Економски факултет – Прилеп

Семинарска работа по предметот

Организација на ревизијата

Тема:

Меѓународни организации кои влијаат

врз светската организација на

ревизорската професија(INTOSAI; IFAC)

Ментор: Изработил:

Проф.д-р Пеце Николоски Гиноски Влатко 246/06 с.ф.р.

Крстески Горан 188/06 с.ф.р

Sodr`ina:

Voved……………………………………………………………………………………..

3

1. INTOSAI……………………………………………………………………………….4

1.1. Regionalni rabotni grupi pri

INTOSAI……………………………………….6

1.2. Rabotni grupi vo ramkite na

INTOSAI………………………………………..10

2.

IFAC…………………………………………………………………………………..11

Zaklu~ok……………………………………………………………………………….1

5

Koristena literature………………………………………………………………..16

2

VOVED

Koga stanuva zbor za pojavata na revizijata odnosno revizorskata

profesija va`no e da se napomene deka nea za prvpat ja sre}avame vo

sredniot vek vo Italija vo eden poinakv oblik.Vo 1494 se pojavuvaat

prvite trgovski ku}I vo Italija a so toa I potrebata za maksimizacija na

profitot na delovnite subjekti.Toa samo posebe ja nametnuva od

pojavata na dvojno knigovodstvo so cel sledewe na profitot na

delovnite subjekti, I pojava t.e. formirawe na prvoto zdru`enie na

profesionalni smetkovoditeli.No za prvpat revizijata vo vistinska smisla

na zborot ja sre}avame vo Velika Britanija vo 1853 koga I e formirano I

prvoto zdru`enie na profesionalni revizori.Kako glavni zemji nositeli na

razvojot na revizijata vo svetski ramki se SAD I Velika Britanija.Ovie

zemji pretstavuvale lideri vo oblasta na revizijata niz nejziniot

dosega{en razvoj.

Smetkovodstvenata I revizorskata profesija vo dene{ni uslovi bilo

toa da se raboti za razvienite zemji ili pak za zemjite vo tranzicija se

razviva pod pokrovitelstvo na golem broj me|unarodni organizacii,

3

asocijacii I tela. Site ovie me|unarodni organizacii imaat svoe vlijanie I

udel vrz dosega{niot razvoja na revizorskata profesija. Kako takvi ke gi

nabrojme slednive:

1. Me|unarodna federacija na smetkovoditeli IFAC

2. Me|unarodna federacija na vrhovni revizorski institucii INTOSAI

3. Institut za interna revizija na SAD

4. Amerikanski institute na ovlasteni javni smetkovoditeli.

Vo prodol`enie }e gi elaborirame podetalno prvite dve navedeni me|

unarodni asocijacii, organizacii INTOSAI i IFAC

1. INTOSAI

Me|unarodnata organizacija na vrhovni revizorski institucii

(INTOSAI) deluva kako eden vid za{titan organizacija na zaednicata na

dr`avni revizorski institucii. Za pove}e od 50 godini ovaa organizacija

vovede instituciolizirana ramka za vrhovnite revizorski institucii so cel

promovirawe na razvoj i transver na znaewa, podobruvawe na

dr`avnite reviziiniz cel svet i unapreduvawe na profesionalnite

kapaciteti kako I sposobnosta i vlijanieto na ~lenovite na VRI (vrhovni

revizorski institucii) vo svoite zemji. Vo sklad so mototo na INTOSAI:

“Experientia mutual omnibus prodest” razmenata na iskustvata pome|u

~lenovite na INTOSAI, kako i uvidite vo pronao|awata, se garancija

deka dr`avnata revizija kontinuirano napreduva so novite razvoi.

INTOSAI e nevladina organizacija so specijalen sovetodaven status I so

svoj ekonomski i socijalen sovet (ECOSOC) vo ramkite na ON. INTOSAI

e formirana vo 1953 godina po inicijativa na Emilio Fernandez Kamus,

4

toga{en pretsedatel na VRI na Kuba. Vo toj period, 34 VRI se sretnaa

na prviot kongres na INTOSAI vo kuba. Denes INTOSAI ima 139

polnopravni I 3 asocijativni ~lenovi.

ORGANIZACIJA

INTOSAI gi ostvaruva svoite celi, preku razli~ni tela, programi I

aktivnosti. Glavni organi se:

1. Kongres

2. Upraven odbor

3. Generalen sekretarijat

4. Regionalni rabotni grupi

Komitentot za finansii I administracija gi priprema od;ikite za

odobruvawe od strana na uprevniot odbor.

Direktorot za strate{ko planirawe osiguruva efikasna koordinacija I

implementacija na strategiskiot plan.

KONGRES

Kongresot e vrhoven organ na INTOSAI I se sostoi od site ~lenovi

na INTOSAI. Na sekoj 3 godini kongresot odr`uva redovni sostanoci, na

koi pretsedava VRI, I pretstavnici na ON, Svetska Banka I drugi

internacionalni I profesionalni organizacii.

UPRAVEN ODBOR

Upravniot odbor na INTOSAI se sostoi od 18 ~lenovi. Po pravilo

tie se sostanuvaat godi{no pome|u sostanocite na kongresot. Za da se

ovozmo`I balansirana pretstavenost na site zemji ~lenki, sekoja od 7

regionalni rabotni grupi na INTOSAI I plovnite vidovi na javna revizija se

zastapeni vo odborot. Me|unarodnata inicijativa za razvoj na INTOSAI,

kako I me|unarodnoto spisanie za dr`avna revizija se zastapeni vo

5

upravniot odbor. Pretsedatel na odborot e pretsedatelot na VRI na

zemjata koja prethodno bila domakin na posledniot kongres.

GENERALEN SEKRETARIJAT

Od 1968 godina (so odluka na {estiot INTOSAI kongres vo Tokio)

generalniot sekretar na INTOSAI e smesten vo Viena, Avstrija vo sudor

za revizija na Republika Avstrija. Generalniot sekretar ovozmo`uva

centralna administrativna podr{ka na INTOSAI, upravuva so buxetot na

INTOSAI, asistira na odborot I kongresot, kako I gi olesnuva

komunikaciite pome|u ~lenovite I organizira seminari I specijalni studii.

Pretsedatelot na sudot za revizija na Republika Avstrija e Generalen

sekretar na INTOSAI.

1.1 REGIONALNI RABOTNI GRUPI PRI

INTOSAI

Regionalnite rabotni grupi gi prmoviraat celite na INTOSAI

regionalno, so toa ovozmo`uva}I im na ~lenovite, {ansa za

profesionalna I tehni~ka sorabotka na regionalna baza. Upravniot

odbor na INTOSAI gi priznava slednive sedum regionalni rabotni grupi:

1. Organizacija na vrhovni revizorski institucii na Latinska Amerika i

Karibite (OLACEFS), osnovana vo 1965 godina.

2. Afrikanskata organizacija na vrhovni revizorski institucii

(AFROSAI), osnovana vo 1976 godina.

3. Arapskata organizacija na vrhovni revizorski institucii

(ARABOSAI), osnovana vo 1976 godina.

4. Aziskata organizacija na vrhovni revizorski institucii (ASOSAI)

osnovana vo 1978 godina.

6

5. Pacifi~kata organizacija na vrhovni revizorski institucii (PASAI)

osnovana vo 1987 godina.

6. Karibskata organizacija na vrhovni revizorski institucii (CAROSAI),

osnovana vo 1988 godina.

7. Evropskata organizacija na vrhovni revizorski institucii

(EUROSAI), osnovana e 1990 godina.

OLACEFS

Organizacijata na vrhovni revizorski institucii na Latinska

Amerika I Karibite e internacionalna,avtonomna, nezavisna, apoliti~ka

I postojana organizacija. Nejzinite celi se sledni:

Sproveduvawe na nau~ni istra`uvawa;

Izrabotka na studii,obuki I specijalizacija;

Ovozmo`uvawe na tehni~ki soveti, pomo{ I koordinacija za

vrhovnite revizorski institucii na Latinska Amerika I Karibite.

Konceptualnata vizija na OLACEFS se fokusira na promocija na

participacijata na razli~ni vrhovni revizorski institucii vo nivniot razvoj I

napredok. OLACEFS ima dolga tradicija koja datira od 1963 godina

(predlog za formirawe na Latinsko-Amerikanskiot institut za revizorska

nauka) koga predlogot be{e inplementiran.

AFROSAI

Glavnite objektivi na AFROSAI se podr{ka I promocija na razvojot I

razmena na idei I iskustva pome|u VRI na dr`avite vo Afrika na poleto

na revizija I javno finansirawe:

Implementirawe sistematski studii vo oblasta na revizijata I

javnoto finansirawe;

Organizirawe na kursevi za obuka na ~lenovi so cel izvr{uvawe

na revozirskite funkcii;

7

Sorabotka so INTOSAI, regionalnite rabotni grupi kako I so drugi

institucii I organizacii za revizija I finansii.

AFROSAI e formirana vo noemvri 1976 godina.

ARABOSAI

Objektivite t.e. celite na ARABOSAI go vklu~uvaat slednovo:

Ohrabrunawe na razmena na idei, pogledi, iskistva, studii I

istra`uvawa pome|u ~lenovite na instituciite na poleto na

revizijata, kako I rabota na promocija na revizijata na teoretsko I

prakti~no pole.

Rabotewe so cel podignuvawe na svesta pome|u Arapskite nacii,

za va`nosta od revizija, so cel zajaknivawe na ulogata na

vrhovnite revizorski institucii vo izvr{uvawe na svojata misija;

Organizirawe I zajaknuvawe na sorabotkata na ARABOSAI so

specijaliziranite organizacii na dr`avite od Arapskata liga,

INTOSAI kako I drugi organizacii (internacionalni I regionalni) ~ii

aktivnosti se bliski do revizijata.

ARABOSAI e formiran 1986 godina.

ASOSAI

Glavna cel na ASOSAI e ovozmo`unawe na vrhovnite revizorski

institucii so mo`nosti za obuka I kontinuirana edukacija na dr`avnite

revizori, vo potraga po celta na podobrunawe na revizijata. Od

osnovaweto ASOSAI ima organizirano najrazli~ni programi. Teminte na

nekoi od ovie programi pokrivaat revizija vo najrazli~ni oblasti kako na

primer:

Finansii;

Izvedba I / ili za vrednosta na parite;

Informacionen sistem;

Javni raboti;

Privatizacija.

8

Drugi programi za obuka, naso~eni na obuka za upravivawe so

~ove~ki resursi, za pretsedatelite na ASOSAI, tro{ok na

smetkovodstvoto vo vladata I upravuvawe so buxetot.

ASOSAI e formirana vo 1979 godina.

PASAI

Glavna cel na PASAI e inplementirawe na regionalniot I institucionalniot

plan za zajaknuvawe na smetkovodstvoto I revizijata. Planot gi ima

slednive pet celi:

Pomagawe na vrhovnite revizorski institucii vo nivnata obuka I

potrebi povrzani si rabotata;

Obezbeduvawe na sredstva za podelba na informaciite,

metodologiite I tehnologiite vo regionot;

Osiguruvawe na postoe~ka va`nost od obuka so sli~ni

aktivnosti;

Osiguruvawe na potrebnite resursi za impementacija na planot.

Promovirawe na najdobrite metodologii I praksa I zajaknuvawe

na organizacionite strukturi na vrhovnite revizorski institucii.

Specofo~nite celi na planot na implementirani vo komitetot za

regionalen I institucionalen razvoj (RISC).

Kako rezultat od planot, golem broj na rabotni obuki se odr`ani, pri {to

se pokrieni golem broj na oblasti od revizijata, javno finansirawe I

sl.Prvite kontakti na vrhovnite revizorski institucii pome|u pacifi~kite

regioni datiraat od 1973 godina.PASI e formalno primen vo INTOSAI vo

1987.

CAROSAI

Celite na CAROSAI se slednive:

Promovirawe na razmena na idei I iskustva na poleto na

dr`avnata revizija;

9

Ovozmo`uvawe na mo`nosti za obuka I kuntinuirana edukacija;

Promovirawe na va`nosta za funkcionirawe na internata revizija

vo ramkite na javniot sector;

Podignuvawe na stepenot na svesta za revizijata vo regionot na

Karibite so cel da se podr`I ulogata na izvr{uvawe na obvrskite

na instituciite;

CAROSAI go utvrdiRISC kako komitet koj upravuva so

ovozmo`uvawe na efikasno I odr`livo obu~uvawe I drugi

aktivnosti vo regionalnite revizorski institucii.

CAROSAI e osnovan 1988 godina.

EUROSAI

Glavnite objektivi na EUROSAI vklu~uvaat:

Promovirawe profesionalna kooperacija pome|u ~lenovite na

vrhovnite revizorski institucii;

Ohrabruvawe na razmenata na informaci I dokumentaci;

Napredni studii za revizija vo javen sector;

Stimulacija na kreirawe na univerzitetski odbori na profesori vo

konkretniot subject.

Rabotewe kon zarmonizacija na terminologijata na poleto na

revizija;

Od svoeto osnovawe EUROSAI e aktiven vo organizirawe na plodni I

vzaemno dobitni sorabotki na poleto na eksternata revizija pome|u

zemjite na Evropa.EUROSAI e formiran 1990 godina.

1.2. RABOTNI GRUPI VO RAMKITE NA

INTOSAI

10

KOMITETI

Komitetite na INTOSAI se zanimavaat so pra{awa od zna~ajni

interesi od site ~lenovi na INTOSAI(kako na primer: Podgotovka na

standardi i vodi~I za dr`avna revizija, koja bi se aplicirale vo celiot

format na INTOSAI). Kako takvi, komitetite imaat balansirana

reprezentacija na site ~lenovi na INTOSAI, kako I jasna direktiva od

upravniot odbor.

RABOTNI GRUPI

Rbotnite grupi se formirani kako rezultat na tematskite preporaki

na INTOSAI kon interesite na vrhovnite revizorski institucii na specifi~ni

tehnolo{ki pra{awa (na primer: privatizacija I sl.)

RABOTNI ZADA^I

Kako dopolnenie na komitetite I rabotnite grupi, rabotnite zada~I

se formirani od kongresot ili upravniot odbor, so cel upravuvawe so

specifi~ni I zna~ajni pra{awa na site ~lenovi na vrhovnite revizorski

institucii.Rabotnite zada~I imaat obi~en period na postoewe I posle

ispolnuvaweto na konkretnite zada~I tie se rasformiraat. Rabotnite

zada~I imaat balansirana pretstavenost na ~lenovite na INTOSAI.

2. IFAC

Stanuva zbor za me|unarodna federacija na smetkovoditeli.

Osnovana vo 1977 godina organizacijata se sostoi od 157 polnopravni

11

~lenovi I 123 sorabotnici vo isto tolku zemji, pretstaviva}I poveke od

2.5 milioni smetkovoditeli vraboteni vo javniot sektor, industrijata,

trgovijata, vladite itn. Vo interes na javnosta IFAC prodol`uva so

zajaknuvawe na smetkovodstvoto vo svetot kako I so pridones kon

razvojot na silna me|unarodna ekonomija preku etablirawe I

promovirawe na visoki profesionalni standardi. Za izvr{uvawe na ovaa

cel IFAC raboti blisku so ~lenovite na regionalnite smetkovodstveni

organizacii, postavuva~I na standardi, vladi I drugi koi ja delat

posvetenosta na IFAC za sozdavawe na zdrava globalna finansiska

infrastruktura.

Ulogata na IFAC e etablirawe I prifa}awe na standardi so visok

kvalitet vo me|unarodnite odnosi, olesnuvawe na sorabotkata pome|u

nejzinite ~lenovi, kako I uloga na portparol za rlevantni pra{awa od

oblasta na smetkovodstvoto. IFAC ve}e dogo vreme priznava deka

findamentalen na~in za za{titan a javnite interesi e razvoj, promocija I

sproveduvawe na me|unarodni smetkovotstveni revizorski standardi

kako sredstvo za osiguruvawe na kredibilitetot na informaciite vrz koi

investitorite I ostanatite akcioneri zavisat.

IFAC e smesten vo Wujork I ima personal sostaven od

smetkovoditeli kako I drugi profesionalci od oblasta na

smetkovotstvoto I finansiite od celiot svet. IFAC e osnovan so cel

zajaknuvawe na smetkovodstvenata profesija vo svetski ramki I toa

preku:

Olesnivawe na sorabotkata I kooperacijata pome|u ~lenkite na

organizacijata;

Rabota kako me|unaroden portparol na smetkovodstvenata

profesija.

Na prviot sostanok na sobranieto na IFAC I sovetot na IFAC vo

okrtomvri 1977 godina be{e prifaten raboten plan od 12 to~ki so cel

da gi predvodi IFAC komitetite I celokupniot personal niz prvite 5 godini

na aktivnost. Pogolem del od ovoj raboten plan e prisuten I denes.

12

AKTIVNOSTI NA IFAC

So tekot na godinite aktivnostite na IFAC se pro{irile na slednive

oblasti:

Zgolemena ulga vo regulacijata na internacionalnata

smetkovotstvena profesija;

Zgolemena komunikacija so me|unarodnite regulatori,

postavuva~I na standardi, razvojni agencii, investicionata

zaednica I dr.;

Potencirawe na potrebata za kvalitetno finansisko izvestuvawe,

kako I finansisko upravuvawe;

Zgolemen focus na malite I srednite praksi I narodite vo razvoj;

Zgolemena sorabotka pome|u ~lenovite na IFAC kako I pogolem

kontakt so regionalnite smetkovotstveni organizacii;

Pobliski vrski so najgolemite smetkovotstveni firmi preku t.n.

forum na firmite.

UPRAVIVAWE SO IFAC

Upravuva~koto telo na IFAC se sostoi od sovetot na IFAC – koj se

sostoi od po eden pretstavnk od sekoj ~len, I odborot na IFAC. Odborot

na IFAC e odgovoren za postavivawe na celite I politikite kako I nadzor

nad operaciite itn. Odborot za postavuvawe na standardi na IFAC,

internacionalniot odbor za edukacija smetkovodstvo I standardi,

internacionalniot odbor za revizija i postavuvawe na standardi,

internacionalen odbor za eti~ki standardi vo smetkovodstvoto,kako I

internacionalen odbor za standardi vo smetkovodstvoto na javniot

sector, sledat eden postaven process {to podr`uva razvoj na visoko

13

kvalitetni standardi od javen interes, I na eden transparenten, efikasen

I efektiven na~in.Site ovie odbori go imaat avtoritetot pri

postavuvaweto na standardite I sekoj odbor vklu~uva ~lenovi od

javniot sektor.

Bordot za nadzor od strana na javniot sector go nadgleduva t.e.

ja nadgleduva rabotata na teloto za sproveduvawe na programite na

IFAC, kako I slednite grupi za postavuvawe na standardi:

internacionalniot odbor za edukacija, smetkovodstvo I standardi,

internacionalen odbor za revizija I postaveni standardi, internacionalen

odbor za eti~ki standardi vo smetkovodstvoto.

IFAC e voden od strana na predsedatelot, koj e nominiran

od ~lenka-organizacija na IFAC I se nazna~uva od strana na Sovetot

na IFAC.Slednite 13 individui bile predsedateli na IFAC od negovoto

osnovawe :

1. Rajnhard Goerdler-germanija (1977-1980)

2. Gordon Koupertvajt-Kanada (1980-1982)

3. Va{ington Susip-Filipini (1982-1985)

4. Robert Mej-SAD (1985-1987)

5. Ri~ard Vilks-V.Britanija (1987-1990)

6. Bertil Enlund-[vedska (1990-1992)

7. Piter Agars-Avstralija (1992-1995)

8. Huan Herera-Dominikanska Rep. (1995-1997)

9. Frenk Hadrik-V.Britanija (1997-2000)

10. Cuguoki fuxinauma-Japonija (2000-2002)

11. Rene Riko-Francija (2002-2004)

12. Gream Vord-V.Britanija (2004-2006)

13. Fermin Del Vale-(2006-2006)

Momentalno pretsedatel na IFAc e Robert L. Banting od SAD, I }e

ostane na taa funkcija do noemvri 2010.

Po~nuva}i so 63 ~lenovi vo 1977 godina, ~lenstvoto na IFAC

rasti vo poslednive 30 godini, i denes vklu~uva 158 ~lenovi i asocijacii

14

vo 123 zemji i Jurizdikcii niz celioct svet. Vo grafikonot podolu daden ni

e rastot na brojot na ~lenovi na IFAC po dekadi vo poslednite 30

godini.

Zaklu~ok:

Sovremenata revizorska profesija denes se nao|a na edno nivo

koe go dostignala so postojano t.e. konstantno usovr{uvawe vo tekot

na celokupniot razvoj na samata revizija.Taa vo tekot na nejziniot

15

dolgogodi{en razvoj pretrpela mnogu dorabotki,usovr{uvawa,izmeni a

za site ovie izmeni I usovr{uvawe zaslu`ni se predhodno spomenatite

organizacii I asocijacii.

Revizijata kako poim se definira kako dopolnitelno proveruvawe

na sprovedenite delovni nastani, {to se vr{I vrz osnova na postojnite

dokumenti, no za razlka od kontrolata, taa ima glavno, korektiven

karakter.

Revizijata e od golemo zna~ewe kako za menaxerite taka I za

sopstvenicite na kompaniite.Ova zna~ewe proizleguva od samiot fakt

{to revizijata im slu`I na upravuva~ite kako zna~ajno sredstvo preku

koe doa|aat do informacii za realnata sostojba na sredstvata koi gi

poseduva samoto dru{tvo I informacii za toa dali postojat eventualni

gre{ki izmami I proneveri pri vr{eweto na rabotata.

Koristena literatura:

Internet:

16

www.intosai.com

www.Ifac.com

17