Osnovni pojmi - University of Ljubljana · Pri vecjih dnevnih koliˇ cinah mleka predˇ osemenitvijo lahko pricakujemo slabšoˇ uspešnost osemenitev ne glede na starost krav. Opazovanja:

Osnovni pojmi

Milena Kovac

12. oktober 2007

Biometrija 2007/08 1

Osnovni pojmi

1. Spremenljivke

(a) Lastnosti, odvisne spremenljivke(b) Vplivi¸neodvisne spremenljivke¸pojasnjevalne

spremenljivke

2. Ostanek

3. Statistike


Spremenljivke

1. Nacin pridobivanja spremenljivkobjektivne : subjektivne

2. Vrednost spremenljivkkvantitativne : kvalitativne

3. Porazdelitve spremenljivkzvezne : diskretne

4. Vloga spremenljivk v poskusulastnosti : vplivi


Objektivne meritve

• merimo z merilnimi napravami

• tehtnica, meter, pH-meter, ura ....• imajo enote

• štejemo

• število potomcev, število seskov ...• število somatskih celic ...

• izra cunamo

• razmerja, dnevni prirasti, odstotki ...


Subjektivne ocene - linearne ocene

• to ckujemo - ocenjujemo :imamo skalo (kontinuirana ali diskretna),na enem koncu en, na drugem koncu drug ekstrem,optimum lahko vmes

• senzori cne lastnosti• funkcionalne lastnosti zunanjosti• linearno ocenjevanje zunanjosti pri govedu


Subjektivne ocene - opis

• opisujemo :z besedami ali po šifrantu,en konec optimalno, na drugem koncu vse slabevariante

• lastnosti izgleda pri konjih (lepo, nežno, veliko,pravilno ...)

• zunanjost pri praši cih (pomanjkljuvo, zadostno ...)• usoda mladi cev (mrtev, slaboten, živ)


Kvantitativne spremenljivke

• izmerimo z objektivnimi ali subjektivnimi meritvami

• lahko jih razvrstimo v naraš cajo cem ali padajo cemzaporedju

• dolo cimo minimalno in maksimalno vrednost

• izra cunamo povpre cje in standardni odklon

• imajo razli cne porazdelitve (zvezno ali diskretno)

• interpretiramo : lastnost se spreminja z vplivom


Primeri

• svinja prasi med 0 in 25 živorojenih pujskov pognezdu

• v enem gnezdu pa ne more imeti 9.25 pujskov• diskretna spremenljivka

• koli cina namolženega mleka pri kravah

• zvezna spremenljivka

• odstotek mesnatosti pri praši cih

• nesnost, valilnost pri perutnini


Kvalitativne spremenljivke

• vrednost ni merljiva, ozna cuje razli cno kakovost

• opisne lastnosti zunanjosti, zdravstveni status ...• lastnosti zaznavanja: okus, vonj, oblika, barva ...

• razvrstimo jih lahko na razli cne na cine

• rjavo, lisasto, crno = lisasto, rjavo, crno

• izpeljane statistike neuporabne

• minimum, maksimum, povpre cje ...• ne moremo sklepati o nivojih, ki jih ni v poskusu

• interpretiramo : med nivoji so razlike


Primer: letni casi

• letni casi - pogost primer

• so štirje in se cikli cno pojavljajo

• ni meril, kako izmeriti letni cas :? cas, temperatura, oblika padavin...

• vec definicij za letne case: koledarska zima,meteorološka zima

• pogosto kvalitativni, ceprav meri cas

• (ce opazimo zakonitosti, ki jih lahko opišemo sfunkcijo, potem je kvantitativen)


Povpre cja kvalitativnih spremenljivk

• povpre cje letnih casov

x = pomlad + poletje+ jesen + zima4 = ?

• povpre cja šifer

x = 1 +2 +3 +44 6= 2.5

tudi nimajo smisla!!!


Šifriranje

• z opisovanjem spremenljivk pridobili preve cvrednosti

• npr. plju cnica, plju c., pnevmonija• bolj podrobno poimenovanje

• spremenljivki bi morali podeliti isto vrednost

• vrednosti so navidezno razli cne

• šifre so lahko zaporedne številke, a nisokvantitativne


Zvezne spremenljivke

• na grafih jih prikazujemo z linijami


Zvezne spremenljivke

• na strnjeni, nepretrgani, kontinuirani skali

• koli cina mleka: 8 kg, 8.4 kg, 8.4228643 kg? pretirane natan cnosti se izogibamo? prevelike površnosti pa tudi ne odobravamo

• vsebnost beljakovin ...• masa toplih klavnih polovic• prirast, zauživanje krme, konverzija krme• delež oplojenih jajc

• porazdelitve: normalna, ..., tudi neznanih oblik


Diskretne spremenljivke

• predstavljeni s prekinjeno, nekontinuirano skalo

• število potomcev v gnezdu: 1, 2, 3, ...• oplojenost jajca (da/ne)• velikost populacij• ocene na nekonrinuirani skali

(cela števila, razredi po 0.5 to cke)

• porazdelitve: bernulijeva, binomska, Poissonova, ...,tudi neznanih oblik


Diskretne spremenljivke

• pri grafi cni ponazoritvi - histogrami


Prirejene diskretne spremenljivke

• zaokroževanje

27− 35 → 30 (zacetek preizkusa pri merjascih)

95− 107 → 100 (konec preizkusa pri merjascih)

100− 200 → 150 (zacetek preizkusa telet)

• zmanjšamo natan cnost, potreben tehtni razlog

• vcasih: poenostavljeni izra cuni


Preverimo zna cilnosti spremenljivk

• razporeditev barve pri lisastem govedu (kvalitativna)

• površina belih lis pri lisastem govedu ( cm2)(kvantitativna, zvezna)

• višina gostega beljaka ( µm) (kvantitativna, zvezna)

• pripetost vimena (kvantitativna, diskretna)

• oplojenost jajca (kvantitativna)


Lastnosti

• znacilnosti osebkov (živali, rastlin), lahko pa tudipredmetov (izdelki) ali snovi

• starost, masa, višina, debelina, površina, koli cina• energetska vrednost, vsebnost beljakovin ...

• ucinki snovi (krma, zdravila, dodatki ...) oziromanjihov odziv pri živalih

• zauživanje krme, rast, sestava telesa ...• titer protiteles ...


Sinonimi za lastnost

• yij..., samo izjemoma kaj drugega

• meritve, subjektivne ocene/to cke

• opazovanja

• odvisne spremenljivke

• “ posledica ”


Poiš cite opazovanja I

✔ Pri ovcah dveh pasem so prou cevali maso jagnjetob odstavitvi. Jagnjeta so bila odstavljena hkrati,vendar so bila zaradi razli cnega datuma rojstvarazli cno stara. Ovce so bile krmljene z isto krmo.

Opazovanja:


Rezultat I


Opazovanja:

• masa jagnjet (kg)

• prirast jagnjet (kg) = kon cna masa - za cetna masa

• dnevni prirast (g/dan) = prirast / trajanje pitanja


Poiš cite opazovanja II

✔ V treh credah smo prou cevali koli cino in sestavomleka. Vsi kmetje so imeli lisaste in rjave krave. Bileso v razli cnih laktacijah.

Opazovanja:


Rezultat II

✔ V treh credah smo prou cevali koli cino in sestavomleka . Vsi kmetje so imeli lisaste in rjave krave. Bileso v razli cnih laktacijah.

Opazovanja:

• koli cina mleka (kg)

• vsebnost beljakovin (%), vsebnost mle cne tolš ce (%)

• koli cina beljakovin (kg) in mle cne tolš ce (kg) ...


Poiš cite opazovanja III

✔ Pri rejcu A smo praši ce tehtali in jim izmerilidebelino hrbtne slanine pri starosti 180, 200 in 220dni. V pitanju so bili praši ci naklju cno razdeljeni vdve skupini, ki sta dobivali razli cne krmne mešanice.Vsi praši ci so bili pasme LW.

Opazovanja:


Rezultat III

✔ Pri rejcu A smo praši ce tehtali telesno maso in jimizmerili debelino hrbtne slanine pri starosti 180, 200in 220 dni. V pitanju so bili praši ci naklju cnorazdeljeni v dve skupini, ki sta dobivali razli cnekrmne mešanice.

Opazovanja:

• telesna masa (kg)

• debelina hrbtne slanine (mm)

• prirast (kg), dnevni prirast (g/dan)


Poiš cite opazovanja IV

✔ Pri ve cjih dnevnih koli cinah mleka predosemenitvijo lahko pri cakujemo slabšo uspešnostosemenitev ne glede na starost krav.

Opazovanja:


Rezultat IV


Opazovanja:

• uspešnost osemenitev ( vrednosti “uspešna” in“neuspešna” )

• ??


Poiš cite opazovanja V

✔ Pri kravah v pozni brejosti se dnevna koli cinamleka zmanjšuje. Tako je koli cina mleka povezana zuspešnostjo osemenitve.

Opazovanja:


Rezultat V


Opazovanja:

• koli cina mleka

• ??


Vplivi

• lastnosti so odvisne od številnih vplivov

• “vzroki”

• vplivi so lahko znani (zabeleženi)

• lahko pa so tudi neznani (spregledani)

• lahko so pomembni (zna cilni)

• ali nepomembni (zanemarljivi, niso zna cilni)


Poiš cite vplive I


Vplivi:


Rezultat I

✔ Pri ovcah dveh pasem so prou cevali maso jagnjetob odstavitvi. Jagnjeta so bila odstavljena hkrati,vendar so bila zaradi razli cnega datuma rojstvarazli cno stara . Ovce so bile krmljene z isto krmo.

Vplivi:

• pasma ( kvalitativni v. )

• starost jagnjet ( kvantitativni v., zvezna p .)

• krma ovc ( kontrolirani v ., ni vplival na rezultate)


Poiš cite vplive II

✔ V treh credah smo prou cevali koli cino in sestavomleka . Vsi kmetje so imeli lisaste in rjave krave. Bileso v razli cnih laktacijah.

Vplivi:


Rezultat II

✔ V treh credah smo prou cevali koli cino in sestavomleka . Vsi kmetje so imeli krave lisaste in rjavepasme . Bile so v razli cnih laktacijah .

Vplivi:

• crede, rejci oziroma kmetje ( kvalitativni v. )


• zaporedna laktacija ( kvantitativni v., diskretna p .)


Poiš cite vplive II/a

✔ V desetih credah smo prou ceval i koli cino insestavo mleka . Vsi kmetje so imeli krave samolisaste ali rjave pasme. Bile so bile v razli cnihlaktacijah.

Vplivi:


Rezultat II/a

✔ V desetih credah smo prou cevali koli cino insestavo mleka . Vsi kmetje so imeli krave samolisaste ali rjave pasme . Bile so bile v razli cnihlaktacijah .

Vplivi:

• crede , rejci oziroma kmetje ( kvalitativni v., vgnezdenznotraj pasme )


• zaporedna laktacija ( kvantitativni v., diskretna p. )


Poiš cite vplive II/b

✔ V desetih credah smo prou cevali koli cino insestavo mleka . Kmetje so imeli ali lisaste ali rjavekrave. V poskus so bile samo prvesnice, kravamsmo pripravili iste obroke.

Vplivi:


Rezultat II/b

✔ V desetih credah smo prou cevali koli cino insestavo mleka . Kmetje so imeli krave samo lisasteali rjave pasme . V poskus so bile samo prvesnice ,kravam smo pripravili iste obroke .

Vplivi:


• crede, rejci oziroma kmetje ( kvalitativni v. , vgnezdenznotraj pasme)

• prvesnice ( kontrolirani v .)

• sestava obroka ( kontrolirani v .)


Morebitni vplivi

• krma,sezona,stadij laktacije,število molž,starost krave ob prvi telitvi ... ( nezabeleženi vplivi )

• Na meritve lahko vplivajo tudi drugi vplivi, ker pa jihnismo spremljali (zabeležili), jih ne moremoprou cevati.

• Vplive spremljamo ali pa kontroliramo (držimokonstantne)


Poiš cite vplive III

✔ Pri rejcu A smo praši ce tehtali telesno maso in jimizmerili debelino hrbtne slanine pri starosti 180, 200in 220 dni. V pitanju so bili praši ci naklju cnorazdeljeni v dve skupini, ki sta dobivali razli cnekrmne mešanice. Vsi praši ci so bili pasme LW.

Vplivi


Rezultat III

✔ Pri rejcu A smo praši ce tehtali telesno maso in jimizmerili debelino hrbtne slanine pri starosti 180, 200in 220 dni. V pitanju so bili praši ci naklju cnorazdeljeni v dve skupini , ki sta dobivali razli cnekrmne mešanice. Vsi praši ci so bili pasme LW.

Vplivi:

• starost ( kvantitativni v., diskretna p .)

• skupina - krmna mešanica ( kvalitativni v., 2-nivoja )

• kontrolirani vplivi: pasma, rejec


Poiš cite vplive IV


Vplivi:


Rezultat IV


Vplivi:

• starost ( ??? )

• dnevna koli cina mleka ( kvantitativni v., zvezna p .)

• nezabeleženi vplivi ...


Poiš cite vplive V


Vplivi:


Rezultat V

✔ Pri kravah v pozni brejosti se dnevna koli cinamleka zmanjšuje. Tako je koli cina mleka povezana zuspešnostjo osemenitve .

Vplivi:

• uspešnost osemenitve ( kvalitativni v., dva nivoja )

• nezabeleženi vplivi ...


Dolo citev lastnosti in vplivov

• tekst temeljito preberemo

• oznacimo lastnosti (barva, pod crtamo)

• potem poiš cemo vplive, jih ozna cimo

• poiš cemo sinonime in izberemo en sam nazivcreda = rejec = kmetija

• crtamo kontrolirane vplive (vplive z enim nivojem)

• nezabeleženi vplivi: crtamo


Opis spremenljivk 1

• pri spremenljivkah poskusimo ugotoviti osnovneznacilnosti

• kvantitativna ali kvalitativna

• zvezna ali diskretna porazdelitev

• porazdelitveno funkcijo

• zalogo vrednosti ...

1(vec na naslednjih predavanjih)


Interpretacija

• vplivi vplivajo na lastnost

• lastnosti so odvisne od posameznih vplivov

• lastnost se spreminja (pove cuje, zmanjšuje) vpovezavi s spreminjanjem vpliva

• vpliv povzro ca spremembe pri lastnosti ...

Pomni!

Ne zamenjujte vplivov in lastnosti!

Documents

Osnovni pojmi - University of Ljubljana · Pri vecjih dnevnih koliˇ cinah mleka predˇ osemenitvijo lahko pricakujemo slabšoˇ uspešnost osemenitev ne glede na starost krav. Opazovanja: