OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje

Zamišljena ob oknu sedim,

knjigo o Afriki z očmi preletim.

Ganljive slike napolnijo mi oči s solzami,

lačni otroci na njih so,

in se smejejo.

Vode jim primanjkuje,

saj v Afriki suša kljubuje.

Za boljše življenje se borijo

čeprav jih vsakodnevni problemi težijo.

Kljub temu polni optimizma so, prav nikoli ne obupajo.

Igrače lepe izdelujejo si, kljub veliki revščini.

Zamislim si,

da pomagamo jim lahko tudi mi;

luči odslej ugašam,

smeti v različne zabojnike odnašam,

žepnino svojo zbiram,

dobrodelnim organizacijam jo doniram …

Solze se posušijo,

ker manj trpijo.

Obraz se moj razjasni,

saj vem, da imajo upanje za boljše dni.