PATOLOGIJA-nauka koja gi prou~uva bolestite ( pathos=bolest; · 2015. 3. 13. · toplinata. Vo pote{kite slu~i nastanuva vospalenie na ro`inata i le}ata {to rezultira so slepilo

PATOLOGIJA-nauka koja gi prou~uva bolestite (pathos=bolest; logos=nauka). [to e toa bolest? Bolesta nastanuva koga adaptivnata mo} na organizmot }e bide sovladana od sredinata vo koja se nao|a. Nastanuvaweto na bolesta zavisi od:

a) pri~initelot koj dovel do fizi~ko-hemiskite promeni, odnosno do o{tetuvawe so finkcionalno naru{uvawe i

b) reakcijata na o{tetenoto tkivo.

ETIOLOGIJA. Pretstavuva nauka koja gi prou~uva pri~inite (causa morbi) koi dovele

do nastanuvawe na bolesta i reaktivnata sposobnost na organizmot ili negovite delovi (vnatre{ni organi). Efektot na pri~initelot zavisi od:

- prirodata na pri~initelot - intenzitetot na negovoto dejstvo (koncentracija,virulencija i dr.) - na~inot na deluvawe (ednokatno, dvokratno).

A. VNATRE[NI FAKTORI

KONSTITUCIJA (constitutio=sostav) pretstavuva zbir na vrodeni

i steknati osobini na edna individua koja taa po svoite strukturni i funkcionalni osobini se razlikuva od ostanatite na sebe srodni su{testva.

Nasledstvoto go dava "osnovniot materijal" od koj nadvore{nata sredina ja formira konstitucijata-konstitucijata e promenliva osobina.

Konstitucionalni tipovi kaj lu|eto: - asteni~en - hiposteni~en - atletski - pikni~en - limfati~en Konstitucionalni tipovi kaj ìvotnite: - leptosomen (leptos=tenko; soma=telo) isten~eno telo - eurosomen (euros={irok; soma=telo) {iroko telo Sepak se pravi razlika me|u: - slaba (lo{a) konstitucija vo smisla za sklonost kon pojava na

nekoja bolest (dispozicija) i - dobra konstitucija vo nasoka na otpornosta sprema bolestite

(rezistencija). KONDICIJA pretstavuva zbir na steknati pozitivni ili negativni

osobini na nekoja edinka. Ne zavisi direktno od genotipot, tuku od fenotipot-nadvore{nata sredina (ishrana, klima, higiena, trening).

DISPOZICIJA pretstavuva latentna (skriena) sklonost sprema nekoi bolesti.

dispozicija + etiolo{ki faktor=bolest Dispozicijata moè da bide: - steknata (deficitarna ishrana, klima, paraziti) - vrodena (vid, rasa, pol, familija, vozrast, organ, individua)

REZISTENCIJA I IMUNITET Prirodnata otpornost na organizmot sprema nekoi bolesti se

narekuva rezistencija, a steknatata imunitet.

REZISTENCIJA zavisi od genetskite i fiziolo{kite faktori

celularni humoralni faktori faktori

lizocinleukociti

pinocitoza-te~nost fagocitoza-~esti~ki

properdinRES

komlement antiinvazin

IMUNITET steknata otpornost

humoralni faktori celularni faktori (antitela) (senzibilizirani limfociti)

Imunitetot moè da bide aktiven i pasiven.

Aktivniot imunitet nastanuva po prirodna infekcija ili po vakcinacija.

Pasivniot imunitet se dobiva so vnesuvawe vo organizmot na specifi~ni serumi bogati so antitela stvoreni kaj davatelot na serumot, a koi go {titat primatelot od bolesta protiv koja se stvorente antitela. Pasivniot imunitet moè da se dobie injekciono, intrauterino (~ovek, majmun, zajak, staorec, glu{ec, delumno ku~iwata) i preku konsumacija na kolostralnoto mleko (govedo, kow, sviwa, ovca, koza).

PREOSETLIVOST-ALERGIJA pretstavuva promenet na~in na

reakcija na organizmot na vnesuvaweto na nekoi antigeni koi se narekuvaat alergeni. Organizmot koj na vnesuvaweto na antigenite reagira kako i pove}eto edinki od istiot vid se veli deka e normergi~en (normergia), a ako reagira na drug na~in deka e alergi~en (alergia).

Tipovi na alergiski reakcii zavisno od mehanizmot na deluvawe: 1. anafilakti~en tip (op{ta i lokalna anafilaksija) 2. citotoksi~en tip (dejstvo na citotoksi~ni antitela; ag-at

reakcija pri koja nastanuva obemno raspa|awe na kletkite-eritrociti, leukociti)

3. Artusov tip (artusov fenomen, serumska bolest) 4. Docna preosetlivost-nastanuva 2-3 dena po vnesuvaweto na

alergenot (tuberkulinski tip)

B. NADVORE[NI FAKTORI

Etiolo{kite faktori poteknuvaat od pobliskata ili podale~nata

okolina na ìvotnite i ~ovekot. Odgleduva~ki (uslovni) bolesti na ìvotnite nastanuvaat kako

rezultat na nepravilnata i nedovolna nega i ishrana, vlijanieto na razni hemisko-toksi~ni faktori, tehnizacija i industrijalizacija na ìvotnata sredina i drugo.

Nadvore{nite faktori zavisno od vidot na agensot se delat na: 1. Fizi~ki 2. Hemisko-toksi~ni 3. Alimentarni 4. @ivi agensi

1. FIZI^KI FAKTORI Fizi~kite etiolo{ki faktori moè da bidat: a) mehani~ki b) termi~ki

v) aktini~ni g) elektricitet A. MEHANI^KI FAKTORI. Dejstvoto na mehani~kite faktori

moè da bide vo vid na pritisok, triewe, razvlekuvawe, istegnuvawe, uvrtuvawe, udar koga doveduvaat do nastanuvawe na trauma (povreda). Poimot trauma se upotrebuva i za drugite etiolo{ki agens (hemisko-toksi~ni, termi~ki ...).

Efektot na mehani~kite faktori zavisi od: - vozrasta na ìvotnoto - vidot i karakterot na pogodenoto tkivo - dispozicijata (zdravo ili bolno ìvotno) - lokalizacijata (glava, muskuli, organ) - vidot i karakterot namehani~kiot agens (intenzitet, na~in na

dejstvo - povr{inata na koja agensot go ispoluva dejstvoto.

Traumite moè da bidat tapi i ostri. Tapi traumi. Nastanuvaat koga e zafatena pogolema povr{ina od

dejstvoto na mehani~kiot agens.Posledicite na tapite traumi moè da bidat:

- contusio=nagme~uvawe na delovi od teloto - commotio=potres (commotio cerebri=potres na mozokot) - conquasatio=zdrobuvawe na site delovi od tkivoto - ruptura=prsnuvawe, glavno na vnatre{nite organi - fractura=skr{enica - distensio=istegnuvawe - distorsio={inuvawe, uvrtuvawe - luxatio=is~a{uvawe - vnatre{ni krvarewa (sugillatio, haematoma, haemothorax).

Ostri traumi. Nastanuvaat so dejstvo na mehani~ka sila na

ograni~ena povr{ina od teloto (ubod, isekotina, kur{um). Posledicite na ostrite traumi glavno se sveduvaat na rani vulnera/vulnus=rana, a sprema na~inot na nastanuvawe se delat na:

- vulnus punctum=rana od proboduvawe - vulnus incisum=rana od isekuvawe - vulnus sclopetarium=rana od kur{um

Dejstvoto na mehani~kata sila moè da se ispoli i so pritisok vrz

nekoi delovi od teloto (organite) na primer konkrementi (kamewa, bezoari), coenurus cerebralis koi doveduvaat do kompresivna atrofija. Kompresivnata atrofija glan e lokalna pojava, no mo`ni se i pgolemi posledici koi moè da bidat vo vid na iskrvaruvawe, embolija, infekcija (lokalna, op{ta) i travmatski {ok. Travmatskiot {ok pretstavuva te{ko otkaùvawe na cirkulacijata (kolaps) zaradi naru{eniot promet na

materiite vo podra~jeto na traumata so posledi~no osloboduvawe na vazoaktivni supstaci koi deluvaat i na nervnite zavr{etoci.

B. TERMI^KI FAKTORI. Zavisno od temperaturata, se delat na

dejstvo na visoki temperaturi (toplina) i dejstvo na niski temperaturi (studenilo).

Dejstvoto na toplinata moè da bide: - op{to (toploten udar i son~anica) - lokalno (izgorenici).

Toplotniot udar (siriasis), petstavuva pregrejuvawe na teloto pri

visoka temperatura i vla`nost na vozduhot, spre~eno oddavawe na toplina-staza na toplina. Simptomi: hipertermija, tahikardija, ote`nato i povr{no di{ewe, gr~evi, cijanoza i anurija.

Son~anicata (insolatio) nastanuva so direktno dejstvo na son~evite zraci na glavata (frontalnite sinusi). Toplinata se zadrùva vo mozokot, no so otsustvo na op{ta hipertermija, nesigurno dvièwe, potsopnuvawe, teturawe, potewe, tahikardija.

Izgorenicite (combustio) moè da nastanat kako rezultat na suva (plamen, cvrsti topli tela) ili vla`na toplina (vrela voda, parea).Sprema intenzitetot se delat na ~etiri stepeni:

Izgorenici od prv stepen (gradus I)-combustio erythematosa (erythema=crvenilo), nastanuvaat pri dejstvo na tempereturi od 40-50oS. Promenite se vo vid na hiperemija i blag inflamatoren edem.

Izgorenici od vtor stepen (gradus II)-combustio bullosa (bulla=pogolem plik, meur), nastanuvaat pri dejstvo na temperaturi od 60-80oS so pojava na plikovi vo epidermisot ispolneti vo po~etokot so serozen, a potoa so gnoen eksudat.

Izgorenici od tret stepen (gradus III)-combustio escharotica (eschara=krasta). Nastanuva celosno izumirawe na zafatenoto tkivo (koagulaciona nekroza) so izgled na krasta. Zazdravuvaweto e so luzna-reparacija, nasproti izgorenicite od I i II stepen kade zazdravuvaweto e celosno-regeneracija.

Izgorenici od IV stepen (gradus IV)-carbonisatio=jaglenisuvawe, nastanuvaat pri dejstvo na mnogu visoki temperaturi (plamen od ogan) pri {to tkivata celosno izgoruvaat, a zazdrauvaweto e so reparacija-luzna.

Posledicite na izgorenicite moè da bidat: - brza smrt koja nastanuva za 1-2 dena, ako e zaftena pogolema

povr{ina od teloto duri i pri izgorenici od vtor stepen, a pri~inata za toa e golemata zaguba na krvnat te~nost vo zafatenite delovi (kombustionen kolaps) i resorpcijata na raspadnite produkti na belkovinite-avtointoksikacija;

- podocne`na smrt koja nastanuva za 3-4 dena i podocna, a pri~ina za toa e te{koto o{tetuvawe na bubre`niot parenhim so propratna uremija i kopmlikacii so bakteriski infekcii (stafilokoki).

Dejstvoto na studeniloto (niskite temperaturi)-cryopathia (cryos=laden, mraz) moè da bide op{to (smrznuvawe i nastinuvawe) i lokalno (promrznuvawe).

Smrznuvawe. Nastanuva zaradi dejstvo na niski temperaturi vrz celiot organizam. Namaluvaweto na telesnata temperatura kaj ìvotnite pod 30oS go usporuva metabolizmot, ja zgrut~uva krvta so {to se spre~uva predavaweto na kislorodot na tkivata. Ladniot i suv vozduh e poneopasen otkolku vla`niot (vla`na koà). Zaradi ishemi~ni infarkti nastanuva nekroza na srceviot muskul, masna distrofija na crniot drob i bubregot.

Hybernatio=ve{ta~ka hipotermija se koristi kako terapevtska metoda vo humanata medicina, a kaj ìvotnite vo eksperimentalni celi.

Preladuvawe-nastinuvawe, nastanuva pri {tetno dejstvo na lokalna promaja ili nezna~itelno namaluvawe na toplinata, osobeno pri nagli oscilacii na nadvore{nata temperatura na vozduhot so visoka vla`nost i struewe na vozduhot. Ova doveduva do vazokonstrikcija na krvnite sadovi i namaleno la~ewe na sekretornite IgA na povr{inata na ligavicite.

Na lokalnoto dejstvo na niskite temperaturi (congelatio) najosetlivi se krajnite delovi na teloto (u{ni {koli, prsti, skrotum, papilite na mle~nata `lezda). Zavisno od intenzitetot na nastanatite promeni se delat na tri, odnosno spored nekoi avtori na ~etiri stepeni.

Prv stepen (gradus I)-congelatio erythematosa nastanuva primarna vazokonstrikacija so posledi~na vaskularna paraliza so hiperemija.

Vtor stepen (gradus II)-congelatio bullosa postoi zgolemen aciditet na tkivata i zgolemena permeabilnost na krvnite sadovi so stvorawe na meur~iwa.

Tret stepen (gradus III)-congelatio escharotica. Vo osnova na procesot leì ishemi~na nekroza, gangrena koja nastanuva zaradi ireverzibilanata paraliza na krvnite sadovi i propratna krvna staza.

êtvrt stepen (gradus IV) zamrznuvaweto ne e samo vo koàta tuku i vo podlabokite tkiva.

V. AKTINI^NI FAKTORI. Pod aktini~ni faktori se podrazbiraat site onie agensi koi imaat radioaktivni svojstva (radijacija, zra~ewe). Zavisno od nivniot karakter (branova dolìna, prodorna mo},...) tie se delat na son~evi i jonizira~ki zraci. Son~evo zra~ewe. Son~eviot spektar se sostoi od UV, vidliv i infracrven del. UV zraci-pozitivno i negativno vlijanie vrz ìvotnite. Kako deluvaat vidliviot i infracrveniot del od son~eviot spektar? Novo: Patolo{kite promeni kaj ìvotnite koi nastanuvat zaradi dejstvoto na son~evata svetlost moè da bidat izrazeni vo forma na primaren ili fotodinami~en dermatit. Primaren dermatit-dermatitis solaris. Kaj ìvotnite se javuva poretko otkolku kaj lu|eto zaradi gustata vlaknesta pokrivka (isklu~ok nekoi rasi ku~iwa, ma~ki, angorski kozi). Najprvo nastanuva eritem (crvenilo) sleden so edemi i plikovi. Na kraj se formiraat krusti-dermatitis madidans et crustosa. Recidivite moè da dovedat do pojava na karcinomi na koàta

(ma~ki, angora kozi). Vo ju`nite delovi na SAD kaj hereford rasata goveda ~esti se karcinomite na o~ite, kako posledica na dolgotrajnoto son~evo zra~ewe.Na ova pogoduva faktot {to govedata imaat pomalku pigment na glavata, osobeno na o~nite kapaci. Okoto e poosetlivo na zra~ewe otkolku koàta. Kaj sne`noto slepilo UV zracite preki le}ata (so~ioto) se koncentriraat na retinata koja se o{tetuva zaradi lokalno razvivawe na toplinata. Vo pote{kite slu~i nastanuva vospalenie na roìnata i le}ata {to rezultira so slepilo. Fotodinami~en dermatit-fotosenzibilitet, nastanuva kako rezultat na zgolemenata osetlivost na koàta na son~evoto zra~ewe pri {to doa|a do UV aktivirawe na fotodinami~ni materii vneseni vo organizmot peroralno ili pak se stvoreni vo samiot organizam. Primeri za fotodinami~niot dermatit se hypericismus kaj govedata i ovcite i fagopyrismus kaj trevojadnite ìvotni. Hipericismot nastanuva kako rezultat na peroralno vneseniot hipericin od kantarionot-Hypericus perforatum i drugi srodni vidovi. Fagopirismot nastanuva kaj trevojadnite ìvotni koga konzumiraat helda-Polygonum fagopyrum. Upotrebata na fenotijazinot pri tretmanot na govedata, ovcite, sviwite i pticite protiv helmintijaza.

Fotosenzibilitetot moè da nastane i pri sinteza na pigmenti vo samiot organizam kako na primer porfirinot, uro i koproporfirinot.

Hepatogeniot fotosenzibilitet nastanuva pri nemo`nost na crniot drob da go razgraduva filoeritrinot so poeklo od rastitelniot hlorofil.

Klini~ka slika: intenzivno crvenilo so edem i pruritus. Ponekoga{ moè da nastane i eksudativen i nekroti~en dermatit, so ulceracii koi te{ko zarasnuvaat.

Jonizira~no zra~ewe. Najva`ni karateristiki na jonizira~kite

zraci se prodornosta, stvoraweto na luminiscencija, hemisko dejstvo, jonizacija na gasovite i biolo{ko dejstvo vrz organizmot.

Najmalku se osetlivi vidovite na najniskiot stepen na razvoj i obratno. [to se odnesuva do osetlivosta na poedinite kiva kaj eden vid, najostelivi se tkivata kade kletkite brzo se razmnoùvaat osobeno vo faza na mitoza-tkiva so ìv metabolizam. Kaj cica~ite toa se polovite `lezdi (jajnici i testesi), koskenata sr`, limforetikularnoto tkivo, srevniot epitel. Direktniot efekt na ozra~uvaweto na organizmot se ogleda vo redukcijata na brojot na mitoti~nite delbi, spojuvaweto na hromozomite so hromatidite, fragmentacija i sklop~uvawe na hromozomite. Indirektniot efekt se ogleda vo nastanuvaweto na mutacii zaradi o{tetuvaweto na genite ili rekombinacijata na hromozomskite fragmenti.

[tetnoto dejstvo se manifestira razli~no vo zavisnost od pogodenoto tkivo:

- limfnio tkivo-limfopenija i naru{ena sinteza na antitelata - koskena sr`-agranulocitoza, anemija i trombocitopenija

⇒krvarewe - èludnik i creva-deskvamacija na epitelot so vospalenie

- testesi-atrofija i spre~ena spermatogeneza - ovarium-naru{uvawa vo ciklusite i abortusi.

Nevnimatelnoto rakuvawe so izvori na jonizira~ko zra~ewe moè da

dovede do koèn eritem i dermatit, atrofija na ko`nite `lezdi, hiperkeratoza i tumori.

Atomsko oru`je. Pri eksplozija na atomska bomba, organizmot e izloèn na termi~ko (preku milion stepeni vo momentot na eksplozijata), opti~ko (vo momentot na eksplozijata svetlina 100 pati posilna od son~evata), mehnani~ko (pritisok od nekolku stotina iljadi atmosferi) i radioaktivno dejstvo (po~etno zra~ewe-radijacionen sindrom, dopolnitelno zra~ewe-trae so meseci i godini-leukemija, katarakt, slepilo, mutacii vo polovite `lezdi).

G. ELEKTRICITET. Elektri~nata struja moè da bide stvorena vo generatori ili pak da bide prirodno stvorena-grom. Na organizmot deluva biopozitivno ili bionegativno. Biopozitivno dejstvo imaat naizmeni~nite strui so visoki frekvencii.(povisoki od 100.000 Hz). Bionegativno dejstvo imaat ednonaso~ite i niskofrekventnite strui, a efektot im zavisi od naponot i frekvencijata na strujata, otporot na tkivoto, vremeto na ekspozicija, pravecot na pominuvawe na strujata niz teloto (to~ka na vle i izlez na strujata). Elektri~niot udar se narekuva elektrocutio ili ictus electricus.

Koàta dava otpor na prodorot na strujata pretvoraj}i na elektri~nata energija vo toplotna, pa zatoa nastanuvaat izgorenici. Strujata koja prodira podlaboko vo organizmot doveduva do gr~ewe na skeletnata muskulatura i srceva aritmija (fibrilacija na komorite). Struja so napon od 110-220 V moè da predizvika smrt kaj ìvotnite dokolku proa|a niz glavata ili celiot trup, osobeno vo vla`na sredina. Smrtta nastanuva zaradi fibrilacija na srcevite komori i paraliza na di{eweto.

Udar na grom. Udarot na grom vo ìvotno ili ~ovek sekoga{ ne doveduva do smrt. Znacite na udarot na gromot se manifestiraat so karakteristii figuri na koàta, so naru{uvawe na svesta i nervni o{tetuvawa. Dokolku nastapi momentalna smrt taa e posledica na fibrilacijata na srcevite komori, a dokolku se slu~i podocna pri~nata e gr~ na respiratornata muskulatura.

Vlijanie na vremeto i vozdu{niot pritisok.

HEMISKO-TOKSI^NI FAKTORI

a. EGZOGENI OTROVI Podelba sprema hemiskata struktura

Na~ini na prodirawe vo organizmot Specifi~na organotropija Prag na drazba Dosis toxica Dosis letalis Mesto na dejstvoto na otrovot Podelba na otrovite sprema na~inot na deluvawe: korozivni, parenhimski, enzimski, krvni, nervni i srcevi otrovi. Korozivnite otrovi (kiselini,bazi, soli na te{kite metali, otrovi na p~elite, komarcite, muvite) deluvaat na mestoto na kontaktot (koà, ligavica). Promenite koi gi pri~inuvaat zavisat od koli~estvoto i koncentracijata na otrovot. Tie se razli~ni, hioperemija, vospalenie, nekroza. Parenhimskite otrovi pri~inuvaat degenerativni promeni vo parenhimatoznite organi (crn drob, bubreg, slezena). Enzimskite otrovi vr{at inibicija na nekoi enzimi (organofosfatite na holinesterazata). Krvnite otrovi deluvaat na hematopoezata pri {to se javuva anemija (benzol), agranulocitoza, gi spre~uvaat eritrocitite da go vrzuvaat kislorodot zatoa {to nekoi otrovi imaat pogolem afinitet sprema hemoglobinot (na pr.SO 200-300 pati pove}e od O2). Otrovite od ovaa grupa moè da imaat vlijanie i vrz zgrut~uvaweto na krvta.(oksalat, citrat, heparin, dikumarol) Nervnite otrovi deluvaat na nervnite gletki ili na nivnite zavr{etoci, zasiluvaj}i (strihnin) ili oslabuvaj}i ja nivnata aktivnost (narkotici). Srcevite otrovi deluvaat direktno ili indirektno preku nervite (digitalis, nikotin). Kako se brani organizmot od dejstvoto na otrovite? Organizmot od dejsvoto na otrovite se brani so pretvorawe na otrovite vo pomalku otrovni ili neotrovni soedinenija koi se rastvorlivi ili pak nerastvorlivi se izla~uvaat od organizmot na razni na~ini (urina, pot, mleko). Osven toa

ìvotnite imaat sposobnost instinktivno da gi odbegnuvaat otrovnite materii (rastenija) vrz osnova na neprijatniot miris ili vkus. b. ENDOGENI (VNATRE[NI) OTROVI-AVTOINTOKSIKACIJA Truewe predizvikano od produktite koi se stvoraat pri metaboli~kite procesi vo organizmot.

- bakterisko razloùvawe na belkovinite vo èlude~no-crevniot trakt (produkti na raspa|awe-amini)

- enterogena intoksikacija pri nefunkcionirawe na crniot drob (nemo`nost za detoksikacija na resorbiranite otrovni materii od crevata, bilirubin, ketonski tela (ketoza, acetonemija), urea vo krvta (uremija)

- raspadnati produkti na o{tetenoto tkivo ALIMENTARNI FAKTORI Odvivaweto na normalnite fiziolo{ki procesi voorganizmot na ìvotnite e mo`no dokolku na nego mu se obezbedat vo dovolni koli~estva neophodnite materii: belkovini, jagleni hidrati, masti, mikro- i makroelementi, vitamini kako i dovolno koli~estvo na voda. Normiraweto na ovie potrebi zavisi od vidot na ìvotnoto, starosnata doba, produkcijata, fiziolo{kiot status (gravidnost na pr.). Sekoe otstapuvawe od normite doveduva do patolo{ki sostojbi koi se delat na gladuvawe (nedovolno ili potpolno otsustvo na hranitelnite materii) ili obilna uhranetost-goewe (ishrana so pogolemi koli~estva na hranitelni materii od potrebnite). A.GLADUVAWE Gladuvaweto moè da bide celosno (inanitio; inanis-prazen, pregladnet) ili necelosno (pothranetost-delumna inanicija). Podelba u{tese pravi i na egzogeno (nedostatok na hrana) i endogeno gladuvawe (organizmot ne moè da ja iskoristi vnesenata hrana). Sepak, najsoodvetna e podelbata na kvantitativno i kvalitativno gladuvawe. Kvantitativno gladuvawe. Moè da bide potpolno ili nepotpolno. Potpolnoto gladuvawe u{te se vika totalna-celosna inanicija (gladuvawe) i pretstavuva slu~aj koga organizmot voop{to ne prima hrana. Paralelno so gladuvaweto se javuva i èd, bidej}i site hemiski reakcii vo organizmot se vr{at vo vodeni rastvori, pri {to okolu 60-70% od telesnata masa na

organizmot otpa|a na vodata. Osven toa, vodata sluì i za izla~uvawe na finalnite produkti nastanati vo biohemiskite procesi vo organizmot. Predavawe br. 2 Kvalitativno gladuvawe. Nedostatok na vitamini. Avitaminoza-celosen nedostatok na vitamini; hipovitaminoza-delumen nedostatok Podelba na vitaminite: liposolubilni (A,D,E i K) i hidrosolubilni (vitamini od V grupata i vit. S) Vitamin A-akseroftol, go ima vo mastite od animalno poteklo, osobeno vo ribinoto maslo kako vit.A. Posledici na nedostatok na vit.A na:

- o~ite, su{ewe i oro`nuvawe na korneata (xerophtalmia), keratitis, keratomalacija

- ligavicite, hiperkeratoza (posebno vo `dreloto i hranoprovodot - urogenitalnite organi, atrofija na prostatata, testisite i

epididimisot - koàta, hiper- i parakeratoza - CNS, degeneracija na gangliskite kletki - skeletot, naru{uvawe vo razvojot

Vitamin D, kalciferol, ima antirahiti~no dejstvo. Provitaminot ergosterin koj go ima vo rastenijata pod dejstvo na sonceto (UV zraci) se pretvora vo vit. D2. Vitaminot D3 najmnogu go ima vo ribinot maslo. Ja pottiknuva resorpcijata na Sa i R vo crevata, go regulira nivniot odnos i go pomaga okostuvaweto. Vitamin E, tokoferol, antisteriliteten vitamin, go ima vo rastitelnite masla, zeleniot zelen~uk, jajcata, mlekoto. Kaj preìvarite i sviwite-belo meso, hijalina distrofija, kaj koko{kite encefalopatija ili hemoragi~na dijateza, kaj ma~kite, retko kaj sviwite i drugite ìvotni òlto prebojuvawe na masnite depoa (nasobirawe na pigmentot ceroid). Vitamin K, antihemoragi~en vitamin, go ima vo rastenijata, a so sinteza i vo buragot i èludnikot (E.coli), zna~i go nema kaj novoroden~iwata, nitu kaj ìvotnite tretirani so sulfopreparati i antibiotici. Dikumarolot-antivitamin K koj se stvora vo muvlosanata detelina i spre~enata resorpcija na òl~nite kiselini doveduvaat do avitaminoza K. Sklonost kon krvarewa-hemoragi~na dijateza zaradi naru{enata koagulacija na krvta (K-vitaminot u~estvuva vo sintezata na protrombinot). Vitamini od grupata V. Vitamin V1-aneurin, tiamin, go ima vo rastenijata (seme na ìtnite rastenija, kvasec). Posledici:

- kaj lu|eto, beri beri (polyneuritis, o{tetuvawe na miokardot, hipotonija, edemi)

- kaj piliwata i gulabite, opistotonius, vertigo, spazam i pareza na ekstremitetite (ataxia)

- kaj ovcite i teliwata, centralno nervni poremetuvawa so o{tetuvawe na gangliskite kletki i encefalomalacija

- kaj mladite lavovi, zavrtuvawe na glavata nagore "nabquduva~i na zvezdite"

- kaj lisicite i nercovite, Chastek-ova paraliza, po ishrana so riba bogata so tiaminaza koja go razloùva tiaminot

Vitamin V2-riboflavin, lactoflavin, koferment namnogu enzimi, go ima vo mlekoto, crniot drob. Kaj doma{nite ìvotni retko se javuva, osven kaj pticite: gr~ewe na prstite (tupanica), namaluvawe na jajcenesivosta i leèweto na jajcata. Vitamin RR-nikotinamid, niacinamid, pelagra kaj lu|eto, a kaj ku~iwata crn jazik (Blacktongue). Vitamin V6-pyridoxin, koenzim vo metabolizmot na belkovinite, jaglenohidratite i mastite. Hipovitaminozata V6 e retka kaj preìvnite ìvotni. Inaku se manifestira so zabaven rast na mladite edinki i zgolemena sklonost kon infekcii zaradi naru{enata sekrecija na imunoglobulinite. Eksperimenatlno:

- kaj prasiwata i teliwata, inapetenca, dijarea, slepilo, hiperkeratoza na koàta, anemija

- kaj piliwata, zabaven rast, slaba operjanost, tresewe, dvièwe nanazad

- kaj ku~iwata i staorcite, ataxia, pareza, epileptiformni napadi Pantotenska kiselina, nedostatokot predizvikuva:

- kaj sviwite, dermatit, enterit i "paraden ~ekor" (zadni ekstremiteti)

- kaj piliwata, dermatit, distrofija na crniot drob i r'betniot mozok

Biotin, poznat kako vitamin N, inaku pripa|a na grupata V vitamini. - kaj lu|eto i koko{kite, dermatit

Folna kiselina. Ekspermantalno: - kaj ìvotnite anemija, - kaj piliwata zabaven rast, anemija i depigmentacija na perjata.

Vitamin V12, cobalamin, cyanocobalamin, neophoden za sinteza na ribonukleinot i odrùvaweto na hematopoezata. Nedostatokot:

- kaj lu|eto, perniciozna anemija (antiperniciozen faktor) - kaj preìvnite ìvotni, gubewe na teìnata, anemija,

hemosideroza na crniot drob, slezenata i bubregot, masna distrofija na crniot drob

- kaj pticite, peroza (perosis) Vitamin S, L-askorbinska kiselina, antiskorbuten vitamin

- lu|eto, majmunite i zamor~iwata mora da go primaat preku peroralno ili parenteralno

- drugite ìvotni moè sami da go sintetiziraat - kaj prasiwata i teliwata, kr`lavost, anemija, namalena otpornost

sprema infekcii - kaj lu|eto, skorbut

Poliavitaminosi, polihipovitamnozi, deficit na pove}e vitamini istovremeno:

- kaj ovcite A,V,S - kaj sviwite A i S - kaj govedata Ai D

Hipervitaminozi. Hipervitaminoza A, namaleno oro`nuvawe na epidermot, ~e{awe, ispa|awe na vlaknata, osteoporoza Hipovitaminoza D, najosetlivi ma~kite i zajacite, pomalku ku~iwata i piliwata, hiperkalcemija so kalcifikacija na nekoi organi (metastatska kalcifikacija) pred se na aortata i arteriite, miokardot, yidovite na belodrobnite alveoli i bazalnite membrani na bubre`nite tubuli. Nedostatok na neorganski materii. Kako rastvorlivi soli sluàt za odrùvawe na fizi~ko-hemiskite konstanti vo tkivata i telesnite te~nosti (izohidrija, izojonija, izotonija). Deficitot na eden mineral moè da vlijae na metabolizmot na drug (na primer Sa:R; K:Na). Vo organizmot okolu 5% od neorganskiot gradiven materija otpa|a na Sa, R i Mg. Od mineralnite materii okolu 80% se vgradeni vo koskite i zabite. Kalciumot vo okolu 99% i fosforot okolu 80% se deponirani vo koskite i zabite. Kalciumot svojata uloga vo organizmot ja ispoluva zaedni~ki so fosforot i vitaminot D. Nedostatokot na ovie minerali

- kaj mladite doveduva do rahitis, - kaj vozrasnite do osteomalacija - kaj odrasnatite goveda, poto~no visokomle~nite rasi kravi,

poznata e mle~nata treska, puerperalna pareza na kravite - kaj sviwite, osteodystrophia, epyphysiolysis i eclampsia

Magnezium. Vo koskite go ima okolu 70%, potoa go ima vo kletkite, a mnogu malku vo telesnite te~nosti. Antagonist e na kalciumot pa na toj na~in go regulira negovoto nivo pri pogolemo vnesuvawe. Zatoa pri negov nedostatok vo organizmot doa|a do kalcemija so pojava na toni~no kloni~ni gr~evi (pasi{na tetanija kaj kravite). Kalium, natrium i hlor, u~estvuvaat vo raspredelbata i koncentracijata na vodata vo teloto. Zna~ajni vo regulacijata na osmozata i kiselo-baznata ramnoteà. Pri normalna ishrana na ìvotnite nema deficit na K. Eksperimentalno: hipotonija i distrofi~ni promeni vo bubrezite i miokardot.

Hroni~niot deficit na Na go naru{uva odnosot K:Na i doveduva do inapetenca, alotriofagija, zaostanuvawe vo rastot, namaluvawe na mle~nosta kaj kravite. Pri truewe so gotvarska sol (NaCl), pojava koja ne e retka kaj sviwite i pticite se javuva èd, ligavewe, inapetenca, gr~ na maseterite, paraliza na zadnite noze, paraliza na `dreloto, naru{uvawe na vidot, uginuvawe. Hroni~no truewe so NaCl: ataksija, katar na èludnikot i crevata, slabeewe, ponekoga{ slepilo. Mikroelementi. Onie minerali koi vo organizmot gi ima pomalku od 0.01% od telenata masa. @elezo, go ima vo hemoglobinot, mioglobinot i enzimite. Vo plazmata go ima vo sostav na trabsferinot. Deficit:

- kaj prasiwata, anemija Bakar, u~estvuva vo sintezata na hemoglobnot. Deficit nastanuva koga ìvotnite korista hrana od tereni koi se siroma{ni so bakar, ili koi se bogati so molibden i sulfati (antagonisti na bakarot). Posledici: hipohromna anemija, depigmentacija na vlaknata, kaj prasiwata naru{uvawe vo razvojot i ataksija. Kobalt, vo buragot u~estvuva vo mikrobnata sinteza na vitaminot V12. Selen, neophoden za mladite edinki (prasiwa, teliwa, jagniwa, piliwa). Zaedno so nedostatok na vitamin E se pri~ina za pojavata na takanare~enoto "belo meso". Cink, go ima vo eritrocitite, polovite `lezdi, koàta, crniot drob, okoto i vo fementite koi u~estvuvaat vo procesot na varewe na hranata. Molibden, sostaven del na eden enzim na crniot drob. Kaj ìvotnite ne e poznat deficit na molibden. Mangan, zna~aen vo metabolizot na kletkite, za funkciite na endokrinite `lezdi i aktivacijata na enzimite. Negoviot nedostatok doveduva do pareza kaj piliwata. Jod, go ima vo {titnata `lezda, koàta, koskite, muskulite. Nedostatokot predizvikuva struma, kaj novorodenite prasiwa "debel vrat". Fluor, kaj doma{nite ìvotni ne e poznat nedostatok, dodeka na truewe se osetlivi govedata i ovcite, a sviwite i ìvinata se rezistentni. Akutno truewe: salivacija, gastroenteritis, proliv, kardiovaskularni pre~ki, op{ta slabost, uginuvawe. Hroni~no truewe: prebojuvawe na zabite, osobeno na seka~iteso varno òlti, kafeavi ili crni damki, karies, paraliza namalena mle~nost ... Preuhranetost-adipositas. Regularen adiposotas, se javuva pri hiperfagija (golem apetit) Metabili~ki adipositas, se javuva nasledno, vo vrska e so endokrini naru{uvawa.

@IVI AGENSI Infekcija (infectio= zaraza, zarazuvawe) Kontaminacija (contaminatio) Pri~initelite na infekcija moè da bidat:

- obligatno patogeni mikroorganizmi, pri~inuvaat bolest vedna{ po prodiraweto vo organizmot

- fakultativno patogeni mikroorganizmi, za da predizvikaat bolest, potrebno e prethodno da se stvori predispozicija kaj organizmot. Toa se slu~uva pri dejstvo na razni nespecifi~ni faktori: klimatski faktori (stud, vla`nost, toplina), nepravilna ishrana, fizi~ki napor.

Patogenost-sposobnost na mikroorganizmot da predizvika bolest kaj organizmot. Virulencija-stepenot na virulencija zavisi od sposobnosta za razmnoùvawe na mikroorganizmite i koli~estvoto na stvoreni toksini, no i od reaktivnata spsobnost na doma}inot, osobeno odbranbenata. Kontagioznost-sposobnost na pri~initelot na zarazna bolest da preminuva od zarazena na nezarazena edinka preku kontakt (kontagiozni bolesti). Bakteriska infekcija. Patogenoto dejstvo na bakteriite vrz organizmot se dolì na deluvaweto na toksinite (egzo i endotoksini). Moè da stvoraat enzimi (hijaluronidaza), a kaj nekoi od niv se zema vo predvid i mehani~kiot faktor. Primarna infekcija Sekundarna infekcija Superinfekcija Reinfekcija Me{ana infekcija [irewe na bakteriite vo organizmot: Per continuitatem Limfogeno Hematogeno Intrakanalikularno Bakteriemija-krvta im sluì na bakteiite kako transporter Septikemija-prisustvo na bakteriite (u{te i se razmnoùvaat) i nivnite toksini vo krvta

Piemija-gnojni bakteii vo krvta so metatastatski ogni{ta Sapremija-trule`ni bakterii i nivnite toksini vo krvta Gabi~ni infekcii-mikozi Dermatomikozi Sistemski ili generalizirani mikozi Mikotoksikozi-glavni proizveduva~i na mikotoksini se gabi od vidovite Aspergillus i Penicillium. Aspergillus flavus go proizveduva aflatoksin-ot Virusna infekcija. Intracelularni "apsolutni paraziti" koi za razlika od bakgteriite ne deluvaat so toksini tuku so svoeto prodirawe vo kletkite. Pojava na inkluzii vo kletkite (besnilo-patogniomoni~en simptom) Izrazen organotropizam (mono-, poli-, pantropija-o{tetuvawe na epitelot, mezenhimot, nervnoto tkivo: svinska ~uma, ~uma kaj govedata i ìvinata); dermotropen (Li[), pnevmotropen (influenca, enzootska pnevmonija kaj sviwite), enterotropen, neurotropen (direktno o{tetuvawe na nervnite kletki na mozokot i r'betniot mozok), onkogeni virusi (predizvikuva~i na tumori-papilomi, fibromi sarkomi) Promeni i reakcii vo zafatenite kletki: nekrobioza, nekroza, kleto~na infiltracija na tkivoto. Parazitarna infekcija. Protozoi (ednokleto~ni organizmi) i metazoi (pove}ekleto~ni organizmi so razli~no specijalzirani kleto~ni elementi rasporedeni po poedini tkiva so posebni no koordinirani fenkcii na organizmot vo celina). Protozoi. Tripanozomi, kokcidii, piroplazmi, tajlerii, toksoplazmi, sarkosporidii, trihomonidi ... Metazoi. Endoparaziti: helminti-trematodi, cestodi, nematodi; ektoparaziti: artropodi-insekti, muvi, komarci, vo{ki, krleì. Organotropizam (metil-crn drob; trihinela-napre~no prugasta muskulatura). Dejstvo vrz organizmot: mehani~ko, hemisko, toksi~no

NARU[UVAWE VO PROMETOT NA MATERII VO ORGANIZMOT Normalnata struktura i hemiskiot sostav na kletkata ili tkivoto vo organizmot pretstavuva rezultat na dinami~na ramnoteà me|u anaboli~kite i kataboli~kite procesi. Ovie metaboli~ki procesi se odvivaat so ista brzina, odnosno procesite na vgraduvawe na materiite vo organizmot (anabolizam, asimilacija) se ednakvi na procesite na nivno razgraduvawe i otstranuvawe od organizmot (katabolizam, disimilacija). Niv gi regulira nervniot sistem. Naru{uvawata vo prometot na materii vo organizmot se narekuvaat distrofii (dystrophia, dys-trofein=naru{ena ishrana), a se manifestiraat so morfolo{ki promeni vo strkturata na kletkite ili nivno izumirawe. Nepravilnite anaboli~ki (asimilacioni) procesi rezultiraat so lokalizirani (tkivo, organ) ili op{ti poremetuvawa vo organizmot, a prestanokot na tie procesi na lokalno nivo do izumirawe na kletkite ili tkivoto (nekroza) ili kaj organizmot vo celina do smrt. Spored toa, naru{uvaweto na prometot na materii vo organizmot nastanuva zaradi namaluvawe ili prestanuvawe na procesite na asimilacija i/ili zasiluvaweto na procesite na disimilacija.Naj~esto pri~ina za toa e vlijanieto na mikroorganizmite i nivnite toksini, no i na drugi faktori (hemiski, fizi~ki...).

1. NARU[UVAWA VO PROMETOT NA VODATA

a. Matno bubrewe (intumescentia opaca). Pretstavuva distrofija pri koja protoplazmata dobiva zrnest i maten izgled kako posledica na vrzuvaweto na pogolemo koli~estvo na voda vo kletkata (intersticijalen edem).Zaradi izgledot ovaa distrofija u{te se narekuva zrnesta degeneracija. Kletkata vrzuva pogolemo koli~estvo na voda vo slu~aj na hipoksija (nedostatok na kislorod) koja se javuva pri infektivno-toksi~ni i fizi~ko-hemiski dejstva vrz nea.

Najosetlivi se kletkite na parenhimatoznite organi (srce, slezena, bubrezi, crn drob i drugi) i skeletnata muskulatura.

b. Vakuolarna distrofija. Sli~na e na matnoto babrewe, samo {to o{tetuvawata na kletkata se pogolemi zaradi vrzuvawe na pogolemo koli~estvo voda.Promenite se gledaat vo vid na meuri (balon~iwa). Ovoj vid na distrofija karakteristi~na e za epitelnite kletki osobeno pri virusni infekcii (ligavka i {ap), pri truewa i sli~no. Naru{uvawata vo prometot so voda se reverzibilni procesi, {to zna~i deka po prestanuvaweto na dejstvoto na agensot (biolo{ki, hemiski...) sostojbata vo kletkite i tkivata (organite) se normalizira.

2. NARU[UVAWE VO PROMETOT SO BELKOVINI

Naru{uvawata vo prometot so belkovini se delat sprema morfolo{kata tvorba koja nastanala pri patolo{kite promeni, odnosno na hijalina, amiloidna, ligavesta i fibrinoidna distrofija i patolo{ko oro`nuvawe.

2.1.Hijalina distrofija. Hijalinot ne pretstavuva hemiski definirana materija tuku se koristi za morfolo{ko pretstavuvawe na nastanatite promeni koi se bez struktura i so homogenizirano-staklest izgled. Distrofi~nite prmeni moè da se javat ili vo kletkata (intracelularno) ili nadvor od kletkata (ekstracelularno).

2.1.1. Intracelularna hijalina distrofija. Intracelularnata hijalina

distrofija moè da bide hijalino-kap~esta ili voso~na degeneracija. Hijalino-kap~estata distrofija pretstavuva patolo{ki proces pri koj promenite nastanuvaat vo epitelnite kletki vo ~ija citoplazma se pojavuvaat belkovini vo forma na kapki ili sitni top~enca so staklest izgled. Naj~esto stradaat epitelnite kletki vo bubre`nite tubulusi pri naru{ena propustlivost na glomerulusnata membrana, resorbiraj}i pogolemi koli~estva na belkovini od primarnata urina. Pri~ina za ova e primarnoto o{tetuvawe na glomerulite pri vospalenie ili truewe. Voso~nata degeneracija (Zenker-ova degeneracija) pretstavuva forma na distrofija na skeletnata muskulatura koga doa|a do hijalinizacija na izumenata sarkoplazma. Muskulaturata dobiva òltenikava boja so izgled na vosok (degeneratio cerea; cera=vosok)

2.1.2. Ekstracelularna hijalina distrofija. Koga stanuva zbor za vistinska hijalina distrofija se misli na promenite koi se slu~uvaat vo svrznoto tkivo, poto~no vo krvnite sadovi, kade se formira homogeno-eozinofilna masa. Pri pojava na vospalenie

ili naru{uvawe vo ishranata, se aktiviraat enzimite vo kletkata koi vr{at razloùvawe na kolagenite vlakna vo svrznoto tkivo. Vakov proces moè da nastane i pri antigen-antitelo reakcija. Obi~no se javuva pri hroni~ni vospalitelni procesi, a naj~esto vo procesot na stvorawe na luzna (cikatrizacija).

2.2.Amiloidna distrofija. Amiloidnata distrofija u{te se narekuva

amiloidoza (amyloidosis). Taa pretstavuva naru{eno stvorawe na belkovinski masi (amiloid) nadvor od kletkite, posebno vo tkivata bogati so retikuloendotelni kletki. Se smeta deka amiloidot ne pretstavuva prost precipitat na belkovini od krvta, tuku deka e proizvod na polimerizacija na belkovinite stvoreni vnatre vo kletkata. Amiloidot e sli~en na hijalinot od koj diferencijalno dijagnost~ki se razlikuva vo reakcijata pri boeweto so bazni anilinski boi (metilviolet, genicijana violet, toluidinsko sino, jodgrin). Amiloidot pri ovie boewa se boi crveno, dodeka osnovnata boja e sina (metahromatska reakcija). Hemiski pretstavuva belkovinsko-polisahariden kompleks. Moè da bide seudarna i primarna.

2.2.1. Sekundarna amiloidoza. Mnogu e po~esta od primarnata. Se javuva vo generalizirana forma, so odredeni predilekcioni mesta koi zavisno od vidot na ìvotnoto se vo razli~ni delovi od teloto. Taka, kaj kowot, koko{kata i ma~kata toa se crniot drob i slezenata, kajgovedata bubrezite, nadbubre`nite `lezdi, no i crniot drob, kaj ku~eto bubrezite, dodeka kaj sviwite, ovcite i kozite amiloidozata voop{to retko se javuva. Glavno se javuva kaj hroni~nite bolesti (tuberkuloza, gnojni osteomielitisi,gnojni artritisi, tumori...). Ova e takanare~enata tipi~na amiloidoza. Postoi i atipi~na amiloidoza kaj koja ovie distrofi~ni promeni moè da se javat i na drugi mesta vo organizmot (koronarni krvni sadovi-ku~e, Langerhansovi ostrov~iwa-ma~ka).

2.2.2. Primarnata amiloidoza u{te se narekuva i para amiloidoza, a se javuva na mesta na koi ne se javuva sekundarnata. Osven toa nema metahromatsko svojstvo.

2.3.Fibrinoidna distrofija (fibrinoidna degeneracija, fibrinoidna

nekroza). Glavnite promeni kaj ovoj vid na distrofija se vo svrznoto tkivo, pred se vo krvnite sadovi. Nastanuva babrewe na kolagenite vlakna i o{tetuvawe na tkivoto. Transformacijata na osnovnata supstanca doveduva do stvorawe na supstrat nare~en fibrinoid, koj po svojata morfologija odgovara na fibrinot. Na po~etokot na formiraweto na fibriniodot doa|a do babrewe na kolagenite vlakna. Potoa tie se raskinuvaat, a nastanatite delovi se potopuvaat vo osnovnata supstanca formiraj}i homogena ili fino zrnesta masa-fibrinoid. Kaj doma{nite ìvotni ovaa distrofija se javuva pri vospalenija na arteriite i nekoi bolesti na crniot drob. Kaj lu|eto

se javuva pri alergiski vospalenija, reumatski bolesti, vospalenija na arteriite, arterioskleroza i dr.

2.4.Ligavesta distrofija (Dystrophia mucosa). Vo organizmot ligata

normalno se sre}ava na dve lokacii: vo sostav na osnovnata supstanca na svrznoto tkivo i kako proizvod na sekrecijata na `lezdeniot epitel. Se sostoi od mucini i mukoidi (psevdomucini). Mucinite se koppleksni soedinenija na mukoproteini i mukopolisaharidi, dodeka kaj mukoidite so pove}e od 40% u~estvuvaat jaglenite hidrati. Inaku, i ligata kako i amiloidot ima sposobnost za metahromazija.

2.4.1. Epitelen mucin. Epitelniot mucin normalno go la~at epitelnite kletki na ligavicite. Pri vospalenie na ligavicata doa|a do pregolemo stvorawe na liga od epitelnite kletki. Kletkite na kraj se odlepuvaat od bazata izumiraj}i zaedno so se ligata vo niv (nekroza, ligavesta degeneracija).

2.4.2. Svrznotkiven mucin. Normalno go ima vo svrznoto tkivo na papo~nata vrvka, kikiritkata kaj petlite, embrionalniot mezenhim, mladoto granulaciono tkivo, nekoi tumori (myxoma). Ovoj vid degeneracija nastanuva so ligavesta transformacija na potko`noto svrzno tkivo i nasobirawe na ligata vo potko`jeto. Toga{ koàta dobiva konzistencija kako testo. Nedostatokot na jod vo ishranata na matoricite doveduva do ligavesto-edematozni pojavi kaj novorodenite prasiwa ("slaninesti" ili "vodeni prasiwa", prasiwa so debel vrat). Bolesta miksomatoza kaj zajacite e sledena so pojava na ligavesta degeneracija, pri {to epitelnite kletki dobivaat zvezdest izgled, koi zaradi obilnoto nasobirawe na liga me|u kletkite, tie se razdvojuvaat.

2.5.Patolo{ko oro`nuvawe (Degeneratio cornea). Pretstavuva naru{uvawe

na procesite na stvorawe na roìnata (keratinot). Normalniot proces na stvorawe na roìnata vo epidermisot zapo~nuva vo stratum granulosum, vo ~ii kletki se stvoraat zrnca na keratohijalin. Vo kletkite na stratum lucidum ovie zrnca se razlevaat niz celata citoplazma vo forma na eleidin, pri {to is~eznuvaat kletkinite jadra. Eksikacijata (isu{uvaweto) na tie kletki vo stratum corneum se stvora keratinot.Vo kopitata, ~apunkite (papcite), kanxite i noktite nema keratohijalinski zrnca, tuku samo splet na onihogeni fibrili (epitelni fibrili vo stratum germinativum).

2.5.1. Hiperkeratoza. Hiperkeratozata pretstavuva proces na prekumerno stvorawe na ro`nata materija. Se javuva kako vrodena anomalija kaj teliwata vo forma na op{ta hiperkeratoza. Koàta na takvite teliwa e neramna, kako krlu{ki od riba (ichthyosis congenita, ichthys=riba). Steknatata hiperkeratoza moè da se javi vo pove}e formi. Se javuva kaj govedata pri truewe so hlornaftalin (ponekoga{ se koristi za za{tita na drvenite delovi, predmeti vo {talite), pri direkten kontakt.

Ko`niot rog (cornu cutaneum) pretstavuva lokalna hiperkeratoza kaj govedata, ovcite, pticite. Kaj govedata naj~esto se javuva na glavata, u{ite i mle~nata `lezda. Postojaniot pritisok na delovi od koàta moè da predizvika abnormalna keratinizacija koja rezultira so pojava na ùlevi (callositas). Na primer pritisokot {to go vr{i jaremot, sedloto i dr.

2.5.2. Hipokeratoza. Hipokeratozata pretstavuva proces na namaleno stvorawe na roìna (keratin), glavno na rogovite, ~apunkite i kopitata. Ovaa pojava se doveduva vo vrska so periodi~nite poremetuvawa na metaboli~kite procesi vo organizmot. Na primer, takov e slu~ajot so pojavata na prsteni na rogovite na kravata, koi ozna~uvaat sostoba na pominat graviditet, a {to se koristi pri procenkata na starosta na kravite.

2.5.3. Parakeratoza. Pretstavuva naru{en proces na keratinizacija. Postoi krustozno zadebeluvawe na epidermisot kade istovremeno se vidlivi napuknuvawa. Se javuva kaj mladi sviwi na vozrast od 2.5-6 meseci zaradi nedostatoci na masni kiselini, a posebno na cink vo hranata. (parakeratosis diaetetica).

2.5.4. Diskeratoza. Diskeratozata obi~no sejavuva kako predznak na pojavata na tumor (kancer) i nekoi zaboluvawa na koàta. Se odlikuva so nenormalna keratnizacija na oddelni kletki od razli~ni sloevi na epidermisot.

2.5.5. Akantoza. Morfolo{ki se karakterizira so pojava na izrastoci vo forma na bradavici, pred se zaradi zadebeluvawa vo stratus germinativum (vo prv red stratus spinosum)

3. NARU[UVAWE NA PROMETOT SO JAGLENI HIDRATI

Naru{uvaweto na prometot so jagleni hidrati se odnesuva za glikogenot zatoa {to od jaglenite hidrati vo organizmot samo toj e morfolo{ki vidliv. Naru{uvaweto na prometot so glikogenot moè da bide negovo namaluvawe i zgolemuvawe vo organite kade normalno se deponira (crn drob, muskulno tkivo, srce)ili da se pojavuva vo tkiva kade normalno go nema. Namaluvaweto na koli~estvoto na glikogen vo mestata kade normalno toj se nao|a se doveduva vo vrska so gladuvaweto, potoa pri negova zgolemena potr{uva~ka a namaleno vnesuvawe na jagleni hidrati so hranata (pojava kaj novorodenite prasiwa vo uslovi na niska temperatura, izgorenici, Basedova-ta bolest, egzogeni i endogeni intoksikacii). Zgolemeno taloèwe na glikogen se javuva pri obilna ishrana so jagleni hidrati (pri graviditet, vo fetusot). Pojavata na glikogen vo tkiva kade normalno go nema i negovo taloèwe se javuva pri dijabetes ({e}erna bolest) kaj stari ku~iwa, ma~ki i goveda, naj~esto zaradi nedovolno la~ewe na insulin, potoa vo slu~aj na tumori koi brzo rastat i dr.

4. NARU[UVAWE NA PROMETOT SO MASTI

Mastite ili kako u{te se narekuvaat lipidi se organski soedinenija nerastvorlivi vo voda, a rastvorlivi vo liposolubilni materii (alkohol, eter, hloroform, benzin). Se delat na neutralni (trigliceridi na masnite kiselini oleinska, palmitinska i stearinska) i lipoidi (fosfatidi, cerebrozidi i sterini). Vo masti, isto taka, se vbrojuvaat lipoproteidite i lipohromot (liposolubilen pigment). Mastite vo organizmot normalno se skladiraat vo masnite depoi (potko`no svrzno tkivo, mezenterium, omentum, submukozo i intamuskularno tkivo, crn, drob, vime, lojni i potni `lezdi). Inalu, mastite u{te se delat na stabilni i mobilni (postojani i nepostojani). Stabilnata mast u{te se narekuva strukturna mast. Taa pretstavuva sostaven del na site kletki i tkiva. Ostanuva postojana i pri gladuvawe. Me|usebniot odnos na zastapenosta na neutralnite masti, fosfolipidite i belkovinite mora da bide uramnoteèn, bidej}i tokmu naru{uvaweto na taa ramnoteà kombinirano so nedostatokot neophodni energetski materii (nedovolo vnesuvawe so hranata) doveduva do masna distrofija. Labilnata, mobilnata mast pretstavuva najva`niot izvor na energija vo organizmot. Masnoto tkivo vo organizmot osven kako energens sluì i kako elasti~na podloga na nekoi organi (oko, bubreg, nervi) i dobar termi~ki izolator (posebno kaj ìvotnite koi ìveat vo voda).

4.1.Naru{uvawe vo prometot so neutralni masti. Konzumiraweto na hrana bogata ili siroma{na so masni materii ili nejzini prekursori (jagleni hidrati, belkovini) rezultiraat so zgolemuvawe ili namaluvawe na masnite rezervi vo depoata. Vi{okot na masti vo organizmot se taloàt vo potko`noto i drugite tkiva, no i vo vnatre{nite organi (transformacija na stromata vo masni kletki; parenhimskite kletki ostanuvaat nepromeneti). Nepravilnoto funkcionirawe na endokrinite `lezdi, isto taka, moè da bide pri~ina za deponirawe na masti vo organizmot (disfunkcija na hipofizata, hipofunkcija na {titnata `lezda, afunkcija na polovite `lezdi). Zasilenata funkcija na nekoi organi moè da pretstavuva preduslov za nasobirawe na pove}e mast vo tie organi (gravidnost, laktacija, avetonemija, dijabetes, gladuvawe). Pri~ina za ovaa pojava e mobilizacijata na labilnata mast od depoata i nejzinoto prenesuvawe preku krvta do organite. Kako {to ve}e be{e re~eno, vi{okot na masti se re{ava so nivno deponirawe vo depoata. No, koga i depoata }e se zasitat, vi{okot na masti po~nuva da se skladira vo vnatre{nite organi (crn drob). Vo

kletkite na crniot drob po~nuvaat da se zabeleùvaat masni kapki koi na kraj potpolno ja zaposednuvaat citoplazmata. Ovaa zamastuvawe e reverzibilno, zatoa {to ne nestanuva zaradi o{tetuvawe na kletkata (infiltratio adiposa hepatis). Masna infiltracija kaj bubrezite moè da se javi vo slu~aj na resorpcija na masni kiselini od urinata (pri naru{ena filtracija vo glomerulite). Seto pogore spomenato se odnesuva na masna distrofija so ekstracelularno poteklo. Koga pri~inite za pojava na masna distrofija se rezultat na naru{enite procesi vo kletkata, distrofijata e od intracelularno poteklo (masna degeneracija). Pri~inata za nejzina pojava naj~esto e hipoksijata (nedostatok na kislorod) osobeno pri promeni vo crniot drob. Masnata degeneracija na crniot drob, srcevata muskulatura i bubrezite moè da bide predizvikana i od truewa so arsen,fosfor, hloroform, karboneumtetrahloratum vo ~ija osnova leì spre~uvawe na oksidacijata. Promenite koi se javuvaat kaj masnata degeracija glavno se odnesuvaat na stabilnata mast, psebno zaradi raskinuvaweto na vrskata so blkovinite od protoplazmata. Naru{uvaweto na neutralnite masti osven vo pravec na nivno deponirawe, moè da se odnesuva i na nivno namaluvawe, koe se javuva pri gladuvawe ili hroni~ni bolesto sledeni so slabeewe na organizmot.

4.2.Poremetuvawe vo prometot so lipoidi. Zgolemuvawe na koli~estvoto na lipoidi vo organizmot moè da ima lokalen ili op{t karakter. Primer za lokalno taloèwe na lipoidite e holesteringranulomot vo mozokot na starite kowi, potoa tumorite se holesterin (xanthoma). Difuzno rasprostranetata lipoidoza, karakteristi~na za ateromatozata, e so op{t karakter. Aterosklerozata (sviwi, ptici) pretstavuva bolest na arteriite na ~ija prethodno o{tetena intima se taloàt kristali na holesterin i nutralna mast so postepeno raspa|awe na zafatenoto tkivo i negovo pretvorawe vo ka{esta masa. Liponekroza-nekroza na masoto tkivo Adipocire-adipocera

5. NARU[UVAWE NA PROMETOT SO PIGMENTI

Pigmentite moè da bidat stvoreni vo organizmot (endogeni pigmenti) ili vneseni odnadvor (egozpigmenti). Se razlikuvaat po hemiskiot sostav, a vo organizmot se nao|aat vo solubilna sostojba, forma na zrnca ili kristali. Naru{uvawata vo prometot so pigmenti vo organizmot moè da se odnesuva na zgolemuvawe, namaluvawe ili celosno depigmentirawe. 5.1.Endogeni pigmenti (proteinogeni pigmenti).Endogenie pigmenti se

delat na anhemoglobinogeni i hemoglobinogeni , vo zavisnost od toa dali ne poteknuvaat ili poteknuvaat od hemoglobinot.

a.Anhemoglobinogeni pigmenti. Melaninot se stvora vo melanocitite od propigmentot melanogen koj e bezboen.Bojata mu e kafeava do sivo-kafeava. Melanocitite se nao|aat vo podlabokite sloevi na epidermisot, rogovite, papcite, ligvicata na ustata kaj ku~iwata i ovcite, horioideata i retinata na okoto, nepceto na govedata, anusot, vulvata, mekite mozo~ni obvivki, r'betniot mozok i sipstantia nigra. Hyperpigmentatio pretstavuva zgolemuvawe na koli~estvoto na melanin i toa lokalno ili op{to. Bemkite (naevus pigmentosus) se primer za lokalna pigmentacija, a pigmentacijata na koàta pod dejstvo na ultravioletovite zraci za op{ta. Melanosis maculosa pretstavuva vrodenapigmentacija (teliwa, goveda, ovci). Glavno gi zafa}a beliot i crniot drob. Kaj sviwite ponekoga{ melaninot moè da se nasobere vo potko`noto masno tkivo (mle~ni `lezdi)-"pigmentna slanina". Hypopgmentatio pretstavuva namaluvawe na koli~estvoto na melaninot, a moè da bide vrodeno li steknato. Albinizmot e primer za vroden nedostatok na melaninot vo op{ta forma zaradi nemo`nosta za negovo stvorawe. Albino ìvotnite imaat bela boja na koàta, vlaknata, irisot i se so crveni o~i. Vitiligo pretstavuva lokalen steknat ili vroden nedostatok na pigment vo ograni~eni delovi na epidermisot so izrazena pigmentacija okolu nivnite rabovi. Steknata depigmentacija na koàta se javuva vo forma na beli damki-leucoderma, vlaknata-leucotrichia, a kaj kowite zaboleni od polova zaraza-durina se javuvaat takanare~eni "àbji damki". Lipofuscin-ot e sostaven od belkovinski i lipiden del. Belkovinskiot del e sli~en na melaninot. Ima òlta ili òlto-kafeava boja. Vo kletkite se nao|a vo forma na zrnca (miokard, mazna muskulatura, crn drob, epidermis, testesi, gamgliski kletki, nadbubre`ni `lezdi, bubrezi). Se narekuva "pigment na istro{enost" bidej}i koli~estvoto mu se zgolemuva so stareeweto na organizmot i isrpuva~kite bolesti. Moè da se javi pri atrofija na crniot drob i miokardot. Ceroid-ot ima svetlo-kafeava boja. Go ima vo crniot drob, slezenata, limfnite jazli, bubrezite, koskenata sr`, mle~nata `lezda, potko`jeto, belite drobovi kaj ~ovekot, majmunot, kowot, ovcata, ku~eto, zajakot, a vo vrska so nekoi patolo{ki pojavi (hroni~ni vospalenija, krvarewe, tumori, nesoodvetna ishrana bogata so nezasiteni masni kiselini i nedostatok na vitamin E (òlta mast-yellow fath disease). Lipohromot pred se go ima vo mle~nata mast (maslac), òl~kata vo jajceto (i ja dava bojata).

b. Hemoglobinogeni pigmenti. So raspa|aweto na eritrocitite, hemoglobinot se razgraduva na oboen del-hem (haem) i belkovinski del, globin. Od hemot, so negovo delewe nastanuva soedinenie so èlezo-hemosiderin i soedinenie bez èlezo-hematoidin. Obojuvaweto na tkivata organite so hemosiderin se narekuva hemosideroza. Fiziolo{ki se javuva vo organite kade se razgraduvaat eritrocite (slezena, crn drob). Patolo{ka hemosideroza postoi pri krvarewe, staza-lokalna hemosideroza ili pri zasileno raspa|awe na eritrocitite pri nekoi bolesti (infektivna anemija na kopitnite ìvotni, piroplazmoza)-op{ta hemosideroza. Hematoidin-ot e pigment sli~en na bilirubinot. Ima òlto ili zlatno òlta boja. Se javuva vo izumreni tkiva, najmnogu vo sredinata na obilnite krvarewa (hematom). @ol~kinite pigmenti ili bilirubinite nastanuvaat vo procesite na razgraduvawe na hemgrupata. So oksidacija na hemot nastanuva biliverdin (zelena boja) koj pri redukcija se pretvora vo bilirubin (zlatno-òlt boja). Crniot drob gi izla~uva òl~kinite pigmenti, koi preku òl~kinite kanali preku òl~kata se izla~uvaat. @olticata (ikterus) nastanuva kako rezultat na ote`nato izla~uvawe na òl~kinite pigmenti ili pak nivnoto zgolemeno proizvodstvo. Taa moè da bide stagnaciona (opstruktivna, mehani~ka), hepatocelularna ili hemoliti~na. Znacite na òlticata se vidlivi posebno na koàta, masnoto i svrznoto tkivo, konjuktivite, na ligavicite na vnatre{nite organi, srcevite zalistoci. Mozokot, r'skavicite i roìnata ne se prebojuvaat. Promeni sli~ni na òlticata se javuvaat lokalno, vo tkivata po krvarewe. Vo po~etokot crvrno-sinata boja postepeno se menuva vo zeleno-òlta, proces {to vsu{nost se slu~uva i pri nastanuvaweto na òl~kinite pigmenti. v. Drugi endogeni pigmenti. Osven spomenatite, vo organizmot se stvoraat i drugi pigmenti: mioglobin, miosiderin, methemoglobin, karbiksil-hemoglobin, porfirin. Se javuvaat pr razi patolo{ki sostojbi vo organizmot, kako na primer gladuvawe, truewe so SO2, bakar, nitrati, nitriti, hlorati, benzolovi derivati, olovo (porfirija).

5.2.Egzogeni pigmenti. Obojuvaweto na vnatre{nite orgeni i tkiva so

pigmentni materii vneseni nador od organizmot se narekuva egzogena pigmentacija. Vdi{uvaweto na razni ~esti~ki pra{inai nivnoto zadrùvawe vo belite drobovi doveduva do nastanuvawe na pnevmokoniozi. Vdi{uvaweto na ~esti~ki jaglena pra{ina i nivnoto taloèwe vo belite drobovi (alveolite) vo vid na crni to~ki se narekuva antrakoza. Pnevmokoniozata predizvikana sovdi{uvawe na ~esti~ki

varna pra{ina se narekuva halokoza (challicosis), èlezna pra{ina-sideroza (siderosis), silikatna-silikoza (silicosis), azbestna-zbestoza (asbestosis). Vdi{anite ~esti~ki silikatna pra{ina kaj lu|eto se odnesuvaat reaktivno, predizvikuvaj}i hroni~ni inflamatorni promeni vo forma na granulomi, vo vid na nodularna fibroza. Egozgena pigmentacija nastanuva preku koàta (tetovirawe, hroni~no truewe so oloven sulfid), uterusot (aplikacija na oboeni preparati). Rastitelnite oboeni materii, isto taka, doveduvaat do pigmenatcija (lipohrom, ìr-kafeava boja, crni crnici).

6. NARU[UVAWE NA PROMETOT SO MINERALI

Mineralite imaat mnogu va`na uloga vo organizmot vleguvaj}i vo sostav na razli~ni hemiski soedinenija. Ovde }e se zadrìme samo na naru{uvawata vo sodrìnata na kalciumot i negovite soli, mo~kinata kiselina i nastanuvaweto na konkrementi. 6.1.Naru{uvawe na sodrìnata na solite na kalciumot.

Naru{uvawata vo sodrìnata na solite na kalciumot moè da odaot vo pravec na nivno namaluvawe ili zgolemuvawe vo organizmot ilipak nivno pojavuvawe vo tkiva i organi kade normalno gi nema. Namaluvaweto na solite na kalciumot moè da bide lokalno ili op{to. Lokalno namaluvawe se javuva pri tuberkuloza i tumori na koskite, karies na zabite.Op{to namaluvawe na solite nakalciumot postoi pri rahitis, osteomalacija i osteodistrofija. Rahitis se javuva kaj organizmite vo rast zaradi nemo`nost na koskeniot sistem da gi vrzuva solite na kalciumot. Osteomalacija se javuva kaj razvien skelet. Zgolemuvawe na solite na kalciumot se javuva pri osteomieloskleroza (bolest kaj pticite, posebno koko{kite). Taloèwe na soli na kalcium vo tkiva vo koi normalno gi nema se javuva kako distrofi~na kalcifikacija i varna metastaza. Distrofi~na kalcifikacija. Pretstavuva taloèwe na soli na kalciumot vo nekroti~ni ili so nekrobioza zafateni tkiva (parazitarni jazol~iwa, stari infarkti, kazeozni tuberkulozni o{tetuvawa, trombi). Moè da pretstavuva znak na starost (promeni vo r'skavicata na grklanot i traheata, rebrta, srcevite zalistoci). Metastaza so soli na kalciumot se javuva pri zgolemena koncentracija na kalcium vo krvta predizvikuvaj}i kalcinoza vo nekoi organi (krvni sadovi, èludnik, creva, bubreg, srce). Hiperkalcemijata moè da bide posledica na zasilena funkcija na tireoidnata `lezda, hipervitaminoza D3, obemno razgraduvawe na koskite, hroni~na nefropatija.

6.2. Taloèwe na soli na mo~kinata kiselina.

Giht (gicht) e bolest koja nastanuva zaradi zgolemena koncentracija na mo~kinata kiselina vo krvta, koe doveduva do taloèwe na nejzinite soli vo razni tkiva i organi. Naj~esto se javuva kaj pticite, a mnogu retko kaj sviwite i ku~iwata. Kaj koko{kite se javuva naj~esto vo esen i zima vo vid na plastovi (naslagi) na mononatrium urat na seroznite obvivki koi izgledaat kako posoleni so gips ili so taloèwe na urati vo zglobovite i tetivite i toa naj~esto na tarzalnite i metarzalnite zglobovi.

6.3.Konkrementi (concrementa). Pretstavuvaat cvrsti tvorbi od naplasteni kristaloidi i koloidi koi se formiraat vo {uplinite na organite koi vr{at sekrecija ili ekskrecija. Se sostojat od organski del-mreà, na koja se naplastuvaat soli. Do taloèwe doa|a zaradi promenata na koloidnata sostojba vo rastvorite. Kalkuloza (calculosis). Pretstavuva proces na stvorawe na kamewe. Po~nuva so stvorawe na mali kamen~iwa, so ~ie spojuvawe i natamo{no taloèwe nastanuvaat kamewata. Na stvoraweto na kamewa posebno pogoduvaat spre~enosta ili ote`natoto istekuvawe na sekretite i nivnoto bakteriolo{ko razgraduvawe. Formata na kamewata moè da bide okrugla, piramidalna ili polimorfna. Kaj ìvotnite kamewata naj~esto se stvoraat vo urinarniot trakt-mo~kini kamewa (urolithi) i toa vo bubre`nata karlica ili mo~kiniot meur; vo crevata (enterolithi), òl~kata (cholelithi), pankreasot (pancreolithi), pluva~nite `lezdi (sialolithi). Nasproti ovie kamewa koi u{te se narekuvaat "vistinski kamewa"-concrementa vera koi se karakteriziraat so sloevita struktura i imaat pogolema specifi~na teìna od vodata, postojat i la`ni kamewa (pseudoconcrementa). Gi so~inuvaat nataloèni neorganski soli. Takvi kamewa moè da se stvorat vo bronhite, krajnicite, prepuciumot, arteriite, venite (arteriolithi, phlebolithi). Tuka se vbrojuvaat i bezoarite (zoo- i fitobezoari), koproliti i konglobati.

7. NEKROZA

Pretstavuva izumirawe na delovi ili kletki od teloto vo ìviot organizam-lokalna smrt. Dokolku smrtta na kletkata ne nastapi vedna{ po dejstvoto na agensot, tuku prethodno proa|a preku distrofi~ni promeni, takvoto izumirawe se narekuva nekrobioza. Pri umiraweto na kletkatapremenite se slu~uvaat vo kletkinoto jadro, citoplazmata ili me|ukleto~nata supstanca. Ovie promeni gi predizvikuvaat deluvaweto na sopstvenite (autolysis) ili enzimite od granulocitite i makrofagite (heterolysis). Vo jadroto na kletkata pri nejzino umirawe se zabeleùva zgusnuvawe na hromatinot vo vid na grutki~ka zaradi gubitokot na voda (kariopiknoza), fragmentacija na hromatinot (karioreksa) ili

hidroliza na nukleoproteinot i razloùvawe na nukleinskite kiselini (karioliza). Is~eznuvaweto na jadroto e siguren znak na smrt na kletkata. Promenite vo citoplazmata se odnesuvaat na nejzino pretvorawe vo acidofilna zrnesta masa, zaradi hidrolizata na ribozomalnata RNK pod dejstvo na ribonukleaza, osloboduvaj}i reaktivni grupi so acidofilni svojstva. Promenite potse}aat na matno babrewe, samo {to tamu ne postojat znaci na nekroza. Spored morfolo{kiot izgled na promenite pri nekrozata, taa moè da bide:

a. Koagulaciona-suva, vo izumrenite delovi doa|a do deaturacija i zgrut~uvawe na belkovinite

b. Kolikvaciona-vla`na, nastanuva brzo i celosno razloùvawe na izumrenite kletki i nivnite membrani;

v. Kazeozna, postoi besstrukturnost na mrtvoto tkivo so òltenikava boja i konzistencija ne taka cvrsta kako kaj koagulacionata nekroza so koja e sli~na;

g. Gangrena, nekroti~noto tkivo trpi promeni pod vlijanie na nadvore{nite faktori. Moè da bide suva i vla`na. Suvata gangrena (mortificatio sicca s. mumificatio) naj~esto gi zafa}a krajnite delovi na ekstremitetite, u{nite {kolki, skrotumot). Nastanuva so isu{uvawe na nekrotiziranite delovi (koagulaciona nekroza oddavaj}i voda vo nadvore{nata sredina. Zafatenite delovi se tvrdi kako koà i so crna boja (sulfidi). Kako normalna pojava e poznata kaj prekinatata popo~na vrvka, intrauterino na uginatite fetusi (mumificatio feti). Vla`nata gangrena (gangaena humida s. spacelus) pretstavuva nekroza zafatena so gnile`ni procesi pod dejstvo na gnile`ni bakterii. Zafatenite delovi se raska{aveni (meki) se do nivno celosno razloùvawe (likfefakcija). Bojata e gnasno-zelena (èlezen sulfid) i so mnogu neprijaten miris. Ako vo zafatenoto tkivo se najdat nekoi anaerobni bakterii, vo promenetite delovi se nasobiraat gasovi-gasna gangrena (gangaena emphysematosa)

d. Dekubitus-dekubitalen ~ir (ulkus) pretstavuva promena koja nastanuva zaradi pritisok (kompresija) na nekoj del od teloto-nekroza prosledena so egzulceracii (exulceratio). Narodniot naziv za ovaa patolo{ka pojava e "rana od leèwe"-"proleàj". Se javuva na koskenite ispaknuvawa kade so mehani~ki pritisok se spre~uva ili ote`nuva normalnata cirkulacija na krvta (kolkovi, ple{ka, delovi na glavata) Zna~ewe i posledici na nekrozata. Lokalno umirawe na kletkite vo organizmot se slu~uva i normalno (fiziolo{ka nekroza) vo kletkite od povr{inskite sloevi na epidermisot, kletkite na mle~nata i potnite`lezdi, krvnite kletki, mle~nite zabi, papo~nata vrvka. Posledicite se zavisni od

lokalizacijata na promenite i nivniot obem. Na primer, pomalite promeni okolu koi postoi funkcionalno tkivo se bez poseriozni posledici za organizmot (ishemi~ni infarkti vo bubrezite, slezenata). Me|utoa, ako promenite se vo vitalnite organi (mozok, srce), posledicite moè da bidat vo vid na trajni funkcionalni poremetuvawa ili pak smrtonosni. Sudbina i ishod na nekrozata. Organizmot sprema nekrozata se odnesuva kako sprema tu|o telo, zatoa {to se raboti za mrtva masa.Pomalite proemni moè celosno da bidat lizirani, dodeka okolu pogolemite se formira zona na demarkacija po {to sleduva organizacija na promenetoto tkivo (inkapsulacija, sekvestracija, kalcifikacija, osifikacija itn.).

8. SMRT Pretstavuva prestanuvawe na vitalnite funkcii na organizmot, odnosno prestanuvawe na rabotata na mozokot, srceto i belite drobovi-op{ta smrt, masproti lokalnata-nekroza. Letargijata pretstavuva prividna smrt na ìvite organizmi na povisok stepen na razvoj. Kaj ìvotnite vo zimskiot son postoi maksimalna redukcija na ìvotnite funkcii (vita minima). Smrtta moè da bide prirodna ili preuraneta-patolo{ka. Prirodnata smrt se slu~uva vo dlaboka starost zaradi istro{uvaweto na organizmot i postepenoto prestanuvawe na funkciite na organizmot. Ovaa smrt e retka, bidej}i i vo dlabokata starost pri~ina za smrtta moè da bide nekoja bolest ili druga pri~ina. Predvremenata ili patolo{ka smrt se slu~uva vo sekoja doba. Moè da bide nasilna (ubistvo, trauma, samoubistvo) ili kako posledica na nekoja bolest koja moè da se slu~i postepeno ili nenadejno. Naj~esta pri~ina za smrt e prestanokot na rabotata na srceto i mozokot (tromboza, embolija, spazam), no i obilnoto krvarewe (ruptura na srceto, aortata, arteriite, uterusot). Glaven i apsoluten znak na smrtta e celosnoto prestanuvawe na rabotata na srceto (mors per syncopem) i di{eweto (mors per asphyxiam). Najprvo umiraat mozo~ite kletki, dodeka nekoi organi moè da go "preìveat momentot na umiraweto", pa moè da se odvojat od teloto i so ve{ta~ko odrùvawe da se za~uvaat za presaduvawe (transplantacija)-srce, bubreg, koà... Postmortalni promeni: oladuvawe, slegnuvawe na krvta, mrtove~ka vko~anetost, avtoliza, gniewe.

NARU[UVAWE VO RASTOT I DIFERENCIJATA NA KLETKITE

1. NAMALEN RAST a. Namalen rast zaradi vrodeni naru{uvawa - Agenesia vroden nedostatok na cel organ zaradi naru{uvawa vo tekot

na embrionalniot razvitok - Aplasia vroden nedostatok na organ na ~ie mesto se nao|a

rudimentirano nediferencrano tkivo - Hypoplasia nedovolna ravienost na nekoj organ (lokalna hipoplazija)

ili pak organizmot vo celina (xuxest rast) - Dysplasia nepravilen razvoj na nekoj organ i tkivo bez postignuvawe

na funkcionalnost b. Namalen rast zaradi steknati naru{uvawa - Atrophia namaluvawe na normalno razvienite organi, tkiva delovi od

teloto i kletki. Moè da bide op{ta (cel organizam) ili lokalna (oddelni delovi od teloto); prosta (namaluvawe na volumenot na kletkite) ili numeri~ka (namaluvawe na brojot na kletkite) Fiziolo{ka atrofija=involucija (timus, papo~na vrvka, matkata po poroduvawe) Inaniciona atrofija zaradi nedovolna ishrana (nedovolno koli~estvo ili nemo`nost za nejzino iskoristuvawe), Inaktivitetna atrofija=funkcionalna atrofija, neaktivnost ili namalena funkcija na nekoi delovi od teloto (imobilizacija so gips, neupotrebuvawe na ekstremitetite zaradi bolnost), Nevrogena atrofija-zaradi isklu~enost na nekoj motori~en nerv doa|a do isten~uvawe na muskulaturata koj toj nerv ja stimulira (n.facialis), nekoi avtori ja poistovetuvaat so inaktivitetnata atrofija Kompresivna atrofija ima ograni~en karakter, a nastanuva zaradi dolgotraen pritisok na nekoj del od teloto (zgolemeni limfni jazli, parazitarni cisti, tumori, zastoj na krv, sekreti, ekskreti, drugi vidovi: atrofija zaradi fizi~ki faktori (radoaktivno zra~ewe), hemiski (sredstva za le~ewe na tumori) nevrohormonalni atrofii (kastracija na petlite-atrofija na kikiritkata), hipofizarni i tireotoksi~ni atrofii, infektivni i toksi~ni atrofii. Prognoza: sostojbata e popovolna kaj prostata otkolku numeri~kata atrofija

2. ZGOLEMEN RAST - Hypertrophia zgolemuvawe na tkivata i organite zaradi zgolemuvawe

na volumenot na kletkite (prosta) ili brojot na kletkite (numeri~ka-hyperplasia), La`na hipertrofija (pseudohypertrophia) zgolemuvawe na volumenot na organot zaradi razmnoùvawe na svrznoto tkivo, taloèwe na masti ili patolo{ki produkti (amiloid), Rabotna hipertrofija se sre}ava pred se vo muskulaturata (skeletna i srceva pri zasilena rabota, trening (fiziolo{ki) ili pri nekoi

patolo{ki sostojbi kako stenoza na hranoprovodot ili crevata (patolo{ki), Kompenzatorna hipertrofija nastanuva vo `lezdenite organi koga nekoj del od organot e isfrlen od funkcija (kompresivna atrofija na primer) a vo ostanatiot del zaradi zgolemen obem na funkcija nastanuva kompenzatorna hipertrofija, Korelativna-hormonalna hipertrofija nastanuva pod vlijanie na endokrinite `lezdi (matka, mle~na `lezda za vreme na graviditetot, donosno laktacijata)

3. AKOMODACIONEN RAST - Metaplasia - Metallaxia 4. SUPSTITUTIVEN RAST a. Regeneracija b. Organizacija v. Zarasnuvawe na rani g. Transplantacija

TUMORI

Tumorite pretstavuvaat novostvoreni netipi~ni izrastoci na tkiva koi se karakteriziraat so postojano, pove}e ili pomalku neograni~eno i samostalno razmnoùvawe na kletkite, koi od samiot po~etok se razvivaat po sopstvena zakonitost i bez mnogu vlijanie na organizmot. Odnosot na tumorot sprema zafateniot organ ili tkivo e parazitski. Tumorite ne se nikakvi dnadvor dojdeni elementi, tuku tie pretstavuvaat izmeneti kletki na organizmot koi gi davaat po~etnite elementi za formirawe i razvoj na tumoroznoto tkivo. Morfologija na tumorite. Rastot a tumorite vo odnos na organot (tkivoto) e naso~en vo dva pravci: Exophitia-tumorozniot proliferat se razviva na povr{inata (koà, serozi, ligavici). Od toj tip se nodoznite (okrugli, polutopkasti, ~vrgasti), polipoznite (pe~urkasti) i papilomatoznite tumori (bradavi~asti, grozdesti, koralni, razgranati) Endophytia-tumorot se zadrùva vo samoto tkivo-organ

NARU[UVAWA VO CIRKULACIJATA (Dyscycliae)

1. Hyperaemia zgolemeno nasobirawe na krv vo nekoja ograni~ena telesna oblast ili organ vo odnos na normalnoto koli~estvo, a nastanuva zaradi zgolemeniot priliv na arteriska krv vo tkivata ili zaradi ote`nato istekuvawe na krvta preku venite.

a. Arteriska hiperemija: zgolemen priliv na arteriska krv vo tkivata bez pritoa da postoi naru{uvawe vo istekuvaweto na venskata krv-aktivna hiperemija

- Fiziolo{ka na primer hiperemijata na ligavicite na digestivnite organi vo tekot na vareweto na hranata, hiperemija na mle~nata `lezda pred poroduvawe, kaj lu|eto izraz na emocionalna sostojba, strav, lutina, vozbuduvawe, sramewe;

- Inflamatorna hiperemija pri vospalenie (ima svojstva na aktivna hiperemija)

- Kolateralna hiperemija se javuva okolu nekoj del od tkivo koj zaradi ote`nata ili spre~ena arteriska cirkulacija e li{eno od snabduawe so arteriska krv.

- Relaksaciona hiperemija se javuva po osloboduvaweto na arteriite od nekoj pritisok, u{te se ozna~uva i kako postishemi~na hiperemija, Spored brzinata na dvièwe na krvta hiperemijata moè da bide so zabrzan ili zabaven krvotek

- Hiperemija so zabrzan krvotek se javuva vo organite koie se vo funkcija-funkcionalna hiperemija

- Hiperemija so zabeven tek nastanuva so pomo{ na vazodilatatori prisostojba na namalena nadrazlivost na vazokonstriktorite.

b. Venska hiperemija pretstavuva lokalno naru{uvawe vocirkulacijata na krvta koe nastanuva so ote`nato ili spre~eno istekuvawe na venskata krv od nekoj del od teloto vo koj i ponatamu nepre~eno pristignuva arteriska krv-zastojna hiperemija (pasivna hiperemija),

- Hiperemija so centralno poteklo-ra{irena re~isi po celiot venski sistem

- Hiperemija so lokalno poteklo ograni~ena samo na deloviteod teloto vo koi do{lo do ote`nato istekuvawe na venskata krv.

v. Staza zastoj, prestanuvawe na cirkulacijata na krvta, pretstavuva najte{ka forma na naru{uvawe na krvotekot koja moè da zavr{i so nekroza na zafateniot del; ireverzibilno prekinuvawe na cirkulacijata vo kapilarite;

2. Krvarewe (haemorrhagia) se deli spored: a. potekloto: od srceto, aortata, arteriite, venite, kapilarite b. na~inot na nastanuvawe: prekinuvawe na krvniot sad (trauma,

hipertenzija), patolo{ka destrukcija-razjaduvawe na krnot sad, izleguvawe na krvta od makroskopski nepromeneti krvni sadovi (kapilari i venuli)

v. lokalizacijata na ekstravazatot: nadvore{no koga krvta istekuva direktno vo nadvore{nata sredina ili indirektno preku prirodnite telesni otvori (haemoptoe, epistaxis, rhinorrhagia, haematemesis, malaena, haematuria, metrorrhagia); Vnatre{no-krvta se sobira vo prirodnite telesni {uplini ili pak se infiltrira vo poedini tkiva (haemothorax, haemopericardium, haemoperitoneum-haemascos, haemarthros, haematocele)

g. morfolo{kiot izgled: sitni to~kasti krvarewa, petehii (koà), sugilacii (sugillatio=modrica), hematom Posledici od krvarewata Zapirawe na krvareweto

3. Ishemija-namaluvawe na koli~estvoto na krv vo nekoe tkivo ili del od organizmot vo odnos na normalnite-fiziolo{ki vrednosti. Oligemija-namaleno koli~estvo na krv Anemija-bukvalno treba da zna~i celosen nedostatok na krv Moè da bide:

- apsolutna-celosno isklu~uvawe na nekoj ograni~en del od tkivoto na arteriskata cirkulacija (na pr. infarkt)

- relativna-nastanuva pri ote`nato deveduvawe na arteriska krv; krvta {to pristignuva vo zafatenata oblast spak obezbeduva funkcionirawe na tkivoto no samo koga e vo miruvawe (na pr. tromboza) Pri~ini za pojava na lokalna anemija-ishemija:

a. mehani~ki: kompresivna (pritiskawe na nekoj del od teloto, so prst za demonstracija) i opturaciona anemija (tromboza, embolija)

b. nemehani~ki: ishemijata nastanuva zaradi gr~-spazam na muskulniot sloj na srednite i pomalite arterii preku vazomotorite. Na primer pri truewe na ìvotnite so r'èna glavi~ka Claviceps purpurea koja sodrì ergotamin, potoa adrenalin...

v. kolateralna ishemija-neramnomerno rasporeduvawe na krv vo organizmot. Na primer pri ispu{taweto gasovi (troakirawe) belite drobovi ko pred toa bile ishemi~ni, po osloboduvaweto od pritisokot kako sun|er ja povlekuvaat krvta pa vo okolnite tkiva nastanuva kolateralna isemija.

4. Infarkt prtstavuva lokalizirana nekroza na tkivo ili organ koja nastanuva zardi prekin nadovodot na krv. Zafateniot del ima forma na {ajka ili trapez {to e posledica na razgranuvaweto na arteriskite sadovi (osnovata svrtena sprema povr{inata na organot, a vrvot sprema vnatre{nosta)

5. Tromboza pretstavuva proces na stvorawe na cvrsta masa (tromb) od sostavnite delovi na krvta vo srceto ili krvnite sadovi za vreme na ìvot. Trombot se stvora kako rezultat na zgrut~uvawe, slepuvawe na eritrociti i sedimentacija (taloèwe) na belkovini od krvnata plazma. Inicijacijata za nastanuvawe na tromb doa|a od o{tetenata intima na krvniot sad, a {to se slu~uva pri vospalitelni reakcii, tumori, parazitarni inavazii, truewa i sl. Trombot kako tu|o telo provocira reakcija na organizmot vo smisol na negova organizacija-prorasnuvawe so granulaciono tkivo koe moè da kalcificira i stane tvrdo. Sprotivno, pod dejstvo na fermentite oslobodeni od belite krvni kletki, trombot kolikvaciono se razmeknuva i toj se

eliminira. Bakteriolo{koto razmeknuvawe doveduva do {irewe a gnojni procesi i apscesi niz celiot organizam.

6. Embolija:pretstavuva zapu{uvawe na krvnite sadovi so korpuskularni elementi od razli~no poteklo (emboli) vozdu{na, masna, parazitarna, bakteriska, kleto~na, od tu|i predmeti Moè da bide:

- egzogena - endogena

Formi na embolija: - vozdu{na (gasna) - masna - parazitarna - bakteriska - kleto~na - embolija od tu|i predmeti 7. Edem-pretstavuva patolo{ka pojava koja se odlikuva so prekumerno

nasobirawe na vodenikava te~nost vo tkivata i {uplinite na teloto, no i vo samite kletki (intracelularen edem). Nastanuva zaradi prodolènata i zasilena faza na transudacija od krvnnite sadovi vo odnos na fazata na resorpcija (zastoen edem); namalen koloido-osmotski pritisok pri normalen krven pritisok; o{tettuvawe nayidovite na kapilarite; spre~eno istekuvawe na limfata; kombinacii od spomenatite pri~ini. Edematoznoto tkivo e bledo-òltenikavo i ima konzistencija na testo. Hydrops-nasobirawe na vodenikava te~nost vo telesnite {uplini Op{ta hidropsija (voden hidrops kaj teliwata) Hydrothorax Hydropericardium Hydroperitoneum (ascites) Hydrocephalus Hydrarthros Hydrocele

NORMALEN TRIJAS

Telesna temperatura (oS)

Frekvencija na pulsot

Frekvencija na di{eweto

Kontrakcii na buragot (5 min)

Pastuv 37.6 (37.2-38.1) 44 (23-70) 12 (8-16) Kobila 37.8 (37.3-38.2) Magare 37.4 (36.4-38.4) 50 (40-56) Govedo za 38.3 (36.7-39.1) 60-70 10-14

goewe Mle~na krava 38.6 (38.0-39.3) 30 10-14 Junica 34 10-14 Ovca 39.1 (38.3-39.9) 75 (60-120) 19 (13-30) 6-16 Koza 39.1 (38.5-39.7) 90 (70-135) 19 (13-30) 7-17 Sviwa 39.2 (38.7-39.8) 55-86 10-20 Ku~e 38.9 (37.9-39.9) 100-130 22 Ma~ka 38.6 (38.1-39.2) 120 (110-140) 26 Zajak 39.5 (38.6-40.1) 205 (123-304) 39 Koko{ka pri dnevno svetlo 41.7 (40.6-43.0) 15-30

Slon 35 (22-53) Hr~ak 450 (300-600) 74 ôvek 36.5 70 (58-104) 12

OSNOVI NA VETERINARNATA FARMAKOLOGIJA Pharmacon=lek-otrov; logos=nauka Skladirawe i ~uvawe na lekovite Dobivawe na lekovite: na recept-Rp (recipe=zemi)od apteka Konzistencija na lekovite: tvrda, meka, te~na Lekovi vo tvrda konzistencija: pra{oci (pulveres), tableti (tabulattae), kasuli (capsulae), piluli (pilulae), bolusi (boli) i supozitorii (supositoria). Lekovi vo meka konzistencija: elektorija se upotrebuvaat vo momentot koga se prigotvuvaat, masti (unguenta), linimenta-izgledaat kako te~ni masti, pred upotreba se me{aat, za nadvore{na upotreba. Lekovi vo te~na forma: rastvori (solutio), miksturi, emulzii, tinkturi (tincturae). Na~in na aplikacija na lekovite: Preku usta (per os) Parenteralno: vo koàta (intrakutano-i/c), potko`no (subkutano-s/c), vo muskulite (intramuskularno-i/m), vo krvta (intravenozno-i/v), vo peritonealnata {uplina (intraperitonealno), vo di{nite pati{ta, vo rektumot, vaginata i dr. Podelba na lekovite spored nivnoto dejstvo: Narkotici (narcotica) Anestetici (anestetica) Analeptici (analeptica) Emetici i ekspektoransi (emetica et expectorantia) Adstrigencii (adstrigentia)

Protektivi (protektiva) Laksativi (laxanthia) Ruminantni i stoma~ni sredstva (ruminantia et stomachica) Kardiotonici (cardiotonica) Diuretici (diuretica) Mineralno-vitaminski sredstva Hormoni Aditivi Antibiotici Antiparazitici Biolo{ki sredstva (vakcini, serumi) Sredstva za DDDDD

Documents

PATOLOGIJA-nauka koja gi prou~uva bolestite ( pathos=bolest; · 2015. 3. 13. · toplinata. Vo pote{kite slu~i nastanuva vospalenie na ro`inata i le}ata {to rezultira so slepilo