OZVEZDJA OPAZOVANJA IN MITOLOGIJA V VRTCU · UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo OZVEZDJA – OPAZOVANJA IN MITOLOGIJA V VRTCU Mentor:

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

OZVEZDJA – OPAZOVANJA IN

MITOLOGIJA V VRTCU

Mentor: Kandidatka:

Zlatko Bradač Anita Balajc

Somentorica:

Dragica Haramija

Maribor, 2009

Lektor(-ica):

Andreja Jankovič, študentka slovenistike

Prevajalec(-ka):

Miran Győrek, profesor angleškega jezika

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorju prof. Zlatku Bradaču za dajanje strokovnih

nasvetov, usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Prav tako iskrena hvala somentorici Dragici Haramiji za dajanje strokovnih

nasvetov, usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Najlepša hvala pa staršem in drugim druţinskim članom, ki so mi nenehno

stali ob strani in me vzpodbujali v času študija in pri pisanju diplomske

naloge.

Hvala tudi vsem tistim, ki so mi kakor koli pripomogli k izvedbi in izpeljavi

diplomske naloge.

Anita Balajc

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Anita Balajc, roj. 06. 12. 1986, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer vzgojitelj predšolskih otrok, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Ozvezdja – opazovanja in mitologija v vrtcu pri

mentorju Zlatku Bradaču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni

viri in literatura konkretno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe

avtorjev.

Anita Balajc

Maribor, 2009

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Diplomsko delo obravnava razmerje med domišljijo otroka ob poslušanju

pravljice in realnostjo ob opazovanju zvezd. V njem je najprej predstavljen

začetek astronomije – zgodovina, v nadaljevanju pa miti nekaterih ozvezdij

in opazovanje zvezd. Izbrala sem štiri mite, jih povzela in analizirala. Otrok

se v predšolskem obdobju ob poslušanju mitov identificira z junaki, z njimi

doţivlja poraze in zmage. Predšolski otrok verjame zgodbi mitov, saj še ne

pozna meje med realnim in nerealnim svetom. Pozorni moramo biti

seveda tudi pri izbiri mitov, saj moramo paziti, da so primerni otrokovi

starosti in so tudi otrokom razumljivi. Podrobneje sem tudi predstavila

pripovedovanje mitov za otroke in opazovanje zvezd v vrtcu.

KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, zgodovina astronomije,

opazovanje zvezd, pripovedovanje mitov.

ABSTRACT AND KEY WORDS

The Diploma Work deals with relations between the child's imagination

when listening to fairy tales and the reality when observing the stars. First,

I present the beginnings of astronomy – history, and then the myths of

some constellations and observations of stars. I have chosen four myths,

summarized them and analysed them. In the preschool period, when

listening to myths, the children identify themselves with heroes, they

experience defeats and victories. Preschool children believe in myth-

stories since they do not yet know the difference between the real and

unreal world. Of course, we should pay attention to the choice of myths

and to take care that such myths should be appropriate for child's age and

comprehensible. I also presented in greater detail the myth-telling and

observation of stars for the children in nursery schools.

KEY WORDS: preschool education, history of astronomy, observation of

stars, myth-telling

Ozvezdja – opazovanja in mitologija v vrtcu Anita Balajc

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................. 1

2 NAMEN ............................................................................................... 2

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................. 2

4 METODOLOGIJA ............................................................................... 3

4.1 RAZISKOVALNE METODE ......................................................... 3

4.2 UPORABLJENI VIRI .................................................................... 4

5 OBRAVNAVA TEME .......................................................................... 5

5.1 OZVEZDJA NEKOČ IN DANES ................................................ 5

5.2 TEORIJA MITOV ....................................................................... 8

5.1 ZGODOVINA ASTRONOMIJE .................................................. 10

5.1.1 Imena ozvezdij.................................................................... 14

5.1.2 Zodiak ................................................................................... 18

5.1.3 Slovanska mitologija ............................................................. 21

5.2 VRSTE OZVEZDIJ .................................................................... 25

5.2.1 Ozvezdja severno od ţivalskega kroga ................................. 25

5.2.2 Ozvezdja ţivalskega kroga ................................................... 26

5.2.3 Ozvezdja juţno od ţivalskega kroga ..................................... 26

5.3 OPAZOVANJE ZVEZD .............................................................. 26

5.3.1 Astronomski inštrumenti ........................................................... 30

5.4 MITI O NEKATERIH OZVEZDJIH ............................................. 33

5.4.1 Orion ................................................................................... 34

5.4.2 Mali in Veliki voz .................................................................... 36

5.4.3 Strelec ................................................................................ 39

5.5 ZVEZDICA ZASPANKA ............................................................. 40

5.6 RAZMERJE MED DOMIŠLJIJO OTROKA OB POSLUŠANJU

MITOV IN REALNOSTJO OB OPAZOVANJU ZVEZD ........................ 42

5.5.1 Pripovedovanje mitov in pravljic na dano temo v vrtcu ......... 44

5.6.2 Opazovanje nočnega neba in mitologija v vrtcu ................. 45

5.6.1.1 Vidnost ozvezdij v različnih letnih časih ....................... 46

5.6.1.2 Opazovanje zvezd z otroki .......................................... 49

6 SKLEP .............................................................................................. 52

7 LITERATURA ................................................................................... 54


8 PRILOGE .......................................................................................... 56

8.1 Priloga 1: Seznam ozvezdij ....................................................... 56

8.2 Priloga 2: Zvezdni karti .............................................................. 60

KAZALO SLIK

Slika 1 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 5; Od opazovanja do

zvezdnega mita .......................................................................................... 6

Slika 2 Kitajska zvezdna karta iz leta 700. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dunhuang_star_map.jpg .......................... 7

Slika 3 Naravoslovni atlasi: Astronomija, 1991; str. 11; Lunine mene od

mlaja do ščipa .......................................................................................... 12

Slika 4 Jacqueline in Simon Mitton, 2005; str. 20; Plejade (Gostosevci) v

ozvezdju Bika ........................................................................................... 13

Slika 5 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 117; Ozvezdje Ščit

Sobieskega, prikazano v Hevelijevem atlasu zvezdnega neba. ............... 18

Slika 6 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 114; Sonce v določenem

ozvezdju ................................................................................................... 19

Slika 7 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 114; Star prikaz ozvezdij

ţivalskega pasu, to je ozvezdij, ki jih pri svojem navideznem letnem

gibanju na nebu prečka Sonce................................................................. 20

Slika 8 Rimska cesta. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/image/0705/JupiterVesta052407_westlak

e720_key.jpg............................................................................................ 24

Slika 9 Poloţaj Velikega voza ob različnih letnih časih. Pridobljeno 13. 6.

2009, iz http://celje2.skavt.net/bokss/old/Orientacija/Severnica3.jpg ....... 28

Slika 10 Zvezda Severnica in ozvezdji Velikega in Malega voza.

Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/68/Polaris_3.jpg ......... 30

Slika 11 Vrtljiva zvezdna karta. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/karta.gif ............................................. 32

Slika 12 Ozvezdje Orion. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www.freeserbia.net/Editorial/orion.jpg ............................................. 35


Slika 13 Ozvezdji Mali in Veliki voz. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~osljdom1/astronomija%20spletna%20stran/images/s

lika5c.jpg .................................................................................................. 38

Slika 14 Ozvezdje Strelec. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~osljdom1/astronomija%20spletna%20stran/images/

STRELEC.jpg........................................................................................... 40

Slika 15 Slovenska pravljica Zvezdica zaspanka. Pridobljeno 13. 6. 2009,

iz

http://www.juliadoria.com/datoteke/artikli/483/e78725f0db32f08b68915b49

1691e555.jpg ........................................................................................... 42

Slika 16 Ozvezdja vidna pozimi. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zima_winter.gif .................................. 47

Slika 17 Ozvezdja vidna spomladi. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/pomlad_spring.gif ............................. 48

Slika 18 Ozvezdja vidna poleti. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/poletje_summer.gif ........................... 48

Slika 19 Ozvezdja vidna jeseni. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/jesensko_nebo_1.jpg ........................ 49

Slika 20 Orientacija. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www.modrijan.si/gradivo/on_line_gradivo/7565231s16a2.jpg ......... 51

Slika 21 Vesolje, 1991; str. 90; Zvezdna karta juţne poloble. .................. 60

Slika 22 Vesolje, 1991; str. 91; Zvezdna karta severne poloble. .............. 61


- 1 -

1 UVOD

V jasni noči lahko na nebu vidimo na tisoče migetajočih zvezd, ki so

raztresene vsepovsod po nebu. V razporeditvi zvezd lahko razberemo

številne vzorce in oblike. Ljudje, ki so pred davnimi leti opazovali zvezdno

nebo, so v njem videli nekaj neznanega. Takrat zvezde še niso

poimenovali in jih povezovali v ozvezdja. Zato so ljudje ţe zelo davno s

pomočjo svoje domišljije povezovali zvezde v obrise in vzorce. Temu

pravilno pravimo ozvezdja. Podrobnejšo analizo nastanka imen bom

opisala v poglavju Začetki astronomije – zgodovina.

Zvezdno nebo nad nami je odprta knjiga zgodb. V njih nastopajo

vsemogočni in nesmrtni pravljični bogovi ter nenavadno junaški polbogovi

– heroji z nadčloveško močjo, izredno bistroumnostjo, iznajdljivostjo in

pretkanostjo (npr. Heraklej). Ljudem pomagajo tako, da uničujejo razne

človeške in ţivalske pošasti, divje zveri, nevarne ptice, krute razbojnike. V

zgodbah se zrcalijo dobre in slabe lastnosti navadnega zemljana, njegova

borba z nepokorjeno naravo, trpljenje in radost njegovega ţivljenja, njegov

strah in hrepenenje, poraz in zmaga. (Prosén, 1990, str. 5)

Nekatere mite bom podrobneje opisala in analizirala v poglavju Miti

nekaterih ozvezdij.

Otrok v predšolski dobi čuti izrazito potrebo po čustvenem doţivljanju. Tej

potrebi ustrezajo različni miti in tudi različne pripovedke. Otrok se

identificira z junaki iz zgodb in z njimi doţivlja uspehe ter poraze. Pri

poslušanju dobiva njegova fantazija mnoge pobude za razvoj. Take

zgodbe neločljivo spajata realni vsakdanji svet z nevsakdanjim, čudeţnim;

oba svetova tvorita neločljivo celoto.

Otrok v predoperativnem obdobju verjame, da se lahko čudeţi dogajajo na

vsakem koraku. Verjame, da tudi na njega pazi nekakšen čudeţ, ki

nikakor ne bi dovolil, da bi se mu zgodilo kaj hudega.

Miti poskušajo pojasniti zlo smrt ali odnos do večnosti. Opisujejo tudi

začetek, konec sveta ali dejanja junakov določene kulture. Miti ponujajo


- 2 -

vpogled v človekova stanja in so takrat, ko se človeška bitja soočijo z

očitnimi protislovji, vir domišljije in tolaţbe. Mit poskuša vzbuditi občutek,

da so dogodki brez primere, da se ne bi mogli zgoditi nikomur, niti kje

drugje, so veličastni, zbujajo grozo in da se ne bi mogli zgoditi navadnim

smrtnikom.

Nekateri miti oz. pripovedke niso primerni za otroka. Pri tem mislimo zlasti

na mite, ki pripovedujejo o prevelikih grozodejstvih in strahovih. Take

zgodbe otroke preveč vznemirijo in zaradi njih ne morejo mirno spati.

Takšne so tudi vsebovane v mitologiji ozvezdij, za katere velja, da so

precej krute. Pripovedujejo o junakih iz mitoloških prigod, o neuslišanih

ljubimcih in ţivalih iz sveta bajk. Vsebinsko podobne zgodbe sta ţe

priredila Marjeta Zorec in Marijan Prosén v knjigah: Zvezde in ozvezdja,

Zvezdni miti in legende, Zvezde, zvezde itn., ki pa so primerne tudi za

predšolske otroke.

2 NAMEN

V nalogi ţelim predstaviti zgodovino ozvezdij, zakaj so ljudje tistega časa

začeli poimenovati zvezde in ozvezdja ter kako so nastale zgodbe o

ozvezdjih. Opisala bom tudi njihovo lego na nočnem nebu, v katerem

letnem času so opazna različna ozvezdja in kako jih prepoznamo. Opisala

bom tudi primer opazovanja nočnega neba v vrtcu, kako se pripraviti na

opazovanje z otroki, kako jih motiviramo za opazovanje. V diplomski

nalogi bom opisala tudi pripovedovanje mitov v vrtcu in pri tem izbiro

primernih mitov, ki so primerni otrokovi starosti in ki so jim razumljivi.

Glavni namen tega dela pa je ugotoviti razmerje med domišljijo otroka ob

poslušanju pravljice in realnostjo ob opazovanju zvezd.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

- Otrok v predšolski dobi ne pozna meje med realnim in irealnim

svetom. Misli, da se mu lahko čudeţi zgodijo na vsakem koraku.

To hipotezo potrjujem, saj otrok verjame vsebini zgodbe. Otrok ob

opazovanju zvezd misli, da so res na nebu razni junaki, ţivali,

predmeti in pošasti. Predšolski otrok verjame vsebini mitov, misli da

se čudeţi dogajajo na vsakem koraku. Ob poslušanju mitov o


- 3 -

ozvezdjih ga vzpodbujajo k opazovanju zvezd, ga spodbudijo, da

tudi sam poizkusi poiskati razne zvezde in ozvezdja.

- Otrok v mitih spozna enostavne lastnosti, ki jih lahko opazi tudi v

svojem vsakdanjem okolju (lenoba, hudobija, skopuštvo,

nepripravljenost deliti ali neubogljivost …). Hipotezo potrjujem, saj

lahko v več mitih zasledimo omenjene lastnosti. Npr. Hera je od

ljubosumja začarala Kalisto v medvedko.

- Otrok je nagnjen k artficializmu. Prepričan je, da so vse na svetu

ustvarili ljudje: zgradili hribe, speljali reke mimo mest, na nebo

postavili zvezde … Hipotezo potrjujem. Npr. Zgodba o začarani

medvedki Kalisto. Zevs, vrhovni bog jo je postavil na nebo. Otrok

verjame, da jo je neka oseba dala na nebo.

- Otrok ob opazovanju zvezd verjame mitom in misli, da so res na

nebo postavljeni raznovrstni junaki, ţivali, predmeti in pošasti.

Hipotezo potrjujem, saj otrok v predšolski dobi še ne pozna meje

med realnim in pravljičnim svetom, verjame vsebini mitov.

4 METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNE METODE

Uporabljene so:

- deskriptivna metoda (opisovanje dejstev, procesov). V diplomski

nalogi sem opisala različna ozvezdja, njihovo lego, tudi opazovanje

nočnega neba in pripovedovanje v vrtcu.

- metoda analize in sinteze. Izbrala sem tri grške mite o ozvezdjih,

katere sem povzela in analizirala. Odločila sem se tudi za

slovensko pravljico z naslovom Zvezdica Zaspanka, ki sem jo prav

tako povzela in analizirala.


- 4 -

4.2 UPORABLJENI VIRI

Uporabila sem :

- primarne vire (knjige, članke v strokovnih in znanstvenih revijah,

zbornike). Upoštevala sem knjige o ozvezdjih, mitih, psihologiji

otroka, tudi strokovno revijo z naslovom GEA, v kateri sem našla

veliko člankov o ozvezdjih, in hrvaški zbornik;

- sekundarne vire (priročnike, enciklopedije). V nalogo sem vključila

veliko podatkov o ozvezdjih, ki sem jih našla v naravoslovnem

atlasu Astronomija.


- 5 -

5 OBRAVNAVA TEME

5.1 OZVEZDJA NEKOČ IN DANES

Človek se ţe od nekdaj ozira v nebo in tam išče odgovore na vprašanja, ki

jih sam ne zna ustrezno odgovoriti. Tako si je včasih posamezne naravne

pojave razlagal s pomočjo bogov, danes pa si čim jasnejšo podobo vesolja

poskušamo ustvariti preko opazovanja nebesnih teles. Pri proučevanju

neba so si nekoč lahko pomagali le s svojimi očmi in razumom. Potem so

nekateri iz tega razvili znanost, ki je dobila svoj prostor takoj za

matematiko, drugi pa so se s pomočjo zvezd prikopali do mitov, ki so se

izrodili v legende.

Vsak je ţe kdaj stal pod jasnim nočnim nebom in očaran strmel v nebo ter

se pri tem spraševal, kako se znajti v tej mnoţici zvezd. Vsak, ki pozorno

usmeri svoj pogled proti nočnemu nebu, opazi, da lahko posamezne

svetlejše zvezde, ki so si na nebu blizu, poveţemo v razne geometrijske

like, kot so kvadrati, krogi, kriţi, rombi … Z malo domišljije si lahko iz

geometrijskih likov naslikamo podobo bogov, junakov, ţivali in predmetov,

ki so jih ljudje projicirali v nebo. Ker so včasih ţivela različna ljudstva, so si

na nebu predstavljali različne podobe, saj je vsako ljudstvo videlo svojo

podobo oziroma junaka v posameznem ozvezdju. Iz tega, kar so videli, so

spletli mnoge zgodbe – mite. Skoraj z vsakim ozvezdjem je povezan mit

(http://www.kmica-drustvo.si/datoteke/Bilten-2003.pdf).


- 6 -

Slika 1 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 5; Od opazovanja do zvezdnega mita

Zvezde so večja in manjša sonca v daljnih globinah vesolja, ki so od nas

zelo daleč. Tako zelo daleč, da jih celo z daljnogledi vidimo le kot bolj ali

manj svetle pike na jasnem nočnem nebu. Ozvezdje je del neba s

pripadajočo skupino zvezd. Prvi, ki so sistematično opisali ozvezdja, so bili

stari Grki pred dva tisoč leti. Takrat so poznali 48 ozvezdij, povezanih z

imeni junakov (Orion, Perzej, Andromeda, Kefej, Klečalec – pozneje

Herkul), ţivali (Veliki medved, Lev Labod, Pegaz, Zmaj) in z drugimi

stvarmi in rečmi (Krona, Lira, Tehtnica) iz njihovega bujnega bajeslovja.

Danes poznamo 88 ozvezdij.


- 7 -

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je leta 1928 na kongresu in še

kasneje, leta 1933, razdelila nebo na 88 uradnih ozvezdij z natančnimi

popravljenimi mejami, tako da vsaki smeri odgovarja natančno eno

ozvezdje. Meje so poravnali po vzporednikih in velikih krogih na nebesni

krogli. Na severni nebesni polobli ta ozvezdja večinoma izhajajo iz

starogrških, ki so se prenesla v srednji vek. Dvanajst ozvezdij severne

nebesne poloble stari Grki niso mogli opazovati in sta jih v 16. stoletju

določila nizozemska pomorščaka Pieter Dirkszoon Keyser in Frederick de

Houtman, v kataloge pa jih je prvi zarisal in opisal Johann Bayer.

Prvih dvanajst ozvezdij ob ekliptiki spada v zodiakalna ozvezdja. Poleg teh

ozvezdij je Klavdij Ptolemej navedel 36 ozvezdij, večinoma vidnih iz

Aleksandrije. Meje njegovih ozvezdij so bile še nepravilne krivulje. Eno od

Ptolemejevih izvirnih ozvezdij - Argo (Ladja) - je de Lacaille razdelil na tri

ozvezdja, tako da jih je sedaj 38. Na koncu so dodali še ozvezdja, ki so

zapolnila Ptolemejeve vzorce in juţno nebo, ki so ga raziskali evropski

raziskovalci, in tako pokrili celotno nebo.

Slika 2 Kitajska zvezdna karta iz leta 700. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dunhuang_star_map.jpg

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_astronomska_zveza

http://sl.wikipedia.org/wiki/1928

http://sl.wikipedia.org/wiki/1933

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vzporednik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_krog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_vek

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pieter_Dirkszoon_Keyser&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Frederick_de_Houtman

http://sl.wikipedia.org/wiki/Frederick_de_Houtman

http://sl.wikipedia.org/wiki/Johann_Bayer

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekliptika

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivalski_krog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ptolemej

http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksandrija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matemati%C4%8Dna_krivulja

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Argo_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nicolas_Louis_de_Lacaille

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa

http://sl.wikipedia.org/wiki/Raziskovalec

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dunhuang_star_map.jpg


- 8 -

Od pomladi do naslednje pomladi ali od poletja do naslednjega poletja ali

od jeseni do naslednje jeseni ali od zime do naslednje zime se na

večernem nebu zvrstijo različna ozvezdja, v katerih so ljudje videli

najrazličnejše bogove, junaške polbogove, heroje z nadčloveško močjo, z

izredno bistroumnostjo in iznajdljivostjo. Ljudem pomagajo tako, da

uničujejo razne človeške in ţivalske pošasti, divje zveri, nevarne ptice,

krute razbojnike. Včasih pa se v zgodbah zrcalijo tudi dobre in slabe

lastnosti navadnega zemljana, njegova borba z nepokorjeno naravo,

trpljenje in radost njegovega ţivljenja, njegov strah in hrepenenje, poraz in

zmaga (Prosén,1990, str. 5).

5.2 TEORIJA MITOV

V stari Grčiji je bilo mladim ljudem tistega časa zvezdno nebo edina

slikanica. Ozvezdje so se učili spoznavati preprosto s poslušanjem

mitoloških zgodb. Ti miti so se ohranili vse do danes.

Mit je literarna zvrst, ki ima veliko značilnosti pripovedke. Miti so eden od

načinov, kako si je človeška druţba poskušala razloţiti ustvarjalne sile,

naravne pojave in dogodke, na katere ljudje niso mogli vplivati. Miti so

večinoma ljudskega izročila. Praviloma so nekatere zgodbe vzete iz

ţivljenja ljudi tistega časa, so pa tudi stvari, ki so si jih izmislili. Nekateri

miti razlagajo nastanek sveta, naravne pojave, tisto, kar si ljudje niso mogli

razlagati. Povezane pa so tudi s poganskimi verovanji. Miti se delijo na

dve skupini: fantastične mite in realistične mite. Pri fantastičnih mitih glavni

junaki pridejo do srečnega konca s čudeţi. Pri realističnih mitih pa pridejo

glavni junaki do srečnega konca s svojim znanjem. Mit je

enodimenzionalen, kar pomeni, da fantastični in realistični nivo šele skupaj

tvorita celoto.

Mitologija je zbirka mitov in legend o boţanskih bitjih in herojih določene

etnične skupine in kot taka je del njene tradicije.

Miti so krajše pripovedi o starodavnih politeističnih verovanjih, ki so

spodbujala rituale. Moderni človek ima preveč informacij, da bi se ukvarjal

z rečmi, ki so jih vedeli povedati stari ljudje v nekih starih, drugačnih časih.


- 9 -

Res pa je, da so miti ali pa vsaj njihovi prepoznavni motivi v sodobnih

knjiţevnostih ohranjena in zanimanja vredna knjiţevna vrsta. »Miti so

univerzalne in brezčasne zgodbe, ki odsevajo življenje in ga hkrati

oblikujejo – raziskujejo naše želje, strahove, hrepenenja. Opominjajo

nas, kaj pomeni biti človek.« (Armstrong, 2005, str. 3). Nekateri miti niso

povsem izmišljene zgodbe, temveč se navezujejo na resnične

zgodovinske dogodke ali osebe (zgodovinski miti). Predvsem pa

pojasnjujejo dejanja in pojave, ki si jih ljudje niso znali razloţiti in jih niso

razumeli.

Legende imajo natančneje določeno snov kot miti, saj upovedujejo

ţivljenje, delo in trpljenje krščanskih svetnikov in mučencev, navezujejo pa

se tudi na krščanske praznike in z njimi povezano obredje. Njihova

podlaga je monoteistična, zgodba sama pa se lahko pribliţuje prvinam

fantastičnega ali vsaj neresničnega (Haramija, 2007, str. 91–92).

Otroci ne zaznavajo istih reči kot odrasli ljudje, saj je njihov način

razmišljanja drugačen od tistega, ki ga imajo ljudje potem, ko njihov

intelektualni razvoj doseţe stopnjo abstraktne inteligence. Ker torej otroci

razmišljajo drugače, tudi zaznavajo druge reči, kot bi jih v situaciji zaznali

odrasli in predvsem zaznavajo in vrednotijo jih na drugačen način. In zato

miselna shema v mitih pri otrocih ne bo zelo podobna definiciji mitov,

kakršno lahko najdemo v literarni teoriji, kajti otrok npr. ne more zaznavati

enovitosti, zlitosti fantastičnega in realnega sveta kot posebnosti knjiţevne

forme, ker sta ta dva svetova v njegovem pojmovnem svetu zlita v en sam

svet. Prav tako kot ne more zaznavati tipično pravljičnih pojavov tako ne

more tudi animizma, artficializma in anropomorfizma, ker so vsi trije načini

opazovanja, vrednotenja stvari in pojavov njegovi načini ter ker drugih

sploh ne pozna (Kordigel, 1998, str. 16).

Otroci v predšolskem obdobju verjamejo, da je pravljično dogajanje del

njihovega realnega sveta, verjamejo, da so lahko čudeţi, ki jih je mogoče

v mitih srečati, na vsakem koraku. Tako se ţe jutri ta lahko zgodi tudi njim

(trdno verjamejo v pravljično urejenost realnega sveta), ki je torej po


- 10 -

njihovem mnenju urejen tako, da tudi nanje pazi nekakšen čudeţ, ki

nikakor ne bi dovolil, da bi se jim kaj hudega zgodilo.

Po 7. letu starosti v domišljiji še zmeraj radi odpotujejo v pravljične

svetove, kjer se jim lahko izpolnijo tudi najdraţje ţelje, toda takrat ţe

natanko vedo, da obstaja meja med resničnostjo in domišljijo, in tudi to,

kje je ta meja (Kordigel, 1998, str. 41).

Miti poskušajo pojasniti zlo in smrt ali odnos do večnosti. Opisujejo tudi

začetek, konec sveta ali dejanja junakov določene kulture. Ponujajo


očitnimi protislovji, vir domišljije in tolaţbe.

Nekateri miti oz. pripovedke ne delujejo pozitivno na otroka. To so zlasti

miti, ki pripovedujejo o prevelikih grozodejstvih in strahovih. Take pravljice

otroke preveč vznemirijo in zaradi njih ne morejo mirno spati. Takšne so

tudi vsebovane v mitologiji ozvezdij, za katere velja, da so precej krute.

Pripovedujejo o junakih iz mitoloških prigod, o neuslišanih ljubimcih in

ţivalih iz sveta bajk. Take zgodbe sta priredila Marjeta Zorec in Marijan

Prosén v knjigah: Zvezde in ozvezdja, Zvezdni miti in legende, Zvezde,

zvezde itn., ki so primerne tudi za predšolske otroke.

5.1 ZGODOVINA ASTRONOMIJE

Astronomija nedvomno sodi med najstarejše znanosti. V vseh starih

kulturah, ki so poznale takšno ali drugačno obliko pisave, najdemo

sledove bolj ali manj razvitega astronomskega znanja. Ljudje so ţe v

starih obdobjih skrbno opazovali nebo in nekatere osnovne zakonitosti

gibanja najsvetlejših nebesnih teles, ki so bile znane ţe človeku starejše

kamene dobe ali paleolitika.

Najstarejši opis ozvezdij je v didaktičnem epu Pojavi, ki ga je okoli leta 270

pred našim štetjem napisal Arat, grški pesnik v dobi Aleksandrije. V epu je

zbral znanstveno gradivo opazovanj o zvezdnem nebu, podoţivljeno z

zanimivimi zgodbami iz grškega bajeslovja. V 1154 heksametrih je

pojasnil, da so omenjena ozvezdja "naredili" opazovalci neba ţe davno

pred njim. V svojem epu se Arat v glavnem naslanja na delo matematika

in astronoma Evdoksa iz Knida (4. stol. pr. n. št.). Imena nekaterih


- 11 -

ozvezdij, ki jih je opisal Arat, so najbrţ nastala tisoče let pred njim.

Verjetno so jih ustvarili astronomi, ki so ţiveli na rodovitni zemlji med

rekama Evfrat in Tigris (Mezopotamija), kjer je cvetela stara civilizacija.

Aratu in grškim astronomom tistega časa pa se moramo zahvaliti tako za

imena, podobe in oblike večine nam znanih ozvezdij kot tudi za večino

zgodb o njih. Za grške mlade ljudi tistega časa je bilo zvezdno nebo najbrţ

edina slikanica. Iz nje so se učili spoznavati ozvezdja. O njih so poslušali

zgodbe, kot na primer o Perzeju, ki leti na hrbtu krilatega konja Pegaza z

Meduzino glavo v torbi prek neba, da bi rešil Andromedo, o Orionu,

največjem lovcu starih časov, ki se je hvalil, da ga ne more ubiti ali raniti

nobena ţival, na koncu pa ga je ubil droben škorpijon, o ošabni kraljici

Kasiopeji, ki je bila tako zelo ponosna na svojo lepoto, da se je proglasila

za najlepšo, celo lepšo od deklic iz spremstva boga Pozejdona. Zato je

bila kaznovana – postavili so jo na nebo, da se kar naprej v kraljevem

prestolu vrti okrog Severnice in je vsako noč enkrat obrnjena na glavo,

prostora pa se mora močno oklepati, da ne pade z njega in se obdrţi pri

ţivljenju. V epu so razen starogrških mitov o zvezdah in ozvezdjih

navedene tudi nekatere najlepše, najbolj znane zgodbe iz drugih deţel. Ep

je bil opremljen z risbami večine ozvezdij, o katerih pripovedujejo

zgodbice.

Včasih ne potrebujemo veliko domišljije, da ugotovimo, kaj naj bi

predstavljale zvezde ozvezdja. Za večino ozvezdij pa potrebujemo

neskončno veliko domišljije, da si predstavljamo ţival, ptico ali človeka, ki

so si ga zamišljali stari sestavljavci ozvezdij. Morda pa niso mislili, da bi

kako ozvezdje spominjalo na ţival ali osebo, po kateri bi ga imenovali,

ampak so hoteli ustvariti le nekakšno slavnostno nebesno dvorano, kamor

bi njihove najljubše ţivali in pomembne junake postavili na varno in častno

mesto, da bi jih slavili, tako kot mi postavljamo in slavimo kipe znanih ljudi

na javnih mestih. To, da se zvezde vsako leto ob enakem času vračajo na

isto mesto neba in da se gibljejo po določenih zakonitostih tudi med

dnevom, je bilo najbrţ najpomembnejše spoznanje ljudi davnih časov, ko

so zapustili jame in nomadsko ţivljenje ter se preselili v skupnosti, da bi

obdelovali zemljo in skrbeli za čredo. Na podlagi opazovanj so spoznali,

da spremembe na nebu potekajo v nespremenljivem redu: Sončeva


- 12 -

dnevna pot po nebesnem oboku se med letom spreminja, zvezde vzhajajo

in zahajajo, določena ozvezdja izginejo z nočnega neba in se čez čas

zopet pojavijo, toda vse te spremembe se ponavljajo vselej v enakih

časovnih intervalih. Bolj ali manj sočasno z določenimi nebesnimi pojavi

se odvijajo spremembe na Zemlji: menjavanje letnih časov, čas setve in

ţetve, obdobja določenih lovnih ţivali ipd. Spoznavanje te pravilnosti je

omogočilo človeku, da se je znašel v prostoru in času in da si je ustvaril

skladno sliko o svetu, ki ga je obkroţal. Verovali so, da nebesni pojavi

določajo dogodke na Zemlji ali pa vsaj vplivajo nanje. Nastale so tudi

raznovrstne bajke, ki razlagajo izvor, sestavo in urejenost sveta in vesolja.

Smeri neba so določene s smermi vzhajanja in zahajanja nebesnih teles in

z lego nebesnega pola, torej točke (ali zvezde) na nebu, ki se premika,

namreč okoli nje se navidezno vrti nebesna krogla.

Zelo preprost pripomoček za merjenje časa predstavljajo lunine mene,

zato ni čudno, da so prve lunarne koledarje uporabljali ţe paleolitski lovci

in nabiralci.

Slika 3 Naravoslovni atlasi: Astronomija, 1991; str. 11; Lunine mene od mlaja do

ščipa

Natančnejša orientacija v času je postala posebej pomembna z

nastankom poljedelstva, saj je pri tem načinu gospodarjenja treba imeti

ustrezno časovno razporeditev dejavnosti v letu, torej je treba znati

predvidevati menjavanje letnih časov. Med različnimi ljudstvi so nastale

različne oblike koledarjev, ki so olajševali takšno reguliranje del, vsi pa

temeljijo na astronomskih ciklih. Čim natančnejši je koledar, tem

učinkovitejše gospodarjenje omogoča. Ko so ljudje ţe uporabljali zvezde

za koledar, se je pokazalo, da se je zelo teţko naučiti in zapomniti


- 13 -

posamezne zvezde ter jih spremljati. Da bi to poenostavili, so jih uredili v

prepoznavne zvezdne skupine, geometrijske oblike (trikotnik ali štirikotnik),

razne slike (podobe, figure), ki bi z malo domišljije predstavljale znane

domače ţivali ali pa tiste, pred katerimi so morali varovati svoje črede ali

se proti njim boriti, podobe njihovih junakov (herojev), katerih velika

dejanja so slavili v pesmih in legendah. V davnini so ljudje hodili zgodaj

spat in so zgodaj vstajali. Ker so vstajali, preden je sonce zbrisalo zadnje

zvezde z neba, so lahko opazili, kdaj se prvič v letu kakšna zvezda ali

skupina zvezd pojavi nizko nad vzhodnim delom obzorja. Pribliţno od

4000 do 2000 let pred našim štetjem je prvo zgodnje jutranje prikazovanje

slavne zvezdne kopice Plejad (Gostosevcev) napovedovalo, da se bo

kmalu začela pomlad.

Slika 4 Jacqueline in Simon Mitton, 2005; str. 20; Plejade (Gostosevci) v ozvezdju

Bika

Poletje se je začelo, ko se je prvič prikazalo ozvezdje Leva s svetlim

Regulom. Jesen so pričakovali s prihodom Antaresa in njegovih

spremljevalnih zvezd Škorpijona na jutranjem vzhodnem delu neba.

Zimske nevihte pa so se začele kmalu po tem, ko so lahko na vzhodu


- 14 -

videli Vodnarja z ogromnim vedrom, obrnjenim navzdol, da je lahko zlival

neskončne slapove vode.

Astronomsko znanje je imelo velik pomen v zgodnjih drţavah: svečeniki in

visoki drţavni uradniki, ki so bili edini, ki so se lahko posvečali

zahtevnejšim astronomskim preučevanjem, so na osnovi pridobljenega

znanja omogočali boljše delovanje celotne druţbe, saj se je povečala

produktivnost, s čimer je bilo zagotovljeno preţivetje celotne druţbe

(Prosén, 2002, str. 108–110).

5.1.1 Imena ozvezdij

Večina zvezd je dobila svoje ime ţe pred 500 do 2000 let. Imena so

večinoma prevzeta od ljudi in ţivali iz različnih mitov, poreklo imen pa je

zelo raznoliko.

Del zvezd nosi imena, ki so vezana na ozvezdje, v katerem se nahajajo,

npr. Denab v Labodu in Denebola v Levu, ki označujeta repe teh ţivali.

Nekatera imena so pa vezana na njihove lastnosti, npr. zvezda Sirius,

katere prevod je bleščeča, kar je primerno ime, saj gre za najsvetlejšo

zvezdo na nebu. Nekatera imena pa so ostala od starih imen ozvezdij,

npr. Nihal v Zajcu, v prevodu pomeni: Kamela, ki se odţeja.

Zvezde so od nekdaj privlačile ljudi. Ljudstva so v različnih časih na

različne načine sestavljala ozvezdja in jih po svoje imenovala. Mongolski

astronomi 18. stoletja so poznali 237 ozvezdij. Samo na kosu, ki ga danes

zavzema ozvezdje Herkul, je bilo raztresenih 19 ozvezdij. Aleksandrijski

astronom Ptolomej je v svojem slavnem zvezdnem katalogu Almagest

(okoli leta 150) opisal 48 ozvezdij. To število se je ohranilo do 16. stoletja.

Opisana ozvezdja niso zajemala vsega neba. V 17. stoletju je nezasedena

območja severnega zvezdnega neba poselil z novimi ozvezdji poljski

astronom J. Hevelij (1611 – 1687). Izdelali so tudi podrobne opise in slike

ozvezdij juţnega neba. Pri tem sta imela pomembno vlogo nemški

astronom J. Bayer (1572 - 1625) in francoz N. L. de Lacaille (1713 –

1762). Delo teh astronomov je spodbudilo tudi druge, da so začeli

sestavljati zvezdne atlase. Leta 1922 so na prvem kongresu Mednarodne

astronomske zveze v Rimu zavrgli vsa odvečna ozvezdja. Obdrţali so

vsega 88 ozvezdij.


- 15 -

Vsako ozvezdje ima svoje ime. Na nebu gledamo vrsto raznih predmetov

in neznanih ţivali. Ozvezdje Tehtnica nima obris zvezd v obliki tehtnice,

ampak je ime dobila tako: Sonce se navidezno giblje glede na zvezde. Na

ta del neba pride vsako leto takrat, ko je na Zemlji dan enak noči – ob

jesenskem enakonočju. Prvi astronom – Sumerijec, Egipčan ali Grk, ki je

opazil to ujemanje, je na svoji zvezdni karti to mesto na nebu označil s

tehtnico kot simbolom ravnovesja med dnevom in nočjo. Nekateri sicer ob

ozvezdju Tehtnica razmišljajo, da pomeni simbol enakih pravic, da gre za

znamenito tehtnico starogrške boginje pravičnosti. Ozvezdje Oven, ki je ob

velikonočnih praznikih zahajalo v soju večerne zarje, je na primer ljudi

opozarjalo, da je treba v tem času opraviti daritve – ovne. Mitološka

razlaga za ime ozvezdja Oven pa je precej pestra. Z njim povezujejo

znamenito zlato runo, ki so ga ugrabili argonavti v Kolhidi. Za veliko imen

ozvezdij res najdemo razlago pri številnih mitih o Zevsu ali kakih drugih

starogrških bogovih ali junakih. Vendar je mitološko imenovanje ozvezdij v

večini primerov drugotno, saj so ţe obstoječa imena prinesena v antično

Grčijo. Stari Grki so jih le sistematično razporedili in preoblekli v svojo

mitološko obleko. Zgled je na primer Veliki medved – najsvetlejše in

najbolj opazno in zato verjetno najstarejše ozvezdje na severni nebesni

polkrogli. Domnevajo, da ime Medved obstaja skoraj sto tisoč let. O

Velikem medvedu obstaja grški antični mit, ki pojasnjuje to ime. Vrhovni

grški bog Zevs se je zaljubil v lepo arkadsko nimfo Kalisto, ki mu je rodila

sina Arkada (arktos – grško medved), ljubosumna Zevsova ţena Hera pa

jo je spremenila v medvedko. Toda Zevs je rešil svojo ljubico tako, da jo je

postavil na nebo kot ozvezdje. Na podobi ozvezdja je Veliki medved dolg

rep, ki ga zemeljski medvedi sicer nimajo. Dolg rep ima zato, ker je Zevs

ljubico zalučal na nebo tako, da jo je drţal za rep, ki se je potem raztegnil.

Seveda je nebesni Medved obstajal še pred nastankom mita o Kalisti.

Uradna imena vseh 88 sedaj veljavnih ozvezdij so latinska. Tudi slovenska

strokovna imena za ozvezdja, na primer Lev, Delfin, Strelec, Krokar,

Devica …, so prevodi iz latinščine. Prvotnih 48 ozvezdij imenujemo stara

ozvezdja. Zgodovina odbranih starih ozvezdij in imenovanje novih imen za

ozvezdja je zanimiva in poučna. Rimljani so prevzeli vsa ozvezdja in

njihova imena od starih Grkov. Imena ozvezdij so preprosto iz grščine


- 16 -

prevedli v latinščino. Nekaterih imen pa niso prevedli. Sicer pa si tudi Grki

vseh imen zvezd in ozvezdij niso izmislili sami, ampak so jih podedovali od

starejših ljudstev iz vzhoda – starih Egipčanov, Feničanov, Asircev in

Babiloncev. Da je bilo nebo razdeljeno na ozvezdja ţe v Mezopotamiji,

potrjujejo imena ozvezdij. Izbor imen ţivali spominja na ţivalstvo in

naravne značilnosti Mezopotamije z morjem na jugu in gorami na severu.

Srečamo imena divjih ţivali, kot so Volk (pri starih Grkih je bilo to ozvezdje

Zver oz. Panter, Leopard), Zajec, Medved, Labod (Grki so to ozvezdje

imenovali Ptica), Lev, Krokar, Orel, Delfin, Ribi, Kit, Kača, Vodna kača,

Rak, Škorpijon. Nekatera imena ozvezdij so doţivela spremembe. Eno

izmed njih je danes znano po imenu Pegaz. V antični grški mitologiji je

krilati konj Pegaz pomagal junaku Perzeju, da se je z njim vrnil domov po

zmagi nad Meduzo. Ko je Perzej opazil na skalo prikovano prelepo

Andromedo, hčer etiopskega kralja Kefeja in kraljice Kasiopeje,

prepuščeno, da jo raztrga in poţre morska pošast – ogaben Kit – je Perzej

premagal pošast, osvobodil Andromedo in jo vzel za ţeno. Vse osebe

tega mita so postale ozvezdja. Stari Grki niso poznali ozvezdja Pegaz,

ampak ozvezdje Hippos – Konj.

V davnini so ljudje dali ozvezdjem imena kot na primer Devica in Dvojčka.

Ta imena so največkrat povezana z dejavnostjo v zvezi z ţivalmi. Tako

med ozvezdji najdemo lovca (Strelec), zdravilca (Kačenosec), pastirja

(Voznik, Volar), poljedelca (Vodnar). Stari Egipčani so prikazovali

ozvezdje Vodnar v obliki človeka s sodom v roki. Sod bi lahko spominjal

na vodno namakanje zemlje, lahko pa bi bil simbol deţja. Rimljani so

Vodnarju rekli tudi Amfora. V primerih, ko so ozvezdjem nadeli lastna

imena ljudi, so ozvezdja imenovali izključno z imeni kraljev in junakov, na

primer Perzej, Kefej, Kasiopeja, Orion, Berenikini kodri. Berenika je bila

ţena enega izmed egipčanskih faraonov (3. st. pr. n. št.). Berenikini kodri

so ozvezdje, ki je imenovano v čast resnične zgodovinske osebe. To

ozvezdje je edino staro ozvezdje, ki ima znan datum svojega nastanka. Po

pripovedi si je Berenika dala odrezati svoje prelepe zlate lase in jih

odnesla v Venerin tempelj kot zaobljubljeno daritev boginji, ker se je njen

moţ ţiv in zdrav vrnil iz bitke. Ko pa so lasje izginili z oltarja, so svečeniki


- 17 -

kraljevemu paru sporočili, da jih je vzel Zevs in jih postavil na nebo. Tako

je iz legende o kraji las nastalo ozvezdje.

Ime ozvezdja Orion je tudi zelo staro. Ne samo Grki, tudi Arabci so ga

imenovali kar Orjak, ne da bi ime ozvezdja povezovali z imenom mitičnega

velikana – velikega lovca, v katerega se je zaljubila boginja jutranje zarje

Eos. Imena starih ozvezdij, vzeta po neţivih predmetih, delujejo veliko

manj skladno kot imena po ţivalih in ljudeh. V imenih ozvezdij so si ljudje

predstavljali različna področja človekove dejavnosti: umetnost (Lira),

znanost (Trikotnik), lov ali vojaško opravilo (Puščica), upravljanje (Severna

in Juţna krona), verstvo (Oltar), narava (Eridan). Preostalih 40 ozvezdij se

je pojavilo v zvezdnih kartah šele v 16. in 17. Stoletju, zato jih imenujemo

nova ozvezdja. Z razvojem trgovine, morske plovbe in geografskimi odkritji

je med drugim nastala tudi potreba po natančni orientaciji med zvezdami

juţnega neba. Izdelali so nova juţna ozvezdja, ki jih astronomi prej niso

poznali. Najslavnejša zvezda juţnega neba je Juţni kriţ, ki so jo

poimenovali tako zato, ker ima obliko kriţa. Ta del neba so sicer poznali

ţe stari Grki, a so ga prištevali k ozvezdju Kentaver. Juţni kriţ so uvedli

zato, da bi to ozvezdje razlikovali od drugega nebesnega kriţa, to je

Severnega kriţa, kot včasih imenujemo ozvezdje Labod. Prvi, ki je nova

ozvezdja znanstveno obdelal in jih uvedel v astronomsko prakso, je bil

Bayer. Njegov zvezdni atlas Uranometrija (1603) je prvi popolni atlas

zvezdnega neba. Po podatkih mornarjev je izdelal in imenoval nekaj novih

ozvezdij. V glavnem nosijo ţivalska imena: Rajska ptica, Tukan, Pav,

Kameleon, Zlata riba (pozneje Dorado). Samo eno Bayerjevo ozvezdje je

dobilo ime po človeku. To je ozvezdje Indijanec. Sčasoma je število novih

ozvezdij začelo zelo naraščati. Leta 1624 se je na zvezdnih kartah J.

Bartchiusa pojavilo nadobzorniško ozvezdje Ţirafa, ki leţi med Kasiopejo,

Voznikom, Velikim in Malim medvedom. Ta nemški astronom je naredil še

ozvezdje Samorog in tako na nebo prinesel popolnoma izmišljeno

pravljično ţival. Imena mnogih novih ozvezdij so povezana z dejavnostjo

astronomov Hevelija in Lacailla. Hevelij je zelo natančno opisal severno

nebo in pri tem uvedel nova ozvezdja za tiste dele neba, ki še niso bili

označeni. Njegov atlas zvezdnega neba Uranografija (1690) je prinesel

številna nova ozvezdja, od katerih se jih je sedem ohranilo do danes: Mali


- 18 -

lev, Lovska psa, Ris, Lisička, Kuščarica, Ščit in Sekstant. Hevelij je

imenoval ozvezdja po ţivalih in tudi po predmetih.

Slika 5 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 117; Ozvezdje Ščit Sobieskega,

prikazano v Hevelijevem atlasu zvezdnega neba.

Velika večina ozvezdij, ki jih je imenoval Lacaille, pa je nosila imena

določenih predmetov oz. naprav: Teleskop, Oktant, Šestilo, Kotomer,

Kompas, Ura, Mikroskop, Zračna črpalka, Peč, Dleto. V svojem zvezdnem

atlasu Juţno zvezdno nebo (1763) je sistematično opisal juţno nebo kot

Hevelij severno. Do danes se jih je ohranilo 14.

Naši predniki so pri imenovanju izhajali bolj iz pomembnosti in uporabnosti

kot iz podobnosti. Človek je prenesel na nebo najpomembnejše realije

svojega ţivljenja (Prosén, 1999, str. 39–51).

5.1.2 Zodiak

Ozvezdje ţivalskega pasu ali zodiaka, torej ozvezdja, ki leţijo ob Sončevi

navidezni letni poti, so ljudje poznali ţe od zdavnaj. Današnja imena smo

prevzeli od starih Grkov. Tudi ti si jih niso izmislili sami, večino so jih

prevzeli oziroma prevedli iz babilonščine. Imena verjetno izhajajo še iz

sumerskih časov (drugo tisočletje pred našim štetjem). Za nekatera imena


- 19 -

ozvezdij zodiaka lahko najdemo njihov smiselni pomen. Pomisliti je treba,

da so jih ljudje opisali v tistem letnem času, ko se je Sonce navidezno

premikalo v teh ozvezdjih.

V astronomiji ţivalski krog predstavlja zodiakalna ozvezdja, v astrologiji pa

niz znamenj. Gre za 12 znamenj, čeprav je eno astronomsko ozvezdje

izključeno. Gre za ozvezdje. Zahodna astrologija pozna svoj ţivalski krog,

vedska in kitajska astrologija pa svojega.

Slika 6 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 114; Sonce v določenem ozvezdju

Niz 12 znamenj po vrstnem redu poteka takole:

- Oven,

- Bik,

- Dvojčka,

- Rak,

- Lev,

- Devica,

- Tehtnica (ki je tudi izjema, saj ni ţivo bitje),

- Škorpijon,

- Strelec,

- Kozorog,

http://sl.wikipedia.org/wiki/Astronomija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ozvezdje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Astrologija

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Astrolo%C5%A1ko_znamenje&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zahodna_astrologija&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Joti%C5%A1&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kitajska_astrologija&action=edit&redlink=1


- 20 -

- Vodnar in

- Ribi.

Obstaja pozornost zbujajoča povezava med imeni nekaterih ozvezdij in

takratnimi letnimi časi. Še pred našim štetjem so zvezde Ovna naznanjale

pomlad, ko so se pojavile nad vzhodnim obzorjem tik pred vzidom Sonca.

Ljudje so bili veseli, da so lahko spet obdelovali polja, zato so bogu Sonca

ţrtvovali ovna. Podobno je z ozvezdjem Devica in ozvezdjem Bika. V času

ţetve je Sonce v ozvezdju Device. V ozvezdju Bika pa je Sonce spomladi

v času setve. Podobna je pojasnitev imen ozvezdij Kozorog, Vodnar in

Ribi. Kozorog je bil prvotno morska ţival, nekakšna polriba in polkoza. Na

tistem delu zodiaka si sledijo tri zaporedna ozvezdja, vsa povezana z

vodo. Tehtnico so pojmovali kot simbol enakosti. V antičnih časih je bilo

Sonce v začetku jeseni v ozvezdju Tehtnica in v tem letnem času sta dan

in noč enako dolga. V ozvezdju Rak je bilo Sonce, ko se je njegova

opoldanska višina začela niţati, v ozvezdju Kozorog pa, ko se je njegova

opoldanska višina začela višati. Pri preostalih ozvezdjih so s Sončevo

potjo slabše povezave oz. jih sploh ni. Tako je ozvezdje Dvojčka povezano

z mitom o bratih dvojčkih Kastorju in Poluksu (Prosén, 2000, str. 44).

Slika 7 Marijan in Stana Prosén, 2002; str. 114; Star prikaz ozvezdij ţivalskega

pasu, to je ozvezdij, ki jih pri svojem navideznem letnem gibanju na nebu prečka

Sonce.


- 21 -

5.1.3 Slovanska mitologija

Naši predniki so imeli vsaj tako bujno domišljijo kot Stari Grki. Res pa je,

da slovanski bogovi niso bili dolgo povezani v kakšno hierarhijo, kot je to

značilno za grški Panteon. Stara ljudstva so namreč razmerja med bogovi

uredila po zgledu svojih drţavnih ureditev, slovanska plemena pa do leta

980 niso bila povezana v drţavne tvorbe.

Najstarejši slovanski pisni viri segajo v deseto stoletje, zato je ostalo zelo

malo pričevanj o ţivljenju in verovanju Starih Slovanov. Pokristjanjevanje

in sistematično preganjanje poganskih verovanj s strani krščanskih cerkva

je le še dodalo k temu, da je večino slovanskega verovanja šlo v pozabo.

Kot vsa druga ljudstva so tudi Slovani častili nebesna telesa. Slovanska

religija je bolj častila Luno kot Sonce. Vsa boţanstva in demoni, ki so

pripadali Luni, so imeli določene skupne lastnosti. Ponavadi so se

pojavljali ponoči, njihova barva je bila bela oz. srebrna, čas njihove

aktivnosti pa je bil tesno povezan z Luninimi menami.

Po ljudskem verovanju naj bi bilo na nebu toliko zvezd, kolikor je ljudi na

zemlji. Ko se človek rodi, se priţge na nebu »njegova« zvezda, ko pa

umre, ta zvezda ugasne. Kot raste otrok, raste tudi njegova zvezda. Srbi

menijo, da kadar ljudje potujejo, potujejo z njimi tudi njihove zvezde, ko pa

spijo, zvezde stojijo in gledajo nanje. Zvezde stalno opazujejo ljudi in jih

spremljajo skozi vse ţivljenjske spremembe. Če je zvezda močna, bo

močan tudi tisti, ki se je »pod njo rodil«. Ker naj bi bila od zvezde odvisna

človekova sreča, še danes poznamo reklo »pod srečno zvezdo rojen«. V

folklori se zvezde pojavljajo kot mitična bitja, nemalokrat se Sončeve ali

Mesečeve sestre med sabo poročajo, plešejo in kopajo v izvirih.

Pri številnih imenih zvezd imamo opravka z verskim ozadjem, kar je

seveda krščanski vpliv. To pa ne pomeni, da stari Slovani niso poznali

zanimivih zvezdnih imen. Nekatera so med ljudstvom ohranjena tudi iz

pradavnine.

Pripadnike delovnega ljudstva označuje vrsta imen od Koscev v Orionu do

Gostosevcev ali Plejad. Slednje ime kaţe na sejanje, kar lahko naveţemo

na prastare predstave, da so zvezde samo odprtine, skozi katere je

mogoče videti nebeško svetlobo, ki prihaja skozi sita. Tesno skupaj

»zbite« zvezde Plejad spominjajo na sito.


- 22 -

Tudi ţivalska imena so zastopana med zvezdami. Tako je Velika ovčarica

ime za Mars in Kuzlak za Sirij. Slednje ime izvire iz latinske besede

»canicula«, kar pomeni psica. Sledijo seveda Plejade, za katere so znana

imena Koklja, Kura s piščeti ali Lastovke. Zverinščica je drugo ime za

Venero. Po ljudskem verovanju naj bi namreč pripadala divjim ţivalim. Ta

planet jim pokaţe, kdaj je čas zapustiti brlog in iti na lov ter kdaj se morajo

vrniti.

Veliki voz se ponekod imenuje Martinov voz. Sv. Martin naj bi nekoč na

njem peljal drva iz gozda, ko je nenadoma prišel volk in se zaletel v vola,

ga zaklal, prelomil oje, tako da zdaj stoji postrani. Volk naj bi vozil voz v

gozd, vol pa iz gozda. Zvezdi v ojesu Velikega voza se imenujeta Volk in

Vol (Mizar in Alkor). V Prekmurju so verjeli, da je, ko je obrnjen voz

navzdol, voznik napajal konje v reki Muri.

Na Gorenjskem se imenuje tudi Veliki voz sv. Elije, kar je razumeti v zvezi

s svetopisemsko zgodbo o preroku Eliji, ki je bil v gorečem vozu vzdignjen

v nebo. Belokranjska legenda pa dogodek razlaga takole: Elija je bil vojak.

Ko se je vračal domov, ga je srečal hudi duh v podobi njegovega

najbliţjega soseda. Nalagal ga je, da ima njegov oče otroka z njegovo

hčerko. Ko pride Elija domov, mu pride nasproti oče. Elija ga ubije. Stopi v

hišo in spozna, da ga je hudi duh nalagal. Zato prosi Boga, naj mu da

puško, da bo vse vrage postreljal. Od takrat sveti Elija sovraţi hudobne

duhove. Pravijo tudi, da se ob grmenju sv. Elija vozi po nebu v goreči kočiji

in s strelami strelja na hudiča. Njegov bes je takšen, da včasih po pomoti

zgreši in ubije celo človeka.

V resnici je Sv. Elija samo nadomestil praslovanskega boga groma,

Peruna.

V Srbiji ljudstvo pripoveduje sledečo zgodbo: »Nekoč je sv. Arhangel

poslal volka, da bi poţrl ovco nekega človeka, ki ni hotel praznovati

njegovega praznika. Volk pa je namesto ovce poţrl vola iz jarma. Človek

se je pritoţil Arhangelu, češ da zdaj nima nikogar, ki bi mu vlekel plug, da

bi lahko prehranil sebe in otroka. Sv. Arhangel mu je odgovoril, da je volk

poţrl vola brez njegovega ukaza, zato ga bo obsodil tako, da bo vlekel

plug namesto vola. Tako je tudi storil. Bogu je taka odločitev ugajala, zato

jo je blagoslovil in temu v čast so se na nebu priţgale zvezde, ki zdaj


- 23 -

predstavljajo kolesa voza«. To ozvezdje se danes imenuje Veliki voz.

Prepoznamo ga pa po sedmih zvezdah, izmed katerih štiri zvezde

predstavljajo voz in tri zvezde ojesa.

Orion je posebno lepo viden v zimskih mesecih. Ljudstvo je poznalo le del

tega ozvezdja, in sicer tri svetle, v ravni črti nanizane zvezde, ki jih

imenujejo Kosci ali Rimščice. Slednje ime so dali zato, ker naj bi te tri

zvezde kazale proti Rimu. Tri zvezde so preprosto ljudstvo spominjale na

palico ali ključ. Lego Oriona in bliţnjih Plejad razlaga sledeča zgodba o

Palcah in Lahih (ime za Plejade): Pravijo, da so Lahi Turkom ukradli

ajdovsko deklico, zato so Turki rekli »Dajmo se za Lahi s palicami«. Tako

so Lahi naprej, Palce pa zadaj.

Za Rimsko cesto obstaja med ljudstvom obilo razlag. V Prekmurju

razlagajo: »Stare mamce pravijo, da po Rimskoj cesti angelje pisma nosijo

v Rim papi«. Na Primorskem pravijo za Rimsko cesto sledeče: »kumpare

(boter) je kumpareti slamo kral, pa se je na poti premislil in jo nazaj nesel«.

Zato obstajata dva sleda Rimske ceste. Prva sled označuje pot, po kateri

je kradel in beţal, druga pa pot, po kateri jo je vrnil nazaj.

Ozvezdje Laboda s priljubljenim imenom Šmarno kri (kri sv. Marije) naj bi

varoval potnike. Dokler je na nebu to ozvezdje, se ni treba nikomur bati

nevarnosti, če pa se je skrilo, ali ga je popotnik zgrešil, je moral takoj iskati

zavetje. Če zvečer, preden greš spat, pogledaš Šmarno kri, boš imel

srečno noč.

Podobno so se ljudje ozirali na druga ozvezdja. Menili so, da če je Rimska

cesta na nebu vidna, je varen večer. Na Štajerskem je voznik celo ţivino

izpregel, če je ni videl. Podobno so ravnali z Malim vozom. Kadar so

razbojniki videli v sredini kroga, ki ga tvori ozvezdje Nebeškega dvora

(Severna krona), majhne zvezdice, si niso upali iti na svoj posel, češ,

povsod so straţe.


- 24 -

Slika 8 Rimska cesta. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/image/0705/JupiterVesta052407_westlake720_key

.jpg

Zvezde so napovedovale tudi vreme in primeren čas za kmečka opravila.

Če je bila Rimska cesta na gosto posejana z zvezdami, je to pomenilo

slabo vreme. Jeseni se lahko prične sejati ţito, ko vzhajajo Kokoške

(Plejade). Po zvezdah pa so ugotavljali tudi čas.

Velikokrat se sliši, da zvezd ni dobro šteti, še manj pa nanje kazati s

prstom. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi pokazal na svojo zvezdo, ki bi

padla na Zemljo in te ubila. Lahko pa bi se ti posušila roka oz. prst.

Zvezde so varuhi ţivih. Toliko jih je, da jih vrag, ki sicer zmore prešteti

kapljice v morju, ne more prešteti. Včasih so verovali, da umreš, če s

pogledom najdeš svojo zvezdo. Ponekod ne smeš pokazati celo na

utrinek. To pomeni, da če ga vidiš, vidiš srečo ali pa smrt kakega človeka,

največkrat sorodnika.

Repate zvezde so napovedovale zlo in nesrečo. Kometi so napovedovali

draginjo, lakoto, kugo, vojsko ali celo konec sveta. Ponekod menijo, da

repatica lahko natančno pokaţe, kje na zemlji bo izbruhnila vojska.

Predstavlja »boţjo šibo«.

http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/image/0705/JupiterVesta052407_westlake720_key.jpg

http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/image/0705/JupiterVesta052407_westlake720_key.jpg


- 25 -

V zvezi s kometi je s slovenskega verovanja znano bajeslovno bitje

škopnik, ki ima človeško ali ptičjo podobo. Ljudstvo si je škopnika

predstavljalo kot goreče bitje, ki leta po zraku, seda v vrhove dreves ali na

strehe in ima kljun. Ljudstvo pozna tudi škopnikovo gnezdo, vendar ni

znano, za katero ozvezdje gre. V zvezi s škopnikom je predstava o goreči

metli, ki jo jahajo čarovnice, kar kaţe tudi na utrinke (Ovsec, 1991, str.

297–303).

5.2 VRSTE OZVEZDIJ

Zaradi velikanskih oddaljenosti se nam zdijo vse zvezde enako daleč in

ponazarjajo tisto, kar imenujemo nebesna krogla. Ozvezdje je skupina

zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo. Ljudje

so se skozi zgodovino odlikovali po prepoznavanju vzorcev in so

povezovali navidezno bliţnje zvezde v ozvezdja. Povezovanja zvezd v

ozvezdja so poljubna. Različne civilizacije in kulture imajo različna

ozvezdja, čeprav se nekatera pojavljajo večkrat (na primer Orion in

Škorpijon).

Večji del najsvetlejših zvezd so ljudje povezali v posamezne podobe,

ozvezdja, ki naj bi predstavljala idealizirane like boţanstev, junakov, ţivali

in predmetov za vsakdanjo rabo. V Ptolomejevem (100–178 n. š.)

Almagestu je navedeno 48 ozvezdij. Do 17. stoletja se jim je pridruţilo še

12 ozvezdij na severni polobli in okoli 50 na juţni. Danes je nebesna

krogla razdeljena na 88 ozvezdij, od katerih jih 12 sestavlja ţivalski krog

ali zodiak, 27 jih leţi severno in 49 juţno od njega. Ozvezdja so udoben

pripomoček za hitro spoznavanje zvezdnega neba.

5.2.1 Ozvezdja severno od ţivalskega kroga

Andromeda, Berenikini kodri, Delfin, Herkul, Kačenosec, Kasiopeja, Kefej,

Kuščarica, Labod, Lira, Lisička, Lovski psi, Mali lev, Mali medved, Orel,

Pegaz, Perzej, Puščica, Ris, Severna krona, Trikotnik, Veliki medved,

Volar, Voznik, Zmaj, Ţirafa, Ţrebiček.


- 26 -

5.2.2 Ozvezdja ţivalskega kroga

Oven, Bik, Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec,

Kozorog,

Vodnar, Ribi.

5.2.3 Ozvezdja juţno od ţivalskega kroga

Čaša, Daljnogled, Dletce, Eridan, Feniks, Golob, Indijanec, Juţna krona,

Juţna riba, Juţni kriţ, Juţni trikotnik, Kača, Kameleon, Kentaver, Kipar,

Kit, Kompas, Kotomer, Krokar, Ladja (Gredelj, Jadro, Krma), Leteča riba,

Mala vodna kača, Mali pes, Mikroskop, Miza, Mreţa, Muha, Oktant, Oltar,

Orion, Pav, Pec, Rajska ptica, Samorog, Sekstant, Slikar, Ščit, Šestilo,

Tukan, Ura, Veliki pes, Vodna kača, Volk, Zajec, Zlata riba, Zračna

črpalka, Ţerjav. (Naravoslovni atlasi: Astronomija, 1991, str. 18)

Večina zvezd je dobila svoje ime pred 500 do 2000 let. Običajno nosijo

imena ljudi in ţivali iz mitov (izjema je recimo Kompas in drugi), poreklo

imen zvezd pa je zelo raznoliko.

Večji del najsvetlejših zvezd na nebu so ljudje ţe v davnini povsem sami

od sebe povezovali v posamezne skupine. Te zvezdne skupine, ki so jih v

starem veku imenovali asterizmi, pozneje pa ozvezdja, naj bi predstavljale

idealizirane like boţanstev, herojev, ţivali in predmetov za vsakdanjo rabo.

Imena večine ozvezdij severne nebesne poloble in tistega dela juţne, ki je

pri nas vidna, dolgujemo starim Grkom. Drugim ozvezdjem na juţni polobli

so dali imena mornarji in strokovnjaki znanstvenih ekspedicij, ki so potovali

po juţnih morjih in celinah.

5.3 OPAZOVANJE ZVEZD

Skoraj vsak, ki se kdaj pa kdaj ozre v zvezdno nebo in občuduje njegovo

lepoto in veličastnost, si ţeli spoznati kakšno zvezdo, jo poiskati na nebu

in izvedeti kakšno zanimivost o njej.

Zvezde so večja ali manjša sonca v različnih oddaljenostih v globini

vesolja. Zvezde so zelo daleč, zato jih vidimo tako majhne. Ponoči jih

vidimo kot drobne svetle pikice. Sonce je nam najbliţja zvezda.


- 27 -

Zvezde in planete opazujemo ponoči, ko je hladno. Zato moramo biti

primerno pripravljeni (primerna obleka in obutev, da nas ne bo zeblo).

Opazujemo v jasnih nočeh, če je mogoče takrat, ko se ne vidi Luna ter

daleč od luči. Pri opazovanju poskušamo biti umirjeni in potrpeţljivi ter

poskušamo biti čim natančnejši in pozornejši.

Pri opazovanju nebesnih objektov si pomagamo z raznimi pripomočki. Te

lahko v grobem razdelimo na pripomočke za orientacijo in optične

pripomočke, ki nam omogočajo opazovanje svetlobno šibkejših objektov.

Kot praktičen pripomoček za orientacijo na nebu velja izpostaviti vrtljivo

zvezdno karto, ki nam še posebej olajša iskanje posameznih ozvezdij.

Kadar pa ţelimo opazovati svetlobno šibkejše objekte oziroma

podrobnosti posameznih objektov, kot na primer površje Lune in planetov,

je seveda nepogrešljiv pripomoček daljnogled oziroma teleskop.

Če poznamo ozvezdja in zvezde, lahko z njimi marsikaj zanimivega in

poučnega počnemo. Najprej jih seveda občudujemo in uţivamo v lepotah

zvezdnega neba. Zvezde so na nebu razporejene neenakomerno. Tudi

svetijo različno močno. Jakost svetlobe, s katero sije, je odvisna od njene

oddaljenosti.

Na nebu vidimo zvezde, ki se nam zdijo razporejene v nekakšne vzorce,

celo risbe. Z malo domišljije lahko poveţemo zvezde v različne podobe ali

skupine, ki jim pravimo ozvezdja. Človek je ozvezdja poimenoval po

predmetih, na katere spominjajo (Lira, Veliki voz …), ţivalih (Škorpijon,

Ribi, Oven …) ali osebah (Orion, Devica, Herkul …). Včasih je potrebno

kar dolgo časa in precej domišljije, da v razporeditvi zvezd na nebu

razpoznamo obris. Vsakdo pa si lahko brez posebnega truda na poletnem

nebu ogleda Rimsko cesto (to je meglenica, na robu katere je tudi naše

osončje), Veliki in Mali voz (nekatere bolj spominja na ponev kot pa na

voz), zvezdo Severnico … Zvezde so na nebu razporejene okoli

Severnice. Severnica navidezno miruje in vedno kaţe v smeri proti severu.

Zardi vrtenja Zemlje imamo občutek, da se celotni nebesni svod premika v

krogu. Gibanje planetov, ki so nam precej bliţji od zvezd, pa lahko jasno

razločimo. Ker planeti kroţijo okrog Sonca, se nam ponoči zdi, da potujejo

od enega ozvezdja do drugega (Prosén, 1996, str. 30–32).


- 28 -

Slika 9 Poloţaj Velikega voza ob različnih letnih časih. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://celje2.skavt.net/bokss/old/Orientacija/Severnica3.jpg

Zvezde lahko uporabimo tudi za merjenje časa. Iz opazovanj zvezd lahko

izmerimo dolţino dneva (24 ur) in tudi trajanje enega leta (365 dni). Vse to

je pomembno za sestavljanje koledarja, brez katerega si lahko teţko

zamislimo ţivljenje. Nekoč ljudje niso imeli različnih daljnogledov in

teleskopov za opazovanje zvezdnatega neba, zato so opazovali s prostim

očesom. Danes pa ţe raziskujemo zvezde z vse močnejšimi daljnogledi in

drugimi napravami, da bi si pridobili čim več znanja o vesolju, ozvezdjih in

zvezdah (Prosén, 1996, str. 31–32).

Pri opazovanju nočnega neba se mi zdi pomembno, da je treba otrokom

pokazati tudi Mlečno cesto ali Rimsko cesto. Izraz večina otrok ţe pozna,

saj nastopa v kar nekaj pravljicah in pripovedkah. Pri opazovanju imajo

priloţnost spoznati, kaj to sploh je. Za opazovanje galaksij ne potrebujemo

nujno teleskopa. Galaksijo, katere del smo tudi mi, opazujemo ravno

takrat, ko gledamo Mlečno cesto ali Rimsko cesto. Seveda pa moramo


- 29 -

otrokom predhodno razloţiti, kaj sploh je galaksija. Mlečna ali Rimska

cesta je bel pas večje gostote zvezd preko nočnega neba. Pogled v smeri

Mlečne ceste je pogled v smeri Galaksije, katere del je tudi naše osončje.

Na Rimski cesti leţita dve dobro vidni ozvezdji, to sta Labod in Kasiopeja.

Labod je zelo prepoznaven v obliki »kriţa«, Kasiopejo pa z lahkoto

prepoznamo kot črko »W«. Eno pomembnejših ozvezdij, ki bi ga naj otroci

poznali, pa je Veliki voz. Ozvezdje je zelo dobro vidno in je res podobno

vozu z ročajem. Pri drugi zvezdi ročaja Velikega voza lahko preverimo tudi

svojo ostrost vida. To je v bistvu dvojna zvezda, sestavljena iz svetlejšega

Mizarja in malo manj svetlega Alkorja. Otroci naj poskusijo razločiti obe

zvezdi med seboj. Če imajo oster vid, bodo lahko opazili v bliţini svetlega

Mizarja še manjšo zvezdo Alkor.

Ena pomembnejših zvezd, čeprav ne najsvetlejša, je Severnica. Do širše

uporabe kompasa je bila zelo pomembna pri orientaciji pomorščakov pri

plovbi na severni polobli Zemlje. Pomembna je zato, ker je v bliţini

severnega nebesnega pola – okoli nje se namreč vrtijo zvezde. Ker ni

najsvetlejša, se jo morajo otroci naučiti iskati. Ena preprostejših poti, kako

najti Severnico, je s pomočjo ozvezdja Veliki voz. Če razdaljo med

zvezdama, ki določata zadnjo stranico velikega voza, pribliţno petkrat

podaljšamo, najdemo Severnico. Na začetku opazovanja si lahko tudi

otroci ta ozvezdja skicirajo na bel list, npr. poloţaj ozvezdja Kasiopeje,

Velikega voza in Severnice, ob koncu opazovanj lahko tako opazijo, da sta

se ozvezdji zavrteli za določen kot okoli Severnice. S pomočjo tega

dejstva in spoznanja, da se zvezde ne gibljejo, ampak se vrti Zemlja, lahko

ugotovimo, v kateri smeri se naš planet vrti.

Takšnih in podobnih vaj si lahko domislimo kar precej. Zanje je potrebna le

domiselnost in poznavanje osnovnejših znanj s področja astronomije. Z

malo kreativnosti lahko astronomska noč postane aktivno in zabavno

opazovanje neba, zvezd in tudi spoznavanje orientacije na nebu.

Astronomsko noč pa lahko popestrimo še ob opazovanju s kakšnim mitom

o ozvezdjih, kar bo še otrokom dodatno v vzpodbudo za iskanje različnih

ozvezdij (Prosén, 1996, str 32–40).


- 30 -

Slika 10 Zvezda Severnica in ozvezdji Velikega in Malega voza. Pridobljeno 13. 6.

2009, iz http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/68/Polaris_3.jpg

5.3.1 Astronomski inštrumenti

a) Zvezdna karta

Za hitro orientacijo na nebu in spoznavanje najvaţnejših ozvezdij v glavnih

obrisih nam najbolje pomaga vrtljiva zvezdna karta, ker nam takoj pokaţe,

katera ozvezdja so ob določenem času na nebu. Nebo kaţe zaradi vrtenja

Zemlje okrog lastne osi in zaradi gibanja Zemlje okoli Sonca neprestano

nekoliko drugačno podobo. Vrtljiva zvezdna karta pa je narejena tako, da

pokaţe vsako uro kateregakoli dne le tiste zvezde, ki so takrat na nebu.

Vrtljiva zvezdna karta je sestavljena iz dveh delov, ki sta vrtljivo speta.

a) Na nevrtljivem delu se nahajajo ozvezdja z zvezdami, ki jih vidimo s

prostim očesom. Vidni deli Rimske ali Mlečne ceste so označeni s

pikicami. Zaradi boljše preglednosti so svetlejše zvezde


- 31 -

posameznih ozvezdij povezane s črtkanimi črtami, like, ki tako

nastanejo, si laţje zapomnimo. Zvezdna karta obsega vsa vaţnejša

ozvezdja, ki so vidna iz srednje Evrope.

b) Vrtljivi del karte je folija, na kateri so označene strani neba in ure v

obroču. Znotraj časovnega obroča je del karte zatemnjen in

predstavlja del neba, ki ni viden, ker so ozvezdja pod obzorjem,

prozorni eliptični del karte pa označuje tisti del neba, ki je viden ob

danem datumu in uri. Rob eliptičnega prozornega dela karte je

horizont.

Imena ozvezdij so zapisana z velikimi tiskanimi črkami, imena zvezd in

ostalih objektov pa z malimi tiskanimi črkami. Sliko neba v danem trenutku

dobiš tako, da na robu zvezdne karte poiščeš ustrezen datum, nato zavrtiš

vrtljivi del karte (folijo), tako da se ura opazovanja ujema z datumom. Sliko

zvezdnega neba kaţe prozorni del vrtljive folije. Ozvezdja, ki so na karti,

poiščemo tako, da smo obrnjeni proti severu, in če drţimo karto nad seboj,

tako da sever na karti kaţe proti severu, potem sovpadajo tudi ostale

strani neba s smermi neba na karti, ozvezdja na karti pa se ujamejo s

podobo ozvezdij na nebu, so tudi v enaki legi.

Kar moraš najti sam, je samo sever na resničnem horizontu. Vsi poznamo

ozvezdje Velikega voza, poiščemo ga in na vsakomur poznan način

poiščemo Severnico. Zadnjo stranico Velikega voza navidezno

podaljšamo za petkrat v nasprotni smeri zadnjega kolesa in ţe smo pri

Severnici, lahko si pomagamo z roko. Severnica leţi tik ob osi vrtljive

zvezdne karte, ki je hkrati os vrtenja našega planeta in tudi nebesna os.

Zvezdno karto gledamo ob zasenčeni luči, da ne sije v oči. Svetloba naj bo

po moţnosti rdeče barve in naj bo le toliko močna, da še spoznaš

ozvezdja. Pri opazovanju ozvezdij pa svetilko ugasnemo.


- 32 -

Slika 11 Vrtljiva zvezdna karta. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/karta.gif

b) Daljnogled

Daljnogled je za začetnike najprimernejši inštrument, saj ima kar nekaj

prednosti pred teleskopom. Zasede malo prostora in ga lahko nesemo s

sabo na pot. Zorno polje, ki ga vidimo v daljnogledu, je neprimerno večje

kot v teleskopu, zato se na nebu laţje orientiramo. V primerjavi s teleskopi

so daljnogledi cenejši. Omejeni smo le s povečavo.

c)Teleskop

Zaradi večjih potreb pri opazovanju uporabljamo teleskope. Teleskope

delimo v tri glavne skupine: lečni teleskopi ali refraktorji, zrcalni teleskopi

ali reflektorji in kombinirani teleskopi. Vsi ti sistemi imajo skupni namen in


- 33 -

sicer zbrati svetlobo z nebesnega telesa in povečati sliko. Refraktor zbira

svetlobo z lečami (http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zveka98.html).

5.4 MITI O NEKATERIH OZVEZDJIH

Nebo je neizogiben del človekovega okolja, pojavi na njem so bili človekov

stalni spremljevalec. Primitivni človek je nebo častil, ga ljubil ali se ga bal.

Na evropskih tleh je bilo sonce odrešitelj iz ledenega objema, v tropskih

okoljih pa je bilo isto sonce morilec. Človek je ţe zelo zgodaj vedel, da je

sonce odgovorno za sezonske spremembe in posledično za ţivljenje na

Zemlji – od tu od oboţevanja Sonca kot boţanstva ni bilo daleč. Le korak

naprej je prišlo do proglasitve za boţanske tudi lune in zvezde. Ko se je

civilizacija razvijala naprej, je prišlo do pomembnosti zavesti o času, kot

tudi do njegovega merjenja, ki je bilo v največji meri naslonjeno na gibanje

nebesnih teles in na ciklične spremembe v naravi, predvsem na nebu.

Opazovanje nočnega neba je ljudi tistega časa motiviralo k izdelavi prvih

koledarjev, ki so bili zelo priročni takratnim poljedelcem in tudi

opazovalcem neba. Civilizacije, ki so imele koledar, so imele tudi ţe

razvito znanje s področja astronomije in astrologije.

Večina imen ozvezdij je grškega izvora, ki pripovedujejo o številnih

junakih, ki so bili zaradi svojih junaških del in dobrih del za nagrado

povzdignjeni med zvezde. Tako se zdi povsem naravno, da so stari Grki

poleg Herakleja, Zevsovega sina in njihovega največjega mitološkega

junaka na nebo postavili tudi trofeje njegovih podvigov: premaganega

nemejskega leva, prelisičenega zmaja, obglavljeno kačasto hidro, z nogo

pohojeno in do smrti zdrobljenega raka itn. Z ozvezdjem Kačenosec je

povezan mit o zdravilcu Eskulupu, ki je znal celo mrtve oţivljati. Kot velik

strah med vsemi mitološki bitji pa je na nebu prikazan škorpijon. V peto je

pičil najbolj spretnega in nepremagljivega lovca Oriona, ki je potem umrl.

Prav tako je na smrt prestrašil Fetona, sina sončnega boga Helija. Feton

je namreč nekega dne nevešč vozil sončni voz po nebu, ko je pred seboj

zagledal nevarnega škorpijona s strupenim ţelom. Ves preplašen je

spustil vajeti iz rok tako, da je Sončni voz razletel in se je Feton smrtno

ponesrečil; goreč kot svetel utrinek je padel z neba v reko Eridan (Prosén,

2002, str. 4–5).


- 34 -

Vse zgodbe o ozvezdjih so zelo zanimive, pristne in nenavadne. Za otroke

v predšolskem obdobju je poslušanje zgodbic o mitih zelo zabavno, a

hkrati tudi prijeten in poučen uvod v spoznavanje neba. V nadaljnjem sem

povzela in analizirala štiri mite o ozvezdjih, ki so mi bili osebno najbolj

zanimivi.

5.4.1 Orion

To ozvezdje je eno izmed najlepših ozvezdij, ki upodablja pravljičnega

lovca Oriona. V stari Grčiji je bil Orion največji in najpogumnejši lovec.

Zvečer v začetku decembra se ozvezdje Orion prvič prikaţe nad vzhodnim

delom obzorja. Nogi Oriona segata skoraj na jug, telo je ob obzorju, glavo

pa ima obrnjeno proti severu. Sredi zime zavzema Orion velik del juţnega

dela neba. Stoji pokončno in v roki ima gorjačo, ki jo vihti proti Biku, svoj

neprebojni ščit pa drţi v levi roki. Orionov pas sestavljajo tri bleščeče

svetle zvezde, ki se imenujejo Kosci ali Rimščice, tri šibkejše zvezde, ki

visijo navzdol, pa predstavljajo Orionov meč (Prosén, 2002, str. 62).

ZGODBA:

V stari Grčiji je bil Orion največji in najpogumnejši lovec. Njegovi lovski

umetnosti so zavidali celo bogovi. To pa mu je stopilo v glavo in se je

začel bahati, da se ne boji nobene ţivali. Hera se je njegovega bahanja

naveličala in je sklenila, da bo Oriona grdo kaznovala. Umoril ga bo

namreč majhen škorpijon, ki pa ima smrtno nevaren pik. Orion je nekega

jutra šel na svoj vsakodnevni lov, v zasedi ga je pa čakal škorpijon in ga

pičil v peto. Orion je umrl. V lepega Oriona je bila zaljubljena lovska

boginja Artemida, ki se je ob njegovi smrti zelo razţalostila. Prosila je

svojega brata Zevsa, naj postavi Oriona na nebo, kjer bo ostal nesmrten in

kjer ga bo lahko gledala vsako noč. Heri to ni bilo všeč, zato je Zevsa

prosila, da mora prav tako kot Oriona počastiti tudi škorpijona. Zevs je

tako postavil oba na nebo. Bil pa je previden, saj ju je dal narazen.

Škorpijona je postavil na poletno nebo, Oriona pa na zimsko nebo, tako da

nista nikdar istočasno nad obzorjem. Tako ne more škorpijon ponovno

pičiti Oriona in Orion se ne more maščevati nad ţivalco, ki ga je pogubila.


- 35 -

Ob Orionu stojita njegova najljubša lovska psa, Veliki in Mali pes, ki sta

bila njegova spremljevalca ob lovskih pohodih na Zemlji. Tako mu delata

druţbo na nebu in mu še naprej pomagata zasledovati Bika, Velikega

medveda in druge divje ţivali na nebesnih poljanah.

ANALIZA:

Snov: bahavost Oriona in njegova kazen

Tema: »Kdor visoko leta, nizko pade.«

Motivi: bahavosti, kaznovanja, smrti, ljubezni, ţalosti, nesmrtnosti, neba,

ţivali na nebesnih poljanah

Glavna knjiţevna oseba: Orion

Stranske knjiţevne osebe: Hera, škorpijon, Artemida, Zevs, Veliki in Mali

pes

Knjiţevni čas: pred davnimi časi

Knjiţevni prostor: stara Grčija

Zgodba: kratka, enostavna

(Prosén, 1990, str. 28–31)

Slika 12 Ozvezdje Orion. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www.freeserbia.net/Editorial/orion.jpg


- 36 -

5.4.2 Mali in Veliki voz

Veliki voz je ozvezdje, ki ga vsi dobro poznamo in ga razmeroma

enostavno najdemo na nočnem nebu. Prepoznamo ga po sedmih svetlih

zvezdah, ki predstavljajo podobo voza, in je del ozvezdja Velikega

medveda. Veliki voz sestavljajo štiri zvezde voza in tri zvezde ojesa. To

ozvezdje je zelo lepo vidno, zato ni nič čudnega, da ima skoraj vsak narod

kakšno zgodbo o njem.

Stari Grki so na tem delu neba videli Velikega medveda, medtem ko so pa

Rimljani videli vpreţene vole, ki vlečejo voz okrog zvezde Severnice.

Arabcem so pomenile štiri zvezde velikega voza krsto, tri zvezde ojesa pa

ţalujoče sestre. Mehikanci pa so verjeli, da se jim v teh sedmih zvezdah

Velikega voza prikazuje velikan z eno nogo, katerega so imenovali

Hunrakan. Pozimi, kadar se je na morju razsajala močna neurja, ga niso

mogli videti. Mislili so, da je za ta neurja kriv Hunrakan in so jih po njem

tudi imenovali. Še danes takim viharjem rečejo hurikan.

Veliki voz najdemo spomladi točno nad našo glavo, poleti na

severozahodnem delu, jeseni na severni strani, pozimi pa na

severovzhodnem delu neba.

INDIJSKA ZGODBA:

Indijci takole pripovedujejo o Severnici, h kateri kaţeta dve glavni zvezdi v

Velikem vozu: Kraljica Sunit in njen sin Druva sta morala zapustiti

kraljevski dvor, ker ju ni marala kraljeva druga ţena. Nastanila sta se v

hišici ob robu velikanskega pragozda. Ko je Druva dopolnil devet let, je

uspel prepričati mater, da se je odpravil v veliko mesto na obisk k očetu.

Očetova palača ga je očarala na prvi pogled. Kralj se je zelo razveselil

sinovega obiska. Njegova lepota in lepo vedenje sta ga presenetila. Druva

je izrazil ţeljo, da bi se preselil v mesto in ţivel z očetom. Takrat pa je v

sobo prišla kraljeva nova ţena in zagrozila, da bo dala ubiti Druvo, če

takoj ne bo odšel. Kralj ga je pri priči odslovil. Deček pa se je čudil, da kot

kralj nima nobene moči in se odločil poiskati močnejšega. Mati mu je

povedala, da je to tisti z lotosovimi očmi. Posvarila pa ga je tudi, da je on

boţanstvo, ki ţivi sredi največje divjine ter da ne more priti do njega.

Materino svarilo ga ni odvrnilo od njegovega namena. Ko je mati zaspala,


- 37 -

se je odplazil v največjo gozdno goščavo in čakal. Ustrašil se ni ne tigra ne

medveda, ki sta ga hotela napasti. Na jasi je kasneje srečal modrijana

Narado, ki ga je poučil, da bo našel tistega z lotosovimi očmi, če bo ostal v

gozdu toliko časa, da ne bo več videl dreves in slišal zveri. Nerada je bil

eden od sedmih modrih moţ, ki so sedem zvezd Velikega voza. Druva se

je pogreznil vase in mislil le na tistega z lotosovimi očmi, dokler ni spoznal,

da on ţivi v njegovem srcu. Od tedaj se Druva kot Severnica, Polarnica ne

gane več s svojega mesta.

ANALIZA:

Snov: iskanje močnejšega oz. boţanstva

Tema: spoznanje, da boţanstvo ţivi v srcu

Motivi: Severnice, zapustitve, nezaţeljenosti, obiska očeta, očaranosti,

veselja, ţelje, groţnje, slovesa, čudenja, iskanja, namena, čakanja,

spoznanja

Glavna knjiţevna oseba: Druva

Stranske knjiţevne osebe: kraljica Sunit, oče (kralj), kraljeva nova ţena

(kraljica), modrijan Narada


Knjiţevni prostor: kraljevski dvor, hišica ob robu velikanskega pragozda,

kraljevi dvor, gozdna goščava


(Prosén, 1996, str. 2–4)

GRŠKA ZGODBA:

Mogočnemu Likaonu se je poleg mnogih sinov rodila tudi ena hčerka. Bila

je čudovita, zato so jo poimenovali Kalisto ali Najlepša. V njo se je zaljubil

celo vsemogočni Zevs. Kalisto je v velikih arkadskih gozdovih rodila

krasnega močnega sina Arkasa. Vendar je Hera, Zeusova ţena, vse

videla in Kalisto spremenila v medvedko. Nesrečnica se je mnogo let

skrivala po gozdovih in se spretno izogibala lovcem in psom. Nekoč pa so

jo lovci le zajeli. Proti njej je prihajal čudovit postaven mladenič. Vsa

prestrašena se je medvedka zavedla, da pred njo stoji njen lastni sin in jo

hoče ubiti. Dvignila je svoji taci proti njemu, da bi ga objela, a Arkas v njej

ni prepoznal svoje matere in jo je ţelel zabosti. Ko je Zevs zagledal ta


- 38 -

strašen prizor, je pograbil Kalisto in Arkasa ter zletel z njima v vesolje.

Pritrdil ju je na nebo, kjer sveti Kalista kot ozvezdje Veliki Medved (Veliki

voz), Arkas pa kot zvezda Arkturus v ozvezdju Pastir. Herino sovraštvo še

ni bilo pogašeno in je od boga Okeana iztrţila, da se to ozvezdje nikoli ne

sme potopiti in ohladiti v morju, kot to lahko storijo druga ozvezdja. Zaradi

tega pa lahko pri nas celo leto opazujemo to ozvezdje.

ANALIZA:

Snov: ljubosumnost

Tema: vez med materjo in sinom

Motivi: lepote, zaljubljenosti, rojstva, ljubosumja, skrivanja, ulova,

prestrašenosti, ţelje po umoru, preprečite umora, neba, ozvezdij

Glavna knjiţevna oseba: Kalisto

Stranske knjiţevne osebe: Zevs, Arkas, Hera, Okean


Knjiţevni prostor: arkadski gozdovi, nebo,


(Kunaver, 1981, str. 19–25)

Slika 13 Ozvezdji Mali in Veliki voz. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~osljdom1/astronomija%20spletna%20stran/images/slika5c.jp

g


- 39 -

5.4.3 Strelec

Pred davnimi časi so na gori Pelion v Grčiji ţivela pravljična bitja –

kentavri. Kentavri so bili pol ljudje in pol konji. Noge in telo so imeli

konjske, glavo, trup in roke pa človeške. Bili so močni in hitri kot konji,

pametni in spretni pa kot ljudje. Ta divja bitja so bila bolj ţivali kot pa

ljudje, znani so bili po svojih hudobijah in krutih dejanjih. Izjema je bil

kentaver Kiron, ki je slovel zaradi svoje dobrote in velike modrosti. Bil je

slaven učitelj. K njemu v šolo so pošiljali svoje sinove kralji in princi. Med

njegovimi učenci so bili tudi Eskulap, ki je postal najslavnejši zdravilec

starih časov, in znani grški junaki Heraklej, Ahil, dvojčka Kastor in Poluks

…

Stari Egipčani so v ozvezdju Strelca prav tako videli kentavra z lokom,

toda prikazovali so ga s krili in dvema glavama, človeško in levjo. Asirci so

ga prikazovali v obliki leva z mečem v šapi (Prosén, 2002, str. 79–80).

Po ekliptiki, navideznem tiru našega Sonca, sledi za Škorpijonom

ozvezdje Strelec. Med njima je samo majcen del Kačenosca. Danes ga

vidimo tu in tam upodobljenega le kot Lok s puščico oz. Klečečega moţa,

ki napenja lok s puščico proti zahodu na Škorpijona. Ozvezdje Strelec je

pri nas vidno od julija do septembra.

GRŠKA ZGODBA:

Kiron je bil nesmrten. Heraklej ga je po nesreči ranil s puščico, ki pa je bila

zastrupljena s Hidrino strupeno kri. Puščice je Heraklej po zmagi nad

vodno kačo Hidro namočil v njeno kri. Rana bi bila usodna za vsakega

smrtnika, ker pa je bil Kiron nesmrten, mu je povzročal stalne in hude

bolečine, zato je zaprosil Zevsa, naj mu dovoli umreti. Zevs je njegovo

prošnjo uslišal in ga postavil kot ozvezdje na nebo.

Še pred svojo smrtjo je Kiron veliko storil za uspeh slavne ladje Argo, ki je

iskala zlato runo. Prvi je namreč sestavil in uredil ozvezdja. Bodoče

pomorščake ladje Argo je naučil prepoznavati ozvezdja in jih uporabiti pri

plovbi.

ANALIZA:

Snov: trpljenje nesmrtnega Kirona

Tema: tudi če si nesmrten, imaš lahko hude bolečine


- 40 -

Motivi: nesmrtnosti, puščice, zastrupljenja, bolečine, prošnje, uspeha

Glavna knjiţevna oseba: Kiron

Stranske knjiţevne osebe: Heraklej, Zevs, pomorščaki ladje Argo


Knjiţevni prostor: stara Grčija


(Kunaver, 1981, str. 152)

Slika 14 Ozvezdje Strelec. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~osljdom1/astronomija%20spletna%20stran/images/STRELEC

.jpg

5.5 ZVEZDICA ZASPANKA

Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke. Napisal jo je

Frane Milčinski – Jeţek in zanjo prejel Levstikovo nagrado. Zvezdica

Zaspanka je med najbolj priljubljenimi otroškimi liki in pravljicami pri nas.

ZGODBA:

Zvečer se zvezde zberejo na nebu, boter Mesec pa jih prešteje (Zvezdice

zapojejo). Tokrat privihra komet Repatec in pove, da je na Zemlji vse

narobe: otroci ne spe, mornarji so zgrešili pot, pesnik pa ne najde rime na

besedo lonec. Zvezdica Zaspanka je zaspala, boter Mesec pa je ugotovil,


- 41 -

da ena zvezda manjka. Razjezil se je in se odločil, da bo Zaspanko

kaznoval s pometanjem Rimske ceste, ker pa ji je bilo to všeč, se je odločil

za drugo kazen. Šla bo na Zemljo in ostala tam tako dolgo, da ji bo kamen

spregovoril. Zvezdica je ţalostna odšla z Repatcem na Zemljo. Zvezdica je

pod ruto skrila svoje zlate lase. Srečala je sladoledarja in mu stopila

sladoled. Takrat pa je pridirjal razbojnik Ceferin in mu prevrgel skrinjico.

Zvezdica se je odpravila na sejem dobre volje, kjer sreča papigo, zamorca

in zvezdogleda, kateremu podari zlati las, da lahko pogleda v nebo.

Ceferin pa je videl lase, zato se je odločil, da bo pustil goreti luč, da bo

prišla Zaspanka prenočit k njemu, on pa ji bo ukradel zlate lase. Takrat je

k Ceferinu prišel električar Pepe Lučka, da bi mu izklopil elektriko.

Razbojnik mu je obljubil, da bo jutri plačal z zlatom. Zvezdica pride, začne

pospravljati in ga vpraša, zakaj je tako skuštran in zakaj ne piše mami, da

bi mu poslala glavnik. Ceferin ji ni pisal, ker ni znal napisati besedice

LJUBA. Zvezdica mu pokaţe, kako se napiše ta beseda in Ceferinu se

srce omehča ter se vrne k mami, zvezdica pa nazaj na nebo. Sedaj je bilo

na Zemlji spet vse prav in tudi pesnik je našel rimo na besedo lonec –

konec.

ANALIZA:

Snov: zamuda na delo Zvezdice Zaspanke

Tema: napraviti človeka dobrega

Motivi: zamude, kazni, osamljenosti, pohlepa, spreobrnjenja, vrnitve

Glavna knjiţevna oseba: zvezdica Zaspanka

Stranske knjiţevne osebe: Ceferin, boter Mesec, komet Repatec,

zvezdogled, Pepe Lučka

Knjiţevni čas: 2 noči in 1 dan (noč, dan, noč)

Knjiţevni prostor: nebo, Zemlja, Ceferinova hiša

Zgodba: umetna glasbena pravljica

(Milčinski, 1992, str. 7–43)


- 42 -

Slika 15 Slovenska pravljica Zvezdica zaspanka. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www.juliadoria.com/datoteke/artikli/483/e78725f0db32f08b68915b491691e555.

jpg

5.6 RAZMERJE MED DOMIŠLJIJO OTROKA OB POSLUŠANJU

MITOV IN REALNOSTJO OB OPAZOVANJU ZVEZD

Miti so literarna zvrsta, ki imajo veliko značilnosti pripovedke. Miti so eden

izmed načinov, kako si je človeška druţba poskušala razloţiti ustvarjalne

sile, naravne pojave in dogodke, na katere ljudje niso mogli vplivati. Miti

poskušajo razloţiti zlo, smrt ali odnos časa do večnosti. Opisujejo tudi

začetek, konec sveta ali dejanja junakov določene kulture. Ponujajo


očitnimi protislovnostmi, ki je vir tolaţbe in domišljije.

Po Brunu Bettelheimu naj bi miti in z njimi povezane verske legende

otrokom nudile snov za oblikovanje predstav o nastanku in smislu sveta in

o druţbenih vzorih, ki so jih lahko posnemali. Mit poskuša vzbuditi

občutek, da so dogodki brez primere, da se ne bi mogli zgoditi nikomur,

niti kje drugje, so veličastni, zbujajo grozo in se ne bi mogli zgoditi

navadnim smrtnikom (http://sl.wikipedia.org/wiki/Mit).

Ljudje si v minulih tisočletjih niso smeli pripovedovati ţivljenjskih resnic v

neposredni obliki, temveč samo v obliki simbolov. Simbolični jezik pa je

http://www.juliadoria.com/datoteke/artikli/483/e78725f0db32f08b68915b491691e555.jpg

http://www.juliadoria.com/datoteke/artikli/483/e78725f0db32f08b68915b491691e555.jpg


- 43 -

najbolj razumljiv otrokom, mistikom, skratka posameznikom, ki vidijo

duhovne vsebine ţivljenja. Ljudje so si torej v preteklosti sporočali

ţivljenjske resnice v obliki mitov, zato miti vsebujejo čisto drugačna

sporočila kot druge literarne zvrsti, ki so plod avtorjeve domišljije.

Otroku ne moremo razlagati, kaj je poštenje, ljubezen …, to mu lahko

posredujemo na njemu razumljiv način, prek različnih vsebin, ki so otroku

blizu. Otroci so v svojem notranjem doţivljanju celostno naravnani na

sprejemanje vtisov, dobro razumejo sporočilno vrednost mitov. Kot dokaz

je, ko ţelijo še in še poslušati isti mit. Otroci se identificirajo z junaki, iščejo

tolaţbo, rešujejo svoje skrite ţelje, se sprostijo, potolaţijo … Ko poslušajo

en mit večkrat, se jim vedno znova odpirajo nova spoznanja, ki jih

posredno tudi usposabljajo za ţivljenje in vplivajo na otrokovo osebnostno

zorenje. Velik pomen mitov je tudi, da otroka pripravijo na zunanji svet, mu

pomagajo videti, kaj je dobro in zlo.

Miti so tudi zelo uporabni kot vzgojno sredstvo, saj se v vsakem mitu

skriva resnica, ki pomaga človeškemu bitju na poti od rojstva pa do smrti.

Miti niso domišljija enega človeka, presejale so se skozi misli, usta in

ušesa mnogih ljudi. Otrok v mitih spoznava dobre, hudobne, poštene,

zavistne, črnoglede in vesele ljudi. To ima zanj pomembno psihološko

vrednost. Otrok potrebuje mite, ker te prinašajo v današnji hitri svet

vrednote, ki so se kalile stoletja in stoletja. Iz mitov lahko otroci razberejo,

da ţivljenje sicer ni enostavno, ampak če si pogumen, se vedno najde

nekdo, ki ti pomaga. Otrok v mitih spoznava dobre, hudobne, poštene,

zavistne, črnoglede in vesele ljudi. To ima zanj pomembno psihološko

vrednost. Tudi on ni vedno dober, ljubezniv in potrpeţljiv. Otrok potrebuje

mite, ker te prinašajo v današnji hitri svet vrednote, ki so se kalile stoletja

in stoletja, kot je dobrota, poštenje, zaupanje, pomoč in spoštovanje tistih,

ki so najbolj nemočni in potrebni zaupanja in razumevanja. Vsi otroci

sveta, današnji in tudi tisti, ki so se rodili stoletja pred njimi, potrebujejo

zagotovilo, da na koncu dobro vedno premaga zlo. Včasih je pravljične

junake strah, toda ko pokaţejo pogum, premagajo teţave in uresničijo

svoje sanje. Mit otroku pravi, da ţivljenje sicer ni enostavno, ampak če si

pogumen, se vedno najde nekdo, ki ti pomaga.


- 44 -

Posebno privlačno branje v predšolskem obdobju so miti. Obdobje od

četrtega do sedmega leta starosti se imenuje pravljična doba. Bistvo tega

poimenovanja ni v tem, da imajo otroci le v tem obdobju radi pravljice oz.

mite, kajti tudi po tem obdobju posegajo po njih. Razlika je v tem, da otrok

v tem starostnem obdobju od četrtega do sedmega leta v glavnem

verjame zgodbi mitov. Tudi v šolskem obdobju otrok bere mite, vendar ne

verjame, da bi bil res na nebu neki junak. Otrok v pravljični dobi čuti

izrazito potrebo po čustvenem doţivljanju. Tej potrebi ustrezajo tudi miti.

Otrok se primerja z junaki iz mitov in z njimi doţivlja uspehe in tudi poraze.

Hkrati miti zadovoljujejo tudi druge otrokove potrebe. Pri poslušanju

dobiva njegova fantazija mnoge pobude za razvoj. Da si lahko otrok

predstavlja osebe iz mitov in njihova dejanja, mora iz svojih predstav in

izkušenj vzeti posamezne dele in iz teh sestaviti novo celoto, ki je v

realnem svetu ni. Otroka ne motita dva svetova, realni in pravljični svet, če

sta drug poleg drugega. Za otroka je pravljični svet prav tako resničen, le

da je nekje daleč od tega, v katerem ţivi. Teţnja po fantazijskem

izţivljanju je v pravljični dobi izredno močna. Ko otrok pripoveduje o lastnih

doţivljajih, pogosto dopolnjuje pripovedovanje s fantazijskimi dodatki.

Zanimivo je dejstvo, da tisti otroci, ki nimajo moţnosti, da bi v tej dobi

poslušali pravljice oz mite in se vţivljali v njihove junake in dogajanja,

poskušajo to nadoknaditi v naslednjih letih. Razumljivo je, da otroka ne

bomo odvračali od mitov, če jih z uţitkom bere in pripoveduje o njih. Vsi

miti pa seveda ne delujejo ugodno na otroka. Tu zlasti mislimo na tiste, ki

pripovedujejo o prevelikih grozodejstvih in o strahovih, da otroka preveč

vznemirijo in zaradi njih ne morejo spati (Točič, Smiljanić, 1979, str. 225–

226).

5.5.1 Pripovedovanje mitov in pravljic na dano temo v vrtcu

Vloga vzgojitelja in pripovedovanje mitov predstavlja enega izmed

temeljnih kamnov vzgoje, ki prinaša zamisli, ideale, vrednote, cilje in

navade iz skupne malhe človekovega duhovnega bogastva v mlada srca

in odprte duše. Izkušnje, ki jih posameznik pridobi ob doţivljanju

poslušanja mitov, okrepijo njegovo samozavest, mu prinesejo notranje

zadovoljstvo in izpolnitev, ţivljenju pa dajo nov smisel.


- 45 -

Pripovedovanje mitov je umetnost, ki lahko pritegne tako najmlajše kot

odrasle. Pripovedovane zgodbe ţivijo s pripovedovalčevo enkratno izbiro

besed, z barvo in močjo njegovega glasu, z njegovo mimiko in gesto.

Vsakič zvenijo malo drugače, saj si pripovedovalec sproti išče besede, na

pripoved pa vpliva tudi pozornost poslušalcev. Prav tako jo tudi vsak

poslušalec sliši, razume in doţivi po svoje. S pripovedovanjem krepimo

otrokovo sposobnost poslušanja in koncentracijo, širimo njegov domišljijski

svet in s tem ustvarjamo temelje za večjo samostojnost in ustvarjalnost.

Seveda pa je pomembno, da odrasli pripovedujejo tisto zgodbo, ki jo sami

začutijo in ki jo povedo z uţitkom – le taka zgodba se bo otroka dotaknila.

Podobe v otroški duši, ki nastajajo ob poslušanju, najbolje ohranimo, če

pripovedujemo zgodbe brez ilustracij. Vzgojitelj občasno vključuje tudi

pogovor – večinoma kar med pripovedovanjem - in s tem dviguje

zanimanje in razbija monotonijo. Pomemben dejavnik je tudi pogovor ob

koncu zgodbe. Obravnava povedano vsebino, problem, ki ga zgodba

načenja, postavi zgodbo v vsakdanje ţivljenje, informacijo o avtorju, lahko

o literarni zvrsti – moţnosti je res veliko, pomembno je le, da je prilagojen

starostni stopnji in dojemljivosti otrok v skupini.

Otroci imajo radi ponavljanje: umirja jih znani ritem, poznana vsebina.

Branje znanega besedila je zanje na eni strani varnost, na drugi pa ob

ponovnem branju vedno znova najdejo nove in nove pomene, razseţnosti

mitov.

Pri otroku lahko vzbudimo radovednost za mite na veliko načinov. Lahko

jim pokaţemo slike, jim povemo kakšno uganko o zvezdah, ponoči si

skupaj ogledamo zvezde in jih opazujemo, s pesmico.

5.6.2 Opazovanje nočnega neba in mitologija v vrtcu

V jasni noči lahko na nebu vidimo na tisoče migetajočih zvezd, ki so

raztresene vsepovsod po nebu. V razporeditvi zvezd lahko razberemo

številne vzorce in oblike. Čeprav se nam zvezde nekega ozvezdja zdijo

navidezno blizu, so v resnici le na istem delu neba, v prostoru pa so med

seboj tako oddaljene, da večinoma nimajo zaznavnih (gravitacijskih)

vplivov druga na drugo. Verjetno vsakdo pozna uganke, ko je na belem

papirju vrsta črnih pik, ki so so oštevilčene, in če jih poveţemo v pravilni


- 46 -

vrstni red, na koncu dobimo razpoznaven obris. Ljudje, ki so pred davnimi

leti opazovali zvezdno nebo, so tako v njem videli uganko, le da zvezde na

nebu niso bile oštevilčene. Zato so ljudje ţe zelo davno s pomočjo svoje

domišljije povezovali zvezde v obrise in vzorce. Temu pravilno pravimo

ozvezdja. Prvi naj bi ozvezdja začeli poimenovati pradavni kmetje, ki so na

pojav določenega ozvezdja na večernem nebu vezali določena poljska

opravila. Stari Grki so večino ozvezdij opremili z zgodbami iz svoje

mitologije. Ozvezdja nam omogočajo orientacijo in olajšajo opis lege

objekta na nebu. S pomočjo ozvezdij so se orientirali tudi mornarji. Če je

namreč vihar zanesel ladjo z njene poti, je moral kapitan samo pogledati

zvezdno nebo in je spet našel pravo smer. Astronomi začetniki pa še

vedno uporabljajo te zvezdne like, da najdejo zvezde, ki jih ţelijo

opazovati. Vsa pomembnejša ozvezdja lahko najdemo na posebnih

zvezdnih kartah. Vendar vsa ozvezdja ne moremo videti, ker je

pomembno, kje ţivimo (severna ali juţna poluta) in kateri mesec v letu je.

Pri nas tako nikoli ne vidimo ozvezdja Juţni kriţ, ker je vedno pod

obzorjem. Vidimo pa nadobzornice, med katerimi sta pri nas najbolj vidni

ozvezdji Veliki voz in Mali voz, kajti vidimo ju lahko vsako jasno noč.

Otrok v najbolj zgodnjem obdobju spoznava svoje okolje le s čutili.

Prepoznava okoliške predmete in zaznava nekatere pojave. Pouk

naravoslovja pomeni za otroka prvo vodeno spoznavanje narave – sveta,

ki ga obkroţa. Ob tem začne sistematično spoznavati in usvajati pojme in

razumeti nekatere naravne pojave in procese. Vzgojiteljice in vzgojitelji

imamo pri tem izredno pomembno vlogo usmerjevalcev in

preusmerjevalcev napačnih naivno-laičnih predstav v strokovno ustrezne,

seveda prirejene otrokovi ravni zmoţnosti dojemanja. Ob tem pazimo, da

so razlage primerno poenostavljene, da so jasne, otroku razumljive, hkrati

pa strokovno neoporečne (Novak, T. in drugi, Začetno naravoslovje z

metodiko, 2003, str. 10–12).

5.6.1.1 Vidnost ozvezdij v različnih letnih časih

Pozimi krasi večerno nebo skupina ozvezdij, med katerimi je najlepši

Orion.


- 47 -

To ozvezdje sestavlja sedem svetlih zvezd. Če v mislih potegnemo spiralo,

ki se začne pri zvezdi Betelgezi (levo zgoraj) in gre skozi zvezdo Rigel

(desno spodaj), naletimo na naslednje svetle zvezde: Aldebaran v

ozvezdju Bika, Kapelo v Vozniku, Poluksa v Dvojčkih, Prokijona v Malem

psu in zvezdo Sirij v Velikem psu. Sirij (imenovana tudi Pasja zvezda oz.

Kuzlak) je najsvetlejša zvezda na nebu.

Slika 16 Ozvezdja vidna pozimi. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zima_winter.gif

Spomladi so na večernem nebu naslednje svetle zvezde: Arktur v

ozvezdju Volarja, Spika v Devici in Regul v Levu. Zvezdi Arktur in Spiko

najdemo na podaljšku ojesa Velikega voza, zvezdo Regul pa pod Velikim

vozom. V ozvezdju Raka se nahaja ena lepših razsutih kopic, imenovana

Jasli, vidna s prostim očesom, še lepše z daljnogledom.


- 48 -

Slika 17 Ozvezdja vidna spomladi. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/pomlad_spring.gif

Poleti so na večernem nebu naslednje svetle zvezde: Vega v ozvezdju

Lire, Deneb v Labodu in Altair v Orlu. Te tri zvezde tvorijo Poletni trikotnik.

Ozvezdje Laboda nekateri imenujejo tudi Severni kriţ. Nizko na juţni

strani neba v tem času sveti zvezda Antares v ozvezdju Škorpijona.

Slika 18 Ozvezdja vidna poleti. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/poletje_summer.gif


- 49 -

Jeseni zvečer so za opazovanje najprikladnejša ozvezdja Pegaz, Perzej,

Andromeda, ki jih lahko poiščemo s pomočjo Kasiopeje. Ozvezdje

Kasiopeje, katerega najsvetlejše zvezde so razporejene v obliki črke W,

leţi nasproti Velikega voza glede na Severnico in je vse leto nad

obzorjem.

Slika 19 Ozvezdja vidna jeseni. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/jesensko_nebo_1.jpg

Zmeraj vidna Cirkumpularna ozvezdja so: Veliki voz, ki je del ozvezdja

Velikega medveda, Mali voz, ki je del ozvezdja Malega medveda,

Kasiopeja, Kefej, Zmaj, Ţirafa in Ris. Ozvezdje Kasiopeja ima obliko črke

W. Ozvezdje Veliki voz je pomembno zaradi iskanja Severnice, zvezda

Mizar je dvojna zvezda, vidna ţe s prostim očesom (Prosén, 1991, str. 13).

5.6.1.2 Opazovanje zvezd z otroki

Za opazovanje zvezd v vrtcu moramo izbrati jasno noč, brez oblakov, brez

mesečine. Opazovalno okolje naj bo daleč od moteče svetlobe mest. Za


- 50 -

opazovanje pripravimo tudi daljnogled oz. če je moţnost teleskop za

podrobnejše opazovanje. Noči so hladne, zato moramo otroke primerno

obleči, da jih ne bo zeblo. Pred opazovanjem otroke umirimo, jih sprostimo

za opazovanje. Za opazovanje nočnega neba lahko uporabimo tudi

daljnogled ali teleskop, skozi katerega lahko še jasneje vidimo različne

zvezde in ozvezdja. Otroke seveda je treba pred opazovanjem seznaniti z

daljnogledom in teleskopom, jim povedati, da so te naprave v pomoč pri

opazovanju zvezd in ozvezdja. Povemo, da skozi teleskop in daljnogled

vidimo zvezde in ozvezdja večje kot s prostim očesom. Dobro je, če ima

vzgojitelj pri sebi tudi baterijo, s katero lahko posveti na nebo in otrokom

pokaţe lego določenega ozvezdja, da bodo otroci tudi videli, kje leţi kako

ozvezdje. Z otroki v vrtcu opazujemo zvezde postopno. Najprej si skupaj

ogledamo zvezdno karto, s pomočjo katerega poiščemo tudi nekatera

ozvezdja. Najprej naj otroci gledajo nočno nebo s prostim očesom. Skupaj

si ogledamo kakšno ozvezdje. Kasneje ta ozvezdja še pogledamo skozi

daljnogled oz. teleskop, da bodo otroci videli razliko med gledanjem s

prostim očesom določena ozvezdja in med teleskopom oz. daljnogledom.

Če poznamo ozvezdja, lahko z njimi marsikaj zanimivega in poučnega

počnemo. Najprej jih seveda skupaj z otroki občudujemo in uţivamo v

lepoti zvezdnega neba. Otrokom lahko povemo, da vidimo zvezde kot bolj

ali manj svetle pikice, čeprav so to velikanske krogle ţarečih plinov. Tako

drobne jih vidimo zato, ker so od nas zelo daleč. Zvezde so pravzaprav

druga sonca globoko v vesolju. Tako kot naše Sonce tudi zvezde oddajajo

lastno svetlobo – svetijo. Ob pogledu na zvezdno nebo skupaj z otroki

lahko ugotovimo, da so zvezde različno svetle in da so neenakomerno

posejane na nebu. Otrokom povemo in pokaţemo zvezde, razporejene v

skupine, ki jim rečemo ozvezdja. Skupaj poiščemo in pogledamo ozvezdje

Velikega medveda, ki je posebno zanimivo ozvezdje. Sedem njegovih

najsvetlejših zvezd sestavlja Veliki voz. To ozvezdje z lahkoto najdemo

vsako jasno noč. Medtem ko z otroki opazujemo to ozvezdje, jim lahko

povemo mit o medvedu, ki se glasi takole: Ko je bog Zevs nekoč ugledal

lepotico Kalisto, se je nesmrtno zaljubil in imel z njo otroka. S tem je

razjezil svojo ljubosumno ţeno Hero. Hera je Kalisto začarala v

medvedko. Ko je ta otrok odrasel, je usodno naključje hotelo, da je sin,


- 51 -

takrat izjemen lovec, nameril svojo puščico prav v medvedko, ki je bila

njegova mati. Takrat je Zevs medvedko in njegovega sina postavil med

zvezde, danes znane kot ozvezdje Velikega in Malega medveda. Po

Velikem vozu skupaj izsledimo zvezdo Severnico, po njej pa ugotovimo

glavne strani neba: sever, jug, vzhod, zahod. Severnica leţi na severni

strani neba. Če se obrnemo proti Severnici, je za nami jug, desno je vzhod

in na naši levi strani je zahod. Otrokom povemo, da če poznamo glavne

strani neba, pravimo, da smo se orientirali.

Slika 20 Orientacija. Pridobljeno 13. 6. 2009, iz

http://www.modrijan.si/gradivo/on_line_gradivo/7565231s16a2.jpg

Če je le moţnost, lahko tudi skupaj z otroki obiščemo kakšen planetarij, ki

bi bil za otroke pravo doţivetje. Astronomski večeri bi postali za otroke še

bolj zanimivi in fascinantni.

http://www.modrijan.si/gradivo/on_line_gradivo/7565231s16a2.jpg


- 52 -

6 SKLEP

Zanimanje človeka za zvezde sega tisočletja nazaj v zgodovino. Danes se

to zanimanje samo še širi s potovanji astronavtov na druge planete in z

odkrivanjem neznanih delov vesolja.

Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. To

raziskovanje je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih

zanimivih spoznanj. Otrok spoznava predmete in pojave okoli sebe.

Spoznava lepoto narave tako, da je stik z njo običajen del njegovega

ţivljenja. Spoznava spremembe v naravi, se osredotoči na gibanje zvezd

in opazuje njihovo gibanje na nebu. Narava je posebno področje v vrtcu, v

okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti in vključevanje v

obdajajoče fizično in druţbeno okolje. Poudarek je na pridobivanju

izkušenj z opazovanjem nebesnih teles in poslušanju različnih mitov.

Vzgojitelj otroku omogoči dovolj priloţnosti in časa, da otrok najprej

opazuje zvezde po lastnem interesu, nato ga vodijo in spodbujajo, da sam

povezuje zvezde in sestavi npr. Veliki voz.

Otrok v predšolski dobi ne pozna meje med domišljijskim svetom in med

resničnim svetom. Otrok bo ob poslušanju mitov verjel vsebini zgodbe.

Verjel bo, da so ljudje s posebnimi močmi, ki ščitijo ljudi pred vsemi

hudobijami in zlim. To, da otrok verjame v takšne junake, mu daje občutek

varnosti. Poslušanje različnih zgodb daje otroku dodatne vzpodbude k

razvoju domišljijskega sveta, kar je predšolskemu otroku zelo pomembno.

Otrok ob opazovanju zvezd verjame vsebini zgodbe in verjame, da so na

nebo postavljeni različni junaki z nadnaravnimi močmi, najrazličnejše

ţivali, različni predmeti, bajeslovna oz. mitološka bitja, ki jih drugače v

vsakdanjem ţivljenju ne mora srečati. Ko otrok ţe pozna različne mite o

ozvezdjih, bo še z večjim zadovoljstvom gledal v nočno nebo in poskušal

najti svojega najljubšega junaka, najljubšo ţival oz. predmet. Sam se bo

potrudil, da bi našel kako ozvezdje.


- 53 -

Opazovanje nočnega neba v predšolski dobi je izrazitega pomena, saj se

otrok skozi opazovanja in spoznavanja različnih zvezd nauči orientirati v

prostoru, spozna glavne strani neba, spozna merjenje časa. Iz opazovanj

zvezd lahko ugotovijo, kako izmerimo dolţino dneva (24 ur) in tudi trajanje

enega leta (365 dni).

Vzgojitelj ima poleg staršev pomembno vlogo v otrokovem razvoju. Otrok

se uči od odraslih, jih posnema, zato je pomembno, kaj bomo otroku

ponudili (miti morajo biti primerni otrokovi starosti) in kako mu bomo

predstavili ozvezdja (pri opazovanju moramo biti pripravljeni in jim točno

pokazati, kje leţi kako ozvezdje oz. zvezda). Pri vsem tem pa moramo

znati prisluhniti otroku, mu dati čas, da sam opazuje in občuduje zvezde.


- 54 -

7 LITERATURA

- Astronomsko društvo Vega (b. d.). Pridobljeno 28. 5. 2009 iz

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zveka98.html.

- Haramija, D. (2007). Mitovi i legende u suvremenoj slovenskoj

mladinskoj prozi. Zlatni danci 8 (Ana Pintarić, ur.). Osijek: Filozofski

fakultet, 91–101.

- Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Knjiţevna vzgoja v vrtcu.

Ljubljana: DZS.

- Kunaver, P. (1981). Pravljica in resnica o zvezdah. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

- Kurikulum za vrtce (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

- Milčinski, F. (1992). Zvezdica Zaspanka. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Naravoslovni atlasi: Astronomija (1991). Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Novak, T. in drugi (2003). Začetno naravoslovje z metodiko.

Pedagoška fakulteta Maribor, str. 10–12.

- Ovsec, D. J. (1991). Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana:

Domus.

- Prosén, M. (1985. Astronomček Tonček. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Prosén, M. (1999). Astronomski kalejdoskop. GEA: Ţivljenje sveta,

9, priloga št. 6.

- Prosén, M. (2003). Imena nebesnih teles. Ljubljana: Jutro.

- Prosén, M. (1991). Mala astronomija. Ljubljana: Math.

- Prosén, M. in S. (1996). Male zgodbe o velikem vozu. Ljubljana:

Math.

- Prosén, M. in S. (2001). Najlepše zvezde. GEA: Ţivljenje sveta, 3,

12–25.

- Prosén, M. in S. (2000). Nekaj o zodiaku. GEA: Ţivljenje sveta, 9,

44.

- Prosén, M. in S. (1999). Od kod zvezdam imena. GEA: Ţivljenje

sveta, 9, priloga št. 1.


- 55 -

- Prosén, M. (1996). Opazujemo zvezde in planete. GEA: Ţivljenje

sveta, 3, priloga št. 2.

- Prosén, M. (1984). Prvi stik z vesoljem. Ljubljana: Drţavna zaloţba

Slovenije.

- Prosén, M. (1990). Veliki in mali medved. Ljubljana: Ţelezniška

tiskarna Ljubljana.

- Prosén, M. (2005). Zvezde, zvezde: Pogled k najlepšim zvezdam

na nebu. Ljubljana: Jutro.

- Prosén, M. in S. (2002). Zvezdni miti in legende. Ljubljana: Jutro.

- Schwab, G. (2005). Najlepše antične pripovedke. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

- Toličič, I. in Smiljanić, V. (1979). Otroška psihologija. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

- Wikipedija: Prosta enciklopedija (b.d.). Pridobljeno 16. 4. 2009 iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mit

- Zorec, M. (2006). Vesolje: Zvezde in ozvezdja. Ljubljana:

Karantanija.



- 56 -

8 PRILOGE

8.1 Priloga 1: Seznam ozvezdij

Seznam ozvezdij, ki jih je Mednarodna astronomska zveza (IAU) natančno

določila za celotno nebesno kroglo, zložen po slovenskih imenih. 12 ozvezdij ob

ekliptiki spada v zodiakalna ozvezdja, 27 jih leži severno in 49 južno od

zodiakalnih ozvezdij.

slovensko ime latinsko ime kratica lega1 avtor

Andromeda Andromeda And 0 Ptolemej

Berenikini kodri Coma Berenices Com 0 Ptolemej

Bik Taurus Tau 1 Ptolemej

Čaša Crater Crt 2 Ptolemej

Daljnogled Telescopium Tel 2 de Lacaille

Delfin Delphinus Del 0 Ptolemej

Devica Virgo Vir 1 Ptolemej

Dletce Caelum Cae 2 de Lacaille

Dvojčka Gemini Gem 1 Ptolemej

Enorog Monoceros Mon 2 Hevel

Eridan Eridanus Eri 2 Ptolemej

Feniks Phoenix Phe 2 Bayer

Golob Columba Col 2 Hevel

Gredelj Carina Car 2 de Lacaille

Herkul Hercules Her 0 Ptolemej

Indijanec Indus Ind 2 Bayer

Jadro Vela Vel 2 de Lacaille

Juţna krona Corona Australis CrA 2 Ptolemej

Juţna riba Piscis Austrinus PsA 2 Ptolemej

Juţni kriţ Crux Cru 2 Hevel

Juţni trikotnik Triangulum Australe TrA 2 Johann Bayer

Kača Serpens Ser 2 Ptolemej

http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ozvezdje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_astronomska_zveza

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nebesna_krogla

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekliptika

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivalski_krog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tri%C4%8Drkovna_kratica

http://sl.wikipedia.org/wiki/Lega

http://sl.wikipedia.org/wiki/Andromeda_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Berenikini_kodri_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Bik_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Ca%C5%A1a_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Daljnogled_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Delfin_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Devica_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dletce_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvoj%C4%8Dka_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Enorog_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Johannes_Hevel

http://sl.wikipedia.org/wiki/Eridan_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Feniks_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Golob_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gredelj_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Herkul_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indijanec_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jadro_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ju%C5%BEna_krona_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ju%C5%BEna_riba_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ju%C5%BEni_kri%C5%BE_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ju%C5%BEni_trikotnik_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ka%C4%8Da_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1



- 57 -

Kačenosec Ophiuchus Oph 0 Ptolemej

Kameleon Chameleon Cha 2 Bayer

Kasiopeja Cassiopeia Cas 0 Ptolemej

Kefej Cepheus Cep 0 Ptolemej

Kentaver Centaurus Cen 2 Ptolemej

Kipar Sculptor Scl 2 de Lacaille

Kit Cetus Cet 2 Ptolemej

Kompas Pyxis Pyx 2 de Lacaille

Kotomer Norma Nor 2 de Lacaille

Kozorog Capricornus Cap 1 Ptolemej

Krma Puppis Pup 2 de Lacaille

Krokar Corvus Crv 2 Ptolemej

Kuščarica Lacerta Lac 0 Hevel

Labod Cygnus Cyg 0 Ptolemej

Leteča riba Volans Vol 2 Bayer

Lev Leo Leo 1 Ptolemej

Lira Lyra Lyr 0 Ptolemej

Lisička Vulpecula Vul 0 Hevel

Lovski psi Canes Venatici CVn 0 Hevel

Mala vodna kača Hydrus Hyi 2 Bayer

Mali lev Leo Minor LMi 0 Hevel

Mali medved Ursa Minor UMi 0 Ptolemej

Mali pes Canis Minor CMi 2 Ptolemej

Mikroskop Microscopium Mic 2 de Lacaille

Miza Mensa Men 2 de Lacaille

Mreţa Reticulum Ret 2 de Lacaille

Muha Musca Mus 2 Hevel

Oktant Octans Oct 2 de Lacaille

Oltar Ara Ara 2 Ptolemej

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ka%C4%8Denosec_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kameleon_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Kasiopeja_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Kefej_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Kentaver_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kipar_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kit_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kompas_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kotomer_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Kozorog_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Krma_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Krokar_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Ku%C5%A1%C4%8Darica_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Labod_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lete%C4%8Da_riba_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Lev_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Lira_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Lisi%C4%8Dka_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Lovski_psi_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_vodna_ka%C4%8Da_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Mali_lev_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Mali_medved_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mali_pes_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mikroskop_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miza_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mre%C5%BEa_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Muha_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oktant_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oltar_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1



- 58 -

Orel Aquila Aql 0 Ptolemej

Orion Orion Ori 2 Ptolemej

Oven Aries Ari 1 Ptolemej

Pav Pavo Pav 2 Bayer

Peč Fornax For 2 de Lacaille

Pegaz Pegasus Peg 0 Ptolemej

Perzej Perseus Per 0 Ptolemej

Puščica Sagitta Sge 0 Ptolemej

Rajska ptica Apus Aps 2 Bayer

Rak Cancer Cnc 1 Ptolemej

Ribi Pisces Psc 1 Ptolemej

Ris Lynx Lyn 0 Hevel

Sekstant Sextans Sex 2 Hevel

Severna krona

(Venec)

Corona Borealis CrB 0 Ptolemej

Slikar Pictor Pic 2 de Lacaille

Strelec Sagittarius Sgr 1 Ptolemej

Ščit Scutum Sct 2 Hevel

Šestilo Circinus Cir 2 de Lacaille

Škorpijon Scorpius Sco 1 Ptolemej

Tehtnica Libra Lib 1 Ptolemej

Trikotnik Triangulum Tri 0 Ptolemej

Tukan Tucana Tuc 2 Bayer

Ura Horologium Hor 2 de Lacaille

Veliki medved Ursa Major UMa 0 Ptolemej

Veliki pes Canis Major CMa 2 Ptolemej

Vodna kača Hydra Hya 2 Ptolemej

Vodnar Aquarius Aqr 1 Ptolemej

Volar Boötes Boo 0 Ptolemej

http://sl.wikipedia.org/wiki/Orel_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Orion_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Oven_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pav_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pe%C4%8D_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Pegaz_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Perzej_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Pu%C5%A1%C4%8Dica_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rajska_ptica_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Ribi_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Ris_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sekstant_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Severna_krona_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slikar_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Strelec_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0%C4%8Dit_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%A0estilo_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0korpijon_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Tehtnica_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/Trikotnik_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tukan_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ura_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_medved_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veliki_pes_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vodna_ka%C4%8Da_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vodnar_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Volar_%28ozvezdje%29



- 59 -

Volk Lupus Lup 2 Ptolemej

Voznik

(Kočijaž)

Auriga Aur 0 Ptolemej

Zajec Lepus Lep 2 Ptolemej

Zlata riba Dorado Dor 2 Bayer

Zmaj Draco Dra 0 Ptolemej

Zračna črpalka Antlia Ant 2 de Lacaille

Ţerjav Grus Gru 2 Bayer

Ţirafa Camelopardalis Cam 0 Hevel

Ţrebiček Equuleus Equ 0 Ptolemej

LEGENDA 1

0 - ozvezdja severno od zodiakalnih ozvezdij

1 - zodiakalna ozvezdja

2 - ozvezdja juţno od zodiakalnih ozvezdij

(Seznam ozvezdij. Pridobljeno 16. 4. 2009, iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mit)

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Volk_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Voznik_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zajec_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zlata_riba_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Zmaj_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zra%C4%8Dna_%C4%8Drpalka_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDerjav_%28ozvezdje%29&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDirafa_%28ozvezdje%29


http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDrebi%C4%8Dek_%28ozvezdje%29




- 60 -

8.2 Priloga 2: Zvezdni karti

Na juţni polobli je junija ozvezdje Juţni naravnana nizko nad obzorjem.

Slika 21 Vesolje, 1991; str. 90; Zvezdna karta juţne poloble.


- 61 -

Na severni polobli je maja na nebu ozvezdje Veliki voz. Če petkrat

podaljšamo razdaljo med zadnjima kolesoma, bomo našli Severnico.

Slika 22 Vesolje, 1991; str. 91; Zvezdna karta severne poloble.

Documents

OZVEZDJA OPAZOVANJA IN MITOLOGIJA V VRTCU · UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo OZVEZDJA – OPAZOVANJA IN MITOLOGIJA V VRTCU Mentor: