je le simbolika in lep obi-čaj. Srca so namreč najtoplejše jasli, ki jih moremo pripraviti za božje dete. Kajti jezus ne prihaja k nam le za božič, ampak z vsakim svetim obhajilom. Če imamo čisto srce, so to tople jasli zanj.

Opomba: Če izdelujete hlevček in naselje za župnijske jaslice, povečate trdnost še s tem, da pred nanosom mavca na stiropor najprej nalepite gazo in nato nanesete mavec. ta način uporabljajo modelarji. Mavec se namreč suši in v nekaj letih tudi razpoka.

MATERIAL: vezana plošča 30 x 40 cm, debeline 4 mm (oziroma kakršna-koli trda podlaga), stiropor plošča vsaj 2 cm debeline ali ostanki od embalaže, belo lepilo za les, mavec, voda, seno, slama, lubje, vejice, mah, pesek, vrvica, posoda za mešanje mavca, večji ploščat čopič, olfa nož, lepilna pištola, žagica ali vrtne škarje, gaza.

ČAS IZDELAVE: delavnica je primerna za dva dni, prvi dan izdelamo 1. in 2. korak (1,5 do 2 uri), drugi dan pa 3. korak (1 do 1,5 ure).

IZDELAVA1. S pomočjo olfa noža izrežemo kose stiropora za stene hlevčka. Vanje izre-

žemo tudi odprtine za okna in vrata. Stiropor še z roko malo odkrušimo, da dobimo porušen videz. ravni naj bodo le spodnja ploskev, ki se lepi na podlago, in stene, ki se bodo stikale. Z belim lepilom za les namažemo podlago in malo počakamo, preden pritrdimo stiropor (v nasprotnem pri-meru vroče lepilo stiropor stopi). Stene med seboj lepimo z lepilom za sti-ropor ali pa jih med sabo povežemo z zobotrebci ali palčkami za ražnjiče. nalepimo lahko še ograje, stebre ... vse, kar želimo, da bo kamnitega videza (skica 1).

2. V posodici zmešamo vodo in mavčev prah. Pazimo, da masa ni preredka. Z večjim čopičem postavljeno konstrukcijo v celoti premaže-

mo z mavcem (s tem ji damo trdnost). delamo hitro, da se nam mavec ne strdi. Počakamo, da se prvi nanos mavca posuši (približno 10–15 minut). nanesemo drugi nanos, ki ga po stenah posujemo s peskom, da dobimo drugačno strukturo in naravnejši videz. Pustimo, da se na zraku posuši.

3. Z lepilno pištolo nalepimo iz narezanih palčk in vejic ogrodje za streho in jo pokrijemo z lubjem (če je stiropor dovolj

premazan z mavcem, ga vroče lepilo ne topi več). iz palčk lahko zlepimo tudi jasli, le-

stev, ograje, povežemo butarice za drva, naredimo ogenj ... podlago obložimo z

mahom, napolnimo jasli s senom, stajo po-sujemo s slamo ... (skica 2).

4. JaSLICe IZ naraVnIH materIaLOV VSEBINSKI UVODtako kot je sv. Frančišek postavil jaslice, jih bomo postavljali tudi mi. Ker je

sv. Frančišek imel rad naravo, jo čuval in zanjo skrbel, bomo naše jaslice izdelali iz materialov, ki jih najdemo v naravi. to so kamni, strorži, orehi, lubje …

MATERIAL: lepilna pištola, olfa nož, škarje, podlaga (les, karton), lubje, storži (smrekovi, macesnovi …), mah, suhe vejice, seno ter različni plodo-vi iz narave.

ČAS IZDELAVE: 90 minut.

IZDELAVA

Figura Jezus1. Vzamemo polovico lupine malo večjega oreha. tri kapice želo-

da nalepimo na spodnjo stran, da bodo jasli stabilne. (skica 1)2. V jasli damo malo sena ter ga zalepimo s silikonskim lepilom.

V ležišče zalepimo majhen macesnov storž za jezusovo telo. Za glavico prilepimo želod ali lešnik. (skica 2)

Figura Marija1. Za telo vzamemo manjši storž (borov ali smrekov). (skica 1)2. Za glavo lahko prilepimo kostanj ali hrastovo šiško ali oreh … (skica 1)3. Za lase vzamemo koruzne laske ali predivo ali rafi jo ali surovo voln-

co. (skica 1)4. Za Marijino pokrivalo vzamemo koruzno ličje ali na pol ove-

nelo listje. Zlepimo ga tako, da dobimo obliko rute. Če nimamo drugega, lahko vzamemo tudi rjav krep papir, da bo zgledalo čim bolj naravno. (skica 2)

5. Za roke prilepimo polovico lupine pistacije ali polovico ploda mandlja. (skica 2)



LA

VN

IcE

120



LA

VN

IcE

121

Figura Jožef1. Za telo naredimo enako kot pri Mariji, le da vzamemo večji storž.2. Lase in brado naredimo iz krajših koruznih laskov ali sena ali rafi je

ali surove volne.3. Za palico vzamemo suho vejico, za roko polovico lupine pistacije ali

mandlja.4. Pregrinjalo oblikujemo iz koruznega ličja ali polsuhega listja, prav

tako pa lahko vzamemo rjav krep papir.

na podlago prilepimo mah, nanj položimo fi gurice, v ozadju pa lah-ko naredimo hlevček iz lubja suhih vejic in kamnov.

5. SKrInJICaVSEBINSKI UVODFrančišek se je zapovedal uboštvu in sledil prav jezusovim besedam, ki

pravijo: »Večja sreča je dajati kot prejemati« (apd 20,35). Zato bomo danes izdelali skrinjico, ki je lahko darilo, s katerim lahko razveselimo marsikaterega prijatelja/prijateljico ali družinskega člana.

MATERIAL: les (lesene ploščice z debelino 0.5 cm) – dvakrat 15 × 7, dva-krat 10 × 7 in dvakrat 10 × 17, das masa, žica debeline 1 mm in dolžine 15 cm, lepilo (namesto lepila lahko uporabimo tudi male »pante«).

ČAS IZDELAVE: 60 minut (če želimo delavnico podaljšati, lahko škatlice na koncu pobarvamo ali okrasimo s servietno tehniko).

IZDELAVAAnimator naj že pred pričetkom delavnice poskrbi, da ima pripravljene le-

sene ploščice zgoraj naštetih dimenzij.1. najprej sestavimo okvir škatlice iz lesenih ploščic dimenzij

15 × 7 in 10 × 7. Sestavimo škatlico brez dna in pokrova, tako da so krajše lesene ploščice med večjimi (glej skico 1 – po-gled z vrha).

2. ta pravokotnik zlepimo z lepilom za les in držimo stranice skupaj, dokler se ne posušijo (na pravokotnik lahko name-stimo tudi elastike, ki bodo stranice držale skupaj).

3. nato prilepimo okvir na eno od največjih lesenih plošč, ki so nam še ostale (to bo spodnja stranica škatle) (glej skico 2).

4. iz das mase oblikujemo 5 manjših kroglic in jih nabode-mo na žico v enakomernih presledkih.

5. na vrh škatle postavimo leseno ploščico, ki nam je še ostala.6. na zadnjo stran škatlice pritrdimo vsako liho kroglico iz das

mase, vsako sodo kroglico das mase pa pritrdimo na pokrov škatlice (glej skico 3).

7. Preverimo, ali se škatlica odpira in zapira.8. Ko se das masa strdi, jo dodatno pritrdimo na les še z lepilom.

6. ZIDanJe CerKVICeVSEBINSKI UVODbog je Frančišku naročil: »Popravi mojo Cerkev!« Frančišek je naročilo naj-

prej razumel dobesedno in začel popravljati podrto cerkev sv. damijana. tudi mi bomo sezidali svojo cerkev iz preprostega kamenja, opek, školjk. Vemo pa, da je bil Frančišek poklican, da duhovno popravi Cerkev, da vanjo vnese duha pristnega evangelija in evangeljske preprostosti. naj nam ta cerkev, ki jo bomo sezidali, kliče, da bog računa tudi na nas, da smo tudi mi del žive Cerkve.

MATERIAL: karton, kamni, zidaki, opeke, školjke, palice, žica, mavec (gips), voda, barve – tempera, akril.


IZDELAVAVsak udeleženec naj zida na svojem kartonu, mešanico malte (mavec in

voda) pa pripravimo za vse eno. To je kar dolgotrajen postopek, velikokrat je potrebno namešati malto, saj se hitro suši. Delavnico lahko prilagodimo tudi za več dni, pri čemer se en dan ali dva zida cerkev, tretji dan pa se jo barva in krasi.1. Položimo kamen ob kamen, zidak ob zidak (oz. dele zidaka), školjko ob

školjko in to vse skupaj zadelamo z mešanico mavca in vode. najprej naj se »zgradi« prvo nadstropje, nato pa se lotimo še drugega, tretjega. Paziti moramo, da pustimo odprtino za vrata oz. okna v naslednjih nad-

stropjih.2. gradimo le zunanje stene cerkve, medtem ko sredino zalijemo z bolj teko-

čo mešanico mavca in vode ter pustimo, da se preprosto strdi. Slednje je pogoj, da cerkev kasneje, ko je popolnoma strjena, ločimo od podlage.

7. SOnCe In LunaVSEBINSKI UVODSonce nam sveti in nas prijetno greje, rastlinam pa daje svetlobo za po-

trebno rast. Ponoči pa ga na nebu zamenjajo luna in zvezde, ki jih je v jasnih nočeh tako prijetno opazovati.

da bi tudi ob slabem vremenu čutili bližino brata Sonca in sestre Lune, bomo danes izdelali blazine v njunih oblikah.

MATERIAL: škarje, blago, sukanec, šivanka, vata/pena.




LA

VN

IcE

122



LA

VN

IcE

123

IZDELAVA1. blago (velikost formata a4) prepognemo na polovico,

ga prerežemo in izrežemo obliko sonca ali lune.2. Oba kosa izrezanega blaga položimo s hrbtno stranjo

drug na drugega in ju zašijemo, pustiti pa moramo odprtino, skozi katero bomo kasneje vstavili polnilo (vata/pena).

3. Zašito sonce ali luno obrnemo na pravo stran in na-polnimo s polnilom.

4. Zašijemo še luknjo, skozi katero smo polnili blazino.

8. KrIŽ IZ VŽIGaLICVSEBINSKI UVODSv. Frančišek je zelo rad molil, zato bomo tudi danes skupaj izdelali križ,

ki ga bomo doma lahko obesili na steno in nas bo opozarjal na to, da se bomo čez dan spomnili na boga.

MATERIAL: vžigalice (animator jih že vnaprej prižge in takoj ugasne, tako da otroci izdelujejo izdelek iz že »uporablje-nih« vžigalic), debelejši karton, kratka vrvica, lepilni trak, lepi-lo za les, ravnilo, olfa nož, škarje, pisala, model križa za obris.


IZDELAVA Animator že pred pričetkom delavnice pripravi model križa

za obris (širina krakov križa je 6 cm). (glej skico 1)1. na debelejši karton obrišemo model križa in ga izstrižemo,

naknadno označimo sredine trakov, kot je prikazano v skici 1, slednje je izredno pomembno za nadaljnje delo.

2. nato začnemo z lepilom za les lepiti vžigalice. Začeti mora-mo pri sredini in prve vžigalice postavimo in zlepimo, kot je prikazano v skici 2.

3. nato nadaljujemo z lepljenjem, kot kaže skica 3.4. Ko oblepimo celotno površino kartona, počakamo, da se po-

suši in na zadnjo stran prilepimo vrvico, da se križ lahko obesi.

9. VrVVSEBINSKI UVODVse redove, ki jih je ustanovil sv. Frančišek, zaznamuje vrv s tremi vozli,

ki ponazarjajo tri zaobljube – čistost, uboštvo in pokorščino. Zato se bomo v naši delavnici lotili izdelovanja vrvi. na koncu bomo iz nje izdelali zapestnico,

na katero bomo zavezali tri vozle, da se bomo skozi vse leto lahko spominjali življenja sv. Frančiška.

MATERIAL: vrvica (preja, volna, tanjša vrv ipd.), škarje.


IZDELAVADelo poteka v parih.

1. eden izmed udeležencev v paru vrti nit v smeri urinega kazalca, drugi v paru pa v nasprotni smeri (skica 1).

2. Ko imamo občutek, da je nit dovolj navita, jo prepolovimo tako, da konca, kjer smo vrteli, staknemo skupaj in ju ves čas držimo in niti pustimo, da se sama zvije (skica 2).

3. Konec, kjer držimo, zavežemo z majhnim vozljem.4. Postopek nadaljujemo, dokler vrv ni primerno dolga za izdelavo zapestnice.5. Ko vidimo, da je dolžina malo večja od širine zapestja, nanjo naredimo

še tri vozle.

10. rOPOtuLJICaVSEBINSKI UVODFrančišek asiški je slavil in hvalil boga s pesmijo, ki je bila njegova molitev.

Zelo znana je Frančiškova Sončna pesem, v kateri se bogu zahvaljuje za zvezde, vodo, zemljo, za vse, kar nam je bog dal. Petje pa lahko spremljajo tudi različna glasbila. Ker je Frančišek živel v preprostosti, bomo tudi mi izdelali preprosto glasbilo, na katerega lahko igramo in zraven pojemo svojo hvalnico stvarstvu.

MATERIAL: fi mo masa (dve različni barvi, ki jih zmešamo skupaj; en za-voj fi mo mase je dovolj za dve ropotuljici), elastika, plastična vrečka za shra-njevanje (prozorna), semena ali manjši kamenčki, škarje, pečica.


IZDELAVA1. Maso dobro pregnetemo, da se zmehča, in jo oblikujemo v okro-

glo kepo.2. na sredini kepe s palcem naredimo luknjico, nato začnemo kepo

počasi vrteti, da se luknja od znotraj veča. tako oblikujemo poso-dico, ki naj ima čim tanjše stene.

3. Zravnamo zgornji rob tako, da je povsod enako visok. rob nato zavihamo približno 1 cm navzven, da bo elastika lepo prišla pod rob. (skica 1)

4. Oblikovano posodico damo v pečico za 30 min na 130 ˚C.5. iz povinilaste vrečke izrežemo krog, ki naj bo vsaj 3 cm širši, kot je poso-

dica. (skica 2)



LA

VN

IcE

124



LA

VN

IcE

125

6. V posodico damo malo semen oz. kamenčkov in jo pokrijemo s plastično prozorno vrečko, ki jo močno napnemo in namestimo s pomočjo elastike. (skica 3)

11. BOBenčeKVSEBINSKI UVODPregovor pravi, da kdor poje, dvakrat moli. Kako lepo je prav s pesmijo

slaviti boga in se mu zahvaljevati za vse, kar nam je dal. da pa bo naša pesem še bolj bogata, bomo v delavnici naredili bobenček, na katerega lahko igramo in zraven pojemo.

MATERIAL: glinen lonček za rože, ki ima na dnu odprtino, akrilne barve, čopič, žica ali vrvica, tanjše usnje ali močnejši polivinil, škarje.


IZDELAVA1. Lonček z akrilnimi barvami pobarvamo in narišemo poljubne vzorce.2. iz usnja ali polivinila izrežemo krog, ki je za 3 cm širši od lončka.

(skica 1)3. Lonček pokrijemo z izrezanim krogom in okrog roba na tesno za-

vijemo žico ali vrv, tako da bo usnje oziroma polivinil dovolj napet. (skica 2)

12. KamnIte ŽIVaLICeVSEBINSKI UVODFrančišek je znal v preprostih stvareh videti delo božjih rok in veličino

božjega stvarstva. iz kamenčkov, ki jih lahko hitro naberemo, bomo izdelali preproste živali, ki jih je imel tudi Frančišek zelo rad.

Opomba: delavnica je posebej primerna za mlajše otroke.

MATERIAL: kamenčki različnih oblik in velikosti (4 majhni, 1 srednje ve-lik, 1 velik), akrilne barve, čopič, lepilo za kamen, črn vodoodporni fl omaster, usnje, koščki blaga, vrvica.


IZDELAVA1. Kamenčke najprej dobro očistimo in jih pustimo, da se posušijo.2. Vse kamenčke pobarvamo z določeno barvo (odvisno, katero žival bi radi

naredili): rjava, črna, siva, bela ... in počakamo, da se barva posuši.3. na najmanjše 4 kamenčke s fl omastrom narišemo kremplje, tačke, na sre-

dnje velikega pa oči, ušesa, gobček. (skica 1)

4. največji kamen uporabimo za trup, nanj nalepimo srednje velik kamen, ki je glava živalice, najmanjše štiri pa nalepimo pod trup in tako dobimo še noge. (skica 2)

5. Za rep živalice (npr. miške) lahko dodamo tudi vrvico, ušesa lah-ko izrežemo tudi iz usnja in jih nalepimo na glavo.

13. ŽIVaLSKe LutKeVSEBINSKI UVODOtroci zelo radi gledajo lutkovne predstave in se igrajo igre vlog. S pre-

prostimi pripomočki bomo izdelali lutke živalic, ki jih lahko otroci uporabi-jo za igro ali z njimi naredijo lutkovno predstavo.

MATERIAL: lesena kuhalnica, blago, vodoodporni fl omastri, lepilo, su-kanec, šivanka.


IZDELAVA1. na kuhalnico narišemo oči, gobček živalice. (skica

1)2. iz kosa blaga izrežemo polkrog. (skica 2)3. blago ovijemo okrog kuhalnice in ga s preprostimi

šivi zašijemo. (skica 3)4. iz blaga izrežemo še ušesa in jih prilepimo na za-

dnjo stran kuhalnice. (skica 4)

14. SOnčnICaVSEBINSKI UVODKo pridemo v assisi, lahko opazimo velika polja sončnic. Sončnice so rože,

ki se vedno obračajo proti soncu. tudi mi se trudimo, da se bomo v življenju obračali k Soncu in da bomo drug za drugega sonce.

MATERIAL: plastična slamica, rumen in zelen šeleshamer, škarje, svinč-nik, rjav in zelen krep papir, lepilo.


IZDELAVA1. Plastično slamico na zgornjem delu s škarjami najprej štirikrat zareže-

mo približno 2 cm v navpični smeri. (skica 1)2. na rumen šeleshamer narišemo sončnični cvet in ga izrežemo (skica

2), na zelen šeleshamer pa 3 sončnične liste, ki jih prav tako izrežemo. (skica 3)



LA

VN

IcE

126

3. na del, kjer smo slamico razrezali, nalepimo sončnični cvet. (skica 4)

4. iz zelenega krep papirja narežemo zelen trak, širok 1 cm in dolg 30 cm, s katerim ovijemo sončnično steblo. Zač-nemo pri cvetu, kjer trak zalepimo z lepilom, in nadalju-jemo do konca, kjer trak zopet zalepimo. Vmes vplete-mo tudi sončnične liste. (skica 5)

5. iz rjavega krep papirja naredimo majhne kroglice, ki predstavljajo sončnično seme. Kroglice nalepimo na sredino cveta. (skica 6)

Igre

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOROREc VZOREc VZOREc VZOREc

IGR

E

128


IGR

E

129

1. igra: SPOPaD meD aSIŽanI In PeruŽanI Trajanje: 90 min (odvisno od števila koščkov sestavljanke). Namen: biti moker malo bolj. Št. udeležencev: neomejeno. Št. animatorjev: kolikor jih je (vsi so vključeni v igro). Starost: vseeno. Prostor: travnik, šolsko igrišče ali nek podoben primerno velik

prostor. Pripomočki: vstopnice, razrezane na koščke (za vsako skupino ena

vstopnica); vedra in sodi oz. kadi (eno vedro in en sod oz. kad na 20 tekmovalcev, tj. otrok in animatorjev); en preluknjan lonček in ena preluknjana plastenka na tek-movalca; material za ovire na poligonu (po potrebi toli-kokrat isti rekvizit, kolikor je skupin).

Priprava: Prostor je oblikovan tako, da je obrobni del zakoličen s trakom in predstavlja stezo za poligon (kot atletska ste-za). Sredinski del pa ostane za viteški dvoboj med asi-žani in Peružani. na poligonu (obrobni del oz. steza) je več točk, ki si sledijo druga za drugo, na katerih morajo udeleženci opraviti dane naloge v obliki štafetnega tek-movanja. V sredini pa so postavljeni pripomočki za dru-gi del igre, kjer se asižani bojujejo s Peružani.

KRATEK OPIS

Otroci predstavljajo asižane, ki so na poti proti Perugi [izg. perudži] in gredo v napad na Perugio. Pot do Perugie pa ima ovire (pri vsaki oviri je en animator), ki so postavljene na poligo-nu (stezi). Cilj je, da se otroci prebijejo skozi vo-dne ovire na poligonu in pridobijo koščke vsto-pnice za viteški dvoboj (drugi del igre).

Otroci so v prvem delu igre razdeljeni v skupi-ne. tekmovalci štafetno tekmujejo na poligonu z vodnimi ovirami. na poligonu je torej lahko naen-krat le en tekmovalec iz ene skupine (tako kot pri štafetnih igrah). tekmovalci iz različnih skupin pa po poligonu tečejo vzpore-dno (kot na atletski stezi). Zadnja točka (ovira) poligona je točka, na kateri tek-movalec dobi košček vstopnice za svojo skupino. Ko skupina zbere vse koščke vstopnice, se lahko prestavi v prostor za viteški dvoboj (na sredini prizorišča).

drugi del igre je viteški dvoboj, ki poteka med asižani (otroci) in Peružani (animatorji). V tem delu igre se vsi otroci združijo v eno samo skupino (sku-pno vojsko), ki tekmuje proti animatorjem (Peružanom). asižani (vsi otroci

skupaj) in Peružani (vsi animatorji skupaj) imajo vsak svoj vodnjak (velik sod vode), kjer si polnijo »orožje« za spopad (npr. plastenke, ki imajo preluknjane zamaške, ali kaj drugega – bodite inovativni). Vsaka skupina (animatorji in otroci) pa ima tudi prazno vedro, ki ga mora napolniti z vodo iz nasprotniko-vega vodnjaka. Zmaga tista skupina, ki prva napolni to vedro.

Če je tekmovalcev v igri veliko, število sodov in veder povečamo. Priporo-čamo en sod in eno vedro na 20 tekmovalcev (otrok in animatorjev).

UVODVoditelj pove otrokom: »naš Frančišek se je v mladosti tudi bojeval in tako

se je z asiško vojsko odpravil proti Perugi. asiška vojska, s katero je potoval Frančišek, boste v tej igri vi. Pot bo zahtevna in polna ovir, na koncu pa bo še velik spopad s Peružani. Za ta spopad je potrebna vstopnica, ki jo boste prido-bili na sami poti. Vsaka vojska ima več oddelkov, zato bomo tudi vas razdelili v skupine. Vsaka skupina se bo borila za svojo vstopnico, da bo lahko prišla v Pe-rugio, kjer bo že čakala nasprotnikova vojska. nasprotno vojsko bodo predsta-vljali animatorji in vi se boste vsi skupaj združili v eno skupino ter jih napadli.«

PrVI DeLSkupineVoditelj pove uvod in razdeli otroke v starostno mešane skupine tako, da

bo v vsaki skupini od 8 do 10 otrok, ki predstavljajo en oddelek asiške vojske.Vsaka skupina ima ob poligonu svojo točko, kjer bodo sestavljali vstopnico

za drugi del igre. Skupino lahko označimo npr. po oddelku v vojski (vitezi, pešci, konjenica, lokostrelci, poveljniki …).

PoligonPoligon je narejen v krogu oz. na krožnici kroga in ima za vsako skupino

svojo tekmovalno stezo. Steze so lahko približno označene, pomembno je, da je celoten poligon dovolj širok, da po njem vzporedno lahko teče po en tekmovalec iz ene skupine (štafeta). na stezi poligona so različne ovire, ki jih morajo otroci premagati, da si pri zadnji oviri prislužijo delček sestavljanke. Vsaka skupina ima animatorja, ki nadzoruje, da je iz njegove skupine na stezi poligona le en otrok.

1. OVira: Pri prvi oviri morajo asižani (otroci) prečkati reko, ki jo predstavlja bazen,

napolnjen z vodo, ki ga morajo otroci prebroditi. Ko to storijo, tečejo po kro-gu naprej do naslednje ovire.

Pri tej oviri naj bo nekaj animatorjev (vsaj dva), da preverjajo, če so otroci prebrodili bazen, in pazijo, da se komu kaj ne zgodi.

2. OVira:raztegne se PVC-folija (polivinil) po tleh, na drugi strani pa je pritrjena vrv.

Otroci se morajo uleči na trebuh in se po vrvi z rokami potegniti z enega konca


IGR

E

130


IGR

E

131

na drugega ter odhiteti naprej. tukaj je potrebno paziti, da pod polivinilom ni tr-dih predmetov (kamenja ali vej) ter da je polivinil dovolj močan, dovolj namočen z vodo in namiljen z detergentom, da drsi – za to poskrbijo animatorji na točki.

3. OVira:na poti je tudi deževalo. tako moramo ustvariti umeten dež, skozi katere-

ga tečejo otroci. Pomagamo si z vrtno ali gasilsko cevjo.

4. OVira:Vsaka skupina ima na tej oviri lavor, ki je poln vode, v njem pa so delčki

vstopnice (vsakokrat damo notri enega do tri delčke vstopnice). igralci mo-rajo zamižati (ali obrniti glavo stran ali pa jim zavežemo oči) in v vodi z roko najti ter izvleči delček vstopnice. delček odnesejo k svoji skupini, kjer že star-ta naslednji tekmovalec.

Po želji lahko še sami dodate kakšno oviro in podaljšate poligon.

Vstopnicagre za sestavljanko, kjer z alkoholnim fl omastrom napišemo dele besedila

na koščke lesa oz. deščice (vezana plošča, lesonit), ki sestavljeni tvorijo son-ček dneva. Vsaka skupina ima svojo sestavljanko, ki jo skupaj lepijo v taboru na neko podlago. Sestavljanka naj bo razdeljena na toliko delov, da bo vsak izmed otrok vsaj 5-krat premagal vse točke poligona (pet štafetnih krogov za celo skupino).

Prvi del se konča, ko vsi sestavijo vstopnico in pridejo v notranji prostor, kjer nastopijo enotno. Skupine so do sedaj tekmovale vsaka zase, v drugem delu pa se združijo v skupno asiško vojsko, ki napade Peružane (animatorje).

DruGI DeLViteški boj med dvema skupinama, assisijem (otroci) in Perugio (anima-

torji), se odvija v središčnem delu prostora. Vsaka vojska ima en vodnjak na 20 tekmovalcev (velik sod, poln vode), eno vedro (ali kako drugo prazno po-sodo) na 20 tekmovalcev ter lončke (1 dl) s preluknjanim dnom (za vsakega tekmovalca en lonček). Vsak vojak ima tudi prazno plastenko s preluknjanim zamaškom. Če je animatorjev premalo, da bi tekmovali proti otrokom, igro v tem delu organizirajte v dveh skupinah otrok, ki tekmujeta ena proti drugi.

naloga vsake skupine vojske je, da iz nasprotnikovega vodnjaka z lončki ukrade toliko vode, da bo njihovo vedro polno. nasprotnika, ki krade vodo, se ovira s špricanjem vode iz plastenk, ki jih lahko polnimo le v svojem vodnjaku.

Zmaga skupina, ki prva napolni prazno vedro z vodo iz nasprotnikovega vo-dnjaka.

Vitezom (otrokom in animatorjem) se lahko po želji doda še kakšno drugo »orožje« (npr. vodni baloni ali kaj podobnega).

Opombe- Sestavljanka se razreže glede na to, kako dolgo želimo, da igra traja

(več ko je koščkov, dlje igra traja).

- Paziti moramo, da je v vsaki skupini isto število tekmovalcev in da je sestavljanka vsake skupine razdeljena na isto število delčkov, da vsak od udeležencev preteče isto število krogov.

- Paziti moramo na samem poligonu, da se zaradi spolzkega terena komu kaj ne pripeti. Otroci naj ne bodo bosi, temveč obuti.

- Zaradi varnosti pri drugem delu dodajte pravilo, da se tisti, ki nasprotnika škropi, slednjega ne sme dotakniti, ampak mora biti od njega oddaljen najmanj en meter. tudi se mu ne sme nastaviti na pot, da bi tako s telesom oviral njegov prehod. Prav tako je zaradi varnosti bolje dodati pravilo, da se ne sme škropiti v glavo.

- bodite pozorni, da se pri sodih ali vedrih ne bo naredila prevelika gneča. Zato med igro po potrebi dodajte pravilo, s katerim omejite oz. uredite čas, ko je nekdo lahko pri vodnjaku ali vedru.

- animatorji naj bodo v igri pozorni na vzdušje in ravnotežje igre. Če so izrazito močnejši, naj pri tekmi nekoliko popustijo, da ne bi prehitro zmagali. Če igro izgubljajo, naj ne postanejo agresivni, da bi tako za vsako ceno morali zmagati. naj ne pozabijo, da so animatorji.

- Vodnjak (sod) in vedra naj bodo vsaj 5 m narazen, da voda iz vodnjaka ne pljuska v vedro in ga nehote polni ter da se prepreči morebitno goljufanje.

- Priporočamo, da zaradi boljšega poteka k vsakem vedru in sodu (vodnjaku) dodate sodnika (starejšega animatorja), da bo igra potekala.

2. igra: POPraVI mOJO CerKeV Trajanje: 90 min. Št. udeležencev: neomejeno. Starost: za vse starosti. Prostor: večji travnik, igrišče ali večja dvorana. Št. animatorjev: vsi! Večina animatorjev ima nalogo v prvem delu

igre loviti otroke, potem pa voditi postaje na cesti. Poleg teh vlog so animatorji še:

– 1 Frančišek, – 2 paznika v ječi, – 2 sodnika, – 1 voditelj igre, ki vse vodi. Pripomočki: količki, kladivo ali železna palica ali podstavki,

vrv ali lepilni trak, trakovi blaga, časopisni papir, zvonček.

KrateK OPISOtroci v igri so vsi združeni v eni skupini. njihov skupni cilj je, da zgradijo

cerkev oz. pomagajo Frančišku pri gradnji cerkve.


IGR

E

132


IGR

E

133

igra ima dva dela. V prvem delu morajo otroci zgraditi cesto od mesta, kjer bo stala cerkev, do mesta, kjer je njihov tabor z njihovim materialom za cesto in cerkev. animatorji imajo nalogo, da lovijo otroke, vendar samo v vmesnem prostoru med cerkvijo in taborom. Vsakega, ki je ujet, animator odpelje v zapor. Otrok iz zapora pride nazaj v tabor, ko pravilno odgovori na vprašanje sodnikov, ki so pri zaporu. animatorjem je prepovedano loviti otroke na ozemlju tabora, ceste in cerkve.

drugi del igre se začne, ko otroci zgradijo cesto od cerkve do tabora. tedaj lahko začnejo postavljati cerkev. edina pot, po kateri lahko pridejo do cerkve, je cesta, ki so jo zgradili od tabora do cerkve. animatorji na cesto postavijo tri postojanke, ki upočasnijo gradnjo cerkve. Pri vseh postojankah, ki so jih animatorji postavili, mora vsak opraviti preizkušnjo in šele potem lahko na-daljuje pot. Opis iger za postojanke je v nadaljevanju.

Ko porabijo ves material za gradnjo cerkev in je cerkev postavljena, je igre konec. Sledi še slovesen zaključek.

PrOStOr In CerKeVTabor z neko oznako ločimo od drugega dela. tudi prostor, kjer bo stala

cerkev, je označen, prav tako zapor. na ta mesta animatorji nimajo vstopa. Prav tako se je dobro dogovoriti ali označiti, do kam sega površina za igro in kam ne več.

Dva mogoča načina za izdelave cerkve glede na mesto postavitve:1. Na travniku: Količki so eni krajši, drugi daljši. daljši se bodo uporabili

za zvonik cerkve, krajši pa za glavno ladjo cerkve. Količke v tla zabijete s po-močjo kladiva ali naredite luknjo s pomočjo železne palice. na vrh količkov privežete debelejšo vrv, ki jo napeljete od količka do količka, to bo služilo kot ogrodje. Lahko uporabite več vrvi. na vrv boste privezali trakove iz blaga, po možnosti različnih barv.

2. Na igrišču: Količki so eni krajši, drugi daljši. daljši se bodo uporabili za zvonik cerkve, krajši pa za glavno ladjo cerkve. Količke vstavite v podstavke, da držijo količke stabilno pokonci. na vrh količkov prilepite širok lepilni trak in ga napeljete od količka do količka. Lepilni trak bo služil kot ogrodje, ka-mor boste pritrdili trakove iz časopisnega papirja. Pazite, da časopisni papir nima pokvarjenih slik ali vsebin.

uVODFrančišek je sprva gradil cerkev sam, nato pa so se mu pri gradnji pridru-

žili še drugi. tako boste v tej igri otroci skupaj s Frančiškom gradili cerkev, animatorji pa bodo imeli nalogo zaviralcev dela, da se boste pri igri lahko še bolj potrudili in pokazali še več svoje dobre volje in navdušenja za gradnjo božjega hrama.

PrVI DeLVoditelj pove uvod, nato gredo otroci v svoj tabor, animatorji pa se razpo-

redijo po prostoru med mestom, kjer bo stala cerkev, in taborom, razen tistih, ki imajo posebne naloge (sodniki, Frančišek …).

Sodniki so pri zaporu in zapornikom zastavljajo vprašanja, vsakemu po eno. nekaj primerov vprašanj je na koncu igre. Če vprašani odgovori pravilno, je iz-puščen, drugače počaka na naslednjo priložnost. Pazniki skrbijo za red v zaporu.

Frančiškova naloga je, da pomaga otrokom graditi najprej cesto, potem pa cerkev. Pravzaprav otroci pomagajo Frančišku, saj jih je on povabil, da mu pomagajo pri gradnji cerkve.

igra se torej lahko začne. Otroci morajo najprej zgraditi cesto od mesta, kjer bo stala cerkev, do svojega tabora. (Pozor! Cesto začno graditi pri mestu, kjer bo stala cerkev in jo gradijo proti svojemu taboru. animatorji namreč otrok ne smejo loviti na cesti, in če bi cesto začeli graditi od svojega tabora proti pro-storu za cerkev, bi bilo otroke nemogoče uloviti, saj bi ves čas hodili po cesti.) Pri gradnji ceste vsak otrok sam nosi material in gradi cesto (vsak torej potuje sam, čeprav pri gradnji sodeluje z vsemi drugimi otroki). Cesto gradijo s trakovi iz časopisnega papirja ali iz blaga. trakove polagajo v dveh vrstah, med seboj oddaljenih približno dva metra. ti trakovi predstavljajo rob ali mejo ceste. Vsak lahko vzame le en trak (časopisni ali iz blaga) hkrati. Če pride od tabora do mesta gradnje ceste in nazaj, ne da bi ga kdo od animatorjev ujel, lahko vzame naslednji trak. V primeru, da je otrok ujet, ga animator odpelje v zapor. Če ima s sabo še trak, ga mora oddati animatorju. iz zapora je izpuščen, ko pravilno odgovori na sodnikovo vprašanje. iz zapora mora oditi v tabor. na tej poti ga animator ne sme ujeti. Otroci se lahko svobodno gibljejo v taboru, na cesti in cerkvi. Prvi del igre poteka, vse dokler cesta ni zgrajena do konca.

DruGI DeLV drugem delu igre ni več zapora in tudi ni več lovljenja otroka. nova

naloga animatorjev je, da na cesto postavijo tri postojanke. te lahko poime-nujejo restavracija, cestninska postaja in mejni prehod. na vseh teh postajah morajo otroci opraviti nalogo, da lahko gredo naprej k naslednji postaji. Otro-ci lahko hkrati nesejo le eno stvar. Lahko je to trak, količek ali drug gradbeni element, pomembno je, da je le ena stvar, ki jo nesejo hkrati. Ko prinesejo gradbeni element do cerkve, se lahko vrnejo nazaj v tabor po naslednjega. Po cesti hodijo vsi, ki nosijo material k cerkvi. Vsi, ki se vračajo nazaj, naj ne gredo po cesti, ampak zunaj nje.

- 1. postaja (restavracija): Otroci morajo, ker so se v restavraciji dobro najedli in da porabijo vse kalorije, skakati po eni nogi do cestninske postaje.

- 2. postaja (cestninska postaja): Sodniki, ki so bili prej pri zaporu, sedaj tu postavljajo vprašanja otrokom. Če na vprašanje vprašani odgovori


IGR

E

134


IGR

E

135

prav, lahko gre naprej, drugače mora pustiti material, ki ga nese za gradnjo cerkve, sodniku in se vrniti v tabor po drugo stvar.

- 3. postaja (mejni prehod): Ker meje ne smemo prečkati peš, marveč le z avtomobili, imamo na postaji pripravljenih več velikih škatel, ki jih odpremo z dveh strani. Več otrok (vsaj dva) stopi v škatlo, ki jo dvignejo v višino bokov (= avto), ter tako »prevozijo« zadnji del poti do cerkve. Škatle je pred uporabo dobro oblepiti z lepilnim trakom, da jih ne bomo prehitro uničili. animator presodi, ali morajo otroci sami nesti avto na začetno mesto ali pa ga bo on prestavil za naslednjo skupino.

Ko otroci porabijo ves material za gradnjo cerkve in je ta zgrajena, sledi zadnje dejanje. Frančišek izbere 5 najbolj prizadevnih graditeljev, ki imajo za nalogo na zvonik cerkve obesiti majhen zvonček. S skupnim zvonjenjem vsem dajo znak za ploskanje, ki je namenjeno graditeljem cerkve (se pravi vsem igralcem v igri). Lahko zvonite in ploskate tako, da naredite ritem, npr: en udarec zvona – en tlesk z rokami. Zraven lahko zapojete tudi pesem kot npr.: Slavi ga …, ko se zbuja jutro, ko zvoni opoldne!

Veselo na delo .

Vprašanja za otroke (zapor in cestninska postaja):- Kako je bilo ime kobilici Martina Krpana? Krpanova kobila.- Kako imenujemo objekt, ki z lučjo usmerja ladje na pravo pot?

Svetilnik.- Katera biblijska osebnost je gradila barko? Noe.- Kdaj praznujemo božič? 25. decembra. Kdaj se uradno začne pomlad?

21. marca.- Kje po legendi počiva kralj Matjaž? Pod Peco.- Kaj je karies? Bolezen zob.- Katera žival je v indiji sveta? Krava.- Katere pasme je naslovni junak fi lma beethoven? Bernardinec.- na katerem griču so križali jezusa? Na Kalvariji.- Kako se imenuje tipičen slovenski objekt, ki je namenjen sušenju

sena? Kozolec.- Kateri je Zemljin naravni satelit? Luna.- na katerem drevesu raste žir? Na bukvi.- Kdo je avtor besedila slovenske himne? France Prešeren.- Čigavi učenci so bili apostoli? Jezusovi.- Približno koliko milijonov prebivalcev ima Slovenija? Približno dva.- na koliko držav meji Slovenija? Na štiri.- Kakšen je naslov prve knjige o harryju Potterju? Harry Potter in

kamen modrosti.- Kako se imenuje stolp v Parizu? Eiffl ov stolp. - Katera reka teče skozi Maribor? Drava.- naštej 3 godala. Violina, viola, kontrabas.

- ali pri prehodu na poletni čas premaknemo uro naprej ali nazaj? Nazaj.- Kako imenujemo osebo, ki jo verski voditelji razglasijo za sveto?

Svetnik.- Koliko minut traja polčas pri nogometu? 45 minut.- Kateri praznik je 1. maja? Jožefa Delavca.- Katera žival ima okle? Slon.- iz okolice katerega mesta prihajajo kurenti? Ptuja.- Kako je ime najboljši prijateljici harryja Potterja? Hermina.- Kako se imenuje eskimsko bivališče iz snega v obliki kupole? Iglu.- Kdo je avtor prvih petih knjig Svetega pisma? Mojzes. - Kdo ima največ zmag v dirkah formule 1? Schumacher.- Kako imenujemo obiranje grozdja? Trgatev.- Kako imenujemo menjavo kože pri kačah? Levitev.- Kdo je zavetnik mesta Šenčur? Sv. Jurij.- Kako se imenuje dlaka na konjskem ali levjem vratu? Griva.- Koliko fi lmov o Kekcu je bilo posnetih? Trije.- naštej imena vseh prstov na roki? Palec, kazalec, sredinec, prstanec, mezinec.- na kateri slovenski reki je največ hidroelektrarn? Na Dravi.- Katero je drugo največje mesto v Sloveniji? Maribor.- S katerim letom postane človek v Sloveniji polnoleten? Z 18.- Kateri plazilec lahko spreminja barvo? Kameleon.- Kakšne barve so lipicanci? Bele in črne.- Kako se imenuje trenutek, ko sta dan in noč enako dolga? Enakonočje. - Kako je bilo ime gusarskemu kapitanu v zgodbi o Petru Panu? Kapitan Kljuka.- Koliko strun ima kitara? Šest.- Kateri slovenski ansambel nosi ime po nočni ptici in poje o

krokodilčkih? Čuki.- Kaj jedo sinji kiti? Plankton.- Katera žival prenaša bolezni meningitis in borelijo? Klop.- Kako se imenuje hrastov plod? Želod.- Kako slovensko rečemo ping-pongu? Namizni tenis.- Katera cvetlica z belimi cvetovi velja za znanilko pomladi? Teloh.- ali so storži pri smreki obrnjeni navzdol ali navzgor? Navzdol.- Kako imenujmo ladjo, ki pluje pod morsko gladino? Podmornica.- iz katerega drevesa je Martin Krpan izdelal svoj kij? Iz lipe.- Koliko dni največ ima lahko mesec februar? 29.- Kdo je odkril ameriko? Krištof Kolumb.- Kdo je hudobec v fi lmih o Kekcu? Bedanec.- Koliko dni ima prestopno leto? 366.- Koliko strun ima violina? Štiri.- Kaj je herbarij? Zbirka posušenih, stisnjenih rastlin.- Koliko znaša normalna telesna temperatura človeka? 36,6.- Kateremu pravljičnemu junaku se podaljša nos, kadar se zlaže? Ostržku.- Katere živali so skrbele za tarzana v džungli? Opice.


IGR

E

136


IGR

E

137

3. igra: JeZuS Za VSe Trajanje: 90 min ali po želji. Št. udeležencev: neomejeno. Starost: za vse starosti. Prostor: travnik, igrišče ali večja dvorana. Št. animatorjev: Vsi animatorji sodelujejo! Pri prvem delu pomagajo žrebati in shranjevati kapljice

olja ter pazijo, da so Klare in volkovi znotraj igralnega polja.

Pri drugem delu pa vodijo posamezne igre. Pripomočki: lističi s številkami in oznako skupine; kapljice. Priprava: Označimo igralno polje (če smo na prostoru, kjer še

ni črt, ki bi omejevale igralno polje). izdelamo časovni stroj. animatorji posameznih iger naj bodo oblečeni v pastirje za bolj doživet potek igric v drugem delu.

KrateK OPISKlare se želijo vrniti v čas jezusovega rojstva s pomočjo časovnega stroja,

za katerega potrebujete posebno evkaliptusovo olje, ki je na drugi strani goz-da, v katerem so volkovi. imamo dve skupini: Klare in volkovi. Klare poizku-šajo prenesti kapljice olja, volkovi pa jih lovijo. Če so ujete, primerjajo številko z volkom; če imajo višjo ali enako število, gredo naprej, če pa nižjo, kapljico izgubijo in se vrnejo nazaj.

Ko se zbere dovolj kapljic za zagon časovnega stroja ali pa zmanjka volkov, poženemo časovni stroj, ki nas popelje v jezusov čas – tik po rojstvu, kjer se skupaj s pastirji veselimo in pomerimo v starodavnih igrah in veščinah.

uVOD- Klara prebira Sveto pismo in ugotovi, da se je jezus rodil v težkih

razmerah in velikem pomanjkanju. Zelo želi, da bi jezusu lahko kako pomagala, pa ne ve kako.

- V teh dneh pa se je pokazala rešitev! Časovni stroj, ki ga je našla v zaprašeni kleti starega samostana.

- Klara potrebuje za delovanje časovnega stroja kapljice evkaliptusovega olja. - Pomagajmo Klari pri zbiranju kapljic evkaliptusovega olja, s katerim

bo podmazala časovni stroj.- evkaliptusova drevesa rastejo na koncu strašnega gozda. tam se dobi

evkaliptusovo olje, ki ga potrebujemo.- V gozdu so naseljeni krvoločni volkovi. ali bo Klari uspelo? ali bo

njena dobrota in dober namen omehčala volkove? - Pomagajmo ji zbrati kapljice evkaliptusovega olja in zavrtimo časovni

stroj! Vrnimo se v jezusov čas!

OPIS IGreimamo dve skupini: Klare in volkove (Klare so lahko samo dekleta, mešani

skupini lahko rečemo Klare in Frančiški).naloga skupine Klar je, da kapljice olja prinesejo preko polja, v katerem so

volkovi, ki jim poizkušajo to preprečiti in lovijo Klare oz. njihove kapljice olja.Vsaka Klara in volk ima listek s številko.Klare tečejo preko igralnega polja (iz prve strani preko polja na drugo

stran). Če Klaro ujame volk, primerjata vrednosti listkov. Če ima Klara večjo ali enako vednost, mora volk z njo oditi preko igralnega polja (na drugo stran), kjer tudi on postane Klara. Klara odda kapljico in listek svojemu animatorju. Kapljice se zbirajo v škatli oz. posodi skupine. nato se oba vrneta ob robu igralnega polja (ne po igralnem polju) na prvo stran, kjer izžrebata številki in skušata prinesti čez kapljico olja.

Če pa ima volk višjo številko, vzame kapljico olja Klari. Klara se mora nato vrniti na začetek (nazaj na prvo stran), kjer izžreba novo številko in dobi novo kapljico. Volk pa ukradeno kapljico nese v svoj brlog (k animatorju skupine), kjer odda tudi svojo številko in pred vrnitvijo na igralno polje izžreba novo.

Pomembno: Klare in volkovi pred vsto-pom v igralno polje VednO iZŽreba-jO nOVO ŠteViL-KO – tako dosežemo, da nima nekdo ves čas visoke številke. Če zmanjkuje listkov s številkami za Klare, naj jih animator iz druge strani prinese na prvo stran.

Lističe s številkami izdelajmo tako, da jih bo dovolj za vse (trikrat toliko, kot je igralcev). Visokih in nizkih številk naj bo bolj malo (list formata a3, kvadratki velikosti 5 x 5 cm >> 6 x 8 = 48 lističev; 8 številk – eno vrstico – razdelimo v naslednjem razmerju: 2, 3, 4, 5, 5, 6, 6, 8 ter še dodatno kakšna 9). na vsakem listku mora biti jasno napisano Klara oz. volk ali ustrezen znak. (izdelane liste s številkami lahko dobite na www.oratorij.net/e-gradiva-2009). Pripravimo tudi trikrat toliko kapljic, kot je udeležencev.

Pomembno: Klare naj imajo povprečno gledano nekoliko višje številke (dodamo nekaj številk 7,8), da bodo na koncu dosegle zmago in se bo lahko začelo z drugim delom igre.

igramo, dokler ni dovolj olja za časovni stroj ali pa dokler ne zmanjka volkov (kdaj je dovolj kapljic za olje, ugotovi voditelj igre – glede na želeni čas trajanja).


IGR

E

138


IGR

E

139

čaSOVnI StrOJLahko ga izdelamo pri delavnicah oz. pred igro. izdelamo ga iz kartona v

obliki večjega kroga (premer 2 m). na krog pravokotno nalepimo ročico. Za krog pripravimo podstavek. Če je le mogoče, naj ima krog v sredini vrtišče, tako da ga lahko vsi skupaj zavrtimo (ne glede na to, ali stoji ali leži na tleh). Lahko uporabimo tudi lesen kolut – od npr. telekomunikacijskega kabla …

- Zavrtimo časovni stroj >> se vrnemo v jezusov čas.- Pridemo ravno dan po jezusovem rojstvu. Vsi pastirji so veseli. Klare in

Frančiški se pridružijo pastirjem in z njimi igrajo različne igre. - razdelimo se v enake skupine.- animatorji, ki vodijo posamezno igro, predstavljajo pastirje.- Pri teh igrah ni nujno, da zbirajo točke, če pa jih že morajo, pa na koncu

ne navedemo tekmovalca, saj je ključno veselje ob jezusovem rojstvu. - Zmagovalec je vsak, ki se mu jezus v srcu rodi!

KratKe IGreKratke igre so v slogu tistega časa.

Ženemo na pašobalone na tleh moramo s palico spraviti v najkrajšem času v gol ali v pro-

stor, označen z dvema količkoma.

Razdelimo senoV krogu so postavljena vedra. eden stoji na sredini z zavezanimi očmi in

ima kepe sena ali volne, ki jih vrteč se meče in poizkuša zadeti vedra. Seno naj bo močno povezano v kepe, da ga bo lažje metati.

Molzenje kravena vrat plastenke z vodo nataknemo balon z luknjico ali plastično rokavi-

co z luknjicami na prstih. Obrnemo na glavo in tako lahko vodo molzemo iz rokavice oz. balona. Merimo namolzeno količino v določenem času.

Prenašanje zaloge vodedve vedri, povezani s palico, si oprtamo čez rame in nesemo čim hitreje

po eni nogi na neki razdalji. Zaradi manjših otrok naj vedra ne bodo prevelika; namesto veder lahko uporabite plastične lončke, ki jim dodate ročaj iz vrvice in tako naredite mini vedro.

Iskanje izgubljene ovceizgubila se je ovca. Kako jo bomo našli? Pokličimo jo z zvončkom, ki pa

je skrit pod enim izmed več jogurtovih lončkov. Ugibamo, kje je zvonček. Ko ga najdemo, moramo z zvončkom zvončkljati kitico pesmi Sveta noč, s čimer prikličemo izgubljeno ovčko nazaj.

Metanje glinenih ploščicMet frizbija – glinene ploščice – v daljino.

Lahko pripravimo tudi druge igre – glede na potrebe in material, ki ga ima-mo na voljo, a naj bodo v starodavnem slogu Jezusovega časa.

4. igra: SKOZI FrančIŠKOVO ŽIVLJenJe Trajanje: 60–90 minut (sami lahko vplivate na dolžino). Št. udeležencev: neomejeno. Starost: za vse starosti. Prostor: potrebovali boste prostor, kamor boste postavili polja,

drugače pa ni posebno določen. Št. animatorjev: Vsaka skupina (ali vsaj mlajše) naj imajo enega, ki hodi z

njimi in jim po potrebi pomaga. Vsaj en animator naj bo pri poljih, kjer se meče kocka, da nadzoruje. Med ostale animatorje se razdeli naloge na poljih. Če je animatorjev premalo, med voditelje igre vključimo starejše udeležence oratorija.

Pripomočki: izdelana polja, ki so lahko navadni listi papirja z napisa-nimi številkami na njih; ena ali več velikih kock (npr. 30 x 30 x 30 cm), za katere je najbolje, da so izdelane iz pene, lahko pa tudi iz kakšnega drugega materiala; možici ali kakšne druge fi gure, ki naj jih bo toliko, kot je skupin (le-te bodo premikali po poljih); materiali, ki jih boste potrebovali na posameznih točkah.

Opomba: igra je primerna za zadnji dan, saj vsebuje pregled celo-tne oratorijske zgodbe. Ob koncu lahko tekmovalci do-bijo kakšno nagrado.

KrateK OPISigra je narejena po principu Človek, ne jezi se, le da je v povečani obliki, da

ima vsaka skupina le eno fi guro in da s to fi guro potuje od začetka do konca. Vsako polje ima določeno nalogo – ko skupina pride na neko polje, mora naj-prej poiskati animatorja, ki to nalogo izvaja, nato nalogo opraviti in se potem zopet vrniti na prizorišče, kjer so polja. Vsaka skupina igra sama zase, neod-visno od druge.

CeLOten OPISOtroci so razdeljeni po skupinah, v katerih so vsak dan, ko se igrajo popol-

danske igre. te skupine dodatno razdelimo na dva ali več delov (odvisno od tega, koliko skupin imate), tako da se na enem prizorišču, kjer so polja, naen-krat igrajo 2 do 4 skupine. tako ne bo prihajalo do nepotrebnih zastojev, če se bodo skupine hkrati vračale metat kocko. V primeru večjega števila igralcev


IGR

E

140


IGR

E

141

in večjega števila skupin boste verjetno morali narediti več kot eno prizorišče s polji. Če imate za vse potrebne vloge v igri animatorjev premalo, potem med voditelje igre vključite starejše udeležence oratorija.

Vsaka skupina ima eno fi guro, ki jo premika glede na to, koliko pik na koc-ki vržejo. Začnejo lahko na dva načina: 1. tolikokrat mečejo, da dobijo 6, in se nato postavijo na prvo polje; 2. preprosto vržejo in se premaknejo za toliko polj, kot je pokazala kocka. Ko pridejo na določeno polje, naj si zapomnijo številko polja in poiščejo animatorja, ki ima na svojem seznamu to številko in nalogo, ki se skriva pod poljem. Ko nalogo opravijo, se vrnejo do kocke in polj ter zopet vržejo kocko; če je istočasno na prizorišču druga skupina, počakajo, da slednja konča z metanjem, in nato pridejo na vrsto. enako je pri anima-torjih, ki imajo naloge – če nalogo pri določenem animatorju opravlja druga skupina, skupina, ki pride, počaka na vrsto.

Polj je 60, od tega za zadnjih 10 polj skrbi animator, ki nadzoruje metanje kocke. Še vedno ostane 50 polj, kar je absolutno preveč, da bi animatorji imeli samo po eno polje, samo s tem namreč porabimo 50 animatorjev! Zato naj se animatorjem razdeli po več polj, odvisno od tega, koliko animatorjev imate na razpolago. glede na to, da nekatera polja vsebujejo aktivnosti, medtem ko druga le vprašanja ali pa premikanje nazaj ali naprej, je dobro, če posamezen animator nima več aktivnosti. Spodaj je predlog, kaj se pod polji skriva, lahko pa polja tudi sami popestrite s svojimi idejami. Prav tako je priložena skica, ki je le predlog, kako lahko izgledajo polja, pri čemer zatemnjena polja pred-stavljajo tista, kjer se zgolj premaknejo naprej ali nazaj (npr. če srečajo volka, zbežijo za nekaj polj nazaj).

KaJ Se SKrIVa POD POLJI1 Frančišek se je rad šalil. Spomnite se vsaj petih šal (vicev) in jih povejte.2 Poznate kakšno pesem, ki jo je napisal Frančišek? (npr. res je prijetno)

Zapojte jo!3 Frančišek je v mladosti zelo rad hodil plesat in se zabavat. Spomnite se

kratkega skupinskega plesa (ni potrebno, da ga sedaj sestavite; lahko je že obstoječi, npr. račke) in ga zaplešite!

4 Mati Pika te opozarja, da bodi pošten, česar se ne držiš vedno (kakor Fran-čišek). Pomakni se za 2 polji nazaj. (=>2)

5 Frančišek je pomagal očetu z merjenjem blaga. Z majhnim ravnilcem iz-merite višino vsakega člana skupine in nato izračunajte, koliko v višino merite vsi skupaj, če bi se postavili drug na drugega. Pripomoček na tej točki: eno ali več ravnil, geotrikotnikov ipd.

6 Oče bernardone je zelo vesel tvoje pomoči v trgovini – za nagrado pojdi na polje 10.

7 Če želiš skupaj s Frančiškom postati vitez, se moraš najprej izuriti. S ko-njem (metla ali palica) prejahaj določeno pot, ki ti jo bo pokazal animator. Priporočljivo je, da naredite poligon.

8 S Frančiškom si se vso noč zabaval in sedaj te boli glava zaradi premalo spanja. Ker se moraš torej naspati, se vrni na polje 1.

9 Frančišku se mudi postati vitez – preskoči 2 polji. (=>12)10 Vitez si najprej v srcu, kar pomeni, da si plemenit. ali veš, kako je bilo ime

takšnemu vitezu, ki je poleg tega tudi sveti in je po legendi premagal zma-ja? Zavetnik katerega slovenskega mesta je? (jurij, Ljubljane in še mnogih drugih: Šenčur; Šentjur ...)

11 Vojaki iz Perugie [izg. perudže] so te skupaj s tvojimi prijatelji ujeli, zato na tej točki počivate 5 minut.

12 Frančišek je rad prebiral Sveto pismo. naštej vsaj 6 knjig/spisov, ki sesta-vljajo Sveto pismo.

13 bog ti daje še eno priložnost, da spoznaš, kaj je v življenju res pomembno. Sprejmeš? da –pojdi na polje 17; ne – vrni se na polje 7.

14 Pozorno poglejte okrog sebe – kaj vse vas obkroža? Vsak naj poišče en predmet iz narave, ki se mu zdi lep (npr. roža, kamen, palica ...), ga prinese in pove, zakaj ga je izbral.

15 igrajte se pantomimo! izberite 3 prostovoljce; vsak izvleče en listek, na ka-terem je nekaj iz narave, kar mora brez besed pokazati ostalim v skupini, ki morajo ugotoviti, kaj kaže. na listkih so lahko različne živali ali druge stvari, npr. drevo, potoček, gore itd.

16 beraču pomagaš iskati beraško malho, ki jo je izgubil nekje na poti, zato se skupaj vrneta na polje 12.

17 Z beračem zamenjaš obleko in za nagrado lahko greš za 2 polji naprej. (=>19)

18 bog nas sprejema takšne, kot smo, in želi, da tudi mi sprejemamo druge. nekomu iz skupine povej ali pokaži, da je poseben.

19 Frančišek in Klara sta bila prijatelja. V skupini se razdelite v pare, in sicer naj bosta skupaj dva, ki se med seboj še ne poznata dobro. Vzemite si ne-kaj časa za spoznavanje v teh parih.

20 V življenju spoznamo ljudi, ki so nam zgled in nas učijo s svojimi dobrimi deli. naj vsak pomisli in pove vsaj dve osebi, ki mu predstavljata zgled.

21 Frančišku pomagaš razdati blago revežem. Pojdi za 3 polja naprej. (=>24)

22 Frančišek je razdal bogastvo, ker je jezus rekel, naj si ne nabiramo zakla-dov na zemlji. toda mi bomo sedaj poiskali skriti zaklad, skrit nekje v okolici. dobro je, če so zaklad kakšni bonboni. Če se ista skupina zopet vrne na iskanje zaklada, naj poiščejo nekaj drugega, ne zopet bonbonov.

23 Oče bernardone je jezen, ker si Frančišku pomagal razdati blago. hitro pobegni pred njegovo jezo na polje 18.

24 Oče bernardone je odpeljal Frančiška pred škofa. ali veš, koliko nadškofi j imamo v Sloveniji? Kako je ime škofom naših nadškofi j? (Ljubljanska – alojz; Mariborska – Franc)

25 Frančišek se je odločil živeti po evangeliju. Koliko evangelijev poznamo? Veste morda, kako se imenujejo? (Markov, Matejev, Lukov, janezov)


IGR

E

142


IGR

E

143

26 Frančišek je razdal vse, kar je imel, celo vse svoje obleke, zato si je moral narediti nove. tudi vi si naredite obleke, in sicer iz časopisnega papirja iz časopisnega papirja naj si izdelajo obleke, kakršne mislijo, da je imel Frančišek. Uporabijo lahko tudi lepilni trak.

27 S Frančiškom si razdal vse, kar imaš. Ker potrebuješ nekaj časa, da se na-vadiš na revščino, pojdi za 2 polji nazaj. (=>25)

28 jezus je vesel, ker skupaj s Frančiškom oznanjaš njegov evangelij. Pojdi za 3 polja naprej. (=>31)

29 Lepo je, ko nekomu nekaj podarimo. nariši risbico ali izdelaj zapestnico (karkoli se boste odločili, da bodo na tej točki počeli; ne pozabite pripra-viti potrebščin!) in jo nato podari nekomu, lahko pa jo tudi neseš domov staršem.

30 jezus je Frančišku naročil, naj popravi njegovo Cerkev. ali veš, v čem je razlika med cerkvijo, pisano z malo, in med Cerkvijo, pisano z veliko za-četnico?

31 Frančišek je začel obnavljati cerkev sv. damjana. tudi vi sedaj zgradite cerkev, vendar ne iz opek, temveč iz plastenk!

32 Kot je Frančišek gradil cerkev, se tudi vi poizkusite v gradnji – zgradite cerkev brez pripomočkov, “uprizorite” jo z vsemi člani skupine.

33 Sestra Luna tebi in Frančišku ponoči pomaga s svojo svetlobo, zato gra-dnja napreduje hitreje. Pojdite na polje 36.

34 Frančišek in njegovi prijatelji so postali bratje. tudi vi na nek način posta-nite bratje in se igrajte igro “bratec, reši me!” (enako kot “Okameneli”, le da tu tisti, ki je ulovljen, ‘okameni’ in kliče “bratec, reši me!”)

35 niso bili vsi navdušeni nad Frančiškom in njegovimi brati, nekateri so se jim posmehovali in o njih grdo govorili. Včasih so morali prestati marsi-katero ponižanje, tudi to, da so se, kakor vi sedaj, prestavili za nekaj polj nazaj. Pojdite na polje 32!

36 Če imate možnost, pojdite v vašo cerkev, si jo oglejte in nato pred jezu-som skupaj nekaj zmolite. Če cerkve nimate v bližini, se pogovorite, če se spomnite, katere vse stvari so v vaši cerkvi, nato pa se primite za roke in skupaj nekaj zmolite k jezusu.

37 Pozanimajte se, koliko je stara cerkev v vašem kraju in kdaj je bila naza-dnje obnovljena!

38 brat Sonce podnevi močno sije, zato je včasih zaradi vročine težko zidati in je potrebno večkrat počivati. gradnja napreduje počasneje, zato se pre-maknite za 2 polji nazaj. (=>36)

39 tudi Klara se je pridružila Frančišku in bratom ter jim pomagala pri gra-dnji. Več rok pa pomeni hitrejšo gradnjo – pomaknite se na polje 42.

40 Zaradi ljudi, ki mislijo, da so Frančiškovi bratje krivoverci, se mora Fran-čišek odpraviti do papeža. Povejte, v katerem mestu stanuje papež, kako se imenuje država, kjer živi, in kako je ime današnjemu papežu. (rim, Vatikan, benedikt XVi.)

41 Zima je Frančišku in bratom onemogočala, da bi se hitro vrnili domov. Ker zaradi snega težko potujete, počivajte 5 minut na tej točki.

42 Kako je Frančišek ljudem pokazal, kaj pravzaprav praznujemo ob božiču? V kakšni hiši se je rodil jezus, v katerem kraju je to bilo in kdo ga je v noči njegovega rojstva obiskal? (z jaslicami; v štalici, v betlehemu, pastirji)

43 Kakor je Frančišek uprizoril jaslice, jih dajte tudi vi! naj bo vsak pri tem vključen.

44 Ljudje nismo več sposobni videti pravega pomena božiča, saj ob tem pra-zniku pomislimo zgolj na darila in lučke, ne pa na jezusovo rojstvo. Vrnite se torej na polje 39 in znova odkrijte pomen božiča.

45 Frančiškovi bratje so postali redovna skupnost. naštejte še vsaj 4 redovne skupnosti, ki se jih spomnite!

46 Ko na polju pomagate ženi pri žetvi pšenice, se vam približa volk. Skupaj s Frančiškovimi brati se ustrašite in zbežite. Pojdite za 4 polja nazaj. (=>42)

47 Po Frančišku se imenuje tudi eden od vozlov, in sicer “frančiškanski vozel”. naučite se ga narediti! (če ga ne znate, je na spletu skavtski priročnik, kjer je postopek tudi narisan; vozel ni težak)

48 Skupaj s Frančiškom sta udomačila volka. Ker vama je zaradi zaupanja v boga uspel takšen dosežek, lahko preskočite 2 polji. (=>51)

49 Skoraj smo že pri koncu Frančiškove poti, zato pomislite malo, kaj se je v tem tednu dogajalo na oratoriju in kaj ste se naučili o Frančišku. Povejte to ostalim v skupini!

50 tudi Frančišek se je postaral in prišel na prag smrti. toda pomembno je, da se zavedamo, da se s smrtjo življenje ne konča, temveč se ponovno rodimo. Kdo in na kakšen način nam je to pokazal? (jezus, s tem ko je 3. dan po smrti vstal)

Od polja 51 do 60 smo v vicah, saj nismo svetniki kakor Frančišek in se moramo še očistiti svojih grehov. na vsakem polju torej delamo ali počepe ali poskoke ali sklece ali kaj podobnega – bolj fi zične naloge. tekmovalci pridejo do konca, ko vržejo točno število polj, ki jim še manjkajo do konca.


IGR

E

144

Animatorjemmolitvena srečanja

med oratorijem

***

pismo animatorjem

***

srečanja v pripravi na oratorij

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOROREc VZOREc VZOREc VZOREc A

NIM

AT

OR

JEM

146


NIM

AT

OR

JEM

147

Molitvena srečanja med oratorijemnaVODILa- Molitev animatorjev je zelo pomemben del oratorija, saj nas združuje

z bogom in med seboj ter nam daje blagoslov pri delu na oratoriju. Molitev naj ima zato zagotovljen svoj čas: začnite jo točno, naj bo skrbno pripravljena, poskrbite za vedro molitveno ozračje.

- Prostor za molitev lepo pripravite, naj bo urejen, v sredino postavite kakšno znamenje: npr. križ sv. damijana (če ga le uspete dobiti) ali drug križ, svečo, dekoracijo.

- Priporočamo, da svetopisemske odlomke berete iz Svetega pisma, ki je postavljeno na dostojnem, vsem vidnem mestu.

- Pesmi pri molitvah so predlagane, namesto njih lahko vzamete druge podobne.- Mišljeno je, da nekatere dele molitve molite vsi, nekatere pa berejo

posamezniki. V ta namen je skupni del molitev objavljen na naslovu: www.oratorij.net/e-gradiva-2009.

- Priporočamo, da molitve vodi oz. organizira duhovni vodja oratorija (župnik, kaplan, redovnica, katehet, katehistinja, če njih ni, pa nekdo od voditeljev, ki ima vlogo duhovnega voditelja oratorija).

- del molitev z naslovom iz življenja sv. Frančiška je lahko prosto povedan. duhovni voditelj lahko iz dogodka sv. Frančiška kratko poda sporočilo, ki ga odlomek prinaša za življenje animatorjev.

1. dan: KDOr Je naŠeL POt, BO CILJ VeS čaS nOSIL V SVOJem SrCu

Križ

Vsi: O vzvišeni in veličastni bog, razsvetli temine mojega srca.daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. amen.

Pesem: Poklonim se, vse izročim

Desetka rožnega venca: ki je Svetega duha poslal (k Svetemu duhu za vse, ki se bodo udeležili oratorija)

Božja beseda

Novo življenje v Kristusu (iz pisma apostola Pavla Kološanom)

Kot božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmilje-nje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug druge-ga in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu.

Kakor je gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. in Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni. Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hva-ležno prepevajte bogu. in vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu gospoda jezusa in se po njem zahvaljujte bogu Očetu.

(Kol 3,12–17)

Dinamika: Po kratki tihoti s sosedom podeli, kar te je pri božji besedi na-govorilo in povejta si, za kaj se bosta vsak pri sebi trudila med tem oratorijem.

Pesem: res je prijetno

Iz življenja sv. FrančiškaFrančišek začne sprejemati sebe, ko sprejme tiste stvari, ki se mu gnusijo,

in jih napravi za prijatelje, še več, za brate. Vse svoje življenje se je bal gobav-cev. Srečanju z njimi se je od daleč izogibal. Potem pa se je nekega dne na poti proti assisiju zgodila ena tistih neverjetnih reči, ki jih lahko uresniči samo moč jezusovega duha. Stegnil je svojo roko proti gobavcu; človeku, do kate-rega je še pred kratkim čutil nepopisen stud. Kolena so v hipu postala klecava in zbal se je, da mu ne bo uspelo priti do moža, ki je ponižno stal pred njim. Smrad razpadajočega telesa je napadel vse čute, kot da bi vohal tudi z ušesi in očmi. Solze so spolzele po obledelem licu, kajti mislil je, da tega ne bo spo-soben narediti. da bi premagal svoje nelagodje in negotovost, je opotekajoče poskočil do gobavca. Ves tresoč ga je objel in nato približal svoje ustnice k njegovemu iznakaženemu obrazu ... Kot bi ponovno shodil, ga je zajel val ne-popisnega veselja in samozavesti; obstal je pokončen in umirjen, poln ljubezni do moža v njegovem objemu. hotel ga je še krepkeje stisniti k sebi, a to bi bila le potešitev lastnega zadoščenja, tako bi le ogrozil na novo odkrito svobodo. izpustil ga je iz objema in se mu nasmehnil. Oči presenečenega gobavca so Frančišku pomežiknile novo spoznanje, da je prejel več, kot je lahko dal. Pre-vzeta od tišine sta strmela drug drugemu v oči in Frančišek se je začudil, kako privlačno lepe so bile oči tega gobavca.

Pesem: Če letal bi kot ptica po nebu

Križ

2. dan: LJuBeZen mI DaJe SVOBODOKriž

Vsi: O vzvišeni in veličastni bog, razsvetli temine mojega srca. daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. amen.


NIM

AT

OR

JEM

148


NIM

AT

OR

JEM

149

Pesem: bojim se samote

Vsi:Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.Sam sebe je izničil, *podobo hlapca je vzel nase.Ljudem je postal podoben *in bil po zunanjosti kakor človek.Ponižal se je in je bil pokoren, *pokoren do smrti, smrti na križu.Zato ga je Bog povišal *in mu dal ime, ki je nad vsa imena.V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *v nebesih, na zemlji in pod zemljo.Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *v slavo Boga Očeta.Slava Očetu in Sinu *in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *in vekomaj, amen.

(Flp 2,6–11)

Božja beseda

Krščanska svoboda (iz pisma apostola Pavla galačanom)

Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte po-novno vpreči v jarem sužnosti. Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za meso, temveč služíte drug drugemu po lju-bezni. Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Če pa se med seboj grizete in obžirate, glejte, da se med seboj ne pokončate.

Pravim torej: živite v duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper duha, duh pa, kar je zoper meso. ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. toda če se daste voditi duhu, niste pod postavo.

(Gal 5,1.13–18)DinamikaVsak pri sebi naj premisli:- Kako si ti ujet?- Kaj je tisto, kar te osvobaja? - to, kar vas osvobaja, lahko napišete na liske in jih darujete pred oltar

ali položite v košarico na sredino prostora.- Kar nas osvobaja, lahko preberemo na glas in vsakih nekaj listov

pojemo pesem Kjer dobrota je ljubezen, tam prebiva bog.

Iz življenja sv. FrančiškaFrančišek je smisel življenja iskal v tihoti. V nemoči in nerazumevanju ze-

meljskega se je veliko umikal v samoto. Ko je v tihoti iskal boga, je našel sebe. Kdor išče, ta hodi! V tihoti je odkril večji smisel, kot ga je videl v kopičenju bo-gastva, kar je od Frančiška pričakoval njegov oče. Odkril je večji smisel, kot so mu ga ponujale njegove sanje, da bi postal uspešen, slaven, vitez, da bo ugajal drugim in sebi. Vse to ga je notranje trgalo. Ko pa je začel odkrivati, iskati in poslušati tihi glas boga, so se njegovo srce, roke in pogled odprli za drugega.

Pesem: O, moj bog, dopusti mi

Križ

3. dan: BOG Je mOJe naJVečJe BOGaStVOKriž

Vsi: O vzvišeni in veličastni bog, razsvetli temine mojega srca.daj mi pravo vero, trdno upanje,popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje,da se bom držal tvojih zapovedi. amen.

Pesem: Vsak ponižen človek

Vsi:Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka, *na sočne pašnike me vodi.Ob mirnih vodah počivam, *poživlja me in osrečuje.Vodi me po pravih potih, *ker je neskončno dober.Ne bojim se, dokler si ti ob meni, *čeprav bi hodil po temnih dolinah.S pastirsko palico in gorjačo me spremljaš, *to mi je v pogum in tolažbo.Svojo mizo pred mano pogrinjaš, *častiš me v pričo mojih nasprotnikov.Venčaš me in mi glavo maziliš, *srce mi prekipeva od sreče.S svojo dobroto in milino me obdajaš, *z menoj si vsak čas mojega življenja.V tvoji hiši bom prebival, *to je moj dom za vse čase.Slava Očetu in Sinu *in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *in vekomaj, amen. (Ps 22)


NIM

AT

OR

JEM

150


NIM

AT

OR

JEM

151

Božja beseda

Jezusova velikoduhovniška molitev (iz svetega evangelija po janezu)

jezus je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal. jaz prosim zanje. ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.« (Jn 17,6–12.20–21 )

DinamikaPo prebranem odlomku nekaj časa pustite, da vam odmeva v tihoti. Slišali smo jezusovo molitev. Sedaj tudi vsak od nas napiše molitev bogu

Očetu.

Pesem: Oče, tebi izročam se

Iz življenja sv. FrančiškaKo je Frančišek vzljubil boga, je vzljubil sebe in vse, kar je bilo okrog njega.

Vse, kjer koli je Frančišek hodil, vse je naslavljal brat in sestra, v vsem je videl dobro. V vetru in v vsakem naravnem pojavu je videl brata ali sestro in v vsa-ki živalci je občudoval veličino Stvarnika. to je počel s tako resnostjo, da so ga imeli za norega.V vsakem človeku je videl odsev božje podobe in s tem je vzklikal: mir in vse dobro, dragi brat, draga sestra. Ko je vzljubil boga Očeta, je vstopil v veliko božjo družino.

Z dvignjenimi rokami zmolite Očenaš.

Pesem: Vse si dal mi

Križ

4. dan: SKuPaJ Je POt K BOGu LePŠaKriž


Pesem: Odločitev

Desetka rožnega venca: ki je oznanjal božje kraljestvo (za vse odločitve, ki jih bomo naredili).

Božja beseda

Učenci v Jezusovi šoli (iz svetega evangelija po Luku)

Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v jeruzalem. Ko sta to videla učenca jakob in janez, sta rekla: »gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. nato so odpotovali v drugo vas.

Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin člove-kov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« nekomu drugemu pa je rekel: »hôdi za me-noj!« a ta je dejal: »gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »hodil bom za teboj, gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« jezus pa mu je dejal: »nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za božje kraljestvo.« (Lk 9,51–62)

DinamikaPri sebi poglej, katere darove imaš in kako z njimi ravnaš. iskreno se vpra-

šaj, kje bi lahko z vsem, kar si, pomagal pri širjenju božjega Kraljestva. Vse skupaj simbolno nariši ali napiši na list.

Pesem: Stvarnik zemlje in neba

Iz življenja sv. FrančiškaFrančišek je zelo spoštoval vsakega človeka. V svojem odnosu do drage se-

stre Klare je bil zelo čist. S človeškimi očmi bi lahko njuno prijateljstvo videli samo na nivoju človeške privlačnosti. toda Frančišek je ob Klari odkrival še večjo globino boga. Čistost v medsebojnem odnosu ju je še bolj odprla božji ljubezni. brez Frančiška ne bi bilo Klare in brez Klare ne bi bilo Frančiška. drug drugemu sta pokazala del poti do boga in skupaj sta dosegla božjo svobodo.

Pesem: Zdaj sem tu, moj bog

Križ

5. dan: VeSeLImO Se, SaJ Je JeZuS Z namIKriž

Vsi: O vzvišeni in veličastni bog, razsvetli temine mojega srca. daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost, razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. amen.


NIM

AT

OR

JEM

152


NIM

AT

OR

JEM

153

Pesem: Središče ali Moj jezus rešitelj

Vsi:ti si svet, gospod bog,ti edini, ki delaš čudeže.ti si močan. ti si velik.ti si najvišji.ti si ti, sveti Oče, kralj nebes in zemlje.ti si trojstven in eden, gospod, bog bogov.ti sam si dobrota, vsa dobrota, najvišja dobrota, gospod bog, živi in resnični.ti si ljubezen, nesebična ljubezen.ti si modrost. ti si ponižnost. ti si potrpežljivost.ti si lepota. ti si blagost. ti si varnost. ti si spokojnost. ti si veselje. ti si naše upanje in radost.ti si pravičnost. ti si zmernost.ti si vse naše bogastvo do zadostnosti.ti si lepota. ti si krotkost. ti si zavetje.ti si naš varuh in branitelj. ti si pogumnost. ti si osvežitev. ti si naše upanje. ti si naša vera.ti si naša ljubezen. ti si vsa naša sladkost.ti si naše večno življenje, veliki in čudoviti gospod, vsemogočni bog, usmiljeni Odrešenik!

Pesem: dajte gospodu ali Posvečeno je

Božja beseda

Marijina hvalnica (iz svetega evangelija po Luku)tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo, pozdravila elizabeto in rekla: »Moja duša poveličuje gospoda in moj duh se raduje v bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne.

Zavzel se je za svojega služabnika izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

(Lk 1,40–41.46–56)

DinamikaVsak sestavi svoj vzklik zahvale Bogu, ki se začne z: »Moja duša poveličuje

gospoda, kajti …«Vzklike na glas izrečemo. na koncu vsi skupaj trikrat molimo: Slava Očetu

in Sinu in Svetemu duhu …

Iz življenja sv. FrančiškaV gospodu smo vsi svobodni, ker nas ima nadvse rad! Od nas nič ne zah-

teva in nič ne pričakuje, on nas preprosto noro ljubi v vsem, kar smo. in toliko kot je bil zavrnjen gospod, toliko nihče od nas nikoli ne bo.

Ko se je Frančišek nekega mrzlega dne vračal z bratom Leonom k Porcjun-kuli, mu je razložil, kaj je popolno veselje. Če bi bili bratje pravi zgled sveto-sti, če bi bratje ozdravljali hrome, kruljave; če bi manjši brat govoril angelske jezike, če bi poznal vso znanost; če bi se mu razodele vse skrivnosti sveta; če bi znal tako lepo pridigati, da bi vse nevernike spreobrnil; »če bi tako dobro animiral, da bi bili vsi navdušeni«, to ni popolno veselje.

Pač pa, ko prideva domov in naju bratje ne bodo sprejeli in bova midva to sprejela s potrpežljivostjo in radostjo, to pa je popolno veselje. Ker poleg vseh milosti in darov Svetega duha, ki jih Kristus podeljuje svojim prijateljem, je treba premagati samega sebe in prenašati težave iz ljubezni do Kristusa. Za-kaj z drugimi božjimi darovi se ne moremo ponašati, ker niso naši pač pa od boga.

Pesem: Mladost ni več samo norost

Križ

6. dan: In GLeJ, BILO Je DOBrOKriž



NIM

AT

OR

JEM

154


NIM

AT

OR

JEM

155

Pesem: Spremenil srca jeVsi:

Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, notranje razsvetljeniin vžgani z ognjem Svetega duha,mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,našega gospoda jezusa Kristusain le po tvoji milosti priti k tebi, najvišji;ti, ki v popolni trojici nedeljivo edenživiš in kraljuješ v slavi, vsemogočni bog na vse veke vekov. amen.

Pesem: O gospod, studenec vse dobrote

Božja beseda

Jezusovo veselje (iz svetega evangelija po Luku)

Prav tisto uro se je razveselil v Svetem duhu in rekel: »Slavim te, Oče, gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče. nihče ne spoznava, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tiste-ga, komur hoče Sin razodeti.« tedaj se je obrnil k učencem in jim na samem rekel: »blagor očem, ki vidijo, kar vi gledate! Povem vam namreč: Veliko pre-rokov in kraljev je hotelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«

(Lk 20,21–24)

DinamikaSkupaj naredimo odmev na teden oratorija. Vsak sam zase napiše misel, do-

godek, spoznanje, osebo ..., ki mu odmeva s tega oratorija. napisane listke nato žrebamo in če želimo, preberemo oz. ostanejo dar animatorju, ki ga je izžrebal.

Iz življenja sv. FrančiškaKdor ima resnično rad boga že z vsem, kar je, naj poje, govori, hodi … v

vsem lahko sporoča božjo ljubezen. Frančišek je nekega dne zbral nekaj bratov, da bi šli pridigat. Odpravili so

se na pot. Ko so prišli v mesto, so prijazno pozdravljali ljudi in preprosto šli skozi to mesto. na poti iz mesta se začudi eden od bratov, kako da niso nič pridigali. Frančišek odgovori: »dragi bratje, že z vsem, kar smo, pridigamo in govorimo o bogu.«

Pesem: O, moj gospod, bodi zahvaljen

Križ

PISMO S. KATARINE AMBROŽ ANIMATORJEM ORATORIJA 2009

Dragi animatorji in animatorke!V letu svetega Frančiška (2008 – 4. oktobra – 2009), v katerem obhajamo

800-letnico njegove karizme, boste (in me z vami) na oratorijih premišljevali o tem »duhovnem velikanu«, možu miru in molitve, ki je prinesel svetu novo evangeljsko luč in svežino ter zapustil v Cerkvi velike, še po osmih stoletjih močno zaznavne sledove.

Frančišek je bil vesel svetnik. doumel je, da nič minljivega ne more iz-polniti neizmernega hrepenenja našega srca po ljubezni, sreči in presežnosti, zato je zapustil vse svetno, želje po viteštvu, bogastvo, dom … tako se je no-tranje osvobodil, se odločil in se povsem podaril Kristusu in okušal je srečo in veselje, ki ga daje samo svoboda božjega otroštva. in on sam je z vsem svojim bitjem postal vesela hvalnica gospodu; po njem se je Cerkev zopet dvignila in okrepila.

Kristus mu je bil zares: »Moj bog in moje vse!« Občudoval ga je v jaslicah; ljubil ga je tako goreče, da se je spremenil v živo podobo Križanega, ki mu je (prvemu v zgodovini Cerkve) vtisnil svoje rane. Zato so ga poimenovali sera-fi nski oče, njegove redove pa serafi nske. ti so: red manjših bratov, red ubogih sester, klaris, za ljudi v svetu pa je namenjen tretji red.

Frančiškov ideal korenite predanosti Kristusu je najpopolneje udejanjila sveta Klara, ki se je v molitvenem življenju povsem posvetila bogu v klavzuri. Frančišek je zelo cenil življenje Klare in njenih sester, saj so bile tiho molitve-no ozadje vsem, ki oznanjajo evangelij, skrita opora preizkušanim, tolažba stiskanim in trpečim.

Mnogi trdijo – dostikrat v opravičilo – da bi Frančišek in Klara živela danes drugače. Seveda bi se prilagodila današnjim razmeram v nekaterih za duhovnost nebistvenih stvareh. resnično pa bi za vsako ceno dosledno živela po evangeliju, tako, kakor sta – dobesedno, brez razlage – in bi ljubila svojega Stvarnika z vsem svojim bitjem. Odnos med njima pa bi bil tudi danes povsem čist, vzvišen in usmerjen k bogu.

Frančišek, mož miru, in Klara, žena molitve … lahko oblikujeta tudi nas, kajti srčika njune duhovnosti je popolna ljubezen in zazrtost v Kristusa. Za-vedala sta se – kakor tudi don bosko in vsi drugi svetniki – da je naše življenje bogato, lepo, osrečujoče, pričevanjsko … in tudi smiselno samo toliko, kolikor smo v molitvi prisrčno povezani z bogom.

dragi animatorji in animatorke! Frančišek in Klara sta postala sveta pred osmimi stoletji, don bosko in Slomšek v 19. stoletju … danes pa je naš čas, moj in tvoj. gospod nam je zaupal veliko poslanstvo in računa z nami! Franči-šek in Klara sta že s svojo »pojavo«, s popolno predanostjo Kristusu, z izžare-vajočim veseljem bila drugim vzor, jih vabila k njemu in jih še vabita.


NIM

AT

OR

JEM

156


NIM

AT

OR

JEM

157

dragi prijatelji/-ce! tudi vi ste otrokom, zlasti pa boste tistim, ki se bodo udeležili oratorija, veliki vzorniki. Zato se zdaj skupaj pripravljajmo na vaše posebno poslanstvo. Prosímo gospoda, naj Vas notranje tako očisti, prežari s svojim veseljem in mirom, naj vas napolni s svojo ljubeznijo in pogumom, ki se rojeva iz zavesti, iz gotovosti, da nas neskončni brezmejno ljubi, da smo božji otroci in dediči nebes. bodite tako prosojna posoda njegove navzočno-sti, da bo preko Vas izžarevala božja luč, ki bo vaše bratce in sestrice in vse druge ogrevala in razžarjala ter jim jasno kazala pot h Kristusu, ki je edini smisel in cilj našega bivanja.

Kakor je Klara po dolgih letih trpljenja (29 let je bila priklenjena na poste-ljo) dejala, da ji ni bilo nič pretežko, da ji »ni bila nobena bolečina nadležna, nobena pokora prestroga, nobena slabost prehuda« – iz ljubezni do jezusa Kristusa, tako naj tudi nam ne bo nič pretežko!

Vse vas bomo spremljale z molitvijo – kakor je Klara spremljala svoje brate in sestre – v času oratorija, pa tudi potem. bodite pogumni! Mladi ste, nare-dite nekaj velikega iz svojega življenja, nekaj velikega za boga in za druge – in boste srečni in izpolnjeni in bogati … božji otroci smo; živímo iz te resnično-sti, hvaležno in navdušeno, živímo v dostojanstvu in veselju! Prijatelji, bodite srečni!

Prisrčno vas vse pozdravljam s sveto Klaro:»gospod naj bo vedno z Vami in naj stori, da boste vselej z njim!«

s. M. Katarina Ambrož, OSCSamostan Brezmadežne sester klaris v Nazarjah

SREČANJA ANIMATORJEV V PRIPAVI NA ORATORIJ

Za voditelja oratorija: POmOč anImatOrJem PrI KateHeZaH

Poslanstvo oratorija se je začelo s preprosto praznično katehezo. Kaj pa je danes za nas poslanstvo oratorija? je to še vedno vzgoja mladih in otrok ali je le prijetno in varno preživljanje počitniških dni? Če vidiš poslanstvo oratorija v vzgoji mladih in otrok po zgledu janeza boska, potem ti izrekam iskrene čestitke in hvala bogu za to; če pa je zaenkrat le prijetno preživljanje prostega časa brez poudarka na vzgoji in katehezi, potem imaš sedaj idealno priložnost, da ponudiš mladim več in začneš izpolnjevati pravo poslanstvo oratorija. to zagotovo zmoreš, če se le odločiš za to !

Vendar kako začeti in kako animatorjem približati boga in jim dati vedeti, da je kateheza bistveni del oratorija? Spodaj je nekaj napotkov, ki naj ti bodo vodilo pri tvojem delu na poti k še boljši katehezi in vzgoji animatorjev:1. Ker želiš, da bo animatorjem kateheza pomemben del oratorija, moraš biti

ti tisti, ki si prepričan v to in ki veš, kaj je kateheza, zakaj je pomembna. Če boš dovolj navdušen in boš vedel, kaj želiš doseči pri animatorjih, boš to z vztrajnostjo zagotovo tudi dosegel. Vendar do tja vodi pot, ki se začne že na začetku priprav na oratorij, zato hiti počasi.

2. ti si v vseh pogledih zgled animatorjem in ti si tisti, ki jih lahko pripelješ k zavedanju pomena katehez. ni pomembno govorjenje, animatorje najbolj prepriča pričevanje in tvoja dejanja. Zato si vzemi čas tudi zase in za svojo rast. daš lahko le tisto, kar imaš. Če ničesar nimaš, nimaš kaj dati. anima-torji res potrebujejo pristen in konkreten zgled, spodbudo in sprejemanje.

3. Če bi imeli vero kot gorčično zrnje, bi gore premikali. Si si že kdaj vzel čas in molil za animatorje? Moč iskrene molitve je ne-

Verjetna! Zato izročaj svoje animatorje gospodu, moli zanje in zaupaj vanje!

4. Skrbi za stalno duhovno rast animatorjev! Pomembna vloga voditelja kot orodja v božjih rokah je pripravljati okolje, v katerem bodo animatorji imeli možnost, da se bodo osebnostno in duhovno razvijali, da bodo spo-znavali prijetnost odnosa z jezusom, ki ga bodo potem z veseljem posre-dovali otrokom. Priprave na oratorij naj vedno vključujejo tudi molitev, ki pa naj bo dinamična in raznolika. V pripravi na oratorij naj se »predelajo« oznanila iz katehez za otroke! Med oratorijem pa si tudi prizadevaj za lepo in dobro pripravljeno jutranjo molitev. Molitev animatorje poveže med seboj in z jezusom, jih odpre za bolj oseben stik z njim, ki se kaže v dru-gačnem, bolj dobrem ravnanju skozi dan.

animatorji naj imajo tudi možnost za spoved.5. animatorji morajo imeti tudi teoretično znanje iz katehez3, saj se bodo

prek tega znanja zavedali vrednosti vseh delov kateheze, ki jih vsebuje do-bro izpeljana kateheza. Predlog: ko boste načrtovali kateheze, bodite po-zorni, da se pripravijo na vse 4 dele (vstopno mesto, oznanilo, dejavnost, molitev) in se trudijo izpolniti vse 3 cilje (doživljajski, dejavnosti in spo-znavni), ki so močno povezani med seboj. Če enega dela ni ali če kakšen cilj kar izpustimo, se bogastvo kateheze razblini in manjša je možnost, da bi otrok katehezo doživel celostno, da bi odmevala v njem.

6. Pri katehezah je bistveno, da o bogu in vrednotah pričujemo iz sebe, da govorimo iz svojega prepričanja in iz svojega odnosa do boga, ne pa da bi govorili samo teorijo ali moralizirali. Zato je tudi potrebno, da je anima-torjem vrednota dneva blizu in domača. Že pri jutranjih molitvah anima-torjev naj bo vrednota in misel dneva na vidnem mestu, med njimi in tudi potem čez dan naj bo tam, kjer jo lahko vidijo vsi.

3 Več o teoretični vsebini katehez najdeš v srečanju za kateheze, ki je v nadaljevanju.


NIM

AT

OR

JEM

158


NIM

AT

OR

JEM

159

CiLj OratOrija je, da bi MLadi POStaLi POŠteni LjUdje in dO-bri KriStjani.

tebi …

Če ti je breme pretežko, misli na druge.Če ti hodiš počasneje, se oni ustavijo.Če ti oslabiš, oni odnehajo.Če ti sedeš, oni ležejo.Če ti dvomiš, oni obupujejo.Če ti kritiziraš, oni rušijo.Če ti korakaš na čelu, te bodo prehiteli.Če ti žrtvuješ roko, bodo oni dali kožo.Če ti moliš, tedaj bodo oni svetniki.4

1. srečanje: OSnOVna ŠOLa5 KateHeZeCilji: - doživljajski: animatorji v sebi poživijo navdušenje za delo z otroki. - spoznavni: animatorji spoznajo cilje kateheze. - dejavnostni: animatorji si izdelajo svojo prvo pomoč pri katehezah.

Trajanje: 60–90 min

FOTOSIMBOLIKA 15 min

Cilj: animatorji v sebi poživijo navdušenje za delo z otroki.

Pripomočki: mirna glasba, fotografi je otrok z različnimi izrazi na obrazu (dobiš na naslovu www.oratorij.net/e-gradiva-09)

V ozadju voditelj pripravi umirjeno glasbo, na sredo prostora položi foto-grafi je otrok z različnimi izrazi na obrazu. Voditelj spodbudi animatorje, naj si predstavljajo, da imamo te otroke na oratoriju.

nato si vsak udeleženec izbere eno fotografi jo in se vpraša: »Kaj ta otrok pričakuje od mene na oratoriju?« razmišljanja udeležencev si v skupini pode-lite med seboj. Voditelj spodbuja, naj vsak pove 3 stvari in naj se ne ponavljajo med seboj.6

4 Molitev skavtskih vodnikov in vodnic.5 Osnovna šola kateheze pomeni predstavitev najbolj ključnih elementov teorije kateheze.

Sledi ji srečanje z imenom »Mala šola kateheze«. najprej je osnovna šola kateheze, šele potem je Mala šola kateheze. Sporočilo igre besed je v tem, da moramo potem, ko nare-dimo osnovno šolo kateheze, postati ponižni, majhni v duši. naše znanje teorije kateheze nam samo po sebi ne omogoča, da bomo dobro oznanjali. »bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost« (1 Pt 5,5). Za jezusa lahko pričujemo le, če ostanemo ponižni, majhni in učljivi v odnosu do njega.

6 Zato da boste prišli do čim več različnih stvari, ker otroci pričakujejo veliko …

Voditelj povzame in pove, da vidimo, da otroci od nas pričakujejo razno-like stvari in za vsako od teh se moramo pripraviti. Poleg tega je pa še nekaj, še nekaj več7 – otroci tudi želijo, da jih vzgajamo, da jih vodimo k jezusu. Že janez bosko8 je rekel, da za otroke ne moreš narediti nič dobrega, če jih ne vodiš k jezusu! in prav to je poslanstvo oratorija, naše poslanstvo.

CELOSTNOST OTROKA5 min

Cilj: animatorji spoznajo pomen ciljev pri katehezi.

Pripomočki: večja risba ali shema celega otroka, glava, srce in roke

razlaga za voditelja: Otrok, ki nam bo zaupan, je celostno bitje, zato od nas nevede pričakuje, da ga bomo nagovorili na treh nivojih – razumskem, čustvenem in dejavnostnem. Prav zato imajo kateheze tudi 3 cilje: spoznavne-ga, doživljajskega in dejavnostnega. Otrok oz. človek kot celostno bitje neza-vedno želi biti nagovorjen v vsem, kar je: v tem, kar misli, čuti in dela in na to skušamo odgovoriti s 3 cilji pri katehezah.

Voditelj na sredo prostora položi risbo otroka/človeka. nanj najprej doda gLaVO (naj bo drugačne barve kot risba celega otroka, da pride bolj do izra-za). animatorje nagovori, da glava simbolizira znanje, ki ga otroku podamo – spoznavni cilj (otrok se skozi katehezo torej nekaj nauči). to je zgodba, ki je rdeča nit oratorija, zato je pomembno, da otroci čutijo povezavo med zgodbo in katehezo.

Prav tako kot glavo voditelj doda še rOKe. te so simbol za praktično zna-nje. Zato je eden od elementov kateheze dejavnost, prek katere otrok naredi in izkusi to, kar je prej slišal ali videl. teorijo oziroma znanje, ki ga je dobil pri spoznavnem delu kateheze, tako dopolni s prakso.

dodamo še SrCe, ki simbolizira odnos do sebe, do drugih in do boga. Otrok ali mladostnik na oratoriju od kateheze ne bo odnesel nič, če se to ne bo dotaknilo njegovega srca. Zato so najbolj pristni primeri iz življenja oz. lastno pričevanje animatorja (seveda morajo biti primeri in pričevanje takšni, da jih otroci na svoji starostni stopnji razumejo oz. poznajo iz svojega življe-nja). Pomembna sta tudi molitev in jezusovo pričevanje. Odlomki iz Svetega pisma so hkrati tudi oznanilo celotne kateheze.

Voditelj nadaljuje: Otroka pri katehezah nagovorimo in usmerjamo prek treh že omenjenih ciljev na različne načine in vsi se med seboj močno pove-zujejo in nadgrajujejo.

Sedaj pa bomo izvedeli še nekaj več o tem, zato si bo vsak najprej izdelal svojo knjižico.

7 Če so že sami izpostavili kaj v zvezi s katehezami, izhajamo iz tega.8 Če animatorji o njem še nič ne vedo, si lahko pogledate fi lm don bosko ali na strani www.

donbosko.si/donbosko pogledate njegov življenjepis. izpostavite, da smo kot animatorji na oratoriju njegovi nasledniki!


NIM

AT

OR

JEM

160


NIM

AT

OR

JEM

161

»MOJA PRVA POMOČ PRI KATEHEZI«40–60 min

Cilj: animatorji si izdelajo knjižico svoje prve pomoči pri katehezah; ob tem spoznajo pomembne elemente kateheze in se hkrati bolj povežejo med seboj.

Pripomočki: prazni listi a4, luknjač, volna, barvni listi z besedami in njihovo razlaga,glasba

animatorji si vzamejo liste, luknjač in volno. Liste a4 prepognejo na pol, preluknjajo z luknjačem in jih zvežejo z volno, da dobijo knjižico. Knjižica naj ima vsaj 16 strani (4 listi a4). Voditelj med tem po vsem prostoru razporedi že pripravljene in narezane listke z napisanimi elementi kateheze in podrobnej-šimi opisi, ki so navedeni spodaj. Ko animatorji izdelajo knjižico, jih voditelj spodbudi, naj vsak poišče 9 različnih listkov (kar pomeni vse listke). Vsak si izbere svoj prostor, kjer prebere najdene listke in si pri vsakem opisu elementa kateheze podčrta eno najpomembnejšo besedo. izberejo si tudi 3 listke oz. 3 elemente kateheze, ki so po njegovem mnenju najpomembnejši za katehezo.

nato vse listke prilepijo v knjižico in knjižico še malo pobarvajo, okrasijo, da postane bolj njihova. Ko ustvarjajo, jim lahko v ozadju pripravimo glasbo, ki spodbuja k ustvarjanju.

Skupaj s celotno skupino na hitro razvrstite elemente kateheze v časovni razpored (pišete na plakat ali polagate liste a4, na katerih so imena elemen-tov kateheze). nekateri elementi niso časovno vezani, nekateri pa se lahko umestijo tudi na drugo mesto. Za pomoč voditelju pri vodenju razvrščanja podajamo vrstni red z opombami, ki jih ni potrebno do podrobnosti predsta-vljati animatorjem.

Vrstni red je naslednji:• vrednota in iz nje izpeljani cilji (vrednoto in cilje si postavimo sami

zase že pred katehezo, ko se na katehezo pripravljamo; cilje ves čas ka-teheze nosimo v mislih in jim poskušamo slediti; če se pokaže potreba, jih lahko med katehezo prilagodimo glede na stanje skupine)

* * * * * *1. vstopno mesto2. molitev (je lahko na začetku – pred vstopnim mestom, na sredini ali

na koncu)3. oznanilo (sledi vstopnemu mestu)4. dejavnost (praviloma poglobi oznanilo, kar pomeni, da v dejavnosti dela-

mo nekaj, kar se nanaša na oznanilo – kot nekakšna praktična vaja;lahko pa je tudi oznanilo ali vstopno mesto zasnovano v obliki dejavnosti)

5. odmev skupine in vrednotenje (naredimo ga po končani katehezi, za-znavamo pa že med katehezo)

* * * * * *• pričevanje (uporabljamo ga večinoma med oznanilom, ko svetopisem-

sko sporočilo govorimo iz sebe, v obliki pričevanja; seveda do pričeva-nja lahko pride kadar koli med katehezo, ko se zdi potrebno; pričujemo ne samo mi, ampak tudi otroci)

• izkušnja (na izkušnjo otrok se navezujemo v vstopnem mestu; izkušnjo od-nosa z Bogom ustvarjamo v molitvi; oznanilo ustvarja izkušnjo našega nav-dušenja in pričevanja; dejavnost prenaša oznanilo v izkušnjo; če je oznanilo oblikovano v obliki dejavnosti, se tudi med njim dogaja globlja izkušnja)

elementi, ki se nanašajo na držo animatorja in ki so torej navzoči ves čas oratorija in ves čas življenja (ne samo kateheze), so:• zgled,• navdušenje,• biti pripravljen.

elementa, ki se nanašata na vzdušje, sta: • soanimator,• odmevati.

Udeleženci se nato razdelijo v skupine po 5 (naj gredo skupaj tisti, ki so si izbrali podobne elemente kateheze za najpomembnejše). V skupini si izmed vseh elementov kateheze, ki so jih sami izbrali za najpomembnejše, izberejo en najpomembnejši element kateheze, ki ga na inovativen način predstavi-jo ostalim (zaigrajo, napovejo, naredijo plakat, reklamo, narišejo … voditelj jim lahko da vse te možnosti ali se odloči le za en način). Pri predstavljanju elementov kateheze naj bo voditelj pozoren, da si skupine ne bodo izbrale in predstavile istih elementov, da bodo animatorji lahko spoznali čim več po-membnih elementov kateheze.

Paleta elementov kateheze in njihovi podrobnejši opisi:VSTOPNO MESTO – Vstopno mesto ima dva namena. Prvi je, da otroka

motiviraš in vzbudiš njegovo zanimanje za dogajanje v skupini. drugi namen pa je, da na začetku vstopiš v svet otroka (začneš z vsebino, ki je otroku blizu: npr. igre, risanke, šport, odnosi s prijatelji, družinsko dogajanje). V nadaljeva-nju kateheze potem lahko izhajaš iz otrokove izkušnje (iz mesta v otrokovem življenju, v katerega si vstopil – zato ime vstopno mesto).

MOLITEV – Oseben pogovor s prijateljem jezusom, v katerem se mu za-hvalimo, ga prosimo, mu pokažemo, kaj smo naredili … Molimo na različne načine, da bo otrok spoznal, da je molitev lahko tudi pesem, pogovor, beseda … in ne samo obrazec.

OZNANILO – je jedro kateheze! izhaja iz Svetega pisma; to so besede, ki nam jih sporoča jezus. to sporočilo je potrebno podati otrokom razumljivo in tako, da si bodo zapomnili. da pa bomo mi animatorji to zmogli, moramo najprej sami dOŽiVeti9, da je evangelij jezusova beseda meni osebno, saj jo bomo le tako lahko posredovali otrokom kot nekaj res velikega in dragocene-ga. to je zelo pomemben del katehez!

9 Pomembno za voditelja: animatorji morajo razumeti oznanilo! Kako bom jaz kot voditelj ali duhovni voditelj poskrbel, da bodo animatorji jezusovo sporočilo doživeli kot besedo Ži-vljenja- kažipot, vodilo ter vir moči in ljubezni za vsakdanje življenje, da jo bodo razumeli, da jim bo blizu? to jim moramo zagotoviti prek srečanj ali kako drugače, saj bodo potem tudi bolj suvereni in jim bo oznanilo, ki je jedro kateheze, bližje in ga ne bodo izpuščali!


NIM

AT

OR

JEM

162


NIM

AT

OR

JEM

163

DEJAVNOST – Otrok tudi s svojo dejavnostjo konkretno naredi nekaj, kar se navezuje na vrednoto dneva. tako ne ostanemo samo pri besedah in otrok lahko izkusi, kako bi vrednoto, oznanilo lahko vnesel v svoje vsakdanje življenje – dejavnost ga k temu tudi spodbudi. to je prvi korak, da bo katehe-za v življenju odmevala.

VREDNOTA – V vsaki zgodbi vsakega dne je izpostavljena ena vrednota. ta naj bi bila rdeča nit celega dne, še posebej pa jo izpostavimo pri katehezah, kjer jo otroci spoznavajo skozi 3 cilje (spoznavni, doživljajski in dejavnostni).

PRIČEVANJE – Z veseljem si upaš povedati, kaj vse dobrega ti je naredil jezus v tvojem življenju, ker želiš, da bi tudi drugi spoznali, kako je jezus velik in dober in bi bili odprti za jezusa.

POGOVOR – V pogovoru se učimo, spoznavamo drug drugega, izražamo svoje poglede, svoja mnenja, svoja čustva, se usklajujemo in drug drugega boga-timo z izkušnjami, ki smo jih doživeli. Ko jih povemo drug drugemu, to hkrati povemo tudi sebi in velikokrat se nam prav v tem odpirajo nova spoznanja. Zato vedno dajmo vsakemu otroku spodbudo in čas, da bo tudi sam povedal kakšno izkušnjo, spoznanje iz svojega življenja. Vsekakor pa spoštujemo intimnost posameznikov. Pogovarjajmo10 se tudi o vrednotah in moralnih dilemah, ki jih usklajujmo s svetopisemskimi rešitvami, saj je to namen kateheze. tudi o bogu se pogovarjamo; naj nam ne bo nerodno o njem govoriti, saj nas jezus za to opogumlja, ko nam pravi: »tolažnik pa, Sveti duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (jn 14,26)

IZKUŠNJA – Kateheza mora izhajati iz doživetih izkušenj iz vsakdanjega življenja animatorjev ali otrok, saj drugače kateheza ostane v zraku. Lahko pa uporabimo tudi izkušnje z oratorija ali v skupini načrtno ustvarimo izkušnjo. Katero si izberemo, pa je odvisno od cilja, ki si ga zastavimo.

ZGLED – Se kot animator zavedam, da sem za otroke na oratoriju zgled, za katerega celo idol? Vse opazijo in si želijo postati kot mi. Zato bodimo pozorni, da jim ne govorimo nekaj, delamo pa drugo, ker potem otroku poru-šimo vero, zgubi zaupanje in voljo za trud, da bi bil dober in s tem naredimo več škode kot koristi.

NAVDUŠENJE – Če bomo z navdušenjem pristopili do otrok, bomo že s tem pridobili pozornost in večjo pripravljenost za aktivno sodelovanje. Skr-bimo za prijetno vzdušje, saj se bodo le tako otroci počutili sprejete, varne in sproščene, kar pa je bistveno, da bodo v skupini lahko odprto in sprošče-no sodelovali. tu je pomemben zgled! Če si sam zaupen, odprt, motiviran in sproščen, le kako ne bodo otroci.

CILJ – imamo tri cilje (spoznavni, doživljajski in dejavnostni). bodimo pozorni, da se med katehezami trudimo, da dosežemo vse tri cilje, saj se tesno povezujejo med seboj.10 Napotki za dober pogovor: bodimo jasni; udeleženci bodo bolj motivirani, če bodo vedeli

kaj je smisel pogovora in kaj bodo z njim pridobili; pogovor naj ne bo predolg, dolžina pogovora je odvisna tudi od starosti otrok; vprašanja naj bodo izzivalna; premislimo, ali je bolje da se pogovarjamo v večjih skupinah ali v več manjših skupinah; ali bi bilo dobro kaj zapisati ali ne; kako je s poročanjem na koncu.

SOANIMATOR – delita si vodenje in si pomagata med seboj, sta si ena-kopravna. Če sta skupaj izkušeni animator in animator začetnik, naj ga izku-šeni postopno uvaja, ga spodbuja, se z njim po potrebi pogovori oz. dogovori in mu daje možnost, da se tudi on preizkusi in dokaže.

BITI PRIPRAVLJEN – S soanimatorjem se nujno že prej pripravita. bo-dita pozorna na starost otrok, posebnosti oz. posebne potrebe otrok, kdo bo vodil določen del katehez, pripravita načrt kateheze, material ...

ODMEVATI – beseda kateheza izhaja iz grške besede kateho, ki pomeni »od-mevam«. torej kateheza pomeni na tak način govoriti o bogu, da bo vsebina še dolgo odmevala v življenjih vseh otrok. Zato ne gre za govorjenje, ki bi pri enem ušesu šlo noter, pri drugem pa ven, ampak tisto, ki v življenju obrodi sadove.

ODMEV SKUPINE IN VREDNOTENJE – Odmev skupine je način, kako sku-pina sprejme, kar skupaj delamo. neko stvar lahko sprejmemo navdušeno, zadrža-no, z zanimanjem, s tarnanjem, z uporom, s strahom. Pomembno je, da animator začuti odmev skupine in posameznika ter sproti ugotavlja, zakaj je odmev tak.

Potrebno je tudi vrednotenje svojega pristopa do otrok, vrednotenje progra-ma, vrednotenje skupnega dela soanimatorjev in sodelovanja otrok. Poglej na pozitivne in negativne dele kateheze, vprašaj se po vzrokih določenega dogajanja in naslednji dan bo le še bolje. Vedno se bogu zahvali za potek kateheze, kakršen koli je že bil. Včasih se nekaj zdi neuspeh, pa se v srcih veliko premakne; včasih pa se na zunaj zdi uspeh, v dušah pa ni sprememb.

SKLEP10 min

Cilj: animatorji v molitvi izročijo gospodu svojo pripravo in delo na oratoriju.

Pripomočki: fotografi je otrok z različnimi izrazi na obrazu, risba ali shema otroka, knjižice, molitev za vsakega animatorja, kitara

Voditelj pripravi prostor, še bolje pa je, da prosi animatorje, naj mu poma-gajo. na sredino položi fotografi je otroških obrazov, risbo otroka in knjižice, ki smo jih izdelali.

Zapojemo pesem: V gospodu je moja moč.Voditelj po stavkih prebere molitev, po vsakem stavku naredi nekaj

premora, da si ta stavek lahko animatorji ponovijo: Gospod, bodi ti z nami, da bomo začutili, kaj bodo otroci, ki nam bodo na

oratoriju zaupani, pričakovali od nas.Daj nam velikodušno srce, da bomo zmogli biti odprti do vsakega otroka

in si vzeti čas zanj.Daj nam veselja in navdušenja, da bomo z vstopnim mestom nagovorili

otroke k aktivnosti, sodelovanju in ustvarili prijetno, varno vzdušje.Daj nam pripravljenosti, da bomo pri katehezah otroke nagovorili prek

spoznanj, doživetij in dejavnosti.Gospod, pošlji nam svojega Svetega Duha, da bomo z besedami in

zgledom navduševali otoke Zate in jih vodili k Tebi. Daj nam prave besede, da te bomo oznanjali, in moči, da bomo tvoje oznanilo tudi živeli v našem vsakdanu. Amen.


NIM

AT

OR

JEM

164


NIM

AT

OR

JEM

165

na koncu zapojemo pesem Prejeli boste moč (himna Stične 2008). Voditelj ali duhovni vodja zaključi: »Slava Očetu in Sinu in …«

Če boste imeli tudi srečanje Mala šola kateheze (kar seveda priporočamo), potem: Voditelj animatorjem naroči, da naslednjič s seboj prinesejo knjižice, ki so jih danes naredili. Knjižice lahko tudi izročijo voditelju,

da jih on shrani do naslednjega srečanja.

2. srečanje: maLa ŠOLa11 KateHeZeCilji: - doživljajski: animatorji doživijo, da bog tudi danes kliče.- spoznavni: animatorji spoznajo, da jih bog kliče in pošilja.- dejavnostni: Skozi poglabljanje evangeljskega odlomka animatorji

spoznajo in poglobijo, da jih jezus kliče in pošilja, da ga oznanjajo.

Trajanje: 70–90 min

igra: »PETER KLIČE PAVLA« 5 min

Cilj: Uvodna motivacija, ki nakaže temo srečanja.

Pripomočki: /

nekdo začne in pove svoje ime in doda: »kličem Mateja,« nadaljuje Ma-tej in reče: »Matej kliče Urško,« nadaljuje Urška in reče: »Urška kliče Majo,« nadaljuje Maja … Cilj je, da je vsak poklican 1-krat in vsi v čim krajšem času.

Voditelj na koncu igre izpelje/pove, da jezus kliče vsakega, da ima vsak svojo pot, po kateri ga jezus kliče oz. vsakega kliče na svoj način. in da bomo sedaj slišali, kako je jezus klical npr. prijatelja ali animatorja ali zakonca ali …

PRIČEVANJE 30 min ali glede na pričevalca manj (več raje ne)

Cilj: animatorji doživijo, da bog tudi danes kliče in je tako prisoten med nami.

Pripomočki: /

Možnosti: A – pričevanje starejših animatorjev o Bogu Voditelj že vnaprej prosi kakšnega od (starejših) animatorjev (če jih bo več,

jim bo lažje), če bi bil pripravljen pričevati oz. kaj povedati o svoji izkušnji vere/boga. Če bi bilo le mogoče, da bi pričeval animator, bi bilo to najbolje, saj bi tako animatorji videli, da se vse to dogaja med njimi. Po pričevanju bi dali možnost še ostalim animatorjem, če bi želeli povedati kakšno svojo pozitivno izkušnjo ali kaj vprašati animatorja, ki je pričeval.

** Kot pomoč za animatorje pri pripravi njihovega pričevanja v anima-torski skupini lahko uporabite napotke za pričevanje, ki so zapisani v nadaljevanju pod dejavnostjo »O «.

11 glej opombo 1 pri srečanju Osnovna šola kateheze.

Po pričevanju voditelj vpraša animatorje: Kako mislite, da se je počutil, ko je govoril? Mislite, da mu je bilo težko? Kako bi se vi počutili pred otroki?

B – Za pričevanje lahko voditelj povabi gosta: - redovnika oz. redovnico (morda konkretno kar koga iz Frančiškove

redovne družine), da pričuje s svojo zgodbo in poleg tega pove še kaj o redovništvu (to se navezuje tudi na program letošnjega oratorija),

- zakonski par iz župnije - ali prijatelja ali …

Odvisno kakšne možnosti so in tudi od potreb skupine animatorjev.na koncu pričevanja lahko gostu zastavimo tudi tale vprašanja: Kako se

počutite, ko drugim govorite o svoji veri? Vam je bilo to kdaj težko? imate kakšen nasvet za nas glede pričevanja za vero?

** Da bi se povabljeni gost v skupino čim bolje vključil, svetujemo, da mu ob povabilu opišete namen srečanja z animatorji, kaj od njega pričaku-jete, koliko časa naj bi govoril, katere vsebine bi se vam zdele primerne, kakšna je vsebina in sporočilo letošnjega oratorija.

C – za pričevanje vzamemo odlomke iz fi lma A Walk to Remember (Adam Shankman, 2002)

Če je mogoče, naredite fi lmski večer in si poglejte kar celega ali pa si oglej-te izbrane odlomke; gotovo so doživeti in bogati vsi naslednji (povzamejo ce-lotno zgodbo):

- 16:03 do 32:23 min- 43:15 do 47:20 min- 1:00:14 do 1:2:28 min- 1:07:28 do 1:09:14 min- 1:37:09 do 1:38:10 min

Voditelj povzame: jamie je dokazala, da življenje v osebnem odnosu z jezusom osrečuje,

izpolnjuje ter daje moči in zagona. Prav tako pa je s svojim pričevanjem Zanj, kljub številnim nasprotovanjem in posmehu, delala velike stvari …

Sledi pogovor o fi lmu, podelitev lastnih izkušenj. nekaj možnih vprašanj za pogovor:

- Kaj te je v fi lmu najbolj navdušilo?- Kakšno je bilo življenje jamie? (Po čem je bilo drugačno od vrstnikov?)- ji je bilo kdaj neprijetno? ali je kljub temu vztrajala? Kaj pa jaz, ali kljub

posmehu lahko vztrajam ali se raje podredim drugim?- S čim je jamie Landona tako prepričala, spremenila?- Se zavedam, koliko lahko naredi dober zgled/pričevanje (kot je ta zgled

spremenil Landona)?


NIM

AT

OR

JEM

166


NIM

AT

OR

JEM

167

ODMOR IN PRIPRAVA PROSTORA10 min

Cilj: Sprostitev in priprava prostora.

Pripomočki: veliko Sveto pismo, večja sveča, manjše svečke, mirna glasba, fotografi je otroških obrazov

Po pričevanju naredimo odmor. Medtem voditelj pripravi prostor za oseb-no delo s Svetim pismom. to naj bo prostor, ki bo animatorje nagovoril in umiril; na sredini prostora naj bo večja sveča in večje Sveto pismo. Zraven položimo še fotografi je otroških obrazov, ki smo jih imeli že na prejšnjem srečanju in/ali kaj, kar nas spominja na slišano/videno pričevanje. na vrata nalepimo napis: »jezus te kliče!«; napis lahko položimo tudi na tla poleg sveče in Svetega pisma. Ko animatorji prihajajo v prostor, je v ozadju mirna glasba (ustvarja vzdušje) in vsak dobi svečko, ki jo prižge na večji sveči.

JEZUS ME KLIČE30 min

Cilj: animatorji ob poglabljanju svetopisemskega odlomka doživijo in poglobijo, da jih bog kliče in pošilja, da ga oznanjajo.

Pripomočki: za vsakega odlomek Lk 5,1–11,svoje knjižice za prvo pomoč pri katehezi s prejšnjega srečanja, svinčnik

Skupina si vzame čas, da se umiri. Vsak vzame Sveto pismo oz. pripravljen odlomek12 in svojo knjižico za prvo pomoč pri katehezi, ki jo je naredil na prejšnjem srečanju.

najprej nekdo na glas prebere svetopisemski odlomek, drugi pa ga zbrano poslušamo.

nato odlomek vsak prebere potiho, sam zase.

Vsak zase v svojo knjižico zapiše: - Kraj, kjer je potekal prebrani dogodek.- ČaS, ko je potekal prebrani dogodek.- VSe OSebe, ki nastopajo v odlomku.- iz odlomka izpiše samo premi govor (kot bi pisal dramsko besedilo

brez opomb).

Voditelj animatorje razdeli v skupine in naloga skupine je, da zaigrajo od-lomek. Odlomek lahko zaigrajo s pomočjo svinčnikov (svinčniki so kot ne-kakšne lutke, ki predstavljajo osebe in ki jih animatorji premikajo ter ob tem govorijo – en svinčnik, ena oseba). Lahko igrajo tudi s pomočjo drugih rekvi-zitov ali se sami vživijo v osebe.

Možna je tudi aktualizacija odlomka v današnji čas.

nato spodbudi animatorje, da se vprašajo, kaj jim odlomek pove o njihovi animatorski poklicanosti. Pri tem so lahko v pomoč naslednja vprašanja oz. točke razmisleka:

12 Predlagan je odlomek jezus pokliče prve učence Lk 5,1–11, lahko pa si izberete drugega.

- Kje v odlomku vidim sebe (v kateri osebi, predmetu se najbolj prepoznam)?

- Za katere besede v notranjosti čutim, da jih jezus govori prav meni?- Lahko si predstavljam sebe kot dodatno osebo (poleg drugih oseb)

v tem odlomku. Kako se počutim, ko gledam in poslušam jezusa, apostole, druge ljudi, naravo? Katere misli se mi vrtijo v glavi, je kaj, kar bi ob dogodku rekel na glas?

- Kaj je bistveno sporočilo odlomka?- Kaj odlomek pove meni za moje življenje v tem trenutku?Svoja razmišljanja ob točkah si zapisujejo vsak v svojo knjižico.Lahko napišemo tudi pismo bogu ali sebi.

OZNANJEVALEC SEM15 min

Cilj: animatorji naredijo povzetek (sintezo) najpomembnejših spoznanj o katehezi in pričevanju.

Pripomočki: smernice za pričevanje, knjižica za prvo pomoč pri katehezi

Voditelj pove, da so se na tem srečanju spraševali o pričevanju in doživljali, da nas jezus kliče in pošilja oznanjat. Slišali so pričevanja animatorjev (gosta, videli pričevanje v fi lmu).

Nadaljevali pa bomo z iskanjem najpomembnejših napotkov za pri-čevanje.

Pripravljenih je nekaj napotkov za pričevanje, ki jih v manjših skupinah ocenite, pokomentirate in dodate svoja pomembna navodila. napotke iščete na podlagi pričevanja animatorjev (gosta, fi lma) in na podlagi lastne izkušnje.

Predlagamo, da si v skupinah najprej preberejo napotke za pričevanje. nato pa se še pred komentiranjem napotkov vprašajo, kaj je bilo tisto, kar je vsakega od njih pri pričevanju najbolj nagovorilo. Vsak predstavi, kaj ga je pri pričevanju naj-bolj nagovorilo. na podlagi predstavljenega se komentirajo napotki za pričevanje.

iskanje napotkov za pričevanje lahko poteka tudi brez predloge – sami išče-jo pomembne napotke in jih ob koncu lahko primerjajo s tukaj predlaganimi.

Pri pričevanju je lahko v pomoč nekaj napotkov: - Ko se pripravljaš, prosi za to, da bi prišel Sveti Duh nadte in vse,

ki poslušajo tvoje pričevanje, da bi bila njihova srca odprta in sprejemljiva za to, kar jim hoče Duh povedati.

- Na kratko opiši svoje življenje, preden si se srečal z Jezusom na osebni način. Potem opiši, kaj se je zgodilo; kako je prišlo do spreobrnjenja, čudeža, srečanja z Jezusom – vse ključne stvari ali izkušnje. Po dogodku opiši spremembe, do katerih je prišlo in tvojo rast v življenju po srečanju z Jezusom.

- Ni potrebno, da so v tvojem življenju čudežni dogodki, veliki prelomi, redna pot je pot počasne, a vztrajne rasti v veri. V tem primeru preprosto poveš tvojo zgodbo življenja, ki se prepleta z Njegovo bližino.


NIM

AT

OR

JEM

168


NIM

AT

OR

JEM

169

- Pričevanje naj ima začetek, sredino in zaključek.- Bodi jasen, razumljiv in osredotoči se na Jezusa. - Bodi brez strahu, kadar priznavaš Jezusa pred ljudmi, te On prizna

pred svojim Očetom.- Bodi naraven, nenarejen, pristen. Preprosto povej tudi svoje težave,

dvome, strahove. O Jezusu govori tako, kot ga doživljaš ti in ne tako, kot si slišal govoriti nekoga drugega; tudi ne tako, kot se ti zdi, da bi moral govoriti.

- Na oratoriju si ves čas pričevalec s tem, kakšen si, s svojimi odzivi in delom … Otroci vse to zelo dobro opazijo in takšno pričevanje posebej prepriča.

ZAKLJUČEK5 min

Cilj: animatorji svojo poklicanost izročijo gospodu.

Pripomočki: mediji sporočanja, kitara, pesmarica, svinčnik, barvni listi

Voditelj ob koncu poleg Svetega pisma, sveče in napisa »jezus te kliče« postavi nekaj medijev sporočanja: mobitel, časopis, radio, MP3 predvajalnik, pismo, mikrofon ipd.

Ob tem s svojimi mislimi naredi naslednji vsebinski komentar, ki povzema obe srečanji o pripravi na katehezo.

na dveh srečanjih o katehezi smo se spraševali o sestavnih delih kateheze oz. o teoriji kateheze (1. srečanje) in o tem, da smo poklicani, da pričujemo za jezusa.

Ob tem se morda zastavlja vprašanje, kaj je pomembnejše: 1. znanje o tem, kako katehezo organizirati ali 2. naše pričevanje za jezusa, naš osebni odnos do jezusa.

Odgovor se nam ponuja ob predstavljenih medijih sporočanja. Pomemb-no je oboje. brez dobre tehnike, brez dobrega medija sporočanja bomo manj učinkoviti. Lahko imamo zelo dobro sporočilo, a če nimamo medija (telefona, mikrofona, radia, e-pošte, pisma ipd.), ga bomo težko sporočili drugim. nič pa nam ne koristi še tako dober medij, če nimamo kaj povedati. brez sporoči-la, ki po mediju teče, medij ostane mrtev predmet.

tako tudi nam dobro znanje o katehezi omogoča, da bolj učinkovito po-vemo, kar o bogu ve naše srce. ali če obrnemo drugače: naš odnos do boga, naše pričevanje zanj stori, da elementi kateheze niso samo ne-živ predmet.

nato povabi k molitvi- Zapojemo pesem jezus se ob morju ustavi.- Zmolimo Oče naš, O gospa moja.- Vsak svojemu desnemu sosedu na prvo stran knjižice napiše: »…

(njegovo ime), jezus te kliče« in mu da križek na čelo. - Voditelj ali duhovni vodja konča: »Slava Očetu in Sinu in …«

3. srečanje: OBrnImO SVet na BOLJeDel kateheze je osnovan na pismu animatorjem, ki ga je napisala s.

Katarina Ambrož OSC.

Cilji:- doživljajski: animatorji se razveselijo svojih talentov, zmožnosti in

tega, da so del skupnosti Cerkve (znotraj Cerkve so poslani, da tudi na oratoriju pričujejo za jezusa).

- spoznavni: animatorji spoznajo dogodek o sv. Frančišku pri cerkvici sv. damijana in ob njem odkrijejo svoje poslanstvo v Cerkvi.

- dejavnostni: animatorji napišejo osebni načrt, kako lahko sami doprinesejo k temu, da se svet spremeni na bolje.

Trajanje: 80 min (odvisno koliko se animatorji poznajo in od časa za po-samezne sklope)

Uvod v srečanje predstavlja animacija – sestavljanje križa sv. Damijana

UVODNA ANIMACIJA: SESTAVLJANJE KRIŽA SV. DAMIJANA(10 min)

Cilj: Ustvariti ozračje primerno katehezi. Sestaviti skupino. izdelati naš križ sv. damijana.

Pripomočki: izrezan večji križ sv. damijana iz kartona (vzorec na www.oratorij.net/e-gradiva-09), kamenčki, fl omastri, silikonsko lepilo

na sredini prostora je izrezan večji damijanov križ. Okrog njega pa je po-loženo tolikšno število kamenčkov, kolikor je udeležencev. Po dva kamna ima-ta na spodnji strani narisan enak znak.

animatorji se posedejo okrog križa in kamnov. Vsak vzame njemu najbližji kamen. Potem poišče soanimatorja, ki ima kamen z enakim znak. Vsak par mora odkriti eno skupno željo oz. sanje (npr. imeti veliko družino, igrati v bandu, uspešno končati fakulteto, potovati po svetu …). Če se animatorji ne poznajo od prej, se tu lahko pusti nekaj minut pogovora po parih. nato pari napišejo to željo na križ na sredini sobe. Poleg želje prilepijo še svoje kamne. Voditelj se odloči, ali bodo pari pristopali po vrsti ali mešano. Medtem ko eden od para napiše na plakat skupno željo in prilepi kamna, drugi na kratko pove vsem, kaj je ta želja in kako sta prišla do nje.

Ko to naredijo vsi pari, lahko voditelj še enkrat na glas prebere želje, ki so napisane in omeni, da je imel tudi Frančišek v mladih letih velike sanje o tem, kaj bo postal, ko odraste. S časom pa je spoznal, da je dobro svoje želje in sanje polagati pred gospoda, saj ima morda On z nami večje načrte, kot jih imamo sami s sabo.


NIM

AT

OR

JEM

170


NIM

AT

OR

JEM

171

MOLITEV: O VZVIŠENI IN VELIČASTNI BOG (5 min)

Cilj: Odkriti, s katerimi besedami je molil sv. Frančišek in začutiti njihovo moč.

Pripomočki: molitev O vzvišeni in veličastni bog (na plakatu ali projicirana)

Sklop je nadaljevanje prejšnjega in med njima naj ne bo vidnega prehoda.

Zato bomo tudi mi (z isto molitvijo kot Frančišek) prosili boga, da nam pomaga odkrivati tiste sanje, ki so najbolj naše.

Molitev lahko pred katehezo napišemo na isti križ, ki je na tleh (na tisto stran, ki ni namenjena pisanju želja in kamenčkom), in ga sedaj samo posta-vimo tako, da ga vsi vidijo in lahko skupaj molimo, sicer pa pred začetkom napišemo molitev na dovolj velik plakat oz. jo projiciramo na platno.

Če je molitev na »našem križu«, ji dajo poseben pomen še naše želje in kamni, ki so del istega križa, sicer lahko voditelj predlaga, da najprej prebere v tišini molitev vsak zase, potem pa še vsi skupaj. Voditelj naj presodi glede na skupino, koliko in v kakšni meri je dobro za animatorje, da se ustavijo ob tej molitvi (vsak lahko ponovi oz. odmeva besede, ki so ga najbolj nagovorile).

O vzvišeni in veličastni bog,razsvetli temine mojega srca.daj mi pravo vero,trdno upanje,popolno ljubezen,globoko ponižnost,razumnost in spoznanje,da se bom držal/atvojih zapovedi. amen.

Takoj po tem sklopu sledi zgodba iz življenja sv. Frančiška.

PREDSTAVITEV DOGODKA PRI CERKVICI(15 min)

Cilj: Seznaniti se z dogodkom pri cerkvici sv. damijana.

Pripomočki (odvisno od izbire): fi lm o Frančišku, zgodba o Frančišku, pripomočki za dramsko igro

Opomba za voditelje: Zgodbo se lahko prebere, odigra ali pa pogleda ko-šček fi lma. Pri predstavitvi tega dela Frančiškovega življenja si lahko poma-gate tudi z odlomki iz fi lmov Klara in Frančišek (1. in 2. del), režiser: Fabrizio Costa ali pa Brat sonce, sestra luna, režiser: Franco Zeffi relli.

Zgodba (verzija za branje, igranje ali igranje z mimiko ob branju):

Frančišek je bil v svoji mladosti zelo priljubljen med asiškimi mladeniči, saj je bil zabaven, gostoljuben in družba, ki bi si jo vsak želel. Poleg druženja z vrstniki pa so njegove misli zaposlovale sanje o tem, da bi postal vitez. Že kot sedemnajstletni mladenič se je pridružil someščanom pri uporu proti cesarski

oblasti in tam poleg slasti vojne okusil tudi neuspeh in ujetništvo. a niti ječa niti posledice, ki jih je prineslo težko ujetništvo, niso mogle odvrniti Franči-ška od želje po viteštvu. Odpravil se je v nove boje. na poti ga je pri Spoletu premagala slabost in utrujenost, da so se mu oči kar same zaprle. V sanjah pa je slišal gospodov glas, ki mu je pokazal, da je bolj modro služiti gospodarju kot služabniku. ta glas mu je še naročil, naj se vrne v domači assisi [izg. asizi] in počaka na nadaljnja božja navodila.

nova spoznanja so tako butnila Frančiška, da je pustil prejšnje sanje in že-lel služiti bogu. ta družaben asiški mladenič se je spremenil v samotnega po-potnika, ki je cele dneve hodil po asiških poljih. Občudoval je drobno cvetje ob poti, prepeval s pticami in živel kot neopazen delček božjega stvarstva. na svoji poti pa se je velikokrat ustavil tudi v cerkvici svetega damijana. to je bila mala in že zelo stara cerkvica. njeno borno podobo je poleg skromne opreme predstavljal še na pol podrt zid. Pravzaprav je od cerkvene opreme ostal le še bizantinski križ, na katerem pa jezus ni trpeč, temveč že vstali. Frančišek je imel rad ta križ, saj se je prav ob njem v samoti in molitvi pogovarjal z bogom. V njegovem srcu je še vedno gorela božja obljuba iz Spoleta.

nekega zimskega dne je bila njegova molitev še prav posebej goreča. ta-krat je znova zaslišal gospodov glas. tokrat ni bil v sanjah, ampak živ glas, kot ga slišimo, ko se pogovarjamo s prijatelji.

„Frančišek!“Frančišek se je zdrznil in pogledal naokrog, a pod križem je bil sam. Le

jezusove oči so se mu zdele bolj žive in govoreče. Prisluhnil je glasu, ki je na-daljeval: „Pojdi in popravi mojo Cerkev! Saj vidiš, kako se podira!“

Frančišek je bil zelo vesel tega navodila, saj mu je bog končno razodel, kaj je njegovo življenjsko poslanstvo. Popravljal bo božje hiše! naročilo je vzel zelo zares ... in zelo dobesedno. Čeprav ni bil kak izučen zidar, je z vsem ža-rom in zagnanostjo začel popravljati cerkve. Kmalu so kamni stali trdno eden na drugem pri cerkvici sv. damijana, pa na Porcijunkuli in še na kaki stari cer-kvici. a ti zidovi niso bili tisti, ki so tako zelo potrebovali Frančiškove roke in žara njegove vere. Kamni, ki so padali s svojega mesta, so bili živi kamni Cer-kve, ki je tako zelo potrebovala nekoga, da jih zopet postavi na pravo mesto.

POJDI IN POPRAVI MOJO CERKEV(25 min)

Cilj: razmisliti o svojih talentih in se jih razveseliti. najti prostor v Cerkvi, kjer bi jih lahko dali na razpolago.

Pripomočki: listi s tarčami, pisala, kartončki (zidaki), pismo animatorjem s. Katarine ambrož, plakat s cerkvijo, lepilo

Potek:A)

1. možnost (če se animatorji že poznajo med seboj) – vsak dobi na hrbet list s tarčo, animatorji se sprehajajo po prostoru in drug drugemu na tarčo napi-šejo stvari, za katere menijo, da je tisti, ki nosi tarčo, v njih dober (njihove talente). Ko vsi napišejo vsem, lahko vsak pogleda svojo tarčo in ugotovi,


NIM

AT

OR

JEM

172


NIM

AT

OR

JEM

173

koliko ga drugi poznajo (katere sposobnosti so v resnici njegove) in dopiše, če kakšen talent še manjka.

2. možnost – vsak izbere list, takšne barve, ki mu je ljuba, nanj nariše simbol, ki ga najbolje predstavlja in okrog njega napiše pet sposobnosti, ki jih ima. te potem predstavi sosedu ali »sokamenjaku« (če je animatorjev veliko) ali celotni skupini (če je animatorjev manj).

B) izmed sposobnosti/talentov, ki so jih animatorji tako odkrili, vsak izbere

eno, ki se mu zdi najbolj pomembna oziroma ki ga najbolj določa in jo napiše na poseben kartonček (v obliki zidaka).

C)Skupaj preberemo odlomek iz pisma s. Katarine:dragi animatorji in animatorke! Frančišek in Klara sta postala sveta pred

osmimi stoletji, don bosko in Slomšek v 19. stoletju … danes pa je naš čas, moj in tvoj. gospod nam je zaupal veliko poslanstvo in računa z nami! Franči-šek in Klara sta že s svojo »pojavo«, s popolno predanostjo Kristusu, z izžare-vajočim veseljem bila drugim vzor, jih vabila k njemu in jih še vabita.

dragi prijatelji/-ce! tudi vi ste otrokom, zlasti pa boste tistim, ki se bodo udeležili oratorija, veliki vzorniki. Zato se zdaj skupaj pripravljajmo na vaše posebno poslanstvo. Prosímo gospoda, naj Vas notranje tako očisti, prežari s svojim veseljem in mirom, naj vas napolni s svojo ljubeznijo in pogumom, ki se rojeva iz zavesti, iz gotovosti, da nas neskončni brezmejno ljubi, da smo božji otroci in dediči nebes. bodite tako prosojna posoda njegove navzoč-nosti, da bo prek Vas izžarevala božja luč, ki bo vaše bratce in sestrice in vse druge ogrevala in razžarjala ter jim jasno kazala pot h Kristusu, ki je edini smisel in cilj našega bivanja.

D)animatorji premislijo, kje v Cerkvi (ali družbi na sploh) bi lahko s svojim

talentom lahko naredili največ. Kartonček nalepijo na plakat s Cerkvijo in ob tem na kratko razložijo, kakšen talent so izbrali in zakaj so ga dali na določeno mesto.

SPREMENIMO SVET NA BOLJE(20 min)

Cilj: napisati moj konkretni načrt, kako lahko spremenim svet na bolje.

Pripomočki (odvisno od izbire): pisala, listi, mirna glasba, pismo animatorjem s. Katarine ambrož

Animatorji znotraj tega sklopa s pomočjo pisma s. Katarine in ob uvodu voditelja razmišljajo o tem, kako lahko svoje talente uporabijo za veselo ozna-njevanje Kristusa v današnjem svetu.

tako kot je Frančišku gospod spregovoril s križa, lahko danes tudi tebi – križ iz uvodnega sklopa naj bo tukaj spet na vidnem mestu. Prav tako je

vsak od nas tudi živi kamen v naši Cerkvi. Cerkev gradiva ti in jaz in od nas je odvisno, kakšna bo dejansko ta »stavba«. gospod govori tudi danes vsakemu od nas: »Pojdi in popravi mojo Cerkev.« ali verjamem, da lahko naredim ne-kaj, kar lahko spremeni ta svet na boljše – in kaj je to? glede na talente, ki jih imam – kam me kliče gospod, da razveseljujem ljudi?

bog dejansko računa nate, dragi animator – edine roke, ki jih ima, so tvo-je roke. edine noge, ki jih ima, so tvoje … na mestu, kjer si sedaj, si v tem trenutku lahko samo ti njegov glasnik! Kako? tako kot ti govori Sveti duh v tvojem srcu! Med pisanjem nam pomagajo cerkev (ki je simbolično v sredini kroga in ponazarja našo Cerkev), naše želje in sanje, ki jih je položil v nas bog (simbolično damijanov križ) ter podpora naših bližnjih (pismo s. Katarine, ki ga imajo poleg sebe). Voditelj naj na začetku opozori na te tri »pomoči«, ki so nam na voljo pri premišljevanju.

animatorji dobijo prazne liste (lahko so izrezani v obliki damijanovega križa in malo rjavkasti, lahko so izrezani v obliki črke tau, dobro pa je, da je papir iz takega materiala, da se da nanj lepo pisati ). Vsak animator dobi poleg tega papirja še pisalo. V ozadju je mirna glasba (res je prijetno, Vsak ponižen človek ali kakšni zvoki narave – nekaj bolj meditativnega). Voditelj naj prej poskrbi, da bo prostor dovolj osvetljen in da ima vsak dovolj prostora za individualno pisanje pisma, da se počuti v tem trenutku dovolj intimno, da lahko na papir napiše dejansko tisto, kar nosi v sebi. Pred začetkom pisanja tudi razložimo, da so naslednji trenutki namenjeni osebnemu razmišljanju o spreminjanju sveta na bolje. to je lahko povezano s »popravljanjem« Cerkve kot pri Frančišku ali pa kje drugje. Kje? glede na moje talente, darove in ra-zum, ki mi ga je dal – kje in kako lahko jaz gradim Kristusovo Cerkev? Kaj je tisto, kar me resnično veseli, privlači in navdušuje, da bi želel deliti še z drugi-mi in to graditi še naprej?

Predvsem mlajšim animatorjem je potrebno razložiti, da je to čas, ko je vsak sam s sabo in da zato zahtevamo tišino. Pred pisanjem lahko voditelj pre-bere besede iz pisma: Bodite pogumni! Mladi ste, naredite nekaj velikega iz svojega življenja, nekaj velikega za Boga in za druge!

Ob mirni glasbi imajo približno 15 minut časa za pisanje pisma.Ko končajo pismo, naredi voditelj sklep. Vsak od nas je hvalnica stvarstva

na edinstven način! ampak na tem oratoriju bomo vsi skupaj še posebna hval-nica gospodu! Skupen, pri obračanju sveta na bolje, nam bo prav čas tega ora-torija! Zato ga z veseljem uporabimo, da postanemo orodje njegovega miru!

NAREDI ME ZA ORODJE SVOJEGA MIRU(5 min)

Cilj: Skupaj zmoliti in spoznati, da je vsak od nas poklican postati božje orodje.

Pripomočki (odvisno od izbire): molitev: gospod, naredi me za orodje svojega miru

Vsak animator dobi listek z molitvijo Gospod naredi me za orodje svojega miru. Listke lahko tudi plastifi ciramo in potem molitev uporabljamo večkrat


NIM

AT

OR

JEM

174

med oratorijem. na vsakem listku je odebeljena le ena vrstica (primer spodaj). Molitev zmolimo tako, da bere na glas vsak le tisto vrstico, ki jo ima odebe-ljeno – tisto, k čemur je posebej poklican. Pred začetkom naj voditelj pazi, da razdeli listke tako, da lahko sestavijo celo molitev.

gospod, naredi me za orodje svojega miru.Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.Kjer je dvom, naj prinašam vero.Kjer je zmota, naj prinašam resnico.Kjer je obup, naj prinašam upanje.Kjer je žalost, naj prinašam veselje.Kjer je tema, naj prinašam luč.Učitelj, naj se ne trudim,da bi me drugi tolažili,ampak naj sam tolažim;da bi me drugi razumeli,ampak naj sam razumem;da bi me drugi ljubili,ampak naj sam ljubim.Kajti ko dajemo, prejemamo;ko odpuščamo, nam je odpuščeno;in ko umremo, vstanemo v večno življenje. amen.

na koncu naredimo križ, nato pa povabimo animatorje, da molitev, ki so jo dobili, in svoj načrt za spremembo sveta na bolje uporabljajo vsaj do začet-ka oratorija in na njem samem.

DodatekPrava

podobaoratorija


DO

DA

TE

k

176


DO

DA

TE

k

177

Besedilo z naslovom »Prava podoba oratorija« je poglobljena pedagoška, duhovna, pastoralna in zgodovinska predstavitev oratorija. Namenjeno je zla-sti voditeljem, duhovnim voditeljem in starejšim animatorjem. Besedilo je že bilo objavljeno kot članek v reviji Cerkev v sedanjem svetu (letnik 42, leto 2008, številka 5). Napisano je bilo na podlagi sklepa 40. seje Slovenske škofovske kon-ference (26. 2. 2008): »Poznavalci naj v reviji Cerkev v sedanjem svetu objavijo predstavitev, kaj oratorij je in kaj ni.« Z željo, da bi članek koristil čim širšemu krogu animatorjev in voditeljev, ga objavljamo tudi tukaj.

Poletni oratoriji13 v zadnjih letih doživljajo pravi razcvet. to potrjuje že bežen pregled števila župnij, ki so imele oratorij: leto 2004 – 140 župnij; leto 2005 – 170 župnij, leto 2006 – 200 župnij, leto 2007 – 240 župnij. Zavedamo se, da pastoralna dejavnost ni in ne more biti ulovljiva v številke. Veselje nad porastom oratorijev, ki po eni strani pomeni večje število mladih, vključenih v pastoralo Cerkve, spremlja skrb za kvaliteto samega Oratorija na nacionalni ravni. Zato je Slovenska škofovska konferenca Oratorij razglasila za pastoral-ni projekt nacionalnega pomena, ki ga vodi Salezijanska mladinska pastorala in ki sodeluje z Medškofi jskim odborom za mladino.14 da bi pri čim širšem krogu pastoralnih delavcev pomagali pri globljem razumevanju principov oratorija, bomo v članku predstavili ključne poteze oratorija z zgodovinskega, duhovnega, vzgojnega in pastoralnega vidika.

ZGODOVInSKI OrIS OratOrIJaV pastoralno-katehetski dejavnosti se beseda oratorij prvič pojavi s sv. Fili-

pom nerijem (1515 – 1595). Sproščeno druženje, ki ga je oplemenitil s katehezo (pripovedovanje zgodb o svetnikih), je poimenoval oratorij. do tedaj je bila be-seda oratorij rezervirana za poimenovanje bogoslužnega prostora oz. molilnice. najstarejši znan oratorij (molilnica) je Santa Maria in Cosmedin v ravenni iz 12. st.15 Večglasne skladbe, ki so jih skladali za uporabo v Filipovem oratoriju, so kasneje prešle v glasbeno zvrst z imenom oratorij. Z oratorijem kot katehet-sko-pastoralnim pristopom k mladim se je ukvarjal tudi milanski nadškof in kardinal sv. Karel boromejski (1538-1584), ki je šole krščanskega nauka (scuole della dottrina cristiana), namenjene mladim, prav tako poimenoval oratorij16.

Za omenjenima pionirjema se je z oratorijem intenzivno ukvarjal sv. janez bosko17 (1815-1888). Kot duhovnik je iskal primeren pastoralni odgovor na 13 Oratorij pišemo z malo začetnico, kadar pod tem mislimo zvrst prostočasnega pastoral-

nega programa. Z veliko začetnico ga pišemo, kadar gre za poimenovanje nacionalnega pastoralnega projekta z imenom Oratorij. Prav tako ga z veliko pišemo, kadar mislimo na don boskov oratorij v Valdoccu (ime ustanove).

14 Prim. Sklepi 40. redne seje Slovenske škofovske konference, v: Sporočila slovenskih škofi j4(2008), 73.

15 Prim. S. Mercorillo, È oratorio! Capire il presente. Progettare il futuro. Aprirsi all'infi nito, elle di Ci, torino 2005, 12.

16 Prim. g. barzaghi, Tre secoli di storia e pastorale degli Oratori milanesi, torino: elle di Ci. torino, 1985, 61-79.

17 V besedilu za svetnika uporabljamo poimenovanji: janez bosko (slovenjeno izvirno ime

veliko stisko množice mladih, ki so v mesto torino prišli »s trebuhom za kru-hom« in so se znašli brez primerne socialne, duhovne, pastoralne in vzgojne oskrbe ter bili prepuščeni na milost in nemilost surovemu kapitalizmu. Od-ločil se je za oratorij, ki se ga je učil pri Filipu neriju, Karlu boromejskem in še nekaterih drugih duhovnikih. idejo oratorija je vse svoje življenje dodelaval in don boskov oratorij je postal svojska in nova stvaritev. Vanj je vnesel svo-jo pastoralno in vzgojno izkušnjo, ki sta bili glede na dotedanjo pastoralo in glede na dotedanjo vzgojo novost. don bosko je zaslužen, da se je oratorij kot pastoralna dejavnost razširil praktično po vsem svetu. redovni družbi sale-zijancev, ki jo je ustanovil, je oratorij zapustil kot tipičen pastoralni pristop, oratorijskega duha pa kot trajno merilo za presojanje vsake druge pastoralne dejavnosti. Oratorijski kriterij v salezijanskem poslanstvu je tako močan, da je dobil svoje mesto v njegovi temeljni listini – konstitucijah: »don bosko je v svojem prvem oratoriju živel tipično pastoralno izkušnjo. Za fante je bil to dom, ki sprejema, župnija, ki evangelizira, šola, ki uvaja v življenje, in dvorišče za njihove prijateljske stike in za življenje v veselju. Pri uresničevanju našega poslanstva danes nam je valdoška izkušnja18 trajno merilo za presojanje in prenavljanje vsake dejavnosti in ustanove.«19 Podobno vlogo vira in kriteri-ja pastoralne dejavnosti igra oratorij pri sestrah hčerah Marije Pomočnice: »Oratorij je za hčere Marije Pomočnice ustanova, ki na poseben način izraža salezijanskega duha po prvi don boskovi zamisli.«20

S prvimi salezijanci je leta 1901 v Slovenijo prišel tudi oratorijski pastoral-ni pristop. Ustanovili so več oratorijskih ustanov, ki so živele do 2. svetovne vojne. Ponovna oratorijska pomlad se začne ob stoletnici don boskove smrti (1988). Salezijanci in hčere Marije Pomočnice so tedaj začeli precej pasto-ralnih pobud po vzoru italijanskega poletnega oratorijskega programa estate ragazzi. rezultat in hkrati poenotenje omenjenih oratorijskih pobud je bil Projekt Oratorij, v okviru katerega je pod vodstvom Salezijanske mladinske pastorale in s sodelovanjem hčera Marije Pomočnice leta 1995 začel izhajati vsakoletni priročnik za poletni oratorij. Ob vsakoletnem oratorijskem pri-

giovanni bosco) in don bosko (don je italijanski naziv za duhovnika – izhaja iz lat. domi-nus – gospod).

18 Valdocco je mestna četrt, v kateri je don bosko razvil svoj oratorij, ki se zaradi zgodovinske po-membnosti imenuje kar valdoški oratorij, pastoralni slog, ki so ga tam živeli, pa valdoška izkušnja.

19 Uveljavljen urnik oratorijskega dne je naslednji: 8.00 – molitev animatorjev | 9.00 – prihod otrok, začetek ob zastavi oratorija, petje, jutranja molitev, dramska zgodba, ki predstavi osrednji vzgojni lik | 10.00 – skupni uvod v katehezo, kateheza po skupinah | 11.10 – ustvarjalne delavnice, vmes molitev angel gospodov | 12.30 – kosilo in odmor | 14.15 – popoldanske igre oz. veselo popoldne | 16.00 – sklep oratorija s kratko molitvijo in spod-budno mislijo | 16.30 – sestanek animatorjev in priprava naslednjega dne | * vsaj enkrat tedensko je sveta maša (nekateri oratoriji jo imajo vsak dan) | * enkrat tedensko je izlet | * oratorij sodeluje pri nedeljski sveti maši.

20 V salezijanskih konstitucijah so štirje stebri razvrščeni drugače, kot jih razvrščamo v našem članku. razvrstitev v konstitucijah (dom, župnija, šola in dvorišče) predstavlja elemente po njihovi pomembnosti (čeprav so vsi enako nepogrešljivi). razvrstitev v našem članku (dom, dvorišče, šola, župnija) sledi spoznavnim korakom udeleženca, ki na oratoriju najprej začuti domačnost, nato je povabljen v igro in začuti tudi vzgojno dejavnost oratorija. navadno dosti kasneje se udeleženec zave pomena duhovnosti, ki jo je na oratoriju prejel.


DO

DA

TE

k

178


DO

DA

TE

k

179

ročniku, ki je temelj za poletne oratorije, so znotraj Projekta Oratorij z leti nastale še druge dejavnosti. Že leta 1995 sta se začeli pomladansko srečanja animatorjev Oratorija, namenjeno predstavitvi oratorijskega gradiva, in je-sensko srečanje animatorjev Oratorija, namenjeno skupnemu praznovanju in izmenjavi izkušenj. Od leta 2002 so se skupaj z Mladinsko akademijo začela pripravljati in voditi usposabljanja za animatorje in voditelje Oratorija. Od l. 2006 se voditelji Oratorija srečujejo tudi na jesenskem posvetu voditeljev Oratorija. Zaradi vse večje razširjenosti oratorijev se je zaradi boljše umešče-nosti v celotno mladinsko pastoralo začelo tudi intenzivnejše sodelovanje z Medškofi jskim odborom za mladino.

ŠtIrJe SteBrI OratOrIJaStruktura oratorijskega dne, razvidna iz urnika21, kaže, da je

oratorij uravnotežena dejavnost, ki ustreza človekovi celovitosti in upošteva njegovo duhovno, telesno, psihično, intelektualno in socialno razsežnost. Oratorij ponuja animatorjem in otrokom du-hovnost, družabnost, poučnost, zabavo, vzgojo v veri, razvijanje ročnih spre-tnosti, medsebojno učenje in še bi lahko naštevali. Prav pestrost in uravnote-ženost dejavnosti je eden od razlogov za takšen uspeh oratorija.

Uravnoteženost oratorija v oratorijski govorici izrazimo s štirimi stebri: dom, dvorišče, šola in župnija.22 don boskov oratorij je bil dom, ki sprejema, dvorišče (igrišče) za prijateljske stike in življenje v veselju, šola, ki uvaja v življenje in žu-pnija, ki evangelizira. Štirje stebri so vodilo in merilo tudi vsakega današnjega oratorija. S tem namenom je oratorijski simbol oz. logotip oblikovan kot hiša, ki stoji sredi dvorišča na štirih stebrih. Štirje stebri hiše so stebri oratorija: dom, dvorišče, šola in župnija. dodatno grafi čno sta poudarjena dvorišče in dom, ki predstavljata oratorijsko specifi ko glede na druge pastoralne programe.

Prvi steber: Oratorij je dom, ki sprejema na oratoriju se otroci, animatorji in voditelji počutijo domače, sprejeto in

dobrodošlo. don boskov oratorij je bil v prvi vrsti namenjen socialno ogrože-nim in zapostavljenim mladim, ki so bili zaradi potrebe po preživetju v zgodnji mladosti iztrgani iz domačega okolja. razumljivo je torej, da so taki mladi po-trebovali najprej dom, ki so ga izgubili, oz. prostor, ki jim bo dal drugi dom. to je tudi eden od razlogov, zakaj je don bosko v srcu oratorija hotel imeti redovno družbo, saj redovna družba v svojem bistvu nosi družinsko povezanost in preda-nost drugim. družinski duh je ena ključnih značilnosti don boskove pedagogike.

ali je oratorij res dom, ki sprejema, se hitro opazi. Vprašanja, s katerimi to za-slutimo oz. preverimo, so: ali animatorji takoj pristopijo k otrokom, ki jih starši pripeljejo? ali so animatorji tisti, ki naredijo prvi korak do otroka? ali opazimo

21 g. b. Lemoyne, a. amadei, e. Ceria, Memorie Biografi che di Don Giovanni Bosco, vol. VI, Scuola tip. Salesiana – Sei , San benigno Canavese & torino 1898-1939, 159.

22 Prim. j. babnik, Prostovoljno animatorstvo kot učno okolje, v: Andragoška spoznanja 4(2007), 42.

otroke, ki so osamljeni, in pristopimo k njim? ali animatorji med seboj ustvarijo ozračje sproščenosti, sodelovanja in zaupanja? ali je voditelj/ica animatorjem notranje blizu? ali se voditelj/ica trudi, da iz skupine animatorjev ustvari pove-zano skupnost? ali je duhovnik sproščeno navzoč med otroki in animatorji? Če so odgovori na zastavljena vprašanja »da«, potem obstaja ta element oratorija.

Drugi steber: Oratorij je dvorišče (igrišče) za prijateljske stike in za življenje v veselju

dvorišče je značilnost oratorija, ki jo obiskovalec začuti takoj po domačnosti (dom). Ko je otrok na oratoriju sprejet (dom), ga animator uvede v igro. enako velja za odnos med animatorjem in voditeljem – ko je animator sprejet, je prva dejavnost, ki sledi, zabavna, sproščujoča in povezujoča. Značilnost, da je oratorij dvorišče (igrišče), izhaja iz notranje potrebe, ki jo otrok in mladostnik čutita na svoji stopnji razvoja. Za otroka je igra naravno okolje, v katerem se ves čas giblje in v katerem se tudi uči za življenje. Med igro hkrati naveže odnose in najde prijatelje. Podobno velja za mladostnika, le da je pri njem igra nekoliko manj po-udarjena, so pa zato intenzivnejše prijateljske vezi, ki jih v prostem času naveže.

V zvezi s tem stebrom oratorija je don bosko pogosto ponavljal misel svo-jega velikega vzornika Filipa nerija: »Ko je čas za to, tekajte, skačite, zabavajte se, kolikor hočete, samo za božjo voljo nikar ne grešite.«23 Z istim namenom pripravlja izlete, dramske igre, praznovanja, uporablja glasbo in pesem. Ora-torij brez glasbe je po njegovem kakor telo brez duše.

iz odgovorov animatorjev, kaj je oratorij, vidimo, da jim je podoba ora-torija kot dvorišča za prijateljske stike in za življenje v veselju močno pred očmi. tu obstaja tveganje, da bi oratorij postal igratorij, če bi bila pozornost voditeljev oratorija usmerjena samo k zabavi in druženju. to bi bila zloraba oratorija. Voditelj in zlasti duhovni voditelj oratorija naj bi s svojo izkušnjo animatorjem pomagal, da razširijo svoj pogled na oratorij. gotovo se je po-trebno varovati tudi druge skrajnosti, da bi oratorij postal »prižnica«. igra, zabava in veselje ustvarjajo veselo razpoloženje, ki je kot dobra zemlja, na katero pade seme oznanjene božje besede.

Tretji steber: Oratorij je šola, ki uvaja v življenjeOratoriji 19. in v veliki meri 20. stoletja so bili šola v pravem pomenu besede,

saj so socialno ogroženim mladim ponudili pouk raznih predmetov, kar jim je koristilo za njihovo poklicno življenje. Podobno funkcijo opravlja danes oratorij v manj razvitih delih sveta. tudi poletni oratorij ohranja element šole. Vemo, da formalno izobraževanje, za katerega v našem okolju dobro poskrbi šolski sis-tem, ne zajame vseh področij učenja in izobraževanja. Poleg formalnega učenja postaja vse pomembnejše neformalno učenje in vse bolj vrednotimo tudi pri-ložnostno učenje. Z vidika neformalnega učenja ponuja oratorij razvoj raznih veščin in pridobivanje različnega znanja po poti ustvarjalnih delavnic, v katerih udeleženci lahko razvijejo svoje potenciale. Še pomembnejše za življenje je uče-nje, ki se dogaja v medvrstniških in medgeneracijskih odnosih, ki na oratoriju 23 g. b. Lemoyne, a. amadei, e. Ceria, n. d., vol. VII, 890.


DO

DA

TE

k

180


DO

DA

TE

k

181

nastajajo med otroki, animatorji in voditelji. Kot vsaka skupina je tudi oratorij kraj, kjer se učimo živeti drug z drugim in drug za drugega.

Z vzgojnega vidika oratorija je zanimiva raziskava o animatorstvu kot uč-nem okolju, ki je bila leta 2007 narejena med 121 animatorji na 9 oratorijih. na vprašanje »Katero je po tvojem mnenju najpomembnejše znanje, ki si ga pridobil/a pri animatorstvu in bi ga drugje v življenju težje dobil/a?« se je zna-nje po klasifi kaciji uvrstilo v naslednja področja s pripadajočimi deleži odgo-vorov: pedagoško znanje (63,4%), medosebno znanje (47,2%), timsko znanje (37,7%), znanje o sebi (36,2%), praktične veščine (32,0%)

24.Prav je, da je voditelj oratorija pozoren še na eno mogočo zablodo pole-

tnega oratorija – da bi oratorij postal laboratorij (prostor delavnic). Velika moč oratorija so namreč ustvarjalne delavnice. V njih se animatorji dobro znajdejo, saj jih ustvarijo glede na svoje sposobnosti, ter jih tudi dobro vodijo in otroci so z njimi zadovoljni. Zato se lahko zgodi, da so animatorji pri načr-tovanju oratorija pozorni samo na segment delavnic. Voditelj naj bi animator-jem pomagal razširiti in poglobiti celovit pogled na oratorij.

Četrti steber: Oratorij je župnija, ki evangeliziraevangelizacija je eden temeljnih namenov oratorija. don bosko to potr-

juje z besedami: »Poslanstvo Oratorija se je začelo s preprostim prazničnim veroukom.«25 »ta družba je na svojem začetku preprost katekizem.«26 »Kateki-zem v Oratoriju – to je njegov edini namen odrešenja.«27 Zanimivo je, da je tako živahen pastoralni program ohranil ime oratorij (kraj molitve), ki ga povezuje z najbolj versko dejavnostjo – molitvijo. don bosko je na oratoriju dajal velik pomen duhovnosti, zlasti močno je poudarjal pogosto sveto obhajilo, pogoste obiske najsvetejšega, pogosto spoved, pobožnost do Marije. brez urejenega od-nosa do boga, brez čiste in mirne vesti oratorij ne more biti dvorišče za življenje v veselju, nemogoče je namreč biti pristno vesel z grehom na duši. na orato-riju se evangelizacija in vzgoja prepletata: evangelizira se z vzgojo in vzgaja se z evangelizacijo.28 Kateheza vsakoletnega oratorijskega priročnika ima prav ta namen in strukturo, v njej se ob osrednjem vzgojnem liku močno prepletajo verske in občečloveške vrednote – enih od drugih ne moremo dobro ločiti, saj druga drugo podpirajo – vera podpira vzgojo in vzgoja podpira vero.

Seveda oratorij ni kraj vsiljevanja vere, kraj prozelitizma; je pa kraj, kjer se življenje in vera naravno prepletata. Oratorijska molitev je vesela in ustvarjal-na, preprosta in globoka: odpira se skupnostni udeležbi, povezana je z življe-njem in se v njem nadaljuje.29 Oratorijska duhovnost ima pet značilnosti: 1. je duhovnost vsakdanjega – bog je navzoč v vsakdanji stvarnosti in ne samo v iz-24 g. b. Lemoyne, a. amadei, e. Ceria, n. d., vol. XIV, 541.25 Prim. e. Viganò, Il progetto educativo salesiano, Atti del Consiglio generale della Società

salesiana 290, settembre 1978. Slovenska izdaja: Salezijanski vzgojni načrt, Glasilo vrhov-nega sveta salezijanske družbe, september 1978, št. 290, 30-70.

26 Prim. Konstitucije Družbe sv. Frančiška Saleškega, čl. 86.27 Prim. družba sv. Frančiška Saleškega, 23. vrhovni zbor, Vzgoja mladih za vero (Zborovski

dokument), Salezijanski inšpektorat, Ljubljana 1990, 83.28 Prim. t. Ciglar, Rad vas imam, Preventivni vzgojni sistem sv. Janeza Boska, Salve, Ljubljana 2004, 122.29 j. bosko, Pismo iz Rima, v: Konstitucije Družbe sv. Frančiška Saleškega, str. 240-242.

rednih doživetjih; 2. je duhovnost veselja in optimizma – karkoli te vznemirja, ni od boga; 3. je duhovnost prijateljstva z jezusom; 4. je cerkveno občestvena duhovnost; 5. je duhovnost odgovornega služenja.30

Oratorij je kraj, kjer so se vzgajali svetniki (dominik Savio je bil član don boskovega Oratorija) in tudi danes ne sme izpred oči izgubiti cilja svetosti.

PreVentIVnI VZGOJnI SIStemV središču je osebaOratorij pravzaprav ni dom, dvorišče, šola in župnija, ampak oseba (ose-

be), ki poskrbi(jo), da je oratorij dom, dvorišče, šola in župnija. Kot vsaka vzgojna in pastoralna ustanova tudi oratorij niso prostori, ampak so ljudje. Oratorija ne more biti brez vzgojitelja (voditelja, animatorja, duhovnika, re-dovnice). Vzgojitelj (voditelj, animator, duhovnik, redovnica) je tisti, ki je v srcu oratorija. On je tisti, ki poskrbi, da so na oratoriju navzoči štirje stebri. tako bi lahko rekli, da so oratorij animatorji, ki poskrbijo, da je oratorij domač (dom), ki so na oratoriju otrokom prijatelji (dvorišče), ki na oratoriju otroke vzgajajo (šola), ki na oratorij povabijo boga (župnija).

Asistencadon bosko ni uporabljal izraza animator (takrat ga v današnjem pomenu

še ni bilo), ampak izraz asistent. S tem je hotel poudariti posebno vzgojiteljevo vlogo: biti kot vzgojitelj asistent otrok in mladih. Vzgojni koncept asistence se v veliki meri prekriva s konceptom animacije, a ne v celoti.31 različnih konceptov animacije in s tem različnih likov animatorjev je veliko: gledališka, turistična, športna, vzgojna, verska. V neki meri so si podobni, v določenih pogledih pa med seboj različni. Zato je bolje, da koncept animacije na oratoriju razlagamo s konceptom asistence in ne obratno. Kot že rečeno, je asistenca temeljni vzgojni princip, ki ga je v vzgojnih odnosih oratorija uvedel don bosko.

Latinski glagol assistere pomeni: navzoč biti, pomagati, ob strani stati komu. Lahko rečemo, da je asistenca prijateljska vzgojiteljeva (= animatorjeva) navzoč-nost ob vzgajancu (= udeležencu oratorija). temeljna prvina oratorijskega ani-matorja je: biti zraven, biti navzoč. dobrohotna animatorjeva navzočnost (asi-stenca) ima dve plati: preprečevalno in spodbujevalno (negativno in pozitivno).

asistent (animator) prepreči, da bi se v osebnostni rasti zgodile napake, ki bi trajno škodljivo vplivale na vzgajanca. glede na krščansko antropologijo vemo, da greh pusti v človeku posledice in da zavira rast v dobrem. animator torej dobrohotno preprečuje, da bi na oratoriju nastal nered, ki bi bil škodljiv za vse. temelj takšnega prepričanja je v ideji, da mladi niso slabi, ampak da se zaradi neizkušenosti in nepremišljenosti hitro spozabijo in naredijo slabo dejanje, ki jim prinese negativne posledice. Po drugi strani asistent (animator) spodbuja k osebnostni rasti in k dobremu (s svojim zgledom, besedo, vzgojnim okoljem). 30 Prim. družba sv. Frančiška Saleškega, 23. vrhovni zbor, Vzgoja mladih za vero (Zborovski

dokument), Salezijanski inšpektorat, Ljubljana 1990, 83.31 Prim. t. Ciglar, rad vas imam, Preventivni vzgojni sistem sv. janeza boska, Salve, Ljublja-

na 2004, 122.


DO

DA

TE

k

182


DO

DA

TE

k

183

Vzgojni pristop, katerega temelj je asistenca, se imenuje preventivni sistemin ima prav tako kot asistenca preprečevalno in spodbujevalno plat. Preventi-va (lat. prae-venire = prej priti, prestreči, prehitevati) namreč v sebi nosi idejo preprečenja slabega in vnaprejšnjega načrtovanja dobrega.

Pedagoški trinomPoleg asistence je don bosko za opisovanje preventivnega sistema uporabljal

tri pojme: razumnost, vernost in ljubeznivost. Vsi trije dodatno razložijo vzgojno ravnanje in notranjo držo asistenta (animatorja).

Razumnost pomeni, da asistent v svojih vzgojnih predlogih ravna v skladu z zmo-žnostmi vzgajanca in da svoje vzgojne predloge razumno utemelji (ni avtoritaren).

Ljubeznivost je zunanji izraz iskrene notranje ljubezni do vzgajanca: »Mladi naj ne bodo samo ljubljeni, ampak naj spoznajo, da so ljubljeni.« »Vzgojitelji naj imajo radi to, kar ugaja mladim, in ti bodo hitro vzljubili to, kar je všeč vzgojite-ljem.« »Kdor se zaveda, da je ljubljen, ljubi, in kdor je ljubljen, doseže vse, zlasti od mladega človeka.«32

Vernost gleda mlade v luči presežnosti človeškega. izhaja iz prepričanja, da je vsak človek v osebnem odnosu do boga, ki ga v njegovi notranjosti skrivnostno nagovarja in vodi v življenju. Zato vzgojitelj (animator) ne računa samo na svoje moči (ljubeznivost in razumnost), ampak tudi na notranjo otrokovo oz. mlado-stnikovo dejavnost, po kateri ga Sveti duh motivira k dobremu.

dve značilnosti preventivnega sistema sta sorodni večini pastoralnih programov in sta nam tudi na oratoriju lažje dojemljivi. to sta razumnost in vernost. Malo drugače je s tretjo značilnostjo preventivnega sistema: ljubeznivostjo.

Ljubeznivost je več kot samo vzgojna ljubezen. Ljubeznivost je zunanji izraz notranje vzgojne ljubezni. nekateri vzgojni principi v skladu z vzgojno ljubeznijo zagovarjajo zunanjo strogost (npr. »Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja«, Prg 13,24). Postavijo jasna pravila in strogo zahtevajo njihovo izpolnjevanje; pozitivno vedenje nagradijo, negativnega pa kaznujejo.

Zunanja strogost kot izraz notranje ljubezni bi bila proti oratorijskemu vzgoj-nemu slogu, ki prakticira zunanjo ljubeznivost in dobrohotnost kot izraz notranje ljubezni: »Mladi naj ne bodo samo ljubljeni, ampak naj spoznajo, da so ljubljeni.«

Ljubeznivost gre z roko v roki z animatorjevo stalno navzočnostjo, ki jo ime-nujemo asistenca. Samo asistenca (dobrohotna navzočnost) zagotavlja, da bodo otroci vztrajali in se vzgajali v dobrem. brez asistence preventivni sistem ne deluje.

Ljubeznivost in asistenca sta dva principa, ki nista sama po sebi umevna, in če voditelj oz. animator oratorija vanju ni bil uveden, se lahko zgodi, da na oratoriju izgineta in oratorij ni več oratorij. nezmotljivi kazalnik asistence in ljubeznivosti je oratorijski odmor. Če tedaj vidimo otroke v eni skupini, animatorje pa v drugi – ločeni skupini, potem asistence in ljubeznivosti ni več in oratorij je izgubil svojo dušo. takšno (žal resnično) situacijo oratorija opisuje don bosko v svojem Pismu iz rima l. 1984, ki velja za njegov najboljši pedagoški spis in v katerem se bori, da bi oratorij nikdar ne izgubil asistence in ljubeznivosti33. 32 j. bosko, Pismo iz rima, v: Konstitucije družbe sv. Frančiška Saleškega, str. 240-242.33 Prim. j. bosko, n. d., 237-246.

KarIZmatIčI VIDIK OratOrIJa Postavlja se vprašanje, ali je oratorij mogoče poznati, načrtovati in voditi

brez poznanja don boska? ali ne gre morda za pretirano idealiziranje nje-gove osebnosti, ko bi vendarle lahko enake stvari počeli brez njega. gotovo je mogoče oratorij imeti tudi brez don boska, saj je oratorij obstajal že pred njim. Vendar je don bosko oratoriju dal močan pečat, ki smo ga opisali zgo-raj. današnji oratorij je pravzaprav don boskov oratorij. don bosko je bil bolj vzgojni praktik kot vzgojni teoretik. Zato oratorijsko pedagogiko razbiramo tako iz njegovih vzgojnih spisov kot iz njegovega življenja. Pri veliki večini animatorjev opažamo, da jih don boskovo življenje silno navduši. njegova predanost in vzgojna ljubezen vabita k posnemanju in motivirata za anima-torsko delo. njegovo življenje je pedagoška in duhovna knjiga, iz katere se učimo in najdemo vedno nove smernice za delo na oratoriju.34

PaStOraLna SKrB Za OratOrIJePlenarni zbor Cerkve na Slovenskem pravi: »Pri prenovi občestva in mla-

dinske pastorale je potrebno posebno pozornost nameniti laiškim voditeljem in animatorjem skupin. ta služba je neizogibna zlasti, ko se v občestvu vzpo-stavi mreža pastoralnih in vzgojnih ponudb za mlade. Odgovorni za pastoralo naj bi torej intenzivneje iskali in vzgajali voditelje iz vrst mladih. Mladinske pastorale bo končno toliko, kolikor bo v Kristusu 'močnih' in pedagoško ka-kovostnih voditeljev, ki so pripravljeni skupaj z mladimi hoditi in iskati.«35

Poletni Oratorij je pastoralni program, v katerem se za veliko mladih začne pot animatorstva in pot močnejšega služenja Cerkvi. Podatki kažejo tudi, da se mnogi animatorji po enem ali dveh letih odpovedo svoji anima-torski službi.36 Zakaj? Odgovor ne more biti enoznačen in preprost. gotovo je, da so iz animatorstva odšli, ker se v njem niso dovolj notranje osebnostno prepoznali. Voditelji oratorijev so prepričani, da njihovi animatorji niso do-volj notranje duhovno močni, težko jih je pripraviti na duhovne vaje.37 Kljub ponudbi za vzgojo animatorjev, ki jo dajejo Slovenska šola za animatorje (SŠa), Projekt Oratorij in Mladinska akademija, ostaja vzgoja animatorjev močan izziv.

34 Za spoznavanje don boskovega življenja in pedagogike priporočamo naslednja dela: Ži-vljenjepis: t. bosco, Don Bosko, Knjižice Ljubljana-rakovnik, Ljubljana 1988. Krajša obli-ka: t. bosco, n. d., Salve, Ljubljana 2001. avtobiografi ja: j. bosko, Spomini, Salve, Ljubljana 1996. Pedagoške predstavitve: t. Ciglar, Rad vas imam, Preventivni vzgojni sistem sv. Jane-za Boska, Salve, Ljubljana 2004. P. braido, Il sistema preventivo di Don Bosco, PaS-Verlag, Zürich 1964. P. braido, L'esperienza pedagogica di Don Bosco, LaS, roma 1988. P. braido, Prevenire non reprimere, Il sistema educativo di Don Bosco, LaS, roma 2000.

35 i. Štuhec (ur.), Izberi življenje, Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, družina, Ljubljana 2002, čl. 339, str. 133.

36 Prim. j. babnik idr., Anketa o župnijskih animatorskih skupinah, ki se ukvarjajo z Oratori-jem v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 97 župnijskih animatorskih skupin, Projekt Oratorij pri Salezijanski mladinski pastorali, Ljubljana 2007, 1.

37 Prim. j. babnik idr., n. d., 6-7.


DO

DA

TE

k

184

Kakšna naj bo torej vzgoja animatorjev, da bo animatorjem pomagala vztrajati v animatorstvu in da bodo oratoriji, ki jih bodo pripravljali, kva-litetni? Menimo, da kvalitetna vzgoja animatorjev, ki zagotavlja kvalitetne oratorije, ne more iti mimo zgoraj zapisanih duhovno-pedagoških značil-nosti oratorija in ne mimo don boska. Z vidika oratorija naj bi animatorje uvedla v:

- štiri stebre oratorija: dom, dvorišče, šolo in župnijo,- asistenco in preventivni sistem (vernost, razumnost, ljubeznivost),- poznanje don boskovega življenja,- konkretno uresničenje ideje oratorija v različnih pastoralnih oblikah,- oratorijsko duhovnost: duhovnost vsakdanjega, duhovnost veselja in

optimizma, duhovnost prijateljstva z jezusom, cerkveno občestvena duhovnost, duhovnost odgovornega služenja.

Skrb za vzgojo animatorjev ter za duhovno-pedagoško identiteto in kvali-teto oratorijev je toliko večja, kolikor več oratorijev vsako leto na novo nasta-ja. Kažeta se dve veliki potrebi:

1. formacija novih oratorijev in 2. ustvarjalnost na oratorijih, ki tečejo že dalj časa.

Prvo smo razložili in je razumljiva – kdor začenja na novo, naj začenja prav in naj se da poučiti, kajti prvi koraki najbolj zaznamujejo prihodnost. druga potreba, potreba po ustvarjalnosti, je potreba oratorijev, ki imajo za seboj že daljšo zgodovino. da ne bi bili dolgočasni in monotoni, je potrebno kaj spremeniti, na novo oblikovati, hkrati mora oratorij ostati oratorij. no-vost in zvestobo duhovno-pedagoški identiteti oratorija zmoremo samo, če imamo dovolj vedenja o tem, kaj oratorij sploh je – in spet smo pri formaciji voditeljev in animatorjev oratorija.

Čigava naloga je to in kdo je dovolj močan, da jo uresniči? ali se zmo-remo postaviti ob bok drugim mladinskim ponudbam na pestrem sodob-nem tržišču? »Ubi concordia, ibi victoria« - kjer je sloga, tam je zmaga; ali še bolje, če rečemo z jezusom: »Oče, daj da bodo eno, kot sva midva eno, da bo svet spoznal, da si me ti poslal« (prim. jn 17,20-23). V sodelovanju med Projektom Oratorij in župnijami, med Slovensko šolo za animatorje, Mladinsko akademijo, nastajajočim Združenjem animatorjev Oratorija in drugimi nosilci animatorske pastorale je moč, ki daje upanje. Zato pozdra-vljamo odločitev Slovenske škofovske konference, da je Oratorij, katerega nosilec je Salezijanska mladinska pastorala in ki sodeluje z Medškofi jskim odborom za mladino, razglasila za pastoralni projekt nacionalnega pomena. S tem znamenjem podpore hkrati daje gotovost in trajnost prizadevanju, ki ga Projekt Oratorij opravlja za župnijske oratorije. Verjamemo, da na nam bo vsem v korist.

Jure Babnik sdb, voditelj Projekta Oratorij

Pesmi

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOR OREc VZOREc VZOREc VZORP

EsM

I

186

VZOREc VZOREc VZOREc VZOREcREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZOREc VZ OREc VZOREc VZOREc VZOREc OREc VZOREc VZOREc VZOR OREc VZOREc VZOREc VZORP

EsM

I

Oratorijska himna: računam nate

nina Šavli

Predlogi pesmiPoleg himne, ki je narejena za letošnji Oratorij, vam predlagamo spodnji

seznam pesmi o sv. Frančišku asiškem oz. v povezavi z njim.

NASLOV AVTOR PESMARICA STRANgospod naj blagoslavlja te g. dubullay MnjO 221gospod naj ti da svoj blagoslov janez briški MnjO 601hvala ti, o, moj gospod g. Cento, M. Špoljar MnjO 601Kjer ljubezen je in modrost janez briški MnjO 603Ko bo Frančišek bratje kapucini MnjO 604naj te pozdravim (Marijina) bratje kapucini MnjO 606nek trgovec bratje kapucini MnjO 607njemu mir bratje kapucini MnjO 608O, hvaljen bodi (Sončna pesem) France gačnik MnjO 608O, moj bog, dopusti negro spiritual MnjO 610O, moj gospod, bodi zahvaljen d. bizjak MnjO 611res je prijetno Cortona-Ortolani MnjO 612ti, edina sestra Klara bratje kapucini MnjO 613Vsak ponižen človek benjamin donavan MnjO 615assisi, mesto radosti MnjO 616Frančiškovi otroci s. M. neža MnjO 617O, dobri, mogočni bog bratje kapucini MnjO 618Vsemogočni, najsvetejši bratje kapucini MnjO 61 8Kdo je ustvaril? MnjO 704Vsa moja duša (hvalnica) P. Pučnik jubilate ii 61Ko bi ljudje ljubili se France gačnik MnjO 705hvalnico pojem bogu France gačnik MnjO 916On nosi ves svet v rokah MnjO 708bodi hvaljen MnjO 902Kaj se je danes z mano zgodilo gen MnjO 928Če letal bi gloria MnjO 906Odločil sem se slediti njemu MnjO 961Pojdi v popolnem miru bratje kapucini MnjO 968Ljubezen MnjO 1030

* MnjO = Med nami je On!

C gFrančišek znal računat' je F Cpo božje, se ve. a Odštej vse slabo, egreh pusti za sabo, F Ljubezen prištej, d gza boga prostor 'mej!

C g F gRačunam nate, C g F gna tvoje sestre in brate,C g F gRačunam nate, F gljubezen dajem le zate, F g F g Cda z njo svetost na novo zgradiš in jo živiš!

naš bog obilno pomnožikar delamo mi.radi delimo in v miru živimo.to k bogu je most,glej, račun je preprost.

187



PrOJeKt OratOrIJ SO PODPrLI PrOJeKt OratOrIJ SO PODPrLI

NAdškOfIJA LJubLJANA

škOfIJA kOPeR

NAdškOfIJA MARIbOR


KaZaLO

Vsebinski prerez priročnika ...................................................................................... 6

O Oratoriju .................................................................................................................. 8

ne prezrite! ................................................................................................................ 13

Zgodba........................................................................................................................ 27Spev razigrane mladosti .................................................................................... 29Spev dobroti......................................................................................................... 33Spev uboštvu ....................................................................................................... 37Spev velikodušnosti ............................................................................................ 41Spev novorojenemu ........................................................................................... 45Spev bratski skupnosti ....................................................................................... 49

Molitve za otroke ...................................................................................................... 53

Kateheze za otroke za animatorja, skupni uvodi, za mlajše, za starejše .......... 67

delavnice .................................................................................................................. 113

igre ............................................................................................................................ 127Spopad med asižani in Peružani ................................................................... 128Popravi mojo Cerkev ........................................................................................ 131jezus za vse ......................................................................................................... 136Skozi Frančiškovo življenje ............................................................................. 139

animatorjem ........................................................................................................... 145Molitvena srečanja med oratorijem .............................................................. 146Pismo animatorjem .......................................................................................... 155Srečanja animatorjev v pripravi na oratorij .................................................. 156 Osnovna šola kateheze ............................................................................... 158 Mala šola kateheze ...................................................................................... 164 Obrnimo svet na bolje ................................................................................ 169

dodatek – Prava podoba oratorija ....................................................................... 175

Pesmi ......................................................................................................................... 185

donatorji Oratorija ................................................................................................ 188

Documents

1. Oh, ta direndaj. OratOrij 1995 2. PeSeM, igra, PLeS. · PDF fileZbirka knjig aniMatOr je namenjena tistim, ki se na razne načine posvečajo delu med mladimi in za mlade, ... (molitve,