16
BREZPLAČNO Vojna za slonovino 2-5 Vesoljske eksplozije 6-8 Orlando, mesto 21. stoletja 9-11 Raj za morske pse 12-15 Kazalo PRILOGA ZA UČITELJE osnovna šola marec 2007 Slone, vesolje in še marsikaj … smo preučevali tokrat. Za Vas in Vaše učence smo pripravili štiri delovne liste, ki jih boste lahko uporabili pri pouku, izbirnih predmetih, interesnih dejavnostih ali pa kar tako, če Vas morda doleti kakšno nepričakovano nadomeščanje. Pereč problem, prepleten z geografskimi, zgodovinskimi, biološkimi in etičnimi vsebinami, predstavlja slonovina, dragocenost, ki raste na živih bitjih za razliko od draguljev in zlata, zato je njeno pridobivanje še toliko bolj sporno. Ljudje, namesto da bi skušali slonom pomagati preživeti, raje v svojih domovih razkazujejo dragocene kipce, zaradi katerih je marsikatera od teh veličastnih živali morala umreti. Za Vas smo pokukali tudi v vesolje in Vam ga skušali približati. Tema je uporabna tako pri geografiji kot pri fiziki. Prav tako zanimiv se nam je zdel opis Disneyjevega parka v Orlandu na Floridi ter morski psi, te čudovite, prastare živali, do katerih večina izmed nas čuti strah in spoštovanje hkrati. Morda jih tudi zato veliko konča kot nepotreben plen divjih lovcev in jeznih domačinov. Še naprej Vas prosimo, da z nami sodelujete tudi tako, da nam sporočate, kako bi našo prilogo še izboljšali in jo približali tako Vam kot učencem. Vsem skupaj želim, da bi marec, mesec, v katerem se tudi uradno začenja pomlad, prinesel novo energijo in da bi Vam tudi naša priloga pomagala pregnati spomladansko utrujenost. Nasvidenje čez mesec dni, Damjan Snoj Urednik priloge za učitelje revije National Geographic Revija National Geographic Slovenija www.nationalgeographic.si e-pošta: [email protected] Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o., po licenci ameriške revije National Geographic. Za Založbo Rokus Klett: Rok Kvaternik, glavni direktor e-pošta: [email protected] Odgovorni urednik revije: dr. Miha KovaË Urednik priloge: Damjan Snoj, e-poπta: [email protected] Direktor produkcije: Klemen Fedran, e-poπta: [email protected] Oblikovanje: Boštjan Brecelj, e-pošta: [email protected] Jezikovni pregled: Petra Jager NG Priloga za uËitelje Sestavljalci: dr. Marina Dermastia Mitja Kobale Sonja Tus Damjan Snoj Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 BrezplaËni telefon: 080 1922 Telefaks: 01/513 46 99 www.rokus.com Copyright 2007 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus Klett. Vse pravice pridržane. NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki . Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.

osnovna šola marec 2007 - National Geographic Slovenija · Biologija: • 8. razred (Sistematika z evolucijo) ... 8 ˚ Oglej si skico in ... _____ bela pritlikavka vsrka dodatno

Embed Size (px)

Citation preview

BREZPLAČNO

Vojna za slonovino 2−5Vesoljske eksplozije 6−8Orlando, mesto 21. stoletja 9−11Raj za morske pse 12−15

Kazalo

PRILOGA ZA UČITELJEosnovna šolamarec 2007

Slone, vesolje in še marsikaj …

smo preučevali tokrat. Za Vas in Vaše učence smo pripravili štiri delovne liste, ki jih boste lahko uporabili pri pouku, izbirnih predmetih, interesnih dejavnostih ali pa kar tako, če Vas morda doleti kakšno nepričakovano nadomeščanje.

Pereč problem, prepleten z geografskimi, zgodovinskimi, biološkimi in etičnimi vsebinami, predstavlja slonovina, dragocenost, ki raste na živih bitjih za razliko od draguljev in zlata, zato je njeno pridobivanje še toliko bolj sporno. Ljudje, namesto da bi skušali slonom pomagati preživeti, raje v svojih domovih razkazujejo dragocene kipce, zaradi katerih je marsikatera od teh veličastnih živali morala umreti.

Za Vas smo pokukali tudi v vesolje in Vam ga skušali približati. Tema je uporabna tako pri geografiji kot pri fiziki. Prav tako zanimiv se nam je zdel opis Disneyjevega parka v Orlandu na Floridi ter morski psi, te čudovite, prastare živali, do katerih večina izmed nas čuti strah in spoštovanje hkrati. Morda jih tudi zato veliko konča kot nepotreben plen divjih lovcev in jeznih domačinov.

Še naprej Vas prosimo, da z nami sodelujete tudi tako, da nam sporočate, kako bi našo prilogo še izboljšali in jo približali tako Vam kot učencem.

Vsem skupaj želim, da bi marec, mesec, v katerem se tudi uradno začenja pomlad, prinesel novo energijo in da bi Vam tudi naša priloga pomagala pregnati spomladansko utrujenost. Nasvidenje čez mesec dni,

Damjan SnojUrednik priloge za učiteljerevije National Geographic

Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: [email protected]

Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.

Za Založbo Rokus Klett:Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: [email protected]

Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË

Urednik priloge:Damjan Snoj,e-poπta: [email protected]

Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-poπta: [email protected]

Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: [email protected]

Jezikovni pregled: Petra Jager

NG Priloga za uËiteljeSestavljalci:dr. Marina DermastiaMitja KobaleSonja TusDamjan Snoj

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com

Copyright 2007 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus Klett.Vse pravice pridržane.

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .

Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.

2

Vojna za slonovino (str. 34−67)

UPORABNOSTGeografi ja:• 8. razred (Afrika, Problemi sodobnega sveta)• geografski krožek

Zgodovina:• 9. razred (Dekolonizacija in neokolonializem)• zgodovinski krožek

Biologija:• 8. razred (Sistematika z evolucijo)

Športna vzgoja:• Gibanje

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem in umetnem okolju• Življenje človeka na Zemlji (Tropska Afrika)• Multimedija

CILJIUčenec:• opredeli lego Čada v Afriki, pozna njegovo

glavno mesto ter ga primerja s sosednjimi državami glede na velikost in število prebivalstva,

• opiše značilnosti savanskega podnebja in rastja ter ga primerja z drugimi podnebnimi pasovi afriške celine,

• določi geografsko lego naravnega parka Zakouma in ugotovi čas njegovega nastanka,

• ugotovi vzroke za množično ubijanje slonov v Afriki,

• opiše prizadevanja ljudi za zaščito slonov pred divjimi lovci in prekupčevalci,

• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v 5 skupin, vsaka skupina obdela del besedila in na plakatu ali tabli oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Na koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o težje razumljivih stvareh.1. Naravnogeografske enote in značilnosti

podnebja Afrike.2. Lega, velikost in značilnosti naravnega parka

Zakouma.3. Zgodovinske, gospodarske, politične in

vojaške značilnosti Čada in sosednjih držav.

4. Boj raziskovalcev in okoljevarstvenikov za ohranjanje številnih ogroženih živalskih vrst – zlasti slonov.

5. Trgovina s slonovino: DA ali NE?

• DELO V DVOJICAHUčenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih tipov, ki jih lahko speljemo v obliki kviza.

• PROJEKTNO DELOUčenci pripravijo projekt, v katerem predstavijo najbolj ogrožene živalske vrste na Zemlji. Analizirajo vzroke za njihovo počasno izginjanje. Ugotavljajo, kakšen vpliv na ohranitev živalskih vrst imajo prevelik ulov in divji lov ter prizadevanja številnih organizacij za preprečevanje lova na ogrožene živalske vrste.

SPLETNE STRANIhttp://en.wikipedia.org/wiki/2006_Zakouma

_elephant_slaughterhttp://en.wikipedia.org/wiki/Zakouma_National

_Parkwww.zakouma.comhttp://davidedderai.free.fr/http://www.answers.com/topic/2006-zakouma

-elephant-slaughterhttp://www.zakoumaelephantslides.

blogspot.com/

POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje narodni park Zakouma v Čadu,

ki je pomemben življenjski prostor živali, predvsem slonov. V članku je izpostavljen problem njihove zaščite pred divjimi lovci, ki slone množično pobijajo, slonovino pa prodajajo v številne države.

• Težave tega območja se kažejo tudi v pogostih vojaških spopadih med različnimi plemeni, državljanskih vojnah in beguncih, ki množično prihajajo na omenjeno območje.

• Avtor je spremljal tudi zanimivo potovanje slonov, ki se v deževni dobi odpravijo na dolgo potovanje za boljšo hrano. Pri tem pohodu izven zaščitenega območja številni divji lovci ubijejo veliko slonov.

3

Delovni list 1 Vojna za slonovino

˚ V nemem zemljevidu Afrike:

• pobarvaj Čad ter njegove sosednje države,

• vpiši imena glavnih mest,

• označi zaščiteno območje narodnih parkov Zakouma in Garamba, kjer danes živi največ slonov v Afriki.

˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom na strani 46 (zadnji odstavek).

Zakouma je majhen narodni park, saj meri malo več kot ___________________ km2. V njem

živi okoli ___________________ slonov, ki park zapustijo ob koncu ___________________ dobe

in se odpravijo iskat boljšo in obilnejšo hrano. Takrat nanje preti velika nevarnost, saj jih

___________________ lovci veliko ubijejo.

˚ Pojasni stavek.

Zakouma je zadnji kraj na Zemlji, kjer je mogoče na enem mestu videti tudi več kot tisoč

slonov hkrati.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Razmisli.

Opiši značilnosti savanskega podnebja. _____

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

Zakaj sloni ob začetku deževne dobe

zapustijo območje narodnega parka? _______

___________________________________________

___________________________________________

Kakšna nevarnost preti nanje zunaj meja

parka? ____________________________________

___________________________________________

___________________________________________

Nariši klimogram, na katerem boš predstavil savansko podnebje.

4

Kakšne zakonitosti veljajo v narodnih parkih? ______________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Odgovori na vprašanja.

Kolikšna je velikost narodnega parka Zakouma? Primerjaj ga s površino Slovenije. ___________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj v Čad bežijo prebivalci Darfurja? Kaj se dogaja danes na območju sosednje države

Sudan? __________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kako uspešno je bilo mednarodno posredovanje Slovenije za prebivalce v pokrajini Darfur?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Oglej si zemljevid in preberi besedilo na straneh 52 in 53.

Na kakšen način spremljajo znanstveniki gibanje slonov po pokrajini? _______________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kaj je GPS? ______________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Ugotovi dolžino poti, ki jo je opravila slonica Annie, in pojasni njeno usodo. _________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj divji lovci še danes pobijajo slone? __________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

V katero državo divji lovci prodajo največ slonovine? Ugotovi, zakaj vse lahko uporabljajo

slonovino? _______________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Pojasni.

Kdaj je bil ustanovljen narodni park Zakouma? _____________________________________________

5

Kakšna so bila predvidevanja oblasti ob ustanovitvi narodnega parka? _______________________

__________________________________________________________________________________________

Kakšen je odnos vaščanov do narodnega parka Zakouma? __________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Od katerega leta dalje velja prepoved trgovanja s slonovino in kako se to kaže na številu

slonov, ki živijo na tem območju Afrike? ___________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Odgovori z DA ali z NE.

Število afriških slonov se je v zadnjih tridesetih letih zelo povečalo. _______

Sloni lahko v zelo kratkem času prepotujejo tudi več tisoč kilometrov. _______

Sloni živijo v velikih čredah, ki jih vodijo samice. _______

Divji lovci se v boju za slonovino spopadejo tudi z oboroženimi čuvaji parka. _______

V narodnem parku Zakouma v strnjenih čredah danes živi okoli 35000 slonov. _______

˚ Obkroži črke pred pravilnimi odgovori.

a) Slonovina, ki jo oplenijo divji lovci, konča predelana v umetniške in obrtne izdelke.

b) V deževni dobi številne črede slonov zapustijo območje narodnega parka.

c) Sloni živijo v čredah, ki jih ponavadi vodi največji in najmočnejši slonji samec.

d) Da bi lahko znanstveniki spremljali gibanje slonov, jih opazujejo z letali in jih opremijo z oddajniki.

˚ Reši izpolnjevanko. Dve črki sta v pomoč.

zaščiteno območje

pokrajina v Sudanu

država z največ prebivalci na svetu

slonov čekan

afriška država N

reka v Afriki L

“črna celina”

6

Vesoljske eksplozije (str. 80–97)

UPORABNOSTGeografi ja:• 7. razred (Zemlja v vesolju)• geografski krožek

Fizika:• 9. razred (Vesolje)

Izbirni predmeti:• Sonce, Luna in Zemlja• Zvezde in vesolje• Multimedija

CILJIUčenec:• razloži, kaj so nebesna telesa in kaj je vesolje,• ugotovi, kako merimo razdalje v vesolju

in pojasni, zakaj tega ni moč početi z “običajnimi” merskimi enotami,

• seznani se z zgradbo in delovanjem zvezd,• ve, da je Sonce ena izmed zvezd,• razloži vzroke za nastanek supernove in črne

luknje,• razlikuje med različnimi stadiji v razvoju

zvezd,• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v 4 skupine, vsaka skupina obdela del besedila in na plakatu ali tabli oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Na koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o težje razumljivih stvareh. Učenci iščejo snov za delo v članku, na internetu ter v strokovni ali poljudni literaturi.Predlog razdelitve nalog po skupinah:• vesolje, nebesna telesa, razdalje v vesolju,• supernove,• pritlikavke,• masivne zvezde.

• DELO V DVOJICAHVsaka dvojica obdela eno od nalog, ki so enake kot pri skupinskem delu. Svoje rezultate predstavijo s pomočjo predstavitve v PowerPointu, zato v delo vključimo še računalnikarja.

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEa. Z učenci obiščemo astronomski observatorij,

kjer si učenci ogledajo naprave za opazovanje vesolja.

b. V okviru ekskurzije na avstrijsko Koroško obiščemo Minimundus v Celovcu ter si v planetariju ogledamo predstavo o vesolju. Predstava je ob določeni uri tudi v slovenščini.

c. Navežemo stik s predstavniki najbližjega astronomskega društva. Povabimo jih na obisk. Učenci se ob tem seznanijo z opremo “mobilnih” astronomov. Organiziramo tudi opazovanje nočnega neba (naravoslovni ali tehniški dan).

• PROJEKTNO DELOUčenci v okviru pouka geografi je, fi zike ali katerega od izbirnih predmetov pripravijo projekt, v katerem predstavijo značilnosti vesolja in njegovega raziskovanja. Pomagamo si z različno literaturo, internetom, navežemo stike s člani astronomskega društva … Projekt lahko izvajamo tudi v okviru naravoslovnega tabora, šole v naravi. Učenci zbirajo informacije in jih obdelujejo z različnimi programi. Končni izdelek je predstavitev v PowerPointu, ki jo lahko združimo z opazovanjem nočnega neba.

SPLETNE STRANIhttp://www.kvarkadabra.net/article.

php/20040207115526385http://www2.arnes.si/~mborion4/astronomija.

htmhttp://www2.arnes.si/~jperna/http://lizika.pfmb.uni-mb.si/~vlado/astro/http://vsebine.svarog.org/?vsebina=nase_

osoncje

POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje zvezde, njihov razvojni cikel

od nastanka do propada. Izvemo lahko, da v vesolju vsako sekundo pride do eksplozije, ki povzroči “smrt” zvezde.

• V članku so razložene tudi razlike med supernovo, belo pritlikavko in črno luknjo.

• Iz članka izvemo, da je bila zadnja eksplozija supernove v našem Osončju pred dobrimi 400 leti ter da bo zvezda, ki je od nas oddaljena več kot 8000 svetlobnih let, v kratkem postala supernova.

• V zaključku tega nazornega sestavka je tudi razlaga nastanka žarkov gama.

7

Delovni list 1 Vesoljske eksplozije

˚ Reši izpolnjevanko.

nebesno telo, ki oddaja lastno svetlobo

kos snovi iz vesolja, ki ob stiku z atmosfero zgori

majhno, planetu podobno telo, planetoid

drugo ime za vesolje

nebesno telo, ki kroži okrog zvezde

največji planet našega Osončja

komet

˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom in sliko na straneh 84 in 85.

Nasilno smrt zvezde lahko označimo kot ______________________________________. V vesolju se

zgodi ena na vsako ___________________. Pri tem nastane ___________________ krogla, ki se širi

in ohlaja še več ___________________. Zadnja, ki je eksplodirala v naši Galaksiji, to je bilo leta

___________________, je vzbudila veliko zanimanje pri ______________________________________.

Naslednja naj bi se v supernovo spremenila zvezda ___________________, ki je od nas oddaljena

približno ___________________ svetlobnih let.

˚ Pojasni in izračunaj.

Kaj je svetlobno leto? _____________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj razdalj v vesolju ni smiselno meriti v metrih in kilometrih? ____________________________

__________________________________________________________________________________________

Kolikšna je svetlobna hitrost? _____________________________________________________________

S pomočjo gornjega podatka izračunaj, kolikšno pot prepotuje svetloba v:

a. 1 minuti ________________________________________________________________

b. 1 uri ________________________________________________________________

c. 1 dnevu ________________________________________________________________

d. 1 tednu ________________________________________________________________

e. 1 letu (365 dni) ________________________________________________________________

Izračunaj, koliko časa bi potreboval, če bi hotel s svetlobno hitrostjo priti iz Kopra v Mursko

Soboto. _________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

8

˚ Oglej si skico in pojasnilo pod njo na strani 87.

Kako nastane črna luknja? ________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Na časovnem traku označi najverjetnejšo usodo Sonca. Posamezen dogodek zapiši in nariši.

˚ Preberi besedilo na strani 89. Razvrsti dogodke v pravilnem kronološkem zaporedju, prvega označi s številko 1.

_________ znotraj bele pritlikavke gorita kisik in ogljik

_________ radioaktivni oblak niklja

_________ bela pritlikavka vsrka dodatno snov iz bližnje zvezde

_________ goreča kisik in ogljik kipita navzven

˚ Preberi besedilo na strani 90. Pojasni, v čem se razlikujeta nevtronska in običajna zvezda.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ S pomočjo besedila na straneh 96 in 97 pojasni razliko med nevtronsko zvezdo in črno luknjo. Oba pojava tudi ilustriraj.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

10 milijard let

9

Orlando, mesto 21. stoletja (str. 98−117)

UPORABNOSTGeografi ja:• 8. razred (Amerika)• geografski krožek• turistični krožek

Zgodovina:• 8. razred (Geografska odkritja in posledice)• 9. razred (Dekolonizacija in neokolonializem)• zgodovinski krožek

Likovna vzgoja:• Strip

Izbirni predmeti:• Turistična vzgoja• Življenje človeka na Zemlji• Organizmi v naravnem in umetnem okolju• Multimedija• Verstva in etika

CILJIUčenec:• umesti čas in kraj nastanka Orlanda,• spozna “očeta” Miki Miške Walta Disneyja,• ugotovi pomen Orlanda za Walta Disneyja,• utemelji pomembnost in posebnost odkupa

redko poseljenega območja Orlanda,• spozna razlike med Disneylandom v južni

Kaliforniji in Disney Worldom v osrednji Floridi,

• spozna način delovanja različnih cerkva in verskih organizacij v Orlandu,

• spozna način skupnega učenja in življenja učencev in učiteljev v šolah v Orlandu,

• ugotovi, kakšno je razumevanje med učenci različnih narodnosti v Orlandu,

• razvija vzročno-posledično mišljenje,• razvija različne oblike sporočanja.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, oblikujejo miselni vzorec, ki ga skupaj pregledamo, ter se pogovorimo o težje razumljivih pojmih. Na koncu rešijo vprašanja, ki jih sestavljajo v parih.Učenci sami obiščejo najbližjo turistično agencijo ter zberejo informacije o možnostih obiska Disneyjevih zabaviščnih parkov na Floridi, na Havajih in v Parizu. Ugotovitve (cena, oddaljenost) primerjajo med seboj.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v skupine, vsaka skupina predela del besedila ter na tabli ali plakatu

oblikuje vsebino članka.Predlagana razdelitev vsebin:• skupina: Orlando, velemesto Amerike, • skupina: Primerjava Disneylanda z Disney

Worldom, • skupina: Delovanje Walta Disneyja,• skupina: Evangeličanska organizacija Campus

Crusade for Christ in baptistična cerkev, • skupina: Orlando se nenehno spreminja.

• PROJEKTNO DELOUčenci s pomočjo članka in informacij v literaturi ter na spletu izdelajo projekt (seminarsko nalogo, plakat, razstavo), pri katerem raziščejo pomen Orlanda za Walta Disneyja. V okviru likovne vzgoje in slovenščine se seznanijo s stripom kot obliko umetnosti (in umetnostnega besedila). Analizirajo revijo Miki Miška in ocenijo njeno uporabnost za različne starostne skupine otrok. Lahko se tudi sami preizkusijo v izdelovanju stripa.

SPLETNE STRANIhttp://www.orlandoinfo.com/http://www.cityoforlando.net/http://disneyworld.disney.go.com/wdw/

index?bhcp=1http://www.wdisneyw.co.uk/http://home.disney.go.com/guestservices/

internationalhttp://www.najdi.si/nk/gettopic.jsp?topic=4cb%

2F4cc%2F000%2Fad8%2Fb26%2Fb2a

POVZETEK ČLANKAAvtor članka je predstavil del Amerike, ki je svetu zelo znan. Dotaknil se je nastanka, pomena in današnjega gledanja na tematske parke, megacerkve, urbanizirano podeželje in arhitekturno megalomanijo. Hkrati je predstavil osupljivo preobrazbo Orlanda, ki se je iz močvirnate kraške pokrajine spremenil v velemesto 21. stoletja pod pokroviteljstvom Walta Disneyja. Predstavil je delovanje učencev v večnacionalnih šolah. Priseljenci se iz različnih vzrokov (cenejša stanovanja, boljše šole) preseljujejo v notranjost dežele. Orlando je danes večkulturno mesto, mučijo ga posledice globalizacije.

10

Delovni list 1 Orlando, mesto 21. stoletja

˚ Dopolni besedilo.

Rast Orlanda človek začuti v ___________________ središču in ___________________ zastoju.

Osrednja ___________________ žari kot ___________________ bitje iz vesolja. Ljudje začnejo

pripoved o ___________________ Orlanda in poudarijo, da imata ___________________ vlogo

mišek ___________________ in njegov oče Walt ___________________, ki se je osredotočil na

___________________ poseljeno območje ___________________ od Orlanda. ___________________

je v naslednjih ________ letih odkupil več kot ________ km2 zemljišč. Disneyland je v

___________________ Kaliforniji obsegal ___________________ kot ________ hektarjev.

˚ Odgovori na vprašanja.

Kje je nastal novi Disneyjev imperij? _______________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Opiši pomen SeaWorlda. _________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kdo je ustanovitelj evangeličanske cerkve? _________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kakšen je pomen baptistične cerkve? ______________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kako je deloval Disney na začetku? ________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kakšno prehrano ponujajo v Orlandu? _____________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kolikšen delež prebivalcev ameriškega predmestja predstavlja manjšine? ____________________

__________________________________________________________________________________________

Kateri dve šoli v Orlandu sta večetnični? ___________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Poveži ustrezne trditve.

1210 protestantskih cerkva verska in nakupovalna središča

megacerkve vsak teden jih obišče po 2000 vernikov

Linda Chapin Čarobno kraljestvo

Walt Disney pravi: “Imamo prehodne prebivalce.”

11

˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne pa popravi.

Povprečna površina ameriškega stanovanja se je v zadnjih treh desetletjih povečala za 63 %.

__________________________________________________________________________________________

V restavraciji Homestyle Café strežejo eksotično kitajsko hrano. _____________________________

__________________________________________________________________________________________

Ulične svetilke kažejo, kje bodo v naselju Savannah Landings na zahodnem obrobju Orlanda

stale nove hiše. __________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Američani se pred mestnim vrvežem umikajo v utopijo urbaniziranega podeželja. ____________

__________________________________________________________________________________________

Projekt Epcot je bil Waltu Disneyju zelo pri srcu. ____________________________________________

__________________________________________________________________________________________

2. februarja 2005 je bilo več tisoč ljudi v Orlandu pretresenih zaradi ukinitve priljubljene

radijske postaje FM 100.3. ________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Linda Chapin je sodelovala pri uresničitvi Walt Disneyjevih zamisli. __________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Oblikuj miselni vzorec.

ORLANDO

Walt Disneyrast mesta

vera

12

Raj za morske pse (str. 118−139)

UPORABNOSTBiologija:• 8. razred (Sistematika z evolucijo)• 9. razred (Čutila)

Geografi ja:• 8. razred (Srednja Amerika)• geografski krožek• turistični krožek

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju• Življenje človeka na Zemlji• Turistična vzgoja• Multimedija

CILJIUčenec:• s pomočjo karte (atlasa) umesti Bahame na

zemljevid sveta,• pojasni razloge za navzočnost morskih psov v

srednjeameriških vodah,• se zave pomena ohranjanja naravnega okolja,• se zaveda nepremišljenih posegov v okolje,• razume povezavo med ohranjenim naravnim

okoljem in turističnim gospodarstvom,• spozna pomen vrhunskih plenilcev v

naravnem okolju,• razvija vzročno-posledično mišljenje,• razvija različne oblike sporočanja.

MOŽNE AKTIVNOSTI• STROKOVNI IZLETIObiščite akvarij v Piranu in se pri oskrbniku pozanimajte, kako je z morskimi psi v Tržaškem zalivu.Poglejte, če imajo v akvariju kakšnega morskega psa. Ugotovite, za katero vrsto gre in kaj je o njej znanega.Za več informacij o morskih psih se obrnite na doc. dr. Lovrenca Lipeja z morske biološke postaje v Piranu, ki je največji strokovnjak za morske pse v Sloveniji.

• ANKETAZ učenci se pogovorite, zakaj imajo morski psi med ljudmi tako slab sloves. Ugotovite, ali za to obstajajo racionalni razlogi.Učenci naj pripravijo anketo o morskih psih, ki naj jo izvedejo v različnih razredih, doma ipd. Skupaj jo analizirajte.

• INDIVIDUALNO DELOUčenci naj na spletu pogledajo, kako je z napadi morskih psov na ljudi in kako je z napadi ljudi na morske pse.

Učenci naj ugotovijo, kateri dogodek v zvezi z morskimi psi je bil v minulih 7 letih najbolj odmeven v Sloveniji.

• PROJEKTNO DELOUčenci naj s pomočjo različnih virov ugotovijo, v kakšnih izdelkih najdemo dele in snovi iz morskih psov. Svoje izsledke predstavijo v obliki razstave za starše in širše okolje, v obliki PowerPointa … Na obisk lahko povabijo morskega biologa in tako izvedo še več o morskih psih in o življenju v morju nasploh.

SPLETNE STRANIhttp://www.slovensko-morje.net/sm_staro/

morski_psi.htmhttp://www.fl mnh.ufl .edu/fi sh/sharks/isaf/

isaf.htmhttp://www.discoverychannel.co.uk/sharks/

in_danger/products/index.shtmlhttp://www.bite-back.com/sharks/index.htmlhttp://www.whitesharktrust.org/pages/

illegal.htmlhttp://www.bite-back.com/sharks/

endangeredsharks.htmlhttp://www.shark.ch/Database/

EndangeredSharks/index.html

POVZETEK ČLANKAOhranjanje morskega in obalnega okolja je nujno za razvoj in življenje morskih psov. Bahami so ena zadnjih oaz zanje, a žal se tudi ti spreminjajo.

13

Delovni list 1 Raj za morske pse

˚ S pomočjo učitelja in različnih virov se seznani z vrstami morskih psov. Izpolni tabelo, tako da vanjo najprej napišeš čim več vrst morskih psov. Pri vsaki vrsti navedi, ali je človeku nevarna in ali je sama ogrožena ter kaj so vzroki za njeno ogroženost. Pomagaj si z zadnjima navedenima spletnima stranema. Poskušaj najti tudi slovenska imena za naštete morske pse.

vrsta morskega psa nevaren človeku ogroženost vzroki ogroženosti

14

˚ Odgovori.

V članku o bahamskih morskih psih je navedeno posebno obrežno okolje, ki je za obstoj

morskih psov zelo pomembno. Kako se imenuje? __________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Ali lahko kaj več poveš o rastlinah, ki tam rastejo? __________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Razišči.

Iz morskih psov delajo številne bolj ali manj potrebne proizvode. Naštej jih nekaj in povej,

čemu služijo. Ali bi se jih dalo nadomestiti s čim drugim?

proizvod namen nadomestitev

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Anketa.

Skupaj s sošolkami in sošolci sestavite vprašalnik, s pomočjo katerega anketirajte svoje

domače o morskih psih. Vprašalnik sestavite tako, da boste dobili ključne odgovore o podobi

in pomenu morskih psov pri ljudeh.

15

1. vprašanje: ____________________________________________________________________________

2. vprašanje: ____________________________________________________________________________

3. vprašanje: ____________________________________________________________________________

4. vprašanje: ____________________________________________________________________________

5. vprašanje: ____________________________________________________________________________

6. vprašanje: ____________________________________________________________________________

7. vprašanje: ____________________________________________________________________________

8. vprašanje: ____________________________________________________________________________

9. vprašanje: ____________________________________________________________________________

10. vprašanje: ____________________________________________________________________________

˚ Razmisli in odgovori.

V morju so morski psi vrhunski plenilci, ki skrbijo za ustrezno ravnotežje v morskih

ekosistemih. Ali poznaš še kakšne morske plenilce, ki so približno na enaki ravni v

prehranjevalni verigi? ____________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Po čem se ti plenilci razlikujejo od morskih psov? ___________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Morski psi so v marsikaterem pogledu zelo posebne živali. So skoraj popolni plenilci,

ki v morjih plavajo že več kot 400 milijonov let. Med drugim imajo zelo razvita posebna

čutila (Lorenzinijeve ampule), s katerimi zaznavajo izredno šibke električne tokove, ki jih z

nezgrešljivo natančnostjo vodijo k cilju – plenu.

S pomočjo fi zikalnih zakonitosti poskušaj razložiti, kako delujejo omenjena čutila. Oglej si tudi

video na spletni strani http://www.youtube.com/watch?v=lSWb0w5DxnU.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

POSTANITE POVERJENIK REVIJE

NATIONAL GEOGRAPHIC

SLOVENIJA

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43

ali e-pošti: [email protected].

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA

¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, komplet razglednic National Geographica,

¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,

¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.

KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?

• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani

www.nationalgeographic.si.